3 nč. 25. številka. za četrtek 27. februvarja 1896. (v Trstu, v četrtek zjutraj dne 27. februvarja 1896.) Tečaj XXI. „EDINOIT" Uhaja po trikrat na teden ▼ iestil) iz-danjih ob tovklil, četrtkih in dobotMh. Zjutranje izdanje izhaja ob H. uri zjutraj, večerno pn ob 7. ari večer. — Obojno icdanj* atane : za Jedenmea«e . f. 1.—, i»ven Avstrij« f. 150 ta tri ineaeo . . . S.— . , . *.50 za pol leta . . . * » ", — r.a vuci leto . . . 12.— » » - Naročnino jt plačevati naprej n« naročbe brez prllažene naročnine te uprava »• azlra. Posamične številke ae dobivajo v pro-Jajalnioah tobaka V lrgtu po 9 nvč., izrvH Trata po 4 nvš. EDINOST Oglasi se račune po tarifu t petitu; za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnico in javne zahvale, domači ogla«! itd. ao nčunajo po pogodbi. Vsi dopisi naj so pošiljajo uredništva: ulica Caserma št. 13, Vsako pismo raora biti frankovano, ker nefrankovana se ne ■prej imajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase spre* jema npr nvniitvo ulica Molino pištolo hšt. 3, (I. nadst. Naročnino in oglasa je plačevati loee Trst. Odprte reklama ci|e so proste poštnine. si Ob desetletnici.1 XI. občni zbor moSke podružnice dražbe sv. Cirila in Metoda v Trstu, v nedeljo dne 23. februvarja 1896. ob 2. uri popoludne v prostorih si. „Del. podp. društva*. (Dalje.) Pouk se na dekliški dvorazrednici vrši v oddelkih, tako, da je v prvem razredu združeno 1, in 2. šolsko leto, v drugem razredu pa 9., 4. in 5. šolsko leto, ter ti oddelki dekliške šole odgovarjajo posameznim razredom deške petraz-rsdnice. Katehet je obema zavodoma preč. gosp. R. V a 1 e n s i t z, duhovni pomočnik pri sv. Jakobu. Šolsko nadzorništvo v pedagogiško-didaktič-nih zadevah je od strani družbe na dotično prošnjo zopet prevzel verni naš prijatelj g. prof. dr. K. 01 a s e r; v ekonomiških zadevah pa je šolo nadziral podružnični prvomestnik. Na tem mestu bodi še omenjeno, da je učitelj g. M. Pretnar meseca junija m. 1. v Ljubljani dostal izpit učiteljske usposobljenosti. Učiteljica g.dična A. R e i c h m a n n o v a pa je isti izpit dovršila v Kopru meseca novembra. Od vseh učnih moči na obeh družbinih zavodih js sedaj samo jeden učitelj neizprašan. Voditelj deške petrazrednice g. M. Kamuščič js meseca oktobra m. 1. podal svojo odpoved; na njegovo mesto je dvužbino vodstvo dne 13. febru-varja t. 1. imenovalo g. Frana R&kušo, bivšega nadučitelja v Dobovi na Štajarskem, ki svojo službo naatopi v teku II. polletja. Družbine šolske razmere pri sv. Jakobu ao letos res po nekod abnormalne, ker imata dva razreda deške petrazrednice poludnevni pouk, dekliška šola pa v obeh razredih pouk v oddelkih. Toda letošnje razmerje je le nekak prehoden stadij ; kajti prihodnje leto družbino vodstvo dekliško dvorazrednico izvestno razširi v štirirazrednico ter zopet otvori otroški vrt pod vodstvom šolskih sester. Svojo veliko ljubezen in skrb za tržaško Šolo je vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda naj-»ijajneje dokazalo s tem, da je od dunajske zava- PODLISTEK. U rovalne družbe tPhoenixa kupilo hišo v ulici Oiuliani štev. 98, v kateri so družbini zavodi bili nastanjeni od prvega početka. V zadnjih velikih počitnicah se je ta hiša — ki sed^j služi samo šolskim potrebam — po velikem delu temeljito popravila; letos pa se jej najbrže prizida še drugo nadstropje, zate da se vdobijo potrebni prostori za razširjenje sedanjih zavodov. Tako je družba sv. Cirila in Metoda svoja šentjakobska zavoda postavila na trdno, stalno podlago, na kateri bode odslej tem I ožje nadaljevala svoje toli srečno pričeto blagodejno in plodonosno delovanje. Bodi tukaj prisrčna hvala gosp. inž. M. V. Živicu, ki je družbo vestno podpiral strokov-njaško svojo pomočjo! Želja po stalnosti družbinih zavodov je vodstvo tudi napotila k temu, da je sklenilo, svoje učiteljstvo zavarovati za pokojnino, o čemur se ravno sedaj še vrše pogajala. Družbino šolsko poslopje je s šolskim inventarjem vred zavarovano pri banki „Slaviji* za 11.000 gld. Vsled tega ni povsem dosegla svojega hudobnega namena ona zlobna — žal da nepoznana — roka, ki je dne 26. decembra m. 1. v pritlični sobi šentjakobskega šolskega poslopja zanetila mai požar, ki pa ni provzročil velike škode.-- Pri kraju sem. Suhoparni podatki mojega letnega poročila Vam pričajo, gospoda moja, da je odstopqoče načelništvo imelo dovolj posla, dovolj skrbi in dokaj neprijetnosti, ko je po svoji liigbo^jši vesti in inoči brižno opravljalo svoj častni posel. Z mirno vestjo Vam danes polagamo račun o svojem delovanju, z mirno vestjo Vam vračamo mandate, ki smo jih pred letom dni prejeli iz Vaših rok, ter Vas prosimo, da sedaj ž njimi počastite nove, čile moči! Toda pred no končam, dovolite mi, slavna gospoda, da svojemu poročilu dodam par spominov, da Vas kratkimi besedami za par trenotkov popeljem v minolost I Današnji rod kaj hitro živi. Dogodek se drvi za dogodkom, in tako le preradi, le prekmalu Novela. Spisal Dobrivee. (DaU«>. ' Napregli so takoj popoludne, drčali skozi bližnje in daljne vasi ter se zvečer vračali domov skozi Rakitnik. D ospe vsi na konec vasi, srečali so Kalčevo Milko, ki se je tudi vračala z večernega sprehoda. Ugledavši neznane ljudi, je skrbno zavila kožuhovino višje okolu vrata, potisnila ogrinjalo tesneje na čelo in se ozrla v stran. Ko je šel Vilko s sankami prav mimo nje, ni mogla drugače, da ne bi vsaj nekoliko se ozrla: kdo je.--Zadostovalo je, da ga je spoznala. Bilo je že prepozno. Lice ji je zardelo, a takej je zopet pomislila da je morda on ni spoznal. Naposled se je hudovala sama na-se, zakaj neki je zardela, zakaj se je skrila pred njim ? O, to jo je grozno jeziio. Kar namestu bi bila sama sebe ugriznila. Toda kaj pa to ? — On je ustavil in *opet pognal, tudi ozrl se je za njo ... morda jo je hotel cel6 pozdraviti. Deklica ni vedel«, če je san ali resnica, kar se je zgodilo. Vsa kri ji je hotela v glavo, svet se ji je zavrtel pred očmi---- V sobi se je naslonila na posteljo in ne- strpno pričakovala matere, ki je imela prinesti četrtletno pokojnino, ali na mestu te vs^j toliko in toliko drugih potrebnih rečij. Milki se je zdelo, da ni matere nenavadno dolgo, dasi se ni bala uesreče, ker je šel žnjo tudi atrije; vedela je, da se vrneta skupaj. Nenavadno srečanje na koncu vasi jo je zelo prevzelo. Mislila je, kako bi vse povedala materi, da bi bilo kar naravnost očitno, kako malo ji je za to. Kar je slišala po stopnicah stopinje. Dva gresta. Čudno! Morda tudi atrije ? Ni navaden gost v teh sobah. Vrata so se odprla, in v sobo je prišla mati, zanjo pa precej glasen in dobre volje strijc. Milka bi bila najraje vedela, kaj da sta prišla tako pozno ; le malo ji je pomagalo, ko sta ona doižila slabo pat, ki je bila jedina kriva zamude. Samo strijc jo je pogledoval nekaj nagajivo. Kaj se je neki zgodilo ? .Milka*, je začel strijc gostobesedno in ne preveč zbrano pripovedovati, aprošlo noč sem prespal v mestu v neki neznani gostilni. Pravijo: kar se takšen večer sanja, tisto se tudi zgodi. Če sanjaš številke, rade pridejo. Meni se je sanjalo, da si se ti možila*. „ Jaz možila, strijc !u .Čakaj no; to so le sanje, in sanje so mi pozabljamo, kar smo šele nedavno doživeli. Vendar pa je treba, da tu pa tam ostanemo na nemirnem teku skozi življenje, treba je, da vsaj za hip obrnemo svoj pogled v dčbo, ki je že za nami; kajti pogled na minola leta neumornega, teškega dela in sladka zavest, da to delo ni bilo brez-vspešno, da je rodilo obilega, prekrasnega sada, onadva nam izvestno vsekdar osvežita in okrepita opeš^joče moči, da bomo tem krepkeje vztrajali, tem pogumneje nadaljevali, kar smo pričeli l Z minolim upravnim letom 1896. je tržaška moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda dopolnila prvo desetletje svojega obstanka. Ustanovni zbor se je vršil dne 17. oktobra 1885., pravila pa je vis. ces. kr. ministerstvo za notranje posle potrdilo dne 27. februvarja 1886, in s tem je bila ustanovljena naša podružnica, jedna naj-prvih po vsem Slovenskem. To nam najlepše kaže, kako dobro so tedanji voditelji tržaških Slovencev spoznali veliko važnost družbe sv. Cirila in Metoda. In to spoznanje je kaj kmalu prodrlo tudi v vse sloje našega občinstva. Tržaški Slovenci so se z vso ljubeznijo oklenili družbe sv. Cirila in Metoda in njenih tukajšnjih podružnic; zbirali so darove, prirejali veselice: naš narod je svoji dični šolski družbi prinašal tisočak za tisočakom. In družba je bila hvaležna! Dne 3. januvarja 1887, je pri sv. Jakobu odprla prvi slovenski vrtec; dne 15, oktobra 1888. pa prvi razred slovenske osnovne šole, ki se je do leta 1893. polagoma razširila v petrazrednico. Dne 22. aprila 1893 je vis. c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje družbinsmu zavodu pri sv. Jakobu pripoznalo pravico javnosti. Letos pa se je — kakor smo zgoraj poročali — mešana petrazrednica razdelila v samostojno deško petrazrednico in v samostojno dekliško dvorac« rednico, ki se najbrže še prihodnje šolsko leto razširi v štirirazrednico. Leta 1895. je družba kupila svoje iolsko poslopje pri sv. Jakobu in je tako našej šoli dala pravo, krepko podlago. (Dalje pri h.) pokazale, ko sem vide), ko si se ti peljala k poroki z Vilkom Zalesnikom*. Milka je zavrisnila, kakor bi jo bil gad pičil. .Strijc, vi se šalite. Ali ne veste, da je on bogat, jaz sirota na svetu!* „Kake nespametno govoriš! Ali ne veš, da je Bog najprej ustvaril grm, potem še le kozo; pa sem ti zabil povedati: najprej sem sanjal, da je tvoja mati zadela ono srečko, ki jo hrani po pokojnem tvojem očetu". .Sedaj vidim, da je vse samo šala, strij". .Seveda šala — sanje*, dostavila je še njena mati. ,Ko bi bila res kaj zadela z ono srečko, bi bil kedo drugi tvoj ženin, ne pa oni neznačajni Zalesnik. Kaj ne?* „To je prazno govorjenje". .Prazno ali ne prazno ; tako sem sanjal, in če pride snubit Zalesnik, bode vsaj jeden, brez njega pa nikogar. Lahko noč !* Tako se je poslovil atrije. Z materjo sta še dolgo govorili o Zalesniku, o strijčevih sanjali in pa o tem, zakaj je tudi mati potegnila sstrijeem. Vse skupaj se ji je zdelo zagonetka, kateri ni mogla na konec. (Dalje prihodnjič.! DOPISI. S Krasa, (Izv. dopis.) — [Šolstvo v slovenskem delu Istre.] — Predragi gospod urednik! Nekako čudno se Vam bode morda dozdevalo, da Kraševca toli brigajo isterske razmere. Ali bodi mi dovoljeno! Glede na to, da se dosedaj še ni ogasil ni-jeden učiteljev slovenskega dela Istre, morda ne bode slabo obelodaniti glede šolskih obzirov kako britko resnico. Ker sem potoval te dni po krušnih hribcih naše slovenske Istre, priobčnjem to v dokaz, kako se godi našemu kiretu glede ljudskega šolskega vzgojstva v naši, nekdaj in še sedaj toli zapuščeni provinciji. V slovenskem oddelku koperskega okraja so sledeče .šole: Sv. Anton, Boljunec, Boršt, Černotiči, Dekani, Dolina, Lazaret, Klanec, Korte, Kubed, Draga, Loka, Marezige, Ospo, Plavje, Pomjan, Riemanje in Šmarje, t. j.: summasummarum 18 šol. Med temi so brez učiteljskih m oči j : Sv. A o t o n, do 250 učencev. Tu bi se trebalo, v zmislu zakona, treh učiteljskih inočij, a ubogi učenci so že nad jedno leto brez učitelja in brez pouka. Šmarje, tu ste bili dve učiteljski moči, to Šolsko leto ui nobene. Kubed, že nad polovico semestra brez učitelja. Riemanje, kjer bi potrebovali dveh učiteljskih močij, je to šolsko leto le brez učitelja. V Bor d tu je gospod učitelj bolan ter tako v tem šolskem letu zopet nič pouka. Nobeden ne skrbi za kaoega supleuta. Tamkajšnji č. g. kapelan je pa umrl, tako je toraj šola brez vsega pouka. Pomjanska županija je tako velika, pa šteje samo dve šoli, t. j. Šmarje in Marezige. V P o m j a n u samem že toliko let prosijo učiteljske moči, a vse njih prošnje so glas upijo-čega v puščavi. Boršt, pod županijo Pomjan, ima tudi toliko in še več otrok, da bi lahko imeli svojega ! učitelja, ali — ni ga! Tukaj bodi omenjeno, da leži nekje tukajšnji šolski načrt, že par let, pa ne vem dobro, kje 1 T r u š k e, tudi pod pomjansko županijo, velika občina, v kojej so mislili že pred leti ustanoviti dve šoli, namreč na nasprotnih straneh periferije po jedno, kajti izven velikosti je občina tudi zelo raztresena. Na stotine otrok je, bi rekel — divjih, ker niso imeli še nikdar šolskega pouka. Ljudje pa prosijo in prosijo učiteljskih močij, a vse njih prošnje so bob ob steno. Draga ima že več časa pripravljeno šolo. Mesto učitelja je bilo že razpisano, vendar Dra-žani niso še nikdar imeli učitelja. Plavje imajo najlepše šolsko poslopje v okraji, a žalibože vendar le — brez učitelja. V Lazaretu zapusti sedaj g. nad učitelj svoj« mesto, in je isto že razpisano. G.čna učiteljica odide tudi v kratkem. Na, zopet kacih 300 učencev brez pouka. V K o r t a h, kjer bi morale biti tri učiteljske močij, kakor sem zvedel osebno, ne bo je v kratkem niti jedue. V D e k a n i h Še sedaj ni druge učiteljske moči. Pri tem bodi omenjeno, da mislim, da je tako vsled tega, ker sedanju gospo učiteljico se sedaj nočejo imenovati definitivno. Dragi gospod urednik, iz navedenega uvidite koj, da izmed 18 šol slovenskega oddelka j e 10 popolnoma praznih ter da skupno primanjkuje 13, oziroma (in to prav v kratkem) 16 i učiteljskih močij. Na vsak način je to stauje — žalostno stanje šolske vzgoje. Kako-li naj napreduje naše bore ljudstvo, ako pojde tako nadalje ; ako se mu bode kratilo to, kar mu gre in kar bi brezpogojno imeti moralo ? 1 Kedo je temu kriv, da je zaostala Istra ter da jo nazivamo tužno ? Mar-li kmet sam P O, nikakor ne! Saj kmet ni nikdar odvračal omike, pač pa se mu je kratila vedno in se mu krati z druge strani še dandanašnji z vso • dločnostjo. Slednjič bi še priporočil onim gospodom, ki imajo dolžnosti gledč šolstva, da v prihodnje po-skrbč za to, da se te žalostne razmere obrnejo na boljše. Vam pa gospod urednik moram omeniti, da s tem spisom Vam ne podajam nikakih izmiiljotin, marveč podajam Vam gola, resnična fakta, koja tarejo naše tu*ne brate v slovenskem oddelku Istre. S tem oklepam svoje vrste 1 Prijateljskim pozdravom sem Vaš udani Rodoljub. Iz Škocijana dne 24. t. m. (Izv. dopis). Britko je dirnolo vsakogar po vsej 'daljni okolici tužno zvonenje dne 17. t. m., ki je naznanjalo, da se je v bolji svet preselila žena, ki se je toli odlikovala po svoji ženski modrosti, častitljivosti in plemenitosti srca, da jo je moral visoko spoštovati vsakdo, ki jo je poznal. — To je bila mati pokojnega poslanca Rajmunda Mahorčiča in mati našega župana, g. Aleksandra Mahorčiča. Porojena je bila blaga ranjka leta 1817 v ndrodni Sežani od imetne rodovine Polley. Z 19. letom poročila se je v Matavun s pok. deželnim poslancem in županom Francem Mahorčičem. — Premožno poročena, začela je takoj revnim in potrebnim lajšati gorj6 s6 svojo darežljivo roko. Revnim in bolanim bila je mati, a kedor je iskal pri njej modrega sveta, ni se varal. — Pa saj zadostuje to, da je niso daleč na okrog poznali pod dragim imenom, nego: »Mama v Matavunu". Svojim otrokom bila je preskrbna odgojiteljica ter je vse svoje mlado življenje posvetila : njih vzgoji. — Smelo trdim, da otroci, ki imajo ! tako mater, kakor je ona bila, ne morejo postati j slabi ljudje. Kljubu neiznosni izgubi, ki jo je doletela ; pied 13. leti, ko je namreč v teku dveh mesecev i izgubila predrazega sina Adolfa v cvetju mlade-ništva in za tem dražega soproga, ostala je pri vsej svoji starosti čila na duhu in na telesu. Ko ji je pa lanjskega leta neizprosna smrt iztrgala iz njenega naročja vrlega sina Rajmunda, upadla je vidno uboga starka. Tega britkega udarca ni moglo preboleti njeno ljubeče materino srce. — Potrta ua telesu, a vendar čila na duhu, je potrpežljivo, udana v božjo voljo prenašala svoje veliko srčno gorjć, dokler jo ni bela žena — smrt rešila iz okov svetnega življenja. — Potnim čelom od svetnega truda in britkosti, obdana z vsemi duševnimi in telesnimi deli usmiljenja do svojega bližnjega, lepo spravljena z Bogom in svetom — šla je tja, kamor je njeno srce hrepenelo — k svojemu soprogu in k njenim ljubim otrokom. Poln hvaležnega srca do Vas, draga ranjka, postavljam Vam tu-le ta spomenik s prošnjo do Vsegamogočuega, da bi nam pošiljal na svet mnogo takih žen! A. Š. Polltiike vesti« V TRSTU, dne 25. februvarja. 1896. Državni zbor. (Poslanska zbornica). Včeraj se je nadaljevala razprava o proračunu naučnega ministerstva. Na vrsti so bile visoke šole. Te lepe prilike, seveda po stari in lepi navadi, niso opustili oni, ki ne privoščajo drugim niti elementarnega pouka v materinem jeziku, da ne bi zahtevali za-se — italijanskega vseučilišča. No, o tem nižje doli. Z oziroiu na poznano in glasovito naredbo bivšega in začasnega ministerskega predsednika grofa Kielmansegga, do vseh podrejenih uradnikov, je zatrdil naučni minister Gautsch, da se ni nikdar mislilo na omejevanje svobode pri pouku. Tre-notek je ugoden za uravnavo plač profesorjem na vseučiliščih in hoče vlada priti pred zbornico z dotično predlogo. Vlada je za to, da se odpravijo prinosi za kolegije na vseučiliščih. Minister se je izjavil za popolnjenje češkega vseučilišča v Pragi ter je menil, da tehniškim visokim šolam bode treba obračati posebno pozornost v prihodnjih letih. Glede ustanovitve profesure za slovenski jezik in slovensko literaturo na vseučilišču graškem da s* vrše pogajanja in da skoro imenuje na to mesto povsem sposobno moč. (Živahna pohvala.) Italijansko-tirolski posl. C a m p i je zahteval, da se v Trstu zasnuje italijansko vseučilišče in dotlej pa naj bi veljali pri nas tudi diplomi — pridobljeni v Italiji!!! V istem zmisln sta stavila resolucijo tudi naša dobra in stara prijatelja in znanca: Burgstallerin L u z • z a 11 o. Govor posl. Campija je preianimiv po svojih deloma povsem novih in originalnih trditvah, da ne bi se tu nekoliko bavili žnjim. Rekel je med drugim, da .koncesije", ki jih dovoljuje vkda drugim narodnostim v državi, napravljajo z ozirom na Italijane ntia krivičnosti in imajo na sebi znak provokacije. Iz istih vzrokov, radi kojih so se italijanski poslanci postavili proti slovenskemu gimnaziju v Celju, ker so videli v istem krivico za nemško narodnost, protestujejo tudi preti snovanju nemških gimnazijev v južnem Tirolu, ker ti gimnaziji kršijo narodna prava Italijanov v oni pokrajini. Posl. Campi je poživljal na to vlado, naj stori konec eksperimentom z italijanskimi stolicami na vseučilišču v Inomostu, kajti ti eksperimenti so baje ponesrečili popolnoma. Zato pa naj zasnuje kolikor mogoče hitro italijansko vseučilišče v Trstu. Dotlej pa naj bi bili veljavni tudi pri nas diplomi, pridobljeni na vseučiliščih doli v kraljestvu italijanskem, da italijanska mladina ne bode preveč občutila pomanjkanja italijanskih visokih šol. Ali ste ga čuli moža, ali ste čuli skromnost, kakoršna je doma le med našimi ljubimi Italijani? Ali ste jih čuli nazore o jednakopravnosti, ali ste čuli logiko — da se je Bog usmili ?! Torej vse „koncesije" — mi bi rekli pravice —, ki jih po hudih borbah in naporih prl-voljuje vlada ne le nam Slovencem, ampak drugim narodnosti sploh, značijo krivico za Itali* jane in izzivljajo italijanski živel). Po razumevanju g. Campija so toraj tudi naši temeljni zakoni zgojj provokacija proti italijanskemu življu, kajti ob poznani veliki „ljubezni* vseh dosedanjih vlad do nas Slovanov pač ne treba posebno zatrjati, da je izključena možnost, da bi nam bile privolile le jedno samo mrvico, koja ni utemeljena v zakonih. Toraj tudi zakoni z vsemi svojimi določili imajo po tolmačenju naših laških kolovodij provokatori-Cen značaj za italijanski živelj. Iz take prSmise je seveda zaključek dokaj jednostaven : Vlada, ti ne smeš ničesar dati nikomur, izvzemši Italijane, ako nočeš, da se Italijani ne bodo čutili izzivljane! To so nazori jednakopravnosti, to je tudi uprav italijanaška »skromnost*--— a ?! Nam vse, drugim nič! In ta logika 1 Iz dejstva toraj, da hočejo italijanski poslanci, naj se na s 1 o v e u s k i h tleh snujejo nemški gimnaziji, ker torej soglašajo • tem, da se Slovencem na slovenskih tleh kršijo narodna prava, iz tega dejstva izvajajo zaključek, ki je uprav gorostasen po svoj: brezmiselnosti, zaključek namreč: da imajo pravico zahtevati, nqf se ne snujejo nemški gimnaziji na italijanskih tleh in naj se ne kršijo narodna prava Italijanov na italijanskih tleli. Mi se svojim priprostim razumom bi menili, da zdrava logika bi zahtevala ravno nasprotnega zaključka: Ako so opravičeni nemški gimnaziji ua slovenskih tleh, in ako je smeti kršiti narodna prava Slovencev na slovenskih tleh, po tem morajo biti dopuščeni nemški gimnaziji — saj zakoni veljajo istotako za Italijane kakor za Slovence — tudi na italijanskih tleh in molčati morajo Italijani, ako se jim kršijo narodna prava na italijanskih tleh. — Tako bi velevala — kakor rečeno — zdrava logika. Toda naši Ita* lijani imajo svojo posebno logiko, kojo razumejo le oni smi. A ne samo jednaka prava, ima tudi čuteča srca in jednake potrebe imamo Slovenci kakor Italijani. Ako boli njih že to, da nimajo svojih viših šol, koliko bolj mora boleti .nas, ki nimamo niti osnovnih šol. Njih peče, da ne morejo popolnoma dovršiti svojih naukov v svojem jeziku; kaj pa naj rečemo mi, ki jih ne moremo niti zapričetl ? !! In kdo nam odreka sredstva celo za prvotno izobrazbo ? To so oni in isti 11 a-lij a n i, k i se toli zvijajo in javkajo radi krivic, ki se jim ne gode! Zatoraj gospoda: Sami bodite pravični nqj prej in potem najdete zaveznikov tudi med nami, kadar se vam bode res godila krivica. Kakor pa postopate sedaj, kažete s tem le to, da nimate zinisla ne le za zdravo logiko, ampak tudi ne za pravieo. Slednjič, kar 30 dostaje laških diplomov, bodi vam pa povedano prav po domače : da bi morala avstrijska vlada pasti na glavo, ako bi hotela ugoditi tej vaši absurdni iu drzni zahtevi. Kje je vojskovodja, ki bi vabil sovražne ogleduhe v svoj tabor ?l Ali ste nas razumeli ? Ako bi se to zgodilo — a mi ni ti misliti ne moremo na to — potem seveda bi dobili dokaz, da so naši državniki res padli na glavo. O „konservativcih" Burgstallerju in Luzzatto le jedno besedo: taka sta, kakoršni so vsi ti naši „konservativci" in taka ostaneta, dokler bosta imela kaj besede, in besedo zgubita, kadar na Primorskem popiha — drug veter. Dotlej se moramo zadovoljiti žnjima, kakoršna sta ! iz Postoj i ne nam pišejo: Dne 24. t. m. je bil v Postojui volilski shod, na katerem se je predstavil veleč. g. kurat K o b 1 a r kakor državno-zboiski kandidat za skupino mest in trgov na Gorenjskem in Notranjskem. Udeležba na shodu bila je velika; shodu je predsedoval gosp. Vičič, ki je primernim nagovorom pozdravil zbrane volilce. Govor g. kandidata bil je vsprejet jako pohvalno. Isti je temeljito govoril o potrebah našega naroda ter ja slikal v živih barvah, kako je ta naš rod trpinčen in zaničevan. Razvijal je svoje nazore, kako bi se dalo odpomoči temu tužnemu stanju. Bazvijal je, kako Schulverein kvari našo mladino, in kako javne oblasti nočejo spoštovati §.19 temeljnih zakonov. Naglašal je posebno, koli kruti boj morajo biti primorski Slovenci za svoje šolstvo, a vlada jim noče priti na pomoč. Govornik je zagovarjal tudi socijalizem, seveda pametni socijalizem, ne pa oni krivi socija-lizem, ki hoče iskati svoje sreče v komunizmu in anarhizmu — v zrušenju potrebnega reda v Človeški družbi. Zagovarjal je tisti socijalizem, ki hoče odpraviti velike krivice, ki jih trpč niži delavni sloji v sedanji uredbi človeške družbe. Tak Socijalist je bil tudi naš Odrešenik. Govornik se je izjavil za splošno volilno pravo in je obžaloval, da se mnogi dado voliti poslancem, a mislijo potem le na-se in ne na svoje volilce. Po-lemizoval je proti domači nasprotni stranki, rekši, da v verskem pogledu se hoče brezpogojno pokoriti škofu, politiške pravice pa hoče obdržati za-se. Obljubil je, da pristopi hrvatsko-slovenskemu klubu. Ko je zaključil govornik, navstalo je burno odobravanje in razlegali so se navdušeni živio-klici. Za besedo oglasivši se g. Josip L a v r e n-č i č nalagal je kandidatu, naj posreduje, da dobi Postojiua poinoč iz državnega zaklada za napravo vodovoda ter naj se poteguje za železnico Divača-Loka. Gosp. Vičič pa mu je polagal na srce, naj se poteguje za pravično uredbo domovinskega prava. Pri včeraj&ivji dopolnilni volitvi za državni zbor v mestih in trgih na Gorenjskem in Notranjskem je bil z veliko večino glasov izvoljen kandidat narodne stranke, veleč. g. kurat Anton K o b 1 a r. Koblar je dobil 483, Jelovšek pa 26B glasov. Odkritosrčno bodi povedano : mi smo zadovoljni s tem vspehom, slasti ker je ta izid resen mernento konservativni stranki!! Sicer pa bode trebalo čim prej zopet spregovoriti besedo o razmerah na Kranjskem, ki se razvijajo tako, kakor smo vedno prorokovali onim, ki so po vsej sili hoteli rušiti vero na Kranjskem. Narodnost na škodi in vera brez dobička — s tem je označen ves rezultat dosedanjega domačega boja. Italija v Afriki. Nadejamo se, daje ustreženo ne le našim tržaškim, ampak tudi vnaujim naročnikom s tem, da kolikor možno pozorno zasledujemo dogodke doli v Eritreji. Vojni dogodki so že zanimivi sami na sebi, a ti doli v Afriki nas morajo zanimati tembolj, ker je Italija „naš zaveznik*. Po takem nam ne more biti vsejedno, kake vrste sila je ta naš zaveznik in da-li se izplača sklepati teške in drage obveze nasproti takemu .zavezniku". V prvi vrsti treba računati, kolika jn pomoč, ua kojo bi smeli računati v dobi nevarnosti od strani tega „zaveznika", drugo vprašanje in morda zanimiveje vprašanje je to, kolika bi morala biti pomoč z naše strani, koliko žrtev bi trebalo z naše strani, da rešimo tega „zaveznika" v dobi evropskih komplikacij. Vprašatye je toraj tako-le: Alije to, v kar smo obvezani mi do tega zaveznika, v pravem razmerju z onim, kar nam more dati isti? Odgovor je : n i v pravem razmerju. Italija je vzlic svojim nad 30 milijonom prebivalcev vendarle vojna sila prav prav srednje, da ne rečemo — slabe vrste. O tem so nas prepričali dogodki v Afriki. Ne imponuje nam niti vojska, še manje pa nam imponujejo italijanski generali, ki so se pokazali prave šušmarje. Tak zaveznik ne more mnogo koristiti taki velesili kakoršna je Avstrija, tem manje, ako pomislimo, da radi tega „zaveznika" nimamo na svoji strani velesil, ki so res — velike sile. Po takem moramo le želeti, da bi dogodki v Afriki priveli do spoznanja o pravi kakovosti in vrednosti našega zaveznika — Italije. To nas sili, da se toli živo zanimamo za a-fričansko-italijansko vojsko in nadejamo se, da tudi naši čitatelji popolnoma soglašajo z nami. Tudi danes hočemo podati najprvo malo splošno sliko o položenju v Afriki, kakor smo si jo načitali po raznih poročilih iz zadnjih dni. Položenje italijanske vojske postaja neugod-neje ed dne do dne. Abesinci so zadnjič posekali mnogo malih oddelkov italijanske vojske, pretrgali so brzojavne zveze ter porušili so mnogo poti. Mimo tega kažejo vsa znamenja, da Baratierijeva vojska že trpi na pomanjkaiyu živeža in streljiva. Ker Abesinci prav spretno delajo na to, da bi Ba-ratieriju odrezali zveze za hrbtom in ker hočejo širiti strah in grozo v italijanski vojski s tem, da napadajo in sečejo male sprednje traže, mora poveljstvo italijanske vojske obračati svojo skrb le na to, da si zavaruje le one pozicije za hrbtom, ki so v nevarnosti. S tem pa so mn vezane roke, in je nesposobno za vsakoišno ofenzivo. In ako pomislimo vrhu tega, da šteje nasprotna vojska nad 100.000 mož, potem moramo dvomiti, da bi Baratieri pri takih okolnostih sploh mogel priti v položaj, da napade nasprotno vojsko. Mnogo krivde je tudi na italijanski vladi v Rimu, ker je hotela dovršiti boj z malimi sredstvi. — Kaj je 20 milijonov lir? Kakor da bi Človek — oprostite, prosimo! — plunil pred-se. Razsodniša in nezavisna italijanska glasila zahtevajo tudi že sedaj: ali nig vlada sklene mir, ali pa naj zahteva kredit 200 milijonov, da bode mogla poslati v Eritrejo 100 tisoč mdž. Sedaj hočejo sicer v vsej naglici poslati doli dve brigadi pod poveljstvom generala Baldis-sere, toda nezavisni listi pravijo, da tudi ta pomoč ne ojači toliko Baratierija, da bi se mogel oprijeti ofenzive. Mimo tega pa se bliža sedaj dolga ddba deževanja, ki zopet zveže Italijanom roke — vojska pa bode vendar zahtevala milijonov tudi v tej ddbi. Abesinci umč tudi izogibati se veliko spretnostjo vsaki veliki bitki v evropskem zmislu, ampak njih glavno sredstvo je, da uničujejo nasprotnika na drobno. Abesinci bodo le ob-koljevali nasprotnika. Ko nastane v taboru istega pomanjkanje živeža, pa bodo napadali in uničevali male oddelke, ki bodo poskušali preskrbeti svoj tabor živežem. To je stara taktika Abesincev, ki se jim je dobro skazala vsikdar do sedaj. Ako bodo torej hoteli Italijani odločilno in z veliko silo napasti Abesince, razpiše se ti poslednji kar hipoma, da se potem zopet čili in bojaželjni združijo na drugem mestu. In gorjč Italijanom, ako bi bili toli drzni, da bi jim hoteli slediti v gorovje! Strašna katastrofa bi bila neizogibna. Položeuje je toraj tako-le: Italijani ne morejo provzročiti sovražnikom izdatne škode, sami pa bodo morali vzdrževati veliko vojsko, da se zavarujejo pred neljubimi presenečenji. Veliko vojsko pa bodo mogli vzdrževati doli v Afriki, dokler bo še kaj v Italiji itak redkega drobiža. In ko zmanjka drobiža, konec bode — Italiji v Afriki. Domišljavosti italijanski pa ne ostane drugega, nego neprijetni spomini in — prazne blagajne. Tako pa se dogaja vsikdar, ko hoče biti — žaba vol. Iz današnjih poročil posnemamo: Italijanski vojaški krogi zatrjujejo, da hoče vlada prirediti nekako „iznenađenje" o odprtju poslanske zbornice s tem, da hoče preme niti osebo vrhovnega poveljnika vojske v Eritreji, da namreč imenuje namesto Baratierija kojega drugega generala vrhovnim zapovednikom. S tem hoče bržkone potolažiti silno opozicijo, Češ: Bko Baratieri doslej ni „zmagal", zmaga pa novi poveljnik. Isti krogi glasno obsojajo taktiko Baratieri-jevo, da se je namreč umaknil iz „varne utrd- be" Adigrat ter se skrčil proti Entiša, zapadno Adigrata, kjer ga morejo sovražniki ne le prav lahko obkoliti* ampak celo ugonobiti. Men^nje kompetentnih krogov glede nastopa dervišev jn to, da so derviši v tajni zvezi z Menelikom ter da postopajo sporazumno z i s t i in pr-ti Italijanom. In že se čuj f jo glasovi, da mora biti dervišev mnogo več nego 5000, kakor je trdilo službeno poročilo. Ni šala; poleg ogromne vojske Menelikove, imajo torej Italijani posla če z derviši in uporniki t Kakšen bode konec ? ? Oni glasoviti Jameson, ki je se svojo četo provzročil tolike homatije v republiki transvaalski, da bi bilo kmalo prišlo do resnih sporov med Nemčijo in Angleško, povrnil se je na Angleško navidezno kakor ujetnik, v resnici pa kakor slav-ljenec. Ljudstvo ga proslavlja, sodišča pa mu menda tudi ne store hudega. Saj je ravnal po želji si-bične angleške vlade, ki bi ga bila proslavljala, da se mu je posrečila nasilna uakana. Ker se mu pa ni posrečila, postavili »o ga pred sodišče že zavoljo lepšega. Različne vesti* t Mitropolita Nikolajević. Grško-pravoslavni mitropolita v Serajevu, Jurij Nikolajevid, uinrl je dnŽ 20. t. in. v 89 letu starosti. (Jurij Nikolajevih bil je prejšnja leta profesor bogoslovja in član deželnega šolskega sveta v Zadru. Leta 1882. bil je imenovan arkimandritoni v Serajevu in mitropolitom pa po neprostovoljnem odstopu tedanjega mitropolite, leta 1885. Uredn.) Mestni svit tržaški bode imel nocoj ob 7. uri svojo V. letošnjo javno sejo. Na dnevnem redu je 7 točk, med temi je točka 2.: Predlog mestne delegacije, da se dovoli izreden kredit za izdanje slavnostnega spisa povodom 501etnice — ne menda vladanja Ni. Vel. našega cesarja ampak 501etnice, od kar obstoji mestni naravo - zgodovinski muzej. Zanimiva bode izvestno tudi točka 4.), ki se glasi: »Odgovor ministerstva na s p o m enico tržaškega mestnega svčta gle d 6 nadzorovanja občinskih ljudskih šol v okolici tržaški. No, to bode najbrže zopet — zabavljanja! Doneski za moško podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu. Flenjčkaneri pri petelinu so darovali 2 kroni 50 stot. in sicer 90 stot. ki jih sta hotela plačati dva gospoda, ki nista še sprejeta v njihov krok, za vino, in ostanek iz svojih žepov; Flenjčkaneri na Višavi so darovali ostanek računa 1 krono 52 stot. Na Prošeku se je nabralo v nedeljo v Dolenčevi gostilni na Devinščini mej Hajdrihovci in domačini pevci 6 kron 50 stot. Tej svoti je dodal Kajfež še 22 stot.; pozneje sti si prodali v omenjeni gostilni na dražbi po prepisu oporoke pok. pusta — dve prazni novčarki po 1 krono 12 stot, skupaj torej 7 kron 84 stot. Abrahamovi sinovi so darovali 1 krono 40 stot. A. L. 20 laških cm. Gospa Metlikovičeva je nabrala na sijajni inaškeradi .Tržaškega Sokola" štirinajst kron 68 stot. V gostilni g. Lukšiča pri sv. Jakoba je nabral g. Saražin pri petju pevcev .kolau 3 krone 40 stot. in je sain dodal še 2 kroni. V veselem društvu v krčmi Tomaja Lukšiča nabral Fran Primožič dne 15 t. m. 4 krone 50 stot. Obletnica rojstnega dneva — po osmih letih. Mi, „navadni ljudje" proslavljamo vsak svoj rojstni dan vsako leto, po koledarju. Tega pa ne morejo storiti oni, ki so zagledali luč „tega grešnega sveta" na dan 29. februvarja. Dotični srečni ljudje naj slavijo letos svoj rojstni dan kolikor le možno slovesno, kajti 29. dan februv. bodemo imeli še - le leta 1904,, torej po osmih letih. Sicer imamo 29. februvar vsako 4., vsako prestopno leto, toda leto 1900 ne bode prestopno, ampak navadno leto (po koledarju namreč.) Slavite torej, vi od „29. februvarja" letos svoj rojstni dan, kolikor možno sijajno. Saj imate potem 8 let počitka. PomMoščeni kaznjenci. Nj. Veličanstvo cesar je z Najvišim sklepom z dne 22. t m. odpustil 31 kaznencim preostalo kazen. Pomiloščeni so: v kaznilnicah v Steinu, Gradcu in Mariboru po 3 kaznjenci; v Lvovu, Kopru, Wiener-Neudorfu, Stanislavu. Pragi, Karthausu, Plznu in Wisniczih po 2, v kaznilnici za ženske v Begunjah 3, v Schwarzu 1. Za one, ki se namerujejo izseliti v Brazilija. Braziljski generalni konzulat v Genovi objavlja, da je popolnoma obustavljeno brezplačno prevažanje izseljencev v Brazilijo. Premeičenje pešpolka it. 79. Orihodnje jeseni bode pešpolk „grof Jelačič" št. 79, ki leži sedaj na Reki, premeščen po končanih vajah v orožju v Karlovac. Zajedno s polkou bode premeščeno tudi poveljstvo polka in glasba. Na Reko prideta na mesto tega pešpolka dva bataljona pešpolka »baron Ramberg" št. 96, z glasbo vred. Novačenje na Čresu. Ces. kr. namestništvo v Trstu je odredilo, da bode novačenje na Oresu letos duš 1. aprila. Iz »Tržaškega Sokola". Dramatični odsek „Tržaškega Sokola" nameruje sedaj, v resni postni dobi, zopet zapričeti svoje delo. Naprošeni so toraj oni gospodje in gospodičine, ki bi želeli sodelovati pri dramatiških predstavah, da se čim preje zglasijo pri g. Jakobu Stoku, Via Molino piccolo št 3. II. nadstropje. Popravka. V poli tiski vesti „Le podtikati nikar I", objavljeni v poslednjem izdanju našega lista, popraviti nam je dve pogreški. Prva je v omenjeni vesti, I. kolona, III. odstavek, 6. vrstica. Tam stoji: „ .. .. gledš na bolgarsko vprašatge in na položenje vsega bolgarskega poluotoka, spomnili smo tu.... *. No, umevno je, da se mora glasiti namesto „bolgarskega* poluotoka: balkanskega poluotoka. — Druga pogreška je v isti vesti v II. koloni, IV. odstavek, zadnja vrstica. Namesto „...aepo pratinjah samega — zabavljanja", naj se blagovoljno čita: ne po puatin|ah". Iz Barka pri Divači nam pišejo : Dovolite mi, da tudi jaz pridem z malim prispevkom v dokaz, kako se med nami Slovenci vrši jednakopravnost. Te dni je prisopihal g. finančni rispicijent iz Se-fane v mojo hišo. Ravno obedoval sem, ko je g. respicijent zakričal nad menoj: Podpišite! Kar prestrašili smo se jaz in moja družina, ker nismo vedeli, čemu taka strogost. Naprosil sem ga na to, naj potrpi par sekund, on pa še odurniši: Nimam časa 1 Vprašaje ga. kaj da bi bil storil, ako bi mene ne bilo doma, ustal sem ter odšel iz kuhinje v sobo. Tam mi je pokazal neki spis, sestavljen nemški, iz kojega je bilo razvidno, da je neki Jožef Polh prepisal žganjar-ski kotel z očetovega na svoje ime. Podpisal sera tudi jaz in pritisnil občinski pečat. Omenjeni gospod je na to ustal srdito ter me je jel izpraševati o neki skrivni preiskavi. Mnogo mu nisem mogel odgovoriti, ker je bilo vse pisano — v nemškem jeziku. Gosp. respicijent mi je sicer tolmačil, a jaz ga nisem mogel prav razumeti. Potem je začel nekaj pisati in, dovršivši, je zahteval, naj podpišem Jaz seveda sem s&s branil podpisati, ker je bilo vse pisano v nemškem jeziku, in ker se mi vidi nevarno podpisavati, česar ne razumem. Rekel sem mu: „Ne podpišem, ker hočem sam razumeti, kar je pisano. §. 19. državnih temeljnih zakonov se glasi: da Slovencem je pisati slovenski! No, on je hotel bolje vedeti, češ, da je — vsejeduo. In odšel je s tem svojim menenjem. Slavno vodstvo finančne uprave bodi zagotovljeno, da jaz rad ubogam naredbam oblasti, ali to smem zahtevati, da se občuje z menoj v jeziku, kojega razumem. Konečno bi prosil, da bi predpostavljene oblasti blagovolile nekoliko poučiti gori večkrat omenjenega gospoda, kako treba postopati s nami kmeti, ki imamo poleg vse svoje skromnosti tudi nekoliko čuta v sebi za svoj lastni ugled. — Kadaj bode tekla raka „Pivka" nazaj? Iz Postojine nam pišejo: Neki tržaški Slovenec je bil te dni pri tukajšnjem c. k. okrajnem glavarstvu radi potnega lista. Prosil je, naj se mu isti napravi slovenski. Toda čujte, kakov odgovor mu je bil od strani uradnika D. ua to v zakonih utemeljeno zahtevo! Gosp. D. je rekel dotičniku, da dobi potni list v slovenskem jeziku tedaj, ko „bode Pivka tekla nazaju. Ker pa ne vemo, kedaj bode tekla Pivka „nazaj", tudi ne moremo vedeti, ketlaj pridemo Slovenci do ravnopravnosti pred g. D. Vsakako je g. D. pokazal v veliki daljavi ono srečno dobo, ko Slovenci pridemo do tega — kar nam gre. No, g. D že ve, kako in zakaj je tako! Andrej Škrl, nesrečni junak tragedije na Vr-deli, visi med življenjem in smrtjo. Kakor trdč vojaški zdravniki, niste sicer nevarni oni dve rani, kateri sti provzročili kroglji iz malega (5 mm.) revolverja, ki menda nisti prodrli nobenega plemenitega organa, pač p«, je nevarna rana, ki si jo je prizadel Škrl z nožem v prsi pod levo bradavico. To rano so opazili še-Ie, ko je bil dospel Škrl v bolnišnico. Ogenj na železniškem vlaku. Predvčerajšnjem vnela sta se dva vagona mešanega vlaka št. 1011, naložena z riževo slamo. Ogenj je navstal, baš ko je bil vlak na progi med Tržičem in Devinom. Bržkone je burja zanesla iskre od lokomotive v slamo. Ostale vagone so takoj ločili od gorečih ter jih stavili v varnost na postaji v Tržiču. Omenjena vagona pogorela sta popolnoma in ž njima vred še tretji vagon blaga, ki je bi! zapre-žen za njima. Promet je bil par ur ustavljen, dokler niso odstranili raz progo ostankov pogorelih vagonov. Sodnijsko. Predvčerajšnjem bila je pred tukajšnjim sodiščem razprava proti 24letni kmetici Antoniji Kreievič, rojeni Butkovič iz Račič pri Podgradn, obtoženi prestopka proti varnosti 2iv-ljenja. Antonija Kreševič je dne 94. novembra min. leta na Reki porodila dete ženskega spola. Z novorojenim otrokom napotila se je peš proti domu, pros6 na potu milodarov. Ko je došla v selo Posjak, bil je otrok — zmrznil. O razpravi se je naglašalo, da je ta brezsrčna ženska na isti način izgubila 2e tri otroke, kajti po poroda šla je vselej „po svetuM beračit in vselej ji je zmrt-nil v krpe poviti novorojenec. Sodišče jo je obsodile na štiri mesece strogega zapora. » 661etni kmet Anton Alenič iz Podpeči dobil je zaradi jednakega prestopka osem dnij strogega zapora. Aleniču je dne 2. januvarja t. 1. izročila njegova hči svojo 14 mesecev staro hčerko v varstvo, Ded je potem ostavil otroka samega v kuhinji blizu ognjišča ter šel z nekim sosedom ogledat si sen6, katero je hotel kupiti. Otrok se je med tem približal ognju, vnela se mu je obleka in ubogo dete umrlo je naslednjega dne za opekline. Istega prestopka je bil obtožen tudi 361etni poljski čuv*y Ivan Kreševič is Pasjaka pri Pod-gradu. Kreševič je bil dne 10. decembra ostavil v svojem stanovanju na nizkem omara steklenico, napolnjeno smodnikom. V dotični sobi bili so trije njegovi otroci. Najstarejši otrok, 91etni Ivan, stresel je nekoliko smodnika na ogenj. Steklenica se je seveda razpršila, ker se je »modnik vnel in več koščekov stekla razpršene posode zabodlo se je otroku tako globoko v vrat, da je fantič umrl par trenotkov zatem. Tudi 51etni sinček Mihalj dobil je pri tej nesreči marsikatero rano. SodišcSe je obsodilo neprevidnega očeta na štiri tedne strogega zapora. Koladar. Danes (27.): Porflrij, škof; Nestor, škof, muč. — Jutri (28.)«: f Kvatre. Leaner, škof. — Polna luna. — Solnce izide ob ;e. uri 51 min., zatoni ob 5. uri 36 min. — Toplota včeraj ob 7. uri zjutraj — 2 5 stop., ob 2 pop. 1.2 stop. C. Najnovej ie vesti. Dunaj 26. Železniški odsek izvolil je poseben podosek šestih členov gledć zgradbe druge železniške zveze s Trstom. Duna) 26. Prekop pri „Železnih vratih" na Donavi, odpri se dn6 27. septembra t. I. Opava 25. Ces. namestnik na Češkem grof Coudenhove estavil je danes s svojo soprogo Opavo. Sredec 25. Ruski diplomatski agent Čarikov odpotuje jutri v Peterburg, da vpraša navodil glede organizacije konzulatnega poslovanja na Bolgarskem. Obče menenje je, da bode nekdanji go-neralni konzulat v Sistovu preosnovljen v konzulat ter da pridejo konzularni agentje tudi v Varno, Burgas, Ruščuk in Vidin. Tvf(ovln«he> briojuvko. Etdlmjroltfi. PSenica ™ jesen 7.16 — 7.17 PSenioa vi spomlad 189« K 89 —.— <1o 6.91. Oves za spomlad 6.99—6.01 — — K* za spomlad rt.37 6.38 Koruza za oktober —.— -— maj-juni 1896 4.33-4.84 P*nnic« nova oOiit»vljfMi v Trst carino vred odpoiiljatfv precej f, 34"—34.60 Cone.asse 84.60—36'- Četvorni :*6----Bii.60 V glavah (sodih) 3660 37.60 jako stalno. Silno rastoča. Havre. K*v« S*ntoH i(Oixi «vcra;jf- za februvar 78'25, za juai 77.75. Mlačno. Hamburg- Santo« ?<>ori »vera«* sa inaro 6E.tt> ca maj 66.— i» september 61.26. Mirno. Dan^Jaka bor: II m 2B >90. februvarja Driavai dolg v papirju „ „ v srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah Kreditne akcije . . , London 10 Lat. . . . Napoleoni..... 20 mark . . 100 Halj. lir danes 101.— 10105 129.05 101.96 878.76 120.70 9.66*/, 11.79 42.55 včeraj 100.90 100.95 121.95 101.40 379.76 1-JO 75 9.66 11.79 42.91 ŽELEZNIŠKI VOZNI RED. a) JninM telamlo« (Postaja jušne ieleinice.) Od d ni 1. decembru 1895. ODHOD: 7.50 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.95 , brsorlak v Nabreiino, Benetke, Rim. 9.— „ omnibu« ▼ Nabreiino, Videm, Benetke in Verono. 9.56 „ poitni vlek na Dnnig, zveza • Peito in Zagrebom. 2.10 popol. omnibua t Korrain. 4.40 „ omnlbuB v Nabreiino, Videm, Rim. 6.20 „ poitni vlak na Dnn^j, zreta s Reko. 8.— „ brzovlak na Dunq, zveza > Peito, Reko —Gorice in Korminom. 8.10 „ meiani Tlak do Mtinmachlaga. 8.46 „ meiani Tlak t Nabreiino, Videm, Rim. DOHOD: 6.48 predp. meiani Tlak iz Miirzzuschlaga, Boliaka, itd. 7.80 „ meiani vlak is Milana, Vidma, Nabreiine. 8.40 „ briovlak is Kormina, 9 25 „ briovlak i Dunaja. 10.90 „ poitni Tlak t Dunaja, zveza z Reko. 10.86 „ brzovlak is Rima, Benetk. 11.19 „ omnibua iz Rima, Benetk, Nabreiine. 5.40 popol. poitni vlak z Dunaja. 7.86 „ omnibua is Verone, Kormina, Nabreiine. 8.51 w brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabreiine i Dunaja sreza i Reko. vna ialamloa. (Postaja pri sv. Andreju) Od dni 15. septembr* 1895. ODHOD: 8.30 predp. v Herpelje. Ljubljana, Dunaj, Beljak. 8.36 „ v Herpelje, Rovinj, Puli. 440 „ t Herpelje, Divačo in PuH. 7.80 „ brzovlak t Pulj, Divačo, Beljak na Dunq. Lokalna vlaka ob praznikih: 9.20 popol. t Divačo 4.19 „ t Borit. DOHOD: 8.05 predp. iz Herpelj. 9.50 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz Herpelja, Ljubljano, Dunaja. 7.06 popol. iz Pulja, Hovinja, Dunaja, Ljubljane, Divače. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Rovinj*. Lokalna vlaka ob prasnikib: 7.29 oopol. iz Borita. 9 36 * . iz Divačo. Krasne uzorce zuscbnm odjemalcem zastonj in franko. Bogato oskrbljene knjige z uzor i, kakoršnih ni 5e bilo, za krojačt nefrnnkovano. Sukno za oprave. PerNvton in lioeking za pree. duhovščino, sukno po predpisu ca oprane o. kr. uradnikov, tudi za veterane, gaaiiee, telovadce, Uvrele, sukno za biljarde in za igralne nUze, jjrevlaćila »a voeove, loden *a tnoike In 7.a »enake, aukno mu *enake, »ukno, ki se more prati, ogrnjaee »a popotovanje od 4—14 gld. itd. Zares vredno, f oštetio, trojno, ši*to volneno sukno a no cene krpe, ki so komaj vredne krojaškega dda, priporoča Iv Brno St«! karovaky (Središče avstrijske industrije s suknom) aktailiaee pol mili/ena goldinarjev. R iohtttvj av LI NI M EN T S SIDROM je dobro domače sredstvo. Dobiva se }>o vseh lekarnah. Lastnik politično društvo „Edinosti*. Izdavatelj in odgovorili urednik : Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstn.