Pavlalnl franko v drSavf SNS. l uiDijiit, i pum M. dictikn iaie. ui. isto, M« M* ta popoldne, tieataatl aatalle ta praialka. laratit Prostor 1 m/si X 54 m!m zt navadne In male oglase 80 vin., uradne razglase 1*20 K. za poslano in reklame 2 K. — Pri naročilu nad 10 objav popust Vprašanjem glede insemtov naj se priloži znamka za odgovor. UprivmiatTO „Ilov. Naroda" in Narodna Tlakama*' ulica *t 5. pritlično. — Telefon it 90. ftnaftota „S!o1 enaki a Jugoslavl|l: celoiei.io naprej plaćan • K 120 — polletno....... „ 60 — 3 mesečno...... m 30 — 1 - ...... - 10— o MaaltauU la po V celoletno . polletno . 3 mesečno K 140 — „ 70--. 35— - 12— Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno Bja^p po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslstve denarje se ne moremo ozirati. Narode" K&aflova aUoa si S, L Telefon stop. 94. lo podpUaae la Rokopisov na vrate. Posamezna Številka velja 60 vinarjev, Definicija pojma „d^^^g^^aiit". Denuncijanstvo ie bilo v cvetu zlasti med vojno. Tudi sedaj denuncijanti Še niso izumrli. Dasi srečavamo v Življenju skoraj na vsakem koraku ljudi, ki nosijo na ćelu vtisnen pečat denunci-jantstva, vendar si Široka javnost še danes ni popolnoma na jasnem, kaj je in kdo je denuncijant. Nedavno tega smo poročali o zanimivem procesu, ki se je vršil pred nekaj tedni pred kraljevskim deželnim sodiščem v Ljubljani. V tem procesu je igral glavno vlogo praktični zdravnik dr. J. Benedik, ki je tožil hotelirja Hermana Tomca na Bledu, ker mu je ua nekem shodu očital, da je denuncijant. Toženec Herman Tome je bil v prvi instanci oproščen, ker je sodišče smatralo za dognano, da se mu je posrečilo doprinesti dokaz resnice. Kraljevsko deželno kot vzklicno sodišče je razsodbo prve instance v celem obsegu potrdilo. Ta razsodba vzklicnega sodišča je velezanimiva, ker ram podaja precizno definicijo pojma, kdo je denuncijant. Razsodba U 144 19-20 BI. XIT. 287/19-4 z dne 2L oktobra 1919, izvaja med drugim: »Po § $6 kaz. prav. r. srne vsakdo, kdor zazna za kažnjivo dejanje, ki je je zasledovati uradoma, napraviti ovadbo. To je storiti pa le upravičen, ne pa dolžan. Komur se je dogodila krivica in zahteva, da se krivica — naj bo že kakršnakoli i— popravi in napravi za to kazensko ovadbo, temu se ne more očitati ova-duštva. Kdor brez nujnega raz-jl o g a ova j'a stvari, ki s c ga ne tičejo niti posredno, in ki tudi ne zadevajo občnega blag-r a, niti občne koristi, tega se je tudi med vojno splošno imenovalo denuncijanta in se ga sedaj imenuje prav-tako. To splošno pojmovanje besede »denuncijant« se mora nepogojno vzeti v podstavo tudi presoj? vsakega slič-nega kazenskega slučaja. Ako zasebni obtožitelj zatrjuje, da je pri ovadbi navede! priče, ki niso vedele ničesar po-zjtinvnega povedati, ne more to na stvari prav ničesar spremeniti. Kdor kaj ovadi, se v ovadbi sklicuje pač vedno na priče, ki lahko potrde resničnost ovadbe, ako le ve zanie. Ako pa kdo ne more navesti takih prič. se mora pač o njem domnevati, da jih nima na razpolago, da nodaia torej ovadbo brez vsake ali vsaj brez zadostne podlage. Ako pa ve za priče, ki lahko potrdijo resničnost ovadbe, pa jih ne po- ve, igra vlogo dvoreznega meča: na eni strani se hoče priljubiti in pokazati prvovrstnega patrijota, vendar pa iiflče podati dokazil, na drugi strani pa zopet ogroža svoje državijane brez vsakega pravefea povoda. Domneva, da bi moral biti denuncijant hkrati tudi agent pravocateur, ne drži, ker gre slednji še veliko dalje kot prvi.« Po tej definiciji je torej denuncijant tisti, ki ovaja kažnjiva dejanja, ne da bi bil v to zakonito prisiljen, kakor tudi vsak tisti, ki brez vsakega pravega povoda prijavlja oblasti stvari, ki se ga ne tečejo niti posredno, niti neposredno in ki ne zadevajo ne občnega blag-ra, ne občnih koristi. Po tej definiciji je n. pr. denuncijant tisti, ki je dne 3. avgusta 191*1 podal pri policiji tole ovadbo: »Zvedel sem iz čisto zanesljivega vira. da je gospodinja X. X. v N. k vo:akom odhajajočega hlapca nagovarjala, naj ne strelja na Srbe. ker so naši bratje. Gospodar in gospodinja sta sploh znana Srbofila in znana po nepatrijotičnem mišljenju. Kazalo bi izvršiti hišno pre-[skavo, pri kateri se bo lahko našlo dosti obtočnega materijala. Ime hlapca mi ni znano, lahko pa bo za isto zvedeti, ker je bil edini hlapec pri dotič-nem gospodarju« ;talcsto je n. pr. denuncijant zloglasni tajnik SLS., ki je leta 1914., ob izbruhu vojne pavšalno ovajal vsakogar, o katerem je vedel, da ni izrazito njegovega, t. j. avstrijsko-patrijotskega mišljenja. Ker je denuncijant najgrša prkazen v človeški družbi, bo treba poskrbeti, da se te /.z\czo kolikor mogoče iznebi-mo v našem javnem življenju. Amerika hoče imeti leta 1925. tako pomorsko silo, ki se bo lahko merila z vsako drugo. Tako pravi komunike, ki je sestavljen po načinu vseh takih objav in ima namen, da prikrje bistveno. Amerika je po sedanji vojni premalo skromna, da bi hotela doseči Anglijo, ona hoče na morju zavladati. In tukaj se zopet kaže, da je Wilson ravno tako slab praktik, kot je bil slab teoretik v svoji »državi*;. Na idejah o zvezi narodov je priplaval v Evropo, vonj rož in šampanjca ga je omamil — in takrat se je splazil k njemu zli duh Lloyd Ocorge ter mu pokazal ves čar protektorata nad Turčijo — in Wjlson je padel pred lorda in ga molil. V Ameriki pa niso mislili po wil-sonsko, ampak ameriški, v njih ni ubila trenotna, nekoliko preračunana navdušenost za evropsko vojno zavesti, zakaj je postala Amerika to, kar je danes — in so se smejali .. Pa ideja postane nevarna, ko pride v območje podzavesti, zato je podvzcl predsednik potovalno vojno po državah, ki se je končala po vzgledu vseh !:r:žnrsko - potovalnih vojn. In danes si pravi, če tudi čisto na tihem, da je ostal njega glas glas vpijočega v puščavi. Amerikanec čuti v svoji merkantil-ni intuitivnosti, da je napočil njegov čas. Že Kitcherier, ki se ne rodi vsak dan onstran Prck^na, je imel včasi zle ure z Dom ini jj. Pa to je bilo takrat. Fanes pa so bili razni maharadže generali na evropskih bojiščih in njih vojaki so spoznali, da se ne da streti sovražnik samo v Šampanii in na Flan-derskem, ampak tudi kje drugje In Če ne varajo vsa nebeška znamenja, se bliža ta trenotek, sumljivo bliža. In Lloyd George je dobro kalkulira!. Francija napo! opustošena, Nemčija v porodnih krčih novega življenja — in naj' zaplanola plamen v Indiii In fViptu — saj bo tudi v Turčiji... Ali učenec je bil že večkrat nad učitelja in je pokazal, da je tudi sed^i. Zato je rekla Amerika: doktrina Monroe! Takrat, ko boste vi gasili v Egiptu in Indiji in bo Japonska zapletena v Kini, ne maramo biti mi ognjegasci v Turčiji, ampak se nam zdi boli primerno, da se polastimo Tritonovega trizoba. Vsakemu svoje ob svojem času! Stopamo v čas imperijalizma, proti kateremu je bil ves dosedanji le medel odsev, kajti poznejše je vedno hujše od prejšnjega In tako dobimo zvezo narodov pod peto ameriškega imperijalizma, in se bodo vendarle uresničile Wilsonove besede in želje...! Joso Jurkovič. Dr. lusteri!!! ni v tuji služIli? »Slovenec- priobčujc pismo dr. Vladimira (Vladislava?) Pegana, v katerem naglasa med drugim, da je dr. Susteršič že pred prevratom sklenil, da se nikdar in pod nobenim pogojem več ne vrne v politično življenje in da se ne udeleži politične akcije, kaj Šele, da bi se spuščal v take pustolovščine, kakor se mu očitajo; dalje da biva dr. Susteršič ves čas v svojem stalnem bivališču, izvzet je iz tega samo kratek čas, ko je bil dr. Šuster- Šič s svojim sinom, tehnikom, iz zdravstvenih ozirov na kratkem počitniškem potovanju po Švici; iz tega da sledi, da je popolnoma nemogoče, da bi bil dr. Susteršič kdaj po Italiji potoval in iskal dobrovoljcev za namene bivšega črnogorskega kralja.« Z ozirom na te trditve ugotavljamo, da je dr. Susteršič v četrtek, dne 11. decembra vstopil v simplonski ekspresni vlak v Brigu v Švici in se peljal s tem vlakom preko švicarske rneje v Italijo in izstopil v Milanu. Kolikor smo informirani, je bival dlje časa v Švici in se mudil tudi v Bernu, katero mesto je znano kot središče habsburške propagande, ki jo vodita princ Windischgratz in baron Ch!umetzky. Dr. Susteršič je dobil dovoljenje za potovanje v Italijo kljub temu, da Italija doslej državljanom ju-goslovenske kraljevine, ki se nahajajo v Švici, ni hotela izdajati nobenih pro-pustnic za potovanje v Italijo; takšnega dovoljenja niti ne dobe bolniki v Davosu, ki bi se radi vrnili v Jugoslavijo. Vprašamo, kako ie mogoče, da je dobil baš dr. Susteršič takšno dovoljenje, kaj je iskal dr. Susteršič v Mi'a-nu, s kom je imel tamkaj sestanek? Vse to bi bilo zanimivo izvedeti in nadejamo se, da se bo posrečilo, priti na sled tudi temu. Iz teh Dodatkov je razvidno, da dr. Susteršič ni tako nedolžen, kakor ga skuša predstavljati nie-gov dobri prijatelj dr. Pegan, o katerem bomo morda v doglednem času še tudi morali spregovoriti resno besedo. JUGOSLAVIJA NAJ REŠI AVSTRIJO. LDU. Pariz, 16. decembra. Po referatu kancelarja dr. Rennerja je na poziv Clemenceauia predsednik organizacijskega konrteja reparacijske komisije Louchenr podal nastopno izjavo: Vrhovni svet je sklenil: 1.) da se predvsem odpošlje brez odlašanja v Avstrijo onih 30.000 ton žita, ki se nahaja že v Trstu; 2.) da bodo zavezniške države dovolile Jugoslaviji kredit, na podlagi katerega bo ta država dobavljala Ne m š k j Avstriji živila; 3.) bo vrhovni svet, oziroma reparacijska komisija po možnosti najkasneje v enem tednu odločila o tem, katera od točasno v prilog odškodnine in obnove zastavljenih avstrijskih aktiv naj se stavijo avstrijski vladi na razpolago za samostojno najetje kreditov; 4.) privoljtrje vrhovni svet v to, da avstrijska vlada nadaljuje in dovrši pogajanja, ki jih je začela z nekim inozemskim konzorcijem v svrho zastave avstrijskega tobačnega monopola: prvi, iz te kupčije izvirajoči predujem v znesku 30 mili- LISTEK. Lisinskio (1819—1919.) <0, u tom su Hrvati veliki: Podarit živa trnjem dnevne zlobe, a mrtva kasnim cvijećem ljubavi...« Milan O g r i z o v i ć (»Nepoznat«). I. Hrvatje slave stoletnico rojstva Vatroslava Lisinskega, genijalnega skladatelja prvih dveh hrvatskih narodnih oper.* Slave ga z moraličnim mačkom, s pekočim sramom in ke- * Hrvatski dramatik dr. Milan Ogri-zović je napisal za ta jubilej > sliku iz prošlog vijeka u jednom činu« z naslovom »Nepoznat*. Igrica, pisana deloma v prozi, deloma v stihih, deloma v kaikav-skem narečju, deloma v "krasni hrvaščini, ima za vsebino poslednjo uro življenja Vatroslava Lisinskega. Dramatik je zr.al v tej sliki podati ves življenjepis umetnikov, a vse toli dramatično in poetično, da je ta prigodnica samostojna drama in resnično mala umetnina. Igrica je izšla najprej v : Sa vremenitom in kot posebna knjižica v izdanju knjigarne St. Kagflja v Zasranu. Priporočamo jo prav posebno! Naše dramatike pa opozarjamo nanjo, ker jim služI lahko kot vclcokusen vzorec, kako je pisati — prigodnice, ki jih Slovenci sploh nimamo, a jih gledališče tolikokrat potrebuje. Vezana knjižica stane 5 K. Op. por. kolikor namreč mesar sanjem. Za to je prav, če se jim pridružimo. Spominjajmo se ga tudi Slovenci, saj je bil Lisinski po svoji krvi prav toliko Slovenec, Hrvat. Njegov oče je bil kranjski Slovenec, Andrej Fuchs, mati pa zagrebška Hrvatica, Anka roj. Kovačićeva. Fuch-si so razširjena obitelj na Dolenjskem in v Metliki so Še dandanes ugledni meščani, obrtniki in trgovci. — Oče Lisinskega se je preselil v Zagreb ter je imel v Ilici lastno hišo. Podjeten mož je moral biti, zakaj razen z mesarijo se je bavil tudi z živinsko trgovino. Oženjen je bil dvakrat. Kot vdovec je vzel vdovo Anko Pečnikovo. Iz prvega zakona je imel sina Josipa, v drugem zakonu pa se mu je Doleg sina Ignacija (Vatroslava) rodila še hči Marija. Dne S. julija 1819 se je narodil sin Ignacij, ki ga spremljala nesreča od prve mladosti do smrti. Jedva par let star. je padel s skrinje i rt si poškodoval levo nogo tako, da bi bil skoro umrl. Le počasi je okreval. Dolgo je hodil z bergljairi, kasneje s palico, a vse življenje je šepal. Ljudsko šolo in gimnazijo je po-sečal Ignacij v Zagrebu. V šestem gimnazijskem razredu je izgubil očeta, ki je ostavi! obitelj v neurejenih materijalnih prihkah. Da bi prišel preje do kruha, je hotel Ignacij pre- | stopiti na učiteljišče, toda polbrat Josip, ki je prevzel po očetu gospodarstvo, ga je pregovoril, da je gimnazijske študije dovršil. Nato je po-seča! filozofijo (1837—1840) in pravo (1841 in 1842) na takratni kr. akademiji znanosti v Zagrebu. Koncem avgusta 1842 je stopil v javno službo kot neplačan jurat (iuratus notarius) pri banskem stolu. Vzdržal je skoraj celih pet let v uradniškem poklicu, delal malone ves čas brez plače in si lajšal bridke ure stradanja in poniževanja z glasbo. Uradnik in umetnikove nesreči obenem! 2e na gimnaziji se je učil klavi-riti. a učitelja sta mu bila Čeha Rey-šil in Lojka. oba skladatelja. V Zagrebu, ki je štel okoli 15.000 prebivalcev, so imeli agilno filharmonično dreuštvo. ki je prirejalo koncerte in cerkvene glasbene produkcije, hkra-tu pa tudi žc stalno gledališče, ki gojilo — seveda Ie v nemškem ali laškem jeziku — dramo in opero. aČarostrelec«. >Fra Diavolo«, »Norma«. »Zampa« in take opere Auber-r ja. Bel inija in Rossinija so bile stalno na tedanjem repertoarju. Ignacij Fuchs je torej lahko že kot dijak vži-val dovoli dobre glasbe. L. 1835. pa se je osobito v Zagrebu razmahnil ilirski pokret in so začeli izhajati nrvi hrvatski (ilirski) časopisi. Dr. Ljudevit Gaj in tovariši so s plamtečhn temperamentom začeli širiti ljubezen do ilirskega jezika in ilirske pesmi. Nemški priimki so izginili in se poilirili. Ignacij Fuchs se je vznremenil v Vatroslava Lisinskega, \Viesner v Livadica, Freuden-reich v Veselica itd. San oborski vlastelin Ferdo \Viesner - Livadić je še pozimi leta 1833. uglasbil Gajevo pesnitev »Još Hrvatska nij' propala« in nato uglasbil še 110 naglo popularnih pesnitev hrvatsko - ilirskih poetov; a Gaj je znal pridobiti celo vojaškega kapelnika Turanvja, da mu je uglasbil več ilirskih pesmi. Dr. Gaju pa se ni mogel upreti niti takratni gledališki ravnatelj, Čeh Josip Schweigert ter je njemu na ljubo napisal dve nemški drami iz hrvatske zgodovine oziroma iz narodne pripovedke. In v obeh so peli hrvatski pevci na odru hrvatsko budnico »Još Hrvatska . . .c in razne hrvatske davorije s spremljanjem gledališkega orkestra. Uspeh je bil seveda nepopisen. Gaj je torej v Zagrebu postooal I. 1835. prav tako, kakor že 1770—1780 baron Zois v Ljubljani. Oba sta vedela: s pesmijo z odra se najlažje osvoji duše poslušalcev za narodno reč. Seveda je imel ognjeviti dr. Gaj na vso mladino silen vpliv. Lisinski se je prav pod Gajevim vplivom z vsem žarom svoje duše oklenil narodnih popevk ter si je vestno prepisoval vse izvirne in narodne pesmi. jonov nizozemskih goldinarjev se ima porabiti v prvi vrsti za nakup najnujnejših živil; 5.) bo po nalogu vrhovnega sveta reparacijska komisija nemudoma proučila podrobni načrt za prehrano Avstrije, ki ga je izdelal avstrijski državni tajnik za ljudsko prehrano in ki velja za prihodnjih deset mesecev, ter bo čimprej obvestila avstrijsko vlado o svojih tozadevnih ukrepih.« — Nato je dr. Renner naglasi! potrebo, da se prevoz Žita iz Trsta kolikor mogoče pospeši, ker je pomanjkanje kruha in moke na Dunaju tako kritično, da more vsako zavlačevanje imeti pogubonosne posledice. Glede kredita, ki naj ce dovoli Jugoslaviji. ?e zatrjeval državni kancelar, da so bili dosedni vsi koraki za izposlovanje večjih živilskih dobav iz Jugoslavije brezuspešni in da bo zaradi obstoječih transportnih težkoč treba zaveznikom zastaviti ves svoj vpliv, da se bo omenjena odpomoč od strani Jugoslavjie tudi dejanski izvršila. Dalje je opozori! na potrebo, da se čimprej odloči vprašanje aktiv, ker da bo avstrijska republika samo na ta način mogla postati zmožna plačevania v inozemstvu. Sele tcdaj.ko bo Avstrija za daljšo dobo preskrbljena z živili in ko bo imela tudi dovolj premoga, bo avstrijska vlada mogla jamčiti za zopetni pričetek dela in ustvarjenje zdravih podlag gospodarstva. — O izvajanjih dr. Rennerja. se je razvila daljša razprava, katere se ie udeležil Clemenceau in drugi člani vrhovnega sveta in tekom katere je vrhovni svat pokazal popolno razumevanje za težavni položaj Avstrije ter pripravljenost, po možnosti ustreči njenim željam. AMERIKA ZA JUGOSLAVIJO. Zagreb, 17. decembra. »Riječ« poroča iz Berna: Kakor poročajo iz Pariza, potekajo dogovori na mirovni konferenci za Jugoslavijo ugodno. Kakor znano, stoji Amerika na stališču, da se ne spušča v reševanje ori-jentskega in jadranskega vprašanja, dokler stoje na Reki D' Annunzijeve čete in zahteva, da zasedejo Reke regularne italijanske trupe. Nadalje zahteva Amerika, da se po ugoditvi te zahteve reši jadransko vprašanje na že znani način, ki ga je predlagala Amerika, da naj se namreč osnuje samostojna državica, ki naj obsega Reko in zaledje in Istro do reke Raše. V tej državi naj se po preteku 2 let izvede ljudsko glasovanje ter naj se narod sam izjavi, kam hoče pripadati. ki so mu prišle v roke. Zelo odločilno pa je vplival na Lisinskega dve leti mlajši filozof, resolutni Albert pl. Štriga. izvrsten bariton in fanatičen ilirski agitator. Štriga je bil nekak vodja gimnazijske in akademične omladine. V zagrebškem semenišču so imeli od 1839 »Narodno ilirsko skladnoglasja društvo«, ki je prirejalo pevske in glasbene koncerte. Enako društvo je hotel imeti Štriga tudi na akademiji, fn res ga je leta 1840. ustanovil, in Lisinski je postal ravnatelj tega prvega hrvatskega (Ilirskega) pjevačkoga društva. Filozof Lisinski je za pevce pri^ rejal zbore in za orkester razne komade ter je dirigiral zbor in orkester. V orkestru so sodelovali meščani in uradniku a med njimi tudi naš ilirski pesnik Stanko Vraz, Prešernov prijateb*. spodnještajerskl rojak. Vraz je v orkestru pod taktirko visokošolca Lisinskega sviral flavto in obenem se je bavil z nabiranjem slovenskih narodnih pesmi ta popevk. Ko se je dr. Gaj vrnil s svojec* ilirskega agitačnega potovanja po Dalmaciji in Črni gori, so ga spo-» četka junija 1841 sprejeli v Zagreba slavnostno pevci z Lisinskega skladbo »Iz Zagorja . . .« (po besedila Pavla Stoosa), s katero je mladi jurist zaslovel kot vri skladatelj po vsej Hrvatski. (Dalje pribadnJHj Stran 2 »SLOVENSKI NAROD*, dne 19. decembra 1919. 247 štev. AMERIŠKO POSOJILO JUGO. SLAVUL Bern* 17. decembra. Poroča se [z zanesljivih virov, da je stavila Amerika Jugoslaviji na razpolago kreJit v znesku 100 milijonov dolarjev za nabave v Ameriki, brez ozira na pred-'ajme, katere dobimo na račun vojne odškodnine, PRED ODLOČITVIJO O REŠKEM VPRAŠANJU. LDU. London, 16. dec, (DKU.) Tekom zadnjih posvetovanj v Londonu so francoski in angleški delegati izročili italijanskemu ministru za zunanje stvari skupno noto glede reškega vprašanja. Odgovor italijanske vlade na to noto se pričakuje v desetih dneh. REŠKO VPRAŠANJE. LDU. Reka« 16. decembra. Vojaki, ki se hočejo vrniti v Italijo, dobe nagrado 100 lir. Pravtako se ravna pri častnikih, ki jim je obljubljen poleg nagrade tudi dopust. Vse to se dela iz razloga, ker vojaki Reke nočejo zapuščati vsied neznosnih prehranjevalnih razmer v Italiji, češ, da jim s to plačo ni mogoče izhajati. ITALIJANI IN REKA. LDU. Nauen, 16. decembra. (Brezžično.) D Annunzio je menda pripravljen, izročiti Reko admiralu Cavigliji kot novemu poveljniku. Časopisne vesti poročajo, da ie Italija pripravljena, sodelovati pri novi zahodni trozvezi, ako se ji popusti v Jadranskem vprašanju. Italijanski socialisti se izrekajo proti novim zvezam italijanske politike, a tudi drugI italijanski listi zahtevajo, da se naj nove pogodbe sklepajo samo s pritrditvijo parlamenta. ZAVEZNIKI ZA NEODVISNOST AVSTRLIE. LDU. Pariz, 17. decembra. (D. kor. urad.) Danes ob 11. je prišel k državnemu kancelarju uradnik vrhovnega sveta, da mu osebno vroči po Clemenceauju podpisano noto. Odposlanec je pri tem pripomnil, da so bili odloki, ki so navedeni v not:, sklenjeni spontano, iz lastnega prepričanja, še preden je državni kancelar prišel pred vrhovni svet. Nota se glasi: »Gospod državni kancelar! Zvezne in pridružene države so bile opozorjene na agitacije, ki z različnih .strani ogrožajo skupnost in celo integriteto ozemlja avstrijske republike. Koraki, ki jih je predarelski deželni zbor storil pri dunajski vladi glede priznanja pravice samoodločbe te dežele, se strinjajo z tmini giba-;njem. ki meri na to. pritegniti bodisi si Salzburško okrožje, ali Tirolsko v ^gospodarsko območje sosednih dr-■žav, kakor rudi z gibanjem, ki je nastalo v nekdanjih zahodnjih ogrskm ikomitatih radi izvedbe plebiscita, ki ni omenjen v pogodbi, katera te kraje prisoja Avstriji. Zvezne in pridni-;žene države so mnenja, da bi. ako bi na katerikoli teh točk orodrla odbež-na sila, povzročila taka ločitev popolni razoad Avstrije in razrušita ravnotežje v Srednii Evropi. Ne pripustimo torej nikakefra dvoma o tem. da hočemo, da ostanejo teritorijalne In druge določbe sointgermamske mirovne pogodbe v veb'avi in da se izvedejo. S tega stališča je danes vrhovni svet sprejel nastopni s^len, v j ga hoče izvesti m katero^ mi ie čast Vam sporočiti. 2e!eč. da sr- zagotovi obstoj Avstrije v mejah, k? so se u določile, in odločene, uveljavit? določbe saintgermamske mirovne pogodbe, izjavljaio zvezne in nridrvže-iiie države, da se bodo protivile vsem poskusom, ki bi utegniti kršiti integriteto avstrnskega ozemlja ali neodvisnost Avstrije proti določbam člena 28 omenjene pogodbe na katerikoli način bodisi posredno ali neno-sredno, nolitično ali gosoodarsko. Sprejmite, gosood kancelar, izraz posebnega spoštovanja. Clem en četo s. r. ZA BOŽIČ V AVSTpfjl NF BO PROMETA. LDU. Dunaj, 16. decembra. (Č. T. IŠ.) *>Staatskorrespončcnz* poroča, da je državna železniška unrava vsled pomanjkanja premoga sklenila ustaviti oreko božičnih praznikov ves železniški potniški promet, !n sicer v soboto 20. t. m. opolnoči do nedelje 28. t. m. opolnoči. VPRAŠANJE PREDARLSKE. LDU. Pariz, 16. decembra. (Dun. KU.) Kakor pročajo večerni listi, se le vrhovni svet pečal danes med drugim tudi z vprašanjem Predarlskc. Sklenil 'je baje, da se separatistične težnje n'-kakor ne bodo bodrile in pospeševale )rt da ostane saintgermainska mirovna pogodba na vsak način v veljavi. K temu je pripomniti, da se pri tej seji ni izpregovorilo o predarlskem vprašanju, dokler H je predsedoval dr. Ren* per. Tudi avstrijsko zastopništvo v Parizu še ni prejelo nikakega obvestila o kaki odločitvi vrhovnega sveta fctafe PredarUka ARGENTINIJA IN AVSTRIJA. LDU. Lyon, 16. decembra. (Brezžično.) Predsednik republike irigoyen je v poslanici na argentiski kongres predlagal, naj se dovoli avstrijski republiki večje posolilo za nakup argentinskih živil. MADŽARI ZAHTEVAJO IZROČITEV KOMUNISTOV, LDU. Dunai 17. dec (ČTU.) Madžarska vlada bo v kratkem potom dunajskega poslaništva zahteva-la od avstrijske vlade izročitev komunistov, med njimi Belo Kuna. ki se nahajajo v Karlsteinu, zaradi navadnih zločinov. NA SMRT OBSOJENI BOL.IŠE-VIKI. LDU. Budimoešta, 17. dee^m bra. (DKU. — OKU.) Danes opold•••• se ie na smrt obsojenim teroristom naznanil sklep takozvane madžarske kurije, po katerem nobeden izmed obsojencev ni pomfloščen. ampak se vse smrtne obsodbe potrjujejo Državno pravdništvo je odredilo, da se smrtne kazni izvrše jutri. ČfcŠKOLOVAŠKO ZASTOPSTVO PR< VATIKANU. LDU. Prana, 17. dec. (ČTU.) Olomuški vNašinec« poroča, da bo imenovan za češkoslovaškega zastopnika pri Vatikanu vseučitiški profesor dr. Krof t a. KUEV ZOPLT 30L.ISCVIŠKL LDU. Moskva, 16. dec. (DKU. -Brezžično.) Po 12urni bitki v okolici Kijeva so rdeče čete premagale armado generala Denjikina in vkorakale v Kijev. Istočasno so rdeče čete zavzele mesta Kupijansk, Perejaslav in Bogučar. — O regulaciji uradniških plač. LDU. Beograd, 17. decembra. Službeno. Ministrski svet je v seji od 16. t. m. definitivno sklepal o ureditvi uradniških prejemkov ter popolnoma sprejel zahteve javnih nameščencev vseh kategorij. Minister za konstituanto je poverjen, da izdela besedilo naredbe, ki bo radi obsežnosti gradiva izgotovliena v 2 do 3 dneh in potem takoj objavljena v službenih novinah. Vsi ti prejemki stopajo v veljavo z dne 1. decembra t. 1 Vsi javni nameščenci se opozarjajo, naj se nikakor ne pregrešijo proti službenim predpisom, ker bi se taki pregrešk? sedaj ne mogli več spregledati. LDU. Ljubljana, 17. decembra. Ob X11. zvečer je dospela na predsednika deželne vlade službena de-sša ministra za notranje stvari, s katero se javlja, da je ministrski svet že 16. decembra opoldne končno rešil vprašanje povišania uradniških nlač v zmislu predstavka uradnikov. Publikacija se je zavlekla iz čisto tehničnih raz! >gov, ker so bili spričo naglosti, s kojo je ministrski svet stvar obravnaval, predlogi v mnogih oodrobnostih neizdelani in so nastala naravnost nemogoča nasprotja v ioni zmisiu, da bi nižje kategorije v rekih primerih imele boljše prejemke od višjih. Po vsem tem je priredba protestnih shodov povsem ne-rrebna, ker vlada ie iz lastnega nagiba, videč težki položaj uradništva, stvar uredila do zadnje podrobnosti že v včerajšnji seji. — Prepoved rtradrSških proteklih shodov. Dooisni urad iavlia. Ministrstvo za notranje stvari je vse uradniške protestne shode, ki so se nameravali za jutrišnji dan, prepovedalo, ker je vlada ze iz lastnega nagiba Z naporom vseh finančnih moči ugodila uradniškim željam. Vlada ima vzroka dovoli, da smatra, da so od izvestne strani shodi aranžirani samo z namenom, da se že sklenjena Stvar predstavlja kot usoeh subverzivnih, zlasti komunističnih agitacij. Vlada smatra shode za neootrebne in zaradi tega nedopustne, ker se nameravajo med uradnimi urami, kar je pač nedopustno v trenutki', ko *e jugoslovansko uradu ištvo dobilo od ministrstva Priznanje in tak povišek plač, kakor ifh nihče rri pričakovaV — Vofni vjetniki. Iz člankov vseh naših listov je razvidno, da se le javnost pričela brigati za vojne v'etnike v Italiii in da nam je resno na tem. pomaeatf tem n a j n e s r e č-n e j š i m bitjem, klr jih sedaj nosi zemlja. Sam sem bi! 2 leti viet v Italiji, zato dobro poznam lakoto, žejo. teoenje. mraz. uši. obup. in jezo in bog zna kaj še vs*, kar tare in nničuie ubogega jugoslovanskega vjetnika. ki no dobi od nikoder nobene tolažbe. Častnik, vjet na malem otoku blizu Neopofa niše te dni: » ... Za Mažare, Pollake celo Turke se brirraio ter jih pridejo obiska vat, le na nas iiborre Jngo^o^anc ne poseda noben- mačka. Sai nos je vendar čez 30 0on, a je domovina pohabila na U3s? Sicer ie na tretiina od teh že itak mrtva, drugi sledimo« ... Če tako piše častnik, kako Je Se-le z motivom !1 Kmetski fant piše na D—1 o prijatelju, ki sta skupaj v Italiji: » ... L je umrl. Za njim pojdemo mi vsi, ki smo v Italiji, v najkrajšem času« ... Vozil sem se pred par tedni s transportom vojnih invalidov, poslanih is Italije. Kot bivši njih »kolega« sem se hotel seveda informirati o sedanjem ivijenju v Italiji (Jaz sem pobegnil od tam letos o Veliki noči.) Slabo, slabo! le tak odgovor sem dobil od sestradanih. Naša dele-j gaeija v Parizu bi si naj stavila kot eno prvih zadač oproščeni e naših bratov, očetov, rojakov iz ujetništva!!! Ako piše ta ali oni, da se mu dobro godi, naj se pomish", da kai slabega ni dovoljeno pisati »n na da se res nekaterim dobro j godi, a ti so zajedavke, pijavke, ki c dubro — na račun svojih sodru-j. gpv — v kuhinjah, pisarnah itd. Na . delo! Kdor ima moč, naj jo pokaže, ; nai reši naše ljudi — pekla. Solze hvaležnosti mu bodo obilno povrnile trud in d^lo! — M. R. — Nemška gp!ton°ža. Pred vojaškim sodiščem v Lillc se vrši obravnava proti neki nemški vohunki, ki ie tekom svetovne vojne vohunita v prid Nemčije. Svoj čas so namreč francoske oblasti aretirale nekega Blanuuarta. ki je tekom svojega za-slisavanja izpovedal, da se je naha-iaj v aimvernenski okolici nek grad. ki ie bil s rod išče netf*Škč špijonaže. V tem gradu je poslovalo nebroj uradov, ki so imeli na razpolago tudi radiotelegTafično postajo. Duša spi-ionaže je bila neka zlatolaska, miste-riiozoa ženska, baie nečakinja nemškega generala Meinischa, ki je bil leta 1914. lilski guverner. Kot sredstvo nienemu usoešncmu delovanju je složila tej dami njena izredna le-pota in bleščeče zlato. > Ko sem ii bil predstaviien«. ie pripovedoval Blan-rtuari. odkazala mi ie zlatolaska težko vrečo z!?ta. Izprazmla io ie na nreorogo. napolnila manišo škatliico. ki m? jo je izročila rekoč: To imate za dgnes. Ako boste dob^o delalk kmalu obogatite.. Kis natančno je bil ta gradič. Blaniuart ne more navesti, ker m«* ob rilegovih nosetih niso flrr. ■"' vv«t? nVntiro. — Vladna čestitka prestolonaslednika. Beograd, 17. decembra. Vlada je pr.?Tu!? prestolonasledniku regentu Aleksandru v Cannes brzojavko, v kater: mu v imenu celega jugoslovenske-ga naroda najsrčnejše čest ta k rojstnemu dnevu in se zahvaljuje za veliko delo, ki ga je izvršil regent za ujedinjenje naroda in za njegovo bodočnost. — Prodava regentovfcga rojstnega ćne v ZaTrrbn. Zagreb. 17. decembra. Povodom proslave regentovega rojstnega ene se ie vrš"la danes slovesna služba božja, katero je opravil nadškof dr. Btuier in kateri so prisostvovali poleg bana dr. Tomlienoviča tudi zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Istočasno, so se vrš;le slovesne službe božič tudi v pravoslavni in evangeljski cerkvi in v židovskem temnln. — M*n?ster Kr'sfan v P«-ag% Beograd, 17. decembra. V Prago je dospel danes minister za šume in rude g. Anton Kristan. — škandal v zagrebškem gledališču. Zagreb. 17. decembra. Snočf se ie vršila v gledališču premijera Ogri-zoviče drnmr: Smrt Smnjlage Cengi-5a«, dramatizacija M azura niče vega epoza. Znnno ic da je izdainl Ogrfzovjč za časa avstrijske okunaek'e v Beogradu »Beogradske Novine«. Organiziranih je bilo kakih 50 liudi. ki so izzivalno pričeli ob gotovih točkah ploskati, kar je izzvalo odpoi. Čuli so se kbci: Poli avstrijski noljcrji, doli špiionj itd. Prjšlo je skoraj do dejanskih spopadov. Današnja »RfjeČ« radi tega incidenta napada ostro gledalsko upravo. Mahrti9ciia bivšega črnogorskega kralja Nikfte. Bern. 17. decembra. Bivši črnogorski kralj Nkita grozi, da bo v kratkem dospel v Skader, da namerava delati državi neprilike itd. Njegova okolica tem njegovim grožnjam ne veruje mnogo, prvič, ker je postat Nikita žc star in drugič, ker mu Italija po izidu sadnjtti vottev v parlament ne bo r«'o; ! zadostne opore. — UredHev valnte. LDU. Beograd, 16. decembra. O delovanja odbora m rešitev valutnega vprašanja lavlja »Pravda«: Vprašanje valutne reforme se nahaja v stanju najtesnejšega pretresavanja. Morebiti smo samo nekoliko dni oddaljeni od treuotka. ko bomo zvedeli o definitivni rešitvi tega vprašanja. Poslednje dni ie valutni odbor agilno deloval te* ie ime! vse dni seje ▼ finančnem ministrstvu. Medtem se širijo netočne vesti, da je odbor že sklenil definitivne odločitve. Odbor ie samo proučeval razne načrte in pretresava! razne možnosti. Na prošnjo nekega člana odbora namreč Krofa Kttlmerla, so b»U pozva-I nI ▼ Beo*rlad finančni strokovnjaki ie » j frreba„ ki so na včeraJSnii seli sporočili od-\ boru svoja mnenja. Odbor bo proučil ta j mištienja ter zavzel svoje definitivno sta li>5e. Verietno te, da bo finančni minister dr. Voja Vel i kovic iutri ali pojutrišnjem poročal finančnemu komiteju naše vlade o iisnehfh teb posvetovanj in o svoji predlogi Istočasno bo finančni minister dr. i Vttjkovlć poročal tudi o saoraaana, ki k dosele* s Narodno banko. Kakor smo že prej poroCaii, dr. Veljković ni pristaš dr-lavnih dinarjev ht v svojih pocajanjih r Narodno banko ie našel prt njej v tem pogledu s oglasit in podpora Odločeno Je, da se krona ne bo aamenjala t državnimi bankovci, nego z baako\ci, katerih en ^Ijo bo izvršila Narodna banka. Narodna banka se bo i adi tega reorganizirala v et isij-sko banko vsega kraljestva Z ozlrom aa ta cilj bo razpisala zato veliko število del« nic pod pogoji, zelo povoljnim! za nase državijane po vsej državi To bo v korist vseh, ker naši novi novci ne bodo državni, kajti izkušnja je pokazala, da so v finančnih ozirili najslabše odrezale ore države, ki so Imele državne novce. Kakor se govori, bo tadanji finančni minister dr. Vo)a Veljković v kratkem času postal guverner Narodne banke. SokofclvcK — Sokol v Šoštanju naznanju. da se vrši njegov redni občni zbor, dne 20. decembra 1919 ob 20. uri v gostilni »Jugoslavija«. Natečaj. Sokohki Savez SHS ::vede za vse Ngoslovansko Sokolstvo enotne znake, in sicer znak za čepico, znai* za pas in znak, ki ga bo nosilo članstvo na civilni obleki. Znaki naj bodo enostavni — sokolski. V ta namen razpisuje SoftotsW Savez nagrade po 1000 kron za najboljše predloge. Poživljamo s tem na Se umetnike, da predlože svoje osnutke vsaj do 1. februarja 1920 starešinstvu SokolsVega Saveza v Ljubljani. Narodni dom, !. nadstropje. — Furja hrvatskega hi srbftccga Sn-kola v Zagrebu. Zagreb, 15. decembra Včeraj se je vršila glavnu skupščina Sokola I. (bivši Hrvatski Sokol), na kateri se je predlagala fuzija s Sokolom IL (bivšim Srpskim Sokolom^ Zborovale!* ki so se potegovali za nadafjni obstoj Sokola L, so bili v taki manjšini, da pri končnem glasovanju še v poštev niso prišli. V nedeljo se bo vršilo ustanovno zborovanje novega Sokola, na katerem se bo izvedla fuzlia obeh društev in s tem tudi uveljavil letoš-nfji sklep sokolskega tabora v Novem Sadu o ujedinjenju. Dnevne vesti. Ljubljana, dne 18. decembra. — Češki legiionarii na potovanju skozi LJubljano. Jutri okoli 8. ure zjutraj prispe iz Trsta v Ljubljano vlak češkib legijonarjev, ki potujejo iz Sibirije v svojo domovino. V transportu je 36 častnikov in 838 vojakov. Ljubljančani pokažimo, da umemo ceniti borce, ki so prelivali kri za slovansko svobodo v Rusiji in Sibiriji, pokažimo, da je bratstvo, ki je šlo skozi svetovni požar in potoke krvi, za vse veke nerazrušno. -Vsa Ljubljana jutri na južni kolodvor! — O uspehih stanovanjske komisije. Stanovanjska komisija prene-huje svoje delovanje in rešuje samo še stare, že pravomoćne slučaje, ker odstopi svoj delokrog stanovanjskemu uradu. Upanje, da se bo temu uradu posrečilo zmanjšati stanovanjsko bedo. je jako majhno, ako ostane pri taktiki stanovanjske komisije in posebno ako ostane isto osobje. Komisija ni imela veliko uspeha, le v redkih slnčaiih so prišle stranke z njeno pomočjo do zažclienega stanovanja. Večino strank je komisija vodila toliko časa za nos s praznimi obJiMbami in tolažbami dokler niso prišle same do prepričanja, da je vsako nadaljno moledovanje zastonj in so se obupane vdale v neizogibno usodo, da ostanejo še nadalje brez stanovanja, ako jim slučai ne pride na pomoč. Pač pa se z denarjem še danes lahko doseže najlepše stanovanje, saj nonujani denar jemati ni kaznivo. Tako je n. pr. ena stranka že začetkom delovania sedaj odstopajoče stanovanjske komisije naznanila eno vdovo, kateri bi se bilo modo no flaretftl StSitiOvtktlJft odpovedati. Toda komisija je tako doteo odpoved odlašala, da je med tem dotična vdova umrla. Mislil bi človek, da je to naravna rešitev tes:a vprašanja fn da je stranka to stanovanje dobila, ker jc bila prva, ki ea je naznanila. Toda kaj se je zgodilo? Komisiia se je izrekla v trm slučaiu za nepri-stoino in stanovanje ie hišni gospodar oddal z vednostjo komisije neki druofi stranki, ki mu je plačala 3000 kron. ubojara stranka pa. kateri je Preselitev v domovino požrla zadnje nrihrantene vinarje, jc ostala na cedilu, dasi ji je gospodar že zdavno to stanovanje celo pismeno obliubll, ako bi j?a komisija odpovedala. Stanovanjska komisiia se je vendar nstanovila zato. da se prepreči ve-riženje s stanovanji! Na ta način torej upajo one stranke, ki so brez sredstev, zastonj na zaželjeno stanovanje, ako vlada kmalu ne poseže energično v to stvar in ne naredi konec t**m žalostnim razmeram. — Neeitvene razmere na žeieznf-Sfci progf Lhfbffafia - Karlovac. 2e ko ie bila ta projra zgrajena so zavladale na njej čudne razmere. Vsled umetnih me! med Hrvatsko in Kranjsko sc Je mosrlo voziti samo do Bubnlarcev In tam s* lahko čaknl po celf dan na zve-jw> s Karlovcem. Ko so mefe padle, smo ] uriiV. da se te razmere spremene. To- j da zelo smo se tnotiil. Treba je bilo mnogo hudih m dolgih bolev, da se le i v začetku dosegla direktna vožnja od Ljubljane do Karlovca. Kmalu so si pa bile Direkcije v Zagrebu in v Ljubljani radi te proge v laseh in sedal so potegnile same mejo in pretrgale direktno vožnjo v Karlovac S tem nečuvenim in tahkomišljenim postopanjem odgovornim faktorjev je bilo ljudstvo in uprava železnic ogromno oškodovana, ker nihče ni bjl tako neumen, da se bi dal za nos voditi in bi se vozil po progi, kjer potrebuje iz Ljubljane v Karlovec cela dva dni, namesto 6 ur. Vrhunec te^a je pa dejstvo, da se mora danes voziti iz Ljubljane v Metliko od 7 nre zvečer do 7 ure zjutraj. 1cer vlak stoli Po noči cel h 6 ur v Novem mestu in vozi samo en vlak na dan. laka brezobzirnost železniške uprave napram občinstvu nam je nerazumljiva in zahtevamo odločno, da poklicani faktorji to zadevo urede In ne rzrabliajo potrpežljivega ljudstva. r v prilog. — To ie moje mnenje. Kdor ve kaj boljšega, naj se oglasi, kajti več glav — več ve in zna. — A. L. — Kranjska hranilnica razpisuje 12 mest ustanove za učenke in učence Državne obrtne šole s prejemki letnih 200 K. Prošnje je vložiti do 15. januarja 1920 pri ravnateljstva. — Dimnikarski cenik se je za 500 odstotkov povekšal na predvojni cenik. — Deželna zadruga dimnikarjev za Slovenijo v Ljubljani. — Imenovanja v finančni službi. Imenovani so v računskem oddelku delegacije finančnega ministrstva v Ljub-liani za viš. računske svetnike v VIL čin. razredu: Anton Vinšek. Janko Kuhar, Fran Tavzes, Josip Kosem in Josip Juh, ti triie ad personam in Janko Košir; za računske svetnike v VIII. čin. razredu: r Josip Majhen, Fran Go-ričnik, Josip Šircelj; za računske svetnike ad personam Kari Gruber, Maks riradaška, Albin Zajec in Ivan Bonač; za računske revidente v IX, Črn. razredu: Srečko Majroiič, Ivan Šiška. Božidar Tomšič in Fran Papež: za računske oficiiale v X. čin. razredu: Ivan 'U.nčič. Josip Zidarič in Ivan Kranjc: /a računske asistente v XI. čin. razredu Ivan Sporu. Konrad £koflek, Vladimir Krištof. .Anton Gnidovec. Anton ^Iuipah in Ivan Burger. Naslov in značaj viš. rač. svetnika so dobili: Janko Mladič. Božidar Tomšič in Albin Mc-gušar. > Poziv slovenskim dobrovoljcem (legi jortarj em). Ustanovilo se Je društvo jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo, z namenom, da ostanejo vsi dobrovoljci v bodoče močna in organizirana skupina, ki bo vedno in povsod stala na braniku idel, v imenu Katerih so se zbrali. Društvo hoče tudi varovati splošne interese dobrovoljcev. invalidov, njih vdov in sirot In jih podoirati v njih opravičenih željah in težnjah. Društvo bo doseglo svo| namen samo, ako h >do sodelovali vsi dobrovoljci. Treba le, da se priiavijo vsi kot člani te nao razpada ruske vojske v razne do-brovoljske Formacije: 3. ki so se ftiljavlrl v Italiji za dobrovoljce, hrez razlike, da li jim ie Italijanska vlada dovoHIa sodelovalni fronti ali fih zadrževala v koncen-:r cijskih taborih: 4. ki so se prijavili v terikl za dobrovoljce v srbsko al! ame--l'\'o vojsko; 5. vsi ostali dobrovoljci, M so vstopili v katero si bodi zavezniško vojsko še pred prevratom. 6. Vstaši jugoslovanskega polka Nanos, to je oni nfjc'ni in vojaki, ki so aktivno sodeloval! pri uporu polka v Ukrajini, oziroma se po povratka v domovino prostovoljno oriiavili na koroško fronto. 7. Legijonarjl, ki so v ->rvih dneh obstoja naše države šli do 18. novembra 1918. L prostovoljno branit njene meie. Druge skupine dobrovoljcev dosedaj odboru niso bile prljavliene, zato tudi n! sklepal o njihovem sprejemu, na naslov društva. Ljubljana, Kolodvorska Dobrovoljci na! poSlieio svoje prijave »lica št. 3. fn naj naznanijo svoj točen naslov. naTcar jim društveno taini«tvo dopoš-IJe predpisane tiskovine v izpolnitev. Pri tej priliki se obraća odbor društva aa vsakega s prošnjo, da ga obvesti o do-brovoljcOl, lri so padli v boja, oziroma umrli in da oo?lje kolikor mogoče točne podatke o njih. — Odbor. — \r. Šošt°Tv>* nam rnšeic: Dne 3. decembra t. ?. ie znrvnsHJ niše me- 1 "e požrtvovalni vadit«*1! Sokola, ^tnf sodelov'afeć na SnStanjskih ncertfiih prireditvah (kot tanko-fcii feerralec na poslih) in v svoii troki kot t'čiteli sološno cenjeni ro-d Ivan ^umljak. da nastoni svoio nevo učiteljsko mestn na učiteliiški vadnici v, Mariboru. Mladecra in čile-nr:rodnega delavca, ki ie kazal ;voio H^b^zen do naroda z izobraževal- -.jm delom tudi izven šole — ori-roeamo mariborskim narodnim kro&otn ^aitopleie. — Vlcm v Kamniku. V noči od 15, na 16. decembra t 1. so vlomili v ovino Ivana Žarrrija na Glavnem • rs'u v Kamniku tatic in odnesli pri vnih vratih mnogo kosov manu-■akturnera blagra. sukna, baržuna, '•lačevino. žensko modno blacjo. sifon, cefirje itd. Škoda je tako o^rom-^a, da se ceni tretiino cele zaloue. Dasi je bila trgovina zelo dobro za-tvoriena in so te zapore varovale trgovino nad celih 31 let istega ffosoo-oTarja, kliub temu so moderni zločinci, z naivecjo urnostjo vlomili, tako da ni nihče zanazil in ni bilo slišati >vti najmanjšega ropota. Naivečia krivda, da se kai takega doeodi na ?Tavnem treni je oač očitati varstve-nhti organom, ker Je po noči mesto brez vs?Veqra čuvala, dasi se dogajajo t?f,rTr"» tako no^ostoma. — Smrten kosi. Včerai — 15. t. m. — so v 7atlčini na Pnlenjskem pokopali sonrojro sr. Znirlaršiča. nad-učitelja v Šmarje« na Koroškem, ki Je tamkaj bivala kot goriška begun- ka že četrto leto. - Nemila smrt je v tej družini za časa begunstva strašno gospodarila. Žnidaršič ie izgubi! v teku begunstvenih 4 iei taščo, hčerko in sedaj še svojo soprogo. Naše sožalje! Umrl ie dne 20 septembra l°lv pešec Plesnlčar Friderik iz Trnovega pri Gorici. »Na/nanilo smrti« se nahata ori -Posredovalnem uradu za begunce v Ljubljani«. Kultura. — OdUen! srbski skladatelj Pera Sto-janovič pose t i te dni Ljubljano. Želi se seznaniti s slovenskim koncertnim občinstvom in slovenskimi glasbeniki. Pera Sto-janovič se je rodil leta 1877. v Budimpešti. Dovršil je konservatorij v Budimpešti v violini, potem pa Se dunajski konservatorij v kompoziciji. Na Dunaju ie bil P. Stojanovlć sošolec našega Lafovfoa Za svoje prvo veliko delo »Violinski koncert v D - molu< je dobil prvo avstrijsko državno r.agrado za kompozicije tn dve premiji od društva »Beethoven« v Bonnu. Svojo komično opero »Bengalski tiger* je v'i'ivfral Stc'anović v peStanjski operi s sijajnim uspehom. Na Dunaiu ie često koti- - i ral \ komornih koncertih, kjer je Izvajal klasične skladbe in svoje kompozicije Od teh omenjamo: Kvintet za klavir in Oodalski kvartet v C - molu (delo Je izšlo v D5Mingerjevi založbi na Dunajir), j Sonato v D - duru za klavir in violino j (Doblingerjeva izdaja). Trio za klavir, vio- ; lino in čelo ie izšel v Kistnerievi založbi v Lipskem. Komorni kvartet za klavir, vio- j lino violo in čelo je tudi izšel v Kisrner-jevi založbi v Lipskem. Stojanovićev drugi koncert za violino fe izvafal iz rokopisa Jan Kubelik v Pragi z orkestrom. Uspeh je bil sllalen. 2uoan dr. Croš je izročil skladatelju lovorov venec mestnega zastopa praškega s svečanim nagovorom. OrJ tega časa živi Stojanovie" v intimnem priia- ■ tatfstva s Knbellkom. Izvršil je veliko sin- ! f^nično delo za orkester - Ttinačka smrtc. j Ta se bo iz rokopisa v tekočI sezoni prvi- j krat Izvajala. Izmed krajcih komadov Sto- » janovićevih omeniamo Serenado. ki je iz- j išla v Dftblingerjevi založbi na Dunaju. Dve ! v-riU, kamično ooero Bengalski tf^rer in SclieiZO, Ta dela so izišla pri Doblin^eriu, ■ v Londonu. Slovanska fantazija Souve- \ nier de Sombor- ie izišla v slovanski za- | lo^bl na Dtmaiu. V rokonisn se nnhalaio še ' ^k'ađbe »P^Sffta bez reči . »Vtis« r "de* t. in 17., »Čestitka« ftd. Dosedanji naivečji splošni usneh ie dosegd mbT!—. Dortmundu, FiberfeM;;. Bremenu In sedaj se bo uprfrnrfj-j ftidi na frarrncvji-. m qn_ gfešlrrn od"ih. Dnjga opora Sfoinno^-Tčeva Prolefnia fn^eti predmet ie liubav i Drča de Po^hsstndt sina ^anof***hovei?a) se bo unrizorffa na ffnnatskern ^afmundo-vem gledalf^cu še tefcmii rekoče «<»zone. Prav ^e. da flr,ven«t-o ^nc^nn občinstvo in vs? slovenski gf«*befd kmei posvetijo j največlo oorornosf Sto:r>no\ićovemu kon- J certv v Lrnhliani Sfoverrsfr«! ••sUce. Imlfeva »Umet-nBOca nroo^^anda« nas !p r.o dolgem časa ' Airbt»Ti»a med umeti'škimt ;n ko-merČnimi pr»nrtJn| venrlaHe resnično vz.rp fost^A. PSr>H»nla naor na oe-mero nolah, v barvast, k^mnotisku Oašnari-teve slovenske — če rrivz:»me^u> ne-kai tinov ;z soremstva krali* MeHifor-?a. ki pa to not "i čp? -i- celo incroslo-venslce tatice. H^Ri naslonjene na podob?^ češko publikacijo. nod?i:i nam j Oaspafi povsem samoniklo delo. ki kot T?aioristneiši Gasr.-jn prinaša vsaj delnr> reaffzacno tega kar ra^" rpip-»me-mo kot »umetnost za Pudstvo«. Prisrčnost izraza in pn*r»rostost obrazovanja s^a'iiti se v sintezo Gnsnnriieve umetniške verofstpovedi v toPkf meri, da smatram to pnbHVacflo za n^e^ovo najboljše de'o snlob. Od fod d.ni pa so lahko ponosni na originalno zamišffctfO rg"o- I dovHisko rekopstnT^r«:io s+arodnvnega | svojega lenega mesta, kakorsno s? je j btf izm*c!;* v rt* dom m? no _ rort*antič-nem razno^ozenin naš žjvopisec. Mor- \ da sta angela malo banalna, Marja in j sveti .Tožef pa za na?Se pojme le malce preveč" pniizana s^lorislhl kmeta, toda nred kvaliteto celo'neen dela, ki napravila tudi vso čast Blasmkovi tiskarni in lltografii'. iz^inia teh ^ar mMen-kostn^li Tvb. Slovenska, na tu?I bratska in srbska javnost bo, gotovo rada nosegla ro teh pol ah, ki nai upravičeno izpodrinejo šund, kakoršne ga so nam doslei vs:ljevafa tuja podjetja. — j Dokler bo hodilo Uhljfevo popdjetje to i pot — mlva še dolgo ni razorana. — j (Kje so naše s'lknnice. domače dru?ab- ! ne i^rre, sestavljene role s slkami naše kmetske h;^e, naš;h vasi. naš?b sokoli- ; čev In voi^^kov - iunakov> na cesto mn c v ena in Magos'ov! Umetn'kj ra — pesimizem in sentimental^nst cb tla — ' fn kreoko za pimz za naše najboHCe m najsvetejše — n^Šn mlad;no. V-č. — »?»^^*fst, ffst t* slovan«"*-? Ie-Tft ?«t i'«f?Tr*»v",««ft« ZP^ne noč>t^nrn leta 1o?f». izbatatf v 7n^bu. ^ni«i, naročMa itd. naj se po.*'lfaio na naslov dr. M. Petanjka v Zarreba (Do- 1 njogradsl . ^ininazija) ali dr. Fr. Ni-^ kolica. Zagreb. Trg I„ 17. j — juao6iavuii6ki OUiapiJaki odbor osnoval se je včerai v Zagreba ob oavzo&- ;i nv u Srhik Hrvatov in Slovencev, med tem ko so Bosanci opravičili svojo prisotnost vsled prometnih teikoč. Namen mu je, zbirati sredstva in skrbeti, za propagandi za Olimpijske igre. Odbor odpošlje vsaka 4 leta najboljše predstavnike športa v Jugoslaviii na mednarodne tekme. Olimpijado, kot zastopnike nase dr-;ave. V vseh športnih središčih se osnujejo radi razdelitve dela pododbori. Za predsednika ie bil izvoljen dr. Bučar iz Zagreba, za podpredsednike major Djukić za Srbijo, drj. 2lžek za Slovenijo in dr. Malec za Hrvatsko. V upravni odbor so bili voljen! zaz Slovence dr Berce, mž\ Bloudek in Oorec. Jug. Olimpijski odbor bo stal pod pokroviteljstom regenta Aleksandra. Na Olimpijado l*>20 v Anttvcrpnu bo odbor že poslal zastopnike naše države ter so vsa preddela v polnem teku. Jugoslovenski centralni športski savez je bil istotako v nedeljo ustanovljen ter postane centralna zveza vseh športnih društev v naši državi. Istočasno razširijo vsi ostali športni savezi hrvatski svoj delokrog na vse ozemlje SHS. Nerodno posaadorstvo. — Vsi uvozniki se poživljajo, da vloic nemudoma prošnje pri Centralni upravi, ako potrebujejo inozemsko valuto. — Podružnica Centralne uprave v Ljubljani, — Za Američane, ki srn vraćajo. Upozoravaju se svi oni, koji se vračaju iz Amerike, da se obraćaju u svrm stvarima izravno na vdrušrvo $v- Rafaela« u Zagrebu, traujevački samostan, koji će dati :iaj-pripravnije svima besplatno sve upute. Napose se upozoravaju oni, koji imadu sa sobom kakove spise ili veće svote američkoga novca za izmjenu, da se Izravno po-pitaju kod društva sv. Rafaela. Dogadja se naime, da se naši ljudi na povratku u domovinu povjeravaju kojekakovim špekulantskim agentima i varalicama, koji ih kako u pogledu izmjene novca tako i oduzfc-ruanjem njihovih spisa na sve načine varaju. Kod izmjene novca uputit će društvo naše ljude na solidne prvorazredne banke, a u drugim stvarima dat će im pravne savjete i gdje je od potrebe, besplatno posredovati. —• Važno za trgovine. Vsa trgovska podjetja, ki so dos^dai dobila vprašalne liste za svoje obrate od uredništva Jugoslavenskoga kompasa v I jubljanl. in jih niso še izpolnila, ter odposlala uredništvu Jugo-slavenskega kompasa Ljubljana 147. se nujno naprošajo v lastnem interesu, da to LMnpreie store ker redakcija uredniškega dela zaključi z 22. decembrom t. I. in se naknadne prijave ne bi mogle več upoštevati. Ako pa kdo izmed trgovcev pomotoma ni le dobil VDraš?.Jnih listov, naj svoj obrat prijavi na gornji naslov z navedbo imena tvrdne, lastnika tvrdke, leta. kdaj ie tvrdka ustanovljena ali je protokolirana in s Čim da se predvsem peča. nadalje tudi svoio bančno zvezo, telefon in brzojavni naslov. Uredništvo Jugoslavenskega kompasa. — Pf*oovo olje. Odsek ministrstva za prehrano v Ljubliani objavlja: Odsek za nabavo in razdelitev produktov mineralnih olj v Beogradu je odkazal odseku za prehrano v Ljubljani večjo mjiožino plinovega olia pri rafineriji Danica^ v Bosanskem brodn. Reflcktanti za to blago naj vložc pismene prošnie do 31. decembra t. L pri odseku za prehrano v Ljubljani. Hkrati se opozaria-o lastnik; bencinskih motorjev in industrij kih podietii. v katerih se porablja bencin, da bo odsek za prehrano pri prihodnjem transportu mineralnih olj iz Poljske prejel le malenkostno količino bencina, ki se bo morala v prvi vrsti porabiti za obratovanje v premogovnikih. Ako bo preko potrebe premogovnikov še kaj preostalo bencina, se bo ta preostanek sorazmerno odkazal drugim reflcktantom. Ker se bodo prošnje za nakazitev bencina itak po možnosti upoštevale, naj se v primeru negativne rešitve opuščajo nadallne vloge in intervencije. — Oddaja trt. Iz državnih trtnih nasadov na Kranjskem se bodo oddajale trte vinogradnikom pod sličnimi pogoji kot druca leto. Cene za male kmečke posestnike so: za 100 ključev 5 K. za 100 korenjakov prve vrste 20 K, druge vrste 10 K, za 100 cenlienk prve vrste 120 K. druge vrste 60 K. Zaloga cepljenk ie le majhna. Kdor ne prinese zupanstvenega dokazila da je mali posestnik, mora plačati dvojno ceno. Trte so namenjene v prvi kraniskim vinogradnikom za nasaditev lastnih vinogradov. Le potem, če kai preostaja jih dobe lahko tudi drugi naročniki. Bližje pogoje izve vsak iz razglasov pri županstvih vseh vinorodnih občin, oziroma pri spodaj navedeni oblasti. Naročila spreiema najpozneje do 15. svečana 1°?0 državno vinarsko nadzorstvo v Novem mestu. ifos^sNsIi vesti. — Državna posredovakalca sa dela* podružnica za Ljubljano ln okolico. T>elo iščejo: pisarniške moči (252), trgovski so-trndniki in sotrudnice (179), dninarji in dninarice (156), rudarji (138), vajenci razne stroke (115), služkinje, knriaricc. gospodinje (113). tovarniške in poljske delavke in delavci (111), slftgi, vratarji, mlinarji, peki mesarji kroteči, cevliartf, stvifje, na-ta^arii. natakarice, strojni ključa vaičarii, sUVarjl, kovači, sedlarji itd Delo la na raz-Ha«o: hlancem. deklam, težakom služkinjam, kuharicam gospodinjam, vajencem razne stroke, mizarjem, dninarjem, dnina-ricam Wjnravuioarjem. ni^arjeni, tesarjem, pls imVem, steHariem. Žagarjem, čevliariem. *tvlUam. kolariem itd Zavarovajrtiči »Croatfo«. Padi 7cl^ ! razširjenega poslovanja v Sloveniji, odlo- • jili jc zavarovalna zadruga v Zagrebu, da za Slovenijo ustanovi v Lj ubij; ni lastno podružnico vsled česar se dosedanje glavna zastopstvo v Ljubljani spremeni v podružnico. Ravnateljem podružnic«,' je imenovan g. Stauko Jesenko, dosedanji glavni zastopnik »Croatie« v Ljubijani Priporoča se najtopleje vsakemu ter sprejema zavarovanja za požar, vlom, nezgode in življenje pod najmodernejšimi PCCoJL Nafnovejia poročila. Radi protestne stavke uradništva nismo danes dobili telefonskih vezi z Zagrebom in Beogradom in tudi ne vesti Ljublj. dopisnega urada. MANIFESTACIJSKI SHOD JAVNIH NAMEŠČENCEV V MEST. DOMU. Danes dop. ob 10. se je vršilo v Mestnem domu manifestacijsko zborovanje javnih nameščencev, katereea se je udeležilo impozantno število uradnikov vseh kategorij. Shod je vodil predsednik društva državnih nastavljencev $r. Lilleg. Profesor Reisner je predlagal sledeče resolucije: Na manifestacij-skem zborovanju zbrano uradništvo zahteva: 1. Takojšnjo provedbo odredbe o zvišanju prejemkov državnim nastavljencem; 2. da se uvrsti ono poštno uslužbenstvo, ki še ni uvrščeno po službeni pragmatiki v nobeno kategorijo, z dnem 1. januarja v kategorije in 3. protestira z ogorčenjem proti uvedbi disciplinarne preiskave proti predsedniku saveza javnih namestnika dr. Benkovtca v Zagrebu ter zahteva takojšnjo ustavitev disciplinarne preiskave. — Resolucije so bile soglasno sprejete. — Svojo solidarnost z jriba-njem državnih nastavljencev je izjavilo društvo zasebnih uradnikov. Zveza jugoslovanskih železničarjev in zveza jugoslovenskih učiteljev. PROSLAVA ZAKJUCENJA MIRA. Beograd, 17. decemra. Na ukaz komandanta 3. armadne oblasti so se vršile po vseh garniziiah proslave oovr> dom podpisa miru z Bolgarijo in Avstrijo. Pred slavnostio je bilo oddanih 7 topovskih strelov. Na to so čete jmeie parado, popoldne pa so vojake pogostili. Posebno svečano se je izvršila ta proslava v Skoplju. ZAPLENJENI KRONSKI BANKOVCI, Beograd, 17. decembra. -Službene Novine« objavljajo, da je načelnik policije v Splitu tekom meseca novembra zaplenil 340.000 K, kateri bankovci so bili opremljeni s ponarejenimi žigi. Večino teb bankovcev so skušali utihotapiti iz Italije. JUGOSLAVENSKI SOKOLI NA PPRASKEM ZLETU, Beosr^d, 17. decembra. Jugo-slovenski Sokoli bodo na sedmem češkem vsesokolskem zletu na Vidov dan leta 1920 v- Pragi izvajali posebno točko, proste vaje. ki jih je sestavil Fran Hoffman. nadzornik telovadbe v ministrstvu narodne pro-svetc v BeočTamu. Te proste vaje bodo simbolično predstavljale veliko borbo našega naroda za osvobojen je in rjo din jen je. BIVŠE AVSTRIJSKO VOJNO BRO-DOVJE. LDU. Split, 17. decembra. (DDU.) Povodom zadnjih vesti iz Pariza glede razdelitve vojnega brodovja osrednjih držav piše današnji »Jadran« v na več mestih zoplenjenem članku: »Tako nagrado dobivajo junaki revolucionarnega odbora naše vojne mornarice, tako se vpoštevajo interesi domovine onih, kt so s svojim zadržanjem onemogočili vsako večjo akcijo bivše avstrijske mornarice. Z ozirom na zasluge revolucionarnega odbora smo smeli pač pričakovati, da se bo Jugoslaviji odstopilo primeno število iadij bivše avstro - ogrske monarhije, toda kakor se čuje. se hoče prepustiti Jugoslaviji samo neznatno število malih torpedovk. IZ FRANCOSKE ZBORNICE. LDU Versaiiles, 17. decembra. (Dun. kor. ur.) Pri današnji seji bo francoska poslanska zbornica izvolila ^voiega novega predsednika. Zagotavlja se. da bo zopet izvoljen Pavel De-schanel. Finančni minister Klotz namerava v petek predložiti zbornici važne finančne zakonske predloge. Mogoče je tudi, da bo že naslednje dni predložil zbornici zakonsko predlogo o novem posojilu.__ Društvene vesti in prireditve. Društvo zasebnega uradništva vabi člane in članice ki se zanimajo za družabne prireditve, da se udeleže v petek, dne 19. decembra sestanka v restavracijskih prostorih Narodnega doma ob 7. zvečer. — .Ingoslov. stasatem nontanrstičnc visoke šole v Pribramu (Cehoslovaška rep.) so ustanovili »Društvo jugosi mon-tan. akad. Sloga Izvoljeni odbor se |e konstituiral tako. Predsednik: Sflvfn Bur-ger, cand. mont; podpredsednik: Radoje Vukčevič, stud. mont.; tajnik: Viktor Fet-tich, cand. mont; blagajnik: Ivan Greben-šek stud. mont; gospodar in knjižničar: Zdenko Sfller, stud mont; odborov namestnik: Nande Šinkovec cand. mont Vsem cenjenim darovateljem m nabiralcem, ki so med letošnjimi počitnicami s svojo požrtvovnlnostlo in znatnimi prispevki, potom nabiralnih pol društvu pred-idočega kluba z enakim imenom, obilno pripomogli k ustanovitvi in razcvitu društva* se tem potojh ponovno naj topleje za- hvaljujemo. Obenem se tem potom cenjeni jugoslovanski javnosti najvljudneje priporočamo, da tudi v bodoče podpira na*« mlado društvo in tako pripomore k izpopolnitvi strokovne in vsestranske izobrazba* našemu naraščaju jugoslov. rudarskih lan ženjerjev med bratskim češkim narodom« Društvo šteje tacaš 28 rednih članov. Raznoterosti. * Nesreča. Vsled neprevidnega raV4 nanju z granatnim vžigalnikom se je W Berlinu zgodila v aranicijskem skladišča Mariensee vdflca eksplozija pri kateri p* bilo 40 oseb ubitih in nad 100 oseb ra* njeuih. * Praški semenj 1920. Češki listi so poročali, da vzame mestna uprava y Pragj v svojo lastno režijo prireditev, velikega praškega semnja, ki se bo vr-< Šil v septembru 1920. t Moka. Vsi oni člani »Splošne gospodarske zadruge*, ki do danes še niso dobili moke in so vstopili k zadrugi po 1. decembru, dobe moko od petka, dne 19 decembra naprej po sledečem sporedu: V petek ,dne 19. decembra od črke A—F; v soboto, dne 20. decembra od črke O—L; v ponedeljek, 22. decembra od črke M—R; v torek, dne 23. decembra od črke S—Ž. Splošna gospodarska zadrusa za Slovenijo v Ljubljani ustavi začasno vpisovanje novih članov s petkom dne 19. decembru. Zopctno vpisovanje novih članov se bo pravočasno razglasilo. — Načelstvo. t Gospodarska zadruga »Samopomoč« v Novem mestu ima dne 21. decembra ob %14. v porotni dvorani okrožnega sodišča svoj ustanovni občni zbor. — »Samopomoč« za Božič. Posrečili* se je dobiti še par vagonov krompirja, k! se razdeli najprej med one člane, ki ga še niso dobili. Tudi krompir se bo oddajal le na izkazno knjižico. Masti fižola, soli v ž i g a M c ln jajc ter iznova moke sme vsak član vzeti n>di manje, kakor je zanj določeno; ostanek se mu reservira za prihodnji mesec Nihče ni torej siljen. da vzame vsako živilo in v vsej nanj pripadajoči količini, nego sme sam ubrati ter vzeti le toliko, kolikor nujno potrebuje. Zato ne bo v ničemer prikrajšan. Pač pa se morajo Člani držati zaporednih številk pri razvrstitvL ki bo' prt vsaki novi delitvi v bodoče drn-aČua. ' \*e kar je prav! Pred kratkim sta se ustanovili za Slovenijo dve gospodarski zadrugi »Samopomoč« za državne nastavljen -• in »Splošna gospodarska zadruga* za nastavljence, delavce zasebnih podjetij in take zasebnike, ki s svojimi pičlimi dohodki ne morejo preskrbeti vsakdanjih življenjskih potrebščin po tržni ceni. Obe tf zadrugi imata torej značaj ubožne akcije, in Icr bosta u zadrugi več ali mani zalaganj in podpirani od države iz zaklada, določenega v ta namen, se ne more odobravati, da hočejo nekateri ljudje ta podjetja izrabljati v samopaSne namene. So dr. i-ne. ki so včlanjene kar pri obeh zadrugah, dn: se spet da N dobile večjo množino živil, navajajo družinske člane kar tre« rodbin skupaj. Kič manj oelepo ie mdi, da silijo v -Splošno gospodarsko zadrugo« osebe, ki so izborno situirane in katere v družabnem Življenju a radnika fn delavca ne poznajo. vsled tega ie načelstvo »Splošne gospodarske zadruge« sklenilo: I. da se bodo izločili vsi oni zadružniki, o katerih se dožene. da so včlanjeni aH sami ali po katerem rodbmskem članu prt Samopomoči«. 3. Da more vsak nastavljenec zasebnega podjetja: o radnik kakor delavec Mri obenem včlanjen tudi v tvoji atav* n o v s k i organizaciji. Ker je načelstvo >Splosne gospodarske zadruge* na tem. da se izogne zadruga vsakemu izrabljanju in načelstvo vsakim očitkom, se prosijo člani zadruge, da se sami med sabo nadzirajo in načelstvo o vsaki nepravilnosti obveste. Novi dan! se sprejemajo v navadnih uradnih urah od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 5. popoldne v prodaj ahri Oosposvdtska cesta st 2 poleg kavarne Evropa. Poiiveeloe. Iščejo se: Alojzija Cejan, stara 40 let rojena v Gabrljah pri Gorici: Leopold ner-šič iz Gorice; Alojzij Kovačič iz Svetega pri Komu, ki je bil v vojnem času ustužbea na ladji »Leopard«; Andrej LaJčak iz \'a-brežine, ki je odšel dne 16. septembra mi* v begunsko taborišče Vagna in Franc Wa* sten iz Novela št 1 pri Kostanjevici na Kra.*u. Njih sedanje Mvalllča naj se naznanijo »Posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljani«. — Dne 28. januarja 1918 je padel na Col del Rosso pešec Jožef Ciapaz bivšega 97. pespolka. Kdor ve, kje je bil rojen kam pristojen, kje je imel zadnje bivališče in kje se nahajajo njegovi sorodniki naj javi »Posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljani«. Alojzija Grohar Iz Bač pri Podbrdom naj se zglasi pri ^Posredovalnem uradu za begunce v Ljubljani«, kjer dobi svojo po-selsko knjižico. Izdala teti la odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in /lak »Narodne Hsfcarntu. Ste prehlajesi? Imate bolečine t, prsih? V grlu? Ali kašljate? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam je Feilerjev pravi Elza fluid! 6 dvojnatih ali 2 velik! Specijalni steklenici 24 K. — Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 5 K. Slaba hrana Vam je pokvarila te- ledec? Fellcrjeve prave Elza - kroglji-ce 2a spravijo v red! 6 škatljic 12 K. — Omot in poštnina posebej a najceneje! Etrgeti V. feller, Stubica doaja, člzatrg, it. 238, Hrvatska, Stran 4. „SLOVENSKI NAROD" dne 19 decembra 1919. 247. štev. ■a Ilubljanske okolic LJll obrestuje hranilne vioge po čistih Rezervni zaklad nad K1100, 54 brez odbitka rentnega davka Esn«n*VBnWBnBBnn Ustanovljena 1.1818. Kniigovcgkinjo ysf55iS ka H. KENDA, Ljubljana. 10514 M-n en ženski in en moški plaš ss nova, ii pove uprava Usta. 10571 za 12 let staro deklico Zimski fiiUđl se proda. Kje, pove upra- Slov. Naroda*. 10567 va za kletarstvo in izdelovanje so- Mu Frlcu. Zemljica v Ljutomeru. 10579 rfov se tabo\ spre|nse pri Strojni tilnik. DunajČan, z večletno prakso v gradnji strojev, išče mesto za takoj. Dopisi na Oton Sieber, Zagreb Hatzova ul. 22. hm izpzdle lase kupuje v vsaki množini po dobri cen: od desetih dopoldan do dveh popoldan Sisenbichier, Florijanska ■lica 13 ili. 10569 sobna za verovanje in prikrojanje (Zi> richtereH. Piata po sposobnosti, mesto stalno. Obratiti se na izdelovaonu usnja Trivun Pein, Novi Sad aa Donavo. 10509 Slovenska Konverzacija se išče v sredini mesta. Vra:-: dan od pol 2."do polu 3. pop. Ponudbe pod Jntellsenca 10570*4 na upr. Slov. Naroda. 10570 Knnfnritillia dobra pisarniška moč, IlUSiullulltlJu z lepo pisavo, zmožna strojepisja, slovenščine in nemščine se sprejme. Nastop takoj. Oglasiti se je pri delniški tiskarni ,Štampa", Ljubljana, Miklošičeva cesta 16. 10568 Prods se pooolsonia dovs železna npji moderne konstrukcije 1 -9v> in v:-|Jcl soka s cevmi Naslov pove uprav Slovenskega Naroda. 10582 firsoievio In te aasKe uz povoljne cijene Novak i Pcgačii, Zagreb, t',;!-jonov trg 3. 10572 BllŽM - '< Goeizov daljnogled, fou) l\lt|iliii grafski araiat, vse le v naj boljšem • stanju. Ponudbe na urrav-niStvo . Slov. Nar." pod ..Dijak" 10 99 KrO•,r"'"; JIIJ^l ^ kt s-ar xz Putene itlLjJi:.'. tl-LlU družine kateri ima veselje eo ključavnikarskega obrta bi se šel rad učit, nastopi lahko takoj, ponudbe na Leopold Zore Kranjska Gora. 10501 1SS0 sežnjev 'števili arv. Prodam samo za izsdksnie g-.3 s pžibližno 1000 klaftrami trdih bukovih drv. Vprašama prosim na poštno ležeče „Dobro kurivo14 v Celju. 10476 Parni stroj, odraslega dečka, velik, na- finejše in solidne konstrukcije, predvojni izdelek odlične firme, popolnoma kot nov in idoč, se za ugodno c?no proda. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 10517 VminJAm malu električnu razsvjetu sa-nUJJUjCul stajeČu iz dvnamosiroja za 20—30 žarulja i sve k tomu pripada tuče porrebštine za montiranje. Ponudbe sa najnižiom cijenom slati na adresu Dragutin Krak. Hercegovac, Hrvatska. 1057S mmm ali lojigovooiiBja. Spreten, vesten, samostojen delavec se išče za veletrgovino z vinom v večjem trgu Slovenije. Ponudbe na upr. .Slov. Naroda- pod PE. L. 50". 10580 Preda se joofitvo za dve kompletni skoraj novi spalni sobi iz trdega lesa. Ogleda se lahko vsak dan od 9.—12 in od 2.-4. ure na dvorišču Dunajika cesta 17, poleg sedlarske delavnice. 10519 Drnfhialfca P0ŠtenaT pridna, z večletni-nUaGjulAfl mi spričevali, se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri trgovcu Florjanu Gajšek v Loki pri Ž usma. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Prednost imajo starejše. 10481 tudi vdovo, staro 30—40 let. Str-jim v drOavni službi, sedaj v Ljubljani, star 45 let. Resne ponudbe, precej obširne se prosi predložiti do 24. t. nt. pod »Dobro došla št. 555/10508« na upravo .Slovenskega Naroda*. 10508 Vnntflliftinia Prvovrstna moč, ki je fVUllIUS ljllll - U zmožna opravljati pisarniški posel popolnoma samostojno, stenograf in j a, slovenskega in nemškega jezika popolnoma in hrvatskega vsaj deloma veščo, išče veletrgovma na tukajšnjem trgu. letoftam se spre-jme todl ženska pisarniška moć s piak^o. — Vstop takoj. — Ponudbe je predložiti 'najkasneje do 28. t m. 1919 pod .št 250/10461 * upravi »Slov. Nar.« 10461 , absotv polied. šole Grotten-^mUllln, hof v neodp. službi, Želi rad premajhnega delokroga svoje mesto meniati. Ima večletno prakso na velep. in je verziran v vseh panogah kmetijstva, kakor tudi v kmetijskem knjigovodstvu ter ravnanju z vsemi kmetijskimi stroji. Govori in piše: slovensko, hrvatsko, nemško ter nekoliko itak Reilektiral bi samo na stalno mesto. Prav dobra izpričevala na razpolago. Ponudbe pod „Ekonom 1 105124* na up;. Slovenskega Naroda. 10512 Zahvala. Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti moje nepozabne soproge, gospe Pil? Mrnja. črna, za "ospoda, se ceno pnh cUiiilja da. Naslov; J. Petauer, kroja/. Rimska c. 31. 10455 Pvčnn enha meblovano s prostim BUH sobo vhodom išče za takoj J. SOKL1C, uradnik Jadranske barska. centralni oddelek, Ljubljana. 10513 Hm za poitni išče službe, Pisrre-ne ponudbe pod Risar 10576" na upravništvo .Slovenskega Naroda". 10576 P Mrl a tU cni* clt,?anllli suknja in par riUUfl JC mehkih čevljev št. 44. — Kje, pove uprav. »Slov. Naroda * 10574 im i loreoie, sijeno i slamu traži za kupiti ko »a god stanica Slovenije, H. Novak, Zagreb, Maksimir 64. telefon 20-63. 10573 Decimalna tehtnica Kolodvorska ulica 31. z utežmi se kupi Srebotnjak, Ljubljana 10453 mm uradom ,°ssffiss lučjo. Ponudbe na upravništvo lista pod .F. H. 10443-. 10443 hfinfinilDnt 8 sut,stitucijsko pravico išče nUllUPIjbUI mesta. Ponudbe na upravo tega lista pod koncipijent /10500. Na stop 1. svečana t. 1. izurjenega soiiritatoria &*št za takojšnji nastop dr. Ferdo FJnller, odvetnik Maribor. 10577 Stare hoviie, Inker. medenlia. ko- Sitfi* «:uPuJ£ P° najvišjih cenah Breznik & Y.Wi. Frrtsch, trgovina z železnlno Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 1. 10510 Karbid oa debelo io drobno ter kar-eidne svelepriporoia Brea,il" nabrežje št 1. Frrtsch, Ljubljana. Cankarjevo 10511 Grfllta 'O nova hiša, enonadstropna, pet rluuD itf minut od električne rostaje, z velikim dvoriščem in podzemeljsko kletjo. Cena in naslov pri Ivan Rahne Selo 33. 10473 za darovano prekrasno cvetje, kakor tudi za časteče, mnogobrojno spremstvo na njeni zadnji poti, izrekam tem potom vsem mojo najprisrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 17. dec. 1919 Anton Ponikvar, mesar. Globoko žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom* prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša ljubljena* predobra soproga, mati itd., gospa lili. Jati naguči*ež;a~a soproga — begunka dne 13. t. m. ob 10. uri, previđena s sv. zakramenti, po dolgotrajni in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se je vršil 15, t. m. v Zatičini. Zahvaljujemo se naiprisrčneje vsem, ki so nam v tej težki uri stali ob strani s tolažbo in sočutjem. Zattcina Gorica. Trs*, 17. decembra 1919. Rodbini Žcida?či6-Jamšek. mopumoc VabUo iiiii zbira Samopomoči, gospodarske zadruge javnih nameščencev in vpoko-jencev v Novem mestu, ki bo v nedeljo, dne 21. decembra 1919, ob 14. uri v porotni dvorani okrožnega sodišča v Novem mestu. SPOREDI 1. ) Odobritev pravil. 2. ) Sprejem članov. 3; Volitev načelstva, nadzorstva in zaupnikov. 4.) Slučajnosti. Novomesto, dne 15. decembra 1919. predsednik pripr. odbora: Geriti s. r. inal »e vsaka množina *wm> tesaoeoa io rezanega lesa (žaganic) po ugodnih cenah. V ponudbah naj se množina ter vrsta lesa označi. Melensek M. lesotrieca Maribor. Naznanjam klavnemu občinstvu, da sern pričel v Domžalah št. 106. sedlarsko in tapetniško obrt kakor tndi vsa v to stroko spadajoča dela se najceneje in točno dovršujejo. 10581 Bencinmotor se kupi. Ponudbe na anončni zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljanana, Cankarjevo nabrežje 5. 10515 Prva jugoslovanska neon nudi pomade bele — rdeče, prah v zavitkih, kakor tudi beli izvleček „SIDO L IN" — tekočina v malih steklenicah — naboljše čistilo za vse kovine. A. Radesich nasL, Kamnik. Prati se razpošilja tedi v celili vagonih Županstvo občine Šenčur pri Kranju bo prodajalo dne 30. t. m. ob 10. uri dopoldne na prostovoljni javni dražbi staro šolsko poslopje v Olfcvku. Stavba je v popolnoma dobrem stanju. Obsega veliko šolsko sobo in dve manjši bobi s pritikllnami. 10583 Pri zdravico Rogana Slatina se odda za zdraviliško dobo I. 1920, 1921, 1922 in 1923, to je aa 4 leta: 1. ) Modno trgovino za dame in go- spode za letno najemnino K 1200; 2. ) rei tavracifo ▼ sanatortfu za letno najemnino K 4000 in K 7000 za vporabo inventarja. Opomni se, da se mora v tej restavraciji kuhati le po zdraviliških navodilih. Navedene najemninske zneske je smatrati za najmanjše ponudke, vendar poverjeništvo za javna dela pri oddaji ni vezano na najvišje ponudke. Glede morebitnega prevzema inventarja pri modni trgovini, v kolikor je last dosedanjega najemnika, se mora novi najemnik sam pogoditi s svojim prednikom. Ponudbam, katere je vložiti najkasneje 31. decembra 1919 naravnost pri ravnateljstvu »Državnega zdravilišča Rogaška Slatina«, je poleg ponudbe najemninskega zneska priložiti sledeče dokaze: 1. o strokovni usposobljenosti, 2. o narodnosti, 3. o zadostni višini obratne glavnice. Natančna dojasnlla daje ravnateljstvo .DrZavnega zdravilišča Rogaška Slatina«. 10433 |^vya = priporoča = mm mm. 89« ignac S znam&a l&inč! nedo-sežno kslcovosš aaiia. fock, tam mas m socfs srahj. Odvetnik dr. Lenart Boezio si usoja naznaniti, da je otvoril svojo pisarno v Gornji Radgoni, Spodnji Gris št. 12. P©t©€ m m :-: salon za dame te gospode :-: Šelenburgova uiica št. 6, nadstropje izdeluje najmodernejše po prvil modelih izbrane obleke za gospode, kostime, damske plašče po prvih modnih irancoskih, ameriških modelih. Posebna delavnica za obračanje, modernlranje, kostimov žeaskih plaščev, moških oblek, površnikov, predelovanje iz salonskih sukenj v naielegantnejše jakete. — Na antevo v osmin dnen. Pri večkratnih naročilih znaten popust. Naročnikom se čistijo in 10521 likajo obleke gratis. _ Naročila s deiele se delalo i obratno potto. "99 Štedite Usnjati nabitki z žebljički, za moške in ženske čevlje, garnitura po K 2'—, za otroške po K 1*50, se zopet dobivajo v ljubljanski zalogi tovarne »PEKO* čevljev. Preprodajalci popust! Preprodajaloi popusti Peter R03ina S Co. UuMlana, Brej it. 20. PiiUir!! fioitfloi[aiji. lavanarfi vinogradniki Pozor!! Trgovina z vinom cu Priporoča se izdelovalnim in preoblikovalnica klobukov in slamnikov za dame in gospode P. BARBOR1Č LJubljana, Mestni trg 7. Oset & Cajnko, Slovi Naznanjava, da imava veliko zalogo najboljšega sor-tiranega vina kakor: muškateljec, rizling, šipon, burgundec, portugalsko, šilhar, pristnega ljutoraerčana, pekrčana, halo-žana, bizeljčana ter črna dalmatinska in banatska stara in nova vina. 10449 Supnfeva iz vseh vinorodnih krajev vsa najboljša vina po najboljših cenah. Se priporočava Andrej Oset in Franjo Cajnko. rt CM i ki želijo v najkrajšem Času dobiti različne kandito allfondaat bonbone, naj pošljejo sladkor tvornici čokolade, bonbonov in in slaščic Josip Rajster v Šoštanju. V predelavo se sprejme od najmanjše do največje množine sladkorja. Za predelavo se računa skrajno ugodna cena. Izdelki so prvovrstni s prav finim aroma in okusom po žeiji kakor: maline, limone, sadje, jaoalice, drops, medeni, mandeljni itd. Kapi so vsak« množina orehov. Istotam se sprejme tudi knflgovodla, prva moč. Prošnje naj se opremijo s spričevali. Plača po dogovoru. ubijanska kreditna banka v Ljubljani Dstaiika glavnica 20,000.000^ kron. Stritarjeva ulica itev. 2. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru. 3ar Sprejema ~Wm I Kupei« in prodaje vse vrste vednostnih papirjev, valut vloge na knjižice in tekoii raiun proti ugodnemu obrestovanju in dovoljuje vsakovrstne KREDITE i 49 93 .Q 67