itev. 92 V Uubllonl, g sredo, dne ZZ. aprila 1908. Velja po poŠti: *a celo leto naprej K 26'— ta pol leta „ „ 13-— ta ietrt leta „ „ 6-50 ,ii en mesec „ „ 2'20 V upravniStvu: celo leto naprej K 22 40 M pol leta „ „ n-20 ia četrt leta „ „ 5-60 sa en mesec „ „ igo /a poSilj. na dom 20 H na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Leto XXXVI. Inserati: Enostop. petltvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. (JredniŠtVO iR v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez -----dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi Sine vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. (JpraVniŠt.VO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — --:- Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188. J*" Današnja številka obsega 6 strani, Italija in Turčijo. Kaj vse tiči za nameravano demonstracijo italijanskega brodovja v turških vodah, to je zazdaj še tajnost diplomacije. Oficielno razvija »Agenzia Štefani« zadevo sledeče: V Derni v Tripoliju so ubili marljivega frančiškana, očeta Oiustino. Giustino je bil nekako predstavitelj Evrope, evropske kulture. S šolami in misijoni je obenem tudi vzdrževal italijanski vpliv v tej deželi, ki bi bila lahko že izdavna postala italijanska kolonija, ako bi Italija ne bila zavozila svoje naseljeniške politike v Abesiniji. Umor Giustinov je italijansko vlado občutno zadel, kajti vedno bolj se utrja sum, da je sam kajmakam - turški guverner -umora kriv. Vrhtega je turška oblast hotela preprečiti osebni in blagovni promet na italijanski poštni ladji med Tripolis— Homs Masrata. Drugo vprašanje jo vprašanje poštnih uradov v Carigradu, Valoni, Solunu, Smyrni in Jeruzalemu. Ostale velevlasti imajo na Turškem svoje lastne poštne urade, kar je v interesu rednosti prometa, Avstrija jih ima 40. Pravice, zahtevati poštnih uradov, Italija seveda nima, sklicevati sc pa sme na predpravice, ki so si jih pridobile druge viasti. Tretja sporna točka so bile sitnosti, ki jih je turška vlada delala neki italijanski podjetniški družbi, ki hoče pokupiti rudniška posestva v Herakleji. Do demonstracije brodovja pa ne bi bilo prišlo, ako ne bi bila italijanska vlada izvedela, da hoče Turčija otvoritev in poslovanje italijanskih poštnih uradov z oboroženo silo preprečiti. Italija je svoje brodovje v Sredozemskem morju mobilizirala na vojno stanje v 16 urah. To si velja zapomniti — uspeli mobilizacije bo vojaške kroge v Italiji v tehniškem oziru gotovo zadovoljil. Brodovje se je z veliko naglico osredotočilo v Oaeti in takoj nato jelo pluti proti turškim vodam. Brodovje je bilo sestavljeno iz treh divizij. Prva divizija: Poveljnik vicc-admiral Francesco Grenet. Ladje: »Rcgi-na Margherita«, »Benedetto Brin«, »Re-gina Elena«, 2264 mož. Druga: Poveljnik kontreadmiral F. Oagliardi. Ladje: »Gari-baldi«, »Varese«, »Francesco Ferruccio«, »Coatit«, 1244 mož. Tretja: Poveljnik kontreadmiral Rocca-Rey. Ladje: »Vettor Pisani«, »Saint-Bon«, »Errianuele Filibcr-to«, »Urania«, 1687 mož. Nekaj ladij se je določilo za rezervo. Seveda bi Turčija na morju proti tej eskadri podlegla. Na turško mornarico sploh ni nič računati. Turčija ima sledeče bojne ladje: tri bojne ladje: »Messoudieh« (9120 ton. Zgrajena. 1874., prenovljena 1901. 42 topov, hitrost 17 vozljev), »Hami-dieh« (zgrajena 1S85., 6700 ton, 20 topov), »Assar-i-Te\vfik« (zgrajena 1868., prenovljena 1906., 4613 ton, 16 topov, hitrost 13 vozljev). Tri križarke: »Abdul Hamid« in »Abdul Medjidieh« po 3432 ton, zgrajeni 1903, vsaka po 22 topov in 22 vozljev hitrosti, »Heibetnuma« iz leta 1890. Tri top-ničarke: »Lufti - Hamayoun«, »Sadul-Bahr«, »Zuhaf«, od 800 do 1300 ton, zgrajene leta 1892. Tri torpedne ladje: »Ma-met«, »Pelenk-i-Deria«, »Shahani Deria«. Dve torpedni križarki, po 775 ton, zgrajeni 1906. Šest rušilcev torped in nekaj torpedovk. V poštev pridejo od teh komaj 4 ladje, pa še te Ic takrat, ko irrtajo — oglje. Nevadno se namreč turško brodovje ne premakne iz »Zlatega roga«, ker nima oglja za kurjavo. Zgodilo se je že pod ministrstvom admirala Gelal - paše, da so častniki prodali vse, kar je na ladjah bilo premakljivega, celo jambore, kotle, topove in žeblje. Kar se pa tiče mornariške) izobrazbe častnikov, se je treba spomniti na otvoritev kielskega kanala, ko je Viljem II. povabil sultana, naj tudi on k slavnosti pošlje eno ladjo. Sultan je ladjo poslal in sicer najhitrejšo, toda rabila je do Kiela dva meseca in je še prišla — po slavnosti... Zdelana pa je bila tako, da je morala, kakor hitro je prišla, v arzenal za popravo... Italija je imela najbrž namen blokirati Smyrno. SDozdaj so veldvlasti blokirale vedno carinsko skladišče in urad v Miteienah, pa sultan se je nato preveč navadil in bi nič več ne izdalo. Ce bi bili Lahi Demo za-sedli, bi vzbudilo sum. da sc hočejo vgnjezditi v Tripolisu — tu so pa Francozi preveč občutljivi. 'Solun ne pride v poštev. ker bi bila demonstracija pred Solunom imela značaj nevpošte-vanja Avstrije, ki igra v Solunu prvo vlogo. Toda predno je moglo italijansko brodovje dospeti v Smyrno, je sultan privolil v italijanske zahteve. Cela akcija je velik vspeh Tittonijeve politike in bo v Italiji zelo utrdila njegovo stališče. Francoski iisti menijo, da je Tit-toni pravzaprav hotel od Turčije izsiliti to, kar je od nje dosegel Aehrenthal. Italija bi se bila v tem slučaju eksponirala za Rusijo, Anglijo in Francijo, da paralizuje nadmoč Avstrije na Balkanu. Toda, če se pomisli, da sta Biilovv in cesar Viljem, ki sta ravnokar bila v Italiji, gotovo odobrila korak Italije, ni verojetno, da bi brodovna akcija Italije bila naperjena proti zaveznikoma Avstriji in Nemčiji. Tittoni je resnični in odkriti pristaš trozveze. Najbolj verojetno je, da je italijanska akcija bila dogovorjena z vsemi velevlastmi brez razlike in da je imela namen sultana opozoriti, da bodo grmeli topovi, ako ne sprejme mednarodnih predlogov glede na reforme v Makedoniji. NEMŠKI CESAR NA KRFU. Nemški cesar je dne 21. aprila zaslišal sultanovo odposlaništvo. Sultanovi zastopniki so zajtrkovali pri nemškem cesarju. ALBANCI IN SRBI. Srbsko prebivalstvo se seli iz Turčije osobito iz Stare Srbije zaradi albanskih izgredov. Begunci puščajo vse v Turčiji. V Srbiji jih morajo podpirati vlada in zasebniki. Srbska vlada je izjavila, da ne pripusti več v Srbijo beguncev iz Turčije. Nedavno so poslale srbske oblasti nazaj v Turčijo 200 srbskih kmetov iz Gilana. Srbska vlada je naprosila Turčijo, naj jim preskrbi, da se povrnejo v svoje vasi in naj jih varuje z vojaki. AVTONOMIJA RUSKE POLJSKE. »Kurjer Waršovski« poroča, da predloži čez pol leta ruska vlada dumi zakonski načrt, po katerem naj dobi Ruska Poljska avtonomijo. Sedanji položaj se ruski vladi ne zdi ugoden za avtonomijo Ruske Poljske. ŠVICARSKI OROŽNIKI NA FRANCOSKEM OZEMLJU. Švicarski orožniki so prijeli na francoskem ozemlju dva iz Genfa izgnana Francoza. Poslanec departementa Haute-Savoie je brzojavil Clemenceauu, da bo za to interpeliral. VLADARSKI SESTANEK, KI GA NI BILO. Črnogorski knez je pooblastil »Agen-zio Štefani«, ko se je vrnil iz Rusije v Benetke, naj izjavi, da ni svoječasno obiskal nemškega cesarja v Benetkah. NOVI FRANCOSKI POSLANIK V PE-TERBURGU ODSTOPI. Politiški krogi izjavljajo, da zapusti novi francoski poslanik v Peterburgu, podadmiral Touchard, že kmalu svoje mesto. Predno ga je zaslišal car, se je dal intervievati in je preradikalno izvajal re-publičanska načela. FRANCOSKE IZGUBE PRI MENEBI. Uradno se poroča, da so imeli Francozi v boju pri Menebi 30 mrličev iu 28 ranjencev. PREPREČENA ZAROTA NA PORTUGALSKEGA KRALJA. V Lizboni so odkrili novo zaroto na življenje portugalskega kralja Manuela, ki so ga nameravali usmrtiti, ko se otvori portugalski državni zbor. Oblasti zapirajo republičane. Ko se otvori v Lizboni državni zbor. bodo pripravljeni vojaki za vsak slučaj. Pot iz kraljeve palače v parlament zastražijo tri vrste vojakov. Kralj , se pelje k otvoritvi v zaprtem vozu, ki ga bo spremljal konjeniški polk. Republičan-sko časopisje svari vlado, naj ne gre predaleč, da Portugalske ne doleti usoda Francoske. OB RUSKO - PERZIJSKI MEJI. Poveljnik jelizavelpolske brigade zahteva, naj mu pošljejo velik vojaški oddelek, da kaznuje perzijske roparje. Roparji prodirajo proti njegovim četam v velikih množicah. Položaj je zelo resen. NAPAD NA GUATEMALSKEGA PREDSEDNIKA. Ko se je podal 20. t. m. guatemalski predsednik Cabrera zjutraj v svojo palačo, je streljala nanj gruča mož iz revolverjev. Predsedniku je odstreljen prst. Napadalce so zaprli. NAPAD V KOREJI. Na Koreji so poizkušali brezvspešno da bi skočil iz tira vlak, v katerem se je vozil japonski generalni Irezident marki I to. LISTEK. Kako postaneš star? Človeku ni do ničesar toliko, kakor do življenja. In vendar ne kaže nikjer več nespametnosti, kakor pri načinu, kako zapravlja in uničuje ta svoj najdražji zaklad. Gotovo, ni še zrastlo zelišče, ki bi varovalo človeka smrti! Vendar pa, če je v prejšnjih desetletjih umrlo od tisoč ljudi 27 do 29, od sredine 1880tih let je pa številka umrljivosti padla na 23 do 22 od tisoča na leto. dokazuje to, da umetnost zdravnikov in skrbnost, ki jo posvečujejo država in občine, kakor tudi razna društva javnim zdravstvenim razmeram, ui ostala brez sadu. In vendar nikakor ni dolžnost samo teli, presti nit življenja svojemu bližnjemu dalje, te umetnosti se mora naučiti vsakdo sam. Vsakdo naj si sam podaljšuje življenje; zato je dal stvarnik človeku razum in voljo. Toda če bi le povsod bilo kaj tega razuma in te volje! Ne da se tajiti, da spoznavajo država in občine vedno bolj, kako zelo spada k njihovi socialnopolitiški nalogi, z zakoni in različnimi napravami pospeševati zdravstveno blaginjo svojih sodržavljanov; tako ima pa tudi posameznik, ki hoče biti sam zase pameten socialen Politik, velike higijenične dolžnosti. Kaj koristijo vse varstvene naprave, vse obrtne naredbe za pospeševanje zdravja, kaj koristi zavarovanje proti nezgodam, starostno in invalidsko zavarovanje, če oni. za katere pred vsem vse te naredbe in naprave obstoje, ravno sami najmanj čutijo kake higijenične dolžnosti in si sami nespametno kvarijo zdravje in umro zgodnje smrti. Ta higijenična skrbnost v nazna-čenem smislu se mora pa raztezati prav tako na zdrave, kakor na one, ki so nagnjeni k boleznim. Kar se tiče teh drugič imenovanih, je dolžnost svojcev, vse žrtvovati, da se ohrani dragoceno življenje. Kako naj pa to gre, če človek ne zna ne sem ne tja v najnavadnejšili točkah bolniške postrežbe? Koliko se greši špecijel-no na tem polju! Neznanje je tu najglobo-kejši vzrok, in koliko bi pač koristilo, če bi se vsaj ženstvo vpeljalo po poučnilt predavanjih v začetne pojme praktične bolniške postrežbe. V mestih je za to že več prilike; mnogo manj pa na deželi. Ali bi se nc mogla tu naša izobraževalna društva porabiti tudi za poučenje razumne bolniške postrežbe, s čimur Iii sc prišlo v okom nebrojti škodljivostij? Ravno na deželi je pouka o bolniški postrežbi posebna potre, ha, kajti tu manjka bolniških postrežnic po poklicu mnogo bolj, kakor v mestu, do zdravnika se navadno ne more tako lahko kakor tam, iu špecijelno tukaj ne izostanejo nezgode. Kako je z ozirom na zadnje v občinah na deželi z oskrbovalno omaro? Kako koristna je pač lahko na deželi ta, če se kdo ponesreči in ni dobiti hitro zdravnika, ali če kdo težko zboli in bi potreboval razne drage postrežniške priprave. da bi si olajšal trpljenje? Ampak ni dovolj samo pouk o bolniški postrežbi, ljudem je tudi potreba pouka, kako si naj goje zdravje. Tu se morajo imenovati pred vsem štiri reči, od katerih zavisi umetnost podaljšanja življenja: to je gojenje snage, gojenje potrebnega počitka iu razvedrila in konečno gojenje telesnega utrjenja. Kdor ne pazi v stanovanju in delavnici na snago, tudi nima reda v svojem opravilu. Kdor ne zrači prostorov, kjer biva, se sam uničuje. In prav tako je s hrano in z obleko in vnanjostjo telesa. Snaž-nost v ušesih, nosu, ustih, očeh in na koži, glava hladna in tople noge — to vse skupaj »doktorje stori uboge«. Nikdo ne more tega bolj potrditi, kakor zdravnik sam, in hvala Bogu se povsod še dobe zdravniki, ki so z veseljem pripravljeni na ljudskih shodili poučiti ljudi o takem načinu varovanja zdravja. Če zdravnik govori o zmernosti, bo poučeval tudi o alkoholu. Ravno zdravniku kot strokovnjaku in poznavalcu stvari bodo ljudje prej verjeli, kako škodljivo vpliva alkohol na človeško telo. kakor pa komu drugemu. Seveda ne bo nikdo zahteval, da mora postati kdo kar takoj po takem predavanju abstinent; ali pri marsikaterem bo tako predavanje mnogo doseglo. O pravem razvedrilu in njegovi meri bi ne bilo nič manj treba pouka; še več pa o telesnem utrjenju. Tudi tu ni nič vredno preveč, kakor tudi ne premalo. Mere je treba. In ravno kar se tiče utrjevanja, naj bi si sami brez poučnih predavanj zdravnika ne predpisovali nikakih receptov. Eno se mora tu še posebno povdarjati: čim več je prisiljen človek delati v zaprtih prostorih iu mirno sedeč, tem potrebnejša mu je telesna utrditev, in čim bolj postaja z razvijanjem našega gospodarskega življenja tak način dela navaden, tem bolj je potrebna zahteva po utrjevanju, če se naj ne poinehkuži človeški rod vedno bolj in bolj. Mnogo je za domovino in za vero na tem ležečega, delovati v naznačeneni smislu. Ali nam sme biti vse eno, če požre cvet človeškega življenja zaradi pomanjkanja zdravstvene izobrazbe prezgodnji grob? Le zdravo ljudstvo dvigne svoje narodno gospodarstvo trajno v višino in je zmožno varovati podedovano zemljo proti svojemu sovražniku. Le zdravo ljudstvo je uravno ljudstvo; gojenje zdravja v zgoraj označenem načinu zahteva mnogo samo-premagovanja; stvari in utrjuje značaj. Na vse to je treba gledati, če se hoče velik pomen gojenja zdravja v dosego smotra »postati star« jasno spoznati in zadostno upoštevati! VSTAJA NA HAJTIJU. Bivšega ministra Lamiro so 19. t. m. ustrelil vsled razsodbe hitrega soda. V Hajtiju je proglasil predsednik oblegovalno stanje. Železnica na Trisiau. O tem priše »Promet in gostilna«: Da se sme s časom pričakovati ravno v Bohinjski Bistrici, kjer je nameravan pri-četek železnice na Triglav, velikanski tujski promet, dokazuje dejstvo, da je že v poletjih 1906 in 1907 izstopilo na tej postaji marsikak dan na stotine tujcev. Vrhu tega pa bi gradnja te gorske železnice mimo Sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru, Starih Fužin in čez Velopolje ne delala posebnih težkoč, vsled česar ne bi bili troški in obrat posebno veliki. Nikakor pa ni s tetn rečeno, da je to edina proga, s katero bi se zvezala Bohinjska Bistrica z vrhom Triglava. Uvaževale so se vsestransko tudi druge proge v tehniškem in troškovnem oziru. Kakovost sveta, po katerem naj bi tekla železnica na Triglav, je taka, da bi sestala železnica iz dveh delov. Del proge po dolini Save proti jezeru, od tam proti Fužinam, skozi Mostnice in Voje proti Ve-lem polju nima v dveh tretjinah svoje dolžine nobene posebne napetosti. Šele rebra, ki zapirajo dolino Voje, zahtevajo strmo progo: zadnji konec proge od Velega polja pa do vrhunca pa jako strm. Vsled tega je mogoče skoro za večino proge prirediti navadno železnico (adhesijsko železnico); v ostalem .strmem delu pa bi se tež-koče premagale z zobno železnico, oziroma z žično vrvjo. Pozneje se jc sprožila misel, namesto ozkotirne železnice med postajo v dolini in Velein poljem zgraditi za urejen promet z avtomobilom primerno cesto. Po natančnem premišljevanju se je dognalo, da bi ta način bil jako priporočljiv radi nizke cene, a bi imel vrhu tega še marsikatero prednost. OBČNI ZBOR »DEŽELNEGA POMOŽNEGA DRUŠTVA ZA BOLNE NA PLJUČIH NA KRANJSKEM« se je vršil včeraj ob 6. uri popoldne v zbo-rovalnici občinskega sveta na magistratu. K zborovanju je prišel tudi državni poslanec g. Fr. Povše. Gosp. grof Rudolf Cho-rinsky je otvoril občni zbor in pozdravil navzoče. Nato je prečital svoje tajniško poročilo glavni tajnik dr. Demeter vitez BIeiweis-Trsteniški. Iz tega posnemamo, da je bilo delovanje v preteklem letu osredotočeno na oskrbovalnico za jetičnike, ki se je ustanovila v Ljubljani in o kateri je podal društveni zdravnik dr. Avgust Le-vičnik obsežno poročilo v tiskanem poročilu o društvenem delovanju. Oskrbo-valnica ie imela v preteklem letu 21 rodbin s skupaj nad 100 rodbinskimi člani v .stalni oskrbi. Nje delovanje je bilo v prvi vrsti profilaktiško in je obstajalo v tako-zvanem domovnern odvračanju jetike, to je v vsakem slučaju se jc glede življenja in stanovanja jetičnikov ukrenilo vse ono, kar je potrebno, da sc bolezen ne razširja ali z drugo besedo, da se ne pojavijo novi slučaji tuberkuloze. Društvo ima premoženja 8281 K 22 h, investiranih ima v kupljenem stavbišču za oskrbovalnico 10.000 K, zdravljenje v zdraviliščih, domovno odvračanje jetike je veljalo 249.3 K 42 h. Iz tiskanega zdravniškega poročila g. dr. Avgusta Levičtiika posnemamo sledeče: Od meseca marca do decembra 1907 je bilo naznanjenih 27 slučajev bolezni v družinah. Pri teh je preiskava v 24 slučajih pri enem ali več članih dognala jetiko. V treh slučajjh oskrbovalnica ni nadalje postopala, ker so bila obolenja netuberku-lozna: v enem slučaju slabotnost vsled pomanjkanja hrane, v enem slučaju naduha, v enem slučaju kroničen bronhialen katar. Izmed teh 24 slučajev, pri katerih je bila tuberkuloza bodisi pri enem, bodisi pri več članih družine očividna, se dva bolnika nista več oglasila v oskrbovalnici. En dijak je takoj izostal, ker mu način podpiranja z mlekom in kruhom ni ugajal. Tako je ostalo v oskrbi društva 21 slučajev s skupno 101 osebo. Izmed teh 21 slučajev se je pojavila j e t i k a pri samo posamnih rodbinskih članih 17krat (9 moških, osem žensk), v štirih rodbinah dvakrat ali večkrat. vse skupaj enajstkrat (5 moških, šest žensk). Blagajniško poročilo se je predložilo vsem članom tiskano. Gospod Perdan predlaga, da se izreče odboru absolutorij. — Predlog se sprejme. — Revizorjem se izvolita gg. Perdan in Mayr. — Nato zaključi gospod predsednik zborovanje. Dnevne novice. + O jugoslovanskem vprašanju je državni poslanec dr. Korošec v velikonočni številki »Agrainer-Tagblatta« priobčil čla- nek. Z ozirom na jezikovni boj, ki se bo brezdvomno v najkrajšem času vnel tudi po alpskem deželju, treba, da se Jugoslovani zedinijo in dogovore med seboj priprave za obrambo. Pisatelj zastopa stališče popolne narodne kulturne spojitve Slovencev s Hrvati iu zazdaj kot njen najbližji cilj označuje razširitev zagrebškega vseučilišča in ustanovitev tehnike v Zagrebu. Slovenski poslanci izvaja dr. Korošea — se bodo zavzeli za popolno reciproci-teto zagrebškega vseučilišča in če se bo v Ljubljani osnovalo vseučilišče, bodo poslanci S. L. S. odločno zahtevali, da bo na njej učni jezik hrvaški. + Okrajni cestni odbori. V okrajni cestni odbor litijski je imenoval deželni odbor za svoja zastopnika gg.: Leopold Hostnik, župan v Šmartnem pri Litiji, in Marko Drnovšek, župan na Savi. — V okrajni cestni zastop krški gg.: dr. Janko Hočevar, državni poslanec v Krškem in Franc Šiška, župan na Raki. — V okrajni cestni odbor radeški gg.: Jakob Rižnar, trški predstojnik v Radečah, in Ivan Si-mončič, posestnik v Hotemežu. — V okrajni cestni odbor senožeški gg.: Jakob Turk, posestnik v Hrenovicah in Ivan Jelen, posestnik v Senožečah. r Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana. Deželni odbor kranjski je imenoval v odbor društva za mladinsko skib dr. Evg. Lampeta kot svojega zastopnika. + Učni kmetijski tečaji. Deželni odbor je sklenil, da po gosp. grofu Barbotu uredi razmere pri mlekarskem tečaju na Vrhniki in odslej sam vodi kmetijsko-po-učne tečaje ter stopi v to svrho v dogovor s korporacijami, ki pridejo v tem oziru vpoštev. + Štajerska deželnozborska volivna reforma. Poroča se nam: Deželni odbornik štajerski, dr. Link, izdeluje načrt za volivno reformo. Industrijski kraji se bodo najbrž iz kurije občin izločili. V peti kuriji bod volili le tisti, ki nimajo volivne pravice v ostalih. Okraji za peto kurijo se bodo razdelili po vzorcu državnozborskega volivnega reda, tako da bodo mesta in trgi, industrijski kraji in kmečke občine v posebnih volivnih okrajih volili skupaj. Deželni zbor se snide v svrho posvetovanja o volivni reformi najbrže šele septembra. Nove volitve bodo v pozrii jeseni. Socialni demokrati se že zdaj marljivo pripravljajo. + Kanonično umeščen ie bil danes na župnijo Dobrova č. g. Jos. Plantarič, do-zdaj župnik v Št. Lambertu. + Vzoren zavod je zavarovalnica glede na nezgode v Trstu. Zavarovance, ki imajo pravico do rente, vabijo kar k preisku v Trst. Ne pošljejo jim pa vožnine. A kunštni so pa tudi v drugem oziru. Imamo v rokah zavodovo dopisnico, ki je datirana s 27. minulega meseca. Zavarovancu naročajo, naj pride v Trst v osmih dneh. Vabilo so pa odposlali šele 8. t. m. Zdaj naj pa drži rok zavarovanec, če ima tudi denar, da plača vožnjo. Čudno se nam tudi zdi, da vabijo k zdravniški preiskavi opravičence v Trst. Saj imamo zdravnike strokovnjake tudi v Ljubljani. To so čisto navadne birokraške šikanc. Prav bi bilo, da posvete naši poslanci v državnem zboru vso pozornost tej zavarovalnici, ki je v socialno-demokraških rokah. + Gosposko zbornični član Sickel umrl. V Merami je umrl gosposko zbornični član Božidar vitez Sickel, star 82 let. + Poštne izpremembe. Premeščeni so: poštni asistent Ivan Florijančič iz Novega mesta v Puli I., poštni kontrolor Ivan Hafner iz Gorice v Ljubljano. 2. Poštna oficijantinja 8. čin. razr. je postala Regina Beifuss v Ribnici, 9. čin. razr. pa poštna aspirantiuja Brigita Berlan v Žireli in Amalija Miiller v Trstu 3. Podelilo se je mesto ekspedientinjc na Jesenicah Mariji Hribar v Tupaličah, mesto ekspedienta v Semiču pa poštnemu poni. uradniku Ema-nuelu Kaftanu, ekspedientsko mesto v Slapu ekspedientinji Julijam Richter v Srednji Vasi pri Kočevju in njeno mesto ekspedientinji Matildi Dovžan v Prevojah. Premeščeni so oficianti: Viktor Erker iz Kočevja v Ljubljano 2 in Anton Boc Mz Ljubljane 2 v Kočevje. Upokojena je eks-pedientinja Ana Kaftan v Semiču. k Nesramnost koroškega uradnega lista. V Celovcu izhaja kot najslabši izmed slabili listov, neki časnik, ki se šopiri z imenom »Klagenfurter-Zeitung«. Da jc ta list slabo pisan in šc slabše urejevali, to ve cela Koroška! Ampak, da jc ta list tudi predrzen in nesramen, tega ne ve vsakdo! »Klagenfurter-Zeitung« je uradno glasilo vlade, in to gotovo po vsej krivici! Koroška vlada, ki ni samo za 250.000 Ncm-cev, ampak tudi za 100.000 Slovencev, nas, katoliške Slovence, celo neposredno pusti tepsti po svojem uradnem listu. — Vprašamo: Kako pride uradno glasilo do tega, da se vsaka protestantovska božja služba naznanja v tem glasilu! — Komu na ljubi Koroški more biti mar naučeno govoričenje pruskega lutrskega pastorja v Št. Vidu ali v Celovcu? Je-li 20.000 protestantov več vrednih kot 350.000 katoličanov ? Kako pride uradno glasilo do tega, da je imenovalo g. Grafenauerja »orgljar-skega« kmeta, seveda proti pravemu kmetu Sajfricu? — Temu uradnemu glasilu so tudi prireditve nemške šolske družbe sve.te in važne, one šolske družbe, ki si je stavila v namen podpirati nemške šole v slovenskih pokrajinah in ki stavlja za pogoj svojega podpiranja izključni nemški jezik! Podlo je pa in nesramno, da je pred nekaj dnevi imel ta list nek rumen papir priložen, z napisom: »Kako so izgledali prvi ljudje? Kako je nastal svet in človeški rod?« Priporoča se brezverska knjiga Peterson-Kinberga s tem naslovom! — Kot vzgled se blesti na tej cunji neka slika iz omenfene knjige, ki kaže dve nagi postavi, ki sta pol človek pol merkvica — okrog njiju na tleh in na drevesu se plazijo nagi otroci, ki so na pol opice! Opomba pod sliko pravi: Družina Adam in Eva, ki je bržkone živela na otoku Javi. — Tu naj torej inorda krščanske družine iščejo Abelna in Kajna. — Tvrdka Kleinmayr v Celovcu take stvari razpošilja in jih tudi razstavlja v izložnici. — Deželnega predsednika opozorimo: naj gleda Klageli-furterci bolj na prste! — Ako pa nima v tem oziru nikakega vpliva, vprašamo: mora-li res ravno ta nepomemben in slabo urej'evan list biti vladni list? Usahnil bi itak brž, ko bi se mu od zgoraj ne priliva lo. — Iz radovljiškega okraja. Bil sem te dni v Radovljici in izvedel, da je bila minuli teden vnovič volitev zastopnikov krajnega šolskega sveta, pri kateri je zmagala Vilfan-Žunova stranka, in to tudi z glasovi odbornikov občine Lesce. Všolana je v radovljiško šolo le Nova vas, ali kolikor je župan Zark odbornikov tudi iz drugih ne-všolanih vasi mogel dobiti, jih je privlekel, da pomaga po deželi povsod propadli liberalni stranki, ki se po mestih le po uradnikih drži, k zmagi. Drugo vprašanje pa je to, kakor sem slišal govoriti, da je župan Zark plačal na dan volitve po 2 K odbornikom. ki so prišli volit. Ako je to res, ali ne spada to dejanje pod § 3. zakona z dne 26. jan. 1907? Ako nočejo zastonj priti volit, — naj pa ostanejo doma. Naj omenjam še glede dopisa o teh volitvah v »Narodu«. v katerem je stalo, da bodo drugače zagodli c. kr. okr. glavarstvu, da sem v Radovljici slišal, da tisti godec je učitelj Šega. Če ni, vam bo že poslal popravek, jaz le naznanjam govorico, ki sem jo slišal. — Ponarejeni petkronski tolarji zopet krožijo po vrhniškem sodnem okraju. Pred kratkim je namreč prišla neka stranka plačat davke k davčnemu uradu na Vrhniko ter naštela denar, med katerimi je davčni oskrbnik spoznal petkronski falzifikat ter ga seveda zavrnil oziroma zaplenil. Falzifikat se loči od pravega petkronskega tolarja v tem, da nima čistega kovinskega leska, pri tem je mnogo lažji in ima geslo na obrobju slabo vtisnjeno. Narejen je iz »britanske kovine« in cinka. Ker je gotovo več takih falzifikatov v prometu, je treba dvojne pozornosti pri prejemanju petkron-skili tolarjev; vsak slučaj pa se mora naznaniti oblastvu. — Premeščen je asistent državne železnice g. Avgust Šeme iz Gorice na Jesenice. — Pogreb g. Viktorja Klinarja, po domače Petrana, se jc vršil na velikonočni ponedeljek na Bledu zelo slovesno. Sicer jc.šel gost sneg, vendar pa sc je malokdaj ali pa se še nikoli ni zbralo toliko ljudstva pri kakem pogrebu v naši župniji kot sedaj. Šest duhovnikov je spremilo truplo blagega pokojnika k zadnjemu počitku, veliko število sorodnikov, prijateljev in znancev je žalujoč šlo za krsto, ki se je vozila z mrtvaškim vozom g. Vidalija. Na čelu izprevoda so korakali za svojo zastavo gasilci, za njimi pa se uvrstila dolga vrsta vencev. Velika množica domačinov se jc izprevodu pridružila že pred hišo na Mlinem, spotoma je šc vedno naraščala. Veliko prijateljev (saj sovražnika spričo svoje blagosti menda sploh ni imel), je čakalo pri župni cerkvi, oziroma na pokopališču, tako da se je sijajno pokazalo, kako spoštovanje je blagi rajnik užival. Kvartet g. nadučitelja in župana Rusa jc zelo dobro zapel tri ganljive žalostinke. — Tako se je zaprla gomila nad telesnimi ostanki moža, ki si je po svoji blagohot-nosti in dobrem srcu pridobival povsod spoštovanje, moža, ki jc tudi vedno kazal krščansko prepričanje, da ga pogosto niti liude bolečine niso mogle odvrniti, da ne bi izpolnjeval svojih dolžnosti. Rajnik je dolgo časa vodil renomirani Petranov hotel na Bledu, znan daleč izven mej naše ožje domovine. Bil je dobrotnik ubožcev, za novo cerkev pa je daroval veliko okno nad glavnimi vrati. Zadnje čase je celo nameraval dati na lastne stroške slikati prezbiterij in križno ladjo: kar pomladil se je, ko je pripovedoval, kako si misli slikanje po svojem načrtu in okusu; pa ga je smrt prehitela pri njega lepih načrtih. Naj mu Bog povrne njegove dobrote pa tudi njegove blage namene, ki mu jih ni bilo dano izvršiti! Njegovim sorodnikom, zlasti pa njegovi preblagi gospej soprogi Johani roj. Kotnikovi iz srca želimo, naj jih Bog tolaži ob prebridki izgubi, tolaži zavest, da ljubljeni rajnik že uživa plačilo pri Njem, ki ga je poklical k Sebi na večno radovanje. N. v m. p.! — Iz Postojne. Velikonočni ponedeljek smo imeli tukaj prijetno zabavo. Vrli mladeniči in možje našega »Katol. slov. izobraževalnega društva« so nam vprizorili žaloigro »Garcia Moreno«. Igra je s svojimi lepimi nauki poslušavcem segala v srce. Igralci so izvršili svojo nalogo v splošno zadovoljnost občinstva, katerega se je bilo zbralo okrog 380. Hvalo izrekamo igralcem za trud, občinstvu pa zahvalo za zaupanje, katero ima do izobraževalnega društva. — Bela Velika noč. Tudi na Goriškem so imeli belo Veliko noč. V ponedeljek je padlo v Tolminu pol metra snega; na banjški planoti je metlo, kakor bi cunje trgal. — Iz Bovca so na velikonočni ponedeljek v Čezsočo vozili s sanmi. Padlo je ondi 35 cm snega. — Vipavski hribi, posebno Čaven, imajo bela oblačila na sebi. Tudi na Tirolskem so imeli belo Veliko noč. Na južnem Tirolskem je deževalo, na severnem Tirolskem pa snežilo. Brcnner in Ari sta zasnežena. Najleksen-ški cesti je zmrznil Karol Sokol s Češkega. Tudi v Berolinu so imeli sneg. Sneg ni za-prinesel niti Francozom. Snežilo je po več departernentih. — Naši gorenjski gorjanci so gazili ob praznikih sneg do kolen. — Štajersko je tudi zapadel sneg. Snežilo je ves Veliki ponedeljek. Sneg je zapadel na ravninah marsikje 37 cm visok, osobito v judenburški okolici, kjer imajo večkrat tudi bele Binkošti. — Toplice na Dolenjskem. Sveti tni-sijon se je v vsakem oziru točno po določenem redu vzorno in sijajno zvršil. Vsetn udeležencem bo ostal dolgo v spominu in kolikor toliko pomagal k zveličanju. Z vsakim dnem je rasla množica obiskovalcev, pa tudi gorečnost in navdušenost za sveto delo dušnega prerojenja. Ko so ljudje čč. gg. misijonarje spoznali in culi prve govore, ni hotel nihče več doma ostati, vse jc hitelo v župno cerkev in jo napolnilo do zadnjega kotička. Mnogi niso nobenega govora zamudili, dasi jih je bilo vseh skupaj 26 brez krajših nagovorov pred skupnimi obhajili; celo pisali so doma govore, kolikor so ostali v spominu. Po nekaterih hišah imajo vse govore spisane. Obhajanih je bilo do 2500 oseb. Pri sklepu je bila cerkev tako čez in čez do stopnjic velikega oltarja nabita, da smo se bali nesreče, a vse je gladko poteklo. Stari Gut-man, ki je že 45 let cerkvenik, pravi, da toliko ljudstva ni videl doslej pri nobeni cerkveni slavnosti v Toplicah, kakor pri sklepu sv. misijona 22. marca. Procesija, ki jo je vodil mil. g. prošt dr. Elbert, je bila trikrat tako dolga kot navadno. Božji blagoslov je očividno spremljal milostne dneve. Gospod župnik je v pozdravu gg. misijonarjev rekel, da stavlja sveti misijon pod varstvo presv. Srca Jezusa in brezmadežne Device Marije, varstvo se je izkazalo v vsi svoji mogočnosti. — Bodi izrečena javna zahvala glavnim delavcem preč. gg. misijonarjem, potem mil. gospodu proštu za sklepno opravilo, patru Otokarju in Blažu ter sosednjim župnikom za izdatno pomoč v spovednici! — Za misijonom pride sezona očiščevanja in zdravljenja telesnih udov. V kopaliških prostorih se zna-ži, beli, slika in popravlja že drugi mesec. Marsikaj bodo cenjeni gostje našli novega v Toplicah. Zlasti g. dr. Hubad je izpopolnil lekarno in druge zdravilne priprave ter si nabavil nov aparat za uporabo segretega zraka, s katerim se da doseči do ( 120 stopinj Celsija. Ta način zdravljenja s segretim zrakom se z velikim uspehom uporablja pri lokalnih bolečinah posameznih udov, ki jih povzročuje protin, revma-tizern, ischias, potem pri ženskih boleznih itd. Gostilničarji so se založili z nenavadno dobro kapljico, ledenice so do vrha napolnjene za sodčke okusnega piva. Kot prvi gostje so napovedani mil. g. prošt dr. Elbert. dr. Slane in dr. Aliačič iz dolenjske metropole. Oglašenih je že mnogo gostov za poznejše mesece. Z veseljem bomo sprejeli stare in nove goste ter jim postregli v vsakem oziru. Da so cene za stanovanja in hrano čudno zmerne in da sc zdravje v nobenem kopališču za tako majhne denarje ne dobi, to ve ves svet. Uljudno vabimo gosposke in kmetske bolnike na obisk in jim že danes kličemo: Veselo Alelujo, veselo svidenje! — Ameriška eskadra priplove baje na Reko začetkom maja. — O svarilu, katero nam je nedavno bilo poslano iz ljubljanskih fotografskih krogov proti nekemu fotografskemu jetju, ki po deželi nabira naročila, si prepričali, da je bila le mistifikacij; pravljena le iz konkurenčnih trgovskih ozirov. — Avstrijski avtomobilski klub pride 3. maja v Zagreb. Člani kluba posetijo Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Istro. Pripravlja se lep sprejem. — 499 dam na dunajski univerzi. V poletnem semestru dunajske univerze je vpisanih 499 izrednih in rednih slušateljic. — Vlak je povozil velikonočno soboto v Zagrebu na državnem kolodvoru železniškega uslužbenca Andreja Hrastiča in mu zlomil obe nogi. Revež je v bolnišnici vsled silne izgube krvi kmalu umrl. — Istrska razstava. Odbor za prireditev prve istrske razstave se je izpopolnil. Sedaj šteje 20 članov. Razstava bo imela sledeče oddelke: poljedelski, obrtni, trgovinski, umetniški, krajepisni in športni. Ureditev posameznih oddelkov se je izročila strokovnjakom. — Smrtna kosa. Pri Sv. Luciji na Goriškem je umrl po daljšem bolehanju in vsled starosti Avguštin Kovačič, po domače »Drejc«. Bil jc občinski obhodnik nad 40 let.. — Našim delavskim slojem v pouk. »Avstro-ogrsko pomožno društvo« v Ahe-nu objavlja, da jc »Nemška osrednja zveza poljedelskih delavcev« pred kratkim potom časopisja izdala nekak poziv, -čegar strupena ost jc očitno obrnjena proti interesom onih rojakov, ki hodijo delat na Nemško. Znano je, da dobivajo od 1. februarja t. 1. vsi vnanji delavci takoj na meji od nemških oblastev delavske izkaznice na podlagi izkazil, ki so jih prinesli s seboj iz domovine. Te izkaznice so poslej veljavne v Nemčiji, vsa druga izkazila pa postanejo v tistem trenutku neveljavna in brezpomembna. Opiraje sc na to odredbo poživlja osrednja zveza v svoji okrožnici, naj delodajalci vsakega delavca, ki prelomi pogodbo, brez odloka — čc mogoče še tisti dan — ovadijo delavski centrali v Berolinu S. W. II, Hafenplatz 4, ki bo vse potrebno ukrenila, da be dotični delavec izžene in da se mu onemogoči še kdaj priti, četudi pod napačnim imenom, na Nemško. Pri takih ovadbah pa jc treba natančno navesti ime in priimek, rojstne in domovinske podatke kakor tudi številko delavske izkaznice in kraj, kjer se mu je izdala. Cc je rojstni kraj neznan, naj sc navede, kdo je delavcu preskrbel ali posredoval delo. ker se tudi na ta način lahko doženc njegovo domovinstvo. Ce ima delodajalec morda kako tu- ali inozemsko delavčevo izkazilo, jc tudi tisto priložiti ovadbi. Potem bo naloga delavske ccn-trale, da sc delavcu, ki je pogodbo prelomil, res temeljito posveti... Z ozirom na te odredbe in taka izvajanja je jasno, da skrbi ta organizacija samo za koristi delodajalcev in sicer na očitno škodo delavstva. Vsak delavec torej, ki hoče v Nemčijo, mora imeti vsa svoja izkazila v najlepšem redu, kajti sicer mu prete velike sitnosti in morebiti celo izgon. k Nevarnega, že dolgo časa zasledovanega vlomilca Valentina Trosta so prijeli v celovški okolici, ko je za velikonočne praznike svojo mater. Štajerske noulce. š Velik vpliv »Narodne« stranke na ljudstvo. V St. Jakobu v Slov. goricah je imelo novo liberalno gospodarsko društvo v nedeljo, dne 12. aprila, svoj poučni shod. Bilo jc na tem liberalnem poučnem shodu blizu pet nemškutarjev, ki so itak vedno v gostilni. Isti dan je imelo katoliško izobraževalno društvo v privatni hiši svoj poučni shod. In na tem je bilo nad 150 ljudi. Govoril je na shodu č. g. E. Vračko in ljudstvo ga je z velikim zanimanjem poslušalo. š Občinska volitev v Stoprčah. Iz Rogatca smo dobili prepozno za včerajšnjo številko brzojavko: Občinska volitev v Stoprčah se danes ni vršila, akoravno se preložitev od županstva ni naznanila. — Skrajno ogorčeni mnogoštevilni volivci so takoj poslali pritožbo na glavarstvo. š Št. Ilj v Slov. goricah. V »Braniku« in v »Domovini« jc bilo pred kratkim brati, da bodo mariborski Slovenci rešili St. Ilj, to važno postojanko na meji. V St. 11 ju so se vse krave smejale vsled te novice. Mariborski »Narodovci« pa se neizrečeno veliko brigajo za St. Ilj. Ce se ne bomo sami branili, ti liberalno navdihnjeni mariborski Slovenci nas pač ne bodo rešili. Do zdaj še nihče ni mezinca ganil za nas. Na ustih imajo ljubezen do naroda, a v dejanju je še niso pokazali. Le sem pridite zalagat vaš denar! š Kinematografično gledališče pogorelo. V Ptuju je pogorelo ondotno kinematografično gledališče. Škode je 20.000 K, a je škoda pokrita z zavarovanjem. Ko jc mati lastnikova zvedela o požaru, zadela jo je kap. Zgrudila se je mrtva. Ljubljanske noulce. lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani priredi v nedeljo, 26. aprila 1908 gledališki večer v svojem domu, Komenskega ulice št. 12. Spored: 1. Buchner: Srečko v nesreči, kuplet, poje g. J. Ložar. 2. * * * »Moj dom«, zbor. 3. K. Bendel: »Na planine«, zbor. 4. 1. pl. Zaje: »Zrinjsko-Frankopanka«, zbor. 5. L. Kron: »Poljski čuvaj iz Zvitodola«, kuplet, poje g. J. Ložar. 6. Okrog zemlje v 80 dneh. Burka v šestih slikah. Po Jul. Verne. — Vstopnina: Sedeži od I.—IV. vrste po 1 K, od IV.—VII. po 80 vin., od VII. do XII. po 60 vin. Stojišča po 30 vin. — Začetek ob 7. uri zvečer. lj Telovadni odsek S. K. S. Z. v Ljubljani vabi k II. javni telovadbi, ki jo priredi s sodelovanjem nekaterih članov drugih odsekov v nedeljo, dne 3. maja 1908.. v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Spored: 1. Rajalni nastop. 2. Proste vaje. 3. Nastop naraščaja. 4. Orodna telovadba. 5. Alegorična skupina. 6. Rajalni odhod. — Začetek točno ob 5 uri popoldne. — Pri javni telovadbi sodeluje slavna c. kr. vojaški godba 27. pešpolka kralja Belgijcev. — Vstopnina: Sedeži na galeriji nad vhodom in odrom po 2 K; sedeži ob straneh galerije po 1 K; stojišča na galerijah in v dvorani po 60 vin. — Zvečer ob 8. uri v veliki dvorani komerz. Pri ko-merzu sodelujejo iz prijaznosti pevski zbor S. K. S. Z., pevsko društvo »Ljubljana« ter vojaška godba. Vstopnina h komerzu 40 vin. lj Ljubljanske občinske volitve. Danes je volil 111. razred, ki ima letos skupno 2761 volivcev (lani 2490). »Zmagali« so, kakor je bilo pričakovati, kandidatje ljubljanskega magistrata, ki so dobili: Fran-chetti 566, Likozar 560, Turk 539, Vidmar 559, Ušeničnik 544, Pavšek 531 glasov. — Socialno - demokratični kandidatje so dobili: Petrič 365, Kristan 354, Mlinar 357 glasov. — Lani so dobili magistratovci v III. razredu tudi največ 566 glasov, socialni demokratje okolu 327 glasov. Med liberalnimi glasovi jc vedno polovica pooblastil. Sedanji magistratni absolutizem torej ne stoji nič kaj trdno, in bi ga skupni nastop opozicionalcev lahko prevrnil. Pet glasov je danes dobil tudi g. Peter Mate-lič, ki je te dni nabil po ljubljanskih vogalih velike lepake: »Smrt podganam in mišim!« Nekateri volivci so bili mnenja, da so to Mateličevi volivni lepaki in tako jc dobil pet glasov »g. Peter Matelič, preganjavec smeti, miši in podgan.« Štiri glasove je dobil g. Proscnc, 8 g. Meglič, Stamcar 4. po en glas so pa dobili gospodje: Svetek, Hauptmann, Simon Treo, Preskcr, Bajer Mihael, Jos. Skerjanc, Jos. Debevc, dr. Lončar, Cankar, dr. Dermota, Vikt. Koeli-ler, Jos. Boštjančič, Nikolaj Spence, Alojzij Kališ. Po en glas so tudi dobili: Karol Go-vekar, ravnatelj hotela »Union«, policijski svetnik Lauter, Ivan Kavčič pl. Zancek, Boltatu Pepe iz Kudeluga in dr. Pavel Grošelj. Komisija je razveljavila glasove za gg. Lauterja in Kavčiča, češ, da sta mestna uslužbenca, Boltatuga Pepeta, ker ga natančno v komisiji nihče ne pozna in dr. Pavla Grošelja, ker je premlad. — V petek voli II. razred. 1 j Električna cestna železnica usmrtila dečka. Prehitra vožnja ccstnc železnice na Dunajski cesti, jc danes zahtevala človeško žrtev. Kljub prehitri vožnji cestna železnica ni doslej imela zadostnih varnostnih naprav, tako da jc danes učenec kovaškega mojstra g. Demšarja, 12 in pol letni Ciril Barič. doma iz okolice Dutovlj na Krasu, ko jc stopil iz Frolichove veže, bil od tik pri trotoarju vozečega voza električne železnice pobit na tla in ker voz ni imel nikake varnostne mreže, jc deček prišel popolnoma pod voz. Voz jc ubogega dečka tako zmečkal, da so dečku gledale vun čreva in da je bil potisnjen do zadnjih koles. Voz so morali dvigniti z dvigali, da so mrtvega zmečkanega dečka spravili izpod voza. Nesreče je kriva skrajna brezbrižnost za varnost ob divjanju električne cestne železnice po mestu. Ciril Barič je bil sirota in ga je imel kovaški mojster Demšar v začasni oskrbi. Ij Zlati časi za ljubljanske hišne posestnike. Tržaška »Edinost« jc priobčila zanimive podatke o draginji ljubljanskih stanovanj za časa kongresa vladarjev v Ljubljani leta 1812. Baron Gustav Neu-staedter jc iz tajne kabinetne pisarne o tem pisal zasebno pismo svojemu prijatelju Ljubljančanu Josipu baronu Erbergu. S petmesečno najemščino od januarja do konca majnika so sc nekatere hiše več nego popolnoma izplačale. Najslabše luknje v kakem podstrešju sc ni dobilo ceneje kot za 45 K mesečno. Potem navaja nastopno: Rusi kancelar stanuje v hiši deželnega sv!etnika Laurina in plača za 7 sob mesečno 5600 K: ruski generalni po-bočnik grof Uscharofsky pri grofu Stubcu-berg, plača mesečno za tri sobe 2100 K. Pruski krali stanuje v hiši barona Leo- polda Sternberg, plača 8750 K; grof Har-deuberg pri trgovcu Callais, plača za 4 sobe 2150 K. Napoljski kralj stanuje v hiši Bezos, plača 8750 K; knez Ruffo o hiši barona Sclnveigerja, plača za 9 sob 3850 kron. Najvišji komornik grof Wrbno stanuje v hiši grofa Tliurna pri deželnem svetniku Bussau in plačuje mesečno za 3 sobe 1750 K. Fml. in cesarjev generalni pobočnik baron Kutschera pri deželiVem svetniku Wuga, plača za 3 sobe 2450 K. Najvišji dvorski mojster grof Wurmbrand v hiši barona Lazzarini, plača za 3 sobe 2800 K. Polkovnik generalni pobočnik pl. Ackhardt pri dr. Aberlu plačuje za 3 sobe 1580 K Komornik grofa Falkenhayn in Waldstein pri trgovcu Wisiak, plačata za 3 sobe 2100 K. Dve dvorni dami pri grofu Josipu Thurnu, plačata za 4 sobe 2980 K. Uradnika tajnega kabineta vitez pl. Wara-dy in pl. Sorsich stanujeta brezplačno pri deželnemu svetniku Gogala. Br. Nikolaj Host, cesarjev osebni zdravnik, stanuje pri dr. Pfandt in plača za 2 sobi 1580 K. Dvorni kontrolor Karol vitez pl. Cockel-berghe v prvem nadstropju v hiši barona Lazzarini, plača za 3 sobe 1580 K. Konce-pist pri naivišjem komorniškem uradu baron Neustadter pri dr. Kallanu, plača za ,3 sobe 1920 K. Adjunkt c. kr. blagajuice Karol vitez Mayer stanuje pri »Divjem možu« in plačuje na dan za 3 sobe po 70 K. Minister knez Metternich stanuje v hiši barona Zoisa s svojimi uradniki in ima na razpolago 22 sob — plačilo »a diskretion«. Pruski državni in kabinetni minister Kristijan grof Bernstorff stanuje pri trgovcu Kuekh in plačuje mesečno za 5 sob 2150 kron. Francoski poslanik na cesarskem dvoru Viktor dc Riquet Martiuis de Cara-man pri grofu Viktorju Allton, plača za 9 sob 4200 K. Angleški poslanik Karol Lord Stewart pri trgovcu Tauss, plača za 9 sob 5600 K. Švicarski poslanik Ferdinand baron Miillcr pl. Miihlegg pri baronu Gal, plačuje za 2 sobi 1580 K. Avstrijski poslanik v Luki (Lucca) Ludvvig grof Bombel-les pri baronu Elsner, plačuje za 3 sobe 1580 K. Barol baron liuby-Gclcny, avstrijski poslanik na badenskein dvoru, stanuje pri trgovcu Zeschko in plačuje za 3 sobe 2980 K. Karol baron Vincent, avstriiski poslanik v Parizu pri grofu Colloretto, plačuje za 3 sobe 2150 K. Karol grof Rai-gecourh in Josip grof Esterhazy, službena komornika pri neapolskem kralju v hiši kneza Auersperga, plačata za 6 sob 4200 kron. Fml. Anton grof Hardegg, službeni komornik pri ruskem ccsarju, stanuje pri trgovcu Wogo in plača za 8 sob 2150 K. Prestolonaslednik nadvojvoda Ferdinand imel je 11 sob brezplačno v hiši baronice Erberg, ki jc bila njegova »aja«. Veliki vojvoda modenski je plačal v hiši grofa Wajkarda Unexsperg za 6 sob mesečno 4600 K. — To so bili zlati časi za ljubljan-ske hišne posestnike! Ij Na novi Luckmanovi delavski hiši v liranilničnih ulicah ie montirana nova električna ura. I j Umrl je na Tržaški cesti št. 14 prejemnik užitninskega zakupa Viljem Le-nassi, star 51 let. Truplo prepeljejo v Logatec. Ij Gospa Borštnik-Zvonarjeva je včeraj gostovala na zagrebškem gledališču v naslovni vlogi »Gospe Walenske«, jutri gostuje v »Trilb.v«. lj Poročil sc jc nadporočnik Rudolf Lukanc pl. Savcnburg, pridcljen generalnemu štabu z gospodično Modesto Straši-ribka, hčerko višjega štabnega zdravnika dr. Straširibko v Kotoru. lj Pri včerajšnjem naknadnem naboru je bilo izmed 25 nabornikov 14 potrjenih k vojakom. Ij Prijet nevaren tat. Sinoči je prijel policijski nadstražnik Jakob Kcržan v Kolodvorskih ulicah nevarnega tata Jožefa Preka, rojenega 1866 leta v Prebačevem in pristojnega v Šmartno pod Šmarno goro. Prek jc prvotno pri policiji izpovedal, da je Wiliani Cliee, da je doma v St. Paulu v Severni Ameriki in da je po poklicu monter, od svoje žene pa ločen. Pri Preku so našli hranilnično knjižico z vlogo 2000 K, glasečo se na ime Antona Cepel-nika, posestnika v Iški vasi št. 34, katero je temu ukradel. Več o tem tatu priobčimo prihodnjič. Ij Nevaren strel. Včeraj popoldne je nekdo menda s flobert puško ustrelil v okno hiše št. 14 v Škofjih ulicah in ubil šipo, vredno 1 K 20 vin. Ij Na dvokolnici. Sinoči sc ga jc bil nek dobroveliček nekoliko preveč nasr-kal m potem v »rožicah« korakal po Mestnem trgu. Ker jc Ic preveč poljubljal cesto, sc ga jc nek prijatelj usmilil in ga peljal proti Bregu. Ker mu jc pa tam omagal, jc šel prijatelj po dvokolnico iu pijanč-ka naložil in ga peljal med velikim vri-ščem otrok domov. Ij Karambol. Včeraj popoldne sta zadela skupaj na križišču Dunajske ceste pri glavni pošti voz hlapca Petra Kenda in električni voz. Pri tem se je ubila pri električnemu vozu šipa vredna 5 K 50 vin. Ij Umrli so: Marija Mauser, delavka 26 let, Avguština Blaž, delavka, 19 let, Fran Jenko, delavec, 60 let, Antonija Vrankar, pečarjeva hči,3 mesece, Antonija Komatar, delavka, 60 let, Uršula Jerina, delavka, 49 let. SOMIŠLJENIKI!! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah In tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice! Razne stuarl. Velikanski škandal v slkstinski kapeli v Rimu. V sikstinski kapeli v Rimu se jc pri papeževi velikonočni maši zgodil velik škandal. Posredovanjem avstrijskega poslanika so dobili vstop v kapelo dunajski žid, privatni docent Feilbogen in dve Židinji. Pri obhajilu sta se Židinji rinili v prve vrste in bile tudi obhajane. Židinji ste nato sv. hostijo — izpljuvali! Med navzočimi katoličani je vsled tega nastalo silno razburjenje. Nad tako silnim židovskim bogo-skrunstvom je vse ogorčeno. Kuga v Aleksandriji. V Aleksandriji so obolele tri osebe na kugi. Velike železniške nesreče. Pri Šesto Calende (Italija) je zadel osebni vlak s tovornim vlakom. Ranjenih jc deset oseb. Pri Melbournu je zadel brzovlak v osebni vlak. Zgoreli so štirje vozovi osebnega vlaka. Mrtvih je 42, nevarno ranjenih pa 88 oseb. Shod specialistov za bolezni v grlu se jc otvoril na Dunaju. Po otvoritvi mednarodnega laryngo-rinološkega shoda so otvorili laryngo-rinoIoško razstavo. Turški učitelji. Znano jc, da je položaj turških učiteljev še mnogo slabši kot italijanskih in španskih. Sledeča dogodbica ni nobena anekdota, temveč popolnoma odgovarja resnici. Učni ravnatelj v neki provinci jc zahteval od ministrstva, da se odstavi nekega učitelja, ker je na tržen dan sedel v bazarju in prodajal kokoši in jajca, mesto bi poučeval v šoli. V ministrstvu so pa dognali, da dobi ta učitelj od občine na leto >40 kil« (kila = 45 kg) žita in da mu že tekom treh let ni bila povišana plača. Ministrstvo se je učitelja usmililo in ga prestavilo v drug kraj z mesečno plačo 150 piastrov (16 goldinarjev). — Statistika rojstev. Neki statistik, ki ima očividno dan za dnevom 24 ur časa, je izračunal, da se na leto porodi okolo 36 milijonov otrok na celi zemlji, to bi bilo 70 otrok vsako minuto in I'/« vsako sekundo. Ce zibelke teh otrok postaviš drugo pri drugi, dobiš vrsto enako poti okrog zemlje in če pustiš matere z otroci defilirati mimo sebe, po dvajset v eni minuti, pozdravijo tc nazadnje že štiriletni malčki. — Protivojaške demonstracije v pariškem gledališču. V gledališču Ambigu je bila tc dni glavna preskušnja neke vojaške drame, ki konča z usmrčenjem nedolžnega vojaka. Med predstavo so začeli gledalci ropotati in kričati: »Dol z vojstvom!« Pri mestih, naperjenih proti častnikom so burno ploskali, drugi pa so začeli žvižgati. Med odmorom jc nastal hud prepir, in na galeriji so se celo stepli. Najvišja stavba na svetu. Inženir Tournay ic dobil od glavnega odbora svetovne razstave v Bruselju leta 1910. dovoljenje, da sme napraviti velikansk stolp, ki bo visok 400 metrov. Prekašal bo torej Eifflov stolp v Parizu za 100 metrov. Stroški so proračunjeni na 1 milijon 200 tisoč frankov. Služil bo baje zelo dobro brezžičnemu brzojavu. g Poučno potovanje ogrskih poljedelcev na Angleško. Ogrsko državno gospodarsko društvo jc prejelo dopis kralj, angleškega poljedelskega društva, s katerim isto vabi ogrske kmetovalce, da obiščejo Anglijo ter tako vrnejo obisk angleških poljedelcev, ki so bili pred štirimi leti na Ogrskem. Ogrski kmetovalci se odzovejo vabilu ter se je v to svrho sestavil že pripravljalni odbor. Izvoz iz Italije v Avstrijo. V letu 1907. je Italija prodala Avstriji raznega blaga za 151 milijonov lir. V tej svoti sc nahaja: svile in svilnih odpadkov za 21) milijonov, suhega sadja za 14 in pol milijonov, pomaranč in limon za 9 milijonov, koral za 6 milijonov, svežega sadja za okolo 10 milijonov, oljkinega olja za dva milijona lir. Pomanjkanje konjev na Angleškem. Dežela konjev, Angleška, nima za svoje vojstvo dovolj teh živali. Angleška konjenica jc I. marca t. I. štela 11.368 mož, ki imajo na razpolago le 7577 konjev. Naj- lepše konje pokupijo tuje države, in čc bo šio tako naprej, pride Angleška za slučaj mobilizacije v hude škripce. Strašen roparski umor. V Pauu na južnem Francoskem je umoril na prav nečloveški način .13 letni Evgen Verite svojo 82 letno teto. Mladi mož jc vedel, da ima postarna teta nekaj denarja skritega. Hotel joie prisiliti, da mu pove za skrivališče. Starka se je pa branila ter roparja celo podila z metlo. Toda ropar jo je zagrabil in vlekel k odprtem ognjišču na ogenj, kjer jo je držal nad ognjem, lioteč jo s tem prisiliti, da mu pove za denar. Ker tudi to ni nič izdalo, jo je ubil s sekiro. in mtnmm mmiih, VSEUCILIŠKI PROFESOR SCHROT- TER NAGLOMA UMRL. Dunaj, 22. aprila. Vseučiliški profesor Leopold vitez Schrotter je po noči naglo-ma umrl, zadet od kapi. POLJSKI NARODNI SVET. Lvov, 22. aprila. Poljski narodni svet se je danes sešel, da se posvetuje o imenovanju cesarsk. namestnika. SAMOUMOR RESTAVRATERJA. Dunai, 22. aprila. Znani restavrater Hartman je skočil s tretjega nadstropja in se ubil. Vzrok samoumora: bolezen. TIFUS NA OGRSKEM. Budimpešta, 22. aprila. V Ogrski So-botici divja tifus. Tudi v okolici je bolnih 27 oseb. Skupno število na tifusu obolelih je 239. 20 OTROK UMORILA. Budimpešta, 22. aprila. V Debrecinu so aretirali zakonska Kise, ki sta vseh svojih 20 otrok, ko so dosegli starost 1 mesca do enega leta, zadavila. Morilca otrok sta izjavila, da sta davila otroke, ker sta se bala bede. BOJI NA KAVKAZU. Peterburg, 22. aprila. S Kavkaza poroča cesarski namestnik grof Goronzov o nevarnem prodiranju turških čet ter zahteva mobilizacijo ruskih čet. BITKA MED KURDI IN RUSI. Peterburg, 22. aprila. V Lenkoranu na Kavkazu so Kurdi obkolili ruske vojaške čete, ki se komaj ubranijo številnih sovražnikov. Ruska ojačenja korakajo proti Lenkoranu. Utrdbe na Kavkazu so v vojnem stanju. V Kavkaz se poda veliki knez Nikolaj. KONFLIKTI V ANGLEŠKI INDIJI. London. 22. aprila. V Indiji se jc uprl rod Mohmand. Na mejo je odšlo 1200 angleških vojakov. CAMPBELL BANERMANN UMRL. London, 22. aprila. Najženijalnejši voditelj angleške liberalne stranke bivši ministrski predsednik angleški Campbell Bannermann je umrl. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2m, srednji zračni tlak 736-0 mir Caa op.* aoTaaja Stanje barometra » mm 21 9 tvcž 21 7. ijutr. ! <3. pop '27 0 30-2 32 6 Temperatura pa Čeblja Vetreri Sobe 2 £ S S 3 e 6'0 si. jvzh. I dež. ! 3 3 i si. jzah. pol obl i 7 7 115 i sr. zah. | del obl | Srrdnla včerajšnja lom .. •■•I5, norm 10 7» Zahvala. Vsem, ki so nam povodom bolezni, smrti in pogreba naše nepozabne, iskreno ljubljene matere, gospe Ivane Kleindienst podali toliko število dokazov odkritega sočutja, osobito prečastiti duhovščini, c. kr. uradništvu, osobito gospodu upravitelju c. kr. davčnega urada, izrekamo tem potem globoko ginjeni svojo naj-iskrenejšo zalivalo. Kranjska gora, 21. aprila 1908 Rodbina Kleindienst. ŽITNE CENE. Budimpešta 22. aprila. Pšenica za maj....... Pšenica za oktober..... Rž za april........ Koruza za maj..... . Oves za april....... Efektiv: 10 ceneje 11-10 9-40 9 50 6 30 7-15 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja, ki so nam bili izkazani povodom dolgotrajni bolezni in ob smrti našega iskreno ljubljenega očeta, oziroma tasta, strica itd., gospoda Frana Kolimann izrekamo vsem našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo milost, gospodu knezoškofu za blago (.lovljenje trupla rajnika, visokorodnemu gospodu deželnemu predsedniku baronu Bož. Schwarzu, visokorodnemu gospodu dvornemu svetniku grofu Chorinskemu, preblagorodnemu gosp. županu Ivanu Hribar-ju, dalje zastopnikom slav. trgovske in obrtne zbornice, ravnateljstvu ter uradništvu slav. Mestne hranilnice in Kreditne banke, cenj. ravnateljstvu podružnice avstro-ogrske banke, raznim deputacijam društev in korporacij, ki so se bodisi z zastavami ali brez zastav pogreba udeležili. Dalje se zahvaljujemo slav. »Glasbeni Matici" za prekrasno in ganljivo petje v kapeli na pokopališču, cenj. društvu »Slavec" in trg. pevskemu društvu ,Merkur" za lepo in ganljivo petje pri hiši žalosti in na grobu. Končno bodi izrečena naša zahvala darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so vkljub neugodnemu vremenu spremili nam nepozabnega rajnika k zadnjemu počitku. ZahtevajteJtouenca" »vseh 30-stlinah! — Zahtevclte »Slovenca" na Kolodvorih? Izjava. Podpisana Terezija Sajovic, posestnica Podkorenom št. 51, obžalujem, da sem obdolžila Janeza Kramar, posestnika Podkorenom štev. 53, kazenskega dejanja. Izjavim, da je g. Janez Kramar popolno nedolžen. Obžalujem, da sem ga po krivici obdolžila in se mu zahvalim, da mi je odpustil zasluženo kazen. Spretnega 974 1-1 Terezija Sajovic. žagarja sprejme takoj IGNACIJ TACAR, graščina Bokalce pri Dobrovi. 9S2 Izurjene šivilje se sprejmo takoj 986 (2 — 1) == na Rimski cesti Štev. == II. nadstr., vrata 18. Išfce se 956 3 Delavce in delavke tovarniškega posla zmožne „s p r e J m e > tovarna testenin v Šiški. — Plača I po dogovoru. 975 3—t ! _ _ ——---—--------- < Sprejmeta se takoj dve modlstinjl cvent. preddelavki v modnem salonu A. Vivod-MozeHč, I 987 (2-1) Ljubljana, Stari trg 21. stanov za zakonsko dvojico brez otrok ob, pt -feriji mesta z dvema sobama, vrtom -r pritiklinami. Ponudbe na upravo „Sloven' j". Redka prilika. Proda »e prostovoljno jednonadstropna hiša z gospodarskimi poslopji, tik okrajne ceste, v jako obljudenem kraju na Dolenjskem, v koji se nahaja že dlje časa dobro obiskana trgovina z mesen. Klasom pripravna tudi za vsako drugo obrt, pod jako ugodnimi pogoji. ^Pojasnila dobe se pri g. Iw. Jeršetu v Žužemberku. 985 (3—1) v mestu, z gostilno, pekarijo, več stanovanji, 2 kleti, 2 prostorni skladišči ali delavnici, 2 veliki dvorišči,, torej pripravna za vsako trgovino ali obrt, se ugodno proda. — Pismena vprašanja naj se .stavijo pod štev. „244" na upravo lista. 365 30 Zahvala. WpM Za vse izraze srčnega sožalja po vodom smrti mojega ljubljenega očeta gospoda Andreja Jefeačin posestnika v Senožečah ter za častno spremstvo k zadnjemu počitku izrekam gospodu županu in gospodom občinskim svetnikom seno-žeškim, gospodom trgovcem, slavn. gasilnemu društvu, kakor tudi vsem prijateljem in znancem najprisrčnejšo zahvalo. 984 V Ljubljani, 21. aprila 1908. Ivan Jebačin. Zaradi pozne sezone prodaja najnovejšo d»msko, moško, dekliško, deš&o in otroško konfekcijo tudi pod lastno ceno =====---- BERNATOV! skladišče oblek" v Ljubljani, Mestni trg šte#. 5. 576 39 ^^^ Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril na Mestnem trgu št. gostilno „pod Skalco", „pri Jaketu", i (skozi vežo, poleg papirnate trgovine Fr. Iglic) 988 (3—1) ter se priporočam za obilni obisk, zagotavljajoč najboljšo postrežbo, velespoštovanjem Jakob Filip, bivši gostilničar pri „Friedrich-u". 4 Zahvala. Ob prebridki izgubi naše iskreno ' ljubljene matere, oziroma tete in svakinje, gospe 989 Ivane Jeglič nam je došlo toliko število dokazov iskrenega sožalja, da se moremo le tem potom zanje zahvaliti. Posebej se pa zahvaljujemo preč. duhovščini, osobito gospodoma župnikoma Tom. Potočniku in Jan. j| Krst. Trpinu, gosp. gimn. prof. dr. Ivanu Svetina, gospodu katehetu Iv. Mlakarju, gosp. okr. zdravniku dr. Ig. Jeločniku, slavn. prostov. gasilnemu društvu ter vsem, ki so kakorkoli izkazali predragi pokojnici zadnjo čast. Selo Žirovnica, 22. aprila 1908. Žalujoči ostali. Elegantni po meri površniki in obleke v poljubnih cenah in najboljši izvršitvi. Vsled vedno naraščajočih naročil sem oddelek ^a izdelovanje oblek po meri zdatno povečal. Judi sem nabavil večjo zalogo inozemskega in pristno angleškega blaga. tfunc zaloga in izdelovanje oblek Ljubljana, Dvorni trg št- 3. žnica s w $K»Bjeti»» % glavnica I I I K 2,000.000. I I Ljubljanska krsdiina banka v Ljubljani, Stritarjev« unče štev. 2 žrebanje glavni dobitek priporoča promese na 3"/0 zemlj. kreditne srečke II. em. po K 5 50 5. maja 3% z*m (prej Henrik Welss) Dunaj, XIV/3, Sechshauserstr. 5/10. Pred kričečimi reklamami in hvalisanimi manj vrednimi ponarejanji se svari. Dež. lekarna pri,Mariji pomagaj' M. Leustek Ljubljana, Resljeva c. I zraven eesarja Franc Jožefovega jubil. mostu priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto In sveže Dorševo med. ribje oljerafiokPursea bavljivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano tanno=chinin tinkturo za lase, katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z rabilnim na-vodom I K. 210 48—13 Slovita Melusine ustna in zobna Vnrf/I deluje izborno proti zobobolu in gnji-V UUu lobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K. Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat. f ■ f h ■ n m n Globus Najboljše čistilo n a Svetu Sinperjevi šivalni stroji kupujejo naj se le v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku. 693 10 Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabeče ime Singer, kajti naših Šivalnih strojev ne oddajamo prekupovalcem. marveč jih občinstvu naravnost prodajamo. Singer Co., akc. družba za šiv. stroje Ljubljana, Sv. Petra oesta &tev. 4. IVAN PENGOV podobar. Izdelovateli oltarjev itd. naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je pre» vzel znano 2795 52—10 podobarsko delavnico umrlega g. And. Rovšeka, Kolodvorske ulice Stev. 20. Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOietnega praktičnega del« pri rajnkem g. Rovšeku pridobil sem »1 toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj. ! Novost! Zastonj in poštnine prosto naročajte moj —^ q novi veliki cenik s koledarjem o ki obsega vsakovrstna darila in druge družini vedno dobro služeče predmete. - ^. y* žr. Čuden, urar in trgovec v Ljubljani. 959 2 U d«! elegantne klobuke Za otroke! ter vsakovrstne modele priporoča 2237 {ji Ljubljana 21. A. Vivod - Mozetič Modni salon trgovsko modnega blaga itd. Popravila klobukov oeno in fino. Zunanja naročila točno. Filijalka v Kranju na Glavnem trgu. tropinovec kranjski brinjevec Odlikovano v Parizu. ; se dobi v sodih od 60 litrov ; naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v veležganjarni in rektifikarni sadja M. Rosner & Co., Ljubljana, Spod. Šiika, poleg Kosler-jeve pivovarne. Predstave se vrftijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure pradpoldne in od 3. do 9. ure popoldne. Kinematograf EDISON i i Dunajska cesta nasproti kavarne y,Europa". i s Danes v sredo nov spored. 166 Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-: i žani ceni. i i 944 8 3 Razglasilo. V smislu § 43 prenarejenih, z razpisom c. kr. deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne 1. aprila 1908, štev. 6406 potrjenih pravil ,,Mestne hranilnice ljubljanske" naznanja podpisano ravnateljstvo nastopne spremembe oziroma nove določbe teh pravil: 1. Pokojninskemu zakladu za uslužbence »Mestne hranilnice ljubljanske' se sme z dovoljenjem politične deželne oblasti iz vsakoletnega upravnega dobička prispevati k večjemu 5% tega dobička. Pokojninski zaklad, v kolikor obstoji iz takih dotacij, je del reservnega zaklada (§ 4). 2. Hranilnica obrestuje vloge, vložene I. in 16. v mesecu, takoj od istega dne, vloge, vložene v dneh 2. do vštetega 15. in v dneh 17. do vštetega zadnjega, pa od 16. istega, odnosno od 1. prihodnjega meseca (§ 8). 3. V slučajih sodnijskih preodkazov ali zapuščinsko-oblastvenih prisojil hranilničnih ulog se izplačajo vložena glavnica in obresti le, ako se doprinese poleg hranilnične knjižice tudi sodnijski preodkazni sklep odnosno prisojilna listina (§ 23, 24. nov.). 4. Hranilnica je tudi opravičena : a) da naloži reservni zaklad do 10% njega iznosa v delnicah „Usredni banky českych sporitelen" v Pragi za kar pa mora v vsakem posameznem slučaju prositi potrebnega odobrenja pri predstojnem političnem deželnem oblastvu; b) da dotuje poseben zaklad kot posojilnico za osebni kredit zaupa vrednim malim posestnikom in obrtnikom iz 5% vlog presegajočih sredstev reservnega zaklada (§ 25, 24. nov.). 5. Pri izžrebnih papirjih se posojila ne sme dati nad 3/4 najmanjšega dobitka, ki se po odbitku pristojbin pokaže po črtežu za žrebanje (§ 25, 26. nov.). Ob jednem se naznanja, da se prične obrestovanje vlog po določbi § 8 pravil z dnem I. majnika 1908. t^aunateljstuc „lT)estne hranilnice ljubljenčke". mmmm^mmmmmmmmfmm&\ posojila za vse stanove na osebni kredit ali proti vknjižbi po bančnih usancah in eskomptiranje menic posreduje strogo solidna in zanesljiva domača firma proti 5 — 61/2°/o obrestmi in neznatnimi posredovalnimi stroški. Predplačila (Vorspesen) se ne zahtevajo. Hitra in najtočnejša izvršitev zajamčena. Ponudbe pod šifro: ,,Najcenejše posojilo" na upravništvo tega lista. 948 3-2 Zdravilišče Bled! Dve novozgrajeni vili (vsaka za eno rodbino) s 5 sobami, kuhinjo, verando, balkoni, vrtom, elegantno opremljeni, se prodasti. — Krasna lega, izgled na jezero in planine. — Naslov pove upravništvo .Slovenca". 916 3-3 mmimmmmmmmmmšm® t. kr. oblastvena potrjeno i- 32 udi lisca za Rrojno risanja branja vfesiR Lju&ijM, Stari tri & 28. a OcDi se tudi kroj no životni meri. ® C. In kr. dvorni založnik In papeiev dvorni založnik lirj o 5 ■ lekarnar DuncOska cesta (fokarna pri angelju) •petovMO odlikovan, priporoča nastopne preizkusna izdelke- , Antirrheumon" trganju In podobnim revmatičnim bolečinam. 1 steklenica stane 50 h. Salmijakove pastUo.giS: pavost in kašelj, razkrajajo sliz. 1 Skatljica stane 20 h, 11 Skatljic stane 2 kroni. ^alai/rin.to Trinn vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, blede In slabotne vmu otrokC) Iahko prebavij|v železnat izdelek. Ena polliterska stekl. 2 kroni. PoStni zavoj s 3 steklenicami K 6 60 franko zaboj in poštnina. THnlztnra ia. frolrtriAn je želodec krepilno, tek vzbujajoče, prebavo in odprtje linKtUra za zeioaec 'te|e8a poapeiujočesred8tvo. 1 steklenica 20 vin. ——Naro&ila se to&no izvrfte proti povzetju. ——— Rokavice ja dame, gospode In otroke. Clace svilnate, tricot in cvirnaste. — Moderne kravate, petlje, samovejnice, vedno novosti v najveljt Ijberl pri ?. JY[agdič, Zjubljana, Prešernove ulice štev. 7. 766 4 c 932 3-2 i|| n\ihctel Kasfner, Ljubljana, i i Zalega tržaskib rafinerij mineralnega elja Trstu priporoča svojo stalno zalogo: olje za snaženje, olje brez leska, vasellnovo olje, olje za Dieselove stroje, olje za vretena, vulkansko olje, olje za cilindre, olje za kompresorje, mast za stroje. Bencin, zadačen in nezadačen — petrolej, dvokronski in trokronski kakor tudi carsko olje v sodih in škatljah po ===== najnižjih dnevnih cenah. ===== oSU Meščanska restavracija, Sv. Petra cesta 47 (prej Hafnerjeva pivnica). Podpisani dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da bom otvoril v soboto, dne 18. t. m., na novo urejeno V v mestons 947 4-3 restavrater. :: (prej Hafnerjeva pivnica, na Sv. Petra cesti štev. 47. :: Točilo se bode priznano dobra pristna vina iz najboljših vinskih goric, dolenjec (cviček) iz Gadove Peči in Drenove, fini bizeljec, vipavski rizling, burgundec, dalje izvrstna istrska vina: refoško in svetovnoznani kraški teran. Dalje v obče priljubljeno plzensko pivo (prazdroj) iz meščanske pivovarne v Plznu ter pri?nano dobro puntigam-sko marčno in bavarsko pivo. Izvrstna dunajska in italijanska kuhinja. Vedno sveža gorka in mrzla jedila. Poleg moderno opremljenih popolnoma prenovljenih restavracijskih prostorov je dalje slavnemu občinstvu na razpolago prostorna in prijazna v i mm m um I o 4fc M urejena po dunajskem vzorcu. Postrežba točna in solidna. — Cene primerne. Sklicuje se na svojo večletno prakso, katero sem si pridobil kot restavrater v raznih najfinejših restavracijah v Gorici in Trstu, sem si v svesti, da bodem v vsakem oziru vstregel sl. občinstvu kar najbolje. Za obilen obisk in naklonjenost sl. občinstva se najudaneje priporoča A. Dekleva r-Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVOVAKERT Žalec in Laške priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta; ,Salvafori (črno pivo a la monakovsko). Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). » pe$ityati>e no dem sprejema restavrater »JCorednego ©orna" g. I(r ž I jI nI K. (Telefon |t, 82.)