ZKS v pripravah na programsko-volilne seje in kongres
Razmere v družbi in notranji odnosi v ZKJ so pripeljali do predloga, da se pripravi izreden kon-gres ZKJ, ki naj razreši vsa nasprotja s katerimi smo danes soočeni. Tako pobudo vojvodinskih komunistov so siccr nekateri podprli, v Sloveniji pa menimo, da ni dobro kar povprek sklicevati in označevati iskanja izhodov iz krize v kateri smo z izrednostjo. Kongres bo skJican predčasno, skladno s statutom ZKJ, to pa pomeni, da mora-mo komunisti pohiteti s pripravami nanj.
Občinski komite ZKS Ljubljana Vič-Rudnik je sprejel rokovnik akktivnosti. ki jih moramo opra-viti, če želimo zagotoviti kvalitetno pripravo na programsko-volilno konferenco občinske organi-zacije ZKS. Osnovne organizcije ZKS so prejele pregled nalog in roke za njihovo izvedbo (eviden-tiranje možnih kandidatov za opravljanje funkcij (profesionalno in neprofesionalno) za vse ravni
Skratka. komunisti bomo morali do kongresa odgovoriti na tri osnovna vprašanja:
—   Kje smo? — V svetu, ki se povezuje.
—   Kaji hočemo? — Svobodo.
—   Kako lo doseči? - POSKUSITE OD-GOVORITI TUDI VI!
organiziranosti ZKS in ZKJ, kandidiranje. pripra-va poročil in usmeritev za dcJo. ..) Programsko-volilne seje osnovnih organizacij ZKS morajo biti do konca junija 1989 (ta je v dveh mesecih), programsko-volilna konferenca občinske organi-zacije pa bo v septembru 1989. Kongres ZKS bo konec novembra 1989.
Na teh srečanjih bomo ocenili dosedanje delo, ocenili idejnopolitične razmere in se dogovorili o nalogah, ki iz njih izhajajo ter sprejeli program-ske usmeritve za prihodnje obdobje. Temeljna gradiva za razpravo so pravzaprav delno že med članstvom in v javnosti. Centralni komite ZKS je dal v razpravo naslednja gradiva:
Osnutek za razpravo »Prenova Zveze komuni-slov — Za bogato življenje — Za socializem po meri človeka« in Predlog stališč predsedstva CK ZK Slovenije o poliličnem pluralizmu »Demokra-tična oblika integriranja različnih interesov«. Čla-ni bodo prejeli za razpravo na OO ZK tudi pred-log programskih usmeritev OK ZKS in MK ZKS, ki bodo opredelile zlasti osnovne smeri zavzema-
nja komunistov o konkretnih družbenih proble-mih. Osrednja pozornost bo namenjena idejno političnimi razsežnostim razvoja obeine in mesta in odnosa komunistov do njih (prostorski razvoj. prestrukturiranje gospodarstva, kvaliteta živ-ljenja...).
Zavedajoč se, da je primerno vprašanje nadalj-njega razvoja naše družbe prav gotovo dosledna izpeljava gospodarskih reform in s tem postavitev čvrstih materialnih temeljev razvoja. bi tokrat opozoril na vsebino dokumenta, ki pa je za komu-niste in nadaljnji razvoj ZKS in ZKJ življenjskega pomena. Prenova Zveze komunistov pomeni opredeliti se za nov način delovanja, pomeni sto-piti korak naprej v modernejšo in sodobnejšo organiziranost in vsebino razmišljanja. Ponujeni pogledi. ki so pri vrsti vprašanj še vedno odprti. so vzbudili zelo različno reagiranje. Vodstvo ZKS je prepustilo članstvu, da v razpravi in medsebojnem usklajevanju, odgovori ali se s ponujeno usmeri-tvijo delovanja ZK Slovenije strinja.
Odgovorimo na tri osnovna vprašanja!
Analize, odmevi, pa tudi očitki o krivdi, odgo-vornosti, neuspehih v preteklosti so spodbudili ZK, da se je obrnila tudi vase, da je odprla tiste strani lastnega delovanja, ki so bile mnogokdaj nedosegljve niti za članstvo, kaj šele širši javnosti. Vse to je razumljivo, ob slabšanju razmer v družbi povzročilo, da je ZK začela zgubljati. in to ne samo v družbi, temveč tudi med lastnim član-stvom. Prenova ZK mora pomagati, da se mrtvilo in razočaranje energično odstrani, da se ponovno razpro krila zagona, iniciative in zaupanja. Ne samo komunisti. tudi širša javnost naj oceni. ali so ponujene smeri razvoja tisto, za kar se zavzemajo naši državljani in ali je vsebina sprejemljiva tudi za jugoslovanski prostor ali ne.
Res je, odprta je vrsta trditev. ki so v preteklo-sti predstavljale ZK kot monolitno steno čuvaja naše družbe in revolucije. So pa te iste nedotaklji-vosti pripeljale do odklonov. ki jih skušamo danes popraviti. Naštejmo nekatere: - avantgardnost, ki se je ZK ne odreka, želi pa, da se le-ta vsakod-nevno potrjuje v aktivnostih in dosežkih; - po-gled na demokratičen centralizem, večino in manjšino v ZK. ipd., ki naj bo predvem na demo-katičncm in manj centralizmu; — razvoj in iskanje sprejemljivih oblik političnega pluralizma in s tem odpiranje prostora in družbe za svobodno izraža-nje idej in hotenj, demonopolizacija ZK...
RAJKO NAJZER