UDK 808.63-32(091) Velemir Gjurin
Filozofska fakulteta, Ljubljana
IZ BESEDIŠČA DALMATINOVIH REGISTROV II*: GESLI HOD, RAVEN SHENA
Opisane so pisavne, oblikoglasne, oblikoslovne, pomenske in etimološke značilnosti iztočnic hot (hod) in raveniena v Dalmatinovih Registrih oz. Peteroknjižju (1578) in Bibliji (1585), na kratko pa tudi poznejša usoda teh dveh besed. Dalmatin je obe rabil dosledno kot strokovna prevedka za Lutrovo Kebsweib = hebr. pi(j)legeš, tj. 'stranska žena'. V Peteroknjižju je rabil hot, ki je kakor Kebsweib pomenska preusposobitev že zastarevajoče vsakdanje besede; v Bibliji pa jo je zavrgel v prid namenskega neologizma raveniena (verjetno kalk po nem. Nebenfrau), da bi se izognil morebitni negativni konotaciji. Čeprav je torej zvesto sledil Lutru, je bil prevajalsko in interpretacijsko tudi novotarski, in celo moderen (glede na podobnost izraza stranska žena v današnjih slovenskih prevodih Sv. pisma).
The spelling, morpho(no)logic, semantic and etymological characteristics of the entries hot (hod) and raveniena in Jurij Dalmatin's glossaries known as Register] 1578 and R 1584 are described, and the subsequent fate of these two words is tangentially traced. Dalmatin used them consistently as technical terms translating Luther's Kebsweib = Hebrew pi(y)legesh, i. e. 'concubine' in the biblical sense. Dalmatin's discarding of hot, which he used in his translation of the Pentateuch (1578), in favor of raveniena, which he used in his complete translation of the Bible (1584), happened owing to enlightening translatorial considerations.
Register 1584 ima v kranjskem stolpcu Hod, hud, ravènshenna; koroška ustreznica k temu je Lubfha, bezjaška pa Hotniza. Slednja je v posebnem geslu ustreznica še h kranjski sestavljenki Raven Shena, ta pa s svojim prvim delom (prim, v R 1584 geslo Raven 1 - puoleg 3) nakazuje, da tu hotnica nima pomena 'vlačuga, prostitutka; pohotna ženska' (kakor v SSKJ) ali 'žen(sk)a, ki živi v grehu z drugim moškim, kurba' (kakor posredno pri Skoku 1971: 681),1 marveč pomen 'stranska žena'. Stranske žene so bile »po vrstnem redu... niže od prave zakonske žene«, sicer pa so imele »isti položaj« (Grabner-Haider idr. 1984: 694). O njih se govori v Stari zavezi na več mestih, Devteronomij 21:15-17 npr. daje navodilo, da prvorojenec, tudi če je od sovražene, ne od ljubljene izmed dveh žen (prim. Lubfha), ne sme izgubiti prvorojenstva v prid sinu žene, ki jo mož ljubi; vendar na tem mestu Stare zaveze izraz stranska žena ni uporabljen.
Pleteršnik ima hçd ženskega spola2 z Gorenjskega, vendar v pomenu 'der Gang'
♦Prim. I: Geslo vamp (Slavistična revija XXXVI/3 (1988), 308-10); tu dodajam opozorilo na etimologijo Kerèmpûh < srvn. kerbebuch, kerppuch v Janka Jurančiča Srbskohrvatsko-slovenskem slovarju (Ljubljana, >1986), str. 410.
1 Prim, pri Belostencu pod Pellex opis Kurva, hotnieza Jivucha z-onem, koi fenu zakonjzku ima oz. pod Hotnieza, Prilofnicza (drugje piše tudi Prileficza in Prilejnlcza) razlago Hotnieza zakonikoma chlovika, Pellex. Tudi Mcgiser (1603) ima pod Pellex med nemškimi ustreznicami k lubfha, rauenfhena opis eines Ehemans hur, angl. a wedded manes horlat, holand. eens gehouden mans hoere, p. kurwa z zonatim liegacaea ipd., poleg dalm. hotnieza, madž. kurva in č. ženina, druha zena; v hebrejskem razpredelku pa je tu pileghefeh (prim, tu op. 13).
1 Morda z nepremičnim naglasom, kajti rodilniške oblike ni pripisal, njen nepripis pa pri njem pomeni - vsaj načeloma in pri drugi ženski sklanjatvi - ohranitev naglasnega mesta iz imenovalnika; je
pa Pleteršnikov slovar glede tega skoraj povsem neraziskan (za zapisovanje tipa gora gl. R i g 1 e r 1976: 284).
(kobila ima prav medvedovo hod), torej kot drugospolsko dvojnico k hod hóda / hçd hodâ. Trubar, na primer, je imel v nasprotju z nekaterimi drugimi protestantskimi pisci (Tulščakom) hod (m. sp.) 'hoja' v mešanem naglasnem tipu in z refleksom u pod naglasom: mui hud na tuih ftefah (cit. po Riglerju 1968: 25 oz. za Tulščaka 196; tudi v besedilu Bibl. 1584 je zmeraj samo hod(-), nikdar -«-). Vendar tega s hod/hud 'stranska žena' ni mogoče povezati, tudi ne npr. ob pritegnitvi družine besede (pre)šuštvo, za katero je Ramovševa razlaga s korenom *š"hd- (1924: 305-9; v bistvu enako že Miklošič 1886: 86) še zmeraj najprepričljivejša.
Že ustrezno geslo v predhodniku Registra 1584 kaže na izglasni -t: R 1578 ima »Hot ali Hut. Cöcubina, Hotniza«. Tudi Megiser ima samo Hot, hut, lubsha, hotniza, ravenshena (1592: pod Kebsweib) oz. hut, lubsha, luba (1603: pod Concu-bina). Pleteršnik (pod hot) navaja obliko hut samo iz Megiserjevega slovarja,3 hot -Г z istim pomenom 'das Kebsweib' pa iz Cafovega gradiva in Levstikovega Nauka slovenskim županom (1880)4. Hot pa je seveda v etimološki zvezi s hoteti in je široko po slovanskem svetu izpričana beseda: njen prvotni pomen 'sla, poželenje' (Supraseljski zbornik, ukrajinščina) je poleg novejšega pomena še ohranjen v ruščini (narečno 'pohota; soprog, žena', staror. 'poželenje; ljubljenka, žena; ljubljenec, ljubimec'); v češčini (chot' -il-ë 'žena, soprog(a)') pa se je, kakor v protestantski slovenščini, ohranil samo novejši pomen,5 toda prim, češko in slovaško chut' 'okus; poželenje' iz osnove z nosno vpono - *hont- -, ki v južnoslovanskih jezikih ni ohranjena (Skok 1971: 680; Bezlaj 1976: 200; Vasmer 1973: 271).
Pravilna slovenska oblika je torej gotovo hot/hut, ne hod/hud. Zanimivo je, da je Dalmatin v R 1578 na prvo mesto postavil obliko z -o-, čeprav je v besedilu Peteroknjižja menda redno pisal -ü-,6 razen seveda kadar prvi zlog ni bil naglašen:
3	Pač iz celovške izdaje: »Vrtovčeva pravi, da je Pleteršnik rabil samo drugo izdajo iz I. 1744« (Breznik 1926: 112). Megiser 1744 (R2\ pod Kebsweib) ima slovenski niz povečan »za izraz kurba, zaporedje izrazov v njem pa preurejeno takole: Raven shena, kurba, lubsha, hotniza, hol, hut. It.-lat. ustreznice so enake kakor v Meg. 1592: 'Concubina, donna tenuta à pojta' in 'Pellex, concubina'.
4	Bezlaj (1976: 200; že prej Bezlaj-Suyer 1973/74: 191) se sklicuje tudi na hot (»i- deblo«) pri Gutsmanu, vendar posebej ne navaja ne pomena (sobesedilo kaže na 'priležnica' oz. 'hotnica') ne mesta nahajanja (bibliografija v Bezlaj 1976: XIII kaže na Gutsmanov slovar, vendar v njem te besede nisem našel, tudi po listkovni kartoteki na SAZU-ju je v njem ni). Na istih dveh mestih postavlja Bezlaj še domnevo, da bi Velco\tini utaji v Rinijevem kodeksu lahko bili *velhot'ini, iz 'velbhotb 'Venera' (drugačno podmeno gl. v Gjurin 1987: 105); prim, tu niže op. 5. Pleteršnik, kot rečeno, potrjuje hot s Cafom in Levstikom. Caf je vzel hot najbrž iz Registrov (da ju je izpisoval, kažejo še nekatera druga gesla v Pleteršnikovem slovarju). Pri Levstiku gre pač za tole mesto: »Kdor ima nal0žnico (hót ali ženimo) v hiži namesto zakonske drijže, tacega je na odgovor klicati samó tedàj, ako se s tem dćla javna sóblazen (pohujšanje)« (1880: 64). Izrazi natotnica, hot in ienima so si tu sopomenke ('konkubina'), kakor kaže ustrezno mesto v izvirniku: »Gegen das Concubinat ist dann einzuschreiten, wenn ein öffentliches Aergerniß hiedurch gegeben wird« (Globočnik 1878: 49). Prim. r. zastar. natotnica (p. nałożnica) in njeno staror. sopomenko tenima (tudi staroč. in staroslovan.); oboje ima z oznako »poln. u. russ.« oz. »böhm.« že Cigale (1860: pod Concubine oz. Kebsweib).
' Je v tem pomenu, tj. ko se nanaša na (žensko) osebo, beseda hot znana tudi srbohrvaščini? RHKK.J iztočnice hot sploh nima, ARj pa samo v pomenu 'hočerie', z izpisi od 14. do 16. stol. za hot ženskega slovničnega spola in z dvema izpisoma iz 16. oz. 17. stol. za hot moškega spola.
6 Žal še ni raziskano, ali je protestantovsko prehajanje od odraza u k o kaj pogojevala premena u ~ o v oblikoslovncm, oblikotvornem in/ali besedotvornem vzorcu, se pravi: ali niso pisci morda ostajali pri u predvsem pri besedah/družinah s stalnim ali skoraj stalnim naglasom oziroma ali niso m zamenjevali z o predvsem, če je o že sicer v paradigmi močno prevladoval. Ob Dalmatinovi postavitvi
lnu negoua *Hut Symenom Reuma ie tudi rodila Teba, Gahama, Tahafa, inu Moaha (18v-19r), Inu Timna ie bila Eliffafoua, Esauouiga fynu Hut (33v) : otrokom pak, katere ie Abraham ftemi *Hoty imel, ie dal daruue (21v), Ruben., ie fpal per Bilhi, fuoiga Ozheta *Hoty (33r).7 V slovarju je torej na prvem mestu dvojnica z »globinskim« oblikoglasjem, in kadar je bralec Petero-knjižja naletel na oblike z -u- (v bistvu na im. ed.), bi bil lahko njegov zatek v Register tudi neuspešen, saj je bilo geslo z zaželenim obvestilom uslovarjeno za tri mesta više od pričakovanega (vrstni red gesel je Hot ali hut - Hrib - Hudoban - Iermen). Res je trimestna oddaljenost še dovolj majhna, da je iskalec s pogledom najbrž še ujel iztočnico Hot in zraven nje dvojnico hut.H Toda v R 1584 bi bilo od hud do hod že pet, od hut do hod pa celo sedem gesel. In kdo bi sploh imel hut in hod ali vsaj hud za isto besedo?
K sreči bralec skorajda ni mogel biti postavljen pred to preizkušnjo, kajti v Bibliji 1584 se hod in hud kot samostalnika ženskega spola ne pojavljata.9 Celo hut je uporabljena samo enkrat, v kazalu: Delila, Samjonova hut ali luba (I, X IVr), in Delila pravzaprav ni bila stranska žena, marveč res luba (ne lubša), tj. 'ljubljena, ljubica' (ne 'bolj ljuba žen(sk)a od neke prvotnejše žen(sk)e'). Morda je bila ta dvojnost pomena, spominjajoča na omenjeno stanje v staroruščini, razlog, da je Dalmatin že v Peteroknjižju kar v treh od četverih primerov, ki smo jih navedli zgoraj, tj. v tistih z zvezdico, na robu dostavil Rauenshena, Rauenshenami, Rauensheni. Tista dva s str. 19r in 21v je navedel že Ramovš (1918: 145 = 1971: 172), ko je opozarjal, da ima marsikatera beseda v Peteroknjižju »pripombo, ki je v bibliji ni več (ali pa preide v tekst)«. In res se v Bibliji 1584 rabi le še raveniena (Ravenshen- ali ravenshen- ali RavenShen-, narazen pisano enkrat, na str. I 333v im. mn. Raven Shene, medtem ko je na str. I 191r v obrobni opombi raven shen zato tako, ker je zmanjkalo prostora za deljaj).10 Gre za naslednja mesta v Svetem pismu: 1 Mz 22:24, 25:6, 35:22, 36:12; Sod 8:31, 19:1, 19:9, 19:10, 19:24, 19:25, 19:27, 19:29, 20:4, 20:5, 20:6; 2 Sam 3:7 (2-krat), 5:13, 15:16, 16:21, 16:22, 19:5,"
oblike z o na prvo mesto je zanimivo tudi vprašanje, ali bi lahko bilo tovrstno oblikoglasje iz stranskih sklonov že nezavedno prednostno ali pa je moral razumski premislek prej preobvladati »psiholingvi-stično krepkejšost« imenovalniške oblikoglasne podobe.
7 Množinsko orodniško (pač akutirano) končnico -i razlaga Ramovš (1952: 64) z naliko po primerih kot vrvmi > vrvi, »kjer bi kupičenje konzonantov otežkočilo izgovor«. V mest. ed. je bil očitno naglas še na končnici, vendar bi pričakovali kračino (hoti, kakor npr. vasi, peči, pri Trubarju rizhi, visti z nenaglašenim jatom v predzadnjem zlogu), zato je zaznamovanje z -y, ki običajno pomeni dolgi i, nepričakovano. Po naliki?
* Ali je treba v takih primerih uporabiti kazalko (hut gl. hot) ali ne, je še danes slovaropisno vprašanje. Webster's Third New International Dictionary (1976: 16a, § 4.16) npr. primernike in presežnike (npr. hotter, hottest) podaja kot kazalke takrat, kadar se abecedno pojavljajo dalj kot pet palcev (12,7cm) od gesla z osnovnikom (hot)', žal tega pravila v uvodu dalje ne precizira, iz samega slovarskega dela pa je težko na hitro ugotoviti, kdaj gre za nedoslednosti, kdaj pa za dodatna pravila (npr. ali se pet palcev šteje od iztočnice ali od konca gesla naprej; ali prehod na novo slovarsko stran igra kako vlogo ali ne; ipd.).
4 Prav tako ne hot. - Ta in podobni podatki so po listkovnem gradivu v Inštitutu za slovenski jezik S AZU.
10	Kot samostojna iztočnica je v R 1584 torej uslovarjena ravno najmaj tipična pisna oblika, Raven Shena.
11	V prevodih, v katerih je 2 Sam (oz. po Vulgati 2 Kr) 18:33 šteto kot 19:1, gre seveda za 19:6.
20:3, 21:11; 1 Kr 11:3; 1 Krn 1:32, 2:46, 2:48, 3:9, 7:14; 2 Krn 11:21 (2-krat); Est 2:14; Vp 6:8, 6:9; Dan 5:2, 5:3, 5:23; 2 Mkb 4:30. Dve pojavitvi sta še v kazalu REGISTER ZHES VSO BIBLIO, VSEH IMENITNISHIH IMEN na začetku Biblije (X IVr in X (2)IV). Gre torej izključno za starozavezne knjige in izvzemši primer iz 2. knjige Makabejcev, ki je devterokanonična, in vse tri primere iz Daniela, kjer ravenžena stoji za texênâh (ki pa se tudi rabi samo na teh treh mestih), so vsi primeri prevedek hebrejskega pi(j)legeš.n Seveda so ti prevedki posredni. Sam Dalmatin je v R 1578 iztočnici Hot ali hut pripisal latinsko gloso Cöcubina.n Vendar npr. Vulgata na teh mestih uporablja tudi še druge izraze, npr. uxor.14 Direktni osnovek je izraz, s katerim Pleteršnik razlaga hot -i (pa tudi besedo hotnica v enem15 od pomenov): das Kebsweib. Lutrov prevod Sv..pisma ima na vseh zadevnih mestih namreč Kebsweib(-) (včasih pisano z malo začetnico, vendar ne zmeraj na istih mestih kakor Dalmatin ravenženo). Da je Dalmatin tu res sledil Lutru, se najlepše vidi pri Sod 19:2, kjer pilegeš ni prevedeno z ravenžena oz. Kebsweib, marveč pri obeh z zaimkom: Luter: ».. vnd hatte jm ein Kebsweib zum weib genomen von Bethlehem Juda. Vnd da sie hatte neben jm gehuret / lieff sie von jm zu jres vaters hause gen Bethlehem Juda / vnd war daselbs vier monden lang«; Dalmatin: »..inu jï je bil k'Sheni vsel eno Ravensheno, od Betlehema v'Iudi. Inu kadar Je je ona bila poleg njega Jkurbala, je od njega vtekla k'Jvojga Ozheta hijhi, v'Betlehem, v'Iudi, inu je bila ondukaj Jhtiri Méjce dolgu« (144v-145r).
V hebr. izvirniku je pilegeš menda samo še v Ezk 23:20: »Inu Je je resvnela, od lubesni pruti Jvoim fnubazhom, katerih hotlivojt je bila, kakčr OJlou inu Pojtuhou hotlivojt«; tudi tu je Dalmatin sledil Lutru, tokrat prevedku/osnovku Bulen: isto razmerje Bulen = Snubazhom je npr. v Ezk 23:5-6 (kjer pa gre za drug
12	Hebrejske besede prečrkujem - z drobnimi prilagoditvami - po načinu, uporabljrtiem v S t ron -govi konkordanci (izdaja Welch Publishing Company Inc. iz I. 1986), str. 4 razdelka A Concise Dictionary of the Words in the Hebrew Bible.
13	Prim., da ima Sveto pismo starega in novega zakona v izdaji British & Foreign Bible Society iz 1. 19?? na vseh omenjenih mestih - izvzemši neupoštevano 2 Mkb - besedo priletnica. (Prevod je bil delan po hebrejskem izvirniku.) Tudi verzija kralja Jakoba, na primer, ima na teh mestih concubine. S tega vidika je zanimivo geslo Concubina v Tezavrusu: hebrejska ustreznica je piléghejch kakor pod Petlex (prim, tu op. 1), v obeh teh dveh geslih enako je tudi dalm. hotnicza, delno enako je slovensko hul, lubsha, luba, preostali nizi (grški, latinski, italijanski, španski, francoski, nemški, holandski. angleški, poljski, češki, madžarski; turški, ki ga pod Pellex ni) pa so drugačni, npr. angl. a woman vjeden jleede [= used instead] of ones wife, a jtrumpet, a teman, holand. concubine, byjlaepfier, boelken, p. Jpo/' u liegaiaci, č. \auloznice, kubena, madž. eggywt hdlo tärs (prim, egyiitt 'skupaj', hdl 'spati', tdrs 'tovariš'). Gl tudi op. 15.
14	Na primer v Sod 19:9, 19:29, 20:5, 20:6.
15	Za hotnica v pomenu 'Kebsweib' navaja Pleteršnik več slovarjev in po Cafu Haloze. Enako je opomenil izt. ljubša (z ozn. Meg.-Mik.). Ni nujno, morda celo verjetno ne, da bi bila Pleteršnik in Miklošič (1886: 89) z ustreznico Kebsweib mislila prav Lutrovo biblijsko, oposebljeno pomenko te besede. Celo Megiser je to besedo jemal kar v splošnem, »ljudskem« pomenu, zato ima pod Concubina nem. Beyjchtdfferin/Bulerin, pod Pellex pa ravno Ein Kebsweib/die bey eine Eheman zu vnehren jitzt/ eines Ehemans hur/jchnur/balg. - Ne hotnica ne ljubša v Bibl. 1584 ne nastopata zunaj Registra. Hotniza v R 1584 je, domnevam, kajkavska ustreznica. Vramec ima v Kroniki 1578 »Comodus.. od svoje hotnice zadavlen be« (cit. po RHKKJ II/4, 27; prav tam iz Prodek nedeljnih Mihalja Šimuniča. Zagreb, 1697: »Šalamon .. je imal sedemsto zakonskeh žen i tristo hotnic« - pri Dalmatinu (I 191') je to »Salomo.. je imèl Jedem/tu Shen,.. inu tryjtu Ravenshen«).
hebr. osnovek). Mariborska in ekumenska izdaja imata na teh dveh mestih v Ezk ljubimce, The Bible in Slovenian pa ljubovnikov (5-6), toda priležnikov za pilegeš (20), prim, v verz. kr. Jakoba lovers (5-6), toda paramours (20, in nikjer drugje). Jehovska verzija v New World Translation pa ima v Ezk 23:20 sicer concubines, vendar je cel verz drugače tolmačen, namreč da je Oholiba ravnala na način konkubin: "And she kept lusting in the style of concubines belonging to those whose flesh is as the fleshly member of male asses..." - pač znano je, da je prevod hkrati interpretacija, in za Dalmatinovo lahko rečemo, da je lutrovska.16
Beseda raveniena bržkone nikoli ni bila ljudska svojina. Kalkirana je najbrž po Nebenfrau (ali Beifrau ali čem podobnem: Nebenweib, Zuweib, Beiweib...)-, vsaj Nebenfrau je Luter prav tako rabil. Gutsmanova zraveniena (1789: pod Kebsweib-, 17 omenjajo Lägreidova 1967: 112) bi lahko bila zgolj poskus oživiti papirnato staro besedo s pomočjo oblikoglasne posodobitve. Na to, da je Gutsman take reči počenjal, namiguje Ramovš (1924: 306), ko pravi: »Gutsmannove oblike prefhu-fhiti, prefhufhenje Wrtb. 75.. mora vsak poznavalec slovenskih tiskov smatrati za Gutsmannove svojevoljne literarne tvorbe [namesto besed iz družine prešuštvo, ki] so že takrat v živi govorici izumrle«. Prav papirnatost pa je bila prednost prevedka raveniena. V starozaveznih časih je bilo dovoljeno mnogoženstvo, zunajzakonsko spolno občevanje moškega se ni štelo za zakonsko nezvestobo, če je bilo storjeno z neporočeno ali nezaročeno žensko, ipd. Raveniena je lahko, če je bila sozaznamovaino še neobremenjena, prizivala zaznamovano tvar in sotvarje (tj. partnerke in partnerstvo v določenih oblikah nekdanjih konkubinatov) brez nezaželenih prizvokov, ki so jih okoli besede hut/hot nujno naplastila stoletja poznejšega, že npr. novozaveznega, gledanja na spolnost, zakon, nečistovanje. Do spodrinjenja hut z raveniena je prišlo potemtakem iz želje po pomenski in hkrati prevajalski natančnosti, lahko bi rekli tudi: po terminologizaciji,18 čeprav so bili ti razlogi mogoče pri Dalmatinu in njegovih recenzentih občuteni kot teološki. Za ta del je raveniena bolj posrečena tudi od Kebsweib: le-tej je bilo namreč hut bliže tudi v tem smislu, da je pri obeh šlo za preusposobljenje običajne in že malo zastarevajoče besede (prim. Grimm 1873: 375).
16 Zlasti zanimive so neenake interpretacije pravnih določb, denimo 2 Mz 21:8: Ekumenska in mariborska izdaja: »(Če kdo proda svojo hčer za sužnjo, ne sme ta oditi, kakor odhajajo sužnji.) Ako ne ugaja gospodarju, ki jo je odločil zase, naj pusti, da se odkupi«. The Bible in Slovenian: »Ako ne bi ugajala svojemu gospodu, ki si jo je zaročil, naj ji dovoli, da se odkupi«. (To je po verziji kralja Jakoba: »If she please not her master, who hath betrothed her to himself, then..«; naslonjenost se vidi tudi
v izrazu dekla = maidservant, namesto suinja.) Dalmatin: »Aku ona pak nedopade Jvojmu Gojpudu, inu on nezhe njej k'Sakonu pomagati, taku jo ima pujtiti réjhyti« (I 48r). To je čisto po Lutru: »Gefellet sie aber jrem Herrn nicht / vnd will jr nicht zu Ehe helffen / so sol er sie zu lösen geben«. To mesto navajam tudi zato, ker bi se smiselno lahko nanašalo na podeljevanje statusa stranske žene, prim. New World Transi.: »If she is displeasing in the eyes of her master so that he does not designate her as a concubine but causes her to be redeemed..«.
11 Zraven so še perleshniza, perfpanjica, hotniza. Murko (1832: pod Ràven) ima nato spet rdvenshena, čeprav večino tovrstnih tvorb navaja s predpono zraven-. Pleteršnik pod ràven dodaja, da »nekaterim pisateljem« (omenja Japlja, Murka in Kastelica) rabi kot predpona za 'Neben-', »po nem.«; zglede ima samo tri: raveniena, ravensodnik in ravenhlapec.
Uspešnost Dalmatinove rešitve lahko sodimo po tem, da so novejši slovenski prevodi glede tega prevedka spet na »isti« točki, le da »na višjem zavoju vijačnice«: mariborska in ekumenska izdaja imata na vseh mestih, kjer ima Dalmatin ravenieno, izraz stranska iena.
S tem, da je bilo hut že zastarevajoče, ali pokrajinsko, ali iz katerega drugega razloga manj znano, bi si morebiti lahko razlagali spremembo -t v -d. Toda da bi bil ta »popravek-ponarobek« storil Dalmatin, je neverjetno; da bi se bila po naključju zgodila dvakratna pisna pomota (ob dejstvu, da je v istem geslu še Hotniza), je tudi malo verjetno; in naposled je tudi dvakratna napaka slovensko negovorečega stavca nekam nepričakovana. Mogoče je spremembo hote napravil kdo, ki besede hot/hut ni poznal, pa je mislil, da gre za hod/hud 'hoja'. Ker pa etimologiziranju v tej smeri ni videti povoda in ker je v istem geslu Hotniza, bi bil »popravek« lahko zagrešil le čisto mehanično.
Navedenke
ARj = Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, III, 1891. Zagreb.
Ivan Belostenec, 1740: Gazophylacium, seu Latino-Illyricorum Onomatum Aerarium... Zagreb.
(Faksim., Zagreb, 1972-1973.) France Bezlaj, 1976: Etimološki slovar slovenskega jezika, I. Ljubljana.
France Bezlaj in Vaso Suyer, 1973/74: Liber de simplicibus Benedicti Rinij. V: Jezik in slovstvo
XIX/6-7, 185-192. Ljubljana. Bibl. = Jurij Dalmatin, 1584: Biblia... Wittenberg.
Anton Breznik, 1926: Slovenski slovarji. V: Razprave Znanstvenega društva za humanistične vede
III, 110-174. Ljubljana. Matej Cigale, 1860: Deutsch-slovenisches Wörterbuch. Ljubljana. Jurij Dalmatin, 1578: Biblie... pervi deil. Ljubljana. --- 1584: Biblia... Wittenberg.
Velemir Gjurin, 1987: Ali je Rinijev kodeks tudi slovenski slovar. V: Slavistična revija XXXV/1,
103-114. Ljubljana/Maribor. Anton Globočnik, 1878: Leitfaden für Gemeindevorsteher... Ljubljana. Anton G r ab n e r-H a i de r in Jože Krašovec s sodelavci, 1984: Biblični leksikon. Celje. Jakob in Wilhelm Grimm , 1873: Deutsches Wörterbuch, V. Leipzig.
Ožbalt Gutsman, 1789: Deutsch-windisches Wörterbuch mit einer Sammlung der verdeutschten
windischen Stammwörter und einiger verzüglichen abstammenden Wörter. Celovec. Annelies Lägreid, 1967: Hieronymus Megiser: Slovenisch-Deutsch-Lateinisches Wörterbuch, Neugestaltung und Faksimile der ersten Ausgabe aus dem Jahre 1592. Wiesbaden. Fran Levstik, 1880: (prev.) Nauk slovénskim županom... Ljubljana.
Martin Luther, 1545: Biblia: Das ist: Die gantze Heilige Schrifft - Deudsch - Auffs new zugericht.
Wittenberg. (Ponatis, München, 1972). Hieronim Megiser, 1592: Dictionarivm qvatvor lingvarum. Gradec.
--- 1603: Thesaurus Polyglottus... Frankfurt ob Majni.
--- 1744: Dictionarium quatuor linguarum. Celovec.
Franc Miklošič, 1886: Etymologisches Wörterbuch der slavischen sprachen. Dunaj. Anton Janez Murko, 1832: Slovénsko-Némshki... Rózhni besćdnik. Gradec. New World Translation of the Holy Scriptures, 1984. New York. Maks Pleteršnik, 1894-1895: (ur.) Slovensko-nemški slovar. Ljubljana. R 1 578 = Register. Vkaterim so nekotere... bessede... V: Dalmatin 1578, 180v-181v. R 1584 = Register Nekatćrih besed... V: Dalmatin 1584, Cc 3V-Dd iijv.
Fran Ramovš, 1918: Delo revizije za Dalmatinovo Biblijo. V: Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino I, 113-147. Ljubljana.
--- 1924: Historična gramatika slovenskega jezika II: Konzonantizem. Ljubljana.
--- 1952: Morfologija slovenskega jezika. Ljubljana.
---1971: Zbrano delo I. Ljubljana.
RHKKJ = Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika, II/4, 1988. Zagreb.
Jakob Rigler, 1968: Začetki slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana.
--- 1976: Reproducirani ponatis Pleteršnika. V: Slavistična revija XXIV/2-3, 279-289. Ljubljana/
Maribor.
Petar Skok, 1971: Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, I. Zagreb.
SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika. I, 1970. Ljubljana.
Sveto pismo stare zaveze, I—III, 1959-1961. Maribor.
Sveto pismo stare in nove zaveze, 1974. Ekumenska izdaja. Ljubljana.
Sveto pismo starega in novega zakona, 1972. The Bible in Slovenian 63. London.
James Strong, 1986 ('1890): Strong's Exhaustive Concordance of the Bible. Burlington, Ont.
The Holy Bible, Authorized King James Version, 1985. Grand Rapids, Mich.
Max Vasmer, 1973: Etimologičeskij slovar' russkogo jazyka, IV. Moskva.
Webster's Third New International Dictionary, 1976. Springfield, Mass.
SUMMARY
The entry hot in Jurij Dalmatin's glossary known as R[egister] 1578 (the word was mysteriously misspelled hod in his R 1584) signifies 'concubine' in the biblical sense rather than 'a lewd woman, a harlot, a leman, a fornicatrix' as suggested at first glance by its (most likely Kajkavian) target-language equivalent hotnica, by its equivalents in Megiser's multilingual dictionaries (1592, 1603), by its etymology and its subsequent use etc. Dalmatin used hoi 'concubine' in his translation of the first five books of the Old Testament (1578), occasionally adding raveniena as a marginal gloss. He used hoi as a technical term, apparently following the example of Luther's Kebsweib, likewise an every-day but already somewhat obsolescent word reemployed for the specific concept of Hebrew 'pi(y)legesh'. In his complete translation of the Bible (1584), Dalmatin entirely discarded hot in favor of the purpose-made neologism raveniena (possibly patterned on Germ. Nebenfrau), still using raveniena consistently as a translate for Luther's Kebsweib but avoiding the negative connotations which must have immantled both Kebsweib and hoi in their ordinary use. Thus, while Dalmatin's translation follows Luther's in a very strict manner, it is nevertheless both translationally and interpretationally innovative - and even modern, considering that the most recent (oecumenical) Slovene translations of the Bible use a forma-tively and morphosemantically parallel term stranska iena.