Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, ponedeSJek 4. aprila 1938
štev. 75. Leto XII. (XIX.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo io uprava: Maribor, Grajski trg 7 t TcL uredništva In uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din t Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Postni ček. rac. št. 11.409
99
JUTRA
99
MiigerjeM govor w Gradeu
Gradec, 3. aprila.
Danes je imel vodja in kancelar nemške države Adolf Hitler v Gradcu svoj prvi plebiscitni govor. Ves Gradec je bil v zastavah, od vseli strani so prihajale nepregledne množice. Hitler je bil deležen viharnega aplavza, ki se je stopnjeval v višek, ko je v vagonski tvornici v Eggen-bergu govoril množici o narodno socialističnih ciljih.
V svojih včerajšnjih izvajanjih je Adolf Hitler uvodoma uejal, da je prišel v Gradec ves srečen, da je izpolnjen dolgoletni sen njegovega življenja. Velika Nemčija je oživljena. Ves nemški narod je nosil v sety to idejo. Moč sedanje Nemčije je moč naroda, ki ne more temeljiti na ničemer drugem, kakor na združitvi vseh narodnih instinktov. Danes raste v Nemčiji nov rod, ki se oblikuje v zavesti narodne skupnosti. Ta skupnost obvladuje vso nemško državo, s posebnim ponosom pa gledajo Nemci na svojo vojsko, ki je ne more premagati nobena sila sveta. Z lastno močjo se je dvignilo nemško gospodar stvo. Pred vojno je razpolagala Nemčija s fondom zlata in deviz v vrednosti 13 milijard mark, ki so zdrknile na- vsoto 18 milijonov, ko je narodni socializem prevzel oblast. Nemčija je danes edina država, ki lahko vzdržuje stabilnost svojega denarja. To je plod narodno socialističnega gospodarstva, ki stremi predvsem po povzdigi svoje proizvodnje. Narodni socializem je napravil Nemčijo politično svo bodno, samostojno in srečno. Iz gospodarske stiske jo je sprostila zavest prebivalstva o potrebi skupnosti in skupnega dela.
Adolf Hitler je zatem nadaljeval: Vsi narodi okoli nas so bili po vojni srečni, da so se lahko združili ali pa da so si ustvarili vsaj svojo državno obliko, kar pa Nemcem ni bilo dovoljeno. Samostojnost nemškega naroda pa je danes samostojnost vseh Nemcev. Z mirovnimi pogod bami je ločenih danes od nemške države še 10 milijonov Nemcev in je vprašanje, kako dolgo bo moglo trajati tako razmerje. Ko je Schusclmigg razpisal plebiscit, sem bil presenečen. Uvidel sem, da hoče mobilizirati pomoč iz inozemstva ter nastopiti proti zahtevam večine nemškega naroda. Padla je kocka, prešel sem k dejanjem. Mož, ki je menil, da more delati proti razvoju nemške zgodovine se je mo ral v treh dneh umakniti. V treh dneh se je izpolnil dolgotrajni sen vsega nemškega naroda.
Srečni srno, ker ni bilo treba spričo prijateljskega stališča italijanske, jugoslo-venske in madžarske vlade meja vojaško zavarovati. Prvokrat v zgodovini nemške ga nanx'. je bila zgrajeua njegova država po lastni volji, jaz pa bom, tako ie A. Hitler zaključil svoj govor, ostal v bodočnosti to, kar sem bil že tudi v preteklosti, to je stvaritelj in vodja svojega naroda, ki pozna samo en ukaz in eno voljo: Nemčija.
Adolf Hitler je bil ob priliki svojega bivanja v Gradcu nastanjen v Parkhotelu. Sinoči je imel konferenco z vodilnimi hit-lerjevci Gradca iz Štajerske, danes dopol dne ob 9. pa se je 0'b velikem navdušenju Gradčanov ter okoličanov, ki so prispeli včeraj v Gradec iz vseh strani v 50 posebnih železniških vlakih, odpeljal iz Gradca. S tem. da je imel Adolf Hitler v Gradcu svoj prvi plebiscitni govor, je ustregel želji Gradčanov, ki hočejo in želijo. da bi bil Gradec v avstrijskem narodno socialističnem gibanju to, kar >e bilo Mcnakovo v Nemčiji, to je drugo me-gibanja.
Frankom! zavzeli Lerido
SARAGOSSA, 4. aprila. Mesto Lerida, ki so ga republikanske čete vztrajno In trdovratno branile in radi katerega so se odigrale zadnje dni strahotne borbe, je dokončno padlo v posest frankovcev. Odločilna borba se je razvila do viška v soboto in se ie nadaljevala po predhodni topniški pripravi od strani frankovcev tudi včeraj, v nedeljo. Bilo je popolnoma jasno, da bo padla odločitev v par urah. Frankovci so vdrli v mesto z več strani ter so obsuli posamezne hiše in stanovanjske bloke, kjer so čutili odpor, z ročnimi granatami In metalci min. Republikanci so se polagoma
umikali in so nazadnje mesto po srditih borbah iz bližine zapustili. Pred tem so pognali v zrak most, ki veže stari mestni del z novim. S tem, da so pognali v zrak most preko reke Segre, je republikanskim oddelkom odrezana možnost umika. :u-šali so preplavati reko na drugi breg, vendar pa so frankovci s strojnicami pokončali več njihovih življenj. Frankovci so prodrli po zavzetju mesta proti vzhodu in so zavzeli položaje 10 km izven mesta. Lerida je močno poškodovana. Na mnogih mestih je izbruhnil ogenj. Na obeh straneh je bilo silno veliko človeških žrtev.
VeBIki ianghaiski kanal pordeži! od krvi
ŠANGHAJ. 4. aprila. Vrhovno poveljstvo japonskih vojnih sil priznava, da je trčila japonska vojska na nenavadno žilav odpor kitajske vojske ob križišču hsučoulunghaj ■
ske železniške proge. Neki častnik »z japonskega vrhovnega poveljstva ie opisal
borbo ob železniški progi Tiencin—Pukau sledeče: šanghajski veliki kanal je pordečil od krvi. Po vesteh iz Hankaua računajo v kitajskih krogih, da je padlo doslej pri kitajskih borbah 280.000 japonskih vojakov.
V Vatikanu preiskava radi govora
©raiS Innitzeriu
VATIKAN, 4. aprila. Reuterjeva agencija poroča: Polslužbeni vatikanski urad za tisk potrjuj^ da je bi! včerajšnji radijski govor v zvezi z odločitvijo avstrijskih katoličanov, da glasujejo za priključitev k Nemčiji, oddan brez znanja papeževega dr žavnega tajnika Pacellia. Ta govor po radiju je bil privatnega značaja in :<i bodo vatikanska oblastva prizadevajo, da se luk
vatikanska oblastva prizadevala, da se takšne napake ne ponovijo več. Dozaava se, da je imel ta govor neki jezuit. Navaja se, da ni vatikanski državni tajnik izrazi! ni-kakšnega službenega obžalovanja radi tega slučaja in tudi ni bilo o tem v vati kanskem službenem organu »Osservatore Romano« ničesar objavljenega.
7 mrtvih In 20 ramenih pri awiomo-bilskl dirki v Bologni
RIM, 4. aprila. Včeraj se je pripetila ob priliki velike avtomobilske dirke pri Bologni strahovita nesreča. Avto, ki ga je vodil znani dirkač Brucco, je zavozil v mno-
žico ob tekmovalni progi in je obležalo na mestu usodne katastrofe 7 mrtvih in 20 ranjenih, med njimi tudi vozač ter njegov spremljevalec.
Prandia ne prizna de sure avs&riiske
prikUušitve
PARIZ, 4. aprila. Agencija Havas poroča: Francoski službeni krogi izjavljajo, da je francoska vlada potrdila prejem sporočila nemške vlade, v katerem se precizira novi položaj Avstrije. Potrdilo o prejemu
tega sporočila, ki je bilo izročeno preko nemškega poslaništva v Parizu registri ra samo novo stanje, ne vsebuje pa priznanja de jure.
SimboliZen požig koncentracijskega taborišča v WSSIersdortu
DUNAJ, 4. aprila. Dunajski nar >dni socialisti so ob navzočnosti komisarja Biirckla zažgali koncentracijsko taborišče v Wollersdorfu, ki ga je ustanovil prejšnji režim za zatiranje avstrijskih narodnh socialistov. Biirckel je imel pred veliko množico ljudi govor, v katerem je podčrta! lo-
men taborišča za razvoj narodnega sociali r ma v Avstriji, v katerem je bivši režim Internira! v prvi vrsti narodno socialistične upornike iz leta 1934. Da bi simbolizirali konec nekdanjega avstrijskega policijskega režima, so za tem zažgali glavno taboriščno barako.
kaz, kalko je bilo mesto desinteresirano. Pozornost pa so vzbudili v prvih popoldanskih urah tukajšnji Nemci, ki so se podali v strnjenih vrstah iz hotela Schuller, sedeža »Kultu rbunda« m klerikalnih veljakov, na volišče in tam korporativno volili listo JRZ. Mnogo hujši, kakor v mestu, pa je bil volilni boj v okoliški občini Šmartno pri Slovenjgradcu, kjer je prišlo tudi do večjih spopadov med član; JRZ in opozicijo. Končno pa je vendar z večino 44 glasov zmagala opozicijska lista z nosilcem g. Martinom •Kresnikom. Čeprav je bila ta lista na sodišču prijavljena kot opozicijska lista in so na tej listi tudi kandidirali naši Člani, jo sedaj po zmagi naenkrat proglaša . »Slo venec« za — drugo listo JRZ. Zanimivo ■pa je, da je celo JRZ na svojem uradnem letaku ugotovila, da kandidirajo na opozicijski listi g. Kresnika »možje, ki še nikoli niso bili člani JRZ«. in je pozivala svoje članstvo, da vodi edino pravo lisio JRZ. Videli bomo sedaj, kakšno barvobo obdržala ta lista.«
Univerza sv. Alberta Velikega v Salzburgu
»Branik« poroča v št. 8: »Straža v viharju« od 10. Ul. t. 1. objavlja svet i>re-tresujočo vest, da bo zamisel katoliške univerze za vse nemške katoličane v kratkem uresničena. Papež Pij XI. je naje poudaril, da hoče Bog katoliško univerzo za nemške katoličane prav sedaj v naših dneh za naše težave in potrebe. »Ta kato!i§ka univerza naj prav v času, ko v nemški državi katolicizem na rafiniran način preganjajo, v delovanju onemogočajo in ga, kjerkoli se pojavi, brezobzirno zatirajo, goji in razvija katoliško nemško kulturo in naj ustavi matenjali-stično poplavo pretiranega rasizma.« — Katoliška univerza v Solnogradu je bila 'že od nekdaj iskrena želja srednjeevropskih katolikov. — Dostopna ■ bo tudi ne-memškim katolikom in bo zelo dobro, če se vpišejo čimprej na njo tudi naši vihravi stražarji. Poslušajo naj predvsem predavanja o nacijonalnem ponosu ki zahteva ravno v današnjih časih, da delamo vsi pod geslom: Jugoslavija nad vse.«
Preobilica demokracije
»Slov. beseda« piše v št. 13:	-Kot
kronisti beležimo izjave, ki so jih daii v svojih zadnjih javnih govorih voditelji iz slovenskega tabora režimske JRZ in v katerih so povdarjali, da toliko demokracije, kolikor je je uvedel v narodno in vse ostalo javno življenje današnji JRZ režim v Jugoslaviji, pri nas še nikoli nismo imeli in poznali...«
PMetki
Slovenjgraške v©?itve
V celjski »Novi dobi« št. 14 čitamo: »»Veliki« volilni boj je za nami. Kakor smo že vnaprej pričakovali, ie odnesla zmago lista JRZ z nosilcem g. dr. Pice-jem, dočim je bila opozicijska lista, na kateri so razen dveh meščanov kandidirali samo okoliški kmetje in delavci, že po svojem nesrečnem sestavu vnaprej obsojena na neuspeh. Naša stranka je stala v tem neenakem volilnem boju popolnoma ob strani. Njeni člani e ni<o niti udeleževali volilnega boja niti niso glasovali in so do zadnjega moža ostali doma.
Zato so volitve posebno v mestu samem potekle popolnoma mirno in nedeljsko lice Slovenjgradca je kljub volitvam ostalo neizpremenjeno. Edino v masah po hišah nalepljeni letaki JRZ in neprenehoma skozi mesto švigajoči avtomobili z volil-ci so dali mestu malo živahnejše obeležje. Zanimivo je, da se niti najstarejši meščani i . spominjajo, da bi bilo kdaj vladalo za kakšne volitve tako majo zanimanja in da bi bile volitve tako mirno potekle. Vsled tega pa tudi ni nikogar niti najmanj presenetil majhen odstotek volilcev, ki je bil posebno izrazit v mestu samem. Na mestnem volišču je. čeprav so mu bile prideljene mnoge okoliške vasi, glasovalo mnogo manj volilcev, nego ob zadnjih volitvah. To je bil najboljši do-
250 rudarjev stavka v premogovniku Donje Ladanje pri Varaždinu. Podjetje jim dolguje že za 75 tisoč din zaostalih plač.
V PetrovgrPdu so sklenili novo kolektivno pogodbo za stavbinske delavce. Mezde se gibljejo med 4 in 6.50 din, za nedeljsko in nočno delo je določena 100% doklada. Plače so od lani zvišane za
700 lesnih delavcev v podjetju Našič-ka d. d. v Novoselec-Križu na Hrvaškem so stopili v stavko. Zahtevajo desetodstotno povišanje plač.
30.000 tovarniških delavcev v Lodzu na Poljskem je pričelo stavkati.
V Marseilleu stavkajo oblačilni delavci. Zahtevajo povišanje plač in kolektivno pogodbo.
S stanovske ftade
Parlament tlovemkih iurnallftov v Mariboru
Svečan potek včerajšnjega novinarskega zbora
Včerajšnji dan je bil za Maribor posebno pomemben, saj so se zbrali pr vok ra t v naši obmejni prestolnici slovenski novinarji iz vseli slovenskih mest, da tukaj na vročih tleh obmejne borbe, ki je ob nedavnem razpletu političnih dogodkov pridobila na važnosti, vtisnejo poseben pov-darek svojim stanovskim težnjam in stremljenjem, ki jih je v vsej zgodovini slovenskega novinarstva vodila topla ljubezen do naroda in rodne zemlje. V sta-roslavni mariborski mestni posvetovalnici so se zbrali slovenski novinarji k svojemu tradicionalnemu vsakoletnemu kongresnemu zboru, da na njem razpravljajo o vseh onih vprašanjih, ki globoko posegajo v delovanje in eksistenco slovenskega žurnalista.
Točno ob napovedani uri je zaslužni predsednik ljubljanske sekcije Jugoslo-venslkega novinarskega udruženja direktor »Jutra«, g. Stanko Virant otvoril zbor slovenskih novinarjev. V toplih in prisrčnih besedah je pozdravil vse navzoče stanovske tovariše, imenoma navzoče predstavnike mariborskega javnega življenja, mestnega župana dr. A. J u-v a n a, polkov. M. Božoviča kot zastopnika naše vojske, sreska načelnika dr. Šiško in E i 1 e t z a, zastopnika pred stojništva tukajšnje mestne policije višjega komisarja g. S r e b o t a ter mestnega tiskovnega referenta F. K r a m b e r g e r-j a. Zatem je novinarski zbor na predsednikov predlog odposlal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II, pozdravne brzojavke pa Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pa v 1 u in kralj, namestnikoma dr. Stankoviču in dr. Peroviču, kraljevi vladi v Beogradu na naslov predsed. vlade dr. S to j a dino viča, nadalje pozdrav banu dr. Natlačenu ter županoma Ljubljane in Maribora ter odličnim članom organizacije, ki so vneti podporniki novinarskih stremljenj in teženj notranjemu ministru dr. Korošcu ter ministroma ter senatorjema dr. A. Kramerju in dr. F. Kulovcu.
Zatem je predsednik S. Virant v izčrpnih, globoko zajetih ter preglednih izvajanjih orisal lepe uspehe, ki si jih je priborila novinarska organizacija v teku svojega obstoja in delovanja ter se pomudil ob vseh perečih vprašanjih, ki se tičejo starostne preskrbe, nadalje samopomoči novinarjev v obliki tovariškega skla da, gradnje Novinarskega doma v Ljubljani, poslovanja centralne uprave, situacijskega ter organizacijskega stanja ter vseh ostalih vprašanj, ki so nujno zvezana z usodo in delom naših novinarjev.
V izčrpnih podrobnostih so sledila nato poročila posameznih funkcionarjev tajnika g. Gmajn e rja, ured. »Jutra«, blagajnika D. Potočnika, urednika »Slovenca«, odbornika A. Železnikarja, urednika »Trgovskega lista« za novinar-
Vlad. Travner:
Starokatoliška eerkev
V naši domovini je starokatoliška cerkev že dokaj znana in razširjena, zlasti ker se označuje kot narodna in ker hoče po svojih pravilih spraviti v sklad vero in razum. Zato je umestno, da se seznanijo — vsaj v glavnih obrisih — tudi širši sloji s predhodniki, nastankom, razvajeni, nauki in organizacijo te verske zaje dnice.
sko razstavo in zadrugo »Novinarski dom«, poslovodje J. Prunka, urednika »Jutra«, ki je svoje poročilo primerno zabelil z duhovitimi domislicami, odbornika Sevnika o stanju, v katerem se nahaja akcija za pokojninsko zavarovanje, rer nestorja slovenskih žurnalistov A. Bega
v	imenu nadzorstva. Novinarski zbor je sprejel vsa poročila s toplim priznanjem marljivi upravi, ki je pokazala na torišču svojih prizadevanj za dobrobit članstva krasne uspehe. Poseben izraz velikega zaupanja v sedanjo upravo je bil sklep, s katerim se je odboru v sedanji sestavi z zaslužnim predsednikom S. Virantom m a čelu avtomatično podaljšala funkcijska doba za novo poslovno leto.
Na dnevnem redu sta bila tudi predloga o posmrtninskem zavarovanju novinarjevih žena in pa o dodatnem pokojninskem zavarovanju, ki ju je novinarski zbor načelno sprejel z naročilom društveni upravi, da prouči konkretne možnosti izvedbe obeh predlogov do meseca novembra, ko se bo sklical sekcijski izredni občni zbor.
V	okviru včerajšnjega občnega zbora je bila tudi prisrčna počastitev vzornega 10 letnega delovanja v sekcijski upravi, ki ga imata za seboj poslovodja J. Prunk ter blagajnik D. Potočnik, katerima je občni zbor Izrekel prisrčno zahvalo za požrtvovalno ter uspešno delo v prid skupnosti.
Novinarski zbor je s toplim nagovorom pozdravil mariborski mestni župan dr. A. Juvan, ki je v svojih izvajanjih podčrtaval idealizem in vodilno vlogo, ki jo je imel slovenski žurnalist v dobi naše narodne probuje proseč novinarje, da pomagajo in sodelujejo pri delu za povzdigo našega obmejnega Maribora.
Na povabilo mestne občine so se zbrali udeleženci po končanem zboru v spodnji kazinski dvorani k kosilu, med katerim so spregovorili iskreno občutene besede mestni župan dr. A. J u v a n, sekcijski podpredsednik dr. J. Ah čin, glavni urednik »Slovenca«, ter predsednik S. V i-r ant, ki je mestnemu županu obljubil, da bodo slovenski novinarji ob letošnjem Mariborskem tednu napravili obvezen službeni izlet v Maribor, ob kateri priliki se bodo s propagandnimi članki o Mariboru primerno oddolžili za ljubezniv sprejem in pogostitev od strani mariborske občine.
Potem, ko so si novinarji v spremstvu mariborskih odličnikov ogledali vzorno urejene naprave tukajšnje vinarske in sadjarske šole, kjer jih je v imenu odsotnega ravnatelja g. Priola prisrčno pozdravil prof. Š i f t e r, so z večernimi vlaki zapuščali Maribor, spremljani po mariborskih stanovskih tovariših ter polni najlepših vtisov, ki so jih ponesli iz Maribora, vračajoč se zopet k napornemu poklicnemu delu v službi naroda in države.
Crn dan za mariborski nogomet
V tekmovanju za prvenstvo LNP sta bila oba mariborska predstavnika^ poraženci — Na vrhu prvenstvene tabele je sedaj Cakovački SK — Incident: Nogometaš knockoutira sodnika!
Tretje kolo prvenstvenega tekmovanja LNP, v katerem je startalo vseh šest nasprotnikov, se je končalo s hudimi presenečenji. Vsi trije favoriti včerajšnjih tekem in sicer ISSK Maribor, SK Železničar in Hermes so bili poraženi in vse kaže, da bo letošnja borba za naslov prvaka LNP ena najzanimivejših in napetih tekmovanj v zadnjih letih. Prvenstvena tabela, ki se je po včerajšnjih tekmah temeljito spremenila, kaže do prihodnje nedelje sledečo sliko:
Čakovački SK ISSK Maribor Hermes Kranj SK Celje SK Železničar
3 3 0 0 S:3 3 2 0 1 5:3 3 111 6:5 3 10 2 3:6 3 1 0 2 1:4 3 0 1 2 5:7
Čakovački SK
5:0
: ISSK Maribor (1:0)
Start ISSK Maribora proti reuomira-nemu nasprotniku iz medjimurske metropole smo pričakovali z velikim zanimanjem in tako se je na stadionu SK Železničarja zopet zbralo lepo število pripadnikov nogometne igre, ki pa menda niso bili vzhičeni nad igro, ki jo je včeraj popoldne predvajal ISSK Maribor.
čSK je zasluženo zmagal in je bil tudi boljši nasprotnik. Gostje so predvajali lepo in koristno igro ter je bila njihova enajsterica lepo povezama in tudi ni bilo opaziti nobene slabe točke. Moštvo je igralo z velikim elanom in požrtvovalno, stjo, s katerimi vrlinami so se svojčas odlikovala tudi domača moštva.
Predhodniki.
Ustava starokatoliško cenkve določa v §-u 1: »■Katoliki, ki odklanjajo na tako zvanem Vatikanskem cerkvenem zboru (sess. IV.) v papeški buli »Pastor aeter-nus« novo postavljene nauke o nezinot Ijivosti papeža in njegovi vesoljni oblasti nad vso cerkvijo, tvorijo versko zajed-nico pod imenom starokatoliška cerkev Ta označba sicer ni popolna, ker ne vsebuje vseh razlik med rimsko in staroka-toliško cerkvijo, vendar je dovolj jasna in določna. Iz nje izhaja, da se smatrajo starokatoliki za člane katoliške t. j. ve soljne cerkve, da pa hočejo to cerkev obnoviti in ohraniti kakor je bila v za-
četku. Taika stremljenja so se pojavila tekom zgodovine pogosto. Zato ima starokatoliška cerkev mnogo predhodnikov. Sem pa ne spadajo cerkve in ločine, ki so —■ dasi večkrat polagoma — pretrgale vsi vezi s enotno cerkvijo in formulirale lastne veroizpovedi d. pr. pravoslavna, evangeljska, anglikanska i. dr. Prave predhodnice starokatolišlke cerkve so le struje, ki so vsaj prvotno in načelno hotele ohraniti zvezo z vesoljno cerkvijo, ki pa so zahtevale reforme oziroma nasprotovale novim naukom. Zato se imenujejo običajno »katoliške«, »apostolske«, »krščanske« in slično. Za vse pa je značilno zlasti, da hočejo odstraniti ali vsaj omejiti papeško nadoblast, uveljaviti demokratska in narodna načela in zajamčiti vernikom svobodo vesti.
Starokatoliško gibanje sc je začelo po 1870 v nemških deželah. Zato moramo vpoštevati kot njegove predhodnice predvsem struje, ki so se pojavile tu. Nanje pa so vpHvala sorodna stremljenja v drugih, zlasti romanskih pokrajinah. K posebnim predhodnikom starokatoliške cerkve v Jugoslaviji pa štejemo vse borce zoper papeško nadoblast in za slovansko bogoslužje v kolikor so ostali še v zvezi z vesoljno cerkvijo. V tem smislu so predhodniki starokatoliške cerkve v
splošnem:
Galikanizein. Odkar so bivali papeži v Avignonu (1305—77), so hoteli imeti Fran cozi v cerkvi vodilno mesto in zahtevali zase tako zvane galikanske pravice. Zlasti se je opiral nanje Ludvik XIV. Pod .njegovim vplivom je določil pokrajinski cerkveni zbor v Parizu 1681: 1. papež nima vpliva na posvetne razmere v Franciji; 2. sklepi cerkvenih zborov v Kostnici (1414—18) in v Baslu (1431), ki so omejili papeško Oblast, so pravomoč-ni; 3. papež je podrejen občnim cerkvenim zborom in 4. papeški odloki so spremenljivi, če jih ne odobri vsa cerkev. Inocenc XII. jc pregovoril kralja 1693, da je te sklepe preklical; nasprotstvo proti papežu pa je trajalo dalje.
Jansenizem. Profesor v Lovvenu in poznejši škof v Spernu Kornelij Jansen (t 16.38) jc spisal knjigo »Augustinus«, kjer razlaga nauk sv. Avguština o milosti božji rekoč, da človek ni svoboden, ker ga sili k dobrini delom nebeško, k slabim pa meseno poželenje. Papež Urban VIII. je 1612 knjigo prepovedal; Aleksander VII. pa je 1656 obsodil 5 stavkov kot krivoverske. Kljub temu je imel Jansen mmo go pristašev zlasti na Francoskem. Tu je . bi] središče jansenistov samostan Port-|Roya! de Champs, kjer je delovalo več
ISSK Maribor je včeraj popolnoma odpovedal. Niti ena formacija ni zadovoljila, razen tega pa smo popolnoma pogrešali borbenosti in ambicije, ki sta poleg tehničnega znanja neobhodno potrebna za dosego zmage proti tehnično enakovrednemu nasprotniku. Ožja obramba je bila včeraj kar se da nesigurna ter ;e napravila nekaj bistvenih napak, ki so bile odločilnega pomena. Krilci so se včeraj predvsem slabo postirali, razen tega so bili tudi na trenutke mnogo prepočasni. Najboljša formacija je še bila napadalna vrsta, ki pa je imela v nasprotni obrambi sfcoro neobvladljivo oviro.
Včerajšnja tekma nam je prinesla po dolgem času tudi presenečenje, ki ga v mariborskem nogometu ne pomnimo. — Branilec ISSK Maribora Kurent sicer mlad fant, je namreč sodnika g. C a m e r-n i k a iz Ljubljane dobesedno kinockouti-ral, tako da je sodnik obležal. Ne bomo se spuščali v vzroke nečuvenega incidenta, ki so ga obsodili tudi najožji klubo-
vi	pristaši, vsekakor pa je potrebno, da zastavijo klubi ves svoj vpliv, da se slični incidenti ne pojavljajo več na naših igriščih. Zadnjo besedo o včerajšnjem neljubem in grdem incidentu bodo itak izrekli naši nogometni forumi.
Tekma sama je bila v splošnem fair ter v mejah dovoljene igre. Na trenutke je bila tudi lepa in napeta borba in to po zaslugi gostov, ki so se vidno potrudili, da bi odnesli iz Maribora dve točki, kar se jim je tudi posrečilo.
Sodnik g. Č a me r ni k iz Ljubljane tokrat ni mogel zadovoljiti. Napravil je nekaj težkih pogrešk, ki so menda privedli do incidenta v 43. minuti prvega polčasa.
SK Celje : SK Železničar
1:0 (0:0)
SK Železničar, ki je včeraj gostoval v Celju, se je vrnil praznih rok. Mariborčani so si sicer na vso moč prizadevali, da bi agilnim Celjanom iztrgali kakšno točko, kar pa ni šlo. Z eno točko so sedaj Železničarji na dnu prvenstvene tabele, od koder pa se bodo najbrž že prihodnjo nedeljo zopet dvignili.
SK Kraj : SK Hermes 2:0 (1:0)
Hermes, ki je stopil v Kranju kot velik favorit, je podlegel nasprotnikom, ki ga je ISSK Maribor prejšnjo nedeljo odpravil s 4:0. Sodil je 'g. Vrhovnik iz Ljubljane.
Ostale nogometne tekme
Beograd: Jugoslavija-.'Poljska 1:0. Ljubljana: Viktorija (Zagreb):Reka 5:1. Dunaj:	Avstrija :Nemčija 2:0.(0:0).
Basel: Švica: Češkoslovaška 4:0 (3:0(M Anvers: Belgija:Holandska 1:1.
Edini izhod.
Gospodinja: Micka, vi ste ta mesec razbili posode za 600 dinarjev. To je več, kakor znaša vaša mesečna plača, kaj naj napravimo z vami?
Micka: Čisto enostavno. Plačo mi boste morali zvišati.
odličnih bogoslovcev. Pomemben je bil zlasti Paskarij Qucsnel, ki je izdal 1671 »Nairavna premišljevanja«, da bi razširil Jansenov nauk med širše sloje. Janseni-sti so bili v verskem oziru strogi: za vsa greh so zahtevali dolgo pokoro in omejili obhajilo. Odklanjali so prvenstvo papeža, romanje in procesije. Pozneje so se udajali često misticizmu. Na Francoskem so zatrle oblasti to gibanje ok. 1730. — Pomemben za starokatoliško cerkev je bil jansenizem zlasti na Holandskem, kjer je nastala pod njegovim vplivom Utreška cerkev. 1702 je odstavil papež Klemen XI. na željo jezuitov ustreš-kega nadškofa Petra Codea, ker je bil jansenist. Stolni kapitelj pa tega ni priznal. Ko so po 131etni medvladi izvolili kanoniki nadškofa Kornelija van Steerno-vena, ga Rim ni potrdil. Zato se je 1723 ločil Utrecht od Rima in ustanovil neodvisno narodno cerkev,^ kateri sta spadali pozneje obnovljeni škofiji Haarlem (1742) in Deventer (1758). 1871 je stopila Utreška cerkev v tesno^ zvezo s starokatoliško, s katero soglaša tudi v nauku. Da so utreški škofi pravi 'nasledniki apostolov, priznavajo tudi rim. katoliški pisci.
(Sledi konec.)
Mmdmke in	duM
10.000 ljudi v pričakovanju sreče na Trgu Svobode
Sfirisedežno limuzino je dobil brezposelni trgovski pomočnik iz Studencev Ivan Gerželj
Za včerajšnjo tombolo Rdečega kvža je vladalo ogromno zanimanje Mariborčanov, zlasti radi avtomobila, ki je bil določen za prvo tombolo. Na Trgu svobode se je zbralo nad 10.000 ljudi. Izžrebane številke so bile množici razglašene z zvočniki, dočim je ves čas žrebanja svi-rala vojaška godba. Masa ljudi je bila izredno disciplinirana in je skrbelo za red nad 30 rediteljev skavtov s požrtvovalnim g. Štuheeem na čelu. Novo je bilo tudi to, da sta prisostvovala komisiji dva zastopnika iz množice. Na tribuni sta bila oba predsednika organizacije R. K. nar. poslanec dr. I. J a n č ič ter ravnatelj M a s t n a k, nadalje g. P f e i f e r, g. R a v t e r s soprogo, ki je z izredno požrtvovalnostjo zavila in izročila dobitnikom nad 1000 paketov. Sreča se je nasmehnila sledečim udeležencem: 1. tombola, štirise-dežna limuzina g. Gerželj Ivan, brezposelni trgovski pomočnik iz Studencev, 2. tombola motorno kolo Josip Macarol, železničar v pokoju, Maribor Aleksandrova 83, 3. tombola krasna moderna kom-; pletna spalnica za dve osebi Vera Pristovnik zasebnica iz Pobrežja, 4. tombola krasna klavirska harmonika Kosta Jovčič,
frizer Tezno Ptujska cesta 17, 5. tombola kompletna moderna kuhinjska oprema Iv. Oberlajt, delavec iz Frama h. št. 106, 6. tombola: žensko kolo, zasebnica Zofija Vogrinec, Maribor Mlinska ul. 34, 7. tombola: moško kolo Anica Kranjčeva, šivilja iz Kamnice, 8. tombolo fotoaparat s stojalom Amalija Lampe, brezposelna iz Pobrežja, Aleksandrova 28, 9. tombola prekrasen kompleten jedilni servis za 6 oseb Štefan Lepenik, delavec iz Studencev, črtomirova 8, 10. tombola, bala najfinejšega belega platna Martina Vodenšek, delavka iz Krčevine, Praprotnikova 6,	11.
tombola špecerija za 4 osebe za mesec dni Friderik Papež, meh. vajenec iz Pragerskega, 12. tombola kompletna kuhinjska posoda Milena Baša, šivilja, Maribor Slovenska ulica 20, 13. tombola koža za čevlje Helena Germič ,najemnica iz Fale, 14. tombola (odeje) Jože Glušič, carinski vpokojenec iz Maribora.
Poleg teh dobitkov je bilo razdeljenih še 11 tolažilnih tombol, to je blago za moške obleke, bala platna, tricikl, fotograf ski aparat itd. Ostalih dobitkov je bilo razdeljenih okoli 1000.
Velikonočna
številka
nudi vsako leto našim pridobitnim ter poslovnim krogom dragoceno insercijsko konjunkturo,
izkoristite ugodno priliko !
„VEČERNIKOVA“
velikonočna številka v povečanem obsegu in nakladi ostane radi praznikov tri dni aktualna ter bo do slednje podrobnosti zanimala vse kroge naših čitateljev. Oglase za to številko sprejema Uprava „Večernika,‘ Grajski trg 7/1 do petka 15. aprila do 18. ure. V izjemnih slučajih še v SObOtO
16. aprila do 9. ure dop.
NAŠIM NAROČNIKOM!
Cenjene naročnike »Večemika« najvljudneje prosimo, da poravnajo čhn prej zaostalo naročnino, tako da bodo nemoteno dobivali list naprej. Oni, ki bi do 15. aprila ne poravnali zaostankov, jim bomo žal morali ukiniti nadaljnje pošiljanje. Cenj. naročnike opozarjamo, da se plačuje naročnina pri vseh listih naprej, in smo mnenja, da bi naročnino za naš Ust z lahkoto vsak mesec sproti poravnali, ker je »Večernih« najcenejši dnevnik v naši državi. Tudi mi moramo svoje obveznosti poravnati, to pa lahko le tedaj storimo, če naročniki tudi pri nas svoje obveznosti
v	redu poravnajo.
Uprava »VEČERNIKA«.
Kino Union. Vesela filmska komedija smeh in zabava! »Angelj z napakami« A. Roberts, Adela Sandrock.
Tragična smrt na stopnišču
V	veži na Aleksandrovi cesti 17 so našli davi okoli 5. ure negibnega in nezavestnega znanega avtoprevoznika 48 letnega Romana Matza. O tem obveščeni svojci so ga spravili v stanovanje in takoj poklicali zdravnika, ki pa je mogel ugotoviti le smrt. O dogodku je bila obveščena tudi mariborska policija ter se je podala v hišo na Aleksandrovi cesti 17 uradna komisija, ki je ugotovila naslednje: pokojni Roman Matz je prišel domov davi okoli dveh zjutraj. Ker je že dalj časa bolehal na srčni hibi, obstoja domneva, da je dobil na stopnicah nenadoma srčni napad, tako da je treščil preko stopnic. Pri Lem je naletel s temenom glave na stopnice. To dokazuje precejšnja rana na glavi. — Verjetno je, da si je pri padcu strl hrbtenico ali pa da ga je zadela smrtonosna kap. Ker ni podan sum tuje krivde, ni tukajšnje državno tožilstvo, ki je bilo prav tako obveščeno o dogodku, odredilo obdukcijo trupla.
Gozdni požari brez konca in kraja
Včerajšnji popoldanski vlak. ki vozi proti Koroški, je zanetil z iskrami iz drveče lokomotive na več mestih gozdne požare. Iskre so vnele suhljad in se je ogen.i z bliskovito naglico razširil na ostalo drevje. Okrog pol 3. ure popoldne je začelo tleti napreje ob železniškem tiru na Fali. Ker je obstojala nevarnost, da se ogenj razširi, so prihiteli na lice mesta požarne brarnbe iz Maribora, Ruš, Pekr in Selnice. 70 gasilcev je z lopatami pričelo zasipati goreče dele gozda. Okrog 8. ure zvečer se je požrtvovalnim gasilcem posrečilo omejiti požarno katastrofo. Reševalnim delom sta prisostvovala oba tuk. sreska načelnika ter starešina gas. župe g. ravn. Pogačnik. Ogenj je zajel okrog
10	hektarjev gozda in je po ognju povzročena škoda precejšnja. V istem času je začel goreti tudi gozd pri Sv. Ožbaltu, kjer so pa pogasili ogenj šentlovrenški gasilci. Na Betnavi je začelo v tamošnjem gozdu ponovno tleti, vendar so na pomoč prispeli gasilci preprečili požarno katastrofo. Okrog 8. ure zvečer se je vnel gozd nu Pošteli ” bližini Sernčevega posestva. kjer so stopili v akcijo radvanjski gasilci.
Iz državnega tožilstva. Državni tožilec g. Franc Sever je premeščen s tukajšnjega državnega tožilstva v Ljubljano. K mariborskemu državnemu tožilstvu je premešč iz Celja tamkajšnji državni tožilec g. Juhart.
Iz učiteljske službe. Napredovali so med drugimi: V 5. skup. Olga Juvančič, učiteljica v Mariboru, Pavla Puhar, učiteljica
v Kamnici pri Mariboru, Franja Lupša, učiteljica pri Mali Nedelji, Marija Šterk, učiteljica v Ptuju, Edvard Praprotnik, učitelj v Ptuju. V 6. skupino: Elizabeta Pokolj, Mariboi, Amalija Španger, Studenci pri Mariboru, Jos. Negelšmid, Ptuj, Ivana Grahovnik, Št. Ilj pri Slovenjgrad-cu, Elizabeta Šolar, Poljčane, Rafael Z lizol a, Ptuj. V 7. skupino: Ljudmila Dolenc, Vuzenica pri Dravogradu, Janko Kikelj iz Selnice pri Mariboru, Miloš Ledinek, Tezno pri Mariboru, Stanko Ver-čak. Selnica pri Mariboru, Vera Vižintin, Sv. Jurij, Rajko Iglar, Slovenigradec, Olga Vrhovee-Korber, Prevalje, Roža Košenina, Sv. Lenart, Marija Kociper, Svetinje, Alojzija Jančič, Cirfcovci, Oskar Bregant, Št. Janž pri Slovenjgradcu, Fr. Ložar, Makole, Marija Kovič, Radmožan-ce.
O krasno uspeli telovadni akademij*, ki
jo je priredil v soboto Sokol Maribor I. v počastitev nepozabnega dr. L. Pivka ob prvi obletnici njegove smrti, poročamo obširno v jutrišnji številki.
Dva mrtveca v isti hiš*. V Jezdarski ul. S sta umrli hkrati dve osebi, kar je gotovo redek slučaj. Izdihnila sta 76 letna zasebnica Katarina Krnčeva in zasebnica Terezija Urglova, stara 69 let. Žalujočim preostalim naše toplo sočutje.
Obvestilo. V sredo dne 6. t. m. se uradni dan Zbornice za TOI pri podpisanem Združenju ne vrši. — Združenje trgovcev za mesto Maribor.
Nocoj koncert! Glasbene matice v Unionu.
Otrok utonil v mlaki. Pri Tešanovcih je pri nekem tamkajšnjem posestniku usluž-bena dekla Iboljkova, ki ima tri nezakonske otroke. Ko je opravljala delo na polju, je pustila otroke v starosti 1 in pol do 4 leta na dvorišču posestnika, kjer so se otroci igrali. Najmlajša, komaj leto in pol stara Hari se je splazila do neke mlake, ki je od hiše oddaljena 20 m. Otrok je zašel v mlako, ki je globoka komaj 25 cm, in je v njej utonil. Otroka so našli domačini že mrtvega.
Ljudska univerza. Danes v ponedeljek ob 20. uri predava o Londonu in o svojih vtisih iz potovanja po Angleškem g. Ivan Šumi jak, strokovni učitelj v Mariboru. Skioptično slike.
Proslava 20 letnice osvobojenja Maribora in naše severne meje. Zveza Maistrovih borcev je sklicala včeraj dopoldne v mali dvorani Narodnega doma predstavnike društev iz Maribora in okolice v svrho posvetovanja o pripravah letošnje proslave 20 letnice Maribora in severne meje. Številne društvene predstavnike je v izbranih besedah prisrčno in toplo pozdravil zvezni predsed. prof. dr. Dolar. V izčrpnih izvajanjih je očrtal zgodovino osvobodilnih bojev in po-
men letošnjih proslav. Sledila je izčrpna debata, ki je izzvenela v to, da se priredi v okviru letošnjega Mariborskega tedna posebna spominsko kulturna proslava, dočim naj 'bi bil predvideni narodni tabor v septembru, na katerem naj bi sodelovala tudi naša mladina in naša vojska. S povdarkom, da mo-ra biti letošnja prosla-
va 20 letnice osvobojenca ter ujedinjenja čim spontanejši izraz narodne zavesti in
zrelosti je bila anketa zaključena.
Pohorje v snežni belini. Sinoči je za-divjal po Mariboru močan veter, ki je dvigal po ulicah cele oblake prahu. Nenadoma so bili posamezni mestni predeli
v temi. Nebo, ki je bilo ves dan krasno sinje, se je v trenutku zatemnilo, kmalu nato se je vlila ploha, vmes so padale snežinke, davi pa so Mariborčani zagle-jdali Pohorje precej pobeljeno.
V	divne Benetke zakladnico srednjeveške umetnosti, krasno Padovo in živahni Trst vozi Putnikov avtokar za Veliko noč od 15. do 18. aprila. Popolen aranžma le Din 900.— Izkoristite izredno priložnost, prijavite se takoj pri Putniku Maribor - Celje - Ptuj.
1628 tujcev je obiskalo Maribor v mesecu marcu 1938. Od teh je bilo 1098 podanikov naše države, 184 Avstrijcev, 180 Nemcev, 69 Čehoslovakov, 29 Madžarov, 28 Italijanov, 9 Angležev, 7 Švicarjev in 6 Poljakov. Vsi omenjeni tujci so v Mariboru prenočevali 5524 nočnin.
Društvo »Jadran« v Mariboru šteje, kakor nam sporoča odbor, 452 članov, ki plačujejo članarino. Od teli članov je aktivnih 121, med temi so pevci člani odbora in drugi sodelujoči.
Prejeli smo in objavljamo. Velecenje ni gospod urednik! Preteklo leto se je za protituberkulozni teden silno dosti pisalo o obsežnem programu, ki bi se moral izvesti omenjeni teden v prid azilskemu skladu. Velik del objavljenega programa pa sc radi slabega vremena ni mogel izvesti. Radoveden sem, kaj nameravajo gospodje v letošnjem protituberkuloz-nem tednu prirediti. A. T., stalni darovalec mesečnega protituberkuloznega dinarja.
Na sobotni trg 2. t. m., je bil glede udeležbe in povpraševanja ter založenosti naravnost rekorden. Kmetje so pripeljali 82 vozov krompirja in razen tega še 267 vreč. Prodajali so ga po Din 1 do 1.50, merico pa po 5.50 do 6. Na perutninskem trgu je bilo 364 kokoši, kg 18 do 25 din, piščancev je bilo 514 po 35 do 65, gosi 6 po 40 do 45, puranov 18 po 40 do 65, rac 18 po 18 do 20, domačih zajcev 20 po 5 do 25, kozličev 7 od 35 do 65, jagnjeta po 80. Na senenem trgu je bilo 7 vozov sladkega sena 100 kg po 50 do 55 din, 1 voz kislega sena po 35 za 100 kg ter 6 voz slame 100 kg po 35 din. Stani-narjev je bilo 19, ki so pripeljali 54 svinj. Cene so bile: salo 13 do 14, slanina 12 do 13, riba 15 do 16, zajec 12 do 14, glava z jezikom 5 do 6, svinjsko meso izlu ščeno 12 do 14, svinjsko meso s kostmi
11	do 12 din za kg.
Zlat petelin v Mariboru. Letošnji prvi april nam je prinesel povsem neobičajno senzacijo. Iz dvorišča tuk. reševalnega oddelka je na vse zgodaj izginil domači petelin, ki se je sicer samozavestno in prav na široko šopiril v dobrem počutju
Ponedeljek, 4. aprila: Zaprto.
Torek, 5. aprila ob 20. uri: »Trubadur«,
Gostovanje Mario Šimenca. Red A. Red A.
Sreda, 6. aprila: Zaprto.
Četrtek, 7. aprila, ob 20. uri: »Nečak«. Red B.
Samo enkratno gostovanje Šimenca!
Vsem, ki želijo videti in uživati novega trubadurja, se priporoča pravočasna nabava vstopnic. Šimenc gostuje kot Man-rico izrecno le e n k r a t, to je j u t r i, torek 5. aprila.
svoje gospodarice, ki je prav po materinsko skrbela zanj. Veliko je bilo začudenje, ko petelina ni bilo včeraj več na spregled, še večje pa je bilo presenečenje zvečer, ko jo je ves pozlačen primah nil na svoj dom, kamor ga je bilo prignalo najbrže domotožje in praznina v želodcu. Nekdo, ki je hotel napraviti s petelinom aprilsko šalo, je pri svoji april-ščini popolnoma pozabil, da mora petelin v tako dostojanstveni funkciji vsaj tu pa tam dobiti kaj pod kljun. S pozlačenimi nogami in zlato krono svoje sicer rdeče rože je zaključil svojo aprilsko potovanje in je sedaj spet doma.
Za Veliko noč v Split. Spričo krasnega vremena, ki vlada na Jadranu, prireja Putnik od 15. do-9. aprila skupinski izlet z brzovlakom v Split. Cena vožnje in popolne obskrbe v prav dobrih meščan-skih hotelih v Splitu in okolici le Din 540. Spored: Odhod iz Maribora 15.4 ob 18.02, prihod v Split 16. 4. ob 9.05 uri. Odhod iz Splita 18. 4. ob 19.50, prihod v Maribor 19. 4. ob 11.48. Izkoristite ugodno priložnost, prijavite se takoj! Informacije in prijave pri Putniku Maribor - Celje - Ptuj.
Radia
Radio • Ljubljana
Ponedeljek, 4. aprila. 18.: Zdravniška ura (dr. Brecelj) — 18.20: Plošče 18.40: Slovstvo ob letu 1848. (dr. Ivau Grafenauer). — 19.: Napovedi, poročila
— 19.30: Nac. ura — 19.50: Zanimivosti
— 20.: Prenos iz Maribora: Koncert Gl. Matice, dirigent Marjan Kozina — 22.: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Mar vam je znano
da rastejo najvišja drevesa (do 150 m visoka) v Avstraliji in se imenujejo eu-kalipti;
da se nahaja največja oljnata slika na svetu v tako imenovani palači dožev v Benetkah in da je to »Raj«, ki ga je naslikal v širino 22 m in višino 7 m slavni slikar Tintoretto;
da traja eno kolo pri boksarskih tekmah komaj 3 minute;
da lahko da dobra krava na leto toliko tnleka, da napravimo iz njega do 80 kg surovega masla: da je od petih znamenitih modrijanov Sokrata. Spinoze, Kanta. Schopenhaiuer-ja in Nietzscheja bil samo eden oženjen, namreč Sokrat, in še ta nesrečno;
da vsebuje les iglastega drevja mnogo več vode kot les listnatega drevja; da so abecedo iznašli najbrž Feničani;
Hame vesti
Vatikan in avstrijski škofje. »Osserva-
tore Romano«, vatikanski organ, objavlja sledeče značilno uradno sporočilo v zvezi k zadnjim proglasom avstrijskih škofov: »Pooblaščeni smo izjaviti, pa naj ima proglas avstrijskih škofov že kakršenkoli političen značaj, da je bil formuliran in podpisan brez vsakega predhodnega sporazuma ali odobritve svete stolice. Zaradi tega je avstrijski episkopat sam odgovoren zanj. Kardinal dr. Innit-zer pa je poslal Biircklu pismo, v katerem pravi, da je izjava avstrijskih škofov prišla spontano ter da je ta izjava naravna posledica nemške zavednosti in nemške krvi.
Hitler bo glasoval na Dunaju. Doznava se, da bo Hitler na dan plebiscita na Dunaju, kjer bo tudi sam glasoval.
Usodni železniški nesreči. V bližini Sarajeva na progi Sarajevo-Užice in v Zemunu sta se pripetili usodni železniški nesreči. kj sta zahtevali 7 smrtnih žrtev. Na progi Sarajevo -Užice je skočil s tira osebni vlak in se prevrnil, v Zemunu pa je tovorni vlak zavozi lv tramvaj in ga razdejal. Železniški nesreči sta zahtevali tudi večje število ranjencev in sta zbudili splošno sočutje z žrtvami.
h aŠMjkepa SL Itja
Prisrčno odhodnico je priredilo obmej
no šentiljsko sokolsko društvo štirim članom telovadcem, ki odhajajo k vojakom So to br. Branko Kokot, Stevo Puter Avgust Pcšel ter Dolinšek, Starosta br Roglič je imel ob tej priliki r»a odhajajoče pomemben in ognjevit patriotičen nagovor pozivajoč jih k sokolski disciplini in zvestobi do domovine. Z odhajajočimi izgublja šentiljsko sokolsko društvo zavedne in vnete člane svoje telovadne skupine ter dva vodilna člana tamburaškega zbora in odrska sodelavca. Obmejni Sokoli jim kličejo k odhod-nici krepak sokolski zdravo in na skorajšnje svidenje!
bodo naši priznani strokovnjaki predavali o pomenu in potrebah tujskega prometa, o tujskoprometni propagandi, o hi-gijeni v tujskoprometnih krajih, o polep-šanju tujskoprometnih krajev, o postrežbi gostu ter o drugih važnih vprašanjih tujskega prometa v sodobni obliki. Predavanja bodo dopoldne od S.00 do 12.30 in popoldne od 14.00 do 18.00, tako da izgubijo udeleženci iz drugih krajev dravske doline le en dan za udeležbo na tečaju. Tečaj je brezplačen ter je udeležba vsem interesentom prosta. Ker bo tujskoprometni tečaj pri Sv. Lovrencu na Pohorju edina slična prireditev v tem predelu, se opozarjajo predvsem intere-sentje iz vse dravske doline, da to ugodno priložnost izrabijo ter da se seznanijo z vsemi aktualnimi vprašanji sodobnega tujskega prometa, ki mu pripada iz leta v leto važnejša vloga v našem gospodarskem življenju.
h 'življenja in sveta
Kopalni vagoni pri ameriških
vlakih
V Ameriki imajo posebne kopalne vagone na progi iz Newyorka v San Francisco. Ti vagoni so narejeni tako, da so v njih plavalni bazeni, ki so 22 metrov dolgi in tri metre in pol široki. Voda je dva metra globoka. Kabine kopalnega vagona so razkošno urejene. Poskrbljeno je tudi za višinsko sonce.
Miška v gledališču
V kodanjskem ljudskem gledališču bi e domala zaradi male miške pripetila ve-ika nesreča. Med predstavo, ki ji je prisostvovalo številno občinstvo, se nenadoma začuje krik: Miš! Miš! Ves ženski svet se razburjen dvigne s sedežev in
navite
K°lo jug°slovenskih sester je najmočnejša ženska organizacija v obmejnem Marenbergu. V nedeljo so kolašice polagale obračun dela v preteklem letu. Občni zbor je otvorila in vodila predsednica ga. Vinterhalterjeva, ki je uvodoma pozdravila delegatinji iz Ljubljane in sicer go. Šantlovo in go. Žitekovo. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednica Vinterhalterjeva, podpredsednica Bremčeva, tajnica Kranjčeva, blagajničarka Jenčiče-va. Odbornice:	Tomažičeva.	Kopova,
Matjaževa, Kodrova, Verber.ieva, Cigler-jeva, Rekova, Konradova, Cepečeva in Mihevjeva.
Nad sokolske plakate so se spravili.
Na Pobrežju je nalepilo sokolsko društvo plakate, s katerimi vabi narodno zavedne Pobrežane na dramatsko prireditev domačega dramatskega odseka. V noči od petka na soboto so neodgovorni elementi te plakate odstranili in raztrgali. Orožniki so storilcem že na sledu. Pa bo udeležba pokazala, v katerem taboru je Pobrežje!
S BaUceja
Lepo uspela odhodnlca. Dne 26. marca 1938 je priredilo tuk. sokolsko društvo v posebni sob' gostilne g. Martina Ritonje krasno uspel poslovilni večer sestri Klin' čevi Mariji, bratom Klincu Ludviku, Benku Gezi, Zemljiču Jošku in Adaniču Tonetu. V zbranih besedah se je poslovil starosta br. Mavrič Karol, ki jo orisa vzorno zaslužno in požrtvovalno delovanje odhajajočih. Prisrčno so se poslovili od odhajajočih kontrolor g. Knaflič Rudolf, g. Cividini Stane, g. dr. Boezio, carinski upravnik g. Miklavčič Lovro, sodnik g. Schvveiger Stanko in Ritonja Martin. Na tem poslovilnem večeru so zbrali za zgradbo sokolskega doma 423 din, za kar izreka gradbeni odsek brat sko zahvalo.
Jjjutomeeske koviu
Tujskoprometni tečaj pri Sv. Lovrencu na Pahorju. V izvedbi tamošnjega tuj-skoprometnega društva ter na pobudo in v sodelovanju s Tujskoprometno Zvezo in Putnikom v Mariboru priredi kraljev-ška banska uprava enodnevni tujskoprometni tečaj, ki bo v četrtek dne 7. aprila v dvorani hotela »Jelen« pri Sv. Lovrencu na Pohorju. V okviru tečaja
Premeščena je bila po prošnji učiteljica ga. Cvetko-Vcrdir Anica iz Cezanjevcev y Mariboru. Užaloščeni gospe, ki je pred letom izgubila svojega moža g. Ra dovana Cvetka, ki ji je zapustil dva otročiča, želimo na novem službenem mestu da lažje prenaša bol, kakor jo je prena šala v Cezanjevcih, kjer je tragično pre minil mož Radovan, ki je zapustil v lju tomerskem srezu toliko dobrih prijate ljev in znancev.
hoče kričaje k vratom. Medtem se nekateri pogumni možaki podajo na lov za nedolžno živalico ter jo podijo po vsej dvorani, da se jim končno izmuzne v mali odprtini. Edini, ki ostane ravnodušen, je kapelnik, ki diktira v najhujšem hrupu svoji godbi veselo koračnico, med katero miška izgine in se ljudstvo pomiri. Prihodnjega dne je ravnatelj razglasil v časopisju. da je gledališče zavarovano proti požarom in tudi - mišim.
Najmlajši zakonski par na Francoskem Z velikimi svečanostmi so proslavili v Rennesu bretonski delavci in kmetje poroko najmlajšega zakonskega para Francoske. To sta 15 letni Rcymond Fontaine in 161etna Georgette Louvrier. Predsednik republike Lebrun je podpisal dovoljenje, da se mlada poročita, čeprav še nista izpolnila za zakon predpisanih let.
Razno
PLZENSKI DVOR A. SENICA,
..evodošla vina, ljutomerska in pekrska speciialiteta. Cez
ulico pri litru znaten popust. 1885
PODPISANI PREKLICUJEM
vse kar sem rekel o gospe Zajko Emi. dne 12. II. 1938 v gostilni Gomiler v Mariboru. Zahvaljujem se ii, da je odstopila od kazenskega pre gona- Maks Pliberšek Frankopan ova 8.	1948
SVARILO!
Svarimo tem z- Kristino Kristl razširjati o nas in naši tvrdki neresnične vesti, ker drugače jo bomo sod-nijsko zasledovali- Pavl in Olga NVenko medičarstvo, Maribor, Jenkova 6.	1952
Posest
TRI LEPE. RAVNE STAVBENE PARCELE
blizu cerkve v Studencih poceni naprodaj. Poizve se: Maribor. Aleksandrova c. 71 (lesna trgovina).	1894
Prodam
OTROŠKI VOZIČEK
poceni naprodaj- Koroška cesta 52.	1^57
KROMPIR
beli in rumeni. »Ackersegen« oddaia Kmetijska družba, Aieljska c- 12-	1951
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
veliko ali malo, v mirnem delu mesta oddam- Naslov v upravi.	1833
Mal’ položi dar domu na oltar I
OPREMLJENO SOBO.
prost vhod. boliši osebi. Bet-navska 15.	 1842
PRAZNO SOBO
oddam- Strossmajerjeva 11. pritličje.	1949
LEPO SOBO
s posebnim vhodom in s hrano oddam- Koroška 43, Safran-	1955
Stanovanje
DVA GOSPODA
sprejmem na stanovanje-Vprašati Afesarska ul- 5-1956
Službo sšie
POSTREZNICA
išče celodnevno službo. Studenci, Kralja Petra c. 126-1950
Službo dobi
BRJVSKLGA POMOČNIKA
takoj sprejmem- Koroška 7-1954
pp,— ^. \1daV1 • • •
sto za ^e-u VtPt5._
Uspeh
W’
Vsem svojim članom sporočamo, da je danes umrl naš član, gospod
ROMAN MATZ
avtoprevoznik v Mariboru.
Pogreb pokojnega tovariša bo v sredo, dne 6. aprila 1938 popoldne ob 4 na mestnem pokopališču na Pobrežju.
V Mariboru, dne 4. aprila 1938.
Združenje prevozniških obrtov v Mariboru,
Kuby
Za Ruby je bil to trenutek najpopolnejše sreče. Predal v steni si je hotel vsakdo natančno ogledati. Vsi po vrsti so ga odpirali in zopet zapirali.
Geoffrey pa je odvedel Ruby k oknu in jo tiho vprašal: »Povej mi, zakaj si poprej obstala v svojem pripovedovanju? Rekla si, da je bil Rodney pripravljen dati ti testament, ako, ako... kaj pomeni ta ako?«
»Povem ti, ampak ne smeš se jeziti radi tega Geoffrey. Veš... hotel je... zahteval je poljub od mene.«
»Pa veiKiar nisi dobila testamenta šele potem, ko si izpolnila ta pogoj?« vprašal prestrašen.
»O, ne! Ko je videl kako zopern se mi zdi njegov predlog, je bil tako plemenit ter se mu je odrekel in mi dal testament kar tako.«
»Zares, zelo požrtvovalno,« ie rekel
Geoffrey nekoliko porogljivo in sc globoko oddahnil.
»Ali W bil zelo hud, ko bi privolila?« ga je vprašala Ruby.
»Da, zelo.«
»Potem je bila prava sreča, da sem dobila oporoko brez tega,« jo odgovorila krotko Ruby.
»To jo cel roman,« se je vmešal Jack Rodncy v pogovor. »Doslej sem slišal take stvari samo v gledališču. Mislim, da bi nihče drugi kakor vi, Ruby, ne dobil testamenta; kajti nas vse Pavel Rod-ncy odkrito sovraži.«
»Res mora biti zelo zaljubljen v vas, gospa Geoffreyeva, da se je vam na lftbo odpovedal The Towersu.«
Vsi so se ozrli v Nellyja Darlinga, ki je izrekel to. kar so vsi mislih. Samo la-dy Rodneyeva je v spominu na svoje malo prej izrečeno natolcevanje povesila oči in v zadregi zardela.
Ruby pa je popolnoma mirno pogledala Nelly.ia ter odgovorila:	»Do	danes
popoldne mi ni prišla ta misel, a sedaj se mi sami zdi — ampak mogoče se motim res se mi zdi, kakor bi si domišljal, da jo zaljubljen vame. Seveda je to zelo neumno od njega.«
»Ali nikak čudež,« je pripomnil gospod Darling v tako resnem prepričanju, da so so vsi smehljali.
Jack ga je potrepal po rami in dejal: Bravo Nelly, stari dečko! Le tako naprej, sinko!«
»O, Ruby, kako pogumni ste bili!« ie vzkliknila Dcatie občudovaje. »Sredi rso-či, ko je vse spalo, iti v knjižnico in za-gledati tam človeka, ki ne spada med domače! Jaz bi takoj omedlela, ali pa zbežala nazaj v svojo spalnico. Morda b; celo na vso moč vpila.«
»Mislim, da ne. Važen dogodek napra-
vi	človeka treznega. Pozabila sem na strah, dokler ni bilo vse pri kraju. Mnogo poguma sta mi dajala tudi psa.«
»Alj niste kričali, ko je držal pištolo
tik pred vašim čelom?« je vprašala Violeta.
»Tik pred čelom?« je ponovila presenečena Ruby; toda ko je slučajno pogledala Geoffreya, se je spomnila, da je to eden njegovih malih dostavkov, s katerimi je poživel pripovedovanje.
»Ne, nič ni kričala,« je odgovoril Ge-offrey mesto nje. »Niti presenečena ni bila, kazala je prav izreden pogum. Sicer pa ji ni meril s pištolo tik na čelo, a to je končno že vseeno.«
»Dober konec je delu venec,« je menil kapitan Rodney. »Ako bi bil naš ljubi bratranec še tako prijazen in bi hotel leči v grob, tedaj bi dobili tudi brez vseh težav naslov.«
V	tem so se odprla vrata in na pragu se je pojavil Jankins, bled in prepadenega obraza.
»Ali lahko za trenutek govorim z vami sir Nicholas?« je vprašal razburjen in se trudil, da bi skril svoj nemir.
(Dalje.)
izdaia konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.