Í«ío XLIX - št. 43 - CENA 120 SIT Kranj, petek, 31. maja 1996 «ran 26 Na Suhadolnikovi kmetiji v Zgornji Kokri Ko se hribovska idila fazsuje kot hiša iz kart RAD 1 O Z Vami vsak dan od 05. do 09. POSLOVNI VAL in od 15. do 21. ure Gorenjska^ Banka Banka cel° «racunavanju "po obrazih na Drcičnii o«:: __i "Ulični" gostinci ob sapo Kranj je kljub turistični promociji predvsem trgovsko in poslovno mesto. Pa vendar je v starem delu mesta niz prijetnih trgovinic in gostinskih lokalov. Petnajsterica gostincev v poletni sezoni razpostavi Na zgovorno sobesednico smo naleteli tudi v boutique Princ v Tomšičevi ulici. Lastnica Princa je med drugim povedala, da je v adaptacijo in opremo najetega prostora, last zasebnice, vložila okrog 80 tisoč mark. Visok vložek nekoliko znižuje mesečno najemnino, ki za 50 kv. metrov boutiqua in skladišča stane 400 mark. "Opažam, da se najemniki v Tomšičevi menjajo tako rekoč mesečno. Tudi sama v tem delu starega Kran- POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE Ï TEL: 0641403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 GORENJSKI NOVOROJENČKI V Kranju smo v minulih dneh dobili 12 novih Gorenjcev, Na Jesenicah pa 4. V Kranju je prvič zajokalo 5 deklic, izmed katerih je najlažja tehtala 2.620 gra mov, izmed 7 dečkov pa je bil najtežji tisti, ki mu je tehtnica od rojstvu pokazala 4.100 gramov. Na Jesenicah so bih rojeni sami dečki, najtežji je tehtal 4.470 gramov, najlažji pa 2.970 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jese niče so imeli na kirurgiji 95 urgentnih primerov, na pe-diatriji 23 in na internem oddelku 58 urgentnih pri merov. jïg$ % Sega ^Jirstote pTutoh iSVrgih, j. in ob ..kinih ne bi Sjat';h=i s^poavi™os,7v Zantevah natančnejše kriterije, prejeli papirje, v katerih piše, jajo domala Na gimnaziji v Škof ji Loki ustanavljajo fond CARPE DIEM Za boljši odnos do raznolikosti in družbenih idealov svobodnomisleče in ustvarjalne posameznike. 9.a Loka, 30. maja - Ravnatelj Gimna- i p^^Skofji Loki pr0f7Marjaii Luževič je dal Prvo zmed ^S&fmÈ^S^iX jobudo za ustanovitev fonda CARPE DIEM, z naslovom "CARPE DIEM stevre8axnamen n» pranje materialnih sred- jenjskega učenja Odnos do raznolikosti in Podarïr ~ pa uraetniških del, ki bi jih radi družbenih idealov" bo v ponedeljek, 3. junija, v»nie zunanJirn strokovnjakom za sodelo- ob 12. uri v veliki srednješolski predavalnici v nih LÏ? PnPravah raziskovalnih in maturite- Škofji Loki, kjer naj bi se dijaki - avtorji javno LužeSUnarskih nalo8 dijakov te šole. Prof. pogovorili s 13 strokovnjaki pa morda tudi Predm namree ugotavlja, da se v nalogah iz starši in na tak način predstavili svoja dela, mladih sociol°gija kaže izredno zanimanje danes, v petek, 31. maja, ob 18. un v * ■- n za resntfnn nVt„aw. teme našega gimnazijski knjižnici pa bo otvoritev razstave »»iCv kS£ meriT^bni Pïob£ umetniški del^fg^S^t^R Jfo .razmišljati, samostojno sklepati, doka- ustvarja nega prostora poda nemn temu^■ ^vati in rezati, zato išče pot oziroma način du. "Dijak je danes m ne jutri! , še dodaja Sdnotenja njihove kreativnosti. Le na tak ravnatelj. Š. Ž. sg^bodo po njegovem mnenju vzgajali 1EHMHK SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka STREŠNA OKNA VELUX - SVETOVNO ZNANA KAKOVOST STREŠNO OKNO VELIKOST 78x118 cm CENA 33.651 SIT POSEBNO UGODNO V MESECU JUNIJU - 5%POPUSTA BETONSKA OPEKA BV 20 - 90 SIT BETONSKA OPEKA BV 30 -110 SIT !!! NOVO lil RIGIPS PLOŠČE!!! NOVO lil Delovni čas od 7. do 17. ure ob delavnikih, infnrmariip W fiPfUïÇfi ob sobotah od 8. do 12. ure _imormacue m 04U-ODS Nemški gostje na ogledu Tržiča Tržič, 31. maja - Danes Çopoldan pričakujejo v ržiču skupino 48 meščanov iz Untergrombacha, predela nemškega mesta Bruchsal, ki je prav tako kot Tržič pobrateno s fan-coskun mestom Ste Marie-aux-Mines. Čeprav gre za neuradni, povsem turistični obisk Nemcev v Sloveniji, bo skupino na čelu z župo-nom Untergrombacha pozdravil tudi tržiški Župan Pavel Rupar. Gostje si bodo v Tržiču ogledali znamenitosti v starem mestnem jedru, obiskali pa bodo tudi Dovžanovo sotesko. • S. Saje Hrvatje zahtevajo 700 tisoč mark Preddvor, 31. maja - Kaj bo s propadajočim počitniškim domom Rade Končar v Bašlju? Za nakup objekta, ki nudi možnosti za turistični razcvet, se je že zanimalo nekaj kupcev. HrvaŠki lastniki pa zanj očitno zahtevajo preveč denarja. Kot nam je te dni povedal Župan občine Preddvor Miran Zadnikar, Hrvatje vrednost tega premoženja cenijo na 700 tisoč nemških mark. Že pred časom se je zanj zanimal kupec, ki je nameraval za počitniški dom najeti kredit na tujem, od občine Preddvor pa je potreboval jamstvo. Tega mu občina ni mogla dati, je povedal župan. Če bi namreč imeli toliko denarja, bi se sami odločili za nakup počitniškega doma, saj si v teh krajih tudi sami želijo turističnega razvoja. • D.Ž. IZ GORENJSKIH OBČIN Seja blejskega občinskega sveta Bodo hoteli postali stanovanja? Ker so novi lastniki dela hotela Jelovica že začeli prodajati posamezne hotelske sobe, še večja pa je skrb pred nadaljnjo razprodajo ostalih blejskih hotelov, je občinski svet po hitrem postopku spremenil odlok o moratoriju na zazidalni načrt. Bled - Kot je znano, je občinski svet že ob koncu lanskega leta zaradi številnih želja po posegih v osrednje turistično območje Bleda in vsebinsko neustreznega zazidalnega načrta sprejel odlok, s katerim je začasno, za pol leta, prepovedal izvajanje zazidalnega načrta. Ker je odlok sredi tega meseca prenehal veljati, je občinski svet na seji prejšnji četrtek sklenil, da mu veljavnost podaljša do sprejetja novega zazidalnega načrta. Pa ne le to! Ker je novi lastnik dela hotela Jelovica že začel s prodajo hotelskih sob, je svet dopolnil odlok z določbo, po kateri gostinski objekti ne smejo spreminjati namembnosti, določene z veljavnim zazidalnim načrtom. Kot sprememba namembnosti se šteje prodaja, ki je v nasprotju s hotelsko dejavnostjo. Blejski župan Vinko Gole je že v začetku maja zaprosil predsednika republike in vlade ter nekatera ministrstva za pomoč pri ukrepanju zoper razprodajo blejskih hotelov. V prošnjo je med drugim zapisal, da so v dena-cionalizacijskem postopku hotel Jelovico v nasprotju z vsako logiko razdelili na dva dela in del v naravi vrnili nekdanjim lastnikom. Novi lastniki oz. kupci so - kot piše župan - najprej zatrjevali, da bodo hotel z vlaganji dvignili na višjo raven, dejansko pa so začeli s prodajo posameznih sob. Nekaj podobnega pričakujejo tudi pri hotelu Lovec in Grand hotelu Toplice. "Če se bo to res zgodilo, bo Bled v bližnji prihodnosti izgubil značaj turističnega kraja in postal stanovanjsko naselje. Vsa prizadevanja občine, ki jih vlaga v to, da bi Bled spet postal ponos Slovenije, bodo zaman," pravi blejski župan, očitno zaskrbljen zaradi ner- ešenih problemov lastninjenja in spreminjanja namembnosti hotelov. Čeprav je bilo v razpravi slišati tudi predlog, da bi ob delitvi hotela Jelovice na dva dela (in tudi ob morebitnih drugih podobnih primerih) morala drugi del kupiti občina oz. katera od bank, je prevladalo mnenje, da lastništvo ni pomembno, in da občina lahko že s pogoji in predpisi prepreči spreminjanje hotelov oz. hotelskih sob v stanovanja. C. Zaplotnik Napoved razveljavitve odloka o proračunu Tržič, 3L maja - Na 14 seji občinskega sveta v Tržiču, ki bo 5. junija ob 18. uri. se bodo svetniki najprej odločali o razveljavitvi odloka o proračunu občine Tržič za leto 1996. Tržiški župan namreč predlaga razveljavitev sklepov 4. izredne seje in 13. redne seje v zvezi » sprejemanjem proračuna-Obenem daje pobudo, da po prejemu podatkov minis; trstva za finance o visim sredstev za zagotovljeno porabo občinska uprava pfl" pravi nov osnutek proračuna za letos. Župan prav tako predlaga spremembo odloka o organizaciji in delovne«1 področju občinske uprave-Na seji bodo med drugi* obravnavali več občinskih odlokov. S. Saje Lisice na blejski preži Občinski svet je po hitrem postopku dopolnil odlok o prometnem režimu in obalnem redu na Bledu. O spremembah bomo več pisali v eni od prihodnjih številk, tokrat omenimo le to, da bo letos odtok, vključno s pobiranjem parkirnine, veljal dlje, od sredine junija pa do konca oktobra (lani do konca septembra). Letos bo za ves promet z motornimi vozili zaprta obalna cesta od Male do Velike Zake, po Kolodvorski cesti do križišča s Kidričevo cesto pa bo promet dvosmerni. Nepravilno parkirana vozila bodo vklenili s posebnimi tehničnimi napravami, t.i. lisicami, za odstranitev pa bo treba prej odšteti 7.000 tolarjev, za vsak naslednji dan pa Še 2.000 tolarjev. Parkirnina bo enaka kot lani (v prvi coni 1.000 tolarjev na osebno vozilo in v drugi coni 500 tolarjev), v conah, kjer bo parkiranje časovno omejeno, pa bo letos parkirnina odvisna od dolžine parkiranja (od 200 do 1.000 tolarjev). Kaj bo z neugledno planinsko postojanko? Sirarna v Tamarju Rateče, 30. maja - V Tamarju so gorski reševalci s prostovoljnim delom obnovili svoj objekt, vojaški objekti so v lasti Ministrstva za obrambo, planinska postojanka pa bo prej ali slej postala last agrarne skupnosti Rateče. V kranjskogorski občini že nekaj časa razpravljajo o tem, da bi morali cesto v Vrata zapreti za avtomobilski promet, pojavljajo pa se tudi razmišljanja, da bi morali ustrezno poskrbeti za cesto, ki vodi v eno najlepših gorskih dolin - v Tamar. Še posebej zadnja leta skokovito narašča* obisk Tamarja. V Tamar, pravijo domačini, vodi že prava romarska pot, saj se ob koncih tednov v Planico pripelje več sto obiskovalcev. Tako pozimi kot poleti. Obiskovalci, ki prihajajo iz vse Slovenije, pa vsi ne pustijo avtomobilov na parkiriščih pod skakalnicami, ampak se odpeljejo po makadamski cesti v dolino Tamar, do planinske postojanke. Tamar leži v zavarovanem Triglavskem parku in je že zato nedopustno, da je po dolini tako gost avtomobilski promet. Ratečani in Kranjskogor-ci pravijo, da bo bržkone treba kmalu nekaj ukreniti: od Planice do Tamarja cesto zapreti za promet. Planinska postojanka v Tamarju ni najbolj ugledna: stara je in čeprav jo sedanji oskrbnik vzdržuje, kolikor le more, postaja vedno bolj neprimerna. V postopku denacionalizacije je agrarna skupnost Rateče dobila povrnjeno zemljišče v Tamarju, uveljavlja pa tudi pravico do planinske postojanke, ki je sedaj v lasti Planinskega društva Medvode. Agrarna skupnost Rateče bo prej ali slej postala tudi lastnica planinske koče. Na mestu, kjer je zdaj planinska postojanka v Tamarju, je bila v letih 1934 do 1936 -sirarna, ki so jo imeli v lasti rateški posestniki. Nato so ob njej zgradili vojaške objekte, ki so zdaj last Ministrstva za obrambo, z enim pa upravlja Gorska reševalna služba. Ministrstvo za obrambo je najprej hotelo vojaške objekte tako obnoviti, da bi bili v njih apartmaji - čemur se je odločno uprl Triglavski narodni park. Objekt, ki je v upravljanju Gorske reševalne službe, pa so s prostovoljnim delom obnovili člani GRS. Ostane torej še dokaj neugledna planinska postojanka v Tamarju, zato se kranjskogorska občina pogovarja s Planinskim društvom Medvode. Planinsko društvo Medvode sicer vztraja in uveljavlja svoj delež, češ da je sodelovalo pri vzdrževanju ceste in napeljalo elektriko, vendar kranjskogorska občina vztraja, da je večino del opravila bivša jugoslovanska vojska. Kakorkoli že: prej ali slej bo planinsko postojanko v Tamarju dobila agrarna skupnost Rateče. Kaj bo z njo? Kranjskogorski župan Jože Kotnik se ogreva za zanimivo zamisel: zakaj ne bi bila tudi v prihodnje v Tamarju sirarna kot nekoč? • D. Sedej Seja občinskega sveta Kranjska Gora Vodo bo plačeval, čeprav mu v zrak teče Svetniki so sprejeli dolgoročni razvojni plan občine Kranjska Gora in zazidalni načrt za Log. Kranjskogorci bodo podpisali najemno pogodbo za vodo Julijano in dosledno zahtevali plačilo. Kranjska Gora, 30. maja - Občinski svet Kranjska Gora je na minuli seji sprejel najpomembnejše akte nove občine. Svetniki so po obravnavi sprejeli spremembe in dopolnitve dolgoročnega družbenega plana občine Jesenice za območje Kranjska Gora ter prostorske ureditvene pogoje v občini Jesenice za območje Kranjska Gora. Obenem so sprejeli tudi zazidalni načrt za stanovanjsko območje Log v Kranjski Gori. Ob obravnavi dolgoročnega in družbenega plana občine Jesenice za občino Kranjska Gora, ki ga jc pripravil Urbanistični inštitut Republike Slovenije, so imeli svetniki nekaj vprašanj predvsem glede krajevne skupnosti Po zazidalnem načrtu za stanovanj^0 območje Log v Kranjski Gori je predvidena tudi gradnja penziona, vendar se s tako gradnjo naknadno ni strinjal Zavod & spomeniško varstvo v Kranju. Po beseda11 predstavnikov Urbanističnega inštituta kranjski Zavod za spomeniško varstvo mesecu dni ni poslal nobene pripombe in sr torej sploh ni odzval, po tem roku pa gradflj penziona nasprotuje. Ko so svetniki sprejeli dolgoročni družbe'j ni plan svoje občine, je kranjsko^1-5 župan Jože Kotnik ta projekt ocenil za en . najpomembnejših nalog nove občine, sI zdaj občina sama razpolaga s svojim pr?' torom. Ne bo se več zgodilo, da bi Dovje - Mojstrana. Zanimalo jih je pre- prostoru odločali drugje, in da bi dvsem, v katero kategorijo sodi zemljišče na dolga leta čakali na dovoljenja za gradnJz Prodih v Mojstrani, in kako je z ureditvijo hiš. Pri tem je pohvalil dobro sodelovanje športnih objektov v Mlačci. Svetnika Vojte- Urbanističnim inštitutom v Ljubljani 1 grajal malomaren in nevesten odziv ncK terih slovenskih ministrstev. . Ob vedno zanimivi točki dnevnega red j ko župan poroča o svojem delu, smo rn? drugim slišali, da se je v občini Kranj8* Gora mudil podjetnik Teos Perne, ki si Pj ha Budineka iz Kranjske Gore pa je zanimalo, kako bo z iztekom na poligonu v Podkorenu. Stavba RTV Ljubljana, ki stoji v Podkorenu, je črna gradnja, ki je ne morejo legalizirati, smučarski delavci pa bi še letos morali urediti prostor - vendar, kako na tem delu prekvalificirati zemljišče, ki je prve dolgotrajnih zapletih želi spet oživili P01 j6 kategorije, v drugo kategorijo? Svetnika je nico vode Julijane na Jesenicah. Izvir vo^. tudi zanimalo, kaj bo s tremi teniškimi je zdaj v lasti občine Kranjska -Gora, ki W igrišči poleg Casinoja v Kranjski Gori, saj podeljuje koncesijo. Perne ima vsa dov" jenja >delilf si jih lasti Casino in služijo kar za parkirišče. Kar nekaj nesporazumov je bilo tudi glede zahteve v dolgoročnem družbenem prostorskem planu občine, saj naj bi bili objekti v Zgornjesavski dolini pokriti s sivo kritino. Kaj je sploh siva kritina - so svetniki sklenili spraševali predstavnike Urbanističnega inštituta in dobili odgovor, da je to predvsem sklenjena, dosledno zahtevala plačilo p* les. Na koncu so besedilo spremenili tako, jemnine in v nobenem primeru ne bo niU da se prebivalcem priporoča siva kritina, las popuščala. Kot smo slišali: »Perne na predvsem pa čimmanj pločevine na strehah bo vodo plačeval, pa čeprav mu v »1U in tudi koncesijo mu je P0^-država, zato kranjskogorska občina z nj lahko sklene le pogodbo o najemu. \ besedah kranjskogorskega župana ni 0 ^ da s Pernetom najemne pogodbe ne sklenili, vendar... Vendar bo kranjskogo ka občina v tistem hipu, ko bo pog° v hiš teče...« • D. Sedej Proti koncu junija bo praznoval Preddvor Preddvor, 31. maja - Preddvorčani že sedaj napovedujejo sklop prireditev pod naslovom Preddvor praznuje, ki jih pripravljajo za 21., 22. in 23. junija. Začeli bodo v petek, 21. Junija, zvečer s podoknico. Podokničar in ansambel Nagelj jo bodo na dvorišču gostilne Majč namenili Marinki Lombar, mentorici folklorne skupinev Preddvoru, ansambel Nagelj pa bo domačinom igral še dolgo v noč. V soboto, 22, junija, bo na dvorišču Vzgojnega zavoda Preddvor koncert ansambla Gašperji, ki ga bodo popestrili z zanimivimi gosti. Nedelja, 23. junija, pa bo v üznamenju 45-letnice preddvorske folklorne skupine. Na vrtu vzgojnega zavoda bo nastopilo več folklornih skupin. Prireditev bodo kronali s podelitvijo Maroltovih priznanj folkloristom, pa tudi občinskih priznanj. To sicer še ni uradni občinski praznik, vendar je čas najprimernejši, da to v prihodnje postane. • D.Ž. Potrjen sporazum o ukinitvi Stanovanjske zadruge Škofja Loka Sosesko Pod Plevno bo zaključila občina Škofja Loka, 30. maja • Večletno agonijo Stanovanjske zadruge Škofja Loka so najbolj občutili prebivalci soseske Pod Plevno, ki živijo formalno že celo desetletje na gradbišču. Zadruga se ni bila sposobna prilagoditi novim predpisom, niti ni imela sredstev, da bi formalno zaključila gradnjo soseske. Sedaj naj bi vse to uredila občina in ukinila zadrugo. "Programirani stečaj je edina prava rešitev za ureditev razmer, ki jih dejansko zamrla Stanovanjska zadruga Škofja Loka ni sposobna urediti, utegne pa se zgoditi, da bo njeno premoženje in zemljišča odvzela drža- va", je predlagal občinskemu svetu škofjeloški župan. Po Številnih posvetih in dogovorih je občinskemu svetu predlagal, da vse premičnine in nepremičnine zadruge prevzame občina, ki se obvezuje, da bo poravnala vse obveznosti zadruge, ki pa niso samo finančne narave, pač pa tudi ureditev nekaterih zemljiških vprašanj. Najpomembnejša so tista vprašanja, ki so ostala odprta v stanovanjski soseski Pod Plevno, kjer še ni opravljena odmera nekaterih skupnih in obcestnih površin, po skoraj 10 letih, ko je bila soseska izgrajena, pa je potrebno to izgradnjo tudi formalno zaključiti, kar vse bo omogočilo pre- bivalcem ureditev nekaterih sP°riJj6 vprašanj, predvsem pa vzdrževan komunalnih naprav in skupnih pj* Vi šin. Na opozorilo enega od svetni*^ da se ne kaže prenagliti s Pr' odaj0 z* zemljišča, ki je bilo predvideno j gradnjo skupne kotlovnice in v^tcat6g3 ju ne bo), je župan zagotovil, da -c ne načrtujejo, ali pa je urejeva^ otroškega igrišča na tem prostoru -črna gradnja, kar je zanimalo drug svetnika, pa ni bilo odgovora. ,^Qp Svetniki so soglasno podprli pre Q da občina s stanovanjsko za£irU^0sti. prevzemu premoženja in oDvej%ge; ter o soglasju za ukinitev za podpiše ustrezen dogovor. • »• .>»«.:>».•..•: «av^J'^·W.^A.:*» ......i...*.,..«.;,.,..,.,..... ....... ..... ....„...;.,..,... ....... ,.. •: Z GORENJSKIH OBČIN Sedemnajsta seja občinskega sveta Žiri V Žireh si bodo grb še enkrat izbirali Zaradi resnega dvoma o poštenosti postopkov izbire lintverna v občinski grb, bodo postopek izbire ponovili. 30. maja - Na pobudo lupine petih svetnikov, naj se pripravi pojasnilo o tem, kako Je potekal izbor občinskega grba, je žirovski občinski svet grba, je bilo v gradivu za 17. sejo žirovskega občinskega sveta le delno ugodeno, saj so dobili zelo skopo poročilo, na mize pa še dodatno gradi- °bravnaval ta postopek, in vo. Svetniki spodbujeni . ugotovil, da ga je potrebno javnimi odmevi Mihe Nagli Ponoviti, saj obstaja *~ :- ^—»*- ir**faniit* iri st. resen - o tem, ali je bil prvi fcbor opravljen pošteno. Pobudi petih občinskih jetnikov, da naj tajnik ob-e Žiri pripravi poročilo o " izbire občinskega dvom Poteku ča in Tomaža Kržišnika, ki sla v našem časopisu kot člana žirije ugotavljala, da sta bila v postopku izigrana, so lahko tudi iz predloženega ugotovili, da je bil njihov svetniški kolega Vili Eržen, kasneje Nekulturna ravnateljica kulturne institucije j, Preden je žirovski občinski svet začel delo po Predlaganem dnevnem redu, je bila, ker se je seje udeležila j*di ravnateljica Knjižnice Ivana Tavčarja iz Škofje Loke, /?i lzredna točka obravnavana problematika izposojeva-~ča te knjižnice v Žireh. Ob precejšnjih spremembah, ki Pohajajo zaradi ustanovitve več občin, pa tudi nenehnih Prememb odnosa in načina financiranja države, se je antreč zgodilo, da so nekateri, kar precejšnji stroški j~P°sojevališča - po novem naj bi se to imenovalo krajevna Jižnica - ostali nepokriti. Država namreč knjižnico tnancira v občini, kjer ima sedež (torej v Škof ji Loki), ni P* Povsem jasno, kako naj, poleg denarja za nakup knjig, , uge občine krijejo tudi nadpovprečne stroške. Na zelo : rt*ma, vljudna, predvsem pa povsem legitimna vprašan-fi^tnikov in brez sence dvoma, da je knjižnica in njeno financiranJe potrebno, da pojasni veljavne mehanizme jana*c*rania> kako je z lastništvom in možnostjo soupravl-od?a> fa se ie ravnate^Jica Ana Florjančič prav nekulturno nai-z grožnjami, da bodo izposojevališče zaprli, da pa Li hi- mformaciJe kar priskrbijo na raznih naslovih v Pok t" SkoraJ bi lanko dejali, da je več kot tipično de i -fa Je Postedica, če nekdanji "izvajalec kulturne javnosti" postane državni birokrat. Hkrati je njen nastop )^enuprav nedostojno podcenjevanje žirovskega občins-biV-,sveta' 5ai seJe na občinskem svetu v Škof ji Loki, kjer kal* nerazrešenih prostorskih problemih mesta tudi za Ksno ostrejšo besedo, obnašala drugače. Pokgzala je, da Pravzaprav ne razume, kaj nove občine pomenijo, kaj se nflh dogaja, in vsaj ena občina na Škofjeloškem je, kjer bi Qka razprava ne končala tako kulturno Trgovci so se odrezali Kritiko ponudbe sadja v žirovskih trgovinah, o kateri smo iz prejšnje sèje poročali, so trgovci v Žireh vzeli za res: na občinski svet so naslovili vljudno pismo, v katerem zagotavljajo, da se tudi za tovrstno preskrbo trudijo, da pa je izbira pri ponudbi odvisna tudi od lega, kaj je v posameznih časovnih obdobjih mogoče dobiti ter od povpraševanja. Trdijo tudi, da nimajo prav nič proti konkurenci - stojnici za prodajo sadja v Žireh, zahtevajo pa, da se tudi pri tem uveljavi vse zahteve, ki so jih morali izpolniti oni. Občinskemu svetu so poslali "trinadstropno" košaro s sadjem - izredno lep sadni aranžma, ki so ga svetniki po polnoči, ko se je seja končala, tudi poskusili. Vsako povezovanje tega z umikom točke dnevnega reda o stojnici za prodaje sadja, bi bilo zlonamerno. ZRCALCE, ZRCALCE nagrajeni avtor grba z lintver-nom, res v celoten postopek kar močno vpleten. Očitali so mu, da je občinski svet o sklepih komisije ob vprašanju grb ali znak enostransko informiral in zavedel, bil je edini, ki je imel stike s predsednikom grboslovnega društva Heràldica Slovenica, ki si je vzel pravico glavnega razsodnika, ter bil, čeprav avtor enega od predlogov, tudi prisoten pri delu komisije. Vse to in še ne dovolj pojasnjeno hitenje z izplačilom nagrade, je bilo dovolj za to, da se je večina svetnikov pridružila dvomu pobudnikov o korektnosti in poštenosti tega izbora, da ne omenjamo umazanih podrobnosti o tem, da komisija za izbor grba sploh ni bila pri svojem delu sklepčna, in da je ostalo neodgovorjeno vprašanje, kdo je dal garancijo za predsednika grboslovnega društva Valta Jurečiča, ki sicer zaradi umora prestaja zaporno kazen. Ni pa bila lahka odločitev o tem, kako postopek ponoviti: če je bil občinski svet v dilemi, ali iščejo znak ali grb zaveden, potem se je postavljalo tudi vprašanje, ali se javni natečaj (ki zahteva predloge le po grboslovnih pravilih) ponovi. Sklenili so, da naj se to ne napravi, pač pa naj komisija v popolni sestavi ponovno obravnava vseh 51 na natečaj prispelih predlogov. Ni pa bil osamljen predsednik občinskega sveta, ki je ugotovil, da mu je bil izbrani grb z lintvernom všeč (in bi zanj še enkrat glasoval) vse do tedaj, ko se je pokazalo, kdo je avtor. "Prizadeti" svetnik Vili Eržen za svoje ravnanje pravzaprav ni imel pojasnila, trdil pa je, da je bil pri delu komisije popolnoma pasiven. Tudi o tem, ali bo morda vrnil nagrado, ni dal nobene izjave. Lintvern po lintvernu? • Š. Žargi S°sedska dobronamernost ali škodoželjnost? . § • <1 Je nepismena Bosanka res moževa ujetmca. lakv° Mi anonimni pisec. Če je v njegovi zgodbi le pol resnice, je grozljivka. Pa vend Stec«Jejo na poti v trgovino, če bi res tako hudo trpela, bi komu zagotovo potožila. Kr «niaïfcÍf·.maJa..· Z anonimni- •*•» pismi in njihovimi avtorji &o običajno sami križi in težave. Kdor ima res kaj Povedati, se podpiše, nepodpisano pismo praviloma zbuja *vom o verodostojnosti. Pa vendar; kaj, če je zgodba ^snična? Čeprav je v njej je pol ali s«—" *-* zasegel, češ da ima z njo tako in tako same stroške. Tudi ko ženo iz tovarne pošljejo v pokoj, v banki uredi tako, da pokojnino dobiva sam, ženi pa na mesec odstopi le po 500 tolarjev. Za nameček si korenjak omisli Še ljubico, ki jo ima poi aij -r-- j* t n kar v svoji hiši. Preseli se celo v ^r°2ljiva 'V0 u ^ vresn'ce» Je njeno sobo, ženi pa vzame "hnnež r • ^ se ano" kUuče> ji prepove hoditi iz la'o, ker n,.po.dPisaJ samo hiše, tudi na vrt ne sme. In s ^silnep« S h ^ groženj in podnajemniki se ne sme pogo-n?jbrž s VedenJa soseda? Ne, varjati. A njim se uboga ženska nJegovepC mu z blatenjem smili, pomagajo ji preživeti... *iekai m vv Imena hoče za Povprašamo pri sosedih. |>i povseSCeva!'- M(>goče pa Neradi karkoli povedo. Ne Ust«nio d i^" Se?>'' *n ze vem' a'' se nočeJ° vpletati v Amnat Tl,pdarJu 2 I"««- tuje zadeve, ali pa, kar se mi kratka »ï^' **t* res... zdi še bolj verjetno, Miletovih Na v *morn" na vsej družinskih razmer ne poznajo da zgodh °U Pretenta želja, dovolj. Zvemo, da je Mile ?ivcu zaSj?ifve^m.?; da laž" priden človek, neverjetno, da bi ženo zaklepal v hišo. Vidim jo, ko gre v trgovino, pove eden od njih. Nikoli ne potoži, da bi bilo karkoli narobe, da nima denarja ali da celo strada. Za vsak primer povprašamo žilstva, da stvar raziščejo. Pred leti sta imela precej "živahen" zakon, kar živita ločeno, pa sta zadovoljna oba, sta zatrdila kriminalistu. Ne drži, da žena ne bi smela iz hiše, da bi bila podhranjena, res pa je, da zaradi njene nepismenosti vse uradne posle, tudi bančne, zanjo ureja mož. Nekako tako bodo policisti poročali tožilstvu. Kakšen namen se torej skriva v anonimnem pismu? Sosedska dobronamernost ali škodoželjnost? Sodbo naj si ustvari vsak sam. • H. J. ;uvcu zavežemo jezik, če res ali da žensko rešimo, če je tes moževa ujetnica. Ampak z ^onimneži in njihovimi zgodbami je že tako, da na veliki imer povprašamo 7°n ne kaže obešati, kod se to Za vsa*P socia no delov **»ja in kdo je glavni igralec, *£*SfE policijski postaji. Tí*o, za vsak primer, saj tudi Kranju in P,sec ne da, da bi ga spoznali in Xl njegovih ust še enkrat slišali naPisano zgodbo. "i kaj trdi? Da je sosed, l^uno mu Mile, nekoč pred prt stoletja nepismeno dekle KuPil v Bosni, jo pripeljal k zaposlil v tovarni kot Tudi na centru vedo za ano-ust še enkrat slišali nimko, nanjo so se odzvali, vendar socialna delavka na prvem obisku v hiši in v pogovoru z obema zakoncema nepismeno dekle ni zaznala ničesar nenavadne-?Çbi, °'°sni> jo pripeljal k ga. Podobno so povedali tudi lsti'ko W?i V- tovarni ko* na policiji, kjer so dobili zahte-' aKo nJeno plačo pa vo okrožnega državnega to- Kokra, 31. maja - Podružnična šola v Kokri, ki letos šteje vsega sedem otrok v prvem in tretjem razredu, se je te dni preselila v brunarico ob sosednji trgovini. Vaščani so namreč šolsko stavbo začeli rušiti. Ko smo se v torek peljali mimo, so pravkar "sneli" streho. Pritličje šole bo ostalo, kakršno je, gornje nadstropje pa bodo obnovili. Adaptacija šole v Kokri je sicer v programi investicij, ki jih do polovice financira država, vendar letos iz tega vira še ne bo denarja. Kar se bo letos gradilo pri šoli v Kokri, bo financirala občina Preddvor. - • D.Z. Županovo vino Tržič, maja - Kot izgleda, se tržiški župan Pavel Rupar ravna po znanem slovenskem pregovoru - Najprej štalca, potlej kravca. V njegovem primeru sicer ne gre za žival, ampak za rastlino. Seveda to ni kakšna navadna rastlina, ampak žlahtna vinska trta, ki jo bo dal zasaditi južno od Leš. Kot smo izvedeli iz uradnih virov, tam že urejajo prve terase, kjer bo rastlo tržiško grozdje. Letos gotovo trte ne bodo obrodile, zato še ni treba pripravljati sodov in druge posode. Vseeno pa v Tržiču mislijo že malo naprej! Pripravili so prvo nalepko za Županovo vino, jo nalepili na buteljko žlahtne kapljice (ne tržiške) in jo poklonili županu za rojstni dan. Radovednežem lahko izdamo, da je tržiški župan dobil nalepko za Županovo vino za 36. rojstni dan, če bo za prihodnjega pil tudi svoje vino, pa je še v božjih rokah! GORENJSKE KORENINE Zlatoporočenca Tončka in Viktor Zupan Kar dni, drži za vse življenje Tudi tistega 25. maja pred pol stoletja je bila sobota, ko sta se vzela Tončka in Viktor Zupan z Jezerskega. Usodnega da po petdesetih letih nista ponovila pred matičarjem, saj pravita, da kar drži, drži vse življenje. Jubilantoma je voščil tudi preddvorski župan Miran Zadnikar. Jezersko, 28. maja - Ko smo v družbi zlatoporočencev, njunega sina Štefana, pre-advorskega župana Mirana Zadnikarja in Štefanovega lovskega sodruga Franca Ekarja modrovali o dolgosti skupnega življenja, je bilo v šali rečeno, da bi šla še drugič pred matičarja in duhovnika, pa se ata boji spovedi. Na pomembni datum nista pozabila, pa vendar sta bila na moč presenečena, ko so jima v petek zvečer prišli zapet stražiški fantje. Konec tedna se je v njuni hišici izmenjalo mnogo obiskovalcev, ki so prišli zaželet še na mnoga leta, šopki pa so zasedli vse razpoložljive vaze pri hiši. Slavje so zaključili v gostišču pri jezeru, spomine na minula skupna leta pa sta v prijetni druščini še vedno pripravljena obuditi. Oba sta doma z Jezerskega vrha. Danes 82-letni Viktor je šel že enajstleten od doma služit. Kar pri 15 kmetih je služil, pozneje pa je gozdaril po jezerskih gozdovih. Mami Tončki mladost prav tako ni bila z rožicami postlana, a hvalabogu družini vsaj kruha ni manjkalo, ker je bil oče v državni (cestarski) službi. A je morala tudi Tončka že mlada služit. Ko sta se pred petdesetimi leti z Viktorjem vzela, ji je bilo komaj 19 let. Pet otrok se jima je rodilo v zakonu, Pavla, Angelca, Štefan, Lov-ro in Herta, Tončkino nezakonsko hčer Miciko pa je Viktor sprejel kot svojo. Na začetku šestdesetih let sta od Makekove Minke kupila hiši- co, ki je še zdaj njun dom, čeprav je pri ljudeh še vedno znana kot "Makova bajta". Mama Tončka je dolga leta hodila delat k Makekovim, ata pa je medtem "goleval". "Kadar sem delal v Komatev-ri, nisem mogel hoditi k domu, temveč sem prenočeval v bajti in si sam kuhal," je dejal ata, ki je v svojem dolgoletnem gozdarjenju obhodil vse gozdove daleč okoli Jezerskega in ga včasih dolgo ni bilo domov. Nič ga ni bilo strah, tudi če je skozi gozd hlačal medved. Pač pa je bila mama z otroki velikokrat sama. A nikoli ni bilo huje kot leta 1949 in 1950, ko je bil zaprt. Leta 1947 je namreč po skritih gozdnih poteh čez mejo pomagal jezerskemu posestniku Ofnerju. Družinski oče je postal "politični" zapornik, njegovi otroci pa so izgubili otroške doklade. Ko je oče odslužil ječo in spet našel delo pri gozdnem gospodarstvu, so se lažje prebijali. "Veliko nas je bilo, a nam ni nič manjkalo, saj pravijo, da vsak otrok prinese svoj kos kruha s seboj," pravi mama Tončka. "Otroci so nama za zlaü jubilej pripravili res lepo presenečenje, " pravita starša. Mama je še zelo vitalna, očeta, ki ima pri 82 leiih komaj kakšen siv las, pa je praznovanje malce utrudilo. A sreča v krogu otrok, 11 vnukov in tudi treh pravnukov, vse odtehta. V svoji hišici v samoti pod obronki gora bi rada preživela spokojno jesen Življenja. • D.Z.ŽIebir IVI POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d.d. PC PRESKRBA TRŽIČ Prodajalna ŠPORT, Cankarjeva 1, m2lč tel.:50-234 WúmE GENE MOTORNIH TOMO! Motorno kolo APN 6S 131.218100 SC za gotovino 125.970,00 SIT Avtomatik 35S .89.640^0 SIT za gotovino 86.055,20 SIT Avtomatik 35SL ' 116.117,60 SIT za gotovino 111.472,90 SIT ÜCODNT^rKR^ltTDO 24 MESECEV BREZ POLOGA: Cene veljajo do prodaje zalog ♦ količine omejene. WK3T GORENJSKI GLAS • 6. STRAN PO GORENJSKEM Petek, 31. maja 1996 ZANIMIVOSTI Mladi slovenski fotografi se predstavljajo Odlični blejski fotografinji Bled, 31. maja - Na osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja na Bledu je od 23. maja do 10. junija na ogled razstava fotografij mladih slovenskih fotografov. Razstava Mladi slovenski fotografi se predstavljajo je že četrta po vrsti in predstavlja pregled fotografskega ustvarjanja mladih fotografov v preteklem letu. Najbolje sta se odrezali Klementina in Ana Žemva. Na razpis je prispelo 637 fotografij in 163 diapozitivov sto sedeminpetdesetih avtorjev, ki so tekmovali v dveh razredih: v prvem, kjer so sodelovali fotografi do 15 let starosti, je prvo nagrado za fotografijo Žoge dobila Klementina Zemva, OŠ J. Plemlja Bled, drugo nagrado za fotografijo Puščav Ana Žemva, prav tako z Bleda, tretjo pa Sanja Sivec iz OŠ Most na Soči za fotografijo z naslovom Strož. V drugem tekmovalnem razredu, v katerem so sodelovali mladi od 15 do 19 let starost, je prvo nagrado za fotografijo Pleterje II prejela Marija Ličen iz fotodelavnice Gimnazije Jesenice, drugo za fotografijo Ona misli, da je igralka, Vesna Drnovšek, Gimnazija Ledina ter tratjo za fotografijo Na konjih Marko Jazbec iz Gimnazije Jesenice. Med barvnimi diapozitivi je komisija najbolje ocenila delo Maje Molj iz OŠ A.T. Linharta z naslovom Maja, drugo nagrado je za diapozitiv Poskus dobila Klementina Žemva, tretjo, za diapozitiv Zvezda pa Ana Žemva. Prireditelji letošnjo razstavo ocenjujejo kot zelo kvalitetno. Strokovna žirija je imela težko nalogo in je zato morala upoštevati zelo visok nivo ocenjevanja. Za razstavo je tako izbrala devetinsedemdeset fotografij, zaradi strogih pravil razpisa pa je iz ocenjevanja izločila več kot petdeset fotografij, ki so bile premajhnega formata. Zal se tudi tokrat vabilu k sodelovanju niso odzvali mladi štajerski, koroški in pomurski fotografi. • M.A. Jubilej pobratenja med alzaškim in gorenjskim mestom Francosko-slovenski zakon ni ostal brez otrok Letos slavita Ste Marie-aux-Mines in Tržič 30-letnico pobratenja. Alzaška jelka se v Tržiču ni prijela, korenine sodelovanja pa so vidne drugod. Kranj - "Samo mimogrede sva se ustavila pri enem stalnih mest, kjer ponavadi dobiva največ gob, pa sva jih našla, dva krasna jurčka," je pripovedovala Dina Zupan, ki je v ponedeljek skupaj z možem Ivanom brikoMe odprla letošnjo gobarsko sezono. Zanimivo, da sta klobuka obeh jurčkov zelo temna, značilna bolj za tiste gobane, ki rastejo v jesenskem času. Kljub temu da gobe ponoči rastejo po sistemu dve uri rasem, štiri ure počivam, pa so bile majske noči še vedno nekoliko prehladne za gobe. Kakorkoli že, nekateri jurčki so letos res pohiteli in očitno se bo gobarska sezona letos začela nekoliko prej kot prejšnja leta. • Igor K. Tržič, 28. maja - Sobotni Glas je pred natanko tremi desetletji izrekel dobrodošlico delegaciji iz francoskega mesta Ste Marie-aux-Mines in najavil | potrditev pobratimstva 29. maja 1966 v Tržiču. Listino pobratenja je v Franciji in pri nas podpisal tedanji predsednik tržiške občinske skupščine Tine Tomazin. Za naš časopis se spominja tedanjih dogodkov in poznejšega sodelovanja s Francozi. Omenja vsaj dva otroka, ki sta zrasla zaradi mednarodnih vezi. "Dve desetletji po osvoboditvi je skupina preživelih internirancev, večina iz Ljubljane, obiskala podružnico taborišča Natzweiller-Strutthof blizu mesta Ste Marie-aux-Mines v francoski Alzaciji. Francoski župan in tržiški predsednik sta prvo listino o pobratenju Po prisrčnem snidenju so podpisala pred množico prebivalcev mesta Ste Marie-aux-Mines. prvotno nameravali uresničiti . . ~ „, ... razloge zanj Tine Tomazin, ki zamisel o pobratenju Ljubi jane in francoskega mesta. Ker je šlo za preveliko nesorazmerje - Ste Marie-aux-Mines je takrat imel okrog 8.600 prebivalcev, so iskali druga primerna mesta. Kot člana ljubljanskega okraja so me seznanili s to idejo in pobudo, naj bi Tržič navezal stike s Francozi, saj je bilo na Ljubelju edino koncentracijsko taborišče v Sloveniji. V veliki večini so bili tukajšnji zaporniki prav Francozi. Na tej osnovi je zamisel dozorela v predlog, ki ga je potrdila je bil od novembra 1965 predsednik pripravljalnega odbora, od 1966. do 1990. leta predsednik komiteja pobratenja in do decembra 1994 predsednik odbora za mednarodne dejavnosti, sedaj pa je tudi član odbora za prireditve v Tržiču ob letošnjem jubileju pobratenja. Prijatelja sprejemajo s srcem v roki "Že med prvim obiskom jeseni 1965. leta smo bili Slovenci v Franciji prisrčno tudi slovenska vlada. Že jeseni sprejeti. Prepričali smo se v 1965 sem kot predsednik stari alzaški rek, da pravega tržiške občinske skupščine v dogovoru z Ljubljano povabil župana francoskega mesta, gospoda Paula Baumana, k nam. Sprva smo govorili le o zbližanju obeh mest. Ker smo prijatelja sprejemajo s srcem v roki. Uradni formalizem je bil hitro potisnjen v stran. Enako je bilo ob podpisu listine o pobratenju 8. maja 1966 v Ste Marie-aux-Mines. Šlo je za ob zgodovinskih dogodkih javni dogodek pred mestno odkrili še druge sorodnosti hišo, ki ga je spremljalo veli- med obema krajema, je že ko število prebivalcev. Prire- naslednje leto prišlo do dogo- ditve so trajale dva dni, na njih vora o pobratenju," je pojasnil pa so sodelovali mnogi kultur- niki iz vse regije in ugledni politični gostje. O pomenu dogodka priča tudi podatek, da smo se že prej dogovorili za obojestransko predstavitev krajev v medijih. O Tržiču sta veliko napisala profesorja Slava in Josip Rakovec, mi pa smo se seznanili s posebnostmi alzaš-kega mesta. Zgodovini obeh krajev sta silno podobni. Gre za staro rudarsko mesto, kjer so nekdaj kopali srebro. V novejšem času je vodilno vlogo prevzela tekstilna industrija, podobno kot tedaj v Tržiču. Takrat je bilo mesto bolj industrijsko razvito in aktivno. Enako kot pri nas se. sedaj ubadajo z upadanjem delovnih mest, manj pa je tudi prebivalstva, le še nekaj več kot pet tisoč. Nekaj podobnosti je tudi v pokrajini. Čeprav so francoski Vogezi precej nižji od naših Karavank, vendarle objemajo kraj v dolini, ki je podobna naši," je strnil vtise o prijateljskih ljudeh in njihovi deželi Trži; čan, ki so ga ob 10. obletnic1 pobratenja v Ste Marie-au*' Mines imenovali za Častneg2 meščana. Naša lipa raste, alzaška jelka pa ne "Kot predsednik občin6 sem čutil moralno odgovof' nost, da bi Francoze lep0 sprejeli tudi pri nas. Pri tejj! je priskočila na pomoč tudi republika, naključje pa je bil?: da smo ravno leta 1996 dob'11 novo avtomobilsko cesto Lju' belj - Naklo. Gostje so se P° avstrijski strani pripeljali P° makadamu, pri nas pa jih f presenetila sodobna cesti Razen tega smo jih na Ljube j ju po naši stari šegi pozdra^1 s kruhom in soljo, zaigrala J tržiška pihalna godba, "f zeleniških plazovih pa so 9 ' mevali poki petard. VeČi" Francozov je bila ob prve"1 vstopu v našo deželo presen^j čena, še bolj pa so se čudi' razvitosti kraja in lepota^ okolice. Nadvse slovesen bil javni podpis lisl'nea^ pobratenju 29. maja 1™. pred skupščino v Tržiču, 0 koder smo krenili s športnik' veliki paradi po mestu do š°o na Zalem rovtu. Tam snlj zasadili alzaško črno jelko, pa se ni prijela.1 Tudi naslednjimi sadikami ní* v imeli več sreče, medtem k° Franciji zasajena slovens* lipa bujno raste. . Bolj kot korenine dreves P so se v vseh treh desetletj razrasle med nami in Franc0 j veje sodelovanja. IzmerjJ smo številne športne in »jL turne skupine. Kot poseb zanimivost je potrebno niti, da imamo v Tržiču ^ dva otroka iz zveze s Franc°. prvi je folklorna skupina > 0 avanke, drugi pa Pr ^Lj-prijateljev mineralov in »° lov. ♦ Stojan Saje Janez Kemperle - borec za severno mejo: Na Koroškem so nas radi imeli Le enajst Maistrovih borcev za severno mejo je še živih v Sloveniji. Kranj, maja - Od tega so na Gorenjskem štirje: Simon Sodja z Blejske Dobrave, Franc Potočnik iz Krivega brda, Jože Jelene iz Bu-kovščice in Janez Kemperle iz Stražišča. Slednji je pred dnevi ves trden, čil in dobrovoljen praznoval že 96. rojstni dan. 14. majnika 1900 je bil rojen. Na koncu prejšnjega stoletja. Kdo bi si mislil, da bo učakal toliko let?! Sicer mu je še mlademu fantu ciganka tam na robu Ljubnega, kjer se je učil za čevljarja, prerokovala, da "bo tako star, da bo palico nosil". No, zdaj je že palica mimo in v kranjskem domu starostnikov že poje voziček, on pa je še vedno tu in kljubuje vsem. S Češnjice pri Pod-nartu je bil doma Janez Kemperle, tretji otrok od petih Potočnikovih, kot se je po domaČe reklo. Oče Luka Kemperle je bil podkovski kovač, daleč naokoli poznan. Mlad je umrl in otroci so morali za kruhom. Janez je devet let star šel za pastrija, s štirinajstimi pa se je šel učit za čevljarja v Ljubno. Kar tri mojstre je zamenjal, preden se je do konca izučil; drug za drugim so odhajali na vojsko. Nazadnje se je učil pri Praprotniku in tam tudi leto in pol delal kot pomočnik. Toda stalnega dela ni dobil. Malo avanturistične žilice pa brezdelje sta verjetno pripomogla, da se je Janez, ko je v Ljubljani na nekem drevesu prebral plakat, ki je klical Slovence v boj za severno mejo, odločil za vojsko. Poslušal je zgodbe iz prve svetovne vojne, premlad je bil, da bi se je udeležil, zdaj pa ga je pritegnilo z vso silo. Ob koncu leta 1918. se je pridružil fantom v artilerijski kasarni v Ljubljani. Iz Ljubljane so v začetku februarja šli na Ljubelj, od tam pa je bil premeščen v Celje k 3. celjski bateriji, od koder so potem prodirali preko Črne na Koroškem po Podjuni in Rožu preko Celovca vse do reke Žile. "Najhuje je bilo pri Črni," se spominja. "Na hribu so bile postavljene avstrijske strojnice in držale položaje. Jutri bomo pa mi tam, smo rekli, in udarili. Takrat nam je trda predla. Kolega mi je padel nekaj metrov proč. Ženska, avstrijska na-cionalistka iz Črne, ga je ustrelila skozi okno. Čudno smo bili oblečeni. Eni so imeli srbske, drugi spet avstrijske uniforme. Napaka je bila ta, da smo imeli enake kape kot Avstrijci. Zgodilo se je, da so bili naši na drugi strani vode, pa smo svoje napadali. "Šilde" smo potem kar stran porezali. Oboroženi smo bili dobro. Kanone smo imeli in puške. Jaz sem imel karabinko. Sto avstrijskih soldatov smo zajeli takrat pri Črni in jih gnali pred sabo. Pa pri Dravogradu je bilo hudo, ko se je v neki gmajni na obeh straneh vnelo tako streljanje, da je kar drevje padalo. Tudi na izdajalce smo naleteli. Neki Slovenec nas je izdal. Vprašali smo ga, ali je videl kaj sovražnikovih vojakov, pa je zanikal. Bili so pa za njegovo hišoskriti. Tisti izdajalec je potem padel. Naprej je potem šlo kar gladko. Do Celovca smo Avstrijce pognali skorajda po mirni poti. Vse smo peš prehodih, zunaj smo spali. Hrano smo imeli pa dobro, svojega "koha" smo imeli, pa tudi ljudje so nam radi dajali. Na Koroško imam kar lepe spomine. Pri Mariji Rain ob Vrbskem jezeru sem potem ostal do odpusta iz vojske septembra 1919. Mlajše letnike so pustili domov, starejši pa so ostali še aktivni." Doma se je vrnil k svojemu poklicu. Vleklo ga je k bratu Jožetu, ki je 1920. leta odšel v Bosno in tam odprl kovačnico. 1924. leta je Janez doma prodal očetovo hišo in tisto, kar se mu je potem zgodilo, je bilo najhujše v njegovem življenju: ves denar od prodaje hiše mu je nekdo ukradel. Z denarjem je hotel do brata v Bosno, pa se je v Karlovcu zbudil oropan, zaklenjen v sobo, kjer je prenočeval. Ni mu kazalo drugega, da je še nekaj osebnih stvari prodal, da je imel za vožnjo v Bosno. Čevljaril je tam. Postaven črnola-si fant je bil. "Zlati Janez" so mu pravila bosanska dekleta. Toda P dveh letih se mu je stožilo P Sloveniji. Vrnil se je, srečal Kranju Kunstljevo Marijo iz Cir' vnela se je ljubezen in 1929. leta s* se poročila. Tiskarske stroke je bu*' dobro je zaslužila in 1936. leta sta Jj vselila v svojo hišo. Res da še n imela vrat, kajti mizarski mojster Orehka, kjer sta jih naročiila, je af zapil, ampak v svojem sta bila. "Najlepše je bilo pa v življenj takrat, ko sem se oženil," P1"^1^ danes. Čez teden je pridno čevlja"' od vsepovsod so mu nosili v P°P^ta vilo čevlje, še dohtarjem, kot » bila Joštarjev iz Matajc iz Stra**5, jih je delal in popravljal, ob nedy0 jah po osmi maši pa je bilo njeg°' dopoldne. Včasih so šli k Sifr^ igrat biljard ali h Knedlnu balinanj krčmo pri Kraliču, kjer je zdaj no , Creina, so hodili na "dalrnatmc pa tudi v restavracijo Union P.e mestom so radi zahajali: muzikaïL bila in pevke so pele. Oja, Prj„ vojno je bilo v Kranju veselo^ družabno. Janez Kemperle pa Je 6 mojster za ženske čevlje. ^°^eJo izdeloval in škornje tudi. Sai model je pogledal, pa je sam sn sj naredil. Semiš, lak, usnje, kaj hotel. Tudi vzorce. Hčerka »/ nekoč zamislila lastovko na sem' šu, pa jo je naredil. Vse se je roko delalo tedaj. Lepe in n n' čevlje je delal. Za večno! Pa ;6 bil. Nikoli ni bil oderuh. Glavn^J bilo, da je imel delo. • D. D°,e' J REPORTAŽA 7. STRAN • GORENJSKI GLAS Kumrovec po Titu ali Na Tita Hrvaškem Kie so tiste stezice, ki so včasih bile - ■ .. , .yy______j _______àé*ü** uit* iri Jo Tonli tinična domačiia nekoliko premožnejše ikona v knjigi spominov. ■ "V vas sem prišel s slovenske strani. Iz Ljubljane čez Celje, k Celja še dobro uro z avtom skozi mnoge prijazne vasi. In &z mnoga krizpotja. Venomer sem se vpraševal: ali na desno ali na levo? A vsak, ki sem ga vprašal za pot, je yedel, kje leži Kumrovec...," J* svojo pot v Kumrovec v "Knjigi o Titu" opisoval pisa njih. Nekaj avtomobilov z registracijami KR seveda ni prišlo z Gorenjskega, ampak iz okoliških krajev, oznaka pa bržkone pomeni Krapina. Titove hiše ni težko najti, saj jo je njegov ded leta 1860 postavil sredi vasi tik ob glavni cesti skozi vas, tudi glavni dejavnosti rodbine Bro- zovih, ukvarjali so se namreč s m France Bevk. Spodaj pod- kovaštvom in prevozništvom, Pisani sem se na pot odpravil kakih trideset, štirideset let kasneje, v drugačnih časih, šestnajst let po Titu in pet let Po Jugoslaviji. In hmmm..., todi po drugi poti, s času nekoliko bolj primernim Atlasom Slovenije na kolenih. Skozi Zasavje, nekoč popularne "rdeče revirje" do »režic in potem navzgor pro-{,meji, Hrvaškemu Zagorju in Kumrovcu, rojstnemu kraju Maršala Josipa Broza - Tita, prvega med komunisti in kar '^matičnega vodje Jugoslavije. In 25. i nekdanje — vije. In 25. maj, nekoč pn mladosti, dan, ko je •jubljeni vodja pompozno Praznoval rojstni dan, je bil sta potemtakem sovpadali z njeno lego. Po tlorisu 14,35 x 9,30 metra velika hiša je pravzaprav le ena, vsekakor pa še vedno tista, ki najbolj izstopa, izmed približno dvajsetih hiš, kolikor jih šteje današnji "Etno muzej Staro selo Kumrovec". "Od leta '91, ko je razpadla bivša država, tu ni prišlo do nobenih bistvenih sprememb, razen seveda imena celotnega kompleksa," je povedala višja kus-todinja mag. Dunja Šarič, ki je v Starem selu zaposlena kot etnologinja. V socializmu je bil namreč uradni naziv "Mem-orialni muzej Maršal Tito", ki EhT.\™ i°JSIni aan' J*OH obisk" IÏ. za Pri,ožnostni Pa je pravzaprav spadal v širši vcdnn ?■ irati P°tešitev rado- kompleks DO (delovne orga-'ojstní u.vkaJ da se s T'tovo nizacije) Spominski park «stePa ?,so.d°8aJa sed«J> ko mi n,i kar Je poosebljal sed- Pn3 JC, d°movine" ni več. Oči oni. 3i Čl0Veku Pade V mejo wfm ko Prečka državno *graienVe °a slovenski strani u'?ena H n°V° in ,eP° granin' íirva,t.l.P· se na Pa ??° PnPravlJajo, medtem me n2 •' Je kumrovško nogo-srcen°v18riŠče' ki Je roko na kot ti«nPrec,eJ boljšem stanju naklansk',na katerem ^ nekdaj Prvi iu no8ometaši igrali v Pogled nski Tudi Prv» primeriaJa kraj" sP°dbuja k Jt,vi s podobnimi kraji Nekaj zapisov iz knjige spominov v Titovi rojstni hiši: - Lep pozdrav od tvojih mladincev (prav žal nam je, ker nam to ni uspelo postati). Upam, da bo gospod Tudjman prišel in prebral te prekrasne svrstice posvečene samo tebi. - Živel oče domovine! Hvala ti za Istro! - Tito je cool - Pogrešamo te in še vedno spoštujemo - pogrešamo čase tvoje vladavine. Slovenke iz Ljubljane; Olga, Majda, Angelca, Stanka - Čestitam za rojstni dan Na traku sveže prinesenega venca je pisalo: Voljenom maršalu - komunisti Istre. kupce vstopnic z napisom "entrance tickets - 10 k". Zadeva očitno deluje na bazi prostovoljnih prispevkov. Razmišljajo, da bi hiše na neki način oddali v najem tistim obrtnikom, ki se ukvarjajo s starimi obrtmi, kot so lončarstvo, krošnjarstvo, kovaštvo, svečarstvo... Tako se gredo tudi neke vrste domači turizem, saj so pripravili dve dvoposteljni sobi, po potrebi pa je na voljo še dodatnih osem ležišč, njihova pa je tudi gostilna v eni od restavriranih hiš. Domače vzdušje vasi delajo tudi hiše, ki so pomešane med muzejske, celo na zunaj so jim zelo podobne, a v njih dejansko še živijo ljudje. "Kljub pomanjkanju denarja pa šele zdaj končno delamo, kot sami želimo in nimamo vedno nekoga nad sabo, kot je to nekoč bil Beograd. Niti ne smem pomisliti, ko so pred kakimi desetimi leti prinesli bronasto ploščo v jezikih takratnih jugoslovanskih republik, na prvem mestu seveda v cirilici. Na srečo plošča nikoli ni visela. Hmm... Srbi so celo hoteli košček, na katerem stoji hiša, izpisati iz našega katastra in ga prenesti na Beograd." šali pripadniki hrvaške vojske, pregnanci, razočarani iz zadnje vojne... Razmere so se v tej smeri sicer že nekoliko umirile, vendar pa kljub trditvi, da se že dela na preureditvi Titove biografske razstave, ponovno odprtje le-te ostaja nekje v zraku, čakajoč na to, kaj bo prinesel čas. Ne čas, ampak hrvaško najvišje državno vodstvo pa v zadnjem času v javnost pošilja ideje, da bi v^lomovino prenesli posmrtne ostanke pomembnih hrvaških mož, med drugim tudi Josipa Broza Tita in Anteja Paveliča. Srbska politika je na to reagirala različno, stranka, ki je na oblasti, da ne, Šešelj, da ja..."Še najmanj bodo vprašali nas," je o vračanju Tita v Kumrovec menila Šaričeva: "... lahko pa branim stroko in povem, da bi bilo v tem okolju delati kakršnokoli grobnico skrajno neokusno." Baje pa, da so tudi Kumrovčani proti novim spominsko-parkovnim gradnjam, če pa že, naj ga pokopljejo na tamkajšnjem pokopališču, kjer imajo Bro-zovi svojo grobnico. Titov karizmatični duh je v tem simpatičnem zagorskem nejša od ostalih, brez nje edinega hrvaškega etno parka na prostem zagotovo ne bi bilo. Prva je bila torej v muzej preurejena prav Titova rojstna hiša, iz katere se je zadnji Broz izselil leta 1946, potomci le-tega pa zanimivo še danes skrbijo za gostilno "Zagorski gozd" na drugi strani ceste. Etnologi, zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji... so začeli hišo preurejati v muzej štiri bi na počitnice hodili tako borci kot mladina. Vsi omenjeni objekti danes bolj ali manj samevajo, razen hotela in zgoraj omenjene "politične šole", kamor so hrvaške oblasti naselile pregnance iz Vukovarja in območij, ki so jih v nedavni vojni zasedli Srbi. Seveda pa se je po Titovi smrti leta '80, posebej pa to velja za zadnjih deset let, struktura obiskovalcev precej leta kasneje, leta 1952 pa je spremenila. Le-ti v Kumrovec bila v njej prva uradna razsta- ne prihajajo več zgolj zaradi va. In od takrat naprej je v v Sloveniji in pravzaprav nima n*č z imenom Kumrovec, kumerni" naj bi pomenilo nedne, siromašne in problematične ljudi, kot so nekoč tam-kajšnji fevdalci imenovali Svoje kmete. enost parkirnih je bila nekoč Pro zapolnj štorov be kon* PreceJ bližje pomenu Eren Lkot Pa v soboto, mimo-K? bl1 Je zelo lep dan za Pre?tPanje' ko ie bilo moč Ervaní1 kakin Pet avtobusov aske registracije in gruče Os*ovnošolskih otrok okrog Hišice v Etno parku Staro selo. Kumrovec, v katero so sodili še tako imenovani Hotel borcev NOV in mladine, in v dolinici pod njim znamenita "politična šola", sprva namenjena šolanju oficirjev JLA, kasneje pa tudi drugih kadrovskih potencialov tedanjega socialističnega napredka. "Tukaj zaposleni s politiko nismo imeli nič, vseskozi smo delali le na revitalizaciji Starega sela," je povedala Šaričeva, hkrati pa ni zanikala, da, kljub temu da za stroko Titova rojstna hiša danes ni pomemb- Kumrovec drlo ljudstvo iz vse Jugoslavije, bodisi v lastni režiji bodisi s sindikatom, partijsko organizacijo, s takim in drugačnim društvom, za ta ali oni državni praznik... Množične "procesije" so za seboj potegnile tudi ureditev za tovrstne spomeniške parke značilne infrastrukture, kot so velika parkirišča, večja restavracija, rezidenca, v kateri je ob obisku v svoji rojstni vasi bival sam predsednik in konec koncev tudi krasen hotel na hribčku nad vasjo, kamor naj Titove rojstne hiše, saj "Etno muzej Staro selo" obsega kakih dvajset v letih 1980 do 1985 rekonstruiranih in re-stravriranih tradicionalnih zagorskih hiš in pomožnih poslopij, v katerih je petnajst stalnih etnoloških razstav, ki prikazujejo življenje in običaje ter tradicionalne obrti zagorske vasi ob prelomu tega stoletja. "Najprej smo leta '79 ža hišo Brozovih na nekdanjih temeljih na novo zgradili hlev s skednjem, ki ga je neki pametnjakovič zrušil takoj po vojni, češ da bi bilo sramotno ob rojstni hiši predsednika imeti še tako neugledno poslopje," sem izvedel od etno-loginje: "V petih, šestih letih pa smo rekonstruirali celo vas in med drugim nekako v duhu časa, ki ga z objekti in v njih predstavljamo, seveda tudi zaradi Tita, z granitom tlakovali cesto skozi vas. Tako imamo v Kumrovcu edini hrvaški etno park na prostem, njegova posebnost v primerjavi s podobnimi parki v Skandinaviji pa je ta, da hiše in poslopja niso bila prinesena od drugod, ampak so že od nekdaj stala tukaj ali pa smo na podlagi fotografij in pričevanj ljudi, na starih temeljih zgradili nove." Trenutno v "starem selu" čakajo zakon o denacionalizaciji, med tem pa se poskušajo obnašati čimbolj tržno, saj so dotacije iz proračuna, ki je na Hrvaškem namenjen kulturi, precej siromašne. Sam park ni ograjen, tako da vstopnine uradno ne pobirajo, kljub temu da imajo pred nekakšno upravo vasi tablo za morebitne mm Kdo bi vedel, čemu so sedem let po Titovi smrti v Kumrovcu postavili nekakšen spomenik, na katerem piše "Izvir veselja, otroci Jugoslavije Titu, 1987". Vode iz izvira sicer ni, "vodnjak" pa še vedno kljubuje zobu časa. Biografski del razstave, fotografije, predmeti in dokumenti o poreklu rodbine Broz, o otroštvu, šoli in revolucionarni Titovi poti, ki je nekoč bil na ogled v levem krilu Titove rojstne hiše, je sedaj za javnost zaprt. Baje so se nad razstavljenim gradivom, pa tudi samim prostorom zna- kraju trenutno trdno zapečaten v steklenico. Edino, kar v Kumrovcu še diši po Titu, je namreč njegov kip (delo akademskega kiparja Antona Au-gustinčiča), ki na dvorišču njegove rojstne hiše že 48 let kljubuje vsem spremembam, meteorološkim in družbenim. • Igor K. Kovinarsko podjetje Železniki, p.o. Otoki 16, 4228 Železniki razpisuje delovni mesti delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: VODENJE PROIZVODNJE DELOVNIH SREDSTEV - višja izobrazba strojne ali organizacijske smeri - tri do štiri leta ustreznih delovnih izkušenj - pasivno znanje tujega jezika (angl. ali nem.) - organizacijske sposobnosti in sposobnosti za delo z ljudmi VODENJE TEHNOLOŠKE PRIPRAVE PROIZVODNJE - visoka ali višja izobrazba strojne ali elektro smeri - tri do štiri leta ustreznih delovnih izkušenj pri visoki oz. pet let ustreznih delovnih izkušenj pri višji izobrazbi - aktivno znanje tujega jezika (angl. ali nem.) - organizacijske sposobnosti in sposobnosti za delo z ljudmi Za razpisani delovni mesti bosta izbrana kandidata imenovana za mandatno dobo 4 let, oziroma do preoblikovanja podjetja po Zakonu o preoblikovanju podjetij. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: NIKO Kovinarsko podjetje Železniki, Otoki 16, 4228 Železniki, s pripisom "Prijava na razpis". O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po imenovanju. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Miki Muster - strip in animirani film. V pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. V galeriji Pungert je na ogled razstava del likovne šole CKD. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Slovenija in Dunaj. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja najnovejše slike akad. slikar Franc Novinc. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava stripov Iztoka Sitarja. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja fotografije Peter Pokom st.V galeriji Fara razstavlja fotografije Benjamin Vrankar. Pogovor z Mikijem Mustrom, pionirjem slovenskega stripa NE SLOVENSKI DISNEY, TEMVEČ MIKI MUSTER Miki Muster, pionir slovenskega stripa, se je rodil 22. novembra 1925 v Murski Soboti. Po gimnaziji se je vpisal na likovno akademijo v Ljubljani in dokončal študij kiparstva. O njegovem delu, načrtih za prihodnost in aktualnih dogodkih sva se pogovarjala v mirnem koncu Ljubljane, v Rožni dolini, kjer zdaj živi. Zveza kulturnih organizacij Kranj CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI 1ETNA SETEV Galerija Pungert, od 29. maja do 12. junya Razstava del likovne šole Galerija Pungert, petek, 31. maj, ob 17. uri Produkcija glasbene delavnice Galerya Pungert, petek, 31. maj, ob 18. uri Produkcija lutkovne šole Kult. dom Predoslje, petek, 31. maj, ob 19.30. uri Produkcija gledališke šole Kult. dom Stražišče, sobota, 1. juny, ob 11. uri Produkcija plesne šole Modna revija in razstava šole dekorativnega oblikovanja Razstava del male likovne šole ZKO Kranj, od 29. maja do 19. junya Razstava del šole fotografije MESTNA OBČINA KRANJ TEUE-TV Kron) Kdaj ste kot otrok stopili v prvi stik s stripi (glede na to, da {ih v času vašega otroštva ni »ilo veliko) in ali ste VValta Disneyja spoznali prek stripov ali risank? "Pred vojno v Sloveniji ni bilo stripov v materinščini, zato sem bral predvsem hrvaške, sicer pa sem se bolj kot nad stripi navduševal nad risanimi filmi. Včasih je bil v kinu pred vsakim filmom tudi predfilm; in to je bila navadno risanka. Tako sem prišel v prvi stik z animiranim filmom. Ko pa sem, mislim da leta 1938, videl prvo celovečerno Disneyjevo risanko, Sneguljčico in sedem palčkov, poti nazaj ni bilo več. Bil sem dobesedno zastrupljen s filmom. Takrat sem se zarekel: "Ko bom velik, bom risal risanke!" Včasih mi kdo očita, da sem risal po Disncyju. Takrat, ko sem jaz začel, drugega sploh nismo poznali, vendar pa je bil Disney vzornik samo na začetku, saj sem si kasneje izoblikoval popolnoma svoj slog. Od Disneyja sem ohranil samo živali kot glavne junake. Ne vem, ali ste opazili, ampak v prvih epizodah Zvitorepca so bili vsi akterji po-človečene živali. Vsaki živali sem dal človeški značaj. Lisica je zvita, volk je požrešen in neumen, želva pametna itd." In zakaj niso tega ohranili do konca? Kasneje se namreč namesto živali pokažejo ljudje, razen seveda treh glav- TfcŽiČ TRG SVOBODE 18, 64290 TR2IČ TEL: 064 50 072, FAX: 064 50 790 od 1. {unija do 1 • septembra 1 996 poletno gledališče na griču pri sv. Jožefu PROGRAM ZA MESEC JUNIJ: Nedelja, 2. 6.1996, ob 17. uri Sobota, 8. 6.1996, ob 19. uri Sobota, 15. 6.1996, ob 16. uri Četrtek, 20. 6.1996, ob 16. uri Petek, 21. 6.1996, ob 21. uri % Sobota, 22. 6.49^Vob^Q. uri Petek, 28. 6.1996, ob 21. uri Sobota, 29. 6.1996, ob 16. Predprodaja vstopnic v Sobota, 1. 6.1996, od Petek, 7.6.1996, ob 17 Petek, 14. 6.1996, ob Ponedeljek, 24. 6.1 od 7. 6. do 9. 6.1996 svefljna otvoritev KOlEERT CPZ IGNACIJ HLADNIK (v pjtoeru slabega vremena v cerkvi sv. Jožefa) KONCERT MEPZ PEKO (v piïtyeru slabega vremena v cerkvi sv. Jožefa) tekmovanje za naslov MARTINA KRPANA OTROČKI ŽUR nastop učencev tržiških OŠ in ansambla ABRAKADABRA ob zaključku šolskega leta (v primeru slabega vremena prireditev odpade) komedija. PRVA KLASA igrajo^MnEnčič, D. Benedičič in J. Souček (v primeru slabega vremena v dvorani kina Tržič) f flAjBTOP BMaLNIH ORKESTROV GORENJSKE Kimerj^latJfeavremena v OŠ Bistrica) S^fcRAVANKE NKE Ob 30-letnici V SMUČARSKIH SKOKIH i * m* Miki Muster nih junakov - Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika ter anti-junaka Jože Gulikože. "Ha, to je zato, ker sem v nekatere poznejše epizode vključil tudi lepa dekleta, ki pa jih ne moreš narisati kot lisice ali želve, ampak samo kot lepa dekleta. To se pravi kot ljudi. Ker pa v stripu ne morejo nastopati samo Ženske sredi živalskega sveta, pa sem tudi vse druge akterje, moške, risal kot ljudi." Kako je sploh nastal Zvitorepec in čemu pripisujete njegov velikanski uspeh (zadnja zbrana dela so izšla v 10.000 izvodih, kar je za slovenski trg ogromno, še posebej, če pomislimo, da so vsi stripi ponatisi)? " Ko so ustanovili PPP, Pole-tove podobe in povesti, so zadnjo stran rezervirali za strip. Ker Disneyjcvega stripa iz Amerike niso dobili v roku, so prosili mene, naj narišem kaj v podobnem slogu. Biti pa mora otroški strip. Tako se je rodil Zvitorepec. Hotel sem, da bi bil strip bolj slovenski, zato sem glavne junake povzel iz pravljic: lisjaka (po lisici Zvitorepki), volka (tudi ta je pogost predstavnik ljudskih pripovedi) ter želvo (ta ni ravno značilna predstavnica našega živalstva, v stripu pa pooseblja modrost), vsem trem Živalim sem dal značilne človeške lastnosti. Mislim, da je skrivnost Zvitorepčevega uspeha v tem, ker takrat dejansko ni bilo ameriških stripov in filmov. V kinu so prevladovali ruski socrealistični filmi, ki so prikazovali predvsem življenje v boljševistični Rusiji, in ljudje so se jih hitro naveličali. Hoteli so videti druge kraje, sanjali so o pravljičnih deželah in jaz sem jim v stripu serviral ravno to: sanje. Zato je bil Zvitorepec KONCERT SLOVENSKIH MADRIGALISTOV Brezje - Jutri, v soboto, 1. junija, ob 20. uri bo v brezjanski cerkvi koncert Slovenskih madrigalistov pod vodstvom prof. Janeza Bolela. Na programu koncerta so spevi Gregorijanskega kçrala, Gallusovi madrigali in Misa brevis Josepha Haydna. Sodelujejo člani orkestra Slovenske filharmonije, na orgle bo igral prof. Anton Potočnik. Dirigen-tova asistentka je bila prof. Romana Rek Gnezda. V okviru jubilejnih prireditev na Brezjah je te dni na ogled tudi slikarska razstava v razstavnih prostorih frančiškanskega samostana; na ogled so slike akad. slikarja Hamida Tahirja, slikarja Miroslava Pengala, ter kipi akad. kiparja in grafika Janeza Boljke in kiparja Jožeta Pibra. tako priljubljen, ne samo med otroki, temveč predvsem med odraslimi. V času najhujše gonje proti stripu so ga z argumenti, češ da je šund in da kvari mladino, celo prepovedali na straneh PPP, vendar je bil pritisk bralcev tako močan, da so ga po štirih mesecih spet začeli objavljati." Ko sva že pri tako imenovanih rotmanovskih slikanicah (ilustracija v kvadratu, pod njo krajše besedilo): narisali ste jih kar lepo število, nikoli pa niso dosegle take popularnosti kot stripi, razen mogoče Medvedka Neewe. "No, res je, da slikanice niso bile tako popularne kot stripi, vendar pa jih je veliko -predvsem tiste, ki so bile risane v karikaturističnem slogu - doživelo uspeh. Nekatere so bile celo večkrat ponatisnjene, recimo Medvedek Neeva kar štirikrat, pa Lupinica, Gozdni prijatelji, Snežck. Manj privlačne pa so bile za bralce adaptacije znanih mladinskih romanov, ki so risane predvsem v realističnem slogu: V puščavi in goščavi, Zadnji Mohikanec, Kazan. Narisal sem več kot 25 slikanic." Vaša velika želja je bila vedno risati risane Filme. "Za Vibo sem narisal tri predfilme: Puščico, Zimsko zgodbo in Kurirja Nejčka. Pozneje pa sem dobival večinoma naročila za reklamne filme. Med najbolj znanimi so gotovo Zajčki iz Cik-caka, Visoki C, Vitezi iz Jelovice in Mercator-jeva trgovina. V bistvu sem začel animirati popolnoma sam, brez tujega vpliva, še nikogar ni bilo, ki bi mi povedal, kako postopek sploh teče. Ni mi ostalo drugega, kot. da eksperimentiram. Tako sem bil prisiljen delati vse sam, to mi je prišlo v kri in tako delam še danes. Tudi v času timskega dela v Nemčiji sem ostal in-dividualist. Ker pri nas ni bilo možnosti, sem namreč odšel v Nemčijo in tam risal 20 let. Za Mordilla sem narisal 400 risank v skupni dolžini 300 minut, predvajali so jih po vsem svetu. Risal sem tudi detek-tivke Manfreda Schmidta o Nicku Khaterhornu." V zadnjem času se ukvarjaj tudi s karikaturo. Všeč prl vaših karikaturah mi je, i* niste žaljivi. Zakaj se niste * karikaturo začeli ukvarjati i* prej? "Zato, ker nisem hotel iti v zapor. Včasih nisi smel risati politikov, drugače je bil ogenjv strehi. Lahko si se norčeval ^ kakega političnega položaji« nikoli pa iz politikov. Šport' nim se, da sem leta 1953, o« Stalinovi smrti, narisal karikS' turo, kako Stalin leži n' mrtvaškem odru, politiki oko«1 njega pa se tepejo za njegov" dediščino. To je bilo edin? naročilo za karikaturo, ne p$ ne pozneje nisem dobil nobc nega več. Kar zadeva karik?' ture, ki jih zdaj rišem za tedaj! Mag, delam po tako imenovi' nem nemškem modelu: efl' barvna karikatura čez cel0 stran. Tak način imajo uveli*™ jeni tedniki in mesečniki . Avstriji, Nemčiji. Zelo se bam temu, kot ste že safjj pravilno opazili, da bi moje karikature žaljive. l-ju. sem vedno hotel zabavati ^ tudi zdaj, ko sem politi^ karikaturist, ki naj bi pomaga delati red na političnem priz°r' išču, je namen mojih karikatu predvsem vzbujati smeh." Kakšni pa so vaši načrti t prihodnost? "Pripravljam nove ponatl?fl ZvitorepČcvih dogodivščin "J nekatere epizode bom narlSi na novo. Ravno zdaj ri$eI£ epizodo Gladiator, ker s0 * izvirniki izgubili. Nekate» stripe, ki so izšli v rnoJ' zbranih delih, izdal jih je K«u devete umetnosti v Ljubljanj pa so brez moje vedno* kopirali nekateri anonimni. $ . sarji. Ravno tako so dobesedjj, spacali nekaj naslovnih stra»_ Zdaj bo vsaka epizoda Zvi^ epca izšla v eni knjigi, e krajših, kjer bosta po u skupaj. Vsaka knjiga bo ob* gala približno 75 strani form* . A4 v trdi vezavi. Vsako leto * { bi izšlo po šest knjig. PripJ*.. jam tudi ponatise svojih slik nic,, ravno tàko v velike formatu in v italijanski scl\u, prva, Lupinica je že izS Knjige bom izdajal v samo* ložbi." • Iztok Sitar Likovni dogodek v Škofji Loki RAZSTAVA JAPONSKIH GRAFIK Škofja Loka - V oktobru bodo v škofjeloški Kašči odpr'' razstavo stotih grafik članov Združenja japonskih grafikov. Prireditev ne bo samo velik likovni dogodek 1 Škofjo Loko, pač pa tudi za slovenski kulturni prosto'* so med drugim poudarili organizatorji na tiskovni konferenci v Vodnikovi domačiji v Ljubljani. japons ki*1 predstavilo sto y enim svojim delom, pnp.raVJL Občino Škofj« Prireditev, na kateri se bo umetnikov grafikov s po enir Umetniška zadruga Agart v sodelovanju «. Loka in Loškim muzejem. Japonski umetniki, združeni P strogih umetniških kriterijih v društvo s komaj tristo člani. ^ izbrali kot prvo evropsko skupinsko predstavitev svoje lik°v^_ umetnosti Škofjo Loko, ki se kot mesto z dolgoletno slikarja zgodovino na izjemni dogodek že vneto pripravlja. Me grafiki je tudi nekaj imen, ki jih likovna javnost pozna tudi P nagradah z ljubljanskega mednarodnega grafičnega bienala na primer Sonoyama, Noda, Fukita, Nakobayashi in drugi' Organizatorji pri tako velikem projektu pričakujejo tu sodelovanje ministrstva za kulturo in tudi ministrstva ^ zunanje zadeve, saj bo prireditev obenem tudi korak ^ navezovanju tesnejših kulturnih povezav z Japonsko, katero te vrste sporazum na državni ravni še ni pripravlja : Otvoritve grafične razstave, ta bo 17. oktobra v Ka .Q (galerija na Loškem gradu, ki je bila prvotno predvidena. takrat verjetno še ne bo preurejena), se bodo udeležili tu^ predstavniki japonskega grafičnega združenja. RaZSli!0st odprta bo mesec dni, po potrebi pa tudi dlje, bo prilozntcV Še za druge spremljevalne prireditve - na primer predstavi^ tiskanja japonskega lesoreza. Ob razstavi bo izšel obsežen katalog. • Lea Mencinger Audi A3 Nemški Audi bo jeseni predstavil nov avtomobil v tako imenovanem segmentu A. Novinec se bo imenoval A3, mladostna in sveža oblika, ki združuje dinamič-n°st in udobje pa bo poudarjala tri različice: A3 atraktivnost, A3 ambicioznost in A3 ambient. V začetku bosta na voljo dva motorja: 1,8-litrski bencinski stirivaljnik s po petimi ventili na valj in KM ter varčni turbodizelski štirivalj-P z 90 KM. kasneje bodo dodali še 1,6-"trski štirivaljnik s po štirimi ventili na Val in 101 KM ter 1,8-litrski motor s [urbinskim polnilnikom in petventilsko ter»niko, ki bo zmogel 150 KM. • M.G. Renault megane clàssic ^HONDA ŽIBERT v- NOVI MODEU m c «INGO že za ACC? ^£1.900 dem SHtn IV1C 3RD ECK 1ÏJE ^ Britof 173,4000 Kranj, tel.: 064/242-167 AVTO MOČNIK Britof 162, Kranj, tel. 064/242-277 NOVO ALMERA • ŽE ZA 24.900 DEM • BOGATA SERIJSKA OPREMA V zalogi tudi drugi modeli NISSAN MlCRA • PRIMERA • MÀXIMA • TIRRANO KOMBI VANETE TOVORNI PROGRAM NISSAN Na avtomobilskem salonu v Madridu francoski Renault v teh dneh premierno prikazuje še četrto karoserijsko izvedbo svojega megana - megane clàssic. Clàssic pomeni štirivratno limuzino, ki je 27 centimetrov daljša od petvratne limuzine, zadek pa se harmonično zliva v celotno elipsasto podobo sprednjega dela avtomobila. Značilen za megane clàssic je razkošno odmerjen prtljažni prostor, ki meri 510 litrov. Novomeški Revoz bo preko svoje prodajne mreže megane clàssic pripeljal skupaj z enoprostorskim meganom sce-nicom, to pa naj bi se zgodilo že v letošnjem decembru ali v januarju leta 1997. • M.G. AVTOHIŠA HYUNDAI SUBARU ROVER SERVIS, PRODAJA, STARO ZA NOVO KREDIT, LE ASI N G Janez Kadivec Pipanova 46, Šenčur TEL: 064/41-573,41-426 SUZUKI ko je varnost trdno v vaših rokah PREUDARNOST IN VARČNOST: ■ dvojni airbag ■ servo volan f^Jj^^^^^ ffmfli ^feas^ od 19.990 DEM naprej TRI KVALITETE V ENEM: • dvojni airbag + servo volan • centralno zaklepanje • HI-FIavtoradio- kasetofon od 20.990 DEM napre| Sinopskišampion varčnosti SPECIALNA ° odi 5.990 DEM naprej P0NUDBA od 24.990 DEM naprej SUZUKI Odar Prodajo in servis pri pooblaščenih trgovcih Specialno ceno za lastnike kartice magna? trm* DOBRODOŠLI V SKOFJI LOKI! wntMiïiitfMlw Vabimo vas, da obiščete nov avtosalon LUŠINA v Škofji Loki in se pridružite številni družini zadovoljnih voznikov avtomobilov Hyundai. Avtosalon in servis LUSINA Gosteče 8 4220 Škofja Loka tel.: 064 632 286 Ob odprtju novega prodajnega salona Hyundai iskreno čestitamo in želimo veliko zadovoljnih strank. HYunoni AVTO TRADE HYUnDBI Vedno na dobri poti ACCENT - LANTRA SEDAN - LANTRA WAGON - SONATA - H I 00 >MERKUR Salon vozil Gregorčičeva 8, Kranj tel.: (064) 211 380 Pravo vozilo za vsako rabo - V Merkurjevem Salonu vozil. TATA TATA 2.0 D, servo volan, nosilnost 1000 kg 1.621.493 SIT M MARUTI MARUTI 800 DX City Star, s katalizatorjem 990.199 SIT CITROEN Vsi modeli OTROÈN JumpefSl^ ceneje. CITROEN AX IMAGE 1.1, s petimi vrat CITROEN ZX 1.4, s petimi vrati 1.500.416 SIT 1.999.740 SIT CITROEN XANTIA BREAK 3.840.939 SIT servo volan, klima, hidravlika, varnostna vreča, bočne ojačitve, deljiva zadnja klop, temna stekla, MOŽNOST NAKUPA NA POSOJILO ALI LIZING. Cene veljajo za vozila v zalogi! Staro za novo. CENITEV RABLJENIH VOZIL VSAK TOREK IN ČETRTEK od 12. do 17. ure. Dobrodelni prispevki tokrat Domu Matevža Langusa v Radovljici Dobrota bogati tudi tistega, ki daruje Dobrodelne akcije našega časopisa v prid invalidnini otrokom so med gorenjskimi bralci naletele na velik odziv. Skupaj z zavodom za humanitarne dejavnosti Vid smo v kratkem času pomagali Katji Štefančič in Mitji Čudmi, tokrat pa bomo zbrane prispevke namesto posameznemu otroku namenili ustanovi, Domu Matevža Langusa v Radovljici. ( mladostniki in odraslimi. Radovljica, 29. maja - To je namreč dom za 73 otrok in mladostnikov, ki so zmerno, huje in hudo duševno in telesno prizadeti. Med njimi je tudi 19 nepokretnih, ena teh je tudi naša prva obdarovanka Katja. Ko se je dom leta 1991 preselil v Radovljico iz prejšnjih neprimernih grajskih prostorov v Kamni Gorici (tam je ustanova delovala od leta 1952), so priložnost dobili zlasti starši nepokretnih otrok z Gorenjskega, ki poprej v bližini niso imeli ustrezne tovrstne ustanove. Učijo jih za čimbolj samostojno življenje Dom Matevža Langusa iz Radovljice je namreč eden od petih socialno varstvenih zavodov v Sloveniji, ki se ukvarjajo z zmerno, huje in hudo duševno prizadetimi otroki, in Pred desetletji so te ljudi varovali večinoma za debelimi grajskimi zidovi, od koder niso prav pogosto prihajali pred oči drugih ljudi, danes pa želijo, da se tudi drugačni ljudje vključijo v družbo in živijo skupaj z "zdravimi". "Program dela in življenja v naši ustanovi zagotavlja otrokom in mladostnikom (tu imamo stare od 4 do 26 let) vzgojo, izobraževanje, rehabilitacijo in socialno oskrbo," nam je povedala direktorica zavoda Zvonka Štefančič, ki je začela delati s takimi otroki že leta 1972 v Kamni Gorici. "Varovancem zagotavljamo topel dom, hkrati pa tudi strokovno obravnavo. V okviru programa za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju naše varovance učimo razvijati samos- O tem smo se prepričali v nekaj preteklih mesecih, ko smo preknašega časopisa izpeljali več dobrodelnih akcij. Prva Je bila v sodelovanju z Rdečim križem v Škojji Loki namenjena družinama Treven iz LaniŠ in Velikonja iz Hobovš v Poljanski dolini, ki sta v požaru ostali brez domov. Daržlejivi bralci z vse Gorenjske so zanju prispevali več kot tri milijone tolarjev. Ob pomoči zavoda za humanitarne dejavnosti Vid iz Kranja pa smo začeli zbirati denar za dva otroka na invalidskem vozičku, vrstnika Katjo Štefančič in Mitjo Čudna. Oba sta potrebovala stopniščni transporter (scalamobil), ki pomaga vozičku po stopnicah. Že v dveh mesecih Je Katja prišla do pripomočka, Mitja, za katerega je že zoranega dovolj denarja, pa bo prav kmalu. S prispevkom Domu Matevža Langusa bomo po zaslugi darovalcev olajšali življenje še več invalidnim otrokom. S to akcijo končujemo prvi krog gorenjske dobrodelnosti, za jesen pa napovedujemo novega, hi bo osrečil še koga, ki je potreben pomoči. tojnost v skrbi za samega sebe. Otroci pri pouku, ki je seveda drugačen od tistega v običajnih osnovnih šolah, pridobivajo zlasti znanja in spretnosti, pomembna za čimbolj samostojno in neodvisno življenje, od hranjenja do osvajanja higienskih navad. Na področju splošne poučenosti spoznavajo okolico, se orientirajo v prostoru in času, sposobnejši pa tudi črke in številke, učijo se branja in pisanja. Nekateri denimo ne bodo nikoli brali in pisali, pomembno pa ie, da se znajdejo v okolju, vedo, kje je lekarna ali postaja, na kateri 4x Celovec 10. ■ Oktoberstr. 25 Lodeng. 22 St. Veitrstr. 70 Steing. 209 3x Beljak Ossiacherzeile 56b Italienerstr. 14 Maria - Gailerstr. 30 Velikovec Umfahmngsstr. 6 Wolfsberg Packerstr. ATS banane oblite s čokolado, 400 g......................19,90 Mozartove kroglice, 20 kosov, 340 g................34,90 bomboniera, 400 g...........................................29,90 piškoti, polnjeni s kakavovo kremo, 500 g.......12,90 "Soft Cake", pomarančni ali malinov, 300 g.....17,90 pecivo za k sladoledu, 80 g................................ 2,90 slaniki "Gusti", 300 g...........................................7,90 slani krompirček "Gusti Chips", 195 g.................6,90 različno slano pecivo "Knabbermix", 250 g.........6,90 "Gusti Snips" s kikirikijem, 100 g.........................6,90 mlečna čokolada "Bella", 100 g..........................3,90 lešnikova čokolada "Bella", 300 g....................14,90 jedilna čokolada "Bella", 400 g.........................14,90 medvedki iz želeja "Haribo", 320 g..................14,90 bomboni, polnjeni z jagodno kremo, 200 g......14,90 "ledeni" bomboni, 250 g...................................14,90 sadni bomboni "Nimm 2", 300 g......................19,90 sadni bomboni "Sula Kiss", 250 g.......................9,90 čokoladni bomboni "Toffee", 200 g.....................9,90 Bomboni iz mete "Toffee", 200 g.........................9,90 kokosove kroglice z rumom, 180 g..................11,90 UPOŠTEVAJTE, DA SO NAVEDENI IZDELKI V ZALOGI LE NEKAJ ČASA (do prodaje). CENE SO V BRUTO In VKLJUČUJEJO VSE DAVKE avtobus morajo, da pridejo domov. Zelo priljubljena med našimi varovanci je telesna vzgoja, razvijamo tudi njihovo likovno ustvarjalnost, sprostijo se ob glasbeno-rit-mični dejavnost, pri delovni vzgoji pa pridobivajo ročne spretnosti in veščine za opravljanje vseh domačih opravil." Od olimpijcev... Omenimo Še, da je Dom Matevža Langusa vključen v gibanje Specialne olimpiade, ki združuje duševno prizadete ljudi z namenom športno živeti, tekmovati, občutiti zmagoslavje in se družiti z vrstniki. Njihova dva olimpij-ca Anica Drčar in Tadej Kramberger sta se udeležila celo olimpiade v Ameriki. Urnik, ki je drugačen od tistega v običajnih osnovnih šolah, je raztegnjen čez ves dan, saj individualno delo s temi otroki in mladostniki terja veliko časa. Z njimi se poleg specialnih pedagogov v "razredih" ukvarjajo tudi logoped, fizioterapevta in delovna terapevta, ki imajo na skrbi njihov program rehabilitacije. Kvalitetno življenje, pravi Zvonka Štefančič, pa jim zagotavlja tudi oskrba, nega in v domu dosegljivo zdravstveno varstvo. Vsa področja dela in življenja, ki v ustanovi teče vseh 365 dni v letu, so med seboj tesno prepletena. Večina staršev, ki ima v Langusovem domu svoje otroke, ker ji doma pač ne more zagotoviti enako kvalitetne stalne stro- ... do nebogljenih otrok na vozičkih Med prebivalci Langusoveg1 doma (tako imenovanega f, rojaku slikarju) so moči po'^ in od življenjske energije p1*' kipevajoči olimpijci, pa tud1 povsem nepokretni otroci, P'1 vsakodnevnih funkcijah p°v sem odvisni od pomoči dfl1 gih. A v radovljiškem dofltf tudi teh ne puščajo med štirif stenami, nasprotno, vključuj^ jih v vzgojo in izobraŽevanj^ jih v okviru njihovih sposo''' nosti privajati samostojne!^ življenju... Skupaj z vodstv^ doma smo se odločili, da ravD, njim namenimo naše darilo-dobrodelni akciji, namenja Katji Štefančič, je nam'1 ostalo nekaj denarja, ki bi L radi darovali za nakup dvfi, toaletnih stolčkov. Tudi ki je ena prvih prebiva radovljiškega doma, bo "s^' porabnica" tega pripomoČ^ Gre namreč za stolček, \ O dobrodelnosti pravijo... Majda Valjavec iz Leš: "Pred letom in pol je moral Gregi na zahtevno operacijo srčka v London. Takrat & dobri ljudje veliko pomagali naši družini. Spočetka sva im^'a z možem pomisleke, vendar so naju prepričali, naj se m sramujemo sprejeti pomoči. Še enkrat bi se rada Vfm zahvalila, ki so nam tedaj materialno pomagali. Preveč jih)1 bilo, da bi vse poimensko naštela. Enako sem hvaležna tudi Londonu živečim Slovencem, brez katerih bi se tedaj v tuj^ mestu težko znašla. Vse, kar se je tedaj dogajalo, utrjuje prepričanju, da je med nami veliko dobrih ljudi!" Marija Strekelj, predsednica Rdečega križa v Škof ji Loy "Ko so se v naših krajih pojavili begunci in jim je t>1' namenjena vsa naša pomoč, smo drugo dejavnost RdeČe$^ križa kar malce zanemarili. Pozneje pa smo se lohli akcij, za katere sodimo, da so ljudem v našem Pr°si?Tu potrebne, ravno v zadnjem letu smo izpeljali več dobrodelnl akcij (zadnja je bila zbiranje sredstev za nakup fizi°ieL apevtskega aparata za dom starostnikov), nekaj želez P.u imamo v ognju. Tudi Gorenjskemu glasu smo hvaležni, ^ nam pomaga zlasti pri popularizaciji, kjer organizacij kakršna je naša, nismo najbolj spretne. Ob zadnji akciji sfr odzvalo veliko donatorjev, ki smo se jim vsem zahvali'1 posebno listino. Pri nas še ni navada, da bi se denimo firr?, ki daruje v dobrodelne namene, ponašala s temi vrlinami & njimi krepila svoj imidž. Na tujem na to veliko več dajo. * sva bili s sekretarko pred časom na obisku pri sindikf CGIL v Torinu, sva na stenah videli viseti tudi okvirj^ priznanja, ki so jih dobili za nudenje humanitarne porfl° beguncem na naših tleh." J Marija Oštir, Zavod za humanitarne dejavnosti Vid Kr£ L "V času, ko vladajo velike socialne razlike in država ne skr v popolnosti za posameznike, je dobrodelnost želo pometa na. Pri nas odnos do tega še zdaleč ni tako razvit kot zahodu, kjer posamezniki in podjetja veliko darujejo dobrodelne namene. V skoraj treh letih delovanja n(^eL zavoda smo dokazali, da tudi pri nas potrebujemo ta S neprofitne organizacije. Srečujemo se tudi z ij^dn11 0 ustanovami, ki nimajo posluha za sočloveka, zato spodbujati človekoljuben odnos do soljudi, kajti dobt°. bogati tudi tistega, ki daruje. Pri Slovencih vendarle do^L dobrota, to dokazujejo tudi dosedanje akcije, s katerim1 > zavod VID pomagal otrokom po vsej Sloveniji." > otroku daje oporo z vseri j{ ni, počuti se varnega in nj udobno, v tem položaju pa ^ je dana možnost, da P9S prevzeti nadzor nad 0£!vij!ji jem. Otroci z motnjami t. čnega tonusa imajo nanYeajaii zave s kontroliranjemodv ja. Čeprav je radovljiški ^ takorekoč nov in dobro ljen, jim takšen priPolT!,ijaj" manjka. Zdaj otroci oprav J^j __ér__1__- 1-___m «"» I OI 1 potrebo ob pomoči p neudobnih lesenih sto 0>\ kovne obravnave, jih vsak teden jemlje domov. Dom jim je pri tem stopil nasproti, tako da vsak petek popoldne organizira prevoz proti Kranju, Jesenicam, Bohinju... Nekaterim otrokom in mladostnikom pa je ustanova edini dom, ki ga poznajo, z grenkobo ugotavlja Zvonka Štefančič. Svojo željo po sodobncj^ pripomočku v Langus ^ domu utemeljujejo tudi 'p, da ni uporaben le na stra ^ temveč tudi pri tuširanju. ^ vanju las in drugih hig1. J^t opravilih. Ker je ; i (okoli 300 tisočakov), ^ % doslej niso mogli privo se ^ dobrodelno akcijo zprannjio 1 bo prišel kar prav, m^j* domu, kjer strokovno in ^ še pomembneje, s srcem, jo s prizadetimi otroki- p0|ii • D.Z.Žlebir, foto: *• Hofer ZA VSE, KI RADI POCENI KUPUJEJO P1AZ1W1 ^SÍLOGA GOBEWg^^^^A OB OBČINSKEM PRAZNIKU Spominjanje na gorenjskega Dolenjca Prijateljska potrditev začetka poti izpred dobrih sto let Vrh občinskega praznovanja so v začetku tedna obeležile kulturne prireditve, osrednja pa je °lla podpis listine o prijateljstvu med občinama Mengeš in Novo mesto v sredo popoldne na slavnostni seji občinskega sveta občine Mengeš. ^*ngeš, 30, maja . Mengeška godba in nonet Vigred sta v pa je bila v sredo slavnostna ob ,°vP0P°'dne pred Kulturnim domom in potem v dvorani seja občinskega sveta. Sloves- Dra °srecmJO m najpomembnejšo prireditev ob prvem nost so poudarili najprej god- sve|Zn°Va!^U občinskega praznika. Predsednik občinskega beniki, potem pa še pevski zbor sej občine Mengeš Alojz Janežič je na začetku slavnostne Vigred. Oba župana, mengeški je, ki so se je poleg članov občinskega sveta, občinske Janez Per in novomeški Franci lun obianov ter predstavnikov društev udeležili tudi Koncilija, sta pred podpisom EPani sosednjih gorenjskih občin, rekel, da je letošnje prvo listine o prijateljskem sodelo- ^«novanje bolj skromno. Vendar številne prireditve, s —-*»•«■••■■ ts «„ . latns itirinaist Ani obeleževali prvo prazn •pam sosednjih gorenjskih ©Dan, rene., a» j« ™3EL£ s vanju in partnerstvu, ki gs snovanje tolj skromno. Vendar štev.lne P»^d,t^n s. bodJ0 p0sle] razvijali na razhč aterimi bodo letos štirinajst dni obeleževal prvo prazno^ o področjih od gospodarske- vanje, ne dajejo takšnega vtisa. ^^SàJí^m ga, droštvenega in družabnega, •»»povedal, da naj bi prihodnje leto ob tej priložnosti poaei J^J^ M moža) gorenjskega tl»di priznanja. Po športno razigranem koncu tedna z nekaterimi podjetniškimi predstavitvami v obliki odprtih vrat in ponedeljkovem Jrdinovem večeru v Osnovni soli so se v torek zvečer spomnili Trdinovega dela in «vljenjske poti v parku pred sPomenikom na Trdinovem tr8u. O Janezu Trdini je spregovorila prof. Marija Cvetek, v avli Kulturnega doma pa so Potem odprli razstavo likovnih ?el s prvega slikarskega srečanja, ki ga je prejšnji teden organiziralo novoustanovljeno Likovno društvo. Likovniki so svoja dela poklonili društvu v sklad za izgradnjo dvigala za P iVat! Mengeš. Novomeški Franci Koncilija pa je na slavnostni seji pred podpisom listine še posebej izrazil zadovoljstvo, da se Novo mesto po štirih partnerskih pogodbah z nemškim Langenhagnom, kitajskim Yix-ingom, špansko Vilafranco del Penedès in italijansko Brescio trdno povezuje tudi s slovenskim Mengšem. Ta prijateljska vez je toliko prijetnejša in trdnejša, ker jo je začel mož, ki obema, tako Mengšu kot Novemu mestu, veliko pomeni. Novomeški župan pa je ob tem mimogrede povedal, da je vesel, ker je z Mengšem nekako povezan tudi prek svojih Çrednikov, ki so se rodili v bpolah pri Mengšu. Po končani slovesnosti je rojstni kraj svojih prednikov v spremstvu Janeza Pera tudi obiskal. rhunska vina Jureta v šoli in občini Mengeš. Posebej pa so se zahvalili predsedniku društva Jožetu Mlakarju za uspelo prvo srečanje, ki je hkrati obeležilo tudi občinski praznik. Osrednji praznični dogodek Dolenjca, ki je pred dobnmi sto leti obeležil slovensko narodnost in trdnost. Mengeški župan Janez Per je v slavnostnem nagovoru tudi poudaril, da si bo še naprej prizadeval za vsestranski razvoj občine Prilogo v torek in petek v Gorenjskem glasu ob prazniku občine Mengeš je skupaj s komercialistoma J. Žaler in B. Avsec pripravil Andrej Zalar. INCE Mengeš Primerno in ustrezno organizirano aeio Že m i— w „Knn namiznoteniško sekcijo in smo jih zgradili s prostovoljnim delom, so c,Ji za splošno vadbo in rekreacijo. vedno dobro obiskana. TVn eDIv,,akar» ki Je že lo- let0 predsednik V okviru praznovanja občinskega praznika Pos arfizan Mengeš pri predstavitvi dela bo na igriščih več tekmovanj. Tako bo odprto len:ameznin. sekcij ne pozabi poudariti, da je prvenstvo Mengša v tenisu in balinanju. Na tenU V dl^Ugi slovenski "gi» uspešen je namizni programu je tudi odbojkarski turnir ženskih ljubi V pion.irskin vrstah, balinanje je v drugi ekip. TVD Partizan ima tudi svojo telovadni- tenisJanSki .NaJvečii usPen P/* namiznem co, uporablja pa tudi telovadnico v Osnovni držav JC pri pionirkan' saJ ie ŠPeIa Burgar šoli. Telovadnica Partizana pa je zasedena cel . yna prvakinja. Pionirji so med najboljšimi dan. Dopoldne je namenjena športni vzgoji ■ nAnntHnc na vaHhi za člane Planinsko društvo Janeza Trdine Mengeš Planinsko društvo Mengeš je bilo ustanovi- -----,:— *- ™wir jeno marca 1952. Glavni pobudnik je bil Jože Mulej, ki je postal tudi prvi predsednik. Tedaj je bilo več kot 50 Mengšanov vključenih v PD Kamnik. Konec 1953. leta so mengeški planinci že praznovali otvoritev njihove planinske Koče na Gobavici. Ime Janeza Trdine pa si je društvo nadelo leta 1955. Društvena dejavnost je bila razvejana in člani so delovali v več odsekih. Alpinistični odsek je bil ustanovljen šele 1976. leta, do tedaj pa so alpinisti delovali pri PD Kamnik. Leta 1980 pa je bil potem ustanovljen še vodniški odsek. Sicer pa so mengeški alpinisti dosegali uspehe še v času, ko so bili včlanjeni v alpinistični odsek Kamnik.Večkrat je bilo več kot polovica alpinistov v njihovem odseku iz Mengša, bili pa so na vrhovih vseh celin, razen Antarktike. Planinsko društvo Janeza Trdine ima 843 članov, od strokovnih kadrov ima 7 gorskih reševalcev, 19 vodnikov, 25 alpinistov. V okviru društva pa deluje tudi zelo močna sekcija Lek. Za občinski praznik je društvo pripravilo turni smuk z Mojstrovke. oziroma vrtcu, popoldne pa vadbi za člane tenis inlbalinanje smo zgradili igrišča. Partizana. 'jubljanski regiji. "Za tenis in halii Kulturno društvo Svoboda Povezuje jih ustvarjalno uročilo Predsednik KD Svoboda Franc Jerič se je med kratko Predstavitvijo dejavnosti še posebej zahvalil vsem, ki v gledališki dejavnosti, pevskem zboru in folklorni ^upini prispevajo h kulturnemu ustvarjanju in poživit- 3P bogatitvi dogajanj v občini in izven nje. 40 i gata ^edališka dejavnost je stara v Mengšu več kot j. let- Letos skupina, katere predsednik je Niko obavs, pod vodstovm režiserke Maje Duše Vidmar j Pra^lja predstavo z naslovom Generacija. Skupina r .. °krog 15 članov, igralci pa se radi odzovejo ob Mp?ïn. Priložnostnih z naštudiranimi deli. Ust ima od 35 do 40 clanov in članic. Eden glavnih dv anoviteljev je bil Slavko Pišek. Vaje imajo pevci jain na teden> predsednica je Ljuba Sitar, pripravl-rJt;„pajSe na praznovanje 25-letnice. Vabijo ljubitelje pobota) bodo nastopili na srečanju pevskih zborov v Kamniku. Folklorno skupino, ki ie maja lani praznovala ujetnico, je na začetku vodila Štefka Mlakar. Zdaj jo vodita Vinko in Breda Kurzweil. V ponedeljek pa je skupina odpotovala na mednarodni festival na Poljsko. Franc Jerič, predsednik KD Svoboda. Matej Blejec, predsednik Čebelarskega društva Mengeš. Svoja občina, svoje društvo Čebelarsko društvo Mengeš, katerega predsednik je Matej Blejec, je bilo ustanovljeno decembra lani za celotno občino Mengeš in še za Trzin. Sicer pa so bili mengeški čebelarji v začetku stoletja in vse do druge svetovne vojne organizirani v kamniškem društvu. "Do zdaj smo spadali pod Domžale. Zdaj, ko imamo svojo občino, smo se odločili za svoje društvo. 42 članov nas je, imamo pa 1100 čebeljih družin. Enajst čebelarjev, članov društva, vozi čebele tudi na pašo. Sicer pa je Mengeš sorazmerno bogat z lipovo in kostanjevo pašo. Pa tudi gozdna podrast daje med. Vsak čebelar, Če je le količkaj letina, lahko nekaj natoči. Za letos imamo v programu tudi proslavo in razvitje prapora." Skrb za naravo in divjad Vanj sodijo tudi Dobeno in del Rašice. Včasih je bilo to zelo bogato lovišče s plantažno divjadjo. Danes je mala divjad zelo zdesetkana in večina je zaščitena. Dovolj pa je v lovišču srnjadi in zajcev. V družji imajo tudi lovca, ki je ustanovni član družine. To je Vahtarjev ata, ki je star 76 let. Lovska družina Mengeš je med najstarejšimi med društvenimi dejavnostmi v sedanji občini Mengeš. 50 let že deluje. Ima 29 članov, želijo pa pomladiti članstvo v njej. Družina ima prapor in lep lovski dom. Sicer pa družina vključuje poleg krajev v občini Mengeš tudi Trzin. Lovišče družine pa je ravninsko na mengeško-trzinskem polju. Kulturno društvo Franca Jelovška Obnavljanje kulturne dediščine Društvo, katerega podpredsednik je Janez Škrlep, je °UO UStanr»wi;^«^____i x.:_:_: A„ „nn1ni vrrch lfi Dll0 lKta»,~ "i- ~b" ---------i------- se ka , VIJeno Pred štirimi leti, da zapolni vrzeli, ki so Glav 6 na P°dr°čju ljubiteljske kulturne dejavnosti. de(jjxwna skfb je bila organizacija obnove kulturne uročil '"n na razn^mn ravneh in oživljanje ljudskih ukovn j?ru^tv.° ima v programu tudi likovno šolo z Pro 0 delavnico. Gledališka skupina je trdna povezava s nost °m ostali.h kulturnih društev. Galerijska dejav-Gaje pa lma svoj koncept, ki ga poznajo obiskovalci Slovenk „ žnariJa- Slednja pa je poznana po vsej Čudno y°.Se posebno skrb namenja mladim, zato ni občinsk lma pretežno mlade člane. V kletnih prostorih bodo t o.stavoe. Pa društvo urejuje svoje prostore. Uredili Poskiii-1 galeriiski prostor za člane in umetnike, ki se še metra ° T^**11*-Za praznik pa je društvo obnovilo 7,5 SloVPcVlSS evharistični križ Angelčku nad Oranžerijo. J J . . ... °vesna blagoslovitev križa bo drevi (danes, petek) ob *g* Škrlep podpredsednik KD **■ un. v v ' Franca Jelovška. Nailepči stadion v drugi ligi Nogometni klub Filc Mengeš nastopa v drugi državni ligi že drugo sezono. Predsednik kluba Štefan Kobal pravi, da rad prihaja v Mengeš med mlade nogometaše, ker so zavzeti, delavni, vztrajni, in ker je v novi občini vedno večje razumevanje tudi za nogomet. Vseeno pa si želi, da se jim v klubu ne bi bilo treba toliko ukvarjati s finančnimi zadevami. Pravi, da se ne bojijo zaradi izpada iz lige. Zadovoljen je tudi zaradi številnih simpatizerijev, ki jih ima klub, ko ima tekme na domačem stadionu*Sicer pa ima klub dve igrišči, enega za tekme, drugega za treninge. Obe ^ pa so zelo lepo sami uredili. Štefan Kobal, predsednik NK Filc Mengeš. Moški komorni zbor Zvon Mengeš - Ustanovljen 1975. leta. Ustanovitelji, ki so včasih peli podoknic?,so že poročeni. Pevski repertoar vključuje slovensko narodno in cerkveno pesem "umetniški vodja"zbora je Janez Nastran. člani zbora se udfežujejorev^, ^ffjatudi v občini in izven nje. Zbor organizira razna srečanja, zadnje je bilo Maj časti Marijo. fenskinonet Vigred - Dekleta, kisol994. leta, ko so postale mlademamice,zadobrepol prenehale prepevati, so 1991. leta začele pod umetniškim vodstvom Marije Veiden tftos so se registrirale kot društvo in že druto leto sodelujejo Pod^miškim^ Krešnar.Predsednica zboruje Tadeja Šušteršič. Ob petletnici obstoja želijo posneti k«seto. Redno pa nastopajo v občini in tudi izven nje. Kronometer na Dobeno Kolesarsko društvo Mengeš je samostojno od 1984. leta. Ustanovljeno pa je bilo na pobudo desetih kolesarjev, ki so se takrat zbrali in že ob ustanovitvi sklenili, da se ne bodo ukvarjali s tekmovalnim športom marveč samo z rekreacijo. Zdaj je že deset let predsednik društva in tudi podpisnik ustanovne listine Jože Rogelj. "Do zdaj smo se udeleževali različnih maratonov in voženj s kolesi. Vsako leto smo se podali tudi na daljšo turo; na primer na Češko, po Madžarski, Rusiji, Ukrajini. Lani smo prvič priredili Kronometer na Dobeno. Prišlo je 100 kolesarjev. Letos jih pričakujemo okrog 150. Razpis velja do začetka starta. Start pa bo jutri (sobota), 1. junija, ob 9. uri v Loki pri Mengšu. Jože Rogelj, predsednik Kolesarskega društva Mengel Predstavili so se Ob prvem občinskem prazniku so se v prilogi v torek, 28. maja, predstavili: Frizerski salon Mclita, Mengeš, Slovenska cesta 64; Canon • Medic Pooblaščeni servis in trgovina, Mengeš, Glavičeva 11; Kovinostrugarstvo Jenko Brane, Mengeš, Levstikova 6; Renault Avto Car, Mengeš, Svetčeva 1; MIP zdravje Mini market, Goršič Marjan s.p., Mengeš, Prešernova cesta 22; Akrol žaluzije, rolete Alojz Kosec s.p. Mengeš, Prešernova 8; Mi Amigo Mengeš, Slovenska 28; MADR d.o.o. Mengeš, lil. Dr. Zajca 14, Mesarija Anton Arvaj s.p. Trzin, Kidričeva 11; Obrtna gradbena in trgovska zadruga Zora Domžale, Mengeš, Prešernova 33; Obrtnik Mengeš, Mengeš, Prešernova 2; Vivat Mengeš, BenTon salon klavirjev Mengeš; Svečarstvo Leveč Majda Mengeš, Trdinov trg 4; Strojno ključavničarstvo Kogovšek, Trzin, Ulica pod gozdom 37; Elshop Elektronika Mengeš, Testenova 69, telefon: 0617737-455, mobitel: 0609/641-280; Migi Trade Mengeš; Franc Lagoja, izdelo- vanje in popravilo vseh vrst bojlerjev za sanitarno vodo ter ključavničarstvo, Mengeš, Loka, Na gmajni 22; Izdelovanje cokel Anton Jančigaj, Mengeš, Gorenjska c. 10; Mizarstvo Ipavec, Mengeš, Gorenjska c. 10, Lek d.d. Ljubljana, proizvodnja farmacevtskih učinkovin Mengeš; Ključavničarstvo Vinko Vahtar, Mengeš, Slovenska c. 6; Avtovleka Marjan Urankar, Mengeš, Loka, Gasilska 48; Pečarstvo Franc Košak s.p. Mengeš, Kolodvorska c. 15; Slikoples-karstvo Sandi Jaklič s.p., Mengeš, Hribarjeva 9; Mizarstvo Marjan Kumer, Mengeš, Koblarjeva 7; Optik Martina Škofic, P.E. Mengeš, Slovenska 24; Jelen Mengeš, Čopova 6; Tatamo d.o.o. Mengeš, Kolodvorska 6. Gorenjski glas se vsem podjetnikom, obrtnikom, poslovnežem zahvaljuje za sodelovanje v predstavitvi občine. Želimo vam čimveč poslovnega uspeha tudi v prihodnje. LEGRA, d.o.o. Trgovina z lesnim in gradbenim materialom Ropretova 18, Mengeš Tel.: 061/737-479, fax: 061/737-200 O VO * KERAMIČNE PLOŠČICE KLINKER (LJUBEČNA CELJE) - UGODNE CENE: - LAMINATNI PARKET * 20 različnih vrst, enostavno in hitro polaganje - STENSKE IN STROPNE OBLOGE KRITINE: - BRAMAC, HOSEKRA - OPEČNI STREŠNI ZAREZNIKI * KI KI N D A* - BITUMENSKE VALOVITE PLOŠČE -KUHINJSKI PULTI, - NOTRANJE OKENSKE POLICE, - SEDEŽNE GARNITURE DELOVNI ČAS: DELAVNIK: 8. - 13. in 15. - 18., SOBOTA: 8.-12. ZAVESE TABERNIK, d.o.o. L i p a rj c v a 24 1234 MENGEŠ tel.: 061 / 73 73 86 mobitel: 0609 /61 29 96 TABERNIK KARN1SE MENGEŠ ZA KULTURO BIVANJA Opremljamo turistične in poslovne objekte, šole, hiše, stanovanja itd... Iz svojega bogatega programa vam ponujamo lahke in dekorativne zavese, posteljna pregrinjala, dekorativne blazine, ALU vodila SILENT GLISS (možnost krivljenja po želji), kopalnične zavese za tuše, roloje, panoje, prte in druge dekorativne predmete za notranjo opremo. Zavese in druge dekoracije izdelujemo že 20 let. . S KVALITETO SE POHVALIMO Prepričani smo, da boste tudi Vi našli pri nas kaj zase oziroma za svoj poslovni prostor. V« Tekstilna trgovina "SABINA ponovno preseneča z ugodnimi cenami. Poleg znane ponudbe nudimo ie pomladansko konfekcijo. Ugodni večkosovni nakup: moške - ženske spodnje hlače 3 kom za 500 SIT moške - ženske spodnje majice 3 kom za 1.400 SIT otroške spodnje hlače 4 kom za 500 SIT otroške trenirke 100 % bombaž od 1.450 SIT otroške majice 650 SIT otroške kopalke 550 SIT moške kopalke 950 SIT dekliške kopalke 1.350 SIT ženske kopalke 1.950 SIT brisače za plažo 1.650 SIT moške bokserice 650 SIT ženske kratke hlače 2.850 SIT moške bennude 1.650 SIT majice razne 1.650 SIT komplet moški in ženski (majica + bermude) 2.950 SIT ženske pižame od 1.650 SIT moške pižame 1.990 SIT otroške pižame 1.250 SIT spodnje srajce + kratki rokav 1.450 SIT kavbojke 2.890 SIT otroške kavbojke 1.850 SIT in veliko drugih artiklov po nizkih cenah. V naši trgovini dobite vse, kar potrebujete vi in vaša érviïno po ugodnih cenah« Pridite in se prepričajte! TRGOVINA SABINA, Kranjska 2, Šenčur (v Domu krajanov). Delovni čas: vsak dan od 9. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure Q: 064/41-167, int. 27. Nacionalna Finančna Družba GORENJSKI INVESTICIJSKI SKLAD Pooblaščena investicijska družba d.d. Kranj Direktor družbe Gorenjski investicijski sklad - Pooblaščena investicijska družba d d.. Kranj. Bleiweisova 1, na podlagi statuta družbe in zakona o gospodarskih družbah sklicuje 2 sejo skupščine Gorenjskega investicijskega sklada - Pooblaščene investicijske družbe d.d., Kranj Skupščina bo 01/07-1996 ob 11.uri na sedežu družbe v Kranju, Bleiweisova 1. Dnevni red: 1. Otvoritev in potrditev dnevnega reda Predlog sklepa: Skupščina potrdi objavljeni dnevni red 2. Izvolitev predsednika skupščine in dveh preštevalcev glasov, ter potrditev predlaganega notarja. Predlog sklepa: Skupščina izvoli predlaganega predsednika seje skupščine in dva preštevalca glasov ter potrdi predlaganega notarja. 3. Sprejem poročila o poslovanju Gorenjskega investicijskega sklada v letu 1995 z revidiranim zaključnim računom. Predlog sklepa: Skupščina sprejme poročilo o poslovanju in revidirani zaključni račun Gorenjskega investicijskega sklada 4. Spremembe in dopolnitve statuta Predlog sklepa: Skupščina sprejme predlagane spremembe in dopolnitve statuta. 5. Spremembe in dopolnitve pogodbe o upravljanju Predlog sklepa: Skupščina sprejme predlagane spremembe in dopolnitve pogodbe o upravljanju. 6. Imenovanje pooblaščenega revizorja družbe za leto 1996 Predlog sklepa: Skupščina imenuje predlaganega revizorja za leto 1996 7. Vprašanja in pobude delničarjev Glasovanj«: Skupščine se lahko udeležijo vsi delničarji, imetniki veljavno izpolnjene in potrjene lastninske nakaznice - vpisnice, ki se glasi na Gorenjski investicijski sklad d.d , Kranj Seje skupščine se lahko udeležijo delničarji družbe osebno ali po zastopniku, če svojo udeležbo na skupščini v skladu s točko 8.3 statuta pisno prijavijo družbi vsaj tri dni pred zasedanjem skupščine. Prijava je veljavna ob predložitvi kopije veljavne lastninske nakaznice - vpisnice delničarja družbe in notarsko overjenega pooblastila za zastopanje, če se delničar udeležuje skupščine po zastopniku Skupščina veljavno odloča, če so navzoči delničarji z glasovalno pravico, ki predstavljajo vsaj petnajst odstotkov zastopanega osnovnega kapitala Če skupščina ob uri prvega sklica ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje skupščine istega dne ob 12.uri na istem mestu. Na tem zasedanju skupščina veljavno odloča ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala. Glasovnice se dvignejo na sedežu družbe najmanj eno uro pred začetkom seje Gradivo za zasedanje skupščine je na vpogled vsem delničarjem na sedežu Gorenjskega investicijskega sklada d d. Kranj, Bleiweisova 1, in na sedežu Nacionalne finančne družbe d.o.o., Ljubljana, Trdinova 4, od 08 02 1996, vsak delavnik med 10 in 12 uro. Matjaž Maček Direktor Gorenjskega investicijskega sklada foto bobnar M V POSEBNA AKCIJA ZA VAŠ FOLETNID0PU3T Nabavite danes ■ jutri je lahko prepozno! DALJNOGLEDI HALI NA * POVEČAVA 8x30; 8x40 po 8.500,00 SIT * POVEČAVA 10x50 po 12.500,00 SIT FOTOAPARATI HALI NA SENZOR 11.220 SIT HALINA ZOOM 18.999 SIT HALINA 28DF 4.475 SIT mmm mm • FOTO BOBNAR, KRANJ, Ljubljanska la (za hotelom Jelen) • FOTO BOBNAR, NAMA, Škofja Loka foto bobnar GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Gospodarska zbornica podprla vladne ukrepe Regres bo tekstiken. pobr.1 zoižaiije prispevkov Banke so imele lani 15 milijard tolarjev dobička, kar pomeni, da žive dobro, čeprav se fazmere v gospodarstvu slabšajo. jMljana, 28. maja - Upravni odbor Gospodarske zbornice lovenije je podprl vladne ukrepe za zmanjšanje obremenitev S°spodarstva, vendar bistveno boljšega položaja tudi v eipvno intenzivnih panogah ne pričakujejo. Direktor Mure . 0z« Kuharic je namreč postregel s svežim izračunom, da jih ° izplačilo regresa pobralo toliko, kot bodo prinesli nižji prispevke in konkurenčna sposobnost se potemtakem ne bo povečala. Smo pač v predvolilnem letu, jih je vladne ukrepe socialni sporazum komentiralo kar nekaj, nakar so podprli ko ukrepe vlade kot podpis socialnega sporazuma. Na Prihodnji seji bodo načeli vprašanje zmanjšanja obrestnih er bančnih marž, napovedali pa so tudi obravnavo Pr°bIemov energetike. se sindikati za letos odpovedali stavkam. Opozoril je tudi, da problematičen spet postaja tečaj, razmere vse bolj postajajo podobne tistim izpred enega leta, ko je vlada posredovala z nadomestili. Gospodarska zbornica pričakuje, da bo več razumevanja za podjetja, ki veliko izvažajo. Cena socialnega miru je zelo visoka, za 1 do 1,5 odstotka se je povečala razlika med aktivnimi in pasivnimi obrestnimi merami, kar napoveduje inflacijo, vse večja pa je nevarnost ponovnega udara za izvoznike, je dejal dr. Tone Hrastelj. Opozoril je tudi na nemoč napovedovalcev, ki so v Nemčiji še novembra napovedovali 2,9-odstotno rast, zdaj pa je le polodstotna. Obeti za letošnje drugo Polletje in za prihodnje leto So vendarle nekoliko boljši, vendar pa je gospodarski ^stoj najbolj občuten v Evro-Pi> najslabše pa so napovedi trenutno v Nemčiji, ki je za nas najpomembnejši tuji trg, Je dejala Nina Prešern, ki je podoma spregovorila o kon-jjmkturnih napovedih. Prepričana je, da je 4-odstotna gospodarska rast v letošnjem let.u v Sloveniji še možna, Prihodnje leto pa naj bi bila 4-5-odstotna. Slovenija pa bo * Prihodnje izgubljala svoj oelež v svetovni trgovini, če Je bo skrbela za večjo kon- ku renčnost. Planska razbremenitev 'e U-odstotna Socialni sporazum je velik kompromis, davek na plače Pa mora biti resnično le Začasen vladni ukrep, ki zaradi prerazporeditve bremen zapolnjuje "luknjo". Izračun ka*e, da bo zmanjšanje prispevnih stopenj s sedanjih 42 na 38 odstotkov in hkratna Uvedba davka na plače prine-p gospodarstvu v povprečju le 1,1-odstotno razbremenitev !n ne 1,6-odstotno, kakor je izračUnaia vlada, je dejal yalter Drozg, podpredsednik V^S. Izrazil je bojazen, da °V1Ž minimalnih plač ne bi Povzročil povečevanja izho-plščr»ih plač, saj je sindikat ^ergam takšno zahtevo že postavil, kakor tudi, da socialni sporazum ne pomeni, da so Vladni ukrepi vsebujejo premalo skrbi za konkurenčnost slovenskih podjetij, pritiski iz negospodarstva pa se povečujejo, politične stranke pa kar tekmujejo, katero stavko bodo podprle, nobena pa ne razmišlja, da bi vključila gospodarske probleme. Upam, da je davek na plače res začasni ukrep, saj se takšni zelo radi "primejo". Če bo negospodarstvo še naprej zahtevalo višje plače in grozilo s stavkami, bomo morali reagirati podobno in reči: "Ne damo!", je dejal Miroslav Štrajhar. Aspirin za premagovanje časa do volitev Težko je delati v gospodarstvu pod takim pritiskom politike, vsi ti ukrepi so le aspirin za premagovanje časa do volitev. Z dvakrat višjimi plačami kot v srednji Evropi ne moremo biti konkurenčni. Velik problem pa so obresti, nasploh stroški financiranja. Slovenske banke so imele lani 15 milijard tolarjev dobička, med tridesetimi je le ena končala leto z izgubo. Tudi na tem področju bi morali doseči konkurenčnost z Evropo, obrestne mere pri nas so "eksotične", zato se podjetja zadolžujejo v tujini, kar pritiska na tečaj. Kdor je imel v začetku leta 1993 100 tolarjev v markah, jih ima zdaj 150, z revalorizacijo v tolarjih pa ima 190 tolarjev, razlika je potemtakem kar 30-odstotna. Banka Slovenije ni izključni krivec, reagirati bi morala vlada, tudi zato, ker navzdol tišči cene naftnih derivatov je ponudba deviz večja. Dokler bodo banke imele veliki R, ne bodo racinalne, zdaj vse gradijo svoje mreže, je dejal Bomt Meh. Obremenitve delovno intenzivnih panog se ne bodo zmanjšale, najnovejši izračuni v tekstilni industriji kažejo, da bo povečanje regresa uničilo vso razliko med zmanjšanjem prispekov in povečanjem davkov. Konkurenčna sposobnost se nam potemtakem ne bo povezala, je dejal Božo Kuharic. Zbornica podpira vladne ukrepe za razbremenitev gospodarstva ter povečanje davčne olajšave za naložbe s sedanjih 20 na 40 odstotkov investiranega zneska, spremeniti bi morali tudi zakon o dohodnini in olajšave za vlaganje v gospodarske družbe s 3 povečati na 10 odstotkov. Zbornica pa nasprotuje povečanju proračunskih odhodkov, saj je letošnja 6,2-odstotna realna rast dosti večja od ocenjene rasti bruto domačega proizvoda. Novi davek na plače bo imel pozitivni učinek le pri plačah, ki so nižje od povprečja, saj se stvar prevesi pri 115 tisoč tolarjih bruto plače. Pospeši naj se davčna reforma, vlada pa naj pripravi ukrepe za znižanje obrestnih mer, saj je bančni in finančni sektor eden največjih problemov v gospodarstvu, če svojega poslovanja ne bo racionaliziral, lahko pričakujemo hujše spore med gospodarstvom in bankami. Vse kaže, da smo vendarle pred podpisom asociacijskega sporazuma z EV, s katerim bo dotok carin manjši, zato država zavlačuje s podražitvijo naftnih derivatov, je dejal predsednik GZS Jožko Čuk. Nekatera podjetja silimo v stečaj, dovoliti bi jim morali, da se poskusijo sporazumeti z delavci, je bolje iti na cesto ali delati za nižje plače. Nasploh bi morali znižati obremenitve plač in jih prenesti na druge davčne vire, je dejal Jakob Piskernik. Tudi v podjetjih bi se lahko odločali za izdajo kratkoročnih vrednostnih papirjev, polovično v tolarjih, polovično v markah in tako zmanjšali odvisnost od bank, je predlagal Neven Borak. Vrednostne papirje zdaj izdaja predvsem bančni sektor, da dosežejo kapitalsko ustreznost, podjetniških vrednostnih papirjev ni, ne vem, zakaj se v podjetjih ne odločajo zanje, je dodal Draško Veselinovič. • M. Volčjak ^geomehanika se previdno ozira tudi na nekdanje trge orje izvažajo v Libanon -to* ^lucnaniKa Trakt _ ^8romehaniki so leta 1990 začeli izdelovati taktorje, vse več jih izvozijo. Hrastje, maj - Agromehanika v Hrast-jah pri Kranju ze nekaj let izdeluje traktorje, ki so posebej primerni za d?to na strmih terenih v poljedelstvu, vinogradništvu, sadjarstvu in gozdarst-Prilbižno 70 odstotkov jih izvozijo, J'Jtevilne evropske države, pred kratkim pa so prvo pošiljko traktorjev Poslali celo v Libanon. Previdno se Jpet obračajo na trge bivše Jugoslavije, b so imeli včasih kar 80-odstotni delež, v Hrastje danes spadajo v občino Šenčur, zato ne moremo več reči, da je Agromehanika kranjska firma, vendar Pa Še vedno mnogi pravijo, da se Hrastje nahajajo pri Kranju. Navsezadnje je res tako, čeprav nismo imeli nobene Jrebe, da bi se Hra; kranjsko občino, kakor so pred razmišl tal! --« pola bi se Hrastje vključile v — občino, kakor so pred razmišljali nekateri, pravi direktor Agromeha-mki Lazar. Agromehanika se ukvarja s proiz-vodnjo in trgovino, danes ima približno sto zaposlenih, pred leti jih je bilo 40 več. Pred osamosvojitvijo Slovenije je namreč imela kupce predvsem v Srbiji j* na Hrvaškem in jugoslovanski trg je kar 85- do 90-odstotni delež. proizvodnji, saj so za dotedanje izdelke -predvsem škropilno tehniko - poiskali nove trge, več pa v trgovini, ki se je ukvarjala predvsem s prodajo traktorjev tovarne IMT Beograd in Tomo Vinko-vič Bjelovar, od 500 do 600 so jih prodali letno. Slednja je danes "klinično mrtva", kakor pravi direktor Lazar, zato so morali poiskati nov program. Ker so prej že izdelovali sestavne dele za traktorje Tomo Vinkovič, so se odločili, da jih začnejo izdelovati sami. Poslovne stike so imeli z italijansko firmo Antonio Carraro, ki izdeluje traktorje za vinogradnike, gozdarje in hribovske kmete, pri nas pa je iskala nove dobavitelje. Vsekakor je bil to pomembna spodbuda, v Agromehaniki so skonstruirali svoj traktor, sodobne oblike in zglobne konstrukcije, s pogonom na vsa štiri kolesa in primeren za vse terene. Konstrukcija je njihova, v traktorje pa vgrajujejo italijanske motorje, tako ima lastna proizvodnja približno 60-odstotni delež. Izdelovati so jih začeli leta 1990 in z njimi uspeli, gozdarstvu. Razvili so tudi komunalni traktor s prednjo hidravliko in pogonsko gredjo, zato je primeren za različna komunalna dela, saj je nanj moč namestiti različne priključke, kot so rotacijska kosilnica, plužna deska za sneg, manjše rovokopače, kopače za polaganje kablov, rolbo za sneg itd. Približno 70 odstotkov traktorjev izvozijo, največ kupcev imajo na Madžarskem, Češkem, Slovaškem, v Italiji, v zadnjem času tudi na Hrvaškem, v Bosni in v Makedoniji. Previdno se ozirajo tudi na srbski trg, tako so pred kratkim škropilno tehniko predstavili na novosadskem kmetijskem sejmu. Srbski trg seveda za Agromehaniko seveda ne bo več tako pomemben kot nekdaj, vendar pa računajo tudi na prodajo v Srbijo. Zelo dobro tudi že sodelujejo z Romunijo, poslovne stike pa navezuje tudi s kupci izven Evrope. Tako so pred kratkim prvo pošiljko traktorjev poslali v Libanon, kjer so s traktorji zadovoljni, zato računajo, da bo posel dobro stekel. Agromehanika tako danes uspešno saj so jih izdelali in seveda prodali že posluje, lani so imeli približno milijardo blizu 600. Družina traktorjev AGT 830 tolarjev prometa, letos pričakujejo še egadelj je razumljivo, da so imeli ima 24 do 36 konjskih moči, posebej pa večjega. V prvih štirih mesecih so so primerni za strme terene v polje- namreč že dosegli 400 milijonov tolar- delstvu, vinogradništvu, sadjarstvu in jev prometa. • M.V. imel Zate usrïï 1 vcl,ko težav> vendar so jih peSno Premagali. Manj težav je bilo Sejem obrti in podjetništva Izšel je novi katalog. Obrt ima v teh krajih dolgo tradicijo. Domžale, 31. maja • Območna obrtna zbornica Domžale je na tiskovni konferenci predstavila prenovljen katalog obrti in podjetništva. Dobiti ga bo moč na zdaj že 7. razstavi in sejmu obrti in podjetništva štirih občin, ki bo od 7. do 14. junija v teniški hali v športnem parku Domžale. V katalogu je zbranih več kot 800 družb z omejeno odgovornostjo tu približno 1650 obrtnikov iz občin Domžale, Mengeš, Moravče in Lukovica. Izšel je v nakladi 3000 izvodov in ga bodo brezplačno delili obiskovalcem sejma. Katalog je pregleden in koristen seznam različnih dejavnosti. Na 4000 kvadratnih metrih bo razstavljalo 160 članov obrtne zbornice štirih omenjenih občin, Srednja usnjarska in kovinarska ter inovatorji. Za razstavo in sejem, ki jo bo pred teniško dvorano slavnostno odprl minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, je domžalska občina namenila 2 milijona tolarjev. Predsednik Občinske obrtne zbornice Domžale Marjan Smolnikar je obljubil, da bo razstava pestra, za dobro voljo pa bo poskrbel zabavno-družabni del. ki bo trajal do poznih ur. Na konferenci so predstavniki občin nakazali tudi nekaj problemov, ki tarejo njihove obrtnike. V manjših občinah, kot sta Lukovica in Moravče, nimajo prostorskih možnosti za razvoj in opravljanje dejavnosti, pa tudi zakonodaja jim ni naklonjena. Podrobneje bodo o tem spregovorili na problemski konferenci pred otvoritvijo razstave. Tekmovanje slovenskih krajev Kranj, 30. maja - Turistična zveza Slovenije bo tudi letos izpeljala tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja "Moja dežela - lepa, urejena in čista." Kraji bodo razvrščeni v osem skupin: večja mesta, srednja in manjša mesta, izrazito turistični kraji, turistični kraji, kraji s prehodnim turizmom, izletniški kraji, hribovski kraji in drugi kraji. Posebej pa bodo ocenjevali tudi večja in manjša zdravilišča, osnovne in srednje šole ter kampe. Hkrati bo potekalo več vzporednih tekmovanj: ocenjevanje bencinskih servisov, pošt, železniških postaj, mejnih prehodov, gasilskih domov, kmetij, planinskih domov, policijskih postaj, vojašnic, Mercatorjevih in Merkurjevih trgovin, kopališč in industrijskih podjetij. INFORMACIJE OBMOČNE ZBORNICE ZA GORENJSKO -ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE 1. SEMINAR O MEDAMERIŠKI RAZVOJNI BANKI (IDB -Interamerican Development Bank) S POUDARKOM NA MOŽNOSTI UDELEŽBE NA LICITACIJAH V DRŽAVAH LATINSKE AMERIKE - Ljubljana, 4. 6. 1996 Ministrstvo za finance in Gospodarska zbornica Slovenije organizirata v sodelovanju s predstavništvom Medameriške razvojne banke v Parizu dne 4. 6. 1996 seminar o Medameriški razvojni banki, ki bo predstavil banko, cilje in možnosti udeležbe slovenskih podjetij na licitacijah za projekte, ki jih ta banka financira ali sofinancira v državah Latinske Amerike. Informacije o programu seminarja in prijavnico dobite na Območni gospodarski zbornici - Združenje podjetnikov Kranj, tel.: 222-584. Pohitite s prijavami! 2. POSLOVNA KONFERENCA MED BELGIJSKIMI IN SLOVENSKIMI PODJETJI KOVINSKE, ELEKTRO NDUSTRIJE IN METALURGIJE, Ljubljana 26. in 27. junija 1996 Dne 26. in 27. junija bomo na Gospodarski zbornici Slovenije organizirali poslovno konferenco med belgijskimi (člani Fabrime-tala) in slovenskimi podjetji kovinske industrije, elektroindustrije ter metalurgije. Poudarek srečanja je na možnosti vzpostavljanja dolgoročnih proizvodnih kooperacij in na skupnih vlaganjih belgijskih podjetij v Sloveniji. Dodatne informacije in prijavnico dobite na Območni gospodarski zbornici - Združenje podjetnikov Kranj, tel.: 222-584. Prijave v najkrajšem možnem časul 3. POSLOVNO SREČANJE INTERPRISE 1996 -PROIZVAJALCEV IZ ELEKTRO INDUSTRIJE, Vicenza 21. in 22. 10. 1996 Gospodarska zbornica Slovenije Združenje podjetnikov Slovenije organizira v Vincenzi v Italiji 21. in 22. oktobra 1996 poslovno srečanje proizvajalcev iz elektro industrije iz Italije, Nemčije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Srečanja se bodo udeležili: • proizvajalci elektro komponent • proizvajalci elektronike povezane z avtomatizacijo proizvodnje • inženiring podjetja Informacije in prijavnico dobite pri Območni gospodarski zbornici -Združenju podjetnikov Kranj, tel.: 222-584. Prijave do 7. 6. 1996. ELMsI r® line d.o.o. Begunje št. 1 Begunje na Gorenjskem Razvoj in proizvodnja smuči K SODELOVANJU VABIMO NOVE SODELAVCE ZA DELO PRI VODENJU PROIZVODNJE, TEHNOLOŠKEM IN RAZVOJNEM PODROČJU Zaželena je visoka ali višja strokovna izobrazba ustrezne tehnične smeri, lahko tudi začetniki, aktivno znanje enega tujega jezika in smisel za samostojno in timsko delo. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba ELAN LINE, d.o.o., Begunje št. 1, Begunje na Gorenjskem, 8 dni po objavi. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Steklarstvo Marjan Frlan Posebnost delavnice je brušenje fazet Z znakom SQ vsekakor lažje prideš do posla, hkrati pa pomeni obveznost, da še naprej delaš kvalitetno. Škofj ja Loka, 30. maja - Marjan Frlan ima steklarsko delavnico v najetih prostorih na Grencu pri Škofji LokiJ po šestih letih pa načrtuje izgradnjo lastne steklarske delavnice. Postaviti jo namerava na križišču v Starem dvoru, kjer naj bi bilo nekaj prostora tudi za druge lokale, seveda za mirno obrt, trgovino ali poslovne pisarne. Steklarstvo Marjan Frlan z Grenca pri Škofji Loki je na zadnjem kranjskem sejmu "Slovenski proizvod-Slovenska kakovost" prejelo znak SQ in na razstavnem paviljonu smo si lahko ogledali nekaj ličnih izdelkov iz stekla. Odtlej je minilo že več kot pol leta in Marjan Frlan pravi, da znak SO vsekakor nekaj pomeni, lažje prideš do posla, saj ustvarja zaupanje. Seveda pa je hkrati tudi obveznost, da moraš kva-liletno delati še naprej. Sicer pa steklarju Marjanu Frlanu dela ne manjka, v šestih letih se je i svojo delavnico že dodobra uveljavil in na seznamu objektov, ki jih je doslej opremil, je kaj nekaj znanih in uglednih hiš: osrednja posloval- nica Creditanstalt-Nove banke v Ljubljani, potovalna agencija Globtour v Maksimarketu v Ljubljani, Duty free shop na brniškem letališču, bančna poslovalnica SKB v Domžalah, trgovski center Loka v Medvodah, drogerija Elita v Kranju, restavracija Palermo v Škofji Loki in še bi lahko naštevali. Veliko sodeluje z znanimi gorenjskimi mizarji, kot so Šenk v Britofu, Sitar v Šenčurju, Tavčar v Škofji Loki, Dom oprema v Železnikih itd. Vrhunsko pohištvo, kakršnega denimo izdelujejo Šenkovi, zahteva tudi kvalitetno steklene sestavine, zato je Frlanovo sodelovanje s Šenkom svojevrstna referenca. S steklarstvom se je začel Marjan Frlan v svoji steklarski delavnici. Mirka Vadnova 8 4000 Kranj tel., fax: 242-541 Delovni čas: 8.-17., sobota 8.-12. ure • ZELO UGODNO NOVI MOPED APN 6S 126.000 SIT - Različne barve, za gotovino popust 3 % = 119.700 SIT - Možnost nakupa na 3 čeke - RABLJENA VOZILA •MAZDA626 1.90 58.000km 15.500DEM - R 5 CAMPUS 1.92 62.000 km 7.600 DEM ■R 25 GTS 1.90 130.000 km 12.300 DEM •FIATUNO60S 1.93 87.500km 8.800DEM - ZASTAVA 101 GTL 1.87 114.000 km 1.500 DEM ZA VSA VOZILA MOŽEN KREDITI OPRAVLJAMO PREPISE VOZIL (TUDI ZUNANJIH)! - ŠKODA FAVORIT GLX 1.94 25.000 km 10.500 DEM - FORD 0RI0N GHIA 1.6si 1.91 87.000 km 14.000 DEM ■R5GT TURBO 1.88 94.000 km 8.300 DEM ■BMW316 1.87 200.000km 8.700DEM prodaje iti servisiranja vozil Vsi obiskovalci boste sodelovali v nagradnem žrebanju praktičnih nagrad, ki bo v soboto, 8. junija ob 12. uri na pbšcaai ored našim salonom COSItlOS d o o. Ljubljana, Celovška 182, tel.:15-95-333, 553-153 ukvarjati pravzaprav po naključju, saj je po poklicu trgovec in komercialni tehnik. Ko je bil zaposlen pri škofjeloškem Obrtniku, so mu zaupali vodenje steklarne, kjer pa je zanj delo kmalu postalo preveč serijsko, rutinsko, zato je pred šestimi leti šel na svoje. Prva leta niso bila lahka, saj je moral nakupiti orodje in stroje, ki niso poceni, in se seveda še marsikaj naučiti. Steklarska obrt ima častitljivo starost, vendar pa so nove tehnologije pripelje do velike izbire stekel in različnosti njegove uporabe. Marjan Frlan danes obvlada najzahtevnejša steklarska dela, saj ne zastekluje le stavbnega pohištva, temveč se loti tudi notranje opreme stanovanj in lokalov, tudi večjih poslovnih stavb. Iz kaljenega stekla izdeluje pregradne stene, zas-tekljuje balkone in zimske vrtove itd. Posebnost njegove steklarske delavnice pa je brušenje fazet oziroma fazetiranje, kakor temu pravijo steklarji. Z brušenjem pod različnimi koti - od treh do 45 stopinj - ter s poliranjem doseže različne lome svetlobe in tako steklo zašije v vsej svoji eleganci. Zlasti fazetiranje opravlja tudi Za druge steklarje. Zdaj ima zaposlena že dva steklarja in za vse tri ter seveda za vse stroje so najeti prostori na Grencu postali pretesni. Pred časom je že kupil zemljišče ob križišču v Starem Največji problem je neplačevanje, pravi Marjan Frlan, obrtniki smo pri tem povsem nemočni, saj so sodne poti dolge in neprijetne, zavlečejo se v več kot tri leta. Z materialom in opremo' danes ni težav, vse je moč kupiti, če si slab plačnik, materiala pač ne dobiš več. Pri končnem izdelku pa te zanke ni in prav nič ne moreš napraviti, če stranka ne plača računa. Paviljon na kranjskem sejmu, kjer je jeseni prejel za svoj izdelke prejel znak SQ. dvoru, trenutno je v izdelavi načrt za lokacijo. Gre namreč za občutljivo lokacijo, strokovnjaki pravijo, da je to eno od "oken" Škofje Loke, zato so pri načrtovanju zelo previdni. Vsekakor se strinjam, da morajo biti stvari za gradnjo dobro pripravljene, pravi Marjan Frlan, saj si želim, da bi ob moji steklarski delavnici in prodajnem salonu dobil prostore še kakšen lokal, seveda za mirno obrt, trgovino ali poslovno pisarno, saj bo tako tja prišlo več ljudi. • M.V. RD, d.d., ODKUPUJE PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE PRODAJE: Union 7.000 SIT; Pivovarna Laško 1.500 SIT, Droga 10.500 SIT, Lek 6.500 SIT, Krka 4.500 SIT, Kovinotehna 300 SIT; Sava 2.700 SIT, Mitol 900 SIT, Radenska 500 SIT, Mercator, Etol... RD, d.d., Tomšičeva 3, Ljubljana; Tel.: 126 31 98,125 70 56 ODKUP v Kranju: Infico, d.o.o., Maistrov trg 7, Tel.: 212 167 in 211 680 V dneh od 3. do 8. junija vas vabimo na ploščad pred našim salonom na Celovški 182, kjer vam bomo prikazali celoten prodajni program J&Lco&tnos d o.o. MESEC POPUSTOV ZA VOZILA ALP ROMEO od 27.5.f§| 28.6. Predoslje pri Kranju - V petek so s koncertom okteta Vrtnica iz Nove Gorice in pihalne godbe SVEA Zagorje v kulturnem domu slovesno beležili peto obletnico delovanja salona pohištva ARK MAJA, ki posluje v isti stavbi. Ob tej priložnosti je komercialni direktor SVEA Zagorje, ki ima od nedavna v salonu Ark Maja poseben razstavni prostor s SVEA kuhinjami, predstavnikoma slavljenca izročil tudi priznanje za dobro sodelovanje in priložnostno darilo. Na slovesnosti ni manjkal tudi generalni direktor SVEA Zagorje Miroslav štrajhar, navzoči pa so bili tudi predstavniki ostalih največjih dobaviteljev in kupcev. TRGOVINA "PRI JURETU" GOLNIŠKA C. 30, KRANJ (MLAKA) PRODAJAs barv, lakov, čistil, galanterije, vseh vrst lepil, slikopleskarskega orodja, parketa, zaključnih letev, napušča... NOVO: MIZARSKE STORITVE V DELAVNICI IN NA TERENU: izdelava in montaža napuščev, izdelava pregradnih sten (KNAUF) ter stenskih in stropnih oblog Odprto: 7. - 19., sobota 7. - 13., tel. 213-558, mobitel: 0609/620-873 MESETAR Da bi se zavarovali pred "norimi kravami"! Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Ostetf je izdal dve odredbi, s katerima naj bi slovensko govedorejo I porabnike govejega mesa in izdelkov iz govedine še dodatno zavarovali pred govejo spongiformno encefalopatijo oz. boleznijfl norih krav, ki se je iz Anglije razširila še v številne evropsfr države. Prva odredba, ki bo začela veljati jutri, v soboto, prepoveduje uporabo govejih možganov, celotne hrbtenjač vranice, priželjca, črevesja od dvanajstnika do zadnjika in vidfl*1 limfatično tkivo govedi za prehrano ljudi. Druga odredba, kij{ začela veljati že v soboto, prepoveduje uporabno mesno kostitf moke in krmnih mešanic, v katerih je mesno kostna moka,v prehrani prežvekovalcev. Cene njiv Če sodimo po informativnih ali izhodiščnih cenah, ki nam jih j{ posredoval ing. Pavel Okorn iz Škofje Loke, sicer sodni cenilec i" izvedenec tudi za kmetijska zemljišča in kmetije, se cene njiv fl' Gorenjskem precej razlikujejo. Najvišje so na območju kranjsk* in škofjeloške upravne enote, najnižje pa na območju jeseniške $ tržiške. Bonitetni razred Cena njiv (v sit/m2) na območju upravnih enot: *Kranj,Šk. Loka 'Radovljica "Jesenice *TrŽU 1. 452,70 414,70 353,80 2. 407,50 373,00 318,50 3. 362,00 332,00 283,00 4. 317,00 290,50 247,50 5. 272,00 249,00 212,50 6. 226,50 207,50 177,00 7. 181,00 166,00 141,50 8. 136,00 124,50 106,00 350-2 280.J 210,50 175$ 140$ 105,0 Enake informativne oz. izhodiščne cene kot za njive veljajo tU0*1 za intenzivni sadovnjak, medtem ko so cene za vrtove dvakrat visj6 Priročnik o fitofarmacevtskih sredstvih Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je izdal" prvi Priročnik o fitofarmacevtskih sredstvih v Republik Sloveniji. Priročnik vsebuje seznam vseh fitofarmacevtskih sredstev, ki so bila do konca minulega leta v naši drŽaV registrirana za uporabo, in še poseben seznam okolju "prijaZ" nejših" sredstev. Ob vsakem sredstvu so poleg splošnih podatko še podatki o strupenosti, namenu, načinu uporabe in karenci- Priročnik vsebuje tudi seznam slovenskih imen za rastlinsk škodljivce, seznam proizvajalcev in seznam trgovskih imen z^ tovrstna sredstva, eno od poglavij pa razlaga vsebino zakona zdravstvenem varstvu rastlin. Cena priročnika je 3.500 tolarje^ ^1' ASTRA PE KRANJ PREŠERNOVA 10, TEL: 223-770 30 let OB JUBILEJU 10% POPUST na vse artikle ob gotovinskem nakupu od 3. do 30. junija 1996 Obiščite nas - izkoristite ugodnost. iOOjyNlCINTt STARI DVOR Škofja Loka, Kidričeva 26, tel.: 634 - 800 UEUKA PRODAJNA AKCIJA SE TRAJA -+ DO 15. JUNIJA 15% POPUST ZA SVETILA ^ MS0 -► DO 15. JUNIJA 10% POPUST ZA KOLESA VRTNIH KOSILNIC . LEŽALNIKOV, VRTNIH STOLOV IN M1* BELE TEHNIKE PHILCO, GORENJE MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV l[\ NOVO!!! OD Í. JUNIJA DALJE VELIKA IZBIRA REZERVNIH DELOV ZA ^ KMETIJSKO MEHANIZACIJO PROIZVAJALCA 1, 'km&im stroju kovinOtehna NEMOGOČEJE MOGOČE!!! Petek, 31. maja 1996 té 17. STRAN • GORENJSKI GLAS VREME Vremenoslovci so nam tako za danes kot za soboto in nedeljo pripravili pravi paket sonca in toplote. Že danes bodo temperature od 23 do 27 stopinj C, tudi Jutri in v nedeljo po prijetno toplo. Le v gorskem svetu bodo predvsem v popoldnevih posamezne plohe. LUNINE SPREMEMBE Ker bo jutri polna luna nastopila ob 22.47, nas bo glede na Herschlov vremenski ključ nosilo po lepem vremenu. Bled k' Bohn, kva pa druzga * SLOVENSKA GLASBA NAVDUŠILA JAPONCE - JURE FRANKÒ V prvi polovici maja se je manjša skupina Slovencev opravila v deželo smehljaja - na Japonsko, z namenom, Predstaviti Slovenijo v pesmi, plesu, kulinaričnih mojstro-Vlnah in smučarskih demonstracijah. Pobudnik predstavitve je bil eden naših najboljših smučarjev Jurij Franko (srebrna olimpijska medalja v je na Japonskem verjetno še bolj cenjen kot Jure bo gost v oddaji Glasba ie življenje in zaupam vam lanko, da bo zapel tudi kakšno japonsko pesem. O yovenskem tednu v japonskem mestu Arai pa pravi: Odmevalo je od gora, Japonci so zelo navdušeni in ?Vrstno sodelovanje se bo nadaljevalo vsako leto, s tem, a vojno slovensko promocijsko ekipo še razširili. Japonci njtnajo najboljše predstave o Sloveniji, tako da so taki obiski obojestransko dobrodošli." v oddaji vam bom predstavila tudi japonsko tradicionalno 8l<*sbo, ki se tako kot ljudje, močno razlikuje od slovenske. GLASBENA ANEKDOTA TEDNA Kaj menite o tem violinistu?" je vprašala gostiteljica na NOVOSTI nekem sprejemu. D Spominja me na Padarevskega," je odgovoril George Befnard Shaw. Toda Padarewski ni violinist!" Ta gospod tudi ne!" je pojasnil Shazu. Seveda se niste dali presenetiti in ste bržkone kot iz topa na papir izstrelili Bled, namreč Alpski večeri se zares dogajajo v tem prelepem koncu Gorenjske (no Blejci, a imam kakšne bonitete, oziroma bonitete = base, jajca, špeh, kakšen liter vina in seveda Baaaali čokoladice). Baje, da je o teh krajih Prešeren pesnil takole: Dežela kranjska nima lepega kraja, ko je z okol'sno ta podoba raja..., za kar spoznanje se zahvaljujem eni fest blejčanki. Torej Hvala. Moram pa napisati, da tokrat zares niste skoparili z dopisnicami, saj jih je prišlo res veliko, kar pomeni, da še vedno obvladate tudi narodnozabavno sceno, ne glede na to ali tako glasbo poslušate ali ne. In tako je po svoje tudi prav. Iz Ribnega slišim, da je takrat, ko je na Bledu Alpski večer, pravi "nornhaus" na tamkajšnjih cestah, kar je seveda čisto verjetno, saj so ponavadi vstopnice za to prireditev razprodane kot bi mignil. Priznati pa je potrebno, da bo, dokler ne bo kekšne obvoznice mimo Bleda v Bohinj, cestni nornhaus v poletnih mesecih vsako soboto in nedeljo. Soglašate. Ja. No tako je lepo, da smo vsi složni, torej, da vsi potrdite, kar rečem jaz. To je prava demokracija ane. No pa dajmo požrebat zadevo, a kva... Nagrado tokrat prejme:Cvetka Tusek, Lenart 11, 4227 Selca. Čestitam, počakat dopis pa bo. IQL+ V ~ ŠKODA m" Volkswagen Group Kar se tiče novosti, se je te dni bržkone zgodila ena velika stvar, hmmm... vsaj za nekatere, namreč izšla sta nekakšna The best of cedeja nekdanje sarajevske skupine Zabranjeno pu-šenje. Vam rečem zakon. Druga zadeva je se mi zdi najnovejša plošča tudi nekdanje JU metal skupine Divlje jagode, potem je tu baladna zadeva bržkone enega najboljših JU igralcev Radeta Šerbedžije (ki ima mimogrede tudi slovensko državl-janstvo) z naslovom "Za-boravi", iz Postojne oziroma tamkajšnje okolice prihaja odlična skupina Spiritual Pyro-technics ( lahko ste jo videli v Roki ročka s komadom Servant), naslov njihovega cedeja Èa je "The Material Empire Is )ying". Še dve zadevi slovenskega porekla sta tu in sicer žirovska skupina Lintvern s svojo prvo ploščo (predstavili jih bomo v eni prihodnjih številk) ter Anja Rupel z novim albumom "Življenje je kot igra". Še tri techno kompilacije: Power mix 2 (radia Salomon), Maxi dance sensation in pa še ena z naslovom Bravo Hits. Vstopnice: East 17 so zaenkrat prestavljeni na kasnejši datum zaradi bolezni v ansamblu (baje je eden njihovih vodilnih, pevec al pa kitarist nekaj zbolel), karte pa so seveda še v prodaji. Tu so seveda vstopnice za Sex Pistols, ki bodo v začetku julija in pa seveda za Motor-head, ki bodo v Ljubljano prišli 15. junija. Tako, to je vse. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 218: Ops, smo pa že kar nekaj napisali. Vprašanje za tokrat se glasi: hmmm... tokrat pa bo zadeva malo težja, namreč kateri muzikant iz skupine Agropop je fant od Anje Rupel (za pomoč lahko prelistate kakšnega starih Glasovih Asov). Rešitve čakam do srede, 5. junija, seveda na Gorenjski glas, pripis "Jodlgator". Tako... aja še to... kar se tiče zadnjega obiska Pop designov pri Aligatorju, je s fotografijami bolj tako, sicer pa vprašte malo Aligatorja, Presidente pa sem že poslušal, pa je šlo prehitro mimo, t'k d' se n'č n' spomn'm. Čav.. Zgodilo se je, hm, v majhni gorenjski vasi. V Dupljah, kaj bi bili misteriozni! Kar je bilo res> je bilo res. Zgodbica je seveda zabavna, *a Kogar pač je. Za tako ali drugače prizadete zanesljivo ni> saj si še do zdaj niso opomogli od šoka. Govori pa 0 tem, da je človeška iznajdljivost brezmejna. Če Gorenjca *aJ razjezi, gre na tak ali drugačen način do bridkega konca. Na vasi so cestarji asfaltirali, Polagali dolgo pričakovani ufalt. V naših na novo nasta-uh majhnih občinah so nas-Ploh pohiteli predvsem Z Kfaltiranjem, medtem ko se, Zanimivo, v starih občinah tozadevno nič ne dogaja. Kar Poglejmo naokoli: v malih °°Činah se vedno kaj prenavl-!a in obnavlja, v velikih obči-n°h se pg do onemoglosti 8fedo strankarske dirke in trike. Tako so torej v naše Duplje Pridrveli cestarji. Da polotijo asfalt. Še povsod, kamor prihi-u)o, so lepo sprejeti - kako tudi "e> saj narod leta in leta čaka, Kdaj se bo lahko vozil po tsfaltu. Tudi v Dupljah so bili večinoma navdušeni, vendar -ne vsi. V Dupljah se nekaj vašča-nov nikakor ni strinjalo, da se Po njihovem zemljišču asfalta, zato so se na vso moč upirali. Vsega vajeni cestarji Pravijo, da v dolgo letih, odkar so pri tem poslu, še niso bili doživeli kaj takega, tot se jim je zgodilo ravno v °upljah. Ko so polagali gramoz za asfaltno prevleko, so na odseku, kjer stanujejo občani, ki asfalta nikakor nočejo, doživljali njihove glasne proteste. Kot da bi bili cestarji krivi, da delajo, kar delajo! A to ni še nič. Ker se cestarji niso hoteli umakniti - saj se tudi niso smeli - so jezni občani od nekod privlekli cev in začeli z vodo špricati po nebodigatreba cestnih delavcih! torej na streho lastne hiše in od tam z vodnim curkom ciljali na polagalce asfalta! Prizor za bogove - doli na cesti mirni in pridni delavci, zgomj na strehi jezni občani z gumijasto cevjo v roki in - špric špric po delavcih! Požarno - varnostna zaščita z odliko! Cestarji so skakljali sem in tja pred vodnimi curki, a Tema tedna Glosa Pošpricani cestarji Cestarji, ki tudi proti volji občanov polagajo asfalt, so deležni groženj, zmerjanja, celo brc. Niti tisti, ki imajo najdaljši cestarski staž, pa še niso doživeli, da bi jih jezni občani -špricali z vodo. Vodni curek iz hišne pipe je popolnoma uiti ^mu deikuz bil najbrž premalo učinkovit, neba ni biht mogoče. Jeza zato so se jezni občani dom islili, da bi bila zadeva znatno bolj učinkovita, če bi špricali cestarje - z višine! Zlezli so špricarjev je bila pač obilna, njihov poloiaj tam zgoraj imeniten. Kako ubežati vodnemu curku, če te nekdo cilja s strehe, od koder te presneto dobro vidi? Ni rešitve. Kar je res, je res. V Dupljah zanesljivo nimajo nobenih problemov s pritiskom vode v pipah. Marsikje tak položaj špricarja ne bi bil mogoč, saj nekaterim voda komaj teče iz spodnje pipe, kaj šele, da bi bruhala iz cevi celo s strehe! In kaj se je nadalje zgodilo? Nadalje se je zgodilo to, da so premočeni cestarji kljub temu povaljali tisti gramoz. A ko so se naslednji dan vrnili, je bil gramoz, ki je čakal na asfaltno prevleko, ves zgužvan. Ponoči so jezni neznanci bredli po tistem pesku, da naslednji dan ni bila stvar za nikamor. Ni šlo drugače kot tako, da je na prizorišče vstopila sama -policija. Brez policijske intervencije se na tem dupljanskem odseku ne bi bilo nič oziroma ne bi bilo asfaltka! Ob prisotnosti uniform se je potem zgodil čudež. Cestarji so na hitrico gramoz spet spravili skupaj in na brzino polotili na tem koncu tako nezaželeni asfalt. Gor - dol, dol - gor pa smo - opravili. Jadrno so pospravili delovno orodje in odbrzeli. Upajmo, da bo asfalt, če ie je, zdržal. Kljub temu, da je bil položen v rahlo nenavadnih okoliščinah, ob asistenci policistov in v rekordnem času. Resnična zgodbica je poučna. Če Gorenjcu ni kaj všeč, bo svojo državljansko nepokorščino kazal na najbolj izvirne načine. Tudi tako, da bo splezal na streho in - špricai. • D.Sedej ZA QOÜEW&CE 1^3 ©DiEMJJCiS OD 3. 6. - 8. 6. 1996 LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. IMPERIO - CYBER DREAM 2. GIMME 5 - KO UGASNEJO LUČI 3. ANJA RUPEL - DOLGA JE NOČ 4. BEAT SYSTEM - FESH 5. POWER DANCERS - VŠEČ SI Ml 6. UNIVERSE - EVERYBODY IS A STAR 7. CT GROOVE FEAT, MANN - MAD 8. CUPIDO - HISTRORIAS DE AMOR 9. GINA G. - OOH AAH... JUSTA LITLE BIT 10. SANDY B. - MAKE THE WORLD GO ROUND 11. NEW/NAPOLEON - NAPOLEON 12. TINNY TOT - LABAMBOLINA 13. NEW/ LOS DEL RIO - MACARENA (remix) 14. NEW/ ICE MC - GIVE ME THE UGHT 15. NEW/ ALEXIA - SUMMER IS CRAZY 16. SANDY B. - MAKE THE WORLD GO ROUND 17. NEW/ FOXTER - LEMON TREE 18. MZ HEKTOR - DANES JE MAXIMALNO DOBER DAN 19. BLACK NERO - RING MY BELL 20. WIGHFIELD - SEKY EYES 21. NEW/ PISQUITO - MAMBO IN THE HOUSE 22. NEW LIMIT - IN MY HEART 23. LADY SHELLY - SWEET PARTY 24. NEW/ PLACTX - BTT- BABBA 25. BARRY STEWART - LOOKING FOR SOMEBODY 26. NEW/ DJ ROMAN - HOUSE IS MINE 27. NEW/ CHARY LEMNOISE AND MENTOL THEO - YOUR LOVE 28. BAR - GET UP 29. TOTAL GROUND - CAN YOU FEELTHE MÀGIC 30. ZHIVAGO - CELEBRATE THE LOVE LESTVICA NAJP0PASTIH 15 1. EROS RAMAZZOTTI - PIU BELLA COSA 2. SENDI - MACHO MAN 3. DAZ - OPROSTI Ml 4. MR. PRESIDENT - COCO JAMBO 5. CAUGHT IN THE ACT - DON T MAKE AWAY 6. MARIAH CAREY - ALWAYS BE MY BABY 7. ČUKI - SONCE 8. FUN FACTORY - DONT GO AWAY 9. NEW/ GARBAGE - STUPID GIRL 10. VIU RESNIK - IŠČEM TE 11. NEW/ CELINE DION - BECAUSY XYOU LOVED ME 12. GEORGE MICHAEL - FAST LOVE 13. NEW/ OPUS - JUST FOR FUN 14. NEW/ DEF LAPPAR - SLANG 15. SOULTANS - CAN'T TARE MY MAND OFF YOU TRŽIŠKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz Lep pozdrav, prijatelji Tržiškega Hita, lestvice naj glasbe Radia Tržič. V ponedeljek sva z Vesno ostala brez gosta, tako da nama je bilo kar malo dolgčas, vendar ne za dolgo, ker ste naju pridno klicali. Z vašo pomočjo sva izoblikovala novo lestvico, podelila dve nagradi in povabila gosta v studio. NAGRAJENCA: nagrado AVTOTEHNE VEDAMIX, Tržič prejme Špela Mrak; Naklo. Nagrado VRTNARIJE GOMZI, Podbrezje pa prejme Marija Nardoni; škofja Loka.Sotrpm v studiu bo Damjan iz Tržiča, čestitava!!! ČAO! Vesna in Dušan Lestvica: 1. Sexy eyes - WHIGHFIELD (3) 2. Sonce - ČUKI (6( 3. Všeč si mi - THE POWER DANCERS (5) 4. Iščem te - VILI RESNIK (4) 5. X files-DJ. DADO (15) 6. Always be my baby - MARIAH CAREY (12) 7. Drill instructor - CAPTAIN JACK (2) 8. Don 't walk away - CAUGHT IN THE ACT (novo) 9. Dan najlepših sanj - REGINA (1) 10. Children/Yoyage yoyage - OSČAR (novo) 11. Spread your love - 2 UNUMITED (7) 12. Piu bella cosa - EROS RAMAZZOTTI (8) 13. Macho man - SENDI (novo) 14. Do ya think l'm sexy - E.T. (novo) 15. Dekle v baru - RAF (14) Izpolnite kupon in ga pošljite na Radio Tržič, Balos 4, Tržič, do 3. junija: KUPON Glasujem za skladbi: št. Moj predlog: Moj naslov: in št. GREMO V DISCOTEKO LIFE Oddajo pripravlja in vodi Nataša Bešter Živjo, živjo! V našo oddajo GREMO V LIFE vas vabim spet v sredo, 5. junija, ob 17. uri. Slavko obljublja dobro glasbo - pravi, da jo bo prinesel kar v dveh kovčkih. Tudi nagrade bodo, seveda za tiste, ki boste dobili telefonsko linijo. Junij je mesec, v katerem se tudi v LIFU pripravljajo presenečenja. KAKŠNA? Povedali vam bomo v naši glasbeni oddaji GREMO V LIFE na RADIU KRANJ. Sicer pa je v naših oddajah še vedno Borut Petrič, ki prijazno poklanja kavbojke BLUE MOON v JEANS CLUBU Petrič v Kranju. Tudi Tanja in Bojan v PIZZERIJI BOTANA v Lahovčah presenečata naše nagrajence s pizzami po izbiri. Tu je tudi nagrada GORENJSKEGA GLASA in DISCOTEKE LIFE, zato hitro izpolnite kuponček, mogoče čaka nagrada prav na vas!!! KUPON V LIFU želim videti gosta: Moj naslov: KUPONE POŠLJITE NA NASLOV: RADIO KRANJ, 4000 KRANJ SOBOTA, 1. JUNIJA 1996 | NEDELJA, 2. JUNIJA 1996 TVS 1 8.30 Videostrani 8.45 Radovedni taček: Kos 9.00 Kljukčeve dogodivščine 9.15 Pod klobukom 10.00 Zgodbe iz školjke 10.35 Učimo se tujih jezikov: Francoščina 11.00 Proslava ob 150-letnici železnice na Slovenskem, prenos 13.00 Poročila 13.05 Hugo, ponovitev TV igrice 13.35 Videostrani 13.55 Gospodarji vrta, ameriška poljudnoznanstvena oddaja 14.45 Tednik, ponovitev 15.35 Christy, ameriška nadaljevanka 16.20 Skrivnostni svet Arthurja Clar-ka, angleška dokumentarna serija 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otroški program 17.10 Otroka gozdne jagode, norveška nadaljevanka 17.35 Tiri skozi čas: Ob 150-letnici železnice na Slovenskem, dokumentarna oddaja 17.55 Alpe Jadran 18.25 Ozare 18.30 Hugo, TV igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.05 TV nocoj, napovedniki 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.46 Šport 19.51 Utrip 20.10 Teater Paradižnik 21.15 Na pepelu raja, dokumentarni film 21.50 Turistična oddaja 22.05 Napovedniki 22.10 Včeraj, danes, jutri 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.30 Šport 22.50 Maks in železhikarji, francoski film 0.40 Poročila 0.45 TV jutri, Videostrani TVS 2 9.00 Euronews 9.45 Na zahod!, ameriški film (čb) 12.35 Popotovanje v Benetke, Interpreti Veneziani 13.30 Znanost od blizu, kanadska znanstvena nadaljevanka 13.55 Košarka NBA: 7. tekma dinala, posnetek 15.25 EP v ŠRG, posnetek iz Osla 16.25 Madrid: Evropski pokal Super lige v atletiki, prenos 18.30 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capo-distria 19.30 Na vrtu 20.05 Peter in Petra, slovenski mladinski film 20.55 Mala bobnarka, ameriški film 23.00 Exodos, kronika 23.10 Sobotna noč 1.10 Kolesarska dirka Giro d'Italia, posnetek 1.35 Teniški turnir Roland Garros, dnevni povzetek iz Pariza KANALA 9.00 Kaličopko, ponovitev otroške oddaje 10.00 Risanka 10.30 Glasbeni spoti 11.00 Dance session, ponovitev 11.30 Oddaja o stilu, ponovitev 12.00 TV prodaja 12.20 Predstavitev izdelkov 12.45 Videostrani 16.10 Chicaške zgodbe, ponovitev 17.25 Dekle na rodeu, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.00 Caught in the act, posnetek , posnetek koncerta 20.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.00 Shillingburški godbeniki, angleški barvni film 22.30 Dežurna lekarna, španska humoris-tična nanizanka 23.00 S kamero na potepu 23.30 TV prodaja 0.00 CNN poroča POPTV 9.30 Brisco County ml., ponovitev nanizanke 10.30 Srečni Luka, ponovitev italijansko-ameriške nanizanke 11.30 Highlander, ponovitev ameriške nanizanke 12.30 Obraz tedna, ponovitev 13.00 Formula 1, trening 14.00 Dosjeji X, ponovitev ameriške nanizanke 15.00 Robin in Ed, ponovitev filma 16.30 ITC magazin, ponovitev 17.00 Imamo jih radi 17.30 Beverly Hills, 90210, ponovitev ameriške nadaljevanke 18.30 Melrose Plače, ponovitev ameriške nadalje-vank4 19.30 24 ur 20.00 Bližnja srečanja tretje vrste, ameriški film; Richard Dreyfuss 22.30 Razprtije, ameriška nanizanka, 1. del; Mariel Hemingway 23.30 Kariera preko trupel, nemški TV 1.00 24 ur, ponovitev TV 3 9.00 Otroški in mladinski program 12.00 Vera in čas 13.00 Nečista I, ponovitev filma 14.30 Družinski studio 18.00 Rastline, dokumentarec 19.00 Dnevnik 19.30 TV prodaja 20.00 Nečista II, film 21.45 Skrivnostni kraji, dokumentarec 23.15 Kosec, ameriški barvni film; Pierce Brosnan HTV1 12.00 Dnevnik 12.20 Prizma 13.20 Istrske zgodbe 14.20 Briljantina 15.10 Vsi poročevalci sveta 16.00 Poročila 16.05 Televizija o televiziji 16.35 Sinovi viharjev 18.00 Turbo Umach show 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.10 Par excellence, zabavna oddaja 21.35 Bronco Billy, ameriški barvni film 22.30 Dnevnik 23.50 Svilena obleka, angleška nadaljevanka HTV2 14.10 Video strani 14.25 TV Koledar 14.35 Beverly Hills, 90210, ameriška nanizanka 15.25 Melrose Plače, ameriška nadaljevanka 16.10 Nenavadna pokrajina, dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Hrvaške župnije: Šibeniška župnija 22.20 Glasbeni spot 22.25 Od duha k duhi, dokumentarna serija 22.50 HR TOP 20 22.00 Vidikon 23.05 AVSTRIJA 1 10.20 Tolpa bambusovih medvedkov 10.45 Sobotna igra 10.55 Disneyjev festival 11.50 Harry in Hendersonovi 12.10 Klic v sili Kalifornija 12.5 Šport: Formula 1, trening dirke za VN Španije, iz Barcelone 14.05 Blossom 14.25 Princ z Bel Aira 14.50 Nick Foley 15.40 Seaquest DSV 16.30 Beverly Hills, 90210 17.15 Melrose Plače 18.00 Nogomet 19.00 Nonstop neumnost 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Musikantenstadl, glasbeno-zabavna oddaja, vodi Kari Moik 22.15 Šport v soboto 23.30 šport v soboto 23.30 Nepremagljivi - best of the best 2, ameriški akcijski film 1.00 Pravi šefi -vražji imperij, ameriška srhljivka 2.50 Klic v sili, Kalifornija 3.35 Melrose Plače, ponovitev 4.20 Beverly Hills, 90210 5.05 Princ z Bel Aira AVSTRIJA 2 11.05 Deset tisoč spalnic, ameriška glasbena komedija 13.00 Čas v sliki 13.10 Zibali bomo, avstrijska komedija 14.35 Noč pred premiero, nemški revijski film 16.10 Nabodeno v Avstriji, kuharski magazin 16.30 Alpe -Donava - Jadran 17.00 čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me hoče?, živali iščejo dom 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Spori, državljani se bojujejo za svoje pravice 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Oče, ljubi oče, švicarski TV film 21.40 Čas v sliki 21.40 čas v sliki 21.55 Vse je komedija: Zamenjava izmene, komedija v štirih dejanjih 23.25 Čas v sliki 23.35 Sedem let skomin, ameriška komedija; Marilyn Monroe 1.15 Kako počiti milijonarja?, ameriška komedija; Marilyn Monroe, Lauren Bacall 2.45 Reka brez pov-ratka, ameriški vestem; Marilyn Monroe, Robert Mitchum TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni spot 19.10 Mini pet (otroška glasbena lestvica) 19.25 Utrip Kranja (ponovitev) 19.54 Danes na videostraneh 20.01 EPP blok -2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Poročila 234. 20.25 Duhovna misel - 1. oddaja 20.35 Pred točnostno vožnjo veteranov Oldtimerjev na Šmarjetno goro 20.55 EPP blok - 3 21.00 Odprti ekran (ponovitev) 21.10 Kamera presenečenja: Avto-moto racing klub - old-timerji 21.25 4. gorenjsko prvenstvo harmonikarjev Besnica 95-1. oddaja (produkcija: Andrej Žalar) 23.50 Video-boom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 92. oddaja 00.50 Z vami smo bilo., nasvidenie 00.51 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.52 Videostrani LOKA TV Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. url 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Antonov obzornik ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.21 Rally Adriàtic clàssic (reportaža) 19.39 Cvetlični otok Marinau na Bodenskem jezeru 18.55 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO -otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.25 Hov, ne znam domov 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Rožnati planet s klovneso Miko-Mako 9.50 EPP 10.50 EPP 11.20 Novinarske prispevke 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Goreniska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.15 Snemanje Deutsche Welle 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Verska oddaja 18.50 EPP 19.30 Večerni program 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Odajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo na 88,9 Mhz iz Tržiča in 95 Mhz iz Kovorja. Program bomo začeli ob 13.30, govorili pa bomo o tem, kaj lahko sami storimo za svoje zdravje. Sledila bo, ob 14.30, oddaja Ta dobrih 10 Radia Tržič. Nato bodo na vrsti aktualne informacije, pa horoskop, ob 16.10 bodo sledila obvestila. Nadaljevali bomo z oddajo Deutsche Welle poroča, nato pa bomo izpolnjevali glasbene želje poslušalcev. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17.30 do 18.00, nato pa bomo prebrali še pravljico izpod peresa Zlate Volarič. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Teden gozdov 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Moja je lepša kot tvoja 18.00 Voščila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Minute za klasično glasbo 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 GIM 9 - mladinski program 11.00 Zveza za Gorenjsko - nova deželna stranka 12.00 BBC novice 12.30 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro Slovenija 7.15 Novice 8.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Naj, naj pesem 11.05 Notranjsko-kraški mozaik 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 Lestvica, 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 17.15 Novice 17.30 Tečaj angleščine: BBC - one to one 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Rick dees -ameriška glasbena lestvica 22.30 Hot mix disco 24.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica 11.10 Za življenje, za danes in jutri 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 13.00 Čestitke in pozdravi poslušalcev 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev + priprava na nedeljo 21.20 Priprava na papežev obisk oz. redovi na Slovenskem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program radio triglav 96 MHz KINO CENTER amer. kom. OČE MOJE NEVESTE 2 ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. drama ZADNJI SPREHOD ob 16.30, 18.45 in 21. url ŽELEZAR amer. kom. STARE SABLJE 2 ob 18.30 uri, angl. erot. thrill. UJETNIKA ob 20.30 uri TRŽIČ amer. kom. NIMAŠ POJMA! ob 18. in 20. url BLED amer. trill. DVANAJST OPIC ob 18. uri, amer. drama HOLLANDOV OPUS ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film NEKOČ IN ZDAJ ob 18.30 in 20.30 uri CERKLJE amer. krim. film HEAT - VROČINA ob 20. uri ŽIRI amer. kom. JUMANJI ob 20.30 uri TVS 1 8.30 Videostrani 8.45 Živ žav 9.30 Sredi Galaksije zavij levo, 2. del avstralske nanizanke 9.55 Nedeljska maša, prenos z Ostrožnega pri Celju 11.00 Moj prvi video o ... 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 15. republiška revija MPZ Zagorje, 2. oddaja 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor 13.05 Hugo, TV igrica 13.35 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 14.35 Nedeljska reportaža 15.05 Dlan v dlani 15.20 Barčica po morju plava, francoski film 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Po domače 18.45 Za TV kamero 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.05 TV nocoj, napovedniki 19.10 Risanka 19.15 Loto 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.45Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Pekovski mojstri, francoska nadaljevanka 22.15 Napovedniki 22.20 Včeraj, danes, jutri 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 22.40 Šport 22.50 Ciklus filmov Orsona Wellsa: Veličastni Ambersonovi, ameriški film (čb) 0.15 Poročila 0.20 TV jutri, Videostrani TVS 2 7.45 Angleška glasbena lestvica 8.35 Videošpon 9.20 V vrtincu 10.05 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 10.50 Planet Šport 11.30 Na vrtu 12.00 Lahkih nog naokrog 12.45 EP v ŠRG: Posnetek iz Osla 13.25 Sevilla: Finale EP v rokometu (m), prenos 13.25 Luzern: Mednarodna veslaška regata, prenos 13.55 Oslo: EP v ŠRG. prenos 14.00 Madrid: Atletika, evropski pokal v super ligi. prenos 19.00 DP v nogometu: SCT Olimpija - Mura in Rudar - Biostart Publikum, reportaži iz Ljubljane 19.30 Bovec: Kajak kanu, finale SP v spustu 20.05 National Geographic, ameriška dokumentarna oddaja 20.55 Večerni gost 21.55 EPP - slovenske vinske kleti 22.00 Grenki poljubi, švicarska drama 23.20 športni pregled 0.05 Kolesarska dirka Giro d'Italija, posnetek 0.30 Teniški turnir Roland Garros, dnevni povzetek iz Pariza KANALA 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Muppet show, 30. del 10.30 Glasbeni spoti 11.00 ŠKL, ponovitev 12.30 TV prodaja 15.00 Shillingburški godbeniki, ponovitev angleškega barvnega filma 16.30 Muppet show. ponovitev 17.00 Mala morska deklica, risana serija 17.30 Račje zgodbe, 10. del sinhronizirane risane serije 18.00 Gospod Boogedy, ameriški barvni film 19.00 Slam, oddaja o košarki 19.30 S kamero na potepu, ponovitev 20.00 Jessie, ameriška nanizanka 21.00 Kako je bil osvojen divji zahod, ponovitev ameriške nanizanke 23.00 Unpato, pogovor v studiu 0.00 TV prodaja 0.30 CNN poroča POPTV 8.30 Spidi in Gogi show, otroška oddaja 9.30 Morska deklica, otroška serija 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Edera, italijanska nadaljevanka 11.30 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja 12.00 Med prijatelji, oddaja o narodno-zabavni glasbi 13.00 Avto-drom, ponovitev oddaje o avtomobilizmu 13.30 Formula 1, neposredni prenos iz Barcelone 16.00 Bližnja srečanja tretje vrste, ponovitev filma 18.30 Lois & Clark: Nove Superma-nove dogodivščine, nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Šund, ameriški barvni film; John Travolta, Bruce Willis, Uma Thurman 22.30 Na sever, ameriška nanizanka 23.30 Formula 1, ponovitev 1.30 črni gad, angleška humor-istična nanizanka 2.00 24 ur, ponovitev TV 3 9.00 Otroški in mladinski program 10.30 Skrivnostni kraji, ponovitev dokumentarnega filma 12.00 Iz življenja cerkve 13.00 Nečista II, ponovitev 14.45 Družinski studio 18.00 Vera in čas 19.00 Dnevnik 19.30 Prenos iz Vatikana, ponovitev 20.00 Kadar ni tujec, film 21.45 Zdrava video glava, vodi Tomaž Domicelj 22.45 Popotnik, grško-francosko-nemški barvni film HTV 1 12.00 Poročila 12.20 Kmetijska oddaja 13.10 Folklora 13.40 Mir in dobrota 14.10 Duhovni klic 14.15 Opera box 14.50 Vedno v nedeljo: Oprah Winfrey Show 17.05 Poročila 17.15 Cisco kid, ameriški barvni film 18.50 Ribicija, ameriška risana nanizanka 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.10 Bravo! 22.15 Dnevnik 22.35 Poročena in z otroki, ameriška hu-moristična serija 23.05 Hollywoodski otroci, dokumentarna serija 0.00 Poročila HTV 2 11.25 EP v rokometu, prenos 12.55 Peta hitrost 13.25 Finale EP v rokometu, prenos 15.00 F1 za VN Španije, prenos iz Barcelone 17.00 Atletika: Eropski pokal - superliga, prenos iz Madrida 18.10 Športna reportaža 18.30 Speedway, prenos iz Priloga 19.30 Dnevnik 20.15 Arthur, ameriški barvni film 21.55 Šport 22.10 Atletika: Evropski pokal - superliga, posnetek iz Madrida 23.10 Koncert AVSTRIJA 1 12.00 Up 13.00 Šport: Formula 1, dirka za VN Španije, prenos iz Barcelone (start ob 14.00) 16.35 Rdeča Sonja, ameriško-italijanski zf pustolovski film 18.05 Mister Bean, anglepka humoristična oddaja 18.30 Srček, oddaja pomaga osamljenim, da se najdejo; voditelj: Reinhard Fendrich 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Noro zaljubljena 19.30 čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Kaiserhuklen Blues, zadnji del avstrijske serije 21.05 Pravi Dunajčan se ne da 21.55 čas v sliki 22.05 K stvari 23.20 Vizije 23.25 Novosti v avstrijskem filmu 0.15 Karambol, avstrijski film 1.50 Nepremagljivi, ponovitev ponovitev ameriškega akcijskega filma 3.20 Zgodba o dveh mestih, angleško-nemski film AVSTRIJA 2 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja za manjšine 14.00 Pogledi od strani, ponovitev 14.30 Praznik narcis, prenos velikega praznovanja pomladi v Alpah 15.30 Dekleta z Immenhofa, nemški film 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Avstrija zdaj 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Kraj zločina: Noč umora, nempka TV kriminalka 21.45 Šport 21.50 Columbo: Starost ne varuje pred neumnostjo, ameriška kriminalka 23.20 Čas v sliki 23.30 Vroči diamanat, ameriška kriminalka 1.05 Pogledi od strani 1.15 Kultura, ponovitev 1.40 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 TV kažipot 9.02 EPP blok - 1 9.07 Glasbeni spot. 9.10 Miha Pavliha (ponovitev otroške oddaje) 9.45 Mini pet - otroška glasbena lestvica 10.15 Krila na nebu: Bratislava 95 (produkcija. Marko Malec) 10.50 Top spot 10.53 TV kažipot 10.55 EPP blok - 2 11.00 Poročila 234. (ponovitev) 11.15 Glasbeni videospot 11.20 Duhovna misel - 1. oddaja 11.30 Vroča kolesa - 4. oddaja 12.00 Veliki Kekčev dan 12.20 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 92. oddaja 13.20 Z vami smo bili... nasvidenje 13.40 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 13.50 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ- POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! LOKA TV 19.00 Nedeljska reportaža 19.30 Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.40 EPP blok 20.45 Film, podnaslovljen ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. url. 19.00 Antonov obzornik 20.00 Vrtec pri Oš Železniki se predstavi ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna 18.45 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Detusche Welle 22.00 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodnj napoved 5.50 EPP 6.50 EPP IJk Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znatf domov 8.50 EPP 9.20 Novinars» prispevek 9.50 EPP 10.50 EPp 11.00 Po domače na kranjske"1 radiu 11.50 EPP 12.00 Brezplačj1 mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvalj 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EP/ 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Vo* čila 14.50 EPP 15.25 EPP 15.3« Dogodki in odmevi RS 16.20 Prelep* Gorenjska - Škofja Loka 16.50 m 17.20 Hitro, daleč, visoko 17.50 EPJ 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 18.5" EPP 19.30 Večerni program - GlasW po izboru Mateje Zveršen 24.0« Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 15.30 £ UKV stereo 88,9 Mhz iz Tržiča In P Mhz iz Kovorja. Pozdravu iz studia ob 10.00 sle? nedeljska Klepetalnica. Ob 11.40 f bomo potepali s potovalno agendr Alpetour. Opoldne bo na vrsti teden*" ki mozaik, sledi Nedeljska duhoyjjj misel, nato pa podrobnosti iz našes? vsakdanjika. Ob 12.50 bodo "J sporedu obvestila, ob 13.20 r glasbene čestitke. Nedeljsko poldne bomo zaključili s Kolovrat^ domačih, ki se bo zavrtel ob 14.30' R TRIGLAV 8.00 Mirin vrtiljak 9.55 Fiat Pan^ 12.00 Osmrtnice, voščila 13.00 Terr* Alpinizem 14.00 Osebna vošč" 15.30 Dogodki in odmevi 10,u, Osebna voščila 17.00 Glasbeni Q0» Ansambel Metulj 18.00 Minute *» ljubitelje resne glasbe 18.45 BB^ poročila RŽIRI 8.00 Napoved programa 8.40 Ni zgodovinski spomin 9.10 Upravj* enota Škofja Loka 10.00 Kmetij oddaja 10.30 Minute za narodno1* bavno glasbo 11.00 Škofjeloški te« nik 11.40 Kino 12.00 Nedel/S£j duhovna misel 12.30 Čestitk* / i. Nedeljsko popoldne 16.00 škoM^ kih 6 17.30 Nedeljsko srečanje log Lestvica 3+3+AS19.30 Odpoved grama R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHZ . „ 7.00 Dobro jutro z glasbeno skupi 7.30 Kaličopkova druščina 8.30 £2 poldne z RGL 9.30 Naj, naj PeS% tedna 9.15 Novice 9.30 Kam danes Ljubljani 10.00 Horoskop 11-0° flj hovna misel - Rudi Koncilija 1*^. BBC-novice 13.00 Nedeljska rep",, taža 13.25 Pasji radio 14.00 P<£5 janje ladjic 15.00 Vodeni proflftj 15.15 Novice 16.45 Vreme v-jj Hollywood - oddaja o filmu c Novice 20.30 Astro tednik - v *' 22.30 Jazz galerija 24.00 Satelit R OGNJIŠČE tč 5.30 - 8.30 Jutranji program "'jj Duhovna misel, svetnik dneva Pjj Dop. inf. oddaja 9.00 Prenos JE maše 10.00 Reportaža 12.15 GejSJg in pozdravi naših poslušalcev Tj^ Slovencem po svetu in domovin1 ^ misijonska oddaja 18.30 Več- m. oddaja 19.40 Za najmlajše P°*a šalce 19.50 Verska oddaja loj^ postaj 20.15 Radio Vatikan ^ Naši svetniški kandidati 21.20 ralna glasba 22.00 - 5.30 N° glasbeni program GORENJSKA TELEVIZIJA TELE-TV Kranj VMk dan od 19.00 do 23.CO ^ ob nodol|ah od 9.00 do 14.00 KINO CENTER amer. kom. OČE MOJE NEVESTE 2 ob 17., 19. in 21/ uri STORŽIČ amer. drama ZADNJI SPREHOD ob 16.30, 18.45 in ZTjJ| ŽELEZAR amer. kom. STARE SABLJE 2 ob 18.30 uri, angl. erot. %fj. UJETNIKA ob 20.30 uri TRŽIČ amer. kom. NIMAŠ POJMA! ob 18- '".tjii. uri BLED amer. drama HOLLANDOV OPUS ob 18. url, amer. \ g, DVANAJST OPIC ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. erot. thril. JADE <* ^ uri ŠKOFJA LOKA amer. film NEKOČ IN ZDAJ ob 18.30 in 20.3U DOVJE am. film DESPERADO ob 17.30 in 19.30 uri ŽIRI amer. *w JUMANJI ob 18. uri, ital. drama POŠTAR ob 20.30 uri POGLEDI GORENJSKEG A JUGA Slika: Gorazd Šinik American express "Nas bo Amerika podprla?" h?Qko se je glasil naslov Glasove preje, ki je bih napovedana za 16. februar 1996, a je Zaradi nujne zadržanosti gosta odpadla. Ne Slede na to, kaj bi v poskusu odgovora na to vprašanje ugotovila oba Viktorja, Victor Jgckovich, veleposlanik ZDA, in Viktor Zrtelj, rojak z gorenjskega juga, lahko brez uganja zapišem, da se najbolj ustrezno ^Poznanje v tej zadevi glasi: Pomagajmo si sJ*mi in Amerika nam bo pomagala! Misli, ki 1 Jih razpredala Amerikanec in Slovenec, mi (?rej niso poznane, dobro pa je znano, kako ,e bilo s temi rečmi v preteklosti. Ker ni Jzloga, da bi bilo v prihodnosti kaj bistveno urugače, si jih oglejmo. Res sem prišel v Ameriko. Samo ne vPrašujte, kako sem živel ondi! Tukaj pri nas menite, če znosite nekaj koškov gnoja na p ali ono deber, da ste obdelali Bog ve kaj! . a to ni nič! V Ameriki se dela, to je delo! In ^ sem tudi delal. V Montani sem bil in esto sem ležal noč in dan v jami, v mlačni °di, in kopal sem in kopal. Ničvredno taljenje je to in vsakogar užene, če ni Železnih kosti. Ali jaz sem prebil vse, in če J* te bilo tako hudo, da sem menil: zdajci P°&inem, pa sem malo premislil in v mislih etn se vrnil semkaj, domov, kjer je pod brnnato streho zame živelo najgorše dekle, sar Jih je imela dolina! V nočeh se mi je HnJalo o nji, ki je bila moja, in o temni J.°ni> kjer gnezdijo orli, in o strmih Slajkah, Jer streljamo srne. Vidite, tako sem prebil j*e in skromno sem živel, in meseci so tekli, sel^h&k se mi je nabiral v žepu! Tri leta setl Pre°d in se pehal kakor živina. Ko pa vsalrÍmel ie toliko> da bi bil lahko plaČal „ *° imetje in tudi najboljše, kar jih je tukaj Am°riu' ni me več °°držala dolgočasna od *rÍ,Ca' in s cvenkom m Žvenkom sem vJlml čez morje nazaj v kraj, kjer so živeli 'katere sem imel rad. Prav rad!" 1894) 76 govoril Jernač izP°d Skale W Zali' Am • T?v^arjev "junak". Medtem ko je bil v ker6rilci' Je nie80va Rizika vzela drugega, in t se ta ob ponovnem snidenju ni obnašal ™vnosti priložnosti primerno, ga je Jernač vrni S stolom P° Slavi in 8a u°d- Ko se )e sem ^ drugo' iz wpora, se je zapil "in skoro krv P°snal> kar sem si bil prislužil tako k sT0-teiko"- In da bi bila mera polna je šel £o °fl nekdanji izvoljenki služit za hlapca. se /° ^a tovariši vprašali, zakaj je ne vzame, Üqï Z?ovoril na pijačo in nesrečo nasploh. tivJrZen> ki nam je vsem v pogubo, "tako p kakor človeku". tiPu\rnaČeva ameriška zgodba seveda ni bila reči Profesor Franček Bohanec, ki je te "Iva raziskoval bolj natančno, je zapisal: Zal /" Tavčar Je izseljence v Ameriko prika-Pop* i-€nep^ati' Števimi se niso vrnili: ali so 'i*a V 8robem metežu ameriške indústria-ieleClie' ? premogovniških rovih ali ob hi* ^ tirin' ali pa so si v deíeíi °nkraj dQn,SlStVariu zasilne domove. Zato še od tam PonTlu5 kapne kakšen 'tolar' od dediščin vrni! . ali samslcm stricev. Največ se jih je nJim°' -Vdanih in obupanih, a nekaj med in s 1 51 Íe v deželi zlata nabralo premoženje ve °dSe.z denarjem vrnili. Ljudski spomin lo'v 76 ameriški denar gradil po dolini tQko Vef.ike nleve, širil zemljiško posest in se 'spo ,druSače košatil. Nekdo da si je ni0r°ial P° rudnikih od tovarišev, ko pa bi j/eci vračati denar, je za njim izginila vsaka tele kdo da je preprodajal žeblje in so i£° z novih železniških tirov. Delavci, ki yalim Zaradi odnesenega materiala odtego-%Ubfri plačah, so odkrili tatinskega pre-Pc?valca in ga hoteli razčetveriti. Mož je Miha Naglic in ameriški veleposlanik Victor Jackovich pred Vilo Bistrica pravočasno ušel in zaklad (prim. zaklad v Visoški kroniki) srečno pretihotapil v rojstno dolino..." Amerika nas je torej podpirala ravno toliko, kolikor smo se v njej podprli sami. A bila je kljub vsemu ventil za našo revščino. Kaj bi spočeli, če bi vsi ti ljudje, ki so šli "čez", ostali in životarili doma? Gotovo bi jim bilo še huje, kot jim je bilo ob garanju ali drugačnemu služenju zelenih "tolarjev". - Toda: v doslej navedenih spoznanjih je šlo za posamično ali skupinsko usodo naših izseljencev; gre pa nam tudi za vprašanje, ali nas je Amerika kaj podprla v prizadevanjih za našo osamosvojitev. Če bi proučili to vprašanje, bi ugotovili, da je bila zmeraj precej zadržana, tako po prvi kot po drugi svetovni vojni, kakor tudi okoli usodnega leta 1991. 5. junija 1919, v času mirovne konference v Parizu, ko se je odločalo o usodi Koroške, je ameriški predsednik Wilson sprejel slovensko delegacijo, v kateri so bili predstavniki vseh strank in sam škof Jeglič. Pozdravili so ga z besedami: "Ave Wilson, Sloveni morituri te salutant!" A ni nič zaleglo. Wilson je, zvest svoji ideji o samoodločbi narodov, ostal pri odločitvi o plebiscitu. Na katerem so se potem koroški Slovenci odločili za Avstrijo. Če se nismo sami, kako nas naj bi tedaj podprla Amerika?! Po letu 1945, v bojih za Trst in zahodno mejo, so bili Amerikanci spet bolj na italijanski kot na naši strani. A tedaj smo se že znali opreti na lastne sile, četudi vodene po komunistih! In pridobili večji del Primorske. In ko bi leta 1991 poslušali ameriške diplomate, bi z osamosvojitvijo ne bilo nič. Ker pa smo ravnali tako kot ravnajo Američani, v svojih filmih in sicer - drzno in samozavestno, z lastnimi močmi - smo uspeli, in naposled se je s tem sprijaznila tudi Amerika, brez katere se na tem svetu nič več ne zgodi. - Opirajmo se tedaj na lastne moči in Amerika nas bo podprla. Kdaj bo Amerika odkrila Slovenijo? Takole sem torej modroval ob vprašanju, ki je napovedovalo Glasovo prejo, intervju v Živo, pred publiko, z ameriškim veleposlanikom v Sloveniji. Srečanje z njim je nato, kot rečeno, odpadlo in bilo preloženo na poznejši čas. Nakar je ironija usode hotela, da je vloga spraševalca doletela mene. Priznati moram, da sem se sprva te naloge naravnost prestrašil. Počutil sem se nekako tako kot kmečka nevesta ob pogledu na damo iz velikega sveta, kot mala Slovenija spričo velike Amerike. Ko pa sem dan pred prejo svojega sogovornika "odkril", v njegovem ljubljanskem uradu, je bil led prebit in strah je izpuhtel. Spoznal sem, da bom imel opraviti s čisto prijaznim sobesednikom, s človekom odprtega tipa, ki vrh tega dobro govori slovensko. Včasih mu uide kaka hrvaška beseda ali naglas, vendar je to prej simpatično kot moteče, podobno kot pri papežu. Ugotovil sem nadalje, da imava marsikaj skupnega. Pripadava isti, povojni generaciji, rojena v letih 1948 in 1952 in to na isti dan, 24. aprila, ki je dan sv. Jurija. (Pogovarjala sva se v Vili Bistrica nad Tržičem, v kraju, ki mu domačini pravijo kar "pri svetem Jurju".) Podobnost je tudi v usodi najinih starih očetov: oba je okoli 1900, ob prelomu stoletja, zaneslo v Ameriko, le da se je moj tik pred prvo svetovno vojno vrnil, njegov pa je ostal. G. Jackovich torej pripada tretji generaciji priseljencev, vendar mu kljub temu uspeva ohranjati živ spomin na svoje hrvaško in litvansko poreklo, pri čemer je treba poudariti, da govori hrvaško tudi njegov sin. Predli smo, kot rečeno, pri sv. Juriju. V vili, ki jo je pred vojno zasnovala žena tržiškega industrijalca Glanzmanna, po stroki arhitektka, po rodu Francozinja. To je hiša, narejena z okusom. Tako ni čudno, da si jo je po vojni prisvojila takratna oblast, in da so se v njej GORENJSKI GLAS / stran 19 / Kranj, 31. maja 1996 najraje zadrževali "kulturniki": Josip Vidmar, Miroslav Krleža in - ne nazadnje - Louis Adamič (1898-1951), ameriški pisatelj slovenskega rodu. To slednje je poslužilo kot dodatna iztočnica pogovora in kot eden od "sklepov". Gosta sem namreč, kot častilec Adamiča, poprosil, da posreduje pri ameriških oblasteh s prošnjo, naj ponovno raziščejo v meglo zavite okoliščine, v katerih je imenovani umrl. Uradna verzija je, da je napravil samomor, čemur pa nihče od poznavalcev ne verjame. S svojo odkrito podporo Titu in njegovi Jugoslaviji se je namreč zameril vsaj trem vrstam političnih "subjektov": ameriškim konservativcem, jugoslovanski politični emigraciji in stalinistom, katerih roka je takrat segla tudi v Ameriko. Našli so ga 4. septembra 1951, v kraju Milford v državi New Jersey, ustreljenega, v njegovi hiši, v kateri je bil hkrati podtaknjen ogenj! Čez dve leti, ko se bomo spominjali stoletnice njegovega rojstva, bi bil res že čas, da zvemo tudi resnico o njegovi smrti. Zapis o vsebini najinega pogovora si lahko preberete na naslednjih dveh straneh. Napovedali smo ga z retoričnim vprašanjem: Kdaj bo Amerika odkrila Slovenijo? Da je leta 2000 ne bi več zamenjevala s Slovaško in Slavonijo! Veleposlanik nam je zagotovil, kako je njegovo poslanstvo ravno v tem, da si prizadeva za okrepitev obojestranskih stikov in vezi. Pri čemer je nekoliko iluzorno pričakovati, da bo povprečen, četudi izobražen Američan dobro vedel, kdo smo in kje smo. Koliko Slovencev pa navsezadnje ve, kje sta zgoraj omenjeni zvezni državi Montana in New Jersey - ali Iowa, iz katere je doma naš gost?! Odgovor na zastavljeno vprašanje pa vam je verjetno že znan: da je Amerika osvojila Slovenijo, Še preden jo je zares odkrila, s svojim načinom življenja, s coca colo, glasbo, tehnologijo, računalništvom... Pomagajmo si torej sami' in prizadevajmo si, da kljub očitni amerikanizaciji našega življenja ostanemo Slovenci - da nas bo lahko Amerika spoznavala, nas odkrivala in nam naposled tako ali drugače pomagala. -Kakršno vprašanje, takšen odgovor. G O V R Slike: Gorazd Šinik E Ameriški veleposlanik v Sloveniji VICTOR JACKOVIC Slovenija je najlepša Službovanje v Sloveniji ni kazen. Če pa je, potem je to najlepša kazen v mojem življenju. Kaznovan bi bil, če bi me poslal kije prejo vodil, odgovoril diplomat Jackovich, po starem očetu Hrvd "Ko so me na Gorenjskem glasu zaprosili za vodenje preje z Victorjem Jackovichem, sem se počutil kot mala Slovenija pred veliko Ameriko. Ko pa sem obiskal mojega sogovornika na veleposlaništvu v Ljubljani, v njegovem uradu, sem spoznal, da bom imel opraviti s čisto prijaznim človekom in razgledanim sogovornikom," je uvedel pogovor v bistriški vili Miha Naglic. Sogovornika imata nekaj skupnega: obeh stara očeta sta odšla v začetku stoletja rudarit v Ameriko, saj sta bila oba zrasla z zemljo, oba pa sta tudi rojena 24. aprila, gospod Victor Jackovich leta 1948, Miha pa štiri leta kasneje. Od leta 1971 dalje poklicni diplomat, rojen v kmetijskem predelu zvezne države Iowa, (Vnanje Gorice, kjer stanuje, ga zelo spominjajo na dom, saj živi na vasi, pa tudi ropot bližnje železnice vnaša domačnost) se je šolal najprej doma, potem na univerzi v Indiani in tudi v Zagrebu, na Filozofski fakulteti. Jackovichi so ostali zvesti svojim hrvaškim koreninam, čeprav se ie njihov priimek skozi zgodovino spreminjal. "Moj priimek ljudje različno izgovarjajo, vendar na to nisem občutljiv. Moja rodbina se je najprej originalno pisala Jakovac. Ne vem, kako smo postali Jakoviči, morda zato, ker so bili morda moji predniki skupaj z izseljenci na ič. V Ameriki smo Džakoviči, kar je v bivši Jugoslaviji spominjalo tudi na Džakoviče. Ko sem bil v Bosni, so na koncu mojega priimka v Oslobodjenju pisali trdi č, novinar slovenskega radia, ki me je po prihodu v Sarajevo med prvimi intervjuval, pa me je prosil za nekaj besed posebej za Slovence, misleč, da sem slovenskega porekla. Nekateri so me imeli tudi za Poljaka, pa tudi na Hrvaškem marsikdo ni vedel, da sem njihovega porekla. Slovenci mi kar recite Jakovič," je povedal veleposlanik v neverjetno tekoči in razumljivi slovenščini. "Po odhodu iz Sarajeva sem bil nekaj časa v Washingtonu, do lanskega septembra, ko sem prišel v Ljubljano. Učil sem se slovensko, čeprav mi tega ni bilo treba in so mi rekli, da Slovenci znate tuje jezike in ne bom imel težav. Vendar jezik ni le del kulture, ampak je tudi način, zaradi katerega ste dobili državnost in ohranili nacionalnost. Zato se mi je zdelo potrebno, da se učim vašega jezika. Zavedam se, da ga še ne govorim dobro. Le toliko časa sem imel, da sem vadil novosti, ki jih hrvaščina nima." Tudi papež ni govoril tekoče slovenščine, je pripomnil Miha Naglic, Jackovich pa: "Mislim, da so drugi pisali za njega." Louis Adamič in njegova skrivnostna smrt NAGLIC: Je res, da ste morali iz Sarajeva v Slovenijo po kazni, ker se niste hoteli pogovarjati s Karadžičem? JACKOVICH: "Službovanje tukaj ni kazen. Če je to kazen, potem je to najlepša kazen v mojem življenju. Kazen bi bila, če bi me poslali na drugi kontinent. Res je, da smo se z našimi ljudmi veliko pogovarjali o ameriški politiki do Bosne in Hercegovine in do Karadžičevega gibanja. S Karadžičem sem se nekajkrat srečal, najprej v Ženevi in v New Yorku, potem pa dvakrat v Bosni in Hercegovini. Obakrat sem mu izročal ultimata Nata: leta 1993 zaradi obkolitve Sarajeva in februarja 1994 zaradi napadov na varovana območja. Spoznal sem, da ultimati ne zaležejo, da ta oblast ni legitimna, in da njeni predstavniki niso ljudje, s katerimi bi lahko imeli normalne stike in pogovore. Zato sem sodelovanje s Karadžičem prekinil in to nalogo so potem prevzeli drugi." NAGLIC: Pogovarjamo se v vili, ki je bila last tržiškega industrialca Gassnerja, po vojni pa je bila podržavljena. Tu so se v prejšnjem režimu zadrževali eminentni kulturniki, ki jih je gostil Josip Vidmar. Njegov gost je bil Krleža, februarja leta 1949 pa je v vili nekaj časa prebival ameriški pisatelj slovenskega rodu Louis Adamič. Morda poznate njegova dela? JACKOVICH: "V otroštvu sem prebral eno od njegovih knjig. Oče je hotel, da jo preberem. Za njega je bil očitno Adamič zelo pomemben, čeprav je bil Hrvat, vendar imamo Slovenci in Hrvati glede korenin in mentalitete marsikaj skupnega, zato je bilo Adamiča mogoče razumeti." NAGLIC: Adamič piše v svoji prvi knjigi Vrnitev v rodni kraj veliko o takratni Sloveniji. Kako bi vi Adamičevo pisanje primerjali s Slovenijo danes, kot jo doživljate vi? JACKOVICH: "V Sloveniji je raven kultur-nosti in občutljivosti za kulturo zelo visoka, tudi v primerjavi z večjimi in razvitimi evropskimi državami. Jaz živim v Vnanjih Goricah blizu Ljubljane. Za Američana je presenečenje, da imamo tam dramske predstave, literarne večere. Po ameriških vaseh kaj takega ne srečaš. V hecu sem rekel, da samo še čakam na brezoviške letne igre. Na ambasadi organiziramo programe obiskov za različne ameriške delegacije, gospodarske, poslovne, politične. Znova in znova so presenečeni nad znanjem vaših ljudi, tako jezikovnim kot splošnim in tehničnim, nad Slovenijo, ko jo vidijo od blizu. Pred tem me pa sprašujejo, ali je sploh varno priti." NAGLIC: Večina priseljencev je zgubila zavest o svojem poreklu in se je popolnoma amerikanizirala. Vi se zavedate svojih korenin? JACKOVICH: "Svojih korenin nisem pozabil in to je nenavadno, saj ponavadi že druga, in ne šele tretja, generacija pozablja, kje ima svoje poreklo. Jaz sem se stalno zanimal za Vzhodno Evropo, tudi poklicno. Doma smo negovali hrvaški jezik. Ko sem delal na Dunaju, me je prišel obiskat oče. Na radiu je bila oddaja za gradiščanske Hrvate. Povečal sem glasnost in oče je vzkliknil: To je pravi hrvatski jezik in ne ta, ki ga ti govoriš!" NAGLIC: Bodo naslednji rodovi ohranili spomin na svoje poreklo? JACKOVICH: "To je odvisno od posamezne družine. Zame je to pomembno. Imam 18 let starega sina, ki tekoče govori hrvaško. Prej je študiral na Hrvaškem, sedaj pa je prvo leto na univerzi v Washingtonu. Pomembno je ohraniti kulturo in jezik. Moj oče je večkrat dejal: Če to zgubimo, smo taki kot ostali Američani, kar ni slabo. Ker pa nismo ali orientalci, sta jezik in kultura edini na*1 da smo drugačni." Črne napovedi ministra Bakerja NAGLIC: V preteklosti Amerika nj0 naklonjena Sloveniji in njenemu osan$ vajanju. Junija leta 1991 je teda^ zunanji minister Baker svaril predj^/ mosvajanjem. Kako so potem mogleJ$s priznati Slovenijo? JACKOVICH: "Naša politika do Slovela se je razvijala in upoštevala tisto, kar *te Sloveniji storili in dosegli. Jaz sem bil P vajalec na pogovorih Bakerja s Tudjman0 Miloševičem in vašjm predsednikom Ku S nom. Jaz sem prevedel Bakerjeve besede Združene države Amerike nikoli ne priznale samostojne, suverene Slovenije- ^ daj sem veleposlanik te države v vaši drŽava je dokaz, da se politika do vaše države ra^ in spreminja. Baker je takrat celo rekel, da " otroci ne bodo priznali vaših. Vendar Amerika spoznala, da v Jugoslovan^ ^ primeru ni šlo za secesijo iz ene države. \K bilo več, saj je razpadla. Tako kot s Sloven«] , bilo tudi s HrvaŠko. Konec leta 1992 sm°^(, priznali in ustanovili ambasado. Vedno g° j im, da sem počaščen, ker sem drugi, ne P, veleposlanik Združenih držav Amen* (! Sloveniji. To pomeni, da se vaša samostoj ( razvija, da je resno priznana in tako ameriške strani tudi naprej." NAGLIC: Koliko časa traja vgjL^ poslaniški mandat v Sloveniji? JAKQVICH: "Odvisno je od politik«' ^ položaja tukaj, od kvalitete mojega dela ' * volitev. Običajno so veleposlaniki na e .{V( mestu tri leta. Pri nas bodo konec leta V j, in vsak državni uradnik ali predstavnik- ^ bil imenovan s strani predsednika, morai , ostavko, ne glede na izid volitev in ne gle%c to, če bi bil predsednik Clinton P°n0jli izvoljen. Predsednik odloča, ali ostanem ^ nas je treba zamenjati. Mene je ime ^ predsednik Bush, in ko je prišel Clinton- ^ ponudil ostavko. Zavrnjena je bila in °P t Ji jena s prošnjo, naj opravljam svojo dolžn naprej. Jaz sem karierni diplomat 1 j, politični, ki se mora s porazom nJJTa<; stranke posloviti. Jaz bom nekje v dipl°^ ostal. Upam." ti str1"1 Nadaljevanje na £*• G O V R Slike: Gorazd Šinik gost GLASOVE PREJE v Vili Bistrica nad Tržičem kazen v mojem življenju na kak drug kontinent, je na vprašanje, ali je bil res kazensko premeščen v Slovenijo, publicistu Mihu NAGLIČU, iz okolice Delnic iz Gorskega Katarja, po stari materi pa Litvanec. _ NAGLIC: Kje je vaš predhodnik Alain Wendt? JACKOVICH: "Sedaj je upokojen v Washingtonu. Stalno se zanima za Slovenijo. O Vas je napisal lep članek za ameriško javnost. 0° to sme pisati, ker je že upokojen. Glede tega so stroga pravila. Tudi jaz pišem, vendar ne smem objavljati. Pišem za arhiv, za svojega Slna, da mu povem, kaj sem delal, ko nisem bil 2 njim kot oče. Morda bom, potem ko bom uPokojen, kaj objavil. Če pa bi danes hotel kaj objaviti, bi moral dobiti posebno dovoljenje State Departementa. Dvomim, da bi dobil Pozitivni odgovor." NAGLIC: V Ameriki sta samo dve ^Üjji^stranki: demokratska in republi-ggjjS Ste član katere od teh strank? jfaftjfea je razlika med njima? JACKOVICH: "Glede glavnih smernic arneriške politike, vlade in naroda ni velike [^""ke. Razlike se pokažejo v času depresij. D^rnokrati so bolj široki in zagovarjajo 0°Širnejše programe v javnem življenju, v s°ciali, republikanci pa so drugačnega mnen-Ja> V tem je srž sedanjega proračunskega spora med demokrati in republikanci. To ni samo j^zprava o financah, ampak zadeva politično "ozofijo vsake od obeh strank. Jaz ne PnPadam nobeni stranki in to tudi ni pomemb-Í0' emigranti, in z njimi tudi moji predniki, so Dl" demokrati, ker je bila ta stranka bolj socialna." Slovenija na meji Turčije NAGLIC: "Kdaj bo Amerika odkrila ^gygnf/o.9 Diplomati in poznavalci že ^i__zanjo. Kaj pa navaden človek iz ^|*^g£g^fei meša Slovenijo, Slovaško in ^vnjjo? JACKOVICH: "Z mnogimi Američani posl°rim v vaš prid- Mno8im ameriškim kos i°Vnežem sem pojasnil, kje ste. Na nekem osjlu sva govorila z izobraženim ameriškim Poslovnežem. Rekel mi je: Gospod ambasador, 1 Živite in delate v Sloveniji. Jaz vem, da meji avenija s Turčijo, samo ne vem, katere so državami in prebral sem, da je Nemčija prva med državami, ki vlagajo v Slovenijo. Američani smo še bolj zadaj, vendar je moja naloga, da ameriški delež povečam. Mislim, da to pričakujete tudi vi. V Sloveniji je sedaj prisotnih med 30 in 40 ameriških firm. Njihovi predstavniki mi pripovedujejo o težavah, ker Slovenija še ni končala privatizacije in še nima vse zakonodaje s področja tujih vlaganj. Zavedamo se, da ste mlada država, in da tega ne morete urediti preko noči. Američani čakajo, da boste uredili tudi to." NAGLIC: Kako vi gledate na odnose Slovenije s Hrvaško, Italijo? JACKOVICH: "Mi imamo dobre odnose tako s Slovenijo kot z Italijo, zato želimo, da najdeta državi skupni jezik. Amerika pomaga k temu tako v Ljubljani kot v Rimu. Vendar je v obeh državah takšen političen položaj, da hitrega napredka v kratkem času ni pričakovati. Vseeno upam, da bodo stvari urejene, saj je to v interesu Evropske zveze kot tudi Združenih držav Amerike, prav tako pa tudi v interesu vaše vlade, ki to usmeritev uresničuje na osnovi narodove volje." dn,„ i a luruJ0- ^a"1" nc vt,u' Z.1 T ču e na osnovi naroaove voije. /"ge države, na katere meji. To mi je dalo . . ■ ^arsikaj misliti. On je vendar rekel, da ve in NAGLIC: Je nezaupnica ministri Iha- ne, da misli h liti in novedati. i__*..Ai i«*n* nnrnrfnvp volie? TI ""»mi, Wll JW IbMVUl «, — — da 7 m's^ Hotel sem se pošaliti in povedati, oce»11^1 Z baltiškimi državami in ima dva ízvm Vendar sem pojasnil, da ima Slovenija °izn ° lokaciJ° in primerno za ameriški in jrls' SaJ meji z Avstrijo, Italijo, Madžarsko je ^«"ko. To govorim zato, da bi dokazal, da Poved3 mno8im ameriškim poslovnežem 3ati in pojasniti vse od začetka, ker SI oven Jije enostavno ne poznajo. Ko pa Pndejo sem, se čudijo, kako živite. Pred 'rimi tedni je bila v Sloveniji gospodarska legacija, sestavljena iz predstavnikov 16 2 .ezmh držav. Rekli so mi: Saj vendar g'edajo tukaj ljudje kot Evropejci. Ne vem, J ste pričakovali, sem jim odgovoril. To je jropa, to je del razvitejšega dela Evrope. oja naloga je razširiti poznanstvo Slovenije v ciiTeriki °Pozarjam na kompleks identifika-3n vendar ne v Sloveniji, ampak v Ameriki, Pri|S* ne zave slovenskega potenciala in nal Spoznavanje Slovenije je skupna vlad- našega veleposlaništva, vaših ljudi, vaše ^aQe in ministrov in vašega veleposlaništva v ashingtonu. Slovenija obstaja. Slovenija je in bi frivlačna za poslovneže in turiste. Slovenija Janko tudi več izvažala v Združene države menke. Vendar je Amerika velika in je ni °6oče v celoti pokriti. Zato se je bolje sta"?"1' na posamezne države. Lepa primera ze omenjeni obisk gospodarstvenikov iz 16 ch V ter Pred tem guvernerja Ohia Voinovi-a z močno skupino gospodarstvenikov." Slovencem radi očitajo, da se ^esLjospodarsko preveč navezujemo -^ggjj/g. Ali s kolegom Seibertom kdaj ^^itao^teh rečeh? j JACKOVICH: "Ne. Naravno je, da imate bre stike z vašimi sosedi in drugimi lerju tudi izraz narodove volje? JACKOVICH: "Vaše politično življenje je zelo živahno. Imate pravo demokracijo in to je dobro. To pripovedujem tudi našim senatorjem, kongresnikom in ljudem, ki hodijo sem in se zanimajo za Slovenijo. Vedeti pa je treba, da imate vi mlado demokracijo, pri nas pa že 200 let. Vseeno ste vi proračun že sprejeli, mi pa še ne." Brez strahu pred Ameriko NAGLIC: Slovenska kultura je zelo amerikanizirana. Pijemo kokakolo, poslušamo ameriško glasbo. Amerika še ni odkrila Slovenije, jo je pa osvojila. Francoski razumniki so nekdaj dejali, da je Amerika kulturni imperialist. V Ljubljani ima veliko lokalov angleška imena. Smo Slovenci zaradi tega lahko v strahu? JACKOVICH: "To je svetovna kultura. Za vas ni nevarnosti, saj se zavedate tudi svoje kulture in jo razvijate. Svojih korenin bi se zavedali, tudi če bi postali Američani. Politično in kulturno ste zreli ter sposobni, da sprejmete tudi tujo, v tem primeru ameriško kulturo in jo povežete s svojo. Tako dela moderen, civilizirani svet. Naše veleposlaništvo je med najmanjšimi ameriškimi veleposlaništvi po svetu. Trudimo se, da bi ga razširili. Sedaj smo odprli vojaški oddelek. To področje smo doslej pokrivali z Dunaja. Tudi komercialni oddelek ima še sedež na Dunaju, vendar ga tudi želimo prenesti sem. Tudi naš predsednik Clinton je povabljen v Slovenijo, tukaj pa so bili že ugledni ameriški politiki." NAGLIC: Ste že bili v Clevelandu, kjer živi veliko Slovencev? JACKOVICH: "Kot otrok sem bil v Clevelandu. Sedaj sem povabljen tja in ob prvi priložnosti bom obiskal Cleveland. Veste, jaz sem doma v državi Iowa, ki leži v srednjem ameriškem zahodu. To je kmetijski kraj z veliko ravnine in koruzo ter pšenico. Kot Vnanje Gorice, kjer imam na eni strani krave, na drugi pa kokoši, pa še bližnja železniška proga me spominja na otroštvo." OJCIsWJI.Si£I Cš?l-*A.S ________ J —_____ Veleposlanik je povedal Pomemben papežev obisk "Papeža sem prišel po protokolu pozdravit ob njegovem obisku v Sloveniji. Organizacija obiska je bila fantastična. Papežev obisk je za Američana afirmacija Slovenije. Za navadnega Američana je to dokaz, da je nekje Slovenija, in da je varna drŽava, da jo je vredno obiskati, če je bil še papež tam. Obisk je bil afirmacija vaše državnosti." V Ameriko brez viz "Ne bi želel dajati preuranjenih izjav, vendar mislim, da bodo Slovenci lahko kmalu med tistimi redkimi državljani tujih držav, ki bodo lahko potovali v Ameriko brez vizumov. V Ameriki vsi soglašajo z ukinitvijo viz, tako da mora sedaj svoje narediti še administracija. Ukinitev viz ne bo samo ameriška zasluga, ampak predvsem vaših dosežkov tukaj, vaše zrelosti in uresničevanja načel demokracije. Tudi z doslej izdanimi vizami ni bilo nobenih zlorab, zato boste prvi v centralni in vzhodni Evropi, ki boste lahko Šli v Ameriko samo s slovenskim potnim listom." Evropa je nemočna brez Amerike Na trditev, da je Evropa gnila, sita in nesposobna sama voditi evropsko politiko (tudi vojna na Balkanu je dokaz za to), je veleposlanik Jackovich odgovoril, da imajo ZDA mesto v Evropi. "Probleme lahko rešujemo le skupaj in tako je tudi v Bosni. Iz Evrope ne smemo oditi, biti moramo prisotni. Vendar se moramo v Ameriki boriti z izolacionizmom. Američane je treba prepričevati, da je njihovo mesto tudi v Evropi. Navaden Američan se sprašuje, zakaj. Ali ni bilo milijon Američanov, ki so kot vojaki v vojnah tega stoletja stopili na evropska tla, Že dovolj, pravijo. Vendar je prisotnost v Evropi pomemben ameriški interes." Pomembne ruske volitve "Tokratne predsedniške volitve so zelo pomembne za Rusijo. To je trenutek odločitve: ali se bo Rusija pridružila dinamiki-evropske integracije ali pa se bo izolirala. Mi smo za integrirano Evropo in ne za delitev na razvito Zahodno Evropo, na Srednjo Evropo in zaostalo in izolirano Vzhodno Evropo. Upamo, da bodo v Rusiji zmagali reformisti." Nepripravljeni na razpad komunizma "Ne moremo napovedati, kdaj bo padel Castrov režim na Kubi Mi nismo mogli predvideti niti padca socializma, Berlinskega zidu, Sovjetske zveze, Jugoslavije in Varšavskega pakta. Vse se je zgodilo tako hitro, da smo bili presenečeni. Amerika ni imela načrta, kako ravnati v novih razmerah. Sploh pa potekajo v Evropi zanimivi procesi. Sistemi razpadajo in to je aktualna tema tudi v Kanadi." Darila in zahvala Veleposlanik Jackovich se je iskreno zahvalil za možnost, da je bil gost Glasove preje, in da* je preživel prijeten večer med nami na Gorenjskem, ki jo ie ie obiskal. Sploh rad potuje, vendar sam anonimno in se pogovarja z ljudmi V spomin na obisk v Bistrici mu je triiški župan Pavel Rupar v dar izročil sončno uro in šuštarsko svetilko, direktor Gorenjskega glasa pa dve knjigi: eno o Gorenjski in drugo o slovenskih pustnih maskah. Veleposlanik bi moral biti namreč gost preje že ob pustu. Vinogradnik PrinčiČ pa je za udeležence preje priredil pokušino vin in češenj. gorenjski glas .22. stran EJGA ZA GORENJKE, 0 GORENJCIH MED GORENJCI PO GORENJSKI Petek, 31. maja 199* lOILtfii Ejga napoveduje kri-zo, ki bo izbruhndajesenu vsega bo preveč, ffiifflifl Če namreč drži pregovor "Maj-nika dosti dežja - obeta jeseni dosti vsega", ie izobilje neizogibno. WlètíS Skoraj cel mesec je del, tudi v začetku zadniegatedna v majniku je lilo. WffK\ Trenutno jc, denimo, preveč deviz in marke lahko kupite po neverjetnih 89.- tolarjev ali še manj, šilinge pa po 12 tolarjev in pol. WftffA Tudi uradni srednji tečaj za DEM se komajda še drli nad 90.- SIT. Mim Hude glavobole imajo le nekaj tednov vsi, ki so pred meseci mrzlično kupovali marke po skoraj 93.- tolarjev. ffllffiS Minulo sončno soboto je na koledarju pisalo 25. maj, ko se je svoičas reklo dan mladosti, tyfafà V nedeljo, ko je večino gorenjskih krajev zalivalo od Zgoraj, je bil praznik. H in koš ti. ffljffffi Kukšna škoda, ker binkohna nedelja pade na nedeljo! }M[ifS Prav prilegel bisejf en praznik ali dva. ffttfffej Binkoštni nedelji je sledil binkoštni ponedeljek. Kar precej jih je bilo, ki so pozabiti, da je v Avstriji, Nemčiji inFranciji ta dan res praznik. T59I€K\ Na isti dan je praznovala bohinjska železniška proga častitljivo 90-letnico. Y&léfi] Brez kančka zlobe: kdo ugane, koliko let bi dandanes gradili tako zahteven odsek železniške proge, kot je Transalpina od Jesenic do Nove Gorice? fflflgl Če bi dela pri gradnji Železnice tedaj izvajali tisti, ki že nekaj mesecev regulirajo potok Du-peljščica, zanesljivo še ne bi • bilo devetdesetletnice bohinjske proge! WfíE\ V ponedeljek je bilo deževno slovesno tudi na začetku bogatega programa prireditev ob 150-letnid ^Slovenskih železnic. fOfltfA (romulke, ki ropotajo na progi Jesenice-Radovljica-Kranj-Škofja Loka-Ljubljana in obratno, še niso stare 150 let. WBtK\ Je pa res, da skoraj tako stare izgledajo. WBEB1 Jutri, prvo junijsko soboto, imajo železničarji dan odprtih vrat. Tudi Z gomulko se boste lahko peljali brezplačno. lifltfA Ker je vreme minulo nedeljo skazilo načrte organizatorjem gorenjskih turističnih prireditev, bo jutri in pojutrišnjem dvakrat bolj živahno kot sicer: Miss narcis; Miss šmar-nic; T k bo fletn so le tri od niza prireditev, zaradi katerih prva junijska nedelja ne bo dolgočasna. V PGO Sinkov Turu, občina Vodice, so za državno gasilsko prvenstvo sestavili kar 7 (z besedo: sedem) desetčlanskih ekip. Od tega sta dve ženski desetini, ena desetina mladink in se deset pionirk! FotoEJGA je ujel šestdeset odstotkov ekipe mladink. Simpatične gasilke so oblečene v popularne reklamne majice Gorenjskega glasa. Tudi vseh ostalih 64 tekmovalk in tekmovalcev iz PGD Sinkov Turn bo na gasilskem državnem članskem & veteranskem prvenstvu danes (31. maja) in jutri (1. junija) v Celju v majicah Gorenjskega glasa pokazalo, da so z Gorenjskega. Ravno tako bo na mladinskem in pionirskem prvenstvu 8. junija v Hrastniku. Držimo pesti, da jih bomo tako v Celju kot v Hrastniku slikali tudi na stopničkah, seveda v taki garderobi! Doživeti trenutek zgodovine v sedanjosti Izjemna knjiga o izjemnem dogodku, kije prežet s toplino in prisrčnostjo. "PAPEŽ 'MA VAS RAD" so besede, ki so se vtisnile v srca mnogih. Več kot 100 barvnih fotografij s spremljajočim tekstom, besedami topline, molitvami in govori, ki si kronološko sledijo od trenutka, ko je Sveti oče poljubil našo rodno zemljo- 20% popust v prednaročilu 4.900 SIT + PIT stroški. Plačljivo po povzetju. Cena knjige v redni prodaji bo 6.100 SIT. Knjiga bo i/šla v mesecu juniju. Priimek in ime:____ Naslov:____ Kraj. in pošta:______" _;_,_ Danes, v petek, smo mlade sodelavce Gorenjskega glasa, ki pridno dopisujejo v "Literarno delavnico", povabili na nagradni izlet. Zdajle, ko vi berete časopis, se mladi nadebudneži namakajo v zunanjem letnem bazenu v Dolenjskih Toplicah. V program izleta smo vključili tudi Jurčičevo Muljavo, kjer stoji Gostilna Pri Obrščaku, zraven nje pa firma Bomax prodaja najboljše italijanske izdelke iz jeansa. Ker tako hitri še nismo, da bi skupinsko sliko z današnjega izleta lahko že objavili, nam je pomagal Andrej Čebron iz Tržiča, ki je takole zabeležil nagradni februarski izlet za mlade bralce Gorenjs- wl|ffla^Se^«. V maju izbiramo GORENJ KO ali GORENJCA MESECA APRILA 1996 diu. Klepetalnici lahko prisluhnete vsako nedeljo od 10.30 do 11.10 ure na valovih Radia Tržič! NAROČILNICA Naročam knjigo "Sveti oče med nami*. .izvodov po prednai očniški ceni Čitljivo izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: STILI. MARK, p.p. 409H, 1001 Ljubljana, ali po telefonu 061/138-06-16, 133 06 5.3 Danes je zadnji glasovalni dan STUDIO ZA NEGO OBRAZA IN TELESA rç$ tel.: 064/ /ft^ 1.218-785 Drevo sodimo po njegovih plodovih, kvaliteto dela - po zadovoljnih strankah. Letošnja akcija: Hujšajmo skupaj je že tretja po vrsti in število zadovoljnih strank raste iz leta v leto. Vsako leto ob akciji hujšanja je nekdo izbran za "brezplačno zadovoljstvo". Letos pa so se odločili še za dodatno pozornost do svojih strank. Ivanka in Janka, ki sta bili nagrajenki prejšnjih let, gotovo dobro skrbita za svoje telo. Vsem, ki ste se v preteklih dveh sezonah odločili za storitve oblikovanja telesa, v studiu Ma ponudijo ob ponovni odločitvi posebno pozornost, toda to je že del poslovne skrivnosti. Lepo urejena žena je odraz vsakega moža, je ponos dobrega poslovnega uspeha in je velika mama v očeh svojih otrok. Lepo oblikovano telo, urejen obraz, negovane roke in noge, to je podoba, ki izpolnjuje vaša pričakovanja. Vsak mesec v tej rubriki bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci treh gorenjskih radijskih postaj ter gledalke in gledalci gorenjske TELE-TV Kranj ter LOKA TV Škofja Loka glasujemo za Gorenjke in Gorenjce meseca. Danes je čisto res že zadnji petek v maju in z njim nepreklicno zadnji dan glasovanja za GORENJ KO ali GORENJCA MESECA APRILA 1996. Naša glasovanja so sicer vsak petek na RADIU KRANJ, RADIU TRŽIČ in RADIU ŽIRI ter na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj; ter vsak torek na LOKA TV Škofja Loka. Le še danes, 31. maja, še lahko glasujete z dopisnicami na naslov: GORENJSKI GLAS, 4 001 Kranj, p. p. 124, glasovnice pa lahko oddate (brez znamke!) povsod tam, kjer lahko oddate tudi rešitve Glasovih nagradnih križank, male oglase, prijave za Glasove izlete in vse drugo za Gorenjski glas: v TD Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Moj-strana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič, v Turistični agneciji Meridian na Jesenicah ali v Tik-Taku Preddvor. Možnosti in časa za to, da namenite Vaš glas enemu ali obema predlaganima kfft, datoma za GORENJ'KQfo GORENJCA MESEj APRILA 1996, je tore), zelo malo - lahko gl^v danes v radijskih oddaja ;t na TELE-TV, v torek PaL bilo zadnjič v tem rn*'SU,\ glasovanje na LOKA Sodelujte v največji %oT?h ki akciji izbiranja nal^ popularnih med popvj°1 # mi! le prihodnji P^lí berite dva predloga, *f J lahko bil GORENJKA A GORENJEC MES^ MAJA 1996. Za Gorenjsko oz. G°re% meseca aprila 1996 sta pre j Sana: $t 1/ MARIJA GRM iz ja, "Grmova mama" » 9.p> terska gledališka «grflv^ prejšnji mesec je prazn0 | 80. rojstni dan .tt i' 21 MIRO DRAKSLEJI Kranja, "Aligator", gl»sD in podjetnik, ki je *" obeležil prvo petletko V četrtem majskem g^aff nem krogu smo za ^itM oziroma za "Aligatorja J bili 197 glasovnic (v PL J krogu 152, v dmgemljM prednosti ostaja M*1 ifi GRM s 461 (99 + 97 + ima doslej 272 (53 + 99 + 80) Vaših glasov- MARIJA GRM Med glasovnicami, ki smo jih prejeli ta teden, so nagrajenci četrtega majskega glasovalnega kroga; 1. Mateja Ceivanovtč, Zg. Otok 9a, Radovljica; 2. Marija Pipan, Voklo 60, Šenčur; 3. Nada Kukec, Partizanska 46, Sk. Loka; 4. Janko Karun, Slovenska c 32, Cerklje; 5, Vanja Tavčar, Jezerska ul. 22, Žiri,ki prejmejo nagrade v vrednosti po 1.000 SIT. Glasove majice, ki so vse bolj in boij primerno spomladansko oblačilo, saj z jutrišnjo prvo junijsko soboto odpirata vrata dve gorenjski letni kopališči, tokrat prejmejo: 1, Teja DžuroviČ, Podlubnik 154, Sk Loka; 2. Mirjana Radenovič, Trg Prešernove brigade 1, Kranj; 3. Marko Klemenčič, Trnje 13, Železniki; 4. Primož Skedar, Frankovo nas. 91a, Sk Loka; 5. Grega Sušnik, Meja 9, Mavčiče. Tudi v petih glasovalnih krogih v maju izmed vseh, ki glasujete na treh radijskih postajah, na obeh kabelskih televizijah ali z dopisnicami na naš naslov, vsak teden izžrebamo dvakrat po pet nagrajencev! MIRO DRAKSLER 7 VfiV Í.0 Otr, Viie trio stu, Doi pa; Dr,« *dr Cen arn, i S v*9 4f. F PONEDELJEK, 3. JUNIJA 1996 TVS 1 JJ.00 Videostrani tiiu Prav|i'ce iz lutkarjevega vo-11 te lutkovna nanizanka Arabela se vrača, češka na-Ja'ievanka jVjM Ciklus filmov Orsona Wellsa: J'castni Ambersonovi, ponovitev genskega filma (čb) £00 Poročila Novice iz sveta razvedrila, Ponovitev 3-50 Tedenski izbor J-50 Utrip ?rcalo tedna d il £a kamer° 1«' cA orum is oŠ Nede|iska reportaža 1ft S Vecerni gost: Janez Kos 1?*S Sober da", Koroška V0« TV dnevnik 1 17 iS 2troški Program 17 9í nadovedni Taček: Razstava fjleíw oko' 13- zadni' del an~ i8one dokumentarne serije ^nka ^'mpsonovi' ameriška nani- 1a te 'čeral. danes, jutri 19 ^ £rebanje 3x3 19'S r dnevnik 2, Vreme 21-2S „ t8ar6dnjega veka, angleška dokumen- SPJ'Sostanovalke, angleška nanizanka 'Udna pokrajina: Osvetlitev -arna serija 222n [?aPovedniki 22130 fe3' daneS> iUtn' 22 3^ dnevnik 3, Vreme 23 Oo port naníü. Sevema obzorja, ameriška 0,15 PoïocH3"45 SV6t POrOCa TVS 2 «.0o c 9.3o .^ronews 9.30 Tedenski izbor čina o é'ÏT0 se tuiin jezikov: Francoš-žarišcuA Tun'stična oddaja 10.10 V jevanka ■■ 5 9_nr'sty. ameriška nadal-Sor Ep Sobota11,15 Teater Paradižnik 12.15 EP v a3 "oč 14,15 studi0 CitY 1515 Tedenc7 • • Posnetek iz Osla 16.00 I6.45 ft 'Zbor 16,00 šPortni pregled lanka i0stanovalke. angleška nani-iška n. ■ Severna obzorja, amer-iutri iol^anka "17.55 Včeraj, danes, stez- ioic s,oveniji 18.45 Sedma ca 20 Ík cDnn9leška glasbena lestvi-20.in %. ■ ' sl°venske vinske kleti HowL mi dan 20-40 Melvin in kCika ',amfnški fil™ 22.10 Exodos, fc-So* , 0 Brane Roncel iz2a odra tosn« .esarska dirka Giro d'Italija, VoÍ6k 0,15 Teniški turnir Roland °s, dnevni posnetek iz Pariza KANALA l*clelko^1p/od*Ja 10.20 Predstavitev Prodajo ^,2° Videostrani 15.30 TV UnPato J5'50 Video strani 17.00 Lel°. amnovitev 12.00 POP kviz, ponoviva ,12,30 lmamo jih radi. ponovitev it'OO Kuhajmo skupaj, ponovitev fi» ,TC magazin, ponovitev 14.00 , r?Prtiie. ponovitev nanizanke 15.00 22 & Clark: Nove Supermanove ^godivščine, ponovitev 16.00 Pop fn°16.30 Krila, nanizanka 17.00 Tito wJ**, mini serija 18.00 Santa Bar-225; nadaljevanka 18.55 Rollina Pno6,in ,ine nokej, reportaža 19.00 j>* kviz 19.30 24 ur 20.00 Benny m rv°n- ameriški barvni film; Johny Q,,6P. Mary Stuart Masterson, Aidan 22.00 M.A.S.H., nanizanka p1,3° Športna scena 23.00 Magnum u,' »meriška nadaljevanka 0.00 24 w< Ponovitev 0.30 POP 30, ponovitev TV3 Qw,Dobro iutro, Slovenija 9. vrt« ' in mladinski program, pono-í^v "10.30 TV prodaja 10.50 TV Muu-na- Ponovitev 12.20 Družinski g*»o, izbor 15.00 TV prodaja 15.30 »Ojp jutro. Slovenija, ponovitev '«•30 otroški program: Super knji-iei J?k- trak. ponovitev 18.00 Med-£'nsk' center, nanizanka 19.00 ^evnik 19.30 TV prodaja 20.00 ^•.avje na tri 21.00 Iz življenja to™*, ponovitev 21.45 Dom in svet l:15,Beveriy Hills Buntz, 7. del fc^Ske humoristične nanizanke TV nrnriaia S^kT?Li2-D2? LJubezen-na- 5? 1<-30 r2;45*^'12"301- ameriški V> r°člla iV^^LProgram 15.05 9o'ne tem« «Ž?odba 15,25 teme 15.30 Zebra 15.45 Kdo živi v močvirju 15.55 Angleščina 16.15 Modul 8 16.45 Hrvaška danes 17.45 Domače video smešnice 18.15 Kolo sreče 18.50 Alpe-Donava-Jadran 19.30 Dnevnik 20.10 2iva resnica 20.40 Na temni strani poloble 21.45 Glas domovine, dokumentarna oddaja 22.15 Dnevnik 22.25 Slika na sliko 22.55 Ivana Orleanska -bitke, francoski film 0.25 Poročila HTV 2 15.05 Video strani 15.20 TV koledar 15.55 Veslanje, posnetek iz Luzerna 15.45 Zgodovina Roland Garrosa, dokumentarna oddaja 17.15 Mestece Pevton, ameriška nadaljevanka 18.05 Podobno, a različno 18.15 Pozor, steklo! 18.45 Loudres: Hrvaška vojna parada, dokumentarni film 19.00 Hugo, igrica 19.25 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15Murphy Brown, humoristična serija 21.35 Sum, nanizanka 22.25 Kri, znoj in slava 23.20 Koraki, glasbena oddaja AVSTRIJA 1 13.00 Otroški program: Mila Super-star 13.25 Confetti Paletti 13.40 Perrine 14.05 Am, dam, des 14.20 Uganke 14.30 Hero Turtles 14.55 Artefix 15.05 Animaniacs 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Babilon 5 16.25 A-team 17.10 Katts & Dog 17.35 Kdo je šef? 18.05 Polna hiša 18.30 Alf 19.00 Tenis s Tomom, teniški tečaj s Thomasom Mustrom 19.05 Ro-seanne 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 In večno se prikradejo dediči, angleško ameriška komedija 21.35 03 - Tele-clubbing 21.45 zapeljan - kriv ali nedolžen, avstralska TV drana 23.15 Čas v sliki 23.20 Nor na oddajo, ameriška komedija 0.55 Čas v sliki, ponovitev 1.25 Schiejok, ponovitev 2.25 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.20 Nor na oddajo, ponovitev ameriške komedije AVSTRIJA 2 12.00 Čas v sliki 12.05 Šiling, ponovitev 12.35 Jedi z zgodovino 13.00 Čas v sliki 13.10 Orientacija 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara - Kalifornijski klan 15.10 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobdodošli v Avstriji 18.50 Svobodnjaki J9.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Svobodnjaki 19.00 Zvezna dežela zdaj 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Podeželski zdravnik 21.05 Tema 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Srečanje -kultura 1.30 Pogledi od strani 1.35 Santa Barbara - Kalifornijski klan 2.20 K stvari, ponovitev 3.35 Kultura 4.10 Vldeonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni videospot 19.10 Poročila 233. 19.25 Iz izbora 19.55 Danes na videostraneh 20.01 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Predstavljamo Alpetour Remont Labore 20.30 Športni gost: Martin Strel, profesionalni plavalec (voditeljica: Branka Jurhar, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila 235. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Rock-TV - 15. oddaja 22.00 Dannv vam vedežuje (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.40 Predaja avtomobila Alenki in Nataši Kejžar 22.45 Poročila 235. 23.00 Z vami smo bili ... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Športni pregled dogodkov 21.00 EPP blok 21.05 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 50 let kovinarstva v Železnikih -OTVORITEV SLIKARSKIH DEL UČENCEV OŠ 20.00 Občni zbor SKD občine Železniki ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Srečanje krajanov s pihalnim orkestrom Lesce 18.50 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA Videostrani 19.50 Napoved spor- KINO eda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: U škripcih 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevki 11.40 Prihaja čas čudežev 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.40 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi rts 16.00 Terenski studio Šenčur 16.20 - 17.20 Skriti reporter 16.50 EPP 17.20 Gost v studiu: Župan občine Cerklje - Franc Čebulj 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsakdo sovje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni program z Robertom Baumanom 19.50 EPP 20.00 Ti, jaz, najin otrok 22.00 Gl. oddaja Oldtimer shop 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Najprej bo na sporedu oddaja Drugačni, vendar naši, nato pa bo na sporedu oddaja Storite nekaj zase. Nadaljevali bomo z informativno oddajo ob 15.30 Sledila bodo obvestila ob 16.10, nato pregled zunanjepolitičnih dogodkov v oddaji Deutsche Welle poroča. 17. ura je čas, ko vas seznanimo z novostmi na številki 92, ob 17.30 pa se bo začela oddaja Tržiški hit. Tudi tokrat bodo za presenečenje poskrbeli pokrovitelji oddaje. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 10.30 Novice 11.00 Vedeževanje 12.00 BBC, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila (BBC, STA, vreme) 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Občinski tednik - občina Kranjska Gora 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.45 BBC 19.00 Voščila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 9.00 Krik usode 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 12.00 BBC - novice 12.30 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Otroški program 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 RGL za študente 16.00 Avtomobili: Alpetour -Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Modni bla-bla 21.00 Zaslon - oddaja za računalništvo 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. Inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. kom. OČE MOJE NEVESTE 2 ob 17., 19. in 21 uri STORŽIČ amer. drama ZADNJI SPREHOD ob 16.30, 18.45 in 21. uri ŽELEZAR angl. erot. thrill. UJETNIKA ob 18.30 In 20.30 url TVS 1 10.30 Videostrani 10.50 Japonske pravljice: Poljska in mestna miš 11.00 Otroška oddaja 11.25 Volčjak Kavik, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 ABC - ITD, ponovitev TV igrice 13.35 videostrani 13.50 Tedenski izbor 13.50 Exodos, kronika 14.00 Moj prvi video o..., izobraževalna oddaja 14.30 Obzorja duha 15.00 Grenki poljubi, švicarska drama 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otroški program 17.10 N. Simončič; Kljukčeve dogodivščine 17.25 Otroška oddaja 17.35 Sredi galaksije zavij levo, avstralska nanizanka 18.00 Fallerjevi, nemška nanizanka 18.30 Kolo sreče, TV igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.05 TV nocoj, napovedniki 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Brez žensk ne gre, 13. epizoda angleške nanizanke 20.40 Made in Slovenija 21.30 Roka ročka 22.20 Napovedniki 22.20 Včeraj, danes, jutri 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 22.50 Šport 22.55 Poslovna borza 23.10 Severna obzorja, ameriška nanizanka 23.55 Poročila 0.00 TV jutri, Videostrani TVS 2 9.00 Euronews 9.25 Sedma steza 9.55 Osmi dan 10.25 Ognjena moč, ponovitev ameriške dokumentarne serije 10.55 Alpe Jadran 11.25 Analitična mehanika 11.55 Pariz: Tenis grand slam, četrtfinale (ž), prenos 14.55 Tedenski izbor 14.55 Brez žensk ne gre, angleška nanizanka 15.25 Nedeljskih 60 16.25 Severna obzorja, ameriška nanizanka 17.10 Vsemu navkljub, 4., zadnji del avstralske nadaljevanke 17.55 Včeraj, danes, jutri 18.00 Po Sloveniji 18.45 Bajke na Slovenskem 19.15 vldeoš-pon 20.00 EPP, TV nocoj, napovedniki 20.05 V žarišču 20.35 EPP -slovenske vinske kleti 20.40 Muench-enčana v Hamburgu, nemška nadaljevanka 21.35 Obiski 22.25 Izidor Kovač: Narava BESO 22.50 Somrak stoletja: B.H. Levy: Bosna, dokumentarni film 0.20 Kolesarska dirka Giro d'Italija, posnetek 0.45 Tenis Grand Slam: Četrtfinale (ž), posnetek iz Pariza KANALA 15.30 TV prodaja 15.50 Video strani 17.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 18.00 Duša in telo, zadnji del nadaljevanke 19.00 CNN poroča 19.30 Slam, ponovitev 20.00 Herma-nova glava, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Jeleni z zahoda, nanizanka 21.30 Sirene, nanizanka 22.30 Dežurna lekarna, ponovitev španske nanizanke 23.00 Živeti danes: Slovenski kralj Boris I. Va-lenčič 23.30 Elizije: Šamo življenje daje življenje, dokumentarna oddaja 0.00 TV prodaja 0.30 CNN poroča POPTV 10.00 Santa Barbara 11.00 Magnum, ponovitev nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev nanizanke 13.00 Morska deklica, ponovitev otroške serije 13.30 Športna scena, ponovitev 14.00 Benny in Joon, ponovitev filma 16.00 POP 30 16.30 Krila, nanizanka 17.00 Tito in jaz, mini serija 18.00 Santa Barbara, nanizanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Chicago Hope, nanizanka 21.00 Acapulco H.E.A.T., nanizanka 22.30 MAS.H., ameriška nanizanka 23.00 Avtodrom, oddaja o avtomobilizmu 23.30 Magnum P.I., ameriška nanizanka 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 POP 30, ponovitev TV 3 8.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Otroški in mladinski program: Klub Teater, ponovitev 10.50 Zdrava video glava, ponovitev 11.50 Družinski studio, izbor 13.30 Zdravje na tri, ponovitev 15.00 TV prodaja 15.30 Dobro jutro, Slovenija, ponovitev 16.30 Otroški program 17.00 A... AB... ABEČIH 18.00 Medical center, nanizanka 19.00 Dnevnik 19.30 TV prodaja 20.00 Z glasbo v srcu 21.45 Dom in svet 22.15 Beverly Hills Buntz, 5. del nanizanke 23.15 TV prodaja 23.15 TV prodaja HTV 1 12.45 Tečnoba, ponovitev francoskega barvnega filma 14.35 Otroški program: Gusarji, ponovitev 15.05 Poročila 15.10 Modra legenda 15.40 Organsko biološko pridelovanje hrane 16.15 Otroški program: Maj- hen veliki svet 16.45 Hrvaška danes 17.45 Domače video smešnice 18.15 Kolo sreče 18.50 Po meri 19.30 Dnevnik 20.10 Polja smrti, dokumentarna oddaja 21.00 Tv parlament 22.20 TV dnevnik 22.40 Slika na sliko 23.10 Chappaquiddick, angleški dokumentarni film 0.05 Poročila HTV 2 11.35 Video strani 11.50 TV koledar 12.00 Tenis, prenos grand slam turnirja iz Pariza; Koraki, ponovitev glasbene oddaje 16.05 Iz sveta znanosti, dokumentarna oddaja 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Urgenca, ameriška nanizanka 21.05 Črno-belo v barvah: Pat Garret in Billy the Kid AVSTRIJA 1 11.40 In večno se prikradejo dedišči, ponovitev angleško-ameriške komedije 13.00 Otroški program: Mila Superstar, risana serija 13.25 Confetti Paletti 13.40 Perrine 14.05 Am Dam Des 14.20 Uganke 14.30 Hero Turtles 14.55 Artefix 15.05 Animaniacs 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Babilon 5 16.25 A-team 17.15 Katts & Dog 17.40 Kdo je šef? 18.05 Polna hiša 18.30 Alf 19.00 Tenis s Tomom, tečaj tenisa s Thomasom Mustrom 19.05 Roseanne 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Dih neba, dokumentarna serija 21.05 Selfman 21.10 Policaj iz Toelza: Smrt na oltarju, nemška TV kriminalka 22.45 22.45 V tišini noči, ameriška srhljivka 0.10 Čas v sliki 0.15 Big Buisness, angleška srhljivka 1.40 Čas v sliki 2, ponovitev 2.10 Schiejok, ponovitev 3.10 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 5.10 Hunter, Se spominjate Rachel? AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 9.00 čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Vreme 10.15 Umor, je napisala, ponovitev 11.05 Nabodeno v Avstriji, ponovitev 12.00 Čas v sliki 12.10 Tema, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Spori, ponovitev 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara - kalifornijski klan 15.10 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela zdaj 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Dosje X: Signali 21.00 Selfman 21.10 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna 23.00 The final Kick, dokumentarni film 0.15 Fritz The Cat, ameriška animirana serija satira 1.35 Pogledi od strani, ponovitev 1.40 Santa Barbara - Kalifornijski klan 2.20 Kultura 3.05 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni spot 19.10 Poročila 236. 19.25 Sprehod po Gorenjski: Utrip Nakla 19.55 Danes na videostraneh 20.00 Torkov večerni družabni program 20.01 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: Predstavljamo kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo - servis motornih žag Stihi Janez Lotrič, Kokrica pri Kranju 20.50 Družinski turistični pohod: Kokričani v Kranj 21.10 Poročila 236. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Zvezdni okruški; sodeluje: astrologin-ja Roža Kačič (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.30 Akcija kranjskih policistov za motoriste in kolesarje 22.45 Poročila 236. 23.01 Z vami smo bili... nasvidenje 23.02 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.03 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Gorenjec meseca (v živo) 20.25 EPP blok 20.30 Športni pregled (ponovitev) ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Občni zbor SKD občine Železniki - ponovitev oddaje 20.00 Koncert ob 10-letnici Mešanega pevskega zbora Sv. Peter Selca ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Torkov športni pregled 18.27 Mini 5... 18.50 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA KINO ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO - oddaja domače zabavne flasbe z gosti v živo iz studia 21.30 èlemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Pred tečajem meditacije v Kranju 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Vedeževanje v živo 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche Welle 18.50 EPP 19.30 Večerni program z Igorjem Štefanči-čem 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 MHz iz Tržiča In 95 Mhz iz Kovorja. Za začetek programa se bomo popeljali v osmercu s krmarjem. Ob 14.30 bo sledila oddaja Na štirih kolesih. Nato bomo postregli z informacijami in nekaterimi drugimi zanimivostmi. Ob 16.10 bodo na vrsti obvestila, nato pregled zunanjepolitičnega dogajanja s pomočjo kolegov iz Deutsche Welle. Ob 16.30 lako prisluhnete oddaji S"m Tržičan, ob 17.40 pa se z nami lahko učite nemščine. Torkov spored bomo sklenili s Športnim obzornikom, ki se začne ob 18. uri. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 10.00 Gibljive slike 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Slovenska glasbena scena 14.00 Melodija tedna 14.30 Telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Državno prvenstvo - OŠ Antona Janše 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.45 BBC novice 19.00 Voščila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.30 Minute za country glasbo 7.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 črna kronika 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.45 Pogled v zvezde 11.00 Zabava in glasba 12.00 BBC novice 12.30 Škofjeloških 6 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 17.20 Politične stranke se predstavljajo 18.00 Pogovor z županom občine Železniki 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program RGL 6.15 Novice 6.40 Peter Stepic o zvezdah 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.00 Maegeri - oddaja o karateju 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znan-ja12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 18.15 Okrogla miza 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 RGL klub 21.30 Avstralska glasba 22.00 Camel RHYTHM 23.00 Egostyle - Ines Kokalj 24.00 7200 sekund - D. J. Alf 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program CENTER drama PODZEMLJE ob 17. in 20.30 uri STORŽIČ amer. kom OČE MOJE NEVESTE 2 ob 17. in 19. uri, amer. drama ZADNJI SPREHOD ob 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. thrill. OSUMLJENIH PET ob 20.30 url SEZNAM NAGRAJENCEV JE TOKRAT DOLG Pred štirinajstimi dnevi smo v sodelovanju z MUZEJI GORENJSKE objavili nagradno križanko. Na javnem komisijskem žrebanju predvčerajšnjim, v sredo, ob 8. uri so bili izmed 736 priseplih rešitev izžrebani: 1. - 16. nagrada (brezplačni ogled vseh 34 muzejev in zbirk, predstavljenih v publikaciji Muzeji na Gorenjskem): CILKA TRPIN, Racovnik 41, Železniki; VLADIMIR PELKO, T. Dežmana 8, Krani; OLGA ŠKOFIC, Ručigajeva 9, Kranj; JURU OVSENEK, Zvirče 31, Tržič: ANDREJ ŽARGAJ, Grad 41, Cerklje; OLGA ZVAB, Valjavčeva 4, Kranj; JAKI KUKOVIC, Golnik 97a, Golnik; NINA OBID, Smokuč 90, Žirovnica; MARIJA FERKUU, Britof 304, Kranj; JOŽE JERAM, Gradnikova 11, Kranj; MARICA HACE, Valjavčeva 12, Kranj; JASMIN ZDIONICA, Kropa 3d, Kropa; RUDI MARGETIC, Gregorčičeva 5, Kranj; DANIELA FRAS, Poljanska cesta 84, Gorenja vas; ANTON LUNDER, BI. Dobrava 141, BI. Dobrava; MAJDA PIPAN, Gqgalova 10, Kranj; URŠKA NAGLIC, Justinova 2, Ljubljana - Šentvid; LUDVIKA HRlBERNIK, Sp. Bitnje 39, Žabnica. 19. - 25. knjižna nagrada: MARINKA BOS N AR, Klanska 8, Medvode; PAVEL PELHAN, Planina 19, Kranj; DANI JERŠE, Srednja vas, Šenčur; LUDVIK MLINAR, Mlakarjeva 9, Kranj; SERAFINO BAUMAN, Gubčeva 6, Kranj; FRANCKA KAVČIČ, Frankovo naselje 68, škofja Loka; BOŽO KUKAR, Verovškova 48, Ljubljana. Pravilna rešitev križanke je bila: 18. MAJ SVETOVNI DAN MUZEJEV. J) GLASBENA SOLA IN TRGOVINA AKORDEON Vabi k ipisu učence za šobko leto 1996/97. Poučujemo klaviature, klavir, kitaro, bobne, harmoniko, citre, prečno in kljunasto flavto ter predšolsko glasbeno vzgojo. Starost ni omejena, sprejemnih izpitov ni. Svetovanje pri nakupu in prodaja glasbil. Prijave sprejemamo vsak dan od 15. do 19. ure Tomšičeva 36, KRANJ ali po telefonu 225-078 (dopoldan) ^uigiii 1 ............. V Cerkljah na Gorenjskem smo odprli kjer vam nudimo: Šopke, aranžmaje, ikebane, vence, suho cvetje, okrasne posode, lončnice, enoletnice, zemljo za presajanje PRIDITE, POGLEJTE IN PREPRIČAJTE SE SAMI Cvetlični vrt Pot na Vovke 2, Cerklje na GORENJSKEM telefon: 064/422-127 Odprto: vsak delovnik od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure SVOJO STROKOVNOST IN USPEŠNOST POTRJUJEMO ŠE NAPREJ c{ <^>L.jVa ljubljanska banka je v Celje ponovno prišl p ,4, ko je tam odprla predstavništvo, zdaj so g L .rU2nico, kjer bodo komitenti lahko opravljali vse bančne k 5: Ob tej priložnosti je predsednik uprave NLB Marko Voljč tola ^P^™ bolnišnici Celje vrednostno pismo v višini 1 milijon _. JJev za nakup ultrazvočne naprave za neboleč pregled srca na Nov železniški vozni red red L- ^\,maJa ' 2- junija bo začel veljati nov železniški vozni ' ki je že naprodaj na vseh slovenskih železniških postajah. vli20vi Vozni red bo veljal do 31. maja 1997, poleg voznega reda Pro v notranJem in mednarodnem železniškem potniškem Potn*6111- vse^uje tucn vehko koristnih informacij, potrebnih za sta„ nJe z vlakom. Izdali so ga v obliki knjige žepnega formata, Stai* pa 700 tolarjev. KOLIKO JE VREDEN TOLAR-i MENJALNICA NAIXTWTOPAIN1 |NAICUWVHtODAlNl|NAtUIW/^ODAINl 1 DEM TTATS 100 m. A BANKA (Tržič, Jesenice) 87J0 AVAL Bled 07,50 AVAL Kranjska gora 17,40 BANKA CREDITANSALT d d. Lj 87,60 EROS(Starl Mayrj, Kranj $7,80 GEOSS Medvode 87,80 GORENJSKA BANKA (vse enote) 88,40 HRANILNICA LON, d d Kranj 57,50 HKS Vigred Medvode 17,79 HIDA-tržnica Ljubljana 57,55 HRAM ROŽICE Menges 57,50 IURIKA Jesenice 57,50 INVEST Škofja Loka 87,50 LEMA, Kranj 57,50 MIKEL Straži«© 57,50 NEPOS(Šk. Loka. Trata) 57,70 NOVA LB Kamnik, Medvode. Sk. Loka 87,50 PBS d.d (na vseh poŠtah) 85,90 ROBSONMengel 57,50 SHP Slov. hran. ki pos. Kranj 57,70 SKB (Kranj, Radovljica, šk. Loka) 57JJO SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 86,40 SLOVENUATURIST Jesenice 57,50 SZKB Blag. mesto Žiri 87,85 SUM Kranj #7,50 TALON hipoma Trt, ŠLUte Zg. Bfep 87,60 TENTOURS Domžale 87,80 TROPICAL Kamnik - Bakovnik 87,55 UKBSkLoka 5740 WILFAN Kranj WILFAN Radovljica, Grajski dvor WILFAN Tržič POVPREČNI TEČAJ Pri šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 12,40 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah 55,50 12JO 12,63 6,50 9,03 55,30 12,40 1254 8,50 5,55 55,50 12,35 12,54 8,55 5,50 55,40 12,40 1260 8,50 9,00 56,00 12,43 12,50 8,70 8,65 88,20 12,43 12,50 8,70 8,85 89,10 12,03 12,66 8,41 9J1 88,35 88,80 12,20 12,50 8,70 8,90 12,25 12,60 8,50 8,90 88,10 12,40 12,49 8,75 5,50 88,05 12,38 12,50 8,71 8,90 88,80 12,25 12,60 8,60 9,05 88,05 12,40 12,55 8,65 8,85 88,20 12,42 12,50 8,70 6,88 88,30 12,40 12,50 8,60 8,90 87,90 12,40 12,45 8,75 8,60 66,50 12,31 12,70 8,60 9,18 88,20 11,00 12,45 8,00 8,80 66,10 12,35 12,50 8,65 6,90 88,18 12,40 12,48 8,75 8,88 89,80 12,32 1279 8,55 6,97 "". 12,03 8,41 55,50 12J5 12,60 6,60 9,05 55,95 12,10 12,67 8,50 8,99 88,20 12,43 12,50 6,70 8,85 88,05 12,42 12,49 5,70 8,85 68,50 12,40 12,65 8,50 8,90 88,00 12,40 1246 5,75 8,85 89J0 12,30 1270 8,55 9,00 714*11 53-116 87M 68,43 12,55 8,58 8,92 MEN« WtN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dorn NOVA TEL ŠT: tel.:360-260 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstil tel.:53-816 _ mnjj *-*j>r S 064/22-11-33 IJU FITNES AEROBIKA 9Sm SLOVENIJ GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE wS&* UUBUANA, 4. - 8. JUNIJ 1996 UU8UANSKI SEJEM KMETIJSKA ZADRUGA GORIŠKA BRDA,z.oo. 5212 DOBROVO, ZADRUŽNA CESTA 9 Telefon n.c: 065/45-020 - Prodajo: 065/45-116 - Telefax. 065/45-022 Maloprodaja Dobrovo, Zadružna c. 9, tel. 065 45 020 Vinoteka Nova Gorica, Delpinova 4, tel. 065 21 505 Maloprodaja Ljubljana, Aleševčeva 37, tel. 06 i 557 570 V V OBISC m i srn io % KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Bohinjski posvet o kozolcih Ob kozolcih, pod kozolci in zaradi kozolcev Kozolci so eno od spoznavnih znamenj Slovenije. Stara Fužina • Podjetje Agens iz Žirovnice, Turistična zveza Slovenije in Občina Bohinj prirejajo prihodnji petek v Bohinju posvet z naslovom Kozolci - spoznavno znamenje Slovenije. Ker kozolci bogatijo večino slovenskih pokrajin, pričakujejo na posvetu udeležence iz vseh koncev Slovenije ter celo iz Švice in Avstrije. Posvet želi postaviti temelje nacionalnemu projektu Slovenski kozolec in osvetliti različno problematiko in raznotere možnosti pri dokumentiranju, ohranjanju in predstavitvi kozolcev na Slovenskem. Namenjen je predstavnikom turističnih društev, kulturnih in strokovnih ustanov, občin, krajevnih in vaških skupnosti, lastnikom kozolcem in vsem ostalim, ki jim ni vseeno, kakšna bo nadaljnja usoda kozolcev na Slovenskem. Udeleženci bodo najprej poslušali strokovna predavanja, si nato ogledali razstavo Slovenski kozolec in načrte obnove kozolcev (med drugim tudi v Kranjski Gori) in se nazadnje srečali še z domačini pod studorskimi stogi. Podjetje Agens iz Žirovnice že tretje leto v okviru projekta Poti kulturne dediščine razvija pobudo za predstavitev in ohranitev slovenskih kozolcev. Pobudo dopolnjujeta slovens-ko-angleška fotomonografija Slovenski kozolec, delo fotografa Jaka Čopa in etnologa dr. Toneta Cevca, ki je zgodbo o "spomeniku slovenskega ljudskega stavbarstva" poneslo po domovini in svetu, in razstava arhitekturnih maket in risb Slovenski kozolec, delo arhitekta Borana Hrelja, ki trenutno živi in dela v Torontu. Modeli, med katerimi sta tudi vezana kozolca (stoga) na eno in na. dve drevesi iz Studorja v Bohinju, odkrivajo tipološko bogastvo slovenskega kozolca, še posebej pa poudarjajo njegove estetske vrednote. Razstavo so v dveh letih postavili 39-krat, med drugim tudi v Kranju, na Bledu, v Bohinju, v Kranjski Gori, Mengšu pa tudi v Trstu, Frankfurtu in na Nizozemskem. Po predstavitvi Slovenskega kozolca v parlamentu, je poraslo zanimanje za načrtno obnavljanje in predstavitev zanimivih kozolcev po raznih krajih Slovenije Pri tem prednjačijo v občinah Kranjska Gora, Bohinj, Sevnica in Velenje. • CZ. V nedeljo v Poljanah Tekmovanje koscev in grabljic Škofja Loka - Društvo podeželske mladine Škofja Loka bo v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo priredilo v nedeljo ob treh popoldne tradicionalno gorenjsko tekmovanje koscev in grabljic. Tekmovalci se bodo pomerili v košnji, grabljenju, "pajsanju" hloda, plezanju na mlaj, v šaljivi igri ter pripravi malice. Po tekmovanju bo ves'elica z ansamblom Strmina. • CZ. KRANJ, C. Na Klanec 9 Tel.: 064/331-375 O prodaja rezervnih delov za traktorje liff T, Tomo Vinkotne, Zetor, Univerzah Fiat, Torpedo O kardani (domači, uvoženi), rezervni deli za kardane in popravilo kardanov O akumulatorji, olja, jermeni O popravilo vseh tipov traktorjev (generalna popravila motorjev, menjalnikov...) tudi na vašem domu O rezervni deli SIP Na Suhadolnikovi kmetiji v Zgornji Kokri Ko se hribovska idila razsuje kot hiša iz kart... Planinci že zdaj radi zaidejo k Suhadolniku, potlej ko bo to kmetija odprtih vrat s ponudbo domačih izdelkov, bodo bržkone prišli še raje. Zgornja Kokra ■ Ko ravninskega "mehkužca" pot zanese na Suhadolnikovo kmetijo, na 904 metre nadmorske višine, vsaj za hipec postane nevoščljiv ljudem, ki živijo tukaj hribovski mir, vdihavajo sveži gorski zrak, kramljajo s planinci, ki hitijo proti Grintavcu, Kočni... Ko pa na kmetiji beseda nanese o kmetovanju, delu v gozdu, o vzdrževanju tri kilometre dolge makadamske poti, o bliskanju in grmenju, o zimskem "prebijanju" v dolino, se zgodba o "hribovski kmečki idiliki" razsuje kot hiša iz kart. "Ja, življenje tod je lepo, a težavno," priznavata "tamlada" Suhadolnika, Majda in Janez Marinko, ki ob pomladku treh deklet in enega fantiča kar pogumno zreta v ne najbolj obetavno hribovsko prihodnost. Majda je "tadomača", Janez se je pred desetimi leti priženil k Suhadolniku z manjše kmetije v okolici Medvod, pred šestimi leti je pustil tudi službo v Iskri in se povsem posvetil kmetiji. Če mu je prva zima vlila malo strahu v kosti, še bolj je bil prestrašen tedaj, ko se je prevrnil s traktorjem, se je zdaj na hribovske razmere že Suhadolnikova devetčlanska družina je mešanica treh rodov in dveh priimkov - Štularjev, kar je star hišni priimek, in Marinkov. Štularjeveso mama Anica in njeni hčeri Veronika in Mateja, tretja hči, Majda, njen mož in njuni štirje otroci (Primož, Marta in še ne šestletni dvojčici Anita in Monika) se pišejo Marinko. Na sliki: Marinkov del Suhadolnikov. povsem navadil. Kmetija je v primerjavi z ravninskimi dokaj velika, medtem ko med hribovskimi ne izstopa. Obsega devetdeset hektarjev zemljišč, od tega je šestdeset hektarjev gozda, ostalo so pašniki, travniki. V denacio-nalizacijskem postopku, ki ni končan, je še 620 hektarjev skalnatega Grintovca. Najpomembnejša dejavnost je gozdarstvo, redijo tudi deset do petnajst glav živine. Mleka ne oddajajo, ampak morebitne presežke raje doma predelalo v mlečne izdelke. Razmišljajo, da bi v treh letih uredili "kmetijo odprtih vrat". Planinci, ki se poleti vračajo z gora ali hitijo proti Kočni in Grintovcu, že zdaj radi pridejo na kislo mleko, potlej bi jim lahko ponudili tudi mlečne, mesne in druge domače izdelke. Do kmetije vodi tri kilometre dolga makadamska cesta. Lastniki zemljišč, ki jo uporabljajo, so jo lani z občinsko in državno pomočjo toliko uredili, da je dobro prevozna in da zdaj kljubuje tudi hujšim nalivom. Pozimi jo pluži Janez. Čeprav je bila minula zima obilna s padavi; nami (v enem dnevu oz. noči je padlo tudi 60 centimetrov snega), sta devetletni Primož in dve leti mlajša Marta le enkrat manjkala v šoli. "Večina hribovskih kme; tov zna le sekati in prodajati okrogli les, ki ima zadnje čase slabo ceno. To ni dobro. Sestati bi se morali s kmetijskimi in gozdarskimi strokovnjaki, da bi nam svetovali in pomagali pri razvoju kmetij, iskanju novih možnosti in prilagajanju razmeram v Evropski zvezi, razmišlja Janez in poudarja, da bi bila eno od možnosti lahko tudi pridelovanje bio hrane. • C. Zaplotnik Na izletniški kmetiji Pri Mežnarju na Štefanji Gori Knjiga prijateljev spodbuja pohodnike Pohodniki, ki se radi sprehajajo po poteh v okolici Štefanje Gore, so spodbudili Mežnarje^' da so se ob službovanju in delu na kmetiji odločili še za turistično dejavnost. Štefanja Gora - Mežnarjeva dala beseda, načrti so postaja- kmetija ima odlične možnosti za izletniški turizem. Stoji na samem, na pobočju nedaleč od cerkve sv. Štefana, kjer je na Štefanovo in še nekajkrat na leto tudi maša, in blizu prijetnih sprehajalnih poti, ki vodijo proti Možjanci, Olšev-ku, Adergasu... Pohodniki, ki predvsem ob koncu tedna radi zaidejo na sprehajalne poti v okolico Štefanje Gore, so v pogovoru z Mežnarjevimi večkrat izrazili željo, kako bi bilo lepo, če bi jim na kmetiji lahko ponudili kaj za "osušeno grlo in prazen želodec". Beseda je Podjunska 17,1000 Ljubljana Tel.* (061) 557 254, 554 986 lax: (061) 554 986 15 MINUT ZA VSAKOGAR Zakaj bi moralo biti ohranjanje in pridobivanje dobre telesne kondicije vedno dolgočasno z utrujajočimi vajami? Tudi mi velikokrat premišljujemo, kako bi v cimkrajšem času dosegli dobro telesno pripravljenost in jo tudi obdržali. V zadnjih dvajsetih letih so se na področju rekreacije pojavili različni načini in tudi športni pripomočki. "KANGOO JUMPS" je športni čevelj, ki kot nov športni rekvizit nudi nov način rekreacije. Že od prvih skokov dalje ni strahu, da bi se vam lahko kaj hudega zgodilo. Seveda kar naenkrat ne boste skočili najvišje in najdlje, vendar se boste tako mladi kot tudi starejši že od vsega začetka prav prijetno in varno počutili. "KANGOO JUMPS" športne čevlje lahko uporabljate v naravi, doma ali v telovadnici skratka tam, kjer vam bo najbolj ugajalo. Vaši gležnji, kolena in hrbtenica pa niso izpostavljeni trdim udarcem in tudi športni zdravniki jih priporočajo prav vsem. Poleg dobrih lastnosti vam tek ali poskakovanje na mestu "KANGOO JUMPS" prihrani tudi čas. 15-minutni tek ima prav tak učinek, kot ga ima ® ena ura intenzivnega teka z navadnimi športnimi copati. "KANGOO JUMPS" športne čevlje boste lahko preizkusu v "SOBOTNI SREČI", ki bo dne... li resničnost in Mežnarjevi (Jožica in Herman Banovšek ter Jožičina mama in ata) so v sredini tega meseca po dolgotrajnem pridobivanju soglasij in dovoljenj tudi uradno odprli izletniško kmetijo, ki je odprta ob koncu tedna, najavljenim skupinam pa odprejo tudi v ostalih dneh. V "hiši" s pravo kmečko pečjo v kotu lahko sprejmejo petnajst do dvajset izletnikov, še več zunaj, kjer so na malce vzvišeno mesto postavili masivne lesene mize, izza katerih je lep razgled na cerkljansko - brniški konec. Pohodnikom postrežejo z domačo hrano in pijačo, predvsem z doma pe cenim kruhom, narezki, klobasami, poleti tudi s kislim mlekom, z žganjem in medico, sokovi - in še bi lahko naštevali. Cene so zmerne: narezek stane tristo tolarjev na osebo, "šilce" navadnega žganja ("nula pet") sto tolarjev, medeno žganje 120 tolarjev... Po vsakem desetem vpisu nagrada Posebnost Mežnarjeve izletniške kmetije je vpisna knjiga prijateljev Štefanje Gore, v katero se lahko vpišejo le pohodniki, ki so prepešačili najmanj štiri kilometre (od spodnje postaje žičnice Krvavec ali z Možjance), in kolesarji, ki so "grizli kolena in strmino" najmanj osem kilometrov. Vpišejo se lahko le enkrat na dan, možen pa je tudi naknaden vpis, če na kmetiji tisti dan ni nikogar doma. Na koncu sezone 1996/ 97 bodo trem moškim in eni Mežnarjevi: mama Helena in oče Ludvik, "tamlada" dva in Herman ter njuni hčerki, osnovnošolki Breda in Vesna. vasi do njihove dom^.jjjii boljšo označbo sprehaja'^ poti po okolici Štefanje u ^ ženski, ki so se največkrat vpisali v knjigo, podelili praktične nagrade, ob vsakem desetem obisku oz. vpisu pa kmetija "časti" s pijačo. Knjiga in nagrade očitno dobro "vlečejo", od 1. maja do torka se je vpisalo že 243 prijateljev Štefanje Gore. Razmišljajo tudi o apartmajih Na Mežnarjevi kmetija imajo skupaj z gozdom dvanajst hektarjev zemlje. Redijo od deset do dvanajst glav živine, letni posek v gozdu zadošča le za domače potrebe. "Tamlada dva" hodita še v službo (Herman dela v Gorenjski banki, Jožica v kranjski enoti republiškega zavoda za zaposlovanje), na kmetiji sta jima v pomoč Jožičina mama Helena in oče Ludvik. Načrti, želje? Radi bi asfaltno prevleko od večje razumevanje države ^ razvoj hribovskih kraje\ji kmetij... In nenazadnje: t p si, da bi njihova izleti1■ } kmetija nekoč postala turistična kmetija, ki bi /V: tom lahko ponudila tudi nočišča (apartmaje). • j Trgovina . GORENJESAVSkA 1 5, KRAM TeL: 22J-820, 22?^?v Servis KAlftNikovA 26, Kranj TeL: 241-592 - KXRCHEfL UREJA: Vilma Stanovnik Odbojkarji Termo Lubnika bodo v novi sezoni igrali v prvi državni ligi SKORAJ TRISTO MLADIH JE POROK ZA USPEHE Leto pred praznovanjem dvajsetletnice kluba so škofjeloški odbojkarji postali prvoligasi, za kar jim je čestital tudi župan Igor Draksler ^ofja Loka, 31. maja - Po «evilu igralcev je škofjeloški odbojkarski klub prav gotovo *den največjih v državi, saj v ! tor šestnajstih različnih skupi-i »ah redno trenira 280 odboj-^rJev in odbojkaric. Zanje skrbi štirinajst trenerjev, klubs-*a Pravnica, in ne nazadnje, ?vanajst delavnih funkcionarja ki klubu, kljub pomanjkanju denarja, vendarle ugotavljajo nujno potrebne Pogoje za delo, predvsem pa hladim kvalitetne treninge. . Tako skoraj tristo igralcev in »gralk, od najmlajših osnovno-°°lcev, do članov prve ekipe, na treningih tedensko preživi kar , ur, pri čemer imajo velike ežave s pomanjkanjem pros-!t0ra za vadbo, kar zadnja leta tišči" večino škofjeloških sortnih kolektivov. Toda delo J Klubu zato ni okrnjeno, še več, *e. tri leta zapored so organizirat« poletno odbojkarsko šolo za mlajše deklice in dečke, redno Ekipa Termo • Lubnika v minuli sezoni: stojijo - iz leve proti desni - predsednik kluba Ivan Križnar, Simon Jan, Aleš Primožič, Jože Logar, Matej Fojkar, Avguštin Pleško in trener Mitja Torkar - čepijo - z leve proti desni - Tomaž Mencinger, Goran Dolenc, Sebastjan Rupar, Gregor Rupar, Tomaž Lang, Gregor Kustec. Na sliki manjka Gregor Kamin. organizirajo seminarje za trenerje, ki se jih udeležujejo tudi učitelji, prav te dni pa se 'jübh * Walker Slovenian golf trophy na Bledu - V hali 3 igrij^skega BTC, kjer je od letošnje pomladi prvo pokrito ktokVai^olf v Sloveniji (na sliki) in katerega vodja jc Leščan odme>^aKovšek, so v sredo dopoldne predstavili enega najbolj ZaPovrsf turnirjev, ki bo jutri in pojutrišnjem že Četrtič turnjrjgJ° Potekal na blejskem igrišču za golf. Ker je pokrovitelj Slovenj'. a8ovna znamke Johnie Walker (pri nas jo zastopa škotsjfJavmo)'tuc" turnir nosi ime po tem znanem proizvajalcu rrino2j£8a wnistcvJa- Kljub temu da pri nas igranje golfa še ni precej ? ^Port (ve.ndar število igralcev in igralk zadnja leta nied ii. r^a). pa je prav ta turnir na Bledu najbolj odmeven konec 7?nskimi gobarji in tudi št< ledna pričakujejo na Bledu tudi številnimi tujimi igralci, ki jih ta • V.Stanovnik PODVODNI RIBOLOV ZJJAGA ZA BLEJSKI PAR Vidra j* ^ m»ja - Minulo soboto sta društvo Škrpina iz Nerezin in ^avnee ga organizirala P™0 letošnjo tekmo slovenskega Nerezin P^nstva v Podvod nem ribolovu. Odprto prvenstvo ^°vra Le Ç° esedan predsednika komisije za podvodni ribolov tekmovan' P°tekalo ob mirnem morju in ob sončnem vremenu, KlUbov r P^ Se }C udeležilo 23 tekmovalcev iz osmih slovenskih ürah tekm ° ■ na območJu otokov Unije in Zeče, po šestih di novanja pa so se nekateri lahko pohvalili z izrednim so se tokrat na tekmovanju dobro odrezali, zlasti Plenom Člana fj pn^n^ drug° mesto Jeseničana Borisa Tuhačeva (sicer ^tovan« "led)> Ki je zopet nastopil po hudi poškodbi na O.P.D gf1" Pfvenstvu v Peruju. Tudi Mitja Klinar (prav tako član Sta Člana hi ^ Z d°krim ul°vom zasedel tretje mesto, ekipno pa zmedla bleJskega Društva za podvodne diejavnosti na tekmi pSShSZ tópoSgoS" kv™.kurenci zmagal 0j> TEKME DO TEKME PrveSewW naJ*>oljši na DP hÍb°lJ5imiZa mladince v V Sodražici je bilo državno natančnem izbijanju. Med dvajsetimi ^arnlanT'f ^e nasl°v državnega prvaka osvojil Škofjeločan Žepč fronievski, član BK Trata s 96 točkami. Darnfan 5W v Milanu - Najboljši slovenski triatlonec Kranjčan Med več k *e ^e konec tedna udelež'l triatlona blizu Milana, «elgijcem v tns*° tekmovalci je zasedel odlično tretje mesto za nastoPil ti ri-r" ^ierdom in Italijanom Mionejem. Na tekmi je U "ai Joze Tanko in bil med veterani drugi, skupno pa 153. bilo * Dr «V*1 Velepec zmagala v Domžalah -Konec tedna je tekrnovalr-■ 3 odPrto prvenstvo Slovenije v duatlonu. Med aiïl»' Da M• Jie zmagaI Uroš Velepec (Stop team), med tekmovalk- Wadilj ,L°g°nder (Proloco Scott) naJmiai drugih. Potrebna pa je prevv nost. Čas je že pokazal, da* je motiti človeško, vztraja^ zmoti pa pokvarjeno. , u Res ne vem, zakaj nebi, posebej natančno gledali rjj prste politiku na oblasti?\\ poznate tisto razlago, ki)° > rad ponavljal pokojni P'' dsednik kranjskega Izvršit sveta g. Vladimir Mohorit,* so se nekateri njegovi sode>a^ ci pritoževali zaradi iri/i*..! očitkov: "Sami ste želeli dw v politiki in s tem nastaviti" Sedaj pa jih držite in se ^ pritožujte, če vas po n> tepejo!" Prav nič drugače ni z podom Grosom. 72 Bosna, kdo bo tebe ljubil (drugi del) Če je Tone pogledal na zemljevid, potem se mu je zdelo, da do Bosne niti ni tako daleč. Le nekaj hribov in dolin... Toda vojna vihra je porušila tako ceste kot tudi železniške proge. Na pot sta se z mamo odpravila kar peš. "Povsod so naju debelo gledali, ko sva povedala, kam sva namenjena," se je z nasmehom predajal spominom Tone. Oči so se mu zasvetile in hudomušne iskrice so pričale, da je bilo tudi to dejanje le majhen delček njegove mladostne velike pustolovščine. "Na čas smo takrat gledali drugače kot danes. Zaradi vojne so tudi znanci in bližnji izginjali neopazno in večini je že zdavnaj postalo razumljivo, da je tako. Če koga dolgo ni bilo, so za njim žalovali, potem pa so se predali kruti usodi. Tudi naju z mamo so verjetno že odpisali, drugače ne bi bili tako zelo začudeni in presenečeni, ko so naju zagledali," je razmišljal Tone. Toda bili so družina, ki ni izgubljala časa za tarnanja, zato so vsi skupaj, tudi Tone, poprijeti za delo, da so kmetijo počasi, a vztrajno spravljali v red. Posebno skrb pa so posvečali vinogradu. Novi časi, ki so zavih-rali po deželi, pa so zahtevali tudi "žrtve". "Doma je bilo več kot preveč dela, mene pa so poslali na progo Brčko-Banoviči. Prav nič mi ni dišalo, posebej še, ker se je že prej sušljalo, da je tam delo zelo naporno. Vozil sem "karjote" in kidal pesek od jutra do večera. Potem so me poslali še na drugi konec. Moji žulji so ostali tudi med Samcem in Sarajevom. In v Brčkem. No, tu smo dobili vsaj obleko, dsa sem lahko končno zamenjal cape, ki so visele na meni. Fantovska leta so mi počasi minevala,in ko sem Že mislil, no, krasno, sedaj grem pa domov, sem moral iti odslužit še vojsko." USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ Doma pa se je medtem dogajalo marsikaj. Otroci so rasli, bilo jih je veliko, kmetija pa ni dajala tistega, kar bi si vsak izmed njih želel. Med njimi se je počasi, toda vztrajno, začelo širiti sovraštvo. Najhuje je postalo takrat, ko je mama omenila, da bi bilo najbolje, če bi kmetijo prevzel Tone... "Vsi so se postavili po robu in kričali, da so tudi oni garali in pomagali, kolikor so le mogli," otožno prikimava z glavo Tone. "Po yrnitvi iz vojske sem se zaposlil še v bližnjem kombinatu in ker sem res mislil, da bo kmetija nekoč moja, sem ves zaslužek, ki ga ni bilo malo, vsak mesec redno izročal mami. Da se je popravilo in zgradilo to in ono. S tistim denarjem je zrasel hlev, uredile so se "meline", da je bilo več sveta primernega za obdelavo. Toda je že tako, da ljudje obračamo, Bog pa obrne. Ko je napočil čas, da zagospodarim, so me enostavno pognali od hiše. Brez vsega. Le vrata so se s treskom zaprla za menoj..." Tone je bil tedaj že oženjen. In to je še bolj otežilo položaj. Sreča v nesreči je bila bližnja soseda, Srbkinja, ki je prodajala svoje posestvo. "Zbral sem ves denar, da sem spravil skupaj vsoto, ki jo je zahtevala za aro. Ostal sem dobesedno brez vsega. Tolažila me je edinole misel, da ima družina vsaj streho nad glavo... Kako naprej pa je postalo vprašanje, ki mi ni dalo spati. Spomnil sem se, da sem ob neki priložnosti pripeljal iz Slovenije dober in kakovosten krompir. Zakaj ne bi zaslužila z njim, sem rekel ženi. Molila sva, da bi nama uspelo. In res. Letina je bila obilna. Žena je krompir vozila v Banjaluko, kjer je šel za med. In tako sem lahko dolgove odplačal še pol leta prej." Zanimalo me je, kdaj in kako se je oženil. In kaj je še počel potem, ko je prišel iz vojske. "Na Slovenijo smo bili ves čas zelo navezani. Drug za drugim smo se radi vračali med "domače ljudi". Kar vleklo nas je. Tako sem priložnostno poprijel za delo zdaj tu zdaj tam. V Lavrovcu je živel eden izmed bratov in Dri njem sem spoznal svojo bodočo ženo. Če po pravici povem, me je ravno brat napotil k njej. Ja, pa še tako je bilo: tudi mama je kar naprej sitnarila, da bi imela za snaho najraje Slovenko... Kaj mi je potem preostalo drugega?!" Potem sem izvedela, da sta le dve sestri vzeli domačina, vsi ostali pa so se poženili v Sloveniji. "Tak fejst fant je bil!" je priskočila na pomoč žena Helena in moža pohvalila. "Trije otroci so se nama rodili drug za drugim. Imela sva se rada, le to jo je skrbelo, kako bo, če se bova res morala vrniti v Bosno. Mama je že začela sitnariti, da je čas, da to narediva. Takrat sem še mislil, da sem bom vrnil kot bodoči gospodar. Žena je bila previdna in je najprej hotela videti, če se ji bo kraj dopadel. Na žalost se z mamo nista najbolje ujela. Sovaščani so me ustavljali na cesti in mi govorili, Antun je doveo devojku, da jo nema v pet sela. Mrki pogledi, ki sem jih moral gledati doma, pa so pripomogli, da sva se z ženo še za nekaj časa vrnila v Slovenijo." Čas zgladi spomine in pomaga, da pozabimo težave. Tako se je zgodilo tudi Tonetu in Heleni. "Domači so me spet začeli vabiti, češ, pridi, kmetija te čaka. Ko je enkrat padla odločitev, ni bilo več poti nazaj. Z otroki in vso prtljago smo se znašli na vlaku, kije vsaj tako sva mislila, za vse večne čase sopihal proti Bosni... Začetno navdušenje se je počasi umaknilo delu in garanju. Name je čakala tudi harmonika. Ej, to bi težko razložil, kako so me radi poslušali, ko sem potegnil meh. Hodil se igrat, plačali so me ali pa ne, včasih sem šele čez nekaj dni uspel priti domov. Doli so se ljudje radi zabavali. Rekli so mi "Krajnč". V naši bližini je živelo še nekaj Galicijanov, Poljakov, Rusov, Nemcev in Italijanov. Med seboj smo se zelo dobro razumeli. Ne pomnim, da bi kdti prišlo do kakšnih resnejših razprtij..." "Tone je vsak dan sproti upal, da bo lah*0 že kmalu zagospodaril. Potem pa se je Čgi noč obrito. Nikoli ne bom pozabila, kakšnih težavah sva se znašla, ko sva s skupaj z otroki, ozirala proti Tonetom domačiji, kjer za naju ni bilo več usmiljer! ja. Toda Tone je vse zamere hitro pozabil "j jih zbrisal tudi v svojem srcu. Nikomur 1> rekel niti žal besedice. Kmalu šo spozna kaj so nama naredili. Prihajali so Pr0f, odpuščanja, Tone pa je z njimi govoril, *° da se ne bi nič zgodilo. Ne vem, kako ltl mogel... Preveč dober je bil vse življenje--' je tiste težke trenutke razložila še Žeft Helena. Pridne roke (in verjetno še malo slovens^ trme) so pripomogle, da sta se kma1 opomogla. Tonetu je bil še posebej pri sfC sadovnjak. Z veliko ljubeznijo je gojil svS^ jabolka in hruške, prvi pa je bil, ki je zasaa kupine. "Življenje ni bilo enostavno. To so btn časi, ko ni bilo ne vode in ne elektrike. #L sem skopal šterno, da je bila voda bliže h»' Živino pa smo vodili napajat k P° u Matrala sva se, da se bolj nisva rno% rojevali so se otroci, osem jih je bilo, toda^ ^ čas sva se dobro razumela. Sicer PrflV'^L/ Bosni, da se "I sveči u nebesima Porteh ije posvadžaju", najbrž zato, da se potem o0' razumejo," je pripovedoval Tone in doJ> pazil, da ne bi česa pomembnega izpust11, "Otroci so narrta rasli, začeli so hodid^ šolo, doma pa so zmeraj slišali le sloverts besedo. Pazili smo, da smo čimbolj pog° $Q hodili tudi k maši. Najraje k trapistom, ' g bili še najbolj "slovenski". V Sloveniji^ imeli veliko sorodnikov, in ko je napočil C^ so otroci, drug za drugim, odhajali tja g°f u počitnice. Da bi začutili svoje korenine> i" bi vedeli, kako lepo je biti Slovenec..." (konec prihodnjič) PREJEU SMO Zakaj se gremo slepe miši Kar nekaj časa se po časopisih pojavlja podatek, da je kranjski župan g. Gros 'Prihranil" 9,2 milijona °£Ai iz občinskega proračuna v letu 1995. Kje se je ta čudna vsota denarja nahajala Preko celega leta, ne vedo kljub zahtevi, da jim župan fo pojasni, niti občinski svetiti, kaj šele občani ali davkoplačevalci! Da se mi ob takšnih informacijah porajalo razni nepošteni pomisleki, štejem za povsem normalno. K temu me je pa spodbudilo *e Pisanje g. Ivana Mlakarja v članku "Gospodu Petru Col-n.arJu" in pisanje g. Grosa in Malenška pod naslovom Kako deluje slovenska prav-n* dražava", vse v torkovem gorenjskem glasu 21. maja je tako Kranj, kot Celotna občina nujno potrebna vlaganj na vseh področjih, Kenim, da je vsako dokazovanje odveč, saj to vsi obču-l"no, najbolj pa brezposelni! tato se mi zdi zelo čudno, da J; Mlakar (občan občine Cerklje!) g. Grosa tako hva-kako dober gospodar je, K*rJe "prihranil" 9,2 milijona UEM. Da bo g. Mlakarju bolj }rxno' mu oom kar na Pr°k~ "enem primeru dokazal, da verjetno nima prav, ko to odobrava: predpostavimo, da streha Mlakarjeve hiše pušča vodo, njegov težko prihranjeni denar za obnovo te strehe pa JAZ obračam v NEKI banki v svojo korist. Po njegovem prepričanju sem jaz dober gospodar, kar nedvomno za sebe tudi sem! Njemu in bralcem prepuščam pa v premislek, kaj bo pa v tem primeru on! (Za to obstaja več domačih izrazov.) In če že našega župana tako hvali, je še bolj čudno, da ne graja svojega, saj vendar dela ravno obratno kot naš! Poglejmo še malo pisanje g. Grosa in Malenška. Zelo ju "boli" prevarantstvo države in razumljivo jima je, da pada zaupanje ljudi v pravno varnost in pravno državo. S to ugotovitvijo se popolnoma strinjam, kakor tudi s tem, ko pišeta "da ljudje vedno bolj jemljejo pravico v svoje roke"! Glede na to, kar se je dogajalo v zadnjih letih v Skladu za razvoj drobnega gospodarstva in v SHP (Slovenska hranilnica in posojilnica) ter, da ima g. Gros v SHP tudi svojo firmo za svetovanje in financiranje (pri tem se sprašujem, ali mogoče z denarjem od pokojnine) in to brez soglasja lastnika stavbe in brez najemne pogodbe ter, da v SHP obračajo precej denarja iz Sklada za razvoj drobnega gospodarstva, sem pomislil na to, da se je mogoče tam obračal tudi "prihranek" iz občinskega proračuna, to je 9,2 milijona DEM. Koliko se lahko s takšno vsoto denarja zasluži v enem letu, si pa lahko samo mislim. Povod za takšno razmišljanje so pa zgoraj navedena dejstva, in da g. Gros kljub zahtevi svetnikov noče povedati, kje je bil ta denar skozi celo leto. Ker pa je g. Gros tudi moj župan in je v občinskem proračunu tudi moj denar, menim, da imam pravico javno razmišljati, prav tako tudi zahtevati pojasnilo, kaj se je z našim denarjem dogajalo, koliko obresti ima od njega občina in koliko kdo drug! Mislim, da je to lep primer, da jemljejo ljudje pravico vedno bolj v svoje roke, in da se vlada tako in nič drugače, pristojne institucije pa ne ukrepajo, kot sta zapisala g. Gros in Malenšek. Sicer pa to njuno pisanje gledam skozi pregovor: najboljša obramba je napad! Da bi takšne pomisleke ovrgli, zahtevam pojasnilo g. Grosa ali občinskih svetnikov čimprej, oziroma takoj! Pojasnilo pa naj ne bo neki posplošeni odgovor, temveč korektno in z dokazili, sicer bo le-ta brez vrednosti in učinka in treba bo "vrtati" še naprej, kot temu pravi g. Gros! • Janez Pivk, Kokrica OBČINA GORENJA VAS - POLJANE Poljanska cesta 87 tel.: 064/681 588 OBVESTILO rv2uS,NA GORENJA VAS - POLJANE bo v sodelovanju z lunii ?m za okolJe in prostor občine Škofja Loka v mesecu juniju 1996 zbirala predloge posameznikov in organizacij za Premernbe in dopolniteve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Gorenja vas Poljane za obdobje od leta 1986 - do leta 2000. Sprejemali bomo predloge in pobude za spremembo «membnosti zemljišč znotraj obstoječih naselij in zemljišč, ki so neposredno ob naseljih zaradi smiselne zaokrožitve obstoječih naselij. Bne Predloge s priloženim izrezom iz katastrskega načrta posredujte na naslov: OBČINA GORENJA VAS POLJANE Poljanska cesta 87 GORENJA VAS najkasneje do 1. 7.1996 Kasnejših predlogov ne bomo upoštevali. Župan „__ Jožef Bogataj —— • ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI • NOGAVICE PROTI KRČNtM • PROGRAM INKOTINENCE • POMOŽNA ZDRAVILNA SREDSTVA ki ,(iriČeva 47 a , 4000 Kranj, tel.: 0641 21 87 87 Ge Wcr«/«t 2,i s t opni k za: BAUERFEIND iD> berkemann IMATE BOLEČA tl Odgovor na "Prodajo stanovanj" (Gorenjski glas, 17. 5. 1996) Spoštovani g. Vitomir Gros! Zelo vesel sem bil Vašega odgovora, saj je bilo to v letu in pol dela Sveta mestne občine Kranj prvič, da ste Vi osebno javno odgovorili na prošnje in pobude predsednika Sveta mestne občine Kranj. Vedno dosedaj je Vašo politiko odražalo zgolj pisanje in ravnanje vaših bližnjih sodelavcev. Moja prošnja je nastala zaradi očitne stiske ljudi, ki so me prosili za pomoč in posredovanje, zato sta glede na občutljivost obravnavane teme ton in vsebina Vašega odgovora vse prej kot primerni. Ker je Vaš negativni odgovor na mojo prošnjo že doživel epilog na seji Mestnega sveta, s trditvami v njem ne bom polemiziral. Sprašujem pa se, zakaj vsakič, ko dam prošnjo ali pobudo za politiko, ki bi bila bolj občutljiva za stisko socialno ogroženih ljudi, naletim na gluha ušesa občinske uprave in celo posmeh. Komu koristi sprenevedanje in ošabni odgovori občinske uprave na opozorila o stiski ljudi? Tako so bile zaman moje pobude za znižanje najemnin (oziroma pomoč ljudem) v neprofitnih stanovanjih, ki so se zaradi odloka vlade izjemno povečale. Enako usodo so doživele moje prošnje za pomoč ogroženim družinam delavcev v Planiki in še bi lahko našteval. Zato sem bil zelo vesel, da je mestni svet kljub Vašemu nasprotovanju določil v zvezi s prodajo stanovanj politiko, ki bo upoštevala tudi interese socialno ogroženih ljudi. Kot predsednik Sveta si bom prizadeval, da bo politika kranjske občine občutljivejša za težave socialno ogroženih ljudi tudi v prihodnje, saj bo le tako Kranj postal prijazno mesto za vse občanke in občane. Politika, ki jo določi svet, pa občinsko upravo zavezuje. Lepo pozdravljeni! Svet Mestne občine Kranj Predsednik Branko Crims Dan mladosti na brezposelnih železarskih Jesenicah Verjeli ali ne. In vendar je res! Na Jesenicah se je letos 25. maja počastilo spomin na dan mladosti. Zazdelo se mi je, da sem na radiu Triglav slišal nekaj takega, kakor poziv na proslavo dneva mladosti. Poklical sem studio in vprašal, ali se mi je zares samo zdelo, da pozivajo na proslavo spomina na dan mladosti. Prijazen gospod mi je odgovoril, da se mi ni samo zdelo, zares pozivajo na proslavo, ki se bo začela ob 16. uri na igrišču Pod Mežaklo. Vprašam ga, ali je mogoče, da toliko let po Titu, zopet oživljajo take proslave, in da Radio Triglav nikakor ne bi smel objavljati take pozive. Dobil sem odgovor, da se ne proslavlja Tita, pač pa imajo otroci pravico, da praznujejo svoj dan mladosti. Nisem mogel verjeti. Ko sem pozneje bolj umirjeno začel razmišljati o tem problemu, sem prišel do zaključka, da se pravzaprav ne dogaja nič Čudnega. Saj imamo na Jesenicah še danes Cesto maršala Tita, še danes se trdovratno drži Cesta Revolucije, še danes imamo krajevne skupnosti, ki so poimenovane po revolucionarjih in ne po prastarih jeseniških krajevnih imenih. Vse ulice, razen Aljaževe in Prešernove in morda še katere druge.so poimenovane po nosilcih revolucije. Kakor danes stoje stvari, bomo v našem starem železarskem mestu prej ali slej dobili še Miloše-vičevo, Karadjičevo, lzetbe-govičevo ali pa cesto Petog korpusa BiH in še kaj podobnega. Za vse to skrbi in bo skrbela stranka, ki je prijetno mesto v dolini Save Dolinke pripeljala na beraško palico. S popolnoma zgrešeno politiko vodenja in razvoja Železarne, ni samo poskrbela za razpad gospodarske organizacije, ki je desetletja dajala kruh mestu in široki okolici. Poskrbela je tudi za drastično narodnostno spremembo Jesenic in okoliških vasi. Kar ni uspelo Turkom pred 500 leti in kar ni uspelo stari Avstriji in Hitlerju, je uspelo Titu in njegovim političnim potomcem. Ni čudno, da se letos slavi dan mladosti. Čudno je le to, da se slavi javno šele letos, ali Srednja lesarska šola Kidričeva ulica 59 4220 Škofja Loka objavlja zbiranje ponudb za ODDAJO šolske kuhinje Pogoji: Najemnik mora biti registriran za tovrstno dejavnost. Najemnik naj bi zagotavljal prehrano in napitke (predvsem malice) za cca. 400 učencev in 30 učiteljev v dopoldanski izmeni. Najemnik in šola bosta sklenila pogodbo, s katero bosta določila medsebojni odnos. Vse ostale informacije lahko dobite v dopoldanskem času v šoli. Interesente vabimo, da pošljejo svoje ponudbe v 10 dneh po objavi. GLASOV KAŽIPOT 1* pa v naši slepoti tega nismo opazili že prej. Matevž Šuštar, Jesenice Obvestila !► Vrnimo življenje Lontrgu Škofja Loka - Jutri, v soboto, se bo ob 11. uri v gledališču Loški oder začela okrogla miza na temo problem prometa skozi Lontrg in graditev poljanske obvoznice. Prisotni bodo tudi predstavniki občine in ministrstva ïa promet in zveze. Vabljeni! Skupščina KSK Kranj - Danes, v petek, bo ob 18.30 uri v veliki predavalnici Fakultete za organizacijske vede na Tomšičevi 7 redna letna skupčina Kluba študentov Kranj. Odprta vrata Kluba zdravljenih alkoholikov Jesenice - Na Jesenicah se že vrsto let načrtno ukvarjajo s problematiko alkoholizma. Tako v dveh klubih zdravljenih alkoho likov po 25 letih dela ugotavljajo, da opravljajo humano in koristno človekoljubno delo. Po zbranih podatkih je bilo v tem obdobju v klubih Golica in Livar, kjer je že od začetka poskrbljeno za strokovno delo, vključenih 229 zdravljenih alkoholikov. Odprta vrata kluba so vsako prvo sredo v mesecu od 19. do 20. ure v klubskih prostorih na Titovi 65 na Jesenicah. Prireditve DIA festival škofja Loka - Fotoklub Anton Ažbe škofja Loka vabi v petek, 31. maja, ob 19. uri na 4. projekcijo letošnjega DIA FESTIVALA. Projekcija, na kateri sodelujejo vsi najboljši slovenski avtorji, bo v prostorih Centra kulturnih dejavnosti v Martinovi hiši na Mestnem trgu 26 v Škofji Loki. Spominska slovesnost Doslovče • V nedeljo, 2. junija, ob 19. uri bo v Finžgarjevi rojstni hiši spominska slovesnost ob 125-letnici rojstva pisatelja Frana Šaleškega Finžgarja. Slavnostni govornik prof. Jože Sifrer bo predstavil pisateljevo delo In življenje. Nastopil bo tudi vokalni nonet Vasovalci pod vodstvom Mojce Legat, članice Gledališča Tone Čufar Jesenice pa bodo odigrale prizor iz Finž-garjeve Razvaline življenja. Nastop Plesnega studia Bled Bled - V Festivalni dvorani Bled bo jutri, v soboto, ob 20.00 nastop Plesnega studia Bled. Mladi plesalci pod vodstvom Sonje šajn bodo predstavili najboljše plesne stvaritve, ki so jih pripravili v tem letu. Poletne prireditve se začenjajo Tržič - Občina Tržič in Zveza kulturnih organizacij sta zaradi odmevnosti lani obujenih Poletnih prireditev za letos pripravila še obsežnejši in pestrejši program. Svečani začetek letošnjih prireditev bo v nedeljo, 2. junija, ob 17. uri, ko bo v poletnem gledališču na griču sv. Jožefa nad Tržičem koncert cerkvenega pevskega zbora Ignacij Hladnik iz Tržiča. K ogledu prireditev, za katere bodo vstopnice stale od 300 do 500 tolarjev, vabijo tudi prebivalce izven tržiške občine. Starejše in invalidne osebe bodo prepeljali s kombiji do prireditvenega prostora. Otroška likovna kolonija Lom pod Storžičem - Jutri, v soboto, 1. junija, bo v osnovni šoli v Lomu četrta otroška likovna kolonija, ki jo organizirata šola in ZKO Tržič. Približno 60 osnovnošolcev bo ob pomoči akademskih s'ikarjev na kmetiji Tič spoznavalo teorijo akvarelne tehnike in nato slikalo etnološke zanimivosti v okolici. Otroke bo obiskal tudi pevec Jani Kovačič. Njihove izbrane slike bodo na ogled na razstavi od 7. junija v tržiškem paviljonu. Odprta šolska vrata Kovor - V osnovni šoli Kovor bodo imeli jutri, 1. junija 1996, dan odprtih vrat. Ob 8. uri se bo zbralo 51 učencev v raznih delavnicah, ob 9. uri pa se bo začel kulturni spored. Na prireditev so povabili starše osnovnošolcev, kot ponavadi pa bodo veseli obiska tudi drugih vaščanov. Mediji in strpnost Kranj - V sklopu akcije "vsi drugačni -vsi enakopravni" bo v organizaciji Urada republike Slovenije za mladino danes ob 11. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani okrogla miza na temo Vpliv medijev in novinarjev na spodbujanje strpnosti oziroma nestrpnosti. Na okrogli mizi bodo poleg moderatorja Alija H. Žerdina sodelovali še Mikko Lohi-koskl, medijski koordinator pri Svetu Evrope, novinarka Dela Mojca Drčar Murko, urednik na Pop TV Tomaž Perovič, raziskovalec in publicist dr. Vlado Miheljak. Lojze Slak na Križu Križ • Prostovoljno gasilsko društvo Križ v nedeljo, 2. junija, ob 16. uri prireja vrtno veselico z bogatim srečelovom, kegljanjem za odojka in streljanjem na fazana. Igral bo ansambel Lojzeta Slaka. Piknik pod Golico Gorenjsko zdravniško društvo vabi na piknik pod Golico, ki bo jutri, v soboto, pri "Fencu" na Planini pod Golico. Ob 10. uri bo zbor pohodnikov pred hotelom Belcian do "Fenca", nato boste po želji nadaljevali pot na Golico. Koča je odprta. Povratek je predviden okoli 14. ure. Ob 16. uri bo organiziran panoramski sprehod ob vznožju Golice. Za otroke bo varstvo organizirano ves dan, poskrbljeno bo tudi za ples in družabne igre. Prijave in informacije: dr. Lidija Stare, Titova 65, Jesenice, tel.: 861-212. Predstavitev diapozitivov Kamnik - Na vrtu kavarne Veronika bodo danes, v petek, ob 21. uri predvajali diapozitive dr. Tomaža Kunsta z naslovom Trenutki v gorah. Nadaljevanje na 32. strani Junij, idealen mesec za super izlete K baronu Zoisu na Uavleo Prvič: za Glasov izlet na Veliki Klek (Grossglockner), ki bo prihodnji četrtek, 6. junija, in ga bo vodil Franc Senk, imamo na razpolago še nekaj sedeiev v avtobusu Alpetourja Potovalne agencije Kranj. Ker je volnje precej, dobrih 500 km "po dolgem" in vzpon kar na 2571 m, bo start zjutraj ob 5.20 iz Škofje Loke, skozi Kranj, Radovljico, Žirovnico in Jesenice; povratek okrog 22. ure. Za naročnike Gorenjskega glasa je prispevek k stroškom izleta 3.300 SIT,, Z dodatnim popustom naročnikom s plačano celoletno naročnino; za nenaročnike je izlet tisočaka draiji. Drugič: tudi junija bo poldnevni nakupovalni izlet v Italijo, v Alpe A drlo pri Vidmu. Izlet bo v soboto, 15. junija,rodila ga bo Mar je tka Kocijančič. Integralov avtobus bo zjutraj prevozil Gorenjsko in prijavljenim ustavljal na postajah Tržič-Kranj-Radovljica-Zirovni-ca-Jesenice-Kr. Gora, ravno tako bo na povratku, da z nakupovalnimi vrečkami ne bo predaleč do doma. Volnje je sicer precej, vendar bomo poskrbeli za "preganjanje dolgčasa", okusno popotnico in osvežitev. Naročniški prispevek k stroškom izleta je 1.600 tolarjev, za nenaročnike Gorenjskega glasa 500.-SIT več. PIVOVARNA UNION AKVAJ GENERALNA POKROVITEELJA Tretjič: "Naj človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče," pravi ljudski rek in zato vam Gorenjski muzej in Gorenjski glas ponujata prijeten avtobusni izlet po Gorenjskem v soboto, 15. junija. Izlet bomo začeli v Škofji Loki, se skozi Kranj in Radovljico zapeljali v Bohinjsko Bistrico do Muzeja Tomaža Godca, malega vojnega muzeja, Zoisovih fužin in pri baronu Zoisu na gradu popili kavko. V Planšarskem muzeju v Stari Fužini bo pokušina bohinjskih sirov, po qgledu Oplenove hiše v Studorju pa reprezentativno Vodnikovo kosilo na Koprivniku. Za izlet bo Gorenjski muzej zagotovil najboljše strokovno vodenje, z nami bo harmonikar in tudi žeje ne bomo trpeli. Prispevek k stroškom izleta je 3.600 tolarjev; naročnikiški popoust 500. -SIT. Četrtič: vse informacije in prijave za Glasove izlete: po telefonu 064/ 223 - 444 (Gorenjski glas, mali oglasi) ali 064/ 223 • 111. Ob prijavi nam sporočite, poleg imena in priimka, nujno tudi Vaš naslov in telefon /ali telefonsko številko, kjer ste dosegljivi/, ker pred vsakim izletom vse prijavljene posebej obvestimo o podrobnostih. Prosimo, da pri prijavi poveste tudi, na kateri postaji bi želeli počakati Glasov avtobus! SVET KRANJSKIH SINDIKATOV IZOBRAŽEVALI SMO SE OSNOVE DELNIČARSTVA IN ORGANIZIRANJE NOTRANJIH DELNIČARJEV V aprilu smo se na seminarju seznanjali z osnovami delničarstva in organiziranjem delničarjev. Večina naših podjetij šele vstopa v fazo, ko se morajo notranji lastniki za uveljavitev in zaščito svojih interesov primerno organizirati. Tako smo malo pobliže spoznali vrste delnic, spoznavali razliko med vlogo delavca - soupravljalca in vlogo delavca -delničarja (lastnika), načine komuniciranja in vloge različnih interesnih sfer v družbi. Številna konkretna vprašanja so pokazala, daje področje delničarstva nova stvar za vse nas. S pomočjo odličnega predavatelja je bil osnovni cilj seminarja dosežen. Sindikalistom in predstavnikom svetov delavcev so bile dane osnove za razumevanje pravih vsebin in nevarnosti, povezanih z notranjo lastnino. KAKO ZAZNAMO KRIZO V PODJETJU Dogajanja in zlasti težave, ki podjetja pestijo zadnjih nekaj let, nam zgovorno kažejo, da se bomo morali navaditi živeti v kriznih razmerah. Že dolgo velja pravilo, daje bolezen bolje preprečiti kot pa zdraviti. V sindikatu skušamo kar se da zgodaj "zavohati", da se podjetju bliža kriza in nato ukrepati z namenom, da bi seji izognili. V enodnevnem seminarju ni bilo mogoče poglobljeno spoznati vse temeljne kategorije poslovanja in njihove medsebojne povezave. Sindikalisti in člani svetov delavcev so skozi predavanja lahko povezovali podatke in kazalce s praktičnimi posledicami v poslovanju podjetja. Prav to je bil tudi osnovni cilj seminarja na Brdu, kije bil zelo dobro obiskan. Gorazd Balta POZIV VSE BIVŠE DELAVCE PODJETJA ISKRA TERMINALI, p.o. KRANJ - ČLANE SINDIKATA SKS, KI SVOJIH TERJATEV DO PODJETJA NISO PRIJAVILI V POSTOPKU PRISILNE PORAVNAVE, POZIVAMO, NAJ SE NAJKASNEJE DO 7. JUNIJA 1996 ZGLASIJO V PRAVNI SLUŽBI SVETA KRANJSKIH SINDIKATOV (SLOVENSKI TRG 3), KJER BOMO PO NJIHOVEM POOBLASTILU VLOŽILI PRIJAVE TERJATEV V STEČAJNEM POSTOPKU. Prijavi terjatev je treba priložiti ustrezno dokumentacijo, s katero se dokazuje utemeljenost posamezne terjatve, in sicej: a) za terjatve iz naslova odpravnin: • pogodbo ali sklep o odpravnini • sklep o prenehanju delovnega razmerja • dokazila o že izplačanih obrokih odpravnine • potrdilo o premoženjskem stanju (zaradi oprostitve sodne takse; izda ga občinski upravni organ). b) za terjatve iz naslova nadomestil zaradi predčasnih upokojitev: • sklep o prenehanju delovnega razmerja • odločbo ZPIZ o predčasni upokojitvi • sklep oziroma izjavo podjetja o plačevanju nadomestila • dokazila o že izplačanih nadomestilih • potrdilo o premoženjskem stanju, c) za morebitne ostale terjatve: • ustrezna dokazila o obstoju posamezne terjatve • potrdilo o premoženjskem stanju. Navedene dokumente je dolžan priskrbeti vsak sam DELAVCI TERMINALOV, KI SO PREJELI ZA-DOLŽNICE ZA PREMALO IZPLAČANE PLAČE, LAHKO V STEČAJNEM POSTOPKU PRIJAVIJO TUDI TE TERJATVE. V ta namen naj upniki - člani našega sindikata (tudi tisti, ki so ostale terjatve že prijavili v prisilni poravnavi) do 7. junija dostavijo Pravni službi SKS kopije zadolžnic! ZNOVA UGODNA POSOJILA Drugi razpis v letošnjem letu Sindikalni sklad pri Svetu kranjskih sindikatov je za drugo trimesečje (april - junij) razpisal za 26.500.000 Srf kreditov. Članom sklada so na voljo krediti po 50.000 SIT, 100.000 SIT ali 150.000 SIT po obrestni meri T+3 % ** dobo 6 mesecev. Sindikalni sklad zelo učinkovito zagotavlja tudi druge ugodnosti za svoje članstvo. Polovica skladovih sredstev j' rezervirana v stavkovnem skladu, druga polovica pa se, v obliki različnih ugodnosti, vrača članstvu. Tako, poleg ^ omenjenih kreditov, sklad vsem članom zagotavlja 5 oziroma 10-odstotne popuste pri dopustniških aranžmajih dicoma. Sindikalne organizacije, povezane v sklad, pa učinkovito uporabljajo možnost najemanja posebnih dodat"1 ugodnih kreditov. KAKO DO CENEJŠEGA DRUŽINSKEGA LETOVANJA Še samo dober mesec nas loči od letnih dopustov in šolskih počitnic. Podjetniških - poceni letovalnih zmogljivostih je vedno manj in je zato zaskrbljenost, kam in kako na dopust, vedno večja. Res je, da so v posameznih podjetjih različno poskrbeli za dopustovanje zaposlenih, zaznati pa je mogoče tudi večjo skrb posameznih sindikatov za letovanje svojih članov. NAJCENEJE V PODJETNIŠKIH . LETOVALNIH ZMOGLJIVOSTIH V podjetniških letovalnih zmogljivostih (prikolice, apartmaji, bungalovi, domovi), ki pa jih je iz leta v leto vedno manj, je letovanje še vedno najcenejše. Če imate srečo, da ste zaposleni v podjetju, ki ima še letovalne zmogljivosti in ste uspeli dobiti prosti termin, boste zagotovo letovali bistveno ceneje (enkrat ali večkrat) kot tisti, ki si bodo letovanje organizirali v turističnih agencijah. Res je, daje pri agencijah izredno pestra ponudba, ki pa se cenovno med sabo bistveno ne razlikuje. Pomembnejše razlike nastopajo pri plačilnih pogojih, možnostih daljšega obročnega odplačevanja in odobravanja različnih popustov. NAJUGODNEJŠE V TURISTIČNI AGENCIJI SINDICOM Za družinsko letovanje članov kranjskih sindikatov je tudi letos dobro poskrbljeno. Poleg že uveljavljenih ugodnih plačilnih pogojev v Turistični agenciji Sindicom so gostom na voljo še različni agencijski popusti, popusti sindikalnega sklada in popusti nekaterih sindikatov podjetij. Ugodne plačilne pogoje in nekatere agencijske popuste pa lahko odobravamo vsem občanom. Druga posebnost agencije Sindicom je, da si svoj družinski dopustniški kotiček lahko izberete tudi iz programov številnih drugih turističnih agencij Slovenije. Na enem mestu vam je na voljo skoraj vsa poletna turistična ponudba, za katero vam bomo priznali vse navedene ugodnosti. VSEM GOSTOM ZAGOTAVLJAMO • popust pri plačilu celotnega zneska aranžmaja vsaj 30 dni pred odhodom, možnost obročnega odplačevanja izbranega aranžmaja in možnost odložitve plačila akontacije ali pričetka obročnega odplačevanja. ČLANOM SINDIKALNEGA SKLADA ODOBRAVAMO • 10-odstotni dodatni popust, če sta oba zakonca člana sindikata, ki je član sindikalnega sklada, vendar ne več kot 15.000 SIT, in 5-odstotni dodatni popust, če je samo en zakonec član sindikata, ki je član sindikalnega sklada, vendar ne več kot 7.500 SIT. ŠTUDENTOM IN DIJAKOM ODOBRAVAMO • 2,5-odstotni popust na vrednost izbranega aranžmaja. TURISTIČNA AGENCIJA SINDICOM Slovenski trg 6, Kranj, tel. 222-182 in 225-493 PLANIKA Pogajalski skupini podjetja in obeh delujočih sindikatov sta se dogovorili & sindikat podjetja Planika (za KNSS Neodvisnost pa ne) tudi uskladili glede p°í if za sindikalno delo v letu 1996. Dogovorili smo vse potrebne pogoje za delovanj« dikata, ki mu bo še naprej predsedoval profesionalni sindikalni predsednik. N** dikat bo tudi v prihodnje imel 14 sindikalnih zaupnikov in 3.690 dogovorjenih v sindikalno delo. Žal moramo ugotoviti, daje bilo sindikatu Neodvisnosti names^ govora za dobro delo obeh sindikatov bolj pomembno, da se onemogoči delo o*^ profesionalnega predsednika, saj so kot najbolj pomembno zadevo izpostavljali r* njegov profesionalni status, čeprav sploh ni bil predmet pogajanj - delovno mest"" fesionalnega predsednika sindikata je namreč v podjetju sistemizirano. TEKSTILINDUS , Upniški odbor Tekstilindusa v stečaju seje sestal na zadnji seji. Ugotovil j* je stečajni postopek z 100-odstotnim poplačilom upnikov (po stanju terjatev D* glavne razdelitve) praktično končan. J Zadnja delitev stečajne mase je bila v marcu 1996. Približno 50 delavce'8^, padajoči zneski niso bili izročeni zaradi neznanih bivališč ali drugih okoliščiO' tudi v ta namen pozivamo in opozarjamo vse, ki še niso prejeli zneskov zadnje de naj se obrnejo na stečajnega upravitelja. TORUS BLEJSKA DOBRAVA , Na pobudo sindikata sta bila 23.4.1996 v podjetju dva zbora delavcev, H jj se zaposleni odločili za oblikovanje sveta delavcev. Zbora delavcev seje udeleZ predsednik Sveta kranjskih sindikatov g. Gorazd Balta. . Ji Na posvetu z direktorjem je bilo dogovorjeno, da bo še pred kolektivnih %( tom podpisana nova kolektivna pogodba, sprejeta nova sistemizacija in da bo do 15.6.1996 pripravil predlog, kako čimvečje število delavcev, zaposlenih za <>0 čas, sprejeti v delovno razmerje za nedoločen čas. LIP BLED p Po dolgem premoru je v LIP-u 20. maja prišlo do pogajanj za novo j kolektivno pogodbo. Veljavna podjetniška kolektivna pogodba je bila v LIP« syj v "daljnem" letu 1991, z dopolnili in spremembami v letu 1992. Poleg teg»JVj| jetiu ves čas obstajal "spor" med sindikatom in vodstvom v zvezi z najosnovO r določili tarifnega dela (osnovne plače, delovna uspešnost..). (|í Zato je sindikat za proučitev plačnega sistema in predloge sprememb m , Uhana, priznanega strokovnjaka na področju plač in enega od sestavljalcev dre knjige o plačah v Sloveniji. Njegovo strokovno mnenje naj bi pripomoglo k dilem in lažjemu konsenzu o najbolj najbolj osnovnih elementih plač. ^ Proti pričakovanju sta se pogajalski skupini v celoti dogovorili o vseh J vprašanjih, tako da lahko trdimo, da so bila pogajanja kratka, vendar za uspešna. Dušan Mikuš, direktor kranjske Varnosti Vsaka druga beseda je kakovost Tisti, ki so Varnosti po odstavitvi prejšnjega direktorja napovedovali pogreb, so se n* srečo motili. Z novim vodstvom se je podjetje pobralo, po dveh letih pa z boljšo kakovostjo storitev krepko povečalo obseg dela ter število zaposlenih, f^nj, 31. maja x —..j, maja - Spori med vodstvom in delavci kranjske varnosti, ki jim je stal ob strani sindikat Neodvisnost, hočeš nočeš pa se mu je pridružil tudi Svet kranjskih sindikatov, so pred poltretjim letom glasno odmevali v medijih. Pesimisti $o napovedovali, da bo tudi zaradi "negativne reklame" podjetje, ki je predvsem zaradi slabega vodenja zašlo v težave, končalo na smetišču, saj da P°djetju, v katerem diši celo Po kriminalu, drugi ne bodo več Jupali varovanja svojega pre- i>u§an Mikuš "'oženja in ljudi. Vendar ni bilo toko. Sedanji predsednik up-r>vc kranjske Varnosti, delčke družbe, Dušan Mikuš, Pravi, da ima Marko Gaber, ki {* Po odstavitvi prejšnjega ^rektorja začasno prevzel Krmilo (zdaj je Mikušev namc-Jn«k), največ zaslug, da je Varnost sploh preživela. P Varnosf ste prišli pred «vema letoma. Kakšni so bili v<*ši prvi vtisi? "vedel sem, da je podjetje v l«avah, da je finančni položaj ysf Prej kot rožnat, tudi to, da je b} o v preteklosti precej nepravilnosti, zlorab položaja, suma K.nminala. Vajen sem trdo dela-u> zame je bila Varnost svojst-izziv. Presenetilo pa me je, Ko sem ------1 ..-.»uir./-.- je 210. Med prvimi v Sloveniji in na Gorenjskem smo dobili licenco za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja, tudi sam sem med prvimi, že marca lani, torej pred uveljavitvijo novega zakona, opravil vse potrebne izpite." Katere storitve pravzaprav opravljate? "Varovanje premoženja in ljudi, spremljanje in prevoze denarja ter dragocenosti, imamo tudi lastni dežurni center, ki deluje podobno kot policijski operativno komunikacijski center. Operaterji so v njem 24 ur na dan na voljo za pomoč, interven- "Sodelujem v več zborničnih organih, med drugim tudi v komisiji za izpite za odgovorne osebe. Zbornica se organizacijsko in vsebinsko šele postavlja na noge, tudi tu je potreben določen čas. Glede firm, ki morda ne delajo profesionalno, preneka-tera še vedno brez licence, pa mislim, da jih bo izločil trg." Kako na zasebno varovanje gledajo naročniki storitev? "Vsak sodoben menedžer ve, da varovanje njegovega premoŽenja in ljudi lahko najbolje organizira specializirano podjetje. V razvitih državah je tako, da se podjetja ukvarjajo s svojimi primarnimi nalogami, varovanje pa zaupajo posebnim službam. Preskoki v miselnosti in praksi so že opazni tudi pri nas. Samovarovanje je predvsem značilnost bivših vzhodnih držav." Kako ocenjujete sodelovanje s policijo? "Primerno, včasih tudi zgledno. Vsekakor želimo tudi s policijo dobro sodelovati, imeti delovne povezave." Minister Andrej Šter vam je ob znanih dogodkih pred kranjsko občinsko hišo (zaprta vrata za delavce upravne enote) očital, da ste prestopili zakon ter vam "obljubil", da bo v ven • . - nasvet, v povezavi z ko seZmIVkP,resenetil° pa me Je* cijskimi ekipami na terenu iz ter vam nekatP Je sPoznal vsebino; njega pokrivamo vso Gorenjsko zbornici predlagal odvzem li pnin^re osnovne stvari, kot na in del Ljubljane z okolico, cence. Kako je s tem? bile Urp0rganizacija dela, niso Varujemo številna velika pod- "Razloga za odvzem licence Mrt jetja ter ustanove, javne priri-ditve, med katerimi so zahtevni projekti v ljubljanskem Cankarjevem domu, množični shodi in športna srečanja, kot skoki v Planici ipd." Konkurenca je na področju zasebnega varovanja - vsaj po številu podjetij, ki se s tem ukvarjajo • ogromna. Vas ogroža? Konkurence se ne bojimo, je -«*—i - i urejene. Ukrepati je bilo treba hitro, najprej prepričati naročnike naših storitev, da jjam lahko zaupajo. Odziv je D>1 pri večini zelo ugoden, posle smo obdržali. Ko smo enkrat Postavili temelje organizaciji, smo šli korak naprej, v večjo kakovost. Vsevprek se poudarja Kakovost izdelkov; sam menim, Qa je kakovost na področju stontev še nomembneiša. Biti ■ še pomembnejša. Biti m°ra§ dober, in to že prvič, saj celo dobrodošla, saj spodbuja k £ Popravljati težko, praviloma boljšemu delu. V Sloveniji smo * sploh ne da." v naši panogi na t^tjem. Četrto/ í^' teden ste v Madridu prijeli °J slovensko PodJetJe faf* mednarodno nagrado za Jo V«7/a/n' Prestiž. S čim ste si 10 »Žili? jetji^rada je namenjena pod- _JCrn Za Velilr nrpclrnlr v nroa. tem merstu. Zadnje čase prihaja do povezovanja podjetij, ki način lahko ponudijo popolno paleto storitev. Združevanje na pozitivnih osnovah je prav gotovo prihodnost. Mi veliko de-SCm Za vehk preskok v orrga- lamo na kakovosti, imamo 0£aciJi, kakovosti, povečanju lastne standarde kakovosti, radi v°se8a dela ter zaposlovanja, pa bi izpolnili tudi vse pogoje za 'Se T druo ^e Pravzaprav povezanu niza °z dru8im- z MJso or8a-dose J-° dela smo v Varnosti tev2r bolJ§0 kakovost, ki je l eoa nikoli končan proces, s aK?vostjo so prihajali novi ovezano pridobitev ISO. Predvsem kakovost je naš glavni adut." Tako imenovana brniška afera, za katero se je izkazalo, da ne obstaja, je zasebnim varnostnim podjetjem napravi onei- . JO so priha ali novi varnostnim poajeijem nuF,»v>- i n-'■ 0bse£ dela se je povečal, la precej škode. Tudi zbornica k "Jlm tudl število zaposlenih, za zasebno varovanje se pri ^° sem nriíí.1 u:i„ .._~,i:„.;.. . m>\-/>nt ni naiholie odre- zan*\m Prišel, je biloVpodjetju ZaPoslenih 147 ljudi, danes nas tem, mislim, ni najbolje odrezala. Kaj menite vi? f kladno z 8. členom Zakona o delovnih razmerjih (ULRS, St- 14/90) in Zakonom o visokem šolstvu (UL RS, št. 67/93) Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede KRANJ opisuje delovna mesta visokošolskega učitelja: • VIŠJI PREDAVATELJ *a Predmetno področje Organizacije informacijsKin s,stemov ln visokošolskih sodelavcev: ' STROKOVNI SODELAVEC Za Predmetno področje Kvantitativne metode v organizacijskih vedah m ASISTENT *a področje Informacijski sistemi gjovni mesta razpisujemo za nedoločen čas, Ji polnim plovnim časom ter s petletnim mandatom za učitelje in ""etnim mandatom za sodelavce. izjave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po £biavi razpisa na naslov: Fakulteta za organ.zacijske vede. r©sernova 11, 4000 Kranj. ^prijavljeni kandidati morajo izpolnjevati pogoje ISfillSm C,en«b 52. in 55. Zakona o visokem šolstvu (UL RS, št. 67/93). ni, tudi predloga ne. Po eni strani smo morali izpolnjevati željo naročnika, po drugi spoštovati zakon. Trdim, da se nismo v ničemer prekršili. Od začetka je bilo jasno, da ni problem v varovanju objekta, temveč v nerešenem odnosu med državo in lokalno samoupravo." Nekdaj del vseslovenske Varnosti, danes Varnost Kranj, delniška družba. Kdaj se se preoblikovali? "Delniška družba smo od lanskega decembra. 16. maja je bila skupščina družbe, na njej potrjen nadzorni svet. Predsednik je Janez Ločniškar, dr. ekonomije, člana pa Biserka Avsec, odvetnica iz Ljubljane, in naš vodja komerciale Zoran Bakič. Mene so potrdili za predsednika uprave, člana uprave pa sta še Marko Gaber in Ermina Hunjak." Kateri so vaši glavni razvojni cilji? "Naročniku želimo ponuditi čim večjo kvaliteto storitev in mu dati občutek, da je za svoje premoženje s tem, ko je zaupal nam, naredil največ, kar lahko. V poslovnem pogledu pa je naš cilj povečevati tržni delež ter seveda ustvarjati čim boljše poslovne rezultate." H. Jelovčan, foto: G. Šinik Log in Merten za mlade elektroenergetike Lepe nagrade za dobro znanje Nedavno tekmovanje dijakov elektroenergetikov na Srednji elektro in strojni šoli v Kranju je z denarnimi in praktičnimi nagradami skupaj s podjetjem Log iz Žabnice podprla nemška firma Merten. Petkova podelitev denarnih in praktičnih nagrad najboljšim elektroenergetikom je bila pravzaprav le zaključno dejanje letošnjega tekmovanja najboljših dijakov drugih in tretjih letnikov omenjenih smeri na Srednji elektro in strojni šoli v Kranju. Sodelovanje med šolo in podjetjem Log iz Žabnice je botrovalo pripravi tekmovanja, ki so se ga sredi maja udeležili najboljši dijaki iz drugih letnikov smeri elektri-kar energetik ter tretjih ietnikov smeri elektrotehnik energetik. Podjetje Log je v slovenskem prostoru u veljavljeno kot ponudnik elektroma-teriala in je ekskluzivni zastopnik priznanih nemških proizvajalcev Steinel, Kaiser, Dahl in Merten. Prav s pomočjo slednjega so dijaki spoznali najnovejše tehnologije na področju elektroinštalacij, tako preko informativnega gradiva, orodja in potrebnega materiala kot s praktičnim prikazom elektroinštalacij. Med dijaki je največ zanimanja vzbudil tako imenovani program Instabus, ki ga je razvilo podjetje Merten in pomeni sistem za meritve, krmiljenje, regulacijo in nadzorovanje elektroinštalacij v stavbi z enega mesta. "V šoli smo vsekakor zainteresirani za moderno tehnologijo in sodelovanje s proizvajalci na vseh strokovnih področjih," je ob tej priložnosti menil ravnatelj šole Franc Lebar in poudaril, da šola sodeluje z več delovnimi organizacijami kranjske in drugih gorenjskih občin, ki jim pomagajo tako v materialu in opremi, kot pri raziskovalnih nalogah dijakov. Podjetji Log in Merten pa sta se tokrat še posebej potrudili, saj sta najboljšim namenili nagrade v višini od 200 do 700 Končni rezultati tekmovanja, v katerega so šteli učni uspeh v nižjih letnikih, teoretični preizkus in preizkus praktičnih znanj: 2. letnik: 1. Andrej Pegam, 2. Dušan Povše, 3. Dano Krejič; 3. letnik: 1. Miha Flegar, 2. Rok Gaš- perlin, 3. Boris Matijaševič; g. Guntram Behle nemških mark ter komplete posebnih elek-troinstalaterskih orodij. "Vesel sem, da je steklo sodelovanje med firmo Merten našim zastopnikom v Sloveniji podjetjem Log in Srednjo elektro in strojno šolo," je povedal g. Guntram Behle, vodja poslov firme Merten in dodal, da je tovrstno sodelovanje med proizvajalci in šolami v Nemčiji običajno, saj le tako pride do povezave med teorijo in prakso, na ta način pa pridobivajo tudi nove sodelavce. Da tokratno sodelovanje med obema podjetjema in šolo ne bo le muha enodnevnica pa govori tudi dejstvo, da bodo v prihodnje pripravili tudi izmenjavo profesorjev in dijakov med kranjsko srednjo šolo in podobnimi šolami v Nemčiji. Nagrade najboljšim je Izročil g. Behle osebno ujet ki HOTEL AJDA 37.665,00 SIT HOTEL TERMAL 31.720,00 SIT TUR. NASELJE 25.950,00 SIT 5 x polpenzion, kopanje v bazenih, Jutranja gimnastika, 2 uri uporabe igrišč v športnem parku na umetni travi. Možnost, plačila na tri obroke. Na voljo pa so vam še 7-, 10- in 14-dnevni paketi. Popusti za otroke: od 2. leta (bivanje in hrana) od 3. leta do 7. leta od 7. leta do 14- leta gratis 50% 30% INFORMACIJE IN REZERVACIJE: Zdravilišče Moravske Toplice Telefon: 069/48 210, 48 106. faks: 069/48 607 S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Naročilo xa objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan prod izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubrikv Izredno ugodna* JOJ, KOLIKO AVTO ŠOL - PA SAMO ENA JE NA VRHU. B in B je AVTO ŠOLA, v kateri opravi izpit največ voznikov. vseh vrst motorji, novi osebni avtomobili, tovornjaki, avtobus, profesionalni učitelji vožnje,... AVTO ŠOLA B in B v Kranju na Begunjski 1 O, tel.: 22-55-22 Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 3. junija, dopoldne ob 9. in popoldne ob 18. uri. NAKUPOVALNI IZLETI - GARDALAND No9 PRIMSKOVO Gorenje maloprodaja ASCOM, (Lo.o. Kranj, J. Puharja 10 Tel./fax: 064/325-257 Palmanova 7.6., Madžarska Lenti 1.6., 6.6., 13.6., 22.6., Trst 4.6. Gardaland - Aqualand 1.6., 29.6. Rozman, tel.: 064/715-249 CALANQUE - Naj, naj, naj!!! ROLER HLAČE ženske viskozne bluze - tudi za najmočnejše postave 1.999.- SIT GOT. NAKUP 46.415 ali 10 x 5.800 GOT. NAKUP 57.707 ali 10 x 6.780 GOT. NAKUP 36.158 aH 10 x 4.016 GOT NAKUP 31.655 ali 10 x 4.870 19. ure, sobota 9. -12. ure. VOYAGER 51TTX - PRALNI STROJ 906 X * SUŠILEC PERILA 900 ŠTEDILNIK E404-EL. Del. čas: od 9.-12. ure, in od 13. KNJIGOVODSKE STORITVE Strokovno vodimo poslovne knjige za d.o.o. Tel.: 064/331-206 - Janja, od 9. - 11. ure Z AVTOBUSOM NA IZLET AVTO ŠOLA STOP OVINEK PRED DRUGIMI AVTO ŠOLA STOP OVINEK PRED DRUGIMI 1.-13. 6. Lenti z obiskom mlina, 9.6. praznik češenj, Palmanova - Trst. Drinovec, tel.: 731-050 ŠE BOLJŠA AVTO ŠOLA, ZA VSE KATEGORIJE! KRANJ, KOLODVORSKA 6, (ŽEL. POSTAJA). Tel.: 221-131 ŠE BOLJŠA AVTOŠOLA, KATEGORIJE A, B, C, D, E. TRŽIČ, PARADIŽ 3. Tel.: 53-602 25.6. AVTOŠOLA GOLF KRANJ TEL 064/324-767 AVTOŠOLA GOLF ŠK. LOKA TEL 064/62-44-52 KATEGORIJA A, B, C IN E * VSE PO UGODNIH CENAH! vozila: POLO, PUNTO, TWINGO, CLIO, R-5 ITD. motorno kolo Yamaha 125, in tovornjak MB 814 IZPIT ZA TOVORNJAK, PRIKOLICO, AVTOMOBIL ALI MOTOR? TEČAJ CPP VSAK PONEDELJEK POPOLDAN IN DOPOLDAN? Avto šola GOLF - Ne samo boljše, ampak NAJBOLJŠE! CANDY GORENJE HLADILNIKI NA 10 MESECEV BREZ OBRESTI Pomivalni stroj mod. C 7800 - 7 programov, 37 Dcb glasnosti, blokada proti izlivu vode - 10 x 10.305 ali 10 % popust na gotovino. (92.800); sušilec perila Gorenje na gotovino 37.990; pralni stroj 911 x - 1.100 obr., 71.990 na gotovino ali 10 x 8.119. Ostanek od izvoza 10% ceneje. NOVO kombinirane steklo keramične plošče s plinom Domo tehnika Kranj, tel.: 331-552 Trgovina VIDA v Šenčuriu, PERILO in ŠIVILJSKI MATERIAL po ugodnih cenah - KOPALKE Kranjska 2, vam nudi enodelne 1.250 SIT, ženske sp. majice 800 SIT, PAJKICE, GUMBE! Maturantje, šole, društva, klubi.., ŠIVILJSTVOM TRGOVINA "CVETKA" TEL.: 225-162 Kranjski DIXIELAND bana v restavraciji Park (Brioni) v Kranju NAKUPOVALNI IZLET MAJICE potiskane po vaših željah, po ceni 690 SIT, AKCIJSKA PONUDBA. Tel.: 323-667 ali osebno v trgovini VIDA, Reševa 14, Kranj vam nudi pestro izbiro oblačil za poletje: ž. bluze 3.900, ž. hlače 1.900 -3.900, ž. in m. T Shirt majice (tisk) 590 - 990, otroške T Shirt majice 490 - 890, ž. in m. bermuda 1.900 - 2.490, m. srajce 1.790. Možnost plačila s 3 čeki. Odprto: 9.-19. ure, sobota 9.-12. ure. VABLJENI! Vsak petek, od 20.30 do 23.00 ure vas Živila, d.d., restavracija Park in Kranjski Dixieland band vabita na prijetne večere ob živi glasbi. Vstop je prost. Dodatne informacije: Restavracija Park, tel. 064/221-203. VABLJENI! Madžarska - Lenti 15. 6.; tel.: 242-356, Konrad UGODEN NAKUP POLETNIH OBLAČIL ZA VSO DRUŽINO Trgovina "TOSCANA", Tomšičeva 15, staro mestno jedro; del. čas: od 9. - 13., 15. - 19. ure SEDEŽNE GARNITURE PO PROIZVODNIH CENAH MIZARSTVO ŽAKEU SALON POHIŠTVA TRG SVOBODE 1, ŽIRI 691-323, 691-169 IZREDNO UGODNO Stilno pohištvo francoske postelje 53.530,00 Kotna grt. usnje 169.740.00 Kotna grt. blago uvoz 86.940.00 Kotna grt. tap. blago 82.455.00 Kotna grt z ležiščem + zaboj za post. 121.281.30 Mladinska grt. z ležiščem 46.320.00 Možnost izdelave po meri in izbiri blaga. Kot kooperanti z izdelovalcem sedežnih grt vam nudimo grt po proizvodnih cenah. Možnost plačila na več čekov! Del. čas: 8. -19., sob.: 8.-13. ure Izdelava centralnih kurjav, kopalniške tehnike in polaganje keramičnih ploščic. Od izdelave predračuna nakupa potrebnih materialov do končne izdelave. Informacije: 064/332-260; non - stop! * PO I FTNA ŠOLA osnovnošolci, tisti, ki hočete govoriti ANGLEŠKO-NEMŠKO TUJIH JEZI KO V -4©bnr- najboljše - stujimi predavatelji; veHkoigorta; zabave; l IJVDSKO UNIVERZO KRM V KRANJSKI GORI 22. 6. - 29. 6. Tel.: 064/222-226 GLAVNI TRG 6, KRANJ Prodaja vstopnic: gledališka blagajna je odprta vsak delavnik od 10. do 12. ure in uro pred začetkom vsake predstave, tel.: 064/222-681 Rezervirane vstopnice je potrebno prevzeti pol ure pred začetkom predstav, sicer jih posredujemo v redno prodajo. Predstave v Kranju: DANES, PETEK, 31. 5., ob 20. uri, Tone Partljič: ŠTAJERC V LJUBLJANI, gostuje Mestno gledališče ljubljansko, za abonma PETEK 1. JUTRI, SOBOTA, 1. 6. ob 20. uri, Tone Partljič: ŠTAJERC V LJUBLJANI, gostuje Mestno gledališče ljubljansko, za abonma SOBOTA 1. PONEDELJEK, 3. 6., ob 19.30 uri, Tone Partljič: ŠTAJERC V LJUBLJANI, gostuje Mestno gledališče ljubljansko, za abonma DIJAŠKI TOREK, 4. 6., ob 20. uri, Tone Partljič: ŠTAJERC V LJUBLJANI, gostuje Mestno gledališče ljubljansko, za abonma RDEČI SREDA, 5. 6., ob 20. uri, Tone Partljič: ŠTAJERC V LJUBLJANI, gostuje Mestno gledališče ljubljansko, za abonma RUMENI AVTO ŠOLA ING. HUMER NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 3.6. 1996, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 NA REISSECK Alpetour Potovalna agencija Kranj vabi 22. junija, 20. julija in 17. avgusta na celodnevni 1A JLf A \I1 KTET izlet z avt°busom ♦ Zobato železnico na Reisseck (Avstrija). Cena: 65.- DEM na L·A IVlArVJ AUi osebo. Prijave. Alpetour PA in avtobusnih postajah Bled, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, 60,- DEM Tržič. S kuponom iz Gorenjskega glasa (7. junija) 6,50 DEM nižja cenal POLETNA ŠOLA NEMŠČINE AVTOŠOLA "KC" IZLETI "METEOR" za učence in dijake. Prof. Meta Konstantin, tel. 064/621-998, Podlubnik 253, škofja Loka organizira tečaj iz CPP za A in B kat. v prostorih AMD Radovljica in 1 Gasilskem domu Bohinjska Bistrica. Prijave sprejemamo vsak dan po tel.: 712-338, Radovljica in 721-419, Boh. Bistrica Lenti 8. 6., Palmanova - Portogruaro 27. 6. Remic, tel.: 422-781, 41-510 (Ravnik Cilka) Nadaljevanje z 29. strani Sobotni večeri Suša pri Gorenji vasi - Jutri, v soboto, bo ob 21. uri v okviru prireditev Sobotni večeri na Domačiji par Gwolesnk ob 21. uri Srečanje ob polni luni. Revija pevskih zborov Cerklje - Komisija za kulturo pri Občini Cerklje organizira jutri in v nedeljo v dvorani kulturnega doma v Cerkljah revijo pevskih zborov. Jutri, v soboto, bo z začetkom ob 20.15 uri nastopilo sedem odraslih pevskih zborov iz Cerkelj.Zaloga, Spodnjega Brnika in Velesovega. V nedeljo se bo ob 17. uri predstavilo še devet otroških in mladinskih pevskih zborov iz Zaloga, Velesovega, Spodnjega Brnika in Cerkelj, na reviji pa bo nastopil tudi orfov orkester KUD Vele-sovo. 18. tek na Mohor Klub maratoncev "Mali vrh" Jamnik organizira jutri, v soboto, tradicionalni 18. tek na Mohor. Proga je dolga 7 km za dečke in deklice do 13. leta pa 2 km. Start bo ob 17. uri pred gostilno na Razpokah v Nemiljah, kjer se eno uro pred startom lahko tudi prijavite. Vsi udeleženci bodo sodelovali pri žrebanju praktičnih nagrad. Miss narcis Planina pod Dolico • Organizatorji preložene prireditve MISS NARCIS so se odločili, da bo prireditev to nedeljo, 2. junija, na prireditvenem prostoru na Planini pod Golico. Program z glasbo se bo začel ob 10. uri, zabavni program z izvolitvijo Miss narcis pa popoldne ob 14. uri. Obiskovalci prireditve se bodo lahko podali tudi na krajše izlete v slikovito okolico. Miss šmarnic TD Hotavlje vabi v nedeljo, 2. junija, od 14. ure dalje na praznovanje in razglasitev "miss šmarnic". Ob prijetni glasbi se boste veselo zavrteli. 51-letnica osvoboditve koncentracijskih taborišč in zaporov Podljubelj • Tudi letos se bodo 8. junija ob 11. uri ob spomeniku "Obtožujem" zbrali preživeli interniranci, njihovi svojci in prijatelji ter počastili 51-letnico osvoboditve koncentracijskih taborišč in zaporov. Sadeži v otroških rokah Križe - Jutri, v soboto, bo ob 11. uri na OŠ Križe 11. turistično-gostlnskl dan z naslovom Sadeži v otroških rokah. Prikazali bodo razstavo celoletnega dela učencev na temo sadeži, postregli pa vas bodo s sadno juho, puranovo mlado s suhim sadjem, pečenim mladim krompirjem z zelenjavo, s solatnim bifejem in sadnimi vetrnicami. 20-letnica planinske skupine Kranj - Planinska skupina Srednje ekonomske in upravno-administrativne šole Kranj bo ob jubileju šole predstavila svoje 20-letno delo. Organizirana bo razstava o delu planincev na šoli in predavanje popotnika in znanega publicista gospoda Daria Cortese, ki bo predaval o kanadskem skalnem gorovju. Razstava in predavanje bosta v torek, 4. junija, ob 18.15 v geografski učilnici na šoli (št. 27 v prvem nadstropju). Rešeni mobiliziranci romajo v k Mariji Pomagaj Tudi letos se bodo nekdanji mobiliziranci v bivšo nemško vojsko in svojci padlih, pogrešanih ali po vojni umrlih zbrali pri Mariji Pomagaj na Brezjah in tako izpolnili zaobljubo, ki so jo dali v letih vojne. Zbrali se bodo v soboto, 8. junija. Ob 10. uri bo romarsko mašo v baziliki vodil nadškof in slovenski metropolit Alojzij Šuštar. Vabijo vse, ki zaupajo v božje varstvo in usmiljenje. Molitveno srečanje Brezje - V nedeljo, 2. junija, bo na praznik Svete Trojice ob15. uri v baziliki Matije Pomagaj molitveno srečanje za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda ter za trajen uspeh papeževega pastoralnega obiska v Sloveniji. Molitev in sv. mašo bo vodil provincial slovenske frančiškanske province p. Polikarp Brolih. Večer ljudskih plesov in pesmi Jesenice - Folklorna skupina Triglav vabi na Večer ljudskih plesov in pesmi, ki bo v Domu Julke in Albina Pibernika na Javorniku v nedeljo, 2. junija, ob 20. uri. Predstavili bodo program, s katerim bodo gostovali v ZDA. Izleti Na Kamniško sedlo Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira planinski izlet na Kamniško sedlo. Izlet bo v četrtek, 13. junija, odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred Kina Center. Prijave do zasedbe avtobusa sprejemajo na DU Kranj, Tomšičeva 4. V Savinjski gaj, Terme Topolčica in Gornji Grad Kranj - Društvo upokojencev Zabnica vabi na avtobusni izlet v Savinjski gaj, Terme Topolšica in Gornji Grad, ki bo v petek, 7. junija, z odhodom avtobusa ob 7. uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha. Prijave sprejemajo poverjeniki društva. Po Koroški do Visokih Tur in po dolini reke Malte Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na izlet po Koroški do Visokih Tur in po dolini reke Malte. Postanek bo tudi v Celovcu, kjer bo možnost nakupov. Na poti domov se boste ustavili ob Osojskem jezeru. Izlet bo v torek, 11. junija, z odhodom ob 7. uri izpred kina Center. Prijave sprejemajo na DU Kranj vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Na Primorsko (Kojnik) Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi na izlet na Primorsko - na Kojnik, čez kraški rob do izvira Rižane in Hrastovje. Izlet bo v nedeljo, 9. junija, z odhodom posebnega avtobusa ob 6. uri izpred hotela Creina. Lahke hoje, primerne za vse planince, bo za 4 ure. Prijave sprejemajo v pisarni društva, tel.: 064/225-184 do vključno srede, 5. junija. Revija otroških in mladinski!1 pevskih zborov Poljane - V osnovni šoli v Poljanah W nedeljo, 2. junija, ob 17. uri revija otroška mladinskih pevskih zborov Osnovne s" Ivana Tavčarja Gorenja vas. Oktet iz Žirovnice Breznica - Jutri, v soboto, se bo ob^j uri v dvorani na Breznici začel letni kon<£ Mešanega okteta France Prešeren iz»J ovnice. Gostovala bosta tudi Moški \ PE Kranj Ulica Mirka Vadnova 4000 Kranj ali po telefonu 080 8080 REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KRANJ Kranj, Slovenski trg 1 Oddelek za upravne notranje zadeve Upravne enote Kranj, Kranj, Slovenski trg 1, obvešča driavljane s stalnim prebivališčem v občini Preddvor, da bo v dneh od ponedeljka, dne 3. 6. 1996, do srede, 5. 6. 1996, razgrnil volilne imenike za redne volitve članov krajevnih in vaških skupnosti v občini Preddvor, ki so določene za 23. 6. 1996. Volilni imeniki bodo razgrnjeni v prostorih oddelka, soba 189, II. nadstropje, v ponedeljek in torek v času med 7.30 in 15. uro, v sredo pa v času med 7.30 in 17. uro. Driavljane obveščamo, da lahko v navedenih dneh vpogledajo v imenike in podajo morebitne pripombe. Club AMOR Bohinj odprto vse dni od 21. do 4. ure med tednom prost vstop glasba po želji za večje skupine ob koncu tedna najnovejša glasba MALI OGLASI ® 223-444 LOKALI Prodamo: na glavni ulici v mestnem jedru Kranja prodamo več kot 1000 m2 poslovnega prostora. K3 KERN, 221-353 H776 Prodamo v Kranju okrepčevalnico 50 m2 v obratovanju, z vsem inventarjem. K 3 KERN, 221-353 14780 ODDAMO V NAJEM Sp. Bitnje 300 m2 poslovnega prostora z lastnim parkirnim prostorom, možnost partnerstva, odlična lokacija. K 3 KERN, 221-353 15906 PRODAMO poslovno stanovanjski objekt na Bledu, objekt je grajen 1991, ima 300 m2 površine, parcela 560 m2. K 3 KERN, 221-353 15907 PRODAMO večnamensko hišo v Podnartu (pizzerija, fitnes, savna), cena 195.000 DEM. K 3 KERN, 221- 353 15908 ODDAMO PREDDVOR 50 m2 gost. lokal, 1600 DEM/ mes. in odkup inv. 46000 DEM; KRANJcenter GOSTINSKI LOKAL v obratovanju, 120 m2 priti., 1. etaža, 1500dem/MES., ODKUP inventarja 40.000 DEM, Planina III, lokal 30 m2 primeren za trg. ali storitveno dejavnost. Center manjše skladišče ob KOroški cesti in cca 150 m2 pisarniških prostorov; Stražišče obnovljeno pritličje 4 pisarne, 68 m2, parkirni prostor, telefon 900 DEM/mes; Center 500+300 m2 skladiščnih površin, 8 DEM/m2. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 17077 Prodamo v Škofji Loki, adaptirane poslovne prostore, 41 m2, v pritličju, primerne za različne dejavnosti, cena 55000 DEM. MIKE & Co.,d.o.o., 216-544 17610 NAJAMEMO v Kranju prostor primeren za frizerski salon, v pritličju in s parkiriščem. Mike & Comp.,d.o.o., 216-544 17611 Privlačen lokal s prijetno okolico dajemo v najem zanesljive-mu.podjetnemu in vestnemu gostincu. Pogoj: odkup inventarja. Šifra: 80.000 DEM 17776 Delavnico ali skladišče 380 m2, ugodno oddam v najem. 0312-385 18056 Oddam 40 m2 kletnih prostorov na Javorniku, za skladišče ali obrt. O81-023, po 20. uri 18151 ASTROLOGIJA in VEDEŽEVANJE po telefonu ali osebno 0 9 0-41-43 156 SIT/min Iščemo lepo urejen prostor za delavnico od 25-30 m2. «241-506 18160 GOZD MARTULJEK prodamo večji objekt za turizem za 275 000 DEM. STANING «242-754 1B230 V Radovljici oddamo gospodarsko poslopje. ŠTANING «242-754 18231 ODDAM PISARNE (tel, centralna) na Jesenicah. »861-584, 741-733 18293 Prodamo GOSTILNO s 60 sedeži, letnim vrtom v obratovanju na Dolenjskem. KOŠNIK.s.p., 332-061 Oddamo poslovne prostore 80 m2, 70 m2, 60 m2, 40 m2, 30 m2 za mirno obrt dejavnost. Košnik.s.p., 332-061 18314 Oddam prostor potreben adaptacije na Golniku, najemnina 10.000 SIT mesečno. «78-572 18322 Prodamo oz. oddamo poslovni prostor s čajno kuhinjo in WC, 54 m2, pritličje. OPUS.d.o.o., Jaka Pla-tiše Í 3, Kranj 18331 V centru Tržiča oddam gostinski LOKAL z odkupom inventarja. «224-604, vsak dan od 10.-12. ure Železniki - prodamo lokal, komplet urejen za neživilsko dejavnost. Cena je 35000 DEM. AGENT Kranj, 223- 485 18439 Prostor 65 m2 damo v najem za mirnejšo obrt. «681 -424 1$445 LOCI INŽENIRING, d.o.o. LOKALA velikosti 40 m2 in 20 m2 v centru Kranja, oddamo. «633-629, 061/ 131-90-14_18493 ODDAMO v najem v bližini Kranja živislko trgovino v obratovanju 100 m2 in bistro 50 m2. K 3 KERN, 221- 353 18499 Gorenjska najamemo TRGOVSKE in GOSTINJSKE LOKALE, lahko neo-premljene, pripravimo pogodbo, provizijo plača najemnik. APRON d.o.o., ©331-292 in 331-366 18512 GR. MATERIAL BOJLERJE kombinirane rostfrei iz nerjaveče pločevine, 80, 100 in 300 I, prodam. Garancija 3 leta. ©806-069, 0609/635-262 16683 Prodam LES za ostrešje. ©218-341 16831 CISTERNO izdelamo v vašem prostoru po vaših merah. ©0609/635-262, 806-069 17152 Prodam 2 komada izdelana nova ostrešna /frčadna/ okvirja z vdelanimi in zastekljenimi okni (termopan). 057-393 18046 Prodam dvokrilna vrata "šibarice", višina 240, širina 350 cm. ©331-099 18058 Prodam KRILO maganoi s podbojem 85 D. ©733-276 18112 Prodam 2200 kosov STREŠNE OPEKE Vinkovci po simbolični ceni. ©41-661 18134 Prodam smrekov fabjon in jesenove plohe. Kos, ©688-166 18I68 Prodam BETONSKE STEBRE za kozolec s kritino. ©332-443 18426 Prodam mleti dipester - siporeks v vrečah za izolacijo. Sebenje 36, Križe 18187 550 novih SALONITK 60 X 40 prodam po izredno ugodno ceni, 320 SIT/komad. 200 SALONITK 60 X 40, rabljenih 1 leto prodam po 230 SIT/komad.©45-125 ib246 Prodam hrastova garažna VRATA in cirkular MIO STANDARD. ©41-182 16269__ Prodam suhe HRASTOVE DESKE 3 cm ter rabljen puhalnik. ©685-417 18274_ Prodam novo OKNO Jelovica 140x140, trojna zasteklitev. ©738- 466 18275 Prodam 190 kosov PUROLITA 8 cm, ugodno. ©713-295 18296 Prodam špirovce 14x16x7 m, 13 kom. ©065/808-073 I8301 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO FOLC. ©45-098_lasoe PUNTE in LATE prodam. «061/823- 119 18341 Prodam suh smrekov žagan les 2,5 cm in 5 cm. ©730-119 18384 BETONSKI MEŠALEC ALKO dvakrat rabljen, prodam 35000 SIT. ©328- 4 1 4 18389 Prodam suh smrekov les. ©633- 277 18428 RADIO 104.5 A (1/1 105.9 107.3 \l IIII V 107.5 OGNJIŠČE tel. 152-11-26 f«. 152-13-62 IZOBRAŽEVANJE Inštruiram angleški jezik za osnovno in srednjo šolo. ©327-598 15794 Inštruiram angleščino za osnovne in srednje šole. ©56-095, 225-467 16872_ Poceni in uspešno inštruiram matematiko in angleščino za osnovne in srednje šole. ©326-199, vsak dan 18053 _ Uspešno inštruiram matematiko, fiziko in mehaniko. Pridem tudi na dom.©45-762 18244 Zamenjam CICERO ANGLEŠČINA v teh mesecih za francoščino. ©45- 133 _18344 Inštrukcije nemščine za srednje in osnovne šole. ©49-500_ib354 Magistra kemije instruirà kemijo za vse stopnje. ©22-10-43_18355 Inštruiram matematiko, fiziko in statiko za srednje šole. ©730-072 Gregor_1M»0 Uspešno inštruiram matematiko in fiziko. ©241-278_18398 INŠTRUIRAM matematiko in fiziko, večletne pedagoške izkušnje.«718-088 18507 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine.nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, «221-037, ali «211-927, ©47-534, 16616 Turistična agencija DELFIN Vabi v Rovinj, najlepše mesto zahodne obale Istre Nudimo: • rezervacije v hotelih, turističnih naseljih, zasebnih apartmajih in sobah • ladijske izlete za skupine, posameznike ter ostale turistične storitve PRAVI NASLOV ZA VAŠE DOBRO POČUTJE: DELFIN, ROVINJ tel.: 385-52-81-32-66 fax:385-52-81-35-72 Ugodno odkupujemo smrekovo hlodovino, možnost takojšnjega plačila. ©641-03 15046 Kupim po 4 m3 suhih smrekovih in borovih plohov debeline 50 mm. ©47-616 18027 Kupim rabljeno prikolico za osebni avto Golf, dobro ohranjeno, dolžina 150-160 cm. ©622-479 18091 Hlodovino iglavcev odkupujemo, lahko tudi na panju. ©57-848 18170 BOROVO HLODOVINO odkupujemo. ©57-848 18172 Kupim strešno OPEKO ŠPIČAK. Kosmač Amalija, Zalog 34, Cerklje Kupim otroško posteljico za eno letnega otroka. ©685-500 18393 Kupim uteži 50-60 kg za traktor T.V ©66-257 18425 Takoj KUPIMO garsonjero ali 1 ss stanovanje v Šk. Lokiin Kranju, 2 in 3 ss v Kranju in Šk. Loki. APRON d.o.o., ©331-292 in 331-366 lasu APARATI STROJI PANASONIC TELEFONI, TELEFAXI, TAJNICE IN TELEFONSKE CENTRALE. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. ©634-012_11799 MOBITEL YANNI d.o.o. - kompletna ponudba, dobava takoj. Ne izgubljajte časa, pokličite zastopnika na 0609/612-256,064/218-317 15141 Prodam nerabljeno ELEKTRIČNO ,18 kW PEČ za etažno centralno ogrevanje. ©324-329 17667 Prodam betonski KOZOLEC, ŠRO-TAR in TRAKTOR. ©061/841-318 17918 Prodam ŠKROPILNICO 330 I. Kozi-na, Okroglo 15, Naklo.©47-712i8ioi Prodam stružni avtomat in stružnico. ©242-727 18037 Prodam poceni CIRKULAR žago. ©323-127 18038 Prodam ŽAGO za žagati drva, za 30.000 SIT. ©323-127_18039 Prodam TRAKTOR MASEY FERGU-SON 45 KM (motor v okvari), hladilni bazen za mleko 400 I (kompresor v okvari) in samonakladalno prikolico Mengele 19 kubikov. Korenčan, Pod-brezje 54 18043 Prodam hladilnik Gorenje z 50 I skrinjo, skoraj nov. ©422-151 18048 Prodam GLASBENI STOLP in BTV SONY, vse daljinsko in novo zelo ugodno. ©332-332 18050 Zelo ugodno prodam popolnoma nov FOTOAPARAT Pocket 110. KOLESA ©722-132 Prodam 100 I BOJLER. ©41-004 18007 Prodam OBRAČALNIK za seno SIP 200. ©421-087 18017 Prodam kuhinjo Gorenje, hrast z hladilnikom, pečico in pultom za 800 DEM. ©332-332 I8051 Prodam nakladne panje ter dvo-brazdni plug. ©51-087 18078 CIRKULAR večnamenski prodam motor 380 V 3,2 KW. ©78-108 18O8O Mešalec za beton prodam. ©801- 396 18083 Prodam peč CK FEROTERM UF 30 b 30 KW nova, ugodno. ©634-924 18094_ Prodam samonakladalno prikolico 17 m3 za seno in eup palete. ©422- 609 18186 TRAKTOR s prvim pogonom in rotacijsko KOSILNICO kupim. ©725-254 18108 Prodam STROJ za izdelavo špičaka S 150 MODELI. ©242-298 18128 ŠKROPILNICO Agromehanika 340 I, sadilec in okopalnik za krompir, molzni stroj na mlekovod Alfa laval in mlin za žito na kamne, ugodno prodam. ©883-100 18129 Hladilna OMARA Gorenje 5 predalov, prodam, cena 39000 SIT. ©326- 094 18149 Prodam elek. ŠTEDILNIK 2 plin, 4 elek., v rjavi barvi. ©223-551 18162 Prodam traktorski dobrazdni plug in ventilator 7,5 KW v ohišju, premera 600 mm. ©41-268 ibibi Prodam TRAKTORSKO ŠKROPILNICO 340 I ali 500 I dobro ohranjeni. ©061/824-503 18185 Prodam malo rabljeno žensko KOLO na 5 prestav. ©241-509 17749 Prodam motorno KOLO znamke YAMAHA Virago letnik 1993, 250 ccm. © 064/331-414 17893 MOTOR SUZUKI GSX 1100 EF, letnik 1984, preurejen, prodam. ©066/65-012, po 20. uri 17990 Prodam žensko kolo za simbolično ceno. ©312-259 18003 Kupim MOPED ATX. ©725-223 18074 Prodam novo Rogovo moško Trek-ing kolo. ©53-825 18085 Poceni prodam MOPED T 12 nevozen, dobro ohranjen. ©802-007 TOMOS M 14, nevozen, ugodno prodam. ©325-767 ali 0609/627- 878 18184 MOTORISTU nudim čelado za 3000 SIT. ©242-325 18189 Ugodno prodam novo otroško GORSKO KOLO. ©327-303 18198 50 kubična VESPA, unikatno pobarvana, I. 90, brezhibna, dodatno opremljena, prodam za 1750 DEM. ©738-419 18375 MOPED TOMOS AVTOMATIC ugodno prodam. ©328-414 18390 Prodam nov SKUTER Piaggo quartz 50 kubikov z opremo, čelado + jopič. ©326-079 18446 OBVESTILA PORTOGUARO - nakupovalni izlet s kombijem v Italijo. ©49-442 16847 NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko s kombijem. Torek, četrtek, petek, sobota. ©49-442 IB849 EDO - P storitve irutrgovina d.o.o. Galetova 9/a, KRANJ tel./fax: 064/245-087 NOVO NA KOKRICI - NOVO NA KOKRICI ODPIRAMO NOVO MESNICO IN DELIKATESO ob cesti na Rupo. Vabimo vas na otvoritev, ki bo jutri, v soboto, 1. junija 1996, ob 9. uri. UGODEN OTVORITVENI POPUSTI Vabi podjetje EDO - P.D.O.O. Prodam 100 I bojler na sončno ogrevanje, za zunaj, cena 5000 SIT. «242-325 18190 Prodam INDUSTRIJSKE ŠIVALNE STROJE.«41-183_18236 Prodam PUHALNIK Grič z motorjem.«421-088 18243 Prodam TRAKTOR Tomo Vinkovič 421, 1.77, cena po dogovoru.©681- 649 18247 Ugodno prodam VIDEO IGRICE NINTENDO.Q212-265 18254 Prodam dobro ohranjeno KOSILNICO BCS 127 bencin - petrolej. Bukovica 7, Selca 18291 Prodam nov STREŠNI VENTILATOR trifazni dvobrzinski 900 1360 obratov. ©224-168 18317 Ugodno prodam SEGA GAME GEAR, z dvema igricama. ©403-339 18335 Ugodno prodam VRTLJIVO SATELITSKO ANTENO (60 programov). ©718-512 18337 Prodam POMIVALNI STROJ Candy. ©45-159, zvečer 18343 Prodam PAJEK širok 3,5 m in hladilni bazen prevozni 130 I. ©681-086 Prodam malo rabljen električni strojček za rezanje salame. ©78-879 18423 Prodam "ŠTILARCO"- MOTORNO ŽAGO 045.©731-043 13516 HATZ diesel motor 10 PS in VERTIKALNO MEŠALKO Gastol cca. 60 I prodam.©43-247 i85ie Prodam malo rabljen ŠIVALNI STROJ Mirna v omarici, cena 8000 SIT.»312-182 18520 OBLAČILA NEVESTE - obiščite butik VERITAS in si izposodite poročno obleko. Maistrov trg 11, «224-158 15377 Ugodno prodam fantovsko vetrovko in nlače za valeto ali birmo. ©874- 030 18077 Ugodno prodam dolgo obhajilno obleko Vezenine Bled. «312-393, popoldan i&336 OTR. OPREMA Ugodno prodam otroški kombiniran VOZIČEK (nagrada). «43-582 18107 OSTALO Zamenjam 3000 I CISTERNO za 2000 I. «422-201_18055 Zepter vrhunska POSODA, zelo ugodni pogoji nakupa. «806-363 Prodam 1000 I plastično posodo za vodo ali olje. «310-264 18109 Prodam čebelarski kontejner s 60 panji. Cena po dogovoru. «715-539 Poceni prodam LESENE ZAJČNIKE. «633-752 18264 Prodam PLASTIČNO CISTERNO za kurilno olje, 1500 I. «331-476 18342 ROŽE za okna in balkone, sadike rož in zelenjave za vrt in gredice ter grobove dobite na Sp. Brniku 30, ©422-666 18367 PANJSKI KONČNICE priložnostna darila - nabožni, lovski, pivski motivi. ©332-555, 222-657 i8442 MUŠIČ - MENGEŠ Tel.: (061) 738-619 PREDSETVENIKI z ježi in valjem, dvo ali trivrstni, širin od 120 do 300 cm, od 360 cm naprej pa hidravlični! PRIDELKI ■Glasbo za ohceti, obletnice, prire-ditve vam Igrajo "spod kovčka". © 685-537 meo Prodam stoječo TRAVO. ©41-363,popoldan 18034 Poceni prodam BEGONIJCE, sivo cinerarijo za grobove ter velikocvetne petunije. ©45-532, popoldan 18103 Prodam debeli in krmilni KROMPIR. ©41-725 _ 18280 Prodam POCENI STOJEČO TRAVO (travnik). ©41-279 13326 Prodam GORENJSKE NA-GELJNE.Q242-853 i8506 Prodam SADIKE PARADIŽNI-KA.PAPRIKE, SLADKIH FEFERO-NOV, odličnih sort. ©45-532, popoldan 18104 Poceni prodam nizke hibridne velikocvetne PETUNIJE, primerne za okna ali vrata. ©45-532, popoldan 18105 POSESTI Prodamo v Kranju polovico hiše dvojček, 3 etaže po 50 m2, manjša parcela, cena 215.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 14764 Prodamo v Britofu na parceli 900 m2 prodamo hišo 9x9 m in poleg nje samostojno delavnico v IV. gradbeni fazi, ob glavni prometni cesti, cena 330.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 14765 Prodamo v Cerkljah novo hišo, cena 250.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 14766 Prodamo pri Medvodah (Senica) nov enonadstropen prizidek 7,00x9,50 m, cena 130.000 DEM. K 3 KERN, 221- 353 14767 Prodamo v Vodicah enonadstropno hišo, parcela je 500 m2, možno je dokupiti še 500 m2. K 3 KERN, 221- 353 14768 Prodamo v Gozd Martuljku starw hišo z ločenim objektom na pare* 800 m2 ob glavni cesti, primerno' turizem ali gostinjstvo ali podoba cena 135.000 DEM, možen doMJ: 800 m2. K 3 KERN, 221-353 Tržič prodamo zazidljivo parc^ 1400 m2 za 70.000 DEM. K j, KERN, 221-353__^ KMETIJSKE POVRŠINE: Gozd M*' tuljek prodamo GOZD 1,5 ha in 41 travnika. K 3 KERN, 221-353 J5 Trstenik (Orlova glava), prodaj VIKEND v gradnji (I plošča), pare* 500 m2, cena 50 000 DEM. K3 KfcPJ d.o.o., ©221-353 1iH NOSTRADAMUS ASTROLOGIJA 090-PRERQKOVANJE -V*«o VFriF7FVAN IF A/oV MOŽEN OSEBNI OBISK, Kupim GRADBENO PARCELÇjl vikend do 10.000 DEM v Planini ^ Golico ali Javorniški rovt. 0862'^] 16B50 m MAMO ODDAJAMO: STANO HIŠE, POSLOVNE PROSTOjM PARCELE. DOM NEPREMlC^ KUPUJEMO PRODAJAMO, "'7,A KAHUtLt. UUM INtKMtMlC'iy) KOROŠKA C. 16, KRANJ, 22-33'^ JAKA PLATIŠA 13 KRANJ, Tel.:326-995 Prodamo (Žiganja vas) starejšo kmečko hišo in 1600 m2 parcela, cena 120.000 DEM. K 3 KERN, 221- 353 14770 Prodamo v Strahinju pritličje hiše (90m2) s kletjo, ločen objekt za garažo, samostojen vhod, parcela 636 m2, svojo kotlovnic, cena 98000 DEM. K 3 KERN, 221-353 14771_ Prodamo na Bledu večjo hišo na parceli 1000 m2, cena 330.000 DEM, v Lescah prodamo montažno hišo 8 x 8m, parcela je 700 m2. K 3 KERN, 221-353 14772 Prodamo na Drulovki končano atrijsko hišo, 400 m2 sveta in nedokončano atrijsko hišo. K 3 KERN, 221-353_14773 Prodamo v Škofji Loki primerno za poslovno-stanovanjsko dejavnost, cena 145.000 DEM (možno plačilo po obrokih, do dveh let); Šenčur, visokopritlično enonadstropno hišo, cena 200.000 DEM. K 3 KERN, 221- 353 14774 Prodamo v Tržiču meščansko hišo, 4 etaže, v pritličju trgovine, cena 290.000 DEM, v Tržiču manjšo hišo v mestu, tudi primerno za poslovno dejavnost, cena 90.000 DEM. K 3 KERN, 221-353_utts V Belci pri Mojstrani prodamo zazidljivo parcelo 1700 m2. K 3 KERN, 221-353 urai PRODAMO KRANJ okolica: nedokončano vilo v IV.gr. f. ?„$ m2 bivalne površine na parceli jffl m2. DOM NEPREMIČINE, KordM 16, Kranj, 22-33-00 !> -1—«•*?■ PRODAMO PREDDVOR večjoJjp ostanovanjsko hišo na večji Pa'í.d zazidljivo parcelo, 350.000 ^ DOM NEPREMIČINE, 22-33-0°;' - PRODAMO BLED, novejšo vjsj priti, hišo na parceli 900 m2, Pr'no5t no tudi za poslovno dejanj 550.000 DEM. DOM NEPREI*> NINE, 22-33-00 ____>| PRODAMO NAKLO: dvostanov^§ ko hišo v IV. gr. fazi na pa^cMl m2, 295.000 DEM. DOM NEPH^; ČINE, 22-33-00 PRODAMO KRANJ vis. priti, h'** parceli 900 m2 in samostojno n j,, končano delavnico s stanov v DOM NEPREMIČINE, 22-33^0^ PRODAMO DRULOVKA IV. vrstno hišo 160.000 DEM-okolica: nadomestna gradnjain* m parceli 125.000 DEM.PRC~Cni| ZALOG pri Cerkljah dvosta"0* .f ka hiša v IV. gr. fazi, na ParCcer$ m2, d" MÍCINE, Koroška c. 16, Kranj, 00 Prodamo STISKA VAS hiša v m fazi + 1 ha travnika, 100.00Ü | MOŽJANCA nad Preddvor«"^ kend hišo, 9X7m, tel., CK, DEM, ŠKOFJA LOKA okolica L' ^ starejša hiša na parceli WfS 70.000 DEM. DOM NEP^V NINE, Koroška c. 16, Kranj, 2^" . 17073______m KUPIMO od Kranja ali Šk. LOJjH Ljubljani hišo z vrtom. DOM TWM MICINE, Koroška c. 16, Kranj, j| 00 EKSKLUZIVNA PONUDB* KRANJSKA GORA - PRODAiV^ - HOTELSKO-TURISTIČNI OBJEKT z 32 sobami in restava s 96 sedeži na parceli 5000 m2 - IZREDNA LOKACIJA - ob smučišču - samostojni objekt Z. apartmaji in restavracijo v izmeri 450 m2 na parceli 668 n1 ' v IV. podaljšani fazi, ugodno - ZAZIDLJIVA PARCELA - 2000 m2, cena: 55 DEM/m2, z dokumentacijo IZREDNO UGODNA PONUDBA IZOLA - center gradbena faza možnost plačila z odlogom - na obroke takoj prodamo gostinski lokal 70 m2, dve eta|ty, rji , terase, parkirani prostor, cena: 150.000 Ai POSING, d.o.o., 224-210 222-076 V Medvodah prodamo zazidljivo parcelo 700 m2 z lokacijsko dokumentacijo. K 3 KERN, 221-353 14782 V Dupljah prodamo zazidljivo parcelo 1130 m2, lokacijska dokumentacija je zaprošena, cena 70 DEM/m2. K 3 KERN, 221-353 14783 Mlaka prodamo zazidljivo parcelo 1060 m2. K3 KERN, 221-353 14784 Podljubelj prodamo brunarico 5x7 m2 z ločenim garažnim objektom, parcela 1.400 m2, cena 150.000 DEM. K 3 KERN, 221 -353 14786 Nad Tržičem (pod Dobrčo): prodamo čebeljnak z dokumentacijo in 1400 m2 parcelo. K 3 KERN, 221-353 14787 Duplje prodamo brunarico 4x5 m, ni dokumentacije, parcela 530 m2, cena 27.000 DEM. K 3 KERN, 221- 353_ 14789 Zazidljivo parcelo ali hišo ob cesti v Kranju kupim za gotovino. ©324- 304 15501 PARCELE PRODAMO C^eS CRANJ Primskovo na°" v8pr KRANJ r ni gradnjo za poslovno s]r'ntf3h objekt ob cesti na parcel" * Škofja Loka center, ob ces« Q m stan. gradnjo, 620 rté·fZ&flH Sr. Dobrava nad Podnarton jt)lj,, Križe več sončnih parceli v teh DEM/m2; ZVIRČE 842 ^i^fj pasu, lokac. dokumentacij- p 75 DEM/m2, llovka 1266 m ^ voda na parceli; Senično 10oQj ele.k. na pare, Prebačevo 0 80 DEM/m2. DOM NEPggoJ^ Koroška c. 16, Kranj, 22-^ TE Na KUPIMO: Kranj gradbeno 500 do 1000 m2 in večje v $m montažno gradnjo na W LjiM KUPIMO od Kranja Pr°l ce*U nadomestno gradnjo ov ^rj poslovno dejavnost DU f m MICINE, Koroška c. 16. J 00 Radovljica - POLOVICO JU HIŠE cca. 100 m2 z K d Do HIŠE Primerno za obrtnika. POSREDNIKA PTvTTTTT Fl.um •umSKSïïïïí tel.090 42 87 Prodamo Besnica gozdno parcelo S,,m2' za 11°00 DEM, Tržič sSr Jye Darce|e PO 55 m2/m2, l» r!« Loka okolica zazidljiva parce-« 550 m2 za 37000 DEM. Mike & 12^-0.0., 216-544 17602 Prodamo Bitnje novejšo dvostano-vanjsko hišo na parceli 760 m2, 2x100 m2. klet, garaža, Drulovka nova atrijska hiša. podkletena, parcela 349 m2. Mike & Co., 216-544 Prodamo v Poljanski dolini novo hišo ylH. grad. fazi skupaj s staro kmečko "'So na parceli 1200 m2. Mike & Co., 216-544 17604 Prodamo Poljanska dolina - posestvo 5200 m2 s staro kmečko hišo in 400 m2 zazidljive parcele, mirna, sonna lega, cena zelo ugodna. Mike •Co., 216-544 "sos Prodamo lesen vikend pri Preddvoru, 7x5m, podkleten, ©premiïs0, na parceli 300 m2. Mike & Co.. «16-544 17606 Prodamo na pobočju Jelovice opremljen-vikend, brunarico, 4,20 x ;-29, na parceli 400 m2, z lepo jjreieno okolico, po ugodni ceni. Mike &ÇQ,, d.o.o., 216-544^ 17608 Prodamo na Miljah HIŠO v 3. gradb. 1Ü?' h=15X15, parcela 870 m2, Primerna za poslovno dejavnost. K3 gHN D.O.Q.. ©221-353 17653 Prodam HIŠO s 838 m2 zemlje na volčjem pri Brežicah - 50 000 DEM n GRADBENO PARCELO 819 m2 z i^sko kletjo in 3000 m2 njive- 9000 l^. šifra: BREŽICE_vtom Oaaaiam BUNGALOV na otoku ©324-954 ieo67 PLJLA Peščena Uvala 200 m od Plaže oddamo nove, udobne APARTMAJE za 4, 3 in 2 osebi in sobi za 1 j^osebi.B00385-52-25-279 ieo7o Enodružinsko hišo do 500 DEM/ ^esec najame družina. ©061/572- ____ 18175 Í^km^T? parcel° za vikend 18197 Km okoli Kranja. »328-880 Zalog oddamo starejšo adaptirano hišo za 700 DEM/mes. + polletno predplačilo, cca 140 m2 bivalne površine. AGENT Kranj, 223-485 18437 Zalog - prodamo hišo na 1000 m2 zemljišča, staro 13 let, dve etaži v velikosti 8,60 x 11 z vsemi priključki, za 230.000 DEM. AGENT Kranj, 223- 485 18438 Cerklje prodamo zazidljivo parcelo z dokumenti, velikosti 780 m2, za 50.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 18440 Ugodno prodam NJIVO v velikosti 1900 m2 v Trbojah »731-025 18457 p,/,—— _18258 Krarij\ ivii; estrlh ov. Klemene, tel.: 47-813 VODOVODNE INSTALACIJE hitro in kvalitetno. KOŠNIK.s.p., 332-061 18311 Načrtovanje in zasaditev vrtov in grobov, sobnih in balkonskih korit. ©310-744 18315 Šivam jogi rjuhice za otroške košarice in zibelke. ©310-767 18327 KNJIGOVODSTVO za mala podjetja in samostojne podjetnike - posameznike. 0631-573 18349 TEKSTE vseh vrst od rokopisa do knjige, TIPKAMO računalniško obde-lamo. AOP, 631-522_i83so Strokovno opravim restavratorska dela na starinah, umetninah. 045- 372_18352 SERVIS AVTOMATIKE SONČNIH BOJLERJEV, montaža oljnih gorilnikov, meritve. BETA-S.d.o.o., 0 in fax 874-039 18409 Dobava in montaža vseh vrst stropnih oblog, idelava mansard in predelnih sten, Knauf, Rigips, Armstrong. 0331-519 18443 Polagamo keramiko, kamen in Ïarket, brusim in lakiram parket. ARLE.s.p. 0323-585, zvečer 18451 POPRAVILO ORODJA Iskra, Hilti. Bosch, AEG, BXD, Makita itd. Pivka 20, Naklo 18456 SERVIS HLADILNE TEHNIKE, gospodinjskih aparatov, previtje rotorjev, elektromotorjev. Pivka 20, Nakloi845e ŠIVILJSTVO POLAJNAR iz Hrastja 94 pri Kranju tel.: 064/323-034 Vam po proizvodnih cenah nudi pestro izbiro: - ženskih hlač za vse postave (tudi za bodoče mamice), tunike, bluze, hlače In komplete Iz viskoze; - hlačna krila In majice za pomlad In poletje; - kratke In dolge pajklce Del. čas: NON-STOP! Priporočamo se za obisk. STANOVANJA Prodamo: Jesenice 4 sobno stanovanje 102 m2 + 1 garsonjero 17 m2 v privatni hiši za 70.000 DEM. K 3 KERN. 221-353_14758 Prodamo na Bledu 1 sobno 35 m2, 3 sobno z atrijem 74 m2, 4 sobno v 1. nad. 93 m2. K 3 KERN. 221-353 Prodamo Kranj 2 sobno 62.70 m2 na Planini 3 v 1. nad. K 3 KERN, 221- 353 15903 Mlada slovenska družina (3 člani) išče najemno stanovanje do 350 OEM mesečno. 022-33-00 16747 Najamem garsonjero ali 1 sobno STANOVANJE v Kranju, do 300 DEM. 3223-747 ,7053 STANOVANJE na Planini III, 73,10 m2. 2 sobno, novejše, komfortno, 3ATV, tel., CK, prodam ali zamenjam •a manjše, z vašim doplačilom. 3328-275. po 16. uri 17550 Prodamo Kranj Center, veliko 2 ss, v :eloti obnovljeno, CK, 72 m2 + jodstreha in na Planini I 3 sobno, 81 m2, CK, V. nad., Mike & Co.d.o.o. 216-544 usos Prodamo Planina III mansardno stanov. 2+ 1, 90 m2, CK, ter 2,5 sobno, 75 m2. Mike & Co.,d.o.o., 216-544 17596 KUPIMO v severnem delu Kranja ali na Planini III iščemo garsonjero ali manjše enosobno stanovanje do 45000 DEM. Mike & Co.d.o.o., 216- 544 • 17598 Kupimo manjše stanovanje kjerkoli v Kranju ao 40.000 DEM, brez CK. Mike & Co.d.o.o., 216-544 17599 Kupimo starejše 2 sobno stanovanje v severnem delu Kranja do cca 60.000 DEM. MIKE & Co., 216-544 17600 Kupimo v Škofji Loki 2 do 3 sobno stanovanje, lahko starejše do 90.000 DEM, plačilo z gotovino. MIKE & Co.,d.o.o., 216-544 ueoi TRGOVINA K3TH3 V ŠK LOKI NA ŠOLSKI UL.2 VAM NUDI: 'KRILA (ZMEČKANKE) rsTsi HLAČE (SVILA BOMBAŽ) od 3.710 SIT dalje 'SVILENE BLUZE K.R. od 2.990 SIT dalje OBLEKE BOMBAŽ od 5.950 SIT dalje KOMPLETI (KRILO+TUNIKA) *ZAVESEZA VRATA LIČJE -3.960 SIT, LES -6.300 SIT VERIŽICE! SREBRO od 785 SIT dalje USNJE t-KRIŽEC 790 SIT *USNJENI CEKARJI od 2.790 SIT dalje NUDIMO VAM ŠE VELIKO IZBIRO ŠATULJIC, KRISTALOV, DENARNIC... VABLJENI! QBÍMW) ®e$.šs> 19, ms SOBOTA mS&odb IZ um 4-članska družina išče STANOVANJE, okolica Kranja. »736-327 17747 Šenčur - oddamo 2 ss, opremljeno v hiši 400 DEM/mes., polletno predpla-čilo. ROBSUS.d.o.o., 324-165 17612 Mlad poročen par nujno najame GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. ©323- 064 17818 PRODAMO: Kranj šorlijevo naselje 2 ss/IX., 52 m2, 90.000 DEM, Planina II 2 ss, 65 m2, preurejeno v 2,5 ss, 114.000 DEM; 1,5/XIII, 59 m2, 1400 DEM/m2; Planina III, atrijsko 92m2, 1500 DEM/m2, Savska loka 2 ss, 76 m2, brez CK, 1000 DEM/m2, Savska c. 2 ss, 75 m2/l, obnovljeno brez CK, primerno tudi za poslovno dejavnost, 105.000 DEM: Cerklje mansardno, 44 m2, 1400 DEM/m2, Šenčur 1ss, 42 m2/pr., 63.000 DEM, Bled 3 ss ptirl., 75 m2. 125.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00_ubi9 ODDAMO: Vodovodni stolp 30 m2, 400 DEM/m2, samo za par brez otrok, željeno predplačilo. DOM NE-PREMIČNNINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00_itb20 Kranj z okolico: poslovnež najame STANOVANJE v hiši s posebnim vhodom ali samostjno hišo do 600 DEM DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 "913 Menjam stanovanje Planina II pritličje 40 m2, za enako kjerkoli v nadstropju. »325-375, od 19.do 20. ure_<7W6 Oddam 2 sobno stanovanje na Jesenicah. »862-536_i8U3 Kupimo več 1 sobnih stanovanj v Kranju ali okolici. Plačilo takoj. AM-BRAS, »325-764 in 323-067 18145 V Kranju, Šorlijevo nas. ODDAM 2,5 sobno stanovanje. »634-184 1B214 V starejši hiši oddam stanovanje. 0311-942 '«ió OSBORNE (Ix polpenzion, vstopnica za I večer, prevoz nT v Turistični agenciji ODISEJ ali v GORENJSKEM KUPIMO več eno in dvo sobnih stanovanj v Kranju.STANING »242- 754 18222 Prodamo v TERMAH ZREČE dvo in tri sobna stanovanja.STANING 0242-754 18223 2 sobno stanovanje 50 m2 v Šk. Loki prodam ali menjam za 3 ss z doplačilom. 0620-359 18266 PRODAMO 3 - sobno stanovanje 67 m2, ETAŽNA ck, TEL, catv. 0214- 62 8 18289 Prodamo več novih stanovanj v Ljubljani. KOŠNIK.s.p., 332-061 18309 Oddam sobo, kuhinjo, kopalnico, predsobo, balkon, svoj vhod 20.000 SIT mesečno. 078-573 18323 Sprejmem na stanovanje samskega moškega ali žensko ZA POMOČ PRI DELIH V SADOVNJAKU. 078-572 18324 Prodam STANOVANJE v Radovljici v izmeri 67 m2, v 1. nadst. 0715-751 STANOVANJA PRODAMO: Tržič 1 ss/lll., 42,6 m2, brez CK, telefon, 1400 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 022- 33-00 18392 Šenčur - oddamo 2 ss, kletno v novi hiši, poseben vhod, 450 DEM/mes. 3 mes. predplačilo. ROBSUS Kranj, 324-165 18416 Šenčur - oddamo 2 ss opremljeno v hiši, 400 DEM/mes., polletno predplačilo. ROBSUS Kranj, 324-165 18417 Kranj - Planina prodamo atrijsko 2 ss 53 m2, vseljivo po dogovoru, za 82000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 18433 Kranj - kupimo več enosobnih stanovanj različnih dimenzij, za znane kupce, z možnostjo takojšnje-cjajarepisa. AGENT Kranj, 223-485 Lesce prodamo 2 ss STANOVANJE 60 m2, komfortno, 93 000 DEM. POSING d.o.o., 0224-210 in 222- 076 18459 Radovljica prodedmo 3 ss opremljeno STANOVANJE, 68 m2, takoj vseljivo, vsi priključki, 110 000 DEM. POSING d.o.o., 0224-210 irj 222- 076 18460 Lesce prodamo 2 ss STANOVANJE , 60 m2, komfortno, 95 000 DEM . POSING d.o.o., 0224-210 in 222- 076 184S2 Kranj-Planina III prodamo trosobno mansardno stanovanje, 73 m2. vsi priključki, 110.000 DEM. POSING, d.o.o. 224-219, 222-076_imkj KRANJ Planina III prodmao trosobno stanovanje, prvo nadstropje, komfortno, 120.000 DEM. POSING.d.o.o., 224-210, 222-076 18464 ROTEL, MISSION, JPW, JM LAB, FOCAL, VDH, KUZMA Svetovanje, demo, vabljeni! HI Fl SALON Kat, d.o.o., Hotemaže 17a Preddvor pon-pet od 15. do 18. ure tel.: 064/43-391 Posebni popusti! LOCI INŽENIRING.d o.o. Stanovanja različnih velikosti v Kranju ali Škofji Loki, KUPIMO. 0633-629, 061/131- 90-14 18491 Prodamo v Kranju v mestnem jedru 35 m2 v pritličju hiše, primerno za poslovno dejavnost in 96 m2 v II. etaži, cena 93000 DEM. K 3 KERN.d.o.o., 221-353 i8496 Škofja Loka - Frankovo nas. prodamo enosobno stanovanje, 40,6 m2, takoj vseljivo, 65000 DEM. POS-ING.d.o.o., 224-210, 222-076 18465 Kranj - Planina II prodamo 2,5 ss 68,4 m2, 7. nads., 100.000 DEM. POSING.d.o.o., 224-210, 222-076 PLANINA II ali III kupimo atrijsko stanovanje, DRULOVKA kupimo enosobno ali dvosobno stanovanje Kranj - kupimo enosobno ali dvosobno stanovanje do 60.000 DEM, lahko brez CK. POSING.d.o.o., 224-210. 222-076_18470 Kranj - oddamo 2 sobno opremljeno stanovanje, 400 DEM, polletno predplačilo. POSING.d.o.o, 224-210, 222-076 18471 Na Bledu ali v Kranju najamem opremljeno garsonjero ali manjše 1 ss po možnosti v bloku. 0061/137-33-46, zvečer po 20. uri 18483 LOCI INŽENIRING.d.o.o. STANOVANJA NAPRODAJ: Tržič 1 ss, Jesenice 3 ss, 2iri 4 ss v stanovanjski hiši, Škofja Loka 1 ss. 0633-629, 061/131-90-14 18490 V hiši najamem dvo ali trisobno stanovanje. Tel.: 241-344 Prodamo 3 sobno stanovanje na Zlatem polju etažna CK, cena 105.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 18497_ Menjamo Kranj 4 sobno 97,70 m2 atrijsko stanovanje na Planini menjamo za 2 s. K 3 KERN, 221-353 18498 V šk. Loki 2 ss s CK, preurejeno v 2,5 ss, 60 m2, Lesce Alpski Bloki 2 ss, 60 m2, Radovljica vila bloki 3 ss, 68 m2, Jesenice 3 ss, 74 m2 in opremljena garsonjera 29 m2 ter 1 ss 37 m2 in v Kranju 30 m2. ODDAMO opremljeno 2 ss in 3 ss v Kranju, HIŠO z vrtom v Stražišču in 1 ss v Tržiču. APRON 0331-292 iasio Prodamo na Planini I garsonjero, 31 m2, 3. nadstr., CK, teï. MIKE & CO d.o.o., 0216-544 18528 VARSTVO Iščem varstvo za eno leto in pol starega otroka v Lescah ali Radovljici. 0718-085 18005 VOZILA DELI MENJALNIK za Golf GTD 5 brzin, prodam. 041-569 laoes AVTOPREVLEKE zelo ugodno. RU-BIN Kokrica, »225-151_18097 Prodam nekaj rez.delov za Z 101, Z 750. »53-176 leno Prodam prtljažnik - ŠKODA FAVOR-IT, 4000 SIT. »50-306_iens Prodam AL PLATIŠČA za Forda z gumami Top Spid 185/60/14. »324- 603 18340 Prodam prikolico za os. avto 100 x 160. »55-076 18346 Prodam malo rabljene GUME, dimenzije 155/70-13, znamke Dun-lop- prevoženih 8000 km, zelo ugod-no.»326-790 18524 VOZILA NAKUPOVALNI IZLET V ITALIJO Portoguaro s kombijem. »49-442 16846_ NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko s kombije, torek, četrtek, pete, sobota. »49-442 16848 LADA SAM ARA. RIVA KARAVAN, MOSKVIČ ALEKO, takoj ku-pim.»061 -1263-400 in 0609-614- 484 17143 Prodam JUGO 45. letnik 1985. 0422-598 17750 SPAČEK CHARLESTON (bordo črn), letnik 1986, 99000 km, prodam najboljšemu ponudniku. ©733-676, PO 16. Uri 17774 Prodam VISO 11 RE. letnik 1984, rea. do 1/97. 0710-046 ali 733-430 17775 R 11 GTL. letnik 1987. lepo ohranjen, garažiran, prodam. 0324-968 17939 AUSTIN 1300, letnik 72, vozen, prodam za simbolično ceno. 0241- 189 17991 Prodam 126 P, I. 90. reg. celo leto, 1800 DEM. 0 77-625 lian, Prodam JUGO 45, I. 89. 041-004 18006 OPEL ASTRA 1.4 1,1. 93, cena 16000 DEM. 0714-465 18009 Prodam Z 126 PGL, I.90, reg. do 5/ 97. Q77-625_ieoi2 HROŠČ 1200, letnik 1974, reg. do 10/96, prodam za 900 DEM. 056- 540 18014 OPEL KADETT, I. 77, reg. do 12/96, prodam. Sp. Gorje 98 18015 Prodam KATRCO, I. 88. 80.000 km. 0061/817-180_18016 Prodam R 4 GTL, 1.87. reg. do 11/96, ohranjen, cena po dogovoru. 0631- 162 18021 OPEL OMEGA karavan, I. 90, prodam. »328 064 18025 Prodam GOLF JGL, I. 82. z avtor-adijem, 3500 DEM, dobro ohranjen. »51-510, od 18-20. ure 18030 VEDEŽEVANJE 090 44 09 NISSAN 1.4 LX, cath back. letnik 9/ 92, redno servisiran, prodam. »713-303, po 14. uri_18031 93-94. 18032 Prodam JUGO 55, letnik 1987, celo leto registriran. »731-004 18044 Prodam R 5 CAMPUS PLUAS, 5 v, letnik 1992, barva grafit 608, prevoženih 26000 km, stalno garažiran, lepo ohranjen, za 10.000 DEM. »57- 393 18047 Prodam FIAT PUNTO 75 SX vsa elek.oprema, I. 94, metalno rdeč, alarm, 15600 DEM. »332-332 18052 DIANA letnik 1979, reg. do 16.9.96, dobro ohranjena, radio, prevleke, prodam za 700 DEM. »622-416, 78-130 1R054 TV-VIDE0-AUDI0-HI-FI Kupim PEUGEOT 405, B 633-830, zvečer Prodam NISSAN MICRA GL. letnik 12786, cena 4500 DEM. »49-505 18033_ Flat TIPO 1.7 D, DGT, I. 89. prodam. 049-362 18041 JUGO 45 KORAL, letnik 1988, prevoženih 50.000 km, bele barve, reg. do 11/96, lepo ohranjen, prodam za 2500 DEM. »49-573 1B042 [ZASTOPSTVO IN PRODAJA ÜD PiQNGCER QShtfvmod MINI STOLP PIONEER 76.990 SIT TV ISKRA 55 TTX ST 64.990 SIT TV ISKRA 55 TTX 59.990 SIJ SHERWOOD HI-FI SISTEM ; PO KOMPONENTAH 103.680 Sit PHILIPS ENOJNI ... RADIOKASETOFON 6 300 Sli PHILIPS VIDEOREC.H ,42.090 SITf PIONEER ZVOČNIKI ■ 2* 120W (POMP) i 29.900 SIT SONY VHS E-180 590 SIT SONY AUDIO UX-S60 fW 290 SIT KASETOFONI PIONEER , -10% KARAOKE STOLP PIONEER -10% £| POUntVS SAMO ZA GOTCMNO k ("QPLKTA KAD I0OOU SIT " I . - Vi U S% »OPvISlA KAD 10O0QOSII MOŽNOST NAKUPA NA ČEKE ALI POTROŠNIŠKI KREDITOV PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČW$$m IZPOSOJA SONY VIDEO KAMERE m CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064 322-055 Prodamo LADO SAMARO 93, FORD FIESTA 93, FIAT PANDA 93, OPEL KADETT 87. Možen kredit, 331-013 ali 325-659 18057 Prodam JUGO 45, 1.87, prevoženih 95 000 km, cena po dogovoru.©76-629 po 14 h 18059 VISO CLUB, letnik 1982, reg. do 3/ 97, zelo poceni prodam. ©620-084 dopoldan, 691-290 popoldan ieoeo JUGO SKALA 55, I.89, reg. do 5/97, bel. prodam za 2800 DEM. ©331- 668 18066 Prodam R CLIO 1.4 RT. star 18 mesecev, 1. lastnik, vijola barva, cena 1 350 000 SIT.0715-396 dop. in 691-178 pop. 18069 Prodam Z 128, letnik 1987, prvi lastnik. ©59-008 1B075 Prodam Z 850, letnik 7/84. ©43-466 18076 Prodam R 4 GTL, letnik 1987, cena 2500 DEM. ©731-253 ieoee Prodam 126 P, letnik 1980. ©47-101 Odkup, prodaja in prepis vozil in avtosejem, v bivši vojašnici v Šk. Loki, vsako soboto od 8-12. ure © 634-148 in mobitel. 0609/632-577, Adrija Avto škofja Loka. sesa Odkupujemo vse vrste karambolir-anih vozil. Ogled možen na domu, plačilo takoj. ©633-534 15602 Ugodno prodam GOLF diesel, letnik 1986. 5 prestav. ©326-538 16359 TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov trg 2,4000 Kranj, Slovenija TEL.: 064/221-103,221-139, 221-146, FAX: 064/211-790 IZ KATALOGA "MOJE POLETJE"; CLU& BERNARDIN PORTOROŽ, 5 DNI OD 185 DEM 7POLPENZIONOVŽEOD285dEM |\ V NOV I GRADU 260 DEM, POREČU 280 DEtyi ) VRSARJU 269 DEM, NA KRKU 324 DEM j BRAČU 219 DEM, HVARU 215 DEM... ~ ~ orqanizirani prevozi s hidroçuserjem iris v dalmacijo in prodaja lapüskih vozovnic jadrounue. 7-dnevno križarjenje po dalmacui399dem ✓TAJSKA 12 DNI OD 1.385 DEM ^ŠRI LANKA 8 DNI OD 1.399 DEM GRDEČE MORJE 8 DNI 999 DEM I POČITNICE V ŠPANIJI, GRČIJI, TURČIJI, PORTUGALSKI, NA MALTI... 1 MECA SPEKTAKEL - FESTIVAL BAR, 21. (N 22.6.96 V PUUSKI ARENI -nastopajoči :Eros Ramazzoti, Kelly Family, Gina G... Prodam tovornjak Z 615 A.M., letn* 1982, vozni z Bkategorijo ali menjaj za kombi s sedeži. ©736-619 Prodam FIAT UNO 1.0, letnik 19$ bordo rdeča kovinska barva. SP-Duplje 20__m Prodam AVTOBUS TAM 130 A 80, j 87, reg. celo leto, s prevozi. ©"^ 641, po 20.uri in 0609/636-469 m FORD FIESTA 1,3 GHIA, letnik 19$ prodamo. RUBIN Kokrica, ©22*; 151_J** ODKUP IN PRODAJA RABLJEN^ VOZIL, STARO ZA STARO, PREIW» LASTNIŠTVA. ©325-981 JUGO 45 KORAL, letnik 1989, rej! jan. lita platišča, krem, ohrani«"' ©421-191__«J* Prodam R EXPRESS 1.4 s stel* letnik 1992. ©217-162, Betonova* Kranj__^ Odkup, prodaja in prepis v°*f. AVTOPRIS 312-255__^ Prodam PASSAT karavan 2.0 9 ^. letnik 90. ©312-255. 47-340 J^! Prodam z JUGO 55, I. 89 in Z I2* 1.90. ©47-340__^ Prodam ŠKODO FAVORIT, I. # 9400 DEM. AVTOPRIS 312-255, 340 11 Prodam OPEL KADETT letnik 19£ in I. 87, ugodno. AVTOPRIS 312-Z*,' 47-340___^ Prodam BMW 520 I, letnik 1#J 24000 DEM. AVTOPRIS 312-255,«' 340__Jj5 Prodam AUDI 100 TDI, I. 92, * 30.000 DEM. AVTOPRIS, 47-340 Prodam TOYOTA STALET 1 3 G*L 93. AVTOPRIS 312-255, 47-340^, Prodam WV HROŠČ, letnik 19^ »217-021 zal« itr# 02 OPEL KADETT 1.3 S. I. 87, ohranjen, reg. celo leto, drugi las ©421-191_ Prodam FORD FIESTA 1-3.Je$ 1992, 5 v. AVTOPRIS 312-255, » 340___„> Prodam FORD ESCORD 1.6 CUj. V, I. 93. AVTOPRIS 312-255. 47 18131 _ Prodam z 101. letnik 1980, reg- V leto. ©324-457 __ Jugo 45. 12/89. 75000 kra $ lastnik, ugodno prodam. ©62* 18137 _- ALFA ROMEO 33 1.3 S. I. &6, celo leto, ugodno prodam aH " j; jam. ©45-170 ___> BMW 316, I. 67, 117000 km, <^jrj ohranjen, reg. celo leto, cena ^ DEM. ©806-028 Prodam AUDI 80 diesel. 1 ALFO 75. L 86. ©310-537 Prodam JUGO 65 KORAL, I. 8^'rVi 3/97, rdeče barve, prva 80.000, 3800 DEM. ©422-77JV Prodam SUZUKI SWIFT GT. ^ rdeče barve, dobro ohranjen. » ^ 701_____<>' Prodam GS, letnik 1980. reg-97. ©738-159, popoldan OPÉL SOLZA ali GOLF JX kup"jj 5500 DEM. 0326-094_____^ OPEL VECTRA 1.8 I CD. L 9lj& *rrat, rdeča dodatna oprema. M J ena, naprodaj. ©217-580 ŠKODA FORM AN 135 G^Jj/ 50.000 km, sončna streha, Prüy ©242-277___^| NISSAN SUNNY, 1.4 SLX, 60.000 km, 5 vrat. servo centralno zaklepanje, elek. # prodam. ©242-277_____^ NISSAN SUNNY 1.6 SLX, 1}# 170.000 km, 4 vrata, rde, reg- ,^ prodam. ©242-277 ^^-^ NISSAN MICRA 1.0 LX, km, 3 vrata, sončna streha, ^ črna, prodam. ©242-277^,^^ UNO 45,1.90, 27000 km, bel. 3.f do 5/97, prodam. «2«*" reg. lafti Prodam PEUGEOT 305 GL lepo ohranjen. ©332-439^__„ Prodam HROŠČA. B4!^!^; Prodam R 4. prva reg. J*j" cena po dogovoru. ©48-A^ Prodam WARTBURG. "jf^flij karavan, registriran do 6/9°' H dogovoru. ©212-546____ Prodam VW HROŠČ. J- M ohranjen, vozen, za ©216-200 "1300 m Prodam R 18 TLJ, Je^jU Í: Ovsenek Vera. Pod Po9°v *A Križe __ Prodam FIAT 128 ŠPORT C ^ ; 73. dobro ohranjen, rumen. 23.12.96. ©80-60-94 Prodam AUDI 80 GLS, ohranjen, reg. do 5/97. © 18180 __—-^lJ' ■ —■—^TtniK V Prodam FIAT UNO 45 S. črn. ©41-348 Procíam DAIHATSU CHARADE TD I. neregistriran, prodam za 5400 l^M_a50-826 18183 Prodam GOLF GTI, I. 89, reg do 3/ lagodno in nujno. ©802-595iei9i Prodam R 4 GTL, letnik 1986, reg. ^°_o/97. 053-386 iei92 *4, bele barve, I. 87, prva reg. I. 88, j» do 9.3.97, lepo ohranjen. ©312- fz! 18193 Prodam HONDO CR 125, CROSS, I. preden ogleda. O312-207 1B194 fORD ESCORT 1.8,16 V, letnik 1992 'n TALBOT HORIZON, ugodno pro-^ ©714-388 18196 VW HROŠČ 1303, generalno obalen, lita platišča, rekaro sedeži, £er>a po dogovoru. O401-274, zve- ™r 18202 OclkupUjemo LADE, gotovinsko Pililo, uredimo prepis. »323-298, 1*09/643-202 _i8205 Peugeot 405, i. 90, ugodno, možnost kredita. ©323-298, 0609/ 21^202 __ 18206 GOLF JXD, I. 88, rdeč, ugodno. "iožnost kredita. O 323-298, 0609/ ^202 18207 OpKup.pRODAJA rab|jenih vozil. '"323-298 0609/643-202 i8208 7dSKl SW|FT t-3 GTI 16 v- 12/90-r3ia»i*I· rdeč. '©P0 ohranjen, alu !^Sča. Prodam. ©47-593 18209 ftprSS?"1 R 5 CAMPUS, letnik 1990, 4^ km, prva lastnica. ©422-229 Prodam karamobhran JUGO 45. *8<-426 18211 kt? ALURE 1-1. Ietnik 2/93, 60.000 ko 7aud5' e|ek. stekla, cent. daljins- ka -—"< oiofv. aiervia, líwii. uai|ino ^zaklepanje, "šibedah", prvi last ™K dobro ohranjen, cena 13000 I^jM- ©214-325 18213 kn?~am JU(30 45. letnik 1989 in ^P^Maraton. ©51-169 10216 hProdam R 5, letnik 1990. 5 vrat, bele ^^©43-341 18217 kAD?arn dobro ohranjen PASSAT ■j^AVAN 1.8, prvi lastnik, letnik 1 W' Cena P° dogovoru. ©401-358 " —______ ba«dam JIJGO 45 KORAL, I.89, 1. ne?.3:™310 vozen, lep, cena 2200 i^M©41-893 18221 prodam UNO 45, I.89.Q57-451 VW 12o0 ,7 10/96. Sggam B332-503 18233 4er°d(?m JUG0 45. I89- bele barve' km Wartburga po de-^©311 -964 18234 ceudarn LAOO SAM ARO, 1.93, reg. ^j^o_©325-924_18238 t«m°ndrfm G0LF " JXB, I.90, I.5/97. 144 0 moder2a 10 000 DEM.©245- prod 'am 2 101. l.80.©3?4-457 i( —^~~^fc*^-fc-^^-~l·J__^j^N^^^N J J »J I f J t W^J-J J -f #U J^Jl T-T^ovajL^ 64208 Šenčur ^■fjLJL: 0 6 4/4» 016 AVTO ALARM .mobitel f ••'»IMe.nl ..^....^__________ »•ivl» z. prodajo In montažo NEMEČEK , d.o.o. podjetje za notranjo in zunanjo trgovino PRODAJA VOZIL tel.: (061) 611 -851, fax: (061) 611 -849 C. Kom. Staneta 8, 1215 Medvode__ IZREDNO UGODNI KREDITI, LEASING IN GARANCIJA POZOR! AKCIJSKE CiNE FIAT UNO 1.1 ie Fire, 3 V (93), model 94, metalik barve, cena 11.600 DEM FIAT UNO 1.0 ie Fire, 3 V (93), velika izbira barv, cena 9.900 DEM NOVI AVTOMOBILU PUNTO 55, PUNTO 75, BRAVA, BRAVO, v zalogi letnik 1996. dodatna oprema UGODNO RENAULT MEGANE 2.0,16 V, nov, metalik moder, cena 40.500 DEM PUNTO 55 S (95), desno ogledalo, ključna koda proti kraji, okrasne letve, cena 15.200 DEM DUCCATO MAXI, 2.5 TD intercooler, pregradna stena, 3 sedeži, tonirana stekla, cena 39.500 DEM RABLJENA VOZILA Golf S paket (84), bel, 90.000 km, registriran, 1. lastnik, cena 4.450 DEM Ford Sierra 1.8 CLTD (91), kovinsko siv, tonirana stekla, cena 14.500 DEM LANCIA Thema 3.0 V6 (91), kovinsko moder, 70.000 km, registriran celo leto, z vso opremo, električni pomik stekel, lita platišča, avtomatska klima, avtoradio, kot nov, cena 19.900 DEM ALFA 164 TD 2.5 (93), rdeč, 66.000 km, reg. do 7/96. 5 vrat. avtomatska klima, avtoradio, maksimalna dodatna oprema, cena 22.900 DEM POSREDNIŠKA PRODAJA IN STARO ZA NOVO "Plačijivo v SIT po~podjetnlškem prodajnem tečaju LB na dan prodaje. r-QfiNT6R ■LEJ Bratov Praprotnik 10, NAKL Telefon/fax: 064/47-035 PRODAJA ylb IN MONTAŽA ^ IZPUŠNIH SISTEMOV . 86, cena 6800 DEM. 18412 JUGO 65. I. 12/89. JUGO 45 I. 88. ADRIA AVTO 634-148,0609-632-577 18356 GOLF d, I. 89, 101 I. 86, 101 I. 85. ADRIA AVTO 634-148,0609/632-577 18357 GOLF JXB. I. 88, prvi lastnik, 7600 DEM. AVTO LESCE 719-118 16359 Prodam NISSAN PRIMERA 2.0.16 V EGT, 150 konj, I.92, metalno sive barve 77 000 km, vsa dodatna oprema, prodam za 20 300 DEM ah menjam za VW KORADO.©48-119 18245__________—--—. HYUNDAI PONY 1,5 LS SEDAN. letnik 1990, MITSUBISHI LANCER 1 5 GLXI, I.90, prodam. ©41-860 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 |Ovto4& JUGp 45 A KORAL, letnik 1986. Z i825oQTL55- 87- Prodam. ©41-860 J^UNDAI PONY 1.5 GLS HB. I. 91, X?'1 ALLURE, letnik 1992, prodam. ^41-860 18251 ^koda favorit 136 l, i. 91. R 5 FIVE 1,4, letnik 1994, ÏÏ^S8^- ©41-860 18252 RtSP KORAL 45,1. 91, IBIZA 1.2 GL j££D. letnik 1988, prodam. ©41- 18253 prodam R 4 GTL, l. 87, dobro H^ien. reg. celo leto. cena 2100 ?EM. ©49-326 Prodam JUGO 45 KORAL, I. 88, 50.000 km, dobro ohranjen. ©45- 236 18267 Prodam SUBARU LEONE 1,6 DL, 10/9, nekaramboliran, 132.000 km, 9200 DEM. ©061/127-41-45. 801- 270 18272 Z 900 AK kombi, lepo ohranjen, registriran do konca leta, prodam ali menjam. ©736-686 182?3 Prodam PASSAT 2.0 GT, letnik 11/ 92. ©215-145_182_ GOLF III 1.8, I. 94, caravan, možna menjava. ADRIA AVTO 634-148,0609/632-577_i828i AUDI 80 TD, I. 12/89, možna menjava. ADRIA AVTO 634-148, 0609/632-577_18282 LANCIA TDI 1.87, možna menjava. ADRIA AVTO 634-148, 0609/632-577 18283 *► R 5, I. 93, prvi lastnik, R 4 I. 87. ADRIA AVTO 634-148, 0609/632-577 18284 GOLF D, I. 88, GOLF D. I. 85, GOLF D, I 83. ADRIA AVTO 634-148, 0609/ 632-577_18285 Prodam Z 101 letnik 1982, cena po dogovoru. 055-008 ie2se FORD CAPRI, letnik 1970, ohranjen, prodam. ©621-805 ib2B7 JUGO 55 KORAL. I. 88, rdeče barve, prodam. ©332-178 18292 Prodam TAVRIJO, letnik 1992, reg do 4.12.96. ©43-500 18294 Z 101, letnik 12/88, rdeče barve, prvi lastnik, cena 3300 DEM. «714-879 LADA KRAVAN. I. 84. reg. potekla, prodam. ©332-178 18298 Z 101, letnik 1987, cena 1800 DEM. ©714-311 18299 Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1989. ©331-181 18302 Prodam SPAČKA, letnik 1976. ©715-628, po 16. uri 18304 Športno vozilo NISSAN SÍLVIA, letnik 86/87, 16 V, 150 KM, kot nov, cena ugodna, prodam. ©332-178 issos AVTOINTEX proda več vozil: FIAT ERGATA 100 SIE, I.87, Z 128 I87, JUGO 55 GV. I. 89, Z POLY I 89, GOLF JX I.86, GOl.D JGLD I. 85, R 18 I. 81, R 5 FIVE I. 94. R 5 GT TURBO I. 86. FIAT TIPO 1.6 SX I. 95, MAZDA 323 SEDAN I. 90, ALFA ROMEO 75 2.0 I. 86. MERCEDES benz 190 2.0 I. 87, FORD ESCORT GHIA 1.8 I 16 V karavan, I. 92/93, OPEL VECTRA 1.8, I. 91, ŠKODA FAVORIT 136 L, I 90, 91, SEAT IBIZA 1.5 SXI, I. 90, NISSAN SUNNY 1.6 SLX I. 90. ODKUPIMO LADE od 1.80-92, možna menjava staro za staro, nakup na kredit. ©224-029 18306 GOLF JXD. I. 88. 9000 DEM, R 5 CAMPUS, I. 89, 6300 DEM. AVTO LESCE 719-118 18360 AX 1.1 I ALLURE,I. 93, bel, kot nov, 11200 DEM. AVTO LESCE 719-118 18361 ESCORT 1.8 I 16 V GHIA, I. 93, met. zelen, 19300 DEM. AVTO LESCE 719-118 18362 ESCORT 1.8 I elegance, I. 92, met. črn, alarm, 16200 DEM. AVTO LESCE 719-118 18363 R 4 GTL, I. 82, rdeča 900 DEM, Kadett 1.6 s, L. 87, 8100 DEM. AVTO LESCE 719-118_18364 R 4 GTL, I. 89, rdeča, ohranjena, reg. 2/97, 3500 DEM. AVTO LESCE. 719-118 18365 Prodam Z 750 in traktorski obračalnik SIP 160. ©714-168 18366 Prodam KATRCO R 4 GTL, 11 let stara, bež barve, za 1300 DEM, reg. do 15.3.97. ©722-114_18368 Prodam z 101 GT 55. letnik 1986, reg celo leto. ©217-815 18369 Prodam OPEL OLIMPIA, letnik 1970, 74000 km, reg. do 3/97. ©242-857 ALFA 33 I. 90, novi model, ugodno prodam ali menjam. ©862-097 ali 0609/639-288_imio HROŠČ KABRIOLET izredno atrak tiven, prodam ali menjam. ©862-097 ali 0609/639-288 184H GOLF JXD ©714-311 Z 101, letnik 1979, komfort. reg. do marca 97, prodam. ©213-219 18413 CITROEN GS PALACE.I. 80, reg. celo leto, v odi. stanju.prodam. Cena 1300 DEM. ©58-118 in 53-874 i84ib Prodam FORD ESCORT KARAVAN 1.6 16 V, dec. 94, z dodatno opremo. Cena po dogovoru ©222-015, odpo., 221-421, popoldan Mojca 18418 Prodam JUGO 45, letnik 1989, prevoženih 63000 km, za 2700 DEM. ©731-164 18420 FORD ESCORT GHIA karavan, L. 93, 33000 km, prodam. ©45-055 18441 Prodam HYUNDAI PONY, letnik 1992. ©66-322 18444 OPEL CORSA 1.4 I Joy, avgust 94, črne barve, 26000 km, prodam. ©718-363 18447 Prodam ALFO 33 1.5, letnik 1986, ugodno. ©874-135 18449 Prodam R 18, I. 82, reg. do decembra, lepo ohranjen. Grah, Koroška c. 96, Tržič 18452 GOLF D, i. 89, nove gume, ugodno prodam. ©50-629 18453 Prodam PEUGEOT 405 GRI, I. 90, prevoženih 87000 km, dobro ohranjen. ©633-678 18480 Ugodno prodam dobro ohranjeno Z 750 ter gumi voz. ©46-160 18482 Ugodno prodam ŠKODO FORMAN 135 L, I. 93. ©45-079 18485 Prodam JUGO FLORIDO I. 90, reg. do konca leta. ©633-539 18486 Prodam Z JUGO 1.1 GX, I. 88, bež barve, reg. do 12/96. ©51-547 18494 POSEBNA PONUDBA CORSA VIVA - oprema '96 17.990 ASTRA 1.4i 82KS-operna '96 24.200 DEM TIGRA 1.4i 16V- oprema '96 27.900 DEM RABLJENA VOZILA OMEGA 20i 16VCD KARAVAN model '95 38.500 DEM OMEGA 20i KARAVAN 11/93 22.500 DEM CORSA 1.5DSWING-oprema '94 15.000 DEM VRBA, d.o.o., STRUŽEVO 4 TEL: 064/211-090 Britof 15, Kranj, tel.:242-364 .ODKUP KARAMBOURANIH IVOZIL IZ PROGRAMA V.AG. Avtovleka- Prodam JUGO 45, 1.90, karambolir-an.©326-2 1 7 18454 Prodam ohranjen R 9 diesel, 1.85, 120 000 Km.©874-404 18455 Prodam MAZDO 323 F, letnik 1991. ©634-808 18475 R 5 CAMPUS 3 v, I.90, R 5 CAMPUS 3 v.!. 91, R 5 CAMPUS 5 v, I. 91, R 5 Five 3 v, I. 94, R 4 GTL, I. 91, EXPRESS KOMBI I. 94, CLIO RN 1.2 I. 94. R 19 TSE I. 91, LAGUNA BREAK 2.0 I. 95, TRÀFIC FURGON I. 89, TRAFIC KOMBI I. 87, ALFA 155 1.81 I. 93, NISSAN SUNNY I. 92, prodamo. Za vsa vozila možen ugoden kredit, brez pologa. ©422-522. Renault Preša.d.o.o. 18477 Ugodno prodam R 19. 1.4, I. 94. ©87 4 4 33 18479 AVT0S0LA ing. HUMAR Že pno Ieto ZApoREd" NAJBOLJŠA AVTO SOU. EdÍNA šola, ki je aWqlA EVROPSKO USPEŠNOST. Tečaj CPP vsak PONEDELJEK ob 9h popoldne in ob 18 popoldne Prodam JUGO SKALA I. 89. ©52- 088 18500 Prodam R ESPACE 20 GTS, 1.12/ 83.Q53-720 18504 Prodam JUGO 55 AX, 1.88, doobro ohranjen.©401-570 18513 MERCEDES 220 D. nereg.. veteran in SUNBEAM 1.6, oba vozna prodam.©43-247 18519 Prodam UNO 60 S, I.86, reg. do 4/ 97©47-522 18521 Prodam R 18, bele barve, 1.84. Šiškovo n. 29, Stražišče 18522 Prodam JUGO 45, l.89.©55-253 petek popoldan 1852& Prodam R 4 GTL, 1.90, reg. do 25.7.96, cena 3400 DEM.©212-356 18526 Prodam OPEL KADETT diesel, I.86, registriran do I.97, prevoženih 127 000 km, cena po dogovoru.©891 322_i85r OPEL CORSA 1.5 SWING, I.89, 68 Oqp km, reg. do 1.4.97. 1. lastnik, odlično ohranjen, prodam.©0609- 630-303 18533 CJGnr& Brezje 78 A AarVsS 738-996 iMAHhtU 0609 639-543 AVTO SERVIS. AVTOKLEPARSTVO, AVTO VLEKA • NON STOP «• TRGOVINA Z REZ. DEU ZA ZASTAVA RENAULT - VW - JAPONSKI AVTOMOBILI - TERENSKA VOZILA R 4 GTL, I. 89/10, 77000 km, odlično ohranjeno, garažiran, cena 3700 DEM. ©861-454 1830? Proam R 4 GTL, I. 86, reg. do 3/97. ©861-325 18316 Prodam Z 101, letnik 1987. 401-476 18328 JUGO 45, letnik 1986, proda*. ©326-773 18332 Prodam FORD FIESTO 1.3, ietnik 1993. ©48-223_18333 Prodam ŠKODO FAVORIT GLX. I. 93. ©401-061 18334 AVTOKLEPARSTVO In LIČARSTVO MARKIČ Podbrezje 246, 731-467 vam nudi kvalitetna dela na ravnalnih mizah GLOBALGIC in CAROLINER ter pogodbena dela z zavarovalnicami ADRIÀTIC. TRIGLAV, TIUA Bralcem Gorenjskega glasa podarjamo s tem oglasom 10 % popusta na delo. 2*?^ GOLF, letnik 1987. re Al 1987 fflSSSP prodam z 128. letnik •p^^gjstriran. ©725-365 18260 f.^ïrV'W45 KORAL, I. 88, reg. iJïV^lastnik, rdeč. ©241-239 ÍSS/UNTO 55. 5 vrat. metalik. 18262 - ■ -w, uaivc, Pogovoru. ©325-504 TAION. Zgornje Bitnje 32 tel.: 064/311 032 m ODKUP m PRODAJA m PREPIS VOZIL (tudi zunanjih) Prodam Z 101, letnik 1983, reg. do 4/97. ©310-148_18338 Prodam LANCIA Y 10, modre barve, letnik 10786. reg. do 1/97, cena po dogovoru. ©57-917, zvečer 18347 Prodam FIAT TIPO 1.4 IE, I. 91. bel, cena po dogovoru. ©403-267 1B348 Prodam ALFA ROMEO 33 1.5, I. 86, reg do 8/96, zelena deteljica, šibedah, elek. temna stekla, vlečna kljuka, nove gume. cena 6000 DEM. ©874-162 18376 Osebno vozilo FORD D SIERA 2.0 GHIA, letnik 1983, prva reg. 1990, cena po dogovoru. ©58-030 18377 Prodam OPEL CORSO 1.2, letnik 11/94. ©061/621-019 18378 JUGO 45,1. 90, reg do 2/97. ©421- 759 18379 JUGO KORAL 45, 1.90, 2800 DEM, reg celo leto, zelo ohranjen, prodam. Stranska pot 8, Šenčur i838i Prodam ŠKODO FORMAN, letnik 1994. ©621-860_18382 JUGO 45. I. 89, moder, 2600 DEM, • JUGO 55. I. 85, 1400 DEM. AVTO LESCE, 719-118 18385 Z 101 KOMFORT, Ll 82, rdeče barve, reg. 10/96, prvi lastnik, 550 DEM. ©323-557 18386 R 4 GTL, I. 86 1800 DEM, ASCONA 1.6 LS, I.88, reg. 4/97, 5800 DEM. AVTO LESCE 719-118 18387 R 5 CAMPUS I. 92, zelo ohranjen, prodam. ©332-761 18395 Prodam 126 P. I. 90, za 1200 DEM. ©736-568 18396 GOLF JGL, letnik 1981, lepo ohranjen, regist. celo leto, prodam. 064- 141 18397 CHRYSLER LE BARON 2.5 B, I. 92, veliko opreme. 15400 DEM. AVTO LESCE 719-118_inm Z 101, I. 84, bela. 850 DEM. FIESTA 1.0 I. 79, reg. 4/97, 1500 DEM. AVTO LESCE 719-118_18400 ,JUGO 45. I 89. bel, reg. 4/97. 2900 DEM, GOLF JGL, I. 81, reg. 4/97, 2900 DEM. AVTO LESCE 719-118 18401 TIPO 1.7 diesel, I. 91, bel. 11400 DEM. JUGO 55. I. 88. rdeč, 2800 DEM. AVTO LESCE 719-118 18402 GOLF JXB, I. 89, bel, r. 5/97, 8500 DEM. AVTO LESCE 719-118 18403 TOLEDO 19 TD, letnik 93, met. moder, veliko opreme , 18300 DEM. AVTO LESCE 7-19-118_imw GOLF JGL, let. 82, reg. 3/97, 3400 DEM, ASTRA 1.6 I, I. 92, 16800 DEM. AVTO LESCE 719-118_imos Z 128 I. 88. rdeča 2400 DEM. NIVA 1600 I.84, 2800 DEM. AVTO LESCE 71 9-118 18406 R 4 GTL, I. 87 modra 1400 DEM, SUBARU JUSTY 1,0 L, I.90. 7500 DEM. AVTO LESCE 7 1 9-118 1840? HYUNDAI PONY 1.5 GLS. I.90, 8200 DEM, GOLF GTD, I. 86, 7400 DEM. AVTO LESCE 719-118 1840B PTFE TEFLONSKA MAZIVA Zakaj QMI...? * do 88% manjša obraba * povprečno 12% višja kompresija * povprečno 5% manjša poraba * povprečno 7.3% večja moč * lažji zagon * enostavno doziranje pri menjavi olja * manjša poraba olja * uporaba v avtomobilizmu, industriji in navtiki ...Ker varčuje vaš denar in varuje vaše okolje! 14 O UPORABA V BENCINSKIH MOTORJIH Run. ~ _ Ri t e POPOLN SISTEM ZA ČIŠČENJE V TREH STOPNJAH očisti rezervoar in sistem dovoda goriva, obnovi motor, izboljša karakteristike, zmanjša porabo goriva, zmanjša emisije strupenih snovi v izpuhu POOBLAŠČENI PRODAJALCI: . AVT0C0MMERCE, 213-977 B0LTEZ; 331-639; FORD SERVIS »32-711; D0NK0, 241-298; PLESTEN4AK, 326-238; PINTAR, 212-191; V0MBERGAR, 242-137; TRG0C0M, 222-388; ALPETOUR, 242-589; KM -Krvnlčar Milan, 422-221; CHEM0, 241-442; KADIVEC, 41-573; KUNCiC VOJKO, 47-169, VRTAČ, 43-019; VAUAVEC, 211-977; NBA, 719-099; GOLOB, 064/733-506; ČOP 84-366; ŽMIG0VC, 861-015; AVTO IN, 862-225; MASA, 861-20 M0NY, 78-600; MARENK, 741-213; BOGATAJ, 58-850. BENEDIČIČ, 58-771; JENKO, 632-346; PROFIL, 631-240; FAZER, 621-073; LUSINA, 632-286; 1(2311 AVTOŠPORT, 611-450; TAPOS. 613-352; SÍMAX 721-656; MIŠA, BT4-03;CIM 721-120; BENCINSKI SERVISI 0MV-ISTRA VERTIGO, d.o.o., Mestni trg 27, Šk. Loka, tel.: 624-228, fax: 623-087 GORENJSKI GLAS • 38. STRAN MALI OGLASI, ZAHVALE Petek, 31. maja KRANJ Šuceva 27,24 21 21 _JKRONA,tel: 623-397 NOVO trgovina ŠKOFJA LOKA. Mestni trg 32 BREZŽIČNI TELEFONI, TELEFAKSI, CENTRALE, ZAŠČITE, MONTAŽE, ISDI ZAPOSLITVE Dodatno honorarno delo dobi komunikativna oseba (ni akviziterstvo). »0609/618-714. 061/13-22-001 14365 Iščemo akviziterje za prodajo medicinskih naprav. »55-446 in 802-274 14452__ 2000 DEM redno ali honorarno z DZS.053-410 ali 0609-634-584i5752 muiumedti«*8 RAČUNALNIKI \ AMSX86-133 128.900 ' PENTIUM 100 151.200 ! PENTIUM 120 160.500 KONFIGURACIJA VSEBUJE ! 8MB RAM, 1 OtOB TRO* DISK. ORAF KART ■ 1MB PCI. MONITOR PHILIPS 14" ' TIPKOVNICA ZA WINDOWS 95. MIŠKA TISKALNIKI \ EPSON LX-300 29.900 , \ EPSON STYLUS 820 42.500 5 HEWLETT PACKARD 52.900 i DESKJET 600C (BARVNI) > HP LASERJET 5L 95.500 ! SERVIS POPRAVILA IN DOGRADITVE PC-JEV IN MONITORJEV VSEH ZNAMK ! in ostala računalniška oprema v trgovini MEGABIT na MOHORJEVEM KLANCU, Vodopivčeva 17, telefon 22 20 30 delovni čas: 9.00-13.00, 15.00-18.30 sobota 9.30-12.00 Prevzamemo vsa GRADBENA DELA, ugodno. »214-224, 0609/ 623-869_15792 Iščemo potnike za zdravstveni artikel. 0215-041, zvečer i64io IŠČEMO DINAMIČNEGA SODELAVCA ZA PRIDOBIVANJE DEL ZA DELA V PISARNI IN NA TERENU. IZOBRAZBA: EKONOMSKI TEHNIK. HRIBAR BLESK.D.O.O.. PLANINA 3. KRANJ 17262 SPREJMEM DELO ČISTILKE. Ga-nič, Tončka Dežmana 10, Kranj 178S2 Takoj zaposlim DELAVCA - Stavbno kleparstvo in krovstvo Oblak, 0241- 089 17907 Iščem kuhinjsko pomočnico lahko tudi priučeno kuharico za redno zaposlitev. 0422-000 17962 ZA REDNO DELO TAKOJ ZAPOSLIMO KVALIFICIRANEGA NATAKARJA. 045-038 17980 Zaposlim prijazno dekle za dobro plačilo, delo je v Kranju. 00609/625- 267 17994 Sprejmem delo na dom(lepljenje, sestavljanje..). 0310-197 17995 Zaposlim dve dekleti za delo v kava baru na Bledu. 057-053_laooe Iščem ključavničarja z znanjem elektro varjenja za terensko delo. 0685-261, zvečer 18013 Honorarno zaposlimo dekle za strežbo. 0332-120 18018 Sprejmem manjša zidarska dela. 0326-738 18026 Redno ali pogodbeno dobi delo dekle za delo v strežbi. 0311-482 Iščem dve ročno spretni delavki iz okolice Lesc. 0718-046_18O81 Za pomoč pri prodaji dajem simpa-tičen honorar. 053-218, zvečer leoa? študentka išče delo v sezoni v okolici Škofje Loke. 0622-532 18090 Zaposlim PEČARJA do 25 let. 0242-515 18099 GRAFIČNI OBLIKOVALEC na PC računalniku dobi redno ali honorarno delo. 0311-482, od 7-15. ure 18102 Zaposlim avtokleparja, redno ali honorarno. 0422-221 18S03 Nudim dobro plačano delo v bifeju.043-583 17323 Honorarno zaposlimo TRGOVKO v trgovini -center Kranja. Informacije: tel.: 064/46-882 od 8. do 14. ure. Če vas muči prazna denarnica, se nam pridružite. 0862-662, 0609/ 620-562_17464 Honorarno zaposlimo dekle za delo v strežbi. 0422-341_17685 Prijazno NATAKARICO zaposlim v okrepčevalnici v Lescah. 0718-039, dopoldan in 714-179 popoldan 17752 Zaposlim ZIDARJA redno ali pogodbeno. 046-600_17817 Zaposlimo dekle za delo v okrepčevalnici. Ni obvezno slovensko državljanstvo. 0241-795_17832 Takoj zaposlimo AVTOLIČARJA ali priučenega delavca. 0332-303, Av-toličarstvo Draksler Izidor, Zasavska 36 B, Kranj_17842 Zaposlimo več simpatičnih deklet za delo v lokalu v okolici Kranja. 057-382.DO 16. uri 17857 VEDEZEVAUCA SONJA S*; n 090 42 86 Trgovsko podjetje MAK vabi k sodelovanju EKONOMSKO TEHNICO - lahko pripravnica, za delo v računovodstvu in PRODAJALKO za delo v tekstilni trgovini. Cenjene ponudbe na naslov: Škofjeloška 19, Kranj ali osebno. Iščemo KUHARJA -ico za delo v okolici Sk. Loke. 0631-993 18157 Kava bar v centru Kranja REDNO ALI HONORARNO zaposli NATAKARICO ali ŠTUDENTKO za pomoč pri strežbi. « 222-430_ 5000 DEM/mesečno poslovna priložnost za vse, ki ste pripravljeni sodelovati pri našem projektu. 0061/1252-199 iaies IŠČEM ZANESLJIVO OSEBO ZA OBČASNI RAZNOS PROPAGAND-NEGA GRADIVA:0332-334 iaie/ Iščem delo NATAKARJA. 0632-035 Zaposlim dve delavki v proizvodnji elektronike v šk. Loki. 067-063, od 8-18. ure 18212 Iščemo dekle za delo v strežbi. Vikendi prosti. 047-305 18215 Iščem RAZNAŠALCA časopisov. Rajon Orehek - Drulovka, dve uri dnevno. Šifra: VSAK DAN 18300 Iščem upokojence - par ali samo moškega ali Žensko za pomoč v sadovnjaku. 078-572 . 1S320 Zaposlim elektrikarja energetika po možnosti z del. izkušnjami. Zabret,s.p., 0609/644-172 18371 UČILA, d.o.o., C. Kokrškega odreda 24,4294 Križe Zaposlimo 5 komercialistov za terensko prodajo knjig iz našega programa. Pogoji: lastno vozilo, komunikativnost, veselje do terenskega dela. Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh na zgoraj omenjeni naslov! Zaposlimo kuharja - ico z izkušnjami. 059-005 18419 Fant star 18 let išče počitniško delo. 0715-429 Jani 18429 Zaposlimo kuhinjsko pomočnico in KV kuharja. 0221-051 1S4S4 Simpatično dekle dobi delo v okrepčevalnici. 0312-505 Iščem izvajalca za ureditev dvorišča. 041-609 18488 Bi radi postali zastopnik zavarovalnice Prima oz. se zavarovali. 049-153, po 21. uri 18106 ŽIVALI Prodam PAVE.041-573 17207 Prodam telico, v 9. mesecu brejos-ti.047-237_17785 PURANE težke širokoprsate pasme, stare 7 tednov za rejo, prodam. 0217-128 17925 Pritlikave sobne ZAJČKE,ugodno prodam. 0241-189 17992 PURANE za rejo težke 4-5 kg cena 320 SIT/kg, ugodno prodam, tudi pripeljem. 0241-189 17993 Prodam TELICO, 6 mes. brejo. Grad 16, Cerklje 17996 Prodam KRAVO tik po prvi telitvi, dobra mlekarica. Katrašnik, Jamnik 2, 0403-612_17997 Prodam KRAVO frizijko, brejo, dobra mlekarica. 0725-313 18000 Prodam BIKCE in brejo telico simentalko. 045-457 18002 Prodam TELIČKO simentlako težko 200 kg. 0311-782_leow KOBILO - hrvaški posavec, staro 8 let, prodam. 0685-489 isoio Prodam BIKCA simentalca, težkega okrog 200 kg. 0421-597 18019 Prodam enoletne kokoši za zakol ali nadaljno rejo. 0 736-687 18020 Prodam KRAVO simentalko in TELICO sivko v 9. mesecu brejosti. Mrak, Vošče 2, 0715-507 18022 Prodam KOZE. 0310-251 18029 Prodam" BIKCA simentlaca, brejo kravo in telico. Možjanca 5, Preddvor 18035 Prodam JARKICE, stare 15 tednov. Grašič Marija, Zadružna 10, Kranj 18045 Prodam nemške BOKSERJE z rodovnikom, odličnih staršev, cena 800 DEM. 0312-470_18061 Prodam MLADIČE SIBIRSKI HUSKY čistokrvne, odličnih prednikov. 0242-045 18064 Prodam KOZLIČKA za zakolo. Bobnar, Voglje na vasi 17, Šenčur 18066_ Prodam TELICO simentalko v 9 mesecu brejosti. Zalog 66, Cerklje 0421-707 18088 Prodam TELICO simentalko tik pred telitvijo. V račun vzamem bikca simentalca 110 kg težkega. 045- 859__ 18087 Prodam JAGNETA In avto 126 P. 049-461 18089 Prodam KOŽICO in KOZLIČKA za nadaljno rejo ali zakol. 0620-981 18114 Prodam jalovo kravo po prvem teletu in hrastove plohe. 057-123 18126 Prodam BIKCA sim. težkega 150 kg. Zasip, Muze 6, Bled 18133 Prodamo ENOLETNE KOKOŠI nesnice 2a zakol ali nadaljnjo rejo. Cena 150 SIT/ kom. Vokio 49, tel.: 49-250 Oddam mlade mucke. 18135 157-707 PERZIJSKE MUCKE, stare dva meseca, brez rodovnika, prodam, cena po dogovoru. 0340-010 18139 Prodam MLADE GOSKE. 18166 1403-235 Prodam eno leto stare KOKOŠI nesnice 120 SIT. Jezerska c. 86, 0242-672 18318 Prodam PRAŠIČE za nadaljno rejo 20-100 kg. Kurirska pot 11, 0242- 672 18319 Dobrim ljudem podarim dva tigrasta MUCKA. 0802-083_18330 Prodam 8 dni starega BIKCA simentalca. 0718-512 1S338 Kupim BIKCA simentalca. starega do 14 dni. 0682-745 1S345 Prodam 5 RAC (indijske tekačice) in 4 KOKOŠI s petelinom (nizozemska vrsta), primerno za okras. 0332-100 18450 Zamenjam goved za konja, manjše rasti ali sedlo. 0802-040 1S473 Prodam dobro mlekarico, brejo menjam za živinsko prikolico. 0802-040 18476 Prodam kravo po izbiri, kupim telička simentalca. 047-621 18I88 Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. 0421-870 18195 Prodam KOZE z mladiči, dobre mlekarice, cena ugodna. 047-628 18204 KOKREŠPANJELE - zlatorjaveM rodovnikom in cepljene, prodam. 0685-301 18218 NEMŠKEGA OVČARJA - mladiča starega 8 tednov, čistokrvnega prodam za 350 DEM. Informacije na 0806-031 po 19 uri 18232 Ugodno prodam enoletne kokoši za zakol ali rejo. Koprivnikar, Golnik 15 18248__ Prodam PUJSKE, težke po 25 kg, cena 350 SIT. 0685-360 18256 Proam JAGNJETA. 0422-147 18268 Prodani TELIČKO simentalko, staro 14 dni. Zabnica 50 18270 PUJSKI 20 do 25 kg in TELIČKO 120 kg, prodam. 0620-582 18276 Purane MOŠKE 6-8 kg po 3000 SIT/ kom in purane 3-4 kg po 1300 SIT/ kom, prodam. Suhadole 12, Komenda, 061-841-375 18288 ČEBELE prodam. Sp. Brnik 36, Cerklje 18303 Prodam KRAVO simentalko s teletom ali brez. Lahovče 21, Cerklje 18353 BIKCA ČRNOBELEGA, starega 14 dni, prodam. 0061-613-279 18370 Prodam 2 jagneta. 0622-191 ia424 Kupim 1 teden starega TELETA in prodam polovico TELETA.047-297 18529_ Prodam ŽELVOVINASTE PERZIJSKE MUCKE, brez rodovnika, stare 7 tednov.0421-437 18532 Prodam BIKCA pol leta stareH O55-142_ Prodamo več brejih plemensK* SVINJ, L 12. 0062-702-640 J V DOMAČIJI v Globokem 738-uc»*,T# FPotAeTfHKr 00 1-Juri .j A. Ne B«0° "t* oRjtoe