Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta i gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Itokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 a6. uri popoludne.
Štev. 198.
V Ljubljani, v torek 1. septembra 1885.
I^etiii Sv XIII.
AniiMi in Kusi.
Herat, mesto v Afganistanu, ki se dandanes tolikrat imenuje, je ključ k Indiji; leži v sredi rodovitne zelenice, ima okoli 50.000 ljudi, med mesti v srednji Aziji je za Mešidanom prvo. Obdaja ga zid 12 čevljev visok in rov ne ravno globok. Zoper evropsko vojsko bi se ne moglo braniti, ker so v okolici višave, s kterih se da streljati na mesto; v raznih vojskah je bilo mesto petdesetkrat vzeto in razdejano, a tolikokrat na novo postavljeno. Od tod je peljala pot vsem zmagovalcem v Indijo, začenši od Aleksandra Velikega. Zadnjikrat je oblegal 1. 1837 to mesto Muhamed Sah iz Perzije. Pripeljal je od Kaspiškega morja 40.000 mož s 60 topovi. Ruski častniki so vodili oblegovalno armado in ruski polk je pomagal. Ril je pa tam blizo angleški topničarski častnik iz Bombaja, Pottinger, ki je zemljo preiskaval. Pregovoril je Afganistane, da so mu izročili obrambo. Po desetih mesecih oblege odrinili so Perzi. Leta 1880 je od tod peljal Ejub Khan vojsko v Kandahar nasproti Angležem, ki so prodirali od Inda. To oboje nam vendar dovolj kaže, da ni zadržka poti v Indijo, ako pade Herat. — Kar pa je posebno važno za vojsko, je bogastvo dežele. Sto tisoč mož se tii lahko preživi z žitom in mesom, preden se podajo na pot v Indijo. Herat je središče velikega tabo;išča. Ako potegnemo črto 100 milj na jug od Ilerata do Furrah, 70 milj na zahod do perziško meje in 120 milj na sever, kakor daleč so prednje straže ruske, dobimo okraj rodoviten kakor Angleško z obilno rudo. Med kaspiškem morjem in Ileratoin in zopet med Heratom in Indijo ni ga drugega taborišča. Na zemljevidu se vidi na sever Heratu gorovje Paropa-mis. Brani na sever Herat. Rusi so trdili in Angleži so verovali, da to gorovje zadosti krije Herat. No! kaj še več hočete, gorovje, prelazi so pa v posesti Afganistanov. A kako so se varali. Mislili so, da je Paropamis 15—20 tisoč čevljev visok, a v istini ni druzega nego višavje, prelazi so po 900 čevljev
nad ravnino, preko njih vodi veliko cesta, Afgani ne morejo vseh braniti.
Gre pa prepir, ako še ni poravnan, za zemljo na sever od Paropamisa, kraj ta se imenuje Badgheis. Angleži, se ve da, pravijo, to ozemlje sliši k Heratu, a Rusi pa trdijo: Badgheis (veteren kraj) spada iz narodopisnega ozira k Turkestanu, ker tam bivata dva turkmenska rodova, Salorci in Sarikci, ti na vzhodu, a uni na zapadu s svojimi čedami. Salorce, nekdaj mogočni rod, razkropili so Perzi 1. 1833, od-sihmal so bili kočevniki, ki so se tii in tam potikali, I. 1871 so jih Turkmeni vlekli na zelenico Merv iu 1. 1881 so odšli od tod s privoljenjem Tekkecev, a Perzi jim niso dovolili, da bi bili šli v svoje nekdanja selišča v Star-Saraks, toraj so šli v Zurabad, kjer sedaj stanujejo. To je ubogo pokoljenje, 4000 rodovin imajo le malo šotorov in stanujejo v kočah ii, bičevja, živine nimajo, poglavitno se pečajo s poljedelstvom. Sarikci, ki stanujejo po vzhodnem delu okraja Badgheisa poleg reke Murghaba so podložni emiru v Kabulu, od pamtiveka so se bojevali s Turkmeni v Mervu, le puščava jih loči od njih, posebnega veselja tudi nimajo priti pod rusko oblast. Odkar so Rusi posedli zelenico v Mervu, postali so tudi Sarikci pri Pendjehu mirni in hodijo po svojih opravkih. Niti ne prosijo orožja in angleški častniki pohajajo med nje. Izgovor, da jih Rusija mora sebi priklopiti, da varuje meje roparjev, toraj ne velja. Sarikcev je kacih S000 družin in na nje se naslanja ljud Jemšidov (persiškega pokolenja); njih glavuo mesto je Kušlc. Jemšidov je kacih 4000 družin. Ako Rusi posedejo Pendjeh, pride jim v roke tudi prelaz skozi Kušk, a ta pa naravnost vodi v Herat.
Iz tega se lahko vidi, da Rusija v Aziji, ako hoče, silno more nagajati Angležem; nekteri pa hočejo vedeti, da Angležem ni toliko za Herat, ampak oni hočejo neposredni mejači biti Kitaju in Indiji, njim je več za trgovinske zveze, nego za dežele, kterih imajo tako silo veliko. Mogoče pa tudi, da Angležem le žugajo v Aziji, da bi jim le-ti raje v Evropi prijenjali. Svojo dni je tudi Napoleon Egipt
napadel, da bi lože Angležem prišel do živega, taisto politiko imajo menda tudi Rusi v srednji Aziji. Ni čuda toraj, da so Angleži močno razburjeni, ko se Rusi širijo po osrednji Aziji.
Politični pregierl.
V Ljubljani, 1. septembra. Jfoiraiije dežele.
Včeranji telegram prinesel nam je iz češke zemlje osupljivo vest o nagli smrti srbskega generala Andjelkoviva, ki je bil pri avstrijskih velikih vojaških vajah. Andjelkovič je bil še nedavno polkovnik v srbskem generalnem štabu in je še lo sedaj general postal. Bil je še le 45 let star in jeden najbolj nadarjenih srbskih častnikov. Poslednji dan svojega življenja je bil izvanredno dobre volje, kakor šo nikdar ne! Zvečer je s stotnikom srbskega topništva Solarovičem, ki je tudi pri vojaških vajah v Avstriji, še preštudiral načrt vaj za drugo jutro, potem sta se pa okoli 9. ure k počitku podala. Ko so Solarovič čez nekaj časa probudi, zasliši nekako grgranje na generalovi postelji. Zdravnik, kterega je takoj poklical, je rekel, da so mu pljuča počile, in da ni nobene pomoči več. Ubogi nesrečnež je na to še 24 ur preživel v nezmernih bolečinah. Cesarja je ta nagla smrt silno pretresla, ker je bil generalu Andjelkoviču jako naklonjen. Zapo-vedal jo, da naj se z vso častjo pokoplje, kakor je taista predpisana za avstrijskega generala. Ta žalostni slučaj bo srbskim nezadovoljnežem zopet lahko nekoliko oči odprl, da Avstrija ceni srbsko prijateljstvo in da ji ni mari, kako da bi se polastila srbske zemlje, kar ondašnji radikalci vedno in redno trdijo.
Telegram iz Gulina pravi, da so se minoli torek zvečer v KromeriZi avstrijski in ruski državniki h konferenci vsedli, ki je od 10. ure zvečer pa do 2. ure popolunoči trajala. Zbrali so se v proštiji. O vsebini je vse tiho.
Kjer v Avstriji Slovani in Nemci skupaj prebivajo povsod čuti se neka zoperna napetnost med obema narodnostima, najhuje pa na Češkem. Nemci povsod tožijo, kako da so zatirani; Cehi pa tudi od svoje strani več ali manj. Tako pa ni !e
LISTEK.
Zemljepisno-zgodovinski opis Novomeškega okrajnega glavarstva.
(Dalje.)
Mirna.
Mirniška župnija se razprostira v prijetni dolini mod Trebnjem, Mokronogom in Sentrupertom. Prišteva se navadno k Šentrupertski dolini, če tudi je mnogo vasi po bližnjih holmcih, ki oklepajo dolino. Krasna župnijska cerkev, ki jo sezidana v go-tiškem slogu, stoji nekoliko nad vasjo Mirno (290 in.). Po okolici nad cerkvijo pa so vinogradi. Skozi vas drži okrajna cesta na več strani, ker so strinjajo, kot v Soteski, ž njo vsa druga pota.
Najznamenitejši vrhunci po okolici so: Debonec, Stara gora, Trebinec, Gorenjska gora, Trnič in drugi. Znamenita voda jo Mirnišca, v ktero se stekata potoka Dušica in Zabrdšica. Ob deževji se pohlevna Mirnišica tudi naraste ter provzročuje po hudournikih pomnožena, travnikom mnogo kvare.
Prebivalci se živi večinoma ob poljedelstvu in živinoreji, ktero pospešujejo lopi travniki. Nekteri
se bavijo tudi z vinarstvom. Najboljše vino se pri-deljuje v Debencu. — Žalibog da je večina gojz-dov lastnina raznih grajščakov to župnije. Zaradi tega češče kmetom primanjkuje potrebnega lesa. V obče so ljudje še precej iinoviti v primeri s sosednimi župnijami.
Zgodovinskih črtic je le malo zabiležiti. Pred nekaj leti so našli na Trebincu denar (cekin) iz dobe cesarja Anastazija. Isto tako so našli tudi spomenike z rimskimi napisi. Vse to nam svedoči, tla je bila okolica obljudena že za dobe Rimljanov.
Kedaj jo bila cerkev zidana, ne poroča nam zgodovina. Lota 1617 je imela žo svojega vikarja; a pripadala jo k Trebnjemu. Z župnijo-materjo prišla je za to dobe k Zatiškemu samostanu. Okoli cerkve jo bil zid, — tabor, — kakor jo šo sedaj videti. Lota 1764 je Mirna pogorela, a I. 1825 pa je treščilo v hlev župnijske hišo. Vendar ogenj ni pro-vzročil mnogo kvare. Od leta 1803—1885 so bili tii sledeči duhovni pastirji: Franc Kramar, Anton Škrjanec, Jakop Hočevar, Franc čuk, Janez Miler, Lovro Urbanija in sedanji župnik Franc .larec, ki so mnogo bavi z numizmatiko (denarjeslovjem). \ i-karjat jo bil v župnijo povzdignjen o času škofa dr. J. Vidmarja (1. 1862).
Jako star jo Mirniški grad, kjer so gospodarili
v 13. stoletji Mirniški gospodje, Majnhard Herman in Friderik (1250). Vdova Jevta pa je (1. 1293) darovala neko kmetijo Zatiškemu samostanu. S tekom časa so so lastniki menjevali. V 15. stoletji so bili gospodarji Mirne Celjski groti. V znanem prepiru Celjskih grofov z avstrijskimi vojvodi je bila tii huda praska med vojaki vojvode Friderika in njegovega zaveznika Krškega škofa in pa vojaki Celjskega grofa Friderika. Vitovic, poveljnik Celjskih vojakov, je ono premagal. V kmečkem uporu (1. .1515) so se uporni kmetje polastili gradu ter ga malo ne popolnoma razrušili. — Sedaj je imetje pl. Vesteneka kakor tudi Zapuže (Schneckenbiichel).
(¡rad „Grič" je malo ne razvalina, zemljišče pa večinoma razprodano.
Graščino Landspreš (Landspreis), imetje dr. -L \Vurzbacha, imajo sedaj v najemu redovniki trapisti iz Francoskega. Ta grad je sezidal grof Galenberg mesto starega, ki je bil zadej na holmci. V 13. stoletji so tudi živeli vitezi Friderik (1260) in Uldarik (1284) von Landpreis. Viteza Baltazarja, slednjega iz to rodbine je umoril pri turnirji vitez Dipold iz Kamnika.
Sola se je pričela pred kakimi 50 leti. Od te-kočega leta pa jo dvorazrednica. Otrok za šolo godnih jo blizo 220, šolo pa jih obiskuje 160.
na severa, kjer se naši Nemci s Prusi dotikajo, tako je tudi ua jugu o'o avstrijski in bavarski meji. Nemški listi vse izgrede, kar jih imajo peraski Nemci na vesti radi zamolčujejo; kjer pa kak Čeh ktero zine, ali kakega predrznega nasprotnika malo po strani pogleda, takoj so nemški listi, ministerijelni in oni od Prusije plačevani, ^prt rokah, da razvpi-jejo, kako da so Nemci na Češkem vedno v smrtni nevarnosti. Se ve, da tudi Čehi ne molče in ne prizanese, ako se jim kaj zgodi. Pa pustimo to, ker imamo nekaj bolj potrebnega omeniti. Če bode tako ta reč napredovala, ne bo zadnjič narod pred narodom, človek pred človekom varen. Prav veliko za-dolženje pri teli sovražljivostih imajo zlati tudi časniki, ki narode dražijo, ne da bi jih mirili v krščanskem duhu. Občestvo med narodi je vedno veče in bolj gosto; vsak pameten človek, bodisi časnikar, državnik, politikar itd., mora na to gledati, da se razni narodi med seboj sprijaznujejo in vmirujejo, ne pa, da bi zdražbe delali. Dražljivci so sovražniki človeštva.
Jako umestno zdi se nam priobčiti tukaj našim prijateljem število po Avstriji naseljenih Prusov in drugih Nemcev, kakor se je taisto določilo na podlagi poslednjega ljudskega štetja. Nobeden od vseh nima še avstrijskega podaništva, in če bode grof Taffe jel tako pometati, kakor je pričel Bismark, jim ne bo druzega kazalo, kakor kopita pobrati in iti tjekaj, kjer jim je Bismark prostor napravil z izgonom avstijskih in ruskih podanikov. Nemških podanikov živi pod našim cesarjem: Po Dolen ji Avstriji 5211 moških in 1215 ženskih Prusov; 1613 m., 1347 ž. Saksoncev; 4581 m., 4913 ž. Bavarcev; 1149 m., 1026 ž. Wiirtem-beržanov. Po Gorenji Avstriji 212 m., 165 ž. Prusov; 121 m, 113 ž. Saksoncev; 1710 m., 1644 ž. Bavarcev, in 256 m., 109 ž. Wilrtemberžanov. Na Solnograškem 82 m., 62 ž. Prusov; 34 m. 16 ž. Saksoncev; 1137 m., 1140^. Bavarcev in 94 m., 108 ž. Wurtemberžanov. Na Štajarskem 453 Prusov moškega spola. 447 ženskega; 179 m., 152 ž. Saksoncev; 323 in 335 ž.Bavarcev, in 178 m., 163 ž. Wiirtemberžanov. Na Koroškem 56 m., 52 ž. Prusov; 20 m., 15 ž. Saksoncev; 70 m., 52 ž. Bavarcev, in 23 m., 10 ž. AViirtemberžanov. Na Kranjskem 34 m., 26 ž. Prusov; 11. m., 21 ž. Sakonscev; 12 m., 14. ž. Bavarcev; 14 m., 15 ž. "VVurtemberžanov. V Trstu in okolici: 206 m., 193 ž. Prusov; 39 m., 55 ž. Saksoncev; 144 m., 154 ž.Bavarcev; in 22 m., 28 ž. AViirtemberžanov. Na Goriškem: 27 m., 33 ž. Prusov; 5 m., 2 ž. Saksoncev; 16 m., 13 ž. Bavarcev, in 8 m., 9 ž. Wurtemberžanov. V Istri: 26 m., 19 ž. Prusov; 7 m., 10 ž. Saksoncev; 7 m., 6 ž. Bavarcev. Na Tirolah: 440 m., 364 ž. Prusov; 87 m., 100 ž. Saksoncev; 925 in., 889 ž. Bavarcev; 175 m., 146 ž. Viirtemberžanov. Na Predarlskem: 246 m., 84 ž. Prusov; 50 m., 37 ž. Saksoncev; 602 m., 586 ž. Bavarcev; 441 m., 440 ž. Wiirteraberžanov. Vr Č e h a h: 3583 m., 3687 ž. Prusov; 4994 m., 4983 ž. Saksoncev; 2239 m., 2458 ž. Bavarcev; 248 m., 228 ž. AViirtemberžanov. Na Moravskem: 1327 m., 1390 ž. Prusov; 145 m., 132 ž. Saksoncev;?135 m., 167v ž. Bavarcev in 61 m., 62 ž. Wiirtemberžanov.
V	Šleziji: 5307 m., 6569 ž. Prusov; 76 m., 93 ž. Saksoncev; 24 m., 31 ž. Bavarcev; 28 m., 17 ž. Wiirtemberžanov. V Galiciji: 1507 m., 1664 ž. Prusov; 51 m., 41 ž. Saksoncev; 62 m., 55 ž.Bavarcev; 40 m., 32 ž. Wurtemberžanov. V Buko-vini: 46 m.. 46 ž. Prusov; 9 m., 11 ž. Saksoncev; 9 m., 10 ž. Bavarcev; 4 m., 2 ž. AViirtemberžana.
V	Dalmaciji: 13 m., 3 ž. Prusi; 11 m., 3 ž. Saksonci; 8 m., 6 ž. Bavarcev in 7 m.. 2 ž. AViirtemberžanov. Skupaj 38.795 Prusov, 8714 Saksoncev, 24.482 Bavarcev in 5027 Wiirtemberžanov. Iz druzih Nemških pokrajin pa 10.560. Avstrijcev
Občina šteje 1880 duš. Hiš je 414. vasi pa 37 s selji vred.
Razun župnijske cerkve sv. Ivana Krst. ste le še dve podružnici Matere Božje na Ševnici in pa sv. Helene s pokopališčem.
Dobrniče.
Župnija se razprostira v prostorni dolini (241 m.) med Trebnjem in Žužemperkom. Politično razpada v tri podobčine: Korito, Dobrniče in Kneža vas. Svet tukaj okoli jo poln podzemeljskih votlin in lijakom podobnih jam, „rupe" imenovanih. Takove rupe izbruhajo ob času povodnji mnogo vode, in zalilejo kmetu na kvaro velik del dolinskega poljii. Zaradi teh jam ponikne precej vsaka voda; zategadel v vsej občini, razun treh neznatnih studencev, ni žive, tekoče vode. Na prvi hip bi skoraj človek lahko pritrdil šaljivcu pevajočemu:
Tam dol' na Dolenjskem Vas Dobrni« leži, Ze ime ti pove, Da prida ni« ni.
Oj, ni ga studenca Ne bistre vode; Dež, roso v luže, V kapnico lov«.
pa živi pod nemškim cesarjem: 7444 na Pruskem, 5112 na Saksonskem, 6646 na Bavarskem, 684 v AVilrtembergu in 1346 po druzih državah. Izgon bi bil Nemcem veliko bolj občutljiv, kakor pa Av-strijanom!
Priprave na cerkveni »bor, ki ga bo jutrovo-razkolna cerkev srbska drugi mesec na Ogerskem imela, so tii pa tam med boljšimi stanovi osornega značaja. Ko so v Plaski dotičnega poslanca volili in se je nek razkolniški župnik po strastni agitaciji za opozicijo posebno odlikoval, ga je škof Živkovič zavrnil, s čemur si je pa skoraj vse srbsko svečenstvo na glavo nakopal, da mu je jelo žugati. Pa tudi ni le pri žuganji ostalo, kajti po skončani volitvi prišel je razžaljeni župnik k škofu v stanovanje, kjer je razkolnega škofa za prsi zgrabil in ga mikastiti jel. Škof je pričel kričati in na pomoč klicati, na kar mu je občinski predstojnik na pomoč prihitel. Toda jezni srbski župnik se tudi za oba skupaj ni kaj prida zmenil, ker je predstojnika s krepko roko na stran sunil in je svoje delo dokon-čavši škofijo zapustil. Poslednje dejanje te igre vršilo se bo pred sodnijo. Sploh so pa do sedaj pri volitvah povsod sami radikalci izvoljeni za poslance na cerkveni zbor, ki žele zopet prejšne pravice si priboriti, med kterimi je največja ta, da si volijo sami patrijarha in ne, da bi ga jim vlada imenovala, kar se je ravno pri Angjeliču zgodilo.
Srbsko - razkolniški m etropol it, Sava Kosa no vi č v Sarajevu, podal se je bil s pismom, ki ga je iz Carigrada prejel od patrijarha, da se mu ne dovoli odpoved nadškofijskega dostojanstva, k guvernerju baronu Appelnu in je rekel, da bi imel rad svojo prošnjo za odpoved nazaj, ker patrijarh želi, da še ostane. „Žal, jako žal mi je", pravi Appel, „da Vam ne morem vstreči, kajti dotična prošnja ni več v mojih rokah. Počakati morava, kaj bodo rekli ua višjem mestu, kamor sem prošnjo poslal." Če je res, kar se je slišalo, da si namreč vlada sama želi odstop Kosanovičev, ker ji ne vgaja zarad njegove velikosrbske politike, potem se nam pač druzega ni nadjati, kakor da se mu bo prošnja uslišala in odstop dovolil. To bo tudi gotovo za katoličane prav, naj le gre! Početje Ivosanovičevo utegne to storiti, da bo avstrijska vlada imela sitnosti, ter bode srbskim radikalnim listom dana priložnost, zopet po svoji stari navadi po Avstriji udrihati.
Vnanje države.
Preširna je oholost, (s ktero Bismark s svojim izgonom tajili podanikov devetnajstemu raz-svitljenemu veku v obraz bije. Nezaslišano je res postopanje nemške vlade in tembolj graje vredno, ker ima kalne svoje vire v krivoverskem fanatizmu. Bismark si nemara hoče nemško državo tako pre-strojiti, da bo imel le Nemce in kolikor mogoče, same protestante. Naj se le kdo ozre na dolgo vrsto izgnanih revežev, 30.000 je njihovo število in so nekteri že SOletni in slabotni starčeki. Po veri so ti usmiljenja vredni ljudje katoličani in nekaj Židov, po narodnosti pa razven Židov sami Slovani. Srce se krči čutečemu človeku v prsih, čitajočemu ne-nravno in trdosrčno postopanje železnega kanclerja, ki je toliko obupnosti in tolikanj revščine in siromaštva s tem izgonom na svet priklical. Med izgnanci jih je prav veliko, ki so svojo kri za sedanjo Bismarkijo prelivali in v zahvalo za to morajo si iskati nove domovine! Do sedaj je bila v mednarodnem življenji le navada, da so se izganjali le taki ljudje, ktere je kaka druga država preganjala zarad doprinešenega hudodelstva, in pa postopače, ki nocoj še niso vedeli, kaj bodo jutri v zobe djali. Kdor se je pa pošteno živil, prebival je lahko, kjer se mu je ljubilo. Bismark je to mednarodno pravo vničil in mesto tega postavil svojovoljnost. Pri tako silno prijaznih razmerah, kakor so ravno med našo
Pa kaj «e mu voda V Kdo praša za njo V Saj Lisec in Smavor D,'i boljše blago.
Vsa okolica je nekako podobna suhi Krajini, in prebivalci onkraj Temenice jih obče zovejo Suho-kranjčane. Vendar pa okolica ni nerodovitna pu-stina. če bivaš dalj časa tu, prepričaš se kmalo nasprotnega. Res ni videti lepili livad in mnogo zelenih travnikov, veliko pa lepega in plodnega polja, na kterem se zlasti strn dobro obnaša. Zato pa tudi tukajšnji kmet sploh več prodaja, nego v živež kupuje. Vinski gori Lisec in Šmaver zakladate prebivalce z vinom, ktero ni ravno napčno v boljših letinah. Gori Ostri vrh in Lisec ste najvišji in ob jednem največa zaloga drv v kurjavo. Žal za lopo in košate gojzde po Ostrem vrhu! V teku 10 let jih je brezvestno gospodarstvo malo ne popolnoma vničilo, odkar so jih dobili posestniki od kneza Auers-perga. Umno ravnanje z gojzdi in umnoje obdelovanje polja in vinogradov bi (lovedlo prebivalce še do večega blagostanja. Tudi živinoreja in sadjarstvo, ki je jako zanemarjeno, bi lahko dajala več dobička. Pašniki, ktere je vničila mršava koza do golega le-ševja in trnja, bili bi jako vgodni za rejo ovac.
(Konec prih.)
državo in med Nemci, je pač tako samovoljno postopanje nezaslišano. Kakor čitamo, je naš minister notranjih zadev že opozoril vse dotične uradne kroge, da naj jako strogo na to pazijo, da bodo v Avstriji živeči inostranci svoje papirje v redu imeli. Avstrija pač ni dolžna med nami trpeti tacih, ki čez njo zabavljajo in med narodi zdražbo delajo. Današnjo prijaznost med Nemčijo in Avstrijo ravno omenjeni izgoni dosti očitno pojasnujejo.
Kolika da je na Nemškem politična prostost služi naj vam ta-le prizor: Na Nemškem se je več poštenjakov pismeno potegnilo za vojvodo Cumber-landskega, ko ga je Prusija za Braunschvveigski prestol izključila. Med temi je bil tudi grof Grote v Schvvennu, ki je dotični protest podpisal. Grof Grote je pa reservni častnik nemške armade in ga je zarad tistega podpisa vojna sodnija obsodila na trinajst mesecev zapora v trdnjavi in pa ob službo bo. Cesar Viljem je obsodbo potrdil. Vojvoda Cumberlandski se mora jako nevarna osoba Prusiji zdeti, da Bismark celo Cumberlandove prijatelje tako grozno kaznuje. Vsega tega pa naši kratkovidneži nič ne vidijo in po sili v Bismarkijo tiše. Naj le! Še tako je bodo siti, kakor Lahom združena Italija že do vrha preseda!
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 31. avgusta. (O novi mestni šoli.) Kakor ne kmalo kaka reč, provzročila je v mestni zbornici debata o stavbi nove ljudske šole za Ljubljansko mesto silno veliko debato in mnogo vrišča. Nič manj nego za pet prostorov pulili so se naši mestni očetje in veseli nas mestne davkoplačevalce, da se bodo konečno prej ko ne zjedinili za zidanje nove šole na parceli, ktero jim je ponudila gospii Strzelba, če prav še ni dognano. Škoda, neizrečena in nepopravljiva škoda bi se bila pa zgodila prebivalcem Šempeterskega predmestja, če bi se bila šola postavila v Kravji dolini na bivšem živinskem trgu. Gospoda, dobro ste naredili, ko ste se dotičnemu nasvetu uprli. Spodbijali ste ga namreč s tem, da bi bila ta šola večini otrok preod-daljena: ali jaz Vam pa vem še drug vzrok, za kar smo Vam pa mi, ki smo prisiljeni po malih in nizkih Šempeterskih hišicah svoje stare dneve preživeti, jako jako hvaležni. Stari živinski trg v Kravji dolini je naša „Zvezda" in naš „Tivoli". Tukaj se sprehajamo po dokončanem opravilu dneva, kajti v „Zvezdo" in pod „Tivoli" med gospodo ne moremo, ker se nam ne ljubi vsaki dan praznično obleči; zdravega zraka nam je pa vendar-le vsak dan na vso moč potreba. Tukaj se spreletava naša mladina pod našim nadzorstvom ; posebno otrokom revnih starišev, kterih marsikteremu se tii pa tam kaj platna pokaže in bi v „Zvezdi" ali pod „Tivoli" med nalikanimi gosposkimi svojimi sovrstniki le skazo delal, je to „letovišče" prava „gmajna", kjer se po svoji volji brez skrbi spreletava kolikor se mu poljubi ; kjer nič ne dé, če mu pri obračanji kozolcev slabotne hlačice tudi počijo in se še nekaj več platna pokaže ! Deea ubožnih roditeljev tukaj stanovajočih čuti se na tem kraji domii, ker je med tovariši svoje enakosti, kteri so vsi enako borno oblečeni in vsi enako izobraženi. Prav sto storili mestni očetje, da ste nam pustili bivši živinski trg; živo ga potrebujemo za okrepčevanje našega telesa, kar nas po tej strani stanuje.
Toda še nekaj. Da bi ga tako pustili, kakoršen je sedaj, ne gré in tudi mestu ni posebno na čast in to tem manj, odkar je promet v tem kraji zarad nove cerkve Jezusovega srca zdatno živahnejši postal. Ta prostor bo treba nekoliko očediti in nekaj vrst kostanjev ali lip zasaditi, da bo svoje dni tudi kaj sence. Naj se napravi tukaj kak ljudski vrt, kakor jih imajo druga mesta in dvema deloma mesta bodete neizrečeno vstregli. Nasvetovana olepšava je pa tudi jako potrebna, kar sem že zgoraj dokazal.
Iz Prežganja, 29. avgusta. (Vihar.) Že zjutraj okolu šeste ure bilo je soparno in vladala je tišina, kar je naznanjalo pretečo nevihto. Nad Ljubljano se pripodo kmalu potem temno-sivi oblaki in pred njimi se je valila siva megla. Okolu osme ure privai! grozen vihar črne oblake, ki celi grič prevle-čejo in strašna tema, kakor v brezmesečni noči vlada kake četrt uro. Med tem pa strela šviga po oblakih sem ter tja in mozeg pretresajoči grom sledi gromu.
Nasledki viharja so pa tudi žalostni. S cerkve je metalo opeko, na zvoniku je polomil vihar križ in odnesel petelina. En kozolec, ki ga je po zimi sneg polomil in kterega so komaj popravili, je preobrnilo. drugemu je pa odkrilo streho in poškodo-
valo mnogo lesa. Drevje leži polomljeno in pota so odrta. Malo časa potem je sledil drug vihar, a ne tako silen.
Iz Weissenfelsa, 31. avgusta. Včeraj je bilo govorjenje, da bo treba železnično lokomotivo, ki je s tira skočila, saksebi vzeti, danes so mi pa želez-nični gospodje pravili, da se bo cela vzdignila še ta teden, ako bo vgodno vreme. Cesta se je že včeraj po dnevu toliko prenaredila, da so vlaki že sinoči mémo poškodovane mašine vozili.
Mostu na okrajni cesti na kranjsko-koroški meji manjka polovico in sicer na kranjski strani. Dela bo dosti, ker je tudi precej nabrežja odneslo. Še veliko več bo pa dela pri Schwarzenbachu (v spodnjem Weissenfelsu, par minut od koroške meje). Tii je most sicer ostal ali struga pod njim je tako zasuta, da ne teče ne ene kaplje vode po nji. Zato ste pa nastali dve novi strugi, na vsaki strani mosta ena. Jaz mislim, da bi bilo manj dela, ko bi se most čez eno novih strug napravil, kot ko bi se prejšnja struga iztrebila.
Zdaj nimamo na Koroško nobene vožnje ceste in tudi pota ne. Poleg tega je naliv cesto v spodnjem Weissenfelsu in pod Klanjcem zelo razkopal in na nekterih krajih škarpo podrl.
Na spodnji žagi je voda veliko hlodov in kake tri vagone desk vzela. V največi nevarnosti je bil Žagar. Po noči je prenašal otroke iz hiše, brodeč vodo do pasu. Ko bi bil le pol ure zamudil, bi mu bili valovi družino zagrnili. Voda mu je odnesla pol hiše, obleko in živež. Jeden njegovih otrok si ni rešil niti ene cunje, ker ga oče, vzdignivši ga iz postelje, ni utegnil napravljati.
Tudi danes gré skoro neprenehoma dež ali voda je vendar zelo upadla, ker se ploha več ne vliva.
Iz Ovsiš, 30. avgusta. Četrt ure od postaje „Podnart" na Gorenjskem proti Kropi je majhna vas Ovsiše, ki je na Jernejevo nedeljo navadno bolj praznično oblečena, ker je to nedeljo „žegnanje". Danes pa se je praznovala tukaj še posebna slovesnost — redka slovesnost zlate maše, ktero so obhajali tukajšnji župnik, preč. gosp. Janez llabe, Močno streljanje, ki se je pričelo že včeraj popoldne in milo zvonenje je oznanjevalo znamenitost prihodnjega dné; kdor pa je danes prišel v Ovsiše, je videl precej dolgo pot od farovža do cerkve spremenjeno v nekak drevored. Cela pot namreč je bila zastavljena z malimi mlaji, ob kterih so visele kaj lične iz barvanega papirja izrezane verižaste preveze; pred vhodom v cerkev pa je bil napravljen jako okusno slavolok z lepimi znamenji duhovskega opravila, na vrhu kelih, knjiga in štola; na krajih pa letnici 1835—1885. Te in še druge naprave, n. pr v cerkvi venci, pred farovžem zeleno nakitje, pričajo, kako da so želeli dobri farani poslaviti ta dan. In kaj bi ga ne! Saj uči globoki verski čut našega ljudstva, da počiva res dobrotna božja roka nad mašnikom, kteremu je dano preživeti pol stoletja v mašniški službi iu ravno ta čut spoznava tudi srečo za faro, ko se more veseliti s svojim ljubljenim dušnim pastirjem ob tako redki priliki. S strahom smo sicer pričakovali slavnostnih ur, kajti včeraj je dež lil z vso silo in tudi danes dopoludne je nebo s svojim temnim obrazom vedno žugalo. To neugodno vreme je bilo vzrok, da se nekteri bližnji pri« vani gospodje sosedje in znanci niso upali na pot, in da je tedaj primeroma mala vrsta — 6 parov pomikala se ob 10. uri med pokanjem možnarjev in zvonenjem proti cerkvi, kjer je čakala množica svojega pastirja. Ginljivo je bilo videti še čvrstega starčka — zlatomašnika urno stopati, v desnici drže čega lično, z vencem okrašeno dvokrižasto palico, na levici pa je bil tudi običajni venec. Vštric njega pa je stopal drugi zlatomašnik, mnogoletni prijatelj, preč. gosp. monsigr. Mih. Potočnik. Še tretji zlatomašnik je spremljal stavljenega gospoda : gosp. Jan. Poličar, župnik v Podbrezji ; kako lepa družba treh prijateljev! Kako milo se je glasil pozdrav pevcev v cerkvi pri slovesnem vhodu in še bolj pozdrav pridgarjev: čast. g. Franca Petrovčič-a, ki mu je častital v imenu zbranega ljudstva, duhovščine in izmed te: v imenu obeh nečakov pričujočih, t. j. svojem in g. Franca Lampe-ta, ki se šo posebej veselita tega slovesnega dneva. V slavnostnem govoru je obravnaval gosp. govornik službo mašniško, službo angeljsko in razkladal dobroto, ki jih deli ljudstvu dober mašnik. II koncu je opominjal še k hvaležnosti do duhovnega pastirja ovsi-ške farane. Nekterikrat se je zasvetila solzica v očeh zlatomašnika: o da, zamore se pač, kadar plava duh v spominu nad petdesetimi leti v službi duhovski!
In petdesetim letom se bodo pač pridružila še nektera, kakor je želel g. pridigar, saj je čvrsto opravljal zlatomašnik presveto daritev in bil je kaj veselega dulni tudi popoludne v prijateljskem malem krogu. Po prvi napitnici je nastala velika radost, ko seje prečitalo pisanje, v kterem so imenovali mil. knezoškof zlatomašnika za svoje duhovnega svetovalca. Umevno je, da je sledila gorka zahvala višemu pastirju za ljubeznjivo spominjanje. Ginljive so bile tudi besede monsigr. Mih. Potočnika, ki se je spominjal trdnega prijateljstva s zlatomašnikom od 1. 1832.
Kakor ste ponižnost in pohlevnost neločljivi tovarišici od gosp. zlatomašnika, tako je tudi ta dan potekel v mejah spodobne skromnosti. Naj bi milostni Bog v sedanjih hudih časih mlajšemu duhov-ništvu v spodbudo ohranil mnoga leta one gospode, ki so častitljivi po svoji starosti, izvedeni po svoji skušnji, veljavni s tem, da ne iščejo veljave. In ko se jih mlajši v pokorščini oklepamo, naznanjamo, da hočemo delovati v duhu svojih vrlih prednamcev. Posebej naj se milostni Bog ozira tudi na današnjega zlatomašnika ovsiškega in naj mu dâ doživeti med njegovimi dragimi še marsikako leto: saj je mnogim v tiho srečo njegovo tiho življenje.
Iz Škofje Loke, 31. avg. Sinoči razveselil nas je Kranjski godbeni klub z lepim zabavnim večerom. Ni bilo sicer prej po časnikih naznanjeno, tudi vabil ni kaj dosti došlo po posameznih hišah, vendar ste bili dve prostorni sobani v hotelu „na Štemarjeh", kjer se je vse vršilo, natlačeno polni. Prišlo je veliko gostov iz bližnjega nam Kranja poslušat svoje domače goslarje, kar je še tujcev, ki so še v prijazni Loki na počitnicah in jih še ni že precej mrzla gorenjska sapa razpodila zopet v domače kraje, so bili tudi prisotni, in Ločanov, se vé, kar se jih bolj med inteligenco šteje, se je vdeležilo prav obilno. Ako si se sinoči le malo zakasnil, ti je bilo prav težko dobiti kak sedež.
Nekaj so nas pa Kranjci že precej v začetku svoje produkcije učili. Začetek veselice naznanjen je bil na vabilih točno ob 7. uri. Kedar smo pa Ločani tukaj vabljeni na kako veselico, tedaj se nam posebno ne mudi; saj nas skušnja uči, da naj bo pri četek še tako točno in gotovo naznanjen, pol ure če ne več se bo gotovo pozneje začelo, ker ob določeni uri tako še ni skoraj nobenega poslušalca. Kranjski goslarji pa so se hoteli natanko držati svojega načrta, zato so pričeli točno ob 7. uri, dasi je bilo takrat še pičlo malo občinstva navzočega. Imajo pa popolnoma prav, saj potem človek vé, kedaj se za gotovo začne in zraven še naprej preračuni, vsaj primeroma, kedaj se bo vse zvršilo.
Program je bil zelo obširen, obsegal je celih 12 toček, in sicer: 1. Koračnica. — 2. G. Rossini: Kavativa iz opere „Barbiere de Sevilla. 3. Jan. Brandi: „Giardinetto", polka française
—	4. G. Donicetti: III. finale iz opere „Lucia di Lammermoor". — 5. L. Arditti: „II bacio", valček.
—	6. Fr. pl. Suppé: italijanski duett iz operette: „Boccaccio". — 7. V.Parma: „Spomin na Kranj", kadrilja iz slovenskih narodnih pesni. — 8. Ed. Strauss: „Die Goldelse", mazurka. — 9. J. Absen ger: ,,S' Kohlrosel", pesen. — 10. V. Parma: „Froufrou", polka-pizzikato. — 11. J. Strauss: Potpourri iz operette „die Fledermaus". — 12. A. Czibulka „Na maškeradi", polka hitra.
Čudili smo se velikemu napredku gg. goslarjev Saj smo komaj čuli, da se je društvo ustanovilo in sedaj že javno nastopi. Najbolj dopadla je sedma točka: „Kadrilja iz slovenskih narodnih pesnij", se stavil vodja glasbenega kluba g. V. Parma.
Začne se s starim in vedno novim: „Naprej zastave slave", ki je bil z dobro- in bravo-klici in obilnim rokoploskom burno pozdravljen. Na občno željo morala se je pa kadrilja ponavljati.
Enako se je morala ponavljati Absengerjeva pesen, ktero je g. Parma mojstersko sviral.
Sploh smem, gotovo brez oporekanja, trditi, da so bili gg. goslarji prav zadovoljni z vspehom, kterega so dosegli. Čez 40 gold., kakor čujem, je bilo dohodkov, ktere mislijo porabiti, kakor sem le po strani, ne prav iz zanesljivega vira cul, za ustanovitev goslarske šole v Kranji. Zadovoljni so bili poslušalci, to se jim je bralo že na obrazih, to so kazali z glasnim odobravanjem, zadovoljen je gotovo tudi krčmar, saj videl je čez dolgo časa svoje prostore napolnjene z različnimi gosti. Njemu na čast, postrežba bila je izvrstna !
Mlademu društvo pa želimo vsestranski napredek, namen, kterega ima, je zares vzvišen, za
omiko naroda pospeševalen, in prepričani smo, da kolikor časa bo društvo imelo za vodnika izvrstnega goslarja g. V. Parmo in za pomagača vstrajnega g. Gerdiniča, bo tudi vspeh gotovo pri takih okoliščinah velik in za to mu veselo zakličemo: Na zdar! Na svidenje zopet v Skofji Loki.	J.
Iz Trsta, 29. avgusta. Dovolite mi, g. vrednik, Vas opozoriti na neke nedoslednosti slovenskih časnikov, kterih je včasih tudi nam priljubljen „Slovenec" nekoliko kriv, se ve da le bolj v nebistvenih rečeh. Saj smo že zapazili, da „Slovence" edini pri naznanilih čitalničnih in drugih veselicah naznanilo plesa opušča. A vsi listi ne delajo tako. Kakor znano pisala je „Edinost pred malo časom proti „šagram" v člankih z naslovom „lajšanje", Kakor se je vredništvo izrazilo, je s pisateljem onih člankov istih misli. Ali ni mar potem čudno, da najdemo v tisti štev. „Edinosti", kjer je prvi članek o „lajšanju" na na zadnji stani kot inserat — Ilajd v Škorkolo na „šagro"!? In ravno zdaj ima skoraj vsaka štev. kako naznanilo za „šagre". Ali ni to smešno? Manjka resnosti, pravega prepričanja. Kaj čuda, da je zadnjo nedeljo vse vrelo na ples (šagro) v Kotanjo. Gospodje, priporočujte ljudstvu čitanje iu še enkrat rečem čitanje podučnih knjig in domačih poštenih časopisov, ki pa ne smejo popoludne podirati kar so dopoludne sozidali, t. j. danes odsvetovati, jutri isto reč priporočati zarad nekterih — grošev plače!
Konečno Vam še naznanim, da Tržaški patrijoti so zelo razkačeni, da župan ni šel sprejet cesaričine Štefanije v Miramar. Zadnji čas je, pravijo, da pride kaka strela iz Dunaja in očisti okuženi zrak v Trstu.
Sinoči prišla je Štefanija po morju v Trst. Pri namestništvu je stopila na suho, kjer jo je še le pozdravil župan. Kaj si je mogla pač misliti visoka
gospa! Gospod, ki jo je videl, rekel mi je, da veličasten utis napravi na vsakega človeka prijazni obraz cesaričine. — Od ljudstva je bila navdušeno sprejeta Tudi tu je bilo slišati polno slovenskih pozdravov: Zivio!
Domače novice.
v pod-dné 9. mestni
(Občni zbor „Narodne šole"), društvo poro slovenskemu ljudskemu šolstvu, bode septembra 1885. I. ob 6. uri popoludne v dvorani s sledečim vsporedom: 1. Ogovor prvomest-nikov. — 2. Poročita o odborovem delovanji v XIII. društvenem letu. — 3. Pokladanje društvenega računa in imenovanje pregledovalcev računov. — 4. Volitev 9 odbornikov. (Funkcijonarje voli odbor sam).
- 5. Nasveti. — Odborniki „Narod, šole" za leto 188 4/85 so bili: 1. Stegnar Feliks, pr-vomestnik. 2. Praprotnik Andrej, podpredsednik. 3. MočnikMatej, blagajnik in tajnik. 4. Borštnik Ivan. 5. Govekar France. 6. Podkrajšek Henrik, 7. Praprotnik France. 8. Tomšič Ivan. 9. Zumer Andrej. — V četrtek dne 10. septembra t. 1. zboruje tudi v mestni dvzrani: „V d o vs ko u či t elj sko društvo", a za njim „Slovensko učiteljsko društvo" z običajnim dnevnim redom.
(„Narodna Šola") razglaša sklep računa za XIII. opravilno dobo. — Dohodkov je bita: 1677 gld. 17 kr., a troškov 1632 gld. 55 kr.; ostanek v blagajnici je 44 gld. 62 kr. — Prištevši to gotovino k naloženi gotovini ima društvo pri sklepu računa poleg ostalega šolskega blaga gotovine 639 gld. 62 kr. Toliko prometa ni bita še vseh 13 let ne. Sicer pogrešamo tukaj darilo Ljubljanske hranilnice nekaj let običajno, a namesto tega je bita pa dobrotnih podpor in doneskov toliko, kakor še nikdar poprej, namreč 1003 gld. 98 kr. — Slovenci so menda spregledali, da je treba podpirati društvo, komu je namen podpirati ljudske šole in učitelje. — Šola je javna naprava, čimbolj se občinstvo briga za šota, tem bolj veselo napreduje. Toda o tem bodemo še govorili.
(G. Josip Matevže), občeznani trgovec z lesom in poštenjak, je danes umrl za mrtvudom in je prijateljem iu znancem priporočen v blag spomin.
(Imenovanja.) Gospod deželni predsednik imenoval je okrajnega zdravnika druge vrste dr. Franca Zupan ca c. k. zdravniškim koncipistom pri deželni vladi. Potem c. k. zdravstvenega asistenta dr. Ignacija Jelovška c. kr. okrajnim zdravnikom druge vrste v Radovljici in praktičnega zdravnika dr. Josipa Krsnika zdravniškim asistentom s službeno vdelitvijo na Krškem.
(Izjava.) Vredništvo „Slovenca" izjavlja, da „Odprtega pisma deželnemu šolskemu sovetu v Ljubljani", priobčenega v štev. 197 našega lista, ni pisal g. Ivan Lavrenčič, kaplan v Postojni.
(Telefon v Ljubljani.) Do sedaj ga še ni, pride pa. Odbor se je sostavil iz trgovcev in druzih obrtnikov, ter si je dal nalogo teleton napeljati, če se vsaj 20 ali 35 vdeležencev zanj oglasi. Letna naročnina bila bi jako niska, menda 20 gold., nekoliko več znašali bi pa prvi stroški za napeljavo poteze in za aparat.
(Huda ura) je v soboto tudi v Logatci veliko povodenj in še večji strah zaradi te provzročila. Potok Jaška zapustil je strugo, stopil čez bregove in se je razlil po okolici. Po nekterih krajih so imeli za poldrugi meter vode po poslopju, tako po hišah kakor tudi po hlevih. Ljudje so bežali, živina, ktere niso imeli nič več časa rešiti, je začela žalostno ječati. Nekterim pogumnim možem se je zahvaliti, da so jo kljubu veliki vodi vendar le vso rešili.
(Novo Mesto dobi garnizijo.) Iz verodostojnega vira se poroča „Lj. Listu", da je vojno ministerstvo vendar uslišalo dolgo gojeno željo Novomeščanov; po koroških manevrih premesti se namreč tja iz Kopra 20. bataljon lovcev.
(Prijaznost in ljudomilost naše cesaričinje Štefanije) vidi se iz vsakega njenega gibljeja. Nedavno peljala se je skozi Barkovlje. Neka čvetličarica, majhna deklica, kakoršnih je okoli Trsta več, vrgla ji je šopek cvetlic na voz. Šopek, ki ravno poleg Štefanije padel, je bil takozvan „Štefanijin šopek" in si ga je visoka gospa konje pridržavši, takoj na prsi pripela, presrečni deklici je pa zanj veliko svoto denarja podarila. — V Trstu so bili nedavno ljudje kar očarani od njene ljubeznjivosti. Na tisoče in tisoče se jih je zbralo na molo San Carlo in ob morji, ki so došlo visoko gospo z viharnimi „živio"-klici pozdravili in so jo povsod spremljali, kamor se je v spremstvu tržaških dvornih dostojanstvenikov peljala. Sprejelo jo je blizo 10.000 ljudi; dve go-spodičini podali ste ji cvetja. V nedeljo peljal se je tržaški škof dr. Glavina v Miramar sv. mašo opravljat. Ker je cesaričinja Štefanija kumica zastave delalskega podpornega društva, napravili ji bodo člani tega društva veliko ovacijo na morji pred Mi-ramarom, za kar se že priprave delajo.
(Predsednik deželni nadsodniji v Trstu) je že imenovan. Iz Dalmacije prišel bo tjekaj predsednik dalmatinske deželne nadsodnije, dr. Josip Defacis, ki je za to prestavo prosil in se mu je dovolila. Njegovo mesto v Zadru se bo pa razpisalo.
(Velikansk pogreb) napravil je Trst ponesrečenim delavcem v Llojdovem arzenalu. Že ob 2. uri se je nabralo na obširnem prostorišču pred bolnišnico več kod 20.000 ljudi vseh stanov. Točno ob 3. se je začel velikanski pogreb, ki je bil sestavljen tako-le: Križ, za križem mestni ubožci, in drugi človekoljubni zavodi, veteranska godba in veterani, za temi duhovnik in I. mrtvaški voz s truplom I. mašinista in in temu vozu je sledilo še 7 drugih mrtvaških vozov pred vsakim teh vozov je bil drug duhovnik, na straneh častno spremstvo po stanu dotičnega, za vsakim vozom pa rodbina, sorodniki znanci in kolegi dotičnega ranjcega. — Vseh 8 voz je imelo polno krasnih vencev. Za zadnjim vozom precej za sorodniki, se je pa še-le razvil pravi pogreb. Prvi je šel zad kakor zastopnik namestnika namestniški svetovalec pl. Reya, ž njim namestniški predsednik tajnik g. vitez Gonti, in tržaški župan dr. Bazzoni. — Za temi predsednik Lloyda, baron Marko Morpurgo, pl. Steyskal, ravnatelj Lloyda, baron Bruck, pl. Ptak in sploh vsi viši uradniki Lloyda, na straneh teh gospodov pa Lloydovi žendarji z čeladami na glavi, potem Lloydovih kapitanov in mornarjev gotovo par sto, potem Lloydovih delalcev kakih 500 do 600, nadalje delalsko društvo Operaja Triestina, Fratel-lanza Artigiana, Unione Operaja, delalsko podporno društvo, Tržaško podporno in bralno društvo, za temi razna društva rokodelcev, potem pa neizmerna množica obeh spolov in vseh ¡stanov in okolo 100 voz. Da si mora kdo predstavljati, kako velikansk pogreb da je bil to, naj povemo, da je bil križ že na vrhu, blizo sv. Jakopa, ko je zadnji mrtvaški voz ravuo šel skoz Via Torrente. Za pogrobom in na straneh bilo je — ne da bi se pretiravalo — prav gotovo do 50000 ljudi. Ljudstvo je s tem pokazalo svojo globoko žalost in sočutje do ubozih družin, ki so zgubile svoje reditelje. Vidi se iz tega, da je v obče Tržaško ljudstvo jako dobro i n sočutno in da jo res
škoda, da v to ljudstvo svoj strup sikajo naši že dobro znani Lahoni. Na pokopališče je šlo, kar so ni morda še nikdar zgodilo, gotovo do 6000 ljudi; tam so najprej vse rakve položili pred kapelo, vsak duhovnik je opravil molitev pred eno omenjenih 8 rakev in cerkveni pevci sv. Justa so zapeli pogrebno latinsko pesem.
Usmiljenja vredne so zapuščene družine, uboge ki so zgubile svoje reditelje. Mlada žena ranjcega Dvoržaka je padla v omedljevice; nje mali otročiči so okolo nje neusmiljeno plakali; zopet drugod so matere in žene stokale; vse je le plakalo iu zdiho-valo, ni bilo človeka pri pogrebu, da ne bi se bil jokal. Za rodbine ponesrečenih je dal predsednik Lloyda baron Morpurgo 500 gld., druga gospoda tudi pridno daruje iu iz Lloydove denarnice se tudi revam nakaže znesek morda več tisoč goldinarjev; tako se vsaj nekoliko olajša nesrečnim družinam prevelika zguba.	(„Ed.")
(Nova posojilnica v Slovenjem Plajbergu na Koroškem) se je, kakor „Zadruga" poroča, ustanovila dne 29. julija t. 1. Zveza slovenskih posojilnic poslala je svojega tajnika v Celovec, kamor so prišli Plajberžani, da so imeli ustanovno zborovanje. Izvolili so načelnika, odbornike in računska pregledo-valca, potem podpisali pravila, na katerih so se podpisi legalizovali in ob enem se je tudi vložila pri c. kr. deželni sodniji prošnja za vpis nove zadružnice v register. Izvolili so: gg. Marka Ogriz, načelnik, Štefan AVieser, Martin Ogriz in Janez Lužnik, odborniki; Matej Ogriz in Andrej Wieser, računska pregledovala. Možje iz Plajberga hočejo si ustanoviti tudi kousumno zadrugo (zadrugo za nakup in prodajo živeža), hočejo kupovati žita, ki ga tam po-manjkuje in ga po ceni sosedom prodajati, posebno pa imajo pred očmi, da si nakupijo vina in ga potem v fari svoji zopet po nizki ceni prodajajo in na tak način hočejo zatreti kugo, ki se imenuje žganje, oziroma hočejo tej strašni bolezni za celi kmetski stan zabraniti uhod v njihovo faro. Ni dvombe, da bode ta način eno najboljših zdravil proti tej kugi, iu gotovo bi tudi drugod, posebno na Kranjskem bilo potreba takih konsumnih zadrug, ki bi v prvi vrsti imele namen, preskrbovati vina po nizki cen;. Škodilo bi gotovo ne, posnemati vrle Slov. Plajberžane.
Tii bi mi še to pristavili: „Preskrbite delavcem tečne hrane in zdrave pijače, in odvadili boste po malem posle in najemnike žganja; dereča reka se ne da vstaviti, a vode se dado odpeljati v stranske struge, kjer niso več tako nevarne. Težaki potrebujejo krepčila, ako ga drugej ne najdejo, sežejo po šnopsu, tako se privadijo žganju, in navada je železna srajca."
(Potres) je bil na Štajarskem v Murični dolini 26. p. m. ob 5. uri zvečer. Bil je sicer kratek, a hud. V Kindbergu je vse hitelo na cesto. Komaj so od zadnjega potresa, 1. maja poslopja popravili, pa so zopet poškodovana. Potres so čutili tudi v Milrzzuschlagu, Miksnitz, Perneg, Thorl in Oberdorf.
(Razpisana) je ranocelniška služba v Ljubljani na Žabjeku proti letni nagradi 175 gold. S to službo je v zvezi tudi služba druzega c. kr. sodnijskega zdravnika. Prošnje se sprejemajo do 14. sept. 1885 pri c. kr. deželne sodnije predseduištvu v Ljubljani. Prosilci morajo biti zmožni slovenščine.
(Razpisani ste) službi druzega in tretjega učitelja na bodoči trirazrednici v Cerkljah s 450 gld., oziroma 400 gld. do 23. septembra t. 1. Prošnje sprejema c. kr. okrajni šolski svet v Kranji.
Častile gospode, ki Slovenca" duševno in materi jul no podpirajo, vljudno prosimo, naj dopise pošiljajo, kakor dosihmal, vredništvn oziroma opravništvu „Slovenca"; „Slovenec" ostane namreč to, kar je bil, samo da je njega vrednik, g. Jerič, prijel za popotni les, a v kratkem časa se povrne.
Teie&rami.
Plzenj, l. septembra. Cesar je sledil včerajšnjim vajam do Valika in je večkrat prav pohvalno izražal svojo zadovoljnost nad vojaki. Okoli povrnil se je zopet v Plzenj. Nadvojvode Albreht, Viljem, ftainer, načelnik generalnega štaba in brambovski minister VVelsersheimb podali so se v lovski grad. Posebno obnesla se je pa brambovska pehota.
Plzenj, I. septembra. Cesar je odpotoval zjutraj ob 1/27 z Bolgarskim knezom. Pred
j hotelom so ga še pozdravili namestnik, žu-| pan mestni odbor, zapovednik posadke, častna kompanija z godbo in brambovci. Cesar jo vojake ogledal, na kar se mu je župan zahvalil za Franc Jožefov red, kterega jo vče-raj prejel in pa za to, da je cesar' izvolil Plzenjsko okolico določiti za manever. Cesar se jo še enkrat zahvalil za srečen sprejem in so je odpeljal z vozom v Plzenec med živahnimi slavoklici.
Kijev, 1. septembra. Car in carevna povrnila sta so v Petrograd.
Marseille, 31. avgusta. Včeraj smo 24 mrličev za kolero imeli.
Toulon, 31. avgusta. Včeraj je 20 ljudi za kolero pomrlo. Vreme vgodno, kolera pojema.
Madrid, 31. avgusta. Včeraj je 3639 zbolelih 1227 mrtvih za kolero objavljenih.
Umrli so:
30. avgusta. Ana Železnikar, hišnega posestnika hči, 1 dan, Sv. Florijana ulice št. 48, oslabljenje.
V bolnišnici:
29. avgusta, Franca Vrinšek, delavka, 23 let, jetika.
T ii j c i.
30. avgusta.
Pri Maliču: Ljudevit Rtinze, iz Berolina. — Franc Zehler, trg. pot.; Ana Mandl, uradnikova soproga, z Dunaja.
—	Henrik Jazbitz, zasebnik, iz Trsta. — Alojzij Lukežič, zavarovalni komisar, iz Maribora.
Pri Slona: Kari Placzek, c. k. polkovnik, s soprogo, iz Sedmograškega. — F. Starapf, zasebnik, iz Prage. — Kuralt, tajnik, iz Zagreba, — pl. Constantino, zasebnica, z družino,» iz Trsta. — Ilona Narnmoitter, inženirjeva soproga, iz Iieke.
—	i. Jelene, zasebnik, s soprogo, iz Karlovca.
Pri Južnem kolodvoru: Marija Budnik, zasebnica, z družino, z Dunaja. — Karl Finger, zasebnik: J. Ramor, le-sotržee, iz Trsta. — Giorgina Czovieli, učiteljica, iz Reke. —
—	Tomaž Kristan, gojdzar, iz Vrbovca. — Katarina Waitz, zasebnica iz Radgone. — Josip Slešvek, zasebnik, s soprogo, iz Ljubljane.
Pri A vstrijskem čara : Karolina Mazzoldi, Krna Pil lepi«, posetsnice, iz Trsta. — Andrej Tabaj, dijak, iz Gorice. — Gotard Pavleti«, duhovnik, iz Kojska. — Fr. Weinberger in Vin. Bren, zasebnioi, iz Zagorja.
3>itina,|ska horza.
(Telegrafično poročilo.)
1. septembra
Papirna renta 5% po 100 gi. (s 16% davka)	82	gl.	95 kr.
Sreberna .. 5% ., 100.. (s 16% davka)	83	..	40
4% avstr. ziata renta, davka prosta .	109	„	05
Papirna renta, davka prosta . . .	100	„	— "
Akeije avstr.-ogerske banke . .	S69	„	—
Kreditne akeije............288	"„	50 1
London.......124	n	40
Srebro......._	n__
Francoski napoleond......9	.,	88 „
Ces. cekini.......5	„	89 "
Nemške marke......61	'	05
Globoko potrta od neskončne bolesti naznanjam v svojem in svoje nedoletne, kakor tudi vseh drugih sorodnikov imenu jako tužno vest, da jo Bogu Vsemogočnemu po njegovem nezapopadljivem sklepu do-palo našega drazegiv, nepozabljivega soproga, oziroma očeta, brata in svaka gosp.
IVANA ŠMIDMAJER-ja,
trgovca v Črnem Vrhu nad Idrijo,
danes ob 4. uri zjutraj po dolgi budi bolezni previ-denega s svetimi zakramenti, v 26. letu njegove dobe, k sebi poklicati.
Mrtvaški sprevod bo v sredo 2. septembra iz hišo žalosti na tukajšnjo pokopališče.
Sv. maše zadušnico so bodo brale v domači cerkvi, črni Vrh nad Idrijo, 31. avgusta 1885.
Marija Šmidmajer,
soproga.
M	IV. knjiga:
I „RAZLIČNO BLAGO", J
f® ravnokar izdana, dobiva se pri izdajatelju čast. gosp. Jjj[(
ŠTMih. Lcndovšcku v M ako 1 ali (Maxau bei Pol- -far 1 tschaoh) po 1 gld. s poštnino vred. Tržna cena po « t knjigarnah ji je 1 gl. 40 kr. za trdovezan, 1 gl. 30 kr.
§[ za broširan iztis. — Obsega tri oddelke: I. „Šola in Ä .odgoja", str. 180; U. Narodna politika in 'Mt narodo gospodarstvo, str. 188—854; 111. Razna 'ff (10)	t v ar i na, str. 357—428.	®