PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE1 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANI, SOBOTA, 1. JUNUA 1963 # LETO V., ŠTEVILKA 148 • CENA 20 DIN U S E D N IK JOŽE SMOLfi odgovorni urednik marjan javorniE »DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«. .KI JO JE S. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA Prva'Jzda>a Predvolilni razgovori s kandidati LJUBLJANA, 31. maja (po vesteh Tanjuga in naših dopisnikov) — Poslanska kandidata Mitja Mejak in Boris Mikoš sta se včeraj sestala z volivci in kulturnimi delavci kočevske občine. V predvolilnem razgovoru so zlasti ugotovili, da ni dovolj sodelovanja in usklajevanja kulturne dejavnosti med številnimi organizacijami in društvi, ki skrbe za kulturno-prosvetno dejavnost. Ugotovili so tudi, da obstaja zdaj v kočevski občini že 27 klubov, vendar pa ti še nimajo dovolj organiziranega kulturnega življenja in programov. Tovariš Mejak je poudaril, da bi moralo postati kulturno življenje permanentno, saj ga danes ni mogoče istovetiti samo z obiskovanjem dramskih prireditev in različnih koncertov. Plemenitenje duha se doseže, kot je poudaril, prek številnih oblik in možnosti. Dobro urejena čitalnica lahko več prispeva h kulturni razgledanosti kot nekaj dramskih del, ki jih vsako leto uprizori to ali ono društvo. Tovariš Mikoš pa je menil, da bi ne smeli skopariti pri sredstvih za izobraževanje, čeprav je treba paziti, da bodo šla občinska proračunska sredstva za tiste dejavnosti, ki največ prispevajo h kulturnemu življenju komune. Na današnjem sestanku vo-li’ne komisije Socialistične zveze Bosne in Hercegovine so ugotovili, da so doseženi volilni rezultati zelo ugodni. Tolikšno zanimanje in tolikšna predvolilna aktivnost kot pri sedanjih volitvah v vseh dosedanjih akcijah še ni bila zabeležena, To potrjuje tudi primerjavo volilnih rezultatov. Za zbore delovnih skupnosti je v BiH glasovalo okoli 90 odst., za občinske zbore pa okoli 88 odst. vpisanih volivcev, medtem ko je na občinskih volitvah 1957 leta glasovalo 80,6 odst. volivcev. Ti rezultati govore tudi o afirmaciji komunalnega sistema m hkrati potrjujejo, da posvečajo volivci veliko pozornost izboru bodočih občinskih skupščin. Na sestanku volivne komisije Socialistične zveze BiH so tudi poudarili, naj bi se intenzivno politično delo — posebno v obliki delovnih sestankov in razgovorov volivcev s poslanskimi kandidati nadaljevalo vse do 16. junija, ko bodo volitve zveznih in republiških poslancev. Iz Makedonije poročajo, da bodo morali ponoviti volitve v dveh volilnih enotah občine Kriva Palanka, ker pri volitvah v občinski zbor delovnih skupnosti predlagani kandidati r.a volitvah 28. maja niso dobili potrebne večine giasov. Volitve bodo morali ponoviti tudi v treh volilnih enotah v Probištipu. V vseh petih volilnih enotah bodo ponovno volili 9. junija. Poročajo tudi, da je imel član Zveznega izvršnega sveta in poslanski kandidat za republiški zbor črne gore Vladimir Popovič sinoči razgovor s prosvetnimi delavci barske komune. Ženevi potrebne nove pobude Razorožiivena pogajanja v slepi ulici - Medsebojne obtožbe 2ENEVA. 31. maja (Tanjug). — Današnja 139. seja razorožitvsnega odbora 18 držav je potrdila prepričanje. da je odbor prišel do točke, ko je potrebna, če naj bi krenil naprej, določena spodbuda, vlad — glavnih udeleženk v razpravi ali pa spodbuda skupine neangažiranih držav, ki prav tako sodelujejo v delu odbora. Stelle je tudi danes odklanjal sovjetski predlog o ukinitvi vojaških oporišč na ozemljih drugih držav, češ da 9 Madaljeva ije na zadnji strani PREDSEDNIK TITO NA GORENJSKEM — Včeraj popoldne je predsednik Tito s soprogo Jovanko in v spremstvu organizacijskega sekretarja CK ZKS Ivana Mačka obiskal Kranjsko goro. se s sedežnico zapeljal na Vitranc ter se krajši čas zadržal na vrhu Vitranca. Na poti nazaj na Brdo se je ustavil v Martuljku, kjer,, stj^ ga pričakala podpredsednik ZIS Edvard Kardelj in sekretar CK ZKS Miha Marinko. Predvčerajšnjim pa je predsednik Tito, ki biva te dni na Brdu. obiskal Poljansko dolino. Na sliki: predsednik med vožnjo s sedežnico na Vitranc. Foto: Jere Na tisoče mrtvih zaradi ciklona v Pakistanu Pomanjkanje vode v prizadetih krajih DAKA (Vzhodni Pakistan), 31. maja (AP-Reuter). Po uradnih podatkih je silovit ciklon, ki je divjal v Pakistanu, terjal nad tisoč človeških žrtev. S področja, ki ga je v torek zvečer zajel ciklon, nenehno prihajajo nove vesti o ubitih in ranjenih. Tanjug poroča iz New Delhija, da še ni popolnih poročil o tragediji, ki jo je doživel Vzhodni Pakistan v noči od torka na sredo. V prvih uradnih vesteh so cenili število žrtev na 500, vendar se boje, da je žrtev vp-liko več. Promet s številnimi kraji in otoki v Bengalskem zalivu, ki ga je opustošii ciklon, še vedno ni vzpostavljen. Prvo pomoč so poslali prizadetim po zračni poti. Guverner Vzhodnega Pakistana Abdul Kan, ki je letel nad področjem Citagonga, je po vrnitvi v Dako izjavil, da je bil ciklon tako hud kot leta 1960, 'ko je v teh krajih izgubilo življenje nad 10.000 ljudi. Dopisnik indijskega »Sia-tesmana« iz Dake pravi, glede na to izjavo, da se upravičeno boje, da je tudi tokrat našlo smrt nad 5000 ljudi. Ta dopisnik poroča, da so v Citagongu že pokopali okrog 500 žrtev. V Kumiri so pokopali 200 ljudi, v Dulahadžariju pa o-krog 150. Ni pa še vesti iz drugih mest na področju o-krog Kox Bazaara, ki je najbolj prizadeto. Črni oblaki nad Čitagon-gom pa se še niso razkropili in prebivalstvo se boji nove tragedije. Včeraj so odložili zasedanje parlamenta Vzhodnega Pakistana za teden dni, da bi lahko poslanci obiskali prizadete kraje. Funkcionarji v Daki še niso potrdili ne demantirali vesti, da je v tem strahotnem neurju izgubilo življenje morda tudi 5000 ljudi. Predsednik Ajub Kan je ukazal vojski v Vzhodnem Pakistanu, naj pomaga pri reševanju prizadetega prebivalstva in naj ponovno vzpostavi pretrgane komunikacije. Prizadetim so poslali pomoč v hrani in obleki. Neurje je zlasti prizadelo severovzhodno obalo Bengalskega zaliva, kjer leži pristanišče čitagong. Kaže, da je ciklon najbolj razdejal primorsko letovišče Kox Bazaar. Po prvih vesteh je ostalo brez strehe okrog 100.000 ljudi. Neurje je napravilo veliko škode tudi v kmetijstvu in živinoreji. Škode še niso ocenili. Potem ko se je vihar polegel, so letališče v Citagongu spet odprli za redni promet. V drugih krajih prizadetega področja pa se življenje še vedno ni normaliziralo. V večjih krajih je zlasti čutiti pomanjkanje vode. Sožalje predsednilcu Goulartu BEOGRAD, 31. maja (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal pred sedniku Združenih držav Brazilije Joau Goulartu tole brzojavko: »Prosim Vašo Ekselenco, da sprejme izraze mojega globokega sožalja ob nenadni smrti veleposlanika Ribeira Cou. ta, vidnega diplomata in uglednega književnika, ki je veliko let z uspehom zastopal Brazilijo v Jugoslaviji in čigar plodno sodelovanje je prispevalo k okrepitvi prijateljskih odnošajev med našima državama.« Pozdravljamo predlog finskega predsednika Redna tiskovna konferenca Draga Kunca BEOGRAD, 31. maja (od našega dopisnika). — Obisk predsednika Sukarna, zanimanje za podrobnosti nedavno podpisanega sporazuma med SFRJ in DR Nemčijo, jugoslovansko-grška »kontrover-za«, to so bila vprašanja, katera so novinarji tokrat zastavili predstavniku DSIP Dragu Kuncu. Predsednika Sukarna pričakujemo v Beogradu okrog 10. junija. Lahko pa pride tudi dan ali dva pozneje, je dejal Drago Kunc. Toda glede na prijateljstvo in konstruktivno sodelovanje Indonezije in Jugoslavije na bilateralnem in mednarodnem področju ter glede na sličnost njunih gledišč o mnogih sodobnih problemih je po mnenju predstavnika DSIP nedavno obrekovanje predsednika KP Indonezije, ki se nanaša na jugoslovansko zunanjo politiko in ZKJ v očitnem neskladju z značajem prej omenjenih meddržavnih odnosov. To obrekovanje je nadaljevanje napadov KP Indonezije na SFRJ, ki so postali že stalna praksa ter slonijo na dogmatskih, škodljivih in destruktivnih pozicijah. Tuje novinarje je zanimalo, če je DSIP spoznal po pojasnilih, ki jih je dalo grško zunanje ministrstvo, da ni imelo prav, ko je sodilo, da se obtožbe nanašajo na Jugoslavijo. Drago Kunc je odgovoril: »Nekatere izjave, ki so bile dane med de Gaullo-vim obiskom, so bile dvoumne, komentarji nekaterih listov pa so bili naperjeni proti Jugoslaviji. Toda sprejeli smo uradno pojasnilo, da med bivanjem predsednika de Gaulla v Grčiji ni bilo v nobeni izjavi odgovornih ljudi aluzij, ki bi se nanašale na Jugoslavijo. — Ali je s tem, kolikor gre za Jugoslavijo, kontro-verzija končana? — Da. — Ali ste z odgovorom zadovoljni? — Sprejeli smo ga na znanje. V zvezi z jugoslovansko oceno izjave Williama Ty-lerja in Georgea Allena v ameriškem kongresu je Kunc poudaril, da je Jugoslavija že od vsega začetka opozarjala na to, da sklep o ukinitvi klavzule o največjih ugodnostih škoduje odnosom med ZDA in Jugoslavijo. Ker so omenjene izjave dali v prid reviziji lanskoletnega sklepa, jih DSIP ocenjuje kot pozitivne. Zelo pozitivno je ocenil tudi predlog premiera Kek-konena o dezatomizaciji nordijskih držav, ker bi uveljavitev tega predloga povgčala upanje za začetek razorožitvenega procesa in utrjevanje miru. Skupni sovjetsko-britan-ski poziv laoškim voditeljem o prekinitvi sovražnosti, bi po mnenju predstavnika DSIP moral naleteti na razumevanje mednarodne javnosti in na pozitiven odgovor prizadetih laoških političnih sil. Rezultati konference v Adis Abebi so izredno važni. Ustanovna listina in resolucije, ki so jih sprejeli šefi neodvisnih afriških držav pomenijo velik korak k uresničitvi teženj afriških držav po enotnosti in likvidaciji kolonializma. Afrika ba v prihodnje imela nedvomno vse večjo vlogo pri reševanju svetovnih problemov, v korist miru in napredka. V. HREŠČAK Našli so podmornico »Thresher« NORFOLK (Virginia), 31. maja (AP). Ameriška mornarica je sinoči objavila, da so naposled našli ameriško atomsko podmornico »Thresher«, ki se je s 129 člani posadke potopila 10. aprila na odprtem Atlantiku, okrog 220 milj od Bostona. Komandant ameriškega podmor-niškega ladjevja na Atlantiku viceadmirail Elton Grenfell je izjavil, da so dokončno izgubo potopljene podmornice potrdili fotografski posnetki. Justami sporazum med ZBA in Britanijo LONDON, 31/ maja (Tanjug). ZDA m Velika Britanija so sklenile nov monetarni sporazum, tako imenovani »swap aranžma« za znesek v višini 500 milijonov dolarjev, da bi obvarovale stabilnost dolarja in funta pred morebitnimi pretresljaji na monetarnem tržišču. V primeru, da bi padla vrednost dolarja ali funta na svetovnem monetarnem tržišču, bi si lahko ZDA in Velika Britanija na podlagi tega sporazuma izposodile valuto druge podpisnice pogodbe v znesku do 500 milijonov dolarjev in jo uporabila za nakup svoje valute, tako da bi vzpostavile omajano ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem po tej valuti na mednarodnem monetarnem tržišču. Sporazum med vladama ZDA in Velike Britanije kaže, da se nameravata zavarovati pred pretresi na borzah, ki so v zadnjem času pogosti. ZDA so tudi s Francijo, Italijo, Z. R. Nemčijo, Avstrijo in švedsko sklenile podobne sporazume v skupni vrednosti 1,55 milijarde dolarjev. Naša pomoč Indoneziji za razvoj motorne industrije Sodeluje TAM, Crvena zastavo in reški Torpedo MARIBOR. 31. maja. — Indonezijski minister b/:-zične industrije in rudarstva Hairul Saleh in jugoslovanski veleposlanik v Indoneziji Aleš Bebler sta te dni podpisala v Džakarti v imenu svojih vlad osnovni sporazum o tehničnem sodelovanju indonezijskih in jugoslovanskih podjetij pri razvoju industrije transportnih vozil in motorjev v Indoneziji. Sodelovanje bo obsegalo jugoslovansko tehniško pomoč pri proizvodnji vozil in motorjev, kakor tudi pri usposabljanju kadrov. To pomoč bodo nudila jugoslovanska podjetja TAM v Mariboru, »Crvena zastava« v Kragujevcu in »Torpedo« na Reki. Osnovni sporazum določa med drugim, da se bo sodelovanje razširilo tudi na bodoče dobave investicijske opreme vozil in motorjev Podjetje TAM bo pomagalo pri postavitvi tovarne za srednje težke tovorne avtomobile, kjer bodo v začetku montirali vozila iz uvoženih delov in postopno osvajali celotno proizvodnjo. Mariborsko podjetje bo pri svojem vozilu izvedlo tudi nekatere spremembe glede na drugačne pogoje uporabe vozila v vlažr.em podnebju. Zaradi konkretnega dogovora v okviru sklenjenega sporazuma je direktor podjetja TAM inž. Stojan Perhavec že prispel v Džakarto, kjer se mudi tudi predstavnik Jugobanke. Podobno pomoč bo nudilo podjetje »Crvena zastava« za razvoj indonezijske proizvodnje lahkega to-tovornega avtomobila, podjetje »Torpedo« na Reki pa za razvoj proizvodnje motorjev. S. Industrijsko sodelovanje s podjetji Sovjetske zveze V Moskvo odpotovala delegacija strokovnjakov BEOGRAD, 31. maja (Tanjug). Danes je odpotovala s posebnim letalom JAT v Moskvo delDgacija jugoslovanskih industrijskih strokovnjakov, ki jo vodi podsekretar ZIS za industrijo Vinko Hafner. Jugoslovanski industrijski strokovnjaki bodo ostali v Sovjetski zvezi približno mesec dni. da. bi se seznanili z možnostmi in interesi sovjetskih podjetij za kooperacijo v industrijski proizvodnji z jugoslovanskimi tovarnami. Obiskali bodo več tovarn in imeli s sovjetskimi predstavniki razgovore o sodelovanju v industrijski proizvodnji med podjetji obeh dežel na dolgoročni osnovi. Zadnje dni marca in v začetku aprila se je mudila v Jugoslaviji delegacija sovjetskih industrijskih strokovnjakov, ki so imeli s predstavniki naše industrije v okviru mešanih delovnih skupin razgovore o specializaciji prek delitve dela, razgovore o sodelovanju, o skupni proizvodnji in o tehničnem sodelovanju v strojni industriji med sovjetskimi in jugoslovanskimi tovarnami. Sovjetski industrijski strokovnjaki so obiskali 43 naših strojnih tovarn in posamezne znanstveno-ra-ziskovalne ustanove ter projektantske organizacije. Proučili so pogoje in zanimanje za proizvodnjo in znanstveno-tehnično sodelovanje v strojni industriji med podjetji obeh dežel. Ob tej priložnosti so se sovjetski in jugoslovanski strokovnjaki strinjali v mnenju. da so dane realne možnosti za specializacijo in skupno proizvodnjo orodnih strojev, opreme za energetske naprave in elektroindu- strijo, nadalje za industrijo avtomobilov, traktorjev, kmetijskih in tekstilnih strojev ter opreme za rudarstvo, gradbeništvo, kemično, živilsko in cementno industrijo, za industrijo nafte in za ladjedelništvo. Bivanje delegacije sovjetskih strokovnjakov v Jugoslaviji in njihovi razgovori z našimi strokovnjaki in gospodarskimi voditelji so bili začetek dela za vzpostavitev proizvodnega sodelovanja med industrijskimi podjetji ZSSR in Jugoslavijo. Odhod jugoslovanskih industrijskih strokovnjakov je nadaljevanje začetega dela. V Sovjetski zvezi se bodo naši strokovnjaki seznanili z interesi in možnostmi sovjetskih podjetij za skupno proizvodnjo v strojni industriji. Zahodni odgovor Hruščovu MOSKVA, 31. maja (Reuter). Sovjetskemu zunanjemu ministrstvu so danes dostavili • poslanici predsednika Kennedyja in premiera Mac-millana sovjetskemu ministrskemu predsedniku Hruščovu. Poslanici se nanašata na prepoved atomskih poskusov in sta odgovor na nedavno pismo, ki ga je ameriškemu predsedniku in britanskemu premiera poslal sovjetski premier Hraščov. Patet Lao obstreljeval nevtraliste v Lat Huangu ZSSR podprla Poljsko glede mednarodne komisije VIENTIAN, 31. maja (AP). Vlada laoškega premiera Suvana Furne je danes objavila, da so sile Patet Laa davi s topništvom obstr;ljevale položaje nevtralističnih čet pri Lat Huangu in Ba Lathamu. Kraja ležita kakih 15 km jugovzhodno od Doline vrčev. Kratko sporočilo pravi, da so sile Patet Laa streljale iz Ban Nanuna in Fon Savana. Iz Moskve javlja TASS, da je sovjetsko zunanje ministrstvo sestavilo osnutek skupne poslanice predsednikov ženevske konference predsedniku mednarodne komisije za nadzorstvo nad premirjem v Laosu. V predloženi poslanici je rečeno, da so predsednik komisije in njeni člani dolžni, da se dosledno ravnajo po ženevskih sporazumih iz leta 1962, ki določajo vlogo in funkcije komisije. V poslanici je nadalje povedano, da je vodja poljske delegacije v kontrolni komisiji Marek Te poročal o kršitvah sporazuma, ki jih je zagrešila komisija v Laosu. Kakor je navedeno v predlagani poslanici, je komisija prekršila glavna načela s tem, da skušata predstavnika Indije in Kanade v Laosu odločati o najvažnejših vprašanjih s prosto večino, ne meneč se za mnenje tretjega člana komisije. Kljub nasprotovanju poljskega predstavnika sta oba člana mednarodne nadzorstvene komisije osnovala v Dolini vrčev tako imenovano stalno skupino in s tem prekršila enega izmed členov protokola, ki določa, da je za takšno akcijo potrebno soglasje koalicijske laoške vlade. Predlog poslanice sovjetskega zunanjega ministrstva so izročili pred tremi dnevi britanskemu veleposlaniku v Moskvi. V predlagani poslanici je na koncu rečeno, da predsednika ženevske konference upata, da bodo mednarodna nadzorstvena komisija in vsi njeni člani delovali v skladu z načelom soglasja in sporazumnega sodelovanja, kakor določajo ženevski sporazumi. Nadaljevanje na zadnji strani »Teden protestov« poteka v znamenju incidentov Argentinski delavci protestirajo p.roti draginji BUENOS AIRES, 31. maja (AFP-Reut sr). Včerajšnji dan. četrti v »-tednu protestov«, ki ga je organizirala argentinska Generalna konfederacija dela' (CGT), je minil v znamenju incidentov, v katerih so bili ranjeni trije delavci, več pa so jih aretirali. »Teden protestov« so organizirali zaradi nezadovoljstva delavcev z vladno gospodarsko politiko, ki je povzročila draginjo. Največja akcija v »tednu protestov« je 24-uma splošna stavka, ki jo je za danes napovedala CGT. Pričakujejo, da se bodo delavci množično udeležili stavke, tako da bo popolnoma ohromila gospodarsko življenje države. Pozno sinoči so sklep argentinskih sindikatov o stavki podprli tudi delavci v vseh privatnih in državnih prometnih podjetjih. Oblasti so storile posebne ukrepe. V pripravljenosti so vsa policija in vojaški oddelki. Policija je včeraj razgnala 30.000 metalurških delavcev, ki so mirno demonstrirali v južnih predmestjih Buenos Airesa. Uporabila je bombe s solzilnim plinom in gasilske cevi. Tudi v središču Buenos Airesa so bile delavske demonstracije, ki jih je policija razgnala. Drugod je prav tako prišlo do incidentov. V Cordobi. 700 kilometrov zahodno od Bue- Nadaljevanje na zadnji strani ......................................................................................................................................................................... mm Aden: RASISTIČNA MRZLICA — Rasistična nestrpnost je zajela velik del ZDA.’ Črnci, ki v Alabami niso dosegli spoštovanja pravic, ki jim jih zagotavlja ustava, so začeli protestne demonstracije tudi po drugih, doslej »mirnih« državah ZDA. Na sliki: aretacija dveh črncev v Philadelphiji. Foto: AP Alžlr: DR. JOŽA VILFAN MED VOLIVCI — Včeraj popoldne je bilo v dvorani kina Center v Kranju zborovanje gorenjskih volivcev. Na zborovanju je govoril dr. Joža Vilfan, podpredsednik republiškega izvršnega sveta in kandidat za poslanca v organizacijsko političnem zboru zvezne skupščine. Med drugim je poudaril našo skupno odgovornost za izvajanje ustave, n 2 samo zaradi čim-hitrejšega notranjega družbeno ekonomskega razvoja, marveč tudi spričo vpliva na sodobne tokove v svetu. Foto: Svabič DEMONSTRACIJE Adenska policija je s solzil-nimi bombami razgnala demonstracije arabskega prebivalstva, ki je zahtevalo neodvisnost tega britanskega protektorata. Aretirali so 35 oseb. Med demonstracijami je nekaj sto mladincev vdrlo v središče Adena. Nosili so transparente z gesli, da zahtevajo priključitev adenslcega protektorata Jemenu. V Adenu so že več mesecev vse demonstracije prepovedane, toda gibanje za neodvisnost se navzlic vsemu stalno krepi. TURIZEM V Bolgariji so reorganizirali turizem ter so namesto dosedanjega centraliziranega podjetja »Balkan-iurist«, ki se je ukvarjalo z vso turistično dejavnostjo, organizirali tri podjetja. Prvo bo skrbelo za tuje turiste v Bolgariji, drugo se bo ukvarjalo z domačim turizmom, tretje pa bo imelo pod svojo upravo vse hotele in restavracije ter druge turistične objekte v državi. Pri bolgarski vladi pa so organizirali glavno upravo za turizem. STAVKA Uslužbenci alžirskih privatnih bank so začeli stavkati v znamenje protesta proti diskriminatorskim ukrepom, ki jih proti njim uvajajo nekateri evropski lastniki in direktorji bank. Sindikat uslužbencev alžirskih privatnih bank je objavil sporočilo, v katerem je rečeno, da je potrebno sprejeti ustrezne ukrepe, ker »ne moremo več dovoliti, da bi kapitalisti in včerajšnji kolonialisti odločali o našem gospodarstvuK. 2. stran ★ DELO notranja politika in gospodarstvo Sobota. 1. junija 1963 Komentar ECfe so zastoji v izvozu? Po po:!atkih Narodne banke je znašala vrednost izvoza v prvi polovici maja v Sloveniji milijardo 49 milijonov din. Omenjena številka kaže. da je dinamika izvoza v tem času v primerjavi s prejšnjimi tremi meseci nekoiiko popustila. Očitno so zmanjšano dinamiko povzročili med drugim razni sezonski vplivi, ki so jih mnoga podjetja že predvidevala. Zaradi prvomajskih praznikov je bila verjetno poleg tega večja dinamika premaknjena v drugo polovico meseca, tako da lahko pričakujemo tudi za manj ugodne rezultate. Republiška in okrajne gospodarske zbornice seveda zelo budno spremljajo problematiko izvoza in se trudijo, da bi gospodarskim organizacijam nudile ustrezno pomoč pri premagovanju raznih težav. Dokaj zanimivo sliko nudi -n. pr. analiza glede na to, kako so posamezna podjetja v prvih 4 mesecih izpolnila svoje izvozne obveznosti. Ugotovimo lahko, da so najmanj izvozila podjetja, ki imajo majhne izvozne obveznosti. Tako je 72 podjetij, katerih skupna izvozna obveznost za letos znaša nekaj manj kot 9 milijonov dolarjev, izpolnilo v prvih 4 mesecih komaj nekaj nad To svoje obveznosti. Da gre res za razmeroma majhen izipz, kaže ugotovitev, da predstavlja omenjena obveznost le celotnih izvoznih obveznosti v republiki. Njim sledi 37 podjetij s celotno obveznostjo nekaj nad 8 milijonov dolarjev. ki so izpolnila v prvih 4 mesecih IT« celotne obveznosti. Interesantna je tudi ugotovitev, da je precej takih •majhnih podjetij, ki imajo težave pri izvozu enostavno zato, ker ne morejo najti izvoznika. Tak problem se je pojavil pri nekaterih podjetjih kovinske stroke (n. pr. na področju avtomontaže in podobno), kjer gre očitno za manjše izvozne posle, za katere velika izvozna podjetja ne kažejo zanimanja. Toda tudi takim podjetjem bo treba omogočiti izvoz in zanje najti primerne izvoznike. Najsolidnejše očitno izpolnjujejo tudi po dinamiki svoje izvozne obveznosti več;a podjetja. Tako je 21"-'« svojih izvoznih obveznosti izpolnilo v prvih 4 mesecih 54 podjetij, ki nameravajo letos izvoziti za blizu 35 milijonov dolarjev, povprečno 29»/„ obveznosti je izpolnilo 47 podietii. ki nameravajo izvoziti za 38 milijonov dolarjev in 38“« obveznosti je izpolnilo 31 podjetij, ki nameravajo izvoziti za 22 milijonov dolarjev. Celotna obveznost omenjenih podjetij znaša približno 75"« vseh izvoznih obveznosti v republiki. Precejšnje je tudi število podjetij, ki so v 4 mesecih izpolnila 50",« ali več celotne obveznosti, vendar gre pri tem spet očitno predvsem za manjša podjetja z majhnimi obveznostmi, ki znašajo skupaj le okrog 12«j„ celotnih izvoznih obveznosti v republiki. S tem seveda še ni rečeno, da so vse te obveznosti tudi realne oziroma, da niso prenizke. F celoti pa so, kakor je znano, gospodarske organizacije v Sloveniji v 4 mesecih izpolnile 29«/, svojih obveznosti oz. 33•/» letnega izvoznega plana. Seveda imamo tudi primere. ko zaostajajo podjetja z večjimi obveznostmi. Toda pri tem gre največkrat za izvozne posle, katerih realizacija je časovno pogojena z raznimi objektivnimi okoliščinami. Republiška in okrajne gospodarske zbornice v kratkem spet pripravljajo posvetovanja s podjetij o izvozu. Na ta način bodo obdelale večje število podjetij, v katerih so se pojavili kakršnikoli problemi pri izvozu. Prepričani smo, da bo tudi omenjena akcija, prav tako kakor prejšnje, pripomogla k novim uspehom naše zunanje trgovine. A. JAVORNIK Nesreča »Goranke« v japonskih vodah TOKIO, 31. maja. — Asso-I ciaied Press poroča, da sta I včeraj v japonskih vodah pri-I bližno 13 milj od Irako—Za -| ki, luke v srednji Japonski, j trčili jugoslovanska tovorna ! ladja »Goranka« in neka majhna japonska ladja. Ob nesreči ni bil nihče poškodovan in »Goranka« je kljub gosti megli nemoteno nadaljevala plovbo. Po vesteh japonske pomorske agencije je bila približno 300-tonska japonska ladja »šaneji Mara« precej poškodovana, vendar pa je že priplula v luko Nagoja. Na G900-tonski ladji »Goranka« bodo ugotovili škodo šele jutri, ko bo ladja priplula v luko Jokohame. Associated Press poroča, da se je pripetilo v tem delu japonskega morja v gosti megli danes več nesreč, v katerih je bilo poškodovanih osem ladij. »Vprašanja naših dni« 10 Med gradivom, ki so ga »Vprašanja naših dni« zbrala v svoji 10. številki, terjajo trije prispevki posebno pozornost: sociolo- ška utemeljitev politehnične izobrazbe kadrov v produkciji in družbenih službah kot osnovnem elementu za likvidacijo razredne osnove nasprotja med umskim in fizičnim delom, obravnava perečih samoupravnih in delitvenih problemov v zdravstvu ter prikaz in presoja agrarnega vprašanja v Italiji. Po področjih in osnovni problematiki so v časniku zbrane temeljne misli ter obeleženi odnosi v mednarodnem delavskem gibanju, kakor so bili obravnavani na zadnjem plenumu CK ZKJ, potem pa še nekaj kritičnih razmislekov o znanstveni obdelavi naše novejše zgodovine. Za polovico večji izvoz iz Vojvodine NOVI SAD, 31. maja (Tanjug). V Izvršnem svetu Vojvodine ugodno ocenjujejo letošnje rezultate izvoza kmetijskih pridelkov, hkrati pa opozarjajo tudi na rezerve, ki jih še niso izkoristili. Izvoz poljskih pridelkov iz Vojvodine je bil v prvem četrtletju za 54 odst. večji od lanskega. Ta kmetijska panoga je v prvem četrtletju izpolnila že 28 odst. letnega plana izvoza. Na tako velik izvoz je najbolj vplivala dobra prodaja bačkega hmelja na tujem trgu, kakor tudi za 67 odst. večji izvoz koruze. Znatni uspehi so bili doseženi tudi pri izvozu semena raznih poljskih kultur, za katerega smo dobili kakih 140 milijonov deviznih din. mm. m ALP-HOTEL V BOVCU ODPRT - Danes bodo v Bovcu odprli velik in sodobno uiejen hotel. V njem je 120 ležišč; ima veliko restavracijo in bar. Foto: Lado Čerin Pisma bralcev Zavod,,Angela Ocepek" v Mostah bo odprt jeseni V njem bo prostora za okrog 200 otrok LJUBLJANA. 31. maja. — Jutri potečejo štiri leta, odkar ie umrla naša znana revolucionarka, borka za boljše življenje delovnih ljudi in prva predsednica Zveze ženskih društev Slovenije, Angela Ocepek. Ob njeni prerani smrti je bil ustanovljen poseben sklad za gradnjo oti'oške ustanov? z njenim imenom. Za gradnjo nove ustanove so določili Moste, saj je pokojna Angela Ocepek bila dolga leta delavka v moščanski tovarni »Saturnus«. Sedaj se gradnja novega vzgojnovarstvenega zavoda »Angela Ocepek« v Zvezni ulici v Mostah bliža koncu, tako da bo ob začetku j novega šolskega leta že odprl vrata mladeži. O potrebi nove otroške ustanove ni treba posebej govoriti, saj lahko razberemo položaj že kar iz nekaj skopih podatkov: V občini Ljubljana - Moste - Polje je 51 odstotkov družin, kjer sta zaposlena oba roditelja. Razen industrializacije je za to občino značilna velika dinamika stanovanjske izgradnje, saj se je n. pr. letošnjega maja samo v Jaršah naselilo v nova stanovanja 320 družin, tu pa je samo ena varstvena u-stanova. Letos so začeli graditi novih 350 družinskih stanovanj na Selu. Nagla stanovanjska izgradnja, priseljevanje novih ljudi, naraščanje novih družin povzročajo pomanjkanje šolskega prostora in vsi znaki so, da bodo prihodnje šolsko leto krepko zajadrali v tretjo izmeno. Zato bo novi vzgojno-varstveni zavod »Angela Ocepek« s kapaciteto 200 otrok poklican, da poskrbi za dnevno in občasno varstvo šolarjev. Zaradi pomanjkanja prostora se doslej po šolah ni razvilo vzgojnovarstveno delo s šolarji, kjer pa se je, je bilo preveč nadaljevanje šole. V okviru nove otroške ustanove pa bodo tudi prostori za celo lestvico otroških dejavnosti, od raznih delavnic, klubskih prostorov do prostorov za razne prireditve. Razen tega bo lep čas vsak dan prosta tudi jedilnica, tako da se bo pri svobodnih dejavnostih lahko dnevno zvrstilo več kot sto otrok. Ustanova bo imela tudi veliko, moderno kuhinjo, ki bo pripravila dnevno 500 in več kosil in bo s toplo hrano preskrbovala tudi druge moščanske varstvene ustanove. Pomemben sestavni del tega novega vzgojnovarstvenega zavoda bo otroško igrišče. Prostrano in sodobno opremljeno kakor bo, bo dajalo nešteto možnosti za delo, igro in zabavo otrok. Na površini 16.000 kv. metrov ne bo ni-kakšnih tabujev, vse bo za otroke in zaradi njih, za njihovo rekreacijo. Razumljivo, da je za delo takega vzgojnovarstvenega zavoda treba temeljito pripraviti koncept dela, izvesti številne organizacijske priprave, da ne bo težav. Nova otroška ustanova v Mostah je pravzaprav v srcu industrijskih podjetij. Kadri pa, ki bodo delali v novem zavodu, bodo imeli odgovorno delo, pri katerem bo potrebna tudi pomoč zunanjih sodelavcev, če bodo hoteli realizirati široko zastavljeni program vzgoje in varstva otrok ter mladina. Kadrom v službi mlade generacije pa bo potrebna tudi polna pomoč socialne službe ter občinskega centra za socialno delo. MARIJA ROBEK Nagel gospodarski vzpon Z zadnje seje okrajnega ljudskega odbora Maribor SLATINA RADENCI, 31. maja — Ob zaključku mandatnega obdobja sta se danes sestala v Radencih oba zbora OLO Maribor, ki sta v slavnostnem vzdušju med drugim pregledala tudi opravljeno delo v minulih letih. Nagel gospodarski vzpon v tem obdobju, ki ga karakte- Kobaltovo bombo izdeluje »El« v Nišu NIŠ, 31. maja (Tanjug). V tovarni za proizvodnjo elektronskih medicinskih naprav, rentgenskih aparatov in rentgenskih cevi, ki posluje, kot samostojen obrat Elektronske industrije v Nišu, so končali vse priprave za proizvodnjo kardiografskih naprav za preiskave srca in prve naše ko-baltove bombe, ki so jo strokovnjaki nazvali kobaltron. Priprave za proizvodnjo ko-baltove bombe so se začele že v začetku letošnjega leta. Dva kooperanta Elektronske industrije, tovarna mostov »Crveni krst« v Nišu in inštitut »Boris Kidrič« sta začela izdelovati naprave za gama žarke. V Elektronski industriji pričakujejo, da bo prva ko-baltova bomba, ki jo bodo postavili v cetinjski bolnišnici, izdelana sredi septembra. Ob koncu letošnjega leta se bo začela proizvodnja prve serije 10 takšnih bomb. Proizvodnja prve serije 100 kardiografov bo tudi zaključena v septembru. Ta prva domača naprava za preiskave srca bo imela obliko srednjega magnetofona in bo povsem avtomatizirana. Veljala bo poldrugi milijon. Prihodnje leto bo Elektronska industrija izdelala 200 kardiografov, po katerih je povpraševanje na domačem in tujem trgu zelo veliko. V Jugoslaviji imamo zdaj kakih 400 kardiografov, uvoženih iz tujine. Naša zdravstvena služba pa jih potrebuje najmanj 3500. rizira vrsta obsežnih gospodarskih in splošnih družbenih pridobitev, je v dobršni meri tudi rezultat prizadevanj odbornikov OLO Maribor — je dejal med drugim njegov predsednik Marko Kržišnik. Tako se je zahvalil odbornikom obeh zborov za njihovo uspešno opravljeno poslanstvo. Med dosežke velja vsekakor pripisati družbene sklade, ki imajo zlasti pomembno vlogo v rapidnem razvoju gospodarstva, zlasti kmetijstva. Razumljivo je torej, da je bil dobršen del skupne seje obeh zborov posvečen prav temu čimtelju. Da gre za pomembno financiranje, zgovorno dokazujejo podatki o razporeditvi sredstev v preteklem letu. Tako so porabili za razvoj raznih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti v bivšem okrajnem ljudskem odboru Maribor več kot milijardo dinarjev, v bivšem okrajnem ljudskem odboru Murska Sobota pa blizu 67 milijonov dinarjev. B. B. Pionirji na plovbi ,Brats1va in enotnosti' REKA, 31. maja (Tanjug). Na Reko je prispelo iz raznih krajev dežele 30 pionirjev na plovbo »Bratstva in enotnosti«, ki jo je organiziralo po Jadranskem morju uredništvo jugoslovanskega mladinskega tednika »Male novine«. Pionirji, učenci šestega, sedmega in osmega razreda osnovnih šol, bodo potovali z ladjo »Diana« po poteh najvažnejših dogodkov iz obdobja nastajanja jugoslovanske vojne mornarice in se seznanili z bojem za osvoboditev ljudstva Hrvat-skega Primorja, Dalmacije in črnogorskega Primorja. Še o odgovornosti avtobusnih šoferjev Tovariš urednik, »Velika odgovornost avtobusnih šoferjev« je naslov priporočila komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu, ki je bilo objavljeno v Delu 22. maja letos. Ker sem šofer in vozim avtobus, me je priporočilo zelo razveselilo; vendar ‘pa bi raci zapisal še nekaj misli o tem, kje so poglavitni vzroki, da vozniki avtobusov delajo prekrške in povzročajo nesreče. Komisije, kontrole in Ljudska milica, ki skrbijo za varno vožnjo, namreč nekaj stvari ne vidijo, kar jih ne morejo videti. Vzemimo primer! Voznik je odpeljal ob 5. uri zjutraj iz Maribora in pripeljal v Celje z desetminutno zamudo. Zamudo je treba nadoknaditi po cesti od Celja do Ljubljane; tu se da voziti po devetdeset, sto in še več kilometrov, če le motor zmore. Ker cesta od Maribora do Celja ne u-streza sodobnemu prometu, voznik mora biti previden — ko pa pripelje na lepo, široko cesto, pritisne na plin. Nadoknaditi zamudo pa je največja priložnost za karambol. Prav zamuda je prinesla »raketno« vožnjo, kar je že prekršek, ko pa pride vozilo v bližini drugega vozila, ki vozi pred njim, šofer avtobusa že gleda, da ga bo prehitel, in če vidi, da vozi nasproti neko drugo vozilo hitrost še pospeši. Avtobusova hitrost, teža in nagibnost pa vozilo lahko zanesejo nekaj metrov delj, kot je voznik predvideval — in karambol je tu (primer v Domžalah). 'Promet naj bo hiter, a tudi varen. Avtobus, ki je težji od 4 ton, ne bi smel nikoli voziti čez 70 kilometrov na uro — in po tem pravilu bi morala podjetja urediti vozne rede. Ce bi voznik vozil povprečno 45 km na uro in bi bili vozni redi v tem smislu urejeni, bi lahko vozil pravilno in točno po voznem redu, a to le po cestah, ki so brezhibne. Za ceste pa, ki povezujejo vasi, je pa povprečje 45 km na uro celo veliko preveč; taka je na primer cesta Smlednik—Pirniče —Tacen—Gameljne—Ljubljana; drugih težav na tej in podobnih cestah raje ne omenjam. Druga težava, ki jo prometni organi ne morejo videti, je tako imenovana menjava šoferjev. To delajo vsa podjetja zaradi zaslužkov šoferjev. Toda šofer, ki pride na novo cesto in ceste ne pozna, prav lahko naredi usodno napako: mi- sli, da je še na trdnem, pa je že v jarku. Vsak voznik bi moral torej cesto, po kateri vozi, dobro poznati, poznati bi moral vse njene dobre in slabe strani. Nadalje menim, da naj bodo kazni stroge, a pravične. Pri nesreči je treba vedno upoštevati objektivne razloge. Tako ne more biti kaznovan voznik, ki je prevrnil vozilo, ker se mu je zlomila os ali počila guma oziroma se mu je zgodilo kaj podobnega. Hiter in varen si lahko le, če si popolnoma sam. sicer pa je treba misliti in upoštevati tudi vse druge, ki so na cesti, če bi bilo med vozniki več discipline, bi se položaj na cestah kmalu popravil. KAREL PERC, šofer »Rašice«, Gameljne Če ni mehanika Tovariš urednik, te dni sem se vozil po gornji dolini Krke. Imel pa sem smolo: počila mi je guma. Ko sem iskal mehanika, da bi gumo zakrpal, ga seveda nisem našel. Ljudje pa so v teh krajih ustrežljivi, in zato sem v večji vasi povprašal. kdo bi mi lahko pomagal. Si'etovali so mi. naj se obrnem na kovača. Kovač mi je res takoj ustregel, solidno in poceni je opravil delo. Pri tem sem premišljal. kako bi se v takem položaju znašel kak tuji turist. Vsekakor je tudi gornja dolina Krke postala že tako privlačno turistično območje, da bi ondotni lokalni organi morali čimprej poskrbeti za kako mehanično delavnico. Tudi sicer bi tem krajem živahnejši razvoj obrti prišel kar prav. TONE MIHELJ, Ljubljana Slaba organizacija ali kaj? Tovariš urednik, na letošnjem šahovskem prvenstvu ljubljanskega okraja so v skupini starejših pionirjev z veliko premočjo osvojili prvo mesto igralci osnovne šole Lipnica. Druga je bila ekipa iz Domžal, ki se je prav tako plasirala za republiško prven- stvo. Okrajni prvaki so jo premagali in osvojili okrajni pokal s točko in pol naskoka. Lahko si predstavljate njihovo razočaranje, ko so dva tedna kasneje po radiu zvedeli, da je ekipa Domžal osvojila na republiškem prvenstvu prvo mesto; osnovne šole Lipnica namreč nihče ni pravočasno obvestil, ne kdaj ne kje bo republiško prvenstvo. Kdo bo to krivico popravil? Ekipa je vse leto trdo delala, si z velikimi uspehi priborila vstop na zaključno tekmovanje, kjer bi verjetno žela ponoven uspeh, nato pa se je zaradi administrativnih napak vse podrlo. Omenim naj še. da gorenjskega sindikalnega prvaka, to je ekipo občinskega sindikalnega sveta Radovljica, ni nihče obvestil, kdaj se bo začelo slovensko prvenstvo v Velenju; zato je ekipa odpotovala v Velenje dva dni prezgodaj. Tudi o tem, kdaj bo republiški finale za pokal maršala Tita, vsi udeleženci niso bili obveščeni. Dalje ni nihče organiziral okrajnega prvenstva pionirjev in pionirk za Gorenjsko: tako so bili oškodovani šahisti Jesenic, Koroške Bele, Kranja itd., ki na republiškem prvenstvu niso nastopili VILKO NOVAK Radovljica, Poljska pot 1 Kje je vendar tisti? Tovariš urednik, kot šofer potniškega avtobusa vozim večkrat po cesti Videm ob Ščavnici—čalcova—Radenci. Na odseku čakova— Videm ob Ščavnici stoji kakšnih 30 m od ceste že mesece in mesece mlatil-ni stroj, ki kar pod milim. nebom čaka na novo žetev. Vso zimo je i2 neznanih vzrokov stal na prostem; zato je močno zarjavel, skratka razpada. Potniki, ki se vsak dan tod vozijo na delo in z dela, se sprašujejo, kje je vendar tisti, ki bi ta kmetijski stroj spravil kamorkoli pod streho in ga tako rešil propada. JANEZ LETONJA, Ptuj, Novo naselje 20 Izidi volitev v občinah V današnji številki nadaljujemo z objavo izidov volitev v občinska skupščine v SR Sloveniji. Za vsako volilno enoto objavljamo najprej ime in priimek izvoljenega kandidata, nato število oddanih glasovnic in slednjič število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat. Kolikor je bilo v kaki volilni enoti kandidatov več, objavljamo v oklepaju tudi imena in priimke kandidatov, ki niso bili izvoljeni, ter število glasov, ki so jih dobili. Slovenj Gradec OBČINSKI ZBOR 1. Cvetko Ring 252 — 242, 2. Avgust Hribar 476 — 446, 3. Anica Meh 312 — 293, 4. Ivan Lekše 410 — 401, 5. Poldka Bezlaj 445 — 422, 6. Vera Jaš 273 — 264, 7. dr. Stanko Stoporko 259 — 255, 8. Alojz Marzel 254 — 169 (Alojz Tovšak 80), 9. Janko Lauko 342 — 339, 10. inž. Franc Razdevšek 581 — 572, 11. Franc Pečolar 341 — 290, 12. Jože Sauc 402 — 338, 13. Friderik Pečolar 474 — 277 (Stanko Hovnik 163), 14. Martin Potočnik 362 — 355, 15. Ivan Popič 246 — 225, 16. Jože Kotnik 281 — 267, 17. Viktor Hovnik 405 — 366, 18. Miha Laure 395 — 378, 19. Franc Gašper 273 — 249, 20. Ivan Sovine 315 — 294, 21. Angelca Vrbnjak 389 — 369, 22. Karl Pečko 421 — 357, 23. Vera Stopar 457 — 441, 24. Bojan Debelak 386 — 368, 25. Jože Andrejc 409 — 390. ’ ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI 1. Janez Gologranc 268 — 142 (Vinko Verčovnik 122), 2. Jože Krenker 392 — 335, 3. Franjo Ivančič 392 — 324, 4. Ivo Jurjec 396 — 383, 5. Mara Cerče 396 — 340, 6. Milica Roner 192 — 180, 7. Miha Sa-vinek 396 — 375, 8. Franja Aberšek 396 — 350, 9. Jože Cokan 286 — 269, 10. Alojz Podpečan 201 — 197, 11. Ivanka Vranjek 209 — 176, 12. Ivan Firšt 116 — 109, 13. Franc Hovnik 113 — 110, 14. inž. Peter Planinšec 336 — 336, 15. Maks Virtič 336 — 328, 16. Franc Cokan 331 — 225 (inž. Metod Sekirnik 94), 17. Pavel Gams 577 — 320 (Ivan Slatinek 126), 18. Stane Koprivnikar 656 — 533, 19. Milan Stumpfl 458 — 422, 20. dr. Drago Plešivčnik 206 — 204, 21. Zofija Kotnik 206 — 198, 22. dr. Marija Antauer 60 — 57, 23. Mladen Mrmo lja 139 — 117, 24. Mira Valtl 139 — 102, 25. Slavko Gros 134 — 134. Celje OBČINSKI ZBOR 1. Janez Kovačič 1055— 1031, 2. Ivan Cokan 829— 795, 3. Jožica Makarovič 396—380, 4. Peter Sprajc 1168—1148, 5. Vilma Štucin 627—587, 6. Nada ing. Jug 623—608, 7. Milena Štifter-Završnik 1086—1041, 8. Marko Fink 1076—1020, 9. Marjan Učakar 825—817, 10. Mirko Tajnšek 775—739, 11. Cveto Pelko 809—783, 12. Marjan Fajn 849—822, 13. Franc Rojšek 1143—1121, 14. Dagmar Šuster 566— 548, 15. Vera Turk 723— 681, 16. Franjo Krivec 615 —568, 17. Pavla Beltram 698—628, 18. Avgust Lavrenčič 628—587, 19. Franc Knafelc 530—489, 20. Marjan Ravnikar 747—708, 21. Jože Glavan 1123—1087, 22. Jure Krašovec 984—964, 23. Angela Radišek 335—325, 24. Slava Faletič 931—903, 25. Bernard Krivec 1130—1089, 26. Angela Habjan 1076— 942, 27. Alojz Mohorko 1261 —1190, 28. Anton Klinar 779—764, 29. Jože Gajšek 1241—1219, 30. Andrej Videc 408—391, 31. Ivan Popit 994—955, 32. Martin Novak 1102—1030, 33. Jože Jošt 673—577, 34. Franc Belak 820—775, 35. Hedvika Cizej 871—846, 36. Tine Lorger 941—539 (Krajc Rudi 384), 37. Jože Seničar 1218—1196, 38. Karel 2erovnik 893— 830, 39. Srečko Sluga 806 —778, 40. Avgust Golob 587 —547. ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI 1. Franc Rozman 583— 555, 2. Jože Kragelj 687— 671, 3. Anton Suhar 566— 557, 4. Drago inž. Ceh 531 —525, 5. Franc Grabar 528 —519, 6. Nuša Fležar 468— 449, 7. Viljem Korošec 573 —532, 8. Slava Podpečan 733—527, 9. Srečko Jamni-šek 645—587, 10. Zmago Herman 542—460, 11. Amalija Šeško 1026—994, 12. Anka Golob 684—682, 13. Vida Sivka 713—682, 14. Marjan Jovan 628—584, 15. Ladislav Zeme 707—694, 16. Simon Toma 530—516, 17. Drago inž. Žlajpah 489— 476, 18. Albert Praprotnik 335-—331, 19. Slavko Marinc 850—818, 20. Janko Buh 513—499, 21. Franc Vodopivec 805—748, 22. inž. Rudi Btrohmeier 201—190, 23. Jurij Klajnšek 701—656, 24. Stanislava Primc 578—544, 25. Adolf Lipnik 584—563, 26. Vinko Medvešček 491— 455, 27. inž. Milan Fišer 723—671, 28. Stefan Vipotnik 874—4512, 29. Danijel Škodnik 605—566, 30. Jože Sabjan 1735—1601, 31. Drago Spendl 312—307, 32. Ivan Grobelnik 458—440, 33. Ivan dr. Verdel 444— 435, 34. Franc dr. Fazarinc 363—348, 35. Julija Dvoršak 425—404, 36. Alojz Krivec 349—346, 37. Boris Strohsack 251—248, 38. Slavko Verdel 353—351, 39. Milan Pavlovič 471—463, 40. Majda Trogar 485—573. Gornja Radgona OBČINSKI ZBOR 1. Kristina Režonja 296 — 287, 2. Milan Safran 342 — 339, 3. Marija Ceh 382 — 325, 4. Jože Adam 477 — 465, 5. Janez Zemljič 555 — 542, 6. Urban Dobovšek 571 — 555, 7. Jože Sabotin 466 — 465, 8. Ivan Kovač 483 — 463, 9. Rudi Koler 476 — 466, 10. Janko Stranjšak 524 — 516, 11. Alojz Kampuš 495 — 315, 12. Marija Levar 407 — 384, 13. Ludvik Svetec 456 — 450, 14. Milan Koren 654 — 650, 15. Štefan Puhan 556 — 543, 16. Jakob Rihtarič 496 — 496, 17. Lojzka Kirič 554 — 519, 18. Matej Šalamun 435 — 434, 19. Jože Štelcl 456 — 442, 20. Janez Kraner 528 — 486, 21. Ivan Vuk 475 — 282, 22. Feliks Bolkovič 496 — 336, 23. Karel Klemenčič 496 — 265, 24. Janez Pintarič 535 — 377, 25. Franc Kajdič 518 — 404. ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI 1. Jolanka Kranjc 665 — 646, 2. Karel Cizi 665 — 635, 3. Alojz Fras 665 — 633, 4. Franc Zajšek 227 — 225, 5. Vladimir Skof 212 — 209, 6. Marija Ravnikar 241 — 234, 7. Jakob Kolbl 430 — 420, 8. Jože Pelc 430 — 418, 9. Albin Kuhar 242 — 241, 10. Anica Miholič 146 — 138, 11. Silva Peterka 146 — 143, 12. dr. Majda Toplak - Ostan 116 — 114, 13. Milica Paldauf 116 — 113, 14. Milan Klemenčič 205 — 202, 15. Stanko Ribič 205 — 199, 16. Vinko Grosman 205 — 202, 17. inž. Lojze Vogrin- čič 981 — 799, 18. Vinko Peternel 981 — 862, 19. Alenka Hedzet 981 — 7*8, 20. Tone Gorenčič 298 — 289, 21. Marjan Flandija 383 — 381, 22. Franc Lukač 595 — 519, 23. Olga Pelc 595 — 542, 24. Stanko Cernel 533 — 512, 25. Alojz Zupan 513 — 433 lllirska Bistrica OBČINSKI ZBOR 1. Albin Kuret 611—609, 2. Aiojz Stegu 629—625, 3. ing. ivan Kukovec 4*8— 44u, 4. Elza sibenia 44U— 410, 5. Antonija Skerlovaj 341—329, 6. jvuro Kresevic 542—198 (Franc Logar 165, Ladislav Primc 163), 7. Darjo Dujmovič 316—293, 8. Viktor Poklar 464—459, 9. Ivan Iskra 296—117 (Franc Kalčič 104, Jožef Iskra 71), 10. Kristjan Valenčič 369-—188 (Kristan Zidar 177), 11. Ivan Boštjančič 537—348 (Albin Potepanj, 12. Franc Peruzin 391 —261 (Jože Razpor 117), 13. Marjan Stopar 404— 191 (Alojz Grlj 130, Alojz Božič 78), 14. Branko Butinar 456—290 (Franc Božič 162), 15. Vera Butinar 377 —135 (Franc Fabjančič 125, Anton Križman 86), 16. Ivan Gustinčič 410—160 (Jože Butinar 126, Jakob Male 119), 17. Albin Jagodnik 379—94 (Franc Dekleva 93, Andrej Hrvatin 91, Alojz Gombač 80, 18. Janko Stadler 384—368, 19. Milena Primožič 323—245 (Vinko Kovačič 73), 20. Anton Šircelj 499—232 (Ivan Popit 193, Ludvik Kaluža 67), 21. Anton Skrij 356—331, 22. Marjan Mihel j 652— 400 (Rudolf Dolgan 235), 23. Franc Lazar 547—352 (Stane Ludvik 191). ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI 1. Ljubo Cvitanič 247— 234, 2. Anton Kobal 206— 195, 3. Marija Uljančič 171 —165, 4. Dušan Primc 171 —165, 5. Alojz Polak 219— 219, 6. Vitomir Dekleva 207 —190, 7. Marija Simčič 166 —151, 8. Valerija Mahne 142—136, 9. Anton Ponuda 253—241, 10. Stanislav Meško 154—142, 11. Viktor Lenarčič 213—210, 12. Boris Urbančič 153—149, 13. Marija Bubnič 156—151, 14. Franc Prelog 276—259, 15. Ing. Milan štajnrajh 195— 189, 16. Viktorija Gašperšič 205—186, 17. ing. Leopold Mezgec 229—223, 18. Vida Lesjak 49—49, 19. El-da Fras 53—53, 20. Stjepan Balajič 47—44, 21. Alma Čeligoj 68—67. 22. Petar Fr-kovič 161—161, 23. Ivo Mršnik 68—66. Sežana OBČINSKI ZBOR 1. Stane Lavrenčič 542 — 375 (Franc Ceh 161), 2. Avguštin Tavčar 483 — 478, 3. Jože Rener 704 — 657, 4. Ivan Kocjan 619 — 379 (A. Križman 224), 5. Milko Strajnar 582 — 413 (Ludvik Kariž 153), 6. Dragica Manfreda 582 —296 (Irma Božac 269), 7. Anton Grandič 595 — 194 (Vitomir Počkaj 164, Vilma Žnidaršič 150, Slavica Bogataj 81), 8. Jože Umek 583 — 192 (Ivan Mevlja 169, Jakob Mljač 125, Marta Mljač 93), 9.Miro Može 720 — 431 (Franc Sluga 151, Jože Može 106), 10. Stanko Rožanc 440 — 307 (Alojz Prelec 126), 11. Franc Magajna 763 — 444 (Frenc Cerkvenik 206, Tončka Prunk 105), 12. Jože Kompare 682 — 290 (Anton Uršič 246, Angel Okretič 133), 13. Bogomil Mahnič 580 — 350 (Stanko Stoka 214), 14. Milivoj Sirca 879 — 587 (Stanko Ukmar 131, Stojan Gulič 131), 15. Andrej Pavlina 601 — 216 (Anton Primožič 173, Elza Trobec 171), 16. Miloš Grča 642 — 597, 17. Jože Jazbec 545 — 197 (Alojz Colja 118, Bernard Furlan 106, Milivoj Grmek 62, Edvard Rudež 49), 18. Miloš Kofol 686 — 324 (Milan Abram 319). 19. Franc Jazbec 544 — 372 (Jože Lozej 145), 20. Ivan Pangos 628 — 264 (Miro Kro-šelj 198, Milojka Mandič 156), 21. Jurij Aralica 575 — 225 (Alojz Bandelj 107, Nikolaj Mohorčič 104, Jože Mislej 92), 22. Andrej Cerkvenik 743 — 404 (Jože Andrejašič 323), 23. Ivan Filipič 633 — 488 (Marjan Bolčič 134), 24. Zora Cergonja 578 — 216 (Milojka Margon 192, Milka Sosič 163), 25. Stane Grk 634 — 239 (Marija Kocjančič 167, Stanko Sturm 147, Alojz Abram 65), 26. Albin Juriševič 424 — 134 (Franc Cek 79, Branko Lukač 70, Jože Žerjal 48, Karel Vatovec 48, Angel Znebelj 38), 27. Jože Počkaj 614 — 262 (Jože Gojak 210, Milan Dodič 81 Jože Ceglar 55). ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI 1. Ivanka Metlika 161 — 154, 2. Milan Dolgan 98 — 49 (Jože Sedmak 46) 3. Marjeta Lunežnik 344 — 184 (Vika Bernetič 147), Stefan Erjavec 209 — 113 (Aleksander Ujčič 47, Janko Ražem 44), 5. Franc Zrnec 233 — 125 (Jože Korošec 78, Milan Škerjanc 15), 6, Rado Meden 256—178 (Jože \Volf 72), 7. Alojz Kermolj 152 —96 (Bruno Kovačič 52), 8. Bruno Novič 143—65 (Franc Fabjan 52, Oskar Ozbič 24), 9. Leopold Žerjal 216—82 (Marjan Tavčar 75, Ciril Ve-čerina 58), 10. Roman Pirjevec 291—147 (ing. Anton Kunst 67, Lucijan Ho vel j a 58, Alojz Pelan 15), 11. Jože Uršič 380—209 (Armando Krulčič 158), 12. Adrijano Škrinjar 499—188 (Alojz Okoren 171, Stanislav Sulič 123), 13. Stanko fiuman 216—113 (Viktor Bembič 70, Anton Birsa 32), 14. Marjan Bri-ščik 352—198 (Jože Ukmar 143), 15. Emil Stojkovič 281— 149 (Viktor 2iberna 127). 16. Iva Bizjak 212—122 (Agica Čeme 82), 17. Miro Skrli 239 —106 (Slavko Jogan 8.9, Klavdij Jurca 42), IR. Franc Pirjevec 312—207 (Emil CoUa 100). 19. Franc Mahnič 3.427—2.138 (Roman Skrij 1.145), 20. Jože Vidrih 123—52 (Edvard Orel 44, Zdravko Dugulln 25), 21. Anton Mihalič 1.803—681 (Boris Mahne 620, Julij Florenin 442), 22. Mara Ban 112—50 (Mavra Gregorčič 42, Marija 2ibema 18), 23. Marjana Le-nassi 59—31 (Ana Škabar 20, Magda Stenta 6), 24. Ivanka Ferjančič 116—115, 25. dr. Marija Jeras 80—51 (Marija Kos mina 29), 26. Milan Han-zeij 142—84 (Stanko Felič 58), 27. Marija Cec 272—155 (Elica Trošt 116). 2alec OBČINSKI ZBOR 1. Tone Delak 354—282, 2. Andrej inž. Zakonjšek 953—926, 3. Edvard Omladič 587—516, 4. Vili Ramšak 665—660, 5. Vinko Razdevšek 455—454, 6. Stanislav Plešnik 713—576 (Vinko Pančur 117), 7. Franc Speglič 826—799, 8. Magda Jarh 681—664, 9. Anton Sitar 448—418, 10. Konrad Lipovšek 428—400, 11. Albin Sanca 541—483, 12. Karel Vitanc 488—484, 13. Julijana Cokan 690—572, 14. Ivan Pospeh 431—408, 15. Karel Podvršnik 473—444, 16. Alojz Žnidaršič 547— 386, (Jože Tkavc 94), 17. Franc Cetina 397—190 (Vinko Cokan 163), 18. Franc Cetina 460—426, 19. Anica Terpin 820—756, 20. Anton Janc 649—339 (Anton Potočnik 226), 21. Alojz Zmr-zlak 444—221 (Anton Herman 201), 22. Marjan Gola všek 483—282 (Franc Habjan 179), 23. Ivan Stožer 461—360, 24. Karel Herodež 529—437, 25. Veljko Repič 867—828, 26. Avgust Likeb 487—457, 27. Franc Drobež 639—609, 28. Rafael Um-breht 526—514, 29. Franc Ferlinc 744—740, 30. Slava Marovt 444—330, 31. Ferdo Kolšek 582—555, 32. Milan Lesjak 608—546, 33. Vincenc Lekše 444—221, (Alojz Lilija 212), 34. Jože inž. Deželak 481—266 (Ivan Vod-lan 175), 35. Franc Jurhar 525—259, (Frančiška Pečovnik 231), 36. Karel Goro-pevšek 466—433. ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI 1. Ernest Ramšak 636— 553, 2. Janez Lenasi 531, 3. Franc Oblak 473—413, 4. Alojzija Jelen 408, 5. Valerija Gnus 301—279, 6. Jože Pilih 317—301, 7. Rihard Slokan 445—414, 8. Marija Štor 274—251, 9. Jožica Pintar 228—200, 10. Rafko Fun-kl ml. 342—328, 11. Franc Oglajner 372—345, 12. Peter Krajnc 213—188, 13. Karel Koren 663—636, 14. Justina Florjane 509, 15. Jože Korber 325—321, 16. Franc Matko 852—762, 17. Marta Leskovšek 611, 18. Ivan Vinkšel 622, 19. inž. Vid Korber 265—261, 20. Zvone inž. Pelikan 373—367, 21. Karel Kač 378—376, 22. Stanko Žagar 754—379 (Jože Irmančnik 300), 23. Janko Vizovišek 769—415, (Ivan Košan 332), 24. Jakob Podlunšek 936—449 (Franc Romih 414), 25. Jože Povše 626—285 (Franc Potočnik 267), 26. Ivan Marovt 898—586 (Jože Vasle 189), 27. Karel Florjan 1014—680 (Franc Kovše 290), 28. Alojz Selan 90— 86), 29. Tončka Ostruh 74 —74, 30. Marija Jelen 67— 67, 31. Vera dr. Potočnik-Petkovič 63—59, 32. Ljuba Herodež 71—61, 33. Vilma Šega 143—136, 34. Ivan Pečnik 38—38, 35. Vlado Gorišek 124—123, 36. Jožica Dimeč 55—53. POJASNILO Iz občine Ljubljana—Vič— Rudnik so nam sporočili, da ni bil izvoljen v občinski zbor Franc Golc, ampak Štefan Vrhovec, ki je dobil 335 glasov, vtem ko jih je dobil Golc le 327 in ne 347, kot je bilo sprva objavljeno. V zboru delovnih skupnosti pa v enoti, kjer je kandidiral Ciril Mi* rinček. ni glasovalo 429, ten* več 329 volivcev. Sobota. L junija 1963___________________________________________________ NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO DELO * stran 3 Akcija „Ds!a":BRZOJAVKE fs }fu0' dar e 3 ijlde 14^3 števil-* mar ioo r Točnost že, teda hitrost... Nujni telegram ni cfopstsvsl iz v Ljubljeno nič hitreje ko! Beograda navadni Naša akcija so ie .začela v petek. .‘II. maja. ob 8.15. Na poštah v Beogradu. Ljubljani, Mariboru. Celju, Kopru, Kranju. Novem mestu. Novi Gorici in Murski Soboti so se oglasili naši novinarji s telegrami, namenjenimi v nekatera izmed teh mest. — Namen akcije: ugotoviti hitrost, točnosl in izbor brzojavnih sporočil. Zato smo razen navadnih brzojavk oddali tudi nekaj specialnih: nujno (tehnični naziv »ur-gent- — dvoina tarifa) in PC. ki zagotavlja, da bo odpi ši!j: teli brzojavno obveščen o času. ko je naslovnik prejel telegram. No. s točnim oddajanjem j se je ponekod zataknilo že. še preden so vnaprej pri- i pravljenj formularji (vsi z i enakim kratkim tekstom) j prišli v poštno pristojnost, j V Kranju se je novinarju | pokvarilo kolo *ali zares še niso vsi motorizirani?), pa PRIČETEK AKCIJE -Ob 8.27 je naš dopisnik v Kranju oddal svojo -porcijo-' telegramov. Foto: S. Busič je prispel na pošto šele ob 8,27 uri. V Ljubljani (pošta I) je stranka — kandidat za medkrajevni pogovor — zaposlovala uslužbenko tako dolgo, da je naša novinarka prišla na vrsto šele ob 8,19 uri. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v Kopru, kier pa je zamudo novinarja (10 minut) povzročil občinski kurir s šopom brzojavk, ki je bil v vrsti pred njim. In še rekord iz Beograda: tam je novinar »Dela« oddal brzojavke nekaj minut pred dogovorjenim rokom. Sicer pa se je akcija torej začela ob 8.15. In njena posebnost: brzojavke smo zmeraj pošiljali v obe smeri. Iz Ljubljane v Beograd in iz Beograda v Ljubilano, pa iz Murske Sobote v Novo mesto in obratno itd. Skupno je bilo na poti 35 telegramov, kajti eden — iz Ljubljane v Ljubljano — je ostal brez para. Rekorder - Novo Gorica Ko smo zbrali telefonična sporočila naših novinarjev, smo ugotovili, da sta bila čisto prva dostavljena dva telegrama v Novi Gorici. Brzojavki iz Maribora in Novega mesta sta bili na novogoriški pošti sprejeti ob 8.30, naslovnik, ki stanuje kakih 250 metrov od pošte, pa ju je dobil v roke ob 9,17. Poglejmo zaradi zanimivosti, kaj se je zgodilo s »paroma« teh brzojavk, ki sta bila v Novi Gorici prav tako oddana točno ob 8,15. V Mariboru je dobil naslovnik brzojavko ob 9,30, v Novem mestu pa uro kasneje, vendar zato, ker smo na novomeške brzojavke nalašč napisali napačen naslov, hoteč preizkusiti iznajdljivost pošte, saj je pri na- slovniki’ v Novem mestu naposled slo za dokaj znano osebo. Šlov lke, ŠIUVuoC . .. Beograd: Stanovanje na- slovnika je oddaljeno od glavne pošte kakih 13 minut. Nujni telegram iz Ljubljane je b.d emitiran ob 8.25, sprejet v Beogradu ob 9,05 in izročen naslovniku ob 9,40. Brzojavka iz Nove Gorice: 8.15 — 8.40 — 9.40. Telegrama iz Murske Sobote in Kopra ter navadna brzojavka iz Ljubljane so bili vročeni ob 10,45. Ljubljana: Naslovnik sta- nuje kakih 15 minut hoda od glavne pošte. Vsi telegrami — urgentni (8.40) in navadni iz Beograda 9.00). na vadni iz Mur. Sobote (9.12), Maribora <9,05>, Kranja (9,05), Ljubljane (8.46), in PC iz Slovenske Bistrice (3,40) — v oklepajih so ure sprejetja na ljubljanski pošti — so bili dostavljeni ob 11,30! Nobene razlike torej med nujnim in navadnim telegramom in tud: »mestni« nič hirrejši od medkrajevnih! Maribor: Naslov 3 minut od pošte. Vsi telegrami vročeni ob 9,30, sprejeti pa ob 8.46 (Ljubljana), 8,51 (Ljubljana PC), 8,46 (Kranj), 8.37 (Nova Gorica) in 8,52 (Koper). Celje: Naslovnik 15 minut od pošte. Vse brzojavke so bile dostavljene hkrati — ob 10,35. Koprska je prispela na celjsko pošto ob 8,59, novomeška ob 8,57, kranjska pa ob 8,59. Koper: Naslov 25 minut od pošte. Vse tri brzojavke vročene od 9,45. Pošta jih je sprejela — Maribor 8,38, Celje 8.27 in Beograd ob 9.07. Kranj: Naslov 22 minut ort pošte. Telegrama, iz Maribora (8,57) in Ljubljane (8.47) prejel ob 9,35, iz Celja (10.58) pa ob 12. uri. Nevo mesto: Vse tri brzojavke je naslovnik (naslov je bil napačen!) prejel ob 10.49: Murska 'Sobota 8,51, Nova Gorica 8,31, Celje 9,38. Nota Gorica: Naslovnik 3 minute od pošte. Telegrama iz Maribora (8,39) in Novega mesta (8,30) sta bila izročena ob 9,17, brzojavka iz Beograda (8,13) pa ob 10. uri. Murska Sobota: Naslov 7 minut od pošte. Najprej je bil dostavljen telegram iz Novega mesta — ob 9.25, na pošti pa so ga sprejeli ob 8,38. Brzojavki iz Ljubljane (9.16) in Beograda (9,16) pa sta bili izročeni ob 9,44. Problem je S-rsj dostava Iz številk je razvidno, da je tehnični prenos brzojavnih sporočil iz posameznih mest ekspeditiven. Drugače pa je z dostavo. Ha pošti v Ljubljani so nam na primer j povedali, da je skrajna »nor-] ma« za dostavo 100 minut, i Vsi naši telegrami so bili potemtakem izročeni s pre-• cejšnjo zamudo. Za nujne j brzojavke ta »norma« seveda I ne bi smela veljati. A pra-| ksa ... Po našem primeru j sodeč, je dvojna tarifa brez ! vsakega pomena v Ljubljani, ] medtem ko v Beogradu za ■ gotavlja uro hitrejšo dostavo, j Poštni kurirji tudi neenot-I no opravljajo delo. Medtem | ko je naslovnik v Mariboru moral potrditi prejem ne le s podpisom, marveč tudi z označbo časa, v Ljubljani tega kurir ni zahteval, v Kopru pa je naslovniku dejal, da se mu zelo mudi in bo to opravil že sam. še podatek o opremljenosti kurirjev: v Sloveniji uporabljajo večinoma mopede, v Beogradu pa se za periferijo poslužujejo posebnega pro-voznega servisa PTT. v središču mesta pa kar javnih prevoznih sredstev. Naposled pa še pohvala na račun pošte: vsa sporočila so bila točna, kar velja tudi za štirimestno število, ki smo ga vključili v tekst. r. s.: Pošiljatelja telegra- ma PC iz Maribora (brzojavka oddana v Slovenski Bistrici) so obvestili, da je ljubljanski naslovnik prejel brzojavko ob 10,35! Sodelovali: VIDA HREŠČAK, MILICA KOŽELJ. JELKA PEŠTAJ, FRANJO KRIVEC, FRENK MELE, LADO STRU2NTK. PETER HOMANIČ, JUST PERAT IN BORO BOROVIC. V 10 MINUTAH. — Nova naprava tovarne »-Stanko Paunovič« iz Niša raztovori železniški vagon v desetih minutah. Foto: I. P. Bled: tokrat pojejo pisalni stroji Tekmovalci iz šestih držav na mednarodnem strojepisnem in stenografskem tekmovanju BLED. 31. maja. — Ob enajstih dopoldne je v veliki dvorani blejske kazine zavladala popolna tišina. Gledalci ob robu dvorane so se umirili, tekmovalci, strojepisci in strojepiske, ki so sedeli za 68 mizicami sredi dvoran?, pa so se skušali kar najbolj, zbrali, da jim ne bi ušel niti delček sekunde, zakaj v tekmovanju bi bilo to lahko usodno. Vodja tekmovanja je stopil na oder, nagovoril tekmovalce, zapovedal »pozor, pripravljeni« in nato — oster žvižg. Roke so zbrzele po tipkah. V dvorani je pričelo šklepetati, kot če bi padala toča na pločevinasto strsho ali kot če pomolite glavo v strojnico siednje velike ladje. Mednarodno tekmovanje strojepiscev iz šestih držav se je začelo. Tri dni tekmovanj Dobro poldrugo uro pred pričetkom tekmovanja je bila ista dvorana še skoraj prazna. Malone vsi tekmovalci, gostje in opazovalci so bili zbrani v festivalni dvorani, kjer je bila slovesna otvoritev tekmovanj. Današnje tekmovanje je bilo sicer najvažnejše, vendar ne edino. V okviru prireditve, ki jo je pripravil Savez stenografa i daktilografa Jugoslavije v organizaciji Društva stenografov in strojepiscev v Ljubljani, se bodo jutri pomerili na zveznem tekmovanju stenografi, nato pa še domači tekmovalci, ki bodo tokrat tekmovali izključno na domačih pisalnih strojih znam ke Tops. V nedeljo dopoldne pa 'bo znova v dvorani Kazine mladinsko strojepisno in stenografsko tekmovanje dijakinj administrativnih šol Slovenije. Hkrati bodo v teh dneh proslavili tudi 100-letni-co ljubljanskega društva stenografov in strojepiscev. Nekateri tekmovalci, bolje tekmovalke, saj je bilo teh precej več, pa so tudi čas med otvoritvijo izkoristili za zadnje priprave. V kotu dvorane ob stebru je nervozno hodilo sem in tja črnolaso dekle, ki mu je bilo videti, da ima »tremo«. Bila je to ena izmed slovenskih tekmovalk, Štefka 2ibert iz Ljubljane, ki je zaposlena kot strojepiska in blagajničarka v Tovarni kovinske galanterije v Ljubljani. Od stetenskiii strojev d® mikroelementov Sem in tja po sejntu tehnike v Bosgradu Letošnji 7. mednarodni sejem tehnike- v Beogradu je spet prekosil tekorda prejšnjih let: v treh ogromnih halah in na prostranih odprtin površinah ie la seieni ietos zbral 1230 razstavljavcev iz 27 držav — 431 podjetij je iz naše države in 709 iz tuiine. Zaradi svoje razsežnosti in velikega števila razsGvljenin izdelkov dobi obiSKOvalec na prvi pogled vtis neurejenost, ^aj lahko na sejmu vidiš pravzaprav vse, kar proizvajamo pri nas — od ladijskih strojev, letal in traktorjev pa vse do pisalnih strojev, pušk, Geigerjevih števcev, mikroelementov za razne elektronske naprave in ša-rnoine opeke. Celo pljuvalniki so razstavljeni na sejmu — sicer zelo sodobnih oblik — izdeluje pa jih podjetje »Monter« iz Niša. Toda če smo »v naš.h merilih o. tem. kaj bi pravzaprav sodilo na sejem tehnike in kaj ne, nekoliko manj strogi, je vendarle treba priznati, da je sejem pokazal mnogo zanimivega. marsikatero prijetno novost iz naših tovarn. Ko obiskovalec dvakrat, trikrat obide vse razstavne prostore — za to seveda potrebuje kar cel dan — spozna, da tudi naša industrija ne drži križem rok in skuša čim prej ujeti korak s tehnično razvitimi državami. Izvoz v 41 držav Med našimi proizvajalci, ki izdelujejo najrazličnejše stroje za obdelavo kovin, vzbnia.jo največ pozornosti stružnice in podobni stroji zagrebške »Prvomajske«. Napisna tabla ob strojih nam pove. da izvaža ta priznana tovarna svoje kvalitetne izdelke že v 41 držav. Podobnih razveseljivih napisov je na sejmu še precej. Uslužbenec »Prvomajske« nam še pojasni, da celo v Zahodni Nemčiji in Švici, kjer so doma stroji najboljše kakovosti. že obratuje več kot sto raznih strojev »Prvomajske«. V halah II in III je seveda največ obiskovalcev pred »popularnimi« izdelki. Zato se ljudje najbolj drenjajo pred glizerjem zagrebške »Jugomontaže«, ki zmore z motorjem 125 KM do 75 km na uro. Motorni čoln niti ni tako drag, cena se giblje med 500 in 1400 tisočaki, odvisna je. pač od opreme glizerja. Veliko občudovalcev imajo tudi novi avtomatični televizorji El (Elektronska industrija) iz Niša in elektronski računalnik, ki ga pripravlja »Iskra« v kooperaciji s firmo »ZUSE«. Zanimivosti je sploh na pretek: lahko vidiš tudi maketo največjega ladijskega motorja na svetu (FIAT), ki so ga vgradili v tanker z nosilnostjo 90.000 ton. Marsikaj zanimivega prinašajo naši izumitelji. Med napravami za avtomatsko odpiranje in zapiranje zapornic na jezovih ter univerzalnim mli- nom, ki melje žitarice in celo rude, tudi avtomatsko ribiško palico. Ribiči — pozor! Izumitelj te naprave zatrjuje, da bodo ribiči odslej lahko ub bregu tudi nekoliko za-j dremali, kajti naprava sama i poskrbi, da se najlonska vr-!'vica avtomatično, ko riba za-■ grabi, napne in po potrebi ; odvija. Izumitelj te naprave, : s! ari beograjski brivec Ivan štrbacki, celo zatrjuje, da se vrvica sploh ne more zaplesti. Beograjska tovarna IKL razstavlja kroglični ležaj, ki ima del ohišja iz plastične mase. Med številnimi inozemskimi stroji je zanimiv avtomat poljske tovarne »Po-limeks«, ki sadje .sam opere, potrga peclje, izlušči koščice : in tako v pičli uri pripravi I kar 1000 kg sadja. Zanimive i so tudi makete orjaške hi-i droelektrarne na Dierdapu ! in beograjskega pristanišča, »Veste, prvič bom nastopila na mednarodnem tekmovanju, zato ni čudno, da sem živčna,« je povedala. — V zveznem merilu pa ste gotovo že tekmovali? »Da. pred dvema letoma sem bila na zveznem tekmovanju nekje okoli 20. mesta, na zadnjem republiškem prvenstvu, ki je bilo pred kratkim v Celju, pa sem osvojila peto mesto s 392 udarci v minuti.« — In kakšne so vaše želje, za danes? »če mi bo uspelo doseči toliko udarcev v minuti kot na republiškem prvenstvu, bom zadovoljna.« V jugoslovanski ekipi je bilo sedem Slovenk. Med njimi je bila večkratna prvakinja (državna in republiška) Majda Kušar, ki je bila po mnenju strokovnjakov naše najmočnejše orožje na prireditvi. Majda Kušarjeva že šest let nastopa na večjih tekmovanjih doma in na tujem. Na zadnjem svetovnem prvenstvu je bila v hitrosti pisanja 24., v točnosti pa 9. »Tista, ki bo zmagala na današnjem tekmovanju, bo morala gotovo doseči več kot 500 udarcev v minuti,« je menila Majda. — In kdo bo to po vašem mnenju? »Med najboljšimi bod‘o gotovo Vzhodne Nemke.« — Vaš najboljši rezultat doslej? »470 udarcev v minuti.« »Na treningu včeraj je dosegla 532 udarcev,« se je vmešala prijateljica, »ze, že. toda na tekmovanju je veliko teže,« je bila skromna Majda. — Torej imate možnosti za dober plasma? »Rada bi se plasirala med prvih šest Jugoslovank. Te bodo namreč nastopile na velikem mednarodnem tekmovanju . v Pragi.« Tekmovanje strojepiscev spioir ni tako preprosta zadeva kot je videti na prvi pogled. Vsak tekmovalec sedi za svojo mizico in ima pred seboj svoj stroj, ki je čvrsto privezan, da se med tekmovanjem ne premika. Stroji so bili najrazličnejših znamk, 01ympia, Olivetti, stari črni Continental, pa čisto Jugoslovani na domačih strojih Naši tekmovalci so tek- ; ! movali skoraj vsi na stro-I jih iz ljubljanske tovarne Tops. Tovarna je pred vhodom v festivalno dvo-; rano razstavila velik, mode’. enega izmed svojih iz-j delkov, ki je vzbujal radovednost obiskovalcev: \ nanj se je dalo namreč celo pisati. Pisava je bila ! seveda dovolj velika za : vsakega kratkovidnega, > j stroj pa je pri pisanju v zabavo vseh oglušujoče ; ropotal. Tekmovalni s‘roji Topsa pa so že na visoki ravni. ; Zadnji model S-3 so v to- i varni že tako izpopolnili, 1 da se lahko kosa z izdelki mnogih znanih Prih tvrdk. To pa. ni majhna stvar. z’asti še. če upoštevamo, da ima takle stroi j nič manj kot 4500 delov. V tovarni pa še niso zadovoljni in že pripravljajo nov tip stroja, ki bo. tako pravijo, še boljši od dose-da njih- navadni Facit portable, naši Topsi — teh je bilo 27 — in najnovejši električni Su-perinetali. Zanimalo nas je, ali imajo tekmovalke na električnih strojih kako prednost pred ostalimi, a tekmovalci in strokovnjaki so nam zatrjevali, da je razlika malenkostna. ' Govori favoritinja Na električnem stroju je tekmovala tudi favoritinja današnjega tekmovanja Bri-gitte Kolbek iz Ztvickaua v Nemški demokratični republiki. Brigitte je zaposlena pri časopisnem jiodjetju Freie Presse v Karl-Marx-Stadtu kot tajnica. Na zadnjem svetovnem prvenstvu je bila 16., na zadnjem državnem prvenstvu pa je zmagala z rezultatom 545 udarcev v minuti. Pol ure pred pričetkom tekmovanja pa ji je pričel nagajati stroj, zato je bila precej zmedena in je kar naprej pisala besedo »erhoben«, da bi razmajala nesrečni o, ki se je zatikal. »Vemo, da so se vsi tekmovalci za tekmovanje zelo vestno pripravljali,« je povedal predsednik vzhodnonemške zveze stenografov in strojepiscev Heinz Helmholz, »zato ne gre nikogar podcenjevati. Vendar pa upamo, da bo naša Brigitte zmagala.« Vsak tekmovalec dobi pred začetkom tekmovanja tekst v svojem jeziku, ki ga je izbrala posebna strokovna komisija. Ta tekst morajo potem tekmovalci prepisovati. Samo tekmovanje ima dva dela: najprej je tekmovanje v hitrosti pisanja, ki traja 30 minut. Tu napake niso tako usodne, vendar pa se za vsako odbije 50 udarcev. Drugi del pa je tekmovanje v točnosti prepisa, ki traja | 10 minut. Tu pa se vsaka napaka hudo maščuje, saj pomeni kar 500 udarcev manj. Rezultate ocenjuje posebna žirija, ki je štela to pot 12 članov. V njej so bili razen predsednika predstavniki vseh držav, ki so sodelovale, t. j) Avstrije, Češkoslovaške, Nemške demokratične republike, Madžarske, Bolgarije ter po en član iz vsake naše republike. Predsednik žirije, upokojeni direktor šole za strokovno usposabljanje pisarniških kadrov v Beogradu Ciril Tomc, je pred tekmovanjem izjavil: »Po dosedanjih rezultatih sodeč bodo najboljše tekmo- FAVORIT - Po dosedanjih rezultatih sodeč je bila favorit tekmovanja Brigitte Kolbek- iz NDR. Foto: S. Busič valke iz NDR. Vendar pa imamo tudi v naši ekipi kakih 10 vrhunskih tekmovalk, ki bodo dosegle blizu 500 udarcev. Rezultate pa bomo zvedeli šele jutri zjutraj, saj bo morala žirija prej natanko prebrati vse prepisane tekste.« Med opazovalci na tekmovanju je bil tudi naš nekdanji najboljši tekmovalec Vladimir Vesely iz Zagreba. Ve-sely je bil na svetovnih prvenstvih v Monte Carlu in Milanu najboljši moški na svetu — obakrat je dosegel peto mesto. Leta 1958 je zmagal na mednarodnem prvenstvu Avstrije, bil pa je tudi dolgoletni jugoslovanski pr- vak. »se zdaj stalno pišem«, je povedal Vesely, »in v ..prepisu še vedno dosegam 570 brutto udarcev na minuto, vendar se tekmovanja ne udeležujem več. Nekaj pa bi rad poudaril: namen teh tekmovanj in to, da bi dobili tudi v strojepisju rekorderje. Tekmovanje naj bi predvsem spodbudilo strojepisce, da bi se še bolj posvetili svojemu poklicu. To je tudi glavna 'naloga naših društev, Rada bi dosegli, da bi se pri nas vzgajali hitri in natančni strojepisci, ki bi lahko uspešno delali v gospodarstvu.« ANDREJ NOVAK ki bo v II. fazi imelo okrog 3 milijone ton prometa letno. Veliko obiskovalcev pa je tudi na razstavi »Medicina v ZDA«, kjer se ljudje najbolj zanimajo za napravo, ki pri vrtanju zob baje ne povzroča nobenih bolečin. V 10 minutah je vagon gtrsr.en Na zunanjem prostoru je vrsta zanimivih gradbenih strojev in transportnih sredstev. Tu je hidravlični nakladalec podjetja »14. okto-bar« iz Kruševca, težak 105 ton, ki z enim samim prijemom dvigne 1.7. kubika zemlje. Naj še povemo, da tudi to znano podjetje, ki je v zadnjih desetih letih izdelalo nad 17.000 krpetijskih in gradbeniških strojev, izvaža v 20 držav. Zanimanje zbuja aluminijast vlak. ki razvije hitrost 120 km na uro. Kočevski »ITAS« razstavlja med drugim specialno prikolico za prevoz najtežjih tovorov do 40 ton. Podjetje »Stanko Paunovič« iz Niša pa je pokazalo napravo, ki iz vagonov raztovori v eni uri 90 kubikov materiala v razsutem stanju (žitarice, pesek, cement, premog itd.). V | pičlih 10 minutah je vagon prazen. Med drugim lahko tu vidi še avtomatizirano pekarno na kolesih, ki v 24 urah pripravi 5500 kruha (prodano v ZARi, bager, ki »premeče« v eni uri 25 kub. metrov zemlje, letalo, ki pristaja na vodi, ledu in suhem ter vibro-nabijač, ki v eni uri »obdela« skoraj 500 kvadr. metrov .površine. In še to: podjetje »SOKO« iz Mostarja že pripravlja helikopter, ki bo lahko dvignil 3 tone tovora. Kupcev za te izdelke seveda ne manjka. IGOR PREŠERN CIM HITREJE — Pogled na blejsko Kazino med tekmovanjem. Vsak tekmovalec si je prizadeval, da bo v pol ure napisal čim več s čim manj napakami. Foto: S. Busič -Zj? ppy\i/, PA OOS> TOP/L r TB At/AJ/K Tc’OA 7~c> ‘jEv A// l/SE AL! h/E 1/TO'TE Tl/K/ST RP/ PAS ME MO P E 2-M P P A t// T/ PEajAEPA ( -TAKSA 2A POSTAL//rEi/ šcTck/^ S /L o AT v E A L A/A TAKS A / 7 uKt/t/ V GAJA TA//S A / 4/OČA//A/Z1 / (Z/7>C)/?/) - J PjKr/OA PKOS rcPA. TA A A /Z? P/T ; S/z V P A/C' Pr/\ A f? T/cr l, E - Tudi v našem prečudovitem kotičku mile slovenske zemljice smo začeli razvijati sodobni tu- rizem. Letos lahko brez zadrege sprejmemo celo najbolj izbirčne tuje goste, kajti pri vseh naših turističnih prizadevanjih smo imeli en sam cilj: gost naj se pri nas počuti kot doma. V prvih pomladanskih dneh so prišli k nam Švedi, ki smo jih nastanili v imenitnem novem hotelu »Eldorado«. Sprejeli smo jih res z odprtimi rokami in jim precej zamenjali devize. »Naj Kozerija Čudni, starokopitni gostje se napijejo naših lepot in naj se, predvsem, počutijo kot doma.« je svetoval prizadevni turistični delavec našega kraja, čigar zamislim in zvezam se moramo zahvaliti, da smo turizem postavili na sodobne in trdne noge. Naredili smo torej vse, da bi se naši gostje počutili kot doma. Ampak Švedi nikakor niso znali ceniti vseh ugodnosti našega turizma. Kdo ve, kaj je bilo narobe s temi ljudmi. Niso in niso kazali navdušenja za pridobitve atomske dobe. Začelo se je že prvi dan, ko so vprašali, kam bi se deli zvečer. Sam direktor »Eldorada« jim je ponosno priporočil hotelsko televizijo. »Samo televizije ne!« so vzkipeli. »Nič televizije. Fes čas nočemo ne slišati ne videti televizije.« Zaman _ je bilo pojasnilo direktorja. da imamo najsodobnejši televizor, ki brezhibno deluje in z najčistejšo besedo in sliko posreduje odličen slovenski program. Ne, ostali so neomajni — nič televizije. Nato jim je direktor predlagal, naj preizkusijo hotelski »džuboks« jali kako se že reče tisti skrinji z gramofonom) z izbiro plošč povsem svežih mednarodnih popevk. Švedi so skočili kot oparjeni. Niti slišati niso hoteli za naš imenitni »džuboks«. Direktor »Eldorada« je pokazal še zadnjo karto našega turističnega zaklada: hotelski bar z mednarodnim programom. Tisti večer so Švedi sedeli v baru s kislimi obrazi. Ni jih ganila pevka, ki smo jo za drag denar najeli iz Avstrije, in ki je gostolela in jodlala kot slavček. V svoji vnemi, da bi nasploh in v podrobnostih ustregli našim dragim gostom, smo dobili tudi slačil-ko, pravo »striptizarico« iz Nemčije. ki je pri nastopu odlagala odetev s svojega oblega telesa z nepopisno lahkotnostjo. Švedi pa nič. Mrzli kot ribe. Očitno je bilo tudi z njihovim okusom nekaj narobe. Naslednje dni pa so šli iskat zabavo izven »Eldorada« na svojo roko. In to kakšno zabavo’ Pri nekem kmetu so se s krikom in vikom zagnali na češnje kot sestradani zirabci. Lepa reč, kot da jim v »Eldoradu« ne bi ponujali češenj na kristalnih pladnjih! In navsezadnje, je za sodobnega turista sploh kakšen užitek, da čepi na drevesu in zoblje češnje? Povrhu vsega pa so si še izmislili, da bi zakupili češnje in prihajali vsako leto zobat. Potem so se zabavali v zakotnih kmečkih krčmah in do onemoglosti plesali valček in polko na viže vaškega harmonikarja, ki niti not ve pozna. V neki gostilnici, ki jo nameravamo na pobudo turističnih delavcev v krat- kem zapreti, ker dela sramoto sodobnemu turizmu, so našli staro. škripavo pojočo skrinjo, ki se roč7io navija m vseskozi lajna eno in isto starosvetno poskočnico. Kot obsedeni so jo hodili poslušat, hotelski »džuboks« pa so še kar naprej prezirali. Priporočili smo jim izlete s posebnim avtobusom, pa so odklonili. Potikali so se po bližnjih gozdovih in lepega dne so se pripeljali pred »Eldorado« na vozu, ki je bil naložen s hlodi. Za spomin so si od furmana izprosili vsak po eno vlakno žime iz konjske grive. Pozneje pa so se razburjali nad hotelom, ker niso dobili ničesar, s čimer bi si očistili smolo z obleke. Kdo jih je pa silil na voz? Res so bili čudni gostje. Prizadevni turistični delavci so jim hoteli razkazati zanimivosti našega kraja in so organizirali ogled male, vendar vzorno opremljene tovarnice vijakov, na katero smo lisi zelo ponosni. Nobenega zanimanja niso pokazali za naše vijake in raje so rinili v cerkev gledat freske, kot da bi bili ne vem kakšen čudež tisti zbledeli svetniki na stenah. In na vsak način so hoteli vedeti, če imamo še kje kaj takega. Kdo bi razumel te čudne, starokopitne Švede? Ko so odhajali, so zatrjevali, da jim je bilo pri nas zelo všeč. in da bodo še prišli. A’aši vrli turistični delavci so si belili glave, kaj jim je bilo pravzaprav tako zelo všeč, ko niso hoteli gledati hotelske televizije, ne poslušati hotelskega »džuboksa« in ne hoditi v bar. Sklenili so. da bodo primer Švedov analizirali. Analiza je pokazala, da bo treba v bližini hotela zasaditi plantažni nasad, češenj, zapreti nekaj starih, gostiln In postaviti na?nesto njih »snekbare« z »džuboksi«. prepovedati tjžnjo z vprežnimi vozovi skozi iBf.tš kraj in na robu gozda postaviti bencinsko črpalko. MIHA REMEC H^lun ■Ho/v 'Čojbalscp ^^mjndur Kan Mandal Gobi T LinSI Cming RAZISKOVALNA! DELA, HIDHOCEK-j V TRALI VODNO GOSPOOARSTVO | VOONJAKI ELEKTRARNA DALJNOVODI ELEKTRARNE PLIN0V00I CEMENTARNA ZASIPANJE JEZERA VODNJAKI KMETIJSKI INDliSTR. OBJEKTI PRISTANIŠČE ELEKTRARNA TOVARNA CEMENTA »Dan koruze« v Indoneziji Celotno indonezijsko časopisje že nekaj teonov razglaša koruzo kot izredno primerno prehrano za najširše sloje prebivalstva, številni strokovnjaki in vladni funkcionarji so pozvali kmetovalce, naj zasejejo čimveč površin s koruzo, državljane pa, naj koruzo uporabljajo kot svojo vsakdanjo prehrano. Direktor inštituta za prehrano prof. Sudarmo je izjavil na nekem zborovanju znanstvenikov, da je koruza kvalitetnejša od riža in d3 ima zlasti več proteinov in masti. Priporočil je pridelovanje koruze tudi zategadelj, ker potrebuje mnogo manj vode kot riž. Razen tega je po njegovem mnenju indonezijsko podnebje izredno ugodno za gojenje te rastline. Vlada preučuje predlog. po katerem bi peki morali obvezno peči koruzni kruh. Razen tega namerava vlada uvesti poleg zagotovljenega preskrbovar.ja z rižem tudi zagotovljeno preskrbo s koruzo, en dan v tednu pa namerava razglasiti za »dan koruze«. Indonezija je pridelala lani približno 3,5 milijona ton koruze. (TANJUG) Zorama trgovina ZAR V.ucia ZAR je objavila, da je znašala vrednost nacionalnega izvoza v zadnjem letu približno 365 milijonov dolarjev, uvoza pa skoraj 700 milijonov dolarjev. Vladno sporočilo poudarja, da je bila lanskoletna zunanjetrgovinska bilanca deficitna, in sicer za več kot 333 milijonov dolarjev, kar je skoraj dva- j krat vec kot leta 1951. Uvoz je močneje narastel zaradi I večjih nakupov žita, in to ! po vladnem sklepu o boljši preskrbi prebivalstva z osnovnimi živili in potem, ko j so povečali uvoz industrijske j opreme, ua bi izpolnili nacionalni program o industrializaciji. Katastrofalno pičla žetev bombaža je v mnogo-eem zmanjšala izvoz. Kar zadeva zunanjetrgovinske partnerje ZAR, se je blagovna menjava hitro zvečala z Zahodno Evropo, in sicer zlasti z Zahodno Nemčijo. Veliko Britanijo, Italijo in Francijo. Vrednost trgovine ZAR s temi štirimi državami znaša 240 milijonov dolarjev. Omenjene zahodnoevropske države sodelujejo s 23 odstotki v zunanji trgovini ZAR. Navzlic temu pa se je najbolj povečala blagovna menjava z ZDA. ki sodeluje 7 18 odstotki v zunanji trgovini ZAR. Z izjemo afriških držav ima skupina arabskih držav nalslabšo zunanjetrgovinsko menjavo z ZAR. in to zaradi nerazvitega gosnodar-stva ali zavolio monokultur-ne izvozne strukture (TANJUG) KLAVNICE S HLADILNICAMI INDUSTRIJA PREHRANE TOVARNA TRAKTORJEV CEMENTARNA VOONJAKI SANACIJA JEZU PRISTANIŠČE ELEKTRARNA PRISTANIŠČE ELEKTRARNA VOONJAKI VOONO GOSPOOARSTVO ELEKTRARNE MELIORACIJE VOONJAKI ZlCNICA HIDROGENIRALA USNJARNA DALJNOVODI f G VAR NA POHIŠTVA OPEKARNA PRISTANIŠČE OPEKARNA CEMENTARNA TOVARNA LEPENKE PREHRANE LAOJEDELNICE MEIIORACUE S PODJETJA m STROKOVNJAKI prta PODJETJA IN t“3 STROKOVNJAKI IZEHlJEViO „0ELQ " B.SOTG ŠE K LAOJEDELNICE HIDROELEKTRARNE TERMOELEKTRARNE ».. . Ob tej priložnosti želim pohvaliti tudi tiste naše tovariše, ki delajo v afriških in azijskih državah ... Ni jih malo, saj dela v teh državah več kot 1300 naših delavcev in strokovnjakov. Jutri jih bo še več ... Od vsepovsod je slišati pozitivne ocene. Ti ljudje so prav tako ambasadorji naše izgradnje, naših pojmovanj, želja, da pomagamo prijateljem, katerih težave zlahka razum ;mo, ker smo se tudi sami morali pretolči skozi podobne težave . . .« ALEKSANDAR RANKOVIČ NA V. PLENUMU CK ZKJ DEJAVNOST NAŠIH PODJETIJ IN STROKOVNJAKOV V TUJINI )@Sit@v dela v okviru SEV Romunija, Bolgarija, Madžarska: povrtnina in sadje Na posvetovanju prvih sekretarjev komunističnih in delavskih partij držav članic SEV — posvetovanje je bilo julija lani — so med drugim določili tudi okvire za msdnarodno delitev dela na kmetijskem področju in prvikrat določneje formulirali poglavitna rfačela o specializaciji te panoge gospodarstva. Hiter razvoj na tem področju so označili kot nujen v prizadevanjih za izboljšanje življenjskega standarda zainteresiranih držav. Na posvetovanju so povedali, da je delitev dela treba podrediti prizadevanju, da bi kar se da izkoristili naravne in druge pogoje v sleherni državi in da je treba z uporabo mehanizacije in znanstvenih položajev težiti k optimalnejši proizvodnji in delovni produktivnosti. Pouda- rili so, da dobro organizirana specializacija zahteva tudi določitev cen, ki bodo stimulirale zainteresirane države za izpolnjevanje zaupanih jim nalog. Na številnih poznejših sestankih različnih političnih in strokovnih forumov te vzhodnoevropske organizacije so nato podrobno razčlenili in izdelali na podlagi sprejetih načel določene konkretne zamisli, hkrati pa do- KMETIJSKA ZADRUGA KOPER Incidenti in protesti Krscrr obsojen zaradi »formalne žalitve« »Bila sem zadovoljna lani — vem, da bom tudi letos!« Tako pravijo naše potrošnice. Pridružite se jim! Vedno in povsod: TRIMES TRIMES trpežna in topla nogavica zc prehod med zimo in pomladjo! »Skrajni čas je, da kupim nogavice TRIMES iz Polzele.« Sprejmemo VEČ CEMENTARJEV in TERACERJEV Ponudbe pošljite na naslov: »BETONARNA TEH-N OGRAD« — Ljubljana, Kolezijska cesta 11. 4493 BONN, 31. maja (Tanjug). Sojenje funkcionarju »nemške unije za mir« Lorenzu Knorru, katero so spremljali incidenti in protesti, se je končalo prej, kot pa je bilo pričakovati. Nekdanjega predsednika organizacije socialistične mladine »Die Falken« in antifašista Knorra, ki so ga postavili pred sodišče zaradi obtožbe bivšega obrambnega ministra Straussa in pe-torice najvišjih generalov Bundeswehra, so obsodili na denarno kazen 300 mark ali pa na 30 dni zapora. če upoštevamo, da je Knorr pred dvema letoma na nekem javnem zborovanju obtožil generale, da so odgovorni za množične umore in zločine v drugi svetovni vojni, je sodba mila. Toda njena teža je v političnem pomenu sklepa sodišča, ki je s tem kot kaznivo dejanje označilo izjave, dane na podlagi dokumentov mednarodnega niirnberškega sodišča, ki je sodilo nacističnim vojnim zločincem. Zadnji dan sodnega procesa je policija pred poslopjem sodišča v Solingenu aretirala dva vzhodnonemška novinarja, ki sta o tem dogodku poročala svojima časopisoma. Do javnega incidenta je pri- ločili tudi naloge posameznih držav, odvisno od njihovih posebnih razmer. Tako so sklenili, da bodo proizvodnjo sadja in povrtnin zaupali predvsem Romuniji, Bolgariji in Madžarski, proizvodnjo semenskega krompirja in kvalitetnih trav, hmelja in še nekaterih drugih kultur Poljski in DR Nemčiji itd. V skladu s tem so posamezne države že storile prve praktične ukrepe. V skladu s specializacijo v kmetijstvu bodo razširili Mongolija dohiteva XX. stoletje O LR Mongoliji je v svetu le rekdokdaj slišati. Več zanimanja za to državo je sprožil njen sprejem v OZN oktobra 1961 in sprejem v SEV junija lani. Te dni se je njeno ime spet pojavilo v tisku, v zvezi z vestmi, da je Velika Britanija — prva med vsemi zahodnimi državami — navezala diplomatske stike z LR Mongolijo. Ob tej priložnosti je premier Cedenbal izjavil, da njegova država želi razširili stike tudi z drugimi državami in da je pripravljena navezati diplomatske stike z ZDA, kolikor te želijo. Čeprav je bila Mongolija že novembra 1924. leta — tri leta po revoluciji — razglašena za ljudsko re-i publiko, sta bila čas in živ- drug, od katerih ima vsaka 50.000 glav živine, k čemur je treba prišteti še 15.000 glav v zasebni lasti zadružnikov in 180 ha posevkov šlo, ko je policijski agent, ka teri je bil tudi glavna obtož na priča, hotel preprečiti tret- | jemu prisotnemu novinarju, da bi fotografiral aretacijo obeh novinarjev. Med prerivanjem je policijski organ zgrabil celo za revolver, kar je povzročilo proteste mimoidočih. O vsem tem je Lorenz Knorr obvestil novinarje na tiskovni konferenci. Izjavil je, da je sodišče izreklo takšno sodbo očitno zato, da bi se ognilo temu, da bi moralo preveriti točnost njegovih obtožb proti najvišjim generalom Bundeswehra. Sodišče je obsodilo Knorra, po njegovi lastni izjavi, zaradi »formalne žalitve«, ker ni hotelo razpravljati o bistvu spora in preprečiti nadaljnje širjenje negativnih odmevov v tujin:, ki jih je povzročilo sojenje proti vidnemu zahodnonem-škemu antinacistu. Knorr je nadalje izjavil, da je iz države in iz tujine dobil nove dokumente, ki obtožujejo generalnega inšpektorja Bundeswehra Fbrtscha, poveljnik srednjeevropskih kopenskih sil NATO generala Speidla in še nekatere druge generale ter visoke funkcionarje zahodnonemške vojske. delitev dela tudi na področje industrije kmetijskih strojev. Ta industrija naj bi proizvajala najsodobnejše stroje v velikih serijah in poceni. Madžarski so zaupali proizvodnjo traktorja tipa D 4-K. Kot trdijo tukajšnji strokovnjaki, bodo nadalje specializirali mehanizacijo in stroje za pobiranje letine, ker teh strojev najbolj primanjkuje državam SEV. Velike možnosti za specializacijo so tudi v živinoreji. V okviru SEV pa preučujejo delitev nalog in dela tudi v proizvodnji vitaminov, antibiotikov in drugin proizvodov, ki jih potrebuje razvita sodobna živinoreja. TANJUG HRANILNA KNJIŽICA KB CELJE IZ MALEGA RASTE VELIKO! NAVAJAJMO NASE OTROKE K VARČEVANJU. — NAJPRIMERNEJŠI ZA TO JE HRANILNIK, KI GA DOBITE PRI Komunalni banki Celje ALI PRI CELJSKI MESTNI HRANILNICI ljenje v tej deželi še dolgo srednjeveško obarvana. Industrija je bila neznana beseda, nepismenost je bila praktično popolna; izoliranost od sveta in nomadski način življenja — to so še dolgo po revoluciji bile značilnosti te srednjeazijske države, vklenjene med dva velikana, Sovjetsko svežo na severu in Kitajsko na jugu. šele po drugi svetovni vojni, posebno pa v zadnjih letih, je čas tudi v stepah in puščavah Mongolije začel hitreje teči. še leta 1941 je bilo vse obdelane zemlje le 26.000 ha; lani je je bilo že 400.000 ha, letos pa bodo te površine povečali še za 58.000 ha. Za deželo, kakršna je Mongolija to ne pomeni le več kruha, ampak še nekaj mnogo važnejšega — korenito spremembo v načinu življenja. Stoletja so se mongolski pastirji z ogromnimi čredami vse leto selili po stepah na lovu za krmo. Zdaj pa novoosvoje-ne površine ne dajejo le dovolj žitaric za prehrano ljudi (Mongolija je ena tistih socialističnih držav, ki pridelajo dovolj žitaric za lastne potrebe in ki od leta 1960^ manjše količine celo izvaža), ampak dajejo tudi okrog 780.000 ton živinske krme letno, tako da • nomadska potovanja vse bolj postajajo le spomini. Pred dvema letoma so končali kolektivizacijo, ki je zdaj praktično popolna. V državi je 354 velikih za- (poleg drugih zemljišč seveda); razen zadrug je tudi več ogromnih državnih posestev in stroj no-živinorej-skih postaj. Živinoreja je osnova mongolskega gospodarstva. Daleč naj večji del prebivalstva živi od nje, z njo je povezan naj večji del mlade industrije in skoro ves izvoz sestavljajo živalski proizvodi. Načrt za letos predvideva, da se bo število živine (zdaj je ta številka 21 milijonov glav) povečalo še za 4,2°/o. Posebno se trudijo, da bi izboljšali rasno sestavo živine in v ta namen organizirajo širom države postaje za umetno oplojevanje. Maja letos je Mongolija podpisala sporazum z upravo za tehnično pomoč OZN, po katerem bo dobila 300.000 dolarjev, ki jih bodo v glavnem porabili za modernizacijo živinoreje in poljedelstva. Odkar je Mongolija postala polnopravna članica SEV, so se zahteve na tem področju še povečale. Morala bo povečati izvoz svojih glavnih proizvodov — volne, kože, živine in kamelje dlake. S tem v zvezi se trudijo, da bi doma u-stvarili predelovalno indu-dustrijo in tako povečali izvoz gotovih izdelkov. Večji objekti te vrste so zaenkrat le v Ulan Batorju, kjer so predilnice in tkalnice, ter tovarne kože in obutve. Industrijska proizvodnja v zadnjih letih zelo hitro narašča. Povprečno letno povečanje industrijske proizvodnje je znašalo v letih 1948—1952 l,4°/o, 1953—1957 13,1% in v letih 1958—1960 17,9°, o. Letos se bo proizvodnja v primerjavi z lanskim letom povečala za nadaljnjih 12,6%. Gledano z evropske perspektive so ti odstotki izredno visoki. Seveda pa je pri tem treba pomisliti, da gre za deželo, ki do nedavna industrije tako rekoč ni imela in da se zato tudi količinsko majhno povečanje zelo visoko odrazi v odstotkih. O stopnji industrijskega razvoja zgovorno priča dejstvo, da je od milijona prebivalcev le okrog 100.000 delavcev. Kljub tej omejitvi pa je le jasno, da se struktura Mongolije hitro spreminja. Za razliko od ostalih socialističnih držav v Mongoliji težišče industrializacije ni v težki industriji. Sicer imajo precejšnje zaloge premoga, ki ga izkori- ščajo za termocentrale in tudi drugih rud. Pridobivajo pa le nekaj zlata, volframa in uranove rude, kar vse izvažajo v Sovjetsko zvezo. Tudi sedanji petletni in perspektivni plan do leta 1980, ne predvidevata večjega razvoja težke industrije, pač pa bo zelo porasla lahka in prehrambena industrija, elektroenergetske rezerve in promet, kar je povsem v skladu z mongolskimi pogoji. Hiter razvoj mongolskega gospodarstva je seveda močno pogojen z precejšnjo denarno in tehnično pomočjo Sovjetske zveze in drugih socialističnih držav. Skupna vsota, k: jo je ZSSR dala Mongoliji in ki mora biti izkoriščena do leta 1965 znaša več kot 700 milijonov dolarjev. LR Kitajska je doslej dala 115 milijonov dolarjev. Od drugih držav aktivno sodelujejo pri razvoju mongolskega gospodarstva še DR Nemčija, Poljska, CSSR, Romunija in Madžarska. Zanimiv pogled v mongolska prizadevanja nudi tudi struktura letošnjih investicij. Vsega bodo investirali 915,5 milijona tu-grikov (okrog 45.700 milijonov dinarjev). Od tega bo industrija dobila 34,8" o, kmetijstvo 20,6%, vse ostalo pa bo šlo za prosveto, promet, zveze, trgovino itd. Posebno važen je za Mongolijo promet. Po vojni so zgradili 1100 km najmodernejše proge, ki povezuje Moskvo, Ulan Ba-tor in Peking. Zgraditev te proge ni važna samo zato, ker olajšuje neposredno blagovno izmenjavo s Kitajsko in ZSSR, ki sta glavna uvoznika in izvoznika (ZSSR s 70—75%), ampak tudi zato, ker se po tej progi odvija izmenjava med ZSSR in Kitajsko, kar Mongoliji prinaša pomembno vsoto deviz. JANEZ STANIČ KORUZA — NOVOST. Na poljih LR Mongolije je bila vse do leta 1955 koruza neznana kultura. Sele takrat so jo prvič posadili in rezultati so bili tako zadovoljivi, da površine, posejane s koruzo, povečujejo iz leta v leto. Lani so nride-lali že 186.000 ton te važne žitarice. Na sliki so koruzna polja na državnem kmetijskem posestvu »Veliko prijateljstvo« v Habsbugul Aimaku. 4. stran ★ DELO ZUNANJA POLITIKA Sobota. 1. junija 1963 Letak proti turizmu v Španiji Oduor za solidarnost z narocu, ki j.n tiaci lasizem in koloniauzem, je razpisal natečaj za lzaeiavo ie-taka, ki naj di pozival pro-’ ti turističnim potovanjem i v Španijo. Gdoor, ki ima svoj seaež v Torinu, utemeljuje svojo iniciativo z naveaoo, da Francov režim ni nikoli uporabil o-gromnih sredstev od turiz-i ma za izboljšanje življenjske ravni španskega prebivalstva. Iniciativa odbora je v italijanskih umetniških krogih naletela na velik odmev. 2e doslej se je prijavilo nad petdeset j slikarjev, arhitektov in ki-I parjev. Hkrati pa bodo organizirali tudi »protifrankistič-no razstavo«, ki se bo selila po italijanskih mestih. Kulturno združenje iz Ge-. nove pa je razpisalo nate-I čaj za letak na temo: »Za svobodo španskega ljud-i stva.« I Movo francosko središče za atomske raziskave Francoski minister za a-tomska raziskovanja Gaston Palewski je odprl včeraj v Cararacheju novo francosko središče za atomska raziskv vanja, ki je zgrajeno na površini 1600 ha. V tem novem francoskem centru za jedrske raziskave bodo preskušali prvi francoski reaktor za | jedrske podmornice in prvi j eksperimentalni reaktor ttoa j »Rapsodi«. Francija ima zdaj j štiri atomske raziskovalne | centre. Ostali trije so v Sac-j 'ayu. Fontenavu aux Roseni I in Grenoblu Program o pre-: izkušanju hitrega reaktorja | — za realizacijo nrofrrnma ie predvidenih 650 miiurmov : francoskih frankov — j "ra Evroafom s 35 odstotki od te vsote. Izmenjava poslanic Kennedy-Ben Gurion Izraelski premier Ben Gu-rion in ameriški predsednik Kennedy sta izmenjala poslanici v zvezi s položajem na Srednjem vzhodu. Kot je sporočilo izraelsko zunanje ministrstvo, je dal pobudo za izmenjavo poslanic Ben Gurion. 'ki je poslal poslanico predsedniku Kennedyju po sporočilu o tem. da nameravajo ustanoviti fedoreci 'o med ZAR, Sirijo in Irakom. Sodni nroces v Lizboni V Lizboni so začeli sodni proces proti 7 železniškim delavcem, ki so jih obtožili »sabotaž in subverzivne dejavnosti«. Obtožnica navaja, da so omenjeni železniški delavci pripadali neki organizaciji prepovedane komunistične partije in da sr razpečavali komunist:čna časopisa »Avan‘e« in »Militante«. Sovjetski strokovnjaki v Gani V Gani se mudita skupini 80 sovjetskih in 12 ameriških geologov. Sovjetski in ameriški geologi bodo opravili vrsto geoloških preiskav, četudi bodo delali ločeno. m*e časopis »Ghanajan Times«, da bo delo ameriških in sovjetskih geologov »zgled mednarodnega sodelovanja«. Vse v enem Nekdanji zahodnonem-ški obrambni minister Franz Josef Strauss, ki je še vedno predsednik Krščansko - socialne unije (CSU), »posestrime« Adenauer jeve CDU, se je pred nedavnim preselil iz Bonna, kjer nima več kaj iskati, v bavarsko vasico Rott ob Inni. Naselil se je v stranskem krilu starega samostana, tik ob samostanski kapeli• V drugem krilu samostana je pivovarna. Tako je v enem poslopju združeno vse, kar trenutno obvladuie bavarsko prebivalstvo: CSU, cerkev in pivo ... Posadka »Polaris« V Ottauri je bilo zasedanje NATO in na tem zasedanju so Američani propagirali — brez uspeha — znani načrt o ustanovitvi multilateralne jedrske sile NATO. Po tem načrtu naj bi po s-etov-nih morjih plulo 25 do 30 trgovskih ladij, ki bi imele skrite v svojih trupih izstrelišča za atomske rakete »Polaris«. Rakete bi bile seveda ameriške, toda posadka bi bila »multilateralna«, to se pravi, sestavljena iz pripadnikov vojaških oddelkov vseh članic Atlantskega pakta. Neki ameriški komentator si takole predstavlja sestavo nosadk'> teh ladij: »Ladijski kuhar bi bil Grk, frizer Italijan, strojnik Nemec, referent za družbeno življenje Francoz, krmar Nizozemec, poveljnik Američan, njegov butler Anglež, polovica posadke pa bi bi# prevajalci...«. Sobota. 1. junija 1963 KULTURA DELO ~k stran 5 Novice BEOGRAD: slovesna operna premiera — Drevi bodo v beograjski operi s slovesno premiero »Nabuc-ca« počastili 150-letnico rojstva skladatelja Giuseppa Verdija. Naslovno vlogo v tej Verdijevi operi bo pel Dušan Popovič v altemaciji z Jovanom Gligo-rijevičem in Stanojem Jankovičem. Tudi druge vidne vloge so zasedene v alternaciji, tako da sodeluje v »Nabuccu« domala ves solistični operni ansambel. »Nabucca« je zrežiral Mladen Sabljič, insceniral Vladimir Marenič, kostume je zasnovala Ljiljana Dragovih. Dirigiral bo Dušan Miladinovič. V gledališkem listu, ki ga je ob tej priložnosti izdala beograjska Opera, je natisnjen tudi libreto v prevodu Dušana Miladinoviča. BEOGRAD: obisk italijanskih književnikov — Sinoči je prispela v Beograd delegacija italijanskih književnikov, ki bo ostala pri nas deset dni. Med bivanjem v Jugoslaviji bodo italijanski književniki obiskali več naših mest in se z našimi književniki razgovarjali o aktualnih vprašanjih sodobne literature. BEOGRAD: razstava indijske slikarke -— Mlada indijska umetnica Sulekha Chatterjee, ki je že več ko leto dni v Jugoslaviji, bo prikazala svoje slike na samostojni razstavi v Beogradu. Razstavo bodo odprli 3. junija v galeriji ULUS. Z razstavami v domovini si je mlada slikarka pridobila odlične ocene kritike. ZAGREB: koncert mladinskega komornega or- kestra — Zagrebški mladinski komorni orkester je priredil v četrtek zvečer uspel koncertni večer v atriju muzeja za umetnostno obrt. Mladi koncertanti so pod vodstvom Rudolfa Matza izvajali dela Corellija, Couperina, Mozarta, Mendelssohna, Re-spighija, Bartoka in Matza. SKOPJE: turneja s sto predstavami — Ansambel Mladinskega gledališča v Skopju je zaključil enomesečno turnejo po Makedoniji. V tem času so izvedli več kot sto predstav v šestindvajsetih krajih. Izvajali so mladinsko igro »Ukradeni princ in izgubljena princeska« (43 izvedb in več kot 24.000 gledalcev), Nušičevo »Avtobiografijo« in lutkovno igro »Rdeča kapica« (34 predstav in nad 16.000 gledalcev). REKA: desetletnica osnovne šole — Osnovna šola »Vladimir Gorlan« z Reke proslavlja 10-letnico obstoja. Prav takrat, ko so jo osnovali kot šesto osnovno šolo v mestu, so izvršili reformo šolstva — ukinili so nižje gimnazijske razrede in uvedli družbeno upravljanje. Tako je letošnja proslava še pridobila na jubilejnem pomenu. Včeraj so se v okviru proslave sešli vsi dosedanji predsedniki šolskih odborov, nekdanji in sedanji predavatelji pa tudi nekdanji načelniki pionirjev, ki so zdaj že študenti. MIKLAVŽ: desetletnica prosvetnega društva — Prosvetno društvo v Miklavžu na Dravskem polju, ki je med najbolj aktivnimi v občini Maribor -Tezno, praznuje desetletnico dela, in je za to slovesnost organiziralo več dramskih in pevskih prireditev. V tej sezoni je uprizorilo društvo med drugim mladinsko igro »Izlet« in »Kekca« ter pripravilo koncert pevskega zbora in vrsto uspelih klubskih večerov. POITIERS: kulturni stiki z Ljubljano — V Po- itiersu se je zaključila likovna razstava »Ljub- ljana in Slovenija«. Vrsto grafik, litografij, akvarelov in olj sta razstavila jugoslovanska umetnika Miha Maleš in Jelka Žugelj. Gradivo te razstave bodo zdaj prikazali še v francoskem mestu Strasbourgu. Miha Maleš, ki se je pravkar vrnil iz Po-itiersa, je svoje bivanje v tem starem univerzitetnem mestu in njegovi okolici uporabil tudi za vrsto novih risarskih motivov (na sliki: Dekle v noši iz okolice Poitiersa). Ob tej priložnosti je Poitiers, ki vzdržuje že tradicionalne kulturne stike z Ljubljano, podaril mestu Ljubljani marmornato kopijo antične Minerve, izkopane leta 1902, ki je simbol Poitiersa. PARIZ: Šegedinov roman v francoščini — Roman Petra šegedina »Božji otroci«, ki je te dni Izšel v Parizu v francoskem prevodu, je zbudil veliko pozornost kritike, tiska, radia in televizije. Ob izidu romana je jugoslovanski veleposlanik v Parizu Mita Miljkovič priredil sprejem za številne predstavnike francoskega kulturnega življenja. STOCKHOLM: švedski časopis o Miroslavu Krleži — švedski časopis »Svenska Dagbladet« objavlja v eni izmed zadnjih številk širši ilustriran prispevek o Miroslavu Krleži in o njegovem romanu »Povra-tak Filipa Latinovicza«, ki je nedavno izšel v švedskem prevodu. Ugledni švedski dnevnik uvršča M. Krležo med najbolj zanimive pisatelje sedanjosti. BERLIN: zanimanje za jugoslovanske filme — Ker se je povečalo sodelovanje med jugoslovanskimi in zahodnonemškimi filmskimi podjetji s skupnim snemanjem filmov v Jugoslaviji, se je v Zahodni Nemčiji tudi zelo povečalo zanimanje za jugoslovansko filmsko ustvarjalnost, predvsem za režiserje in igralce. Pred kratkim predvajan živa-novičev film »Robinson 1963«, ki sta ga posnela skupaj »CCC-Film« iz Zahodnega Berlina in beograjska »Avala-film«, je bil navdušeno sprejet. Z enakim optimizmom čakajo tudi na Zivanovičev dolgometražni film »Nenavadno dekle«, ki v ZR Nemčiji še ni bil predvajan. Nekateri v Zahodni Nemčiji celo sodijo, da bi tovrstni jugoslovanski filmi mogli zelo plodno vplivati na nemško filmsko ustvarjalnost'. Prerez slavistične problematike Po IV. kongresu jugoslovanskih slavistov Po petdnevnem napornem delu, živahni in včasih dokaj burni in polemični debati je četrti kongres jugoslovanskih slavistov v torek zvečer končal zasedanje v Ohridu. Zaradi oddaljenosti oziroma slabih poštnih zvez smo le z zamudo poročali o najvažnejšem dogajanju na kongresu. Tokrat še nekaj besed o zadnjih dveh dnevih zasedanja. V ponedeljek popoldne je začel kongres v lingvistični sekciji obravnavati problematiko pouka materinega jezika. medtem ko so v literarno zgodovinski sekciji govorili še o literarno teoretičnih problemih, kot o estetski in stilski kritiki, o estetskih analizah tekstov in drugem. Problematika pouka materinega jezika je skoraj po vseh republikah enaka, dokaj pereča je in ne kaže zavidljivih perspektiv. Ob velikem trudu, veliki zaposlenosti in prizadevanju slavistov je uspehov bore malo ali nič. Znanje jezika, jezikovna kultura, pismenost, to so smotri pouka, ki jih pa učenci ne osvajajo zavestno in trajno. V šolah je še vedno dosti gramatiziranja — zlasti seveda pri tistih učiteljih, ki jezika ne poznajo dovolj — ni pa poznavanja jezika v njegovi funkcionalnosti. V ponedeljek so govorili Milija Stanič o tem, ali je pri pouku materinega jezika potreben učbenik, Mirko Pavlovski o problemih pouka jezika v makedonskih šolah, Mira Medved iz Maribora o pouku slovnice v srednji šoli. Miodrag Lalevič o problematiki pouka srbohrvaščine v SR Srbiji in Pavel Vozlič iz Ljubljane o zaposlenosti slavistov. V torek je kongres obravnaval pouk literature in jezika na šolah prve in druge stopnje kar v obeh sekcijah. V literarno zgodovinski sekciji je bil zlasti zanimiv referat Vice Zaninoviča. znanega hrvatskega sestavljavca učbenikov, ki je govoril o proučevanju književnosti v srednji šoli in o interpretaciji književnega teksta. O podobnih problemih so govorili še Bogdan Mesinger. ki se je še posebej dotaknil učnih programov v posameznih republikah. Ugotovljeno je bilo. da je slovenski učni pro- metu dž tista veljava, ki mu jo daje pomen pri učno-vzgojnem procesu. Učni program za srednje šole je treba poenotiti za vso Jugoslavijo. Potrebno pozornost je treba tu posvetiti tako makedonski kot slovenski literaturi in vzgajati pri vseh učencih v Jugoslaviji jugoslovanski patriotizem ob upoštevanju nacionalnih literatur in jezikov. V lingvistični sekciji so nadaljevali s proučevanjem problematike pouka materinega jezika. Zanimivo je bilo predavanje dr. Radmila Di-mitrijeviča o nekih vprašanjih pouka stila v naših šolah. Dr. Zivkovič je svoj referat prebral v literarno zgodovinski sekciji; z nekaterimi trditvami je naletel na hud odpor nekaterih delegatov, zlasti beograjskega profesorja Radovana Laliča. Popoldne je kongres izvolil novo vodstvo zveze slavističnih društev; naslednji dve leti bodo zvezo vodili slavisti iz Sarajeva, kjer bo tudi V. kongres. Kongres je sprejel tudi resolucijo, v kateri so poudarjene .bistvene zahteve glede znanstvenega proučevanja jezika in literature, glede pouka literature in jezika na naših šolah in zahteva po enaki učni obveznosti na vseh šolah v državi. Pouku materinega jezika je treba dati tisto veljavo, ki mu gre. četrti kongres jugoslovanskih slavistov je prav gotovo uspel. Morda je bil nekoliko prenatrpan z referati, saj je bilo prebranih nad 70 referatov, ob katerih je dostikrat zmanjkovalo časa za razgovor. Govornikov pa nikoli ni hotelo biti ne konca ne kraja. Vodstvu kongresa bi lahko zamerili, da ni storilo vsega, da bi lahko bila marsikatera pametna misel, izrečena v obravnavi, zapisana, tako da je zaradi tega, ker ni bilo zapisnikarjev, ostalo marsikaj le med delegati. pa še to samo začasno. Tudi obveščanje ni bilo urejeno. Vsak tak kongres bi moral imeti center za tisk, kjer bi mogli poročevalci dobiti zanesljive podatke o poteku kongresa. T3ko se ne bi zgodilo, da so na primer o prvem dnevu kongresa pisali makedonski in srbski časniki o nastopu in referatih jjre-j davateljev, ,.ki jih na kongres ODLIČNI GOSTJE NA CELJSKEM FESTIVALU — Na letošnjem mladinskem pevskem festivalu v Celju bodo poleg najboljših slovenskih in jugoslovanskih zborov nastopili tudi mladi gostje iz tujine. Po priznanjih, ki jih je že dosegel doma in na tujem, je najuglednejši gost letošnje celjske pevske prireditve bolgarski zbor »Bodra smjana«. Izvrstni zbor bo nastopil drevi tudi v Ljubljani. V ospredju prva stopnja na fakultet; Pogovor s predsednikom Skupnosti jugoslovanskih univerz prof. dr. Maksom Šnuderlom zram za prvi razred gimna- j sploh ni bilo. ali druge ne- ! točnosti, zaradi česar je del | delegatov protestiral pri ne-j kem beograjskem časopisu in j zaradi česar je prišlo v kon-i grešni dvoran: do hude krvi. j Sicer pa so makedonski sla-j visti storili vse. da je bilo i delegatom bivanje v Ohridu j in potovanje po Makedoniji i prijetno. i PAVEL VOZLIČ zije najbolj natrpan in ga je nemogoče realizirati. Referenti in razprava so ugotovili, da izvirajo slabosti in neuspehi pri pouku literature od tod. ker učitelji niso dovolj trdno podkovani v stroki in ker učni programi niso racionalno sestavljeni in izenačeni. Izrečena je bila zahteva, naj se temu pred- Na plenumu Skupnosti jugoslovanskih univerz v Ohridu so izvolili za novega predsednika rektorja Univerze v Ljubljani prof. dr. Maksa Žnuderla. Odgovoril., nam je na nekaj vprašanj o plenumu in o problemih na jugoslovanskih univerzah. S’cupnost jugoslovanskih univerz je delovno združenje; kakšne so njene delovne oblike razen plenumov? Na sejah predsedstva se vsak mesec shajajo rektorji, prorektorji in predsedniki univerzitetnih svetov vseh univerz. Posamezne komisije obravnavajo probleme in poročajo o tem na sejah predsedstva. Plenum skupnosti ,v Ohridu je pretresal uspehe in značilnosti v reformi visokošolskega študija. Na kakšne nerešene in najbolj pereče probleme je plenum zlasti opozoril? Naloga plenuma je bila, pregledati uspehe študijske reforme na jugoslovanskih univerzah. Tu seveda ni bilo enakih mnenj. Splošna ugotovitev pa je bila, da je reforma v!sokega šolstva dosegla pozitivne rezultate: razširilo se je omrežje visokih in višjih šol, fakultete so sprejele statute in uvajajo nove učne Prvi dan šestnajst zborov Tretji zvezni mladinski festival v Celju V četrtek zvečer so fanfare na Trgu svobode v Celju oznanile začetek tretjega zveznega mladinskega pevskega festivala, pol ure zatem pa se je začel v veliki dvorani Narodnega doma slavnostni koncert. Razen številnih glasbenih pedagogov in strokovnjakov ter predstavnikov kulturnega in javnega življenja so se koncerta udeležili tudi sekretar CK ZK BiH Djuro Pucar-Stari. sekretar CK ZKS Miha Marinko, predsednik sveta za kulturo SRS Beno Zu- Ribičič, sekre-Franc Simonič Tesarskega pomočnika in vajenca sprejme tesarstvo JOSIP KREGAR, Ljubljana, Povšetova ulica štev. 19. 6470 pančič, Mitja tar OK ZKS in drugi. Na otvoritveni slovesnosti sta najprej spregovorila Andrej Svetek, predsednik prireditvenega odbora festivala, in Dane Robida, tajnik Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Program slavnostnega koncerta so izpolnili mladinski zbor I. osnovne šole v Celju, orkester glasbene šole v Celju in mešani mladinski zbor Svobode. Včeraj popoldne so v okviru festivala v prostorih Mestnega muzeja odprli tudi razstavo ljudskih instrumentov Jugoslavije ter mednarodno razstavo učbenikov in pripomočkov za glasbeni pouk na osnovnih šolah. Prvi delovni festivalski dan se je začel s posvetovanjem zborovodij in glasbenih pedagogov, ki je bilo dopoldne v dvorani SLG. V dvorani kina Union in v Narodnem domu sta bila popoldne in zvečer po dva koncerta mladinskih ter dekliških in mešanih zborov, na katerih je sodelovalo 16 zborov: mla- dinski zbor osnovne šole iz Sečovelj, osnovne šole iz Kapele, osnovne šole Milojke Štrukelj iz Nove Gorice, osnovne šole iz. Solkana, osnovne šole iz škofje Loke, osnovne šole Ivana Cankarja iz Maribora, osnovne šole Prule iz Ljubljane, osnovne šole Heroja Vrunčj) iz Slo-venjega Gradca, dekliški zbor ESŠ iz Maribora, mešani zbor srednjih strokovnih šol iz Maribora, dekliški zbor učiteljišča iz Tolmina, mešani zbor gimnazije v Kranju, dekliški zbor učiteljišča iz Murske Sobote, dekliški zbor RTV Ljubljana, dekliški zbor Svobode učiteljišča iz Celja ter zbor in komorni orkester centra za glasbeno vzgojo iz Maribora. F. KRIVEC metode, delujejo sveti letnikov, povečalo se je število izrednih študentov in podobno; pomembni so boljši študijski uspehi in nekoliko se je že skrajšal čas študija. Tudi tretjo stopnjo so povsod sprejeli kot pozitivno pridobitev. Sta pa dva problema, ki ob njima nismo našli istega slovarja: gre za prvo stopnjo visokošolskega študija in za delitev dohodka. Morda je bila že na samem začetku storjena napaka, ko je osnovni zakon dopustil možnost, da se prva stopnja uvede ali pa ne. Tako so prvo stopnjo uvedle samo nekatere univerze — Ljubljana, Beograd, nekatere druge pa le deloma. V Zagrebu jo imajo samo na nekaj fakultetah. V Sarajevu so uvedli vzporedne tečaje prve stopnje in tako je prva stopnja propadla. Druge univerze pa je sploh nimajo in jo odklanjajo, češ da so za to višje šole. Delitev dohodka je pretresal lanski plenum v Novem Sadu. Takrat je bila sprejeta ljubljanska zamisel delitve. Vendar pa ni šla v tako delitev nobena univerza razen ljubljanske. Tako se zdaj drugod pritožujejo nad premajhnimi plačami profesor jev, spet drugi nad pomanjkanjem sredstev. Takih pritožb v Ljubljani ni več. Dohodki so na ljubljanski univerzi na podlagi principa delitve dohodka primernejši kot drugod. Seveda je zelo pomembno tudi to. da delitev prisoeva h kvaliteti in kvantiteti dela. Na plenumu so nekateri dejali, da bi morali uvesti delitev dohodka po zgledu Ljubljane. Seveda pa to vprašanje tudi v Ljubljani še ni zadovoljivo rešeno. Niso pa slabega položaja krive samo univerze in fakultete. Nekatere republike niso dajale zadosti sredstev za univerze. V Ljubljani imamo republiški sklad za šolstvo. V Zagrebu pa so prevrgli financiranje univerze na mestne občine in nekatere okraje; tam so težave res velike. Ali je plenum natančneje obravnaval tretjo stopnjo visokošolskega študija, ali je določneje iv. dokončneje opredelil načela zanjo, glede tega namreč, ali naj bo tretja stopnja redno nadaljevanje študija ali pa naj ima obeležje specializiranih tečajev za strokovnjake iz prakse? Tretja stopnja na plenumu ni pomenila problema oziroma glede nje ni bilo različnih pogledov. Vanjo naj se vpisujejo ljudje, ki imajo že kaj več kot samo drugo stopnjo. Nikakor pa ta stopnja ne bi smela pomeniti avtomatičnega podaljševanja študija. Univerze naj bi se zmenile med sabo, kako bi si razdelile ožja in zaokrožena področja znanja, da ne bi bilo nepotrebnega dupliranja. Psihologi z ljubljanske univerze, na primer, nameravajo napraviti tretjo stopnjo skupaj z zagrebško fakulteto. To je koristna zamisel. Poudarim naj, da je tretja stopnja razen tistega, kar sem bil prej naštel , doslej najbolj pozitiven sad študijske reforme. Se morda kažejo na posameznih univerzah kakšni prav specifični problemi? Mislim, da stike s prakso. Po mojem mnenju so tiste višje šole. ki so prirejale svoje programe po prvi stopnji na fakultetah, ravnale narobe. Višje šole bi se morale specializirati. Prva stopnja na fakultetah pa nai bo širša, saj mora biti tudi osnova za drugo stopnjo, kar višja šola ni. Skupnost univerz čaka na področju prve stopnje še precej dela. Kaj menite, ali so ob dosedanjih prizadevanjih kje zmagovala gesla nad analizami? Se je po vaših mislih zadosti uveljavljala konstruktivna izmenjava mnenj? Morda so se takoj potem. ko je prišla resolucija Zvezne linearnega na- j skupščine, kje res ogrevali za sprotovanja reformi ni. Gre | „esla in je bilo premalo ana. pa, kot repeno, za prvo stop njo. Na plenumu je ljudi zanimalo, kako je z njo v Ljubljani, kajti ljubljanska univerza je najbolj radikalno uvedla prvo stopnjo. Seveda smo lahko rekli le, da so naše fakultete napravile programe, kakor so vedele in znale, da so izvedle inverzijo, da pa je bilo premalo sodelovanja s prakso. Nekatere industrijske panoge so se postavile na stališče, da prve stopnje ne potrebujejo. To je znano. Tako nastopajo potem na kakšni medfakultetni konferenci nekateri profesorji s predlogi, ki pridejo v resolucije. da prva stopnja ni potrebna. Pri tem se opirajo na univerze, ki je so'oh niso vpeljale. Tudi v Ljubljani se je zaooslilo m^o din’"rn'»i-tov prve stopnje. Vendar pa imamo nekaj zelo pohvalnih in uspešnih primerov povezave med fakulteto in industrijo; naj omenim samo ljubljansko fakulteto za strojništvo in Litostroj ter Elektrotehniško fakulteto in Iskro. Poudariti pa je treba, da je reforma proces, ki bo bržkone najdlje trajal pri prvi stopnji. Za zdaj še mnogi pravijo, kot sem že dejal, da ob višjih šolah prva stopnja ni potrebna, taki predvsem, ki ne računajo s potrebami prakse po te vrste kadrih. Je plenum kaj načel razmerje med višjimi šolami in prvo ter drugo stopnjo na fakultetah, in sicer glede študijskih načrtov, v tem smislu, ali naj se načrti medsebojno usklajajo, ali pa naj imajo višje šole samosvoje fakultete zavoljo prestopanja študentov nanje? Plenum je o tem razpravljal. Govorili smo o profilih. Seveda pa je bilo pri tem malone toliko idej kolikor govornikov. Vsi pa so ugotavljali, da je treba pospeševati liz o pogojih in podobno. Vendar pa je po dveh letih že na voljo toliko izkušenj, da je na njihovi podlagi mogoča analiza za popolno izvajanje študijske reforme. Kaj se vam zdi kot novemu predsedniku skupnosti za naprej najbolj potrebno in z naj večjim prizadevanjem urejati v okviru vseh jugoslovanskih univerz? Do kraja je treba razčistiti vse elemente reforme. Uvajati bo treba načelo dohodka m ga izpopolnjevati tam, kjer je že sprejeto. Važna zadeva je materialni položaj študentov — štipendije, posojila, pcmoč izrednim študentom itd. Sproti in dosledno bomo morali povsod spremljati študijske uspehe in skrajša. anje študijske dobe; v Zagrebu imajo to zelo dobro urejeno. Nadalje je pereča zadeva enotnost učnih načrtov. Zdaj na kaki univerzi predavajo kakšne predmete na prva stopnji, drugod na drugi; če študent prestopi z ene takih univerz na drugo, je v velikih težavah. Seveda nismo za popolno enotnost učnih načrtov na vseh jugoslovanskih univerzah, saj bi to hromilo svobodno pobudo in zaviralo razvoj, vendar pa bi le morali doseči ustrezno skladnost. Potem ni urejeno vprašanje inštitutov in odnos pedagoškega ter znanstvenega dela na univerzi. Treba bo nadalje razvijati tretjo stopnjo. Velika zadeva je investicijska graditev; prav tako pa tudi druga oprema za sodoben študij. Pomemben je odnos do tujih univerz. Zelo važna je pomoč tujim študentom. Skratka, problemov je obilo in vsi so resni. še to je treba poudariti, da je bila razprava na plenumu — čeprav so bila mnenja o kakšni stvari različna — stvarna, torej konstruktivna. ŠTEFAN KALIŠNIK a vi začetek Ob pevskem festivalu Na programih letošnjega, «UuUlHiSto.š*l pw v. ,,.i .tscivala je zap-s—uo, ua *■-c je plireciAi.1,v za—c.a v cei.r--ek. Res so v Celje vsepovsod z ——-, >. c —n pestri parvm krogi na temnomodrih lesUvaiskih lepakih so se razžarjaii v piše.te šopke. Toda kdaj se je pravzaprav začel mladinski pevski festival? Op peti uri popoldne, ko je zbor najimaj-ših celjskih pevcev zapel na otvoritvi razstave ljudskih glasbil in učbenikov za glasbeni pouk? Ali cb osmi uri zvečer, ko so se na Trgu svobode cg>~:le slavnostne festivalske fanfare? Morda pa šele četrt ure kasneje, ko so celjski pevski in instrumentalni ansambli v dvorani Narodnega doma začeli izvajati slavnostni koncert? Pa vendar je ob tem uradnem začetku veaitoletne celjske mladinske pevska prire-c kve, ki dobiva iz leta v leto širši obseg, pravzaprav manjkalo tis . ga glavnega prazničnega utripa, ki ga na ulice, v dvorane in v skrhaj sleherno hišo vnašajo mladi gostje festivala, zbrani iz vseh s! .venskih okrajev n :z vseh jugoslovanskih republik. Včeraj in danes so se zastavam in lepakom v C 4 ju pridružili živahni potočiti mladih pevcev, ki so r:c z železniške postaje razlivali po mestu in ga polnili z otroško vedrino, z mladim navdušenjem. In lahko rečemo, da je bil šele njihov prihod pravi začetek festivala, da je z njimi stopil celjski praznik v vsakdanjo resničnost. | Kajti Celje skoraj štiri ti-| noč mladih pevc.-v m sprejc-j lo le v dvorane na plemenito tekmovanje. Spre lo jih s v svoje domove, kjer so jih gostoljubno pozdravili n?j-mlajši Celjani. Ko celjski pionirji in mladina sprejemajo mlade goste in jim ponujajo gostoljubje, spreminjajo pevski festival iz 'kulturne in pedagoške manifestacije v' praznično prilož- nost za medsebojno seznanjanje in prijateljstvo. Tak dvojni festivalski praznile je včeraj -n danes doživelo ve-| liko družin. j »Mama je rekla, naj prija-| : cljica kar pride, saj je dnev-I na soba prosta.« je poveda'a j Talika iz prvega razreda ir. i osnovne šole in ljubeznivo j imenovala neznano mlado pevko iz Nove Gorice, ki bo med festivalom driešna gostoljubja Lorgerievih. že vnaprej svojo prijateljico. Da se iz kratkih festivalskih dni g .; oijubja lahko zares razvije ‘ dobro prijateljstvo in tovarištvo, bi lah' o potrdili številni celjski pionirji, ki si še • vedno dopisujejo z lanskimi in predlanskimi festivalskimi gosti iz raznih slovenskih in jugoslovanskih krajev Povedali bi lahko tudi, da, se je prijazna pomoč organizatorjem festivala spremenila v marsikateri družini v tradicijo. Trko na primer pri Skakiče-vih, kjer hčerka, učenka petega razreda osemletke, že peto leto vabi v goste festivalske udeleženke. Za tiste prve trenutke. novih poznanstev, ko več kot beseda pove vesel nasmeh in prijazen stisk roke, so mladi Celjani pripravili toliko vaz in cvetja, da je lahko Darja iz prvega razreda svoj šopek belih nageljnov :n spominčic podarila meni. Takrat se je zame že pred zvoki fanfar in slavnostnim koncertom začel letošnji mladinski pevski festival v Celin. In s šopkom ki bo priklical prijateljsko razumevanje. se je začel festival tudi za mnoge izmed skoraj štiri tisoč mladih udeležencev. STANKA GODNIČ ROMAIN GARY ( ei Obljuba ob zori nuiuiii!i>iiiiiiiiiiniiiHiiiiiiHiuiiinišc da ni mogoče dobiti solno, novo podjetje iz Maribora, ki prano- ! pa za investiranje še ni izde- disc. Tu. v neposredni bliži- j lalo konkretnega načrta, ni, pa dostikrat ni nikogar. j P, RADGONA Kandidati svojimi volivci Kandidat zvezne skupščine za socialno zdravstveni zbor Niko Jesenovec, ki kandidira v Radgoni. Lenartu. Lendavi. Ljutomeru in Murski Soboti, je imel v Radencih pogovor z volivci. Udeležili so se ga zdravstveni in socialni delavci iz občin Ljutomer in Radgona ter seznanili kandidata z zdravstveno in s social-n ' problematiko. Najprej je kandidat govoril o splošni situaciji zdravstveno socialne službe v mariborskem okraju v zadnjih 7 letih. Poudaril je, da bo treba zdravstveno mrežo še razširiti, osnovati nove zdravstvene postaje in še naprej vzgajati nove kadte, zlasti v zobozdravstvu. 2e obstoječe zdravstvene ustanove bo treba materialno in strokovno spo-polniti. Zdravstveni predstavniki radgonske občine menijo, da je kadrovsko vprašanje v občin: še precej dobro urejeno. Z integracijo zdravstvenih po- & staj so dosegli boljši pregled, koordinacijo dela in enotno finančno poslovanje. Med potrebami sta najvažnejši napeljiva vodovoda, ki naj bi zajel naselja od črne preko Apač, Radgone, Radenc ter ITrastje-Mota, in pa zgraditev novega zdravstvenega doma v Radgoni, ki bi veljal 60 do 70 milijonov dinarjev. Tudi v ljutomerski komuni so dosegli v zadnjih letih vthk napredek v zdravstveni službi. Tu čutijo predvsem pomanjkanje zobozdravstvenega kadra. Tudi v Ljutomeru m:slijo graditi novi zdravstveni dom. Nared naj bi bil vsaj ■v petih letih. V radgonskem zadružnem domu pa je imel razgovor o kulturno prosvetni problematiki s prosvetnimi delavci iz občine kandidat republiške skupščine v prosvetno kulturni skupini za radgonsko občino, Kajetan Kovič. IKA /z včerajšnje druge izdaje DOBROVO — Kmetje v Brdih pravijo, da imajo dvojno trgatev: v maju, ko obirajo češnje, in v oktobru, ko trgajo grozdje. Sedaj so. vsi zaposleni z obiranjem in s prebiranjem češenj. Te dni se gibljejo odkupne cene prvorazrednih češenj po 70, drugorazrednih po 50 in tretjerazrednih po 40 din za kilogram. Zadruga ima na svojem območju 13 odkupnih postaj, ki vse skupaj odkupijo po osem do deset ton češenj na dan. Cez nekaj dni predvidevajo, da jih bodo tudi do 80 ton. TOLMIN — Po združitvi nekdanjih treh občin je komisija za zaščito borcev in invalidov NOV obravnavala 192 primerov. Priznavalnino prejema sedaj 49 borcev NOV v skupnem mesečnem znesku 342.000 dinarjev. Iz vferdjfnje tretje izdaje LJUBLJANA — Okrajni komite ZMS je v četrtek v Logatcu priredil posvetovanje za območje Cerknice, Logatca in Vrhnike. Taka posvetovanja komite prireja zato, da točneje ugotovi, kako potekajo tekmovanja za večjo produktivnost in izboljšanje učnega uspeha na šolah druge stopnje. Občinski odbor Rdečega križa Center bo priredil v ponedeljek popoldne v mestnem gledališču proslavo dneva krvodajalcev Na njej bodo najzaslužnejšim krvodajalcem podarili značke in diplome. SLOVENJ GRADEC — Pripravljalni odbor je sprejel obširen in vsebinsko bogat spored prireditev za praznovanje občinskega praznika od 2. do 9. junija. Pri Borovniku bo partizanski miting, v muzeju v Slovenjem Gradcu razstava, na Selah velika gasilska vaja, j imeli pa bodo še pevske, igralske in glasbene nastope ter športna srečanja. J.. STARŠE — Krajevna organizacija Zveze borcev predvideva na dan borca odkriti spomenik padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja. Z izdelavo spomenika so že pričeli, v glavnem pa so tui-di nabrali potrebna finančna sredstva. -Z LJUTOMER — V prostorih telovadnice osnovne šole je odprta razstava o poklicnem usmerjanju mladine. Izdelke pionirjev in mladine dopolnjujejo razni grafikoni. -R DOBROVCE — V tem kraju bodo od 31. maja do 3. junija priredili že peti tradicionalni kulturni praznik prosvetnega društva. Domača dramska skupina bo uprizorila v režiji Franca Živka komedijo Sreča na upanje, v režiji Nika Pisanskega Popovičevo veseloigro Pogospods-na butica, pionirska dramska skupina pa v režiji Bojane Velišček pravljično igro Deklica Marjetka in Velikan Teleban. Pionirje bodo slovesno sprejeli v prosvetno društvo, medtem ko bodo zaslužnim članom prosvetnega društva podelili priznanja. Nastopili bosta še pionirska in mladinska folklorna skupina, pripravljajo pa tudi šahovski turnir s sodelovanjem nekaterih okoliških klubov. MARIBOR — V tem okraju bodo kmetijska gospodarstva pričela temeljito akcijo za zatiranje bolezni in škodljivcev v sadovnjakih. Predvsem bodo škropili strnjene nasade. Tudi zasebni sadjarji bi morali čimbolj škropiti, saj sicer delo ne bo povsem uspelo. Medtem ko so doslej škropili predvsem pozimi, bodo odslej to opravljali tudi poleti. ■v Cas je še premalo izkoriščen Tudi Mehovic in iirkovl Prvega je premagal Arcari, drugega Na svoji letni skupščini se je 158 delegatov iz sindikalnih organizacij občine Maribor-Csnter pogovorilo o perečih gospodarskih in družbenih vprašanjih. s katerimi se srečujejo pri vsakdanjem delu. Iz poročila, ki ga je podal dosedanji predsednik občinskega sindikalnega sveta Stane Benčič, in iz razprave povzemamo nekaj najznačilnejših ugotovitev: Večji del vse gospodarske l organizacije so se ob aktivni 1 zainteresiranosti sindikata resno Uicvp 'alt; s tem, kako izkoriščajo vse notranje rezerve v podjetjih in kako je čas mar-.ikjs še premalo izrab-lj?n. Zdaj, ko postaja aktualna možnost 42-urn- i delovnega tedna, so te razprave postale toliko bolj pereče. Kako obdržati proizvodnjo ob skrajšanem delovnem času na dosedanji višini in jo v bodoče še povečati — postavlja pred sindikate odgovorne naloge. Z organizacijo dela. ki je postala v podjetjih osrednji problem, se bodo moraie sindikalne organizacije tudi v prihodnje največ ukvarjati. Pri tem ne gre zapostavljati dejstva, da je mimo materialnih pogojev, ki vplivajo na rezultate gospodarjenja, poglavitni činiielj človek. Nadaljnje izpopolnjevanje pravilnikov o delitvi dohodka in utrjevanje samoupravljanja v ekonomskih enotah pomeni še vedno neizčrpen vir za mobilizacijo proizvajalcev. Podatek iz občinskega gospodarstva, ki govori o tem, da je izkoriščenih le kakih 60 odstotkov proizvodnih sredstev, potrebo za boljšo organizacijo dela samo poudarja. V minulem obdobju se jc j v občini združilo več gospodarskih organizacij. Tam. kjer kolektivi združenih podje.ij niso bili seznanjeni s prednostmi združitve, imajo težave. Ob razpravah o nadaljnjih integracijah bo glede na to nujno ugotoviti, če združevanje prinaša možnosti za razširitev osnov gospodarjenja, boljšo organizacijo dela in nadaljnje utrjevanje samoupravljanja. Med problemi, s katerimi se srečujejo sindikalne organizacije v podjetjih, je zlasti vse večja potreba po delitvi dela po sposobnosti, po večji spe-c:alizaciji, kar je v močnem nasprotju z obrtniškim načinom proizvodnje in sedanjo stopnjo organizacije dela. Pravilna razmestitev delavcev po sposobnosti bo tudi stopnjevala njihovo odgovornost na delovnem mestu. Ta proces se v podjetjih že pričenja in prispeva k utrjevanju kolektivne in osebne odgovornosti. Sindikati naj bi se v ta proces odločneje vključevali. To bodo storili v največji meri s pospešeno skrbjo za izobraževanje proizvajalcev, tako na delovnem mestu kot za kakovostno upravljanje in gospodarjenje. Strokovno — izobraževalna središča v podjetjih bi morala izpolniti vrzel med splošno šoisko-izobra- ževalnim sistemom in prakso. Delegati so opozorili v razpravi, da kljub vsem dosedanjim ugotovitvam izobraževalni centri v podjetjih niso opravil; svoje naloge in zvečine tudi niso imeli potrebnih materialnih pogojev za to. Ko bodo sindikati v razpra vah o s-a.utih delovnih organizacij. ki so prav zdaj najbolj aktualna naloga, postavljali določila socialističnim proizvodnim odnosom, bodo morali zagotoviti med drugim bolj učinkovito skrb za izobraževanje zaposlenih. (JP) VAS-FARA Sodelovanje s šolami onkraj Kolpe Osemletna šola v Vas-Fari (v kočevski občini) že dalj sodeluje s hrvatsko šolo v Brodu na Kolpi. Učne moči te šole, zlasti še njen upravitelj Franjo Volf, si prizadevajo, Cia narodnostna meja ne bi bila ovira za zbliževanje in sodelovanje šolske mladine in vsega prebivalstva z obeh bregov Kolpe. Letos sta šoli v Vas-Fari in v Brodu pripravili skupen program ob sprejemu pionirjev v mladinsko organizacijo. Prapravili so bogat program kulturnih in športnih prireditev in imeli kratke govore v slovenščini in hrvaščini. Ob tej priložnosti so tudi cicibane sprejeli v pionirsko organizacijo. Navzoči so bili predstavniki mladinskih organizacij s hrvaške in slovenske strani. Mc MOSKVA, 30. maja. (Po telelo-nu> — Po sinočnjih borbah osmine finala so se danes popoldne začeli četrtfinalni boji na XV. evropskem prvenstvu v boksu. Prav sinočnja srečanja so bistveno spremenila seznam četrtfinalistov. Posamezne reprezentance imajo namreč naslednje število četrtfinalistov: SZ 10. Romunija 3. Italija 7. DRN 7. Zahodna Nemčija 7. Poljska D, Jugoslavija 5, Bolgarija 5 CSSR 5 itd. Nekateri četrtfinalisti so si v današnjem sporedu že zagotovili prve kolajne. Med njimi žal ni drugoplasiranega z evropskega prvenstva v Beogradu 1961, 30-letnega Ljubiše Mshoviča. V polveltrski Kategoriji ga je premagal Italijan Arcari. Naš prvak poraza ni zaslužil, saj je vse tri runde boksal mnogo bolj čisto kot tekmec. Takoj po nastopu jc Mehovič izjavil za »Da-lo«: »Mednarodna boksarska federacija AIEA si zadnji čas močno prizadeva. da bi izboljšala tehnično raven boksa. Toda njeni sodniki očitno pobijajo to načelo. Zelo. zelo razočaran sem. toda vse kaže, da bi boksar v mednarodnem ringu moral kdaj pa kdaj imeti na svoji strani razen športne sreče in znanja, tudi sodnike.« Sodniki so takole ocenili izide pa borb med Mehovičem in Arcari- | jem: 60:59, 57:59, 59:59, 53:G0 in 58:59, torej 4:1 za Italijana. V prvi večerni borbi je evropski prvak v mušji kategoriji Vacca (Italija) premagal 19-letnegii Mirkoviča. Zmaga Italijana je zaslužena,' posebej pa je treba naglasiti junaški odpor mladega Jugoslovana, ki ga je občinstvo po nastopu nagradilo z živahnim ploskanjem. Po tej borbi je bilanca Jugoslovanov na evropskem prvenstvu že negativna, soj so doslej zabeležili tri zmage in štiri poraze. Nocoj bo boksal Vranjcševič proti Ba’yji (Romunija), jutri pa bresta šla skupaj v ring Petrič in Ce-hoslovak šlajf ter Jakovljevič in Francoz Di Eeredeto. Doslej naj večje presenečenje na tern šampionatu je pripravil Dieter (ZRN), ki je v polveltrski kategoriji premagal McTaggarja. Slavni Skot. je moral po 500 nastopih doživeti prvi klasični k. o. v svojem življenju. Ostaii izidi: mušja kategorija: Bi-strov (SZ) : Viatčik (Pol) 2:0. Csuka (Rom) : Parvalin (Fi* 2:0. peresna: Adamski (Pol) Bude’ (ZRN) 2:0, Staraškin (SZ) : Bara-ny (Madž) tko v drugi rundi, pohveli er: Kulej (Pol) : Hetv/ei (ČSSR) 2:0, polsrednja: Wiper izročena Vacca (oba It.) (Škot) : Prit.chet (An) 2:0 brez borbe zaradi poškodbe. Olesch (ZRN) : Gonzales (Fr) 2:0, peresna: Olteanu (Rom) : Armstrong (Skot) 2:0, Girgenti (I) : Mu- ckourt (Ir) 2:0, polvveltor: Tuminš < SZ) : Neill (Ir) 2:0 k o. kolu, poltežka: Polaček (ČSSR) : Shippers (ZRN) 2:0. Pietszykowski (P) Panov (B> 2:0 t. k. o v drugem kolu, Thebault (Fr) : Wit-kowski (DRN) 2:0, Pc/naik (SZ) : ikacija. H. U BELE IS Kojan (R) 2:0 disk v Romun Badea premagal Vranješsvlea MOSKVA, 30. maja. — Nocoj je na evropskem boksarskem prvenstvu Romun Badea premagal Jugo* goslovana Vranjcševica (polsrednja kat.i po točkah Vranješevič je sprejel ostro borbo, ki je z njo začel Romun. Gledalci so uživali oo obojestranskih napadih. V tretjem kolu je boi j izaržljivi Badea osvojil nekaj čistih točk, kar je bilo dovolj za njegovo zmago. V drugem četrtfinalnem srečanju v polsrednji kategoriji je Lagutin (SZ) že v prvem kolu premagal Kocha (ZRN) s k. o. Komasacija ne bo več potrebna Zasebniki v Vidmu ob Ščavnici spoznavajo nujnost kmetijskega razvoja Pri razširjanju družbene proizvodnje v kmetijstvu je treba upoštevati tudi zasebne kmetovalce. Seveda ne samo tako, da ustrežemo njihovim željam, dokler s? ne bodo sami prepričali, kaj je bolje, ampak ob poučevanju, da bodo čimprej spoznali, kaj jim več koristi. Izogibati pa se ie treba sile, prisiljevanja, ki odpor po navadi še poveča. Vendar to ne mor2 veljati za splošno pravilo, šablono — vsak primer je treba konkretno oceniti. Družbeno posestvo v Vid-š mu ob Ščavnici je pred leti imelo več sto malih parcel, ki jih zaradi razdrobljenega zemljišča ni moglo obdelati bolj sodobno kot zasebniki. Razen nekaj zaseženih zemljišč ob koncu vojne jih je dobilo ob izvajanju zakona o zemljiškem maksimumu. Zato so razdrobljena zemljišča bila tudi po kakovosti zelo slaba. Kolektiv posestva je pred tirimi leti uveljavil predpis o komasaciji zemljišč. Po dvoletnem načrtnem delu, da bi s komasacijo vznemiril čimmanj zasebnih kmetovalcev, je svojih 320 ha zemljišč uredil tako, da ima v vsaki katastrski občini samo eno veliko zemljišče. Tako je združil vse parcele na območju Berkovcev, Slaptincev, Jamne, Blaguša, Grabonoša in Selišč. Ni pa še uredil svojih zemljišč v Sovjaku, kjer je upošteval prenaseljenost kraja s kmečkim življem, in na hribovitem območju Grapšincev. Ob komasaciji zemljišč je imel kolektiv družbenega posestva precej težav in tudi stroškov. Na večjih združenih zemljiščih je moral narediti nove ceste. Razlika v obdelavi posameznih zasebnih parcel pa je zaznavna še nekaj let po združitvi in skupni obdelavi. Kljub temu mu je komasacija že prinesla velik gospodarski uspeh, saj v poletnih mesecih pri 10-urnem delavniku nekvalificirani delavci dobijo povprečno po 25.000 din mesečno. Tudi pri zasebnih kmetovalcih se je razburjanje zaradi zamenjave njihovih zemljišč hitro poleglo, še več — nekateri so dobljena zemljišča za prejšnje razdrobljene parcele že ponudili družbenemu posestvu, naj jih odkupi. Lani je obrat v Vidmu odkupil 19 ha zemljišč in letos že spet toliko. V Seliščih je dobil celo posestvo, ki meri 8 ha. Kupil je tudi v Jamni in drugod, z lastniki odročnih parcel pa se še dogovarja in išče možnosti za zamenjavo v bližini svojih zemljišč. Na obratu družbenega posestva pravijo, da je najtežji začetek odkupa v kakem kraju. Mnogi ljudje so še tako starokopitni, da noben gospodar noče prvi v svojem kraju prodati zemljišča družbenemu posestvu. Ko eden začne, se nove ponudbe hitro množijo. Zasebniki tudi zamenjujejo svoje parcele za druge. V teh krajih ne bo potrebne nobene komasacije več, ker bo vsa povečanja družbenih zemljišč moči opraviti razen z nakupi tudi z arondacijo v okviru zamenjav. J. PETEK ZA JAKOVLJEVIČA ŽE B5?Q?JA-STA KOLAJNA MOSKVA. 31. maja. V današnjih dopoldanskih četrtfinalnih borbah na evropskem prvenstvu v boksu je v srednji kategoriji Jugoslovan Dragcslav Jakovljevič premagal Francoza De Benedeta s tehničnim k. o. v tretji rundi. Deset let mlajši De Benedeto se je našemu boksarju resneje postavil po robu samo v prvi rundi. Ze v drugem kolu je bil Jakovljevič precej boljši, a v tretji rundi je z udarci v pleksus dvakrat spravil na pod svojega nasprotnika. Benedeto se je obakrat pravočasno dvignil, toda sodnik je prekinil neenakovredno borbo. Jakovljevič si je s tem že zagotovil bronasto medaljo, ki jo pri boksu prejmeta tretje in četrto plasirani. Jakovljevičev nasprotnik v polfinalu bo sovjetski boksar Popenčenko, ki je danes s k. o. v 90. sekundi premagal 19-letnega Italijana Dina Mura. Ostali rezultati: lahka kategorija: Kajidi (Madž.) : Grudszien (P.) 2:0, Halonen (Fi) : Piličev (B) 2:0; polsrednja: Bertini (A) : Mirza(R) 2:0, Kalman (M) Jansen (Niz) 2:0, težka: Nemec (CSSR) : Jend-szejevski (P) 2:0, Degenhardt (DNRi : Samovoljski (B) 2:0. bantam: Grigorijev (olimp. zmagovalec in bivši evropski prvak) : čer-go (Madž) 2:0, Poser (DRN) : Mi-cev (B) 2:0. Danes so sporočili, da bodo mnogi sovjetski listi in športna društva podelili nagrade udeležencem prvenstva. »Izvesti ja« bodo obdarovale boksarje države, ki bodo osvojili največ medalj, »Sovjetski šport« ima pripravljena darila za boksarje z najboljšo tehniko in taktiko, športni društvi »Bureves-nik« in »Lokomotiva« bosta nagnv dili boksarja v najboljšem dvoboju prvenstva. Nagradili bodo naj- Izidi popoldanskih borb: lahka: Nikanorov (SZ> : Mckensie (Sk> 2:0 (k. o. v II. rundi), Sabri (It) : Schmidt (ZRN) 2:0, welter: Ta-mulis (SZ) : Purhonen (Fi) 2:0, Nemecck (CSSR > : Guse (T)RN) 2:0, Schulz (ZRN) : Anders (DRN) 2:0 (k. o. v III. rundi). Tudi Petrič v polfinalu MOSKVA. 31. maja. Jugoslovanski boksar Branislav Petrič je v zadnjih četrtfinalnih borbah premagal v bantam kategoriji Slajša CSSR in se tako ‘kot Jakovljevič uvrstil v polfinale evropskega prvenstva. VINCENT — V XIII. etapi kolesarske dirke po Italiji je zmagal Vito Taccone, ki je 149 km od Leukerbada v Švici do Vincenta blizu Torina prevozil v 4:24,26 minutah. Po tej etapi vodi v generalnem plasmaju Italijan BaJma-mion. m* •i ,-,-A 'm 0rewi: Mlada Bosna: Olimpija 0b tekmi IV. kola v ženski zvezni košarkarski iigi Po štirih kolih ženske zvezne lige > podrtimi keglji V ženski konku- je pred nami že bolj ali manj jas- | renči je bila najboljša cadeževa na situacija o moči in vrednosti ! (Triglav) s 440 keglii posameznih ekip. V preostalih treh j kolih spomladanskega prvenstva i bodo igrali med seboj samo še I neposredni tekmeci, kar bo prav j gotovo bistveno spremenilo seda- • nji razpored v tabeli. Vse tekme 1 pa bodo pri tem še privlačnejše, J saj bo odločilen prav vsak rezui- j Ljubljanska Olimpija je v prvih štirih zavrtljajih zaigrala z opote- j kajočo srečo. Kljub temu. da je j nastopila proti najboljšim vrstam j zvezne lige. bi bila z malo več paz- | ljivosti lahko vsaj na domačem j igrišču zabeležila dve zmagi, in j sicer proti Radničkemu, predvsem 1 pa proti Trešnjevki. Ljubljančanke ' pa so bile tudi okrnjene, saj na i zadnjih treh tekmah zaradi po- i škorib kar tri igralke (Dermastja, i Mihelič in Perovšek) niso mogle I igrati najbolj učinkovito. V treh kolih do konca se bo O- j limpija ogledala še z neposrednimi i tekmeci s spodnjega dela lestvice. I Kolikor bodo Ljubljančanke zai- ! grale premišljeno, predvsem pa i borbeno, si bodo lahko precej iz- } boljšale mesto in uvrstitev na lest- j vici. Vrstni red: moški: 1. Steržaj 376, 10. Knez (Lj) 374 itd. P. Rokoborci ZDA v Šfipu SKOPJE. 31. maja. Rokoborska reprezentanca ZDA, ki tovnem prvenstvu v Sofiji, i o 7. t m. gostovala v .- lipu. kjer se bo srečala z našim državnim prvakom »Balkancem«. Španija : Severna Irska 1:1 (0:9) Nocoj ob 20. uri bo Olimpija na ; stadionu v Tivoliju nastopila pr:i i Mladi Bosni iz Sarajeva. V pred- ! tekmi se bodo srečali člani A.šK | st' *no, Puskas, De Tivoli in Ljubljane z n točke v re- Gledalcev jc bilo ol publiški ligi. V ostalih treh tekmah zve?ne lige pa bodo igrali: Split — Crvena zvezda. Mladost — Trešnjevka in Radnički — Parižan. T prvi finala iv sta leodio- Radnički LESTVICA 4 4 0 296:206 8 Crv. zvezda 4 4 0 275:215 8 Partizan 4 3 1 272:211 6 Trešnjevka 4 3 1 252:192 6 Mladost 4 1 3 190:251 2 Split 4 1 3 205:262 2 Olimpija 4 0 4 203:265 0 Ml. Bosna 4 0 4 149:24«) 0 V zaostali tekmi IV kola je Par- BILBAO. 31. maja. — nogometni tekmi iz osmin za pekal evropskih naro Soanija in S. Irska igrali • eno 1:1 t0:0). Gola sta dala za Špance Varela, za Irce pa Ir v/in. nskem moštvu ni* o igrali Di Sol in Gento, li 40.000. tizan (Novi Sadi premagal Mladost iz Zagreba 85:47. kar jc še tudi upoštevano v lestvici. Steržaj -1017 kegljev! ZAGREB. 31. maja. — V Zagrebu se je včeraj začelo izbirno tekmovanje za sestavo moške in ženske kegljaške reprezentance Jugoslavije za dvoboj proti Vzhodni Nemčiji 7. t. m. v Zagrebu ter 28. in 29. septembra proti Zahodni Nemčiji. Prvi dan tekmovanja je dosegel najboljši rezultat in nov jugoslovanski rekord Miro Steržaj, član mariborskega Branika, s 1017 SfARLu V LJUBLJANI, V MARIB3BU TREŠNJEVKA Na centralnem stadionu ^ Bežigradom bo jutri ob 16.45 teb 15.15 bo prvenstvena tekma SNL Ilirija : Ljubljana) tekma II. zvezne lige med Karlovcem in Olimpijo. Spored ostalih tekem: Split : Rudar, Famos : Var-teks, Maribor : Trešnjevka, Istra : Slavonija, Šibenik : Borovo, Lokomotiva : Čelik, BSK : Borac. I. liga: Budučnost . Slobo-da, Rijeka : C. zvezda, Vojvodina : Beograd, Zeljezni-čar : Sarajevo, Velež : Novi Sad, Partizan : Radnički, Dinamo : Hajduk, Dobro pripravljeni, slabo opremljeni Trener naših kolesarjev o dirki Praga-Berlin-Varšava LJUBLJANA, 31. maja. — S precejšnjo zamudo se je vrnila domov naša kolesarska reprezentanca, ki je sodelovala na mednarodni dirki Praga — Berlin — Varšava. V razgovoru s trenerjem naše ekipe Zvonetom Zanoškarjem smo zvedeli še nekaj podrobnosti s te prireditve. Ali ste zadovoljni s plasmajem oziroma uspehom svojih varovancev? — Glede na udeležbo na prejšnjih dirkah smo lahko s plasmajem naših fantov povsem zadovoljni. Ekipa je bila pripravljena solidno. Boltežar, Ukmar in Roner JAVNO KOPALIŠČE V VIDMU OB ŠČAVNICI - Čeprav j= Videm ob Ščavnici le eden izmed večjih krajev v Slovenskih goricah, ima že marsikaj kar drugi kraji nimajo. Pred kratkim so zgradili tudi veliko zaprto kopališče s prhami in sedežnimi kopelmi. V isti hiši so uredili tudi večjo strojno pralnico kot. so jo imeli prej. Stara strojna pralnica je zdaj na voljo šolski mladini tamkajšnje Osemletke za pouk in priučevanj? tistih kmečkih žena, ki prvič pridejo prat svoje perilo v javno strojno pralnico. Foto- Petek Pripravo BELE KAVE BREZ KUHANJA. V skodelici zmešajte kavno žličko »ZDRAVKE- pol žličke sladkorja z nekaj kapljicami vode Maso mešajte, da se penasto opusti Dcli|tf toplo ali hladno mleko Osic-e po okusu »ZDRAVKO., za belo kavo dobite v trgovinah KOLINAKA _ LJUBLJANA so bili v tej močni konkurenci zmeraj v čelni skupini. Zal. da je moral Ukmar zaradi poškodbe od nehati, odlični Roncr pa je imel toliko smole (dvakrat je zlomil eo-nilko in še štirikrat je padel med vožnjo), da se pozneje ni mogel več prebiti na boljše mesto. Valčič je bil v spremenljivi formi, za Bi liča je bila to prva večja preizkušnja, Levačič ni sodil v to ekipo. Ali bi se lahko naš najboljši član Boltežar plasiral še na lepše mesto? — Nedvomno! Boltežar je bil po sposobnostih enak najboljšim kolesarjem v generalni razvrstitvi, in bi se bil prav gptovo plasiral še na višje mesto, če bi bil imel zraven sebe še vsaj enega. — bodisi Ukmarja ali Roner ja. Sam pa ni zmogel vsega. Tembolj, ker so vse ostale reprezentance uveljavljale taktiko tako. da so tri vozače v vsaki etapi pošiljali v napad, ostali trije pa so imeli nalogo zadrževati se v glavni skupini. Ali ste se tudi tokrat ubadali s kakšnimi problemi, kakor se J« to n°6ojalo navadno zmeraj na j»*v»jš-njih enakih prireditvah? Kakor sem že poudaril, jo bila naša ekipa to pot zares solidno pripravljena, se pravi, da je bilo Po strokovni plati še kolikor toliko v redu. pa so bile zato nevšečnosti drugje. Težave smo imeli z dresi, saj so bili pomanjkljivi in slabi, medtem ko so se lahko tuji kolesarji preoblačili po mili volji. Prihodnji teden bomo imeli dirko »Po Hrvatski in Sloveniji«. Kaj si obetate od te dirke? — Ta tradicionalna dirka je vsekakor privlačna za naše ljubitelje tega športa. Na startu bomo videli vse naše najboljše kolesarje in še nekaj tujih udeležencev. Prireditev bo pomembna tudi zato, ker no veljala obenem za izbirno tekmovanje za sestavo naše odprave, ki se bo udeležila mednarodne dirke Tour de L'Avenir (od 23. jun. do 24. .jul.) Na pot v Francijo bi po 1X10jen1 poslali Škerlja, Valenčiča, Biliča, Ukmarja, Roner ja ter Cu-briča. Bajla ali 2ivkoviča. Kakor vemo. bo letos tudi svetovno prvenstvo v Belgiji. Ali mislite. da imamo dovolj dobrih vozačev za vse take velike prireditve? — Glede zadostne izbire sposobnih kolesarjev smo nedvomno na slabšem, kakor v drugih državah. Zato je potrebno že zdaj razmisliti, koga naj pošljemo v Francijo m kdo naj se pripravlja za svetovno prvenstvo. Sicer pa nam bo že dirka »Po Hrvatski in Sloveniji« odgovorila na marsikatero vpre -mje. (STL) — Ali je juha premalo vroča'.' pETEOOOuoŠKt I O R. A D SL - Ali mi povišate plačo ali pa si dam odrezati kurje oko! Supertorero Zdaj so na sporedu poročila a vam ne svetujem, da jih poslušate. Ne more se odločiti, ali bi jo pojedli ali pa bi jo dal balzamirati... Z — Da. zdaj je popolnoma ozdravljen svojega kompleksa manjvrednosti! Nagradna slikovna križanka DEL, POLOŽ- NICE MESTO V JUŽNI ITALIJI TOVARNA VCELJU SREDISCE LETONJE KAMER OFOfcMN IVUcNiA BODICA. PRITOK RE KJA VRVICI TVORkJI KJAČ.IKJ MAPLACilO VELETOK V AFRIKI ENAKI ORKI KOZAŠKI POCOAVAR tuje Ž. JAE OOMiERA KAZNI KRAJ POD PL E SIVCE, AA DOBITEK PRI TOMBOLI ZIDOVSKO M. IME LISA KJAKLOKJ MKNA JED KRMILO OCE AM. FILM AMERIŠKI PEVEC oAKHOVA PALICA ICKALKA . ki/a; vrhnji DEL SKAKAlUiCE QL.MtSTO SAUDOVE ARA 6>l J E CRSKA E>OC,lKJJA PREPIRA LJUBKO VALKJO M. IME 5MESM0M NOROST IZODCEUJt PRtKlETilvo (^DVORJENJI VLJUDEN, DVORI JI V NAOSKl TANKA TKANINA ZEVSOVA LJUBICA, MATI PERZEJA OTO.MAKJA PAVLOVA RIMSKA BOGINJA JEZE AM. "ILM DOL A M ES) SLOV. SLIKAR ALUMINIJ ANTIČNO RAČUNALO SESTAVINA MALTE ANTIČNA DE ŽELA OB črnem MORJU RAZ BOJ* N.K ROPAR CI^TA TEŽA POLARNA ŽIVAL VEZNIK MEDNAR. SMUČ, ORGANI? Z. IAAE EQiPT. GENERAL P flGRA S (KARTAIAI E1KJ2SUJS \\ ' j M — Saj nimate nič proti, ne? Samo za majhno stavo gre. To je čisto relativno: meni na primer je bolj všeč violina. Patent za bradače. Filatelija Nove znamke po svetu T ^ 1 — n..,. ^ .-.1« 1 _ 1 _ - e. Letos proslavlja ves sve_ 100-letnico ustanovitve mednarodne organizacije Bdeči križ. Liga Bdečega križa v Ženevi je priporočila vsem poštnim upravam, da bi izdale letos v ta namen znamke, del naklade teh znamk pa poklonile ligi. Liga je tudi pri- poročila, naj bi bila kot osrednji ali stranski motiv na znamkah simbolična slika — žara s plamenom in Bdečim križem. Kot osrednji motiv so uporabile to sliko poštne uprave Jugoslavije (na dveh trobarvnih znamkah), Avstralije (na t robarvrr znamki), Papue in Nove Gvineje (na večbarvni znamki). Poljske na trobarvni znamki), Siama (na dvobarvni znamki, ki je natisnjena v parčkih tako, da je druga znamka zrcalna slika prve) in Švice (na trobarvni znamki in na spominskem bloku). Druge poštne uprave so segle po motiviki, ki kaže dejavnost 'orga-zacij Bdečega križa. Finska je na treh znamkah s pribitkom prikazala Rdeči križ in troje rok. Na štirih večbarv- nih znamkah je Gana prikazala naslednje motive: rdeči križ z letnicama in gansko zastavo, žaro s plamenom in pestovalico za roko, dajanje prve pomoči m žaro s plamenom in palmino vejico. Izšel je tudi nezobčan spominski blok z vsemi štirimi znamkami. Japonska je na štiribarv-ni znamki uporabila zemljevid sveta z Bdečim križem. Kambodža je pretiskala dve znamki serije »Boj proti malariji« s priložnostnim besedilom in doplačilom v korist nacionalnega Bdečega križa. Luksemburg je na eni znamki upodobil »Ustanovo Emila Mayrischa« v Colpachu, okrevališče luksemburškega Rdečega križa. Na sedmih znamkah je Madžarska upodobila motive: otroka s kosom mila, zobno ščetko in kozarcem, glavo deklice in omarico prve pomoči, otroke treh ras, glavo deklice in podobo srca, otroke raznih ras, zdravniški G. ,vioymera in generala Da-luura. Nemška demokratična republika je izdala dve trobarvni znamki, na katerih je upodobila prvo pomoč oziroma rešilni avtomobil pred polikliniko. Nemška zvezna republika je prikazala na trobarvni znamki le Rdeči križ s priložnostnim besedilom. Panama je pretiskala tri znamke serije »John Glenn« z letnicama 1863 in 1963 ter Rdečim križem. Tunizija pa je na eni znamki prikazala poleg žare s plamenom še razne oblike delovanja organizacije. Tudi letošnja običajna vsakoletna švicarska izdaja »Pro patria« je v znamenju lOU-let-nice Rdečega 'križa. Na najnižji vrednoti serije je portret zdravnice Anne Heer, u-stanoviteljice šole za medicinske sestre, na ostalih šti-Ed umiureuz piUAjEquii5 tpr so slike povojčka, darilnega pregled otrok in dvoje rok s sadikami. Monako je izdal dve trobarvni znamki. Na prvi je alegorična slika (žena dviga v zrak Rdeči križ), na drugi pa so portreti ustanoviteljev: Henrija Dunanta, TtO* fMll£ O iso................... paketa, steklenic s krvno plazmo in pestovalice za roko. Na vseh znamkah je še Rdeči križ. Pribitek gre v korist razvoja službe medicinskih sester. 100-letnico prve mednarodne poštne konference v Parizu sta počastili z znamkami tudi Portugalska in Španija. Portugalska je na treh trobarvnih znamkah prikazala poštno kočijo s četverovprego v vožnji, Španija pa je na večbarvni znamki upodobila del poštne kočije pred zgradbo francoskega poštnega ministrstva, kjer je bila konferenca. Turistične informacije Koprsko območje Dne 3. junija bodo odprli v Luciji pri lJoitorozu nov Hotel. V Portorožu je 55 prostih postelj v hotelu Palače, medtem ko bo hotel Central zaseden do 6. junija. V Piranu je 40 prostih postelj v hotelu Sidro, hotel Metropol pa začasno ne obratuje. .Nočna bara v Piranu in Portorožu sta odprta. Temperatura morja je 13" C. V Kopru sta do 6. junija zasedena hotela Triglav in (Jaleb, medtem ko je v zasebnih sobah še dovolj prostih postelj. Tudi v hotelu Adria v Ankaranu je vse zasedeno, razen v lesenih hišicah, v katerih je na razpolago še kakih 50 postelj. Goriško območje Goriško območje Turistično društvo Dobrovo v GoiTSKlti Brain organizira v času on 24. maja do 15. jti-nija za obiskovalce obiranje cesenj. v' starem gradu Vipol- i-c j c v^a.kO »ictacAjO ^»«,0. sče v Dobrovem ima na razpolago z4 lezisc. j^odroonejše informacije dajeta turistično društvo Dobrovo in turistično •arustvo Nova Gorica. Dne 1. junija booo odprli v Bovcu nov hotel. Hotel je moderno opremljen, ima restavracijo, kavarno, teraso, nočni bar in lastne garaže. Vozniki motornih vozil imajo na Goriškem organizirano avtomehanično službo, in sicer v Bovcu, Kobaridu, Tolmunu, Novi Gorici in Ajdovščini; podroDnejše informacije dobijo pri krajevnih turističnih društvih. Hotel Park in Sabotin v Novi Gorici imata na razpolago le nekaj prostih postelj. Dovolj prostora je na Kekcu in na Skalnici. V ostalih krajih, to je na Lokvah, v Kanalu, Plavah in Kobaridu je dovolj prostih postelj. Gorenjsko območje Hotel Jezero v Bohinju ima na razpolago samo 6 prostih postelj. V ostalih hotelih in v zasebnih sobah je dovolj prostora. Dovolj prostora je tudi v Domu na Komni. Na Bledu je dovolj prostih postelj v vseh hotelih in v zasebnih sobah. V Mojstrani imajo dovolj prostora v hotelu Triglav in v zasebnih sobah. Dovolj prostora je tudi na Pianini pod Golico nad Jesenicami in v Domu na Črnem vrhu. V Tržiču je dovolj prostora v hotelu Pošta in v zasebnih sobah. Dovolj prostora je tudi v Podljubelju in v planinskih domovih pod Storžičem in na Kofcah. Nova izletniška postojanka pri Tiču nad Lomom je redno oskrbovana. Od Tržiča je oddaljena kakih 10 km. Dostop je možen tudi z motornimi vozili. Prelaz Ljubelj je od 29. maja dalje odprt. Na Krvavcu je dovolj prostora v novem in v starem domu; žičnica obratuje normalno Dovolj prostora je tudi v obeh hotelih v Kranju in v zasebnih sobah. V Škofji Loki imaio vsako soboto ples na kopališču ob Sori. Prav tako je ob sobotah ples v Domu pod Planino v Trebiji. V Domu pod Planino je dovolj prostih postelj, prav tako pa tudi v planinskem domu Lubnik in na Starem vrhu. Dovolj prostora je tudi v zasebnih sobah na Sorici, V Dražgošah, Poljanah, Gornji vasi in Retečah ob Sori. Cene za prenočišče znašajo; Sorica 250-350 din, Dražgoše 200—300 din; Lubnik 400 din; javore 300 din; Reteče 400 din; Poljane in Gorenja vas 250 do 300 din. Do Sorice vozi vsako nedeljo dopoldne avtobus in se vrača zvečer v Škofjo Loko. V obeh Sorah je odprt lov na postrvi. Celjsko območje V vseh zdraviliščih je dovolj prostih postelj. V Rimskih toplicah je odprto termalno kopališče na prostem; temperatura vode znaša 32 stopinj C. Dovolj prostora je tudi v Zgornji Savinjski dolini, v Celju. Velenju in Vitanju. Prav tako je dovolj prostih postelj tudi v vseh planinskih postojankah. V Celju je vsak dan koncertna in plesna glasba v hotelih O-leia in Evropa. V Velenju bodo imeli 2. junija ob 10. uri prvi sindikalno delavsko šahovski festival na Titovem trgu. medtem ko bo popoldne ob 15.30 uri šahovski piknik ob Velenjskem jezeru. Vsako soboto in nedeljo imajo ples tudi v Šoštanju v hotelu Kajuhov dom in v restavraciji -Pri stari pošti-«*. V Dobrni imajo, ples vsak torek, četrtek, soboto in nedeljo Dne 1. junija pa bodo odprli zdraviliško kavarno, kjer bo ples. vsak večer, razen ob ponedeljkih. Mariborsko območje V vseh mariborskih hotelih je dovolj prostih postelj. Dovolj prostora je tudi v letoviškem naselju ob Mariborskem jezeru. Na Mariborskem Pohorju bodo zasedeni: hotel Bel-levue od 1. do 3. junija; Železničarski dom do 5. junija; Zidanškov dom od 30. maja do 1. junija; Jelka 1. juniia: Poštarski dom od 31. maja do 1. junija; Planinka do 15. junica; Dom Predilnice in tkalnice Maribor 1. junija; Kagarjev dom do 8. junija i*\n Zarja 1. junija. V ostalih dneh je na ‘Mariborskem Pohorju še dovolj prostih postelj. V Lovrencu na Pohorju imajo 35 prot stih postelj, v Ribniški koči na Ribniškem Pohorju pa 20 postelj. Dovolj prostora je tudi v Dravogradu, Crni na Koroškem, na Kozjaku in v Slovenski Bistrici. Pomursko območje V Murski Soboti imajo v hotelih Zvezda in Central dovolj prostih postelj. V zdravilišču Slatina Radenci v Radencih imajo še nekaj prostih postelj; nekaj prostora je tudi v wee-kend naselju. Hotel Park v Lendavi je zaseden, medtem ko ima turistični dom Goričko v Gornjih Petrovcih 8 prostih postelj in priporoča predhodno rezervacijo. Cena dnevnega penziona v domu Goričko znaša 950 din. Ob nedeljah nudijo gostom prekmurske gibanice. Od 1. junija dalje je odprt v Pomurju lov na srnjake. Turistični biro v Murski Soboti izdaja dovolilnice za ribolov. 1. junija bodo imeli v zdravilišču Slatina Radenci maturantski ples Eoboške gimnazije; igra plesni orkester Moj mira Sepeta, po.ieta Majda Sepe in Nino Robič. Dolenjsko območje Hotel Metropol v Novem mestu bo 1. junija zaseden, medtem ko ima ,hotel Kandija na razpolago 15 prostih postelj. V soboto in nedefcjo bo zaseden tudi hotel Sremič v Vidmu-Krškem. V bližini Krškega je odprta vsak dan postojanka Sremič, do kamor je možen dostop z motornimi vozili. Gostinsko.. podjetje Žužemberk ima na razpolago 12 postelj.. Dom Vinka Paderšiča na Gorjancih ima dovolj prostih postelj ; cena dnevnega pčhziona znaša od 800 do 1.100 din. Dostop Je možen z motornimi vozili. Zdravilišče Cateške toplice ima do 3. junija 27 prostih postelj. Cena penziona je od 1 650 do 1.950 din. Zdravilišče Sirvrješke toplice bodo od 4. junija popolnoma zasedene, ‘medtem ko imajo do tega dne še nekaj prostih postelj. V Šmarjeških toplicah je odprt bazen na prostem; temperatura vode je 30 stopinj C. Zdravilišče Dolenjske toplice ima 100 prostih postelj, medtem ko je prav toliko /prostih postelj v zasebnih sobph. Ljubljansko Območje Hotel Slon V! Ljubljani bo imel proste pqetel;e sanjo v dneh 5. In 7. juftija, medtem ko -bo Turist prost v dneh 2. 4 In 5. junija. V ostalih dneh bosta oba hotela zasedena. Se nekaj prostih mest pa imata hotela Union in Bellevue. V Domu Kureščku je 10 prostih postelj, na Travni gori 20 postelj, Medijskih toplicah 20 postelj, domu na Polževem 20 postelj, na Raklt.nl pa je v zasebnih sobah 16 prostih postelj. Dovolj prostora je tudi v Domu v Podutiku. Turistični informacijski biro v Ljubljani prodala dnevne ribolov-nice za vse turiste. ,______ Za pravilno rešitev slikovne križanke razpisujemo povečane nagrade v skupnem znesku 20.000 dinarjev: 1. nagrada: 5000 din 2. nagrada: 3000 din 3. nagrada: 2000 din 4. do 13. nagrada: po 1000 din Rešitev vpišite s tiskanimi črkami v lik križanke in pošljite izrezek iz časopisa na naslov: Uredništvo »Dela«, Ljubljana, Tomšičeva 3, poštni predal 29. V levi spodnji kot kuverte napišite SLIKOVNA KRIŽANKA. Ce pošlje kdo več rešitev, naj bo vsaka v posebni kuverti. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do četrtka, 6. junija opoldne. Reševalci iz Ljubljane lahkd vržejo rešitve v nabiralnik nagradnih ugank »Dela« in »Tovariša« v veži poslopja v Tomšičevi ulici 3. Besedna iskalnica PODRL JE ZNAK »DELO NA CESTI«. LJUBI MARA ISKRENO? MISLI, DA JE PRAVI CAR. OLJE SE JE SPET PODRAŽILO. DANES ME PECE ZGAGA. BINETU DOBRO USPEVA PESA. VAL BUTA OB SKALO. MAR TE NE BOLI GLAVA? NAJBOLJ OBISKAN JE »SLONOV« BAR. DO TRNOVEGA NI TROLEJBUSNE PROGE. LINA JE MAJHNO OKNO. DRESER NASTOPA S TIGROM. ORGANIZACIJO IZLETA JE VODIL KOMPAS. CALAIS JE FRANCOSKO MESTO. VELIKIH OS SE INGE ZELO BOJI. VIDA LJUBI ŽIVLJENJE NA KRASU. BOREC PEPE TI TOLČE PO SOVRAŽNIKU KOT RIS. OREL KROŽI NAD GORO. NE TEPI SVOJEGA BRATA. MONT BLANC JE VISOKA GORA. KRIVA JE NJEGOVEGA JOKA. RINA JE NASA PRVA FILMSKA IGRALKA. V gornjih stavkih se skriva 20 francoskih filmskih igralcev in igralk. \ Nagrade za prejšnji teden Za nagradno številčnico smo dobili 693 rešitev, žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada (3000 din): Elka Pečnik, Zdravilišče Laško. 2. nagrada (2000 din): Alenka Žnidarčič, Ljubljana — Jakšičeva 1/IV. 3. do 12. nagrado (po 1000 din) dobijo: Majda Strašek, Spodnje Hoče 16. Slavka Leskovec, Ljubljana, Hudovernikova 4. Miha Krč, Ljubljana, Malgajeva 10/11. Jelka Petrovec, Kamnik, Prešernova 3. Marija Maver, Litija, Grbinska 7 Anica Zagožen, Kranj, Knjigarna »Simon Jenko«. Nada Turk, Ljubljana, Prijateljeva 9. Marija Sketelj, Zdenska vas, p. Videm-Dobrepolje. Anton Mandelj, Ljubljana, Kajuhova 1. Kristina Lovšin, Brežice, Prvoborcev 48 II. REŠITVE UGANK PRETEKLEGA TEDNA Nagradna številčnica: bistroumnost, Stravinski, Amerikanka, zakajenost, milimeter, mostišče, Diderot, Šolohov, Jenisej. Merimee, makija, Sodoma. Misel: Ker se moti vsakdo in ker so se motili tudi najmodrejši, ne smemo jemati naših zmot kot nekaj, česar bi se morali sramovati. Križanka. V o d.: 1. Perast, 7. travma, 13. edamec, 14. rondel, 15. Twain, 16. pica, 17. H(onore) B(alzac), 18. Rab, 19. odlok, 21. kar, 22. orel, 24. Ra, 25. Atene, 27. v. d., 28. obist, 31. stih, 32. klaftra, 34. ikt, 35. kvart, 36. vrana, 38. boa, 39. delavka, 41. apno, 43. raven, 44. S(tane) S(ever), 46. letak, 48. Be, 49. avto, 51. ara, 52. opica, 55. lop, 56. NN, 57. Akon, 58. graja, 60. ciklon, 62. Kregar, 63. akcent, 64. banana. Magični lik: 1. Erzerum, 2. izgredi, 3. kerubin, 4. Prebold, 5. budilka. Enakovredni na članskih des Pred šahovskim dvobojem Jugoslavija - Sovjetska zveza na Reki šahovska reprezentanca Jugoslavije je po štirinajstdnevnem igranju na blejskih ekip. nih turnirjih in šestdnevnih pripravah v Velenju odpotovala na Reko, kjer se bo od 1. do 10. junija srečala v šest-krožnem dvoboju na desetih deskah z reprezentanco Sovjetske zveze. V 60 partijah v reškem nebotičniku se bodo pomerili: Jugoslovani — velemojstri Gligorič, Matanovič, dr. Trifunovič, Ivkov, Parma in Udovčič, mednarodni mojster Damjanovič, mojster Minič na članskih, mojster Nemet in mojstrska kandidata Bojko-vič in Kurajica na mladinskih ter mednarodna mojstra Lazarevičeva in inž. Nedeljko-vjčeva ter mojster Stadlerjeva na ženskih deskah. Člani sovjetske reprezentance — velemojstri Korčnoj, Stein, Vasivkov, Averbah in Simagin, mednarodni mojster Mikelas ter mojstra Banič in Suetin na članskih, mojstra Zaharov in Vitolin na mladinskih ter mednarodni mojstri Nona Gaprindašvili, Zvorikina in Kušmerjeva na ženskih deskah. Čeprav je razmerje velemojstrov 6:5 v korist Jugoslavije, prevladuje v našem taboru prepričanje, da je oslabljena reprezentanca SZ kljub vsemu velik favorit. Minimalni poraz bi bil po mnenju naših velemojstrov velik uspeh, neodločen izid že senzacija, medtem ko je razmišljanje o morebitni zmagi nerealno. IZJAVE ČLANOV JUGOSLOVANSKE EKIPE Gligorič: »Pričakujem boljše rezultate kot v Lvovu. Po realni moči obeh reprezentanc bi morali zbrati več kot 40»/o točk. Naše šanse so na članskih deskah, medtem ko so reprezentanti Sovjetske zveze močnejši na mladinskih in ženskih.« Matanovič: Po priimkih reprezentantov Sovjetske zveze in Jugoslavije lahko pričakujemo boljše rezultate kot v predhodnih bojih. Po mojem mnenju so tokrat reprezentantke Sovjetske zveze nekoliko močnejše pa tudi sovjetski mladinci so nekoliko boljši od naših. Razmišljanje o zmagi nima trdne osnove, čeprav po sestavi reprezentance ne vidim, zakaj bi imeli šahisti Sovjetske zveze prednost.« Dr. Trifunovič: »Naša reprezentanca bo lahko osvojila celo točko v borbi z Banikom, Mikelasom in Suetinom, tako da so možnosti za uspeh na šestih članskih deskah približno enake.« Ivkov: »Nona Gaprindašvili je igrala v Beverwijku »strašno«, zato bo vsekakor problem številka ena za jugoslovansko ekipo. Sovjetski člani, čeprav je reprezentanca . ZSSR sestavljena iz manj zvenečih imen kot doslej, niso mnogo slabši. Banik, Mikelas in Suetin so premagali že Keresa, Kočnoja in ostale najboljše sovjetske velemojstre. ' Vsi sovjetski šahisti so izredno ostri igralci, kar nam daje nekaj možnosti za uspeh, seveda če vsi zares zaigramo.« Parma: Reški dvoboj se bo končal z minimalno zmago reprezentance Sovjetske zveze, tako da bomo v šestih partijah zbrali okoli 28 točk ali 46°/o možnih. Na članskih deskah pričakujem presenečenje v našo korist, medtem ko je na ženskih in mladinskih deskah prednost v korist Sovjetske zveze« Udovčič: »Naši člani bodo dvoboj dobili medtem 'ko boah o končnem rezultatu odločali članice in mladinci, kjer je reprezentanca SZ nekoliko močnejša.« Damjanovič: »Na Reki ali ni koli! Reprezentanca SZ je oslabljena. Ce ne bomo zmagali v letošnjem dvoboju, ne bomo nikoli premagali Sovjetske zveze v dvobojih po shevenin-škem sistemu.« Minič: »Dvoboji s Sovjetsko zvezo so izredno koristni za jugoslovanske šahiste. Pričakujemo uspeh na članskih deskah, končni rezultat pa bo v najboljšem primeru 30:30.« Nemet: S sovjetsko reprezentanco se bomo lahko enakovredno borili samo, če se bo vseh deset reprezentantov borilo do zadnjih moči. Na mladinskih deskah bomo imeli več uspeha kot v Lwowu, kjer smo izgubili s 5:7.« Bojkovič: »Prve partije bodo najvažnejše. Upam, da bom v svojem prvem nastopu proti reprezentanci SZ izpolnil pričakovanja.« Kurajica: »Rezultati na članskih, ženskih in mladinskih deskah bodo minimalno v korist reprezentance SZ. Kljub temu sem optimist.« Dr. Nedeljkovičeva: Naj zanimivejši bo nastop svetovne prvakinje None Gaprindašvili, ki je v zadnjih dveh letih izgubila eno samo partijo. Z velikim zanimanjem pričakujem svojo partijo s svetovno prvakinjo, posebno ker v dosedanjih partijah vodim z 1.5: 0.5. Stadlerjeva: »Na ženskih deskah nimamo mnogo možnosti za uspeh, posebno ker igra svetovna prvakinja Nona Gaprindašvili, medtem ko na članskih in mladinskih deskah pričakujem več uspeha od reprezentantov.« Lazarevičeva: »Prva deska ženske reprezentance Jugoslavije se ni udeležila skupnih velenjskih priprav. Zato je odpotovala direktno iz Beograda na Reko.« Zvezni kapetan jugoslovanske šahovske reprezentance dr. Nedeljkovič je pred odhodom na Reko izjavil, da so naši reprezentanti po blejskih turnirjih in dobrih pripravah v Velenju borbeno razpoloženi, tako da pričakuje, da bo naša desetčlanska ekipa osvojila tokrat več kot 40"/o točk. Kljub temu, da prihaja sovjetska reprezentanca v qslabljeni postavi — je po izjavi zveznega kapetana s sovjetskim prvakom Korčnoj em in svetovno prvakinjo Nono Gaprindašvili še vedno nekoliko močnejša od Jugoslavije. Naši reprezentanti, posebno članice in mladinci se bodo morali boriti z velikim elanom, če bodo želeli obdržati ravnotežje. Po mnenju inž. Srečka Nedeljkoviča bo letošnji dvoboj s Sovjetsko zvezo najvažnejše tekmovanje jugoslovanskih šahistov v letu 1963. A. P. 8. stran ★ DELO Tovornjak obvissl na ograji mostu VIDEM-KRŠKO, 31. ma.ia. — Na avtomobilski cesti v vasi Mrtvice je tovornjaku KP 27-52, ki ga je vozil Pavel Kovač, nenadoma počila os pri sprednjem desnem kolesu. Vozila zaradi velike hitrosti ni bilo mogoče takoj u-staviti in ga ja zato zaneslo v betonsko ograjo podvoza, kjer se je tovornjak po naključju v polvisečem stanju ustavil, to pa zato, ker je pri trčenju stisnilo zavore avtomobila. Na tovornjaku, ki je bil naložen z vezanimi ploščami in je last podjetja »Javor Pivka«, je za približno 500.000 dinarjev škode: voznik je dobil lažje telesne poškodbe. Vozi! fe brez vozniškega SLOV. BISTRICA. 31. maja. — Včeraj ob pol devetih j dopoldan se je smrtno pone- j sreči! motorist Liane Brdnik ( iz Visol na Pohorju, ki je z motorjem HB-I4-292 trčil j r.a cesti tretjega reda v Zg. Bistrici najprej v osebni avtomobil MB-45-19 (voznik j Aiojz Zajšek iz Maribora), i nato pa v vprežni voz, ki ga j je vodil Franc Kungler iz ; Zg. Bistrice. Motorist je bil ■ takoj mrtev, sopotnik pa je j laže poškodovan. Do nesre- i če je prišlo zaradi neizku- j lenosti motorista, ki ie vozil j brez vozniškega dovoljenja ! in na blagem ovinku pri pre- i hitevaniu ni dovoli obvladal | vozila. Materialna škoda zna- ! fa približno 90.000 din. kronika Sobota, 1. junija 1963 potres v Litiji LJUBLJANA, 31. maja. Danes zjutraj ob 4. uri in 36,10 minut so seizmografi na Golovcu spet zabeležili šibkejše potresne sunke, ki so trajali vsega nekaj sekund. Tovariš Vlado Ribarič z Geofizikalnega inštituta na Golovcu nam je povedal, da je bil epicenter današnjega potresa spot na tako imenovani litijski prelomnici — oddaljen 20 km od Ljubljane. Da- j našnji potresni sunek je bi! ! precej šibkejš; od prvih treh v nedeljo 19. maja. saj so ga ocenili z jakostjo mod 4. in 5. stopnjo. Zanimivo je morda, da je bil to cd nedelje 19. maja že 16. potresni sunek, ki so ga zabeležili scenografi na Golovcu. Ponovne premike zemeljskih plasti na litijski prelomnici so po vsej verjetnosti povzročile večje padavine v zadnjih dneh. k.i pomenijo dodatno obremenitev za razrahljane in še neumirjene zemeljske plasti. Današnji potresni sunek, ! ki je povzročil, da ,ie pone- i kod odpadlo nekaj ometa, so j občutili predvsem ljudje v ; Litiji, v Lazah, okolici Ivane-ne gorice in tudi v Ljubljani, kjer ie bila že meja po- i tresne zaznavnosti. V Litiji oziroma v sšmart- j nem pri Litiji je tudi tokrat I potres najmočneje poškodo- | val šolsko poslopje. Posebna komisija sekretariata za šolstvo. ki si je dopoldne ogledala šolo. in tudi starši 500 otrok iz Šmartnega so zahtevali. naj se šola zapre. Upravitelj šole Jože Grošelj je izjavil: »Današnji potres je šolo dokončno uničil. Nekaj razre- dov smo že preselili v zadružni dom, ostale pa bomo v naslednjih dneh. Samo še majhen sunek in šola se bo sesula; kljub temu, da je podprta z oporniki. Nevarnost je toliko večja, ker imamo tri izmene in se ob menjavi izmene nabere v šoli na majhnem prostoru okrog 150 otrok, če vseh razredov ne bomo mogli preseliti tako;. bomo šolsko leto za nekaj dni podaljšali« L. N. — J. V. Osebnemu avtamobiiu ss j« ztomila os LESCE, 31. maja. — V sredo 29. maja se je na cesti prvega reda v Lescah prevrni! osebni avtomobil KR 42-57. ki ga je vozi! Rudi Mandelc. Vozil je z Bleda proti Kranju, ko se mu je nenadoma zlomila zadnja os avtomobila. Vozilo je začelo zanašati ip se se je zato najprej obrnilo na streho, nato pa snet na koTes.a. Voznik jo po ]P?o poškodovan, ma-trr-bn škoda n” vozilu pa znaša približno 450.090 din. Avtomobilist • • n • ■ rZSI^S-UClI ^redsiost TOJ MJN. 31. moja. — Včeraj ob 17,30 je na cest: dru-cerra reda na križišču Perše pri Tolminu trčil osebni avtomobil SV-TS-15-D, ki ga je vozil nemški državljan Rudolf Fuchs, v osebni avtomobil GO 21-61 (voznik Franc Savrin iz Branika - Polje). Fuchs je vozil iz Gorice proti Bovcu, pri omenjenem križišču pa je s stranske ceste pripeljal Savrin in izsiljeval prednost, zaradi česar sta trčila. Telesnih poškodb ni bilo, škoda na vozilih pa znaša približno 160.000 din. Kolesar podrl v:n?snRf«a pešca LJUBLJANA. 31. maja. — Včeraj malo pred tretjo uro popoldne je na prehodu za pešce na Titovi cesti 28 v I iubljani kolesar Franc Pov-še podrl vinjenega pešca Jožeta Sedlarja. Povše je vozil s preče išnio hitrostjo v sme. ri proti Ježici, ko je na omenjenem mestu nenadoma sto-nil s pločnika Sedlar. Zaradi kratke razdalje sta trčila, nri č?mer je kolesar dobi! lažje, pešec pa huiše telesne poškodbe in pretres možganov. Komisija ža sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Kmetijskega kombinata v Žalcu razpisuje delovna mesta za: knjigovodjo osnovnih sredstev — srednja ekonomska šola s petletno prakso na takem ali podobnem delovnem mestu kreditnega referenta — srednja ekonomska šola s petletno prakso, po možnosti v bančni stroki finančnega knjigovodjo — ekonomska srednja šola s triletno prakso v knjigovodskih poslih pomočnika likvidatorja — srednja ekonomska šola, po možnosti nekaj prakse. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. — Vloge z navedenimi dosedanjimi zaposlitvami sprejema uprava Kmetijskega kombinata v Žalcu. 4414 GKT8P5PSKA B3LKISHICA v VrltfcHri razpisuje več prostih mest za zdravstvene delavce: FIZIOTERAPEVTKE MEDICINSKE SESTCE til. v-rle INŠTRUMENTARKE, BOLNIČARKE In OTROŠKE NEGOVALKE Celotna oskrba samskih oseb je zagotovljena v zavodu. — Družinskih stanovanj ni. — Kolkovane ponudbe z življenjepisom sprejema UPRAVA BOL NISNICE takoj oziroma do zasedbe mest. 4202 »I S K R A« KRANJ TOVARNA ZA ELEKTROTEHNIKO IN FINOMEHANIKO KRANJ razpisuje naslednja prosta delovna mesta: ŠEFA ODDELKA za vzdrževanje Pogoj: strojni inženir s 5-letno prakso ASISTENTA v proizvodnji Pogoj: strojni ali elektro inženir z nekaj leti prakse ŠEFA ODDELKA za planiranje Pego j: višja strokovna izobrazba s 5-letno prakso na področju ekonomike, elektro ali strojne stroke, s prakso na planiranju proizvodnje; ali srednja strokovna izobrazba z 10-letno prakso na zgoraj navedenem področju, od tega nekaj let prakse na planiranju proizvodnje. IfJŽEMIRJA KEMIJE (analitik) INŽENIRJA KEMIJE (tehnolog) INŽENIRJA KEMIJE AL! METALURGIJE STR0JKEGA INŽENIRJA (za delo v konstrukciji orodja) STROJNEGA TEHNIKA (analiiik za delo v normirskem oddelku) Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek tovarne »ISKRA« Kranj, Savska loka 4. 4501 TEDENSKI PROGRAM RTV Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij pri OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU KAMNIK razpisuje mesto DIREKTORJA obrtnega in montažnega podjetja »ZARJA« - Kamnik Pogoji: strojni tehnik z najmanj 5-letno prakso na vodilnem delovnem mestu ali mojster kovinske ali njej sorodne stroke, z najmanj 10-letno prakso na vodilnem delovnem mestu. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi čistega dohodka podjetja. — Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru. Ponudbe, kolkovane s kolekom za 50 din, osebnimi podatki in podatki o dosedanjem službovanju, Komisiji do 15. junija 1963. 4496 Za vedno nas je zapustil naš ljubi mož, oče in stari oče Franc Nagelj vlakovodja v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 2. junija, ob 15.15 iz Frančiškove mrliške vežice na Žalah. Žalujoči: žena Terezija, hči Milena z možem Francem, vnuka Darko in Milojka ter ostalo sorodstvo. Rakek, Ljubljana, dne 31. maja 1963. Dotrpela je naša ljubljena mama Jožica Jenčič rojena S TJ š I N Na zadnji poti jo bomo spremili v nedeljo, dne 2. junija 1963, ob 14,30 iz Jožefove mrliške vežice na Zalah. Globoko žalujoči: otroci \ alči, Milka, Danica in Drago z družinami Jenčič, Arhar in Černetič ter ostalim sorodstvom. Ljubljana, Maribor, Ravne na Koroškem, 31. V. 1963. ODDeJeKN L™ ANAS°?,t5?a SSTSSSS - ™». 2m M 23-526. - OGLASNI DAL 2» - BRZOJAVNI NASLOV: »DELU, LJUBLJANA. 2IRO RAČUN PR. NARODNI LJUBLJANA 600U1.L167 ^MESEČNA N AROCNINJ^ 550 I3IN.U.JEv! — 'roKOPISOV^^NE ^VRAČAMO.^^ ~ Telefon dežurnega urednika: 20-646 Gledališče URAMA Sobota. 1. junija: Zaprto! 2.. 3., 4 junija: ZAPRTO. Sreda. 5. junija, oo 20. uri: Krleža: Y AGONIJI < tridejaaska verzija). Abonma B. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Zaradi smrtnepa primera v družini članice ansambla mariborske Drame ne bo za nocoj napovedanega gostovanja SNG iz .Maribora v ljubljanski Drami. Urama ostane drevi zaprta. OPERA Sobota. 1. junija, ob 20. uri: Pon-chielli: GIOCONDA. Abonma G. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Nedelja. 2. junija, ob 10.30: Gotovac: ERO Z ONEGA SVETA. Za Mladinski abonma za šole: i. in II. OS dr. Vita Kraigherja, OŠ Mirana Jarca. Borisa Kidriča, Prežihovega Voranca, Angele O-cepek in Majde Vrhovnik, vse v Ljubljani. Veljajo vstopnice od 19. maia. ko je bila predstava zaradi potresa prekinjena. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža Sobota. 1. junija, ob 20. uri: M. Steblik: TIGROV KOŽUH. Abonma Kol. D. (Vstopnice tudi v prodaji.) Kedelja, 2. junija, ob Id. uri: Literarno satirični kabaret. MALA 2EHTA. Abonma Gorenjska. — (Vstopnice .tudi v prodaji.) Ob 20. uri: Literarno satirični kabaret. SMEH NI GREH. Izven. (»Domačo zabavo« igra kot gost Mara Černetova.) Zaradi uvedbe poletnega delovnega časa je od 1. junija dalje začetek večernih predstav prestavljen na 20. uro. Opozarjamo na zadnjo letošnjo izvenabonmajsko predstavo literarno satiričnega kabareta »Smeh ni greh« jutri, v nedeljo zvečer. Rezervacije po tel. 21-660. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana — Mestni doni Sobota. 1. junija, ob 20. uri: La-moureux: RJAVOLASKE, komedija. Red A. Nedelja. 2. junija, ob 16 in 19.30: RJAVOLASKE. Izven. Rezervacije po tel. 32-360. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE — Levstikov trg 2 Sobota, 1. junija, ob 17. uri: M Mahnič: RDEcA KAPICA. MALO GLEDALIŠČE Ljubljana — Komenskega 12 Nedelja. 2. junija, ob 20. uri: M. Begovič: BREZ TRETJEGA. — Zadnjič. SLOV. LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota. 1. junija, ob 19.30: SMEH NI GREH — večer poljske satire. Sobotni abonma in izven. Vstopnice so v prodaji. Koncerti VIII. ZABAVNO GLASBENA MATINEJA RTV LJUBLJANA bo v nedeljo, 2. junija ob 10.30 v Veliki filharmonični dvorani. Sodelovali bodo vokalni solisti Irena Kohont, Stane Mancini in gosta iz Češkoslovaške Eva Martinova iz Brna in Milan Chladil iz Prage. Spremljali jih bodo Ljubljanski jazz ansambel, pianist Borut Lesjak s svojim ansamblom in Plesni orkester RTV Ljubljane pod vodstvom Jožeta Privška Na matinejski koncert opozarjamo abonente abonmaja Z, preostale vstopnice pa so v prodaji pri dnevni blagajni Slovenske filharmonije po enotni cepi 100 dinarjev. K »BODRA SMJANA«, najboljši 100-članski mladinski pevski zbor v Evropi, nagrajen s 3 mednarodnimi nagradami, bo imel koncert v dvorani .Slovenske filharmonije danes ob 20.15. — Vstopnice dobite pri blagajni SF. K RTV Ljubljana SPORED ZA SOBOTO 4.00—3.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored in dnevni koledar i; 6.30—6.35 Napotki za turiste; 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.35 Spomini na partizanske dni; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — Kličemo reševalno postajo; 9.25 Ansambel Jožeta Kampiča (solist Miha Dovžan — citre); 9.40 Zborovske skladbe Antona Foersterja; 10.15 Albert Rousscl: Simfonija št. 3 v g-molu ' Orkester Romanske Švice dirigira Ernest Ansermet); 10.40 Seznani*e se s Parkerjevimi — 35. lekcija (ponovitev); 10.55 Vsak dan nova popevka; 11.00 Pozor, nimaš , prednosti! (Oddaja za voznike in potnike motornih vozil); 12.05 KN — Ing. Stojan Vrabl: Poletno škropljenje sadnega drevja; 12.15 Slovenske narodne v priredbi Karla Pahorja; 12.30 Cez jug Evrope (pisan glasbeni spored); 13.13 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Za oddih in razvedrilo; 7 4.00 Poročila: 14.05 Concerto in suita; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavni intermezzo; 15.40 Na domači grudi (Narodne v izvedbi tujih zborov); 16.00 Vsak dan za vas: 17.05 Gremo v kino; 17.50 Lar-ry Adler in orglice; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 13.10 Mascagnijev veliki uspeh »Cavalleria rusticana« • Izvajajo solisti. zbor in orkester RCA Victor, dirigira Renato Cellini); 18.45 Naši popotniki na tujem; 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice; 19.30 Radijski dnevnik; 20 00 Po domače .. . 20.20 Arscne Lupin — Radijska priredba — 1. epizoda: 21.00 Za konec tedna — ples! 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Za ples in razvedrilo; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. DRUGI PROGRAM 19.00 Napoved II. programa — poročila; 19.05 Z zabavno giasbo v sobotni večer: 19.30—21.10 Violinist Dejan Bravničar — Posnetek javnega koncerta z dne 15. aprila 1963 v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. Pri klavirju Marijan Lipovšek — vmes ob 20.30 do 20 45 Radijski dnevnik II. programa: 21.10 Iz popularnih oper; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan; 22.15 Jazz na koncertnem o- ' dni — Benny Goodman v Carnegie ! Hallu — II. del; 23.00—23.05 Fo- j ročila. TELEVIZIJA Na kanalih 5, 6. 11 s pretvorniki 16.50 Poročila (Beograd) 17.00 Evropsko prvenstvo v boksu za amaterje — prenos iz Moskve (Evrovizijai 19.30 TV obzornik (Ljubljana) 19.45 Sejemski vodič — propagandna oddaja (Beograd) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Sprehod skozi čas — dokumentarna reportaža — (Ljubljana) 21.05 »Gospod srednjih let« — zabavno glasbena oddaja (RAI) 22.15 »Truplo v prtljažniku« — zgodba iz serije Interpol — (Ljubljana > 22.45 Poročila (Zagreb) Na kanalu 9 19.30 TV pošta (Zagreb) 20.30 S kameri* po svetu — (Beograd ) 22.15 Zgodba iz serije »Nič ena« (Zagreb) SPORED ZA SOBOTO KINO UNION: angl. barvni film USODNA CIGANKA. Režiia Joseph Losey. Igrata: Melina Mer-couri, Keith Michell. Tednik — Predstave ob 15, 17. 19 in 21. uri. Ob 10. uri matineja domačega ilma DVOJNI OBROČ. Ob 22. uri predpremiera nem. filma PARADA POPEVK. Režija: Franz Marischka. Igrajo: Renate Etvert, Gustav Etvert. KINO KOMUNA: francoski barvni film KOSILO NA TRAVI. — Režija: Jean Renoir. — Igrata: Pane Meurisse, Catharine Rouvel. Tednik. Predstave ob 15, 17.30 in 20. uri. KINO SLOGA: ital. film SMRT PRIHAJA IZ VSEMIRJA. Režiia: Paolo Heusch. Igrata: Paul Hub-schmid in Madeleine Fischer. — Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. KINO VIC: angl. barvni CS film ZALIV TIHOTAPCEV. — Režija. John Gilling. Igrata: Peter Cu-string, John Fraser. Tednik. — Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. KINO SISKA: ameriški barvni CS film MILIJONARKA Režija: Anthonv Asquith Igrata: Sophia Loren in Peter Sellers. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. KINO SAVA: ital. V V film CIO-CIARA. Režija: Vittorio De Sica. Igrata: Sophia Loren, Raf Val-lone. Tednik samo pri zadnji predstavi. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 14. ure dalje. LETNI KINO BEŽIGRAD: prem. nem. filma SKRIVNOSTI ORIENTA — I. del. Režija: Francesco Stephani. Igrata: Harry Walther, Osman Ragheb. Tednik. Predstava ob 29.30. — Prodaja vstopnic uro in pol pred predstavo. LETNI KINO DOMA JLA: amer. barvni film MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI, ob 20.30. KINO »TRIGLAV«, LJl BUJANA: ital. barv. CS film TEROR BARBAROV. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. MLADINSKI KINO: domači film KAPO. ob 10, 15 in 17. uri. Film za mladino od 14. leta starosti dalje. Zadnjikrat. KINO »SVOBODA« — ŠENTVID: jugoslov. barvni CS film OBRAČUN (Kapetan Leži, II. del), ob 18 in 20. uri. KINO »SVOBODA« — CRNUCE: NENADOMA LANSKO POLETJE, ob 20 uri. KINO DRAVLJE: slovenski film AKCIJA, ob 20. uri. KINO »SVOBODA« — D MOST: angl. VV film PODAJ ROKO HUDI cU, ob 20. uri. KI Ni) GvNCUE: angleški film ZGODBA O DVEH MESTIH, ob 17.30 in 19.30. KINO SAVLJE: amer. barvni film HRABRI IN SMELI, ob 20. uri. KINO HRUŠICA: amer. barvni CS film ZADNJI VOZ, ob 20. uri. KINO ZADOBROVA: franc, film RESNICA, ob 20. uri. KINO VEVČE: amer. barvni film NUNA, ob 20. uri. KINO ZALOG: domači CS film SIGNALI NAD MESTOM, ob 20. uri. lil NO »DOM« — KAMNIK: amer. krimin. film GOLO MESTO, ob 20. uri. KINO BLED: francoski film PRIN-CESA IZ CLEVA. oh 18 in 20.30. ' KINO LITIJA: sovjetski barvni CS I film PLAMEN NAD STEPO, ob ! 20. uri. KINO ŠMARTNO PRI LITIJI: amer. barvni CS film DVE L JU- j BEŽNI EDDY DUCHINA, ob 20. I uri. KINO »DUPLICA« — KAMNIK: amer. film NAPAD V ZORI, ob j 19. uri. KINO »CANKARJEV DOM«, VRH-\!K.\: mehiški barvni film JAZ PUSTOLOVEC, ob 20.15. KINO DOMŽALE: jugoslov. lilm DOKTOR, ob 18 in 20. uri. KINO MENGEŠ: franc, film SOS RADIO TAKSI, ob 20. uri. KINO »SORA« — ŠKOFJA LOKA: 1 ital. barvni film AMERIKA V i NOGI, ob 18.39 in 20.30. KINO RADOVLJICA: amer. vestern j film ŠERIFOV SIN, ob 18, uri. j Zah.-nem. zabavni glasbeni film PLANINSKA ROZA, ob 20. uri. KINO CENTER« — KRANJ: domači film KOTA 505. ob lo. uri, vstopnina 50 din. Ob 20. uri amer. film ČUDODELKA. Ob 22. uri premiera nem. barv. VV filma NE POŠILJAJ ŽENE V ITALIJO. KINO »STORŽIČ« — KRANJ: franc, barvni CS film SALAMBO, ob 16. 18 in 20. uri. KINO »RADIO« — JESENICE: amer. barvni VV film ENOOKI JACK. KINO »PLAVŽ« — JESENICE: španski barvni film PRODAJALKA VIJOLIC. KINO DOVJE: ital. film VOJNA SE NADALJUJE. KINO KOR. BELA: angl. film TAJNI TOVARIŠ. KINO KRANJSKA GORA: jugoslov. film ZV IZG OB OSMIH. KINO ŽIROVNICA: ruski CS film LJUBEZEN ZMAGUJE. KINO »KRKA« — NOVO MESTO: ital. barvni CS film RIMSKA SUŽNJA, ob 15, 18 in 20. uri. KINO DOM JLA — NOVO MESTO: angleški film NIKOLI NE POPUŠČAJ, ob 18 in 20. uri. LETNI KINO CELJE: lranc. barv. film SLABE ZENE, ob 20. uri KINO »UNION« — CELJE: ital. barvni CS film AS ASOV, ob 16, 18 in 20. uri. KINO »METROPOL« — CELJE: ruski film BITKA NASIPI DNI, II. del. ob 16. 18 in 20. uri. KINO SVOBODA VIDEM-KRŠKO: španski barvni film MATI, CUJ MOJO PESEM, ob 17.30 in 19 30. KINO SVOBODA II, TRBOVLJE: ital. film AVANTURA, ob 17 in 19.30. KINO »DELAVSKI DOM« — TRBOVLJE: amer. VV film TAKA VRSTA ZENE, ob 18 in 20. uri. KINO SVOBODA-ZASAVJE — TRBOVLJE: amer. barvni film LINIJA ZA TUSCON, ob 17 in 10.15. KINO »DELAVSKI DOM« — ZA-(fORJE: amer. CS barvni film KONJENIKI, ob 18 in 20. uri. KINO »PARK« — 51. SOBOTA: amer. barvni CS film M02 Z ZLATO PIŠTOLO, ob 20. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA: amer. film PRVI UPORNIK, ob 18.30 in 20.30. KINO ŽALEC: angleški CS film BILO JIH JE SEDEM, ob 20. uri. KINO POLZELA: amer. film KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA, ob 20. uri. KINO »SVOBODA« — Šempeter v Sav. dolini: ameriški barvni CS film VRNITEV V PEYTON, ob 20. uri. KINO »SVOBODA« — SEŽANA: amer. CS iilm POT OKOLI SVETA V 80 DNEH, ob 20.15. KINO »SOČA« - NOVA oUKlCA: angl. film HITER POZIV, ob 18 in 20.30. KINO SOLKAN: ital. film CASTA DIVA, ob 20.30. KINO SVOBODA ŠEMPETER: — franc, film SNIDENJE, ob 20.30. KINO »GARIBALDI« — PIRAN: amer. barvni tum NJENA EDINA LJUBEZEN, ob 18. uri. LEL NI KINO — PIRAN: nemška družbena drama FALSIFIKATOR IZ LONDONA, ob 20.30. LETNI KINO — PORTOROŽ: sovj. film ZBOGOM GOLOBI,' ob 20.30. KINO SEČOVLJE: sovj. film HAJ-DUSKA KRI, ob 20. uri. Čestitke DUŠANU BREKICU za diplomo na Ekonomski fakulteti "“iskreno čestitajo prijatelji. Za doktorju medicine Je bila promovirana NATAŠA NAHLIK-GA-BKOVEC. Čestitajo domači. Danes se je poroeiia naša vestna socieiavka MARTA BELLOMO :z Tolmina s tov. DRAGOM JELOV-CANOM. še mnogo sreče ji želijo prijatelji in znanci. DR. VILKU Rl.SU za promocijo na medicinski fakulteti čestita Sergej. Obvestila SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI v Ljubljani razpisuje po 2. členu pravilnika o postopku pri oddajanju investicijskih objektov in del v dograditev prvi javni natečaj za oddajo gradbenih del za izgradnjo podzemskega skladišča za kurivo na dvorišču pri stavbi Novi trg št. 4 v Ljubljani, ki bo v petek, dne 14. junija 1963 ob 9. uri v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti na Novem trgu 3 v Ljubljani. Predračunska vrednost razpisanih gradbenih del znaša po elaboratu 16,650.0011 dinarjev. Rok za izvršitev del do IV. faze se določi za 30. oktober 1963. Zapečatene ponudbe morajo interesenti poslati investitorju do 14. junija 1963 do 8. ure. Predložene ponudbe morajo imeti poleg drugega klavzulo »Ponudba za gradbena dela za izgradnjo skladišča za kurivo«. Vso potrebno dokumentacijo dobe interesenti v računovodstvu SAZU, Ljubljana, Novi.trg 3, vsak dan od 9. do 13. ure. O 4499 MATURANTI I. gimnazije Maribor 1950 imamo sestanek 5. VI. v kavarni »Nebotičnik« zaradi organizacije skupnega srečanja. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA-CENTER vabi občane občine Center, kakor tudi ostale ljubljančane, da si ogledajo RAZSTAVO DELNEGA URBANISTIČNEGA PROGRAMA — REGULACIJSKEGA NAČRTA OBČINE CENTER, ki je v pritličnih prostorih magistrata na Mestnem trgu. Razstava je odprta od 9. do 20. ure. O 4471 ObLO LJUBLJANA-CENTER razgrinja po 14? členu Zakona o urbanističnih projektih (Ur. 1. LRS št. 18-127/58) ter po sklepu 79. seje obeh zborov LO za javnost DELNI URBANISTIČNI PROGRAM REGULACIJSKEGA NAČRTA • ZA OBMOČJE OBČINE CENTER Program je na vpogled za javnost od 25. maja 1963 do 1. julija 1963 v pritličju magistrata, Mestni trg. Od 1. julija 1963 do 25. avgusta 1963 pa v zgradbi ObLO Ljublja-na-Center, Zupančičeva ul. 6, soba 28-11. Pripombe in predloge pošljite pismeno Oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, Zupančičeva ul. 6, soba št. 35-IIT. O PROTI SLADKORNI BOLEZNI — protinu in tolščavosti (bolezenskemu debeljenju) pomaga rogaški »DONAT« vrelec. Dobite ga v Ljubljani pri «Prehrani« in »Merkatorju«. POS L O VA LNICfV LJUBLJANI: TITOVA 12 - MIKLOŠIČEVA 17 IN VSE OSTALE POSLOVALNICE PRED POTOVANJEM NE IMEJTE NOBENIH SKRBI! Vse vrste, vozovnic (tudi s popustom) lahko kupite 2E V PREDPRODAJI v vsaki poslovalnici KOMPASA! V poslovalnici KOMPASA lahko rezervirate tudi kabino na ladjah obalne ali rečne plovbe, sedež v letalu ali posteljo v spalnem vagonu! KOMPASOV RALLY so popularni KOMPASOVI izleti z osebnimi avtomobili. Te izlete prirejamo za tiste, lev imajo lastne osebne avtomobile. V naših poslovalnicah-< dobite programe novih izletov: — petdnevni izlet preko Gross-glocknerja in Innsbrucka v Gortino cCAmpezzo — odhod 4. avgusta, prijave do 15. junija; — enodnevni izlet po KOROŠKI odhod 24. julija, prijave do 15. junija. VABIMO VAS NA NAŠE IZLETE: BEOGRAD (julija na evropsko prvenstvo v orodni telovadbi); DORNBIRN (Avstrija); PO ŠVICI (julija); AŽURNA OBALA (septembra); ESSEN (julija). PO KOROŠKI (stalni izleti za delovne kolektive); GROSSGLOCK-NER (stalni izleti za delovne kolektive) in v BENETKE in TRST. Prijave sprejemajo vse naše poslovalnice, kjer zahtevajte tudi programe in ostale informacije! AVIO -MOIO društvo Ljubljana. Čopom 40 M 22 m9- 2rt-47:i,:i7-:wt; OBVEŠČA vsak petek in sobc*o: V nedeljo, 2. junija letos sta od 9. do 17. ure v Ljubljani dežurni avto servisni delavnici: servisna delavnica >SAP Ljubljana«, Savska c. 2 in »Avtocommerce« — servis, Ljubljana, Trdinova cesta št. 4. AMD Ljubljana organizira prvo ex-tranaclor.alno speedway dirko v nedeljo, cine .9. junija 1963 ob 16. uri na novem dirkališču v Šiški ob Vodnikovi cesti v Ljubljani. Za izvedbo dobre organizacije te senzacionalne speed\vay dirke vabimo člane našega društva v pomoč za rediteljsko službo. Prijave sprejemamo po tel. št. 20-473. Do danes so se na to dirko že prijavili najboljši speedway tekmovalci iz Avstrije, Bolgarije in Jugoslavije. Predprodaja vstopnic za speedv,-ay dirko v Šiški je po znižani ceni 250 dinarjev pri vseh poslovalnicah Kompasa' in r.a upravi društva, Ljubljana, Čopova 40. šola za voznike amaterje A in B kategorije za . mesec junij 1963 razpisuje začetniške tečaje; s pričetkom: 11., 17., 18. in 25. junija. IZJAVA. — JOŽE KOŽELJ. Moste 54 — Komenda, sem se v maju 1963 pri Cestnem podjetju v Ljubljani, Prešernova cesta in drugod izražal, da se je projektant pri trasiranju ceste za letališče Bmiki v Mostah, Peter Strnad, višji gradbeni tehnik, pustil vplivati od interesentov. Obžalujem in preklicujem, kar sem v tem smislu govoril in raznašal; ta obrekovanja so brez vsake podlage. Petru Strnadu se zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega postopka. Zapora cest RFPUBLIŠKl SEKRETARIAT za promet SRS obvešča, da je cesta Kranjska gora—Bovec preko Vršiča prevozna za vsa vozila. O DEŽURNA lekarna Sobota. 1. junija: lekarna »Pri gradu«, Partizanska 1. KINO UNION: amer. barvni CS film SALOMON IN KRALJICA IZ SABE. Ob 22. uri premiera sovi. špicn. filma OPERACIJA KOBRA. PARTIZAN: ital. VV film AVANTURA. Ob 22. uri premiera amer. filma KRVNIK IZ NEVADE. UDARNIK: jugoslovanska komedija MOŽJE. Ob 22. uri premiera sovj. barv. filma SLEPI PIANIST. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Sobota. 1. junija, ob 20. uri: Rossini: SEVILJSKI BRIVEC. Izven. Gostuje Franc Pubar, baritonist novosadske Opere. Oh 2U. uri: Achard: ODKRITOSRČNA LA2NIVKA. Gostovanje v Drami SNG Ljubljana. LJuiBLJAiNA, NAZUitJEVA I Po najvišjih dnevnih cenah nujno potrebujemo: Vipotnik-Maupassant, Njeno življenje — 1952 Vodušek-Goethe, Faust — 1953 Vuga, Škorenjček Matevžek — 1955 VVinkler, Petelinovo pero — 1946 Drejc z višave — 1956 Zlobec, Ljubezen — 1958 Zorec, Zmote in konec gospodične Pavle — 1921 Žmavc, V pristanu so orehove lupine Zupančič-Shakespeare, Othelo — 1923 Kar hočete — 1926 Zimska pravljica — 1928 Ukročena trmoglavka - 1929, Hamlet — 1933 Elektro strojno podjetje »TIKI« — Ljubljana, Aleševčeva ul. sprejme takoj: — 2 strojna tehnika z nekajletno prakso za dela v razvojnem sektorju, — 4 kvalificirane ključavničarje, — 2 navadna delavca za priučitev v ključavničarski stroki, — 2 navadna delavca za razna dela Interesenti naj se osebno zglasijo v splošnem sektorju podjetja. 4334 UČITELJIŠČE V LJUBLJANI razpisuje delovno mesto računovodje Pogoj: ustrezna srednja izobrazba z najmanj 3-let-no prakso, brez formalne srednješolske izobrazbe z najmanj 10-letno računovodsko prakso. Osebni dohodek po pravilniku. — Nastop službe 1. septembra 1963. Ponudbe pošljite na naslov: Učiteljišče v Ljubljani, Resljeva 12, do 15. junija 1963. 4447 TRGOVSKO PODJETJE VOLAN - Ljubljana sprejme v delovno razmerje: STROJEPISKO z znanjem stenografije dva nekvalificirana DELAVCA in SNAŽILKO za dobo 6 mesecev (po 1 ure dnevno) Ponudbe pošljite upravi podjetja — Vošnjakova 9. 4432 Trgovsko podjetje »Sanitaria«, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 17 sprejme takoj: nekvalificiranega DELAVCA Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 4420 MESNICA-METLIKA zaposli takoj, visokokvalificiranega mesarja Ponudbe pošljite podjetju. 4464 ZAVOD SRS ZA REZERVE LJUBLJANA, Čopova 38-11 prodaja TELEPRINTER ZNAMKE LORENZ Informacije daje sekretariat zavoda. 4455 KROJAČfCE in ŠIVILJE kvalificirane in priučene izvežbane v konfekcijskem delu sprejme MODNA KROJACNICA »CENTER« Ljubljana, Tavčarjeva ulica 1. CENTRALNI ZAVOD ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA v Ljubljani, Gradišče 2-III razpisuje mesto saldokontista Potrebno je znanje, ki ustreza srednji šoli in dveletna praksa v knjigovodstvu. Osebni dohodek po pravilniku. S 50 din kolkovane ponudbe pošljite do 15. junija 1963. 4469 ZAHVALA Ob bridki in nenadomestljivi izgubi naše drage žene in mame Terezije Sepec roj. VOGRINC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami in jo spremili na poslednji poti ter prekrili njen grob z venci in cvetjem v takem številu. Posebno pa se zahvaljujemo dr. Glušiču in med. sestri Olgi, ki sta ji nudila pomoč v poslednjih dnevih. Najlepša hvala tudi godbi iz Kapel in č. duhovščini ob spremstvu k poslednjemu počitku. Žalujoči! Brežice, 30. maja 1963. ZAHVALA Ob bridkem slovesu od našega ljubljenega Jurija Glavica se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in njegovim sedanjim in bivšim profesorjem, predstavnikom DPM ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot in s tolikim cvetjem zasuli njegov zgodnji grob. — Posebna zahvala družinam Lavrenčak, Megušar in Šušteršič za pomoč in razumevanje v težkih urah, vsem, ki so nam pismeno ali ustno izrazili sožalje, tov. Šenku za prelepe poslovilne besede in predstavniku ZŠJ za poslednji pozdrav. Vsem, ki ste ga imeli radi, še enkrat: prisrčna hvala. Družina Glavič-Rot Po dolgotrajni mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi Jakob Homovec bivši policijski nadzornik v p. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 2. junija 1963 ob 17. uri izpred cerkve v Dravljah. Do pogreba leži na svojem domu, Tugomer jeva 1. Žalujoči: družina Aljančič in sorodniki Ljubljana, 31. maja 1963. Dotrpela je naša ljubljena mama Marija Forte roj. KOCJAN vdova po dimnikarskem mojstru Pogreb drage pokojnice bo danes, 1. junija 1963 ob 17. uri iz mrliške vežice v Trbovljah. Žalujoči: sinova Karl in Vili z družinama, hčerka Felomena por. Gombač z družino in ostalo sorodstvo. Trbovlje, Celje, Beograd, Medvode, 31. maja 1963. V 84. letu starosti nas je za vedno zapustil naš ljubi mož, oče, stari oče, stric in svak Anton Bezeljak železniški upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo danes, 1. junija 1963 ob 16.30 iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: žena Zofija, hčerka Ivic a z možem, vnučka Mojca in Marko ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, 31. maja 1963. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je po kratki bolezni prezgodaj zapustil nenadomestljivi oče, stari oče, stric, svak in prijatelj Hinko Lebez krojaški mojster Pogreb nepozabnega očeta bo v soboto, 1. junija 1963 ob 16. uri v Borovnici Žalujoči: hčerka Vera por. Hribar, sestra Mici por, Mramor, zet Janez, vnuka Hinko in Bojan ter ostalo sorodstvo. Borovnica, Ljubljana, Cleveland-Ohio, 30. maja 1963. Po hudem trpljenju je prezgodaj odšla od nas naša srčno ljubljena mamj, babi, sestra in teta Mici Lavrič rojena ŠEFIC Od drage mami se bomo poslovili danes, v soboto, dne 1. junija 1963, ob 17. uri iz hiše žalosti, Kolodvorska cesta št. 8, na pokopališče v Mengšu. Žalujoči: sin Peter z žen« TVIarjanco in vnukom Alešem, hči Darinko, n or. Prijatelj z družino, sestre, brati in ostala sorodstvo ter družine Lavrič, Prijatelj, šefic, Vilhar, Banovec. Mengeš, dne 30. maja 1963. Vrtimo globus STOCKHOLM — V uradnem sporočilu stockholmskih zdravstvenih oblasri je rečeno, da se je nalezlo črnih koz že 19 ljudi. Pred tremi tedni so ugotovili prvi primer bolezni, ki je zahtevala doslej tri smrtne žrtve. NEW YORK — V prihodnosti se bo povsem spremenil način prenosa televizijskih oddaj, pravijo ameriški strokovnjaki. Po njihovem mnenju bodo močni sateliti prestrezali oddaje in jih neposredno posijali na zaslone vsepovsod po svetu. Tako ne bo več potrebna sedanja mreža relejnih postaj. Dodajajo, da bo obroč izpopolnjenih »Telstarov« dosegel katero koli točko na zemeljski 'obli. vendar pa bo minilo vsaj še petnajst let, preden bo ta možnost dodobra izkoriščena v praksi. LAUSANNE — V starosti 72 let je umrl v Švici grški pomorski prevoznik Stavros Livanos, čigar ladje sodijo med največje zasebno trgovsko ladjevje na svetu. Njegova hči Tina je bila poročena s prevoznikom Aristotelom Onassisom, Jenny pa je žena Stavrosa Niarchosa. Oba pokojnikova zeta sta lastnika množice ladij, predvsem petrolejskih, Livanos je živel zadnja leta tako sam zase, da ni izčrpnejših podatkov o njem niti v mednarodni publikaciji »Kaj je kdo«. DENVER — Ko je že vse kazalo, da bo operacija u-spela. se pravi, da bo organizem sprejel vcepljena tuja jetra — 47-letni pacient je celo že vstal z bolniške postelje — je nenadoma nastopilo hudo vnetje: tVilliam Grigsby iz Denverja v ZDA je umrl 22 dni potem, ko so mu na operacijski mizi nadomestili obolela jetra z zdravimi iz organizma smrtne žrtve prometne nesreče. NEW TOR K — Rekordno ceno 41.000 dolarjev je dosegla na dražbi v Nevi Y.>r-ku edina ohranjena havajska znamka (nominalna vrednost dva centa) z letnico 1851. PARIZ — Z današnjim j dnem so se podražile francoska cigarete za 10 do 20 odstotkov. Cene tobaka ostanejo v glavnem nespremenjene. OSLO — Z namenom, da bi pomagale živinoreji, so začele nekatere norveške tovarne margarine dodajati svojim izdelkom surovo maslo v razmerju ena proti štiri. NICA — Okoli 20.000 prebivalcev iz okolice letališča v Nici je vložilo proti francoski družbi »Air France« kolektivno tožbo, v kateri trdijo. da jim letala na reakcijski pogon kalijo dnevni in nočni mir. Tožbi so priložili med drugim tudi statistične podatke lekarn. ki dokazujejo, da se je potrošnja raznih pomirjevalnih praškov pr;večala sedemkratno, odkar je na letališču pristalo prvo reaktivno potniško letalo. LONDON — Pet brejih krav ima na vesti gasilska godba iz angleške vasi Chig-well. Ko so se gasilci, ki so se morali ukloniti zahtevam vaščanov, naj se vadijo izven naselja, zbrali med drevjem ob potoku ter udarili po pavkah in bobnih, je zbezljala goveja čreda na bližnjem pašniku. Pet brejih krav je naporni beg iz strahu tako zdelal, da so poginile. NEW YORK — Ne le z lasuljami tudi z umetno kosmatim prsnim košem se bodo lahko postavljali Američani na peščinah in kopališčih že v letošnji sezoni. Lepilo je baje tako mečno, da ne odnesejo na prsi prilepljenih dlak niti valovi deroče reke . .. NEW YORK — Ameriška klepetulja Elsa Maxwell: »O mnogih znanih ljudeh sem povedala toliko lepih in toliko grdih reči, da moram pogosto brskati po svojih knjigah, če hočem ugotoviti, koga pravzaprav ne maram.« LONDON — Z ostrigami ugotavljajo množino bakterij v vodi nekaterih morskih kopališč. V teh živalih, ki vsrkajo vsak dan povprečno po 25 litrov vode, da dobijo iz nje drobne organizme, svojo poglavitno hrano, se nabirajo tudi bakterije in drugi povzročitelji bolezni, ki jih vsebuje morska voda. Pri pregledu ostrig potemtakem zberejo zdravstveni strokovnjaki zanesljivejše podatke, kot jih dobijo z analizo vzorcev morske vode. NEW YORK — »Ce se bo nadaljeval pojav, ki ga ugotavljamo že nekaj desetletij,« zatrjujejo ameriški statistiki, »bodo leta 2000 hodile po naših cestah ženske s povprečno višino dveh metrov.« Še napoved o telesni višini Američanov ob koncu tisočletja: 212 cm. — Podobne pojave ugotavljajo tudi drugod po svetu, na primer Japonci in Švedi, ki so morali v tem stoletju že nekajkrat zvišati povprečne številke vojaških uniform. 4,,. . POMLADNE VAJE V MEDVEDJEM BAZENU — Medvedka Sonja, ki jo imajo v živalskem vrtu Whipsnade že nekaj let. kaže svojemu Tirosu. štiri mesece staremu mladiču, ki sedi v ozadju na varnem bregu, kako je treba ujeti žogo na ljubo gledalcem, ki vsaj po navadi nagradijo predstavo s slastnim grižljajem. Foto: AP Londonska pomlad: neslišno za petami Z novo rastjo se razmahnejo tudi posli zasebnih detektivov Kljub vztrajnemu iskanju bi se bržkone marsikdo zaman trudil, če bi skušal zdaj najeti v Londonu privatnega detektiva, kajti v teh pomladnih dneh so vsi tako zaposleni, da komaj ujamejo čas za počitek. Toliko je najrazličnejših naročil in nalog, da so začele detektivske pisarne po-verjati manj zahtevno delo tudi popolnim novincem. Anketa nekega londonskega lista je pokazala, da so med amaterji in prostovoljci ljudje iz najrazličnejših poklicev, zlasti študentje, ki si skušajo zaradi nizke štipendije ali skromne pomoči od doma izboljšati položaj s honorarjem za priložnostni nastop v nelahki vlogi privatnega detektiva. Nič čudnega torej, če se na uličnem vogaiu ali v pivnici na vsem lepem pojavi priložnostni detektiv — v londonskem narečju ima vzdevek »privatno oko« — ki je po naročilu komu za petami na cesti ali pa skuša z nekaj kozarčki žganja izvabiti kakemu stalnemu gostu te ali one pivnice vsaj nekaj tistega, kar ga zanima »po službeni dolžnosti«. vek in dosežki v številkah Polžki OZN © hrani, jeklu, knjigah in vsem drugem po svetu Začudeni tujec ne bi tako brž doumel ozadja in vzrokov za izredni »komercialni vzpon« londonskih privatnih detektivov, če mu ne bi s pojasnilom priskočil na pomoč Peter Marken, direktor ene najbolj znanih zasebnih detektivskih pisarn v britanskem glavnem mestu in lastnik lepega športnega voza, ki »poklicno« drvi po londonskih cestah s hitrostjo tik ob zgornji meji. »Zdaj je sezona za detektivsko dejavnost,« pravi Marken. »Anglijo zajame pomlad precej kasneje kot dežele v južnem delu Evrope, krajša je kot drugod, zato pa se razcvete tako rekoč v hipu. Iz včerajšnje zime se ljudje zbudijo v današnjo pomlad. To vpliva nanje ne le na splošno, marveč še posebej na njihov domišljijski svet. In tako se znajdejo privatni detektivi sredi sezone: žena hoče vedeti, kje se zadržuje mož, ki dela na primer do petih in se — zaradi »zimske« navade — še vedno vrača domov v večernem mraku, čeprav je po zaključku njegovega . dela še precej ur do večera; moža zanima, ali je žena res v družbi prijateljic, kakor mu je sporočila v službo ali pa povedala že zjutraj, skratka pomlad, ki s svojimi čari o-mreži mlado in staro, posredno zasuje z naročili ne le pri- Skora.i 700 strani ima najnovejši »Svet v številkah«. publikacija OZN. ki so v njej statistično zajete vse dejavnosti 160 držav in ozemelj v 1. 1961. Po teh podatkih je živelo konec predlanskega leta na vsem svetu tri milijarde in 69 milijonov ljudi, kar pomeni 22-odstotni prirastek v desetih letih. Najredkeje naseljena je slej ko prej Avstralija (dva prebivalca na kvadratni kilometer), najgostejša pa je naseljenost v Evropi (povprečno 87 ljudi). Rekorde je dosegel svet v gospodarski dejavnosti kot celoti, industrijska proizvodnja na primer je bila leta 1961 trikrat večja kot pred drugo svetovno vojno. Stopnja industrijskega razvoja gospodarsko zaostalih držav je znašala 8.4. članic EGS pa 5.9 odst. Svetovna proizvodnja jekla je dosegla 354 milijonov ton (prav tako rekord); v ZDA se j.? nadalje zmanjševala (izdelali so samo 89 milijonov ton jekla). Sovjetska zveza se je z 71 milijoni ton povzpela na drugo mesto svetovne lestvice. tretja je Zahodna Nemčija (33 milijonov toni, za njo je Japonska (28), peta pa Velika Britanija z 22 milijoni ton jekla. Kmetijska proizvodnja je naraščala počasneje. Pšenice je bilo leta 1961 za 38 odstotkov več. kot znaša letno povprečje v obdobju 1948— 52. Nad polovico vse pšenice \ so pridelali v Sovjetski zvezi j (60 milijonov ton), za njo so i bile ZDA (341. Indija (11) in j Francija z 10 milijoni ton. Z | drugimi živili je takole: v Sovjetski zvezi imajo največ mleka, ZDA so prve glede mesa, Japonci nalovijo največ rib. brazilska kava pa pomeni približno polovico svetovnega pridelka. Ulov rib je dosegel v letu 1961 rekord (približno 41 milijonov ton), nasprotno pa je bila vinska letina razmeroma slaba (količinsko za 10 odstotkov manjša kot v letu 1960). Daleč največ knjig so izdali v Sovjetski zvezi (74.000), od tega nad polovico znanstvenih publikacij. Druga je Velika Britanija s približno 25.000 knjigami, za njo pa se zvrstijo: Japonska nad. 24.000, Nemčija skoraj 22.000, ZDA 18.000 in Francija s skoraj 13.1)00 knjigami. V japonskih ateljejih so posneli dvakrat več filmov kot v Hollywoodu, v Veliki Britaniji pride na tisoč prebivalcev 5G3 izvodov časopisov, kar je v svetovnem merilu najboljše povprečje. V Sovjetski zvezi je največ kinematografov (nad 73.000), rekord glede filmskih gledalcev /z narave plahi pevec r- uf C/, >©r. EVROPSKI SLAVČEK SLOVI KOT NAJBOLJ Č>l PEVEC MED PERNATIMI SOLISTI. MNOGI AMERIČANI DAJEJO PREDNOST ČAVNIKU, ČEŠ DA POJE ŠE LEPŠE. & * ?;- v t M,/ (v. V,.; PTIČEK PA’ JE TAKO plam„da ga redkokdaj SLIŠIŠ IN SE REDKEJE VlDlš. — Oi.tritjtMl tv KinB r«arur*i SvMical* 11-7 pa imajo v ZDA (dve milijardi). Razmeroma največ lekarn (glede na število prebivalcev) je bilo leta 1961 v Izraelu, kjer je prišel po en zdravnik na 418 ljudi, največje pomanjkanje zdravnikov pa v repu-biiki Mali (eden na 77.000 prebivalcev). V svetovnem merilu se je obseg izvoza povečal za pet odstotkov (glede na leto 1960). S 16 odstotki svetovnega izvoza so ZDA precej zaostale v primerjavi z zunanjo trgovino EGS. katere delež pri svetovnem izvozu znaša 24 odstotkov. Industrijske države Zahoda nadzirajo 67 odstotkov svetovnega izvoza, delež dr- žav v razvoju pa še nadalje zaostaja (v letu 1961 je znašal samo 21 odstotkov). Blagovna menjava ZSSR in drugih socialističnih držav se je povečala na 12 odstotkov svetovnega izvoza. Tržna vrednost kmetijskih pridelkov in surovin se je po ugotovitvah OZN še nadalje zmanjševala, nasprotno pa je naraščala vrednost industrijskega blaga. V letu 1961 se je zgodilo prvič, da je dajal premog v svetovnem merilu manj kot polovico potrebne energije, na njegov račun so se povečali drugi energetski viri (nafta, zemeljski plin in elektrika iz hidrocentral). So!, bolno srce in okus Medicinski raziskovalci priporočajo ljudem, ki imajo bolno srce in zvišan krvni pritisk, naj uživajo kar najmanj soli, ker pretirana raba te začimbe neugodno vpliva na njihovo zdravstveno stanje. Raziskave kažejo, da čutijo ljudje z zvišanim krvnim pritiskom večjo potrebo po soli kot tisti z normalnim, se pravi, da jim je vsaka jed premalo slana. Z namenom, da bi osvetlili ozadje tega pojava ali vsaj potrdili domneve o vzročni zvezi, so pripravili ameriški zdravniki takle poskus: dvema skupinama — v eni so bili ljudje z zvišanim, v drugi z normalnim krvnim pritiskom, so dali po dva kozarca vode s soljo oziroma s sladkorjem. Vsi, ki so pili sladkano vodo, so to čutili, čeprav je vsebovala zelo malo sladkorja, drugače pa je bilo z vodo, Iti so ji dodali sol. Ljudje z normalnim krvnim pritiskom so zaznali že najmanjše množine soli, reagirali so skoraj natanko tako kakor na sladkor, tistim z zvišanim pritiskom pa je bilo treba primešati v vodo kar precej soli, preden so jo čutili. Ugotovitev: pri ljudeh z visokim krvnim pritiskom nastopajo motnje v okusu kot enem izmed petih čutov, in sicer najizraziteje v odnosu do soli. Ti ljudje torej govorijo o določeni jedi, da je neslana, vse dotlej, dokler ni v njej več soli, kot je potrebuje zdrav človek, zato nenehno dodajajo sol, s tem pa spravljajo v svoj organizem mnogo več te začimbe kot drugi, čeprav bi- morali glede na zvišan krvni pritisk uživati tudi za okus zdravega človeka premalo slane jedi. znane, marveč tudi manj sloveče pisarne zasebnih detektivov.« Drug razlog za pomladni razcvet poslov v zvezi z »mačjimi koraki po tujih stopinjah« omenjajo nekateri londonski listi: spričo pravcate poplave različnih vohunskih zadev v politiki, industriji in na vojaškem področju — teh je bilo zadnje čase v veliki Britaniji na ducate — ni nič čudnega, če je marsikoga (mimo možnosti zakonske nezvestobe življenjskega druga) obsedla misel, da mu je nekdo za petami, pa si je zato priskrbel »zaščitnika« v osebi (drago plačanega in že zato cenjenega) zasebnega detektiva. Iz prakse pove direktor Marken, da mora zlasti v pomladni sezoni vložiti v svoje detektivsko delo vse dolgoletne izkušnje in da se je treba včasih zateči k dozdevno staromodnim, vendar še vedno u-činkovitim prijemom: lansko pomlad je dodobra prezračil vso svojo poklicno garderobo, v letošnji kratki dobi brsti in nežnih cvetov pa je nastopil že nekajkrat kot oficir in dušni pastir, enkrat je bil plinarniški delavec, dva večera zapovrstjo pa se je smukal okoli neke vile peoble-čen v cestnega pometača ... G. Na televizijskih zaslonih: »Prepad, ki se poglablja« šestinpetdeset televizijskih oddajnikov v ZDA bo prenašalo program Združenih narodov »Prepad, ki se poglablja«. V njem bodo prikazali akcijo, ki so jo začele izvajati razne organizacije ZN z namenom, pomagati nerazvitim deželam vsepovsod po svetu k čim hitrejšemu napredku, da se bodo pospešeno bližale ravni bogatejših držav oziroma področij. Združeni narodi so zasnovali desetletno akcijo »De kada razvoja«, ki naj bi zmanjšala razlike med bogatimi in revnimi — beri: gospodarsko razvitimi — deželami po svetu. Program »Prepad, ki se poglablja«, bo vseboval prvega izmed treh delov televizijskega filma »Zastave še niso dovolj«, pripovedoval pa bo o uspehih, ki jih je OZN doslej dosegla po svojih specializiranih organizacijah. Televizijski film so posneli v sodelovanju z UNESCO. V drugem delu programa bodo pokazali razvoj kmetijstva in izboljševanje obdelane zemlje v Mehiki, kjer poteka široka akcijo ob izdatni podpori UNICEF in Svetovne zdravstvene organizacije. PRVlC SLISI PESEM — Z novimi elektronskimi aparati so opremili gojence posebne šole za močno naglušne, skoraj popolnoma gluhe otroke v Knox-villu (Tennessee, ZDA). Posnetek kaže gojenko, ki je vriskala od radosti, ko je prvič slišala pesmico. Vrt zdravja na »IGA 63« »Vsak travnik in zeleno pobočje, vse porasle planine in doline med njimi so del naravne lekarne, torej vir zdravja!« Pod tem geslom Paracel-susa (1494—1541), ki velja za očeta medicinske kemije, ker je iz zelišč in drugih rastlin pripravljal maže, čaje in izvlečke, so uredili v okviru mednarodne vrtnarske razstave »IGA 63« v Hamburgu tudi lekarniški vrt in v njem prikazali zdravilne zeli, ki jih ljudsko zdravstvo s pridom u-porablja že vrsto stoletij. Na sedmih šesterokotnih gredah, razporejenih kot satovje in obrobljenih z belo opeko, rastejo «ajrazličnejša zdravilna zelišča. Puščice ob stezi svetujejo obiskovalcu najprimernejši vrstni red za o-gled rastlin, z loščem ustrezne barve prevlečeni kovinski reliefi kažejo posamezne človeške organe in ponazarjajo zvezo človeka z rastlinami o-ziroma zvezo lekarne (mazila, čaji ipd.) z zdravilnimi zelišči. V določenih urah si lahko o-biskovalci ogledajo ta vrt pod vodstvom mlajših hamburških lekarnarjev, ki pojasnjujejo pomen zelišč in razvoj te zdravstvene dejavnosti vse od srednjeveških časov, ko so se z njo ukvarjali alkimisti, katerih simboli so prav tako razvrščeni po gredicah z zdravilnimi zelišči. Na lekarniškem vrtu raste skoraj sto zdravilnih zeli, katerih pomembnost se z razvojem sodobne farmacevtske kemije ni zmanjšala, marveč se je celo stopnjevala. Zelišča niso razporejena po zakonih botanike oziroma po podnebju in po zemljepisnih področjih, temveč glede na neposredno zvezo z boleznijo tega ali onega človeškega organa. Ob sedmi šesterokotni »vrtni gredi zdravja« so prireditelji razgrnili vsebino »skrinje strupov« — tam rastejo in cveto samo strupene rastline. Med o-biskovalci je precej ljubiteljev in gojiteljev cvetja; marsikdo osupne, ko zagleda med strupenimi rastlinami to ali ono cvetico, ki mu je na domačem vrtu ali v vazi zelo všeč. poro vanje u 19. Borisu je srce divje utripalo, ko j 2 stal na hodniku in prisluškoval pridušenim glasovom, ki so prihajali iz kabine. Saš je nekaj zastokal in Boris je z grenkobo v srcu pomislil, da so njega, Saškovega prijatelja, postavili pred vrata. Ko se je prikazal zdravnik, je planil predenj: »Tovariš zdravnik, kaj mu je? Ali je hudo?" »Sepso ima. Ali veš, kaj je to? Si že kdaj slišal za baktarije? Ko se je udaril do krvi, so se v njem naselile baktsrije, ki se zda.i razmnožujejo. Zato ima vročino. Dal sem mu penicilin, ti pa drži fige, da bo prijel. In če se kdaj udariš do krvi, se takoj namaži z alkoholom." »Pa bo Saš kmalu spet zdrav?" »Ce bo penicilin prijel, bo zvečer že brez vročina." Boris se je oddahnil. Saj penicilin vse pozdravi. celo škrlatinko. Spet se je postavil pred Saševo kabino in nazadnje je le preprosil prijateljevo mamo, da je smel tiho kot miš sedeti pri bolnikovi postelji. Saš je še nakaj časa dremal, potem pa je odprl oči. »Hej.« se mu je nasmehnil Boris, Saš pa ga je nekam odsotno pogledal in rekel: »Zakaj pa miličnik tako žvižga?« »Saj nihče ne žvižga!« je odvrnil Boris, ki ni razumel. Saševa mama pa je vzkliknila: »Brž po zdravnika! Blede se mu!« -V ■; ?:> Kje bomo preživeli dopust? SI ŽELITE DOPUST V PLANINSKEM OKOLJU? 1. JUNIJA T. L. BO ODPRT NOVI „ALP - H0TEL“ v bovcu Hotel ima 52 sob in 120 ležišč s kopalnicami in celotnim komfortom. Apartmaji, sobe z dvema in eno posteljo. Sodobna oprema zagotavlja popolno udobje. Za dnevne obroke je gostom na razpolago restavracija z 48 sedeži in teraso s plesiščem, kjer je 120 sedežev s prekrasnim razgledom. Za nočno zabavo pa je v posebnem lokalu prostora za 50 gostov. Gostom so v hotelu na uslugo 4 garaže za varno shranjevanje vozil. V bližnji in daljni okolici pa vas bodo navdušili čudoviti sprehodi pod vznožjem planinskih očakov. Ob hotelu bo isti dan odprt tudi turistični paviljon Avtoprometa Gorica, »Izletnik«. Turistične informacije, menjalnica, izdaja vozovnic itd. — Pridite za letošnji dopust v Bovec. Ne pozabite: v »ALP-HOTEL«! MALI LOŠINJ za vaš dopust Kolektivi, ki še niso priskrbeli za svoje člane mesta za dopuste, lahko to store sedaj. Na razpolago imamo 1200 ležišč, druge kategorije, cena v juliju in avgustu 350 din, v ostalih mesecih 300 din. Možnost uporabe kuhinje. Prehrana privatno ali v malih restavracijah po zmernih cenah. Za podrobna pojasnila pišite na naslov: TURIST BIRO — Mali Lošinj 4301 OBIŠČITE REN0MIRANI PARK HOTEL V NOVI GORICI ki je najmodemeje urejen. V hotelu je odlična postrežba, za goste pa so tudi udobna prenočišča. Vsak dan plesna glasba na vrtu, v slabem vremenu pa v kavarniških prostorih. Skupine imajo znaten popust. Park prostor za vozila. Pridite na dopust v Novo Gorico, kjer je mnogo zgodovinskih zanimivosti. Ustavite se v Park hotelu! Ko potujete skozi Vipavsko dolino obiščite v Ajdovščini hotel „PLANIKA“ kjer boste postreženi v hotelu, kavami in bifeju s priznano hrano in izbranimi vini ter dobro kavo. Priporočamo se za obisk! HOTEL „D0M“ na Jezerskem Pridite na dopust na Jezersko na Gorenjskem. V znanem in renomiranem hotelu »Dom« dobite prvovrstna in domača in mednarodna jedila, alkoholne in brezalkoholne pijače. Jezersko je gorsko klimatsko letovišče, leži med Karavankami in Kamniškimi alpami. Slikovita okolica in zdravo podnebje. V bližini je Planšarsko jezero, ki je poleti primemo za kopanje. Udobna prenočišča, postrežba odlična, cene dostopne. Odlična postrežba je tudi v dependansah »Storžič«, »Planinka« in »Korotan«. Ugodne avtobusne zveze. Zdravilišče in letovišče Radenci vas vabi! SODOBNO UREJENA KAVARNA Z BAROM. DNEVNO KONCERT S PLESOM — ODPRT CELO LETO. 10. stran ★ DELO Sobota. 1. junija 1963 ir Šolstvo £o!ski odbor šole za živinorejsko veterinarske tehnike v Ljubljani. Cesta v Mestni log 47 razpisuje za šolsko leto 1963/64 v I. razred vpis 72 učencev. Šolanje traja 4 leta. Vpišejo se lahko kandidati, ki so uspešno dokončali osnovno šolo in ki niso stari več kot 18 let. Prijave, kolkovar.e s 50 din drž. takse, sprejema ravnateljstvo šole do 20. junija 1963. Kandidati morajo k prijavi predložiti: 1. Spričevalo o dokončani osnovni šoli. 2. Izpisek iz matične knjige. 3. Zdravniško spričevalo. 4. Kratek življenjepis. Priloge morajo biti kolkovane s 30 din. Ce se bo prijavilo več kandidatov, kakor jih šola lahko sprejme, bodo delali preizkušnjo znanja iz slovenskega jezika in biologije. o čemer bodo kandidati pismeno obveščeni. Sola lahko sprejme v dom 40 moških učencev (samo stanovanje ). Ustne informacije daje ravnateljstvo (telef. 20-043», za pismena pojasnila je treba priložiti znamko za odgovor. Ravnateljstvo S-4459 SOL Sivi CEN TER ZA LESNO INDUSTRIJO SRS Ljubljana, Aškerčeva 7 RAZPIS za vpis v I. letnik dvoletne šole za lesnoindustrijske inštruktorje (delovodje) z oddelki v Ljubljani in v Škofji Loki. Sola bo usposabljala inštruktorje. /a primarno obdelavo lesa (žagarska proizvodnja. pi\>-i/.vodnja furnirjev in vezajie*?a lesa. zabojev, parketov itd.), za finalno obdelavo lesa (pohištvo. galanterija in ostale specialne dejavnosti v lessni industriji) za brušenje vseh vrst o-roaja in rezil. Zaključno spričevalo šole velja po obstoječih predpisih tudi kot spričevalo o visoki kvalifikaciji v lesnoindustrijski dejavnosti. Pogoj za vpis Dokončana vajenska oz. jesti oindustrijska (poklicna) šola ali izpit za kvalificiranega delavca v lesni stroki. Prijave za vpis 1. Prijava s 50 din državne takse 2. Potrdijo o šolski kvalifikaciji (prepis spričevala) 3. Izpisek iz matične knjige 4. Potrdilo podjetja o času dosedanje zaposlitve in izjavo o plačevanju stroškov šolanja. Prijave je treba noslati do 30. junija 1963 na gornji naslov. Način študija Šolanje traja 2 jeti. Vsako leto bo 4 mesece strnjenega teoretičnega pcuka po 40 ur teden sk R pa D-rakse v podjetju, kjer je kandidat z... sicer po določenem programu. V času šolarra bosta omogočena tudi praksa in delo V’ delavnicah Šolskega centra. Internatska oskrba Za pri j a vi jen ce. ki žele celotno internatsko oskrbo, bo ta ra goto vi j en;, v Škofji Loki. kičr bo tudi redni pouk 7a one. ki bodo v internatski o-skrbi. Ostali slušatelii. ki niso m in »eresirani na internatski oskrbi, bodo obiskovali šolo v Ljubljani. Začetek pouka V internatsko urejenem od-de.ku v Skofii Loki in v Ljub-liani bo z a če+ ek potika v ponedeljek. dne 16 . septembra 1963. Šolnina Šolnina znaša za udeleženca 10.000 din mesečno. V tej šolnini so vključena predavanja, ekskurzije, praktične vaje in skripta. Mesečna oskrba v internatu je 11.000 din. RAZPIS Ea vpis v I. letnik lesnoindustrijske (poklicne) šole v Škofji Loki Šolanje traja 2 leti in pol (trikrat po tri mesece strnjenega teoretičnega pouka, trikrat po en mesec praktičnega dela v šolskih dejavnicah šole oziroma tehniških šol v Ljubljani ter v podjetju -Jelovica«, odtali čas pa na praktičnem delu v lesnoindustrijskih podjetjih). Sola usposablja za poklice: žagar, strojni mizar, sestavljavec (monter) lesnih elementov, površinski obdelovalec lesa, razvrščevalec-kroiilec lesa. su-šilničar lesa. brusač orodja in rezil, izdelovatec furnirja, izdelovalec vezanega lesa. Možna .ie internatska oskrba. Pogoji za vpis 1. Dokončana osemletka ‘ali šest razredov osnovne šol« s pripravjjalnim tečajem 2. Učna pogodba s podjetjem ali izjava pristojnih občinskih organov o plačevanju stroškov šolanja 3. Starost do 18 let Za kandidate, stare nad 18 let, bodo organizirani oddelki za odrasle po posebnem programu (kombinacija dopisnega in rednega šolanja). Pouk se bo začej v ponedeljek. 2. sentembra 1961. Prijave pošljite do 30. junija 2963 na naslov Lesnoindustrijska šola. Škofja Loka. Trata, p. p. 32. S 4465 VlSJA LESNOINDUSTRIJSKA SOLA, LJUBLJANA Sve* Višje lesnoindustrijske šole razpisuje po zakonu o visokem šolstvu SRS (Uradni list št. 39 60) na temelju 80. člena Statuta VLS RAZPIS za sprejem rednih in izrednih študentov v T. semester Viši« lesnoindustrijske šole v Liub-v študijskem letu 1963 64. Sr>re4~t!h bo *o rednih in 40 izrednih kandidatov. Pogoji za vpis V šoio se lahko kot redni ali Izredni študentje vpišejo: — kandidati, ki so opravili dipiomo na lesnoindustrijskem ali strojnem oddelku strokovne Sole druge stopnje (ki traja najmanj 3 ali 4 leta in zahteva za sprejem dokončano popolno osemletko) in tisti, ki so dokončali srednjo šoio za umetno obrt; — diplomanti kemijskega, e-lekt.rotehniškega ln drugih oddelkov tehniških šol druge stopnje, biti pa morajo pred vpisom vsaj dve leti zaposleni' v lesni industriji; — tisti, ki so končali šolo za odrasle na stopnji tehniške šole in ki daje enako izobrazbo, kot šole iz prejšnjih odstavkov. Kolikor programi oddelkov za izobraževanje zaposlenih (odraslih) niso enaki programom rednih tehniških šol, morajo kandidati pred vpisom opraviti preizkusni izpit; — kvalificirani delavci vendar 1~. če imajo po izpitu za kvalifikacijo vsaj že 2 leti prakse v lesnoindustrijski stroki. Pred voisom opravljajo iprezikusni Izpit: — absoVvenfie lesnoindu^t.Tii-s-kih delovod^kih šol, če imajo nred volkom 5 let prakse v o-p-er^H-ri Pred vpisom opravlia-jo preskusni izpit: — Usti. ki končali le popolno osemletko in so v lesni 1ndus*r1li zano«leni vc.*i s lot. Preo opravljajo preiz- kusu; izpit. Kandidati, ki »o zaključili le gimnazijo, nimajo pogojev za vpis na Višjo lesnoindustrijsko šolo. Preizkusni izpit obsega tele predmete: slovenščina, matematika. fizika, kemija. Obseg snovi je enak tistemu, ki je predpisan za tehniške šole. Rok za prijavo Razpisni rok poteče 20. avgusta 1963. Ker je kandidatov za vpis precej, priporočamo prijavo po možnosti do 30. junija 1963. Priglasitev (prijava) Za vpis je potrebno vložiti prijavo, kolkovano s 50 o in or-zavne tekse v razpisnem loki* na Višjo lesnoindustrijsko šoio. Ljubljana, Aškerčeva 7. V prijavi je potrebno liave-sti osebne podatke s *oenim naslovom. PTijavi za vpis j« potrebno priložiti: 1. lojstni list. 2. spričevalo o končani šoli, ki je označena kot pogoj za vpis v šolo, 3. potrdilo organizacije, v kateri je kandidat zaposlen, o trajanju in vrsti služb in njegovih delovnih ocenah (samo v primeru, če je bil kandidat zaposlen). 4. izjava organizacije, v kateri je kandidat zaposlen, da je kandidatu dovoljeno šolanje *i da mu je za čas šolanja zagotovljen plačan dopust, če bo šolo obiskoval kot redni slušatelj oziroma, da ie kandidatu zagotovljen plačan dopust za obvezne seminarje, izpite in vaje. če gre za vpis izrednega slušatelja. 5. življenjepis. 6. spričevalo o zdravstvenem stanju. Izredni študij Za izredne slušatelje bodo organizirana predavanja v Mariboru in v Ljubljani po razporeditvi, ki bo naknadno določena. Internatska oskrba Za redne slušatelje obstaja možnost popolne ali delne internatske oskrbe v Ljubljani. S 4466 SVET VIŠJE SOLE ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE V LJUBLJANI objavlja po zakonu o visokem šolstvu (Ur. 1. LRS 39/60) RAZPIS za sprejem rednih in izrednih študentov v višjo šolo za zdravstvene delavce. Ljubljana, Veselova 2. v šolskem letu 1963/64. V prvi letnik oddelka za medicinske sestre (medicinske tehnike) — študij traja 3 leta. bo sprejetih 50 študentov, v prvi letnik ‘oddelka za rentgenske tehnike — študij traja 2 jeti, pa 30 študentov. Oddelek za fizioterapevte v šolskem letu 1963 64 ne vpisuje. Splošni pogoji: V šolo se lahko vpiše vsak, ki je z uspehom končal štiri-leteno šolo druge stopnje je opravil sprejemni izpit iz biologije. Kandidat, ki ni dokončal'štiriletne šole druge stopnje, s« lahko vpiše v šolo, če je končal osnovno šolo in je bil najmanj štiri leta zaposlen v u-strezni stroki v zdravstveni službi in uspešno opravil sprejemni izpit lz: a) za vpis v oddelek za medicinske sestre (medicinske tehnike): pismene naloge z ustnim zagovorom iz materinega jezika in ustni izpit iz fizike. kemije in biologije; b) za vpis v oddelek za rent genske tehnike: pismeno nalogo z ustnim zagovorom iz materinega jezika in ustni izpit lz matematike, fizike in biologije. Sprejemni izpiti bodo od 1. do 14. septembra 1962. Programe za sprejemne izpite dobite v upravi šole. Pred dokončnim sprejemom bodo kandidati obvezno zdravniško pregledani. Za izredhi študij se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo splošne pogoje za vpis v šolo ln 60 že zaposleni na u-streznih delovnih mestih zdravstvenih delavcev in se zaradi svojega delovnega razmerja n« morejo vključiti v redni študij. Kandidati za izredni študij morajo ob vpisu predložiti soglasje za študij in izjavo delodajalca, da bo omogočil kandidatu udeležbo pri obveznih vajah in seminarjih. Stroške izrednega študija poravnajo zainteresirane ustanove ali študenti sami. Pričetek pouka bo 15. septembra 1963. Prošnji, kolkovani s 50 din državne takse, je treba priložiti: 1. zadnje šolsko spričevalo; 2. kratek življenjepis; 3. rojstni list; 4. soglasje in izjavo delodajalca (za kandidate, ki so zaposleni); 5. frankirano kuverto s točnim naslovom. Rok prijave j« do 10. avgusta 1963. Za študentke ima šola dem študentk. Oskrbnina bo pr dvi-doma ri.000 din mesečno. Prošnje za sprejem v dom Študentk pošljite hkrati s prijavo za vpis v šolo. Prošnji priložite izjavo o vzdrževanju med šolanjem ali potrdilo o štipendiji. Po pravilniku o strokovnem izobraževanju bančnih uslužbencev razpisuje Komunalna banka Ljubljana 3 ŠTIPENDIJE za študij na Višji ekonomsko-ko-mercialni šoli — bančni oddelek v Mariboru in 2 ŠTIPENDIJI za študij na ekonomski ali pravni fakulteti. Prijavijo naj se interesenti, ki stanujejo na področju mesta Ljubljane. Prošnje z življenjepisi, potrdilom o premoženjskem stanju in zadnje Šolsko spričevalo pošljite najkasneje do 31. 6. 1963 na naslov: Komunalna banka, Ljubljana, Šubičeva ul. 2. Vse ostale Informacije dobite pri Komunalni banki Ljubljana. S OBRTNI IZOBRAŽEVALNI CENTER ZA ČEVLJARSKO STROKO V 2IREH razpisuje v šolskem letu 1963-64 vpis v I. razred Čevljarske šole v Zireh za poklice 1. za izdelovalca spodnjih delov čevlja (čevljarji), 2. za izdelovalca zgornjih delov čevlja (prešivalke). Poklicna šola bo imela praktični pouk v šolskih delavnicah ter teoretični pouk po programu za učence v gospodarstvu. Učna doba traja 2 leti. Pogoji za vpis so: a) da je kandidat končal osemletko, b) da Je zdrav in telesno sposoben za opravljanje poklica. Izjemoma bomo sprejemali tudi učence s 7 razredi osnovne šole, katerim pa se učna doba podaljša za 2 meseca. Kandidate lahko prijavijo tudi organizacije čevljarske stroke. Sola ima svoj Dom učencev z vso oskrbo. Oskrbnina znaša mesečno 10.000 dinarjev. Učenci prejemajo mesečno nagrado po uredbi o vajencih. Kandidati naj vložijo do 15. julija 1963 v ravnateljstvu šole s 50 din kolkovano prošnjo za sprejem, zadnje šolsko spričevalo, rojstni list in potrdilo zdravnika, da so sposobni za opravljanje poklica. Sola bo sprejela v I. letnik ?5 učencev in 10 učenk. Začetek pouka bo v mesecu septembru 1963. leta. Sprejeti kandidati bodo o točnem datumu pričetka pouka pravočasno obveščeni. S MLADINCI! Industrijska kovinarska šola pri Tovarni avtomobilov in motorjev Maribor razpisuje za šol. leto 1963-64 sprejem učencev za strugarje, rezkar-je. brusilce, avtokleparje, kovuče, avtomehanike, konstrukcijske ključavničarje, strojne ključavničarje, orodne ključavničarje in tehnične risarje. Učna doba traja tri leta. Kandidati morajo biti državljani SFRJ in stari 14 do 17 let. Dokazati morajo, da so z uspehom dokončali 8 razredov osnovne šole. Prijave pošljite do 15. avgusta 1963. Pri šoli je lepo urejen internat z mesečno vzdrževalnino 9000 din. Za dekleta nimamo internata. Preizkus znanja za sprejem to zajemal snov iz učnega programa osnovne šole. Izpiti in zdravniški pregledi bodo od 2. do 4. septembra letos. Interesenti morajo predložiti: 1. lastnoročno napisano in a 50 din kolkovano prošnjo s natančnim naslovom (mesto, kraj, ulica, hišna številka in pošta); 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. izpisek iz rojstne matične knjige; 4. lastnoročno napisan življenjepis. Vsi učenci prejemajo mesečno nagrado po uspehu. Prijavljeni bodo pravočasno pismeno pozvani. Uprava 1KŠ pri TAM GOSPODINJSKA SOLA ZAGORJE OB SAVI razpisuje po sklepu SO z dne 27. maja 1963 vpis v I. razred za poklic kuhar. Pogoji za sprejem so: uspešno dokončana osnovna šola, ustrezno zdravstveno stanje, ki se preveri na zdravniškem pregledu, ki ga organizira sola. — Kačun za zdravstveni pregled plača vsak kandidat sam. Kandidati naj vložijo do 30. junija 1963 v upravi šole s 50 cun kolkovano prijavo za sprejem ina obrazcu DZS 1,20). Prošnji priložite rojstni list, zadnje šoisko spričevalo, življenjepis, mnenje šole in potrdilo o vzdrževanju med šoia-ujem. Kandidati naj se zglasijo v šoli dne JU. junija 1963 oo 8. uri zjutraj, s seooj pa naj prinesejo potrjeno zdravstveno izkaznico. šola nima dijaškega doma, dane pa so možnosti privatnega stanovanja. s IZOBRAŽEVALNI CENTER LITOSTROJ razpisuje vpis v I. letnik poklicne šole (industrijska šola LluO^uroj) za sorsko leto l563-t>4 za naslednje poklice: modelni mizar, livar, strugar, ključavničar, konstrukcijski ključavničar in obratni električar. Šolanje traja tri leta. Učenci imajo na razpolago vso oskrbo v internatu ter prejemajo v času šolanja nagrado, ki je odvisna od uspehu in discipline. Pogoji za vpis so: 1. uspešno dokončana osemletka, 2. starost 15 let, 3. ustrezno 'zdravstveno stanje, 4. veselje do določenega poklica, 5. obveza, da bo ostal po končanem šolanju zaposlen v podjetju Litostroj. Ob vpisu naj kandidati pred-lože: 1. lastnoročno pisano prošnjo s kratkim življenjepisom in obvezno navedbo, katerega izmed poklicev se želi izučiti. Prošnje brez navedbe poklica bodo zavrnjene! Prošnjo je treba kolkovati s 50 din. 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. rojstni list. 4. zdravniško spričevalo 5. obvezo o zaposlitvi v Litostroju, 6. prošnjo za sprejem v internat. Vpisovanje bo trajalo do 30. junija t. 1. Vse nadaljnje informacije, kakor tudi vse potrebne formularje dobite v Upravi izobraževalnega centra Litostroj v Ljubljani. Djakovičeva 53. telefon 33-511 interno 417. Prodam »SINGER« najnovejši pletilni stroj prodam. Ogled v soboto popoldne in nedeljo dopoldne, Ljubljana, JCurilniška 10. 6216-4 NAGROBNI SPOMENIK dobite pri kamnoseku FRANJU KUNOVARJU Tomačevska cesta 7, Ljubljana. 2705-4 POSTELJO (kot kavč) in posteljno omarico proda: Stefan, Martina Krpana 24-111., Zgornja Šiška. 6533-4 OTROŠKO POSTELJICO, posteljo z žimnico na vzmeti in ostalo pohištvo ugodno prodam: Medvešček, Ljubljana, Pražakova 13 — od 14. ure dalje. 6628-4 Železno posteljo, zložljivo, kompletno, prodam. — Janko Rakovec, Kidričeva 9, Ljubljana. 6627-4 OTROŠKO POSTELJICO, odlično ohranjeno, ugodno proda Radesič, Svabičeva 15, Trnovo. 6593-4 ZENSKO IN MOŠKO KOLO prodam. Naslov: Selan, Dolenjska 16-1. ŠOTOR IN VOZIČEK za čoln prodam. Tobačna 6. 6600-4 9.5 GR. ZLATA za zobe prodam. Poizvedbe pri blagajni ogl. oddelka. 6634-4 Uprava centra S-4502 Mali oglasi Službo dobi S 4440 Razpisna komisija TEHNIŠKE SOLE ZA STROJNO STROKO v Ljubljani — Aškerčeva 7*11 razpisuje po sklepu šolskega odbora in odloka o načinu izvedbe in o pogojih razpisa za vpis v strokovne šole (Ur. 1. LRS XVII/13-21 4-1960) vpis v 1. razred Tehniške šole za strojno stroko v Ljubljani za šolsko leto 1963-64. V 1. razr. Tehniške šole za strojno stroko bo sprejetih 140 učencev — v odsek za varilce te šole bo sprejetih 34 učencev. Pogoji za sprejem so: 1. uspešno dokončan zaključni razred osn. šole, industrijske ali vajenske šole kovinske stroke, 2. starostna meja 18 let, 3. uspešno opravljen sprejemni izpit. Prijavo za vpis (v prodaji Drž. zal. Slovenije) kolku jte z državnim kolkom za 50 din in ji priložite: 1. spričevalo zaključnega razreda osnovne, industrijske ali vajenske šole, 2. rojstni list, 3. mnenje zadnje šole, 4. zdravniško spričevalo, ki ne sme biti starejše od enega meseca, 5. frankirano kuverto s točnim naslovom za obvestilo o sprejemu, 6. otroci padlih borcev, žrtev fašističnega nasilja, vojaških vojnih invalidov, aktivistov NOB ter o-troci brez obeh staršev prilože še priporočilo ZB, ZVVI oziroma pristojnega organa občinskega ljudskega odbora. Prijave za vpis sprejema šola dne 22., 23. in 24. junija 1963 od 8. do 12. in od 16. do 18. ure v sobi 7, II. nadstr., Aškerčeva c. 7. Kandidati vloie prijavo osebno ali po svojem zastopniku. Nepopolne alt po pošti poslane prijave ne bodo upoštevane. Kandidati obeh strok opravljajo pred izpitno komisijo pismeni in ustni sprejemni izpit iz materinega jezika in matematike v dneh 26. in 27. junija t. 1. Pričetek izpitov bo ob 8. uri po navodilih, ki jih bodo dobili ob vpisu. O sprejemu odloča razpisna komisija. Pri izenačenih pogojih imajo prednost otroci padlih borcev in aktivistov NOB. Kandidati izven Ljubljane, ki Sele biti sprejeti v Dom tehniških šol. vlože prošnjo direktno na u-pravo Doma: Ljubljana, Vidovdanska 7. B i GOSPODINJSKO pomočnico, vajeno nekaj kuhe, sprejmem k zakoncema z enoletnim otrokom. Nastop takoj ali po dogovoru. Ravnikar, Titova 92, salon »Majda« . .i GOSPODINJSKO POMOČNICO srednjih let za vsa hišna dela potrebujem k mali družini takoj ali po dogovoru. Plačam dobro. — Ivan Podboj, Ljubljana, Trubarjeva 93. 6592-1 TOVARIŠICO, ki dela izmenično, sprejmem na hrano in stanovanje. Vprašajte: Čuček, Na Brdu 9. 6622-1 POMOČNICO k dobri družini z otrokom. Plača in oskrba po dogovoru. Stan te, Čufarjeva 17. 6708-1 GOSPODINJSKO pomočnico sprejme družina na Igu. Informacije dobite pri blagajni ogl. oddelka. •1 GOSPODINJO potrebujem k štiriletni punčki za dopoldanski čas. Ponudbe pod »Litostrojski bloki«. 6702-1 DEKLE za pomoč v gospodinjstvu sprejmem trikrat tedensko po dve uri. Hilbert, Salendrova 6. 6704-1 UPOKOJENKO ali starejšo tovarišico sprejmem v bližini Ljubljane. Informacije: Andlovič, Titova 47. 6695-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem k dvema odraslima osebama pod zelo ugodnimi pogoji. Svetčeva 4. 6572-1 FANTA, ki je vajen kmečkega dela, sprejmem za delo v popoldanskih urah ali izmenično. Ciril Zupančič, Podutik 7, Sentvid-Ljubljana. 6559-1 RESNO tovarišico, veščo kuhe potrebujem za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »-Resna« ali telefon 21-751. 6646-1 DEKLE z dežele potrebuje za vsa dela Bricelj, gostilna »Na peči« — Ljubljana, Na peči 35. Kodeljevo. 6648-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmemo k štiričlanski družini. Ugodni pogoli. plača dobra. Puc. Rožna dolina cesta Vm/20. 6667-1 Službo išče TAPECIRAT grem na dom. — Ponudbe v oglas. odd. pod »••Solidno«. 6630-2 PREVZAMEM predstavništvo v Zagrebu, okolici. Imam reprezentančno pisarno, I. nadstropje, center. Informacije telefon 32-003, Ljubljana. 6500-2 BRIVSKO-FRIZERSKA pomočnica želi spremeniti službo v Ljubljani. Ponudbe pod »Dobra moč«. 6543-2 FINANČNA knjigovodkinja in strojni ključavničar želita spremeniti službeno mesto. Pogoj: družinsko stanovanje. Ponudbe pod »Vestna«. 4452-2 TRGOVSKA POMOČNICA z večletno prakso v manufakturni stroki želi spremeniti službo, najraje v Ljubljani ali Kranju. Ponudbe pod »Sposobna«. 6545-2 Motorna vozila AVTO »Fiat 1100«, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod »Takojšnje plačilo«. 6357-3 »ZASTAVA 750«, 23.500 km, odlično ohranjen, prodam. — Ogled vsak dan od 18. do 19. ure. Topniška 40, Ljubljana. 6639-3 FIAT 750, 9000 km. model 1963, poceni prodam. Knezova 16, Ljubljana Siska. MOTORNO KOLO »Galeb« Puch SG 150, prevoženih 13.000 km, prodam za 200.000 dinumlhwymd odlično ohranjen — prodam za 200.000 din. — Naslov pri vratarju CP »Delo«, Tomšičeva 1. ODDAM GARAŽO IN SOBO skupaj ali samo garažo na Kodeljevem. — Ponudbe pod »Junij«. 6638-3 CITROEN 2 CV kot nov prodam. Ponudbe pošljite pod oznako »Spaček«. 6217-3 MOTOR »Moto-Morini«, 175 ccm nujno prodam po ugodni ceni. Ponudbe pod oznako »Gotovina«. 6547-3 DKW 900 od leta 1956 dali e kupim. Ponudbe pod »Dobro plačam«. 6587-3 »TATRA« avtomobilski motor z rezervnimi deli, primeren za motorni čoln, zelo poceni prodam. Celovška 225 c, popoldne. 6601-3 TOVORNI AVTO 2 toni. v voznem staniu. poceni prodam. Ogled: Šišenska 3. 6602-3 AVTOMOBIL »Opel Record 1956«, odlično ohranjen prodam. Ogled vsak dan pri Ger-den, mizarstvo, Ivančna gorica. 6604-3 NOV FIAT 750, nerabljen, ugodno prodam. Cena po dogovoru samo v gotovini takoj. Ogled od 9. ure dali e v nedeljo. Jože Maček, Šolska 3, Ljubljana-Spodnja Šiška. 6605-3 AVTO TAM, «>3 t. prodam v dobrem stanju. Dragomelj 26. 6635-3 POTNIŠKE AVTOMOBILE, terenska vozila, avtobuse in kamione kupuje za svoje komitente »Agencija Beograd«, Beograd, Dositejeva 21-IIL, telefon: 622-322. 3740-3 OPEL OLYMPIO prodam. Ogled iz prijaznosti od ponedeljka dalje. Marijan Ribnikar, Kozarje 95 b. 6692*3 OPEL REKORD, letnik 1954, zelo dobro ohranjen, prodam. Ogled vsak dan med 17. in 19. uro. — Ljubljana, Rožna dolina XV-10. 6687-3 KUPIM novejši Caravan Record Volkswagen; kupim tudi hišo v gradnji ali gradbeno parcelo. Ponudbe pod »Gotovina«. 6490-3 RENAULT Dauphine (Ondine) kupim. Ponudbe pod oznako »1,300.000«. 6537-3 OSEBNI avtomobil Mercedes 170 S zamenjam za tovorni avtomobil. Ponudbe pod »Brezhiben«. 6556-3 DKW Ju ni or Delux« prodam. Satnarjeva 2, Vič. 6565-3 AVTO (furgon) l t zelo poceni prodam (za preurediti). Ponudbe pod »Furgon«. 6582-3 DKW Junior kupi Pavel Jazbec. Zg. Duplje 48 pri Kranju. 378-3 OPEL-RECORD, tip od 58—61, V brezhibnem stanju kupim — plačam v gotovini. Vinko Na-dižar, Smledniška 22b, Kranj. 576-3 DIESEL motor Mercedes 170 D ali 180 D, nerabljen kvipim. Ponudbe pod »Diesel«. 575-3 FIAT 600 nujno proda Marija Ažman, Celje, Tomšičev trg 17. 563-3 FIAT 750, odlično ohranjen prodam. Ponudbe na Delo, Jesenice pod »22.000 km«. 582-3 BMW 500 ugodno proda Jarc, Smledniška 62, Kranj. 580-3 FIAT 1100 E 1952, iz generalne, ugodno proda Umek, Ljubljana, PruLe 7, tel. 23-030. 6651-3 GARA20 za Bežigradom oddam takoj. Ponudbe pod »Bežigrad«. 6660-3 ctnVBOJKE originalno RTFLE, bunde in ny-lon plašče prodaja po najnižjih cenah Felice. Trst. Carducci 41. RAZt-itODAJA dežnih plaščev: Ll-lion 3900, Nylon gabardain 6900 lir. Mako dvojni Scotgard 9500 lir. Trgovina RICCARDI, ‘trst — Ul. Battisti 12. 3629*4 MAGAZZINI alla Stazione Trst, Via Cellini 2. — Konfekcija za vsak okus in vsak žep. Z oglasom popust! 3728*4 MAGNETOFON Grundig TK 14 in fotoaparat Kodak, vse z garancijo, novo. proda: Kolenc, LjubljaLa-Siška, Šolska 5. 6629-4 POSTELJO (vzmetni- vložek), žensko kolo. mizo in ostalo poceni proda: Lozej, Pleterš-nikova 10. 6620-4 OTROŠKI VOZIČEK, globok in električni gramofon s ploščami proda: Blaj, Vošnjakova 4, Ljubljana. 6618-4 MALO RABLJEN ŠTEDILNIK »Goran«, vzidijiv na tri strani, prodam. Ogled vsak dan razen nedelje od 15. ure dalje. Samotor-čan, Ljubljana — Vrhovci 105 b. 6690-4 POHIŠTVO — kompletno spalnico, jedilnico in dnevno sobo, prodam. Tavčarjeva 2, pritličje levo. 6689*4 SPALNICO, novo, orehov furnir, prodam zaradi selitve. — Mršol, Prule 3. 6683-4 SPALNICO, novo, moderno, iepe izdelave, ugodno proda Andlovič, Titova 47. 6694-4 KURNICO, prostostoječo, leseno, v dobrem stanju, velikost dolžine 3.15, širine 1.8 m, streha iz valovite etemit plošče, prodam. Zelo primerna za zajčnico. Ponudbe pod »10.000«. 6681*4 MALO JEDILNICO iz orehove korenine prodam. Prijateljeva 12 (Prule). 6700*4 PARKET, hrastov, eksportni, prodam. Bahar, Pržanj 20 a. Popoldne telefon 51-934. 6699*4 KRATEK KLAVIR, dunajska mehanika, poceni prodam. Ogled v nedeljo dopoldne. — Franc Znider Metelkova 5. 6696-4’ DEKLIŠKO KOLO, dobro ohranjeno, ugodno proda Bitenc, Obrthi-ška 3. 6705-4 OTROŠKI voziček z*a dvojčke proda Bilban, Zg. Gameljne 50. 6410-4 PISALNI 6troj »Olivetti-lette-ra« portable, nerabljen, proda Slabe, Tržič, Partizanska 31. 6384-4 MAGNETOFON - Grundig TK 1 — baterijski proda Hafner, Fabianijeva 33-V. 6456-4 MOŠKO dvokolo poceni prodam. Prvomajska 16, Moste. 6501-4 ZLATO za zobe prodam. Ponudbe pod »Zobno 1.800 g«. 6504-4 PHILIPS magnetofon RK 32, 4 sledi, popolnoma nov. ugodno prodam. Ponudbe pod »Stereo«. 6505-4 DVA nova otroška go-cara (italijanska), pogon na zadnja kolesa, prodam. Cena obeh 30.000 din. Cesta na Rožnik 47. 6510-4 SPALNICO, moderno, prodam (gotovina ali ček). Ogled od 10. do 16. ure. Ljubljana, Kidričeva 15-IV. št. 14. 6312-4 ZELEZNO ogrodje zidanega štedilnika prodam. Lj .-Moste, Društvena 26. 0471-4 GARAŽNA vrata, nova, dvodelna prodam. Stresen, Ljubljana, Mencingerjeva 21. 6534-4 BREZHIBEN Dongo z dvokolesom prodam. Črnuče 154. 6533-4 OMARO, posteljo in kavč (les) proda Blaj. Vošnjakova ul. 4, H. nadstr. desno. 6538-4 ČEVLJARSKI čistilni stroj proda Jože Mlakar, Polakova 15, Ljubljana. 6549-4 PLETILNI stroj »Regina« štev. 6, enostranski, prodam. Ponudbe pod »Regina«. 6553-4 HARMONIKO, skoraj novo, 32-basno — prodam. Ponudbe pod »Melodija«. 6554-4 TOPLOVODNO črpalko Gar-vens 20m3/h, 5 m proda Rupnik. Oražnova 1. 6557-4 BLAUPUNKT avtotransistor tudi prenosen prodam. Celovška 141. 6571-4 ŠTEDILNIK, uvožen (na plin in elektriko), proda Zakov-šak, Gortanova 14. 6574-4 SPALNICO, dobro ohranjeno, proda Trobec, Ptujska 22. 6578-4 GLOBOK italijanski voziček prodam, petkovškovo nabrež-1e 9, levo pritličje. 6580-4 ITALIJANSKI, globok voziček prodam. Ljubljana, Stražarjeva 8, Nove Jarše. 6558-4 DVODELNI omari, novi. pleskam, prodam po 20.000 din. Ljubljana, Trata 8, Šentvid. 6566-4 NOV hladilnik »Zoppas«, 130 l prodam. Ogled: Pečirer. Jamova 40-1. 6569-4 GLOBOK otroški voziček in zložljivo železno posteljo prodam. Poljanski nasip 32. 6583-4 HLADILNIK »BOSCH«. 118 1, nov, uvožen, ž garancijo prodam. Ponudbe Delo. Celje pod »160« 562-4 DOBRO ohranjen plinski šte-^ dilnik ugodno prodam. Ogled je mogoč od 16. do 18. ure. Ruža Staj er, St ross ma y er j e-va 10-TII. 6661-4 KUHINJSKO mizo in štiri stole, vse skoraj novo. ugodno prodam. Kavčičeva 20. 6662-4 LEVI zidani štedilnik poceni proda Mlinšek, Belokranjska 3, Savsko naselje. Ogled v nedeljo dopoldne. 6658-4 10,5 GRAMOV zlata M zobe prodam! Ponudbe pod »Zlato«. ' 6652-4 KOŠNJO boljše kakovosti, kompletno snalnico in domači kis -oro^a Sever, Lončarska Steza 10. 6653-4 ITALIJANSKO žensko kdo-novo, ugodno prodam. Gerbičeva »a. 6641-4 EKSCENTER ROČNO STISKALNICO do 15 ton in polavtomatsko revolver stružnico do 15 mm, prodam. — Ponudbe pod »Mors«. 6591-3 MAGNETOFON Philips (nov) RK 32, 8 ur programa, prodam. Ponudbe pod »4 sledi«. SKORAJ nov 150 1 hladilnik Obodin deluxe prodam ali zamenjam za večjega od 300 do 500 1. Jernej Kralj, Moste, p. Komenda. 6615-4 TRANZISTOR »Normende« in italijanski radio takoj ugodno prodam. Mekinda, Vižmarje 53, p. Ljubljana-Sent-Vid. 6674-4 DVE dobro oh-ranjeni ženski kolesi (eno Puch) prodam. Ogled od 3. junija popoldne med 15. in 17. uro. Valašek, Ljubljana. Breg 22-1. 6673-4 KUHINJSKO opremo, lestence, telev. sprejemnik in UKV anteno prodam. Ogled po 15. uri. Spodnji Kašelj 13. 6668-4 TELEVIZIJSKI sprejemnik »SABA«, ekran 53 ugodno proda Čerin, Zg. Hrušica 44. 6613-4 Kupim LUTZOVO PEC ali železno (s ša-motom) za sobo — kupim. Ponudbe pod »Brezhibna«. 6700*4 ŠKROPILNICO za sadno drev:e kupim. Burkeljca, Lj., Marice Kovačeve 4, Stožice. 6518-5 ČEBELJE ro.ie ali družine kupim. Ponudbe pod »Konkretni pogoji — osebni dogovor-. 6380-5 PRALNI STROJ s centrifugo in motorno kosilnico kupim. Slivnik, Zg. Gorje 10. 44R1-5 HLADILNIK, dobro ohranjen. 200—300 1, kupim. Ponudbe pod »Dobro ohranjen«. 6491-5 Stanovanja SOBO, neopremljeno, 5x5, s posebnim vhodom oddam proti posojilu (lahko ček). Ponudbe pod >'300—400 tisoč«. 6624-0 D\ E POSAMEZNI — zaščiteni sobi potrebujem proti posojilu. Ponudbe pod »Poletje«. 6691*6 SOBO, neopremljeno, iščem takoj, po možnosti Center — Bežigrad. Ponudbe pod »Uslužbenka«. 6688-0 PROSTOR za preureditev v stanovanje kupim ali dam posojilo za garsonjero. Ponudbe pod »Dom«. 6685-6 ZA STANOVANJE in hrano delam’ v prostem času. — Ponudbe pod »Poštena«. 6698-6 BEOGRAD-LJUBLJANA. Dvosobno komfortno stanovanje v zasebni hišici v Beogradu zamenjam za dvosobno v Ljubljani. Samo resne ponudbe pod »Selitev konec junija«. 6461-6 MLADA MATI z otrokom potrebuje sobo. Ponudbe pod »Sprejmem vse pogoje«. . 6644-6 HRANO in stanovanje dam fantu za delo po službi. Florjančič, Poljane 4 — senivid. 6643-6 SESTRl-študentki medicine potrebujeta sobo. Cica Cas. Vodmatska 22. 6608-6 ZA ENO- ali dvosobno stanovanje v Ljubljani dam takoj posojilo. Ponudbe pošljite pod »Gotovina takoj«. 6391-6 SOBO oddam za pomoč v gospodinjstvu. Jazbinšek. Ulica Milana Majcna 53, Šiška. SOBO — opremljeno ali neopremljeno potrebuje takoj študentka. Ponudbe pod »Center«. 6447-6 SOBO oddam v Domžalah. Ponudbe pod »Krojaški pomočnik«. _ 6448-6 TRIINPOLSOBNO, komfortno stanovanje v središču mesta zamenjam za dvosobno z garažo. Ponudbe po telefonu štev. 22-729, razen nedelje. 6502-6 ZAKONCA iščeta prazno sobo. Ponudbe pod »Posojilo ali plačljivo vnaprej«. 6530-6 ŠTUDENT tehnike išče sobo. plača dobro. Ponudbe pod »Dogovor«. 6531-6 ZAGREB-LJUBLJANA. Zamenjam dvosobno komfortno stanovanje (63 ms, tel., plin, dvigalo) za ustrezno ali večje. Udovč. M. Držiča 8-II. telefon 51-486. 6532-6 SOBO, prazno ali opremljeno, lahko izven Ljubljane, nujno potrebujem. Grem tudi za sostanovalko. Ponudbe pod »Ugodno«. 6539-6 ENOSOBNO stanovanje s kabinetom v Mostah zamenjam za enako ali večje v Siškl ali Šentvidu. Ponudbe pod »Triglav«. 6541-6 ZA ENOSOBNO ali dvosobno stanovanje dam brezobrestno posojilo ali odkupim, če je nedograjeno. Cenjene ponudbe pod »Cimprej«. 6546-6 KDO ODSTOPI sobo za dve leti? Plačava vnaprej ali dava posojilo. Ponudbe pod »Zakonca«. 6550-6 STAR ZAKONSKI par (77/73) potrebuje enosobno stanovanje. Ponudbe pod »Dogovor — dosmrtno«. 6551-6 SOBO iščeta dve dekleti, po možnosti s 1. junijem ali po dogovoru. Ponudbe pod »Nujno«. 6522-6 ABSOLVENTKA potrebuje sobo za pol leta. Pismene ponudbe pod »Absolventka«. 6523-6 ABSOLVENT elektrotehnike potrebuje sobo. gre tudi za sostanovalca; ima lastno posteljnino. Ponudbe pod »Študij«. 6526-0 DEKLE išče 60bo v Ljubljani. Ponudbe pod »Nujno«. 6574-0 ZA ENOSOBNO stanovanje v Ljubljani ali 'okolici dam brezobrestno posojilo do 1,000.000 din. Ponudbe pod »Gotovina«. 6563-6 ENOSOBNO prostorno stanovanje zamenjam. Ogrin, Ob železnici 1, Mo6te. 6568-0 UPOKOJENEC - vdovec kupi sobo dosmrtno in pomaga s posojilom in delom v gospodarstvu starejši osamljeni vdovi alj takima zakoncema kjerkoli. Ponudbe pod »Triglav« v ogl. odd. 4456-6 DVOSOBNO, komfortno stanovanje dam za 1-2 leti v najem. Ponudbe pod »Eventualno dlje«. 6567-6 KDOR mi odda enosobno stanovanje do jeseni, dobi posojilo. Ponudbe pod »Do 500«. 6570-6 STANOVANJE v Ljubljani zamenjam za stanovanje v Novi Gorici. Ponudbe pod »Center«. 6584-6 Štirisobno, vseljivo, komfortno stanovanje v središču mesta Celja prodam. Ponudbe pod »Celje«. 564-6 PRIDNEMU in poštenemu dekletu nudim sobico in vso oskrbo »za pomoč v gospodinjstvo za dve odrasli osebi. Ponudbe pod »Domačnost«. 6659-6 SOBO nujno potrebujem v Ljubljani. Ponudbe pod »Soba«. 6636-0 DVOSOBNO, komfortno, sončno stanovanje v Savskem naselju zamenjam za dvoinpolsobno ali trisobno: visoko pritličje, zelo nizka najemnina, vgrajena kuhinja, vgrajena omara v spalnici, bojler. Ponudbe pod »Zamenjava«. 6351-6 IŠČEVA' opremljeno sobo začasno brez posteljnine, lahko izven Ljubljane proti Vevčam. Ponudbe pod »Zakonca«. 6625-0 ENOSOBNO stanovanje, lepo, v prvem nadstropju, nizka najemnina, zamenjam za dvosobno. Ponudbe pod »Ugodno«. 6595-0 MLADA zakonca iščeta sobo. Plačata vnaprej. Ponudbe pod »Ljubljana okolica«. DVA študenta iščeta sobo. Plačata po pogodbi. Ponudbe pod »Center«. 6599-6 ŠTUDENT elektrotehnike potrebuje sobo. Ponudbe pod oznako »Sam«. 6606-6 OPREMLJENO sobo oddam tistemu, ki mi da posojilo. Ponudbe pod »400.000«. 6385-6 ZAKONCA, srednje starosti, brez otrok, dobita stanovanje za pomoč na vrtu. Ponudbe pod »Vrtnarja«. 6375-6 MLADA ZAKONCA pomagata starejši tovarišici za stanovanje. Ponudbe pod »Ljubljana«. 6632-6 KUPIM enoinpolsobno stanovanje. Imam za zamenjavo enosobno. Ponudbe pod »Sončno«. 6621-6 DVEMA dekletoma oddam sobo za delno pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Ni obremenitve«. 6619-6 ENOSOBNO stanovanje z nizko najemnino v središču mesta zamenjam za enako ali večje. Ponudbe pod »šiška, Šentvid — Bežigrad, Ježica«. 6616-6 MIRNO dekle išče sobo, plača dobro, tudi vnaprej. — Ponudbe pod »Junij«. 6612-6 TROSOBNO, komfortno stanovanje (86 m2) v Novi Gorici, zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Prispevam za selitvene stroške. Ponudbe pod »Po dogovoru«. 6611-6 DEKLE išče sobo ali kabinet, plača ali delno pomaga. Ponudbe pod »Poštena«. 6610-6 Posest \ RSTNO HIŠO t. vrtom, dograjeno do podstrehe, 8 minut od zadnje trolejbusne postaje Vižmarje — Prodam. — Ponudbe pod »Prost razgled«. 6682-7 VEČJO enodružinsko hišo, takoj vseljivo, primemo za obrt (tujske sobe, pritikline s hladilnimi napravami), prodamo v Ivančni gorici nasproti žel. postaje. Ponudbe pod »Prilika«. «686-7 V LJUBLJANI kupimo vseljive stanovanjske hiše, vseljiva I eno- in večsobna stanovanja. Ponudbe pod »V centru 'ali ^^ini«. 6635-7 Kl.PIM hišo v gradnji, pričeti ali v zadnji fazi gradnje. Ponudbe pod »Plačam takoj in dobro«. 6654-7 REALITETNA pisarna, Ljubljana. Tavčarjeva 6 proda: gospodarsko poslopje 33 x 8,5, primerno za preureditev v več stanovanj, vseljivo, Ljubija na—Škofljica, A 1.000.000. Hišo gostilniško-stanovanjsko. vseljivo, pri Kranju. 11 milijonov. Enosobno stanovanje (samo starejšim osebam) vseljivo. Vižmarje. 1.000.000. Garažo, vseljivo, 7 x 3 x 2,20 m, Sp. Šiška. 420.000. 6647-7 STANOVANJE ali manjšo hišo vseljivo, v bližini Ljubljane kupim. Plačljivo takoj. Ponudbe pod »Okolica do 10 kilometrov«. 6645-7 VSELJIVO hišo kupim v Ljubljani. Ponudbe pod »Gotovina«. 6590-7 ISCEM s o gradi tel j a za dvostanovanjsko hišo, temelji zgrajeni na idealnem prostoru v Vižmarjih. Ponudbe pod »U-godna prilika«. 6633-7 DVO- do štirisobno, vseljivo stanovanje kupim. Ponudbe pod »Plačam dobro«. 6657-7 DVOSTANOVANJSKO, enonadstropno vilo z vrtom,, z vseljivim dvosobnim stanovanjem prodam. Ponudbe pod »Bežigrad«. 6623-7 VSELJIVO sobo ali enosobno stanovanje kupim v Ljubljani. Ponudbe pod »Stanovanje«. 6656-7 VSELJIVO družinsko hišo z vrtom prodam v Litiji. Ponudbe pod »Izredna prilika«. 6419-7 VSELJIVO, enodružinsko hišo prodam. Sr. Gameljne 23a, pred mostom na Rašico v dvorišču. 6478-7 LEPO dvosobno hišo z vrtom, vseljivo, nad Reko — nujno prodam. Naslov: Marija Mo-njac, Turičeva 7, Viškovo — Reka. 6542-7 V BETINI na otoku Murteru prodam vseljivo, tronadstrop-no poslopje, ki ima elektriko in vodo ter velik vrt. Poslopje je oddaljeno od morja 30 m. Pojasnila: Augustin Filipi, Šibenik, Vilsonova 16. 4450-7 UPOKOJENCI! V Slovenskih goricah prodam 1,5 ha posestva z vinogradom in nedograjenim poslopjem. Pismene ponudbe pod »700.000«. 6575-7 VVEEKEND hišico ugodno proda Peter Janežič, Ljubljana, Milana Majcna 47a. 6581-7 VSELJIVO, enodružinsko hišo ali enosobno stanovanje v Ljubljani ali okolici, kupim, ■plačam v gotovini. Ponudbe v oglasni oddelek pod oznako »Do 1,500.000 din«. 6562-7 HlSO z gospodarskim poslopjem, nekai zemlje prodam. Celje, Zg. Hudinja 34. 579-7 ENODRUŽINSKO vseljivo hišo prodam. Bršljin 31, Novo mesto. Ogled popoldne. 574-7 Razno KORESPONDIRATI želim s 33- letnim fakultetno diplomiranim Slovencem. Ponudbe pod »Xsenija«. 6589-8 LAŽJI invalid, razočaran, podjeten, želi spoznati dobro ženo od 37 do 45 let. Ponudbe pod »Pogoj stanovanje«. 6597-8 SAMEC s hišo in obrtjo želi spoznati tovarišico z gotovino, srednjih let za skupno gospodinjstvo. Ponudbe pod »Lepi dom«. 6603-8 MAJA, oglasi se čim prej zaradi sestanka, pod »Poroka«. 6614-8 DOBRO situiran fant, ki je prišel iz inozemstva, želi_ spoznati dekle od 18 do 25 let. Ponudbe pod »Skupno življenje«. 6631-8 TIPKARICE potrebujemo za prepis angleškega in slovenskega teksta. Ponudbe pod »Pourno delo«. 6443-8 VDOVA, neodvisna, z urejenim domom (hišo) želi spoznati nevezanega, izobraženega tovariša (38-58). Ponudbe pod »Bodočnost«. 6494-8 PODJETJA - OBRTNIKI! Izdelujem predmete iz pjastičnih mas (brizganje) do 15 g. Ponudbe pod »123«. 6513-8 DNE 27. MARCA ob približno 14.30 je z avtobusom 204 Rudnik—Javna skladišča v Gradišču zaradi predčasnega zapiranja vrat nenadni sunek vrgel raz 6topnioe potnico, ki se Je poškodovala in so jo sopotniki dvignili v avtobus. Prosimo očividce dogodka za naslov kot priče proti vrnitvi stroškov in nagradi pod »Očividec« v oglasni oddč 6560-8 Štiridesetletni, dobrosrčen, želi spoznati tovarišico s hišo od 25-33 glede ženitve. Ponudbe pošljite Delo, Kranj pod »Ločen — Srl£‘’7_8 KUPIMO dobro ohranjen stroj za izdelavo cementne strelne opeke kompletno s podlogami. Ponudbe pošljite na naslov: »Betonarna Tehno- grad« — Ljubljana, Kole-zijska cesta št. U. 4*94 TOVARIŠICAM, katerim sem dal informacije na Brnikih za novo ljubljansko letališče, prosim, da oddajo 6voj naslov v podružnici »Delo«, Kranj zaradi skupnih izletov. 569-8 MLAD TEHNIK, 28/180. želi spoznati prijateljico za skupne izlete z avtom. Tajnost zagotovljena. Pismene ponudbe s sliko pošljite v ogl. odd. pod »Ljubitelj narave«. 4451-8 28-LETNI TEHNIK želi spoznati dekle do 29 let. Ponudbe pod -Ženitev«. 4453-8 MLAD SLOVENEC, star 26 let, v Zahodni Nemčiji, zaposlen v tovarni avtomobilov, želi znanstvo 6 poštenim dekletom s poklicem, v starosti od 19 do 26 let, visoke postave (165—180 cm). Ženitev pozneje ni izključena, slika je zaželena. Meseca- avg. ob priliki dopusta na svidenje v domovini. Ponudbe pod »Ford« 4454-8 ZAHVALA Ob hudi izgubi ljubljene mame Amalije Rotar roj. STURM se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje in nam izrazili pismeno ali ustno sožalje. Za vse izraze plemenitega sočutja — vsem prisrčna hvala. 2alujoči: hčerki Malči, Vida. sin Zvone Ljubljana, 28. maja 1963. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega moža, očka in sina Igorja Šarca se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo letalcem trenažne eskadrile. Letalski zvezi Slovenije, kolektivu podjetja Toplovod-Elektrosignal. govornikoma za ganljive besede, vsem darovalcem cvetja, godbi LM, opernim pevcem ter vsem, ki so v teh hudih dneh z nami sočustvovali in nas tolažili. Družina Šarc ZAHVALA Ob prerani izgubi naše drage mame in stare mame Ivanke Peterca-Jager se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje in nam izrazili pismeno ali ustno sožalje. Prisrčna hvala uslužbencem Narodne banke 600-18, Centralnemu zavodu sodobnega gospodinjstva ter tovarni Avtomontaža. Naša zahvala ravno tako pevcem za ganljive žalostinke Žalujoči: sin, hčere in vnuki. Hrastje, dne 31. maja 1963. ZAHVALA — Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali ob izgubi dragega očeta Jožeta Demšarja mizarskega mojstra ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti k mami in zasuli njegov prerani grob s krasnim cvetjem. — Posebno zahvalo smo dolžni vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, stanovskim tovarišem, gasilskemu društvu Šentvid, ONPZ mizarjev in sorodnih strok Ljubljana, tovarišu Beletu za poslovilne besede in pevcem. Vsem prav lepa hvala. Demšarjevi Vižmarje, maja 1963. ZAHVALA Vsem, ki ste našo drago sestro, sestrično in teto Francko Mahkovic spremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje in sočustvovali z nami, se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo dolgujemo njenim dobrim sodelavkam, ki so ji pomagale v poslednjih minutah njenega življenja. Posebej se zahvaljujemo: prečast. g. dekanu, čast. duhovnikom za spremstvo na njeni poslednji poti,f kolektivu Ljudske kuhinje, njeni sodelavki za ganljive poslovilne besede, pevcem za ganljivo petje, njenim prijateljicam, prijateljem in znancem kakor tudi vsem, ki ste jo pokropili in spremili v tako velikem številu v njen zadnji dom. Vsem, prav vsem za vse prisrčna hvala! Žalujoči: sestre, brat in ostalo sorodstvo ZAHVALA — Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našega dragega moža, očeta in dada Alojza Habichta spremili na zadnji poti. Vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli ustna in pismena sožalja, darovali vence in cvetje — najlepša hvala. Zahvaljujemo se zdravnikom ZD Center, ki so očetu lajšali bolečine med njegovo boleznijo. Posebno se zahvaljujemo kolektivu KAB in sindikalnemu pododboru KAB Kliničnih bolnišnic ter OEPTT Kranj za izkazano pozornost. Prisrčna hvala sosedom Bitenc, Rojc, Grmek in Sečnik, ki so nam v hudih zadnjih urah stali ob strani. Žalujoča žena, hčerka in sinova Ljubljana, 1. junija 1963. ZAHVALA Ob hudi izgubi najinega nepozabnega moža in očeta Draga Križaja se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so v teh hudih trenutkih sočustvovali z nama in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti ter prekrili njegov grob z venci in cvetjem. — Toplo se zahvaljujeva govorniku tov. Franju Kristanu, ki se je poslovil ob odprtem grobu v imenu koroških borcev. Enaka zahvala kolektivu in sindikalni podružnici tovarne »Zlatorog«, Maribor. Posebna zahvala zdravniku dr. Šrotu za nesebično pomoč med boleznijo kakor tudi primariju dr. Brandšteterju, ki si je toliko prizadeval, da nama ga ohrani pri življenju, in vsemu strežnemu osebju jeseniške bolnišnice. Prisrčna hvala tudi vsem, ki so nama ustno ali pismeno izrazili sožalje. 2alujoča: žena Meri in sin Mičo Ljubljana, 28. maja 1963. Vsem, ki so našo pokojno Emo - Meni o razumeli in jo imeli radi, vsem ki so jo med boleznijo obiskovali in ji pomagali, vsem ki so ji ostali zvesti in so jo tako mnogoštevilno spremili do groba, vsem ki so jo tako bogato zasuli z razkošnim cvetjem, prav vsem tisočkrat hvala. Prisrčna hvala našim dragim Laščanom. — Profesorju dr. Leonu Savniku in osebju Onkološkega inštituta bomo dolgovali za njihove nadčloveške napore — trajno hvaležnost. Družine: Štibler, Volčanšek-Dolinšek, Pucelj, De Costa, Andolšek. Ljubljana, Brežice, Vel. Lašče, Valjevo, Dobrepolje. Od 2. do 8, junija 1963 LJUBLJANA DRAMA Sc-bota, 1. jun., ob 20: Achard: ODKRITOSRČNA LA2NIV-KA (komedija). Gostovanje Drame SNG iz Maribora. — Izven abonmaja. (Vstopnice so že v prodaji.) Nedelja, 2. junija: Zaprto. Ponedeljek, 3. junija: Zaprto. Torek, 4. junija: Zaprto. Sreda. 5. junija, ob 20: Krleža: V AGONIJI (tridejanska verzija). Abonma B. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Četrtek. 6. junija, ob 20: Zupan: CK DENAR PADE NA SKALO. — Abonma ZŠJ 1. (Nekaj vstopnic je tudi v prodaji.) Petek, 7. junija, ob 20: Mikeln: ADMINISTRATIVNA BALADA (komedija). Abonma U. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Sobota, 8. junija, ob 20: Diir-renmatt: FIZIKI (komedija). Izven abonmaja. — Nepreklicno zadnjikrat. (Vstopnice po znižanih cenah oo-do v prodaji od srede, 5. junija, dalje.) V napovedanem sporedu posebej opozarjamo na obe predstavi izven abonmaja: na enkratno gostovanje Drame SNG iz Maribora s francosko bulvarno komedijo »Odkritosrčna lažnivka« Marcela Acharda nocoj in na zadnjo ponovitev Uiirre-matiovih »Fizikov« z vstopnicami po znižanih cenah v soboto, 8. junija (telefon, rezervacije na St. 21-402). GPTRA Sobota, 1. junija, ob 20: Pon-chielii: GIOCONDA. Abonma G. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Nedelja, 2. junija, ob 10.30: Gotovac: ERO Z ONEGA SVETA. Za Mladinski abonma za šole: I. in II. OŠ dr. Vita Kraigherja, OŠ Mirana Jarca, Borisa Kidriča, Prežihovega Voranca, Angele Ocepek in Majde Vrhovnik — vse v Ljubljani. Veljajo abonmajske vstopnice od 19. maja, ko je bila predstava zaradi potresa prekinjena. Torek, 4. junija, ob 20: Pon-chielli: GIOCONDA. Abonma C. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Četrtek, 7. junija, ob 20: Gotovac: ERO Z ONEGA SVETA. Abonma K. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Sobota, 8. junija, ob 20: Pucci- ni: LA BOHEME. Gostovanje Valerije Hevbalove. Izven abonmaja. (Vstopnice v prodaji od torka, 4. junija, od 17. ure dalje.) MESTNO GLEDALIŠČE Gledališka pasaža Sobota, 1. junija, ob 20: Al. Stahlik: TIGROV KOZ UH Abonma Kol. D. (Vstopnice tudi v prodaji.) Nedelja. 2. junija, ob 15: Literarno satirični kabaret MALA ZEHTA. Abonma Gorenjska. (Vstopnice tudi v prodaji.) Ob 20: Literarno satirični kabaret SMEH NI GREIl Izven. Ponedeljek, 3. junija, ob 20: I. Cankar: BI-:LA KRIZANTEMA. Abonma Mlad. II. — (Vstopnice tudi v prodaji.) Torek, 4. junija, ob 20: Literarno satirični kabaret SMEH NI GREH. Abonma Torek. (Vstopnice tudi v prodaji.) Sreda, 5. junija, ob 20: AT. Stehlik: TIGROV KOŽUH. Abonma Kol. S. (Vstopnice tudi v prodaji.) Četrtek, 6. junija, ob 20: Literarno satirični kabaret SMEH NI GREH. Abonma Četrtek. (Vstopnice tudi v prodaji.) Petek, 7. junija, ob 20: I. Cankar: BELA KRIZANTEMA. Abonma Mlad. III. (Vstopnice tudi v prodaji.) Ob 17 in 20: E. de Filippo: ŽUPAN OKRAJA SANITA. Gostovanje v Kamniku. Sobota, 8. junija, ob 20: Literarno satirični kabaret MALA 2EPITA. Izven. Nedelja, 9. junija, ob 15: M. Stehlik: TIGROV KOŽUH. Abonma Kol. N. (Vstopnice tudi v prodaji.) Ob 20: Literarno satirični kabaret MALA ZEHTA. Gostovanje na Trati. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom Sobota, 1. junija, ob 20: La-moureux: RJAVOLASKE, komedija. Red A. Vstopnice so tudi v prodaji. Nedelja, 2. junija, ob 19.30: Lamoureux: RJAVOLASKE, komedija. Večerna predstava. Izven. Sobota, 8. junija, ob 20: La-moureux: RJAVOLASKE, komedija. Izven. Nedelja, 9. junija, ob 16: La-moureux: RJAVOLASKE, komedija. — Popoldanska predstava. Izven. Ob 19.30: Lamoureire: RJAVOLASKE, komedija. Večerna predstava. Izven. Zadnja premiera v letošnji sezoni bo Nušičeva komedija »Navaden človek« z Gor-jupovo, Vukovičevo, Čukom. ICarusom, Skokom, Zakrajškom in Zalaznikom v glavnih vlogah. Rezervacije telefon 32-860 MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE, Levstikov tre. 2 Sobota, 1. junija, ob 17: Mahnič: RDEČA KAPIC '. Nedelja, 2. junija, ob 11: N Simončič: NENAVADNA PRAVLJICA. Ob 15: F. Milčinski: ZVEZDICA ZASPANKA. Četrtek, 6. junija, ob 17: Vida Taufer—Lili Novv: MOJCA IN ŽIVALI Zmdjuč. predstava za OŠ Vide Pregare. Sobota. 8. junija, ob 17: Vida Taufer—Lili Novy: MOJC \ IN ŽIVALI. Nedelja, 9. junija, ob 11 in 15. Vida Taufer—Lili Novy: MOJCA IN ŽIVALI. ROČNE LUTKE. Resljeva "6 Nedelja, 2. junija, ob 17: A. Marodič: KRIKEC IN PT-KEC. Torek, 4. junija, ob 8: A. Marodič: KRIKEC IN PIKEC. Gostovanje v Pivi.i ob 11.30 in 17. uri: A. Marbdič: KRI-KEC IN PIKEC. Gostovanje v Ilirski PJst-ies Sreda. 5. jumia. ob 8.30: A Marodič: KRIKEC IN PIKEC. Gostovanje v Senožečah. Ob 11.30 in 14.30: A. Marodič: KRIKEC IN PIKEC. — Gostovanje v Sežani Ob 16.30: A. Marodič: KRIKEC IN PIKEC. Gostovanje v Dutovaljah. Četrtek, 6. jur:'a. ob 8.30: A. Marodič: KRIKEC IN PIKEC. Gostovanje v Komnu Ob 11.30: .4. Marodič: KRIKEC IN PIKEC. Gostovanje v Prvačini. Op 16: A. Marodič: KRIKEC IN PIKF1C. Gostovanje v Renčah. Petek, 7. junija, ob 8.30: A. Marodič: KRIKEC IN Pl KEC. Gostovanje v Kolškem. Ob 11.30: A. Marodič: KRI KEC IN PIKEC. Gostovanje v Medani. Ob 17: A. Marodič: KRIKEC IN PIKEC. Gostovanje v Desklah. Sobota, 8. junija, ob 9: A. Ma- rodič: KRIKEC IN PIKEC. Gostovanje v Mostu -a Soči. Ob 11.30: A. Marodič: KRIKEC IN PIKEC. Gostovanje v Tolminu. Ob 15: A. Marodič: KRIKEC IN PIKEC. Gostovanje v Kobaridu. Ob 17.30: A. Marodič: KRIKEC IN PIKEC. Gostovanje v Bovcu. Predprodaja vstopnic za predstave v Ljubljani vsak dan od 10. do 12. ure na upravi, Resljeva 36 ( razen nedelje) in pol ura pred predstavo pri gledališki nla-gajni. Rezervacije po telet. 32-020 od 10. do 12. ure (razen nedelje). RAZSTAVE NARODNA GALERIJA »Razstava ikon« iz Srbije, Makedonije, Dalmacije m Vojvodine je prva pr.reditev te vrste v Sloveniji in prikazuje razvoj te kvalitetne m pomembne veie jugoslovanske umetnosti od XIII. do XIX. stoletja. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 19. ure. ob četrtkih do 21. ure. Ob istem času je na ogled tudi stalna galerijska zbirka slovenskih' umetnin od XIII. do začetka XX. stoletja. MALA GALERIJA V Mali galeriji v Ljubljani je odprta do vključno 2. junija vsak dan med 10. in 20. uro razstava slikarskih del Joža Horvata-Jakija. V četrtek, (i junija, bodo med 18. in 19. uro odprli razstavo plastik, ki jih bo razstavljal akademski kipar Janez Razstava bo od tega dre dalje odprta vsak dan med 10. in 20. uro. ETNOGRAFSKI MUZEJ LJUBLJANA V SLOVENSKEM ETNOGRAFSKEM MUZEJU STA RAZSTAVI: SLOVENSKE LJUDSKE MASKE IN LJUDSKO SLIKARSTVO Na prvi je rrzstavl jenih nad 100 zanimivih mask in maskiranih likov iz vse Slovenije. Razstava je ozvočena. Na drugi razstavi pa so prikazani svojevrstni, kvalitetni izdelki ljudskih slikar ev od poslikanih panjskih končnic, slik na steklu, motivnih podob. spomni-kih tabel, fresk na hišah, poslikanega pohištva do pisanic. Muzej je odprt vsak dan razen ponedeljka od 9 — 13. ure. ob sredah in petkih še ud 16. — 19. ure. V sre- do je odprt muzej tudi zvečer — vodstvo po razstavi s predavanjem in prikazovanjem barvnih filmov in diapozitivov. PRIREDITVE PLANINSKO DRUŠTVO »LJUBLJANA MATICA« V nedeljo, 2. junija enodnevni iziei s poseonun avtobusom JESENICE—PcANI-NA—CRNI VRH (1369 m) — GOLICA (1835 mi. Odhod iz Ljubljane ob 5. uri do Planine nad Jesenicami. Povratek oo 18. uri. s prmouom v Ljuo-ljano ob 20. uri. V nedeljo, 9. junija, enodnevni izlet TR2IC—KAL— KOFCE (1505 m) — KLADIVO (2093 ml. Odhod iz Ljubljane s posebnim avtobusom ob 5. uri, nato mimo • Kala na Kofce (tri ure hoda) in dalje na šijo planino in Kladivo (1 uro). Povratek po drugi poti v Tržič, kjer je ob 19. uri odhod m prihod v Ljubljano ob 20. uri. Pot je nezahtevna in primerna za vsakogar. Zaradi obmejnega pasu se prijavite najkasneje do 6. junija. Vodja izleta je tovariš Jože Snoj, cena pa je 700 dinarjev. Kino LJUBLJANA Letni kino Dom JLA: 2. in 3. junija NOC VEL1KE-NA NAPADA, 4. junija KLEVSKA PRINCESA, 0. In 7. junija AFERA NINE B. Kino Triglav: 2. in 3. junija TEROR BARBAROV, 4. in 5. junija POKLICAN JE V/3, 6.-8. junija DVOBOJ NA SONCU. Mladinski kino: 2.—4. junija JAGUAR, KRALJ DŽUNGLE. Kino Svoboda Črnuče: 5. in 6. junija V SOBOTO ZVEČER, V NEDELJO ZJUTRAJ, 8. junija ZLOMLJENA ZVEZDA. Kino Svoboda Dolgi most: 1. in 2. junija PODAJ ROKO HUDIČU, 8. junija VRTOGLAVICA. Kino Svoboda Šentvid: 2. junija OBRAČUN, 5. in 6. junija GROBA SILA, 8. junija KARNEVAL V NEW ORLEANSU. Kino Savlje: 2. junija HRABRI IN SMELI, 8. junija POT OKOLI SVETA V 80 DNEH. Kino Dravlje: 2. junija AKCIJA. 5. In 6. junija OBTOŽUJEM. 7. in 8. junija CAS ŽIVLJENJA IN CAS SMRTI Kino Zadobrova: 2. junija RESNICA, 4. in 5. junija SLABE ŽENE, 6. in 7. junija POTOVANJE Z BALONOM. Kino Vevče: 2. junija NUNA, 3. in 4. junija KAMIKAZE, 5. in 6. junija SLADKO ŽIVLJENJE, 7. in 8. junija PUSTOLOVEC. Kino Zalog: 1. in 2. junija SIGNALI NAD MESTOM, 8. junija NI IMENA NA NABOJU. LITIJA Kino Litija: 2. junija PLA- MEN NAD STEPO, 4. in 5. junija PESEM S KUMBA-RE, 7. in 8. junija DAVID in GOLJAT. Kino Šmartno pri Litiji: 2. junija DVE LJUBEZNI EDDYJA DUCHINA«, 5. in 6. junija TISOČ OČI DR. MABUSA, 8. junija KRALJ ČARDAŠA. TRBOVLJE Kino Svoboda II: 1.—3. junija AVANTURA, 4. in 5. junija LEPOTICA IN CIGAN, 8. junija MAŠČEVALEC ZORO. Kino Svoboda Zasavje: 2. junija LINIJA ZA TUSCON, 8. junija LJUBEZEN IN MODA. VRHNIKA Kino Cankarjev dom: 1. junija JAZ, PUSTOLOVEC, 2. junija X-25 JAVLJA, PRISTANIŠČE ZADOVOLJSTVA in JAZ, PUSTOLOVEC. 4. in 5. junija GREH LJUBEZNI, 6. junija GREH LJUBEZNI in MORILEC, 7. junija ALAMO I. del, 8. junija MORILEC. DOMŽALE Kino Domžale: 2. junija DOKTOR. MENGEŠ Kino Mengeš: 2. junija SOS RADIO TAXI, 5. in 6. junija CRNI NAREDNIK in PIKOVA DAMA, 8. junija SREČA V TORBI. f0V0 MESTO Kino Krka: 1.—3. junija RIMSKA SUŽNJA. ČRNOMELJ Kino Črnomelj: 1. in 2. junija ZEMLJA V OGNJU, 4. in 5. junija OGRADA, 7. in 8. iunija GREH MLADOSTI. zdravniška služba ZDRAVSTVENI DOM LJUB-LJANA-CENTER, tel. 33-063 Nočna dežurna služba za nujne obiske na bolnikovem domu od 20. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan. ZDRAVSTVENI DOM DR. MIHA KAMIN Dežurna služba se vrši v zdravstvenem domu dr. Miha Kamin, Ljubljana-Moste, Prvomajska 5, tel. 36-507. ZDRAVSTVENI DOM LJUB-LJANA-RUDNIK Od 1. do 3. junija splošna bulanta Ižanska cesta 3, telefon 20-167. V nedeljo, dne 2. junija, dežurna služba v ambulanti od 9. do 11. ure samo za nujne primere. Od 4. do 7. junija: dr. Judita Levstek, Rudnik 80, telefon 23-282. V odsotnosti zdravnika kličite telefon LM 20-500. MARIBOR RADIO NEDELJA 12.00—13.00 Mariborski feljton — 14.15—15.00 želeli ste, poslušajte! PONEDELJEK 8.00—8.05 Domače vesti — 8.05 do 8.30 Objave, zabavna glasba in reklame — 8.30—8.55 Veselo v novi teden — 14.35—15.00 Želeli ste, poslušajte! — 17.00—17.10 Domača poročila — 17.10—17.30 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame — 17.30—18.00 Med našimi pevci in godci. TOREK 8.00—8.05 Domače vesti — 8.05 do 8.30 Objave, zabavna glasba in reklame 8.05—8.30 Po jezeru, venček narodnih pesmi — 17.00—17.10 Domača poročila — 17.10—17.30 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame — 17.30—18.00 Kulturno prosvetno popoldne SREDA 8.00—8.05 Domače vesti — 8.05 do 8.30 Objave, zabavna glasba in reklame — 8.30—8.40 Domači pesniki in pisatelji — 8.40—8.55 Nekaj skladb H. Svetela poje mariborski komorni zbor p. v. Rajka Si-koška — 17.00—17.10 Domača poročila — 17.10—17.20 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame — 17*20—17.30 Tri ciganske plese J. Turine izvaja pianist dr. Roman Klasinc — 17.30—18.00 Mikrofoni in diskoteka. ČETRTEK 8.00—8.05 Domače vesti — 8.05 do 8.30 Objave, zabavna glasba in reklame — 8.30—8.55'Pester spored domačih napevov — 14.35—15.00 Želeli ste, poslušajte! — 17.00—17.10 Domača poročila — 17.10—17.30 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame — 17.30—17.40 Mi in vi o športu — 17.40—18.00 Plesne napeve igra septet Vitek, poje Ivo Robič. PETEK 8.00—8.05 Domače vesti — 8.05 do 8.30 Objave, zabavna glasba in reklame — 8.30—8.55 Skladbe slovenskih avtorjev igra mariborski instrumentalni ansambel, solista violinist Ivan Pal in baritonist Miro Gregorin — 17.00—17.10 Domača poročila — 17.10—17.30 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame — 17.30—18.00 Beseda mladih. SOBOTA 8.00—8.05 Domače vesti — 8.05 do 8.30 Objave, zabavna glasba in reklame — 8.30—8.55 Pisana paleta — za vsakogar nekaj — 14.35- 15.00 Želeli ste, poslušajte! — 17.00 do 17.10 Domača poročila — 17.10 do 17.30 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame — 17.30—17.40 Radijska reportaža — 17.40—18.00 Igra ansambel Geza Baranja. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Sobota, 1. junija, ob 20: Rossini: SEVILJSKI BRIVEC. Gostuje Franc Puhar, baritonist novosadske Opere. — Izven. Ob 20: Achard: ODKRITOSRČNA LAZNIVKA. Gostovanje v Drami SNG Ljubljana. Nedelja, 2. junija, ob 16: Gotovac: ERO Z ONEGA SVETA. — Gostovanje v Gornji Radgoni. Ponedeljek, 3. junija, ob 20: Teleman: PIMPINONE — Viozzi: ALLAMISTAKEO. — Rel LMS Rumeni. Torek, 4. junija, ob 20: Verdi: RIGOLETTO. Red LMS Zeleni. Sreda, 5. junija, ob 20: Čajkovski: EVGENIJ ONJEGIN. — Red Sreda in izven. Četrtek, 6. junija, ob 16: Baletni večer: Ukmar-Mlakar: LEPA VIDA, Baranovič: KITAJSKA PRAVLJICA. Red U in izven. Ob 20: Frisch: ANDORRA. Red B in izven. Petek, 7. junija, ob 14.30: Čajkovski: EVGENIJ ONJEGIN. Zaključena predstava za učiteljišče. Sobota, 8. junija, ob 20: Verdi: RIGOLETTO. Gostuje tenorist ljubljanske Opere Rajko Koritnik. Izven. Nedelja, 9. junija, ob 10: Produkcija baletne šole. Ob 20: Baletni večer: Ukmar —Mlakar: LEPA VIDA, Baranovič: KITAJSKA PRAV* LJICA. Red A in izven. KINO Kino Union: OPERACIJA KOBRA. Kino Partizan: KRVNIK IZ NEVADE. Kino Udarnik: SLEPI PI- ANIST. MURSKA SOBOTA Kino Park: 1. in 2. junija MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO, 3. in 4. junija VSI DOMOV, 5. in 6. junija PESEM UPORNIKOV, 7. in 8. junija SEVER SEVEROZAHOD. DEŽURNE LEKARNE Sobota, 1. junija: lekarna »Pri gradu«. Partizanski cešta 1. Nedelja, 2. junija: lekarna »Studenci«, Gorkega 18. Ponedeljek, 3. junija: lekarna »Center«, Gosposka 12. Torek, 4. junija: lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3. Sreda, 5. junija: lekarna »Melje«, Meljska cesta 2. Četrtek, 6. junija: lekarna »Glavni trg«, Glavni trg 20. Petek, 7. junija: lekarna »Pri gradu«, Partizanska cesta 1. RADIO RADLJE OB DRAVI Nedelja 11.30 Za dobro voljo 11.40 Tedenska kronika 11.50 Igra »Teč&ve Peteršilj-Ckove mame — II. dejanje 12.10 Obvestila in reklame 12.20 Melodije v pozdrav in voščilo Sreda 18.45 Popevke na tekočem traku 19.00 Domače vesti 19.05 Z naših filmskih platen Četrtek 18.45 Poje pionirski zbor šole Podvelka 19.00 Domače vesti 19.05 Kako smo praznovali me- sec mladosti 19.20 Zabavna glasba Sobota 13.10 Veselo in koristno za gospodinje CELJE RADIO - CELJE Ponedeljek 17.00 Celjska kronika; 17.10 Obvestila; 17.15 Trije pevci, tri popevke; 17.25 Športni pregled; 17.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 17.45 Zabavna glasba in reklame. Torek 17.00 Celjska kronika; 17.10 Obvestila; 17.15 Vesele domače; 17.35 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo; 17.45 Zabavna glasba in reklame. Sredo 17.00 Celjska kronika; 17.10 Obvestila; 17.15 Okrog sveta popevke v ritmu; 17.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 17.45 Zabavna glasba in reklame. Četrtek 17.00 Celjska kronika; 17.10 Obvestila; 17.15 Rossini in Puccini; 17.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 17.45 Zabavna glasba in reklama. Petek 17.00 Celjska kronika; 17.10 Obvestila; 17.15 Nekaj dalmatinskih; 17.25 Turistična- .oddaja; 17.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 17.45 Zabavna glasba in reklame. Sobota 17.00 Celjska kronika; 17.10 Obvestila; 17.15 Za prijeten konec tedna; 17.35 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo; 17.45 Zabavna glasba in reklame. Nedelja 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Obvestila; 12.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.25 Popevke za vsakogar; 12.45 Dve koze-riji: Jezikovna na račun fabrke in Kakšna sreča. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE - Sobota, 1. junija ob 19.30: SMEH NI GREH — večer poljske satire. Sobotni a-bonma in izven. Vstopnice so v prodaji. Nedelja, 2. junija ob 10: SMEH NI GREH — večer poljske satire. I. nedeljski dopoldanski abonma. Nekaj vstopnic je še na razpolago. Nedelja, 2. junija ob 15.30: SMEH NI GREH — večer poljske satire. Nedeljski popoldanski abonma. Vstopnice so tudi v prodaji. Ponedeljek, 3. junija ob 19.30: SMEH NI GREH — večer poljske satire. Izven abonmaja. Vstopnice so v prodaji. Torek, 4. junija ob 19.30: SMEH NI GREH — večer poljske satire. Torkov a-bonma in izven. Vstopnice so v prodaji. Sreda, 5. junija ob 15.30: SMEH NI GREH — večer poljske satire, II. šolski abonma. Nekaj vstopnic je še na razpolago. Četrtek, 6. junija ob 17: SMEH NI GREH — večer poljske satire. Abonma za upokojence. Nekaj vstopnic je še na razpolago. Četrtek, 6. junija ob 20: SMEH NI GREH — večer poljske satire. III. šolski večerni abonma. Nekaj stojišč je še na razpolago. Petek, 7. junija ob 15.30: SMEH NI GREH — večer poljske satire. I. šolski a-bonma in izven. Nekaj vstopnic je še na razpolago. Petek, 7. junija ob 20: Pero Budak: METE2. Gostova- nje v Šentjurju. Sobota, 8. junija ob 19.30: SMEH NI GREH — večer poljske satire. Izven abonmaja. Vstopnice so v prodaji. KINO ŠEMPETER V SAVIN ‘SKi DOLINI Kino Svoboda: 1. in 2. junija VRNITEV V MESTECE PEYTON, 5. in 6. junija TIGRI POTUJEJO, 8.' junija RIMSKA SUŽNJA. POLZELA Kino Polzela: 1. in 2. junija KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA, 5. junija SKANO BOA, 8. junija VELIKA VOJNA. VIDEM-KRŠK0 Kino Svoboda: 1. in 2. junija MATI, ČUJ MOJO PESEM, 5. in 6. junija LAŽNE NAIVKE, 8. junija GRAŠČINA STRAHOV. ROGAŠKA SLATINA Kino Rogaška Slatina: 2. junija TRAPER KELLY, 3. junija STRELJAJTE NA PIANISTA, 4. junija NJENA EDINA LJUBEZEN, 5. junija URAGAN, 6. junija VRNITEV V MESTECE PEYTON, 7. junija DEKLE. S KATERO SEM SE SREČEVAL. ŽALEC Kino Žalec: 2. junija BILO JIH JE SEDEM. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Petek, 7. junija, ob 15.30: W. Bauer: RDEČE IN MODRO V MAVRICI, uprizoritev na reviji dramskih skupin v Novem mestu. Kino Kino Center: 2. junija SA- LAMBO, ob 21. uri ZA- KLAD V SREBRNEM JEZERU, 3. in 4. junija LOPOVI VELIKEGA SRCA. Kino Storžič: 2. junija ČUDODELKA, ob 10. uri VELIKI POGLAVAR, ob 18. uri SVOJEGA TELESA GOSPODAR, 3. junija NA VALOVIH DONAVE. 4. junija NE POŠILJAJ ŽENE V ITALIJO Letni kino Partizan: 2. in 3. junija NE POŠILJAJ ŽENE V ITALIJO. 4. junija ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU. Kino Svoboda: 2. junija NE POŠILJAJ ŽENE V ITALIJO. Kino Naklo: 2. junija SVETNIK VODI PLES. Kino Krvavec—Cerklje: 2. junija OSAMLJENI ČLOVEK. RADOVLJICA Kino Radovljica: 2. junija ŠERIFOV SIN. PLANINSKA ROŽA in HERKULES IN KRALJICA LIDIJE. JESENICE Kino Radio: 2. junija ENOOKI JACK, 3. junija PRODAJALKA VIJOLIC, 4. in 5. junija ŽVIŽG OB OSMIH. Kino Plavž: 2. junija SENCE, 3. do 5. junija ENOOKI JACK. Kino Žirovnica: 2. junija VOJNA SE NADALJUJE, 5. junija SENCE. Kino Koroška Bela: 2. junija ŽVIŽG OB OSMIH, 3. junija SENCE. Kino Dovje: 2. junija LJUBEZEN ZMAGUJE. Kino Kranjska gora: 2. Junija PRODAJALKA VIJOLIC, 3. junija LJUBEZEN ZMAGUJE, 4. junija ZELENA MAGIJA. 5. junija DE VET DNI ENEGA LETA. c/ DELO NAROČAJTE PR! I PISMONOŠI* Od 2. da 8. junija 1963 Valovne dclžine jugoslovanskih in nekaterih tuj ih radij ski h_p o s ta j LJUBLJANA I. 327,1 m — UKV FREKVENCE 96,5 — 92,9, — !'4,1 — 88,5 - 97,9 MHz — LJUBLJANA II. 220 m - UKV FREKVENCE 93,5 — 98,9 — 95,3 — 99,9 — 98.9 MHz — KOPER 257 m — MARIBOR 212,4 m — BEOGRAD 439 m — ZAGREB 264.7 m — ZAGREB II 202,1 m — SARAJEVO 490,9 m — SKOPJE 370.8 m — TITOGRAD 340,5 m — NOVI SAD 286,6 m — PRIŠTINA 212,4 m — NIS 327,1 m — OSIJEK 202,1 m ATENE 562 m — ANDORA 300 m — BBC 464 m — BERLIN 439 m — BADEN-BADEN 295 m — BRUSELJ 489,9 m — BUDIMPEŠTA 256.58 m — BUKAREŠTA 397 m — DUNAJ 203,4 m — FRANKFURT 605 m - KOPENHAGEN 245 m — LUXEMBURG 2(1« m MOSKVA 344 m — PARIZ 407 m — ITALIJA I. 457 m — ITALIJA II 355 m — STOCKHOLM 306 m — STUTTGART 522 m — VARŠAVA 1322 m — ZURICH 567 m. Sreda, 5. junija 4.00- 8.05 8.55 9.25 10.15 10.30 10.45 10.55 11.00 12.05 12.15 —8.00 Dobro jutro! < pisan glasbeni spored in dnevni koledar) Povabilo na ples C. M. Weber: Povabilo na ples — F. Chopin: Ronde a la krakovviak op. 14 za klavir in orkester — E. Granados: Andalužanka iz suite »španski ples« — Z. Fibich: Koncertna poloneza za violino in orkester — J. Gotovac: Kolo iz opere »Ero z onega sveta« Pisan svet pravljic in zgodb a) Dve o Liziki b) Glasbena oddaja za cicibane — Po pravljici »e pesmica Popevke v sredo dopoldne Malo Bacha Petnajst minut z Vaškim kvintetom Človek in zdravje Vsak dan nova popevka Pozor, nimaš prednosti! f oddaja za voznike in potnike motornih vozil) KN — Jože Kregar: Napake pri zalivanju in dognojevanju Slovenske narodne v raznih zasedbah Nedelja, 2. junija 6.00—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 6.30—6.35 Napotki za turiste 7.40 Pogovor s poslušalci 8.00 Mladinska radijska igra — Laslo Kopecki: Na pomoč, kradem! 8.40 Iz albuma skladb za otroke Otroške pesmi Maksa Ungarja poje mezzosopranistka Eva No vsak 9.05 Z opernega in koncertnega odra G. Verdi: Uvertura k operi Moč usode — S. Rahmaninov: Prvi stavek Allegro moderato iz Koncerta za klavir in orkester št. 2 v c-molu op. 18 — Ch. Gounod: Prizor ter kvartet iz 3. dej opere Faust — M. Ravel: Španska rapsodija — B. Smetana: Uvodni prizor 1. dej. opere Prodana nevesta 10.00 Še pomnite, tovariši . . . Spomini s Sutjeske — I. 10.30 VIII. zabavno glasbena matineja (prenos iz filharmonične dvorane v Ljubljani) 12.30 Dvospevi iz francoskih oper 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Pol ure pred štirinajsto 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo Tone Seliškar: Janko in Metka (prir. Niko Grafenauer) (ponovitev) 14.35 Sprehod po Ljubljani Emil Adamič: Ljubljanski akvareli 15.15 Zabavna glasba na šestih strunah 15.26 Trije današnji Lisztovi interpreti (Gleb Axelrod, Tamas Va-sary, Otokar Vondrovic) 16.00 Vsak dan za vas 18.30 Petnajst minut ljubiteljem nalnim orkestrom 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu 18.10 Poje komorni zbor Radia Maribor p. v. Rajka Siko-ška 18.30 Petnajst minut ljubiteljem popevk 18.45 Ljudski parlament 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 L. van Beethoven: Fidelio -opera v dveh dejanjih 22.15 Zaplešite z nami! 22.50 Literarni nokturno 23.05 S popevkami po svetu 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje 11.30 Nedeljska reportaža — Silvo Matelič: Zapisi iz Makedonije 11.50 Nekaj glasbe za dober tek 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. del 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Za našo vas 14.00 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo — II. del 15.15 Trikrat petnajst 16.00 Humoreska tega tedna Gitica Jakopin: Križišče 16.20 Ogrlica s popevkami in prijetnimi melodijami 17.05—19.00 Nedeljsko športno popoldne 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Nedeljska panorama zabavnih melodij 21.00 Naši skladatelji v spominih sodobnikov — Blagoje Bersa 22.15 Skupni program JRT — studio Ljubljana Zabavni ansambli in solisti RTV Ljubljana 23.05 Zaplešimo v novi teden 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje Četrtek, 6. junija 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored in dnevni koledar) 8.05 Francoske pesmi in zbori (Milhaud, Debussy) 8.35 Dva orkestra — dva stila — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Vodnik v orkester za mlade ljudi — (ponovitev) 9.25 Četrtkov dopoldanski operni spored z deli jugoslovanskih avtorjev 10.15 Pet minut za novo pesmico C. Pregelj: Ptičja svatba in Pozdravi za mlade risarje 10.40 Tečaj ruskega jezika — 88. lekcija (ponovitev) 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! (oddaja za voznike in potnike motornih vozil) 12.05 KN — inž. Franc Grum: Krmljenje krav z zeleno klajo 12.15 Poslušajmo Beneške fante 12.30 Od melodije do melodije 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Schumannova »Pomladna« simfonija 14.05 Samospevi iz naše moderne 14.20 Plesni orkester RTV Ljubljana 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavni orkester Camarata 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glasbena križanka št. XVII. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu 18.10 Narodne pesmi iz Furlanije 18.25 Prvi večerni ples 18.45 Kulturna kronika 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik / 20.00 Skupni program JRT — studio Ljubljana Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 2(,1.45 Michel Blavet: Koncert za flavto in godalni orkester 21.00 Literarni večer Iz sodobne nemške lirike 21.40 L. M. Škerjanc: Suita v starem slogu za godalni kvartet in godalni orkester (ansambel Slovenskih solistov dirigira Karlo Rupel, solisti Ali Dermelj — I. violina, Olga Skalar — II. violina. 22.15 Skupni program JRT — studio Beograd Za ljubitelje jazza 23.05 Plesni orkester Bert Kaem-pfert 23.30 Skupni program JRT — studio Sarajevo 24.00 Zadnja poročila ln zaključek oddaje Ponedeljek, 3. junija 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored in dnevni koledar) 8.05 Zbori starejših in novejših jugoslovanskih skladateljev 8.30 Ob zvokih zabavne glasbe 8.55 Za mlade radovedneže a) Obisk pri moskovskih pionirjih b) Glasbena oddaja za otroke — Petnajst veselih minut z našimi solisti 9.25 Robert Schumann: Otroški prizori, opus 15 za klavir 9 45 Trije koncertni plesi 10.15 Duet Elze in Lohengrina iz 3. dej. opere Lohengrin 10.35 Naš podlistek V. Nekrasov: Na obeh obalah oceana — I. 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 KN — inž. Dušan Terček Stanje našega vrtnarstva in kako kaže v prihodnje 12.15 Hallecker: Od Splita do Dubrovnika 12.30 V paviljonu zabavne glasbe 13.30 Concertino in suita Dušan Radič: Concertino za klarinet in orkester — Marjan Kozina: Baletna suita 14.05 Pol ure z italijanskimi opernimi pevci Petek, 7. junija 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored in dnevni koledar) 8.05 Instrumentalne skladbice Bruna Bjelinskega in Miho-vila Logarja 8.30 Ipolit-Ipanov: Kavkaške skice (igra pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča) 8.55 Pionirski tednik 9.25 Petkovo koncertno dopoldne 10.15 Med deseto in enajsto (spored zabavne glasbe) 10.35 Naš podlistek V. Nekrasov: Na obeh obalah oceana — II. 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! (oddaja za voznike in potnike motornih vozil) 12.05 KN — inž. Vlado Simončič: Agrotehnika v gozdni proizvodnji 12.15 Poje Ljubljanski oktet . 12.30 Kitarist Andres Segovia kot izvajalec in komponist 12.45 Ciganski napevi 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Zabavni kaleidoskop 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Kako je razsodilo morje 14.35 Iz vlog mezzosopranistke Cvetke Ahlin 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Iz arhiva zabavne glasbe 15.40 Literarni sprehod Ana Langfus: Peščena prtljaga 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Naš popoldanski estradni koncert 17.45 Četrt ure s pianistom Erro-lom Garnerjem 13.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu 18.45 Radijska univerza — Ing. Rudolf Šegula: Čiščenje vode za industrijo in čiščenje odplak 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Panorama zabavnih zvokov 20.45 Kulturni globus 21.00 Glasbena medigra 21.05—22.00 Skupni program JRT — Studio Ljubljana Koncert orkestra RTV Ljubljana — dirigent: Samo Hubad — Solista Vanda Gerlovič in Mitja Gregorač — Na sporedu dela Mozarta, Lajovica in Rous-sela 22.00 Poročila 22.15 Skupni program JRT — Studio Ljubljana 24.00 Zadnja poročila in zaklju ček oddaje 15.15 Napotki za turiste 15.20 Zvočna panorama 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Iz Skandinavije na Jadran Jan Sibelius: Tone Poem »En saga« op. 9 — Krsto Odak: Simfonija Jadrana 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu 18.10 V pesmi in plesu po Jugoslaviji 18.45 Iz naših kolektivov 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Iz arhiva zabavnega orkestra RTV Ljubljana 20.15 Tedenski zunanje politični pregled 20.30 Chopin: Nokturno in Sonata (izvajata pianista Zbignievv Drzewiecki in Jan Ekier) 21.00 Godala v ritmu 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Skupni program JRT — studio Sarajevo S hitrostjo zvoka okoli sveta 23.05 Zabavni intermezzo 23.18 Skupni program JRT Studio Ljubljana Johannes Brahms: Kon- cert za violino in orkester 23.05 Popevke in plesni ritmi 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje Torek, 4. junija 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored in dnevni koledar) 8.05 Obisk v operni hiši (iz oper Nikolaja Rimskega Korsako va) 8.40 V tričetrtinskem taktu 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo Tone Seliškar: Janko in Metka (prie. Niko Grafenauer) 9.25 Pesmi in plesi iz Sovjetske zveze 10.15 Božidar širola: Koncert za klavir in orkester (solistka Vera Bogdanov, orkester SF dirigira Samo Hubad) 10.40 Rapid Speech — 8. lekcija i ponovitev) 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! (oddaja za voznike in potnike motornih vozil) 12.05 KN — inž. Jože Korošec: Pridobivanje semena trav in detelj 12.15 Iz folklornih zapiskov Tončke Maroltove 12.30 Plošča v ploščo 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Umberto Giordano: 3. dejanje opere »Fedora« Sobota, 8. junija 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored in dnevni koledar) 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Iz klavirskih fantazij Isaaca Albeniza 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Kako je razsodim morje (ponovitev) 9.25 Vedri intermezzo z majhnimi ansambli 9.40 Slovenske narodne ob spremljavi orkestra 10.15 Uroš Krek: Koncertantna glasba za fagot, godalni orkester, harfo in timpane (Ivan Turšič — fagot, komorni orkester Slovenske filharmonije dirigira Samo Hubad) 10.40 Seznanite se s Parkerjevimi — 36. lekcija (ponovitev) 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! (oddaja za voznike in potnike motornih vozil) 12.05 KN — inž. Dušan Modic: Pomen pinciranja pri vzgoji krošenj sadnega drevja 12.15 Drobne skladbice Vilija Petriča 12.30 Saša šantel: Sonata za violončelo in klavir 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Vodnik v orkester za mlade ljudi 14.35 Pri skladatelju Lipovšku: Dve miniaturi — Dve o račkah — Dežek — žaljivka — Polžek — Impromptu — Druga rapsodija za violino in klavir 15.15 Operetni napevi v plesnem ritmu 15 30 V torek na svidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušalcev 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu 18.10 Narodi v svojih pesmih 18.45 S knjižnega trga 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Skupni program JRT — studio Zagreb Dalmatinski motivi in pej-saži 20.20 Radijska igra Slav/omir Mrožek: Policaji 21.20 Divertiinento v G-duru Josepha Havdna 21.35 Nočni kaleidoskop 22.15 Skupnip rogram JRT — studio Ljubljana Jugoslovanska glasba (Sivic, Švara) 23.05 Plesna glasba 24.00 Zadnja noročila in zaključek oddaje (igrata violončelist Ciril Škerjanc in pianist Aci Bertoncelj ) 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Zveneče kaskade 14.05 Iz popularne francoske simfonične - literature (orkester praškega konservatorija dirigira Constan-tin Silvestri) 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Tisoč pisanih taktov 15.40 Dvajset minut italijanske renesanse 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Medigra na strunah 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu 18.10 Fragmenti iz opere »Ognjeni angel« Sergeja Prokofjeva (izvajajo solisti in orkester pariške državne Opere, dirigira Charles Bruck) 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice -19.30 Radijski dnevnik 20.00 Po domače . . . 20.20 Arsene Lupin — 2. epizoda (radijska priredba) 21.00 Za konec tedna — ples 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Za ples in zabavo 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje //. program RT Nedelja, 2. junija 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved 13.10 Za ljubitelje operne umetnosti 14.00 Popoldne ob zabavni glasbi 14.30 Iz novejše klavirske glasbe (štirje prvič izvedeni posnetki) 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved 15.15 —16.00 Trikrat petnajst 19.00 Napoved II. programa, poročila 19.05 V nedeljo zvečer (spored zabavne glasbe) 20.00 Sodobni izvajavci Violinistka Wanda Wil-komirska s skladbami Szymanowskega — pri klavirju Jadwiga Szamo-tulska 20.30 Radijski dnevnik II. programa 20.45 Ansambel »I mušici« igra Tartinija Koncert za čelo in godala v A-duru 21.00 Pisan spored zabavne glasbe z domačimi in tujimi solisti zabavne glasbe in ansambli 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan 22.15 Komorna soareja jugoslovanske glasbe 23.00—23.05 Poročila Ponedeljek, 3. junija 19.00 Napoved II. programa, poročila 19.05 Rapid Speech — 9. lekcija 19.20 L. van Beethoven: Godalni kvartet v cis-molu op. 131 (posnetki s koncertnega večera »Kvarteta Gevvandhaus« 23. novembra 1962 v Ljubljani) 20.00 Ne vse, toda o vsakem nekaj 20.30 Radijski dnevnik II. programa 20.45 Zabavni omnibus 22.00—22.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za nasled-nij dan Torek, 4. junija 19.00 Napoved II. programa, poročila 19.05 Iz muzeja gramofonskih plošč Tenorist Jussi Bjorling 20.05 Igrajo veliki zabavni or- kestri 20.30 Radijski dnevnik II. programa 20.45 Gordon Jacob: Koncert za klavir in orkester v Es-duru (Edith Vogel — klavir, simfonični orkester BBC dirigira Rudolf Schwarz) 21.15 Intermezzo z orkestrom Horst VVende 21.30 Mednarodna radijska in televizijska univerza prof. Edgar Dale: Dobro napisani teksti — dobri bralci — II. 21.45 Jazz do 22.00 22.00—22.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan Sreda, 5. junija 19.00 Napoved II. programa, poročila 19.05 Tečaj ruskega jezika — 88. lekcija 19.30 Po svetu jazza 19.50 Komorni intermezzo 20.00 Zabavni zvoki a) Uganite kdo vam poje b) Ob zvokih mandolin in violin 20.30 Radijski dnevnik II. programa 20.45 Janez Matičič: Suita za godala (orkester Slovenske filharmonije dirigira Samo Hubad) 21.05 Humoreska 21.25 Med vzporedniki in poldnevniki (pisan spored zabavne glasbe) 22.00—22.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan četirtek, 6. junija 19.00 Napoved II. programa, poročila 19.05 Seznanite se s Parkerje-vimi — 36. lekcija 19.20 Mozaik zabavnih melodij a) Kupi si punčko iz cunj — poje Majda Sepe b) Mojster klaviature — Pepe Jarmilo c) Po atenskih ulicah — grške popevke d) Na svidenje z orkestrom Raphaele 20.00 Predstavlja se skladatelj Henrik Neugeboren Četrti trio za klavir, violino in violončelo (izvajajo: Atty Lengyel -klavir, Gabrielle Lengyel — violina, Pierre Bas-seux — violončelo) 20.30 Radijski dnevnik II. programa 20.45 Joseph Haydn: Diverti-mento v G-duru (danski državni radijski komorni orkester dirigira Mogens WoIdiko) 21.00 Melodije po pošti 22.00—22.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan Petek, 7. junija 19.00 Napoved II. programa, poročila 19.05 Zapišite narek — Tečaj za angleški jezik — 39. narek 19.20 Ruggiero Leoncavallo: Glumači Zbor in orkester Akademije sv. Cecilije v Rimu dirigira Alberto Erede 20.35 Radijski dnevnik II. programa 20.50 Melodije, ki jih vedno radi poslušate 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije Rojs Bredberi: Dolga leta — I. 21.45 Jazz do 22.00 22.00—22.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan Sobota, 8. junija 19.00 Napoved II. programa, poročila 19.05 Z zabavno glasbo v sobotni večer 20.00—21.00 Pianist Sergej Do-renski (posnetki javnega kon certa z dne 22. aprila 1963 v Filharmonični dvorani v Ljubljani) L. van Beethoven: Sonata v c-molu op. 111 F. Chopin: Noctumo v Es-duru — Fantasie im-promptu — Scherzo v h-molu S. Prokofjev: Romeo in Julija — baletna suita, vmes ob 20.30—20.45 Radijski dnevnik II. programa 21.20 Iz popularnih oper 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan 22.15 Jazz na koncertnem odru 23.00—23.05 Poročila Radio Koper Nedelja 8.40 Domače viže za prijetno razpoloženje — 9.00 Naša reportaža: Pri odbornikih in kandidatih italijanske manjšine — 9.15 Zabavni zvoki — 9.45 Poje zbor VRBA iz Sovodenj p. v. Izidorja Klavčiča — 13.30 Sosedni kraji in ljudje — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Poročila — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.15 Nedeljsko popoldne domačih pesmi in melodij. Ponedeljek 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7.30 Poročila — 7.40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Poročila — 13.40 Odlomki iz oper — 14.30 Mozaik melodij in ritmov — 15.00 Dnevnik — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Slovenske narodne pesmi. Torek 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7.30 Poročila — 7.40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Poročila — 13.40 V ritmu z orkestri in ansambli — 14.00 Paleta zabavnih popevk — 14.30 šola in življenje — 14.50 Hector Berlioz: Rimski karneval, uvertura op. 9 — 15.00 Dnevnik — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Lahkih nog naokrog. Sreda 7.15 Glasba za dobro Jutro, vmes objave -- 7.30 Poročila — 7.40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Poročila — 13.40 Mala prodajalna plošč — 14.00 S pesmijo po domovini — 14.30 Za oddih in razvedrilo igrajo in pojo: Emilio Reyes, Cocki Mazzetti, Mojmir Sepe, Les Chakachas in Ray Anthony — 15.00 Dnevnik — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 S festivala mladinskih pevskih zborov v Celju. Četrtek 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7.30 Poročila — 7.40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Poročila — 13.40 Dve skladbi v izvedbi orkestra D’Art.ega: »Ameriška panorama« in »Mlin v Schwarzwal-du« — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Melodije za prijetno popoldne — 15.00 Dnevnik — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Slovenske narodne pesmi. Petek 7.15 Glasba za dobro Jutro, vmes objave — 7.30 Poročila — 7.40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Poročila — 13.40 Poje zbor RTV Zagreb — 14.00 Melodije za vas — 14.30 Iz zakladnice Johanna Straussa — 15.00 Dnevnik — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Domače aktualnosti — 15.40 Glasbena medigra. Sobota, — 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7.30 Poročila — 7.40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Fo-ročila — 13.40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Mali koncert zabavne glasbe — 15.00 Dnevnik — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame— 15.30 Nekaj poskočnih. RTV Ljub RADIJSKA SOLA ZA SREDNJO STOPNJO Janko in Metka S to oddajo zaključujemo letošnji program radijske šole za srednjo stopnjo. Janko in Metka je socialna mladinska povest Toneta Seliškarja. Izbrali smo jo zato, ker je nekoliko manj znana med današnjo mladino, je pa zato značilna za mladinsko književnost med obema vojnama. Iz nje dovolj vemo diha takratni čas in takratne težave zapuščenih, v revščini zraslih otrok. Zgodba je ponekod razgibana in napeta (tam, kjer reši Janko Metko iz vode, in še celo tam, kjer zaide Janko med tatove in ubijalce), potem pa je zopet čustveno ubrana, ko si Janko in njun prijatelj To-nač ustvarijo zelo skromen, a včasih topel domek in se jim godi kot Janku in Metki iz pravljice. Metka šiva igrače in jih prodaja, Janko in Tonač pa s priložnostnim delom služita kruh. Na koncu se vrnejo še Jankovi starši: oče iz zapora, mati pa iz tujine, kamor je šla pred leti za delom in kruhom. Konec je srečen in poln vere v lepoto življenja. O mladinskem pisatelju Tonetu Seliškarju smo se že letos nekoliko pogovorili ob oddaji: Spomini na mladost. Vendar vam naj navedemo V peti oddaji cikla NASI SKLADATELJI V SPOMINIH SODOBNIKOV bo v nedeljo 2. junija na sporedu hrvaški skladatelj BLAGOJE BERSA, O njegovem življenju in delu bosta pripovedovala njegova učenca — skladatelja: Milo Cipra ln Zvonimir Bradlč. ponovno nekaj njegovih osebnih podatkov in naštejemo njegova dela. Rodil se je v Ljubljani, leta 1900. Je pripovednik in pesnik. Nekaj let je bil učitelj, pozneje pa je sodeloval v NOB. Znan je posebno po svojih mladinskih delih: »Rudi« — povest za mladino, ki je izšla v Ljubljani leta 1938. Ta knjiga je že v prvi izdaji doživela med mladino veliko priljubljenost. Mladinska povest Janko in Metka je izšla leta 1939. Takrat niso nekateri kritiki šteli tega dela kot mladinsko povest, češ da je bilo v njej preveč razmišljanja. Leta 1935. je izšla Bratovščina Sinjega galeba, drugič pa je izšla leta 1948 v Mladinski knjigi in je najbolj priljubljena med mladino in prevedena v tuje jezike. »Tovariši« — je povest partizanske zvestobe. To knjigo bi morala brati šolska mladina znova in znova. V njej so opisani čisto prvi dnevi partizanske borbe in je nekakšna abeceda za naše otroke, s katero počasi spoznavajo borbo za svobodo. Njegove najboljše partizanske zgodbice so »Mule«. V Pionirju in v samostojni knjižici so izšli še Liščki« — leta 1950 (partizanske črtice). Nato omenjamo še knjigi; »Posadka brez ladje« in »Med gusarji in Indijanci«. Izšli sta leta 1956 — ena v Ljubljani, druga v Mariboru. Zadnji pevec, katerega portret bomo prikazali v našem ciklu »Iz muzeja gramofonskih plošč«, bo tenorist JUSSI BJOERLING. Ta pred nekaj leti umrli pevec se ja rodil leta 1911 na švedskem. 2e kot deček je koncertiral s svojim očetom in bratoma v vokalnem kvartetu po domovini. Po študiju solopetja je debutiral kot Don Ottavio v Mozartovi operi Don Juan v Stockholmu. Leta 1932 je postal član stockholmske Opere in kot tak obiskal vsa pomembnejša evropska glasbena središča kot so Dresden, Praga. Pariz, Salzburg. V Ameriki je najprej gostoval v Buenos Airesu, leta" 1937 je postal član chikaške operne skupine, leto dni za tem pa so ga angažirali v Metropolitanski operi v New Vorku. Po drugi svetovni vojni je opravil številna gostovanja po Evropi, med drugim so ga slišali tudi pri nas v Beogradu in Zagrebu. Najbolj znani so njegovi posnetki kompletnih oper Cavolleria rusticana. Trubadur, Aida, večinoma z našo rojakinjo Zinko Kunc. Več o Jossiju Bjoerlingu, pa tudi sam nam bo zapel, boste lahko slišali v naši oddaji »Iz muzeja gramofonskih plošč« v torek ob 19.05 na našem drugem programu. GLASBENA KRIŽANKA ŠT. 17 1 2 3 0 4 U M 5 0 E 4 K 0 6 • A 7 0 N 0 L E 4 L C 0 8 0 M 0 u 0 M T 1 i I Č 1 T L J 0 A A N L -» 0 9 0 A IME NASLOV Afa\oč*u4u po-i/užu-ite, m- POŠTNE DEŽURNE SLUŽBE 08 NEDELJAH ■n a VIZIJA Spored jugoslovanske, italijanske in avstrijske televizije od 2. do 8. junija 1963 Nedelja, 2. junija Na kanalih 5, G, 11. 9 (Krvavec, * Nanos, Kum, Sljeme s pretvorniki) 10.00 Kmetijska oddaja (Beograd) 10.30 »Denis in pes« — zgodba za otroke (Ljubljana) 11.00 Posnetek športnega dogodka (Zagreb) 14.00 Evropsko prvenstvo v boksu za amaterje — prenos iz Moskve (Evrovizija) ^7.00 Festival mladinskih zborov — prenos iz Celja (Ljubljana) Nastopili bodo naslednji zbori: Sing-kreis, Steinbrun-Sti-kopron in zbor slovenske gimnazije v Celovcu iz Avstrije, potem zbori iz Titograda, Pulja, Skopja in Bi-hača IR.00 Poročila (Beograd) 13.05 »Ali ti smem reči mama« — argentinski umetniški film (Beograd) 19.45 Propogandna oddaja (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik — nedeljska izdaja (Beograd) 20.45 Avto cesta 1983 — filmska reportaža (Beograd) 21.00 l\li!e \ S tankov:'-: »Preproste duše« — humoristična oddaja (Beo.f rad) 22.00 Poročila (Beograd) Ponedeljek, 3. junija Na kanalih 5, G, 11 17.00 TV v šoli (Zagreb) 17.30 Ruščina na TV — 29. lekcija (Ljubljana) 18.00 Angleščina na TV — 29. lekcija (Ljubljana) 13.30 Poročila (Zagreb) 18.35 Lutkovni filmi za otroke (Ljubljana) 19.00 »Po Sloveniji« — dokumentarni film (Ljubljana) 19.15 Mala TV univerza (Beograd) 19.30 TV obzornik (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Tedenski športni pregled (Beograd) 20.45 Saša Petrovič: »Crne in bele srajce« — TV drama (Zagreb) — režija Ivan Hetrich 21.45 »Ribničan bi rad plesal« — kratek film Milana Kumarja -(Ljubljana) 22.10 Poročila (Zagreb) Na kanalu 9 19.30 Beograjska tribuna (Beograd) Tcrek, 4. junija NI SPOREDA , Sreda, 5. junija Na kanalih 5, 6. 11 in 9 17.00 Ruščina na TV — 30. lekcija (Ljubljana) 17.30 Angleščina na TV — 30. lekcija (Ljubljana) 18.25 Poročila (Beograd) lgjjO »Uganka« — slikanica za najmlajše po Ugankah Otona Zupančiča Risal bo karikaturist Božo Kos (Ljubljana) ta.45 Pionirski TV studio (Ljubljana) Nastopili bodo mladi tehniki iz Ljubljane, holandski ples bodo plesali pionirji odreda »Otona 2upančiča« iz Maribora, seznanili se boste s poklicem šoferja, nastopil bo še oionirski orkester iz Radgone, 30 metrov filma so posneli pionirji iz Kopra, ki gradijo svoj športni park, na koncu pa bodo spet peli mladi pevci 19.30 TV obzornik (Ljubljana) 19.45 Gospodarski mozaik (Beograd) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.40 Rezerviran čas (Beograd) 21.00 Panorama (Zagreb) 21.45 »Ekran na ekranu« — filmška oddaja (Zagreb) 23.00 Poročila (Zagreb) Čefirtek, 6. junija Na kanalih 5, 6, 11 10.00 TV v šoli: 1. Živali ki lovijo 2. Sušenje trave (Zagreb) 11.00 »Človek ropar« — reportaža iz serije poljudnoznanstvenih oddaj z naslovom Boj za obstanek v morju, ko prikazala, kako človek izkorišča bogastva morja in kako vpliva na življenje v morju Ljubljana) 16.00 Kolesarske dirke »Giro d'Ita-lia« — 18. etapa (Evrovizija) 17.55 Poročila (Beograd) 18.00 »Slike sveta« — filmski žur-nal za otroke (Beograd) 18.30 Britanska enciklopedija — dva dokumentarna filma »Izlet na Luno« in »Domovanje živali« — zadnji je pred 14 dnevi odpadel zaradi tehničnih okvar (Ljubljana) 19.00 Domače aktualne teme (Ljubljana) 19.30 TV obzornik (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Aktualni razgovori: O zunanji politiki Jugoslavije (Ljubljana) 20.55 Propagandna oddaja (Zagreb) 21.05 Glasba 20. stoletja (Ljubljana ) Ta oddaja bo obravnavala obdobje ekspresionizma v glasbi. ki je nastal kot tunetniška struja v času okoli prve svetovne vojne. Nastopili bodo: Miha Gunzek, Pavle ši-vic, Mitja Gregorač, Olga in Jakob Jež, baletni par Vida Volpijeva in Janez Mejač ter komorni ansambel »Slavko Osterc« pod vodstvom Iva Petriča 21.45 Trg v Titovem Užicu — govori arhitekt Oliver Milič (Beograd > 22.00 Poročila (Beograd) Na kanalu 9 18.30 Britanska enciklopedija (Eeograd) 19.00 Zagrebški tednik (Zagreb) 19.30 Potovanje po Madagaskarju (Beograd) 20.30 Po Jugoslaviji — reportaža (Zagreb) Petek, 7. junija Na kanalih 5. G, 11 17.00 Ruščina na TV — ponavljalna lekcija (Ljubljana) 17.30 Angleščina na TV — ponavljalna lekcija (Ljubljana) 18.00 Kosilo v naravi — kuharski nasveti Ivana Ivačiča (Ljubljana ) 18.30 »Ujevo sonce« — predavanje iz serije Najnovejše iz jedrske fizike (Ljubljana) 19.00 Ekspedicija — reportaža, ki prikazuje življenje ljudi na skrajnem severu Avstralije, v pokrajini Arnhem (Ljubljana) 19.30 TV obzornik (Ljubljana) 19.45 Propagandna oddaja (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Glasba in poezije baroka — prenos koncerta (Zagreb) 21.00 »Petar Dobrovič« — dokumentarni film (Zagreb) 21.15 Nekaj odlomkov iz jazz festivala na Bledu — magneto- skopski posnetki 22.00 Poročila (Zagreb) Na kanalu 9 19.10 Poročila (Beograd) 19.15 Rdeči signal — oddaja o prometu (Beograd) 19.30 Beograjska kronika (Beograd) Sobota, 8. junija Na kanalih 5, 6, 11 18.00 Poročila (Zagreb) 18.05 »Prijatelji« — TV igra za mladino (Zagreb) 18.50 »Deklica in milo« — kratki film (Zagreb) 19.15 Dokumentarni film (Beograd) 19.30 TV obzornik (Ljubljana) 19.45 Propagandna oddaja (Ljub- ljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Sprehod skozi čas — reportaža (Ljubljana) 21.05 »Gospod srednjih let« — zabavno glasbena revija (Italija) 22.15 Zgodba iz serije Interpol — (Ljubljana) 22.45 Nekaj odlomkov iz jazz festivala na Biedu — magne-toskopski posnetki 23.15 Poročila (Zagreb) Na kanalu 9 19.30 TV pošta (Beograd) 20.30 Vremeplov — reportaža (Beograd ) 22.15 Zgodba iz serije »Nič ena« (Zagreb) Spored italijanske in avstrijske Nedelja, 2. junija RAI 10.15 — Oddaja za kmetovalce 14.00 — športno popoldne 18.00 — TV za otroke 19.00 — TV dnevnik 19.15 — Filmska reportaža športnega dogodka - 21.05 — »Očka Grandet« (po Balzacovem romanu »Evgenija Grandetova« > 22.45 — »Bela knjiga« 23.45 — športna nedelja, rezultati, komentarji, filmska kronika. TV dnevnik AVSTRIJA 17.00 — Glasba ne pozna meja 18.15 — Svet mlcuGiti 19.00 — V luči reflektorjev 20.00 — Prva večerna poročila 20.15 — Prenos z nemške TV: »Maria Stuart« 23.10 — Druga večerna poročila Pcnerisijak, 3. junija RAI 18.00 — TV za otroke 19.00 — TV dnevnik 21.05 — »TV-7« 22.35 — Simfonični koncert 23.20 — TV dnevnik AVSTRIJA 17.00 — Program za mladino 19.30 — Prva večerna poročila 20.00 — O’H ara »Ženitev je zmerom riziko« 21.30 — Druga večerna poročila Torek, 4. junija RAI 15.30 19.00 19.15 20.15 21.05 22.55 — Giro dTtalia — TV dnevnik — Tri umetnosti — slikarstvo, kiparstvo in arhitektura — Športni dnevnik — »Grand hotel«, film — Mediteranski sejem v Palermu 23.30 — TV dnevnik AVSTRIJA 19.00 — Radio patrola Isar 12 19.30 — Prva večerna poročila 20.00 — Mozaik kratkega filma 20.15 — »Enaindvajset« 21.00 — Iz živalskega sveta 21.30 — Druga večerna poročila Sreda, 5. junija RAI IG.00 — Giro dTtalia 18.00 — TV za otroke 19.00 — TV dnevnik 20.10 — Športni dnevnik 21.05 — Perry Mason »Sekretarka«, film 21.55 — »Hiša, v kateri živi preteklost« 22.45 — Zabavna geografija 23.30 — TV dnevnik A A STRMA 17.00 — Mladinski program 19.00 -— Slike iz Avstrije 19.30 — Prva večerna poročila 21.45 — »Praznovanje pomladi«, švedska TV 22.20 — Druga večerna poročila čeVtek, 6. junija RAI 15.45 — Giro dTtalia 18.00 — TV za otroke 19 co — TV dnevnik 2u.d5 — športni dnevnik 22.40 — Fiini danes 23.20 — TV dneVnik AVSTRIJA 11.00 — šolski TV 19.00 — šport 19.3J — Prva večerna poroči.a 20.00 — Mozaik kratkega filma 20.15 — »Variete — variete« 21.00 — »šah smrti« (oddaja o prometu) 21.30 — Druga večerna poročila Petek, 7. junija RAI 15.45 — Giro dTtalia 18.00 — TV za otroke 19.00 — TV dnevnik 20.10 — športni dnevnik 21.05 — Paolo Riccora: »Konec meseca«, komedija 23.15 — TV dnevnik AVSTRIJA 19.00 — TV kuhinja 19.30 — Prva večerna poročila 20.00 — Mozaik kratkega filma 20.15 — H. Schubert »Tingei-tan-gel«, TV igra 22.15 — Druga večerna poročila Soboto, 8. junija RAI 16.30 — Giro dTtalia 13.00 — TV za otroke 19.00 — TV dnevnik 20.15 — Športni dnevnik 21.05 — »Gospod srednjih let« 22.20 — »Pristanišče« 23.20 — TV dnevnik AVSTRIJA 16.00 — Nogomet 19.30 — Prva večerna poročila 20.00 — Mozaik kratkega filma 20.15 — »Vico Torriani shovv« TV program Avstrije in Italije je le delen. OVLJE PRAZNUJEJO Prehojena pot in nove naloge Gospodarstvo v trboveljski komuni se je zadnjih 5 let razvijalo dokaj uspešno. V letu 1958 je znašala vrednost vse proizvodnje v industriji, kmetijstvu, gozdarstvu, gradbeništvu, prometu, trgovini, gostinstvu in obrti 10 milijard 889 milijonov dinarjev, v letu 1963 pa bo po družbenem planu vrednost celotne proizvodnje znašala 17 milijard 769 milijonov dinarjev, kar je za 63 odst. več. Tako je vsako leto pora-stel vrednostni obseg proizvodnje povprečno za 10,5 odstotka. Po posameznih panogah se je vrednost proizvodnje (družbeni bruto proizvod) gibala takole: Industrija je najmočnejša dejavnost v komuni, saj ustvarja preko 75 odst. celotne proizvodnje. Proizvajalce čakajo odgovorne naloge in sicer: da še vnaprej povečujejo proizvodnjo, znižujejo materialne stroške, s smotrno uporabo investicij uvajajo v proizvodnjo sodobno mehanizacijo in skrbijo za povečanje izvoza. še v letošnjem letu bodo pričeli graditi nove tovarne polprevodnikov v Gabrskem; le-ta bo zaposlila večje število žensk in pripomogla k nadaljnjemu razvoju gospodarstva ter družbenega standarda v komuni. V kmetijstvu niso doseženi toliki uspehi. Čeprav pred- v milijonih din 1. junija praznujejo obCani Trbovelj v spomin na davne dogodke zgodovinskega pomena. Na ta dan so se pred 37 leti rudarske udarne brigade postavile po robu pohodu Orjune, ki je hotela tega dne (1. junija 1924) razviti svojo zastavo v Trbovljah. 1. junij 1924 je pomemben v zgodovini delavskega gibanja revirjev. Na čelu revfrske skupine so bili takrat tovariSi Miha Marinko, France Klopčič, Farčnik in France Fakin. Vodili so rudarske udarne brigade v boj proti fašistični Orjuni. V tem spopadu sta padla dva člana Komunistične partije, Franc Fakin pa je bil po strahovitem mučenju v trboveljskem kamnolomu ustreljen. Na obletnico teh dogodkov, 1. junija 1941 pa so pirvi partizani zapustili domove in začeli borbo proti okupatorju. Vsi ti dogodki in kri prve žrtve za svobodo pa nas ob občinskem praznovanju utrjujejo v naših skupnih naporih za boljšo bodočnost vsega delovnega ljudstva. Pogled na poslopje ObLO Trbovlje. Cementarna Trbovlje 1958 1963 odstotek porasta Industrija 8.707 13.526 155,3 Kmetijstvo 300 384 123,8 Gozdarstvo 40 55 137,5 Gradbeništvo 255 960 376 3 Promet 343 490 1423 Trgovina 200 521 260,5 Gostinstvo 253 354 140 Obrt 613 1.198 195 Druge dejavnosti 177 281 158,7 Skupaj: ~ 10.898 17.769 163 danjem obdobju je opaziti, da se je precej uspešno razvijala proizvodna obrt, stagnira pa uslužnostna obrt. Nekatera proizvodna obrtna podjetja so se razširila in že prerasla v industrijska, ostala pa se še nadalje razvi- dinarjev, za zdravstveno službo in preventivo pa več kot milijardo dinarjev. V kulturno in telesno vzgojno dejavnost je bilo vloženih v zadnjih petih letih cca 100 milijonov dinarjev. V Trbovljah je precej razvita teles- jajo. Obrtno uslužnostnim no-vzgojna in kulturna dejav- Kakor vidimo, so se moč- stavlja kmetijstvo le 2 odst. neje razvijale industrija, grad- ustvarjene vrednosti 'komu- beništvo, trgovina in proiz- na je pretežno industrijsko vodna obn, kajti v te panoge področje), bo potrebno tu- podjetjem bo potrebno v bodoče nuditi večjo pomoč, da bi odpravili razne pojave šušmarstva in povečali zaposlitev ženske delovne sile. Čutiti je potrebe, da bi hitreje razvijali uslužnostne servise pri krajevnih skup- nost. Zato bodo v ta namen potrebna še znatha sredstva. Na področju komunalne dejavnosti so bili dograjeni številni objekti. Urejena je bila Šuštarjeva ulica, Partizanska cesta, cesta Sušnik— Cementarna, Podme j a—Mrzlica, urejujejo cesto Trbovlje—Dobovec—Kum in še nekatere druge. Opravljena je regulacija Trboveljščice, delno pokritje potoka pri Cementarni in številne kanalizacije ter razsvetljave v naseljih in mestih. Znatna sredstva so bila vložena v ureditev parkov in nasadov, ko- pališča in naselij. Dograjenih je bilo več otroških igrišč, dana pa tudi znatna sredstva hišnim svetom. Dalje je bila zgrajena nova banka, blagovnica, pošta, skladišče »Vita-minke«, samopostrežna trgovina, Dom revirskih in savinjskih borcev na Vrheh in drugi objekti družbenega standarda. Gotovo je, da kljub vidnemu razvoju komune na vseh področjih ustvarjena sredstva niso omogočila, da bi zadovoljili vse potrebe. Naloga bodoče občinske skupščine, proizvajalcev in vseh državljanov komune bo, da s svojimi predlogi in sklepi odločajo, da bodo ustvarjena sredstva dodeljena tja, kjer je največja potreba, bodi zaradi rastočih potreb gospodarskega in družbenega življenja ali teženj slehernega občana. Današnja proizvodnja Cementarne Trbovlje obsega okrog 500 ton cementa dnevno, z montažo novega mlina (izdelanega v Litostroju) pa se bo zmogljivost še pove- di za nadaljnjo razširitev. Predvideva postavitev nove 700 tonske peči na mokri postopek s tem, da bi bile vse strojne naprave izdelane v jugoslovanskih tovarnah. kombajne (za potrebe rudarstva) določene tipske stroje za metalurgijo stroje za oplemenjeva-nje metalov težko tekočinske separacije — razno opremo za gradbeništvo. Po 7-letnem planu je predvideno povečanje proizvodnje na 11.000 ton letno. Bruto produkt pa se bo povečal za 85 odst. (od 4,300 na 8,00 milijard dinarjev). Rudnik rjavega premoga Trbovlje- Hrastnik 50-letnica termoelektrarne Trbovlje Strojna tovarna Trbovlje: težko tekočinska separacija »o bila vložena tudi znatna finančna sredstva. Ustvarjen narodni dohodek na prebivalca je znašal v 1958. letu 255.732 din, v letu 1963 pa že 413.480 din (povečanje za 83 odst.). Ko ocenjujemo porast narodnega dohodka s porastom celotne proizvodnje, ugotovimo, da je narodni dohodek rastel hitreje. To pa zaradi vse večje prizadevnosti delovnih kolektivov za znižanje materialnih stroškov, kar je še nadalje ena izmed najvažnejših nalog proizvajalcev Glede porasta produktivnosti so ugotovljeni dobri u-spehi, saj se vsako leto povečuje produktivnost za povprečno 8 odst. Industrija je kljub rekonstrukcijam v preteklem obdobju dosegla lepe uspehe. V zadnjih petih letih se je di na tem poprišču storiti korak naprej. Ustanovili so živinorejski obrat Ostenek, ki je dosegel lepe uspehe, saj je lani oddal tržišču preko 100.000 litrov mleka in 30 ton živine za zakol. V kmetijstvu se pojavlja pomanjkanje delovne sile zaradi zaposlovanja v industriji. Gradbeništvo je doseglo v zadnjih petih letih najhitrejši porast proizvodnje. To je tudi razumljivo, če upoštevamo, da je pred tem časom v celoti zaostajalo za razvojem ostalih panog gospodarstva. V tem obdobju se je vrednost gradbenih uslug povečala za 276 odst. V zvezi s predvidenimi gradnjami (stanovanjske izgradnje, izgradnje objektov družbenega standarda, izgradnja nove tovarne in ostalih gospodarskih objektov) ima možnost, še hitreje poveče- nostih, ker teh uslug primanjkuj*. Z boljšo organizacijo dela in uvajanjem sodobne mehanizacije bo moč doseči cenejše in kvalitetnejše usluge, kar bo prispevalo k dvigu družbenega standarda. Prvi zapiski o obstoju podjetja segajo v leto 1913. Vendar je šele leta 1915 pričel z obratovanjem prvi agregat moči 3 MW. Ta energija je služila samo za potrebe takratne premogokopne družbe v Trbovljah. Leta 1918 se je povečal^ kapaciteta na 9 MW. Leta 1938 je bil postavljen nov kotel z zmogljivostjo 60 ton pare na uro in generator z zmogljivostjo 12.500 kilovatov. Krite so bile potrebe rudarstva v Za- mreže v FSRJ in 35 KV za ožje področje predvsem za potrebe industrije. Termoelektrarna Trbovlje stremi predvsem za tem, da do leta 1968 dogradi nov objekt s kapaciteto 100 MW letno. Izredna lokacija (surovinska baza, voda in centralna lega) narekuje čim- Trbovlje. Sola »Tončke Čečeve čala za 40 ton na uro in bo s tem omogočeno povečanje proizvodnje in izdelave raznih vrst cementa glede na uporabnost. Asortiman cementa bo večji, ker je v zadnjem času opaziti tudi pri potrošnikih večje zahteve po različnih vrstah cementa glede trdnosti in odpornosti proti mehkim vodam, proti atmosferskim vplivom in proti delovanju sulfatnih voda. Opaža se potreba za večjo izdelavo cementa, ki je uporaben za izgradnjo cest, pristaniških naprav itd. Z montažo novega mlina (le- S to 700 tonsko pečjo bo kapaciteta Cementarne znašala 1.200 ton cementa na dan. Kasneje bi morali ustaviti zastarelo peč, ki daje 200 ton na dan, in bi bila Prvi zapiski rudnika segajo v leto 1823, vendar je nekoliko širši razmah dosegel, rudnik šele leta 1847 z dograditvijo južne železnice. Toda šele leta 1934 je dnevni kop zamenjala širokočel-na odkopna metoda, ki je danes edini sistem v celotnem rudniku. Leta 1950 se hrastniški rudnik priključi Trbovljam in je že lansko leto izkopal rudnik 1,150.000 ton premoga. Glavni odjemalec premoga je industrija na področju SRS, okrog 10 odst. izkopane količine pa odhaja v ostale republike. Današnja mehanizacija v rudniku je dosegla že visoko stopnjo. Prejšnji transport s tresalkami, ki niso omogočale vsipanja premoga ta bo za svoje potrebe lahko uporabljala slabše kalorični premog. Gradnja nove separacije bo bistveno doprinesla k nadaljnjemu izboljšanju ekonomskega položaja. Stopnja izkoriščanja surovinske baze ni povsod enaka, vendar je v trboveljskem rudniku eksploatacija 100 odst. V sklopu rudnika obratuje tudi opekarna, ki krije potrebe po gradbenem materialu v Zasavju. Oddelek za specialna rudarska dela pa ima gradbišče na celotnem teritoriju Jugoslavije. Za potrebe kolektiva je podjetje od leta 1945 do leta 1963 zgradilo 1000 novih stanovanj. Poleg tega pa stanovanjska stiska zaposlenih še vedno ni povsem rešena. U- Na področju trgovine in gostinstva ugotavljamo, da 'se je trgovina hitreje razvijala kakor gostinstvo. Sele v zadnjem času je doseženo delno izboljšanje v gostinstvu s formiranjem socialističnega podjetja »Rudar«. Tako v trgovini kot v gostinstvu je dosežena ekono-mičnejša oblika dela, ki bo vplivala na nadaljnje znižanje stroškov, boljšo izrabo prodajnega prostora, večjo izbiro in kvaliteto uslug. Ustvarjena sredstva naj se vlagajo v modernizacijo in povečanje obeh dejavnosti. Gostinstvo bi se okrepilo z gradnjo hotela v Trbovljah. Ob primerjavi razvoja vseh Cementarna. Pogled na cementarno v fazi rekonstrukcije, panog gospodarstva v Trbovljah se ugotavljajo možnosti savju in prvič so pričeli oddajati električno energijo v prejšnjo uresničitev perspek- v avgustu) bo omogoče- tivnega plana. na proizvodnja cementa v Velike količine pepela, ki kakovosti po zahtevah, so nastajale ob izgorevanju Cementarna Trbov]je pro. premoga, je bilo treba odva- lzvaja aedaj 1Y5 000 do 200.000 ton cementa letno in skupno s cementarno v Anhovem ne krije potreb v Sloveniji. Zaradi ugodne lege, surovinske baze, električne energije, bližine rudnika ter predvsem zaradi lokacije sredi Slovenije je Cementarni Trbovlje dana vsa možnost za še večjo razširitev. 2e v letošnjem letu so zahteve potrošnikov presegle zmogljivost Cementarne, saj so znašale okrog 300.000 ton cementa. Ker je pričakovati, da bo tudi pri nas še rasla poraba cementa skladno s porastom v o- stalih evropskih državah, je razširitev Cementarne opravičljiva in nujna. Delovni kolektiv Cementarne je vložil velike napore v preteklo rekonstrukcijo (zbral je sredstva in bo preostali dolg odplačeval do leta 1966). Vendar pa računa, da bo pričel zbirati sredstva tu- IVI «V* I IVI j* m m IRmI I :b:-• Trbovlje. Stanovanjski bloki dnevna proizvodnja 1.000 ton oziroma 300.000 ton na leto. Cementarna Trbovlje na merava urediti tudi filtrir-ne naprave. S temi se bo občutno zmanjšalo prašenje po trboveljski okolici. za nadaljnji razvoj, vendar je ob sestavi perspektivnega javno omrežje Slovenije, plana ftititi težnjo, da bi Leta 1942 je bil postavljen odpravili vse pomanjkljivo- jati v Savo. Da bi preprečili kaljenje vode in obenem izkoristiti premogov prah, so Strojna tovarna Trbovlje Iz malih rudarskih delav- je z bližnjim vzhodom in de-v Termoelektrarni Trbovlje nic v predvojni dobi je šele Trbovlje. Otvoritev novega kopališča poleg Strojne tovarne, Termoelektrarne, Rudnika in Cementarne ugodno razvijala prav tako ostala industrija, kot: Mehanika, Elit in Tovarna pohištva. Poglejmo nji-bov razvoj: vati obseg storitev. Potrebno pa bo začeti v to panogo uvajati sodobnejši način gradenj, ki naj poceni stanovanjsko in drugo izgradnjo. Pri razvoju obrti v dose- 1958 v milijonih din 1963 odstotek porasta Mehanika 238 Elit 65 Tovarna pohištva 94 500 300 246 209,9 463 262 nov kotel z zmogljivostjo 100 ton pare na uro in generator 24.000 kilovatov. Takoj po osvoboditvi so v Termoelektrarni pričeli z uvajanjem modernizacije transportnih naprav, z izboljšavo stikalnih plošč in mehanizacijo razkladanja premoga. Vendar so bile večje investicije vložene šele leta 1956, ko je pričel z obratovanjem še tretji kotel z zmogljivostjo 125 ton pare na uro in generator 20 MAV. Proizvodnja električne e-nergije je od leta 1945, ko je znašala 59 milijonov kWh, do lanskega leta narasla na 236 milijonov kWh. Najviš-bile šole Dobovec, Partizan- ja proizvodnja električne e- ski vrh, šola Ivana Cankar- nergije je bila dosežena v ja in šola Alojza Hohkrauta. jetu i9fji (263 milijonov V zdravstvo je bilo inve- kWh). Električna energija se stirano okoli 200 milijonov odvaja za potrebe 110 KV sti, ki so doslej zavirale skladnejši razvoj gospodarskih organizacij. Razvoj družbenega standarda je v neposredni odvisnosti od doseženih uspehov v gospodarstvu. Čeprav so ugotovljeni zadovoljivi uspehi na področju gospodarstva, ustvarjena sredstva ne zadoščajo za pokritje vseh potreb. V zadnjih petih letih je bilo iz skupnih sredstev zgrajenih okoli 500 stanovanj, v naslednjih letih pa bodo zgradili letno 110 do 120 stanovanj. Za šolstvo je bilo vloženih preko 260 milijonov. Zgrajena je šola Tončke Čečeve, Srednja tehnična šola, šola IKS, obnovljene pa so pričeli izdelovati elektrofiltr-ske zidake. Leta 1960 je bila osvojena proizvodnja le-teh in sedaj je v polnem teku. leta 1949 podjetje postalo samostojno, dočim je bilo prej v sestavi zasavskih bazenov. V takratnem obdobju je iz- loma v Evropi. Izvoz zajema 23 odst. celokupne proizvodnje, tovarna pa teži za povečanjem izvoza. Končana je bila druga faza rekonstrukcije Strojne tovarne. V pogonu je 50 novih obdelovalnih strojev. Kooperacija s podjetji TAM, Litostrojem^ »Prvomajsko« in IMV se ugodno razvija. V bodoče predvidevajo vsako leto povečati asortiman izdelkov. V teku 7-letnega plana predvidevajo izdelavo strojev in opreme: — stroje za kopanje jamskih hodnikov Iz odkopnega čela so zamenjali transporterji. Leseni podporniki se umikajo jeklenim, kar zmanjša proizvodne stroške (potrošnja jamskega lesa se je zmanjšala za cca 38 odst.). Poleg tega je dobro poskrbljeno za var nost pri delu. Od leta 1959 dalje pristopa rudnik k intenzivnemu raziskovanju ležišč. S tem se bistveno povečuje življenjska doba rudnika, se večje možnosti pa se odpirajo z graditvijo nove termoelektrarne v Trbovljah, kajti le- pajo, da bo letna izgradnja BO stanovanj v prihodnjih letih nekoliko omilila stanovanjsko stisko. Zgrajena sta bila tudi dva samska domova. Izobraževalni center rudnika ima nalogo, da delavcu na delovnem mestu pripomore h kvalifikaciji, oziroma-da novo delovno silo seznanja z delom. V ta namen deluje dvodnevni uvodni seminar, ki nove člane kolektiva seznanja s proizvodnjo, njihovimi nalogami in pravicami. Občinski ljudski odbor Trbovlje ter vse družbeno politične in gospodarske organizacije čestitajo občanom za praznik in jim želijo prijetno praznovanje Cementarna. Transport novega mlina Strojna tovarna Trbovlje Elektrofiltrski zidaki se uporabljajo za potrebe gradbeništva in za potrebe v rudarski industriji (zidava jaškov). Termoelektrarna v Trbovljah je bila eno izmed redkih podjetij tovrstne industrije, ki je obratovala nemoteno v zimskem obdobju. Poleg dosedanjih uspehov, ki jih je podjetje že doseglo, pa stremi za tem, da čimprej uresniči perspektivni plan, to je: zgraditev novega objekta, ki bo občutno povečal dosedanjo proizvodnjo. Danes praznuje Termoelektrarna Trbovlje 50-lfetnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti in za občinski praznik se sestaja tudi celotni kolektiv k svečanemu praznovanju prireditve. Za dosedanje uspehe čestitamo ter želimo — praznično razpoloženje. delovalo samo rudarsko opremo. Z zidavo novih obratov leta 1949 se je proizvodnja zelo povečala, posebno pa še z dograditvijo nove montažne hale 1954. leta. V to rekonstrukcijo je bilo vloženih dokaj sredstev. Letošnja proizvodnja (6000 ton končnih izdelkov) sloni predvsem na proizvodnji rudarskih naprav, jamskega transporta (horizontalnega in vertikalnega), opreme za jaške, verižnih tran- porterjev, celotne opreme za separacijo (deloma v kooperaciji s franc, podjetji). Specialnost tovarne je Izdelava rezonančnih sit (e-dini pri nas). Veliko zanimanje je za udarne drobilce. STT Trbovlje tudi dokaj sodeluje pri izvozu. V glavnem izvaža v države s konvertibilnimi valutami. Trgu- Trbovlje. Delavski dom ISKRA IS V. P A KRANJ - industrija za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko vabi bodoče strokovnjake, da se po končanem študiju kot sodelavci vključijo v naš kolektiv, zato razpisuje za šolsko leto 1963-64 naslednje štipendije: za upravo podjetja — FAKILTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — ŠIBKI rOK 1 ŠTIPENDIJA — SMER AVTOMATSKA IN INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA — FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 ŠTIPENDIJA - TEHNOLOŠKA SMER — EKONOMSKA FAKULTETA 2 ŠTIPENDIJI — PRAVNA FAKULTETA I ŠTIPENDIJA za zavod za avtomatizacijo Ljubljana — FAKILTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — ŠIBKI TOK 7 ŠTIPENDIJ — SMER TELEFONIJA TELEGRAFIJA 10 ŠTIPENDIJ — SMER SPLOŠNA ELEKTRONIKA IN MIKROVALOVI 3 ŠTIPENDIJE — SMER AVTOMATSKA IN INDUSTR. ELEKTRONIKA — FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — JAKI TOK 4 ŠTIPENDIJE — SMER INDUSTRIJSKA ELEKTROTEHNIKA — FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 2 ŠTIPENDIJI - ENERGETSKA SMER 10 ŠTIPENDIJ — TEHNOLOŠKA SMER — TEHNIČNA ŠOLA ELEKTRO 3 ŠTIPENDIJ — ŠIBKI TOK 2 ŠTIPENDIJI — JAKI TOK — TEHNIČNA ŠOLA STROJNA 12 ŠTIPENDIJ za zunanjetrgovinsko organizacijo Ljubljana — FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — ŠIBKI TOK 1 ŠTIPENDIJA — SMER SPLOŠNA ELEKTRONIKA IN MIKROVALOVI — FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — JAKI TOK 1 ŠTIPENDIJA — SMER INDUSTRIJSKA ELEKTROTEHNIKA — FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 ŠTIPENDIJA - TEHNOLOŠKA SMER — EKONOMSKA ŠOLA 3 ŠTIPENDIJE za prodajno-servisno organizacijo Ljubljana — FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — ŠIBKI TOK 3 ŠTIPENDIJE — SMER TELEFONIJA IN TELEGRAFIJA 2 ŠTIPENDIJI — SMER SPLOŠNA ELEKTRONIKA IN MIKROVALOVI 4 ŠTIPENDIJE — SMER AVTOMATSKA IN INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA — FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — JAKI TOK 1 ŠTIPENDIJA — SMER INDUSTRIJSKA ELEKTROTEHNIKA — TEHNIČNA ŠOLA — ELEKTRO 9 ŠTIPENDIJ - ŠIBKI TOK 1 ŠTIPENDIJA — JAKI TOK — EKONOMSKA ŠOLA 3 ŠTIPENDIJE za tovarno Elektro-mehanika Kranj Z NJENIMI OBRATI V NOVEM MESTU IN LIPNICI: — FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — ŠIBKI TOK 4 ŠTIPENDIJE — SMER TELEFONIJA IN TELEGRAFIJA — FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 4 ŠTIPENDIJE — TEHNOLOŠKA SMER — FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 1 ŠTIPENDIJA — SMER KEMIJSKA TEHNOLOGIJA — TEHNIČNA ŠOLA — ELEKTRO ŠIBKI TOK 6 ŠTIPENDIJ — TEHNIČNA ŠOLA — STROJNA 4 ŠTIPENDIJE — TEHNIČNA ŠOLA — KEMIJA 1 ŠTIPENDIJA za tovarno elementov za elektroniko Ljubljana Z NJENIMI OBRATI: ŽARNICE, KERAMIKA VI2MARJE, KERAMIČNI KONDENZATORJI 2UZEMBERK, UPORI ŠENTJERNEJ, ORODJARNA LJUBLJANA: — FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — ŠIBKI TOK 1 ŠTIPENDIJA — SMER AVTOMATSKA IN INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA — FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 5 ŠTIPENDIJ - TEHNOLOŠKA SMER — FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 3 ŠTIPENDIJE — ODDELEK ZA KEMIJSKO TEHNOLOGIJO 1 ŠTIPENDIJA — ODDELEK ZA TEHNIČNO FIZIKO — TEHNIČNA ŠOLA — ELEKTRO ŠIBKI TOK 3 ŠTIPENDIJE — TEHNIČNA ŠOLA — STROJNA 10 ŠTIPENDIJ — TEHNIČNA ŠOLA — KEMIJA 4 ŠTIPENDIJE — EKONOMSKA ŠOLA 1 ŠTIPENDIJA — ADMINISTRATIVNA ŠOLA 1 ŠTIPENDIJA za tovarno za elektroniko in avtomatiko Ljubljana, Pržan — FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 2 ŠTIPENDIJI — TEHNOLOŠKA SMER — TEHNIČNA ŠOLA — ELEKTRO ŠIBKI TOK 1 ŠTIPENDIJA — TEHNIČNA ŠOLA — STROJNA 4 ŠTIPENDIJE za tovarno električnih aparatov Ljubljana Z NJENIM OBRATOM ZA PROIZVODNJO RELEJEV VIDEM—DOBREPOLJE — FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — JAKI TOK 2 ŠTIPENDIJI — SMER INDUSTRIJSKA ELEKTROTEHNIKA — FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 2 ŠTIPENDIJI — TEHNOLOŠKA SMER — FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 1 ŠTIPENDIJA — SMER TEHNIČNA FIZIKA — EKONOMSKA FAKULTETA I ŠTIPENDIJA — TEHNIČNA ŠOLA — ELEKTRO JAKI TOK 4 ŠTIPENDIJE — TEHNIČNA ŠOLA — STRUMNA 4 ŠTIPENDIJE za tovarno avtoelektričnih izdelkov Nova gorica — FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO __ JAKI TOK 1 ŠTIPENDIJA — SMER INDUSTRIJSKA ELEKTROTEHNIKA — FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 ŠTIPENDIJA — TEHNOLOŠKA SMER — FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 1 ŠTIPENDIJA — KEMIJSKA TEHNOLOGIJA — EKONOMSKA FAKULTETA 2 ŠTIPENDIJI — PRAVNA FAKULTETA 1 ŠTIPENDIJA — TEHNIČNA ŠOLA — STROJNA 1 ŠTIPENDIJA — TEHNIČNA ŠOLA — KEMIJA I ŠTIPENDIJA — TEHNIČNA ŠOLA — METALURGIJA 1 ŠTIPENDIJA — EKONOMSKA ŠOLA 3 ŠTIPENDIJE za tovarno elektromotorjev Železniki — FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — JAKI TOK 2 ŠTIPENDIJI — SMER INDUSTRIJSKA ELEKTROTEHNIKA — FAKULTETA za strojništvo 3 ŠTIPENDIJE — TEHNOLOŠKA SMER — TEHNIČNA ŠOLA — ELEKTRO JAKI TOK 3 ŠTIPENDIJE — TEHNIČNA ŠOLA — STROJNA 6 ŠTIPENDIJ — TEHNIČNA ŠOLA — KEMIJA 1 ŠTIPENDIJA za tovarno elektronskih naprav Ljubljana — FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — ŠIBKI TOK 1 ŠTIPENDIJA — SMER SPLOŠNA ELEKTRONIKA IN MIKROVALOVI 1 ŠTIPENDIJA — SMER AVTOMATSKA IN INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA — FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 2 ŠTIPENDIJI - TEHNOLOŠKA SMER — TEHNIČNA ŠOLA — STROJNA 2 ŠTIPENDIJI za tovarno elektronskih merilnih instrumentov Horjul — FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — ŠIBKI TOK 2 ŠTIPENDIJI — SMER AVTOMATSKA IN INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA — FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO ( 3 ŠTIPENDIJE - TEHNOLOŠKA SMER — FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 1 ŠTIPENDIJA — SMER KEMIJSKA TEHNOLOGIJA — EKONOMSKA FAKULTETA 2 ŠTIPENDIJI — TEHNIČNA ŠOLA — ELEKTRO ŠIBKI TOK 4 ŠTIPENDIJE — TEHNIČNA ŠOLA — STROJNA 4 ŠTIPENDIJE — EKONOMSKA ŠOLA 1 ŠTIPENDIJA za tovarno kondenzatorjev O m v- hemic — FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO _ ŠIBKI TOK ^ 3 ŠTIPENDIJE — SMER SPLOŠNA ELEKTRONIKA IN MIKROVALOVI — TEHNIČNA ŠOLA — ELEKTRO ŠIBKI TOK 3 ŠTIPENDIJE za tovarno električnih merilnih instrumentov Otoče — FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — JAKI TOK 2 ŠTIPENDIJI — SMER INDUSTRIJSKA ELEKTROTEHNIKA — TEHNIČNA ŠOLA — ELEKTRO 1 ŠTIPENDIJA — JAKI TOK — TEHNIČNA ŠOLA — STROJNA 1 ŠTIPENDIJA — TEHNIČNA ŠOLA — KEMIJA 1 ŠTIPENDIJA za tovarno magnetnih materialov Ljubljana — FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — ŠIBKI TOK 2 ŠTIPENDIJI — SMER SPLOŠNA ELEKTRONIKA IN MIKROVALOVI 6 ŠTIPENDIJ — SMER AVTOMATSKA IN INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA — FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — JAKI TOK 2 ŠTIPENDIJI — SMER INDUSTRIJSKA ELEKTROTEHNIKA — FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 4 ŠTIPENDIJE - TEHNOLOŠKA SMER — FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 3 ŠTIPENDIJE — ODDELEK ZA KEMIJSKO TEHNOLOGIJO 3 ŠTIPENDIJE — ODDELEK ZA TEHNIČNO FIZIKO — EKONOMSKA FAKULTETA 4 ŠTIPENDIJE — PRAVNA FAKULTETA 1 ŠTIPENDIJA — TEHNIČNA ŠOLA — ELEKTRO ŠIBKI TOK 16 ŠTIPENDIJ — TEHNIČNA ŠOLA — ELEKTRO JAKI TOK 3 ŠTIPENDIJE — TEHNIČNA ŠOLA — STROJNA 7 ŠTIPENDIJ — TEHNIČNA ŠOLA — KEMIJA 8 ŠTIPENDIJ — TEHNIČNA ŠOLA — ''^TALURGIJA 2 ŠTIPENDIJI — EKONOMSKA ŠOLA 14 ŠTIPENDIJ za tovarne signalnovarnostnih naprav Ljubljana — FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — ŠIBKI TOK 1 ŠTIPENDIJA — SMER AVTOMATSKA IN INDUSTR. ELEKTRONIKA — FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — JAKI TOK 1 ŠTIPENDIJA — SMER ELEKTRIFIKACIJA 6 ŠTIPENDIJ — SMER INDUSTRIJSKA ELEKTROTEHNIKA — FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 5 ŠTIPENDIJ — TEHNOLOŠKA SMER — FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 1 ŠTIPENDIJA — ODDELEK ZA KEMIJSKO TEHNOLOGIJO 1 ŠTIPENDIJA — ODDELEK ZA TEHNIČNO FIZIKO — EKONOMSKA FAKULTETA 2 ŠTIPENDIJI — PRAVNA FAKULTETA 1 ŠTIPENDIJA — TEHNIČNA ŠOLA — ELEKTRO 1 ŠTIPENDIJA — ŠIBKI TOK 10 ŠTIPENDIJ — JAKI TOK — TEHNIČNA ŠOLA — STROJNA 7 ŠTIPENDIJ — TEHNIČNA ŠOLA — KEMIJA 1 ŠTIPENDIJA — EKONOMSKA ŠOLA 8 ŠTIPENDIJ KANDIDATI NAJ SVOJE VLOGE POŠLJEJO NA NASLOV: ISKRA KRANJ, UPRAVA PODJETJA — KADROVSKA SLU2BA KRANJ TAVČARJEVA 43. VLOGI NAJ PRILOŽIJO ZADNJE ŠOLSKO SPRIČEVALO OZIROMA POTRDILO O VSEH DOSLEJ OPRAVLJENIH IZPITIH Z OCENAMI, POTRDILO O PREMOŽENJSKEM STANJU IN VIŠINI OSEBNIH DOHODKOV STARŠEV. VIŠINA ŠTIPENDIJ JE DOLOČENA S PRAVILNIKOM O ŠTIPENDIJAH PODJETJA ISKRA. PREDNOST PRI DODELITVI ŠTI-PENpiJ BODO IMELI KANDIDATI IZ BI 12-NJE OKOLICE NAVEDENIH TOVARN IN NJIHOVIH OBRATOV. RAZPIS VELJA DO IZPOPOLNITVE VSEH RAZPISANIH MEST. KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE V Šolski center Iskra Kra nj razpisuje NA PODLAGI SKLEPA UPRAVNEGA ODBORA Z DNE 28. MAJA 1963 REDNI VPIS UČENCEV ZA ŠOLSKO LETO 1963 1964 V NASLEDNJE ŠOLE, KI SO V SESTAVI ŠOLSKEGA CENTRA ISKRA V KRANJU: — TEHNIŠKA ŠOLA, KRANJ — POKLICNA ŠOLA, KRANJ — POKLICNA ŠOLA, LJUBLJANA V TEHNIŠKO ŠOLO V KRANJU BOMO SPREJELI PREDVIDOMA 60 KANDIDATOV V STAROSTI OD 15 DO 17 LET, IN SICER: — V STROJNI ODDELEK 30 KANDIDATOV IN — V ELEKTROTEHNIŠKI ODDELEK 30 KANDIDATOV IZBOR KANDIDATOV BO OPRAVILA KOMISIJA ZA SPREJEM NA PODLAGI DOSEŽENIH USPEHOV PRI SPREJEMNEM IZPITU. IZPIT OBSEGA: SLOVENSKI JEZIK (PISMENO), MATEMATIKA (PISMENO IN USTNO), FIZIKA (USTNO) IN PSIHOTEHNICNI PREGLED. V POKLICNO ŠOLO ISKRE V KRANJU BOMO SPREJELI'118 KANDIDATOV V STAROSTI OD 14 DO 17 LET, KI SE 2ELE IZUČITI ENEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV: — V KOVINARSKI STROKI: ORODJAR (13 KAND.) FINOMEHANIKI (14 KAND ) STROJNI KLJUČ. (11 KAND.) REZKALEC (16 KAND.) STRUGAR (22 KAND.) — V ELEKTROTEHNIŠKI STROKI: ELEKTROMEHANIK (22 KAND ) TELEFONSKI MEHANIK (20 KANDJ V POKLICNO ŠOLO ISKRE V LJUBLJANI BOMO SPREJELI 193 KANDIDATOV, KI SE 2ELE IZUČITI ENEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV: — V KOVINARSKI STROKI: ORODJAR (is KAND.) FINOMEHANIK (28 KAND.) STROJNI KLJUČ. (53 KAND.) REZKALEC ( g KAND.) STRUGAR (22 KAND.) — V ELEKTROTEHNIŠKI STROKI: ELEKTROMEHANIK (50 KAND.) RADIOMEHANIK ( 4 KAND.) TT MEHANIK (12 KAND.) KANDIDATI ZA VPIS V VSE ZGORAJ NAVEDENE ŠOLE MORAJO DO 26. JUNIJA 1963 PREDLOŽITI NASLEDNJE LISTINE- — PROŠNJO ZA SPREJEM, KOLKOVANO Z DRŽAVNIM KOLKOM ZA 5(1 DIN ROJSTNI LIST ALI IZPISEK IZ MATIČNE KNJIGE — SPRIČEVALO O DOKONČANI OSEMLETKI — ZDRAVNIŠKO SPRIČEVALO (SAMO ZA SPREJEM V POKLICNO ŠOLO ZA SPREJEM V POKLICNO SOLO ISKRE V KRANJU IZSTAVI ZDRAVNIŠKO SPRIČEVALO OBRATNA AMBULANTA ISKRE V KRANJU) — LASTNOROČNO NAPISAN ŽIVLJENJEPIS Prošnje za vpis. v Tehniško šolo v Kranju in Poklicno šolo v Kranju sprejema šolski center Iskra, Kranj, Savska Loka 2. Kandidati za vpis v Poklicno šolo v Ljubljani naj vlagajo prošnje v Soli za telekomunikacije, Ljubljana Celjska 30. Izbor kandidatov bo opravila komisija za sprejem na podlagi doseženih uspehov pri sprejemnem izpitu. Izpit obsega pismeno nalogo iz slovenskega jezika in računstva, praktični preizkus in psihotehnični pregled. y obe P°klicni šoli imajo prednost Kandidati iz krajev, kjer ima podjetje Iskra svoje tovarne in obrate. Vse prijavljene kandidate bo šolski center iskra v začetku julija pismeno povabil k spre-jemnemu izpitu. šolski center nima lastnega internata. Interesenti lahko prosijo za sprejem v Dijaški dom v Kranju, Kidričeva 2 in internat Železniške industrijske šole v Ljubljani. ŠOLSKI CENTER ISKRA KRANJ Sobota, 1. junija 1963 DELO ★ stran 15 Prodamo: 2 avtobusa FIAT 626 v neizpravnem stanju, MERCEDES - tovorni 6 ton nosilnosti, FORD 3 tone in CHEVROLET Vsa vozila so v neizpravnem stanju. Prodamo jih tudi kot rezervne dele. SAP - LJUBLJANA, poslovna enota »Gorenjska« - Kranj 4462 TOVARNA FERITOV IN MAGNETOV (podjetje v izgradnji)' LJUBLJANA sprejme nove sodelavce: INŽENIRJA KEMIJE pogoj: urejena vojaščina — lahko začetnik STROJNE INŽENIRJE pogoj: urejena vojaščina — lahko začetniki STROJNE TEHNIKE in TEHNIKE KEMIJE pogoj: urejena vojaščina — lahko začetniki Ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela sprejema kadrovski oddelek tovarne — Ljubljana, Linhartova 35. 4463 Izvršilni odbor poslovnega združenja prevozniških podjetij za tovorni cestni promet »Siovenija transport« LJUBLJANA — Šmartinska 110 — ponovno razpisuje NATEČAJ ZA NAZIV ZDRUŽENJA POGOJI: 1. N-aziv nai bo kratek m zvočen, obsega naj največ 5—6 črk, in je lahko sestavljenka iz okrajšav, delov ali začetnic besed s področja cestnega prometa. Izgovarjava naziva naj bo lahka tudi za osebe drugih narodnosti. — 2. Pravico do natečaja ima vsak. — 3. Natečaj je anonimen. Rešitev mora biti označena s šifro, v kuverti z rešitvijo pa priložena posebna kuverta z imenom in naslovom sodelavca natečaja. — 4. Za sprejete rešitve natečaja razpisujemo nagradi: prva v višini 9b.000 din, druga v višini 30.00(1 din. — 5. Natečaj traja do vključno 15. junija 1963. Oni udeleženci, ki so sodelovz.li že pri prvem, bodo njihove rešitve upoštevane tudi pri tem ponovnem natečaju, ker komisija ni odpirala njihovih naslovov. Rešitve pošljite na naslov: Poslovno združenje prevozniških podjetij »Slovenija transport« Ljubljana, šmartinska cesta 110. Podrobnejše informacije lahko dobite na gornjem naslovu, telefon 33-676 in 33-797. 4375 SVET ZA ZDRAVSTVO OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA razpisuje po 138. čl. statuta okraja Ljubljana mesto RAVNATELJA Zavoda za zdravstveno varstvo v Novem mestu Pogoji: zdravnik s specializacijo iz bakteriologije. Ponudbo za razpisano mesto je treba vložiti v Svetu zavoda za zdravstveno varstvo, Novo mesto, Med vrti 5. Razpis poteče 15 dni po objavi. V primeru, da mesto v tem času ne bo zasedeno, se razpis podaljša do zasedbe. Svet za zdravstvo OLO Ljubljana 4468 Komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij KOMUNALNEGA PODJETJA Ljubljana »ŽALE« - ŽALSKA 2 razpisuje prosto delovno mesto glavnega knjigovodje POGOJI: srednja strokovna izobrazba z nekaj leti prakse v finančnem knjigovodstvu. Interesenti-ke naj se zglasijo pismeno ali ustno v tajništvu podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Delovni pogoji so ugodni. 4441 SKLAD ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIŠ GbLO LJUBLJANA-BEŽIGRAD OBVEŠČA vse varčevalce in interesente za pridobitev stanovanjskih enot, da bo enotni NATEČAJ ZA PRODAJO STANOVANJ za vse stanovanjske objekte v izgradnji v letu 1963-64 v mesecu AVGUSTU 1963. SKLAD ObLO BEŽIGRAD ZAVOD SRS ZA REZERVE LJUBLJANA, ČOPOVA 38-11 prodaja počitniški dom v Bohinju Dom s 7 sobami in 15 ležišči je oddaljen nekaj minut od jezera. — Cena poslopja, zemljišča in inventarja znaša 15.000.000 din. Interesenti lahko dobijo informacije v sekretariatu zavoda, kjer oddajo tudi ponudbe za nakup do 15. junija 1963. 4431 IZOLIRKA LJUBLJANA-M0STE SPREJME V DELOVNO RAZMERJE: 1. VODJO TEHNIČNEGA SEKTORJA pogoj: inženir kemijske ali gradbene stroke z daljšo prakso na vodilnih mestih v in poznavanjem izolacijskih materialov za gradbeništvo (nizke in visoke gradnje) 2. SVETOVALCA - ARHITEKTA pogoj: arhitekt s prakso pri projek- tiranju izolacijskih materialov v gradbeništvu 3. REFERENTA ZA RAZISKAVO TRGA pogoj: najmanj popolna srednja šola 4. KCRESPONDENTA - DAKTIL0GRAFA 5. OBRATNEGA ELEKTRIČARJA POŠLJITE PISMENE PONUDBE ALI JIH OSEBNO PRINESITE V TAJNIŠTVO PODJETJA. Za obrat mineralnih vlaken na JESENICAH: 1. GBRAT0VCDJ0 p o go j : strojni tehnik ali mojster ko- vinske stroke z delovodsko šolo 2. STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA PONUDBE POŠLJITE NA JESENICE. 4394 . ŠOLSKI ODBOR TEHNIŠKE ŠOLE za elektrotehniško stroko v Ljubljani, VEGOVA 4 razpisuje naslednja delovna mesta: — DIPL. EKONOMISTA za predmeta organizacija proizvodnje in temelji družbene in drž. ureditve DIPL. MATEMATIKA ALI FIZIKA za predmeta matematika in fizika — DIPL. ELEKTRO INŽENIRJA za predmete jakega toka — DIPL. ELEKTROINZENIRJA za predmete šibke- — DIPL. STROJNEGA INŽENIRJA za predmete strojne stroke — DIPL. TEHNIKA TEHNIŠKE ŠOLE za elektrotehniško stroko za vaje v laboratoriju — DIPL. UČITELJA ZA PREDVOJAŠKO VZGOJO rezervni oficir z maturo Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Interesenti naj pošljejo ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja upravi šole. 4446 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri CESTNEM PODJETJU V KOPRU KOPER — razpisuje naslednja delovna mesta: 1. HTV tehnika 2. več gradbenih delovodij za nizke gradnje. Pogoji: pod 1. srednja strokovna izobrazba z daljšo prakso — pod 2. gradbena delovodska šola s prakso. — Interesenti naj pošljejo ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev Splošnemu sektorju podjetja. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov delavcem podjetja. Samska stanovanja so zagotovljena. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. 4425 M I Z AR S K E 6 A POMOČNIKA sprejme SAJE - Dravlje, Dražgoška cesta štev. 23. — Samsko stanovanje je priskrbljeno. 6594 AMD — ŠOŠTANJ razpisuje za 8. junij 1963 javno dražbo za tovorni avto čepel — 4.5 t, tip 420, leto izdelave 1958; v odličnem stanju. Izklicna cena 1,500.000 din. 4424 Po sklepu delavskega sveta podjetja »K0NIM« - razpisujemo prodajo 4 GARSONJER v počitniškem naselju v Portorožu. Vse informacije dobite pri direkciji podjetja, Ljubljana, Beethovnova 11-IV. — Na isti naslov pošljite tudi ponudbe. 4491 Dečji dom - Ljubljana razpisuje delovno mesto 2 diplomiranih otroških negovalk Nastop službe po dogovoru. — Možnost internatskega stanovanja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. ŠIVILJA vsestransko izvežbana v delu po meri za žensko stroko, z večletno prakso, dobi takoj zaposlitev. Sprejmem tudi honorarno ŠIVILJO in VAJENKO. Ponudbe pod »MODNI SALON LJUBLJANA« v ogl. oddelek »Dela«. 6640 TISKARNA »JOŽE M0ŠKRIČ« Ljubljana, Nazorjeva 6 sprejme 3 delavce za priučitev. Interesenti naj se osebno zglasijo v sekretariatu tiskarne. 4442 KOMPAS LJUBLJANA otvarjo 1. junija novi vsakodnevni ekspresni turistični avtobusni progi LJUBLJANA-PLITVIČKA JEZERA Odhod iz LJUBLJANE vsak dan ob 6.30, iz NOVEGA MESTA ob 7.40, iz ZAGREBA ob 9. uri, iz KARLOVCA ob 9.55, iz SLUNJA ob 10.40 — prihod na PLITVICKA JEZERA ob 11.15. Povratek s PLITVICKIH JEZER ob 17.30, iz SLUNJA ob 18.05, iz KARLOVCA ob 18.50, iz ZAGREBA ob 20. uri, iz NOVEGA MESTA ob 21.10 — prihod v LJUBLJANO ob 22.20. LJUBLJANA-KRANJ-BLED Odhod iz LJUBLJANE ob 7. uri, iz KRANJA ob 7.30, iz RADOVLJICE ob 8. uri — prihod na BLED ob 8.15. — Povratek z BLEDA ob 21. uri, iz RADOVLJICE ob 21.15, iz KRANJA ob 21.45, iz MEDVOD ob 22. uri — prihod v LJUBLJANO ob 22.15 PREDPRODAJA VSTOPNIC: v Ljubljani v poslovalnici KOMPASA, Titova cesta 12 (tel. 20-472) ali na avtobusni postaji na Trgu OF, na BLEDU v poslovalnici KOMPASA (Park-hotel) in v ZAGREBU na avtobusni postaji! / Na obeh progah lahko izkoristite vse ugodnosti, ki veljajo v javnem cestnem prometu! Za vožnjo iz LJUBLJANE na PLITVICKA JEZERA lahko kupite v predprodaji povratno vozovnico PO POSEBNI ZNIŽANI CENI 1,950 dinarjev. Na obeh progah bodo vozili moderni Kompasovi turistični avtobusi! 4408 PREDSTAVNIŠTVO »TPK« - LJUBLJANA potrebuje za svoj biro STROJNE INŽENIRJE za projektiranje kotlovnic in toplotnc-energetskih naprav Ponudbe z rokom nastopa službe pošljite na gornji naslov — POŠTNI PREDAL ST. 369-VII. 4391 OBČINSKI LJUDSKI 0DBGR KAMNIK r a z pi s u j e prosta delovna mesta: šefa odseka za gradbene in komunalne zadeve in urbanizem pogoj: gradbeni inženir z najmanj 10-letno prakso referenta za gradbene zadeve pogoj: gradbeni tehnik z večletno prakso referenta za komunalne zadeve pogoj: gradbeni tehnik z’ večletno prakso Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru. — Stanovanja so zagotovljena. Osebni dohodek po pravilniku oziroma po dogovoru. 4493 :' ""MHIIlilli!.!"!*':MMIlillllfllllllPMiilllllOTillllliillilllllilllllllllliiiliniilllllllllinilM I (mamam iiwriiwi>iiiiiii>:iiiiiniiiiiih»iwitt>iiiiiiiw8iiwawi»naiieiw>at e-ta P n / n d u^i~nja KNIČ ) . . - P r o i z v a ja: RAZEN OPREME ZA SERVISNE POSTAJE NAJSODOBNEJŠE - perforirane trakove iz pločevine, primerne za montažo garaž za vozila, skladiščnih prostcirov, camp-hišic, vseh vrst polic in ostalo - garniture orodij za vsa vozila »CRVENA ZASTAVA« z ustreznimi dvigali - pisarniško in tovarniško kovinsko pohištvo in sredstva za zbiranje orodja za transport - pile vseh standardnih in specialnih dimenzij OBIŠČITE NAS NA BEOGRAJSKEM SEJMU TEHNIKE ODPRTI PROSTOR - RAZSTAVNI PROSTOR ŠT. 314 Pojasnila po telefonu št. 51-555, interno št. 501 KENIJATA KOT PREMIER — Jomo Kenijata, znani kenijski voditelj, je pred dvema dnevoma sestavil prvo kenijsko vlado, ki bo, kot vse kaže. popeljala Kenijo v neodvisnost. Na sliki: Jomo Kenijata in guverner Macdonald. Foto: AP KOBALTOVO BOMBO V SKOPJU so začeli te dni uporabljati v novi zgradbi radiološkega inštituta, ki so jo odprli za dan mladosti. Skopje je po Zagrebu. Beogradu in Ljubljani četrto mesto v Jugoslaviji, ki ima kobaltovo bombo. Foto: Tanjug RAZMAJANA SOLA V ŠMARTNEM - Včerajšnji ponovni potresni sunek je osnovno šolo v Šmartnem pri Litiji tako stresel, da j2 padal s stropa omel v nekaj decimetrov velikih kosih. Zaradi popolnoma razmajanih zidov so jo zaprli. Foto: Denisa Nadaljevanja s prve strani čestitka Burgibi Ženevska konferenca hi bil to enostranski ukrep, od katerega bi imele korist socialistične države. Koteč pojasniti svoje stališče je vprašal, kako bi Sovjetska zveza reagirala na predlog — docela hipotetični, kot je cie-jkl — naj bi razglasili za brez-atomsko cono področje, ki bi zajemalo vse obalne dežele Kaspiškega morja. Sovjetski delegat Carapkin jc pobijal zahodne ugovore proti sklenitvi sporazuma med NATO in Varšavsko zvezo. Citiral je izjavo belgijskega zunanjega ministra Spaaka za moskovska »Izvestija«, da bi takšen sporazum lahko odigral pozitivno vlogo v zboljšanju odnosov med Vzhodom in Zahodom. Carapkin je odgovoril tudi na ugovor Zahoda, da je sklenitev sporazuma med obema vojaškima zvezama regionalno vprašanje in da zato ne bi spadalo v pristojnost razoro-žitvenega odbora. Predlog ima nasprotno širši mednarodni pomen glede na to, da zajemata zvezi države treh celin. Pozval je zahodne države, nat ponovno prouče svoje stališče do sovjetskega predloga, po katerem naj bi NATO in Var savska zveza sklenila sporazum, ki bi prispeval k popuščanju mednarodne napetosti. ne da bi bila katerakoli stran na škodi. Na današnji seji je ameriški delegat Stclle zagovarjal gledišče, da morajo biti prvi koraki, ki naj bi jih napravili za sklenitev sporazuma o razorožitvi, »skromni po obsegu« in da je treba pri tem upoštevati ravnotežje sil. Stel-le je izrazil upanje, da bo Sovjetska zveza ponovno skrbno proučila ameriške pobude. no katerih naj bi se poprej dogovorili o medsebojnem obveščanju o premikih čet ter o izmenjavi posebnih vojaških misij. Ne da bi prejudiciral odgovor ameriške vlade na sovjetski predlog, naj bi ustanovili brezatomsko cono na Sredozemlju, je Stelle označil ta predlog kot »poskus, preprečiti obrambni zvezi NATO. da na atomskem področju sprejema ukrepe za kolektivno varnost svojih članic.« Pate! Lao Po informacijah Tanjuga iz New Delhija Indija za zdaj ni uradno reagirala na ugovore poljskega predstavnika v mednarodni komisiji za Laos. Uradni krogi pa izražajo zadovoljstvo nad tem. da v Varšavi objavljeno sporočilo obljublja popolno sodelovanje poljskega delegata v mednarodni nadzorstveni komisiji. »»Teden protestov« nos Airesa, se je vnel spopad med policijo in železničarji. Danes opolnoči se je v Argentini začela doslej največ j a splošna stavka v zadnjih letih. Stavko je razglasila Generalna konfederacija dela, ki zahteva »bistvene spremembe v ekonomsko -politični in socialni strukturi države«. Pričakujejo, da bo v tej stavki, ki ho trajala 24 ur, sodelovalo 7 milijonov delavcev in nameščencev. Pred stavko je Generalna konfederacija dela organizirala »teden protestov«, da bi opozorila na »vznemirjenost ljudstva zaradi politike gladu in bede, ki jo je vsilil totalitarni režim«. Stavkovno gibanje je postavilo vladi, ki jo nadzorujejo generali, naslednje zahteve: sprememba kon I servativne ekonomske po-i litike, ki jo diktira med-| naroani monetarni iond in ! povzroča stagnacijo in | množično brezposelnost, j — Izplačilo piac auu.udO j državnim usluzoencem, ki dobivajo samo akontacije j z eno ao dvomesečno za-| lilUdO. — Izplačilo pokojnin 600 tisoč upokojencem, ki letos spion še niso dobili nooen.n prejemkov. — Izpustiti na svobodo vse aretirane, ukiniti obsedno stanje 111 dati vso svooodo sindikalnemu gibanju in političnim stranka m. Medtem ko so splošne | stavke v zadnjih letih sa-| mo delno uspele, poročajo j iz Buenos Airesa, da je I sedanja stavka množična, j ker je brezposelnost in go-j spociarska stagnacija u-| stvariia novo borbeno razpoloženje med delavci in množicami nasploh. V »tednu protestov« so bile v večini predmestij v Buenos Airesu delavske demonstracije. Policija v Buenos Airesu je včeraj razgnala 12.000 delavcev, proti katerim je nastopila z gasilskimi cevmi in bombami s solzilnim plinom. Skupini delavcev električnih central se je posrečilo prodreti v središče mesta, kjer pa jih je razgnala policija, kakor hitro so se približali glavnemu trgu, kjer stoji predsedniška palača V sedanjem stavkovnem gibanju sodelujejo v demonstracijah razen delavcev prvič tudi pripadniki svobodnih poklicev in srednješolci. Spričo tako širokega gibanja vlada ni razglasila stavke za protizakonito, je pa sprejela izredne varnostne ukrepe. V Buenos Aires sn poslali vojaške in policijske okrepitve. Sestanek Tursku ftahmesn-Sukarno TOKIO, 31. maja. (AP). Malajski premier Tunku Abdul Rahman je izjavil, da se je v Tokiu prijateljsko razgovarjal z indonezijskim predsednikom Suka mom o ustanovitvi Malezijske federacije. Premier Abdul Rahman je rekel, da je na prvem sestanku vladalo zelo prijateljsko vzdušje, vendar še niso dosegli nobenega uradnega sporazuma. Namen sedanjih pogajanj je, kakor je povedal Rahman, doseči zboljšanje odnosov med obema državama, tako da bi zagotovili uspeh konference zunanjih ministrov Malaje, Indonezije in Filipinov, ki bo 7. junija v Manili. Zunanji ministri naj bi pripravili konferenco na.jvišjih predstavnikov teh treh držav. Nevarnost velikih poplav na Kitajskem PEKING, 31. maja. (Tanjug). V zadnjih štirih dneh je kitajski tisk dvakrat objavil poročila o vznemirljivem naraščanju največjih kitajskih rek Jangceja, Rumene reke in Huanghoa. Tisk navaja, da je močno deževje v aprilu in maju povzročilo, da je prej ko običajno napočilo obdobje poplav. Jangce in Huangho sta bolj narasla kot leta 1954. Po vesteh meteorološke službe je v prihodnjih nekaj dneh pričakovati v dolinah teh naj večjih rek in njihovih pritokov še močno deževje in nalive. V pokrajinah Hupeh, Honan, Santung, Kiangsi in An-huei so organizirali štabe za boj proti poplavam. , BEOGRAD, 31. maja. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku tunizijske republike Habibu Burgibi tole brzojavko: »Ob narodnem prazniku Tunizije izražam Vaši Ekscelenci v imenu narodov in vlade Socialistične federativne republike Jugoslavije in v svojem imenu iskrene čestitke z najlepšimi željami za blaginjo prijateljskega tunizijskega ljudstva in za Vašo osebno srečo.« Pl Cii ¥9 ČS5R PRAGA, 31. maja. (Tanjug) Davišnji praški tisk poroča, da je razširjeni plenum CK j KP Češkoslovaške, ki je za-j sedal včeraj in predvčerajšnjim v Pragi, opozori! r.a potrebo, da se celotna partija. vodilni organi in delovni ljudje posvetijo kontroli in izpolnjevanju sklepov 12. kongresa KP češkoslovaške, ki je bil lani decembra. Plenum CK KP češkoslovaške je sklenil, da bodo v juniju sestanki vseh osnovnih organizacij KPČ. na katerih bodo proučevali konkretne naloge gospodarskih enot. Plenum je tudi poslušal poročilo člana predsedstva CK KPC Hendricha o tem. kako so v partijskih organih in osnovnih organizacijah proučili in prejeli aprilski sklep CK o preverjanju političnih procesov iz obdobja 1949— I9'4. član predsedstva CK Otokar šimunek je obvestil plenum o zasedanju izvršnega odbora SEV. toveasks-tessdd I »arski Pontpidou v jugoslovanskem paviljonu v Parizu PARIZ. 31. maja (Tanjug). Predsednik francoske vlade Georges Pompidou si je danes ogledal jugoslovanski paviljon na pariškem sejmu. Ob vhodu v Paviljon so francoskega premiera pozdravili jugoslovanski veleposlanik v Parizu Mita Miljkovič, predsednik jugoslovanskega dela francosko-jugo-slovanskega odbora za gospodarsko sodelovanje Todor Vujasinovič in direktor paviljona Mihajlo Janjič. iJskc-jugcsSovansko droštvo na Koroškem Pospeševalo bo sodelovanje med SFRJ in Avslrijo »Izredno prijetno sem presenečen, da je Jugoslavija dosegla tako visoko stopnjo industrijskega razvoja. Imate izredno industrijo,« je izjavil Pompidou, potem ko si je ogledal stroje tovarn »Rade Končar«, »Prvomajska«, in drugih naših podjetij. Pariški sejem bo odprt do ponedeljka. Jugoslovanski razstavljavci so zadovoljni spričo zanimanja, ki so ga francoski in drugi kupci pokazali za naše proizvode ter za turistične objekte in letovišča. Predsednik jugoslovanskega dela francosko-jugo-slovanskega odbora za gospodarsko sodelovanje Todor Vujasinovič se je te dni v Parizu razgovarjal s predsednikom francoskega dela odbora Doreyem o gospodarskem sodelovanju med obema državama. Jugoslovanski veleposlanik Mita Miljkovič je danes priredil kosilo na čast Todoru Vujasinoviču, ki se mudi v Parizu. AD2UBEJ NA OBISKU V ZAR — KAIRO. Glavni urednik moskovskih »Izvestij« Aleksej Adžubej s soprogo je na povabilo predsednika ZAR Naserja prispel v Kairo. ŽRTVE NESREČ V ZDA — NEW YORK. V četrtek je v ZDA izgubilo življenje v raznih nesrečah skoraj 170 ljudi. Največ žrtev so terjale prometne nesreče — 133. medtem ko je 30 ljudi utonilo. 30. maj je praznik ZDA in ga praznujejo kot dkn spomina na vse Američane, padle v vojnah. SOVJETSKO-LIBIJSKA TRGOVINA — TRIPOLI. Sovjetska zveza in Libija sta sklenili prvi trgovinski sporazum. BRITANSKI PARLAMENTARCI V IRAKU — BAGDAD. V nedeljo pride v Bagdad prva britanska parlamentarna delegacija. Med sedemdnevnim obiskom se bo štiričlanska delegacija seznanila z razvojem položaja v Iraku po nedavnih revolucionarnih spremembah v tej državi. 113 LJUDI UMRLO ZA KOZAMI — NEW DELHI. Uradno so objavili, da je v indijski državi Orisa umrlo maja 113 ljudi za kozami. Kolera pa je ta mesec pobrala 50 ljudi. KRŠITEV ZRAČNEGA PROSTORA — DŽAKARTA. Informativni center indonezijskega letalstva v Džakarti je sporočil, da so helikopterji iz britanskega oporišča na Severnem Kalimantknu v četrtek kršili indonezijski zračni prostor. SPORAZUM MED ITALIJO IN BOLGARIJO — RIM. Tu so sklenili sporazum o trgovinski izmenjavi med Italijo in Bolgarijo za leto 1963. Sporazum določa, da se bo blagovna izmenjava med obema državama povečala v primerjavi z letom 1962 za 60%. Brzojavka Hrušcova papežu MOSKVA, 31. maja (TASS) Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščov je poslal papežu Janezu XIII brzojavko, v kateri mu želi okrevanja in ■ nadaljnjega uspešnega in plodnega delovanja za okrepitev miru in miroljubnega sodelovanja med narodi. Sovjetski premier je poslal brzojavko spričo vesti, da se je papežu Janezu XXIII. poslabšalo zdravju. »Te vesti so nas zelo vznemirile,« pravi predsednik sovjetske vlade v svoji brzojavki. Papeževo zdravstveno stanje sml kritično RIM, 31. ma.ia (Tanjug). Papežu Janezu XXIII. se je danes zdravje precej poslabšalo. Sporočilo iz Vatikana pravi, da je papeževo stanje kritično. Švedski tisk poduši Kek Pa še to NA HRBTNO STR,AN — Urednik vplivne zahodnonem-ške agencije je na sejmu v Hannovru hotel izvedeti kaj več o Jugoslaviji. Vodja našega razstavnega prostora mu je povedal, naj svoja vprašanja lepo natipka, jih prinese drugi dan ob 10. uri in pride ob 18. uri po odgovore. Urednik je ta vozni red zapisal na hrbtno stran obvestila francoskih razstavljalcev, na katerem je pisalo: »Danes nimamo tiskovne konference. Zato pa lahko ob vsakem času obiščete naše zastopnike, ki vam bodo takoj dali vse zaželene informacije.« GBVESTIL0 BRALCEM NAJDIH0JCE Žal zaradi tehničnih zadreg v današnji številki nismo mogli natisnili naše redne mladinske priloge NAJDIH0JCE. Izšla bo v jutrišnji številki. - Naše bralce, zlasti mlade prijatelje Najdihojce, prosimo, da nam preložitve te priloge, ki se ji žal nismo mogli izogniti, ne zamerijo. Uirednlštvo DELA kfcsrnenovo pobudo STOCKHOLM-, 31. maja (Tanjug). Današnji »Stock-holms Tidningen«, ki je naklonjen švedski vladi, izraža mnenje, da so- pobude o ustanovitvi brezatomskih con na raznih področjih sveta prepričljiv izraz razpoloženja na svetu — ne glede na to, ali so v tem trenutku uresničljive. List se načelno postavlja na stališče, da je sporazum med velesilami še nadalje nujen pogoj za praktičen napredek v tej smeri. Po mnenju lista bo nedavni predlog predsednika Kekko-nena »spodbudil tako Moskvo kakor tudi Washington k novim naporom za sporazum v Ženevi«. CELOVEC, 31. maja. Včeraj je bil v Celovcu občni zbor avstrijsko jugoslovanskega društva. Društvo si je ob svoji ustanovitvi leta 1956 zastavilo nalogo, da bo pospeševalo kulturno in gospodarsko sodelovanje med Avstrijo in Jugoslavijo. Pobudo za ustanovitev tega društva je dal bivši vodja kulturnega oddelka pri koroški deželni vladi dvorni svetnik Heinzel, ki je hkrati položil tudi temelje danes že tradicionalni in čedalje uspešnejši kulturni izmenjavi med Koroško in Slovenijo. Včerajšnji občni zbor je pokazal, da društvo od svojega zadnjega občnega zbora leta 1958 ni več razvilo večje dejavnosti, če izvzamemo nekaj predavanj koroških in Proces proti Giobkeju v vzhodnem Berlinu BERLIN, 31. maja. (Tanjug). Med političnimi o-pazovalci v ooeh delih Berlina je vzbudila veliko zanimanje včerajšnja vložitev obtožbe javnega tožilca DR Nemčije zoper državnega sekretarja bonnske viade Globkeja. Sodijo, da bo na sodnem procesu, ki je napovedan za 8. julija v vzhodnem Berlinu, predloženo novo gradivo o Globkejevem delovanju in sodelovanju pri organiziranju množičnega ubijanja zidov pod tretjim raj-liom. Vrhovno sodišče DR Nemčije ima za zdaj v rokah dokumente, med katerimi jih je največ iz DR Nemčije, Poljske in Češkoslovaške. Kakor sodijo, bo prisostvovalo obravnavi več pravnikov iz drugih držav. Reagiranje zahodnonem-ške vlade, ki trdi, da gre za »propagandno ofenzivo, ki jo že mesece uprizarjajo proti Globkeju«, je naletelo v politični javnosti DR Nemčije na splošno obsodbo. V vzhodnem Berlinu poudarjajo, da neizpodbitni dokazi, gradivo in izvirni dokumenti postavljajo na laž takšno trditev vladnih krogov v Bonnu. slovenskih znanstvenikov, ki pa niso bila namenjena širši javnosti. Edina izjema je podružnica društva v Šentvidu ob Glini, ki tako po številu članov kot po svoji aktivnosti daleč presega glavno društvo v Celovcu. Celovški funkcionarji utemeljujejo zastoj društva na eni strani z dejstvom, da je društvo v zadnjih letih s smrtjo predsednika Heinzla, koroškega pisatelja Perkoni-ga in prof. Gollesa izgubilo svoje najbolj agilne člane, na drugi strani pa poudarjajo, da je delokrog društva v veliki meri prevzela koroška deželna vlada z redno kulturno izmenjavo med sosednima deželama. Na včerajšnjem občnem zboru so za novega predsednika izvolili namestnika koroškega deželnega glavarja Krassniga, ki je ob tej priložnosti napovedal ponovno aktivizaci.io društva. Dejal je, da je v zadnjem času spet več zanimanja za dejavnost društva in da bodo verjetno kmalu ustanovili podružnico v Beljaku. J. K. Celjsko železniško ozko grlo Razgovor o problemih železniškega prometa CELJE. 31. maja. — Na Gospodarski zbornici v Celju je bilo posvetovanje o izredno perečih problemih železniškega transporta v Celju, ki prjd-stavlja za tovorni promet resno oviro. Posvetovanja so se razen predstavnikov prizadetih podjetij iz Celja. Štor in Velenja udeležili tudi predstavniki skupnosti ŽTP in posameznih železniških podjetij. Predavanje dr. Djordjeviča v Firencah RIM, 31 maja. (Tanjug) V Firencah je bil mednarodni simpozij o problemih pokrajinskih avtonomij in lokalne samouprave. Simpozij je organizirala fakulteta za politične vede florentinske univerze. Razen mnogih uglednih pravnikov in sociologov iz Italije ter posameznih evropskih držav. ZDA in Japonske se ga je udeležil tudi dr. Jovan Djordjevič, univerzitetni profesor v Beogradu, katerega referat o izkušnjah komunalnega sistema v Jugoslaviji je vzbudil veliko pozornost. »»Otto Habsburški je lojalen« DUNAJ, 31. maja. (Tanjug). Avstrijsko upravno sodišče je danes sporočilo, da ima izjavo o lojalnosti, ki jo je pred nedavnim dal pretendent na avstrijski prestol Otto Habsburški, za ustrezno. Sodišče smatra, da ta izjava zadostuje, da Ottonu Habsburškemu dovolijo povratek v Avstrijo. Celjsko železniško vozlišče je s svojimi sedanjimi nizkimi tirnimi kapacitetami, ki pa se celo znižujejo zaradi sekanja industrijskih tirov z glavnimi prevoznimi tiri, postalo ozko grlo. To že močno občutijo vsa podjetja, ki so bolj ali manj vezana na železniški transport. Vsa industrija, locirana na vzhodni strani mesta, se oskrbuje po enem industrijskem tiru, ki pa vodi iz potniškega kolodvora. Zaradi premajhnega števila industrijskih tirov se vagoni predolgo zadržujejo na postaji. Razen (ega mora vsak vagon na osebno postajo, zaradi česar prihaja do velikih zastojev To še po- slabšuje že tako občutno pomanjkanje vagonov. Doslej so te probleme v Celju v primerjavi z naraščajočimi potrebami industrije prepočasi in preveč parcialno reševali. Nov lokotovorni kolodvor v Cretu še ne služi v celoti namenu, ker nima neposredne in krožne povezave z industrijskim področjem. Razen tega gradnja ne nanreduie dovolj hitro. Ti problemi so sedaj tembolj v ospredju zaradi predvidenih 'obsežnih novogradenj (tovp.me žvenlene kisline, tovarne titanovega be- j lila, razširitve proizvodnje ' umetnih gnojil na 200.000 ten, rekonstrukcija železarne Store, izgradnja koksarne in podobno). Samo cinkarna bo čez nekaj let potrebovala dnevno kar 350 vagonov surovin in 'kuriva, 180 vagonov pa druga podjetja. S povečanjem proizvodnje v velenjskem premogovniku na preko 3 milijone ton letno, bo tudi iz Savinjske doline večji tovorni promet, sai že danes potrebuje Velenje dnevno 400 tovornih vagonov. Glede na specifične probleme in ekonomsko nujnost so na posvetovanju sklpnili naj vse prizadete gospoda-^ke organizacije v enem mesecu pripravijo podatke o perspektivnih potrebah za rro-metne zveze za razdohT 15 do 20 let. Prizade1 e gemedar-ske organizacije naj ustanove tudi konzorcij ki bo skrbel za skuono skladno rešitev železniških in drugih prometnih vprašanj Na posvetovanju so tudi menili, da je neodložljiva prestavitev k-ri-ta Voglajne in p mdarili potrebo po večjem sodelovanju ObLO Celie pri r-šev°oiit ne-krtorjb Vmorcd-rh zadm* v zvezi 7 žel muškim prometom (preselite^ stanov-''-ev iz Creta in podobno F. K. Iz včerajšnje tretje izdaje 4020 4040 "5 Marseille T u rus OKLUZI JA 4030 Predvidena sinophčn? karta za 4 VI. ob 0/lt» _A0NA fronta TOPLA FRONTA padavine POL 08LSČNO Ostalo vreme. V preteklem popoldnevu je v Jugoslaviji prevladovalo spremenljivo oblačno vreme s krajšimi nevihtami v Sloveniji, na Hrvat.skem, v Bosni in Severni Makedoniji. Temperature so bue v Ljubljani in v Mariboru 23 stopinj, v Zagrebu 19, v Beogradu 25, v Sarajevu IB, v Kopru in Zadru 19, v Splitu in na Beki 18 in v Dubrovniku 22 stop. Celzija. Temperatura morja je bila v koprskem zalivu 16 stop. Celzija. Izglcdi za nedeljo: Tudi v nedeljo bo spremenljivo vreme, predvsem s popoldanskimi plohami in nevihtami. Temperature bodo brez bistvene spremembe. Sprejem v etiopskem veleposlaništvu BEOGRAD, 30. maja. (Tan-jug). Etiopski veleposlanik v Beogradu Petros Sahlou je v zvezi z nedavno konferenco afriških državnikov v Adis Abebi priredil nocoj v svoji rezidenci sprejem, ki so se ga med drugimi udeležili predsednik zvezne skupščine Petar Stambolič, predsednik Centralnega sveta ZSJ Svetozar Vukmanovič, državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, člani ZIS Boris Kraigher, Zoran Polič in Jože Ingolič ter članica sekretariata zveznega odbora SZDLJ Lidija šentjurc. Spomenica gibanja za osvoboditev Adena pododboru OZN SANA. 30. maja. (MEN). Predstavniki gibanja za osvoboditev Adena so v spomenici pododboru OZN za ugotovitev stanja na tem področju zahtevali odpravo britanske kolonialne oblasti, izpraznitev oporišč in plebiscit o sa-modločbi v tem portektoratu oziroma v delih južnega Je-mena, ki so pod britansko oblastjo. Cenzura poročil dopisnikov MEN v Iraku BAGDAD, 30. maja. (MEN). V Bagdadu so danes uvedli cenzuro vseh brzojavk dopisnikov agencije MEN Kairu. Njihova poročila mora najprej odobriti iraška časopisna agencija. Ta ukrep se ne nanaša na poročila dopisnikov drugih agencij. Centrala MEN v Kairu je poslala navodila svojim dopisnikom v Bagdadu, naj upoštevajo odlok o cenzuri in svoje brzojavke izročijo iraški časopisni agenciji, preden jih odpošljejo v Kairo. Danes splošna stavka kovinarskih delavcev v Argentini BUENOS AIRES, 30. maj«. (Reuter). Policija v Buenos Airesu je s solzilnimi bombami razgnala 30.000 kovinar- skih delavcev, ki sc se zbrali na protestnem zborovanju v južnem predmestju argentinske prestolnice, kjer so vsi sindikalni govorniki opozarjali na težak položaj delavcev in zahtevali zvišanje mezd. Ko so se delavci po zborovanju napotili proti središču mesta, je policija na konjih takoj posredovala in zasula demonstrante s solzilnimi bombami. V znak podpore delavskim z-ahtevam bo jutri v vsej Argentini enodnevna splošna stavka kovinarjev. Tožba zoper Straussa zaradi voinihzločinov TEL AVIV. 30. maja. (AFP). Tukajšnji izraelski odvetnik Landau je zoper bivšega zahodnonemškega obrambnega ministra Straussa, ki je sedaj gost izraelske vlade, danes v imenu svojih strank vložil tožbo zaradi njegovih vojnih zločinov. Obtožil ga je sodelovanja v pokolu zapornikov aprila 1945 v nemškem taborišču za prisilno delo, kjer je vojakom enote, ki ji je poveljeval razdelil orožje, da pobijejo Žide, Ruse in Poljake. Odvetnik zahteva, naj Straussu preprečijo odhod iz Izraela in začno proti njemu preiskavo. Stanje: Nad Skandinavijo se razprostira obsežno področje visokega zračnega pritiska. Od vzhoda doteka nad naše kraje hladen in vlažen zrak, kar povzroča nestalno vreme s krajšimi plohami oziroma nevihtami. Tudi v naslednjih dneh se omenjene vremenske razmere bistveno ne bodo spremenile. Napoved za soboto: Spremenljivo oblačno vreme, vmes kratkotrajne razjasnitve, v popoldanskem času še krajevne nevihte Najvišje nočne temperature bodo med 7 in 11, v Primorju 15, naj-višie dnevne okoli 20 stopinj Celzija. DVE SKUPINI ROJAKOV PRISPELI V LJUBLJANO — Včeraj popoldne je prispelo z brzovlakom preko Sežane 35 rojakov iz ZDA. Skupino je vodil Frank Česen. Z letalom pa je prispelo v Zagreb 44 izseljencev iz ZDA pod vodstvom Krista Stokela. Zvečer so prispeli z avtobusom v Ljubljano. Predstavniki SIM so jih sprejeli in jim zaželeli dobrodošlico v Sežani, Zagrebu in Ljubljani. Foto: Lenardič 6. stran DELO IZ NAŠIH KOMUN — ŠPORT Sobota. 1. junija 1963 KOČEVJE Rszstavii o mornarici Ta teden je bila v Kočevju i razstava fotografij iz življen- ! ja in dela gojencev vojno-po-mcrrkih akademij in šol. Na številnih panojih je bilo razstavljenih 160 velikih fotografij. Z njih je 'zlasti mladina lahko spoznala pestrost življenja v pomorskih vojaških enotah, moderno vojaško tehniko itd. j\j q TRBOVLJE 3G0 pionirjev na letovanju V letošnjir.h počitnicah bo letovalo v Piranu 300 naj-mlajših Trboveljčanov. Letovanje prireja ko; prejšnja leta občinska zveza ZPM Trbovlje. V klubu vzgojiteljev, k' ima 21 članov, pripravljajo že zdaj programe izletov, prireditev, tekmovanj in družabnih iger. ki bodo v posameznih izmenah. —PB — trbgvi I ■■■ GRADNJA NOVE STAVBE NOVOMEŠKE BOLNIŠNICE. - C2 bodo sredstva, bodo novi prostori ovlieni pi lhodnje leto. \ stavbi bosta imela prostore predvsem kirurški in otroški oddelek. - z—:—-z—-------------------------------------------------------------- Foto: P. Uomanič T i? * iA V. k.'it :S ! za mmtovari Danes dopoldne bo-cio v Gaberškom v Trbovljah položili temi lini kamen za novo tovarno transistor- iev. germaniie\ ili in silicijcvih diod ter selenskih usmernikov. šolarji ponovno pogosteje hodijo v muzejske prostore, kjer je razstavljenega le det | bogatega gradiva iz predvojni ra delavskega gibanja in KCB v Zasavju. V revirskem muzeju NOB so doslej zbrali več kot tisoč dokumentov, fotografij, za-piskov in ostalega zgodovinskega gradiva, razstavljenih pa je le nekaj čez 300 rioku-| irr.ntov Vse ostalo gradivo je ; zaklenjeno v omarah. Muzej ima r.a razpolago le i :ri razstavne prostore s skupno površino 125 kv. m, j kar je občutno premalo za i tako bogate zgodovinske do-| kumente. ki praktično izgub-| l.iajo na pomembnosti, 'ker so j nenehno zaprti pred očmi j številnih predvsem mladih I obiskovalcev. O nevi gradnji oziroma raz-širitvi dosedanjih prostorov revirskega muzria so v Tr-brvjiab že nckaikrat razpravljal'. vendar dlie od zamisli ni prišlo. V muzeju j imaio sicer izdelan načrt, ki 1 predvideva več sodobnih raz-i števnih prostorov, kjer bi na=li svoie mesto tudi vsi dokumenti. Razen tega so no lem načrtu predvideli tudi j ■ vnstore --a nrit-az rasti orv S vso pozor-n »i i-, skrb nastajajoč' novi tovarni - -PB — Samo s predpisi ni moči vsega urejati V N-vem mestu so se kandidati za zvezno oziroma republiško skupščino sestali s predstavniki socialnega varstva in zdravstva Celodnevnega razgovora s predstavniki socialnega varstva in zdravstva v novomeški občini v sredo (29. maja) so se udeležili zvezni kandidat za socialno zdravstveni zbor Ignac Nagode ter kandidati za republiške zbore Milica Šali. Kristina Plut in Ludvik Simonič. -“Tri Predle)'! v mi-i-j-j rskem muzeju NOB so prr-l dnevi po- ti rr Trbovi,, k' ; ih r i - i prh - 7i"‘d;ivinskimi ura- .Vi .^r; 4 MM :ISv. ’ - - '.'vk,- Nekateri predpisi s področja socialno ■ zdravstvenega zavarovanja niso več v skladu z našim razvojem, ker so ali pomanjkljivi ali Pa zastareli. Najbolj pereča je v občini zobozdravstvena služba, v zdravstvu pa je poglavitna naloga dograditev novega bolniškega objekta. Z novimi predpisi so poudarili preventivno zdravstveno službo, ni pa jasno, kdo naj preventivno zdravstveno službo financira. Zaradi tega so težave s to službo. Najbolj pereče je v občini zobozdravstvo, ki v dosedanjem razvoju ni šlo dalje z ostalo zdravstveno službo in ne ustreza potrebam po zobozdravstvenih storitvah. Mnogi zavarovanci iščejo zobozdravstveno pomoč izven občine in celo republike. Cesto v znatni meri na svoje stroške. Prispevki za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev prihajajo z zamudo, zato ima sklad nenehne težave. To velja tako za prispevke zavarovancev, ki jih občine izterjavajo skupno. z davki, kot za prispevni delež občine. V petih letih je bilo pet sprememb v pokojninskem zavarovanju. Te spremembe nalagajo zavodu za sociaino zavarovanje veliko administrativnega dela. Kljub večkratnim spremembam pa je v predpisih o pokojninskem zavarovanju še več neskladnosti, ki jih bo treba odpraviti. V razgovoru so načeli še več vprašanj s področja socialnega varstva. Stroški za L zdravstveno varstvo naraščajo, kar pa ima lahko za posledico predpis dodatnega prispevka. če prispevki v sedanji višini ne bj zadoščali za kritje vseh izdatkov. Zastareli in premalo življenjski so tudi predpisi o otroških dodatkih. Zavod za zaposlovanje in usmerjanje mladine v poklice je letos dokaj napravil pri zaposlovanju ženske delovne, sile. Pereč problem je, kam z mladino, ki konča osemletno šolo, to pa delno tudi zato, ker je mladina sama glede izbire poklica doka.i ozko orientirana Zdravstvena služba je v občini dosegla očiten napredek To velja za ambulatno poli-klinično službo, razen zobozdravstvene kot za bolnično. Z enotno organizacijo ambulatno poliklinične zdravstvene službe so napravili nadaljnji korak te službe v občini. Manjka pa prostorov za zdravstveno dejavnost: misliti je treba tudi na ljudi, ki delajo v zdravstvu, predvsem pa za njihovo nastanitev. Zlasti bo treba ^o-krepiti zdravstveno zaščito mater in otrok. Nujno potrebni novi bolniški trak bolnišnice, v katerem bo nekaj več kot 200 postelj, je v gradnji. Financiranje te gradnje pa ni stvar samo novomeške občine, temveč širšega območja oziroma skupnosti. Poglavitna naloga je, s skupnimi napori zagotoviti čimprejšnjo izgradnjo tega objekta, ker je preobremenjenost sedanjih bolniških prostorov nevzdržna. V razgovoru so med drugim poudarili, da s centralni- rz vs.arajšitjš tretjo szaaje LJUjr-i.J.i\ A Okrajni komite ZMS je v četrtek v območje Cerknice, Logatca in Vrhnik? Taka posvetovanja komite prireja zato, da toč-1 : ; ‘ ' VL ’ ; : ' potekajo tekmovanja za večjo produktno na šolah druge stopnje. Oboirrki cclbor Rdecc^a kri r.a Center bo priredil v polteh jek pop >ldne v mestnem gledališču proslavo dneva ’ " Na njej bodo najzaslužnejšim krvodajalcem podarili značke *in diplome. Uveljavljanje novega sistema zdravstvenega zavarovanja v občinah koprskega okraja Posvetovanja zastopnikov primorskih ustanov v Kopru ctanesnje l -■Na letni skupščini se je 158 delegatov iz ■ t ..ni/aci i občine Center pogovorilo o perečih gosp. dat bi n družbenih vprašanjih. Med problemi, s katerimi s:-c uje,o sindikalne organizacije v podjetjih, je zlasli zmerom ve< ja potreba po delitvi dela po sposobnosti, po ve-ji specializaciji. Pravilna razmestitev delavcev po sposoDn, i.ti bo tudi stopnjevala njihovo odgovornost na delovnem mestu. LIL TOMEU — V prostorih telovadnice osnovne šole so odprn razstavo o poklicnem usmerjanju mladine. DRAt OGRAD m sc je pričela prva občinska dramska revija. Nastopile bodo dramske skupine iz Šentjanža, Trbonj in Dravograda, kot gost pa amatersko gledališče »Slava Klavora« iz Maribora. KOPER. 31. maja. - Okrajni sindikalni svet Koper ie danes dopoldne organiziral razgovor o uveljavljanju novega sistema zdravstvenega zavarovanja. Osnovna ugotovitev razgovora je bila, da se novi sistem na Primorskem dobro uveljavlja, kar je ne majhna zasluga razširjenega in poglobljenega samoupravljanja na tem področju. Res pa je tudi, da so se nove skupščine področnih zavodov morale spoprijeti z dokaj zahtevnimi nalogami. Eden izmed takih problemov je sprejemanje pravilnikov o uveljavljanju zdravstvenega varstva zavarovanih oseb. Skupščini v Kopru in Postojni sta na primer določili, da si sme zavarovanec izbrati zdravni- ka le iz svoje občine, medtem ko v Novi Gorici velja izbira za celotno območje komunalni skupnosti socialnega zavarovanja. Na današnjem posvetovanju so predlagali, naj bi to načelo veljalo tudi za Koper in Postojno, seveda s pogojem, da bi zavarovanci sami plačali razliko v potnih stroških. Prav tako so priporočili Kopru in Postojni, naj sprejmeta določilo, da se člani delovnih kolektivov lahko poslužujejo zdravstvenih uslug le v obratnih ambulantah. Zanimiva je bila tudi razprava o odstopanju dela prispevka za zdravstveno zavarovanje delovnim organizacijam. Pri tem so ugotovili, da so stroški za bolezenske izostanke še zmeraj zelo visoki in da ponekod, kot na primer v Delamaris, celo naraščajo. V zvezi s tem so ponovno postavili vprašanje kontrole bolezenskih izostankov, saj so številna podjetja izraziia pripravljenost, da bi prispevala določena finančna sredstva za učinkovito kontrolo. V Novi Gorici so v tej smeri že napravili nekaj korakov in so organizirali tudi kratek seminar za kontrolorje. ,.:Nf skupinskih letoviščarjev ali izletnikov, ki se kdai samo vožnje Tako se i e čez nr| i ■! C ?m( ” ,1 k ,aV", v Kopru, da se okrepčajo in odpočijeio od avtobusne je tez poldne ustavila tudi tale skupina avtobusov iz Celovca, Spittala in Milstatta. Foto: Frenk SLAVSKI LAZ Prepočasi popravljalo cesto Lansko jesen je Kolpa pri Slavskem lazu (v kočevski občini) odnesla del ceste. Zaradi tega je bila cesta iz Fare v Slavski laz zaprta. Nekaj časa so vozili kar po njivah, vendar pozneje zaradi vedno večjega blata tudi to ni bilo več možno. Otroci so morali v šolo peš do Vrha in od tu so se z avtobusom vozili v Faro. Ker cesto še vedno niso popravili, je nastala tudi precejšnja gospodarska škoda. Več kot 100 kubičnih metrov lesa trohni v gozdu, ker ga ni moči izvoziti. Menijo, da bo več škode na lesu, kot bi stala obnova vse ceste in ne samo majhne škrbine, ki jo je naredila Kolpa. Krajevni odbor je hotel sam popraviti cesto, pa so jim do odklonili, češ da bo delo opravilo že komunalno podjetje iz Kočevja. To podjetje pa ima v mestu toliko dela in malo delavcev, da so v Slavski laz poslali le nekaj delavcev, ki dela še precej časa ne bodo opravili. MC mi predpisi ni moč vsega reševati, tako. kot veleva vsakdanje življenje. Zato pa imamo samoupravne organe, ki naj še v večji meri zavzamejo mesto, ki jim ga določa nova ustava, ter se zlasti u-veljavijo tam. kjer .ie družbeni razvoj prerastel obstoječe predpise. Ker sodi Dolenjska med gospodarsko manj razvita območja, je treba v mejah okraja in republike najti oblike za financiranje tistih zadev zdravstva in socialnega varstva, ki jih z lokalnimi sredstvi ni moči urediti. P. R. DOL. TOPLICE Za varstvo mladine slabo poskrbljeno Za mladino je v Dolenjskih Toplicah slabo poskrbljeno. Predšolska in tudi šolska mladina je prepuščena največ sama sebi. Starši so zaposleni, otroci pa pohajkujejo brez varstva. Mnogo je že bilo govora o tem, da bi za mladino dobili primeren prostor, a do tega še ni prišlo. Treba bo misliti tudi na otroški vrtec. Ko bodo gradili novo šolsko stavbo, naj bi uredili tudi vr-tec. D. G. HRASTNIK Srečanje brigadirjev V nedeljo, 2. junija, se bodo zbrali na Kalu nad Hrastnikom številni brigadirji, ki so sodelovali na delovnih akcijah od leta 1946 naprej. Srečanje pripravlja občinski komite ZMS Hrastnik. Ra-zen zbora navzočih brigadirjev bodo kulturne skupine iz Hrastnika izvedle kraiši kulturni nrosrram. Za srečanje brigadirjev je v Zasavju. sodeč po prijavah nre-cejšnje. —pb— Svečana otvoritev v Sofiji SOFIJA, 31. maja. — Na stadionu »Vasil Levski« je predsednik bolgarske vlade in prvi sekretar CK BKP Todor Živkov otvorjl XV. ! svetovno prvenstvo v rokoborbi j j grško-rimskega sloga. Na šampio-natu sodelujejo rokoborci iz 24 držav: SZ. Jugoslavije, Bolgarije. Pakistana, Poljske, DR Koreje. DRN, Turčije., Južne Afrike, Belgije. Finske, Francije, Grčije, Madžarske, j Irana, Italije. Japonske. DR Mon-i' golije, ZRN, Romunije, švedske, Švice, CSSR in ZDA. V kategoriji do 52 kg je Jugoslovan Nebi Jusufov premagal s tušem Švicarja Jotlija, v kategoriji do 57 kg pa je Bolgar Georgijev premagal Jugoslovana Dobra Marinkova. V skandinavski reprezentanci tudi danski in islandski atleti STOCKHOLM. 31. maja. — Zastopnik švedske atletske zveze ;e pred bližnjim dvobojem med reprezentancama Skandinavije in Balkana (v juliju) v Helsinkih izjavil, da bodo v njihovi ekipi sodelovali tudi danski in islandski atleti. KARI.0VAC V LJUBLJANI, V MARIBORU TREŠNJEVKA Na centralnem stadionu za Bežigradom bo jutr. ob 16.45 teb 15.15 bo prvenstvena tekma SNL Il rija . Ljubljana) tekma II. zvezne lige med Karlovcem in Olimpijo Spored ostalih tekem: Split . Rudai Famos : Var-teks, Maribor . Trešnjevka, Istra : Slavonija, Šibenik : Borovo, Lokomotiva : Čelik, BSK : Borac. 1. liga: Budučnost . Slobo-da. Rijeka : C. zvezda. Vojvodina : Beograd. 2eljezni-čar : Sarajevo. Velež : Novi Sad. Partizan : Radnički. Dinamo : Hajduk, JUGOSLAVIJA : AVSTRIJA ZA DAVIS£V POKAL V ZAGREBU Jugoslavija vodi po prvsm imm 2:0 Pilič je premagal Herdija s 3:0, Jovanovič pa Nataka tudi s 3:0 ZAGREB, 31. maja. Na teniških igriščih šalate se je začel danes teniški dvoboj za Davisov pokal med Jugoslavijo in Avstrijo. Kakor je znano, se je Jugoslavija po zmagi nad Monakom 5:0 plasirala v drugo kolo. medtem ko je Avstrija premagala Izrael, prav tako 5:0. V prvem dvoboju sta nastopila Pilič in Herdi. Pilič je zmagal 6:3, 6:3. 6:2 in tako povedel Jugoslavijo v vodstvo z 1:0. Prve tri geme je osvojil Pilič brez večjih težav. Po- zneje pa se je Avstrijec precej popravil, toda bil je še zmeraj slabši in zato ni mogel priti Jugoslovanu do živega. V tretjem nizu pri stanju 1:1 v gemih je bila tekma zaradi nevihte prekinie na. V nadaljevanju se je Pilič odlikoval z raznovrstno igro, ki pa kljub temu ni bila kvalitetna. Jovanovič • Hainke 6:3. 6:3, 6:2. V prvem nizu je Jovanovič s sijajno igro prisilil nasprotnika, da jc igra! na osnovni liniji, toda po kratkotrajni krizi je Hainke zmanjšal rezultat v gemih na 4:2, vendar je Jovanovič zmagal v prvem nizu s 6:3. V drugem setu je bila igra bolj izenačena. Avstrijski reprezentant je izkoristil trenutno Jovanovičevo nezanesljivost in vodil z 2:1. Za četrti gem. sta se nasprotnika borila 10 minut/ nakar je Jovanovič lc? izenačil na 2:2. Tudi ta niz je Jovanovič dobil s 6:3. V tretjem nizu je Hainke ‘»pet vodil najprej z 1:0, in nafo z 2:1, toda bolj sveži Jovanovič je z vztrajno igro zaključil igro v slogu. s katerim jo je začel. Set je dobil s 6:2. Reprezentanca Jugoslavije vodi z 2:0, srečanje se bo jutri nadaljevalo z igro parov. Za Jugoslavijo bosta igrala Jovanovič in Pilič. za i Avstrijo pa Hcrdi in Pokornjr. jakov! li 5 2 Prvi je premagal s k. o. Francoza De Benedetta, drugi pa Slajša {5SSD) MOSKVA, 31. maja. I Po telefonu! — Po včerajšnjem dnevu. polnem grenkega razočaranja, ki so ga jugoslovanskim boksarjem pripravili sosedje Italijani in prestrogi sodniki, je peščica jugoslovanskih navijačev, ki spremlja 15. evropsko prvenstvo v boksu, danes popoldne dočakala radostni trenutek. Naš šampion Drago Jakovljevič je v srednji kategoriji proti Francozu De Benedettu dosegel učinkovito zmago in se plasiral v polfinale. S tem uspehom si ie zagotovil najmanj bronasto kolajno oziroma debtev tretjega do četrtega mesta v Evropi. Enak uspeh je dosegel tudi Branislav Petrič v bantam kategoriji z zmago nad šlajsom (CSSR (. Kako je potekala borba? Srečna startna številka lf:l (Jakovljevič) je v prvi rundi & Na dan mladosti so se ob slovenski obali Jadrana med drugimi prazničnimi prireditvami pričele tudi jadralne prireditve, ki so trajale več dni. Tako so bile v Izoii organizirane štiri jadralne regate, na katerih je prepričljivo zmagala koprska jadrnica »Barbavane« s po.sadko Cerkvenik-Hočevar; drugo mesto je zasedla prav tako koprska »Slavica« z dvojico Korošec-Stergulc. Izolska posadka Zbogar-Kapel na jadrnici »Aljeto« pa se je uvrstila na tretje mesto. Regato je organiziral izolski jadralni klub »Burja« in jo. kljub temu da tako rekoč nima »strehe nad glavo«, tudi prav dobro izvedel. »Burja« namreč še vse doslej ni dobila tako potrebnih prostorov za čolnarno od Delamarisa, ki je te prostore uporabljal do sedaj — Njegovo vodstvo se očitno, ne zaveda. kakšna ovira je tako zavlačevanje za jadralni šport in za turistično sezono izolske občine nasploh. Prav nerazumljiv jc odnos odgovornih organov in podjetij do jadralnega športa v vsem slovenskem Primorju. Jadralci zadevajo povsod na gluha ušesa pri odgovornih či-niteljih in podjeijih. ki bi morali pqmagati. Kaj se Slovenci nikakor ne moremo znebiti tiste »kontinentalne« miselnosti, ki je samo ovira za pravilen razvoj življenja ob morju? Res je, da smo si komaj šele priborili ta mali košček obale — ali pa morajo po tolikih žrtvah, ki smo jih dali za to morje, 'res preteči stoletja, da bomo sprevideli, da nismo več samo celinski ljudje in moramo živeti ob tem morju in ga izkoriščati za*=e? Koliko je narodov. ki niso tako srečni, da bi imeli svoje morje; mi pa, ki ga imamo, ga ne znamo imeti in nočemo jemati tistega, kar nam daje. Menda bi bilo prav, da bi odgovorni o tem bolj razmišljali in v x*ri-hodnje pokazali več razumevanja in dajali več pomoči. IG v glavnem manevrirala z desnico, kdaj pa kdaj je »eksplodirala« njegova močna levica. polna »smodnika«. Francoz je boksal hitro, toda neučinkovito skoraj ves čas. V drugem krogu je Jakovljevič, nosilec srebrne kolajne iz Prage 1957 in bronatstih ko-ajn iz Luzerna 19.39 in Beograda j 1961, udarjal pogosto tudi z levico. Občinstvo je pričakovalo vsak čas konec srečanja. Toda našemu šestkratnemu državnemu prvaku je to uspelo šele v začetku tretje runde, ko je močno zadel tekmeca — z desnico. Takoj zatem ie moral Francoz še drugič na tla po silovitem krošeju v brado — prav tako z desnico. Tekaj je sodnik prekinil neenak boj. V polfinalu se bo Dragoš! a v Jakovljevič pomeril z 26-Iet-nim Leningrajčanom Vladimi-rom Popenčenkom, prvakom SZ v letih 1959. 1961 in 1962. Doslej je imel 177 nastopov, v katerih je 164-krat zmagal, v deseteh mednarodnih sretr.-njih pa je zmagal devetkrat. V času poročanja se je k< Tičala borba v bantamski kategoriji med večkratnim češkoslovaškim prvakom šlajsom in Jugoslovanom Petričem. Mladi Jugoslovan je boksal vse tri runde izredno napadalno, medtem ko se je njegov tekmec v glavnem dobro branil. Kljub temu pa je bil naš reprezentant boljši tekmec, saj je zadal svojemu nasprotniku nekaj silovitih udarcev. Pra? zaradi tega so sodniki na kraju borbe proglasili Jugoslovana za zmagovalca s soglasno odločitvijo. Takole so sodniki ocenili ta četrtfinalni boj: 58:60, 58:60, 56:60, 58:59, 57:60, torej 5:0 za Jugoslovana. S to zmago si je Petrič prav tako kot Jakovljevič zagotovil najmanj bronasto kolajno v tem šampionatu. V polfinalu se bo srečal z zmagovalcem srečanja Gans (Niz) : Puju (Rom). Ostali rezultati: lahka kategorija: Kajidi (Madž.) : Grudszien t p.) 2:0, Haloner (Fi > : Piliče- 2:0; polsrednja: Bnrfini (A) : Mirza (T) 2:0. Kalman (Mi Jansen (Ni?) 2:0. težka: Neme^* i CSSR > : Jcnd-sze.ievski (P) 2:0. Dsgenhardt (DNRi • Samovolj?ki (R> 2:0. bantam: Grigorijev (olimp. zmagovalec in bivši evropski prvak) : Cer-go (Madž) 2:0, Poser (DRN) : Mi-cev (R> 2:0. Izidi popoldanskih borb: lahka: Nikanorov (SZ) Mckensie <šk> 2:0 «k. o. v IT rundi). Sabri (It) : Schmidt (ZRN) 2:0. vre 'er: Ta-rrulis (SZ) Purhonen (Fii 2:0, Nemccek (CSSRi Guse (DRN) I 2:0, Schulz (ZRN) : .Viders (DRN) 2:o (k. o v III. rundi i. Srednja kategorija: Monea 'H' : Frpv.enlob (Av> 2:0. bantam: Puju (R> Gans (N:?) 2:0 k. o. v I. rundi, težkn Care (Ji > • Mapiucan (R) 2:0. Abramov (SZ) : Huber (ZEN) 2:0. Pisrj pofOnttla Danes bodo polfinalne borbe. Pari so nasledr-ii: mušja kategorija: Bistrov (SZ) : Csuku • R), Vacca ■J> : Panajotov (B), pe- resna: Adamovi (Pi Stepe Vun (SZ). Olteanu ‘R> ■ G ir c uti (TM, polwelter: Kulej

: Arcari (Iti, Dinter (ZRN i : Tuminš (SZ) pol-s-rclnja Olesch «DET\T) W.nevt (Sk). Badea (R) I.agutin (SZ), poltežka: Poiacvek (CSSR) : Pietz-szikowski (P), Thebault (Fr) : Po-zniak (SZ), bantam: Grigorijev (SZ) Poser (DRN), Petrič (J) : Puju (R). H. O. MOSKVA. — Po prvem dnevu dvoboja mod. SZ in Čilom v 2. kolu za Davisov pokal je stanje neodločeno 1:1. Rodrigeuz (Čile) je premagal Lejusa 9:7, 6:0. 9:7. a Mo-zer (SZ) Agirca s 7:9. 3:6, 6:2, 6:4, 6:4. VINCLNT — V XIII. etapi kolesarske dirke po Italiji je /magal Vito Taccone, ki 'jc 119 km od Leukerbada v Švici do Vincenta blizu Torir.a prevozil v 4:24,26 minutah. Po tej etapi vodi v generalnem plasmaju Italijan B&! mami on. ia fi»GSgia:usisftpiFa 0b tekmi IV. kola v žerski zvezni krnšarkerski ligi Zmagovita jadrnica »Barbavane« v koprskem pristanišču. Delavski šahovski festival VELENJE. 31. maja. — Prvi delavski šahovski festival v Velenju so bo končal v nedeljo dopoldne z množično šahovsko prireditvijo: ob 10. uri bodo pred kulturnim domom (v primeru dežja pa v velenjskih osnovnih šolah) množični dvoboji med sindikalnimi reprezen- Boksarji za točke v II. zvezni ligi' LJUBLJANA, 31. maja. Ljubitelji boksarskega športa bodo po dolgem času spet imeli priložnost gledati v ringu prvenstvena srečanja za točke. Kakor je znano, sodelujejo v II. zvezni ligi (zahod) Pu-la, Trešnjevka. Lokomotiva (Zgb), Maribor in Ljubljana. Prvak med temi ekipami se bo nato pomeril s prvakom vzhodne skupine, zmagovalec pa bo postal član I. lige. Drevi ob 20. uri bo v domu železničarjev' v Ljubljani prvenstveni nastop med Pulo in Ljubljano, medtem ko Maribor gostuje v Zagrebu proti Trešnjevki. tancami Maribora in Ljubljane r-a 100 deskah, Celja in Gorenjske na 100 deskah ter Dolenjske in Primorske na 50 deskah. To bo vsekakor najbolj množična šahovska sindikalna manifestacija v Sloveniji. Po tridnevnih predtekmovanjih ekipnega sindikalnega prvenstva Slovenije je Novinar v prvem finalnem dvoboju za 1. in 3. mesto premagal Ingrad 6:0, tako da bosta preostala dvoboja Železarna (Ravne) : Ingrad in Novinar : Železarna odločala pravzaprav samo še o drugem mestu. Prvi delavski šahovski festival v Velenju bo zaključen s šahovskim piknikom ob velenjskem Jezeru, ki bo v nedeljo ob 15.30. P. BEOGRAD — Naši atleti v deseteroboju in peteroboju so odpotovali v Zahodno Nemčijo, kjer se bodo v Bad Reichenhallu danes in jutri pomerili s tamkajšnjimi atleti. V deseteroboju bodo nastopili Kolnik, Slabinac, Malešev, v peteroboju pa Stamejčič, Mrinjek, Urbančič in Ostojič. Po štirih kolih ženske zvezne Ji tc je pred nami že bolj ali manj jas na situacija o moči in vrednosti posameznih ekip. V preostalih treh kolih spomladanskega prvenstva bodo igrali med seboj samo še neposredni tekmeci, kar bo prav gotovo bistveno spremenilo seda nji razpored v tabeli. Vse tekme pa bodo pri tem še privlačnejše, saj bo odločilen prav vsak rezultat. Ljubljanska Olimpija je v prvih štirih zavrtijajih zaigrala z opotekajočo srečo. Kljub temu. da je nastopila proti najboljšim vrstam zvezne lige. bi bila z malo več pazljivosti lahko vsaj na domačem igrišču zabeležila dve zmagi, in sicer proti Radničkemu. predvsem pa proti Trešnjevki. Ljubljančanke pa so bile tudi okrnjene, saj na zadnjih treh tekmah zaradi poškodb kar. tri igralke (Dermastia, Mihelič in Perovšek) niso mogle igrati najbolj učinkovito. V treh kolih do konca se bo O-limpija ogledala še z neposrednimi tekmeci s spodnjega dela lestvice. Kolikor bodo Ljubljančanke zaigrale premišljeno. predvsem pa borbeno, si bodo lahko precej izboljšale mesto in uvrstitev na lest-vici. Nocoj ob 20. uri bo Olimpija na stadionu v Tivoliju nastopila proti Mladi Bosni iz Sarajeva. V predtekmi se bodo srečali člani AšK Tivoli in Ljubljane za točke v republiški ligi. v ostalih treh tekmah zvezne lige pa bodo igrali: Split — Crvena zvezda. Mladost — Trešnjevka in Radnički — Partizan. LESTVICA Radnički Crv. zvezda Partizan T rešnjevka Mladost Split Oiimpi ja Ml. Bosna V zaostali tekmi tizan (Novi Sari) dost iz Zagreba 85: 203 14!) IV. kola . premagal kar je 1:211 1:251 240 ie Pii M! cn upoštevano v lestvici. Steržaj -1017 kegljev! ZAGREB. 31. maja. — V Zagi bu se je včeraj začelo izbirno te movanjc za sestavo moške in žen>! kegljaško roj).-e/! ntance Jugoslai je za dvoboj proti Vzhodni Nei čiji 7. t. m. v Zagrebu ter 28. 29. septembra proti Zahodni Ner čiji. Prvi dan tekmovanja je do« gel najboljši rezultat in nov jus slovanski rekord Miro Sterž? član mariborskega Branika, s 10 podrtimi keglji V ženski fconk renči je bila najboljša Cadežet (Triglav) s 440 keglji. Vrstni red: moški: 1. Sterž: (Br) 1017. Krstulovič (Poštar Spl 1006, Smoljanovič (Grmoščica) 97 Mlakar (Br), 6. Martelanc (T 956. 9. Grom (Lj) 921, 11. slih; (Jes) 891, 16. Ambrožič (Tr) 83 Zenske: Čadež (Tr) 440. Bul (OTJ) 413, Erski (Zrenjanin) 41 7. Erjavec (Gradis) 381. 9. 2unn (Tr) 376. 10. Knez (L j) 374 itd. J Španija : Irska 1:1 Severna (0:0) BILBAO, 31. maja. — V prvi nogometni tekmi iz osmine finala za pokal evropskih narodov sta Španija in S. Irska igrali neodločeno 1:1 (0:0). Gola sta dala za Špance Varela, za Irce pa Irvvin. V španskem moštvu niso igrali Di Stefano, Puskas, Del Sol in Gento. Gledalcev je bilo okoli 40.000. Rokoborci ZDA v štipu SKOPJE, 31. maja. Rokoborska reprezentanca ZDA, ki je na svetovnem prvenstvu v Sofiji, bo 7. t m. gostovala v štipu. kjer se bo srečala z našim državnim prvakom »Balkancem«. Dobro pripravljeni, sli Trener naših kolesarjev o dirki Prnga-Serlin-Varšava 6& opremljeni LJUBLJANA, 31. maja. — S precejšnjo zamudo se je vrnila domov naša kolesarska reprezentan-ca, ki je sodelovala na mednarodni dirki Praga — Berlin — Varšava. V razgovoru s trenerjem naše ekipe Zvonetom Zanoškarjem smo zvedeli še nekaj podrobnosti s te prireditve. Ali ste zadovoljni s plasmajem oziroma uspehom svojih varovancev? _— Glede na udeležbo na prejšnjih dirkah smo lahko s plasmajem naših fantov povsem zadovoljni. Ekipa je bila pripravljena solidno. Boltežar, Ukmar in Roner Priprav, BELE KAVE BREZ KUHANJA. V skodelici zmeša|ie kavno rllCko »ZDRAVKE". pol žličke sladkorja z nekaj kapljicoml vode Maso mešajte, da se pehasto ro/pusti OclIJto toplo ali hladno mleko. OsItJ.te po Okuse •■ZDR« v«0" za belo kovo dobite v trgovinah. KOLIČKA — LJUBLJANA so bili v tej močni konkurenci zmeraj v čelni skupini. Zal, da je moral Ukmar zaradi poškodbe odnehati, odlični Roner pa je ime! toliko smole (dvakrat je zlomil go-nilko in še štirikrat je padel med vožnjo), da se pozneje ni mogel več prebiti na boljše mesto. Valčič je bil v spremenljivi formi, za Bi liča je bila to prva večja preizkušnja, Levačič ni sodil v to ekipo. Ali bi se lahko naš najboljši član Boltežar plasiral še na lepše mesto? — Nedvomno! Boltežar je bil po sposobnostih enak najboljšim kolesarjem v generalni razvrstitvi, in bi se bil prav gotovo plasiral še na višje mesto, če bi bil imel zraven sebe še vsaj enega. — bodisi Ukmarja ali Roneria. Sam pa ni zmogel vsega. Tembolj, ker so vse ostale reprezentance uveljavljale taktiko tako, da so tri vozače v vsaki etapi Pošiljali v napad, ostali trije pa so imeli nalogo zadrževati se v glavni skupini. Ali ste se tudi tokrat ubadali s kakšnimi problemi, kakor se je to dogajalo navadno zmeraj na prejšnjih enakih prireditvah? — Kakor sem že poudaril, je bila naša ekipa to pot zares solidno pripravljena, se pravi, da je bilo po strokovni plati še kolikor toliko v redu, pa so bile zato nevšečne drugje. Težave smo imeli z dri saj so bili pomanjkljivi in sit medtem ko so se lahko tuji kc sarji preoblačili po mili volji. Prihodnji teden bomo imeli dii »Po Hrvatski in Sloveniji«. Kaj obetate od te dirke? — Ta tradicionalna dirka je v kakor privlačna za naše ljubite tega športa. Na startu bomo vic vse naše najboljše kolesarje in nekaj tujih udeležencev. Priredi bc pomembna tudi zato, ker veljala obenem za izbirno tekr vanje za sestavo naše odprave, sc bo udeležila mednarodne dii Tour de L'Avenir (od 23. jun. 24. jul.). Na pot v Francijo bi mojem poslali Škerlja, Valenči Biliča, Ukmarja, Rcnerja ter ( briča, Bajla ali Zivkoviča. Kakor vemo, bo letos tudi s tovno prvenstvo v Belgiji. Ali > slite, da imamo dovolj dobrih začev za vse take velike priredit’ Glede zadostne izbire sposi nih kolesarjev smo nedvomno slabšem, kakor v drugih državi Zato je potrebno že zdaj razmisl koga naj pošljemo v Francijo kdo naj se pripravlja za svetov prvenstvo. Sicer pa nam bo že č ka »Po Hrvatski in Sloveniji« < govorila na marsikatero vprašan 6. stran ★ DELO IZ NAŠIH KOMUN — ŠPORT Sobota, 1. iuniia 1963 Trije fotozapiski osnovni šoli •Trnovo V Ljubljani ^ včeraj da IGRIŠČE igrišče za za skok v d ion čim ljem deio PIONIRJE gradi podjetje »Tehnika<- košarko in rokomet, ob igriščih pa bodo zgradili stezo za tek. prostor t >-> /lol 4^,.. 1 : _ . - -l - • . ..... ... višino in daljino tor polje za metanje diska. Da bi bil ta šolski stani t reje nared, pomagajo pri gradnji pionirji sami. Ce bo šlo gradi te-hilro od rok, bo športni park urejen do konca šolskega leta. Foto: Denisa . .\ TOillOBILLSil \ ZAGATI — Co boste kdaj pripeljali po Rožni ulici navzdol proti Karlovški cesti, se boste znašli v neprijetni zagati. Prometni znak vam bo povedal. ,.a morate zaviti v desno, na cesti, kamor bi morali zaviti, pa je skoraj na sreaini drevo. Res je mesto, ki ima mnogo zelenih nasadov, mnogo lepse. toda tisto drevo bo vseeno treba podreti. Na sliki je kamion pred »napačno postavljenim »drevesom«. Foto: Denisa .... ,.*£ 9 Rimske kloake ob Aškerčevi cesti Pred poslopjem »stare tehnike« ob Aškerčevi cesti v Ljubljani so pri izkopavanju za razširitev ceste našli velik rimski kanal, imenovan clo-aca maxima, ki je bil speljan pod eno izmed rimskih cest v smeri vzhod — zahod. Kanal je približno 1 meter visok, širok pa je približno 60 centimetrov. Dno kanala je tlakovano s kamnitimi ploščami, stranski zidovi in obok pa so iz lomljenega, kamna iz rimskega kamnoloma na Golovcu Na zunanji strani je kanal obdan z apnenim ometom, na notranji strani pa ni ometan. Kanal je zelo dobro ohranjen in je speljan vzdolž Aškerčeve ceste, kjer so odkrili tudi več manjših dovodnih kanalov in ostanke rimskih zgradb Te so mejile na emonsko cesto, ki jo sedaj delno prekriva Aškerčeva cesta. Podoben kanal so odkrili tudi na Titovi cesti, ko so pred dnevi kopa. li jarek za kolektor. R. V. ® Spremembe na fasadi restavracije »Koper« V zvezi z rekonstrukcijo Titove ceste preurejajo tudi obcestno fasado restavracije »Koper« v Gradišču. Pritlični del zidu bodo na vogalu Titove in Gregorčičeve ulice pomaknili v notranjost za 60 centimetrov. Ta širina pa se bo proti drugemu vogalu manjšala v obliki ostrega kota. Nadstropni del poslopja pa bo ostal nespremenjen. V prostorih restavracije je potrebna adaptacija zato, da bodo mogli urediti ob poslopju dovolj širok pločnik. R. V. 9 letos trolejbus do Črnuč? Vzdolž ceste proti Črnučam so začeli odstranjevati telefonsko napeljavo. Tako so začeli pripravljalna dela za napeljavo trolejbusnih žic do Črnuč. Pri podjetju Ljublja-na-transport pričakujejo, da bodo žice napeljali še letos. Pripominjajo pa, ri‘a sedaj še ne vedo, kako bo speljan prehod čez železniško progo. Podjetje bo za ta dela najelo pri komunalni banki posojilo, ki ga bosta vračala podjetje in ObLO Ljubljana. Bežigrad. # Za Bežigradom 637 ležišč za turiste Lani so za Bežigradom zasebniki oddajali tujim in domačim turistom v sezoni le 32 ležišč. V zvezi z napori za izboljšanje turizma nasploh pa je za letošnjo sezono bežigrajsko turistično društvo na svojem območju pridobilo skupaj 637 novih ležišč pri zasebnikih in v nekaterih domovih. V šolskih počitnicah bodo oddajali sobe v domu visoke politične šole, v zveznem gradbenem centru in v študentskem kolegiju. Vse sobe pri zasebnikih :£i večina v domovih imajo lastne sanitarije in umivalnice s toplo in hladno vodo. Cena ležišča bo veljala kakih 500 do 700 dinarjev. N. L. 9 kov hoiel in kino* dvorana tudi za Bežigradom? Po zazidalnih načrtih za ožje bežigrajsko območje je prostor v vogalu med Linhartovo in Titovo cesto, nasproti nekdanje kavarne Bežigrad, ki jo preurejajo v trgovinski lokal (Astra), predvidoma za gradnjo prvega hotela za Bežigradom z restavracijo in veliko kino dvorano. Idejni načrti in makete za te gradnje so že pripravljeni, zato lahko računamo, da bodo tudi za Bežigradom v prihodnjih letih dobili hotel in novo kino dvorano, ki bosta zaradi čedalje več prebivalcev Ljubljane v tem delu in poslovnega življenja ter turističnega prometa (GR) slej ko prej prišla med prednostne gradnje. N. L. Svečana otvoritev v Sofiji SOFIJA, 31. maja. — Na stadionu »Vasil Levski« je predsednik bolgarske vlade in prvi sekretar CK BKP Todor Živkov otvorjl XV. svetovno prvenstvo v rokoborbi grško-rimskega sloga. Na šampio-natu sodelujejo rokoborci iz 24 držav: SZ, Jugoslavije, Bolgarije, Pakistana, Poljske, DR Koreje. DRN, Turčije,, Južne Afrike, Belgije, Finske, Francije, Grčije, Madžarske, Irana, Italije, Japonske. DR Mongolije, ZRN, Romunije, Švedske, Švice. CSSR in ZDA. V kategoriji do 52 kg je Jugoslovan Nebi Jusufov premagal s tušem Švicarja Jotliia, v kategoriji do 57 kg pa je Bolgar Georgi.jev premagal Jugoslovana Dobra Marinkova. V skandinavski reprezentanci tudi danski in islandski atleti STOCKHOLM, 31 maja. — Za-stopnik švedske atletske zveze ;e pred bližnjim dvobojem med reprezentancama Skandinavije in Balkana (v juliju) v Helsinkih izjavil, da bodo v njihovi ekipi sodelovali tudi danski in islandski atleti. KARL0V&C V LJUBLJANI, V MARIBORU TREŠNJEVKA Na centralnem stadionu za Bežigradom bo jutri ob 16.45 (cb 15.15 bo prvenstvena tekma SNL Ihri.ia . Ljubljana) ftkma II. zvezne lige med Karlovcem in Olimpijo Spored ostalih tekem: Split . Rudar. Famos : Var-teks, Maribor : Trešnjevka, Istra : Slavonija, Šibenik : Borovo, Lokomotiva : Čelik, BSK Borac I. liga: Budučnost : Slobo-da. Rijeka : C. zvezda. Vojvodina : Beograd Zeljezni-čar : Sarajevo, Velež : Novi Sad. Partizan • Radnički, Dinamo : Hajduk, JUGOSLAVIJA : AVSTRIJA ZA DAVISOV POKAL V ZAGREBU Jugoslavija vodi po prvem dnevu 2:0 Pilič je premagal Hesdija s 3:0, Jovanovič pa Hainka tudi s 3:0 ZAGREB, 31. maja. Na teniških igriščih Salate se je začel danes teniški dvoboj za Davisov pokal med Jugoslavijo in Avstrijo. Kakor je znano, se je Jugoslavija po zmagi nad Monakom 5:0 plasirala v drugo kolo, medtem ko je Avstrija premagala Izrael, prav tako 5:0. V prvem dvoboju sta nastopila Pilič in Herdi. Pilič je zmagal 6:3, 6:3, 6:2 in tako povedel Jugoslavijo v vodstvo z 1:0. Prve tri geme je osvojil Pilič brez večjih težav. Po- zneje pa se je Avstrijec precej popravil, toda bil je še zmeraj slabši in zato ni mogel priti Jugoslovanu do živega. V tretjem nizu pri stanju 1:1 v gemih je bila tekma zaradi nevihte prekinje na. V nadaljevanju se je Pilič odlikoval z raznovrstno igro, ki pa kljub temu ni bila kvalitetna. Jovanovič • Hainke 6:3. 6:3. 6:2. V prvem nizu je Jovanovič s sijajno igro prisilil nasprotnika, da je igral na osnovni liniji, toda po kratkotrajni krizi je Hainke zmanjšal rezultat v gemih na 4:2, vendar je Jovanovič zmagal v prvem nizu s 6:3. V drugem setu je bila igra bolj izenačena. Avstrijski reprezentant je izkoristil trenutno Jovanovičevo nezanesljivost in vodil z 2:1. Za četrti gem sta se nasprotnika borila 10 minut, nakar je Jovanovič lo izenači! na 2:2. Tudi ta niz je Jovanovič dobil s 6:3. V tret lem nizu je Hainke spet vodil najprej z 1:0, in nato z 2:1, toda bolj sveži Jovanovič je z vztrajno igro zaključil igro v slogu. s katerim jo je začel. Set je dobil s 6:2. Reprezentanca Jugoslavije vodi z 2:0. srečanje se bo jutri nadal sevalo z igro parov. Za Jugoslavijo bosta igrala Jovanovič in Pilič. za Avstrijo pa Herdi in Pokorny. polfinalu Prvi je premagal s k. c. Francoza De Banededa, drugi pa šlajsa (ČSSR) MOSKVA, 31. maja. (Po telefonu) — Po včerajšnjem dnevu, polnem grenkega razočaranja, ki so ga jugoslovanskim boksarjem pripravili sosedje Italijani in prestrogi sodniki, je peščica jugoslovanskih navijačev, ki spremlja i5. evropsko prvenstvo v boksu, danes popoldne dočakala radostni trenutek. Naš šampion v glavnem manevrirala z desnico, kdaj pa kdaj je »eksplodirala« njegova močna levica, polna »smodnika«. Francoz je boksal hitro, toda neučinkovito skoraj ves čas. V drugem krogu je Jakovljevič, nosilec srebrne kolajne iz Prage 1957 in bronatstih kolajn iz Luzerna 195S in Beograda 1SG1, udarjal pogosto tudi Drago Jakovljevič je v sred- levico. Občinstvo je pričako-nji kategoriji proti Francozu De Benedettu dosegel učinkovito zmago in se plasiral v polfinale. S tem uspehom si je zagotovil najmanj bronasto kolajno oziroma delitev tretjega do četrtega mesta v Evropi. Enak uspeh je dosegel tudi Branislav Petrič v bantam kategoriji z zmago nad šlajsom (CSSR). Kako je potekala borba? Srečna startna številka 113 (Jakovljevič) je v prvi rundi Beiav ski šahovski P 1 ti ri: fe 1; SERVISNA SLUŽBA - Da se bo mestni promet odvijal brez večjih zastojev in motenj, je podjetje »Ljubljana transport« uvedlo servisno službo za manjša popravila vozil kar na kraju, kjer je okvara nastala. Ker s tem odpade prevoz vozil do delavnic v remizi, je pokvarjeno vozilo samo kratek čas odtegnjeno iz prometa. Foto; LT Z »ZDRAVKO « pripravite belo kavo brez kuhanja. — KOLINSKA — LJUBLJANA /z današnje prve izdaje MARIBOR — Na letni skupščini sč je 158 delegatov iz sindikalnih organizacij občine Center pogovorilo o perečih gospodarskih in družbenih vprašanjih. Med problemi, s katerimi se srečujejo sindikalne organizacije v podjetjih, je zlasti zmerom večja potreba po delitvi dela po sposobnosti, po večji specializaciji. Pravilna razmestitev delavcev po sposobnosti bo tudi stopnjevala njihovo odgovornost na delovnem mestu. LJUTOMER — V prostorih telovadnice osnovne šole so odprli razstavo o poklicnem usmerjanju mladine. DRAVOGRAD — Tu se je pričela prva občinska dramska revija. Nastopile bodo dramske skupine iz Šentjanža, Trbonj in Dravograda, kot gost pa amatersko gledališče »Slava Klavora« iz Maribora. /z današnje druge izdaje NOVO MESTO — Celodnevnega razgovora s predstavniki socialnega varstva in zdravstva v občini so se udeležili zvezni kandidat za socialno-zdravstveni zbor Ignac Nagode ter kandidati za republiške zbore Milica šali, Kristina Plut in Ludvik Simonič. Razen o nekaterih predpisih s področja socialno-zdravstvenega zavarovanja, ki ne ustrezajo več, so sprožili še več vprašanj s področja socialnega varstva. Zdravstvena služba je v občini dosegla očiten napredek, vendar pa še manjkajo prostori za zdravstveno dejavnost. Zdaj gradijo novi trakt bolnišnice, v katerem bo nekaj več kot 200 postelj. Financiranje te gradnje pa ni stvar samo novomeške občine, temveč širšega območja. TRBOVLJE — Danes bodo v Gaberskem položili temeljni kamen za novo tovarno transistorjev, germanijevih in silicijevih diod ter selenskih usmernikov. Tovarno bodo gradili v dveh etapah. Računajo, da bo prva faza gradnje končana do 31. maja prihodnjega leta, poskusna proizvodnja pa naj bi stekla mesec dni pozneje. Bruto produkt nove tovarne bo po končani prvi etapi presegal vrednost dve milijardi 400 milijonov dinarjev. V tovarni se bodo zaposlile zlasti ženske. HRASTNIK — V nedeljo se bodo zbrali na Kalu številni brigadirji, ki so sodelovali na delovnih akcijah od leta 1946 naprej. Srečanje je pripravil občinski komite 1 ZMS v Hrastniku. Naposled kamping prostor na Ježici Vsa preureditvenu dela bodo bržkone končali v začetku julija LJUBLJANA. 31. maja. Te dni bodo pri kopališču na Ježici začeli urejati prostor za kampiranje oziroma graditi nove objekte za mednarodni kamping I. razreda, ki je bil doslej boli ali manj slabo urejen in ni več ustrezal sodobnim turističnim zahtevam. Urejevanje kampinga sodi v začetne faze, gradnje celotnega rekreacijskega centra na tem območju ob Savi, ki je sicer širšega mestnega značaja in ga bodo dogradili v prihodnjih letih (hotel motelskega tipa z restavracijo, športna igrišča, plavalni bazeni itd.).Sredstva za začetna dela — razširitev in ureditev kampinga so že zagotovljena. Pri kampu bodo v kratkem odprli sprejemne pisarne za tuje turiste in trgovine z raznimi živili, ki bo dobila svoje prostore v nekdanji kopališčni leifcni kuhinji. (Opremi.i jo bosta podjetji Sadje in zelenjava in Ljubljanske mlekarne.) Hkrati bodo dogradili tudi nove sanitarne prostore in u-mivalnico. Z razširitvijo kam. | pinga bo prostora za več ko i 300 šotorov in avtomobilov. Pred kampingom pa bodo razširili tudi parkirni prostor za avtomobile in zgradili dvo-stezno makadamsko cesto za ločen promet v obe smeri. Vsa dela pri urejevanju in razširjanju kampinga z vsemi novimi objekti bodo zaključili do začetka julija. Podjetje rekreacijski center v gradnji je včeraj prevzelo v svojo upravo tudi gostišče in kopališče na Ježici, ki bosta skupaj z mednarodnim kampingom odslej namenjena le za rekreacijo. Vsi sobotni in nedeljski plesi na kopališču bodo odslej odpadli. Leseno poslopje, kjer so bile doslej kabine za kopalce, so že preuredili v okusno restavracijo v kmečkem slogu, ki je namenjena tujim turistom tako v kampingu kakor tudi domačim gostom. Turistična agencija »Izletnik« bo prevzela skrb za tehnično organizacijo kampinga in bo turistom posredovala tudi razne informacije, prirejala izlete in uredila menjalno službo. Mednarodni kamping na Ježici sodi po lokaciji med naj lepše prostore za kampini-ranje v naši republiki, vendar je bil doslej zelo slabo urejen, saj ni imel trgovine, • Dijaki TSS gradijo igrišče Gojenci doma TSS so pred štirimi tedni začeli graditi športno igrišče na vrtu doma na Vidovdanski ulici. Vsak go jenec se je obvezal, da bo deset ur brezplačno pomagal graditi igrišče. Gradnja bo bržkone končana do konca šolskega leta. J. V. ne primerne restavracije, tu-ristične-informativne službe, niti ustreznih sanitarij in u-mivalnice, ki so za mednarodni kamping 1. razreda, za kar je registriran, nujen pogoj. N. L. Nagrajeni modelarji V sredo popoldne je bila v prostorih Ljudske tehnike v Ljubljani razdelitev nagrad pionirjem, juniorjem in seniorjem Ljudske tehnike, iz viške občine ki so tekmovali z brodarskimi modeli. Pet-najst jih je dobilo diplome za dober plasma na tekmovanjih v počastitev Tedna mladosti. Po razdelitvi diplom so razpravljali o gradnji prepotrebnih objektov za treninge in tekmovanja z brodarskimi in letalskimi modeli. Predvidevajo, da bodo tovrstne športne objekte v bližnji prihodnosti zgradili v športnem parku ing. Stanka Bloudka. e. J. 148 popevk za »Bled 63« LJUBLJANA, 31. maja Od 4. do 6. julija bo v blejski festivalni dvorani II, festival slovenske popevke, ki ga organizirajo RTV Ljubljana, zveza svobod in prosvetnih društev Slovenije in TD Bled. Dve komisiji (glasbena in komisija za tekst) bosta izmed 148 popevk, kolikor so jih prejeli na razpisani natečaj, odbrali 20 najboljših. Na festivalu »Bled 63« jih bosta izvajala veliki zabavni orkester RTV Ljubljana (pod vodstvom Bojana Adamiča) ter mala zasedba pod vodstvom Mojmira Sepeta. Za najboljše popevke, ki jih bodo poleg občinstva v dvorani ocenjevale tudi posebne žirije v šestih krajih naše republike, bodo podelili štiri nagrade (skupno 600.000 din). Vse tri festivalne večere bo poleg ljubljanske radijske postaje prenašala tudi RTV Ljubljana, vendar sobotni finale šele po prenosu evropskega prvenstva v gimnastiki. Tudi na drugem blejskem festivalu bodo sodelovali le slovenski pevci, med njimi precej mladih, ki so se uveljavili šele v zadnjem času. D. K. VELENJE. 31. mn ja. — Prvi delavski šahovski festival v Velenju so bo končal v nedeljo dopoldne z množično šahovsko prireditvijo: ob 10. uri bodo pred kulturnim domom (v primeru dežja pa v velenj-I skih osnovnih šolah) množični dvoboji med sindikalnimi reprezentancami Maribora in Ljubljane r.a 100 deskah, Celja in Gorenjske na 100 deskah ter Dolenjske in Primorske na 50 deskah. To bo vsekakor najbolj množična šahovska sindikalna manifestacija v Sloveniji. Po tridnevnih predtekmovanjih ekipnega sindikalnega prvenstva Slovenije je Novinar v prvem finalnem dvoboju za 1. in 3. mesto premagal Ingrad 6:0, tako da bosta preostala dvoboja 2"*!ezarna 'Ravne) : Ingrad in Novinar : Železarna odločala pravzaprav samo še o drugem mestu. Prvi delavski šahovski festival v Velenju bo zaključen s šahovskim piknikom ob velenjskem jezeru, ki bo v nedeljo ob 15.30. p. Republiško prvenstvo v dviganju uteži Jutri ob 9. uri bo v domu Partizana na Vodnikovi cesti v Ljubljani republiško prvenstvo v dviganju uteži za posameznike v vseh kategorijah. Nastopilo bo 30 udeležencev iz petih slovensLih klubov. Revija balinarjev Partizan Ljubljana-Vič je pred dnevi priredil balinarski turnir, na katerem so sodelovali vsi ljubljanski klubi. Prireditev je bila ra skrbno pripravljenih šeststeznih igriščih. Razen številnih gledalcev sta prireditvi prisostvovala predsednik Balinarske zveze Jugoslavije tovariš Stane Runko in sekretar občinske zveze za telesno kulturo, ki je pozdravil tekmovalce in po končanem tekmovanju izročil zmagovalcem pokale. Zmagal je BSK Zaba, pred Zarjo, Kemično tovarno, Partizanom Trnovo itd. H. M. Prvenstvo ljubljanskih osemletk v plavanju Zavod za prosvetno in pedagoško službo v Ljubljani je dal pobudo za. prvenstvo osemletk v plavanju. Ljubljanska kluba »Ljubljana« in »Ilirija« sta prevzela organizacijo prvenstva, ki bo v kopališčih Ko-lelija in Ilirija. Prejšnja leta sta organizirala ta prvenstva samo oba plavalna kluba za nekaj posameznih 6ol. letos pa se obeta prava manifestacija plavanja s sodelovanjem STOCKHOLM — Teniška reprezentanca Švedske vodi v tekmovanju za Davisov pokal proti Rodeziji 2:1* PARIZ — Letošnjega nogometnega tekmovanja za Rappanov pokal se bo udeležilo 48 klubov iz 12 evropskih držav. Tekmovanje bo potekalo v treh skupinah. V tretji skupini so tudi Velež. Crvena zvezda in Hajduk. Prve tekme se začnejo že jutri. tekmovalcev iz 2^ osemletk. Tekmovanje bo od 10. do 12. t. valo vsak čas konec srečanja. Toda našemu šestkratnemu državnemu prvaku je to uspelo šele v začetku tretje runde, ko je močno zadel tekmeca — z desnico. Takoj zatem je moral Francoz še drugič na tla po silovitem krošeju v brado — prav tako z desnico. Tekaj je sodnik prekinil neenak boj. V polfinalu se bo Dragoš?av Jakovljevič pomeril z 26-let-nim Leningrajčanom^Vladirni-rom Popenčenkom, prvakom SZ v letih 1959, 1961 in 1962. Doslej je imel 177 nastopov, v katerih je 164-krat zmagal, v deseteh mednarodnih srerji-njih pa je zmagal devetkrat. V času poročanja se je kon- n?inŠOffrJfo ob/.ine ,Cc”ter bo 14- ju- I čala borba v bantamski kale-mja finale, kjer bodo nastopili v vsaki disciplini po štirje najboljši iz vsake šole. Pobuda zavoda je nadvse pohvalna, le škoda, da nastopajoči niso imeli več priložnosti za vadbo, saj letne bazene komaj odpirajo. Zimski bazen, ki postaja vse bolj pereče vprašanje, bi °ro°Š°č*l. fia bi imeli povrh množičnosti tudi kvalitetne rezultate. (KD) Boksarji za točke v II. zvezni ligi LJUBLJANA. 31. maja. Ljubitelji boksarskega športa bodo po dolgem času spet imeli priložnost gledati v ringu prvenstvena srečanja za točke. Kakor je znano, sodelujejo v II. zvezni ligi (zahod) Pu-la. Trešnjevka, Lokomotiva (Zgb) Maribor in Ljubljana. Prvak med temi ekipami se bo nato pomeril s prvakom vzhodne skupine, zmagovalec pa bo postal član I. lige/ Drevi ob 20. uri bo v domu železničarjev v Ljubljani prvenstveni nastop med Pulo in Ljubljano, medtem ko Maribor gostuje v Zagrebu proti Trešnjevki. »Kam z majicami?« V ZDA je med veslači v navadi, da na velikih (zlasti mednarodnih) regatah posadka vsakega poraženega čolna podari zmagovalcem 'vsak mož ustreznemu tekmecu v nasprotnem čolnu) tekmovalno majico za spomin. Svetovni prvaki iz Zahodne Nemčije z osmercem Ra-tzeburger RC gostujejo ta mesec po ameriških vodah in povsod gladko zmagujejo. Splošno prevladuje mnenje, da so ameriški trenerji malce lagodno zadremali pri starih metodah dela. Neki komentatorji pa se v tej zvezi hudomušno sprašujejo, kako bodo nemški veslači kopice poklonjenih svitrov sploh pripeljali do doma . . . Brazilski superlativi športni novinarji Brazilije (iz sektorja nogometa) so pred kratkim dodeljevali presežnike najboljšim nogometašem po svetu in pri tem razsojali takole: za najbolj genialnega so sponali Peleja, za najpopolnejšega Di Stefana, za najbolj zagonetnega Garrincho, za najbolj strupenega šekularca. za najbolj osupljivega »starega« Maithew-sa in za najelegantnejšega med vsemi Rivero. ZAGREB — Vt maja. Na mednarodni veslaški regati, ki bo 8. in 9. junija v Pragi bodo tekmovali trije jugoslovanski čolni: četverec s krmarjem zagrebške Mladosti, dvojec s krmarjem (štagljar, Gu-berina in skif (Lazar). BEOGRAD — Naši atleti v deseteroboju in peteroboju so odpotovali v Zahodno Nemčijo, kjer se bodo v Bad Reichenhallu danes in jutri pomerili s tamkajšnjimi atleti. V deseteroboju bodo nastopili Kolnik, Slabinac. Malešev, v peteroboju pa Stamejčič, Mrinjek, Urbančič in Ostojič. gori ji med večkratnim češkoslovaškim prvakom Slajsom in Jugoslovanom Petričem. Mladi Jugoslovan je boksal vse tri runde izredno napadalno, medtem ko se je njegov tekmec v glavnem dobro branil. Kljub temu pa je bil naš reprezentant boljši tekmec, saj je zadal svojemu nasprotniku nekaj silovitih udarcev. Prav zaradi tega so sodniki na kraju borbe proglasili Jugoslovana za zmagovalca s soglasno odločitvijo. Takole so sodniki ocenili ta četrtfinalni boj: 58:60, 58:60, 56:60. 58:59, 57:60, torej 5:0 za Jugoslovana. S to zmago si je Petrič prav tako kot Jakovljevič zagotovil najmanj bronasto kolajno v tem šampionatu. V polfinalu se bo srečal z zmagovalcem srečanja Gans (Niz) : Puju (Rom) Ostali rezultati: lahka kategorija: Kajidi (Madž.) : Grudszien *P ) 2:0, Halonen (Fi) : Piličev 'Bi 2:0; polsrednja: Bertini (A) : Mirza (R) 2:0, Kalman (M) : Jansen (Niz) 2:0. težka: Nemec (CSSR) : .Jend-szejevski (P) 2:0, Degenhardt (DNR) • Samovo!jski 'B) 2:0, bantam: Grigorijev (olimp. zmagovalec in oivši evropski prvak» : čer-go (Madž) 2:0, Poser (DRN) • Mi-cev (B) 2:0. Izidi popoldanskih horh: lahka: Nikanorov (SZ) : Mpkensie (šk) 2:0 'k. o. v II. rundi), Sabri 'It) : Schmidt (ZRN) 2:0. v/elter: Ta-mulis (SZ) Purnonen (Fi) 2:0, Nemecek (CSSR) : Guse (DRN) 2:0. Schulz (ZRN) : Anders (DRN) 2:0 (k. o v Til. rundi). Srednja kategorija: Monea (R) : Frauenlob (Avl 2:0, bantam: Puju (R) : Gans (Niz) 2:0 k. o. v r. rundi, težka Car.e (It) : Mapiucan (R) 2:0. Abramov (SZ) : Huber (ZRN) 2:0. Pari polfinala Danes bodo polfinalne borbe. Pari so naslednji: mušja kategorija: Bislrov (SZ) : Csuku , Vacca (I) : Panajotov (B). peresna: Adam.ski (P) Stepain (SZ), Olteanu (R) : Girgenti (Tt), nolwelter: Kulej (P) : Arcari (It), Dinter (ZRN) : Tuminš (SZ* polsrednja Olesch (DRN) Wip rt (šk). Badpa (R) : Lagut.in (SZ), poltežka: Polaczek (CSSR) : Pietz-szikovvski (P), Thobault (Fr) : Po-zniak (SZ), bantam: Grigorijev (SZ) : Poser (DRN), Petrič (J) : Puju (R). H. O. MOSKVA. — Po prvem dnevni dvoboja med SZ in Čilom v 2. kolu za Davisov pokal je stanje neodločeno 1:1. Rodrigeuz (Čile) .ie premagal Lejusa 9:7. 6:0, 9:7. a Mo-zer (SZ) Agirea s 7:9, 3:6, 6:2, 6:4, 6:4. VINCENT — V XIII. etapi kolesarske dirke po Italiji je. zmagal Vito Taccone. ki je 149 km od Lcukerbada v Švici do Vincenta blizu Torina prevozil v 4:24.26 minutah. Po tej etapi vodi v generalnem plasmaju Italijan Balma-mion. kouiiska ljubimka •- "«• f7'-V . ->■ J* v k- "*Va' •- T- Drevi: Mlada Bosna: Olimpija Ob tekmi IV. kola v ženski zvezni košarkarski ligi Po štirih kolih ženske zvezne lige je pred nami že bolj ali manj jas na situacija o moči in vrednosti posameznih ekip. V preostalih treh kolih spomladanskega prvenstva bodo igrali med seboj samo še neposredni tekmeci, kar bo prav gotovo bistveno spremenilo sedanji razpored v tabeli. Vse tekme pa bodo pri tem še privlačnejše, saj bo odločilen prav vsak rezultat. Ljubljanska Olimpija je v prvih štirih zavrtljajih zaigrala z opotekajočo srečo. Kljub temu. da je nastopila proti najboljšim vrstam zvezne lige, bi bila z malo več pazljivosti lahko vsaj na domačem igrišču zabeležila dve zmagi, in sicer proti Radničkemu, predvsem pa proti Trešnjevki. Ljubljančanke pa so bile tudi okrnjene, saj na zadnjih treh tekmah zaradi poškodb kar tri igralke (Dermastia, Mihelič in Perovšek) niso mogle igrati najbolj učinkovito. V treh kolih do konca se bo O-limpija ogledala še z neposrednimi tekmeci s spodnjega dela lestvice. Kolikor bodo Ljubljančanke zaigrale premišljeno, predvsem pa borbeno, si bodo lahko precej izboljšale mesto in uvrstitev na lestvici. Nocoj ob 20. uri bo Olimpija na stadionu v Tivoliju nastopila proti Mladi Bosni jz Sarajeva. V predtekmi se bodo srečali člani AšK Tivoli in Ljubljane za točke v republiški ligi. V ostalih 'reh tekmah zvezne lige pa bodo igrali: Split — Crvena zvezda. Mladost — Trešnjevka in Radnički — Partizan. Radnički Crv. zvezda Partizan Trešnjevka Mladost Split Olimpija Ml. Bosna LESTVICA 4 4 0 296:206 8 4 0 275:215 8 3 1 272:211 6 3 1 252:192 6 1 3 190:251 2 1 3 205:262 2 0 4 203:265 0 0 4 149:240 0 Španija : Severna Irska 1:1 (0:0) BILBAO, 31. maja. — V prvi nogometni tekmi iz osmine finala za pokal evropskih narodov sta Španija in S. Irska igrali neodločeno 1:1 (0:0). Gola sta dala za Špance Varela, za Irce pa Irwin. V španskem moštvu niso igrali Di Stefano, Puskas, Del Sol in Gento. Gledalcev je bilo okoli 40.000. Rokoborci ZDA v štipu SKOPJE, 31. maja. Rokoborska reprezentanca ZDA, ki je na svetovnem prvenstvu v Sofiji, bo 7. t. m. gostovala v štipu, kjer se bo srečala z našim državnim prvakom »Balkancem«. V zaostali tekmi IV. kola je Partizan (Novi Sad* premagal Mladost iz Zagreba 85:47, kar je še tudi upoštevano-v lestvici. Steržaj -1017 kegljev! ZAGREB, 31. maja. — V Zagrebu se je včeraj začelo izbirno tekmovanje za sestavo moške in ženske kegljaške reprezentance Jugoslavije za dvoboj proti Vzhodni Nemčiji 7. t. m. v Zagrebu ter 28. in 29 septembra proti Zahodni Nemčiji. Prvi dan tekmovanja je dosegel najboljši rezultat in nov jugoslovanski rekord Miro Steržaj, elan mariborskega Branika, s 1017 podrtimi keglji, v ženski konkurenci je bila najboljša Cadeževa (Triglav) s 440 keglji. Vrstni red: moški: 1. Steržaj (Br) 1017, Krstulovič (Poštar Spl.) 1006. Smoijanovid (Grmoščicai 970 Mlakar (Br), 6. Martelanc (Tr) P.->6, 9 Grom (Lj> 921. 14. Šlibar (Jes> 891, 16. Ambrožič (Tr) 830. 2enske: Čadež (Tr) 440. Bulič (GT.l) 413, Erski (Zrenjanin) 412, 7. Erjavec (Gradis) 381. 9. 2umer (Tr) 376, 10. Knez (Lj> 374 itd. P. Dobro pripravljeni, slabo opremljeni Trener naših kolesarjev o dirki Praga-Berlin-Varšava LJUBLJANA. 31. maja. — S precejšnjo zamudo se je vrnila domov naša kolesarska reprezentanca, ki je sodelovala na mednarodni dirki Praga — Berlin — Varšava. V razgovoru s trenerjem naše ekipe Zvonetom Zanoškarjem smo zvedeli še nekaj podrobnosti s te prireditve. Ali ste zadovoljni s plasmajem oziroma uspehom svojih varovancev? — Glede na udeležbo na prejšnjih dirkah smo lahko s plasmajem naših fantov povsem zadovoljni. Ekipa je bila pripravljena solidno. Boltežar, Ukmar in Roner Pripravr, BELE KAVE BREZ KIHANJA. V skodelici zmešajte kavno žličko »ZDRAVKE. pol žličke sladkorja z nekaj kapljicami vode Maso mešajte, da se penasto razpusti Dol.it? toplo ali hladno mlekl Oslo^te po okus« c ••ZDRAVKO« za belo kovo dob|e v tCgOvInah KOLIVška — LJUBLJANA so bili v tej močni konkurenci zmeraj v čelni skupini. 2al, da je moral Ukmar zaradi poškodbe odnehati, odlični Roner pa je imel toliko smole (dvakrat je zlomil go-nilko in še štirikrat je padel med vožnjo), da se pozneje ni mogel več prebiti na boljše mesto. Valčič je bil v spremenljivi formi, za Biliča je bila to prva večja preizkušnja, Levačič ni sodil v to ekipo. Ali bi se lahko naš najboljši član Boltežar plasiral še na lepše mesto? — Nedvomno! Boltežar je bil po sposobnostih enak najboljšim kolesarjem v generalni razvrstitvi, in bi s