Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Cel^e, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Izhaja vsako sredo in soboto Naročnina za Jugoslavije znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo- Štev. 11. Sreda, 8. februarja 1933. Leto VIII. Avstrijska socialna demokracija proti tajnemu oboroževanju. Hirtenberg še vedno vznemirja Evropo. Že se je upalo, da afere s hirten-berškim. orožjem ne bo treba spravljati pred svet Zveze narodov, ko se je zadeva zopet zaostrila. Avstrijski notranji minister, heimwehrovec Fey, je odredil nepričakovano hišno preiskavo v delavskem domu v Wiener Neustadtu in v tamošnjem skladišču okrajnega cestnega odbora, kjer je žandaimerija našla večjo1 količino strojnic, karabink, bajonetov in več zabojev streliva. Vlada je hotela z razkritjem tega orožja zabrisati vtis, ki ga je napravilo hirtenberško razkritje, a dosegla je baš nasprotno. Delavstvo je ogorčeno, da iščejo oblasti za orožjem« samo v delavskih domovih, medtem ko vsak otrok ve za skrivališča orožja heiimvehrovcev Po Štajerskem1 in Tirolskem1, za katero se pa oblast nič ne zanima. Zato ie imela ta stvar močan odmev tu-di vv dunajskem, parlamentu; v proračunskem odseku so socijalisti dr. pauer, dr. Deutsch, dr. Ellenbogen !r> Stika ostro napadli vlado in njenega predsednika dr. Dollfuissa, ki, medtem ko vohuni za orožjem' pri socijaiistih, daje zastopnikom1 An-tflije, Francije in Male antante v zadevi Uiftenberga vekoma napačne informacije, dasiravno se z vednostjo vlade in pod njenim pokroviteljstvom tajno prenaša z aeroplani orožje na Madžarsko in se kljub zagotovilu, da ni v Hirtenbergu nobenega orožja več, nahaja tam; še mnogo vagonov italijanskega orožja, ki čaka samo ugodne prilike, da bi se ga moglo spraviti isto pot. Stražijo to orožje heirmvehrovski zaupniki, ki Prejemajo za to visoke plače. Iz teh se preskrbujejo z orožjem- tu-1 crn0-Ž0lti avstrijski monarhisti, ne mo v Avstriji in na Madžarskem, ,ren Ih tudi v Jugoslaviji. Višji kro-* ln. industrije pa vso to stvar n- trpH 4ntri8riraio, tla bi zane- V i opi vojno. Socijalisti so mnenja, da se je avstrijska vlada «s to afti ako blamirala, da ji ne preostaja drugega kakor da razpiše nove volitve in se umakne volti naroda, ki bo z njo pomedlo. Ta debata v avstrijskem parlamentu bo imela še dalekosežne posledice, ker se bo končno tudi Anglija, ki je vso to afero dosedaj baga-telizirala, morala pridružiti prizadevanju1 Francije in Male antante, da sc končno onemogoči rovarenje monarhističnih revizijonistov v srednji cvropi. Ne tajimo da imamo orožje, so izjavili socijalisti v dunajskem Parlamentu, in imeli ga bomo vse-clotlej, dokler boste vi podpirali fašistične pustolovce. Ne borno se pustili praznih rok poklati. Kar se pa tiče orožja, ki ste ga našli v Wiener Neustadtu, pa ni bila to nobena tajnost. Za njega je vedel tudi vojni minister Vaugoin. Ko je bila Gradiščanska prisojena Avstriji, so se pojavili tam madžarski partizani, ki so avstr-1-1* avstrijski zasedbi. Takrat .ie ni', llskb delavstvo s svojimi odloč-■* nastopom premagalo madžaro-11, j ‘t razorožilo in pognalo preko \ w? Jeno orožje se je shranilo v VViener Neustadtu in takratna vlada je izrekla delavstvu za njegov junaški nastop javno priznanje. Sedanji henravehrovci bi pa imeli radi od Dunaja do madžarske mleje prosto Cene kvišku — mezde padalo Draginja narašča. Čim se je zima nekoliko poostrila, pa so cene iz neznanih razlogov porasle. Zato je zima znatno poslabšala življenje siromašnih sploh, zlasti pa nezaposlenih. Deloma je dvigu cen,' zlasti v južnih delili države vzrok ovirani promet. No, in če je na jugu promet oviran, potem morajo rasti cene tudi pri nas. Trgovci posredovalci tako priliko izrabljajo kolikor se jim poljubi. V trgovini, kljub slabimi socialnim' razmeram, vlada danes nekaka anarhija brez kontrole in. je zahteva, da se postavi kontrola cen za življenske potrebščine, kurivo, stanovanja in obleko. To nalogo bi morale prevzeti, oziroma biti pooblaščene predvsem občine, ki danes pač tupatam posredujejo, nimajo pa avtoritativne izvršne moči v taki meri, kakor bi bila potrebna. Dočim se vse blago draži, je samo eno blago, to je delovna sila, ki se pocenjuje, zakaj delavske plače stalno padajo. Iti če bi plače delavcev tudi ne, padale, znači podraženje blaga pa-dcc kupne moči več kot za eno tretjino. Delodajalcem to še vedno ne zadostuje, zakaj povsod tudi še dalje znižujejo plače, kakor bi hoteli delovni narod izstradati popolnoma. Svarilen opomin je to za delavstvo in skrajni čas, da se delavci in nameščenci zaščitijo v svojih strokovnih organizacijah. Zakaj, ker se dvigajo cene, se morajo zvišati tudi mezde. To bi bilo logično. To je naravna pravica delavcev in nameščencev. Ali tega ne bo brez boja in organizacije, ker je cilj podjetnikov edinole — večji dobiček. Zakaj je Hitler razpustil državni zbor? Centrum in Hitler. Kancler Hitler v dosedanjem državnem zboru ni imel večine — brez centruma. Zato se je pogajal s cen-trumom in> je zahteval od njega lojalno podporo. Centrum pa je vprašal Hitlerja, kakšne garancije nudi. da se ne bo kršila ustava in da se ne bode delali nevarni eksperimenti z gospodarsko škodljivo politiko, reakcionarna socijalna politika in ogrožala denarna vrednosti. Hitler je na to zahteval, najprej obvezo lojalnosti, potem, šele razgovore o teh vprašanjih, ker bi se sicer Dogajanja predolgo vlekla. Bavarske ljudske stranke, ki bi bila vlado tudi podpirala, pa Hitler niti vprašal ni. Obe klerikalni stranki (centrum in bavarska ljudska stranka) sta bili voljni, dovoliti, da se državni zbor odgodi za eno leto, če se ne bi potem kršila ustava s posebnimi naredbamii. Hitler je torej v svojem dekretu o razpustu državnega zbora navedel neresnično trditev, da je razpustil državni zbor, ker ni bilo mogoče sestaviti večine. Hitler je hotel razpustiti državni zbor in je vodil pogajanja samo z namenom varanja javnosti. Užaljeni klerikalci upravičeno izjavljajo: Če bi kdo utegnil misliti na to, da prekrši ustavo, naj ne pozablja, da so tu še faktorji, ki pazijo na izpolnjevanje ustave. Državni predsednik, kot eden izmed čuvarjev ustave, je ob sestavi sedainje vlade zahteval, da se nova vlada giblje v okviru ustave. .Stvarno je tudi ta epizoda v raz-V?-]x dogodkov zadnjih dni samo jz-pi icevalo, na kako trhlih moralnih nogah stojj nemški fašizem. Razpust pruskega deželnega zbora odklonjen. Nemški fašisti imajo smolo. Dne 4. t. m. je zboroval pruski deželni zbor. rasistični predsednik Kerrl je že v uvodu izjavil, da je na dnevnem redu samo razpust pruskega deželnega zbora, ki so ga stavili nemški nacionalni socijalisti. Poročevalec fašist Kube je rekel, da je deželni zbor nesposoben zborovati in zlasti sedaj, ko se razvijajo v državi veliki problemi. Napadal je obenem. pot za zvezo z madžarskimi monarhisti, zato so udarili po socijalistični postojanki v Wiener Neustadtu. socijalne demokrate, češ, da naj odstopijo z vodilnih političnih mest. Soc. dem1, poslanec Heilmann je rekel, da vsa izzivanja, ki so krivična, ne bodo zrahljala sklenjenosti železne fronte. Zavedli ne boste s temi šikanami delavstva prav v nikakršno nepremišljenost, da bi potem z njo opravičevali državni udar. So-cijalni demokrati odklanjajo razpust deželnega zbora. Štiriletni gospodarski načrt, ki ga Hitler objavlja, je pa le slaba besedna kopija Stalinovih načrtov. Od1 Hitlerjevih načrtov nima nemško ljudstvo ničesar pričakovati. Med tem so fašisti stavili še predlog, da se naj volitve vrše dne 5. marca t. 1. Med nadaljnjimi govorniki se je oglasil k besedi tudi minister soc, dem. Severing, ki ga pa nacionalni socijalisti niso pustili govoriti. Seja je bila dvakrat prekinjena, na kar se je izvršilo glasovanje o stavljenem predlogu, ne da bi bil mogel Severing povedati svoje mnenje. Podpredsednik Hacke (fašist) je namreč izjavil, da zbornica Severinga noče poslušati, namesto, da bi napravil svojo dolžnost kot predsednik. Predlog, da naj se pruski deželni zbor razpusti, je bil odklonjen z 214 glasovi proti 196 glasovom. Razmerje glasov samo že priča o fašističnem političnem nasilju in se more smatrati v zunanjem svetu kot nov fiasko. Hitler davi delavsko časopisje. Hitler se igra z ognjem. Nemška vlada uradno izjavlja, da je za ves tisk, ki skuša zbujati vznemirjenost v javnosti, ki žali avtoriteto vlade ali skuša omajati zaupanje vanjo, razširja vesti o gospodarskih in socijalno-političnih ukrepih vlade, ki niso utemeljene, izdala naredbo o zborovalni in tiskovni svobodi, ki ukinja vsakršno svobodo in grozi z drakoničnimi kaznimi. Listi se lahko prepovedo do enega leta in založništva kaznujejo z visokimi globami. Oblasti plenijo zlasti socijalnodemo-kratično časopisje; tako na primer, je bilo zaplenjenih1 večina listov, ki so objavili socijalno-demokratični oklic. Hitler hoče potemtakem popolnoma onemogočiti kritiko političnega delovanja vladajoče gospode, kar pomeni diktaturo plemstva in kapitala. Karteli proti kartelom. Že zdavnaj pred svetovno vojno smo poznali zle posledice za delavstvo, ki so jih povzročali karteli, tr usti in koncerni kapitalističnih enakih, sorodnih in tudi nesorodnih podjetij. Združevanje kapitalističnih podjetij je imelo namen povečati dobiček produkcije na dva načina, in sicer z določevanjem) cen produktom in pa z borbo proti delavskimi plačam;. Ta oblika kapitalistične organizacije je imela že pred vojno uspehe, ker so bile vlade in parlamenti večinoma na nje strani. Karteli so namreč izjavljali, da so potrebni v svrho znižanja cen produktom, kar se je večkrat tudi zgodilo, da se prikrije pravi namen, namreč uničiti konkurenco in potem nastaviti nove višje cene. Ta obljuba je bila kapitalističnim državami večinoma všeč, ker se niso brigale za to, da pri tem trpe največ delavci, in niti niso mislile na to, da ta način gospodarstva vodi v nepremagljivo gospodarsko krizo, če se temelji gospodarstva bistveno ne izpremene. Po vojni so te »gospodarske« razmere dozorevale. Med vojno že se je kapitalizem! še bolj koncentriral. Prešel je polagoma v1 tretje roke, v roke bankirjev, ki danes odločajo ne le v gospodarstvu; marveč tudi v politiki. Ta bankirski kapitalizem se po vojni dalje organizira. Borba med skupinami gre za življenje in smrt ter mora končno močnejša slabejšo zavojevati. Seveda ni gotovo, kako se bo ta borba končala, ker se v borbi, zlasti v krizi, jačijo nove sile, sile eks-ploatiranih in izmozganih do zadnje kaplje krvi. Te sile nimajo kapitala in ne računajo z njimi, pač pa računajo s svojo življensko in delovno silo ter s svojo pravico do življenja, ker vedo, da sta kapital in posest brez dela le prazni sen posestnih slojev. Kaj pomagajo kupi zlata v francoskih in ameriških bančnih kleteh, če niso več objekt, s katerim se svet izkorišča! Kupi zlata so kupi kamenja ali kovine brez haska, če delo ne ustvarja potrebnih dobrin. Banke torej sede sicer na zlatu, toda dobrine ustvarja le delo. Vse delavsko gibanje sloni že od svojega početka na temi principu, da je treba ustvariti proti kartelom kapitala kartele dela, to je kartele delovnega ljudstva. V ta namen pa ne zadoščajo posamezni delavci, rudi ne zadoščajo slabotne organizacije, ki se ne zavedajo, da so del velikega mednarodnega delavskega gibanja. Več je treba. Sorodne organizacije, nesorodne, vse se morajo koncentrirati v močne nepremagljive kartele dela. Delavec prodaja svojo delovno silo; njegova dolžnost je, da jo proda drago, kar more storiti le, če je dobro organiziran. Od delavčevega dela je odvisno, ali se dobrine ustvarjajo ali ne, od delavčevega dela je tudi odvisno, kako se kapital »rentira«. Zato je »gospodarska in socialna« kriza pravzaprav v njegovih rokah, in če je prišlo do današnjih razmier, je kriva malomarnost delavstva, ki ni pravočasno poskrbelo za močan kartel dela, da sprejme borbo s kartelira-nim kapitalizmom. Današnji kapitalistični razvoj je nevarno zlo ne le za delavstvo, marveč za človeško družbo in njega kulturo. Iz tega razloga je naloga mednarodnega delavstva, da posveti vse svoje moči kartelu dela, ki ga naj tvorijo delavske organizacije. Težka Doma in po svetu. ■* H»f, ' . M'. ' Stran 2 borba je nteizofcibfeaAdelo pa je močnejše orožje (fcftkcfr ^piijglata v kleteh, s katerimi razpolagajo karteli in koncerni bank, dasi se jim klanjajo danes vse države, razen delavstva s svojini edinim najjačjim kapitalom ■— delovno silo. »Jugoslovanska akcija" Prejšnjo nedeljo je imela v Beogradu »Jugoslovanska akcija« javno zborovanje. Že pred več meseci smo, ko se je ta pokret pojavil v Zagrebu, objavili njegove smernice, to je program in zahteve. Iz njih je razvidno, da je socialni del teh zahtev navadni prepis iz fašistične odredbe o delu. Tu se zahteva monopol na strokovne organizacije, a delavstvu se obeta, da jih bo pred kapitalisti ščitila vseodrešujoča fašistična stranka. Na shodu v Beogradu se je pokazalo, da je to skupina mlajših intelektualcev, ki si žele ka-rijere, ki jih v uveljavljanju ovirajo starejši. Zato je njih najvažnejša zahteva, da se mora izvršiti »izpre-mernba generacij«. Oni ne marajo niti ene dosedanje politične stranke, marveč hočejo, da ustvarijo samo svojo in edino stranko. Ta stranka mora biti »nekaj mladega«, politično nedostopno, »moralno nekompromitirano«. Čudno je samo to, da so tam, kjer se naj osnuje »nekaj mladega«, propadli kandidati na listah bivših političnih strank, ki prej niso imeli prilike, da bi bili pokazali svoje sposobnosti kot narodni osreče-vatelji. Morda bodo imeli po izvršeni »izmeni« kaj več sreče. »Radn. Nov.«. Beograd. F K Sličica iz molitve za brezposelno podporo. Jaz Ana Požar trem nezakonskim otrokom senr mati. Prvi je Mihec in mu je pet let, drugi je Lojze in ima poltretje leto, tretji je Rudi, šest mesecev ima in je naj- mlajši od teh treh. Za podporo prosim Borzo Dela, moram — jaz sama nimam in sem brez dela in očetje trije so vsemi trem dušcam in nimajo kaj dati, saj vsi brezposelni so v tej krizi. Sicer pa: Občinski papirji govorijo, tamle so na mizi: »potrjujemo, da je Ana Požar etc. in ad 1) oče Mihca neznanega je bivališča, (sledovi gredo v Francijo), ad 2) oče Lojzeta je brezposelni rudar iz Kočevja, ad 3) oče Rudija fabriški kurjač radi krize odpuščen.« * Za podporo prosim Borzo Dela: saj bi ne moledovala, če bi še staro službo kot služkinja imela, (in ni me sram!) zdaj znova nekje z novim sem steknila božjo blagodat, — le (čudim in srdim se), da me je milostljiva radi tega odpustila, da zdaj na cesti sem brez pare. Za podporo prosim Borzo Dela in Tebe slavni magistrat, za pomoč za mene in še bolj za moje male, ki nimajo kaj jesti v tej krizi. tam na mizi. Dovolj stanovanj. Ne samo pri nas, marveč tudi drugod se razširja idiotska vest, da imamo danes preveč stanovanj. Kadar gre za potrebno znižanje stanovanjskih najemnin, takrat so hišni posestniki najbolj glasni in bahaški, kako ogromno število stanovanj je neoddanih in se zato hiše ne rentirajo. Vse to seveda ni resnično. Te dni je imel v imenu društva za stanovanjsko reformo v Nemčiji direktor državnega statističnega urada dr. Burgdorfer predavanje, v katerem je po statističnih podatkih dokazal, da je v Nemčiji danes en milijon rodbin brez stanovanja. Res je nekaj velikih stanovanj praznih zaradi krize, toda brez stanovanja so siromašne rodbine in rodbine s številnimi otroki. Predavatelj nujno priporoča gradbo stanovanj. —• Pri nas smo pa nedavno či-tali. da je v dravski banovini preveč stanovanj. Dvomimo, da bi to »hvalo« potrdija resnična statistika! Rudarjem v državnih rudnikih se je, kakor smo že poročali v zmislu pogodbe neznatno zvišala mezda. Pogodba je sedaj odobrena po ministrstvu za šume in rude. V pogodbi se obenem' predvideva namesto rudniških konzumov nabavljalne zadruge. — Mi seveda stojimo na stališču, da je edino utemeljeno, če se delavec tudi kot konzument osamosvoji ter vodi sam svojo gospodarsko organizacijo. Beograjska narodna skupščina je pričela zopet zasedati dne 7. t. m. Razpravljali bodo najprej o novem volilnem' redu in potem o občinskem zakonu. Lepa tolažba! Cena kruha je zopet poskočila za pol dinarja pri kilogramu. Prav verjetno je. da to zvišanje ni zadnje. Tako je torej. Moka raste v ceni še naprej. Najprej na Din 3.90, potem na 4.—, na 4.15, 4.30 in celo Din 4.40 je že narastla. Kdaj pa narastejo v tem razmerju še mezde?! Ali pri takih spekulacijah res nima nihče ingerence? Nova tekstilna tovarna v Samo-boru. Tvrdka Rottsteiu in Pan je kupila od samoborske občine svet, da zgradi novo tekstilno tovarno. Zemljišče je kupila po 50 Din kv. meter. Če bo zaposlovala manj nego 100 delavcev, bo oproščena dve leti tudi mestnih doklad, če bo pa zaposlovala več kot 100 delavcev, bo oproščena doklad štiri leta. Isto ugodnost dobe tudi druge tovarne; tovarna mora biti zgrajena vsaj v enem letu po sklenitvi pogodbe. Povsem po težnjah časa... »Jutro« z dne 29. in 30. jan. t. 1. priobčuje tale »času primeren« oglas: »Dosežem Vam moratorij. Vršim izvensodne in sodne poravnave diskretno in poceni. Onim, ki so v plačilnih težkočah dajem informacije. Pišite na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Verziran«. — Da, da, podjetnih ljudi je na setu že precej in znajo izkoristiti vse, kar se dogaja v življenju. Ali na žalost še nismo či-tali oglasa takega podjetnega človeka, ki bi preskrbel poravnavo s krizo in ki bi preskrbel falitnim) ljudem konjunkturo in blagobit. In onega, ki bi vsemu svetu preskrbel konjunkturo in procvit ter blagostanje, zlasti pa brezposelnim delo, tudi ni. V to smer se podjetnost še ni razvila! Slika iz takozvanega socijalnega udejstvovanja nekaterih trgovin na obroke. Prejeli smo: Po strokovnem časopisju trgovcev se je svoječasno mnogo razpravljalo o kreditiranju blaga na obroke. Tu mislim predvsem manufakturno blago. Vsi člankarji so bili edini v tein, da jim delajo tvrdke, ki prodajajo blago na obroke, veliko konkurenco in da je blago precej dražje, — drugega pa niso ukrenili ničesar. Pravzaprav niti ničesar niso mogli storiti, ker je trgovina svobodna... Če si pogledamo ta sistem, ki se ga poslužujejo nekatere obročne tvrdke, zlasti na jugu, nekoliko bližje, pridemo do zaključka, da je tako poslovanje v vsakem oziru netrgovsko in zelo daleč od vsake morale. — Trgovina — kakršnakoli— ima pač ta cilj, da čim več zasluži, l o je s trgovskega stališča popolnoma um-hivo. V cenah je vračunan čisti dobiček, režija itd. Vse to skupaj znaša do 30% nabitka na lastno ceno. Pri obročnih trgovinah pa je kalkulacija precej drugačna. Poleg visoke režije in odstotkov, ki jih dobi potnik, je vračunan tudi odstotek izgube (do 40%) in obresti. Vse to mora plačati seveda tista stranka, ki jo agent premoti, da kupi blago na obroke, če plačuje redno, plača tudi za tiste, ki ne plačajo, ako pa ne, potem pa plačajo drugi zanjo. Sicer pa s tem, ako ne plača, še ni rešena dolga,-na vrsto pride tudi rubež, ki je v današnjih časih pač precej pogosta. Nekatere obročne trgovine prodajajo blago okoli 150% dražje kot druge trgovine. To pa zaradi zgoraj navedenih dejstev. In kdo je največ deležen takega blagoslova? Proletarijat! Delavci, nameščenci, uradniki! Torej ljudje, zaslužijo malo in ki so primorani, da potrebščine kupujejo na obroke. Umljivo je, da polagoma zaidejo v dolgove, ker morajo plačevati še za druge!!!), nakar neizbežno sledi rubež. Tako se upropašča naš mali človek, dočim si par gospodov polni žepe. Posebno zadnje čase uspeva ta posel jako lepo; kriza je namreč mnoge primorala, da so pričeli kupovati na obroke. Nihče. žal. pa se prej ne informira, raie verjame besedam različnih prodajalcev.' Tak prodajalec se je pojavil tudi pri piscu in mu razkazal kolekcijo najrazličnejšega blaga. Pustil mu je par vzorcev in pisec ne bodi len, je stopil k solidnemu trgovcu in ga vprašal, koliko je tako blago vredno. Odgovor ga je zaprepastil. Vzorec suk-na za moško obleko je imel ceno Din 360.—. Omenjeni trgovec je pokazal ravno tako blago za Din 205.—. Blago za damsko obleko, ki ga je trgovec prodajal po Din 54.—, je bilo na vzorcu cenjeno na Din 160.—. Svilo je trgovec prodajal po Din 38.— (ostanke celo po Din 32.—), dočim je stala na obroke Din 120.— !! In poleg tega ne smemo pozabiti, da je omenjeni trgovec tudi lepo zaslužil! To je torej resnica o »socialnem« delu nekaterih takih tvrdk. Resnica, ki je marsikoga stala že lepe denarce! Interesantno je tudi to. da je večina takih tvrdk tam doli nekje iz Zagreba ter imajo po vsej državi svoje podružnice. Zadnji čas je, da se nekaj ukrene proti takim cenam in da se zaščiti mali človek pred izkoriščanjem s strani različnih brezvestnih špekulantov. Mislim, da so trgovci prvi, ki naj se pobrigajo;;j4a?je to razčisti, kajti mnenja sem, da nihče ne vidi rad, da se njegovo stroko obdoKuje-fci/ tak način;. Trgovci sami naj izvedejo'kampanjo,1 ki bo naše razmere že itak mizerne — uredila tako, da bo v prvi vrsti zaščiten mali človek. Toda tudi kupci sami naj se pazijo in naj ne nasedajo potnikom, ki mnogokrat nimajo niti kvalifikacije. Zlasti pa naj si ogledajo tvrdko, s katero nameravajo stopiti v poslovno zvezo proti plačilu na obroke H. Bolgarski emigranti, bivša ministra Stambolijski Stojanov in Ata-nasov sta se v nedeljo vrnila v Bolgarijo. Z njima se je vrnilo še vee-emigrantov, in sicer skupaj okoli 45. Pristaši so kmetiške stranke in J',1?) j.e Povratek dovoljen z amnestij skim zakonom. Romunija razglaša obsedno sta- «!e. Rumunsko vlado je parlament pooblastil, da uvede obsedno stanje, kjer se ji zdi potrebno. Obsedno stanje je razglašeno za mesta Bu-karešt. Jassy, Ploesti, Galac, Prahova, Cernovice in Temešvar. Vzrok — delavsko gibanje. Grof prodaja novine. Madžarski grof Ivan Haler je obubožal in je star 60 let. Ker nima druge eksistence, prodaja po budimpeštanskih ulicah časopisje. Za razkritje avstrijske socialne demokracije znane hirtenberške afere z orožjem, ki sta jo razkrila ss. dr. Bauer in dr. Deutsch v Avstriji, se je zainteresirala zlasti francoska javnost. Francosko časopisje poudarja, da je reakcionarna organizacija intrig razpletena na široko ter da se mora zadeva razčistiti mednarodno. Razpust občinskih zastopstev v Prusiji. Pruski državni komisar je s posebno odredbo razpustil vsa občinska zastopstva po vsej Prusiji. Nove občinske volitve se imajo vršiti 12. marca. Istočasno je odstavljenih več višjih funkcijonarjev pri državni upravi in pri policiji, ki so še ostali od prejšnjih režimov. Proti svobodi tiska in svobodi zborovanj bo Hitlerjeva vlada te dni izdala posebno odredbo. Bilo je pa J že sedaj mnogo levičarskih listov za daljšo dobo prepovedanih. Med drugimi tudi berlinski socijalistični »Vor-warts« za tri dni. Dve komunistični tiskarni je pruska policija odkrila v Dusseldorfu in v Arnstadtu. Najdene tiskovine so zaplenjene in krivci aretirani. Umor socialističnega župana v Nemčiji. V Strassfurtu: pri Magdeburgu so priredili v soboto zvečer fašisti demonstracije, pri katerih so nastali pretepi z delavskimi samaritani,,t ki so imeli reševalno službo. Župan Kasten je posredoval in kot predstojnik mestnega redarstva napravil red. Ko je župan šel okoli polnoči proti domu, mu je skrivaj sledil nahujskan študent, ki je župana ustrelil, ko je odprl; vežna vrata. Kasten je bil tudi pruski deželni Mihail Zoščenko — Iv. Vuk: Humoristično-satirične zgodbe. >2 »Ce tega ne veš, potem je vendar nekaj drugega, neumna gos. Kaj potem brbraš, če ne veš. Ne izkrivljaj dejstva! Povej mi rajši, čigave so kokoši.« »Kokoši?... Domne Pavlovne.« »Kdo je ta Domna Pavlovna? Mar morda tista, ki oddaja sobo?« »Rekla sem že, da je soba oddana,« se je znejevoljila dekla in pobrala nože v predpasnik. »Lažeš. Kakor mi bog pomagaj, lažeš. Zapiska visi. Ce bi zapiska ne visela, bi bila to drugačna reč, tedaj bi ne vztrajal pri tem. Ali tu je zapiska, velika kakor vol. In ti mi ponavljaš: Oddano, oddano... Goska! Povej mi rajši: Puran je gotovo tudi njen?« »Seveda njen.« »Ah, glej no,« se je čudil Zabježkin. »To je bogata dama.« Dekla ni odgovorila: pljunila si je v roke in odšla. Zabježkin je stopil h kozi in ji potipal s prstom gobec. Ce mi oblizne sedaj roko, je to dobro znamenje. Koza bo moja.« »No, no.. ..jieuitmica,« je v dihu govoril Za-bježkip, : Hočeš skorjo kruha? Ej, imam ga v žepu, kje neki je?-- - Ali, snedel senu ga, že vem. Snedel sem ga, kozica, oprosti! ... Drugikrat...« Svečano je iskal in našel Zabježkin stanovanje številka štiri in potrkal. »Želite?« je vprašal nekdo in odprl nekoliko vrata. »Sobo...« »Je oddana,« je odgovoril bas in vrata so pretila, da se zapro. Ali Zabježkin je že imel nogo vmes. »Oprostite,« je rekel plašno. »Kako to? Dovolite. da vstopim, sodrug! To ni lepo... Zgubil sem čas in denar za vožnjo ... Zapiska ...« »Zapiska? Ivan Kirilič? ‘Zakaj nisi odstranil zapiske?« Zabježkin je sedaj dvignil oči in zagledal žensko nenavadnega obsega. Ravno to, s katero je govoril. Njen nos ni prav nič zaostajal za Za-bježkinovim. Bilo pa je njeno telo tako bogato, da bi iz njega prav mirno izrezali dva Zabjezkina. Ostal bi pa še lep kos za rezervo. »Milostiva gospa, cenjena dama,« je jecljal Zabježkin in snel kapo. »Najmanjša soba mi zadošča, čumnata, čumnata...« »Kakšen je Vaš poklic,« je vprašala s solidnim basom Domna Pavlovna. »Uradnik...« »Kaj storiti,« je vzdihnila Domna Pavlovna. »Hudič vzami. imam1 Še sobo. Ali, prosim brez zahtev — poleg kuhinje ...« Vzdihnila je še enkrat globoko iz popolnoma razumljivega vzroka in povabila Zabježkina, naj vstopi. »Oglejte si. Ničesar mi ni treba prikrivati. Soba je slaba. Tudi okna so za nič. Nobenega raz- gleda, ker so ob zidu. Lepo sobo sem že oddala. Nekemu vojaškemu brzojavniku ...« »Izborna sobica,« je navdušeno vzkliknil Zabježkin. »Vedno sem si želel sobico poleg kuhinje ... Dovolite, da se že jutri vselim1 - • •« »Zakaj ne,« je odgovorila Domna Pavlovna. »Vselite se.« Zabježkin se je globoko priklonil in odšel. Pri vratih je obstal, žalostni) prečital še enkrat zapisko, jo zvil in vtaknil v žep. »Da, da,« je mislil- »1 ežko si je, težko si je priboriti srečo. - - Kdorkoli se odpelje v Indijo ali v Ameriko, najde brez truda takoj sobo. Ali tukaj ... In brzojavmka kot dodatek ... Kakšen neki mora biti? In če se, recimo, brzojavnik pokaže kot zapreka, kaj potem? Ah, težko je, zelo težko, priboriti si srečo.« IV. Zabježkin se je preselil. Komaj je svoj voziček potisnil na dvorišče, so se že odprla vsa okna. Zenska z oteklim obrazom se je nagnila iz okna, skoro do sredine telesa in rekla: »Aha!« Pa tudi učeni agronom Pampuškin je zapustil »Nekaj besed v zaščito vrtnih škodljivcev« ter stopil k oknu. Celo Domna Pavlovna se je skoracala milostno in prišla osebno na dvorišče. Zabježkin je razstavil svoje .premoženje. »Vzglavnik,« so ugotovili gledalci. In resnično: Vzglavnik, s širokim zarjavelim madežem in belomodro trakast, je odnesel v sobo. (Dalje prihodnjič.) poslanec in šele 47 let star. Atentator je 17 letiii mladeqj$. Hitlerjevo volilno našilstvo. Po nemškem volilnem redu je morala stranka, ki se je udeležila volitev v državni zbor, zbrati vsaj v enem volilnem okraju 500 podpisov, v ostalih okrožjih pa po 20. Nova odredba, ki je morda neustavna, kar se bo šele ugotovilo, pa določa vsaj v enem okraju 60.000 podpisov, po vseh drugih volilnih okrajih pa po 50. — Na-redba ima med drugim namen, preprečiti Strasserju kandidaturo, ker je zapustil Hitlerjevo' stranko. V Nemčiji se bijejo naprej, čeprav grozi Hitler, da bo spravil vse svoje politične nasprotnike na vislice in namerava radi tega zopet uvesti smrtno kazen. Nacijonalni socijalisti in komunisti so se spopadli v Berlinu v dveh delavskih okrajih, v Mo-abitu in v Nowi wesi, ubita sta dva komunista, eden pa smrtno ranjen. V Dortmundu: so se spopadli naciji in člani Reichsbannerja; ranjenih je 5 reichsbannerjevcev in 3 naciji. V Wittenu je bilo ranjenih 11 oseb. V Kolnu je bil napaden voz cestne železnice, v katerem so se vozili naciji; ranjena je 1 oseba. Adolf Hitler, sedanji nemški kancler, je bil rojen v Braunau ob Ini v rodbini carinskega uradnika. Absol-viral je realko in je hotel postati slikar. Po smrti staršev se je šolal na Dunaju; tam so mu rekli pri slikarski izkušnji, da je risar, nima pa slikarskega talenta. Postal je stavbni risar. Med vojno pa je vstopil v bavarsko vojsko. Po vojni je pričel v Monakovem snovati svojo »delavko stranko«. Sodeloval je 1923 pri znanem puču v Monakovem (Luden-dorff in Kafor). Obsojen je bil na pet tet ječe, potem pogojno oproščen. Poznejši njegov razvoj je znan. Voditelj trusta užigalic Ivar Kreuger, ki se je meseca marca lani v Parizu ustreiil, je poneveril svoji družbi okoli sedem milijard dinarjev. Koncern je štel 160 družb v Evropi, severni in južni Ameriki. Revizija ie ugotovila, da so nekateri družabniki vedeli za Kreugerjevo početje, a on jih je teroriziral. Ponarejene so bile tudi bilance. Povsem' napačno pa je bilo mnenje, da je bil Kreuger gospodarski talent in se moramo čuditi, da je tega krvosesa javnost tako oboževala. Daladier je dobil v francoskem parlamentu zaupnico s 370 proti 200 glasovom. Socijalisti so zaenkrat glasovali za zaupnico, naglasili so pa, da bodo v proračunski debati zasto-hšče neomajno svoje dosedanje sta- Iz španske vlade sta izstopila so-cijalista Garcia Prieto, minister za viVnf • in prosvetni minister. — Vlada 3e v veliki zadregi, ker brez socijahstov ne more vladati, če se socijalisti ne vrnejo v vlado, bodo morale biti i azpisane nove volitve Delavska stranka na Irskem, ki bi v političnih razmerah1 na Irskem edina utegnila zagotoviti De Valerovi vladi večino, je dne 3. t. m. sklenila, da ne stopi v koalicijo z republikansko stranko. Delavska stranka bo podpirala vlado le v socijalnopolitič- nih in gospodarskih vprašanjih. Japonci pripravljajo veliko ofenzivo v kitajsko pokrajino Dzehol. Dan za dnem prihajajo iz Mukdena novi vlaki po progi v Šanghajkvan, ki prevažajo japonske vojake. -Japonci še čakajo samo, da zima popusti, ker japonski vojaki niso vajeni hude mongolske zime. Pa tudi Kitajci ne drže rok križem: in se pripravljajo na odločno obrambo ob kitajskem zidu. General Čangsuljan razpolaga z 200.000 možmi. Pričakujemo torej lahiko novega krvavega klanja na Daljnem vzhodu. — Mednarodna orožna industrija, ki hujska sedaj ene, sedaj druge, si Zopet bogato konjunkturo, -^i^aposleaiost v Zedinjenih dr-r v 7 število nezaposlenih delav-