296. številka Ljubljana, v torek 24. decembra 1901. XXXIV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, lzinU nedelje in praznike, ter velja po poitl prejema* - •»•tro-ograke dežele aa vse letu '* R, » pol leta 18 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec S K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 50 h, «a teden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa ee za vse leto 2 K. - Za tuj s dežele toliko vec, kolikor znaßa joMnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vposüjatve uarocnine se ne ozira. — Za oznanile plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, öe se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 n le se dvakrat, in po 8 h, ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj so isvola frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravnlštvu naj se.blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. - Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenskl Narod" telefon št. 34. — »Narodna tiskarna" telefon št. 85. Zaradi Božičnih praznikvo izide prihodnji list v petek, 27. decembra 1901. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stsre gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem messca naročnina, prosimo, ds Jo ob pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha In da dobe vse številke. u SLOVENSKI NAROD (t velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. ... K 22 — j Četrt leta ... K 550 Pol leta . ... „ 11*— I En mesec . . . „ 180 Za pošiljanje na dom se računa za vse Isto K 2'—. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— I Cstrt Ista ... K 650 Pol leta . . . . „ 13-— I En messe . . . „ 230 KS~ Nareča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotlčno naročilo. •3T List se ustavlja 1Q. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje late ob pravem času. Upravništvo ..Slovanskega Naroda". Častit Božič! Zopet so tu poezije polni božični prazniki.' Zopet zadone nocoj po vsem krščanskem svetu veseli zvonovi, strinjajoč se v veličastno, zanosno harmonijo ter znanec človeštvu rojstvo Gospodovo. Milijoni in milijoni duš drhte danes v neo-doljivi sili najčudovitejšega misterija, da je Beseda meso postala, da se je včlovečil sam Bog, da mu je prinesel rešitev iz teme ter mu prižgal neugasno luč večno-napredujoče prosvete. Zato pa so božični prazniki vsemu krščanskemu kulturnemu svetu vsako leto z enako radostjo in hvaležnostjo proslavljeni rojstveni jubilej moderne kulture. Zvezda, ki je zatrepetala nad betlehemskim hlevcem,je bila simbol nove, srečnejše dobe človečanstva, simbol, za katerim so hiteli hrepeneče modreci iz jutrovih dežel in za katerim teže vsi narodi na svetu že drugo tisočletje. Za tem simbolom miru, svobode in prosvete stremi zdušno že dvajseto stoletje svet, in nikdar ni to hrepenenje živejše kot na današnji večer, ko se nam polni duša z najslajšo poezijo, kolikor je nam nudi naša vera. »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!« V veličastnem koralu se nam zdi, da odmeva tudi nocoj to petje po vsemirju, in kakor priprosti pastirji, se oziramo tja gori tudi mr* v svetem trepetu, z blaženostjo v srcu in z neutešnim hrepenenjem v duši. »Slava Bogu!« kliče nocoj vsak atom našega krščanskega srca; »slava Bogu!», ki nas je posadil v ta lepi svet ter nas obdaril z vsem, kar treba našim dušam in telesom. »Slava Bogu!« — ki nam je vdihnil svetel um in krepko voljo, da se dvigamo višje in višje ter postajamo vedno podobnejši Njemu, ki je nas izvir! »In mir ljudem na zemlji?« — Tudi za njim gredo vse naše želje. Miru sreče, miru nekaljenega razvijanja in napredovanja, miru bratstva vseh narodov in ljudij si želimo še danes — zaman! Dobre volje smo Slovenci že po svoji naravi, dobri, mehki, blagi, prizanesljivi smo, a miru ne moremo doseči. Naše narodno življenje je večen nemir, brezkončen boj, in vse kaže, da tako ostane še dolgo. Saj v sedanjih razmerah bi bil za nas začetek umiranja. Stoletja in stoletja se borimo že za svoje najprimitivnejše življenjske pravice, a vstajajo nam še vedno novi sovražniki. Bojevati se moramo za svoj obstanek danes še tako, kakor ob začetku naše zgodovine, boriti se moramo za vsak korak, katerega hočemo storiti naprej na poti kulture ter narodno in duševne svobode. Šiloma nas potiskajo v temo, šiloma nam zapirajo vrata do hrama prosvete in na lastnih rodnih tleh naj bi igrali vlogo nekdanjih helotov. Brezpraven naj bi bil naš materinski jezik, brez moči in ugleda naše ljudstvo. In v takih razmerah naj bi iskali miru? — Boj, vztrajen, neustrašen, požrtvovalen boj nam je donesel že mnogo uspehov, zato pa ostanemo v boju oboroženi dotlej, da dosežemo, kar nam gre po pravici. Izvojevati si moramo v okvirju države in v zvezi s slovanskimi sosedi vsaj relativno neodvisnost, saj vemo, da narod, ki se odpoveduje svojemu jeziku in svoji individualnosti, je zapadel smrti. Priboriti si hočemo čim največjo politično in duševno svobodo, da moremo kulturno in gospodarsko napredovati, vsporedno z najprosvetlenejšimi evropskimi narodi. Boriti se moramo vztrajno in neustrašeno tudi proti tistim domačim sovražnikom, ki so nasprotni vodilnima idejama modernega časa, narodnosti in svobodnemu napredku, in ki so prisegli na zastavo mednarodnega klerikalizma. Zmaga klerikalizma bi bila ena največjih katastrof za slovenski narod; vrgla bi ga za stoletje nazaj v temni prepad obskuran-tizma in reakcionarnosti, oplenila ga vseh duševnih in gospodarskih pridobitev, katere si je z neštetimi žrtvami odkupil od svojih krivičnih tlačiteljev. Zato pa slovenski narod, kar ga pre-šinjajo ideje narodnosti in svobode, ne more dovoliti, da zapoje med narod piščalka miru, nego zahteva, da grmi po naših dobravah vojna tromba. Boj, boj, boj je naše geslo, dokler ne podleže evropski prosveti in narodni samozavesti sovražni rimski klerikalizem! Iz ljubezni do naroda, kateremu želimo iz vseh močij pripraviti duševno in gospodarsko blagostanje, katerega hočemo dvigniti na stopinjo individualne svobode in evropske kulture, ne smemo odnehati v borbi proti mednarodnim klerikalnim brezdomovin-cem, ki rabijo vsa nedopustna sredstva, ! da Slovenstvo duševno zasužnijo in si ! ohranijo nad njim neomejeno nadvlado. ' S svojimi pripomočki, ki se odtezajo danes še državni kontroli, ki pa so po vseh umstvenih razlogih kaznivi, ker so večkrat naravnost zločinski, s temi cerkvenimi pripomočki so si sicer podjarmili velik del našega naroda, da se dela danes še gluhega za vse opomine svojih pravih prijateljev; toda tudi našemu ljudstvu vznide kmalu betlehemska zvezdica vse-občne prosvete, da pregleda laž in resnico, koristolovstvo in nesebičnost... Da se zgodi to čim preje, treba, da stojo napredni, izomikani sloji našega naroda složni bok ob boku ter da skupno nava-lujejo s sredstvi civilizacije na vrste anal-fabetov in zaslepljencev. Le širitev kulture more premagati v nas klerikalizem, le brezobzirno odkrivanje resnice more rešiti naše ljudstvo polipa, ki ga davi in izsesava z neštetimi lovkami, sesalkami in tipalnicami. Zato pa naj se v teh božičnih praznikih dvigajo iz slovenskih src proti nebu goreče prošnje, da doseže naša domovina kmalu svoje politične pravice in da za-plapola čim preje nad nami narodna tre-bojnica, znaneča, da je z zmago napredne, svobodoljubne misli zavladala med Slovenci doba miru, duševne prostosti in občne prosvete! Po trpljenju odrešenje! Post nubila Phoebus! Tudi Slovenstvu mora napočiti enkrat narodni Božič! V trdni veri, da ta praznik ni več daleč, želimo vzlic sedanjemu mračnemu položaju vendar upapolnega srca vsem svojim somišljenikom, ki so dobre volje«: Čcstit Vam Božič ! Unio catholica. r/ Namesto odgovora na mnogoštevilne popravke, s katerimi nas je obsula katoliška zavarovalnica "Unio catholica *•, naj priobčimo oticijozno pojasnilo, ki ga je o razmerah pri tem vzajemnem društvu obelodanil dunajski .Frcmdenblatt". Ta list je pred kratkim pisal: „Kakor je ,Slovenski Narod4 razglasil, se bavi ministrstvo notranjih del vsled tega, kar se je razkazalo pri zadnjih procesih, z vprašanjem o prisilni likvidaciji - Unio catholica , ker je ta družba lansko leto imela 156..Y>0 hI deficita in ima neki letos za precejšnjo svoto nepokritih Škod. Kakor čujemo, ni izključeno, da postane potreba, družbo prisiliti k likvidaciji. To se zgodi v slučaju, ako ne bo mogoče v intenzivni meri potrebno akcijo za saniranje dejanski izvršiti. Vlada se za temeljito preiskavo razmer te zavarovalnice ni odločila samo vsled interpelacij in procesov, nego tudi vsled tega, kar je našla pri red- LISTBK. Stari Pankracij in njegov vnuk. (Božična povest. Spisal Rudolf Ar k o.) Bila je majhna podzemeljska klet, kjer je smrdelo po dimu in vlažnosti. Skozi okno prav pod stropom je prihajalo nekaj svetlobe, prihajal je pa tudi ves prah in smrad, ki se je nabral na dvorišču. Temno in mirno je bilo v tej kleti, kjer je stanoval stari Pankracij s svojim sedemletnim vnukom, le zdaj-pazdaj so se culi od daleč glasovi, kateri so pričali o življenju, ki je nekje tam zunaj . . . Tu v tej kleti pa ni bilo pravega življenja. Stari Pankracij se skoraj ni več zavedal svojega lastnega življenja, ni več živel zase, ampak vsak trenutek svojega življenja je posvetil svojemu vnuku. Kakor pomladansko solnce prvo vijolico, tako je negoval starec to nežno bitje, ki mu je bilo edini smoter, edini njegov cilj ... In to je bila sreča za starega Pankracija — kajti brez tega smotra, brez tega nežnega bitja bi že zdavnaj nehal živeti. Pankracij ni poznal ljubezni — poznal je le trpljenje, zaničevanje, sovraštvo . . . In vsled tega se je že zdavnej naveličal življenja — toda to nežno bitje ga je zopet oživilo, to nežno bitje mu je dalo zopet živ-ljenskih sokov . . . Da, Pankracijevo življenje je bilo žalostno, nesrečno. Revna, raztrgana beračica mu je dala v mrzli novembrski noči življenje pod nekim starim, razpadlim kozolcem, ga zavila v cunje ter ga nesla po svetu. Očeta ni poznal. Bil je otrok neporočene matere, in vsled tega je bil vse svoje življenje preganjan, sovražen, zaničevan. To ga je bolelo, to mu ni dalo miru, obstanka — hodil je kakor deseti brat, blodil od kraja do kraja, delal tu . . . delal tam. Žena, s katero se je poročil že v precej poznih letih, mu je rodila edino zalo, da, prezalo hčerko za ubogega, preganjanega potepina-delavca. Ta lepota je tudi njegovo hčer pogubila — ta revni, nedolžni deček je sad njene prevelike lepote. Kot osemnajst-letna deklica je postala mati, nezakonska mati tega dečka ter — umrla . . . Torej zopet eno nesrečno, od sveta prokleto bitje, kakor on. Toda on ni sovražil tega bitja, in ni proklinjal njegove matere, ampak z nekako sveto ljubeznijo se ga je oklenil, z vso ono ljubeznijo, katero je pogrešal on sam v svojem življenju. Spominjal se je vseh udarcev, katere so njemu delili, preživljal se enkrat vse trpljenje svojega življenja — in to mučeništvo se je spreminjalo v ljubezen, s katero se je oklepal otroka svoje nesrečne hčere. Moči, ki so ga že zapuščale, so zopet oživele, se nekako pomladile; v njegovo dušo, ki se je že skoraj popolnoma potopila v življenja valovih, je zasijal žarek upanja, hrepenenja po novem življenju — in res, njegova duša je vstala v tem dečku, ki je zapadel prekletstvu, v novi, sveti, nesebični ljubezni. Hotel mu je nadomestiti vso ono sovraštvo, katero mu je namenil svet, z ljubeznijo. In res, kako ga je ljubil! Vsak njegov gibljej, vsak pogled, vsak dih je pričal o njegovi veliki ljubezni . . . Ce pa ni mogel na ta način pokazati svoje ljubezni, pravil mu je o ljubezni, ki se pojavlja povsod ... o tihi, zeleni dolini ... v temnem, neprodirnem gozdu . . . na strmi, skalnati gori . . . visoko pod nebom . .. globoko pod zemljo . . . povsod, povsod ljubezen, oživljajoča ljubezen. In kako je pravil ! Iz vsake beseda, da, iz vsakega glasa se je cula ljubezen, se širila in širila ter se kakor blagodejno kadilo razširjala po vlažni kleti —. Lahne sence so legle po mokrih stenah ter se kakor tenak pajčolan spuščale na tla. Pankracij je sedel pri peci, v kateri je bilo že nekaj žrjaA-ice, ter imel na kolenu dečka, ki mu je gladil dolgo sivo brado. Pravil mu je, da je danes božični večer, ko pride sam Bog med ljudi, da jih spomni ljubezni, ka- tero jim je prinesel pred mnogo, mnogo leti Krist . . . Božje dete pride k pridnim otrokom ter jih obdaruje, če so pridni in poslušni. Dečko je bil kakor zamaknjen, z vsem telesom je užival pripovedovanje starčevo. „Ali bo tudi k nama prišlo božje dete? . . . Toda, dedek, tebe ne bo spomnil ljubezni, vsaj me imaš tako rad . . . vendar bo pa kaj prinesel Bogec. Kaj ne, dedek'?-4 dečko je izpraševal — toda starec je umolknil. Spoznal je zopet svoje žalostno stanje, svojo revščino, katera mu ne pripušča, da bi prižgal majhno božično drevesce ter razveselil dečka z kakim darilcem. Da bi mogel to storiti! Kako bi bil srečen, ko bi videl dečka veselega, zadovoljnega. Toda zadnje krajcarje je dal danes za drva in kruh. Dečko ni miroval. Pravil mu je, kaj bo vse božje dete prineslo, veselo ploskal z rokami, vriskal ter eukal žalostnega deda za brado. Toda starca je to vriskanje, to veselje dečkovo mučilo, mu trgalo dušo. In jel je premišljevati, kako bi spolnil željo dečkovo Bil je pripravljen vse storiti, vse, da zadosti skromnim željam dečkovim. Sklenil je, da gre ven na ulico ter poprosi dobre ljudi za j>ar krajcarjev. S temi bo kupil par svečic — tam v gozdu je pa dovolj smrek, in če eno vzame, ne bo škode, vsaj pusti Bog cvetlice je bil sploh kdaj uplačan. S tem, za današnje čase, ko je zavarovalstvo tako razvito, povse nezadostnim kapitalom , niti jedne večje škode ne more prenesti. Zavarovancev ni mogla dobiti skoro nič, ker je vse, kar je le količkaj vredno, že davno in za daljšo vrsto let zarovano. Naj to zavarovalnico zadene le taka škoda, kakršne morajo druge zavarovalnice vsako leto po večkrat plačati — in primorana bo svojim Členom v pokritje primankljaja naložiti velikanska bremena. Kako mora biti s to zavarovalnico, ki, mimogrede rečeno, nima nobenega strokovnjaka v vodstvu, se da lahko sklepali iz tega, da se celo njeni ustanovitelji ne zavarujejo pri njej, nego pri drugih zavarovalnicah, ki sicer nimajo nobenega škofa za protektorja, pa so osnovane na solidni podlagi in imajo spretno vodstvo strokovnjakov, ne zastarelih dile-tantov, ki bi s snovanjem vsakovrstnih gospodarskih naprav le sebi radi pomagali na kopno. C e s e ,,U n i o c a t h o 1 i c a" n i mogla vzdržati, če ta ni bila kos svoji nalogi, stavimo kar kdo h o č e, d a se tudi Veneajzova z a v ar o v al u ic a n e vzdrži, ker m a n j k a j o vsi za to potrebni pogoji in že danes se nam smilijo tisti ljudje, ki bodo morali plačevati škodo. Sicer pa smo ob koncu leta in menda ne bo več dolgo čakati na bilanco vzajemne zarovalnice ljubljanske. V bilance, na katerih je podpisano g. Vencajz, sicer nimamo pravega zaupanja, kar je po izkušnjah pri „vinogradniškem društvu- pač opravičljivo, a posvetili bomo bilanci vzajemne zavarovalnice vender vso pozornost, posebno, ker je zanjo kolikor toliko odgovoren državni nadzorstveni organ, glede katerega upamo, daje strogo iu vestno izpolnjeval svojo r e v i zi j s k o dolžnost, tembolj ker ve, da je plačnik za eventueluo škodo naš revni zaslepljeni kmet. Torej na svidenje pri prvi bilanci! V LJubljani, 24. decembra. K položaju. Proračunski odsek se snide 8. janu-varja in po želji vlade naj bi do 20. ja-nuvarja svoje delo dovršil. Zbornica, ki se snide okoli 20, naj bi do konca febru-varja proračun dognala in se že v marcu lotila nagodbenih predlogov. Tak je načrt vlade, ki pa se smatra preoptimističnim. V proračunskem odseku se v 12 dneh ne bo mogel absolvirati proračun, zlasti ker nameravajo Vsenemci pri točki »pouka hudo akcijo proti kreditom za slovanske šolske svrhe. Vsenemcem se ne gre za praktičen vspeh, nego le za demonstracijo, ki naj razburi tudi druge nemške stranke in naj onemogoči spravo med Nemci in Slovani. Vendar pa se je nadejati, da bo proračunski odsek svoje delo opravil vsaj do konca januvarja, protislovanska akcija Vsenemcev radi poglavja »pouk« — kamor spada tudi ljubljansko vseučilišče — se bo nadaljevala v plenu , tako da bo zbornica s preračunom gotova morda šele koncem marca. April se baje prepusti deželnim zborom, lako da se začne parla- ment baviti z nagodbo šele v maju, če se poprej ne izvrše kake večje premembe. Ruako-poljsko razmerje se je radi wreszenske afere izdatno izboljšalo. »Czas« piše v dopisu v Varšavi: Še nikdar nismo tu v Varšavi pozdravili ruskih listov z večjimi simpatijami kot sedaj, kajti iz vsake besede v wreszenski aferi govori očitna simpatija in objektivno priznanje glede postopanja wreszenskih otrok. Ob tej priliki nahajamo v ruskih listih besede, katerih bi »Czas« ne smel ponatisniti. S kakšnimi čustvi je sprejela ruska javnost te dogodke, naj dokazuje dejstvo, da je celo več ruskih častnikov — seveda ineognito — prispevalo z darovi za wreszenske žrtve. »Nov. Vremja« piše z ozirom na govor kancelarja Bülowa, da se ni čuditi, ako se Poljaki čimdalje bolj oddaljujejo od Nemcev ter se zopet približujejo svojim bratom Rusom. Rusi seveda za sedaj še svojih principov glede poljskega vprašanja ne bodo zatajili, nego čakali, da se v Poljakih vzbudi iznova čut slovanske vzajemnosti. Dalje piše »Novoje Vremja«: Pruskim pretiranostim se je zahvaliti, da prihajajo polagoma tudi avstrij • ski Poljaki do prepričanja, da so največji sovražniki poljskega naroda in sploh slo-vanstva Nemci, če bodo avstrijski poljski voditelji, sledeč glasu javnega mnenja, končno nehali podpirati umetno nemško premoč v Avstriji in če nastopijo pravo slovansko pot, potem bomo mogli odgo-riti na to dobrodejno izpremembo le s svojim popolnim pritrdilom. Dragocenega poroštva, da je polagoma možno doseči izboljšanje rusko-poljskega razmerja, ne more iztrgati iz naših rok nihče. To poroštvo je naše rodno sorodstvo,katerega so se Poljaki doslej malo zavedali, ki pa se radi skrajnjega poostrenja narodnega vprašanja na zahodu kaže v ospredju vedno bolj. Mi — Poljaki in Rusi — smo Slovani ter si stojimo sedaj mnogo bližje kot Nemci. Kri pač ni voda! Dvo- in trozveza. »Budapester Tagblatt« je prinesel članek, v katerem konstatuje, da se število nasprotnikov trozveze množi. Nemški agrarci in pristaši višje carine so na Nemškem trozvezi najprotivnejši. Anglija se približuje Rusiji in je na Angleškem močna struja proti Nemčiji Prijateljstvo do Rusije, te največje konkurentinje Anglije, se na Angleškem javno in glasno priporoča. Važno pa je postalo vprašanje Tripolisa, po katerem je Italija hrepenela že dolgo. To hrepenenje je postalo še močnejše, odkar se je utrdila Anglija v Egiptu in Francija v Tunisu. Tripolis je vasalna pokrajina Turčije, kakor Anatolija in Macedonija. Francosko časopisje Italiji Tripolis narav nost ponuja, in sicer bodi to cena, da izstopi Italija iz trozveze, ki v Italiji ni več popularna. Ali Italija brez privoljenja Av-stro-Ogrske, Nemčije in Anglije ne sme zasesti Tripolisa. Francija pa poživlja Italijo, naj se na omenjene velevlasti ne ozira, nego naj Tripolis vzame Turčiji. Ako se to zgodi, je trozveze seveda konec. nem nadzorstvu. Sieer je pa družba že začela z raznimi drugimi vzajemnimi zavarovalnicami pogajanja zaradi saniranja. Samo ob sebi se umeje, da se od uradne strani ni bati ovir, ako se vrše ta podajanja na pravi podlagi. Ako bi pa ta prizadevanja ne imela pravočasno porabnega uspeha, potem seveda je razpust družbe neizogiben." Isti dan je tudi „Neues Wiener Abendblatt,- ki ima tudi jako tesne zveze z vlado, sporočil: , „ . . . Sedaj se vrše pogajanja zaradi saniranja družbe „Unio catholica" z neko drugo zavarovalnico in je, kar se sodi, pričakovati ugodnega uspeha." Ta brez dvoma veleoticijozna pojasnila potrjujejo v poluem obsegu vse to, kar smo uii poročali. Iz njih je razvidno, da je „Unio catholica" dogospodarila in da je na koncu. Odprti sta jej samo dve poti: ali se mora potopiti v kaki drugi vzajemni zavarovalnici, kar bi bilo zaradi tega želeti, da se zapeljani zavarovanci obvarujejo občutne škode, ali pa se mora raziti, kar bi njenim članom prouzročilo silno škodo, ker bi morali plačati ves primanjkljaj. Hvaležno bi bilo in tudi poučno, da bi se pojasnila vsa manipulacija tega duhovniškega zavoda, ki je bil ustanovljen, da izpodrine vse druge zavarovalnice in da vse zavarovalstvo spravi pod duhovniško komando. Pričakovalo se je, da bodo gospodarji tega društva imeli velikanske dobičke, a mesto teh so zašli v najkritičnejši položaj, ker so delovali s sredstvi, ki se jih noben količkaj vreden zavod ne poslužuje. -Unio catholica- je prišla na kant, dasi je bila zanjo po duhovnikih uprizorjena velikanska agitacija. Vsi blagoslovi papeža, kardinalov, škofov in prelatov jej niso pomagali. Vzlic vsemu najdrznejšemu izkoriščanju verskih čutil, vzlic vsem podobam matere božje in vsem roženkrancem se družba ni mogla razviti, ker je začela z nezadostnimi sredstvi in ni vsled tega mogla prenesti konkurence drugih, d o h r o f u n d i r a n i h zavarovalnic. Prve škode, ki jih je družba morala plačati, so jo že spravile v stiske. Primorana je bila premije zvišati, vsled česar so jej začeli člani kazati hrbet in so se začeli pojavljati deficiti. Družba ni mogla ne naprej ne nazaj in se je v tem položaju zatekla k najobupuej-5im sredstvom, da se ubrani grozečega propada. Različni procesi so spravili najškanda-loznejše reči na dan, vrh tega je pa še poslanec Breiter razkril take dogodbe, da je družba do kosti kompromitirana in je izgu" bila tudi zadnjo trohico zaupanja, zlasti ker se ne upa tožiti posl. Breiterja, ki jo dolži vsakovrstnih sleparij ter jo poživlja, naj ga postavi pred sodišče. Usoda te duhovniške zavarovalnice na m kaže, česar se smejo nadejati tisti preveč zaupljivi ljudje, ki so pristopili »vzajemni zavarovalnici- v Ljubljani, katero je ustanovil poslanec Vencajz in ki ima protektorja v osebi ljubljanskega škofa. Ta ljubljanska zavarovalnica ima še veliko manj pogojev obstanku kakor _Unio catholica". U>tano hiteli mimo njega ter ga suvali, šel je dalje ter iskal dedka, klicati si ni upal. Jel se je bati in kakor bi nekaj podilo, je začel teči po dolgih, skoraj praznih ulicah — prišel je izven mesta. Nikjer ni bilo hiše nikjer človeka. „Dedek, dedek — oglasi se, kje si !-Toda njegov glas je umiral v božiču« j noči... Utrudil se je, nič več ni mogel naprej, moral je sesti na obcestni kamen. Hotel se je ogreti. Toda kar več uimel prave moči, noge so postajale težke, prstkov na roki ni mogel več skrčiti — tudi zeblo ga ni več. Postajalo mu je toplo. In zazdelo se um je, da je doma v gorki postelji, ah, in poleg njega stoji dedek ... in božično drevesce in pod njim božje detece ... in punčike-, prav žive punčike . . . Zdaj je Jezušček vstal, prišel k njemu ter ga poljubil, ga je vzel v svoje naročje in splaval z njim proti nebu, ki se je svetilo kakor sonlce. Ah, in angeljci so prišli nasproti ter mu prinesli sladkarij in igrač . . . Kako je bil srečen! V mestu je jelo zvoniti k polunočnici. Iz hiš so se vzdigovali oblaki kadila, se združevali ter obdajali kakor lahna tančica dve duši, ki ste plavali proti nebu, da se združite v neskončni ljubezni . . . Priloga »Slovenskemu Narodu" St 296f dn6 24. decembra 1901. Slovensko gledališče. „Smiljana". Opera v ßtirih dejanjih. V duhu hrvatske narodne glaßbe zložil F. S. V i 1 h a r. Premiera v slovenskem gledaliSCu dne 21. decembra 19Ü1. Jako veseli in dobre volje smo šli po sobotni operni predstavi domu. Jasnih, prijaznih obrazov smo bili vsi, kakor bi se vrnili z redkega daljšega sprehoda po svežih travnikih in duhtečih gozdih. Močne zemeljske dišave narodne glasbene umetnosti so res okrepčale in poširokile naše prsi. Prosto smo dihali sveži zrak naturnega vstvarjenja — Plein air v glasbi! In nekaj tega močnega naravnega parfuma smo tudi domu prinesli v svojo moderno-zaduhlo stanovanje. Marsikatera prijazna melodija nas je spremljala v postelj. In zaspali smo nemoderno-mirno. Ljubke narodne pesmice pa ve vile-čaro-dejke, plesale ste še dolgo okoli našega ležišča, nežno in sladko. Da, veseli smo bili. Kajti dolgo časa smo zastonj čakali na vprizoritev narodne opere našega rojaka Vilharja. In ker so nam to opero loto za letom le obetali in obetali, prijavil se je čim dalje tem glasneje Faust v nas: »Die Botschaft hör' ich wohl, allein mir fehlt der Glaube«. Vendar je pokazal letošnji odbor dramatičnega društva toliko narodne zavednosti in toliko umestnega poguma in eneržije, da nam je »Smiljano« ne samo obljubil, temveč dal priliko, da smo jo tudi videli in slišali na slovenskem odru, in to v obliki, ki se mora imenovati v vsakem oziru častna in dostojna. Da, veselili smo se tega sijajnega in za nas Slovence vsekakor slavnostnega _;ledališčnega večera tem bolj, ker so se vsi sodelujoči umetniki resno trudili, da bo nam pomagali svojo častno dolžnost napram domačemu komponistu častno izpolniti. Bodi torej že tukaj vsemu gledališkemu osobju, v kolikor je bilo pri tej predstavi udeleženo, izrečeno srčno priznanje za vestno njegovo delovanje. Vilharjevo delo bi zaslužilo, da se peča ž njim kritika temeljito in odkritosrčno. Danes nam za obširnejše ccenje-vanje nedostaje časa. Pridržujemo si pa svoječasno detajlirano kritiko. To pot naj sledi še par kratkih opomb. Z dokaj zanimivim, deloma tudi jako fektnim libretom je že drugo pero naše litatelje seznanilo (glej št. 292 z dne 19. decembra t. l.j. Glasba je dosti karakteri-zovana z besedo: narodna. Kakoržen je Vilhar v dosedanjih svojih skladbah, takšen je tudi v operi »Smiljani«. Nekateri odstavki so nam bili že celo znani, zlasti iz »Hrvatske Lire« in iz »Kola«. Ta umetnik vam pušča skoz vsa okna čisti, zdravi zrak narodne poezije in narodne melodije v svojo delavnico. In to je edina pametna in zdrava podlaga, na kateri se more umetniška glasba, posebno pa opera, edino le razvijati. Seveda ne zadostuje samo zabeleženje narodnih motivov; to so neobsekani kameni, ki jih mora umetnik šele obdelati. Skladatelj naj da pri-prostemu, surovemu materijalu obliko, Tako se godi zvestemu volilcu! (,Razžaljenemu parlamentarcu" posvetil Martin Suhovrharjev.) To je bilo vpitja in krohota v soboto zvečer tam pri r Koprivi ^ v Krščanskih ulicah, ko je grof Lüna z milodonečim svojim tenorjem čital zbrani družbi na ves glas tisti grdi in zavratni napad na moj trdo zasluženi lovski renome. Tisti hip so me seveda zapustili vsi zvesti prijatelji vinski in še celo sicer tako diplomatični in obzirni ,.monsieur le directeur" je hodil dajat duška svojemu škodaželjnemu smehu — javno se seveda ni upal nastopiti zoper mene, najboljšega gosta — v tisti tihi kotiček, kateri danes, žal, že podirajo. Mimogrede povedano, je to podiranje le nov žalostni dokaz, kako malo smisla ima naš deželni odbor za ohranjenje starih kulturnih spomenikov! Toda, ker mc vse zapušča, se bom pa sam.branil! Saj so mi celo tolminskega prijatelja pregovorili, da je umaknil svoj lak-tični popravek zastran tistih kotorn, katerih jaz, žalil>og, nikdar nisem gledal iz obličja v obličje. — Pa naj; bo, to je pač prijateljeva zahvala za mojo diskretnost, s katero sem zamolčal, kak učinek so napravile njegove delovanje njegovega duha je treba čutiti. Mogoče, da je Vilhar v tem oziru malo grešil, mogoče, da nam je dal premalo svojega. Na vsak način njegova izvrstna ideja še ni na vrhuncu razvoja. Treba bo iskati mejo, pri kateri se imata srečati narodni motiv in umetnost. Do sem naivno delovanje neimenovanih posameznikov iz naroda, ustvarjenje melodičnih fraz in ritmike — tu se pa začenja delovanje izobraženega umetnika. Meni se zdi, da je Smetana v svojih operah zadel pravi tip narodnih oper, da je našel ono mejo. Pri njem bi se moglo marsikaj naučiti glede obdelovanja narodnega glasbenega gradiva. Vendar ima Vilharjev samostojni stil tudi marsikaj zase. Toda glede harmonij in modulacij bo treba po mojem mnenju zavzemati bolj umetniško, bolj moderno stališče, časi so minuli, ko je bil poslušalec zadovoljen, če mu je skladatelj tudi ves večer ponudil same navadne trizvoke, toniko, dominanti in par mediant. Mogoče je pa, da se motim; mogoče je, da govorim premalo v smislu priprostega, muzikalno ne- ali le malo izobraženega občinstva Dejstvo je, da je bilo naše občinstvo zlasti po treh zadnjih dejanjih naravnost entuzijazmirano in da tako frenetičnega in vztrajnega ploskanja že dolgo nismo slišali v slovenskem gledališču. Vilharjeva instrumentacija je pri-prosta; nikjer ni predebela, pač pa po mojem mnenju na nekaterih mestih pre-suha. Sijajnih glasovnih efektov v njegovi partituri iščemo zastonj. In to se zopet prav izvrstno strinja s principi, po katerih je naša opera vstvarjena. Tudi v tem oziru ostane, skladatelj zvest svojemu stilu. Nam to ugaja. Prisiljene in nenaravne orkestracije modernih, takozvanih narodnih oper nas motijo kakor papirji, steklenice in drugi ostanki pivnika, ki jih vidimo včasih ležati v oddaljenih, samotnih, krasno duhtečih logih. Nekaj tujega, hiperkulturnega stopa med človeka in naravo. Večina arij in ensemblov, katerih je v »Smiljani« veliko, je za pevce jako hvaležna. Vendar se ne more trditi, da je Vilhar v uporabljenju pevskih glasov računajoč ekonom. Na nekaterih mestih se mi je zdel kakor strojevodja, ki rabi celo parno moč, kadar gre proga navzdol. On zahteva pri nepomenljivih, neefektnih recitativih od pevca vso njegovo moč, piše v težkih, nepevnih intervalih in v najvišjih in najnižjih legah. Temvečja pa je zasluga naših pevcev in pevk, ki so vse težave večinoma popolnoma premagali. Navajanje posameznih, »posebno lepih« arij in ensemblov po mojem mnenju nima smisla. Prvič je napram priprosti, nepokvarjeni narodni glasbi jedini taksa-tor uho. In ljudje imajo različna ušesa. De gustibus itd. Drugič so pa glasba itak samo vživa na tri načine: note čitajoč, poslušajoč ali igrajoč. S c tiranjem raznih naslovov torej nič ni pomagano. Občinstvu so menda najbolj ugajale točke : li-nale 1. dejanja (»Glo, kakav lanac«), rumene lovske gamaše na dobrške gamze. Ze prav! In tako sam, čisto sam tičim danes v Joštarskem brlogu, pa pero sem vzel v svojo desno roko, da razkrijem razsodni javnosti to, kar mi teži srce in dušo vzpričo hudemu omadeževanju moje lovske obleke in slave. In sedaj mc razsvetli ti, cekinasta kapljica mežnarjeva! Poslušajte torej, ljudje božji! Jaz nisem samo lovec, temveč tudi volilec, občinski, deželno- in državnozborski. In ta moja lastnost je kriva sobotnega napada. Pred letom osorej je bilo in volitve so bile pred durmi tam pri nas doma. Kot kandidat se nam je predstavljal mož, ki je takorekoč moj sosed. Z Martinovega vrha sem namreč jaz res doma, a če še stopiš odtod v kratkih minutah na Mladi vrh, že gledaš v tisto grapo, kjer je tekla zibel našemu kandidatu. Ne bom trdil, da je moja rojstna vas slovenska Nizza, a tudi o tisti sosedni grapi še nikdar nisem čul, da bi cvetela tam mirta in cipresa, pač pa jako bujno — irhovina. Tako bujno, da jo nosijo ljudje navadno celo življenje.*) Tudi moje toli obrekovane, a zato nič manj častitljive lovske hlače so odtod. In še neko posebnost ima ta domovina našega nekda- *) Ni morda temu krivo to, da je Škcfja Loka preblizu? Vprašanje stavca. pesmi Nikole v 3. aktu »Oj vilo, oj« in v 4. aktu »Ljnbav ko ptica« ter efektni finale 4. akta. (»Majka božja, ti se smiluj.«) Predstava je bila, kakor rečeno, izvrstna. Prva zasluga gre v tem oziru g. kapelniku Tomažu, ki je v zadnjem trenotku prevzel muzikalno vodstvo. Pevski ensemble je za to predstavo g. M i-trovic prav vestno pripravil. Gosp. Tomas je energično, sigurno in razumno dirigiral in ga je občinstvo po uverturi odlikovalo z dolgotrajnim ploskanjem. Solisti z večjimi vlogami zaslužijo vsi kvalifikacijo »jako dobro«. Imenujemo gdč. Ne d bal ovo, ki je kreirala naslovno vlogo. Svojo jako težko in razmeroma ne posebno hvaležno nalogo je z najboljšim uspehom absolvirala. Isto velja glede g. Olszevvskega (Nikola) in gdč. Romanove (Marica). Gosp. Vaš i če k je Gjukana v maski in petju prav dobro ka-rakterizoval. Vloge kakor Kecal, Jurček so mu najbolj prikladne. Tu sme slikati z ostrimi, debelimi barvami. Gosp. Po-lasek je ugajal. Njegov glas se je razvil, distoniranja se je odvadil in igral je s temperamentom. Da je enkrat za par taktov prezgodaj vstopil, mu radi odpuščamo. Isto velja glede zbora, ki odstavka »Igra kolo« ni mogel dočakati. Manjše vloge so bile v rokah g. Wildner j a (Božo), gdč. Bitenčeve (Marta) in g. Štamcarja (sodni sluga). Organist za odrom bo moral vzeti tempo malo hitreje. Verovškova režija je hvalevredna, istotako razumno delovanje gar-derobierja V al en te, kije opero lepo opremil. Končno še omenimo, da je klicalo občinstvo skladatelja večkrat burno na oder in da se je imel zahvaliti najsrčnejšim ovacijam. Krasen lovorov venec, ki so ga darovali Hrvatje dičnemu komponistu, je pričal tudi o našem navdušenju, za katero pa nismo našli druzega izraza, kakor srčen aplavz in vzklik: Ži-vio slovenski operni skladatelj F. S. Vilhar! Speciatop. Dopisi. Iz Idrije, 23. decembra. V nedeljo 22. t. m. imelo je tukajšnje delavsko bralno društvo svoj redni občni zbor, katerega so se društveniki v prav obilem številu udeležili. Po pozdravu predsednika g. M. Seljaka in poročilu, da ima društvo premoženja v vrednosti 2581 K in sicer : hišna oprava vredna je 609 K, knjižnica 814 K, glasba in glasbila 1158 K, podal nam je tajnikov namestnik g. Fr. Treven račun o delovanju odborovem v 1. 1901. Iz tega poročila posneli smo, da je štelo koncem leta društvo 1 častnega, 3 podporne in 146 delavnih članov, pristopilo je na novo 28 Članov, izstopilo oziroma izključilo se jih je 17, umrli pa so 4 društveniki. Odbor imel je 12 rednih in 2 izvanredni seji, društvo pa je napravilo 4 veselice, izlet s koncertom v Postojno in odhodnico neumorno delavnemu članu g. J. Kogej-u. Društvo imelo je svoj pevski in tamburaški zbor, katerega je njega kandidata. Rojeni numismatiki so namreč nje prebivalci že v nežni mladosti. Evo dokaz! Nekoč je vprašal v vaški šoli učitelj učenca: „Akb imaš šest tet in vsaka ti podari šestico, koliko imaš potem denarja V" In fantič se je pogumno odrezal: „Devet in petdeset krajcarjev — pa 'n sovd!" Torej tam je doma naš bivši kandidat, in če sedaj pomislim, kakšen je bil lani ob praznikih in kakšen je letos, kakšen pred in kakšen po izvolitvi! Lani samo da sem se pokazal na prag svoje hiše, pa se je že razlegalo tam od rotovža sem: nSluga ponižni, blago-rodni gospod Martin". „Velecastiti volilci" pa so tiste dni kar po zraku frčali. In kadar sem prišel h „Koprivi" na obligatno čašo piva, tedaj so mi visoki gospodje slačili suknjo, pred menoj na mizi pa so že čakale vampaste havane in drobne cigaretke s pozlačenim ustnikom na velečastitega gospoda vo-lilca. Lepi dnevi so bili to . . . Pa prišel je dan volitve in zmage, in tudi jaz sem urnih krač hitel v družbi svojega „rnmenega" prijatelja v Rovtarski dom, kjer je bilo napovedano veliko slavlje. „ Šampanjca bova nocoj, Martin", tako mi je obetal prijatelj, „saj je tako namigaval že več dnij naš zmagonosni kandidat". In prijetno so se nama cedile po ustali sline, nama zvestima in velečastitiina gospodoma volileema. marljivo vežbal in vodil g. A. Blažič. Blagajnik g. A. Goslar pa nam je poročal, da je imelo društvo v 1. 1901 dohodkov 1115 K izdatkov pa 1140 K — koncem leta bilo je v gotovini oziroma v hranilnici vloženih 393 K. Knjižničar gospod A. Krčnik pa je povedal, da šteje društvena knjižnica 826 zvezkov. V 1. 1901 se je pomnožila za 44 knjig. Pri volitvi bil je dosedanji predsednik g. M. Seljak jednoglasno izvoljen zopetnim predsednikom, dokaz velikega zaupanja, katero vživa med društveniki. Podpredsednikom voljen je bil gosp. Fr. Repar v odbor pa stari odborniki gospodje J. Rus, A. Goslar, K. Habe in A. Krčnik, na novo pa gospoda Iv. Ferjančič in A. Pire. Za 1. 1902 določili so se naslednji časniki: Slov. Narod (6 iztisov), Slovenka (3 iztisi) Edinost (2 iztisa), Slovanske knjižice (2 iztisa), Soča, Primorec, Domovina, Glas Naroda, Gorenjec, Rudeči Prapor, Brivec, Ljubljanski Zvon, Dom in Svet, Zvonček in Novi Akordi po 1 iztis. Društvo ostane še nadalje član Slovenske in Glasbene Matice. — Mirno in tiho bilo je delovanje društva a zgorajšnje številke nam glasno pričajo, da je bilo to delovanje uspešno in plodonosno. Novo izvoljeni odbor pa nam je porok, da bo društvo ostalo na isti poti, po kateri je hodilo od svoje ustanovitve do danes, skrbeč predvsem za duševno izobrazbo svojih članov, nudeč pa jim tudi obilo poštene in lepe zabave. Delavskemu bralnemu društvu, kot skoraj jedinemu nositelju narodne in napredne ideje v Idriji, srečno novo leto! Živelo naše vzorno društvo ! Iz Ustja nad Vipavskem dne 22. decembra. Neradi, ali primorani smo se tudi mi oglasiti v časnikih in to vsled neke politične razburjenosti, ki je s prihodom g. kurata Jožeta Urankerja nastala. — Naša vas je bila zmeraj vsa napredna, Zato je pa močno bodlo bližnje duhovnike, kakor g. Promerja iz Šturij in dekana Erjavca ter so ugibali na vse načine, kako bi nas ugnali: in res so jo ugnali, kar nemudoma so starega g. kurata Bajca premestili, seveda revež ni hotel iti od nas, postal je žrtva brezmejnega klerikalnega nasilstva; češ, za tako napredno vas je prestar, se premalo v politiko meša; za nas bil je torej prestar, a za Pivko ne, ter smo že pet dni pred volitvami dobili novega kurata, prišel je nepričakovano, še predno njegova roba, agitirat, a vse to mu ni nič pomagalo, in smo oddali v klerikalnem Šturji 72 glasov za Božiča in dva za Habeta. Večino smo imeli 70 glasov in smo zmagali velikega šturskega klerikalnega zmaja. — Zato se pa ne oglašamo, ampak za nekaj druzega. Imamo napredno »Bralno društvo«, to jo pa trn v peti našemu gospodu, in na skrivnem ruje proti njemu, in ker ume jako zvito in priliznjeno govoviti, pridobil si je nekaj neumnih kimovcev, ki na tajnem že dolgo časa nekaj kuhajo, in skuhali so res nekaj posebnega, nabrali so namreč nekaj nezavednih ljudi ter jih povabili na kozarec vina v farovž. — Seveda ne brez namena! Precej po vstopu naznani jim Toda prišlo je drugače. Ustopivša v Rovtarski dom, po katerem je že donel turški boben meščanskih godcev, zazrla sva dolgo omizje samih gospodov članov „eksekucij-skega odbora", s katerimi sva te dni kar po vrsti pila bratovščino; predsedoval pa je novi poslanec sam, kar na dveh stolih sedeč v svoji mogočnosti. r Dober večer" sva veselo voščila in hotela prisesti k tej imenitni družbi, okolu katere so prijetno pokali tisti debeli zamaški debelih šampanskih steklenic. Toda srpa naju je pogledal gospod poslanec in tako je namignil družbi, da se nama nihče ni umaknil, niti ponudil prostora. „Glej ju hudiča — ali res morata povsod zraven biti" — tako naju je pozdravil najin (!) poslanec in še tako je pripomnil v svoji širokoznani delikatesi, da šampanjec ni pijača za ljudi, ki so vajeni jesti krompir! Ostala prvaška družba pa mu je krohotaje pritrjevala. — Tedaj pa sva midva izprevi-dela, da sva bila velečastita volilca in potrta sva prisedla k družbi tudi že odklonjenih tovarišev tam v temnem kotu ter naročila — pol litra cvička. Ali je bil kisel V! In od tistega dne naš „užaljeni" parlamentarec in jaz nisva bila več prava prijatelja. Jaz sem se jel zavedati svoje politične svobode ter sem pri „Koprivi" čestokrat v trpkih, a opravičenih besedah kritikoval nje- g. nunc, da namerava napraviti novo katoliško Bralno društvo! Silil jih je, naj ae podpišejo. Dva zavedna mladeniča sta jo kar ven popihala! Čast jima! Drugi pa, ki nič ne razumejo, in sploh ljudje še po starem kopitu, ki nimajo nobene veljavn in ne ugleda, ter večinoma še brati ne znajo, so se podpisali ali za pero prijeli. — Tu se vidi, kje imajo duhovni svojo moč, oziroma njih požrešna politika! — Drugi dan smo šele zvedeli, kaj se je zgodilo, in ko smo se še bolj natančno prepričal, posilil nas je smeh. Podučili smo nekoliko ljudi kar ni ostalo brez uspeha, kaj vse iz tega nastane in da naj previdno, pre mišljeno ravnajo, da ne bodo posuroveli kot na bližnjih Gočah. Potem smo še rekli, kaj nam je treba v tako mali vasi dveh društev, združimo se skupaj, ter dajajmo od vsake stranke nekaj časnikov v društvo in ljudje bodo ložje prevdarili in presodili, kateri časniki resnico govorijo in kateri lažejo, za odgovor smo dobili, da oni ne marajo za naše časnike in hočejo imeti društvo s svojimi časniki. To so strastni ti klerikalci, ker se g. kurat boji, da bi se resnica ne zvedela, in da bi ljudje na sled prišli, kako klerikalni časniki lažejo, in kako resnični so napredni časniki. Res, bistra glavica je ta g. kurat, prav po novem sistemu; gospod škof nam ni mogel boljšega poslati. — Povemo Vam, gosp. kurat, da v naši vasi nič ne opravite, v naših rokah je moč, in vas prav lepo prosimo, ne mečite peska v oči tistim že tako dovolj slepim ljudem, ki ste jih vjeli. Mi Vas zato plačamo, da nam sveto vero oznanujete, in nas po krščansko živeti učite, in ne da na skrivnem babe, p a j t e 11 a f e 1 n a in druge neuke ljudi poslušate. Zmenite se raje z ljudmi, ki imajo kaj veljave in kaj razumnosti v glavi, saj ste dolgo študirali, in nimate slame za možgane, a imeli bi jo če boste take neumnosti s takimi neukimi ljudmi počenjali. Če Vas je pa škof za to poslal, da boste prepire in sovraštvo delali, se boste prasneto varali. — Za danes naj bo dovolj. Gosp. kurat naj gleda na mir in ljubezen, potem bo dobro zanj, če ne, pa slabo. Občinski svet ljubljanski. V Ljubljani, 23. decembra. Seji je predsedoval župan Hribar, mi je prečital pismo lvovskega župana, s katerim se izreka obč. svetu zahvala za svoto 200 K, katero je daroval za obso-ence iz Wresna na Poznanjskem. O proračunu mestnega vodovoda za L 1902 je poročal obč. svet. Šubic. Pokritje znaša 141.400 K, potrebščina pa 11680 K 94 v, tako da je prebitka 24592 K 6 v. Proračun je bil odobren. Zajedno se je dovolilo kurjaču pri zajemalnici v Klečali 60 K letnega prispevka za kurjavo in razsvetljavo, kateri prispevek so dobivali tudi prejšnji kurjači. Po poročilu podžupana dr. vit. Blei-weisa se je odklonila pritožba Marije govo parlamentarno delavnost in zlasti zunaj-nost, ki ''namreč zunajnost) včasih res močno kriči po krojaču in krtači. On pa se maščuje sedaj nad mojimi častitljivimi rta irhastimi" Ilinc illae lacrimae! Pa javno se me vendar ni upal napasti in po zadnjem Koerberjevem govoru, ko se je bilo bati razpusta parlamenta in novih volitev, me je celo zopet zagovoril: gospod Martin. Toda preteklo nedeljo je počilo tam pod Raskovccm! Zbrana je bila imenitna lovska družba in med zadnjimi je prisopihal tudi naš parlamentarec v takem kostumu, da je bil v resnici bolj podoben, no recimo „prajarskemu" hlapcu, nego gospodskemu lovcu. Naravno je torej, da ga izmed tujih lovcev nihče ni pogledal, dočim so se vse oči obračale na moj imenitni lovski kožušček, kateri sem nosil — to je jedina resnica v sobotnem podlistku ! — kar ogrnjen kakor pogumen mizar. In ker se je vedelo, da je vabljen tudi državni poslanec, so tuji gostje po pravici domnevali, da zamorem ta dostojanstvenik biti le jaz, zlasti ker je moj tolminski prijatelj v rumenih gamašah tako nekako skrivnostno namigaval in kazal name. Tudi on pač še ni bil pozabil tistega večera v Rovtarskem domu! Jaz pa v svoji skromnosti, ko me je neki tržaški gospod proseč ognja nagovoril rsignor deputato", nisem rekel ne da in ne ne, temveč sem delal le obraz, kakor da bi nameraval vsak hip interpelirati gamega ministrskega predsednika. In tako sem Potočnikove zaradi plačila več porabljene vode, glede katere prošnje je obč. svet. Tosti priporočal, da se vrše nove poizvedbe. Na pritožbo Oroslava Dolenca zaradi več porabljene vode se je polovica predpisanega zneska odpisala in sicer z ozirom na to, da je poraba večje množine vode nastala vsled tega, ker je v hiši počila neka cev. O delovanju in uspehih mestne višje dekliške šole v lanskem šolskem letu je poročal obč. svet. Senekovič. Uspehi so v vsakem oziru najpovoljnejši in se je ravnateljstvu učiteljstva tako na dekliški šoli kakor na trgovskem tečaju izrekla zahvala in priznanje. O zadevi stavbišča za gimnazijsko poslopje in za tržnico je poročal obč. svet. Šubic. Župan je prosil dež. predsedstvo, naj se prostor, kjer stoji licealno poslopje, odstopi mestu, da onda postavi tržnico, mesto pa da poskrbi za gimnazijo drugo stavbišče. Ta prostor, kjer stoji licealno poslopje je jedini, kjer bi se mogla postaviti tržnica. Župan je pridobil lastnike raznih stavbišč na Poljanski cesti, da so podali ponudbe za prodajo svojega sveta. Komisija je spoznala, da sta tako svet Dečmanov kakor Hermine deli Cottpv pripravni, vlada pa se je izrekla, da je pripravljena zamenjati svet, kjer stoji licealno poslopje, za svet Hermine deli Cotta. Ta proda le ves svet v obsegu 18919 m3 skupaj in sicer za 140000 K oziroma s stavbnim materialom za 144000 K. Za gimnazijo bi bilo odstopiti okrog 5527 m2 ostalo bi pa mestu 16 parcel. Poročevalec je pojasnil, da je g. Dečman zahteval za svoj svet s hišo in skladiščem vred najprej 65.000 gld., sedaj pa restringal svojo zahtevo na 59000 gld., dočim zahtevajo jezuvitje za svoj svet 15000 gld. Skupaj bi torej ta svet veljal 74000 gld., za 4000 kron več, kakor svet Hermine deli Cottove. Pri komisiji se je izrekel dež. šol. nadzor, zato, da se gimnazija sezida na deli Cottovem svetu in ne na Dečmanovem, in isto tako ravnatelj Wiesthaler. Finančni odsek se je pred vsem moral vprašati, če kaže občini tako globoko poseči v žep, ali ne, zlasti ker bo treba graditi kanal oziroma otvoriti dve cesti. Jedna teh cest se ne more otvoriti, če se ne odkupi nekoliko Kavčičevega sveta, kjer stoji neko poslopje. Finančni odsek si je ogledal obe stavbišči in izvedel, da bi Kavčičev svet veljal vsega skupaj 6560. Tudi je prišel do spoznanja, da bi občina od deli Cottovega sveta ostala dva bloka težko prodal. Glede zgradbe tržnice se finančni odsek sploh ni spuščal v posamičnosti, le do tega je prišlo, da je prostor, kjer stoji licealno poslopje, jedini prostor v mestu, kjer bi se mogla napraviti tržnica. Upoštevajoč, da bo občina morala graditi tržnico in da se more zgraditi le na tem prostoru, je finančni odsek se izrekel za pridobitev tega prostora in vzel v pretres Dečmanovo in ponudbo. Ugovoru proti Dečmanovemu svetu nikakor niso postal hvala svoji originalni lovski obleki in pa prajarski kapi pravega poslanea, deležen vseh časti, namenjenih njemu, dočim je on moral ponižno trpeti, da mu je neki laški skrije stopil celo na nogo, ne da bi rekel tudi le: „oprostite"! Da, da gospod parlamentarec, obleka dela ljudi! Čudno torej ni, da je naš parlamentarec že tačas v „Lepi dolini' kuhal v svojih obilnih prsih maščevanje. Dno pa je izbilo sodu dejstvo, da je po končanem lovu nosil za menoj inoj „finfar" tolstega srnjaka, dočim je parlamentarcev Pavle — celo iz Ljubljane gaje bil pripeljal „na vse lašč" seboj za peden-terja! — žalostno nosil krivo puško gospodarjevo ter otožno zrl na zeleno vejico na mojem klobuku. Prajarska kapa pa je bila prazna, tako prazna! In potem pri večerji ista pesem: meni vse časti in prva postrežba — njemu pa nič in mrzla juha. Nič niso pomagali niti grdi pogledi gospodarjevi, niti skakanje Pav-letovo. Prisegel je torej maščevanje in v soboto se je izkašljal. — Vi, čestiti bravci, pa sedaj, ko ste slišali oba zvona, vsaj veste, pri čem da ste. Obžalujem le to, da se je voditelj „Slovenskega Naroda" usmilil prošenj svojega „uzaljenega" parlamentarnega tovariša ter mu dovolil v tem listu prostor za nizko maščevanje nad možem ki je bil in bo še marsikdaj „velecastiti gospod volilec". To naj si zapiše za ušesa tudi moj prijatelj v rumenih gamašah. tehtni ali odsek vendar ne predlaga Dečmanove ponudbe v sprejem in sicer iz finančnih ozirov. Svoto, ki jo bo veljal v vsem skupaj deli Cottov svet, je sicer dokaj večja, a tu bi ostalo 9636 mJ nezazidanega sveta, ki se bo naposled vendar prodal tako da za gimnazijo oddani svet ne bo drag. Poročevalec je predlagal, naj se Ilermini deli Cottovi ponudi za njen svet 130000 K, hišo mora sama podreti in ostane materijal nje, naj se kupi Kavčičev svet in naj se na Poljanski cesti ležeči blok prepusti erarju za zgradbo gimnazije proti temu, da erar sam podere licealno poslopje in dotični prostor mestu prepusti. Občina prevzame vse pristojbine, ki nastanejo vse iz te transakcije in se zaveže izpolniti kar je župan pri komisiji obljubil glede kanala. Obč. svet. Pro senc je opozarjal na velike stroške, ki utegnejo nastati zaradi pridobitve prostora za tržnico, Dell Cottov svet bi vsega skupaj veljal nad 210000 K in je torej cena Dečmanovega sveta skoro jednaka s ceno Dell Cottovega sveta, a gimnazija bi na Dečmanovem svetu bolje stala. Na vsak način pa bi bilo treba poprej natančno poizvedeti, koliko bo Dell Cottov svet s kanali in cestami vred veljal. Stvar se tudi še ne mudi posebno, radi tega naj se za sedaj cela zadeva vloži. Obč. svet. dr. Požar se je pridružil Prosenčevemu predlogu opozarjajo, kako se v Ljubljani nastavljajo cene, kadar hoče občina kaj kupiti. Cene so pretirane a posestnikom naj se da priložnost premisliti, koliko bi vsa stavbišča in posestva pridobila, če se na zapuščenih Poljanah sezida gimnazija. Obč. svet. dr. Tavčar je rekel, da se mu zdi stvar nekam prehitra. Tendenca je, izpeljati projekt, ki ga nekateri spoštujejo, drugi pa mu oponirajo. Tu se hoče brez daljše razprave rešiti vprašanje glede tržnic. Sem za tržnice, a to ne gre, da bi se danes principijalno sklepalo glede tržnice. Proti načinu, kakor se je spravila stvar a obč. svet moram ugovarjati. Vprašanje o tržnicah še ni rešeno. Morda bi kazalo dve tržnici zidati, vsekako pa mora priti tudi finančno stanje mesta upoštev. Na finančno stran se poročilo nič ne ozira, a to bo treba resno preudariti, ko se gre kar za 800.000 K. Lahko je danes ta dolg jutri drugi dolg napraviti, a ta studenec bo usahnil, naj je denar še tako plodo-nosno naložen. Tržnica je lepa stvar, a kar bo tržnica nesla, za toliko se bodo podražila živila, ker branjevka ne bo sama gospodske lope plačevala. Sedaj, ko je cela stvar upeljana, je vsaj treba prej izvedeti kaj poreče vlada. Občina naj stopi v dogovor s ponudniki, da ostanejo v besedi, dokler ne pride odgovor od vlade županovo poročilo o tržnicah pa naj se odstopi odseku, kajti čržnica, ki bi veljala 400.000 K je za Ljubljano predraga. Župan Hribarje rekel, da bi tržnica veljala s prostorom vred 700.000 K. Obč. svet se je doslej vselej izrekel zoper decentralizacijo tržnic, torej ni govora o prenagljenosti. O tržnici se je govorilo za 1. 1897; pozneje sem predlagal zgradbo tržnic, a se je predlog odklonil. Če tako poročilo napravim, ima namen, da se ž njim bavi in posvetuje obč. svet. Pa tudi glede finančnega vprašanju sem podal obširno poročilo in stvar vsestransko pojasnil. To sem moral storiti ustrezajo želji dež. predsednika in z ozirom na to, da je bila gospa Dell Cottova le še malo časa v besedi. Zdaj je ta rok podaljšan, tako da se Prosenčev predlog lahko sprejme. Podžupan dr. vit. Blei weis je dejal, da je obč. svet že s tem namenom stopil v zvezo z vlado, da se licealni prostor pridobi za tržnice. Te so jako potrebne, kajti tržne razmere so take, kakor v kak i vasi. Zaradi tega se torej brez skrbi lahko izrečemo za to, da »e licealni prostor pridobi za tržnice. Decentralizacija bi še enkrat toliko stala, kakor jedna osrednja tržnica. Ako se licealni prostor ne kupi za tržnico, potem naj se opusti sploh vsa akcija. Obč. svet. dr. Tavčar je dejal, da ni nastopil z nobenim projektom. Sklenjeno je bilo, da se tržnice odlože, da se napravi načrt in zopet vsa stvar spravi v obč. svet. To naj se izvrši, druzega ne zahtevam. Jaz nič ne vem, da bi se bil storil kak sklep, da naj se stopi z vlado v zvezo v namen, da se tržnice zgrade na mestu licealnega poslopja, če bi se bil tak sklep storil, bi se bil jaz prepozno oglasil, a tak sklep se ni storil. Obč. svet. Kozak je pojasnjeval obstoječe tržne razmere s posebnim ozirom na mesarje ter se zavzemal za tržnice. Ko je še župan pripomnil, da je postopal popolnoma korektno (dr. Tavčar: Jaz le pravim, da ni bilo sklepa), je poročevalec Senekovič izrekel svoje obžalovanje, da se hoče od mestne občine vse zastonj imeti, če se pa občini kaj proda, se neznansko veliko računa. Kar se tiče tržnic, je poročevalec rekel, da se odsek ne strinja s projektom za tržnici, ampak se le občina zaveže, da se licealni prostor ne porabi za drug namen kakor za tržnici. Tak sklep se že lahko stori, sicer pa je poročevalec rekel, da nima nič proti Prosenčevemu predlogu, naj se z vsemi ponudniki stopi v dogovor in dožene, koliko bi stal kanal. Sprejet je bil Prosenčev predlog. Obč. svet. Žužek je poročal o izvršeni zgradbi Franc Jožefovega mostu Stroški znašajo 254.606 K. Pred koncem seje je podžupan dr. vit. Blei weis interpeliral župana zaradi legarja, ki se je zopet pojavil v topničar-ski vojašnici. Župan Hribar je takoj odgovoril na to interpelacijo. Dognalo se je, da je bil legar, ko se je prvič pojavil v topni-čarski vojašnici, tjakaj zanesen. Zanesel ga je neki vojak, ko se je povrnil od vaj na Krškem. Takrat je mestni fizik mislil, da je tifus nastal vsled tega, ker grebe-nične jame niso bile dovolj tesne ter se je iz teh jam prenesel na zidovje, ki je bilo posebno v temeljih površno napravljeno. Stavbinska družba »Union« je popravila vse napake. Značilno je, da ni obolel za logarjem nobeden tistih delavcev, ki so imeli opraviti z iniiciranim zi-dovjem, niti kdo izmej nadzorujočih uradnikov. Ko so se pa vojaki vrnili od vaj, so bili nastanjeni najprej v Nušakovi vojašnici in v bolnici za silo. Že tedaj so se pojavili pri vojakih znaki sumljive bolezni. Ko so se potem vojaki nastanili v popravljeni topničarski vojašnici, je obolelo kacih 20 do 25 vojakov, a mej njimi je bilo le šest tacih, pri katerih so se opazili znaki tifusa. Značilno je, da so oboleli kakor prvič tako tudi sedaj le vojaki 3. in 4. baterije. Ker je konstati-rano, da je vojašnica uzorno urejena, dalje, da tifus ni nastal ne iz tal ne iz vode, je prišel mestni fizik do prepričanja, da vzrok bolezni ni vojašnica, ampak da se kal tifusa drži inventarja, da se razširja iz obleke, iz perila itd. Deželni predsednik je za danes odredil posebno ekspertizo, katere se je bržčas udeležil tudi z Dunaja poklican strokovnjak in ki preišče vso to zadevo. Župan je potem obč. svetnikom in celi Ljubljani voščil vesele praznike, na kar je sledila še tajna seja. Dnevne vesti. V Ljubljani, 24. decembra. — Osebne vesti. Gimnazijski ravnatelj v Ljubljani gosp. Fran Wiesthaler je pomaknjen v VI. činovni razred. Inžener pri dež. vladi v Ljubljani gospod Karol Grünhut je imenovan nadinženerjem v ministrstvu notranjih del. — Škofov terorizem. V klerikalnih listih so vselej zagnali velik hrup, kadar smo škofu Jegliču očitali, da on duhovščino goni v boj, da on vliva olje v ogenj in da je torej on najbolj kriv, da je strankarski boj na Kranjskem postal tako strasten in srdit, kakor niti za Missie ni bil. Klerikalci vedno taje, da bi škof duhovščini kaj ukazoval, kako naj postopa pri volitvah in vedno zatrjujejo, da daje škof o političnih zadevah duhovnikom in lajikom le dobre svete, sicer pa jim pušča popolno svobodo. Vemo že davno, da to ni res in vemo tudi, kako škof tiste duhovnike strahuje, ki se nečejo pognati v boj za njegovo ožlindrano kliko. Ker pa so vendar še ljudje, ki nečejo prav verjeti, da bi se škof res identifioiral z drom. Susteršičem in njegovimi pajdaši ter da svojo škofovsko avtoriteto porablja za nasilno korteširanje v korist klerikalne stranke, hočemo priobčiti pismo, ki ga je škof pred zadnjimi deielnozborskimi vo- fjJKT Dalje v prilogi. ~TtM Priloga »Slovenskemu Narodu" št 296, dno 24. decembra 1901. litvami pisal nekemu kranjskemu duhovniku, ki ima tako dober ukus, da se mu počenjanje klerikalcev ne dopade, in toliko moštva in samozavesti, da tej stranki neče služiti za priganjača. Temu župniku je pisal škof naslednje pismo: Velečastiti gospod! Dobro veste, da ste dolžni svojega škofa poslušati v vseh zadevah, katere so v ožji ali daljnji zvezi z verskim in cerkvenim življenjem. Sem spadajo vprašanja cerkveno politična in družabna. O teh imate raznih raztresenih navodil v listih vernikom in duhovnikom. Iz njih morete točno spoznati, katero gibanje v naši škofiji odobravam kot škof in katero moram obsojati. Tudi ste natančno brali, kaj priporočam vernikom glede volitev, škofijski list, ki bo te dni izšel, prinese zopet navodila za duhovne in vernike. Od Vas želim, pa tudi odločno hočem in pričakujem, da boste pri sedaš-njih volitvah delali po mojem navodilu. Nasprotovanja, javnega ali tudi skrivnega, absolutno ne trpim in ne dopustim. Sami spoznate, da se ne sme delati protivno navodilom, danim vernikom v pastirskih listih škofovih; kako pohujšanje, ko bi župnik postopal proti slovesno izraženi volji škofa svojega! V trdni nadi, da se böte po tem ravnali, Vam želim blagoslov iz nebes. Udani ~- Anton Bonaventra m. p., Skof. Na Goričanah, 14. 8. 1901. Tu imamo dokaz, da si škof prisvaja pravico, ukazovati duhovnikom, kako morajo pri volitvah postopati, da se identificira s klerikalno stranko, daje zanjo s svojo škofovsko avtoriteto agitiral, in dokaz, da je z nečuvenim terorizmom podil duhovščino v volilni boj za ono kliko, ki zastruplja vse javno življenje v deželi. Bilo bi jako hvaležno, napisati temu škofovemu pismu komentar, a mislimo, da je bolje, da tega danes ne storimo, nego prepuščamo državnim poslancem, da to pismo komentirajo tam, kjer jih slišijo, kakor se je izrazil »Slov. Gospodar«, vsi ministri, sam cesar in vsa država. — Za „ofer" se boje! Kar dve anonimni pismi nam je prinesla današnja pošta in obe ti pismi se nanašata na našo notico glede »ofra«. Pismi sta pisani v takih izrazih, da nam čut dostojnosti prepoveduje ju obelodaniti. »Liberalske presice« je še najmilejši izraz v teh pismih, ki zatrjujeti, da duhovnik ne »živi od lufta« in da hočemo mi duhovnikom »požreti zadnji grižljaj«, da pa nas bo »hudič že dobil v kremplje«, ker »duhovniki ne bodo prej nehali, dokler zadnji liberalec ne crkne«. Vidi se, da je naša notica klerikalce hudo razdražila in to je naravno. V francoski zbornici je bila izrečena beseda »Rim prenese vse, samo kdor stegne roko, da bi duhovščini prikrajšal na premoženju, tega uniči«. Tudi pri nas se duhovščina ne boji ne javne kritike, ne časopisov, ne parlamenta, boji se samo prikrajšanja v dohodkih. To je je-dino sredstvo, s katerim se da duhovščino ukrotiti, jedino sredstvo, s katerim se dajo javne razmere v deželi sanirati. Če se duhovniku krušna torbica malo višje obesi, postal bo kmalu drugačen in zopet zavladata mir in prijaznost v deželi. Dokler pa bodo naprednjaki metali dohovni-kom desetake za »ofer« in za mase, pri pogrebih in pri porokah, pri krstih in dru-zih prilikah, dokler bodo sami zlagali denar, s katerim se jih potem preganja in materijelno uničuje, dotlej ni upanja, da bi se razmere kdaj na bolje obrnile. Zato kličemo vnovič vsem somišljenikom: Ne dajajte več kakor je postavno določeno za razne funkcije, ne za vinar več, za »ofer« pa dajte mesto goldinarja, petaka in desetaka — knof. — Zakaj se imenuje Jegličev vinotoč škofova oštarija"? Gospod ravnatelj tiste trgovine, ki se imenuje »Gospodarska zveza«, Jos. Jeglič, je, kakor znano, v svoji hiši na Mestnem trgu otvoril vinotoč. Tam se dobi star in pristen cviček po 32 kr., in gosp. Jeglič jamči za pristnost tega starega cvička. Seveda se ljudje kar trgajo za ta stari in pristni cviček, kajti po tej ceni ni starega in pristnega cvička nikjer drugod dobiti, da, ljudje, ki poznajo razmere pri vinski kupčiji, nas zagotavljajo, da mora imeti g. Jeglič pri vsakem litru najmanj 3 kr. izgube, če je njegov cviček res star in pri sten. Kakor rečeno, se ljudje kar trgajo zastari in pristni cviček po 32 kr., nizko ceno pa si tolmačijo s tem, da dobiva škof od svojih prijateljev vina ali zastonj ali za prav majhno ceno. In da je škof pravi lastnik Jegličevega vinotoča, o tem so ljudje toliko bolj prepričani, ker vidijo na svoje oči, kdo v tem vinotoču posluje. Pred vsem vidijo tu škofovega brata, potem vidijo š k o f o v o svakinjo, potem vidijo škofovega kočijaža, ki hodi pomagat, kadar je prost, in semtertam vidijo tudi šenklavškega mežnarja. Ali je potem čuda, če so mnenja, da je vinotoč, kjer se dobi star in pristen cviček po 32 kr., pravzaprav škofov, in da ga kar na kratko imenujejo škofovo oštarijo? — Za vseučilišče v Ljubljani je vložila potom mestnega magistrata peticijo na ministrstvo občina G a b r i j e pri Brežicah; na državni zbor pa: Krajni šolski svet v Mozirju, učiteljstvo v Mozirju, učiteljsko društvo za gornjegrajski o kraj, krajnišolski svet pri Sv. Mihelu nad Mozirjem, učiteljstvo pri Sv. Mihelu nad Mozirjem. Naravnost na ministrstvo je poslala svojo peticijo občina Smihel-S t o p i č e. — „Kurjer Lwowski" je pred kratkim prinesel dva jako zanimiva članka o slovenskih razmerah. Spisal je ta dva članka urednik g. Fryling, ki seje pred kratkim mudil v Ljubljani in se tu osebno poučil o našem kulturnem, narodnem, gospodarskem in političnem položaju. — Repertoir slovenskega gledaliča. Za božične praznike je z ozirom na goste z dežele in na počitnicah se mudeče krajane določen repertoir takole: Na praznik sv. Š t e f a n a, dne 26. t. m. popoldne ob znižanih cenah ljudska predstava »Lumpacij Vagabund«, zvečer šestnajstič »R o k o v n j ač i«. V nedeljo, dne 29. t. m. popoldne »Hanice p o t v n e b e s a« in »N emški ne znaj o«. — Srečen zakon. Iz Cerkelj na Gorenjskem se nam piše: Neki posestnik Janez X., nekje v okolici Cerkelj, se je šele pred dvema mesecema oženil in že je svoji boljši polovici — ušel. Njegov sorodnik Aleš je že dolgo hrepenel po Janezovem premoženju, a ker mu ni mogel na drugi način blizu, usilil je Janezu z veliko prekanjenostjo in na jako surov način svojo hčer za ženo. Janez se je res dal ujeti. Že koj po poroki pa mu je bilo žal in rekel je ženi, naj se spravi na svoj dom, češ, »saj zate nisem nikdar nič maral, za doto sem -tudi opeharjen, povrh pa hodijo še tvoji trije bratje samo zategadelj sem, da mi poberejo, kar morejo, da se potem lažje okrog vlačijo.« Ker žena ni hotela iti, pobrisal jo je Janez, a našli so ga kmalu nekje okrog Ljubljane in ga zopet pripeljali domu. Seveda jim ni bilo za Janeza; naj se vlači, koder hoče, da bi le dobili njegovo posestvo v pest, ki je precej veliko in daleč na okoli znano. Janez je imel sedaj hude ure na svojem domu; ko mu je 17. t. m. žena kar v obraz povedala, da še zmiraj ljubi prejšnjega svojega »šoceljna«, njega pa da bo »prekleto v ksiht dregnila«, je Janez ubral pot pod noge in pobegnil v svet — Bog ve kam. Tako bo potuhnjeni klerikalec Aleš prišel vender do lepega Janezovega posestva, če bi ga kdaj vest pekla, kar pa še ni gotovo, bo pa dal za mašo in vse bo v redu. Tu imate neretuširano sliko iz našega kmetskega življenja, če mislite, da se taki slučaji redkokdaj primerijo, se prav zelo motite. — Umrl je v Trnovem na Notranjskem gosp. Fran Zaša. Rajnki je bil zlasti v lovskih krogih zelo priljubljen, ker je bil jeden najboljših notranjskih lovcev. — Veselica viško-glinške čitalnice se vrši na Štefanov dan pri Traunu na Glincah. — Nevarnost za trgovce v II. Bistrici. Z Reke se nam poroča: Znani bogataš g. Chersich namerava na praviti v II. Bistrici velikansko prodajalno. Uredi jo neki v treh oddelkih: prvi bo za železnino, drugi za manufakturno blago in drobnino, tretji pa za špecerijsko in kolonijalno blago. Torej nekak »Waaren-haus«. V II. Bistrici in v Trnovem je konkurenca mej trgovci že sedaj neznosna, ako se ta načrt uresniči, imeli bodo ti trgovci jako težko stališče. Z jedne strani se jim bode bojevati proti duhovniškemu konsumu, na drugi proti laškemu kapitalu. Kdo bo kos boju na dve fronti? Kranjskemu trgovcu sreča pač ni mila. — Prijazen župan. Iz Pijave gorice se nam piše: Te dni je klerikalni župan I. Jamnik v svoji gostilni na Pi-javi gorici z nekim rujavim železom vdaril po glavi popotnika Franca Levstika iz Malih Lašč. Levstik je bil tako poškodovan, da je poslal po zdravnika, ki je stvar naznanil. Levstik ima baje prebito črepinjo. Proti županom, ki z gosti tako ravnajo, mora okrajno glavarstvo odločno postopati. Take župane je treba kaznovati, jih od županstva odstaviti in jim vzeti tudi gostilniško koncesijo, ker niso sposobni izvrševati tako obrt. Pijavo-goriški župan Jamnik se rad prepira z ljudmi in je posebno nasilen z liberaici, ker misli, kakor sploh vsi klerikalci, da se sme z liberalci počenjati kar se komu ljubi. — Občni zbor narodne čitalnice v Ribnici vršil se je 22. t m. ob precejšnji udeležbi društvenikov. Po predsednikovem toplem pozdravu poročal je tajnik g. Špende obširno o društvenem delovanji. Povdarjal je posebno zasluge o izvrstno uspelih društvenih zabavah narodnih dam, ki so se odlikovale na ma-skaradi 17. februvarja po lepih skupinah in elegantnosti, kakoršne še ni bilo videti v Ribnici, na poletni veselici na Ugarjih, prirejeni v korist družbe sv. Ciririla in Metoda, pa po neutrudljivosti, vnetosti in požrtvovalnosti. Iskreno zahvalo torej njim kakor tudi g. dr. T. Rudeschu za brezplačno prepustitev prostora, klopi in drv na dan tega izleta. Priznanje pa gre tudi gosp. J. Gregorčiču, kije nastopal pri raznih prilikah kot društveni govornik. Vestno sestavljeno poročilo bilo je z živahnim odobravanjem sprejeto. (Tu bodi skromno omenjeno, da je gosp. tajnik pri vsakem društvenem gibanju pokazal svojo agilnost, spretnost in dobro voljo.) Po knjižničarjevem in blagajnikovom poročilu, ki izkazuje 41 K prebitka, volil se je po listkih zopet stari odbor za leto 1902. Ta seje takoj po končanem dnevnem redu sestavil takole: Dr. Schiffrer, predsednik; F. Višnikar, podpredsednik; A. Spende, tajnik; F. Štefančič, blagajnik; A. Juvanec, knjižničar; J.Gregorčič in J. Lovšin, odbornika. — Ob sklepu zborovanja je g. predsednik, ki že več let s finim taktom vodi naše društvo, mej drugim omenil, da pogreša še precej udov-tržanov in apeloval na navzoče, delovati na to, da se i ti pridobe, in da postane tako čitalnica močna napredna trdnjava. — Društvo priredi v soboto 28. t. m. »jour-fix« s tombolo, (ob kateri priliki se bodo tudi časopisi dražbenim potom oddajali) na Silvestrov pa — kakor lani — veselico s petjem, dramatično predstavo, govorom o polnoči in živo podobo. — V občini Gornji Logatec se že kacih štiri tednov nahaja neka tuja, okoli 50 let stara slaboumna ženska majhne postave. Ista ne ve druzega povedati, kakor da je doma iz Jožefovega. Komur bi bilo kaj znano o domovinstvu navedene osebe, naj to naznani županstvu v Gor. Logatcu. — Shod v Ptuju. Piše se nam iz Ptuja: Shod za vseučilišče v Ljubljani v nedeljo dne 15. decembra 1901 ob 11. uri predpoldne v »Narodnem domu« v Ptuji bil je impozantno obiskan; zastopani so bili vsi sloji Ptujskega okraja, posebno so se odlikovali občinski predstojniki Sv. Lovrenške fare v slovenskih goricah, kajti bili so vsi. — Živela kmetska zavednost! Tudi učiteljstvo bilo je častno zastopano. Mnogobrojne zborovalce pozdravil je v daljnem nagovoru predsednik političnega društva »Pozor« g. Zelenik. Zapisnikarjem bil je izvoljen g. Zupančič. Na to nastopi g. dr. Brumen, kateri je v jako obširnem in temeljitem govoru razmotrival o potrebi in o pomenu vseučilišča v Ljubljani za Slovence. Zborovalci sledili so z vidnim zanimanjem stvarnemu govoru ter večkrat pritrjevali njegovim izvajanjem. Konečno je bila soglasno sprejeta nastopna resolucija: »Na javnem shodu dne 15. decembra 1901 v »Narodnem domu« v Ptuji zbrani zborovalci so prepričani, da je ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani nujna potreba ne samo glede kulturnega razvitka jugoslovanskih plemen, nego tudi glede na razvitek in obstanek avstrijske državne ideje. Ob enem izrekajo zbrani zborovalci pohvalo in priznanje slovenskim državnim poslancem in vsem drugim činiteljem, ki so v tej, za slovenski narod, za vse Jugoslovane in za avstrijsko državo, pereči zadevi povzdignili svoj glas in zastavili svoje moči za kulturni blagor in razširjenje prosvete na slovanskem jugu, proseč jih tudi za bodočnost moralne in gmotne podpore za dosego, tega v osnovnih zakonih zajamčenega in v dejanskih razmerah opravičenega kulturnega smotra. Če učna uprava ni voljna ustanoviti v primernem času slovenskega vseučilišča v Ljubljani, zahtevamo z vso odločnostjo, da se naj začasno uvedejo potrebne stolice za slovenska predavanja na graškem in dunajskem vseučilišču kot prvi in pripravljalni korak za višješolsko izobrazbo slovenske mladine, katera ustanovitev se brez vsake ovire za more takoj * z v r š i t i. — Savinska podružnica S. P. D. ima svoj občni zbor dne 5. januvarja 1902 v Šoštanju. Zvečer priredijo domači pevci in tamburaši velik koncert in predstavljala se bode tudi gledališka igra. Kakor slišimo, bode veselica v velikem stilu. Savinska podružnica S. P. D. se odlikuje posebno s svojimi mnogobrojnimi napravami po Spodnjem Štajerskem; zatorej, kdor hoče podpirati »štajerske Slovence«, naj izleti ta dan v Šoštanj — zveza po železnici je prav primerna. Tudi čas je dobro izbran, ker sta 5. in 6. jan. praznika. Obširnejši vzpored priobčimo pravočasno. Ta dan (5. jan.) bode zborovalo v Šoštanju tudi tamošnje učiteljsko društvo, na kar opozarjamo posebno g. učitelje, da poaetijo svoje tovariše! — Na Hardeku pri Ormožu je ponesrečil v četrtek, 19. t. m., pri sekanju dreves vrl slovenski mladenič Franc Vau-potič (Vančev) in še isti dan umrl Pokojni je bil ljubljenec svojih starišev, občanov in znancev. Bil je izvrsten požarnik in tamburaš, tako, da bode povsod težko pogrešan. V soboto je imel zelo lep pogreb, katerega se je udeležilo mnogo občinstva iz Ormoža in okolice, požarna bramba z godbo in tamburaški tovariši. Naj počiva v miru, Bog tolaži žalostne stariše in roditelje! — Prekanjenost in hudobnost dra. Evgena Lampeta. Odkar je »Slovenski Narod« preprečil, da dr. Lampe ni postal ravnatelj »Marijanišču«, je ta mladi duhovnik ves divji. Stekel pes grize vse, kar mu pride v njegove čeljusti; dr. Lampe postopa skoro ravno tako. Zadnjič je napadel necega duhovnika na tako hudoben in prekanjen način, da se mora stvar nekoliko pojasniti. Dotični duhovnik je služboval na Sp. Štajerskem, kjer so ga pa nekateri duhovniki po krivici na vse načine preganjali, dokler ga niso izpodrinili. Začelo se je to preganjanje, ko je dotičnik kapelanoval pri Sv. Kunigundi na Pohorju Tam je nekega dne prišla za botro kmetica, po domače Rotonja, na katero je fa-rovška kuharica Noža Kužnar že dolgo »ajfrala«. Župnik je prišel opoldne, ko se je kaplan vračal od šolskega poučevanja} ter mu je rekel, naj gresta v gostilno k botram, da on vse plača. Tudi k večerji se ni šlo. To je seveda kuharico bolelo. Kje je župnik takrat prenočil, se ne ve, kaplan je prej odšel domov, le zgodaj zjutraj je čul okoli kaplanije nenavaden vrisk. Kaplan je še z okna zagledal, kako mežnar Martin Vavpot planil v cerkev. Isti pa je črez nekaj časa prišel h kaplanu, ves zasopihan, ter mu pravil, da ga župnik prosi, naj mu posodi hlače, klobuk in dežnik. Obenem je pojasnil, da je farov-ška kuharica, od ljubosumnosti vsa besna, zjutraj vzela sekiro ter je hotela nezvestega župnika kaznovati. Ta je upal, da bo v cerkvi varen , toda cerkvenih vrat ni mogel v naglici pred preganjalko za-tvoriti — in tako se je začela v cerkvi vzpričo Najsvetejšega prava gonja, ki se je končala pri postranskem altarju sv. Vida. »Ti svinjar, ali nimaš dovolj mene, ali nimaš z menoj otroke,« je vpila kuharica ter trgala župniku od spredi hlače raz njega, da bi se maščevala s koplje-njem. On pa jo je zgrabil z zobmi za levo roko, da se je jej iz roke pocedila kri. Ko se je nehala gonja, je poslal župnik po one reči h kaplanu ter obenem po- ročil, da ga kake tri dni ne bo. Preoblekel se je pod pokopališkim zidovjem ter raztrgane hlače vzel s seboj; najbrže jih je potoma v gozdu kam zavrgel, kajti baje niso bile več za rabo. Kaplan je šel potem po cerkvenega ključarja Jurija Potnika. V cerkvi sta še pogledala krvave srage iz ranjene roke ter razmetane cape hlač in raztrgano verižico. Nekaj tega je mežnar že prej pobral. Ker je bila stvar velikanski škandal, sta se peljala kaplan in cerkveni ključar k dekanu Vohu v Konjice. Tega ni bilo, kakor navadno, doma, in kaplan je pustil pismeno poročilo v dekanijski pisarni. Ko sta se kaplan in ključar v mraku nazaj vozila, ju je zagledal pregnani župnik. Sedel je pred gostilno ob cesti z nekoliko gosti ter je, kakor so pri njem sedeči po zneje povedali, zaškripal z zobmi ter s stisnjenimi pestmi za kaplanom zažugal z besedami: »To mu pride drago!« Tedaj se je začelo preganjati tega kaplana. Tudi iz Dramelj je moral oditi. »Slov. Narod« je o tem že svoje dni poročal. Bile^so tega krive občinske volitve. Župnik je kaplanu na listič zapisal svoje kimovce, »kršč. može«, katere naj voli in drugim voliti priporoča. Prvega takega kršč. moža mu je župnik zapisal nekega kmeta, ki ima s sestro svoje žene že dva nezakonska" otroka. Tudi drugi župnikovi prijatelji so taki, da jih dostojen mož in dostojen duhoven ne more voliti. Kaplan je volil zavedne može, župniku pa se je s tem zameril, in ker je župnik nekdanji škofov sošolec, je zmagal nad kaplanom. Obrekoval je potem kaplana s prižnice, pred sodiščem pa je moral vse preklicati. Ker meni dotični duhovnik, da je bil mariborski škof le napačno informiran, zato je vložil obširno pojasnilo k svoji II. du-hovski instanci, do solnograškega nadškofa, odkoder pričakuje ugodne,pravične odločbe. Ako bi se bil zadovoljil s kaplansko pokojnino 220 gld. na leto ter šel znabiti v kak samostan, bi še danes lahko maševal. Mož pa se s tem ni zadovoljil, ampak se pritožil na višjo cerkveno instanco. Zapu-stivši Štajersko, je dotični duhovnik prišel v Ljubljano z namenom, da si tu poišče kak zaslužek, dokler se njegova zadeva ne reši na pristojnih cerkvenih instancah in tu se je osebno seznanil z Lampetom, ki je imel v rokah več njegovih, za »Dom in Svet« namenjenih spisov. Ko ]e bil rečeni duhovnik v stiski, se je obrnil pismeno do Lampeta, naj plača zanj — čujte in strmite! — znesek 1 gld. 35 kr. Mislil je, da se poravna pri honorarju za omenjene spise. Ce je Lampe zanj plačal te beraške krajcarje, pa jih ni hotel postaviti na račun honorarju za spise, katere je obljubil, da jih sprejme, bi mu bil to lahko naznanil. Lampe pa tega ni storil, ker je dotični duhovnik po dolgem iskanju končno vendar dobil skromno službo pri nekem — liberalnem podjetju. Lampe je hotel stvar izkoristiti za svoje umazane namene. Spisov, ki jih ima -v rokah, katere je sam hvalil, ni vrnil še do danes, denarja pa tudi ni hotel sprejeti, ko mu je bil poslan, pač pa se je v »Slovencu« delal, kakor bi bil Bog ve koliko plačal. Tako postopanje je prekanjeno in hudobno, zlasti ako tako postopa duhovnik proti drugemu duhovniku, ki se čisto nič ne vtika v politiko, ki živi zase in si s poštenim delom služi vsakdanji kruh. — Otvoritev mestne ubežnice. Kakor se nam poroča, se bode nova jubilejska ubožnica dne 31. decembra ob jednajstih dopoldne blagoslovila in slovesno izročila svojemu namenu. — Žrebanje ljubljanskih srečk. Sedemintrideseto žrebanje srečk ljubljanskega loterijskega pososojila se bode vršilo dne 2. januvarja v prostorih mestne blagajne. — Miekarski tečaj. V vasi Savici pri Bohinjski Bistrici vršil se bo od 13. januvarja do 24. marca 1902 praktični kurz o mlekarstvu, maslarstvu in sirar-stvu. Mladeniči, ki žele udeležiti se tega pouka, naj se zglase do 6. januvarja pri deželnem odboru v Ljubljani s prošnjami za sprejem, katerim naj pridenejp spričevala obč. županstva o poštenem vedenju in v dosedanjem delovanju v kmetijstvu sploh. Prednost imeli bodo pri odločeva-nju sprejema oni, ki so že deloma delali v tej stroki. — S ciganom je pobegnila. V neki ljubljanski kavarni je bila zala, mlada kasirka. Mladi gospodje so jo obletavali in se trudili si pridobiti njeno naklonjenost. Vse zastonj. Kasirka je preziraje gledala s svojega prestola na staro in mlado, ki se jej je laskalo. Vse zapeljive, sladke besede ljubljanskih njenih oboževalcev je niso premotile. Njeni čestilci so mislili, da je tega kriva njena osemletna samostanska vzgoja, a varali ao se. Kasirka je bila romantične narave in hrepenela je po neki izjemnosti v ljubezni. In to izjemnost je tudi našla. Meseca novembra sta nastopali v Ljubljani kar naenkrat dve ciganski godbi, ki sta seveda tudi igrali v kavarni, kjer se je šopirila mlada, prevzetna kasirka. črnolas, živook, bledorujav cigan, ki je mojstrsko sviral na gosli, bližal se je kasirki in jo s svojimi pogledi takoj omamil. Vsi dobri nauki samostanski in materni so bili pozabljeni in lepa kasirka je postala ciganska izvo-ljenka. Glasovi gosli in iskreči se pogledi mladega cigana so spravili kasirko ob vso pamet ia udala se je ciganu, ki jej je obetal nebesa na svoji strani, z vso dušo in s celim srcem. Pobegnila je s ciganom po svetu. Kam sta šla, nihče ne ve. Kasirka je vzela seboj ves svoj prihranjeni zaslužek, okoli 600 kron. Mogoče je, da se deklica povrne, ko bode denar zapravljen. — Neumnost je najdražja stvar na svetu. Resnico tega izreka imata sedaj priliko premišljevati tisti Borovnicam ki se je vsedel na limance ljubljanski coprnici, katera ga je s svojimi co-prnijami spravila baje ob svoto 400 ali 600 kron in tisti ljubljanski mesar, ki jej je velikodušno odpustil dolg 140 kron, boječ se, da bi mu žena kaj ne zacoprala-V Ljubljani je neki več coprnic in vede-ževalk, ki imajo prav dober dohodek, pa menda ne plačujejo nobenega davka. Gospe in gospodične jih pridno obiskujejo in si pustijo prerokovati srečo. Jedna taka ve-deževalka je tudi spiritistinja, ki zna duhove citirati in se ž njimi pogovarja. Najbolj na glasu pa je vedeževalka v Kosezah. K tej prihajajo odlične gospe in gospodične in se vozijo tudi v kočijah k njej. Ona pri tem prav dobro izhaja, kajti gospoda dobro plača njena prerokovanja. Ta vedeževalka je menda že bogata postala ob neumnosti gospode. — Tatvina v frančiškanski cerkvi. Včeraj smo poročali, da je bilo posestnici Ivanki Zakotnikovi iz Št. Vida nad Ljubljano v frančiškanski cerkvi ukradenih 440 kron. Policija je tatico včeraj cel dan zasledovala in ni se jej je posrečilo jo izslediti in aretovati. Na večer je prišla na južni kolodvor k sekundernemu vlaku mlada deklica, za katero je prinesel po-strešček več škatelj. Ta deklica vzbudila je pozornost policijskega stražnika. Začel jo je izpraševati, odkod da je in kam gre. Deklica se je policaja prestrašila in je skušala prikrivati črno usnjato torbico, katero je imela v roki. Ko jo je stražnik vprašal, kje je dobila torbico, katero hoče prikrivati, je zarudela in ni vedela v prvem hipu ničesar povedati. Stražniku se je vse to sumljivo zdelo in začel jo je natančno zaslišavati. Nasledek tega je bil, da je deklica priznala, da je izvršila tatvino v frančiškanski cerkvi. Za ukradeni denar si je nakupila blaga in igrač. Denarja se je še dobilo pri njej 320 kron. Tatica se piše Angela Breznik. Stara je 17 let in doma iz Šoštanja. Služila je v Ljubljani, a v zadnjem času je bila brez službe. Odpeljati se je nameravala v Spielfeld. Policija je tatico izročila c. kr. deželnemu sodišču. — Mejnarodna panorama. Versa] 1 je bil nekdaj bliščeča stolnica francoskih kraljev. Leži 18 km jugozahodno od Pariza. Ludovik XIV. jo je okrasil z vsemi znamenitimi in mojstrskimi izdelki. Zlasti na park z njegovimi vodometi je res čaroben pogled. Veliki in mali Trianon pa sta dve letovišči v versajlskem parku. Kdor želi videti bliščobo in krasoto nekdanjih kraljevskih sob, umetniških izdelkov itd., temu se nudi v razstavi panorame ta teden za to jako ugodna prilika. * Za malorusko vseučilišče v Lvovu. Iz Guriha v Švici je došla maloruskim akademikom sledeča izjava: Kolegi! Z ozirom na že stoletja trajajoče zatiranje, pod katerim je tako silno trpel rutenski narod v vshodnji Galiciji, in navzlic vsem političnim prenaredbam še vedno trpi* z ozirom na to, da ima vsak narod polno pravico vzdriavati in varovati svoj materinski jezik, pravico do samostojnega razvoja; z ozirom na to, da imajo 4 mil. Rutencev v Avstro-Ogrski pravico, ki se jim nikakor ne sme omejevati, zahtevati temu številu primerno, narodno vzgojevališče, torej lastno univerzo. Z ozirom na to, da so rutenski dijaki, utemeljujoči svoje pravične zahteve, zadeli ob upor ravno tako kratkovidnega kakor brutalnega šovinizma, in da jih opravičuje ravno ta upor, da se energično in vstrajno branijo. Izražajo podpisani akademiki v Curihu rutenskemu dijaštvu v Lvovu, ki se bori za ustanovljenje lastnega vseučilišča, svoje iskrene simpatije in svoje spoštovanje poživljajoč jih, naj vstrajajo do končne zmage v svoji pravični borbi, ki je obenem kulturna borba v najplemeni-tejšem pomenu besede. Podpisanih je 12 vseučiliskih profesorjev in 100 akademikov, Rusov, Poljakov, Srbov in Bulgarov. * Tajnik finančne direkcije — branjevec. Tajnik dr. Marton iz Budimpešte je šel začetkom septembra s svojo 181etno hčerko in 151etnim sinom na dopust na Dunaj, kjer se je hotel posvetovati z nekaterimi zdravniki, kjer je bil bolan na živcih. 1. nov. bi se bil imeti vrniti ter zopet opravljati svojo službo toda ni ga bilo od nikoder in ga še danes ni. Na Dunaju pa je imel nekaj tednov neki dr. Marton branjerijo, v kateri ni prodajal sam, temveč njihova otroka. Pripeljala sta s pomočjo voznika sadje in ga zopet odvažala. 15. t. m. je Marton svojo branjerijo zopet prodal in je odpotoval z neko gospo Kurzmann in z otrokoma v Budimpešto, kakor je rekej sam Branjevec dr. Marton je vsekakor identičen s tajnikom drjem Martonom, ki ga pa do danes niso mogli najti nikjer. * Zola-leksikon se imenuje knjiga, ki je začela nedavno izhajati v Parizu, in ki prinaša životopise vseh oseb iz Zolovih romanov. V prvem zvezku je v abecednem redu imenovanih 1200 oseb, ki nastopajo v romanih »R o u g o n M a c q u a r t«. Pri vsaki osebi najdeš poleg životopisa tudi zaznamovane strani knjige, kjer nastopa dotična oseba ali se govori o njej. ' Peš po vsej Evropi. Brzotek Anton Ilanslian je nastopil pred dvema letoma svoje pešpotovanje preko vse Evrope. A seboj je vzel tudi ženo in otroka, katera vozi v majhnem vozičku. Dne 12. septembra 1900 je odpotoval z Dunaja in je prehodil od tedaj 19.700 km. Kakor poroča »Agramer Tagblatt«, je sedaj Ilanslian v Zagr3bu, kjer ostane čez božič; potem pojde na Reko. * Samomor zdravnika. Iz Rima javljajo, da se je ustrelil 12. t. m. v Milanu v fijakarskem vozu kakih 30 let star, čedno oblečen gospod. V žepu je imel 24 centim. Pozneje se je dognalo, da je samomorilec neki zdravnik iz Pize, katerega je privedla vsekakor beda do tega čina. * V krsti prebudila. V Lizboni se je dogodil predkratkim grozen slučaj. Dona Marija Romano de Gavazzo, dama iz najboljših meščanskih krogov, je bolehala par dnij; nekega jutra pa so jo našli mrtvo v postelji. Ostavila je par nedoraslih otrok. Ker pokopavajo na Portugalskem radi gorkega podnebja mrliče že tekom 24 ur, so truplo kmalu blagoslovili in ga položili v krsto. Naslednjega dne je bil pogreb. Predno so spustili krsto v grob, je začulo ljudstvo mahoma pridušeno vpitje v krsti in lahno praskanje. Odprli so urno krsto, in Marija Romano de Gavazzo se je dvignila in sedla pokonci. Nesli so jo hitro domov, kjer je v par urah v resnici umrla. * Iznenadeni kardinal. V nekem laškem listu se pripoveduje sledeča dogodbica iz najvišjih vatikanskih krogov: Nekaj kardinalov se je zbralo v hiši svojega rimskega tovariša ter strogo pre-rešetalo finančne spretnosti kardinala Rampole in Mocennija. S škrlatom odeti »principes ecclesiae« so se kar najbolje zabavljali, ko je med nje priloma-stil komornik ves bled ter naznanjal: »Nj. eminenca kardinal državni tajnik Rampola«. In s hudomušnim nasmevom je vstopil mogočni kardinal Rampola ter laskavo dejal: »Obžalujem, da nisem prej izvedel, da obhajate svoj rojstni dan med svojimi najzvestejšimi tovariši, hočem vam pokazati, koliko Vas čislam.« Potem so sicer kardinali * nadaljevali pogovor, toda z izpremenjenim vsporedom in kmalu je drug za drugim izginil. Zvečer pa se je zato moral posloviti domač služabnik, ki je Rampolu izdal skrivno sejo kardinalov. * Jack, razparalec trebuhov. V Kielu je napadal pred par dnevi mlad človek ženske ter jih ranjal z ostrim nožem. Storilec je neznan. Vzrok njegovih napadov je perverznost. ' Dunajski drami. 20. t. m. je vrgla stavčeva žena Ida Moravitzky svoje tri majhne otroke z okna druzega nadstropja ter je skočila potem še sama za njimi. Dva otroka sta že umrla, a tretji se bori s smrtjo. Mati je tudi smrtnonevarno ranjena. Vzrok tega strašnega čina je njen za 5 let mlajši soprog, ki jo je vzel le radi denarja, zapival vso svojo plačo ter neusmiljeno pretepaval soprogo. Žena ve samo še, da je odprla okno; kaj seje pozneje zgodilo, se ne spominja. Tudi ne v<;, da so otroci mrtvi. — 20. t. m pa je zastrupila žena knjigovodje Vogla sebe in svoje tri otroke z oerljenčevim plinom. Mož je že prej izginil, da se tudi usmrti Rodbina je živela v veliki bedi, kar je vsekakor vzrok čina. * Strašen umor. V Budimpešti so našli te dni pocestno dekle, Terezijo Müller, umorjeno v njeni postelji. Na vratu je imela globoko urezo ter je kar plavala v krvi; na mizi je pa ležal še krvav kuhinjski nož z 18 centimetrov dolgim rezilom. Tudi ><> našli v sobi nekaj možke obleke. Morilec jfl 221etni Albert Gelber iz Varšave. Umoril je dekle, da jo je mogel oropati malenkosti j. — Prav v tem času pred tremi leti pa je umoril na Dunaju na grozen način prostitutko Frančiško Hofer ter jo oropal. Storilca, ki je odnesel par nogavic in crevlje, pa Se do danes niso dobili. * Takse za odlikovanja in naslove. Da se takse morajo plačati, nedvomno vsak ve, tukaj pa jih navedemo za slučaj, da katerega Slovenca zadene ta srečka. Za naslov in uradno dostojanstvo dvornega svetnika se plača 42.000 K, samo za naslov 2500 K. Za naslov cesarskega svetnika se plača 1050 K, za naslov dvornega natakarja (stolnika) 315 K, za naslov škofa 1200 K, za naslov opata ^40 K, kanonik plača ."»1<> K. Za dodeljeno grofovsko dostojanstvo nora plačati „nova rodbina- 10.500 K. ..stara1' 6.300 K., za baronstvo plača ..nova rodbina1' 6.300 K, „stara- 4.200 K, za navadno plemstvo 3150. Častniki plačajo polovico. Za grb se mora plačati 1575 K, za plemenitaški pre-dikat 630 K, za veliki križ sv. Štefana 300 cekinov, za komturski križ 200 cekinov. Zato se časih Sita V časnikih, da je cesar temu ali onemu daroval takso. Znano je, da tudi škofje razdeljujejo sem ter tje častne naslove „svojim-, na pr. čast duhovskega svetovalca, toda v takih slučajih škof navadno i/pregleda odlikovancu vse: zasluge, takse in morebitne zmožnosti. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 24 decembra. Deželnim glavarjem na Goriškem je imenovan dr Alojzij vitez Pajer, njegovim uamest-iiikom dr. Anton Gregorčič. — Gimuazijski ravnatelj v Mariboru Julij G i o v a c k i je pomaknjen v VI čin. razred. Dunaj 24 decembra „Vaterland" prijavlja članek „Qao vad-mus", v katerem zahteva, naj se s porabo § 14 uvede obligutorična dolžnost udeležiti se volitev v vse korporaoije Dunaj 24. decembra. Jostično ministrstvo izdeluje nov načrt kazenskega zakona. Duaaj 24. decembra Dr. Steinwender nasvetuje v „Deutsche Zeitung", naj država prepusti deželam polovico realnih davkov, kar znaša 66 milijonov, zato pa naj se davek na pivo podvoji. Praga 24. decembra Včeraj je imel posl. Klofač shod, na katerem je razpravljal tudi o wresenski aferi. Po shodu je precejšnje število udelež-nikov demonstriralo pred nemškim k onzulatom. Brno 24 decembra. Deželni zbor bo na spomlad razpuščen. Dež glavar grof Vetter ne prevzame več tega; njegov naslednik bo najbrže poslanec Skene. Moskva 24. decembra. Tudi tu so se primerili velike protip ruske demostracije zaradi vvešenske afere. Včeraj se je zbralo kacih 5000 ljudi pred nemškim generalnim konsulatom, ki so hrupno demonstrirali, strgali nemškega orla s poslopja in ga poteptali v blato. Policija je prišla prepozno na. lice izgreda. Berolin 24 decembra Zatrjuje se in tudi listi poročajo to, da hoče Nemčija poslati več vojnih ladij v Južno Ameriko, in da hoče s tako akcijo doseči diplomatičnim potom doslej zahtevano zadoščenje od Venezuele >:a umcr necega nemškega špekulanta in zaradi uboja več nemških mornarjev. Hamburg 24. decembra, „Hamb. Corr.a javlja, da sc na ladji „Chiostf našli vsled kuge poginolo podgano. Ladja je izolirana in pod zdravniškim nadzorstvom, takisto vse moštvo. Bruselj 24. decambra. Listi trde, da tečejo dogovori zaradi sestanka prezidenta Krügerj a z lordom Ro-seberyjem. London 24. decembra. Buri so za Božič Angleže na dveh mestih na-klestili. Pri Vredefortu so bili Angleži pognani do železniške proge, pri Tafelskopu v oranjski republiki pa so od cele eskadrone angleških konjenikov ostali samo štirji možje, vsi drugi so bili ubiti ali ranjeni. Darila. III. izkaz daril podpornemu društvu za slovensko visokošolce na Dunaju I. 190001901. Odbor dijaške veselice v Ribnici K 13 80 Posojilnica v Moravčah 30 K. po 20 K: gg. Abram Fil., c. kr. sen. pred. c. kr. najv sod. Dunaj, Kotnik Fran, tovarn, v Verdu pri Vrhniki, družba sv. Cirila in Metoda, Ljubljana, Posojilnica v Gor. Radgoni. G. Slivnik Ant, kr. serbskl ofer. veter. Alek-sinac. K 10 50 Po 10 K: gg. dr. Schwirmaul M. edrk. Rajhenburg. Regally Fran, c. kr sod. prist. Kamnik, Murnik Jos. ces. svet. Ljubljana, Jaklič Ant., c. kr. voj. kurat Tr^t, Dralka Jos. c. kr. dvor. svet. Ljubljana, Rudež Julija grajšč. St. Jernej, Šepic Iv dosluž. župan Kcnjice, dr. Kušar Val. c. kr. gl. učit. Koper, dr Tonkli Nik_ odv. Gorica, dr. Jankoviö Fr. okr. zdrk, Kozje, Žužek Fran nadinž. Ljubljana, dr. Treo Drag. dež. poslanec in odv. Gorica, Trevn Ant. trg. Jesenice, A. Jurtela, carsko ruski prof Stawpnlj. Po 6 K: gg Svetič Franz izgoj. Hauenstein (Češko), Djlenc Karol c. kr. pristav, Pečnik Fran lek. prov , Ba-hovec J. žel. uradnik, dr. Ant Povšič c. kr. sod. taj. v justičnem ministerstva na Dunaju, gospica Lisec Terezija, c. kr poštarica Borovnica. Schweiger K. dež. urad. Ljubljana, gospica Mencinger Fanica Boh. Bistrica, Sajovic Ferdo hoteher Kranj, Kolar V. prov. Reka pri sv. Pavlu. Po o K: gg. dr. Horvat Fr. c. kr. notar Idrija, Peterlin Ant. c. kr. prof. Kranj, Mursa Jos. velepos. Krapje pri Ljutomeru, Hajšek Ant. dek. Slov. Bistrica, Svetina Ant. c. kr. notar Pliberk.Hutter Jan. kateh. Oelovec, Fiis Ant knjigovodja Vrhnika, dr. Riljär Otok. odv. Trst, Mervec Jan. župk. St. Rupert, Fischer Marija Kamnik. Po 4 K: gg. dr. Suhegula Jak. odv. Rudulfovo, N. Primožič c. kr. sodk. Tolmin, Svoboda Kari c. kr. rud. nadz. Idrija, Ma-renčič Marija posest. Kranj, Pfeifer Jurij c. kr. lin. nadkom. Rudolfovo, Kottnauer Tona soproga c, kr. viš. pravd. Laški trg. Fischer Fran hotelier Kamnik, Krkoč Štef. župk. Lokavec (Pnm.), Troha Iv. Kamnik, Šuman Jos. c. kr. dr. svet. Ljubljana, Kunej Alojzija posest in Pirnat Milka uč;t. Konjice, Korošak Jak, kapi. sv. Duh v Ločah, Florian K. knjigar Kranj, Oblak Valent. trg. Rudolfovo, Anger Henr. dek. Celovec, Berlot Ant. župk. Vo-gersko pri Gorici, dr. Perne Fr. c. kr. prof. Kranj, Svetlin Andrej Podboršt pri Komendi, Bezenšek Jurij župk. in konz. svet Čadram, Cvetnič Leop. c. kr. pošt. kontr. Dunaj. Po 3 K: gg. Skrem. Aleks. c. kr. gard. ritm. in Ster^er Val. c kr. voj. višji rač. svet. dr. Lenoch Jan. dv. in sod. odvet. na Dunaju, Koblar Ant. dek. Kranj, Demšar Fran trg. Češnjica pri Železnikih. Po 2 K: gg. Berlec Fr. c. kr. žand. stražm Rudolfovo, Primžar Jos župk. Podmelec, Lužnar Fr. nadučit. Primskovo, Mašera Al. c. kr. sod. prist. Kanal, dr. Hrašovec Silv. c. kr god prist. Maribor, Ka-dunc Fr. župk. Krašnja. Šubic Alb. c. kr. prof. Koper, Tomanič Jan. župk. sv. Urban pri Ptuji, Plevani Ivan župk. Soteska, Wurzer Mat. župk. Ruše, Markošek Iv. stol. vikar Maribor, Polak Ferdo trg, Kranj. G. Sedmak Jos. Ljubljana. 1 K. Vsem blagim darovalkam in darovalcem bodi za toliko blagih darov izrečena najiskrenejSa zahvala. Meseca novembra prosilo je 74, meseca decembra 70 revnih visokošolcev podpore. Te številke pričajo, kako nujno potrebuje to društvo podpore. Darila je pošiljati blagajniku g. dr. KI. Seshunu, dvornemu in sodnemu svetniku na Dunaju. I. Sin-gerstr. 7. Jak. Pukl, t. č. predsednik. Dr. F. Vidic, t. č. tajnik. •s SS assermann krojač za civilne In raznovrstne uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ces. kr. unlf. blagajne drž. železnic uradnikov Ljubljana, Selenburgove ulice št. 4 se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljlvlh havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejših cenah. Angleško, francosko in tozemsko robo ima na skladišču. Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanja vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. j as učnim uradnikom pa za izdelavanje talarjev in baretov. 52 Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Moll-uvega Seidlitz-pra&ka", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež-koče prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po poStnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DÜNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (2—18) Izbor no dolnje Tanno- Chinin tinktura za lase okrepčuje in ohranjuje lasišče in preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 1 14. .It-tlliitt xnlogai dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana Resljeva cesta St. 1, zraven cesar Franc Jožefovega mostu. (27—BI) Se dobiva povsod neobhodno p trebna zobna Creme » .-.Ii -u/C atol»e čiste, ttele in zilrave:. Zagreb, 30. aprila 1901. Gg. Žnideršič & Valenčič Ilir. Bistrica prva kranjska tovarna testenin, Gospod J. Weiser je prejel danes odposlane makarone ter Vam moramo izreči (1727-20) ■ Vi največje priznanje kajti blago je v istini izvrstno. Prva zagrebška agenturna zadruga. Najcenejše Izdelovanje sodovice. Podjetje, katero prinaša dobiček in potrebuje razmeroma malo glavnice, je proizvajanje sodovice. Mi priporočamo za popolno napravo oprem tovarn za sodovico svetovno znano firmo: Dr. Wagner & Co., združene tovarne kot komanditao društvo, Dunaj XV7II., Schopenhauerstrasse 46, ki vedno prinaša v promet novosti v praktičnih strojih in ima v založbi poleg vsega za iz letovanje sodovice potrebnega uporabnega blaga tudi kemično čisto tekočo ogljikovo kislino. Firma dovoljuje pri popolnih napravah tudi delna odplačila. Meteoroiogično poročilo. Vnma nsd morjem iOfl'3 a. Sroin)i a»£sl Utk 786-0 m : Stanje Čas opa-; baro zovanja metra i v mm. &> SI Vetrovi Nebo 23. j 9. zvečer 24. ! 7. zjutraj a i 2. popol. 730 5 7309 727 3 51 al. jzahodj dež '1 4 7 d. nahod oblačno b7 bi. szahoddel. oblač.jao Srednja včerajšnja temperatura 51°, normale: —2-4°. Mesečno sobo išče rnlad gospod pri dobri obitelji, če mogoče s separatnim vhodom in s hrano. (2801) Ponudbe pri upravništvu »Slov. Nar.a. jjg. kr. autrljski §to jfžavni založnici. Dr. Friderika Iiengiel-a Brezov balzam. Že Bam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navila njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugI dan neznatna luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (112—24* Dr. Friderika I»engiel-a NajmilejSe in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnköczy-ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Hann, Dunaj, X. 5 £SSSSSS2tEi3^žK;. ^ Za praznike najbolj priporoča ljutomerski žaro vinski Riesling (leto 190O) in dolenjski cviček iz kleti grofa Margherija kakor pristna naravna štajerska vina Cafč-restavrani Švicarija in pivovarntška restavracija perles (Prešernove ulice). Na obilen < iiisk vabi najuljudneje (2802) FrJC NOVak, reatavrater. s*TV Žrebanje nepreklicno 16. jarsuvarja 1902! M IM TriMIMIII I i I IUI I im I lil II I H II I Iii i PI in Srečke za ogreialse sobe fWärmctituben-Lose) Sr^dkü a 1 ki'v^o G-ltäiriai dohitele kron vrednosti priporoča (2659—10) O- MAYBR v Ljubljani. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra lyoi. leta. Odhoi li Ljubljana juž. kol. Proga čei Trblft. Ob 12. uri 24 m po noči osobni »lak v Trbii, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljabao, čez Selztba) v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reiflinjj v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak. v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dnnaj, čez Selzthal v Solnograd, Innmost, Oes Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. nri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastcin, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curin, Genovo, Pariz, čea Klein-Reitling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. 1 .- :-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Pi'Ogfa v Novo mosto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob t. uri 5 m popoludne, ob 6. uri l>£> m zvečer. Prihod v LJubljano juž. kul. Pro^a it Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Du-uaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzens-festa, Sulnograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob il. uri 1<> m dopoludne os >bni vlak z Dunaja via Amstetton, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzua, Prage, .direktui vozovi 1. in II. razreda;, Budejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Pariza, Qeneve, Curtha, Bregenca, Inomosta Zella ob jeseru, Lend-Oasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljtibna, Selzthala, Beljaka, Celovcu, Monakove^a, Inomosta, Franzensfeste, Pon-tabla. — Ob b. ari 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — TrogA is Novega mesta in Soievja. Osobni vlaki: Ob 8. ni in 44 m zjutraj, ob 2. uri /J m popoludne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod lz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutra., ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri A m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in p raz:. :ih in samo v oktobru. — Prihod v Ljubljana drž. ko:, is Kamnika. Mesa:.i vlaki: Ob ti. uri 49 m zjutraj, h 11. uri 6 ■ dopoludne. ob (5. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 to zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1393) ROHCEGNO najmočnejša naravna, arsen in želelo sodržujoča mineralna voda priporočana po prvih medicinskih avtoritetah pri anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ionskih boleznih, mal-ariji itd. Pitno zdravljenje uporablja se celo leto. Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in (1906—17) v lekarnah. Vsem dobrotnikom, znancem in prija eljem želi prav vesele praznike in prav srečno ter veselo novo leto (2797) Josip Korošec uradnik Liboje pri Pletrovčah. IrJUBLJAHSK MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO. LETNIK XXI. (1901). Izhaja po 41/, pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto g K ao h, pol leta 4 K 60 b, četrt leta a K 30 b. 55 Za vsa neavstrijske dežele 11 K 20 h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 b. ,,Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Darila za vsako priliko! | Hoff mann Ii uxax v Ljubljani! Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salon- dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. v žepnih in stenskih arah so vedno v zalogi. 52 Popravila se Izvršujejo najtočneje. Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vsa v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno In ceno. 52 *±ttttttt*ttttt±±*t******** 111 trn Pri nakupovanju suknenega in manu-fakturnega blaga se opozarja na tvrdko HUGO IHL v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4. Velika zaloga 52 suknenih ostankov. ^_____U 37 Pozor! Gostilničarjem in zasebnikom naznanjam, da imam v svoji veliki zalogi štajerska, hrvaška, dalmatinska in istrska vina vsake boje po primerno^iiizki ceni. — W.» prUi-noat vin« hp Jamrl! P. n. naročnikom se pošiljajo vzorci brezplačno. Najmanjša pošiliatev obsega f)6 litrov. (2770-2) V mnogobrojen poBet se priporoča Jurej Šterl* trgovec Vinica, Kranjsko, p. Črnomelj. alanda Ceylon-caj Je Jedrnat, Rreinatlrrn, <•!»!. St. I v zavojčkih ä K —'20, K -'50, K l'25 Št. 2 „ „ „ „ -'24, „ -'60, „ 1-50 Sti 3 .i .. || '32, n '80, „ 2. se dobiva v meh večjih. MpeeerijMltih t reo «inah. (2593—10) C. kr. dražbeni urad lorotheum) (2374) —-*>■ DllliaJ (17) I., Dorotheepgasse 17 prevzema za licitacije: glaso-virje, harmonije, dobro pohištvo, okasne komade, vozove, ekvipaže, premične reči iz zapuščin in preseljevanja, kakor sploh vsakovrstne predmete, izvzemši novo blago. Zglasi se vsak dan od 8.—12. ure. V .dda m „pri nebeškem očetu" s hlevom in zelenjadnim vrtom solidnemu in kavcije zmožnemu gostilničarju na več let v najem. Natančneje se izve pri Ferdinandu Tomazinu, oskrbniku v Kamniku, Gorenjsko. (2779—2; Böttger-ja podganska smrt za popolno pokončanje vBeh podgan, strupa pro-Bta za ljudi in domače živali, ä 40 kr. in 60 kr., se dobiva samo W deželni lekarni ..pri Mariji poma-araj" yi. l/eiiMtrk-M In v lekarni \ Itald pl. Ttiilioc/j-Ju t I^JnhlJanl. Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo. Schweinfurt, dne" 11. februvarja 1899. v2605 — 5) L. HrrM, mlekarija. I i 1 l KSl Želim vzeti v zakon mladeniča, ki pa ne sme biti čez 30 let star. Izurjen mora biti v kmetijstvu in imeti gotovine 4000 gld. Gospodje učitelji imajo prednost. Naslov se izve pri upravništvu „Slov. Naroda". (2787) 4 I 4 /A I 4 Preselitev posredovalnice za delo in službe ter za stanovanja. Uljudno naznanjam, da sem se S. novembra i »01 preselila s Sv. Petra ceste ter prosim, da me cenjeno občinstvo tudi v mojem novem bivališči počasti z mnogobrojnimi naročili. Z vsem spoštovanjem 3(atarina €gy posredovalnica za delo in službe ter za stanovanja. (2428-10) (1912-33) I Rokavice iz tkanine, glace in pralnega usnja dobre vrste kakor tudi (2626 -8) kožice za snažiti v različni velikosti po nizki ceni pri Alojziju Persche Pred škofijo 22. | Ciril-* * * JV(cted©i> $t«n$l^i- * Skladni * I^elcdar * (2434—9) ■Jas Izäel == v lični moderni obliki s podobo slovanskih blagovest-=^ nikov v barvah * ( tu» Izvodu 14 • •!«». po po§ti 20 vinarjev več. Dobiva se v trgovinah v Ljubljani in pri založniku Ti5karna * Mizarska zadruga v Sent Vidu pri Ljubljani se priporoča slavnemu občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotovljene do lastnih in predloženih vzorcih. (502-44) V prav obilno naročitev se priporoča Josip Ai»hai« načelnik. C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten M"optlandacement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote d al er nadliriljujoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in najsiovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: (2iu-i4) ZZZZI Dunaj, IM IVIaximilianstrßsse 9. IZZZZI iVadlogar. Prvo zagrebško lovsko društvo išče vrlega nadlogarja. Isti mora biti popolnoma vešč v vsaki stroki nizkega lova, poglavitno v izreji fazanov in lovljenju roparske zverjadi s petljami in z železi, zlasti pa mora biti licutriidljlv v preganjanju lovskih tatov. Plača je na mesec 50 K. Hiša in hlev z vrtom in 1 oralom polja na uporabo, 2 kvadratna sežnja drv ter nagrada za ubito roparsko zverjad,kakor tudi nagrada za vsakojako koristno divjačino, katera se v lovskem kraju ustreli Isti ima na dresuri vedno 1 do dva psa, kar se posebno dobro nagrajuje. K ponudbam naj se prilože prepisi spričeval o dosedanjem službovanju ter o izvršenih šolah kakor tudi o eventuelno izvršenih izpitih (kar ni neobhodno nujno). Ponudbe naj se dopošljejo na : ?rV0 Zagrebško lOVSkO drUŠtVO, v roke Stanku flndrijevič, Ilira 37. -2793-1) Prepisi se ne vračajo. U „J Knjigctržec v Ljubljani. # Žrebanje dne 2. januvarja 1902. dobitSk Promess h kreditnim srečkam ä K 13 .... K 300000 „ k srečkam uravnave reke Donave a K 9 „ 140.000 „ „ „ mesta Krakova ä K 7 . . . „ 50.000 Ljubljanske srečke.......... . „ 50.00C Srečke avstrijskega rndečega križa „ 70.000 dobe se pri (2Y9u) Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, Špitalske ulice št. 2. Zasebna plesna šola | v veliki dvorani hotela ,pri Malicii', ZttKebitl pournl f«*čaj in vojn m jgoMpocle In claiiir vsak torek in petek ob pol 8 uri zvečer. Sprejemajo se otroci In mlndenici iz »oljalli rodbin, tudi taki, ki že znajo nekoliko plesati. Pouk vsak torek od 6. do 7. ure in vsak petek od 5. do 7. ure. Posebno se poučuje ob vsaki dnevni uri. Plesni pouk za privatne družbe, klube in zasebne hiše v vseh antičnih in modernih plesih po lehko in hitra uuiljivi metodi. Zglasi in vpiše se lahko vsak dan od 11. do 12 ure predpoldne in od 3. do 4. ure in popoldne v hotelu .,prl Slonu" Hobna mt. 65. Z velespeštovanjem Giulio Jttorterra, plesni mojster. . Od nedelje, 29. t. m:, vsako nedeljo in praznik pleane vaje za odrasle od 5. do ure zvečer. Abonements-listek do konca pusta 6 K. i2800 1 v/' gffiHBg atstift aijg-e «asj m •5 i« * Si i® »i i Si to to to to to to to to Mizarska zadruga #? v Gorici (Solkan) *> na Primorskem l2a> Wi^Üi -—-=LS£ na Primorskem. po naročilu v najkrajšem času. = Cene zmerne. = Delo je lično ter dobro osušeno. m * m i i m m fi& ÄÄifii «SaÄ«5» BEST Pod Trančo ji g. TEB Veliko zalogo * % T^^^ priporoča X*\*^ J. Soklič. i "3 »? 0911BJJL pod •e€Mt Drag^tin ilošak | 52 Ljubljana, Prešernove ulice št. 5, Velika zaloga razne zlatnine In prMtanov. I Popravila in vsa v mojo stroko spadajoča dela se ceno in točno izvrše. 4 Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero. Vsakeräna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 62 < Josip Reich ► 4 likanje sukna, barvarija in t kemična spiralnica ► 4 { Poljanski nasip — Ozki ulici it, 4 , 4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoče k j 52 dela. r ' Postrežba toöna. — Oene nlike. w w w fr^r^er^rv wwww w Fran Detter LJUBLJAItfA, Stavi trg öt. 1. 52 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu 8e dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznlce in mletllnlce, katere se dobivajo vzlic njih izborno8ti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti. I Avgust Repič, sodar LJubljana, Kolizejske ulico stav. 16 (tt Trnove m) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne paar «socio ~äj po najnižjih cenah. 52 Eupuje in prodaja staro vinsko posodo. Ign. Fasching-a vdove 52 ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Relchove hiša) priporoča svojo bogato zalogo štedilnik ognjišč najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanje hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrSd. Priznano naravna istrska vina pošiljata po nizki ceni (2010—30) Rebec & Zalaznik, Pulj. i i Ju šli d se sprejme na stanovanje in hrano v Gospodskih ulicah št. 4, I. nadstr. (na levo). (2612-3) ;er samostojen konceptni uradnik išče .sled smrti svojega šefa mesto v odvet niški ali v notarski pisarni. (2792—1) Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.«. grsalice. vsakovrstne fine in priproste nože in škarje, gumi cevi in vse v to stroko spadajoče predmete priporoča si. občinstvu po nizkih cenah 62 let obstoječa tvrdka 2691-4) jt. ^(offmann. cvetlični med iz čebelnjaka linbiilkoirsn v l>ra«IJah, z jamstvom pristnosti in čistosti, prodaja v steklenicah po V*, Vi in Vi kilo Edmund Kavčič trgovina delikates, v Ljubljani, Prešernove ulice. (12—267 Mu ura V poslopju meščanske bolnice. Vstop s ffadnega trsu. Pojrararjev tri;. Ljubljanska umetniška razstava I. vrste. Fotoplastično potovanje po celem svetu v polni isüni. Samo do sobote 28. decembra: Prekrasna plastična razstava priporoča (2759— 6, pekarna m slaščičarna Jakob Zalaznik Ljubliana, Stari trg št. 21 različna nasladna peciva, kakor tudi fine potvice, medene, rozi-10ve in mandeljnove, ter fine šarkeljne in pince. Nadalje priporoča raznovrstne okraske za božična drevesca po nizki ceni. Naročila se sprejemajo in izvršujejo točno. Versajl in Trianon z njunimi čudovitimi vodometi. Otvorjeno vsak. dan, tudi oh nedeljah in praznikih, od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer. (2791) Vstopnina za odrasle 4 O h, za otroke, dijake in vojake do narednika 90 h. Dijaki dobe" znižane cene le takrat, kadar pridejo korporativno s svojimi gg. profesorji. 'i 1^'^ f3 . a \ Preo ble k^^^^Po p rav i la/ ^^^^ L Mikuscti torana dežnikov ljuDljana. MRstni irg. Važno! z« Važno! sospodinje. trgovce, živinorejce. Najboljša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in splob vse toaletne predmete, iutoKraflene aparate in potrebščine, klrurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcljo, vosek In paste za Ha Itd. — Vel/ka zaloga najfinejšega ruma in Uonjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In solij za kopel. 52 Oblastv. konces. oddaja strupov. Za iivinore | c.« posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno I. t. d. Vnanja naroČila izvrSuio o se točno in solidno. DrogerijajSnton Kane Ljubljana, Šelen^urgove ulice st. 3 ■ urar, trgovina z zlatnino in srebrnino Ljubljana. Stari trg št. 28 priporoča svojov veliko zalogo raznovrstnih aviearftklh žepnih In atenskih ur. Nikelnasta remontoar nra. ... od gld. l*SO. Srebrna cilinder remontoar ura „ „ 4»—• Trgovina vseh optičnih predmetov t očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila te izvršujejo natančno in s J»xn*tvom. Pozor! v ^„„i Pozor! ji Zajcu" na Rimski cesti je cena istrijanskega vina znižana (2792—i) ter se je pričel točiti hrvaški pelinkovec. Usojamo si kar najbolje priporočati prima vina lastnega pridelka, obenem prosimo, da naju počastite v slučaju potrebe s precej obsežnim naročilom. Ponujamo: Lisansko rdeče ä 18 in 19 kr., belo ä 22 in 24 kr., istrijsko rdeče ä 14 in 15 kr., belo ä 16 in 17 kr., gilher ä 15 in 16 kr., teran a 16 in 18 kr. za liter loco Pulj v posojilnih sodčkih, ki se kar najbrže franko nazaj odpošljejo. S spoštovanjem Ivan in Nikolaj Žic veletrgovina z vinom. (2730—4) Barka: Domitila & Stefania, Pola. fego prcdivo kakor tudi vse druge deželne pridelke ter vsako množino suhih gob kiapnfe najdfažfe finlon 3(olenc trgovec v Celji na Štajerskem. Kdor ima kaj blaga, naj naznani ceno in kakovost. (2182-231 Moja pristna kolinska voda, destilovana po izvirnem receptu iz-najditelja. mojega pradeda, je znana v vseh delih na zemlji, pod naslednjo, postavno deponirano znamko: Kolin. Ivan Marija Farina Jülichs-Platz št. 4. Patentovani zalagatelj Nj. Apost Veličanstva Frana Josipa I., cesarja avstrijskega In kralja ogerskega, kakor mnogih drugih cesarskih in kraljevskih dvorov. Ajmm&m KrlNpee. Lekarni'PIrroll, Iflayr, drogerija Mane, dalje 11. Menda, Alojzij Perwehe, l'«l. TI« lir. Učenec kateri mora biti vešč tudi nemškega jezika, sprejme se takoj v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe pod naslovom: ,,K. 100" poste restante Rudolfovo. (2780—3) Trije prostovoljci iščejo stanovanja za 1. januvar 1902 in sicer ali jedno veliko sobo ali pa dve manjši skupaj. Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.« pod: »prostovoljci". (2781—3) Proda se takoj ali s I. februvar-jem dobro upeljana (2799-1) trgovina mešanega blaga v večjem trgu na Dolenjskem pod jako ugodnimi pogoji. S to trgovino združena je tudi kupčija z deželnimi pridelki. Naslov se izve v upravništvu „Slov. Nar.", Mlad trgovski pomočnik izurjen v manufakturni, špecerijski in že-lezninski trgovini (Auslage-Arrangier) ter vojaščine prost, želi zaradi zaslužka svojo gšSST službo spremeniti. "7£H1 Cenjene ponudbe naj se pošiljajo pod A. M. št. 102, poste restante, Velenje. (2783-3) enitna sHäfeste i*** ponudba. Posestnik, 25 let star, s premoženjem vrednim petindvajset tisoč goldinarjev, v lepem vinorodnem kraju, se želi poročiti z 20 do 23 let staro gospico, ki bi imela 3000 do 5000 gld. premoženja. Resne ponudbe s sliko, koja se zopet vrne, blagovole naj se nasloviti na upravništvo „Slov. Naroda" pod št. 25 do 5. januvarja 1902. Diskretnost v vsakem oziru zajamčena. (2786) z n Anton Presker krojaö in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov Ljubljana, Sv, Petra cesta IG priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, 52 jopic in plaščev za gospe, nepremočljivih havelokov itd. Oblek« po meri se po najnovejših ozorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno. Klobuke najnovejši facone priporočam 3»«» nizki ceni. J. S. Benedikt 62 Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu. 4^56 Poštna upravitdjica želi premeniti dosedanjo službo. Blagohotne ponudbe naj se u pošljejo: R. L. 100 poste restante Ljubljana. 27772 «••• Ljudevit Borovnik S piiiiknr v Borovljah (Ferlaen) na j HoroHkrin • se priporoča v izdolovanje vsakovrstnih J pušek za lovce in strelce po najnovejših 3 sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnico, vsprcjema vsakovrstna popravila, ter jih toCno in dobro izvršuje. Vse puSke so na c kr. preskuSe-valnici in od mene preskuSene. — üaatro-(2692) vani csniki laitonj. (öl) 8—as——t 1 i Kupujte in zahtevajte povsod le svinčnike, ki nosijo napis: Svinčnik dražbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". Ti svinčniki so novo nlaco in zanesljivo dobri ter iz svetovnoznane avstrijske tvrdke Hardtmuth-ove in nie durosjl od drugih. Svinčniki »družbe sv. Cirila in Metoda" naj »e vpeljejo v vse aole, saj dlena naša družba skrbi največ za narodne sole in vsak krajcar jej dobro dojde. (2331—10) Z blagim namenom je združeno dobro blago. feaaa dueatovt Št. 100 St. 90_5t 301 St. 802 Bt. 604 K 1-42. K 270. K 4 60. K 5 04. K 6 84. Glavno zalogo ima trgovina Ivana Bonača v Ljubljani. !! ugodna prilika I! Čudovito po ceni! 400 komadov za I gld. 80 kr. Lepo pozlačena ara z verižico s triletnim jamstvom, 6 komadov Ia žepnih robcev, 1 svetovno pat. žepno pisalno orodje is nikla, 1 prekrasni album s slikami, obsega 38 podob, najkras-nejžih na svatu, 1 računski stroj „ Patenta", kateri izračuni sam najtežavnejše naloge, k temu podučilo, 1 podstavek na pisma za vsakogar poraben, 5 komadov prelepih razglednic, 6 komadov čudovitih orakelnov egiptovskih vedeževalcev, kateri vzbujajo veliko veselja, 1 garnitura manSetnih in srajčnin gumbov iz double-alata, s patent, zakle-palom, 3*/0 slata, 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 fino žepno toaletno zrcalo, 1 prakt. žepni nožek, 1 fin nastavek za smodke iz jantarja, 1 modern prstan za gospode z imit. druguljem, 20 kom predmetov za dopisovanje in fie 30O raznih predmetov, ki so sa hifio potrebni. Vse skup z uro, ki je sama vredna tega denarja, stane a-' fjlrt. 8>0 kr. Odpošilja pp postnem povzetju ali če se denar prej posije. (2794J KraUovo *at. 6-4« Riziko je izključen. Za neugajajoče se vrne denar. ZaiHMÜ preselitve ee daje v najem pai tudi v kup hiša v Skofji Loki v kateri se nahaja star in renomiran ključavničarski obrt, a je pripravna tudi ztf, kak drugi obrt. (2771—3: Več pove upravnistvo »Slov. Nar.«. Dobre cenene ure s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarna za ure In eksportna hiš« zlatnln Most (Brüx) Čeako. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 376 Prava srebrna remontoarka. ... s 580 Prava srebrna verižica....... B 1 20 Ni kein as ti budil ec..........., 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2758—3) KjT* asäae—i aaaaaj nsan/ jtottiun« j>r <*#<<». St. 45.497. Razglas. (278i-l) Pobiranje pasjega davka za leto 1902 pričelo se bode z 2. dnem januvarja 1902. Ta davek plačati je v okrožji ljubljanskega mesta od vsacega psa, izimši od psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni. Lastniki psov naj si preskrbo za to leto veljavnih pasjih mark najkasneje do 20. dne februvarija 1902 pri mestni blagajnici proti plačilu 3 3s:ro:ci.. Z ozirom na § 14. izvršilne naredbe o pobiranji pasjega davka, opozarjajo se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovil konjač od 20. februvarija 1902 nadalje vse one pse, kateri se bodo nahajali na ulicah brez veljavnih mark. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 16. decembra 1901. T-ŠLS15-1011- Ofelic. 553 Na premoženje pod tvrdko „Josef Grosslerclier & Comp." za promet tovarne za slamnate klobuke na Viru, registrovanega komanditnega društva, kakor tudi na privatno premoženje osebno jamčečega družbenika Jožefa G-rosslercherja, tovarnarja slamnikov na Vira, je bil dno 16. decembra 1901 (trgovinski) stečaj objavljen. Konkurzni komisar: c. kr. sodnik dež. sodišča g. Franc Vedernjak v Ljubljani. Začasni upravitelj mase: g. J. dr. Maksimilijan, pl. Wurzbach, advokat v Ljubljani. Ustanovitev roka: dne" 30. decembra 1901 predpoldne ob 9. uri pri podpisanem sodišču, soba št 22 (pred konkurznim komisarjem). Rok za oglas: do dne" 17. februvarja 1902. Likvidacijski in poravnalni dan 3. marcjja 1902 predpoldne ob 9. uri pri podpisanem sodišču, soba ŠL 22 (pred konkurznim komisarjem). C. kr. deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 16. decembra 1901. pristen~» Pekarekov kitajski čaj ->2- v originalnih zavitkih »šf- se ne more nadomestiti, kar se tiče kakovosti, z nikakršno drugo, kakorkoli imenovano znamko, ter ostane nedosežen glede finosti, moči in arome, po svojem izbranem mešanju. Nikdo naj ne zamudi poskušnje in pri nakupu naj pazi na podpis pri vsakem zavitku, da ne dobi manj vrednega blaga ali celo ponarejenih izdelkov. pekarekov pristen kitajski čaj Ustanovljeno 1870. se dobi v Ljubljani pri: (2739-3) AlOjZijU aLillC£'ll, špecer. trgovcu in Ail t OfllII KailCU, drogueristu. Maj flaE'w*»sÄju*.eJfiÄ9 pr>lvja.amo naj 1»»EJ A»l jekleni plugi "* V^ia,1"4 hf*Q nO za travnike in za mali, UI d. 11 C tlenkaste in diagonalue, krožčasti ali gladki jekleni poljski valji, sejalni stroji „Agricola", sečni stroji za travo, deteljo in žito, grablje za seno in žetev, obračala za seno, Patentovani sušilni pristroji za sadje, zelenjavo itd. Stiskalnice za grozdje in sadje kakor tudi za druge namene. Mlini za sadje in grozdje. Stroji za mečkanje grozdja (Traubenrebelmaschinen). — Sam e šLela. v iia = Slamorezni stol s patentovanim vrtilnim krožnim mazilnikom, z lahkim hodom, prihrani so kakih 40°/0 moči. Prenosne štedilnokotlene peči. Parilniki za ki a j o. NajnovejSe čistilnica za žito. Iibiralniki Strg-ala. za keruzo. Stiskalnice ".r: eno ni o patentovana trine brizgalnice za uničevanje grintovca in krvnih uši za rodno gonltev, stoječ« ali prevozne. IW1lafllnif^Pk s patentovnuim vrtilnim IVIla LI 1111 fadEv krožnim mazilnikom za go-nitev z roko, vitlom (geplom) ali s paro. Mlini za debelo moko. i£ Rezalnice za repo. = vitli (gepli) = za vprego 1 — 6 vprežnih, živalij, kakor tudi vse druge gospodarske stroje izdelujejo in dobavljajo v najnovejši konstrukciji „ S~5T PHOITIA". Ph. IMayfarth «Sc Co- c. in kr. izključno pat. tovarna gospodarskih strojev, žeJezolivnic, parnih fužin. O2282 8) Ustanovljeno 1872. Dunaj II/l Taborstrasae št 71. 750 delavcev. Nagrajena več kakor s 450 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami na vseh večjih razstavah. Natančne kataloge in nebrojna priznalna pisma grat s. Zastopniki in preprodajalci se iščejo. Pletilno in vesilno "blago m sicer äol dame in otr^ol*:©: nogavice, rokavice, gamaše, štuce, spodnje hlače, životci, krila, suknje, štucke, volnene avbe, oblačilca jopice, volneni čeveljčki, hlačice z životcem za otroke xet gospode i*x decke 2 nogavice, ogrevalnike za kolena, trebušna ogrevala, štuci za turiste in kolesarje, telovniki in nogavice za lov; originalno dr. Gustava Jägra normalno perilo, originalne dr. Lahmanna srajce, hlače in jop in Se razno drugo pletilno in vezilno blago, vse samo izdelki prvih avstrijskih in inozemskih Ion narjev, zato nikakeršno sejmsko blago priporoča v znano bogati izberi trgovina s perilnim, pletilnim in modnim blagom C. J. HAMANN D^£estrLi trg: št. 3- Ker sem se jako ugodno pogodil z nekim prvim tovarnarjem pletilnega in vezilneg. blaga, morem tekmovati z vsako konkurenco (tudi take malih tovarnarjev ne izvzemam) in morem oddati najboljše vrste damskih in otroški' nogavic, kakor tudi nogavic za gospode in dečke za sledeče nizke cene, in sicer par garantirano pristnobarvnrli črnih patent nogavic za otrok«...... 29 kr „ „ „ patent nogavic za deklice...... 36 „ , ., patent nogavic za dame....... 52 , „ „ „ finih nogavic za dane........ 32 . n „ „ „ nogavic za gospode....... 28 „ izvrstnih finih maco-nogavic za gospode............ 25 „ izvrstnih pletenih Vigonia zimskih nogavic za gospode....... 35 „ izvrstnih pletenih volnenih nogavic za gospode........... 40 , ■ n di*nge« Prosim torej vse tiste« ki potrebujejo za-se ali za otroke kake nogavic ali obujke, naj si ogledajo od mene priporočene, prej ko si dobavijo svoj« potrebščine znabiti kje drugod. Z velespoStovanjem (2701—4) Ce, J£a» H tx rr x «tx ix H|»erlJallM( ««akoirtiinexa. tlaJbregja pletllnega In vezllnejra blaicu. kupovanje neprisiljeno, -t- PARIŠKA RAZSTAVA 1900; „GRAND PRIX". T^fajviöje oclliliövaiije! Na 7 prejšnjih razstavah odlikovano s prvimi darili. /1860\ prlHtne m /T.RAJFJMX potlplwtu. XJlEIEPbmi Vsak dan se izdela v tovarni 40.000 parov! Saniojedini kontrahenti: Messtorff, Behn A Co., Dunaj, I. ■y EJnblJanl se dobivajo pri znauih tvrdkah: J. J*. CIcuetliUl, Ern«at Jcinilher, A. Kaseh, Henrik Henda, Iv. Uortllk, Aul. Leuffeb, Kari llrrkniuil. Albert Nrhüi-, V. M. Srh natu, Fran Kzantner itd. (2608-12) n Hupi se ceneje, kakor pri vsaki razprodaji! M. ŽARGI m LJubljani, na Sir. Petra costi. Ugodna prilika za nakup božičnih in novoletnih daril! _^<2_ Zaloga _2L_ najnovejših kravat, srajc, ovratnikov, ženskih in otročjih predpasnikov, modercev itd. Velika izbera raznega zimskega blaga. (2782—3) Hupi se ceneje, kakor pri vsaki razprodaji! Ako bi imel kupec vzrok, ♦ - • "O stanovitno 1. 1870. • t£ Izdelovalnica penla za gospode, dame in otroke samo iz blaga tvrdk H. .**chr€»ll, (iraumann in Mgl. Nikako malovredno tovarniško, marveč najskrbnejje domače delo. Za brezhibni kroj in najpo5tenej$o postrežbo jamči tvrdka C. J. HAMANN, Ljubljana Mestni trg št. S. (2586 - 27) Itobaritelj perila vec r. in kr. častniških oskrboTaliič. Istotam se dobi Izvirno dr. i;u»«m Jiis;cr-ja volneno perilo vsake vrste, koprlJNko perilo, potem klobuke iz I o du» in koz tvrdk ■■leni«. Ulekl in I*lehler, najboljSe moške in ženske nofovirr, kravate, mo-dree, žepne robec, iazno drugo modno in tkano l»laa>o za gospode, dame in otroke itd. itd. Lastno izdelovanje predpasnikov, bluz, spodnjih kril, jutranjih jopic, spalnih sukenj itd. Cene so v primeri z dobroto blaga brez konkurenee biti nezadovoljen z blaprom pri meni kupljenim, se to blago rade zamenja ali pa denar povrne. CV3 CD 0.-1 CO r»«j ii volje ^M«0O0«ft«OM0$0O^OOOOOO«»0O««O« Zakaj * o skladišče oblek tako močno obiskuje? v^ dobiva konfekcija za dame, Mptfr čuda nizko ceno in vselej 5 -H£' tudi na plačilne obroke. \ Orosiav ^ernziomč (2789-2 vogal sv. petra in Heseljeve ceste št. 3. Zato, ker se tam Q gospode in otroke v istini za & le sveže, najmodernejše blago. & 00000«0$««00000»W0M««0«0W«ft0 Izdelovanje sodavice z našimi avtomatično delujočimi stroji na sodavico prinaša obilo dobička. Zahtevajte cenik ter proračune stroškov o popolnih strojnih napravah za sodavico najnovejšega sistema, kakor tudi pri* troje (»parate) za točenje piva in vina v vciikJ izberi. (2796-1) Brez stroškov in franko. pri Dr. Wagner & Compagnie združene tovarne kot komaiiclitiio društvo, podružnica na Dunaju XV1JJL SclioppeaihaxierStrasse 45. prave ruske «gipse 18 88 ix "9e 1 J-«J KJKJ. hp dobijo p znamko zvezda Varstvena znamka. o nizki eeni na debelo iei drobno samo pri: St. 45.499. Oabilo. Že mnogo let oprošČajo se blagotvoritelji čestitanja ob novem letu in ob godovih s tem, da si jemljö oprostite listke na korist mestnemu ubožnemu zakladu* Na to hvalevredno navado usoja se mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da so razpečavanje oprostnih listkov drage volje prevzeli gospodje Karol Karinger, Vaso Petričič in Albert Schaffen. Vrhu tega bode v smislu obstoječega ukrepa občinskega sveta raznašal mestni uradni sluga tudi letos oprostne listke po hišah. Za vsak oprostni listek, bodisi za novo leto ali za god, je kakor doslej položiti jedno krono, in na vpisani poli poleg imena pristaviti tudi število vzetih listkov. Velikodušnosti niso stavljene meje. Pismenim pošiljatvam bodi pridejan tudi razločni naslov pošiljatelja. Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah. jVtestni magistrat v tjubljani dne 19. decembra 1901. (2765—2) Župan: Ivan Hribar. Ant. Krisper-ju in Vaso Petričic-u v Ljubljani ter nadalje tudi pri i dri ja : Valentin Lapajne. V. Treven. Jesenice: Anton Treun, J. Ferjan. Kamnik: Gregor Kratner. Kočevje: E. Hof mann, Franc Bar- telme, Franc Jonke. Kostanjevica: Alojzij Gatsch. Kranj: Marija Pollak. Krško: Rupert Engelsberger. sledečih tvrdkah: (2486-12) Litija: Lebinger & Bergmann. Ljubljana: Karol Karinger, Alojzij Persche, M. Cescutti, K. Treo. Novomesto: J. Medved, M. Barborič. Postojina: D. Dolničar. Radovljica: Leopold Fürsager, Fri- derik Homann, Oton Homann. Skofja Lokaš J. N. Koceli. K sezoni K sezoni 2 o C/J f 15 o C > a> o °s > ca o c 8 3 Z o o ® < 3 o i? tO 3-° priporoöam svojo bogato zalogo pušk najnovejših -1 steni.»i | najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov ia munieije, posebno pa opozarjam na 2š^~ trocevne puške "^iwss katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakuem najbolje priporočajo. Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam pv. n. občinstvu za mnogc-brojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naroebe in poprave točno, solidno in najceneje, Z velespoštovanjem (1596—22) j Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah. Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno s* * razprodajo Jurčičeve zbrane spise, n^tem letnike in posamezne te- A vilke „Iij ubij anskega Zvona in vse one knjige, katere so iz le v založbi ,.Narodu8 Tiskarne". — Te knjige so: '(Ji" Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I S S XI , broširan ä 60 kr., elegantno vezan ä 1 do gld. ..•Ljubljanski Zvon", letniki II., m., V., VI., broširan ä 3 gld., vezan v Bonačevc platnice k 4 gld. 20 kr.; — letniki VIL in VIII, broširan a 4 gld., vezan v Bonačeve platnice ä 5 gld. 20 kr.; - letniki od IX. do XVIII., broširan ä 4 gld. 60 kr., vezan v Bonačeve platnice ä 5 gld. 20 kr. Posamezne številke »Ljubljanskega Zvona' po 40 kr. Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan k 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kaz. pra%-dni red, vezan k 2 gld. 80 kr. Zarnikovl zbrani spisi. I. zvezek, broširan ä 50 kr. Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, broš. k 50 kr. A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr. Po znižani coni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki tr*anato 30 li >-. tf-'ügT Sprejemam tudi naročila na vse modne žuraale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. TÖl Tnrgenjev: Otoi in sinovi. Roman, broširan ä 50 kr. — štiri novele, bro5. ä 20 kr. Beneš-Tfebizskv: Blodne dnie. Roman, broširan ä 70 kr. L ef e b v r e: Pariz v Ameriki, broširan ä 50 kr. Stat nominis nmbra: Časnikarstvo in naši časniki, broširano ä 40 kr. Tolstoj: Dva romana, broširana ä 70 kr. J e 1 i n e k : Ukrajinske dame. Povest, broširana ä 15 kr. Halevy: Dnevnik, broširan ä 15 kr. — Razne pripovedke, broširane k 40 kr. — Dve povesti, broš. k 25 kr. T h en riet: Und Ina. Povest, broš. ä 20 kr. A. Trstenjak: Slovensko gledališče, broširan izvod ä 1 gld. Jurčič: Listki, broš. ä 15 kr. — Gregorčičevim kritikom, broš. k 30 kr. Avstrijski patrijot: „Parteiwesen der Slaven", broširano a 5<> kr. Prej 50 kr., sedaj 5 j—i. Sch.-wentner V knjigo tržeč g V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1. Za Božič is* novo leto! o 1*4 n n •o ICS Josip Hochstädter in sinovi, Zagreb Draskovičeva ulica 24, 26 priporočajo svoje Izborite vr^te nlr v sodčkih in steklenicah, in sicer: Gössko pivo piznski praizvor iz Gossa pri Ljubnem iz meščanske pivovarne v Plznu jvtonakovsko avgušiinsko pivo. Za udobnost p. n. občinstva razvrščajo se omenjena piva £v zaboje po 25 ali 60 litrov, kakor kdo zahteva, vendar se morejo oddati le kompletni zaboji. — Zagrebškim odjemalcem se vsako naročilo od 5 steklenic naprej dostavi franko na dom. ®3£<9 Ceniki zastonj. (2707-5) Z velespoštovanjem Josip Hochstädter fn sinovi, Zagreb, Draskovičeva ulica st. «4, *6. Monakovsko «vgiiätlnglgo pivo. I MARIJA DRENIK, Kongresni trg 7, III gWsnvaMLWpWM^ I % Hiša „Matice Slovenske". Največja zaloga vsakovrstnih ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Monogrami in druge risbe se predtiskujejo na vsako blago. Priporočam tudi bogato zalogo volne po najnižji ceni. Izvršujejo se vsake vrste veznine v beli kakor cenejši tamburirni tehniki. Zunanjim naročilom se ustreza najtočnejše. (2740—4) Stojala za božična drevesca in primerna darila, kakor: drsmllee, meioreinler, tehtnice, stroje za ribanje kruha, sladkorja itd, mož-narie, modelčke, likala, mlinčke za kavo, samovarje ter vsa druge v to stroko spadajoče predmete p« Jwku ugodnih eenah priporoča Samovar. Stroj za ribanje kruha itd. (2760 - 3) Andr. Druškoviča naslednik Valentin Golob trgovina v. ielesnlno aaa primerno za božična in novoletna darila! Šolske potrebščine, papirnate izdelke in tiskovine, kakor: razglednice, papir za dopisovanje, knjige s slikami, spise za mladino, albume za razglednice, poezije in poštne znamke, molitvenike in zapisnike, kopirne in poslovne knjige, koledarje in podložke, dalje vizitnice in pismene glave, kuverte, račune, etikete, poročna naznanila itd. itd. i/£otu«lju urno In reno (2617—6) akcidenčna tiskarna in trgovina s papirjem Karo! Till v Ljubljani, na Kongresnem trgu. Božična in novoletna darila, priporočam svojo veliko zalogo finih švicarskih ur, krasne stenske ure, budilke, verižice, prstane, jako lepa in okusna različna darila iz finega kina-srebra, namizne oprave (Besteck) itd. Pripomnim, da sem dobil lepo izbero švicarskih žepnih srebrnih in zlatih ur. Vse je puncirano pri c. kr. uradu. Na razpolago so novi veliki ceniki, katere razpošiljam poštnine prosto. (101—88) Za vse blago jamčim 1 do 5 let. Fran Cucki}. Jttestni trg. Jttestni trg. prašna darila za Jožic in }ie>oe> leto priporoča v nojrazneur^tnejsi izberi L. Jejjitfentner v Ljubljani knjigarna in trgovina j mu^ikalijami in umetninami T>i>crsHj trg, Židcuskc ulice. (2738-5) V četrtek, dne 26. decembra, zvečer ob M. uri v glasbeni dvorani filharmoničnega društva vojažke godbe c. in kr. pešpolka št. 27, Eeopold II., kralj BelB{Jccv na korist pokojninskega fonda c. in kr. avstr. vojaških kapelnikov. Sodeluje gspdč, Marija pl. Pelikan, pianistinja. Vstopnice se dobivajo pri Otonu Fischer-ju, trgovina z muzikalijami, Kongresni trg, Tonhalle. (2774-2) Ustanovljeno 1870. Ustanovljeno 1870. d) rt fj •H (D rt O (I) O d N (Ö fl 0) H O (D (i) 0) a (Ö N i> (D H Perilo za gospode, dame in otroke vsake -vrste priporoča v nedosežni izberi renomirana trgovina s perilom C. J. Hamann jVtestni trg žt. 8. Z ji 1 h ^ (D O (D (2700 -4) izdelovale? p<»ril». Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad 15 milijonov kron. nad 300.000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4 od sto ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara-čunila vlagateljem. (1856-18) Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnične sprejemmee se dobivajo brezplačno. ftfr m m Iidajatelj in od«cr^Tni urednik: Joaip Nolli. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne*.