,„ passikev.
a «telly	******
Soodtfi sad HoWajS.
PROSVETA
___GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_


UrsdUškl te a pravniški prosUrii S067 H. Lawndal« ÀT*
OtflM of Publtostlosi Mf So ulk UwndaU Ars. Tslsphoa«, Rockwall 4904
jrro-.YBAR XXIX
Cana liste J« $0.00
JuMry U. IMS. Ml Um m «t Omph of Hank I. im.
CHICAGO» ILL., PONDEUEK, 23. MARCA (MARCH 23), 1936.
Subscription 16.00 Ytsrly
ÔTKV.—NUMBKR 58
fSr MiHvjr at »pMtal rate of postat» pnMM ter te
HOS. Act sf Ott S. 191T, m tk ort sod os
14, ÎOIS
Krvavi spopadi zaradi skvarjonih živil v Penni
Vode v Pennsylvaniji to upadle, narasle pa to v ohijski dolini. Kolosalna začasna brezpo-iclnost zaradi poplavljenih industrij. Najnovejša statistika glede največjih povodnji v ameriški zgodovini: 154 mrtvih v dvanajstih državah, 300,000 družin brez strehe in gmotna škoda se ceni na 300 milijonov dolarjev
Kavčukarski delavci v Akronu zmagali
NAJNOVEJŠA POROČILA
Število mrtvih j« naraslo na 11. Ohijska dolina je «e vedno ni išče povodnji in prebivale! če iz Cincinnatija, 0. Reke v ijovi Angliji upadajo, M« ▼ ennsvlvaniji spet naraščajo.
f in mraz bičata nesrečne Udi. Pittsburgh je še vedno «i električne razsvetljave. Pittsburgh, Pan 21. marca. -Včeraj so bili krvavi boji Bed državnimi miličniki in veko množico izstradanih mož, ena in otrok, ki so navalili na izniški diatrikt, v katerem je oda toliko upadla, da ljudje obirajo raztresene predmete io ulicah. Lačna množica je lotela pobrati sadje, zelenjavo n drugi živež, ki ga je voda dnesla s trgov, toda odldk oblati je, da je ta živež pokvarjen nihče se ga ne sme dotakniti, 'rgovski diatrikt je zastražen kordonom policije in milični-ov. Dve uri je trajal boj z anožico, dokler ni bil naskok premočen in napol gnil živež dbit, a ne brez zlih posledic. Inogo oseb je bilo ranjenih.
Magnatje priznali unijo in stavka je končana
Akron, O., 22. marca,—Stavka kavčukarskih delavcev pri Goodyear Tire & Rubber kom-paiiiji, ki je trajala šest tednov, je bila končana v soboto zvečer, ko so stavkarji, 15,000 po številu, na shodu soglasno odobrili dogovor z družbo. Dogovor, ki ima sedem točk, vsebuje priznanje unije kavčukarskih delavcev.
Družba je naznanila, da odpre tovarne brž ko bodo dopuščale razmere, začasno pa bodo delavci delali le 24 ur v tednu.
Razlaičeni zmagali
pri volitvah
Sturgeon Bay, Kanada. — Kakor marsikje v Združenih državah tudi v Kanadi marsikje skušajo vzetJi volilno «pravico brezposelnim ki dragim rs-
Zdravstvena oblast je odre- vežem, ki so na relifu. - [1 ^JÉMLJ<g"t*L ÊBÏ ** »k ds muta liai unlSwi v« «jbfTJe Za&WcffioSfs^ik, da raßjffitU. ZispSčastarše,
"občinski berači" nimajo pra-
ll v».
ivei, ki ga je zalila umazana oda v prodajalnicah in na tr-lih, ker je nezdrav in lahko ovzroči epidemične bolezni. Vgovcem je bilo zažugano s Ikimi kaznimi, če bodo pro-jali ikvarjena živila. Konflikt med policijo in mico ter lačnimi množicami za •¿je in drug živež, ki ga je «stila voda, je izbruhnil tudi v axnih drugih krajih po okolici Ittaburgha. V Lettsdalu, 15 ilj lapadno od Pittsburgha, je »la »rdita bitka za živež in dru-* blago, ki ga je voda puetila blatu na ulicah; 15 osebje bi-»aretiranih.
Voda v Pittsburghu je toliko •Padla, da je možna hoja po eplavljenih delih mesta, ven-|r je vsak dohod prepovedan ■ vii mostovi so zaprti. Neka-Poslopja je povoden j tako ahíjala, da se lahko vsak čas iwulijo.
Tovarne v Pittsburghu in naokoli so še vedno delo-p°plavljene in vse delo pogača« na brezposelnost je «ja na tisoče in tisoče delav-v m mizerijs delavskega pre-«aUtv» se je postoterila v
treh dneh. Washington, D. C„ 21. marca. - atralna povodenj, največja Jjlodovini Amerike, ki je za-dvanajst držav od Atlantido ponjav na centralnem «padu - in velik del vzhodne r*1*1- - je danes dosegla vi-F» ohijski dolini, to je v vseh juinovzhodnega dela Ohio in ae ver noza padne-države West Virginije. - Umošnje katastrofe je ¡¡¿in|' večje industrijsko
JÍ* *^elju najnovejših po-
ET'LJ* 164 "tonilo, o-
^.000 družin je ostalo
UtkV* im*tjft in "^terisl-
tk"*rjev, ampsk te številke
Z-l	J« W»iral za
treh milijonov do-t	knž, kijepre-
L	aa oakri» iímm.
^ al. u
"•.'►na
oakrbo airoma-je v^iiko pre-
l»kakor bo L-----
da dovob
kongre«
vladi večjo
vice do glasovnice. Ni pa računal z organizacijo brezposelnih, ki je pri občinskih volitvah postavila svojo listo kandidatov in zmagala na vsej črti.
General Motor» po*
skrbi za — lojalneze
Pontiac, Mich. — Tukajšnja tovarna General Motor korpo-racije je prišla do zaključka, da si je treba preskrbeti vsaj nekaj "lojalnih" delavcev, za katere bo zgradila 150 hiš — posebno kolonijo 15 minut izven mesta. Vsaka hiia bo imela nekaj zemlje za vrt, katerega bodo delaivci obdelava!i, ko ne bo dela. Hiše jim bo prodajala po $4400 in jih bodo odplačevali dvajset let. Za zgraditev te kolonije bo dobila $300,000 od zvezne vlade, $550,000 pa je podaril senator Couzens, ki se in-teresirs za to kompanijsko u-topijo.	. |
vsoto za najnujnejšo pomoč prizadetemu prebivalstvu.
Povodnji v zapadni in vzhodni Pennsylvaniji so odnehale v petek, ko je prenehalo deževje. Reke Susquehanna, Conemaugh, Monongahela in Allegheny, ki so nešteto dolin spremenile v jezera, so spet v svojih strugah, ali posledice, ki so jih pustile v najmanj 50 mestih In naselbinah, so grozne. Zaradi uničenja vodnih rezervoarjev in pomanjkanja zdrave pitne vode ter vsled dejstva, da so ljudje prisiljeni jesti skvsrjens živila, kar drugih ne morejo dobiti, so se pojavile epidemične bolezni Ta nesreča je zadela Johnston z okolico, Harriaburg in Wilkes-barre z okolicama in druge kraje.
Nove povodnji ao se pojavile v Connecticut in mesto Hartford je najbolj prizadeto. Tam je 19 mrtvih in 100,000 oeeb brez streha.
V ohijski dolini (Ohio in West Virginijs) je 17 mrtvih in okrog $0,000 družin pri de tih. V Pennsylvaniji je o-krog 100 mrtvih In čez 100,000 drufcin prizadetih.
Domače vesti
Milwsuftke vesti
Milwsuikee. — Pred kratkim se je pri delu ponesrečil Joe Gore nc. Težalk kotel za smolo mu je «padel na desno roko in jo poškodoval. — Franc es Čampa je padla po stopnicah in se težko pobila na glavi, toda zdaj se je Že vrnila iz bolnišnice domov. — Miss Mary Tevž je bila te dni uspešno operirana na vnetem slepiču. — Ns bolniško posteljo js že dalj časa priklenjen rojak John Galun. — Pri primarnih volitvah zadnji torej je slovanaki aldermanski kandidat Schneider prejel 637 glaaov In ostal je na četrtem mestu, dočim je Veranič, ki je kandidiral za supervisorja, dobil 488 glaaov.
Se nekaj o umrlem Speharju
Gross, Kans. — Glade rojaka Mihaela Speharja, ki je zadnje dni umrl v ubožnici v Girardu, še tole: V Ameriki je bil 45 let in bil je veteran ameriško-španske vojne iz leta 1898. Kakor ni maral relifa talko ni nikoli vzel tudi veteranske pokojnine od vlade. Velik čudak je bil. V ipretekli zimi so ga naill v nekem hlevu vsega pre-mrznjenega in izstradanega ter ga poslali v okrajno ubožnico, v kateri je umri.
Vesti is Clevelanda Clavešand. — Te dni je umrl
Jet
tri
brate hi dve ssstri. — Rudolf Psrko je bil pobit, ko se je z avtom ssletel v nefko drugo vozilo v bližnjem Madisonu in vrhutega je bil še aretiran.
Clkaški pionir umrl Chicago. — Zadnje dni je u^ mrl Frarfk Merlak, 1848 W. Cermak rd., star 73 let in doma iz Dola pri Borovnici ns Notranjskem. V Ameriki, v glavnem v Chicagu, je živel 40 let in tu zapušča itiri sinove, hčer, brata 1n sestro.
Detroitšhi bankir
zapleten v tatvino
Detroit, Mich., 21. marca. — James J. O'Shea, podpredsednik tukajšnje narodne banke, je bil aretiran na obtožbo sodelovanja s pomožnim mestnim blagajnikom H. M. Tyler jem, ki je u-kradsl $349,000 iz mestne bls-gajns. Tyler se je ustrelil, ko je bil odkrit primanjkljaj v mestni blsgajni. Bankirja so srstirsli agentje federalnega ustičnegs departments in ga odvadil na kaznilniSko farmo v Milanu, kjer bo čakal obravnave, ki as otvori 4. aprila. J. Ed-gsr Hoover, direktor federslne-gs preiskovalnega biroja, je dejal, da je bil O'Shes 1. 1924 aretiran na obtožbo zlorablja nja poŠte v sleparske namene, a je bil na obravnavi oproščen
Nobenih proslav militarizma!
Socialistična uprava odrekla spfcmenik v parku
Reading, Pa. —• Tukajšnja socialistična mestna vlsda je ss-vrgla prošnjo nele veteranske skupine, da v mestnem psrku dovoli postavitev spomenika Hunterju LiggettM, generalu v zadnje avetovni vfcjni. Prošnjo je zavrgla, ker js proti proslavljanju militarizma.
"Ideali vaakega naroda so re-flektirani v spomenikih, katere sgradl. V teh Junakih naj bi njih otroci dobivali stalne inspiracije. Pri postavljanju spomenikov pa as po našem mnenju ksie preveč lis glorloznost vojne ln polaga premalo važnosti njenim grosotim,H pravi re-solucija socialistične vlsde.
"Po nsšem mnenju je veliko bolj primemo mdltl spomenike miroljiAmim junakom, ds se proslavi njih sasluge ns polju umetnosti, književnosti, znsn-stvs in drugih dobrih in konstruktivnih kontribucij človeški družbi.
S strahom gledamo na kopičenje vojnih oblakov, ki lahko potegnejo svet v novo klsnje in grose z uničenjem civilizacije aame. In od avetovne vojne, o kateri so nam rekli, da je bila zadnja vojna ter vojna, ki bo avetu prineala demokracijo — od tedaj še nI potekla generacija.
Socialiatični cilj je odprava vojnega aiatema in zgraditev kooperativne človeške družbe. MI želimo . inspirfrati svoje fe
troke k miroljubnosti in k posvetitvi življenja temu vzvišenemu cilju.
Vsled našega gloookega nasprotovanja vojni smo prisiljeni odkloniti prošnjo," zaključu-po meatni vladi aprejeta resolucija. Prošnjo veteranov je zagovarjal edini nesocisliatični lian vlade alderman P. Muhlen-berg, republikanec in major narodne garde.
PRITISK NA VLADO ZA GRADNJO STANOVANJ
Delavska deputacija zahtevala, da administracija izpolni obljube
'PREDSEDNIK VIDE-TI ZAINTERESIRAN"
je
Francoska zbornica razpuičena v soboto
Pariš, 21. marca. — Frsnco-ski parlament je imel dsnes svojo zadnjo sejo. nsksr je bi oflcielno rszpuščen Volitve ss novi parlsment so prlhodnj mesec. Sedanji parlsment bil ievoljen leta 1932 in za čass njegovega življenja je imela Francija deset vlad. SploAno mnsnje je. da prihodnja fran cosks zbornica bo zelo, ako ne v večini levi/arrfka Vse lev ¿arsks strante (socisliati, komunisti. socialni radikslci druge skupine) eo ee združile v "ljudski fronti", ki bo imate samo eno listo ksndidstov | vseh paelsnskJh okrožjih.
Delavci obsodili Hitlerjevo akcijo
Enotna fronta proti faiizmu »
Mirovni načrt izzval vihar med delegati na seji sveta Lige naredov
Poljski zunanji minister obdolii! podpisnice lo-karnskega pakta, da hočejo dominirati Ligo narodov. Anglija zapretila Nemčiji z vojaško zvezo itirih držav, če ne bo odobrila predloženega mirovnega programa. Hitler ponovno naglusilt da Nemčija ne bo umaknila svojih čet iz Porenja
London, 21. msrca. — Dele-gstje Iz petnajstih drŽav, zastopajoči 30,000,000 organizirsnlh delavcev! so ns svoji seji soglasno obsodili nacijsko Nemčijo, ki je raztrgala lokarnski pakt z militarists no okupacijo Porenja.
Konference, ki se Je vršile v stem času ko seja sveta Lige nsrodov, so se udeležiN zastopniki Mednarodne zveze strokovnih unij, socialistične (druge) internaclonale in tajniki evropskih strokovnih urfj.
Walter Citrine, predsednik Mednsrodne zveze strokovnih unij, Je v svojem govoru poudarjal. da bo organizirano delavstvo vsega sveta brsnilo načela kolektivne vernosti in se sdruženo v enotni fronti borilo proti fašistični nevarnosti.
Mussolini bo morda odpravil parlament
Rim, 21. marca. — Iz zanesljivih virov poročajo, da bo Mussolini prihodnji pondeljek naznanil nov«* ustavne reforme, ki bodo spremenile sedanji parlamentarni sistem, možna ps je tudi odpravs parlamenta Detajli reform še niso bili objavljeni, toda znano Je, da Je Mussolini fte vsčkrst govoril o potrebi odprave parlamenta, ki itak igre podrejeno vlogo v fs šistični političai sestavi.
Washington. — (FP) —Predsednik Roosevelt ni stanovanjskemu odboru Ameriške delavske federacije dal nobene dafini-tfvne obljube, ko ga je obiakal zadnje dni in predložil zahtevo za gradnjo cenenih delavaklh stanovanj, v kateri namen naj vlada določi pol milijarde dolarjev za prihodnji dve leti.
Deputaciji unijskih vodite-ijev je načeloval William Oreen. predsednik ADF. V Beli hiši ae je mudila dalj Časa in predaed« niku orisala stanovanjaki načrt delavake federacije. Po konferenci je Green rekel, ds je "predsednik videti zsinteresi* ran." Poleg Greena so députa-cljo tvorili nekateri voditelji stavbinakih uniji ki ao vae zainteresirane v to vprašanja.
O tem Je neksj dni proj v Washingtonu raspravljala sta-novanjaka konferenca, katera, so ae udeležili zastopniki 18 atav-binaklh unij in nekaterih drugih orgsnfescij, ki ao zaintsre-airans v ta problem. Na tej konfsrencl je bil odobren nsčrO katerega js potem predloftlls deputacijs predsedniku Roosevelt ta.
"Po nsism prepričanju js ts problem zapopaden v sledečem enostavnem vprašanju," ae glasi isjava depu taci je: "Kako zgraditi dovolj primarnih novih stsnovsnj za družine z letnimi dohodki pod $1500? V tej skupini je danea od polovice do dveh tretjin prebivalstva. In tudi pred krizo 1929 je veliks večina izurjenih delavcev zaslužila na leto manj ko $1500.
Ako ni to vprašanje rešeno v bližnji bodočnoati, ae bodo slsbe stanovanjake raamere nadaljevale, rezldenčna gradbena Industrija bo oatala luksuzni poklic in velikemu pomanjkanju stanovanj ae ne bo mogoče izogniti.
Privatni intereai ne bodo o-pravili tega dela —- ga nlao v preteklosti in ga ne vrše danes. Tudi same krajevne vlade gs ne zmorejo, ker so finančno pre šibke in njih sredstva preveč o-mejena.
ln dokler bodo njene atano-vanjske agencije slonele na začasni bazi in relifnemu delu, toliko čaaa se tudi zvezna vlada ne more postaviti na Čelo tegs gibsnjs niti ne bomo prišli do konkretnih uspehov."
Deputacijs nato pravi, kar se tiče skupin v srednjih in višjih stanovanjakih plasteh, ds Je tem skupinsm zvezna vlada že priakočila na pomoč In jim skozi HO!JC in FHA posodila okrog štiri milijarde dolarjev. Pravi, da je čaa, da vlada zdaj atori nekaj tudi za revne aloje, ki tvorijo nad polovico prebivalstva in je njih stanovanjski problem najbolj akuten.
Predsedniku J« sugeetirala u-stanovitev atalne z važne stano-vsnjske avtoritete, ki bi po me stih pričele graditi cenens ps primerna delavsks stanovsnjs za slabSe plačane delavce. Ker (ie nI mogoč« graditi atsnovanj tsko poceni, da bi stanarina > njih odgovarjala nizkim dohod tu/m najemnltov, naj razliko krijk zvesna vlada kolikor gradnje tiče. Brez zvsznih subvencij tega vprašanja ne bo mogoče rešiti. In za začatak naj vlada dovoli v ta namen pol milijarde
Razume ae, da delgacijs ni (Dalj« aa I. «trasi.)
Magnatje pogrun tali novo skemo
Odirajo delavce in goljufajo vlado
Naw Yark. — (FP) — Med kapitaiiati js težko nsjti Uko prevejanih in šeniahrih goljufov kakor ao elektraraki magnatje. To reanlco Je ponovno potrdila Asaociated Gas and E-lectric kompanija a svojimi 16 podružnicami, katero je državni justični tajrrtk General Bennett tiral pr*d sodišče radi ake-me, po kateri guli delavce ln goljufa vlado.
V «vrbo, da čim bolj Inflatiira "obratne stroške", kar JI daje boljši argument, kadar pride pred vladno Javnonapravno komisijo z zahtevo za vsvišanje cm aH pa proti znižanju iatlh, lin nadalje v evrho, da plača čim manj dohodninskega davka svazni In ttršavmi vladi, je leta 1981 pogruntala skemo, ki jI o-mogoča vse to in še več.
Od omerfjensga fela namreč zahteva od vseh delavcev, ki zaslužijo več ko $66.68 ns mesec, da prispevajo od štiri do deaet odstotkov od zaslužka za tako zvane "dohodninske note", neke vrste bonde, za katere ni nobenega trge. Tudi ni nobene garancije, ds bodo ob dozorslo-sti leta 1981 lastniki prejeli gotovino, čeprsv bi Živeli toliko čssa.
Na ta način je od delavcev v petih letih izpulila skoraj $4,-500,000. Skema je zelo žanlalna, ker na eni strani pomeni Indl-rektno ali zakrito redukcijo plač, ker so "dohodninske note" sli bondi v najboljšem slučaju zelo dvomljive vrednosti. Na drugi strani pa družba izkazuje v svojih knjigah višja mezdna izplačila kakor faktlčno znašajo. Bled nje JI pride prav pri nastavljanju cen In pri goljufanju obeh vlad pri dohodninskem da\ku. Končno pa s to rfkemo puli diMiar iz žepov slabo plačanih delavcev.
mm^mmm ..................' ■
Stavka odgodila
odhod parnika
New York, 21. marca. — Parnik "California", laat Panama Pacific družlie. nu bo odplul danes is newyorškega pristanišča, ker so mornarji obnovili stavkovne aktivnosti. Ta parnik je bil pred nekaj dnevi zaradi stavke, katero Je trgovinski tajnik Roper označil za u-por, zadržan v pristanišču v 8an Pedru, Csl. Parnik Je imel odpluti proti CslKornlJI s 322 potniki, toda mornarji so za-stavkall, ko Jim je bila odtrgana plača za tri do šest dni zaradi Inridmrta v Kan Pedru.
Angleiki laborit porazil konservativca
l/indon. 21. marca. — Thomas Caassls, kandidat delavske strank«. Je porazil vladnega kandidate A. Duffesa pri do-,polnilnih volitvah v distriktu Dumbartonshire in s tem so taboriti dobili nov sadež v parlamentu. To Je že druga d«dav-ska zmaga f*» splošnih volitvah, ki so se vršile v zadnjem no vembru.
IIKKLIN, 22. marca. — Hitler je danes ssvrgel najnovejši načrt lokarnakih drtav In svsta Lige narodov aa poravnavo po-reajakega spora.
lAMidon, 21. mures. — Provizije mirovnega programa, ki ao ga asstsvill reprezentantje Francije, Anglije, Italije In Belgije, ao issvala viharno da-batoo na včerajšnji seji aveta Lige narodov. Dr. Jossph Beck, poljski zunanji mlniater, je vodil oposicijo ln obdolžil podpisnico loksrnakegs pskts, ds ho-čsjo vsiliti program drugim državam preto Lige nsrodov, kstsro skušajo dominirati.
Ko so repreaentsntja nekaterih držav izjavili, da ns morsjo odobriti progrsma, dokler ga dobro ne prerešetejo, je anffls-ški zunanji miniater Edsn pojasnil, da Je bil dokument predložen člsnom sveta Lige nsrodov, ds se seznanijo s vsemi detajli. potem pa naj Isrečejo svoje mnenje. Dru«l govorniki ao Izrazili bojazen, de Nemčije ns bo sprejela načrta, kakrisn Js in da Jw treba pretehtati vss •kolnoati v sveal e sHuaeljo, ki jo Je ustvsrils naeijaks vojaška okupacija Porsnjs.
London. 21. maroa. — Angleška vlada je včeraj objavila provizije nsčrte, ki nsj bi nadomestil loksrnald pakt, Icats-regs Je Hitler rsstrfsl. Ts določajo, nsj ae Nemčljs povabi, da predloži svoje srgumente proti francosko-sovjetski vojno-obvezni i>ogodbJ mednarodnemu razsodišču v Haagu,
Nemčija mora uatavitl pošiljanje vojaštva in bojnega materiala v Porerfje In omejiti o-boroženo silo, ki as žs nshsjs ns tem ozemlju.
Ustanovitev oborožene aile, ki naj bi Jo tvorilg armado držav, ki so podpisals lokarnski pakt, Ta sila naj bi patruljirs-la pas «»zemlja ob franoosko-belgijsko-nemškl meji toliko čssa, da bo sklenjena nova pogodba kolektivne zaščite. Cons, Iz kstere mors Nsmčljs umakniti svoje čete, mora biti široka dvajaet kilometrov, mednarodni komisiji pa naj se poveri nad-zodstvo nad te cono, •
Sklicanje mednarodne konference, ki naj bi raspravljala o reviziji Llgin<*ga kovenanta, o-mejitvi oborožsvanja, ekonomskih odnošajih in Hitlerjevemu mirovnemu načrtu.
V slučaju, da bi Nemčija odklonila te propozicije, naj Francija. Anglija, Italija in Belgija pod vzamejo potrebne korako v svrho zaščite proti ne-provocirani agresiji.
Isondon. 21. marca, — Zunanji minister Kden Je v avojem govoru v parlamentu pojasnil spm-azum. ki Je bil dosežen med Anglijo, Frsncijo, Belgijo in Italijo, na čigar podlagi naj bi ae reševala kriza, ki Jo Je izzvala nacijska vojaška okupacija Porenja.
"Glavni naš rilj Je reetevri-rsnje zaupanja v mednarodne dogovore in ustvaritev pogojev za stabiliziranje miru v Evropi," Je rtdwl Kden. "Ako bo Hitler odklonil mirovni načrt, ki ao gs sestavila podpisnice lo-karnskega pakta, bo Anglija nudi Is vso pomoč Franciji in Belgiji v skcijl proti NemQfl.N (Dalje as $.
pioirifi
PROSVETA
the enlightenment
CLASILO IN LASTNINA BLOTS*!** WASOOS!
roorosas jsdnots k, ||M «WH >«»lml
Its . —	- M »-«J •
HA« ta CM
_______ r.u>1 ^ um ü.s-i	* cw-e*»
jïsst. s^l u. cm— - ci~. n* e« r-r. «••trt« S * to»
^ pmm\ tU.» M lato sMU	„ ,lllt,
«ti— »4 m-^uit^	__ . fh„ ^
to Mmém «Wlr trs«	*
•to h* »to«^ ■M. «M.. Will M
PROSVETA
Mit« S».
or TBS rruBSATSD
Poldruga milijarda za relif
Glasovi iz naselbin
Predsednik Roosevelt je zadnji teden vpra-tal kongres za dovoljenje nadaljnje poldruge milijarde dolarjev za relif in rellfna dela. Ta vsota nategne njegov relifni program čez prihodnje fiakalno leto do 1. julija 1987.
Kongres bo nsjbrže dovolil to vsoto, dasl bodo burbonski republikanci in demokratje spet brusili jezik In krtice, da bodo kar iskre letele. Burbonci sovražijo relif in neprestano bruhajo ogenj in žveplo na Rooseveltovo rellfno politih
ko.
Pri tem je pa nekaj drugega, kar opravičuje kritiko Rooseveltnve cincarske retifne politike.
Prvič je rellfna politiks zaneala mastno korupcijo v neštete lokalne demokratske kroge. Pri oddajah relifnih del in najemanju rellfnih delavcev se dogajajo grde diskriminacije v prid demokratom in v škodo pristašem drugih političnih strank. Relifni uradniki in pogodbeniki si mastijo žepe, da je strah. To opravlču-je neprestane očitke, da je relif — večja pomoč korumpiranim politikom kakor brezposel-nim delavcem.
Drugič so mizerne mezde relifnim delavcem povzročile silno nevoljo med brezposelnimi kakor med uposlenimi v privatnih Jndristrijah. Marsikateri delodajalec je vzel relif ne plače za svoje merilo in znižal mezde svojim delavcem. Rellfna dela so torej mučna natezalnica za milijone revežev, ki ne morejo ti veti na umreti, delati pa le morajo. Vse kaže. da te razmere se ne o odo izboljšale.
Predsednik Roosevelt Je ob priliki, ko je vprašal kongres za nov dtnar, ponovno apeliral na kapitaliste, na.« čim prej unoslijo brezposelne. Pe Se hote*tr	norih davčni* doklad, ki s» potrebne za relif. Ta apel bo prav toliko zalegel kakor so vsi prejšnji. Kapitalisti bodo najeli več delavcev le tedaj, kadar jim bo kazalo, namreč kadar si bodo obetali večji dobiček. Kapitalisti ne najemajo delavcev za "ebarity".
Rooaevslt in njegov kongres bi več dosegla, ¿e bi vse te milijarde dolarjev , ki gredo za relif, naložila direktno na rame privatnih podjetnikov v obliki visokega davka na dohodke in dobičke tako dolgo, dokler pod jetnik l ne absorbirajo vseh delaimoinih brezposelnih delavcev. Potem se bi kapitalisti že |>obrlgali za upoštevanje.
Končno bi morala administracija v Wa-shingtoiui ves relifni aparat tako reorganizirati. da ne bi bilo pri oddaji relifnih del nobenih lokalnih posredovalcev In vsi lokalni relifni u-radniki bi bili direktno odgovorni Washlng-tonu. To bi morda odpravilo ali vsaj zmanjkalo korupcijo.
Križanje v Floridi
Cin, <> katerem »o poročali zadnji teden iz Kloride, je tako barbaričeii in nečloveški, da je ukor » neverjeten v civilizirani človeški družbi, ti 'da ameriško časopisje je poročalo o tem na kratko in hladnokrvno kakor je pač navada
V gozdu pri mestu (icali so našli 39-letnega Geo. J Timmermana, brezjionelnega zidarja pribitega na križ in z zabitimi ustmi. Križ je bil narejen iz dveh surovo obti-aanih stebričev in Timmerman je bil pribit na rokah In nogah k tridesetimi žeblji, l'sta Je imel zašita z debelo nitjo in obe ustnici sta bili desetkrat prebodeni. Revežu ao izdrli žeblje iz rok in nog ter |H>tegt:ili uit iz ustnic, nakar ao ga odpeljali v bolnišnico. Ker ni smrtno ranjen, ho oatal pri življenju, toda tr|>eti bo moral hude bolečine.
K«l<» « to storil« Ac nI dognal»., hrumerman, kolik« r je m< gel govoriti, je povedal, da ga je na centi, ko je ¿#1 za delom neznanec ustavil in z revolverjem v roki prisilil v avto ter odpeljal v gozd. Tam sta ** pojavila še dva moška In trojka je izvršila krvavo delo in ga pu-utiia tamkaj s grožnjo, da I i moral biti ubk, ker noče rapufttiti dotičnega kraja. Policija pravi, da je Timmerman "deavki agitator", najbrte kotnunht — ki I« ej ne zasluti nobenega upoštevanja Šerif je pa rtkel, da Je Timmerman fanatik in morda *e je mm pustil pribiti i,a križ ....
lako govore in ti»ka>o ta Javnoet, da se o-malovaži ostudno dejanje Nekdo je pred kratkim r swem. kadar pride,, bo dv% _ ski lašizmi. Ofkletnega fašizma riki, ampak privatni fa»it*m
Važne vesti iz Detroita
Detroit, Mlch. — Lokalna ds-
troitska administracija se res lahko ponaša, da je na prvem mestu kraje. Tu se namreč kar na debelo jemlje, tako da ni mogoče teh čednih stvari prikriti ne utajiti. Zadnjih par let so odkrili že tri večje napade na ljudski densr. Dva sta bila pronajdena v oddelku za pomoč družinam brezposelnih, tretji pa v psnsij-skem skladu. V tem skladu je bilo naloženega kapitala $410,000 in od te vsote je zmanjkalo 1849,000!
Detroitska vlada oziroma mestni očetje so odstavili od požarne brambe pet uslužbencev, ko so dovršili svojo službo ter so sedaj upravičeni do starostne pokojnine. Ko so pa pogledali, koliko kapitala je v dotičnem skladu, tedaj so šele odkrili — veliko luknjo v dotlčni vreči, skozi katero je skoro vse ušlo ven, tsko ds je vreča domala prazna.
za tako razvedrilo nam bo nudil pevski zbor Svoboda na velikonočno nedeljo, dne ll aprila,
v dvorani SDD na 437 S. Liver* nois ave., ko bo uprizoril veselo opereto ali spevoigro "Gostilna pri Figabirtu", ki vsebuje lepe popevke in je spremljsna z orkestrom. Pričakuje se velika udeležba, kajti omenjena spevoigra bo nudila obilo razvedrila starim in mladim.1
je v glavnem delu mesta, ki se imenuje ta del trikot..
Voda je zalila vse velike trgovine. Omenjenega dne sem prišel z dela popoldne. Takrat so Že ustavili električno razsvetljavo in ves električni tok. tako da je bila tema. Tudi radio je bil ustavljen, tako da nismo mogli ničesar izvedeti kaj se je godilo v 13 milj oddaljenem mestu Pitts-burghu, ki ga je zadela silna katastrofa. Povodenj je povzročil tajajoči se sneg in led ter deževje.
Razume se, da bodo pri tem najbolj prizadeti ubogi delavci.
glasovali za delavsko listo. Le s tako agitacijo lahko računamo na popolno zmago 7. aprila. Torej delavci, ki želite zmago svojim delavskih kandidatom, na agitacijo od Jilše do hiše in pridobite volilce za našo listo! Zmatra delavske liste bo tudi vaša zmaga. Le na ta način bomo prišli do boljšega življenja.
Joseph Ule.
I Vsak, kdor je že sodeloval pri	■	| _
kaki uprizoritvi na odru, kdor je i Velike družbe bodo sicer oziro-že nastopil v igrah in koncertih ■ ma ao utrpele veliko škodo, pa ali je drugače sodeloval pri naših1 kaj njim, cene navijejo, trpin pa
kulturnih prireditvah, gotovo naj plača. Voda je pričela pola-ve, da doprinesejo diletantje ve- goma upadati, pstala pa je po u-like žrtve. Veliko časa in truda Jicah v Pittsburghu in drugih morajo žrtvovati, predno se na- j prizadetih mestih nesnaga od učijo svoje vloge ter se izvežba- povod nji.
Jo za nastop pred občinstvom.! Glede dela se baš ne morem Zato ste vabljeni vsi detroltski pritoževati, kajti dela se še do-in okoliški rojaki, ako je le m o- sti povoljno v tej okolici, četudi goče, da se udeležite te lepe pri- so plače ali mezde bolj nizke, ta-reditve zbora Svoboda dne 12. a- ko da nič ne ostane za deževne prila. Kajti s tem boste dali naj- dni.
Lao M ur, 166.
več zadoščenja in zadovoljstva
To ni nič, ;ie take vainosti, da	ki «e in
17ZL«...1iL-i ».k- Lr/iciirv. JO le za vas, da vas malo raye-
se bi kdo zanimal za take korupcije. Gospod Tyler se je lepo u-strelil in mrtvi, kakor znano, ne
dajejo nikakih pojasnil, njegova . .	. . v-
vdov. „a ničesar ne v. o vaemH • kulturmm	n«PreJ!
tem in se Čudi, zakaj si je mož pognal kroglo v glavo. Vse to gre mimo nas in vse je pozabljeno. Take korupcije se bodo nadaljevale, dokler bo ljudstvo podpiralo korumpirane vlade, da bodo o-stale na krmilu. Saj se ne sliši nikakih protestov in nikogar se nič ne dolži. Cim več ukradejo, tem bolj si ljudje mislijo, da so to pač prefrigani možakarji. In ker so tudi dokazi za te kraje, je vse okej. Ce se pa kje kaj sliši od kakšne radovedne mamice, to pa je treba natanko preiskati in izčistiti, da se ta greh izbriše ali pa odpusti, ali pa komu drugemu na grbo prišije. Vse to se mora do pike izvršiti, pa če je na tem kaj resnice ali pa če je vse izmišljena laž.
Posebno radi se take taktike poslužujejo naši ljudje. Vaaka naselbina ima svojega Jana Hu-sa, ki ga je treba sožgati na gr-
selijo in pokažejo, da smo tudi delavci nekaj zmožni. Pomagajte, da gre naš mali,slovenski na-
Spevoigre ali operete so navadno zvezane z velikimi stroiki. Ce se vsaj stroški pokrijejo, je ves trud in vse delo vsaj delno poplačano. Prireditelji in vsi tisti, ki sodelujejo pri programu, se potem počutijo zadovoljne in so pripravljeni za nadaljno delo, ako je udeležba velika. Vsekakor je pri takih podvzetjih potreben moralni uspeh, da ne govorimo o gmotnem uspehu. O-boje je važnega pomena.
V omenjeni opereti bodo nastopili naši mladi diletantje. na-ša turojena mladina. Priliko boste imeli videti in slišati, da *e tudi naša mladina lahko nauči našega jezika v pesmi in besedi, le če se za to zavzamejo in če dobijo zadostne vzpodbude r*od nas vseh. Mladino moramo vzgajati in pripravljati, če hočemo, da bo nadaljevala naše delo in; da bo z nami sodelovala.	j*
madi. Taka početja so nam vsem Vstopnim» je samo v pjccd*
da ameriški fa n kot »o ev repni v Am«»-Floridi Je
\
ž« pokazal, da b na svetu ... -
dri
en. Najbrutalnejši
le v škodo, nikakšnlh koristi nI mamo od tega. Včasl pa naletiš na teke možake, o katerih misliš, da so tvoji prijatelji, da te poznajo, da te razumejo. Človek se nanje zanese, jih spoštuje kot iskrene, zavedne može. Toda ko »e malo bolj poglobiš v zadevo in poizveš, kaj se za tvojim hrbtom kuje in skriva, tedaj šele *po«naš, s kom si imel opraviti in kdo je tvoj itfkren prijatelj.
Koliko časa bo še treba, da bomo prišli do prepričanja, da smo vsi le človeška bitja, da smo vsi le žrtve sedanjega sistema ter da smo vsi enako izkoriščani? Kdaj bo med nami ponehala tista slaba lastnost, ko bomo vi deli vsaj svoje napake, brez ka terih nI nihče? Več bratstva, več ljubezni in več harmonije je treba med nami, boljšega sporazumevanja In zaupnoati eden do drugega, pa bomo od tega imel vsi koristi In uspeh bo naš.
Kdor vrši dobro delu, mu pomagajmo. Ne podiraj, kar drug gradi. Ako mu ne moreš |>oma j gati, bodi vsaj toliko človeka, t > liko Iskren, da mu ne boš položaja še (»oslabšal. Ako vidiš, da se kdo |K>greza v blato, pomagaj mu ven iz nosrs»če, umij ga ter zjokaj se nad njegov« nesrečo, ne pa obratno, da se mu smeješ v obraz. Ako al človek z razumom, mu boš vselej pomagal.
Kruta In huda zima se bliža h koncu. Imeli smo silno mrzle dneve. Porebno ao tr|wll revni In brezi>oe*lnl ter delavske družine, ki nl«o ime'e sredstev za živel, še manj pa za kurjavo, t.ahko si predstavljamo trpljenje lednih. V tej veliki in bogati deželi, kjer 1 Je vsega v Izobilju, vnega dovoli, vsega preveč, pa toliko bede. Za , kaj vse to, zakaj toliko mizerl-ja nedolžnih trpinov?
Četudi živimo v mizerljl, sredi boga »t v a, ki smo ga i>omaga-II ustvariti, in nimamo tistega, ' kar Je nujno potrebno, a« zav> damo. da »mo upravkeni do poš. t enega življenja. Niso nam dane prilike d^ duševnega ulitka in rasvedrila. kakor bi bilo treba in kskor al telimo, vendar si od fa aa do čaaa preskrbimo malo tudi tega. Bliža se vellkanoč In prebujenje narave. Na naših ve-aelicah ae seatanemo. pogovorimo In rasvsselimo Lapo prilike
prodajt. Vstopnice lahko dobite
)ri vseh Članih pevskega zbora Svoboda. Torej na veselo svidenje dne 12. aprila!	r
Po sporedu bo igrala izborna slovenska godba v spodnji dyo-rani, namreč Stefančičeva in Vrholčeva iz Clevelanda, v zgor nji pa orkester Silver Crest, ki je dobro znan med našo mladino. Vsebina operete bo opisana pozneje. Pevovodja je John Br-lisg in režiser Anton Semec.
Anton Jurca, 121.
Poročilo o povodnjl PreHto, Pa. — Baš ko pišem
ta dopis (18. marca), razsaja v okolici Pittsburgha In v mestu samem strašna povodenj, kakršne ti kraji še niso doživeli. Najbolj Je prizadet Pittsburgh, ker so vodovja rek Allegheny In Mo-nangahella prestopila svoje bregove, kjer se stekata Skupaj, to
Rezultat primarnih volitev
Milwaukee. — Primarne volitve, ki so bile v Milwaukee ju 17. marca, so povoljno izpadle za socialistično - progresivno - far-marsko politično federacijo, ki je prodrla z vsemi svojimi glavnimi kandidati in v 20 wardah z aldenmanskimi kandidati. Fe-deracijski kandidatje za aider mane so ostali v manjšini in ne pridejo na glasovnico le v sedmih wardah. Glavne volitve bodo 7. aprila.
Zupan Hoan je bil ponovno jiominiran in je dobil največ glasov od vseh kandidatov, prav tako tudi mestni odvetnik Raskin. Socialisti so prodrli tudi h svojimi kandidati za blagajnika in mestnega kontrolerja, ki sta na drugem mestu. Vsi so dobili toliko glasov, da je upati na zmago 7. a/prila. Bitka bo seveda huda, ker je bila huda že pri primarnih volitvah, ko so kapitalistični kandidatje razpolagali z večjim kampanjskim fondom kakor v preteklosti. Kapitalisti so napeli vse sile, da poratri jo delavsko listo, toda so za enkrat pogoreli.
V peti wardi, kjer je slovenska kolonija, je na prvem mestu po številu glasov sedanji socialistični alderman William Tesch. Slovenski "nestrankarski" kandidat je dobil okrog 600 glasov in je ostal daleč zadaj ter ne pride na glasovnico. Za vsako mesto namreč prideta na glasovnico dva kandidata z naj večjim številom glasov.
Zmagali smo tudi s supervi-zorji v vseh distriktih; v 5. di-striktu, ki uključuje 5. in 8. wardo, je bil nominiran delavski kandidat Herman Tucker, ki je dofbil največ glasov od vseh kandidatov.
Kakor izgleda bomo z dobro agitacijo do glavnih volitev lahko dobili 7. aprila mestno in o-kraj no vlado popolnoma v svoje roke. Seveda treba bo iti od hiše in pridobiti ljudi, da bodo
Pritisk na vlado za gradnjo stanovanj
(Nadaljevanje s I. strani.) pozabila urgirati predsednika na plačevanje običajnih ali u-nijskih plač pri stanovanjskih projektih. Tudi je sugestirala, da konzumentje in delavstvo dobi zastopništvo v «vezni sts-novanski komisiji (Federal Housing Authority) v svrho boljše protekcije svojih intere sov.
Kakor pa je razvidno iz poznejše predsednikove izjave pred reporter j i, bo to vprašanje še ostalo tam, kjer je. Poroče valcerm je rekel, da se morajo zagovorniki stanovanjskega gi banja najprej zediniti, potem šele je mogoče kaj pričakovati od vlade. Omenil je velike di ference, ki vladajo med kon traktorji, zemljiškimi špeku lanti, finančniki in gradile! z o-zirom na vprašanje, kako financirati stanovanjske projek te.
Znano pa je, da so te diference tako velike, ker so v kon fliktu pač interesi posameznih skupin, da se vlada nikdar ne bo lotila tega problema, če čakala, da se volk in ovca pobratita. To je znano tudi sta novanjskemu odboru Ameriške delavske federacije, vsled česar je urgiral predsednika, naj se zvezna vlada postavi na čelo in prične reševati ta problem. Ni pa verjetno, da bi vlada kaj storila pred volitvami, ker kapitalistična politika in ljudska blaginja ne gresta skupaj.
PONDEUEK, 23jtAsr1
Umor socialističnega
učitelja v Mehiki
Mexico City, 21. marca. — Sem je dospelo poročilo iz Pue-ble o navalu grupe rebelov na mesto Zaoatlan, kjer so umorili socialističnega učitelja in potem oplenili trgovine. Proti nfjim je bila poslana vojašika sila, a predno je doepela, so se vstaši umaknili v gorovje. V zadnjih štirih tednih je bilo v državi Puebla umorjenih že sedem učiteljev. Iz ValLarte v državi Jailisco je prišflo drugo poročilo, da je policija streljala na članice neke katoliške organizacije, *ki so demonstrirale pred mestno hišo in je bilo več žensk ranjenih.
Pasivna stavka je
dobro mazilo
Toledo, 0. — Zadnje dni je to mesto videlo prvo pasivno ali "sedečo" stavko, ki se je ¡«kazala za dobro mazilo. Do nje je priŠUo pri Dura Co., ki indeluje avtne pritikline, ko je 200 organiziranih produkcijskih delavcev prišlo do zaključka, da i<majo že dovolj prerekanja z družbo, ki je zavlačevala sklenitev nove pogodbe od novega leta. Pridružilo se jim je tudi 50 unijslkih strojnikov, katerim je družba zadnjič odklonila zahtevo za zvišanje plač. Pogajanja za novo pogodbo so se takoj obnovila.
Neumrljivo pišcančevo
V nekem laboratoriju v petem nadstronb! Rockefellerjevega zavoda v New Y0rku J \ lje v steklenem cilindru srce — srce uo^Hil vrste. 2e 24 let leži tam. Dr. Alezi» CaZj odličen ameriški kirurg, ki je postal «lav« ! mnogih novih, presenetljivih postopkih •« postavil tja. Črpalke mu neprestano jo tok rdeče tekočine, ki jo za njegovo no sestavljajo v laboratirju. Odvodne ceviTffl bijo za odtok odvišnih tvorb, ki nasU^ srcu in okrog njega. Vsak teden je tr^ _ leg tega odrezati košček od te kepice mesa j raste tqjco hitro, da bi v nasprotnem prit razgnalo svojo stekleno posodo.
17. januarja 1912. je dr. Carrel izrezal koli ček živega srca piščetu. Stotine predhodu poskusov so mu pokazale, kakšno hrano m«, uporabljati, da ohrani ta košček živ. To hr nilno snov sestavljajo kemikalije, plini in ke krvne sestavine, srce se v tej hrani ko in kepica mesa se neprestano stiska in kakor da je del resničnega živega srca. V tošnjem januarju je preživela ta kspica že pokolenj kokošjega rodu in biologi pravii da ni postala prav nič "starša", nego je bil tistega dne, je dospela v laboratorij. Ut pije še vedno na isti način in na isti način večuje svojo prostornino. Dr. Carrel pravi,' je ta kos srca "neumrljiv" za toliko časa dokler bodo Črpalke delovale v redu.
Neumrljivo srce je Carrelovo najbolj siti no, čeprav ne najbolj važno delo. Ko je pr 36 leti še študiral na vseučilišču v Lyonu, je uspelo dva konca žile tako zvezati, da je mogla kri kakor prej neovirano pret skoznjo. Njegova metoda je preprosta in še danes uporabljajo z največjim pridom, se s pritiskom na žilo ustavi, konca na prer zanem mestu se zamašita z vazelino, nato stakneta in držita trdno s tremi iglami. Kiru zareže nato žilo trikotno in jo z naglimi iit na vseh treh straneh zašije. Preden naprti zadnje žive je vazelino večinoma že iztisn iz žile. Kar je ostane, rabi kot zapora med njeno iilo in krvjo ter preprečuje »trditev vi. Seveda se pa da to lažje opisati nego ixv siti, treba je zelo občutljivih spretnih in hitr prstov. O Carrolu pripovedujejo, da se je to delo vadil na cigaretnem papirju. Ni dalo miru, dokler si ni pridobil tolikšne pri se, da je bil sposoben na en sam kos tega pirja spraviti 500 majhnih šivov. Njegovi variši pripovedujejo čudeže o spretnosti nji govih prstov. Samo kazalec in sredinec škatlico za vžigalice in je zmožen z njima nitki tako trdno zavozlati, da je treba pob za razvozlanje dveh rok.
Carrel je prišel 1903. v Ameriko. Eno to je ekapArimiintiral rut chiiAŠkem vaeučili.i potem so ga pozvali v Rockefellerjev zav Med vojno je vodil neko bolnišnico na Ft coskem. V tem času je dal mlademu ker dr. Dakinu pobudo za poskuse z antiseptični! tekočinami. Dr. Dakin je izumil tekočino, nosi njegovo ime. Mnogo so jo tedaj upoB bljali, ko je Carrel odkril način njene pravi uporabe pri globokih ranah, in tisočim ame ških vojakov je rešila življenje.
Dr. Carrel je v ostalem prvi "ameriški" ziskovalec, ki je prejel Nobelovo nagrado. Dl li so mu jo leta 1912. za njegovo odkritje, i ko ohraniti poedine organe izven organi» žive. V tem področju je še danes največja « toriteta, le v zadnjih letih so ga tu dosegli« kateri ruski učenjaki. Pod njegovim vodstvi je slavni letalec Lindbergh lansko leto izun
Vroča bitka na severni afriški fronti
A4di* Ababa, 21. marca. -Sem dospela poročila govore o ljuti bitki med Italijani in Abe-smei v bi i ži rti Ambe Alaji na severni frenti. Abesinske čete, ki naaks&ujejo italijanske kolona, katere skušajo prodreti do jeaera Ašangi, vodi cesar Selss-sie. Poročila javljajo veHke izguba na obeh strsneh.
A Mulj Stahamiv. aovjetakl rudar povapešltve produkcije, s svojo leno.
Italija dobila oljne koncesije V Albaniji
Tirana, Albanija, 21. marca. Uradna Časopisns agentura Je naznanila sklenitev novega ekonomskega m finančnega dogovora med Albanijo in Italijo. Na podlagi tega dogovora bo Albanija dobila finančno pomoč aeve metod-, v Italiji, slednja pa velike olj-ne koncesije v Albaniji.
tudi posebno črpalko, s katero je mogoče lw telesa hraniti organske dele, da živijo in stejo dalje.
Apno — Premog — Gumi
Kdo izmed odraslih se ne spominja gospe darstva z nadomestili, surogati, ki je »v°5 blokade osrednjih sil tako cvetelo v času v^ ke vojne? Uvoza iz inostranstva je bilo ko* treba je bilo iskati snovi, ki naj bi n» stile, kar~}e~bilo od prejšnjega import« u Ijenje in za nadaljevanje vojne nujno pot no. Seveda so ostale te snovi večinom» P» klaverni nadomestki.	.
Posebno trda je predla za kavčuk, ki jeP stal v dobi motorizacije naravnost neoWo" potreben. Ze takrat so se bavili kemiki«« delavo umetnega kavčuka in uspelo j« «a sestaviti tako zvani metilni kavčuk, ki J<* »J pač dobro gumo, a zelo slabo mehk<> g« Drugače je danes. Na letošnji avtom«*»» razstavi v Berlinu je bilo videti izdelkf « metnega kavčuka, ki v ničemer ne zaorta^ ve* za nuravnlm kavčukom. Umetni kav<w
več surogat v slabem pomenu te ' ^ mnogih ozirih naravni kavčuk celo P1*"*" Treba je bilo seveda dolge poti, * «JI
mnof

speli do njega. Apno in ptWff . „ ti H temeljni snovi. V električnem	*
»novi spreminjata v kalcijev karbit. iz ^ ^ ga pridobivajo acetilen In Iz tega H 1 tadien. S posebno vezavo molekul^ ' ^ se dobivs umetni kavčuk, ki priM* pod Imenom "buns**.
Buns prekaša, kakor rečeno tirih naravni kavčuk. Pred pern j' trpeinejša od naravne gume in tudi ( spreminja naravno gumo že pri K * mehko in lepko maso. Ji ne prid* " do šivega Uto velja ta druge ' ; kakor oljs. bencin In drug» tekočim ^ ka uničevale prejšnjo gumo. "Buna * per te škodljivi» absolutno odporna
M
ffrrfffffffrrr-Tr-fTf—
Vesti iz Jugoslavije
(Izvira* P«ročilo i« Ljubijo»«.)
IZKISEN
atentat na predsednika
«upMini HlreljaT «i««'^'
Arnautovič na »M-
"ZT- Streli niso zadeli ni-Atentat? -	P0^-
aretiranih. - «¡J
Ide in sestava nove. -- Do-^nji vojni minister izločen
¡1 vlade____
Beograd, 7. marca 1936. Včeraj je v skupščini opozioj-
• poslanec Arnautovič Dam-
iz Južne Srbije streljal na ulneRa predsednika dr. Milana oiadinoviča, vendar niso stremeli nikogar. Vladni poslan-go atentatorja razorožili, poli na tla, nakar je bil aretiran. 0 tem urno že poročali, navezo naj zdaj le še podrobnosti. Kakor znano, je opozicija v tujini ves čas proračunske bate protestirala proti vladi ter rajala obstrukcijo, tako da je j0 v skupščini nemogoče sliša-govornike in da je" kazalo, da ;Upščina ne bo mogla delati, »tem pa se je pred dobrim te-jom vsa opozicija združila k tupnemu koraku: zapustila je U&ino, češ, da pri proračun-debati noče sodelovati in ne fvzeti nikake odgovornosti, ij je opozicija tudi proteati-
že dvignil revolver in pomeril na predsednika vlade in sprožil.
Prvi strel ni zadel in je odletel proti diplomatski loži. Vladni predsednik se je namreč zadnji hip skril za pult, enako so se skrili pod mize tudi drugi člani vlade, ki so bili prisotni na tej seji. Nekateri poslanci so planili na Amautoviča ter se začeli ruvati z njim. Arnautovič je oddal še dva strela, medtem pa je vlada odšla iz dvorane, skupščinska straža je pomagala poslancem pobiti Amautoviča na tla, nakar so ga odvlekli iz sejne dvorane ter odvedli na policijo.
Ob prvem strelu je skupščinski predsednik prekinil sejo. Po daljšem odmoru je predsednik spet otvoril sejo in vladni predsednik se je spet pojavil. Skupščina je po zastopnikih raznih vladnih klubov čestitala Stojadi-noviču, da je ušel nevarnosti. Nato je vladni predsednik nadaljeval svoj govor.
Atentat — «Jelo zarote?
Atentator Arnautovič je bil takoj odpeljan v policijsko upravo, in policija je takoj zahtevala od skupščine, da izroči poslanca sodišču. Sklican je bil imunitetni odbor na sejo za danes.
Arnautovič je bil izvoljen za poslanca lani na Jevtičevi listi in
ko
,j je opozicija tuai proumu- ^	zve8t ^ k(
_ proti skupinskemu pred- ^ ^ z vlftdn€ga predsed Iniku Ciricu. ki je baje pokli- ^ £ pQgtal najgla8nejša opozicija v skupščini. Arnautovič je star 38 let, po poklicu je šolski nadzornik. Takoj po atentatu so se javile priče, ki so izpovedale, da je atentator vso noč prekrokal s svojimi somišljeniki v raznih nočnih lokalih v Beogradu. Z njim so bili tudi drugi poslanci iz Jevtičevega kluba in ti so baje drug drugemu kazali revolverje. Tudi se je po Beogradu že nekaj dni poprej govorilo, da bo dr. Stojadinovič ubit na cesti, na kar je bil opozorjen. Uradna poročila tudi pravijo, da je vladni predsednik med svojim govorom, stalno motril razgrajajoče-ga poslanca Amautoviča in se je prav zaradi te svoje pozornosti lahko še pravočasno skril za govorniški pult ušel krogli. Preiskava je tudi ugotovila, da je prišel Arnautovič v družbi drugih opozicijskih poslancev v novinarsko ložo v skupščini, ko pa je odšel Arnautovič v poslansko klop, so se ti poslanci drug za drugim razgubili. Tudi so po a-tentatu našli v stranišču v skupščini bodalo in revglver, kar je gotovo odložil kdo "od opozicijskih poslancev.
Ker je bil Arnautovič član Jevtičevega kluba, je bila izvršena preiskava v pisarni tega kluba, dalje na stanovanjih poslancev tega kluba in na zaslišanje je bilo povabljenih mnogo poslancev.
Devet poslancev aretiranih
Danes javljajo iz Beograda, da je bilo v zvezi z atentatom a-retiranih že devet opozicijskih poslancev, ker je policija prepričana, da je atentat'delo zarote. Morda je to dejanje Jevtičeve teroristične organizacije, ki jo je začel organizirati, ko je bil še na vladi, in jo je tajno naj-brže tudi organiziral.
Za presojanje ozadja tega a-tentata je vsekakor važno, da je začel atentator razgrajati naj huje, ko je začel govoriti vladni predsednik o delovanju kneza
^ policiste v skupščinske pro-ore. Že to je pričalo vsej javiti, da je ozračje v skupščini eto. Morda se je že tedaj go-ilo med opozicijskimi poslan-da bo treba seči po nasilnih btodah.
[Opozicija se je torej odstra-i, posamezni opozicijski poči so hodili poslušat prora-sko debato v žurnalistično o. Baje se je že vse zadnje dni vorilo, da se ob priliki refera-I vladnega predsednika, ki je krati zunanji minister, nekaj kodi.
[Dne 6. marca dopoldne je na [jI »ktipanru'pTTSet nt dfléVfl!
govor vladnega predsednika í-wnanjegn ministra dr. Sto-
dinovica. Ko je začel govoriti ^vojem proračunu, je začel gornika motiti opozicijski posla-Damjan Arnautovič, ki je v žurnalistični loži. Skupiti predsednik ga je pozival |miru, ga kaznoval z ukorom, ia Damjanoviča, ki je bil baje njen, ni ukrotil. Nazadnje mu »kupčinski predsednik Cirič jal: "(í< spod poslanec-, če ima-povedati, tu doli je mesto Na te besede je Arnau vič res odšel iz novinarske lo-I ter se pojavil v skupščinskih «>l*h. Sedel je na skrajno le-r° y prvo klop ter odtod z me-fifi stalno prekinjal vladnega pwdnika. Ko je vladni pred-pnik začel govoriti o uspeli ak-|i"i*ea namestnika Pavla v F1" i" Londonu, je Arnauto-llsčel tolči |H) klopi in kriča-rUvk(; parole, ki nam niso nadoma se je Arnau-pR'_obrnil p,- >ti vladnemu pred-■wnnzaklical: "Jas se te ne pokašem!" Tisti Iztegnil iz notranjega že-,,	velik revolver.
I),"Kli; j- na tala panika. rin(1 " začeli begati sem ter r'*r il,i H0 vs.vprek, deloma r in gr-zote, deloma so 111 , ; ! Ariuujtovičem. Ta je
namestnika Pavla v inozemstvu in da je neposredno zatem začel streljati. Kaj je tedaj klical, tega ne poročajo. Tudi je zanimivo, da so že nekaj dni poprej govorili, da bo prišlo ob razpravi o proračunu zunanjega ministrstva, ko bo govoril zunanji minister in vladni predsednik dr. Stojadinovič, do atentata. In še bolj zanimivo, da je kljub tem govoricam in opozorilom moglo priti do poizkusa atentata.
Vladni tisk složno poudarja v svojih uvodnikih o tem atentatu, da je bil to napad na demokracijo, ki jo uvaja novi režim, in da je bilo to dejanje Jevtiče-vih teroristov, ki bi radi uvedli fašizem pri nas. Vendar je s tem povedana le delna resnica in dokler ne bo pojasnjeno vse ozadje tega atentata, je možno le domnevati, da gre tu za globlje nasprotstvo med dvema struja-ma, ki se borita za oblast. Verjetno bo ta dogodek izzval tudi spremembe v vladi.
8. marca 1936. Javnost je izmed dogodkov, ki so sledili, pripisala posebno važ nost obisku kneza namestnika Pavla, ki je s kpeginjo Olgo kaki dve uri po atentatu obiskal vladnega predsednika v njegovi vili, mu čestital in dalj časa govoril z njim.
Se bolj važna za presojanje dogodka v skupščini pa je sprememba v vladi, ki se je izvršila včeraj. Ob 11. dopoldne je predsednik podal ostavko celotne vlade v roke kneza namestnika. Knez namestnik je najprej govoril s predsednikom skupščine in senata ter nato sprejel ostavko na znanje ter hkrati poveri dr. Stojadinoviča s sestavo nove vlade. Cez dve uri je bila že sestavljena nova vlada, ki je po večini ostala enaka kakor doslej, izločen je le dosedanji vojni minister general in komandant kraljeve garde Pera Živkovič. Namestu njega je postal vojni minister general Ljubomir Ma rič. Zamenjan je tudi pravosodni minister dr. Mile Miškulln in na njegovo mesto za zdaj ni še imenovan nihče, marveč so poverili ministra Cvetkoviča, da vodi posle pravosodnega ministra. Na novo sta prišla v vlado Se poslanec Josip Rofflč (min" ster za telesno vzgojo) in posla-neC Voja Djordjevič (brez port-felja). Zadnji je prišel v vlado kot zastopnik Seljačkega kluba ki je bil doslej v opoziciji, a se r zdaj pridružil v vladi, ki je ^rejela enega njegovega Člana v vlado. Drugi ministri so ostal nezamenjani. Tako je ostal dr Korošec notranji minister, dr Stojadinovič pa predsednik vlade in zunanji miniater.
Preiskava proti atentatorju in ostalim devetim poslancem se nadaljuje, vendar o podrobnostih ne poročajo. Vsekakor pa Je zanimivo in za presojanje ozadja teh dogodkov važno, da sta odšla iz vlade dosedanji vojni miniater Pera Zivkovič in pravosodni minister dr. Mikulin.
Notranji minister poroča. — Ko je po atentatu vladni predsednik končal svoj govor in je bil proračun zunanjega ministrstva sprejet, je bil odmor do večera, ko je bila razprava o proračunu notranjega miniatratva in je govoril o tem notranji minister dr. Korošec, voditelj slovenskih klerikalcev in po poklicu duhovnik. Naj iz njegovega govora posnamemo nekaj stavkov: Službenih mest v notranjem ministrstvu je braz orožnikov 8428, medtem ko jih Je bilo lani 8178. Stalež policijskih
~ režOtTIT*
uradnikov in detektivov je 17,-490. Zelo smo dvignili informacijsko službo, zlasti v inozemstvu, da lahko zasledujemo in zatiramo protidržavno delovanje naših sovražnikov v tujini. Okrepila se je komunistična akcija v vsej državi. Dobili so navodila z inozemstva. Leto 1936 je preteklo v znamenju velike aktivnosti komunistov. Beležimo lepe uspehe v zatiranju tega delovanja, zlasti uspehe nsše informacijske službe v tujih državah. Čeprav zaupano mi ministrstvo imenujejo polleijeko ministrstvo, in čeprav vise ob boku naših organov bridke sablje in na ramenih težke puške, je vendar duh našega dela duh humanosti, duh čiste zakonitosti. Končno še nekaj besed o komunizmu. Meni se zdi nepotrebno in popolnoma odveč, da bi pred tem visokim forumom razlagal in opozarjal na to vsestransko nevarnost. Vsa kdo mi bo priznal, da se je proti tej nevarnosti treba boriti napak pa bi bilo, če bi pomislil, da se tak nasprotnik lahko ore-maga samo s policijo, z zaporom z obsodbami. Policijska sablja, sodni zapori, to so samo tenur-ni kratkoročni ukrepi. Proti i-deji je treba poataviti idejo. V službo te velike borbe proti komunizmu in aocializmu se morata postaviti cerkev in Šola, se morajo postaviti politične stranke in kulturna društva. — To so odlomki iz govora notranjega ministra dr. Korošča, ki je nadalje še govoril, da je s prihodom njihove vlade prišla v dr žavo svoboda, da je delovanje kulturnih društev svobodno in prav tako shodi, sestanki In konference, seveda vse samo v mejah zakona.
mestila loka mak i in ^versajski pakt. Naznanjeno je bilo/ da bodo Japonska. Združene države in ostale države, ki niso včlanjene v Ligi narodov, povabljene, naj pošljejo svoje reprezen* tante na 'konferenco. Ta ideja je bila ukij učena v angleški načrt na željo Ramaeyja MacDo-nalda, bivšega premierja in sedanjega predsednika posebnega ministrskega sveta.
V smislu programa štirih velesil naj bi Francija umaknila svojo zahtevo glede odpoklica nemških čet iz Porenja pod pogojem, da Nemčija pristane na predložitev francosko - sovjetskega pakta vzajemine vojaške pomoči mednarodnemu raz.todi-Šču v Haagu. To naj odloči, ali je Francija prva kršila določbe lokarnske pogodbe, kakor trdi Hitler, ko je sklenila vojaški pakt s sovjetsko Rusijo.
»Pariz, 21. marca. — Olani francoskega kabineta so se sestali na izredni seji, na kateri so razpravljali o novem angleškem načrtu glede poravnave francosko-nem&kega konflikta» ki ga je povizročila Hitlerjeva remilitarizacija Porenja. Razprave se je udelešil tudi zunan-nji minister Flandin, ki se je s
letalom vrnil v Pariz iz lx»ndo-na.
Po seji je bil objavljen kratek komunike, ki naglaša, da ao člani kabineta soglasno odobrili stališče, katerega sta zavzela zunanji minister Flandin in državni minister Josuph Paul-Boncour na londonski konferenci. Komunike poveličuje ministra, "ki sta energično branilu interese Francije in kolektivne varnosti."
Izvedelo se je, da je Flandin zagotovil člane kabineta, da sporazum, ki je bil dosežen na londonski konferenci, predvidu-je-novo milltaristifcno-obrarobno zvezo, ki naj bi nadomestila lo-kamaki pakt, katerega je Hitler raztrgal. Zunanji minister je pojasnil, da je moral umakniti zahtevo glede izvajanja sankcij prpti Nemčiji na pritisk Anglije, ki je vztrajala, da mora biti ta pogoj uključen v novem dogovoru.
Berlin, 21. marca. — "Mi odklanjamo deklaracije sveta Lige narodov in podpisnic lokam-skega pakta, toda storilti bomo vse, kar je «v naši moči, da se bodo diskusije glede Hitlerjevega »mirovnega načrta nadaljevale." Tako se glasi izjava
predstavnika nemškega zunanjega urada.	{
Da se naciji ne strinjajo s sporazumom, ki je bil dosežen v Londonu, dokazuje sklicanje izredne seje nemškega kabineta. Hitlerjevi ministri, ki so zaposleni v volilni kampanji v raznih krajih Nemčije, so bili po-zvani, naj se takoj vrnejo v Berlin.
Zunanji urad je naznanil, da bo odklonil sugestijo podpisnic ktkaruske pogodbe, nuj se f ranči osko-aovjetski vojno-obveznl pakt predloži mednarodnemu razsodišču v Haagu. Urud smatra to »a politično ne za Juria-dično vprašanje. Nemčija ne bo odpoklicala oborožene sile is Porenja, kakor zahteva Francija, ker bi s tem odobrila diskriminacije proti svojim interesom.
Se ena profesorska
Profesor sedi že celo uro v kopalni kadi in globoko razmišlja:
"Tako dolgo že sudim tukaj, pa se nikakor ne morem .i|>om-niti, po kaj som prav su prav prišel."
AfflttraiU sa Pro«vet«!
Skupina italijanskih športnikov v tirolske» hribovja.
Mirovni načrt izval vihar med delegati na seji sveta Lige narodov
(Nadaljevanja s 1. strani.) Berlin, 21. marca. — "Ako bi državniki videli le nekaj tednov aH maaecev naprej, bi ae ustrašili posledic svojih akcij. <Po-milujem te državnike, ki Okušajo zgraditi nov red v Evropi, zaeno pa blatijo Nemčijo." j
Tako je izjavil diktator Hit ler na ahodu v Hamburgu. To je bil direkten odgovor podpisnicam lokamake pogodbe, ki so sestavile načrt glede poravnave porenske krize in na izjave zu nanjih ministrov Francije In Anglije.
Hitler je zagotovil tisoče poslušalcev, "da mi ee ne bomo umaknili niti za palec od zahte ve, da mora Nemčija uživati enake pravice. Mir v Evropi je nnogoč le v uredbi, ki jamči veem državam enake pravice. Motijo ae tisti, ki menijo, da lahko delajo z Nemčijo kakor se jim poljubi."
Nacijaki diktator Je ob tej priliki ponovil grožnjo o kom ptetni izolaciji Nemčije, ako bo on uvid^l. da je sporazum z drugimi državami nemogoč.
Ix>ndon. 21. marca. — Angleška vlada je formalno odobrila načrt, na čigar podkgl "»J bl ae poravnal konflikt med Nemčijo in Francijo, ki ga Je izzvala Hitlerjeva miiiUriatlčna o kupadja Porenja. Francoski kabinet Je bil takoj Informiran o detajlih načrta in mnenje prevladuje, da ga bo odobril. Vladi I talile in Belgije, ostali podpisnici lokarnskega pakta, ga bosta tudi podprli.
Sporazum med delegati štirih držav — Anglije, Francije, Italije in Belgije — Je bil dose žen po odloku sveta Lige narodov, v kat?rem je ta aoglaano obsodil Nemčijo kot knšlteljlco lokarnske in versajske pogodbe. NacIJsko vojaiko okupacijo Porenja je zagovarjal Joachlm von Rlbbentrop, Hitlerjev re prezentant na londonski konferenci.
Angleški načrt predvlduje sklicanje splošne konference e-vropskih držav v mesecu maju. Ta naj bi reftetala ekonomska vprašanja, omejitve oboroževanja, spietoe problema kolektivne za Kite, Hitlerjev predlog gl< i» sklenitve novega mirovnega pakta in milRariatlčno o-k u pačijo Porenja
Ki oferinta no i bi se vršila pod avepicijo Uge narodov in glavni cilj naj bi bila nova mirovna pogodba, ki naj bi nade-
r<#»n«M IHM, I». AatMkta Titian t*wmr
LAHKÄ KAJA
BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA
Lurkira mi manj kisiulinr. »loleljs Je bil tobsk isbirsn - in jsuifaao '»" j" bilo stopn jevsnje ¥ okusu - potom im j preproste. Jlegs nsčins primerjalnih niefod. Kadil« k* Je pa nsjbolj vsšns no» o» t Hssiskovslnegs Drpsrtoienis določb« s« kemično sns liso toksinih usoreev prvd nnkupim i Končni isidi slutijo profesijons I nem ti nskiipovsleii
ss to/neg* vmlniks in ojsčijo njegovo stro* koviijuiko sodbo, temelječo lis čutu »lds, voujs in tip«. Vslrdteg« so skrsjoe r«smili* kosu s os i rom ns kislohmisi in «lk«luo«t iskl j učen«' s Isfcim isbiranjem in leiuu sled®-/«•mu met«nju.
Lurkie« so - LAKA K AJA - iiogstogs, srelegs deis tolisksl
Lucklet to meii| kUlobne
I Z^n,. t«mlčso prsiftulnj« bolšjo* Jo i m o)o drugs inoso vri»o p» »obilico kitVjbo sod Udy Str »ko od 53% / do 100%.
_
pfmsiim« Bi**« DrufMi	Vrti M*4 LstfcvSi/ib« C««mss»
I......1.....t---1-—, I
IKMHl
i tum ti * i s t
L M M 8 f ,
I I fl h 11 i
s IM* r««MM 04 N~4«tss» HmmUmtk Ufcw«sr<l- I«
—"IT'S TOASTED"
Zaščita vašega grla-proti draženju
-proti kaši ju
PIO»V BfA
■ v tem pogledu je opaiâto pri -BiUyju neko zdravje in prostodušno*!, neko v bistvu vkore-ninjeno poštenje, ki ga je cenila nad vso knjit. noučenost in v. bančne rrfune. Prav . tem rdravim in prostodušnim Panjem je bil pre-magal Halla v tiati večerni debati ko je da pesnik duška avojemu pesimizmu. Billy ga ni bil porazil z učenim orožjem, ampak samo a tem, da je bil on sam in da je izpovedal resnico. ki jo je nosil v sebi. In kar je bilo na -lepie — niti zavedal se ni, da je bil zmagal ; snrejel je bil odobravanje kakor dobrodušno lîlo A Saxon je to čutila, daai bi bila tako povedala, kako; in za zmerom si je bila zapom-DÜa, da ji je Shelleyeva žena potem z larečiml očmi zacepetala : "Oh, Saxon, kako srečni mo-
rate biti!"	. . . , .
Ce bi bili silili Saxono. naj vsaj poizkus o-raziti kaj ji pomeni Billy, bi bila storila to z edino besedo: moža". Zakaj to je bil zanjo zmerom. V svetli gloriji je zmerom stala pred njo U označba: "Mož". Časih, kadar je bila sama, bi bila najrajši jokala ob spominu na način, kako je znal povedati raznim surovim dedcem, da so mu na poti. "—Na nogi mi sto-jil. Glej da se spravi* i" T je bil njen prekrasni Billy
Tak je bil Billy. Tak In ta Billy jo je
imel rad. To Je vedela. Vedela je, po utripu nečeaa, kar čuti in ceni samo lena. Ljubil jo je manj divje, to Je bilo res, a zato tem boJj globoko In zrelo. To je bila ljubezen, kl ne mine — samo da se ne bi nikoli več vrnila v mesto, kjer so vse krasne duhovne reči poginja-le in je samo zver kazala zobe!
Zgodaj spomladi sta se Mark Hall in njegova lena odpeljala v New York. Oba japonska služabnika so odslovili, In Saxon in BiHy Nta postala oskrbnika hiše. Tudi Jim Hazard se je bil odpravil na svojo vsakoletno pot v Paril ; in Billy, čeprav ga je pogrešal, je poslej sam nadaljeval svoje plavaške borbe z valovi. Hal lova jezdna konja sta bila ostala v njegovi oskrbi in Saxon si je napravila mično jahalno obleko iz čreslastorjavega korda, ki se je ujemala s odsevi njenih las. Billy ni več iskal prigodnih zaslužkov. Kot nadomestni voznik v konjarni je zaslužil več, nego sta po-rabila, in rajši kakor da bi bil spravljal denar, je učil Haxono Jahanja ter odhajal z njo na celodnevne Izlete po okolici. Največkrat sta jezdila ob morju do Montereya, kjer Jo Je v veliki krnici učil plavanja. Zvočer sta se preko gričev vrnila domov. Jela ga je tudi spremljati, kadar je lel zgodaj zjutraj na lov ; skratka, življenje jima je minevalo kakor dolge počitnice.
'To ti povem", Je dejal Saxoni nekega dne, ko sta ustavila konja in se zagledala dol v Car-melsko dolino. "Nikoli več nc bom stalno za plačo delal drugemu človeku, dokler bom živ."
"Delo ni vse", je priznala.
"Mislim, da ne. Vidiš, Saxon, glej, kaj bi pomenilo, če bi kot voznik milijon let delal v Oak-landu za milijon dolarjev na dan in bi moral zmerom tam atanovati in živeti, kakor sva midva živela? To bi pomenilo delo od sore do mraka, tri navadne obede na dan. pa kino, kadar bi se hotela razvedriti. Kino! Uh! Ko zdaj sama doživljava film. Ljubše mi je leto dni tega. kar Imava v Carmclu in |>otleJ smrt. kakor tisoč milijonov let življenja, ki sva ga imels na Pine Street."
Saxon je bila v pismu sporočilu Hallu in njegovi leni. da se mislita z Billy jem takoj v začetku poletja odpraviti na pot in »pet iskati doline ns mesecu. Na srečo pesnik zaradi te-Ka ni prišel v zadrego, zakaj Hideaux, železni mož z baziliskovimi očmi, je bil opustil svoje nanje o duhovništvu in sklenil, da |>o*ta-ne gledališki igralec. Obrnil je semenišču hr-
llerman Ih-obench (New Waterford, Kanada):
bet in dospel v Carmel še za časa, da je mogel sprejeti hišo v oskrbo.
V Saxonino veliko zadoščenj* je bila družba vsa nesrečna, ko je videla, da odhajata. Laat-nik carmelske konjarne je ponudil Billyju, da ga vzame v službo za devetdeset dolarjev na mesec. Podobno ponudbo je dobil tudi od konjarne v Pacific Groveu.
"Kam pa. kam?" ju je odkiiknii divji iraki dramatik ns peronu montereyske postaje. Pravkar se je vračal iz New Yorka.
"V dolino na mesecu", je veselo odgovorila Saxon.
Ozrl se je na njuno skrbno urejeno prtljago.
"Bogme!" je vzkliknil. "Pojdem! Bogme da! Vzemita me s seboj." Nato se mu je obraz zmračil. "A pogodba je že podpisana," je zastokal. 'Tri dejanja! — Srečna sta, vesta kaj. — In še ob tem letnem času !"
ENAJSTO POGLAVJE
"Iransko zimo sva peš priromala v Monterey, zdaj se pa peljeva," je rekel Billy, ko je vlak potegnil s postaje in sta se na svojih sedežih naslonila nazaj.
Sklenila sta, da se ne bosta vračala po krajih, ki sta jih bila že prepotovala, ampak da se z vlakom odpeljeta v San Francisco. Mark Hall ju je bil posvaril pred mehkužnim vplivom južnega podnebja, zato sta rajši krenila proti severnim krajem, kjer je bilo treba odej. Njiju namen Je bil, da bi se pri Sausalitu prepeljala čez zaliv in potovala po obrežnih krajih navzgor. Hali jima je bil rekel, da bosta tam našla pravo domovino sekvoje. A Billy, ki je bil stopil v kudilni voz, da bi si prižgal cigareto, je po naključju priaedel k človeku, ki mu je bilo usojeno, da ju odvrne od začrtane poti. Bii je mož ostro začrtanega obraza in temnih oči, nedvomno Žid; in Billy, ki je mislil na Saxonin opomin, naj zmerom izprašuje ljudi, je počakal ugodne prilike In začel razgovor. Nič dolgo ni trajaio pa je zvedel, da je Gunston komisijski trgovec; vsebina njegovega pripovedovanja se mu je zdela predragocena za Saxono, da bi jo bil smel pustit) v nemar. Kakor hitro je videl, da je sobesednik dokadil svojo smotko, ga je povabil v sosednji voz k Saxoni. Pred svojim bivanjem v Carmelu bi bil Billy nezmožen takega dejanja. Toliko družabne spretnosti si je bil v tem času vsekako pridobil.
"Pravkar mi Je pripovedoval o krompirjevih krajih, pa sem zaželel, da bi tudi ti slišala," je Billy pojasnil Saxoni, ko ju je sevianll. "Dajte, gospod Gunston, povejte ji, kako je bilo s tistim Kitajcem, ki je lani z zeleno in bduši zaslužil devet tisoč dolarjev."
"Pravil sem vašemu soprogu, kako se Kitajci ob Sanjoaquinaki reki uspešno lotevajo svojega posla. Vredno bi bilo, da si utrgata toliko časa In gresta pogledat. Zdaj je najboljši čas, ker še ni moskitov. Pri Black Diamondu ali An-tiochu lahko Izatopita, nato pa potujta s par-niki in čolni med velikimi farmarskimi otoki sem ter tja. Prevoznimi je nizka in nekateri izmed velikih motornih čolnov, na primer 'Duchess* in 'Princesa', se vama bodo zdeli Že pravi parniki."
"Povejte ji kaj o Cavu Lamu", ga je opomnil Billy.
Komisijski trgovec se je naslonil nazaj in se zasmejal.
"Cev Lam Je bil pred nekaj leti klavrn, izgubljen igralec. Niti beliča ni imel in njegovo zdravje ae Je slabšalo od dne do dne. Izmot-gal se je bil z dvajsetletnim delom v zlatih rudnikih, ko je izpiral tisto, kar so bili prvi zlato-
kopi zavrgli.
(Dslje prihodnji« )
Moji spomini iz svetovne morije
Nunlednje jutro so prignali okrog tisoč ujetnikov in sani-; tejoke in municijske kolone no šle nepretrgoma mimo naa. Vsi so trdili, da ImnIo Avstrijci vse Kuie pobili sli pa ujeli. Tinti dan bi mi morali nadaljevati |s»t proti Kraaniku. toda obrnili; smo m* v drugo »mer, proti vzhodu. Proti večeru se Je vse pomirilo in topovi so utihnili, I le ogenj je divjal naprej. Tisto | noč urno precej sladko spali.
Ko ao bili Kual pri Kraaniku poraženi, ao ae umaknili proti Samoszu, kamor amo jim sledili. Tam ae je začela nova bitka, nase baterija je bila le v zvezi z armado, a ne v pni vrati. Po. alali ao na* proti levemu krilu, kjer Je bila infanterija. da Jo zaščitimo pred nat»a<l<»;ti.
Naenkrat je prijezdil k nam drugonec s isiročilom. ds mora naša baterija kreniti proti dee-nemu krilu.
odšli smo proti neki dolinici, kjer smo se untavili. Ker so mene dodelili k baterijskemu štabu. sum moral s poveljnikom Iti na bližnji hrliiček na opatova nje. Kmalu sva zagledala ao-vražnikovo baterijo pred nekim gozdom, ki je streljala na Avstrijce. Kila je daleč od naa in zato nlamo otvorili ognja, pač i mi amo se pripravili, da od-bijemo na|iad v slučaju nenad nega naakoka na naše |>oticlje.
Na desni atrani je gorelo vaa dan, toda mi smo imeli mir. Proti večeru je prišlo povelje, da se moramo vrniti nazaj. Ko , urno «hiapeli na cilj. je še tiolj
Na 26. avgusta »o Ituai za- grmelo nego zjutraj. Neka dru-
aedli pozicije par kilometrov pred mes t« »m Za hrbtom ao i meli goadove, da niao m«ipli Av<
ga baterija Je okupirala bližnji hribček in ktnalu je pričela al-liati krogle na neko vaa. it ka-
atrijci priti po proatem indju do i tere ae civilno prebivalstvo še
njih, Zjutraj grmeti na »dielt alraneh, pa ao r«*/li a le atrojnice in po kale puške. Itobnelo je tako nv«čno, da sem m talil, d nihče ušel živ u tega
začeli topovi i ni
vmea j nilo,
WÊ vfl
tamil
izaelilo. ftele ko ae je stem-», je grmenje utihnilo. , \ aai, v kateri amo ae na-ni gorela
> t I IV M
nobena hiša. I«« j i«*ln ve* »bol lea je lula v pip me uh. Tisto noč smo pres|«f) na
prostem, poleg osedlanlh konj, s puškami zraven nas in na ko« njih.
Prva novica, ko smo ae dru-go jutro zbudili, je bila, da ae Je aovražnik umaknil i velikimi izgubami. Odkorakali smo po poti. ki se je vlekla po polju, na katerem je prejšnji dan divjala vroča bitka. Kmalu amo dospeli do strelskih jarkov, kjer Je bila zakopana naša pehota. Bili so ti jarki majhne luknje, ne tako gldboke kakor poaneje, ko Je vojak lahko stal pokonci v njih. Naša pot je šla dalje preko bojišča, na katerem so Ittala trupla naših in makih vojakov. Med mrtvimi amo o pa ali i tudi nekaj krav, ki ao jih krogle ubile.
Z bojišča Je vodila pot akoai gozd in na oni strani amo opa aill vaa in cerkveni atolp, s ka terega je vihrala bela taatava Uatavlll amo ae opoldne na nekem graščinakem poaeatvu gradičem In velikimi tlvinakimi Hlevi. Vae hleve amo pretaknili, toda našli nismo nobenega konja ne drugih tlvali. Videl aem vojaka, ki ao prihajali ii neke eobe in vaak al je tiščal noa. Gnala me Je radovednost in pogledal aem v adho akoai okno In tam sem zagledal dva mrtva Rusa. katerih trupla ao fte troti nela. Pogledal sem tudi v dru
ge sobe, ker sem mislil, da bom kaj dobil, a ni bilo ničeaar. Pohištvo je bilo razbito in knjige so ležale vaenaokrog. Na steni je viaela velika slika ruskega carja, v čigar glavo je neki vojak iz razposajenosti pognal kroglo.
Od tu amo odšli dalje in proti večeru dospeli v mesto Samo«. kjer amo poleg ruskih vojašnic naili prenočišče. V obcestnem jarku smo našli ruski top, katerega Rusi niao utegnili vzeti a aeboj, ko so se umaknili. Na nekem dvorišču sem o-pazil več gosi in eni sem takoj odaekal glavo. Meni so sledili tudi drugi in potem smo se z gosmi maatili.
Naalednji dan je bil lep in pripravili amo se na odhod. O-krog naa je bilo vae tiho, daai smo vedeli, da je naša konjenica «ovratniku za petami. Okrog poldne je prišlo povelje, da moramo postaviti naše topove ob deani atrani vasi, mi od štaba pa smo Šli na nizki hribček opazovat okolico. Hribček je bil ob-raščen z grmovjem, za katerim smo se skrili. Nedaleč stran, na levi in deani, amo videli naše baterije. .
m
Popoldne je doapel topničar od desne baterije k našemu poveljniku in mu sporočil, da so odkrili sovražnika, ki ae pripravlja na napad. Imel je vse «pisano, kje se sovražnik skriva; sosednja baterija je takrat otvorila ogenj na rusko topni štvo, nakar je tudi naša oddala prvi strel. Našemu poveljniku je bilo znano, v katero smer moramo streljati, toda prva krogla navadno ne zadene cilja, ker pade preblizu ali predaleč Medtem so tudi druge baterije otvorile ogenj in s tem zmešale sovražnika, da ni vedel, odkod prihaja toča krogel. Par-krat je odgovoril na naš "pozdrav", toda krogle so priletele v ozadje. Ruski topničar j i so še pravočasno opazili pretečo nevarnost, ustavili ogenj in se u maknili.
Ko so naši častniki ugotovili umik sovražnikove baterije, »o prišli iz skrivališč in začeli vpiti, naj ustavimo streljanje. Naslednje jutro smo si ogledali teren, ki smo ga prej bombardira-li, a nismo opazili ničesar izrednega. Utaborili smo se za neko vasjo in bili pripravljeni na vae eyentualnostI. ker možnost novega ruskega napada ni bila izključena. Čudno se nam je namreč zdelo, ker je za vasjo gore la neka hiša in tudi na levi in desni strani so goreli ognji, dasi je streljanje prenehalo. Pozneje smo izvedeli, da so špioni v naših vrstah dajali Rusom s temi ognji vedeti, kje tičijo Avstrij ci. Podnevi ao jih obveščali o avstrijskih pozicijah z veterni ml mlini, v nekaterih kleteh pa so imeli tudi telefonsko zvezo z Rusi. Na ta način so dobivali Rusi informacije, kje so avstrijske čete, koliko topov imajo itd. Ta izdajstva ao bila pozneje odkrita in veliko število Špionov je bilo eksekutiranih,
Ponoči se Je sovražnik spet u-maknil nekaj kilometrov in mi smo mu sledili. Dopoldne nasled njega dne smo dospeli na mesto, ki ga je zaaedla prejšnji dan ru ska baterij«, a se je morala u makniti pod točo naših krogel Na tem meatu so Rusi izkopali več velikih lukenj ta svoje topove. Prostor smo si dobro ogledali in videli smo trupla kakih dvajset rutkih vojakov in mnogo opreme, ki Je ostala na bojišču. Mrtvim vojakom smo pobrali kokarde s kap in jih spravili ta apomin. „
V oaadju na drugi strani smo opazili strašne posledice našega dela. Ena od naših granat je treščita na ruske municijske vozove in vse strelivo je eksplodi ralo. Konje, ki so bili vpreženi pri vozovih, Je eksplozija raztrgala in pod njimi so ležala trupla ruskih vojakov. Od voaov je o-atalo le fteleto. drugo Je vae tgo-relo.
(Dalje
Čuden poklic
"Kaj je tvoj oče?" "Bolan!"
"Bedak! Reci mi, kaj dela!" "Kašlja!"
"A kadar je zdrav?" "Potem ne kaalja!" "Sveta nebesa! Vedel bi rad, kaj je tvoj oče, kadar ni bolan, ne kašlja in ne leži v postelji?" "Takrat je zdrav!"
FOKPgLJEK, 23. MARPA
1 Jabolko ne pade dal« ud s—
Sinčič gledališkega rav, J! pride prvič iz šole domov.
"Kje si sedel v soli?" w v, ša oče.
"Parket, druga vrsta, «tevš 1ta 6, levo," odgovori nadobub sinko.
Najzanesljivejše dnevne defc ake veeti ao v dnevniku "Prmm ti." Ali jih čitate vsak d»?1
Italian Linija prenehala t posebnim razredom i parnikih Rex in Savoia
Kablnaka akomodacija in aslon na krovu ae je oddalo tutističneniu ku, kar pom an ja več ugodnosti ta cenejši* razred. Začetkom pTvtbe ^ nika Conte di Savoia iz New Yorka s dnem 25. aprila in na Rexu z
9. meja bo ta "posebni" razred na teh dveh parnikih prenehal in vsa i__
noat 1 Jud »«ice »obe, krov in drugi prostori aa obrnejo turističnemu ratraj tako aporoča Aroldo Palanca, glasni upravitelj Italian Linije Zedioj držav.
Alekaander Trojanovskij, sovjetski poslanik v Združenih državah.
LAHKA KAJA POSLEDICA | DOLGEGA RAZISKOVANJA
Več cigaret je bilo napravljenih v Združenih driavah leta 10S6 kot lca terokoli leto prej, aoglaano s podatki, ki jih je dbral United States Bureau of Internal Revenue. Lani je znašala proizvodnja cigaret v tej deželi več kot Idi bilijonov, torej ako-ro devet bilijonov veC nego 19s4.
Pora at uporabe oigaret je poaledi ca povečane zahteve po lahki kaji. Soglasno z izvedenci, lahke kaja ni mogoče producirabi po starih merilnih metodah. Ima gotove končne značilnosti, ki jo napravi israsito
PrelakovaVni urad izdelovalcev Lucky Strike cigaret je naprimer delal četrt atoletje, da Je proizvedel razmeroma boljšo eigareto—namreč cigareto, ki ima najmanj alabih se-atavin in izboljšano «bogatost okuaa —"Lahko Kajo'\ Posledica tega prizadevanja je boljša cigareta, naprav Ijene Iz bogatega, erelega dela tobaka, moderna cigareta, da odgovar Je modernemu okuau. Razkritja pre iakovalnega itaba tekom teh 26 let ho bila znanstveno uporabljena, da je postala Lucky Strike lahka kaja Tobačna raatlina, kot je znano slehernemu, ki jo pozna, je izredna občutljiva za izpremembe v zemlji ter vremenake razmere. Valedtega Je tobak celo raznolik. Zato so pa, p redno je tobak kupljen za izdelovanje Luckies, podvrženi Ubrani vzorci tobaka kemični analizi, da bo tobak go tovo odgovarjal zahtevam sa Luck i e*
Krati na jedilna aofta na fparniku REX, katera )e bila preje poaebns uko4m privilegirane KU razreda, bo eedaj viltek potnikom turistične** razrefc
Še nekaj drugih prvega razreda ugodnoati in prostorov na parniku Ki se bo oddalo turističnemu oddelku. To so veranda in otročja igralna ter pokrit promenadni prostor na krovu ter velike kabine, akomodacij» i 70 oaeb.
Po poročilu glavnega upravitelja Palanca, bo ta nov aranima pod* turiatične možnosti na Rexu in Savoia, na podlagi potreb akomodaeii» prešlega leta, ob ¿asu nevalne sezone 'turistov, komaj 60 odstotkov turisti nim zahtevam a« je moglo ustreči.
Nova razpredelba prostorov, pravi Mr. Palanca, bode dala italijan edinim preko-atiantakim parnikom ugodnosti, ki se smejo imenovati razredni parniki", turistični razred, ki bo nadkriljeval v vseh ozirih dacije in ugodnosti, število in velikost potrebnih ljudskih sob, prostor» krovu, katerega ae je preje smatralo in ao ga viivali le privilegirana V »vezi a tem nadaljuje Mr. Palanca, "Prvikrat po naiem mišljenju kateremkoli iparniku ae nam nudi priHfka ponuditi take ugodnosti kot U Dedka, zunaj in znotraj kopališča, prostor za «port, rasne igre na nali zato določenem prostoru na krovu, veranda in pokriti promenadni proitti d» bi ponovno omenjali prostorne sobe in kabine s kopalnicami,
_________r__________________ br
Ena najvažnejših značilnosti lah-1 nudijo potnikom v turističnem razredu. V prešli sezoni nam Je bilo
ustreči komaj polovico prošnjam za potnike, ki so povpraševali za proi v turističnih prostorih in so bili vedno razprodani več tednov v na» prodno je bil ¿aa določen aa odtad .parnrkov v poletnem času."
ke keje je njeno kislobno-aHcalijsko razmerje. To ae najbolj vpoštev» pri analizi tobaka rasnih vrat. fte več,
dognali so, da ae celo liatl late rastline zelo razlikujejo. Gornji listi u-tegnejo dati končni aftalijski okus, spodnji« listi se pa nagibajo h kis lobnoett. Samo srednji listi se pri bliivjejo kislobno-alkalijskemu raz morju, potrebnemu «a lahko kajo. Vsledtegia porabljajo v Luckies samo srednje liste.
Drugi temeljni ¿initelji za ohra njenje kislobno-alkalljekega razmerja Ludkies vključujejo pravilno me Šanje In predsegrevanje tobaka ob višjih toplotah.
Kako uspešno Je bilo v Luokiea reemerje vpoštevano, ao ugotovile zadnje kremlčne preizkušnje, ki ka šejo, da imajo druge «liane vrste od 53 do 100 odatotokov več klslobnosti kakor Luckies.
In valedtega nI preaenetljfvo, da dobe kadilci v Luekles lahko kajo bogatega zrelega dela tobaka. I	—(Adv.)
KNJIGE t I P J Udobne bi lukaurioeiu kabina aa prvega razreda pomiku K«, ki bs «d lan v sva. v. n. I. fa I	aaprej drl turističnega razreda.
« .	Knjlševni S tem povečanjem prostorov b« dalo priliko na parnikih H««* i« ^
f	i TT i!	*! 5!" ekomodactje za 77« potnikov v turUtičnih razredih, kar po.uvi ^
ia*io^,r,Lijji t^T" MlU\	^ " imenujejo ^-o^o^na S^J
The Natlve's Return...........|S.H
Ameriški Blovead, slane....... 6.04
Slevenake-Angleška Sloralca ... 1.00
£a|edelei ..................... 1.76
Zakaa Biogeneaije ............ 1.60
Pater Malaveatara v kabarete.. 1.60
JI m m le Htggiza .......tt..... I J*
Hrbtenica. Igra ................s6
Med brati, igra................ .li
Denar la naročilo pošljite m naslov:
PROSVETA
2657 S. I a wn dale Avenne» Chicago, in.
niklh V-ulcania, 8atuwiia In Roma, kateri vozijo le tri razredne P"*** prvi, turistični in tretji razred. Za ceno ki druge ugodnosti o*»™* i pojaanila na naše domače lokalne zastopnike aH pa na glavni ase M drutbe.
TISKARNA S.N.P.J
mum vea
Iz otroških uat
Mala Jerica Je morala paziti na mamino obleko, ki ae je au< šila v sobi pri peči. Cet nekaj čaaa je Jerica zaklicala mami v drugo sobo:
"Mama. ali amem adaj obleko obrniti? Na eni strani je fte čieto lepo rumeno zapečena."
Želodčno Zdravilo Iskreno Priporočano
Chicago, III. — "Triaerjevo grenko viae Jemljem, kadarkoli trpim aa ie lodčnik aH prebavnih eiisdeasnh ie lahko ga Iskreno priporočam vsakomer." — Mrs. Sassnee Pavlos Nik ar t« deled pottkuso« § kakim dragim vajelaim sredstvom Jemljite Trinrr leve grenko rimo, M Je tekom sadajih 44 let dekaaalo, de /e aajbotj neeslu-sdravilo proti taprlja, fAiaom. sla-bema tak«, glavobol«, eemtrnctuu apaaia le podobnim te »s vam Prt vseh lekarnar J*
TRINERJEV KUJtSIR GRENKEGA VINA
Triaer
y tiskarsko obrt spadajocajj?
Tiska rabila ga veselice In «hode, vlzitnloe. * knjige, koledarje, letake Itd. t slovenske®. hrv»M" slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku Id ^
VOÜHTVO TISKARNE APELIRA NA ClÁ*** 8.N.PJ, DA TIBKOVINI NAEOCA V SVOJI TISE AKNI
Vsa poja salla daje »adates
S.N.P.J. PRINTERS
2*57-51 ga LAWNDAL« A VINU«
CHICAGO, ILL.