DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 69 CLEVEIAND, OHIO, FRIDAY MORNING, MARCH 24T1I, 193E LETO XXXV.—VOL. XXXV. Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah V Canonsburgu, P e n n a., je umrl rojak Mihael Medoš, član i J. S. K. J. Ranjki je bil doma iz Bele Krajine. Jugoslovanska Katoliška Jed-nota, z glavnim sedežem v Ely,j Minnesota, praznuje letos 35-letnico svojega obstanka. Štefan Boškovič, Chicago, je dobil preteklo nedeljo krogljo v nogo. Obstrelila ga je njegova žena Agnes v prepiru, ki je izbruhnil, ko se je žena vrnila po-• zno v noč domov in jo je mož začel izpraševati, kje je bila toliko časa. Boškovičeva imata dva otroka. V naselbini Chisholm, Minnesota, je bil izvoljen naš rojak Lavrič za konstablerja. V township Morse, v bližini Ely, Min" nesota, je pa bil izvoljen rojak Andrej Pire za blagajnika. V naselbini Girard, Ohio, bodo proslavili v soboto, 8. aprila, preureditev Slovenskega Doma v tamošnji naselbini. Ob tej priliki: namerava Gospodinjski klub prirediti nekoliko koncerta in zanimive domače zabave. Upamo, da bodo dopisniki o tem še natančneje poročali iz naselbine. Kongres je naredil postavo o prodaji pive Washington, 23. marca. Poslanska zbornica kongresa je danes s 180 glasovi proti 53 sprejela predlog glede načina, kako se bo prodajalo dobro pivo v Washingtonu, v glavnem mestu. Pričakuje se, da bo senatna zbornica isto postavo jutri odobrila. Ta postava je nekak model za vse države, kjer se bo lahko pivo prodajalo. Dodatni predlog, da se dobro pivo ne sme prodajati v Poslopju, kjer kongres zboruje, je bil poražen. Komisarji mesta Washington bodo po tem predlogu dajali licence pivovarnam. Vsaka licenca velja $1,000 na leto, poleg tega pa še en tisoč za mestno blagajno. Vsak sod pive bo obdavčen z $1.00, poleg $5.00. Saloonov ne bo. Izdajale se bodo dvojne vrste licence. Eno vrsto licence dobijo lastniki re-stavrantov, hotelov in klubov, kjer znaša članarina najmanj $15.00 na leto. V teh prostorih se bo lahko prodajalo in vživalo Pivo. Vsak tak prostor bi plačeval $100.00 na leto. Druge vrste licence se pa bodo dajale groce-ristom in enakim prostorom, ki Pa ne smejo dovoliti, da se pivo tam povžije, pač pa se mora vzeti na dom. Ti prostori plačajo $50.00 letno. Prodaja pive osebi, ki ni še 18 let stara, prinese $100 kazni in 6 mesecev zapora. Kdor prekrši določbe licence bo kaznovan s $1,000 in enoletnim Naporom. Direktno iz New Yorka Najfinejše obleke za ženske [n dekleta, direktno iz najboljših tovaren v New Yorku so dospele te dni v Cleveland, in podana slovenska trgovina, Grdi-tta's Shoppe, 6111 St. Clair Ave. jih ima na, razpolago v obilici in v največji izberi. Cena najfi-nejšim oblekam je primerna ča-samo $3.95 za obleko. Pridite in poglejte. Za enake obleke plačujete v mestu od $5.00 $7.00. Berite oglas.. Pozdrav iz Minnesote 1100 milj od Clevelanda, iz ^ivvabik, Minnesota, pošilja pri-Jatelj Louis Oswald prijazne ^°Zdrave svojim prijateljem v Clevelandu. Lepa hvala, Louis! V New Yorku so prepovedali prodajati privatne hiše na javni dražbi Albany, New York, 23. marca. Newyorska postavodaja je včeraj naredila postavo, ki prepoveduje prodajati privatne hiše na javni dražbi za dobo enega leta. Tozadevni predlog je bil skoro enoglasno sprejet v obeh zbornicah. Edini, ki je glasoval nasprotno, je bil senator Westfall, republikanec. Predlog pokriva le lastnike malih domov v državi New York. Lastniki velikih apartment poslopij ne pridejo v okvir te postave. Kdor ni plačal davkov ali kdor je sicer dolžan na svoji hiši, mu radite-ga za dobo enega leta ne morejo prodati posestva. Nad 6,000 malih hiš in posestev je bilo zadnje čase prodanih v državi New York na javni dražbi, in kot poročajo šerifi iz raznih okrajev, je na vrsti prisilna prodaja nadaljnih 112,000 hiš, toda nova postava bo j ustavila vsako nasilno prodajo ! posestev. Brezposelna zavarovalnina V petek, 24. marca, se vrši redna mesečna seja Jugoslovanske sekcije za brezposelno zavarovalnino in starostno pokojnino. Seja se vrši v S. N. D., v dvorani št. 2, novo poslopje. Obvešča se tem potom vse društvene zastopnike, da se udeležijo seje, na kateri se bo podalo poročila o delovanju organizacije. Svoje poročilo bo podal tudi od bor Lige brezposelnih, ko bo poročal, kaj je dosegel pri dobrodelnih družbah. Dolžnost zastopnikov je torej, da pridejo na sejo, da slišijo poročila, da potem zopet nadalje poročajo na svojih sejah. Pričetek seje bo ob 8. uri zvečer. Na svidenje! —Terbižan, tajnik. (Op. ured. To notico smo prejeli prepozno, da bi bila včeraj priobčena.) "Trije mušketirji" Mnogo pisem in telefonskih sporočil smo prejeli te dni glede igranja Lenaršič orkestra in petja, ki je bilo razpošiljano zadnjo nedeljo tekom slovenskega radio programa na WJAY postaji. V resnici moramo priznati, da je bilo igranje kot petje jako zanimivo, ubrano in prav prijetno za poslušati. "Mušketirji Lenaršiča" so želi splošno pohvalo, in prav radi bi videli, da jih ponovno slišimo. Mladi Mr. Joe J arc ima zelo prijeten in sonorno doleč glas. čestitke! Otroško delo Državna postavodaja države Ohio je včeraj odobrila predlog kongresa, ki prepoveduje delo otrok, ki niso stari še 18 let. Država Ohio je osma država, ki je odobrila enak predlog. 36 držav mora odobriti predlog, predno bo veljaven. Nov čas zborovanja Slovenska Narodna čitalnica na Holmes Ave. je na izredni seji odločila nov čas zborovanja, ki se vrši vsako četrto sredo v mesecu. To so redne mesečne seje. Dne 8. aprila se bo priredilo čajanko za vse člane in prijatelje. Obširneje o tem v dopisih. Cene vedno nižje Naše gospodinje opozarjamo na oglase naših mesarjev in gro-ceristov v današnji številki. Cene raznim živilom so naši trgovci skrajno znižali, zato si boste prihranili denar, ako kupujete pri slovenskih trgovcih. * Na Porto Rico so odpravili pristojbino za ženitovanjsko dovoljenje. 12,000 delavcev dobilo delo v raznih pivovarnah Chicago, 23. marca. Izmed j vseh mest je menda mesto Chicago najbolj pripravljeno, da začne prodajati peneče se pivo, ki je bilo te dni odobreno od kongresa in postava podpisana od predsednika. Vzelo je samo devet dni, ko je Roosevelt zahteval od kongresa, da se upelje postavnim potom dobro pivo, ko je kongres naredil postavo, predsednik jo podpisal, kar je nekaj nezaslišanega v ameriški zgodovini. Prohibicija pive, katero so suhači pripravljali celih 35 let, je bila v devetih dnevih odpovedana. Chicago se pripravlja, da proda dnevno 5000 sodov pive, in računajo, da celo mogoče več. Od tega bo samo zvezna vlada dobila $25,000 davka vsak dan, potem pa pride na vrsto še država in mesto, kar se tiče licenc | in davkov. V Chicagi bodo prodali letno 1,800,'000 sodov pive, in zvezna vlada bo dobila od tega $9,000,000 v davkih. Šest velikih in štirinajst manjših pivovaren je v Chicagi pripravljenih razvažati dobro pivo. 3000 delavcev je že dobilo delo v pivovarnah, pri razvažanju ali v pisarnah, kjer se vodijo računi. Illinois Mfg. Asso. poroča, da bo pivovarnska industrija zaposljila v Illinoisu najmanj 35,000 delavcev. Milwaukee, Ws., 23. marca.— Osem velikih pivovaren v tem mestu, ki je že od nekdaj znano po dobrem pivu, je poklicalo 2000 delavcev na delo. Nastopiti je morala policija, ko so se oglasili delavci pred pivovarnami. Ko se je v mestu naznanilo, da je predsednik podpisal postavo glede pive, so začeli v mestu zvoniti in vse parne piščalke v tovarnah mesta so piskale pet minut. Avtomobilisti na cestah so tulili z avto rogovi, mestni ognjegasci So odprli sirene ognjegasnih aparatov, skratka vse mesto je bilo pokoncu in praznovalo. Pivovarne v Milwaukee so morale dobiti posebne telefone, da lahko sprejemajo naročila za pivo. Ena tovarna je dobila prvi dan naročilo za cel vlak pive, obstoječ iz 100 vozov. Mestna vlada v Milwaukee je proglasila javni praznik. Cincinnati, Ohio, 23. marca. Tudi to mesto, že skoro 100 let pred prohibicijo poznano po dobrem pivu, je praznovalo včeraj. štiri velike pivovarne so pripravljene z naročili za pivo. 700 delavcev je bilo sprejetih na delo. Prihodnje dni bo sprejetih še nadaljnih G00 mož na delo v pivovarnah. St. Louis, Missouri, 23. marca, 5,000,000 sodov pive na leto, bo začelo 7. aprila 70 odstotno poslovati. Največja pivovarna v St. Louisu ima pripravljenih 50,000 sodov pive za takoj- Roosevelt proti prodaji domov in malih farm Washington, 23. marca. Predsednik Roosevelt je dal razumeti kongresu, da bo njegova prihodnja poslanica kongresu se tikala prisilne prodaje domov malih posestnikov in farmerjev. Roosevelt je za to, da se prve vknjižbe malih lastnikov domov refinancirajo, in izjavil je, da če zgubi Amerika male posestnike in lastnike, da bi si s tem izkopala sam svoj grob. Pričakuje se, da bo kongres ta predlog Roose-velta nemudoma sprejel. Ko bo s tem delom gotov, bo Roosevelt poslal priporočila glede poslovanja borze v New Yorku in glede poslovanja ameriških železnic. Pogreb rojaka Vouka Včeraj smo poročali, da je umrl star slovenski pionir Frank Bouk. Pravilno bi se moralo glasiti ime Frank Vouk. Ranjki Vouk je stanoval v Ameriki 42 let. Tu zapušča žalujočo soprogo Johano, ki se je prej pihala činkolc. Pogreb ranjke-ga se vrši pod vodstvom August F. Svetek, iz hiše žalosti na 697 E. 160th St., v pondeljek ob 8:30 zjutraj. Naj bo ranjkemu ohranjen blag spomin. Zadel v karo Sinoči sta Anton Malečkar, 15925 Saranac Road in Frank Gliha, 15717 Holmes Ave. tako nesrečno zadela s svojim avtomobilom v prednji del cestne kare, da sta dobila težke poškodbe, pa tudi ulična kara je bila zelo poškodovana. Nesreča, se je pripetila na Evangeline Road in St. Clair Ave. Zaostali davki Državna zbornica v Colum-busu bo že drugi teden naredila postavo, glasom katere se odpustijo vse kazni in obresti onim, ki niso plačali pravočasno davkov. Računa se, da znašajo te kazni in obresti v celi državi nekako $28,000,000. To bo zbrisano iz knjig ,kakor hitro potrdi postavodaja dotični predlog. Pivo v Ohio Governer White je izjavil včeraj, da dobimo tudi v Ohio dobro pivo 7. aprila. Državna postavodaja sedaj izdeluje tozadevno postavo. Računa se, da se bo pivo lahko prodajalo po 5c kozarec, toda ne tako velik kozarec kot pred prohibicijo. Zaboj pive bo veljal od $1.75 do $2.50, kar pomeni nekako 7 do 10 centov steklenica. -n- Veteran umrl Iz Barbertona se poroča, da je tam umrl dobro poznani rojak John Dormish, star 42 let. Preminul je zadnjo sredo. Ranjki je bil samec, vojni veteran in je služil svoječasno v 332. pehotnem polku pri ameriški armadi. Bolehal je dalj časa. Rojen je bil v Ameriki, v Barber-tonu, kjer je njegova družina poznana kot pionirska družina. Stanoval je na 212 Wooster Rd. Pogreb ranjkega se vrši danes v Barbertonu. Iskreno sožalje sorodnikom, ranjkemu pa naj bo mirna domača zemlja! šole v Heights Šole v Cleveland Heights ne bodo mogle poslovati v prihodnji sezoni, ki se začne septembra meseca. Vodstvo šol pravi, da ne samo, da nima denarja, da bi plačevalo učitelje in učiteljice, pač pa ni niti denarja za premog, da se šole grejejo. Pomanjkanje plačil davkov in bančni položaj sta povzročila to šolsko krizo. Maschke mora iti Revolta proti republikanskemu glavarju v Clevelandu, Maurice Maschketu, raste od dneva do dneva. Sinoči je imel republikanski klub 32. varde sejo v Slov. Del. Domu na Waterloo Road, in navzoči so z 15 glasovi proti devetim odglasovali, da se mora Maschke umakniti od vodstva stranke! in kljub temu, da je protestiral councilman Hage-meister in vardni vodja Patterson. šno pošiljatev. Pivovarne v St. Louisu so sklenile, da bodo potrošile tekom enega leta $1,300,-000 za oglaševanje v časopisih, dočim so naročile 10,000,000 steklene in 1,000,000 zabojev za razvažanje steklenic. 1300 ljudi je bilo včeraj zaposljenih v j raznih pivovarnah. New York, 23. marca. Vod-i stva vseh večjih hotelov v New Yorku so sklenila, da praznujejo dan 7. aprila kot poseben praznik, ko bo zopet dovoljeno prodajati dobro pivo. Newyorški pivovarji so sklenili, da bodo tekom enega leta potrošili $30,-000,000 za nove zgradbe, naprave in aparate. New York bo potreboval dnevno najmanj 20,000 sodov pive in pivovarne so najele prvi dan 7000 delavcev na delo. Washington, 23. marca. Predsednik Roosevelt, je podpisal postavo, ki dovoljuje postavno pivo, s štirimi peresi. Eno pero je dal potem predsedniku American Federation of Labor, drugo pero predsedniku American Legion. Te organizacije so se prve potegovale za postavno pivo. Tretje pero je dobil kon-gresman Cullen iz New Yorka, ki je prvi vložil v poslanski zbornici kongresa predlog, da se oblaži Volstead postava, četrto pero je dobil v spomin senator Pat Harrison, ki je vložil enak predlog v senatni zbornici. Hitler zahteva revizijo vseh nemških dolgov Berlin, 23. marca. Nemški kancler Adolph Hitler je prišel danes pred nemški državni zbor in je zahteval z vso resnostjo, da se revidira mirovna pogodba in zlasti pa, da se nekaj ukrene glede plačevanja nemške vojne odškodnine in dolgov. Hitler je govoril pred državno zbornico in izjavil, da bo sedanja nemška vlada brez usmiljenja preganjala vse svoje notranje sovražnike. Nadalje je omenil, da faši-stovska vlada ne bo skušala spremeniti republike v cesarstvo. Povdarjal pa je, da mora dobiti Nemčija enake pravice z vsemi drugimi velesilami, če slednje želijo, da Nemčija z njimi sodeluje. Zlasti se je zahvalil Italiji, ki obilno sodeluje z vodstvom nemške Italije. _n- Vrtnarski arhitekt Mr1. Victor T. Suhadolnik je menda edini slovenski arhitekt za planiranje v umetnem vrtnarstvu. Victor je sin poznane družine Frank Suhadolnikove, ki že dolgo vrsto let vodi trgovino na 6107 St. Clair Ave. Arhitekt Victor Suhadolnik )je dobil te dni naročilo, da izvrši načrte*za Jugoslovanski narodni vrt v Rockefeller Parku, in ko je predložil načrte mestni komisiji za planiranje je dobil splošno odobravanje. Pa se je oženil Včeraj se je poročil bivši cle-velandski župan William Fitzgerald. Mr. Fitzgerald je star 52 let, nevesta pa 54. Fitzgerald je bil svoje dni councilman, direktor postav in končno župan v Clevelandu. Zadušnica V torek, 28. marca, se bo brala, v cerkvi sv. Kristine v Eucli-du, maša zadušnica za pokojnim Alojzijem Brezec, ob priliki prve obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Predsednik Roosevelt namerava oprostiti kršilce prohibicije iz ječ Washington, 23. marca. —| Predsednik Roosevelt je včeraj naročil generalnemu pravdniku Zedinjenih držav, da mu pošlje v urad natančen izkaz onih jetnikov, ki se nahajajo v zveznih zaporih, in ki so bili obsojeni radi kršenja prohibicije, zlasti pa glede onih oseb, ki so bile obsojene radi prodaje pive. Splošno se smatra, da namerava predsednik Roosevelt spustiti iz zveznih zaporov vse one osebe, ki so bile poslane tja radi kršenja prohibicije. Kot predsednik Zedinjenih držav ima glasom ustave pravico pomilostiti slehernega jetnika v zveznih zaporih. Kot naznanja justični .oddelek vlade se nahaja danes v zveznih zaporih nekako 6000 kršilcev i prohibicije. Prihodnje dneve bo | Roosevelt naznanil, kaj bo ukre-I nil tozadevno. Radio program V nedeljo, 26. marca, nastopijo na slovenskem radio progra-mu naši "Ljubljančani" iz Eu-iclida. Program bo posebno prirejen za Ljubljančane, in kot vidite iz posameznih točk bo zelo zanimiv. Osem točk bo proizva-janih, nekatere pevske druge igralne, pa tudi tekom igranja na inštrumente bodo pevci peli, tako da bo nekaj novega. Sledeče točke so na programu za nedeljo: 1. Primorska polka. 2. "Dekle v zelenem vrtu sedi." 3. Gorenjski valček. 4. "Ko so fantje proti vasi šli." 5. "Lunca je( videla." 6. Pinkl polka. 7. "Van- i drovček." 8. "Dunaj ostane Du-; naj." Na klavir spremlja Miss, Ljubljana — Miss Mary Jančar. Program se bo oddajal v nedeljo, 26. marca, ob 3:30 popoldne potom radio postaje WJAY v Clevelandu. -o- . Zanimiv sestanek V torek, 28. marca, ima svoj se s fan ek nedavno organizirani klub sedanjih in bivših sloven-|skih in hrvaških univerzitetnih j slušateljev v Clevelandu. Klub je bil organiziran 12. marca, in dr. Mally je bil izvoljen predsednikom. Prvi redni sestanek bo, kot rečeno, 28. marca, v S. N. Domu. Kot govornika bosta nastopila prof. Tomich in sodnik J Frank J. Lausche. Korespon-denčni tajnik kluba je Mr. Ralph i Butala. i Hrvatski radio program i V nedeljo, 26. marca, igrajo na W,tAY radio postaji v Clevelandu debro poznani tambura-ši "Plavi Dunav Belgradiers," eni najbolj izvrstnih hrvatskih tamburašev. Hrvatski radio program bo oddajan ob 5. uri popoldne in traja pol ure. Tambura-ši, ki bodo igrali v nedeljo izvan-redno fine točke, so znani po vsej Ameriki kot izvrstni igralci. Slovensko občinstvo opozarjamo, da jih posluša. Na počitku Izi Columbusa je dospel za par dni na počitek mladi Mr. Anthony Yerman, sin Mr. in Mrs. A. Jerman, 663 E. 160th St. Mr. Jerman študira na državni uni-I verzi v Columbusu za inženirja- Listnica uredništva J. K. Jugoslovanski poslanik v Washingtonu je dr. Leonid Pi-tamic, 1520 — 16th St., Washington, D. C. Rodom je Slovenec in priznan učenjak in znanstvenik. * Islandija namerava odpraviti prohibicijo. V Nemčiji so začeli fašisti hujskati proti zunanji politiki Amerike Berlin, 23. marca. Dočim so ameriški židje razburjeni radi načina, po katerem nastopa nemška vlada proti Židom v Nemčiji, pa so se začeli gibati fašisti v Nemčiji in protestirati proti Ameriki. Najprvo je nemški minister za tujezemske zadeve poslal brzojavko nemškemu poslaniku v Washingtonu, da naj slednji obvesti ameriško vlado, da sedanja nemška vlada skrbi za absoluten red in mir v državi. Ker je nemška vlada spregovorila nekaj zelo pikrih besed glede Amerike, se bojijo, da postanejo odnošaji med Ameriko in Nemčijo precej napeti. Predsednik Hindenburg je da-! nes podpisal listino, glasom katere se pomiloščuje vse one nem-| ške fašiste, ki so bili zaprti radi javnih izgi-edov in nemirov. I Tajno, toda dosledno se vrši go-Inja med fašisti po Nemčiji napram Zedinjenim državam, ki so se potegnili za preganjane Žide, ; ki so ameriški državljani. V Nemčiji obsojajo nastop ameriške vlade, ki je protestirala proti preganjanju Židov v Nemči-j ji- j --o-- Opozicija se je pojavila proti Rooseveltu v kongresu Washington, 23. marca. Predsednik Roosevelt je imel včeraj j dve uri konference z voditelji j večine in manjšine v obeh zbor-I nicah kongresa, šlo se je radi 'načrta predsednika, da se pomaga farmerjem. Mnogo kongres-manov se je izjavilo, da je nemogoče sprejeti tozadevna pri-I poročila v kongresu, toda vodi-| tel ji večine so pozneje izjavili, Ida bo kljub opoziciji načrt Roo-isevelta sprejet. ■ -o- Dobri gospodarji V novem sodnjem poslopju je ; stotine okrajnih uslužbencev, ki pišejo privatna pisma in rabijo poštne znamke okrajih oblasti za pisma. To v bodoče ne bo več mogoče. Komisarji so odredili, da morajo odslej vsa uradna pisma priti v njih urad, kjer bodo žigosana s posebnim pečatom, in pri tem so privatna pisma seve-ida izključena. Komisar Gorman j je mnenja, da bi si Cuyahoga 1 okraj na ta način prihranil na leto najmanj $1,000.00. Zadnji časi Velika noč je letos 16. aprila, in za Velikonoč so naši ljudje, ki imajo sorodnike in prijatelje v stari domovini, vedno radi pošiljali denarna darila svojcem v domovini. The North American Trust banka, 6131 St. Clair Ave., vam bo tudi letos postregla s točno pošiljatvijo in po najnižjih dnevnih cenah. Oglasite se takoj, da pride denar še pravočasno vašim dragim za Velikonoč. Društvo "Zvezda" Društvo "Zvezda" v Euclidu ima važno sejo, in sicer v petek večer, 24. marca. Seja se viši v Društvenem domu na Recher I Ave. Vršila se bo volitev neka-jterih uradnikov in ukrepalo se | bo o zaključku sezone. Pridite vsi. Začetek ob 7:30 zvečer.— Predsednik. Važna seja Društvo Ložka Dolina ima jako važno sejo v nedeljo, katere naj se udeležijo vsi člani. * Avstrijska sodnija je oprostila 16 obtoženih socialistov glede napada na državo. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto (5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto (7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta (3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta (3.50 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto (5.50 ;pol leta (3.00; četrt (1.75 Za Evropo, celo leto (8.00; pol leta (4.00; za Četrt leta (2.50 Posamezna Številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0638 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. ««ggi*>88 No. 69, Fri., Mar. 24th, 1933 v Zidje in Jugoslovani Fašistovski režim, ki prevladuje danes v Nemčiji pod vodstvom kanclerja Hitlerja, je poznan, da sovraži Žide. In sicer na ravno isti način kot sovražijo fašistovski voditelji v Italiji — 800,000 Slovencev in bratov Hrvatov, katere je nesrečna mirovna pogodba zanesla pod kopito rabiatnih laških fašistov. Koliko so škode naredili Židi v Nemčiji, da jih fašizem, ki danes prevladuje v Nemčiji, tako neusmiljeno preganja, ne vemo, ker nam primanjkujejo tozadevni podatki. Toda to preganjanje Židov v Nemčiji pod knuto fašizma ni niti od daleka za primerjati s smrtnimi mukami, katere mora prenašati naš lastni narod pod neznosno silo fašizma v Italiji. Židje so mednarodni. Svet pozna angleške, francoske, nemške, ruske, poljske, španske in druge Žide in Hebrejce. Rafepodeni iz svoje prvotne domovine, Palestine, so se raz- i kropili po svetu, kjer so si v skoro vseh deželah sveta pridobili trgovino, finance in denarno gospodstvo, katerega so več ali manj uspešno vodili, v prvi vrsti za svojo lastno korist m obstanek. Žid je bil vedno Žid, bodisi kot prodajalec jeruša v Romuniji ali pa prvi financir v Londonu. Najhujša preganjanja od strani vlad, narodov in držav niso mogla zatreti Židov. Hebrejci so močnejši kot vsaka druga svetovna sila. Dasi po številu ne ravno močni in številni, pa jih mora svet, kjerkoli in povsod upoštevati. Kaj daje temu sicer maloštevilnemu, toda vztrajnemu narodu toliko življenske sile in moči, da se vzdrži na sijajnem površju, kljub temu, da je bil preganjan od onega časa, odkar se piše svetovna zgodovina? Kot Deremo v bibliji je bil židovski narod izvoljeni narod sveta. In grešil je, prodan je bil v sužnjost, vrnil se je v domovino, napaden je bil skozi tisočletja v domovini od neštetih sovražnikov, Krist je prišel na svet, Židje so ga križali, Rimljani so podjarmili njih domovino, razkropili so Žide na vse strani sveta, toda kljub vsemu temu — skoro bi rekli, da so Židje gospodarji sveta v gotovem oziru. Poglejmo! Komaj je nastopila fašistovska vlada v Nemčiji, je dala zapreti nekaj židovskih izkoriščevalcev, kot to trdi Hitler, pa so vsi Židje po svetu dvignili glasen protest. Kadar se skrivi en sam las enemu samemu Židu na svetu, tedaj potegnejo vsi skupaj in dvignejo strašen krik in stok, češ, da se svet nahaja v nevarnosti. In v tem tiči židovska moč in sila. Hebrejci držijo skupaj, nikdar ne dopustijo, da se enemu izmed njih bratov skrivi en sam las na glavi. Ta solidna masa hebrejskega naroda, brez ozira, delavec ali profesor, bogat ali siromašen, ta solidnost Hebrejcev podeljuje Židom sveta nekaj, česar zlasti naš jugoslovanski narod tako bridko-grenko pogreša. Hebrejci držijo skupaj, skupaj udarijo, nastopijo, kričijo, protestirajo in delujejo. In tu imajo uspeh! In kaj se je'pravzaprav zgodilo? Diktator Hitler je dal zapreti petnajst židovskih voditeljev v Nemčiji, češ, da so kupičili privatne dobičke v škodo nemške državne blagajne. J In ker so slučajno pretepli nemški fašisti par Židov v ječah,: ee je dvignil ves hebrejski svet v strašnem protestu. Protest; je tako silen, da so napotili državni oddelek ameriške vlade, da je odposlal nemudoma povelje v Berlin, na naslov ameriškega poslanika v Berlinu, kateremu je zapovedala ameriška vlada, da nemudoma preišče, kaj se je zgodilo hudega nemškim Židom, in je Amerika pripravljena protestirati proti—Nemčiji, ker je slednja skrivila nekaj las Hebrejcem! In kaj pa mi, bratje in sestre? Tisoče vas je v Ameriki, kjer ste si pridobili državljansko pravico in ki imate svoje očete, matere, sestre, brate, sinove in hčere, zete in svake, sorodnike, prijatelje in znance v naši Notranjski, v naši Go-nški in na Primorskm! Te vaše sorodnike in znance so laški fašisti slekli do kosti, vzeli jim vse, rodno zemljo, rodno kri, ime, cerkev, šolo, časopis in jezik, požgali so jim narodne hrame, spremenili so njih pristna slovenska imena v ogabno italijanščino, vaše otroke so posilili, da pljujejo na svoje očete in matere —- in kdo protestira? Da, protestiramo s tem, da se napadamo sami medsebojno, da tako posnemamo naše smrtne sovražnike — fašiste, ki kos za kosom uničejo naš narod. Za par pretepenih Židov v Nemčiji se je potegnil ves svet —za 800,000 naših mučenikov Kraševcev in Primorcev pa molči ameriška Slovenija in se pri tem medsebojno lasa in pretepa! Men Holy Name, Graspers Club, Gladiolus Club, Cloverettes Club, Lawrentians (base ball club), Boy Scouts, Girl Scouts, Serenades Club, St. Lawrenc Orchestra, Boosters Club, Foresters Society in končno šolski otroci, kateri so zapeli tisto Zormano-vo: "Mladi Amerikanci." Otroci so tudi prav lepo pozdravili Father Viranta z deklamacijo: "Novomašnik bod' pozdravljen." Da so otroci nastopili v lepih točkah in krasnem pozdravu obema slavij encema, za to so vrlo dobro skrbele šolske sestre. Prav iskrena zahvala za to čč. šolskim sestram. Vodstvo celega programa je imel Ralph Miller v skrbi, ki je svoj posel prav izredno dobro izpeljal, kar pri toliki množini točk in raznih zastopnikov, ni lahko. Seveda je bil nekdo še čez njega, ki je vse to držal skupaj, kot eno celoto. Saj veste, za nadzornika mora biti velika oseba, človek, ki res čez vse druge lahko gleda. Prav vem, da ne uganete, kdo je to, zato vam bom naravnost povedal, da je bil Father Slapšak reditelj vsega, čeprav ta mož še nx dolgo med nami, poznamo že njegove zmožnosti toliko, da kakor hitro slišimo, da on aranžira kako zadevo, takoj vemo, da bo uspela, ker je povsod natančen in do pike izvede, kar se podstopi. Torej prav iskrena zahvala vsem v imenu cerkvenega odbore in, seveda, ne da bi vsakega farana povprašali, vemo, da izražamo vseh misli, ko rečemo, da smo popolnoma zadovoljni s celim programom. Kaj vprašate? A, vi bi radi vedeli, če je bilo kaj ljudi v dvorani. Po vseh kotih dvorane, prav po vseh. In, če bi bili muhe, da bi se mogli prijeti stropa, tudi po stropu bi jih bilo precej. Res, do zadnjega kota, je bil napolnjen tudi stoječi prostor, ne le sedeži. Naj bo s tem podan direktori-ju Narodnega Doma velik na-migljaj, da čim prej«-poskrbijo ?a nekaj več stolov v dvorani. Dandanes se stoli dobijo — to se pravi, second hand stoli — za zelo nizko ceno, kar se pozneje ne bo, ko bodo časi boljši. Di-rektoriju pa nočemo dati samo 'hint" ampak tudi izraz hvaležnosti za dvorano ob tej priliki. 8og plati stotero in tisočero vsem skupaj: direktoriju Narodnega Doma, igralcem in ude-1 '.ežencem, zlasti onim, ki so prišli od daleč. Iz Loraina jih je bila cela procesija in tako od Irugod. Hvala lepa! Klanjamo se! Father Franko smo s tem rekli: "Good bye!" Father Vik-or Virantu pa: "Dobrodošli!" Hoteli smo mu pokazati takoj pri vstopu v našo faro in njen delokrog, koliko dela bo imel, da nc bo mislil, češ, samo krščanski nauk bom učil. Se razume: krščanski nauk, kot najpotrebnejši nauk je prvi. Toda ta nauk mora biti pomešan tako, da ga mladina rada sprejme, z raznimi zanimivimi akcijami, tudi z razvedrilom. Vsi ti klubi bodo v njegovi oskrbi in pod njegovim nadzorstvom in kdor je že kaj imel opraviti s temi navdušenimi mladimi ljudmi, bo vedel, da smo Father Virantu dali dela "plendi." Seveda, pri i vsem kar je slovenskega poslo-] vanja s temi, bo Father Slap-šak na svojem mestu poleg tega, da igra Father Slapšak vlogo slovenskega slovarja (diction-!ary) za Father Viranta in za-: me, in že to je precejšna vloga, j ker se dan na dan in zelo pogo-1 sto glasi: "kako se to pravi v slovenskem?" dokler se ne vjezi in zavpije: "Biks porhont!" Takrat pa odnehava. Toda čas hiti in ta papir tudi, zato: naprej! Cerkveni koncert bo v nedeljo večer ob pol 8. To je nekaj no-i vega za našo faro, toda bil je povečini obstoječ iz orgelskih točk. Pri nas bo samo petje, le dve točki bosta samo na orgle. Tudi ta ideja je Father Slapša-kova. Cerkveni pevci, slasti pe-| vovodja Mr. Ivan Zorman, so I idejo takoj pozdravili. To je bi- lo nekaj mesecev nazaj. Od tega časa pa do danes so se pripravljali z navdušenjem za ta koncert ter pripravili mnogo krasnih točk, vse nove in sicer cerkvene pesmi. Poleg tega bo sodeloval na koncertu Father Johns iz St. Mary's semenišča, ki je priznan in je brezdvomno najboljši pevec v državi Ohio in še dalje. Ta koncert se pripravlja iz dveh namenov. Nekaj sicer iz namena, da se pomaga cerkveni blagajni v današnjih težkih časih, toda največ zato, da našim pevcem damo tisto priznanje, ki ga v resnici zaslužijo, ko teden za tednom sodelujejo pri božji službi brez vsakega plačila od nas. Bog jim bo seveda enkrat cbilni plačnik za to vrlo delo. človek je pa tako ustvarjen, da potrebuje spodbude tudi v tem, kar je prav za prav njegova lastna korst. Zato pa, dragi fa-rani, dajmo to priznanje v nedeljo našim pevcem s tem, da na-pdlnimo cerkev prav tako, kakor je bila dvorana Narodnega Doma napolnjena zadnjo nedeljo. Vstopnina je nizka, samo 25c. Kdor jih nima, naj izprosi kje, ali na posodo vzame, da se ne bo kesal pozneje. Povem vam, če bi bili časi drugačni, bi morali za tak koncert naredili vstopnino $1.50 najmanj. Kar sem slišal pri vajah za ta k-on-cert, mi daje poguma, da rečem \z celega prepričanja: niste še slišali takih pesmi! Pa ne samo domačim je koncert na razpolago, vsem so vrata naše cerkve odprta, vsi od koderkoli po-,služite se tega krasnega večera. V nedeljo ob pol osmih zvečer je pričetek, v nedeljo 26. marca. Drugače pa gremo isto pot, kot po navadi. Veliko jih je, ki bi radi delali, pa le malo jih je izvoljenih, kateri imajo delo, da je sploh vredno govoriti. Upa-njenje pa imamo vsi, da se pred sodnim dnevom izboljša, da bomo mogli dolgove poplačati, pre-dno stopimo v dolino Jozafat. Dajte cesarju, kar je cesarjevega, je rekel naš Florjan Cesar in mu je soproga podarila malo Patricijo Josephine, kateri sta botrovala Tomaž in Frances Mr-var. Potem je pa prišel Cesarjev sosed Math Zupaničič in je rekel: "ne smete misliti, da imate le pri vas take dragocene reči. Pri nas imamo tudi nekaj, toda našega bomo nazivali Kla-renc." In Mr- Anton in Ana Kobe sta ga prinesla v cerkev. Richard črne je bil rojen 20. februarja in je čez mesec dni prišel po krst, kar je nenavadno in nevarno. Odlašati s krstom cel mesec. Upamo, da bo v bodoče bolj točen. John in Frances čonta sta mu bila za botre. Mary Frances Bokar je tudi zahtevala krst v nedeljo in ker je bil Father Viktor Virant ravno na mestu, je podelil ta zakrament on. To je bil prvi krst, ki ga je podelil in bo, upamo, držal do smrti. Anton in Agnes Fakolt sta pa za pričo, da je vse prav izvršil. Misijon za mladino se prične v nedeljo večer, 2. aprila, želimo, da poskrbijo vsi starši, da bodo fantje in dekleta prihajali redno vsak večer. Zaključek bo v petek večer in v soboto zjutraj, 8. aprila skupno sv. obhajilo za vsa mladinska društva in klube ter za vso mladino cele fare sploh. My dear young folks: put everything aside during those days of your mission. There are things that merit even greater attention from us than our daily affairs. Father Albert Kaiser is a very interesting speaker. You'll enjoy it and profit by it. Arrange everything so that you need not miss one single lecture. Come all. Come all the time. bavo, kakor: sestra Trampuš, sestra Samarin in sestra Kol-man, med katere se prištevam tudi jaz, čeprav sem pristopila k društvu en mesec pozneje, to je 12. aprila 1913. Toda ves čas sem bila pri društvu odbor-nica. Kot vaša večletna predsednica sem vedno delala na to, da se povzdigne ugled našega društva in Zveze. Ni sicer društvo tako zelo napredovalo, ampak imamo danes še vedno 68 dobrostoječih članic v odraslem oddelku in 36 otrok v mladinskem oddelku. Ponosna pa sem, da sem kot napredna slovenska žena tudi članica Slovenske svobodomiselne podporne zveze. Vsaka članica naj v soboto zvečer pripelje svoje prijatelje in prijateljice, delajmo složno, saj se tako kličemo po društvu složne sestre. Članice v veselič-nem odboru in odbornice pa bomo skušale vsakemu postreči tako, da se bomo dobro imeli in se veselili ob naši 20-letnici. Agnes Lunder, predsednica. -o- Podružnica št. 14 SŽZ Če verjamete al' pa ne. Rainbow Hunting & Fishing Club PiSe J. GLAVIČ Kakor običajno vsako leto, ima tudi letos naše društvo skupno sv. spoved in obhajilo. Spoved bo 25. marca in skupno sv. obhajilo pa v nedeljo 26. marca ob sedmih zjutraj v cerkvi sv. Kristine. Zbirale se bomo v spodnji dvorani pri sv. Kristini ob 6:30 in potem skupno odkorakamo v cerkev. članice, prošene ste vse, da se udeležite in storite svojo velikonočno dolžnost skupno z društvom. Pridite v velikem številu ! Pokažimo, da se zavedamo, da smo katoličanke, da smo članice katoliške organizacije in da se tega tudi ne sramujemo javno pokazati. Pripnimo svoje rega-lije in ponosno stopajmo v dolgi vrsti. Sestrski pozdrav, Theresa Skur, tajnica. -o- LAČNI VOLKOVI če .je zima huda, prižene volkove v bližino človeških bivališč, kjer začno napadati zlasti ovce, de jih dobe pod ostre zobe. Posebno v Rumuniji imajo še vedno mnogo volkov, ki so raztrgali že več ljudi. Tudi v Sloveniji slišimo večkrat o lačnih volkovih, ki se priklatijo pozimi iz gozdov v doline in napadajo drobnico. V Temešvaru je čreda volkov napadla sani s tremi ljudmi. Dvema se je posrečilo splezati na drevo, odkoder sta morala mirno gledati, kako so volkovi njunega tovariša raztrgali in požrli, če je volk sam ali ,xe jih je samo nekaj, si ne upajo napasti človeka, če jih je pa cela čreda, ne pomaga niti najboljša puška. Med vožnjo s sanmi je namreč težko zadeti, pa tudi če bi človek z^del nekaj volkov, bi s tem samo odgodil svojo smrt, kajti ubite volkove drugi takoj raztrgajo, potem se pa zopet poženo za človekom, če >:ta vprežena dva konja ali če je konj še spočit, se lačnim volkovom še da uiti, drugače pa ne. Neki rumunski kmet, ki so ga zasledovali volkovi, je izpregel k' nje in jih prepustil njihovi usodi, sam je pa prevrnil sani in se skril pod njimi. Tako je čakal do jutra, ko so volkovi zbežali. Seveda mu ni bilo posebno prijetno pri srcu, kajti vso noč so ga volkovi oblegali, pa niso mogli do njega. Leta 1921. so volkovi napadli rumunski brzovlak ki se je v njem peljal tudi princ Nikolaj, kraljev brat, izboren strelec. Nad sto volkov je obkolilo vlak in začelo skakati proti razsvetljenim oknom. Princ .je dal ugasiti luči v vagonu, odprl je okno toliko, da je lahko potisnil skozi puško, in začel je streljati. Streljal je, dokler mu ni pošlo strelivo. Zjutraj, ko so prispele z obeh strani pomožne lokomotive in napravile gaz, da .le lahko zameteni vlak nadaljeval pot, je naštel prinčev adjutant toliko ubitih volkov, kolikor je počilo ponoči strelov. Vsak volk je bil zadet v glavo; princ je meril tja, kjer so v temni noti žarele oči lačnih volkov. Oni dan sem bral, da je soproga našega prezidenta, Mrs. Roosevelt, skuhala ali dala skuhati zajterk, ki je stal za osebo po sedem«*centov in pol. No, to je že precej velika ekonomija in se temu vsa Amerika čudi. Ampak kaj bi pa Mrs. Roosevelt rekla, če bi ji jaz povedal, da nam bo danes skuhala za večerjo naša mama žgance s kislim zeljem in sem preračunal, da večerja'niti tri cente ne bo stala za osebo, pa bom imel zelje še za soboto večer, ki je, kakor znano, najboljše drugi dan, ko se pogreje. In kar je glavno je pa to, da bi jaz take večerje ne zamenjal za vse pohane piške tega sveta. A Takole se bo pa godilo na svetu, ko se bo pisalo leto 4875: Bogata gospa v Parizu pokliče služabnika in mu naroči: "Jean, pokličite takoj po telefonu mojo hčer v New Yorku in ji povejte, da bomo danes pol ure prej večerjali, kot navadno in da naj se požuri, da jo ne bomo, čakali, ker juha ni dobra, ako je postana." Sluga gre in pride čez par minut nazaj. "Gospodična hčerka pravi, da bo v desetih minutah tukaj." "Dobro," reče gospa. "Sedaj pa prinesite copate mojega moža, ki ima vsak čas priti iz San Francisca. Pred pol ure me je poklical, da je odletel z aeropla-nom, torej mora biti vsak čas tukaj in bo godrnjal, ako ne bodo njegovi copati pripravljeni zanj. Tudi pokrite mizo za eno osebo več, ker danes pride na večerjo tudi moj sin iz Avstralije. Servirajte hitro, ker mora biti ob sedmih že zopet nazaj v Sid-neju, Avstralija." A Eno mi je povedal prijatelj Kren od St. Clair Rifle kluba. Menili smo se ravno od mleka in je rekel, da so imele gospodinje v starem kraju tako navado: ako krava ni hotela dati dosti mleka, je prišla gospodinja k molžni z veliko golido in te se je krava tako prestrašila, da vsled strahu ni mogla mleka zadrževat. Torej se naše farmer je opozarja na to in naj poskusijo o priliki. A Andreje Pirnat je strašno dober človek, ampak ima tudi svoje muhe, če ni drugače. Ne dolge tega je prišel od lovske seje precej kasno domov, kar pa ril bilo po volji njegovi ženki, ki mu je to tudi iz oči v oči povedala. Andrejcu pridiga ni bila po volji in je sam pri sebi prisegel, da se bo maščeval. Pa se je že takoj drugi dan. Ženka je šla nekam po opravkih, Andreje ie bil pa za varha doma. Da mu pa ne bo dolgčas, mu je naročila, naj skuha fižol in zelje za večerjo, ker jo ne bo prej domov in da ne bo potem nepotrebnega čakanja z večerjo. In tukaj se je Andrejcu ponudila krasni prilika, da bo ženici povrnil tisto zmivanje radi njegove zakasnitve. šel je in skuhal fižol in ko je prišla ženica zvečer domov, ji je predložil fižol in -—; surovo zelje. Tone Glažar, ki m1 je to povedal, ne ve, kako so odigrali potem nadaljni svetovni dogodki in kdo je jedel surovo zelje. A Zadnjič sem opazoval znanca pri pijači. Videl sem, da je vsa-kikrat, ko je zvrnil kozarec oha.l-čana, zamižal. To se mi je čudno zdelo vlekli proti rezilu. To se je hodilo tako hitro, da ni utegnil Z{lvpiti, naj prestanejo z rezanjem. Prsti so že prišli pod re--'•ilo, že je brizgnila kri in prsti s° odleteli. Vijaki so roko tako ^očno stisnili, da se je prisot-^ni le s težavo posrečilo izvle-15 jo iz železnega objema. Hudo ll"Pečemu Zofiču so roko obvezi, ker je močno krvavela. Ta-nato je dal gospodar na razpolago voz in so Zofiča prepelja-' v novomeško bolnišnico. Neteča je tembolj žalostna, ker ^oru poškodovanec poleg žene NEKAJ POSEBNOSTI ZA PETER IN SOBOTO! ZASTONJ! ZASTONJ! V soboto večer se odda pet košar grocerije zastonj! Surovo maslo, ft.....19c Jajca, doz...........12c 10 kom. Fels Naphtha 43c Dobre češplje, ft......5c Velika kanta Climalene 16c C. W. kava, ft., in C. W. Spices....... .23c Se vljudno priporočamo slovenskim gospodinjam. ŠPEH GR0CER1JA i 1100 E. 63d St. preživljati še tri otročiče. To mu je bilo že doslej, ko je bil zdrav, težavno, a vendar je za silo šlo. Zdaj pa menda sploh ne bo mogel več šivati in tudi ni-kake odškodnine ne bo dobil, ker ni bil nikjer zavarovan. —Boj s krdelom volkov. Podjetnik Brkovič iz Prijepolja v Bosni je potoval s svojim prijateljem čatovičem iz Bjelogapo-lja v Prijepolje. Ko sta šla sko->i vas Bare, se je naenkrat pojavil pred njima najprej en volk, za njim pa celo krdelo volkov, ki so jo udarili proti tej dvojici. Brkovič in čatovič sta izvlekla revolverje in sta pričela streljati proti volkovom. Lačne zveri se pa za to niso zmenile ter so se vedno bližale obema. Ko sta uvidela to veliko nevarnost, sta Brkovič in čatovič slekla suknji, jih nataknila na debele palice ter sta kričeč in streljajoč korakala proti volkovom. Na njihove krike in strele so pritekli bližnji kmetje in pastirji ter jima priskočili na pomoč, šele, ko so videli toliko ljudi, so se volkovi umaknili v gozd. —Samoumor pod ledom. V vasi Poljanah pri Bjelovaru se je te dni pripetil nenavaden samoumor. Premožni posestnik Nikola Selak je doma vzel sekiro in odšel do bližnjega ribnika. Najprej je ra-zsekal led na ribniku, nato pa se slekel do nagega in skočil v vodo, kjer so ga pozneje našli mrtvega. —Uboj mladega ženina v Ška-ručni. Nedavno bi se bil moral poročiti s svojo izvoljenko 23 letni Josip Tomažič, pekovski pomočnik, stanujoč na Vodovodni cesti v Ljubljani. Na Poljanah je imel že sklenjeno pogodbo za najem neke pekarije. Skrbi za ureditev novega doma in za pospešitev poroke pa so ga vodile v žalostno smrt. Njegova nevesta iz Skaručne je poslala k njemu Matevža Pogačarja, da bi prišel ženin k njej zaradi ureditve oklicev. Jože Tomažič se je s Pogačarjem in še nekim drugim tovarišem takoj napotil zvečer iz Ljubljane v Skaručno in ko so se s kolesi vozili od Povod-ja proti Skaručni, so jih napadli neki fantje. Kolesarji so se izognili spopadu, do katerega pa ,]e naposled le prišlo nasproti pokopališča v Skaručni. Napadalci so najprej pobili na tla Matevža Pogačarja, ki pa je utekel v vas, da bi poklical pomoč. Ko je Pogačar tekel v vas, so se napadalci spravili nad Tomažiča ter ga napadli s koli in noži. Nesrečnik je dobil z nožem tako nevaren sunek v desno roko, da je izkrvavel in umrl kmalu po napadu. O napadu obveščena nevesta ga je našla že v zadnjih zdihljajih. Orožniki so pod sumom uboja aretirali v Skaručni nekega fanta in ga pridržali v preiskavi. —Redek primer prijateljstva. Pred okrožnim sodiščem v Banji Luki se je vršila zanimiva obravnava proti Bošku .Tadiču, ki je pred par meseci ubil svojega očeta. Oče in sin se že dolgo časa nista razumela zaradi posestva. Nekega dne je prišlo ponovno do hudega prepira. Oče .je šel nad sina, ta pa je zgrabil kol in s par udarci pobil očeta do smrti. Ko je Boško Tadič izvršil svoje strašno dejanje, je šel k svojemu prijatelju in sorodniku Peji Tadiču. Pejo je imel zelo rad Boška, ki je bil sploh v vsej vasi priljubljen. 1 Ker je Boško oženjen, Pejo pa samec, je Pejo storil redek čin i prijateljstva. Prevzel je nase uboj in se je javil sodišču kot ' ubijalec, nakar je bil aretiran. I Pravi ubijalec je ostal svoboden. ; Oblasti so poizvedovale naprej j in so kmalu prišle na to, da ni Pejo ubijalec, ampak Boško. Pe-i jo je šel tako daleč, da je celo prisegel, da je on ubijalec. So-jdišče pa je medtem dobilo dovolj j dokazov in Boško je bil areti-jran. Med razpravo je prišlo do 'ffinliivih prizorov, ki so pokaza- MILO URBAN: ŽIVI BIC Roman Ranjenih res da ni bilo; kveče-mu kako okno je včasih zažven-ketalo: v tem steklenem zvoku se je oglasila užaljena vas; bil je to živ krik, toda uniformirani cinizem ga je, kakor v zasmeh, zalepil s papirjem, na katerem je samo v nočeh veter ubiral neko hreščečo, žalno pesem, podobno renčanju razdraženega psa. Radi učinka so si včasih izmislili tudi kak prestopek, katerega so z otroško domišljijo raz-pihali v ogromen zločin, da bi mogli nahruliti Raztočane in jim pokazati svojo važnost. Za prazen nič so začeli brskati po hišah in obračati vse na glavo, da bi mogli s perverznim veseljem gledati preplašene, blede obraze in živalski strah, ki je pretresal dvonogo čredo. Ob takih prilikah so se postavljali z vojaškim žargonom, se odevali z vojaško sirovostjo kot z modnim nakitom in delali take vratolomne neumnosti, da bi se jih sam Don Qui-jote moral sramovati. Nevarnost jim ni pretila nikakršna, kajti deca, brezzobe babe in nadušlji-vi starci se niso mogli ustavljati jeklenim puškam. Morali so molčati in trpeti sirovo svojevolj-nost razvajenih žrebcev. Toda od lenobe in dobre hrane rejenim telesom ni zadostovala samo ta zabava. Manjkalo jim j je žensk, s katerimi bi mogli utešiti svoje neizrabljeno moštvo ob opolzkih besedah in predstavah, dražečih domišljijo, ženska! Ta pojem jim je bil pred očmi dan in noč. Sklanjali so se nad njim, a ker so imeli pred seboj i samo neulovljiv privid, so skoraj pobesneli. Zato so jo začeli iskati, kakor hitro so se nastanili v Raztokah. Začeli so s po-igledi, dvoumhimi opazkami, ki S.so se zabadale v ušesa kakor žeblji; sledila so postajanja z dekleti, katerim je ta moška osvo-; jevalnost ugajala in jih mikala. Fantov ni bilo, zato je bila vsaka priložnost dobra. Spol ni poznal plemenskih ali družabnih razlik. V enostavnih kmečkih objemih je pomenilo po vojakih potolaženo h r e p e n j e prijetno spremembo. V svoj vrtinec ni potegnilo samo deklet, prekipevajočih od mladostnega ognja, zajelo je tudi žene, večinoma vdove, ki so želele v naročju vojakov vzbuditi spomine na davno minule noči. Tu pa je vas odkrila nov strašen jarek, ki je tekel stran od ostalega življenja in se prihuljeno, skrbno prikrit vlekel nekje po temi kakor gnojnica. Le spletke so tupatam vrgle iz njega kaj na površje. Ostalo pa je obtičalo v noči in terni kot prava posledica krvavih nasprotij, ki so razdrapala življenje prav do najtajnejših globin. Bilo je, kakor bi se ljudje hoteli sami razbičati radi svoje nemoči, kakor bi se hoteli uničiti, utopi-!ti v lastnem močvirju. Ti neizprosni sili je podlegla j tudi Krista Dominova. Poskus, približati se Angyalu, se je razbil ob njegovem užaljenem ponosu. Ni se mogel odločiti za drugo ponižanje, zato se ji je rajši od daleč ognil. Krista je nekaj časa žalovala, si delala j bridke očitke, a njena lahkomiselna mlada narava ni mogla dolgo vzdržati brez ljubezni. Potrebovala je' postajanja pred vrati, sitskanja rok in zaljublje-| nega šepetanja kakor riba vode. | Prihod vojakov jo je razveselil, napolnil s slutnjami novih doživljajev in to upravičeno; komaj je minil teden, že so v Do-minovo hišo zahajali kar trije: t'roben židek, sin nekega bogatega tovarnarja, dalje nedoštu-cliran medicinec, kakor je pripo- ! li kako veliko prijateljstvo via-j (!a med tema dvema kmetoma. Boško je bil zaradi uboja obsojen na 6 let, Pejo pa zaradi krive prisege na 6 mesecev. vedoval, sorodnik znanega veleposestnika od Nitre, in neki revež, že lažji invalid, ki ga je med prva dva zapletel slučaj. Krista je s svojo smelo, za Raztoke čudovito razvito ženskostjo očarala vse tri. "Dobra punca," je rekel po prvem srečanju s Kristo židek Grunberg, popravljajoč si šči-palnik na drznem loku svojega nosu. Lanyi, sorodnik veleposestnika, je cmoknil pomebno z jezikom in pritrdil: "čudovita!" Pogledala sta se z razigranim pogledom, v katerem je blestela slutnja bodočega razkošja, nista pa čutila drug do drugega nika-ke ljubosumnosti ali česa podobnega. Bila sta kot dva športnika, katerima je pomenila Krista samo nagrado. Pogledalo sta se, kakor bi si bila stavila vzajemno vprašanje: 'Kateri izmeci naju jo bo prvi dobil?' Obema mladima cinikoma je bila to samo zabava, malo razvedrila v dolgočasni vasi. Tretji izmed njih, Pavel Zanj, lažji invalid, ni spadal k tej ! smetani. Bil je to Slovak, od Zvolena nekje, kateremu je bila Krista resnično všeč, ki pa radi svojega revnega porekla s prejšnjima ni mogel tekmovati. Prihajal je samo tedaj, kadar ju ni bilo pri Dominovih; ko sta prihajala, se je izgubil skozi kuhinjo, da ga ne bi opazila, se raz-govarjal z Dominom o vojski in pasel oči na Kristi, ki se mu je j zdela vedno lepša. Razen Kriste ; pa je našel tu celo tolikanj pogrešano družinsko toplino: našel tu iste izmučene reveže, iste žrtve, ki so jih izsevale neusmiljene pijavke vojske. Videl je tu postoterjeno svojo mater, svojega starega očeta, videl razbito rodno vas in pri zvokih njene govorice ogreval v krvavem spopadu ozeblo srce. Lanyi in Grunberg sta se polagoma u živel a v 'plemeniti' šport. Razložila sta vso zalogo sladkih besed, mamljivih poklo-nov in zaljubljenih gibov, ter spremenila skromno sobico Dominovih v torišče zatelebanih, v gorečem hrepenenju se stresajoči h ruševcev. Revež sveti Jožef, ki je visel ravno nad mizo, bi bil kmalu znorel od sramu, ko je poslušal Grunbergove opazke, ki jih je govoril, da bi jih razen Lanyija nihče ne razumel, v jeziku gospode. Krasta, ki od finih poklonov ni nikamor dalje videla, se je nad njimi veselila kakor dete nad igračkami: radi njih je morala prestati nekoliko težkih bojev z očetom, a ko sta ji Grunberg in Lanyi prišla na pomoč z zavojčki tobaka, se je stari kakor ozmerjan pes umaknil J k materi v kuhinjo in odslej, kadeč vojaški tobak, v dolgih, razvlečenih stavkih godrnjal nad — vojsko. Obsipana s pokloni in sladkimi besedami si je Krista pustila dvoriti. To je povzročalo pri nji rahlo omotico, ki jo je zanašala v temo vpčera kakor v pravlji-jco. Sedela je med njima z vaško j samoumevnostjo in se dala kakor proti svoji volji božati, objemali in poljubljati. Potem je poskočila, stopila k postelji in se naenkrat zasmejala z razposaje-jnim veselim smehom, ali pa govorila čisto o čem drugem. Ko ista Grunberg in Lanyi, ki sta bila navajena na odlične kretnj-v videla to prekrasno telo, pregi-I bajoče se v smehu, to privlačno, ! neprisiljeno veselost, sta bila še I bolj očarana od nje: kakor prekrasen val bujne prirode jima je i pljuskala v oči in najrajši bi jo i bila kar na mestu snedla. j. A to ni bila tista prava stru-| na. Grunberg in Lanyi sta vede-i la, da tako ne prideta do cilja, s Nekega večera je prišel Lanyi i sam. Usedel se je — kakor na-vadno — na klop, zataknil roke za glavo in s sentimentalnim gla-|som dejal: "Krista, Krista, ti nisi ustvarjena za na kmete . • • "Za kaj pa?" se je zasmejala j Krista. I (Dalje prihodnjič) DNEVNE VESTI Mlad morilec prosi, da ga obesijo, namesto zapro Colfax, Washington, 23. marca. Renold Brown, 17 let star fant, je danes priznal na sodniji, da je ubil 70 letnega David Bar-numa, katerega je napadel v roparskem namenu, mu vzel 14 centov, in ker je bila svota tako majhna, ga je ustrelil. Obsojen je bil v dosmrtni zapor, toda je prosil sodnika, da ker je še tako mlad, da ga raje obesijo, da bo prej konec življenja. Sodnik se bo premislil. In celo socialist je sedaj za Roosevelta Kansas City, 23. marca. Sinclair Lewis, znani ameriški pisatelj, socialist po prepričanju, je pristopil v tabor Roosevelta. Glede Roosevelta se je ob priliki svojega obiska v tem mestu izjavil : "Ameriška zgodovina kaže, da smo izvolili močne može za predsednike, ki so postali slabi. Sedaj sem pa pronašel, da smo izvolili slabega moža, ki je postal močan." Hoover se namerava vrniti kot predsednik Palo Alto, Utah, 23. marca. Bivši predsednik Hoover je imel včeraj govor, tekom katerega je namignil, da pride dan, ko bo ameriški narod dognal, da je on s svojo politiko imel prav in da se zopet vrne na čelo ameriške vlade. Množica, ki ga je poslušala, ni ploskala. Kongres je sprejel postavo za pomoč farmerjem Washington, 23. marca. Komaj pet dni potem, ko je predsednik Roosevelt poslal kongresu poslanico glede odpomoči farmerjem, je poslanska zbornica s 315 glasovi proti 98 sprejela priporočilo predsednika. Postava daje poljedelskemu tajniku silno, moč, da reši problem ameriških farmerjev. MESTNE VESTI ■:■■:■,..,■ ■ J«. .....■•<;.■,«;» -- Na električni stol Včeraj so posadili na električni stol v Cblumbusu mladega farmerja, Herbert Meekerja, ki je bil spoznan krivim umora svoje mlade žene. Predno se je farmer Meeker vsedel na električni stol, je prosil, če sme spregovoriti par besed. Dovolili so mu. Meeker je povedal: "Na nikogar nisem jezen. Zahvaljujem se vsem, ki so delovali za mene. Bog je z menoj. Prepričan sem, da sem nedolžen, in ravnatelj zaporov dobro ve, da sem nedolžen. Mnogo ljudi je enako prepričanih, da odhajam nedol-i žen v smrt." Potem se je pa : mirno vsedel na električni stol j I in v petih minutah je bil mrtev. Državljanska šola S poukom O državljanstvu se prične zopet v četrtek, 30. mar- i ca, v veliki dvorani javne knjižnice na 55. cesti in St. Clair , Ave. Začetek ob 7. uri zvečer. To je zadnji termin letošnje sezone. Pouk bo trajal do nekako 15. maja, nakar se vse državljanske šole v mestu zaključijo j za tekočo sezono. Vstopnina z jajci češki Sokol Cleveland priredi v nedeljo v svoji dvorani igro "Rezinka s Pochoty." Da se omogoči tudi farmarjem udele-| žiti se igre je odbor sklenil, da znaša za farmarje vstopnina — i ducat svežih jajc._ malFoglasi NAZNANILO 31. marca je zadnji dan, da odpošljete polo za osebni davek —Personal tax. Kakor vsako j leto, tako tudi letos izpolnjujemo take pole. Oglasite se v našem uradu med 9. in 12. uro dopoldne, ali med 7. in 8. uro zvečer. Na željo pridem tudi na dom. HAFFNER & CO. 6106 St. Clair Ave. Tel. ENdicott 5127 (Mar 24-27) P0Z0R! Pork chops, ft......10c Pork shoulder, ft____7Vk Butts, ft...........9^20 Teletina za ajmoht, ft. .9c Teletina za pečenje, ft. 12c Mesoza juho, ft.......9c Suhe šunke, ft......8Vk 1 ' I Vinarice, ft..........12c Najboljše suhe klobase, ft.................15c Suhi želodci, ft.......15c Imamo polno zalogo najbolj okusnih, doma sušenih šunk, plečet, prat, itd. Se prijazno priporočamo občinstvu. MATT KRIŽMAN 6220 St. Clair Ave. 1132 E. 71st St. Kupujte pri nas, ker mi vam nudimo pošteno in točno postrežbo. — Popravljam in prenovim j vsakovrstno pohištvo, stole, zo-fe, naslanjače. Ako so peresa j (springi) v slabem stanju, jih nadomestim z novimi in preob-I lečem pohištvo z novim blagom j in to po najnižji ceni. Se pri-! poročam. Pokličite \ MUlberry j 3729. John Lukanc 698 E. 159th St. POSEBNOST ZA PETEK IN SOBOTO Funt Govedina za juho......9c Sveži vampi.........10c Pork sausage.......12c Pork roast.........12c Dobre salame.......18c Male suhe šunke......9c Najboljše suhe klobase 16c Pri nas dobite najboljše vsakovrstno sveže in suho meso, zaklano v Clevelandu. Se prav vljudno priporočam vsem gospodinjam. ANTON 0GRINC 6414 St. Clair Ave. Cash Meat Market Naznanilo V soboto, 25. marca, bom po-i birala asesment od 6. do 8. ure v stari šolski dvorani sv. Vida. ! Vse one, ki ste prejele čeke za ! podpore od Jednote in jih ne morete izmenjati, prosim, da pridete v soboto večer v dvorano in vam jih bom zmenjala. Ne j pozabite plačati svojega ases-| menta, ker sicer bom morala po-I stopati po pravilih, kajti društvo ne more članic zakladati. S sestrskim pozdravom — Marija ' Hochevar, tajnica dr. sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. POSEBNO NIZKE CENE! Pork shoulder, ft— Prata v komadu, ft...l0c Teletina za pečenje, ft. 12c Teletina od prs za filanje, ft........10c Govedina za pečenje, ft.....IŽV2C Mleto meso, 3 ft. za.. .25c Male dobre šunke, ft...9c Suhe klobase, ft......16c Vinarice, ft..........12c Mast, domača, čista, ft. 5c I Se vljudno priporočam v obilni obisk. JOS. TIS0VEC 16224 Arcade Ave. PET KOŠAR GROCERIJE ZASTONJ Vsak, ki kupi pri nas za en dolar blaga v gotovini, dobi listek, s katerim je opravičen do morebitne do-bitve ene košare grocerije v vrednosti $1.05. V soboto, ob 8. uri zvečer, se bo naznanilo ime dotičnega, ki dobi zastonj grocerijo. V soboto imamo na gro-ceriji in mesu znatno znižane cene. LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave. Stanovanje se odda, štiri sobe, jako čedne, kopališče, furnez, klet in druge ugodnosti. Jako nizka cena. Stanovanje se nahaja na 22677 Ivan Ave. Pozve se na 1423 E. 55th St. (69) Dvoje čednih stanovanj se da v najem, pet sob, spodaj, na 6230 Carl Ave., in stanovanje 5 sob na 1099 E. 64th St. Prav po nizki ceni. Vprašajte takoj na 6614 St. Clair Ave. (69) V na jem se dasti dve sobi, kuhinja in i spalnica. Vprašajte na 1135 Addison Road. (71) POSEBNO NIZKE CENE ZA PETEK IN i SOBOTO Pork loin, ft________10c Pork shoulder, ft.---7c Veai roast ali c h ops I ft._____________12c Veal steak, ft._____18c Beef roast, ali veal pocket, ft.--------- 10c Steaks, round ali sirloin, ft. __________13c Olje, galona _ _ _----55c Mleko, 10 kant za_ _ _49c Se priporočamo Tanko's Market 6024 St. Clair Ave. Za gotov denar kupim avtomobil, dobro ohranjen, boli novejšega izdelka in lažje vrste, coach ali sedan; Plymouth ali Ford imajo prednost. Oglasite j se na 1118 E. 66th St, tiili drugi. Sicer je ta oblak zopet izginil kakor na povelje, a že kmalu nato se je prikazal na istem mestu drugi, na drugem zopet tretji. Kdorkoli je bil na cesti, je udaril po konju. Pastirji so šli po krave, nagnali prešiče iz ograje in jih zaprli v hleve. Vsak popotnik pa jo dosegel svoj cilj suh in pastirji so so jezili, ker so bili tako plaš-ljivi. Kajti šele ponoči je naznanil veter velikega gospoda, čigar blagoslov .je pričakovala vsaka rastlina in vsaka bilka. Kmalu so ljudje prižigali blago-jslovljene sveče proti nevihti. I Vrata, polkna so se zapirala. ! Ptički so se stiskali v gnezda in [zatišja, zajci so pobešali ušesa lin legali na tla. Vsaka stvari-ea je hotela'biti čim manjša in izginiti, da je veliki gospodar, čigar glas je grmel vedno bližje, ne vidi. Celo hiše, ki so se zavile v temo, so izgledale kakor sama vase skrita strašila, kadar .jih je nenaden blisk obsvetil. Ko so pričele padati prve kaplje, je potrkal Aleš na Apolont-jina vrata. Tudi ona je bila vstala, da zapre polkna. "Pridite v mlin, sicer se bo zgodila nesreča. Ona se boji!" "Ali je že tako daleč?" "Ne, kolikor jaz vem — a ona se boji in noče spati sama v kamri." "Ali ni mar dovolj drugih ljudi v mlinu?" "Ljudi že — a ona hoče vas!" "Pa moja uboga Ivanka?" "Jaz bom bdel pri otroku, dokler bo tako vreme, potem pa ne bo nobene nevarnosti!" Apolonija je tekla po dežju, vihar jo je skoro premetaval,' proti mlinu. Agata je bila po-koncu in se je pomirila šele tekaj, ko jo je svakinja prijela za roke in jih krepko tiščala. Apolonija je prižgala blagoslovljeno svečo in skupaj ste molili najprej evangelij svetega Janeza, a nato molitve za pomoč v nevihti. Sedaj je pričelo bliskali in grmeti, blisk, ki je naprav-l.ial iz vse kamre en sam plamen, nato . 'i< la, ki je zadevala nav-pik, a vmes je veličastveno, zateguj eno grmelo, tisto grmenje, ki napolnjuje ves vzdnh. Again in Apolonija ste se prekrižali vsakokrat, kadar so udarjali v zemljo tisti udarci, ki so grozili, da zdrobe šipe. Agata se je zarila pri Apoloniji kakor otroči-ček. "Tako težko je," je tožila. "In že ne vem več, kaj mi je storiti, češče mislim, da bom ob razum. Tega se najbolj bojim. Da, tega se bojim . . . sama sebe ne poznam več." V tem trenutku .je udarila strela, da sta mislili, da se je hiša zavrtela. Konji so zarezge-tali in bili ob planke. "Sveti Bog, to je treščilo!" je zavpila Agata. In koj nate: "Gori!" Hlapci so ropotali po stopnicah v hleve, kjer je živina besnela. "Zelo daleč .je," je tolažila Apolonija, ki je bila pogledala ■-kozi okno. Nad jelkami je bil čuden rdeč odsev. "Pač najbrže več ur oddaljen." "Ne, to mora biti od drugega bliska, oni pa .ie pri nas udaril. Videla sem, kako je šel doli nad Mar se niso srečavale tfjijit misli? Tudi v njej je bil ve« strah, ki jo prihajal iz te vode. Nad temnim propadom oči vidno niso divjali samo elementi. "Mar ne misliš, da bi morali postaviti nad njim lep križ, v spomin mrtvim in' v varstvo živim ?" je dejala potem, ko je nekaj časa stala molče, negibno. In s tem je povedala žc star sklep. .....................tuMIHwiimi.....m*........'Ill,I......num......Kil...............Ill..................................lunin....................................imunimi.....m..................... jgii»Niiimiiiiiii»iliiii)iHlMil»iiiiiiHliHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiin»i»it|iiiiiiiiiiiiiiiiiini.....mu........................................................i........................nimimiiimii.........r/ Aleš je namrdnil obraz, kakor bi ga boleli zobje: "Narava, pravi, narava!" "In ne vem, ne vem," je čvi-kala dekla, kakor bi grizla napol zrelo Češpljo, "ta raj — in ta Eva ... ta Eva!" "Kje pa je Adam?" se je zarezal mali hlapec. In tedaj so zarezgetali vsi in nastal je tak krohot, da je postala Apolonija zunaj v kuhinji nemirna in je pričela vpraševati, kaj se je zgodilo. Pordečela je, ko je dekla pripovedovala, kaj je bil vzrok smehu. Kajti tudi v njej se je bila zbudila sum-nja. Ako je Agata hodila k ba-jerju, kateremu se je do tedaj izogibala kakor pokopališču po noči ter se ni upala v njega bližino niti v Lovrenčevem spremstvu, tedaj se je moralo nekaj zgoditi. Da bi imela mlada vdova kdaj oko za ljubo naravo, nak, tega ni bil prej še nihče opazil. Apoloniji se je zdelo pribito: ne popusti od njega. Ali pa je potrebno, da zopet zlije nad njo vrč mrzle vode, da ne bo vsaj v tem težkem in dragocenem času nič drugega nego le mati, da ne bo mislila na nič drugega, nego le pripraviti zopet Lovrenca na svet, v krepkem dediču? Zo-perno ji je bilo, svakinjo zalezovati. Kaj je ime»a pričakovati od tega? Vroče vreme, ki je sedaj nastalo ter je ožigalo, kar je prej redilo in negovalo, ni pustilo Agate več v izbi. Bila je sedaj zelena senca zopet, svež zrak, kar jo je vleklo ven v naravo. "Nočem posedati," je dejala, "sama sebi se zdim lenuhinja, a med štirimi stenami pa mi zopet skoro dihati ne pusti." Bilo bi seveda dovolj dela, a ona je bila nemirna, kakor večni Jud, prijela je tu, prijela tam, čutila, da se dekle smejejo nje brezpomembni delavnosti, čutila, da se je Apolonija komaj zadrževala, ko je videla to igrač-kanje, ko bi bilo vendar tudi dovolj drugega primernega dela za žensko v njenem stanu. Končno pa se je sama razjezila: "že vidim, da sem pri hiši peto kolo. Najbolje bo, da se umaknem. Recite, kar hočete, nobenega dela nisem sposobna. Svetega Vida ples imam!" . In razdražena je šla, iz sramu, iz trme — a najbrž tudi vesela, da je našla vzrok. In našla je še drugega: ljubezen do Margarete, ki jo je dosedaj docela prepuščala dekli. Otrok izgleda bled in zdravnik je bil dejal, da mora tak prerano rojen otrok mnogo na solnce. A še redkeje se je vračala vesela in sveža iz proste narave. Mar so jo jezili pogledi služin-čadi, ki je stala okoli nje in se suvala in hihitala, čim jim je oklenila hrbet? Tako slepa vsekakor ni bila, da ne bi videla za-smeha celo za najbolj nedolžno izgledajočim obrazom. Za svojo uvelost je dolžila vročino ali pa hudobne govorice. Lepo poletno vreme je prišlo. Dežja ni bilo. Setev je naglo vzrastla, a le v tenkih bilkah. Travniki so se že pričeli zibati, a le plevel je pognal visoko, trava pa je bila le prj tleh. čebelarji so tožili, da Čebele zaman letajo okoli cvetlic, čijih sok je docela izsušen. Celo lipe se niso medenile. Druga detelja je poganjala le malo. Bili so pač dobri časi, krasno vreme za potujoče van-drovce, a kmet se je oziral v vsak oblak, kakor se ozira nebogljen ptiček v gnezdu za materjo. Agata se je malo brigala za posle in polja. Dala si je opravka le sama & seboj in češče je hodila naokoli kakor v spanju, nema, sle- pa, ni slišala, ako jo je kdo ob-govoril, ali pa je odgovarjala zmedeno, češče je že izgledala kar brezumna. Ali se je kesala svoje nenadne strasti ? Ali se je šele sedaj zbudila v njej žalost za pokojnim Lovrencom? Ali pa: se li ni morebiti sestajala z Miho in ji je pomenilo vsako slovo od njega začaranje morečega poželjenja? Ali je prihajala ta njena duhomornost od tega, ker se je bil on ohladil ter je zaman čakala obljubljenega sestanka? Stari hlevar pa je vedel drugače. "Začarana je, to lahko vsak slepec vidi. Bajerska baba jo je urekla. Tej pa se ne gre za mater, pač pa za otroka. Stavimo, da je poba! čarovnica ga že voha in ga pričenja že v materinem telesu vabiti. Jaz bi to noro žensko kar zaprl. Ali je že kdo kdaj slišal, da bi kaka taka, v takem stanju hodila na sprehode? Kako lahko se ji kaj zgodi, se prestraši in potem imate ! Tam zadaj je vendar še vse kakor na onem svetu!" Agata je sedaj imela gube na čelu in gube navpično ob obeh straneh nosu. Na licih, ki so se sicer rdeče bočila, so bile sedaj zelenkaste sence in so se večale lične kosti. Nje obraz in pa nje udrte oči so resnično sedaj spominjale na nekaj začaranega, kadar je tako posedala in strmela nepremično pred se. Zanemarjala je svojo zunanjost, zanemarjala je tiste skrivnosti, s katerimi znajo žensko v nje stanu neovirano prikriti istega in se ni zbrigala, če so ji raz-mršeni lasje viseli v obraz. Kadar se je zbudila iz svojega str-menja, tedaj je imela na obrazu bolestno smehljanje, tako da se je Apolonija sočutja omehčala in ji želela, da bi ji Miha vendarle stal ob strani in jo potolažil. Kajti vse to vendar ni prihajalo od doraščujočega otroka. Tam zunaj v naravi ob bajerju so se morala razpasti razočaranja in solze. Ali pa kes in boj za pravo pot, boj za — moj Bog, kako le izgleda! Morebiti pa ima celo hlevar prav?! Apolonija je sedaj prekipevala dobrohotnosti napram svakinji, ki ni bila sedaj več ni muhasta ni obupana, kakor je bila prvo pot, pač pa je le venomer strmela s pogledom divjačine, ki strmi v lovca. Izgledala je, kakor da se bori s strahoto. Mogoče bi bilo, da namerava skočiti v bajer. Da, tako izgleda, je sklenila končno Apolonija in se odločila, da te sprehode prepreči. "Agatka, danes zjutraj je obe-čalo dež, žabe so tako glasno kričale in muhe bi človeka skoro požrle. Nevihto dobimo, že pred sblncem se je obetala in zgodnje nevihte in zgodnji berači se vrnejo dvakrat v istem dnevu, pravi pregovor! Ostani v hiši ali pa sedi v vrt. Prehiteti bi te utegnilo in tedaj vendar ne bi mogla teči — z dvema otrokoma !" Agata se je nasmehnila in pogledala proti nebu. "I, saj bom videla že od daleč, če se bo bližala, a to malo poti se priplazim po štirih, če treba." "Vzemi vsaj deklo s seboj." "Utruja me. Ničesar ne morem gledati, nobenega človeka . . . nobenega! Tudi Margareta naj ostane danes doma!" "Agata, nočem te strašiti! A vendar ne razumem, kako moreš tako sama hoditi tja k vodi. Jaz bi se ne drznila. Po vsem, kar se je bilo zgodilo . . ." Agata je povesila glavo in ni odgovorila. Tisti dan pa je ona ostala v hiši, kajti že zgodaj popoldne se je bil prikazal kup ne-vihtavih oblakov, katerim so šle- VELIKI POLETNI izlet v Jugoslavijo na hitrem Cunardovem brzoparniku AQU1TANIA odpluje iz New Yorka proti Cheibourgu 15. JUNIJA Potniki, ki se bodo pridružili temu iž- ,«-,, f letu, so lahko zasigurani krasne vožnje od začetka do konca, ker je g. J. B. Mihalje-vič, ki bo osebno vodil ta izlet, izkušen v vseh potniških posameznostih in bo od- ^fff^lgg* vzel potnikom vse skrbi in sitnosti na potovanju. Udobne, čiste kabine, fina domača kuhinja in dovolj zabave na parniku. Ogledite si Pariz spotoma. Zasigura.jte si svoj prostor takoj pri MIHALJEVICH BROS. 6201 St. Clair Ave., Cleveland, O. ali Debeli prešiči naravnost z dežele Vseh velikosti, živi ali osnaže-lii, pregledani od mesta in jih pripeljemo kamor želite. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins in vse druge stvari se dobe vsak torek in petek, kol.jcmo pa vsak pondeljek in četrtek. Pridite in izberite si sami. LED IN PREMOG CUNARD LINE TOČNA POSTREŽBA JOSEPH KERN SLOVENSKI RAZVAD, Al,CO LEDU IN PKEMOGA 1194 E. J87th St. Poiili«ltei KEmnori 4181 H. F. HEINZ Vine St., Willoughby, O. Tel. Wickliffe 110-J-2 Naravnost iz New Yorka TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po posti. Mandel Drus Co. 15702 Waterloo Rd. Cleveland, O. V JUGOSLAVIJO preko Havre na hitrem ekspresnem parniku CHAMPLAIN 1. aprila, 22. aprila PARIS Dr. A. L. Garbas SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK G4U St. Clair Ave. v Slov. Nar. Domu soba št. 10 Tel. IIEnderson Of) 19" 18. apr., 19. maja, 10. junija OBLEKE ILE DE FRANCE 29. aprila, 27. maja Nizke cene ha vse kraje Jugoslavije Z« pojasnila ln potne liste vpra-lajte naše pooublaičene agente SIVE ROŽNATE NAVY PLAVE RUMENE ČRNE Rabite zelišča za vse bolezni t Pošljite 5c vn poštnino velik zavoj HERB DOCTOR BOOK $1.00 vrednost zastonj. Polen dobite tudi krasni Herb 1933 Almanak brezplačno. Te knjige povedo na stotine uspešnih slučajev zeliščnega zdravljenja od Indijancev in Evropejcev, za vse bolezni, kot za-prtnica, neprebavnost, želodčne nerodnosti, jetra, obisti, srce, pluča, mehur, kožne bolezni, uljesn. nervoznost, j",-ča život, revmatizem in veliko drugih. Sedaj v rabi povsod in dobri uspehi. Urez razlike kakšna zdravila ste rabili v prošlosti, pišite danes na: SNYDER PRODUCTS CO. Dept. 360—227 W. North Ave., Chicago, 111. mere 14 do 20 SwieK J&ne $17:50 MOŽJE A S3 Obleke po meri Naročite KROJAŠKO UMERJENO OBLEKO, čisto volneno blago. Vrednost, katere ne dobite nikjffr drugje. DRUGE OBLEKE PO 26 PUBLIC SQUARE. CLEVELAND. O mere 38 do 40 MI VZAMEMO VAŠO SAVINGS IN LOAN KNJIGO CUSTODIAN IN DRUGE v plačilo za novo pohištvo, preproge, pači, električne čistilce in ledenice. KUPITE SEDAJ ZA VELIKONOČ J. PERUŠEK 15815 Corsica Ave. 3,ceste južno ocl Euclid Beach, iz vzhodne 15G. ceste. Telefon: KEnmore 4237 Za malo naplačilo vam shranimo obleko do Velike noči $19.50, $22.50, $25.00 Zirlasilo ko v nasi trgovini. Pokazali vnm bpmo ra/j^c vzorce brc/, obligacijo, da bi morali len j kupili. Hlače narejeni po mori Zopet sem tukaj! Doli sem šel s cenami, katere sem znižal tako, da vsak lahko kupi. Imam obleke in površnike, narejene po meri, po $16.50. Pridite na 15607 Waterloo Rd. k JOSEPH PEEME, krojač. za samo Mandel Hardware 15704 Waterloo Rd. Tel.: KEnmore 1282 Model 20 '41TRIKRAT povrsti bi bil lahko dal delo gotovi osebi," je rekel manager podjetja.* "Njegove zmožnosti so bile fine, toda ni imel telefona. Ko so se dela odprla, se ni smelo izgubljati časa. Najel sem druge, katere sem mogel dobiti po telefonu." Dobite si telefon, da vas bodo delodajalci lahko poklicali. Stane vas samo par centov na dan. John L. Mtheltch NAZNANJA, DA JE PRESELIL SVOJ URAD IZ 902 ENGINEERS BLDG. NA 702 Engineers Bldg. Telefon: CHerry 7106 Večerne tire v S. N. Domu, 6419 St. Clair Ave, ali na domu: 1200 Addison Rd. JOSEPH ZORMAN ODVETNIK *Ime na zahtevo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Uradne ure: 10.-4; zvečer 7.-8. Ob sredah: 10.-12. G411 St. Clair Avenue (v Slovenskem narodnem domu) Mlinarjevi Za "Ameriško Domovino" prestavil M. U. W4?MMm\m\m PEOPLE WITH PHONES GET JOBS $69.50 Sedaj je na trgu NOV MAYTAG drititta 6111 St. Clair Ave. $3.95 OBLEKE ZA ŽENE Nove spomladne tvojo hišico, mislim — v tvojo: hišico!" Vendar Apolonija je videla skozi okno svečo, ki je mirno gorela, in Aleša, ki je oh njej bdel. "Morebiti je strela udarila v vodo. Strela češče udari v vodo. Voda jo privlačuje," je prigovarjala A polonija. Agata se ni hotela pomiriti. "Tam zunaj za bajerjem je koča. Morebiti je v kočo treščilo!" A p o 1 o n i j a se je smehljala. "Ali mora biti baš hiša ali pa koča? Strela se zadovolji tudi z jelko in z vodo. Kočica ji je pač premalo. Tako daleč se poniža, le če drugega nima." "O, ta bajer!" je tožila Agata in pritisnila obraz ob šipe. "Vidiš, vsi bliski odsevajo v njem, nevihta se zbija baš nad njim in iztresa vanj svojo jezo. Kaj je vendar s tem bajerjem, da nisem nikdar ... o, Rog . . . sveta Marija, že zopet!" Okrenila se je in legla. .Tok jo .je stresal. Apoloniji so prišle čudne misli o tem sumljivem svakinjinem strahu — mar ni govorila iz nje slaba vest, ki jo .j;! zbudilo to treskanje nad jelkami in vodo? $3.50 John Močnik THE TAILOR WITH STYLE 651.7 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO