Narodna ir. Studijska ._______________Knji'.mica via Ceppa, fr 7' s I E S T £ | List izhaja vsako £ -.rr. .. j 5trane)i 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000;,Ur;^.- / Polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. , UraiJLištVp/if/-/ Uprava: Trst, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-046;.'in-44-WZ// Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne'kpj-e-|e?aajiim in demokratičnim /jem posameznikov — dokazovali zaničevanje /kov osvobodilne borbe, , »nformizem do Confindu-j Sv'oje hujskaško in proti-i »a,ično zadržanje in se da-: »»ovito oklepajo svojih po-/ svojih funkcij, svojega .d ne oziraje se na miši j e-i so si ga o njih in nji-|: Politiki ustvarili delovni 6 >n vse ljudstvo. /»ost človek, državljan, ki i, 1 malo zanima za «poli-J Pričakuje od svojih upra-politiko, ki naj popra-/Oje stanje, ki naj ustavi i,tJl potek in nudi Trstu '»> da se bodo aktivno boli,9 gospodarsko in politično v» s pomočjo ustanovitve //e proste cone, z vzpo-yV|jo vloge Trsta pri med-i »em prometu, s povrnit-; ["'Gorskih prog in trgov-ij »dij, z ukrepi, ki naj omota' široko in koristno avto-1^1 Tržaškega ozemlja, spo-demokratičnih in. narod INŽ. BARTOLI JE BIL IZVOLJEN ZA ŽUPANA Z GLASOVI DESNICE, A JE MORAL ODSTOPITI Pokrajinski svet v Trstu obsodil fašistično provokacijo Demokristjan Gregoretti izvoljen za predsednika pokrajinskega sveta z glasovi vladnih strank - Novi predsednik popolnoma ignorira tržaške Slovence ZAČEL SE JE PROCES, KI SE NE BI SMEL VRŠITI v Skedenjske antifašiste naj se takoj izpusti na svobodo Obramba zahteva, naj se na osnovi londonskega memoranduma preneha sodni postopek V četrtek zvečer je bila druga seja novoizvoljenega po. krajinskega sveta, na kateri je bil demokristjan Gregoretti izvoljen za predsednika. Pri prvem glasovanju je prejel Gregoretti 10 glasov, komunist prof. Weiss 7, belih glasovnic pa je bilo 5. Drugo glasovanje je dalo sledeč rezultat: Grego-retti 8 Weiss 7, belih glasovnic 7. Sele tretje glasovanje je bilo odločilno: Gregoretti je prejel 12 glasov, torej zadostno večino, kajti na seji je bilo prisotnih 22 svetovalcev, prof. Weiss je prejel 7 glasov, dva misinovca in monarhist pa so oddali bele glasovnice. _______ uemoKraucnin in. naruu iJvic tuživečih narodnosti tistih upravnih in po-j ukrepov, ki so jih A J . Volilni kampanji manj '» vse stranke obljubljale d) danes določene stran-' Predvsem večinska stran-mislijo izpolniti. »i izid in torkovo glaso-v občinskem svetu poli0 predvsem Krščansko . »acijo in tudi manjše pokojne štiristranske »Je pred ločne in jasne »»Bosti pri izbiri med u-i ki nàj gre po starih sto-» in upravo z novimi ljud-»pvimi nameni, ki naj od-•»Jo volji volivcev in po-I Trsta. »» je med demokracijo in j »m, med socialnim odpr-hlapčevanjem interesom t 'mstrijc na škodo Trsta. 1® med spoštovanjem zaobljub in izdajo volivcev. . c»sa je še za to izbiro, i^post jc zelo velika, to-i »Jeti jo bodo morale vse j in vsak posamezni sve-C' Tu ne gre za ocenitev /o osebe, samo za izbiro "»ma osebama, marveč za ;t, »vi. ki jih ti dve osebi e v*jata in ki ostajata in g j»a sodbo tudi v prime-v°odo prej ali slej izzva- 6 volitve. Na četrtkovi seji se je zgo. di!o nekaj, kar je nedvomno marsikoga silno presenetilo. Misinovska svetovalka Ida De Vecchi — katero Slovenci poznajo od tedaj, ko jo je zloglasni fašizem poslal kot «camerata» v ljubljansko pokra ji. no z nalogo, da bi tam orga. nizirala žensko fašistovsko or. ganizacijo, zaradi česar je bi. la že leta 1949, ko je bila izvoljena na misinovski listi, izključena iz občinskega sveta v Trstu — se je nenadoma opogumila in začela sikati strup proti tržaškemu antifašizmu. Strankam demokratičnega cen. tra je očitala, da poskušajo o. živili «zloglasni CLN», da so nekatere stranke poskušale dati Trstu novega župana, ki bi bil izvoljen z glasovi Slo. vencev in podobno. Njen go. vor je izvenel ne le kot groba žalitev antifašizma — in je bil prava apologija fašizma, ki je v Italijanski republiki prepovedana — a bil je tudi nebr-zdan napad na samo italijan. sko republiko, ki temelji na načelih CLN in torej na na. čelih antifašizma. Povsem razumljivo je, da se proti takemu nastopu odločno reagiral ves pokrajinski svet, razen monarhista, seveda. Tov. Postogna je posebno -odločno nostopil proti fašistki in ji povedal kar ji gre. Orisal je zlo. čine, ki jih je fašizem, zagrešil. Prav tako so nastopili proti njej svetovalci Persoglia, Bazzaro in Dulci. Fašistka De Vecchi je tako dobila pravo lekcijo -od predstavnikov antifašističnega Trsta. Toda to še ni vse: fašistom je treba preprečiti vsako nadaljnje žalje. nje osvobodilnega in antifaši. stičnega gibanja, kajti «zlati časi», po katerih se jim toži, se ne smejo in se tudi ne bo. do nikdar več povrnili! Kar se tiče novoizvoljenega predsednika pokrajinskega sve. ta, je treba podčrtati, da je v svojem prvem govoru popolnoma prezrl tržaške Slovence in njihove probleme, kot bi na tem področju ne bilo niti e-nega državljana slovenske narodnosti. * * * V torek se je že drugič se. stal občinski svet v Trstu zato, da izvoli novega župana, ven. dar pa se to ni zgodilo; odno. sno za župana je -bil ponovno izvoljen inž. Bartoli, katerega so podprli s svojimi glasovi tudi svetovalci fašistične MSI in monarhisti. Prvo glasovanje je dalo sle. deč rezultata: Bartoli 30 gl a. sov, Miani 16, Franzil 4; 10 svetovalcev pa je oddalo bele glasovnice. Drugo glasovanje, potem ko je bil izločen demokristjan Franzil pa je dalo sledeč rezultat: Bartoli 33 glasov. Miani 26. Takoj po objavi rezultatov glasovanja je inž. Bartoli iz. javil, da ne more sprejeti iz. volitve z glasovi misinov in monarhistov. Za levičarskega kandidata Mianija so glasovali komuni, sti, socialisti, socialdemokrati, svetovalci «Unità Popolare», Neodvisne socialistične zveze, MEN in svetovalec SDZ. Nova seja občinskega sveta bo v ponedeljek zvečer. uvrščajo s skupino demokristjanov in podpirajo njihovega kan. didata ini. Bartolija. V tem trenutku velja to, kar on v političnem pogledu predstavlja, t. j. desnico njegove stranke v prisrčnih odnosih a fašisti, nasprotstvo slehernemu dejanskemu odprtju na levo, administrativna neproinost, slepo odobraurnje vladne politike, ki noče priznati pereče potrebe rešitve temeljnih problemov Tr, sta (od proste cone pa do te- ritorialne avtonomije), klerikal-Kot na prvi seji so tudi v no hujskastvo, antikomunizem torek pred glasovanjem govo. do skrajnosti, politična diskri- rili razni predstavniki političnih skupin v občinskem svetu in javno obrazložili stališča svojih -strank do vprašanja župana in občinskega odbora. Vodja komunistične skupine, tov. Pogassi, je ob tej priliki v imenu naše partije dal sle. dečo izjavo: Naša skupina se sklicuje na glasovalno izjavo, ki jo je podala že na prvi seji občinske• ga sveta, v kateri je bila na kratko poudarjena potreba po občinski upravi s širokim socialnim odpi rtjem in s katero si je pridržala pravico do akcijske prostosti v pogledu izvolitve župana in občinskega odbora. Tedaj smo imeli šibko iluzijo, da bo demokristjanska skupina spremenila svoje stališče, vsaj v kolikor se tiče kandidata za mesto župana. Danes smo prišli do zadnjega dejanja. Krščan. ska demokracija je sklenila, da glasuje za istega kandidata, pre. zirajoč sleherno načelo demo-kratične uprave in ne upošteva-joč rezultatov volitev. Odgovornost za tako zadržanje pada zato ne le na najbolj reakcionarne struje DO, temveč tudi na leve struje demokristjanov, ki so kljub tolikim možnostim, odklonile usmeritev mestne uprave na pot demokratizacije in iztrganje iste nadoblasti gospodarske desnice, ki hoče nemotena ohraniti svoj monopol nad krajevnimi ustanovami in zaščititi svoje interese in svoje privilegije, preprečujoč sleherno pomladitev občinskega življenja. Tudi ostale vladne stranke nimajo pri tem nič manjše odgovornosti. Od republikancev do socialdemokratov, kateri se, potem ko so obljubili svojim volivcem široko odprtje na levo in zahtevo po takojšnji rešitvi poglavitnih mestnih vprašanj, danes več ali manj odkrito t im « 21 isti yORK — Avtobusna S,,L9 v Talasiju v Floridi / / tekl° nedeljo ustavila i j.’sij, 2aradi velikih izgub, / X.n Po bojkotu črncev. / 1 upniki črncev so zahte-, /n-ovitev mešane k-o-mi- K rbi sQ ,razii \ lu«ii, naj bodo v pri-f tltj.^evodniki na avtobu. 1 črnci. rešila vprašanja minaci ja na vseh področjih, e-notna fronta lakoimenovanega italijanstva, ki jo zagovarjajo fašisti, na čigar glasove bo lahko računal ob vsaki priliki. Njegovemu političnemu liku postavljamo nasproti odvetnika Mianija, ker ta s svojo preteklo, stjo in s svojimi idejami pred- stavlja to, kar zahtevajo Tržačani: administracijo s socialnim odprtjem, brez diskriminacij na-pram drugim demokratičnim silam; človeka, ki spoštuje opozicijo, ki nasprotuje politični hinavščini in narodnostni mrž-nji, ki brani občinsko in pokrajinsko avtonomijo in je goreč pobornik integralne proste cone. Mi bomo glasovali za odvet-nika Mianija, četudi ne soglašamo z njim na ideološkem in političnem področju, četudi je sedaj svetovalec stranke, ki jc sodelovala s klerikalci v bivši in bo verjetno tudi v novi občinski upravi, stranke, ki jo vodijo ljudje, ki se zanimajo bol) za obrambo svojih osebnih stremljenj in za interese političnih sopotnikov, kot pa za interese delavskega razreda, za tudi je oslabljen drugod, za to, da z njim opravičujejo svoje muhavosti špekulativnega značaja, ki so potrebne za metanje peska v oči svojim volivcem. Z našim glasovanjem želimo poudariti zahtevo, da dobi naše mesti demokratično upravo s široko soudeležbo različnih struj, po vzgledu Milj in Nabrežine, kjer smo mi komunisti z dejanji dokazali, kako je treba voditi uprave in kjer smo lojalno ponudili opoziciji vsako možnost kontrole in sodelovanja. To je nauk civilizacije in demokracije, ki ga klerikalci in njihovi prijatelji ne morejo dojeti. Zato bomo glasovali proti kandidatu Bartoliju in proti njegovemu odboru in se bomo še nadalje borili za uresničitev našega programa, ki v resnici stvar socializma; ljudje, ki se t predstavlja začetek novega iiv-poslužujejo antikomunizma, če-1 Ijenja naše občine. V četrtek se je začela pred porotnim sodiščem v Trstu sodna razprava proti škedenjskim antifastimo Josipu Rutarju, Alfredu Prunku, Ivanu Hrovatu, Mirotu Stepančiču, Benjaminu Sancinu, Vincencu Plečniku in Juliju Benčiču, ki so že 16 mesecev zaprti zaradi tragičnega incidenta, ki se je zgodil pred 11 leti v Skednju in pri katerem je izgubil življenje neki Filippo A lecci iz Sicilije. Tržaško šovinistično časopisje je že precej časa pripravljalo vzdušje, v katerem naj bi se vršila sodna razprava, vzdušje sovraštva do antifašizma in do Slovencev. Za razpravo vlada veliko zanimanje in že pri prvem zasedanju je bila sodna dvorana nabito polna, vendar pa ni prišlo do nobenega incidenta. Obtožence branijo sledeči odvetniki : Kezich, Tončič, Škrk, Ferluga, Morgera, Kukanja : (obtoženca Benčiča, ki je odsoten zagovarja odv. Bologna, ki ga je sodišče za to uradno imenovalo). Takoj po otvoritvi razprave je odvetnik Morgera ŠE VEDNO NEREŠENA VPRAŠANJA OBČINSKIH ODBOROV V VELIKIH MESTIH ITALIJE Zahteve poljedelskih delavcev pred poslansko zbornico v Rimu V Milanu je bil ponovno izvoljen za župana socialdemokrat Ferrari - Prefekt v Forliju razveljavil izvolitev komunističnega župana - Obnovitev kulturnih stikov s Poljsko Vprašanje županov in občinskih odborov v velikih mestih republike še vedno ni v celoti rešeno. -V Milanu je bii že prejšnji teden izvoljen za župana socialdemokrat Ferrari predvsem z glasovi levice. Zaradi tega je kasneje podal o-stavko. V torek je bil Ferrari ponovno izvoljen za župana. Tokrat so zanj glasovali tudi demokristjani. Ta dogodek so v Italiji komentirali kot izredno pozitivnega, ki lahko odpre pot k nadaljnjim rešitvam še visečih in zapletenih vprašanj občinskih uprav velikih mest. V Florenci je vprašanje občinskega odbora še vedno odprto. La Pira je predlagal socialistom, naj bi glasovali za enobarvni demokristjanski ob- činski odbor, kar pa so socialisti seveda zavrnili, -saj prav v Florenci obstajajo vsi pogoji zato, da bi tudi predstavniki levice prišli v občinsko upravo. Slabše pa je na jugu države. V Bariju je bila nova občinska uprava, ki jo sestavljajo demokristjani, izvoljena s podporo skrajne desnice, monarhistov in -fašistov. V Tar a n tu je bil v ožji pokrajinski odbor izvoljen poleg demokristjanov tudi en monarhist s čimer je prišlo do zelo kričečega izraza snubljenje med DC in PNM. V mestu Forlì pa je prišlo do grobega posega tamkajšnjega prefekta v zadeve novoizvoljene občinske uprave. Tu je bil že 6. julija izvoljen za Tito, Naser, Nehru so se sestali na Brionih Po uradnem obisku, ki ga je napravil egiptovski pred. sednik Naser v Beogradu, kjei je imel z jugoslovanskimi voditelji važne politične razgovore, je obiškal še druga važna mesta Jugoslavije in je končno prispel na Brione, kjer je bil skupen sestanek treh pred. sednikov: Tita, Naserja in Ne. hruja. iZa ta sestanek je via. dalo veliko zanimanje, kajti na njem se ni razpravljalo le o vprašanjih, ki se tičejo izklju. čno Jugoslavije, Egipta in Indije, temveč o splošni politiki mirne koeksistence s posebnim ozirom na položaj v Severni Afriki ter na Bližnjem in Sred. njem Vzhodu. O poteku razgovorov med Titom in -Naserjem, ki so bili že pred prihodom Nehruja na Brione, je bilo objavljeno skupno poročilo, v katerem je rečeno, da sta oba državnika izmenjala gledišča o glavnih mednarodnih vprašanjih in o splošnem razvoju mednarodnega položaja. Ti razgovori so potekali v prijateljskem oz. račju. Gledišča obeh predsed. nikov so si zelo slična. Tako Tito, kot -Naser -sta potrdila voljo po nadaljni podpori na. čelom bangdunške konference V svrho nadaljnega spoznava, nja narodov obeh držav je bilo sklenjeno, da -se razširi kulturno sodelovanje in da se sklene kulturna konvencija med Egiptom in Jugoslavijo Uradno poročilo o razgovorih na Brionih bo danes uradno objavljeno in sicer istočasno v Beogradu, Novem Delhiju in Kairu. -Predsednika Nehru in Na. ser sta se v četrtek zvečer z letalom odpeljala v Kairo. Po njihovem odhodu z Brio, nov, je tja prispel kamboški princ Sihanuk, ki se je med tem že sestal s predsednikom Titom. MOSKVA — Bivši sovjetski poslanik v Bonnu Zorin, je bil z dekretom Vrhovnega sovjeta ZSSR imenovan za namestnika zunanjega ministra Sovjetske zveze. KA-IROi — Egipt in Romu. nija sta sklenila novo trgovinsko .pogodbo za -dobo 3 let. Trgovinska izmenjava med o. bema deželama -bo v prvem letu dosegla 4,5- milijona egip. lovskih funtov. Egipt bo izvažal v Romunijo bombaž, predivo, tekstilije, iz Romu. nije pa bo uvažal petrolejske proizvode, strojno olje, stroje in železniško opremo. -NIKO,SIAi (Ciper) — Bri. tanske okupacijske oblasti so izgnale iz Cipra 10 domačih profesorjev. Gimnazija, v k a. teri s-o poučevali je z odio, kom guvernerja Hardinga že nekaj mesecev zaprta, ker so dijaki sodelovali v demonstracijah za svobodo Cipra. WASHINGTON — V ZDA je začela izhajati sovjetska revija «-Sovjetska zveza», pisana v angleškem jeziku. V prvi številki je napisal uvodno poslanico predsednik sov. ietske vlade -Bulganin. V njej je med drugim poudaril, da politične in družbene razlike niso nepremagljiva ovira na poti prijateljskega sodelovanja med sovjetskimi in ameriškim narodom. V kratkem bo začela izhajati v Moskvi ameriška revija «Amerika»; pisana v ruskem jeziku. LOUISIANA (ZDA,) — TU je rasizem še vedno na poho. du. Pred nedavnim je guverner države Louisiana podpi. sai zakon o prepovedi športnih tekmovanj in drugega družbenega udejstvovanja, pri' katerem sodelujejo pripadniki bele in črne rase. V vseh javnih prevoznih sredstvih in javnih ustanovah morajo biti ločeni sedeži, sanitarne naprave in vodne pipe morajo prav tako biti ločene za belce in črnce. TOKIO — -Po daljšem pre. sledku se bodo spet obnovi, la pogajanja za sklenitev mi. rovne pogodbe med Sovjetsko zvezo in Japonsko. Pogajanja se bodo nadaljevala v Moskvi, kamor bo prihodnji teden od. potovalo odposlanstvo japonske vlade, katero -bo vodil zunanji minister Sigeniku. BEOGRAD — Jugoslovanska- vlada je odpoklicala iz Londona svojega dosedanjega veleposlanika pri tamkajšnji vladi Velebita, katerega je dodelila na drugo službeno mesto. Kot je znano je leta 1954 Velebit podpisal sporazum o ureditvi tržaškega vprašanja Tudi veleposlanik v Etiopiji Kveder se je vrnil v Jugosia. vijo in prevzel novo službe, no mesto. MOSKVA — Vrhovni sovjet Z-SSR je naslovil vsem parla-mentom sveta poziv, naj po. snemajo Sovjetsko zvezo v pogledu zmanjšanja oboroženih sil. LONDON — Londonski list «Daily Express» poziva angle- ško vlado, naj odpokliče britanske čete iz Zahodne Nem. čije. Da bi pomagala Nem. cem, Britanija sama sebe peha v revščino. Britanija podpira obrambo Zahodne Nemčije, s tem pa podpira njeno trgovsko ekspanzijo. DAMASK — Po vesteh, ki j jih. je razširil sirski tisk, je politični komite Arabske li. ge sklenil sestaviti svobodno alžirsko vlado v izgnanstvu. WASHINGTON — Ameriško trgovinsko ministrstvo je odo. brilo izvoz jeklene pločevine za graditev avtomobilov v vrednosti 1,1 milijona dola. rjev v Sovjetsko zvezo. Tako so ZDA- prvič -po letu 1947 dovolile izvoz jeklenega materiala v kako vzhodno evrop. sko državo. BONN — Vodja zahod-nonem-ške socialdemokratske stranke Ollenhauer je predlagal v Bundestagu, naj Zahodna Nemčija naveže normalne odnose z vzhodnoevropskimi državami in z L-R -Kitajsko. TOKIO — Na Japonskem vlada veliko nezadovoljstvo zaradi nameravanja ZDA, da bi uporabljale otok Okinawo za svoje vojaško oporišče. župana komunist Franco Agosto, toda to izvolitev je prefekt razveljavil. V zvezi s tem je tamkajšnja federacija KP1 objavila poseben lepak preko katerega je razgalila to dejanje kot plod pritiska vladnih strank. Rimska zbornica nadaljuje svoje zasedanje, istotako tudi senat. -Posebno razgibana je bila diskusija o proračunu ministrstva za javno vzgojo, ki se je vršila v torek. Minister R-ossi je bil zelo površen v svojem poročilu in se je skušal izogniti važnim vprašanjem. ki so v zvezi s reorganizacijo šolstva. Dejal je, da je treba še mnogo narediti na tem področju, ni se pa lotil obravnavanja niti ene izmed perečih točk tega vprašanja in to kljub temu, da so prišle tozadevne zahteve iz raznih strani. Zaradi tega so ministra levičarski poslanci zelo kritizirali. Komunisti in socialisti so zahtevali, naj se ugodi zahtevam srednješolskih profesorjev (znana je njihova borba za dosego izboljšanja položaja), in dokler se to ne doseže so pa zahtevali, naj se ohrani zasilna rešitev. Sporazum, ki je zapadel 30. junija naj bi se do tedaj avtomatično podaljšal. Spričo tega je moral minister pristati na kompromisno rešitev in sicer na to, da bo novi zakonski predlog veljaven od 1. julija, tako da ne bo ostala nobena kontinuiteta v tem pogledu. Nadalje je moral pristati na zahteve po o-bnovitvi kulturnih stikov s Poljsko. Ker so pogajanja med šin. dikalnimi organizacijami in veleposestniki glede zahtev po. ljedelskih delavcev ostala na mrtvi točki, in to po zaslugi trmastega vztrajanja veiepose. stnikov v odbijanju upraviče. nih mezdnih in drugih zahtev socialnega značaja, so o vprašanju razpravljali tudi v poslanski zbornici in v senatu. Socialistični in komunistični poslanci so v zbornici predlo žili resolucijo, ki obvezuje vlado, da takoj predloži parla, mentu v odobritev zakonske osnutke za povišanje družin, skih doklad poljedeljskim de. lavcem ter za razširitev obvez, nega zavarovanja za invalidnost in starost za spolovinarje in kolone. Razprava v poslanski zbor. niči je bila zelo živahna m se je nanašala na konkretna vprašanja v zvezi z upravičenimi zahtevami poljedeljskih delavcev. Komunistična po. slanka Diaz je med drugim zahtevala popolno ekonomsko enakost za ženske, ki oprav. Italijanski novinarji v Jngoslavji BEOGRAD — Delegacija novinarjev iz Italije, ki se mu. di v Jugoslaviji kot gost Zve. ze novinarjev Jugoslavije, je v sredo prispela v Beograd, kjer bo obiskala razne usta,no. ve. Doslej je delegacija odi. skala Slovenijo, Hrvatsko ter Bosno in Hercegovino. Ijajo enako delo kat moški Di Vittorio pa je podčrtal zla sti dejstvo, da samo realizacija organ skega načrta, ki ga je predložila OGIL že pred več leti ter načrta, ki ga je predložil minister Vanoni lah. ko zmanjšata in celo odpravi ta brezposelnost, s čimer bi se položaj v vseh ozirih izboljšal. zahteval, naj se v smislu določil memoranduma o londonskem sporazumu, predvsem pa na o-snovi člena 6 omenjenega memoranduma takoj preneha nadaljni sodni postopek, obtožence pa takoj izpusti iz ječe. Omenjeni člen je pred nedavnim sam generalni vladni komisariat z dekretom 190. ki je bil objavljen tudi v uradnem listu, uveljavil na Tržaškem ozemlju. Člen 6 londonskega memoranduma se glasi : «Italijanska in jugoslovanska vlada sta se sporazumeli, da ne bosta podvzeli nobenih pravnih ali upravnih ukrepov za sodni pregon, ali diskriminacijo proti osebam zaradi pretekle politične dejavnosti v zvezi z rešitvijo vpraša, nja o Svobodnem tržaškem o-zemlju». Neizpodbitno je dokazano, da je do škedenjskega incidenta prišlo prav v zvezi z vprašanjem, o katerem govori navede, ni člen 6 londonskega memoranduma. Še več : incident se je zgodil prav v dneh, ko so se vodile na tržaških ulicah srdite borbe v zvezi z reševanjem perečega vprašanja in go ko bili duhovi v našem mestu silno razburjeni. Zato je bilo že samo zasliševanje škedenjskih antifašistov protizakonito ; protizakonita je bila njih aretacija in protizakonit je tudi postopek zaradi katerega Škedenjci sede v zaporu že toliko mesecev ! Sodni zbor porotnega sodišča se je po zahtevi prekinitve sodnega postopka proti škedenjskim obtožencem umaknil v posvetovalno sobo, odkoder se je povrnil čez tri četrt ure ter razglasil, da se bo o vprašanju, ki ga je postavila obramba razpravljalo v teku razprave. S tem je bilo zaključeno prvo zasedanje. O nadaljevanju razprave bomo obširneje poročali prihodnjič. ga je poslal Centralnemu ko. miteju je tov. Rakosi navedel kot vzrok odstopa svojo starost in slabo zdravstveno stanje. Zraven pa priznava, da je odgovoren za napake, ki jih je napravil s kultom osebnosti in kršitvijo socialistične demokracije. Centralni komite madžarske partije je takoj po odstopu tov. Rakosija izvolil za nove. ga glavnega tajnika dosedanjega člana politbiroja in pod. predsednik vlade tov. Ernesta Goeroeja. Istočasno so bili iz. voljeni tudi štirje novi člani politbiroja: Kiss, Marosan. Ja noš Kadar ter Jože Revaj. Novi tajnik tov. Goeroe je v govoru, ki ga je imel na zasedanju CK poročal med dru. gim tudi -o demobilizaciji 19 tisoč vojakov, in o odnosih z Jugoslavijo. Zavzel se je za vzpostavitev tesnega sodelo. vanja med MDP in ZIKJ in bo. do že v bližnjih dneh poslali vodstvu ZKJ pismo, v katerem bodo predlagali sklenitev pri. jateljskih odnosov ne le med obema državama, temveč tu. di med obema partijama. Odstop Hakosija Glavni tajnik madžarske de. lavske partije tov. Matyas Ra. kosi je odstopil. V pismu, ki Hill organizira prihodnjo sredo ob 20.30 na trgu pri Sv. Jakobu v Trstu JAVNO PROSLAVO Govorila bosta tovariša partizanski borec Arturo Calabria in partizanski borec in bivši interniranec v Nemčiji Angel Blažina Tovariši, delavci, meščani! Udeležite se manifestacije in potrdite zvestobo idealom antifašistične in osvobodilne borbe! Poročilo C GI L o obisku v FLRJ V soboto se je vinila v domovino delegacija CGIL, ki je bila na obisku v Jugoslaviji. Pred odhodom iz Ljubljane je vodja delegacije Fessi dal naslednjo izjavo: «Naš obisk v Jugoslaviji je bil prekratek, da bi se lahko v celoti seznanili z napredkom te dežele. Toda kljub temu smo se seznanili z osnovnimi uspehi, ki so bili doseženi v upravljanju in gospodarstvu sploh. Dosedanje izkušnje Jugoslovanov na področju delavske samouprave smatramo za dragocene In bodo nedvomno koristile tudi delavskim gibanjem drugih držav. Ugotovili smo, da Imajo sindikalne organizacije v Jugoslaviji zelo važno nalogo pri izgradnji sociaiLizma. V teku našega obiska smo se spona-zumelt z zastopniki jugoslovanskih siin-dikatov o bodočem medsebojnem sodelovanju to je o izmenjavi dokumentarnega materiala sindi kalnih organizacij in o medse bojnih stikih med CGIL in ju goslovanskimi sindikati. Poleg te ga bomo navezali posebne stike med posameznimi mestnimi sin dikalnimi organizacijami. Taka bo n. pr. sindikalni svet v Beogradu navezal stike s sindikalno Organizacijo v Rimu, Zagreb z Milanom, Ljubljana s Turinom itd. Poleg tega je bil dosežen tudi sporazum o izmenjavi kulturnih skupin posameznih kolektivov. Mi menimo, da je potrebno medsebojno spoznavanje delavskih gibanj obeh držav. Vsaka prekinitev stikov in dobrih odnosov, kot je bilo v preteklosti, je škodljiva ne le za delavska gibanja naših dveh držav, temveč za delavsko gibanje vsega sveta». V torek je delegacija poročala vodstvu CGIL o svojem obisku v Jugoslaviji. V zvezi s tem je osrednje tajništvo CGIL izdalo posebn-o uradni poročilo, v katerem je rečeno, da pozdravlja obnovitev bratskega sodelovanja OGIiL z jugoslovanskimi sindikati. Poročilo nadalje pravi, da sodelovanje med obema velikima sindikalnima organizacijama predstavlja pomemben činitelj za učvrstitev prijateljstva med obema narodoma. Kongres KP Franclje Kongresu prisostvujeta tudi dva predstavnika naše partije V sredo se je v občinski palači v Le Havre začel 14. kongres Komunistične partije Francije, za katerega vlada veliko zanimanje ne samo pri demokratičnem delu franco, skega prebivalstva, marveč tu. di v buržoaznih krogih, kar dokazuje veliko število novinarjev vseh važnih časopisov, ki so bili poslani, da prisostvujejo kongresu. Na kongresu je prisotnih 1600 delegatov ter številne delegacije bratskih partij, med njimi sovjetska, ki jo sestav. Ijajo tovariši Suslov, Kirte. čenko in Ponomarev, italijan. ska s tovariši Pajetta, Spano in Noberasco, korejska, romunska, poljska, indijska, avstrijska, češkoslovaška, bolgarska, kanadska, belgijska, holandska, maroška in števil, ne druge. Našo. partijo zasto. pata tovariša Karel Siškovič in Alessandro Destradi. Kon. gres je razen tega prejel šte-viln pozdravne brzojavke, med njimi pozdrav jugosovan-skih komunistov, ki ga je poslal generalni > ekretar ZKJ maršal Tito. Na prvem zasedanju je po odobritvi dnevnega reda generalni sekretar KP-F tovariš Maurice Thorez podal poro. čilo posvečeno «-Francoski ko. munistični partiji v njeni -borbi za socialni napredek, za mir in veliko narodno bodočnost». V njem je obravnaval notranji in mednarodni položaj ter objasnil stališče ko. munistov do vseh aktualnih problemov. Predvsem je pod. črtal nujno potrebo, da pride spet do enotnosti francoskega delavskega razreda, ki je od leta 1947 razdvojen po krivdi socialdemokratskih voditeljev. Opisal je teško stanje v katerem se sedaj nahaja francosko ljudstvo, katerega kupna moč se neprestano zmanjšuje in na katerega ramena pa. dajo ogromni stroški vojne v Alžeriji. Ugotovil je, da je ta vojna nasprotna narodnim in. teresom in poudaril, da bi svobodna in neodvisna lAiižerija pomenila čvrsto ekonomski bazo, ki bi nudila francoskim industrijam ugodno tržišče. Priznati je treba že nezadržno gibanje kolonialnih narodov, ki hočejo svojo neodvisnost Glede borbe za mir je tovariš Thorez omenil ugotovitev XX. kongresa KP SZ, da vojne niso neizbežne ter pouda. ril, da imajo komunisti v k a. pitalističnih deželah nalogo budno čuvati, da preprečijo vojno in se obenem boriti za mirno sožitje na enakopravni podlagi vseh dežel. Poleg ne štetih drugih vprašanj je tova. riš Thorez na koncu obravnaval tudi potrebo po razširitvi partije, posebno pa po prido. bivanju mladine in s tem v zvezi napovedal, da bo letos ustanovljena v Franciji Zveza komunistične mladine. ZAKLJUČEK ČLANKA IZ SOVJETSKE REVIJE "KOMUNIST MNOŽICE, PARTIJA, VODITELJI Objavljamo drugi in zaključni del članka pod na slovom: «Množica, partija; voditelji». ki ga je objavila sovjetska partijska revija «Komunist». Prvi del članka smo objavili pred dvema tednoma. Priporočamo tovarišem, da članek pozorno prečrtajo. Tako bodo marsikatero vprašanje v zvezi s škodljivimi posledicami kulta osebnosti, mnogo lažje razumeli. UREDNIŠTVO V borbi proti kultu osebnosti smatra Partija za eno izmed poglavitnih nalog zajam-čenje pravilnih odnosov med množicami in voditelji v vseh sektorjih javnega življenja, v vseh organizacijah, podjetjih, kolhozih in sovhozih. V zvezi s tem se opažajo nenormalnosti v dveh smereh. Z ene strani še ni odpravljena ločenost nekaterih voditeljev od množic, od kolektivov delavcev m se zaradi tega dogajajo še vedno birokratične metode v vodstvu. Z druge strani pa se o-pažajo malomeščanski pojavi individualnega vodstva pri nekaterih voditeljih. Lenin je strogo določil na- čelo mesta in funkcije voditeljev, zlasti pa načelo vodstva v okviru socialistične demokracije. Nič ni zgrešeno — je trdil Lenin — v mnenju, da je individualna izvršna oblast nezdružljiva z demokracijo in s tipom sovjetske države kakor tudi ne s kolektivnim vodstvom. «Množica mora imeti pravico, da izvoli voditelje, ki so pred njo odgovorni. Množica mora imeti pravico, da jih zamenja, množica mora imeti pravico do poznavanja in do kontrole vsakega, še tako majhnega koraka, ki so ga voditelji izvršili. Množica mora imeti pravico, da določa za izvršne funkcije vse delavce, brez razlike, ki so sestavni del množic. Toda to še ne pomeni, da proces kolektivnega dela lahko ostane brez točno določenega vodstva, brez točne določitve odgovornosti voditelja in brez njegove volje. Železnice, transporti, veliki stroji in podjetja ne morejo obratovati pravilno, ako ni enotne volje, ki druži vse delavce v enem samem ekonomskem organizmu, ki dela s tako preciznostjo kot ura. Individualno vodstvo, torej. ki se sklada s široko de. mokracijo, je življenjsko važno za socialistično družbo, v kolikor ga narekuje že sam značaj materialno-proizvajalne baze socializma. Bistveno pa je, da se ne dovoli da bi se individualno vodstvo degeneriralo in da bi dobilo birokratski duh, ki ga ne pozna socializem. Kontrola množic in njih vedno širše uvajanje v upravljanje sovjetske države jamčita, da se individualno vodstvo ne razvija samovoljno in ne po volji tega ali onega posameznika, temveč v strogi skladnosti z interesi ljudstva in države. Individualno vodstvo v upravi socialistične proizvodnje je podrejeno blagostanju delavcev, točno odgovarja njihovim interesom in je zato aktivno podprto od njih. Pri nas se je ustvaril nov tip voditelja upravitelja, direktorja proizvodnje, ki se ne postavlja nasproti množici, temveč temelji na njeni ustvarjalni pobudi in je odgovoren pred partijo in pred ljudstvom. Prav v tem je ena izmed svojstvenih koristi socialističnega režima. Trg Majakovski v Moskvi VESTI IZ JUGOSLAVIJE MEHANIZACIJA KMETIJSTVA V VOJVODINI Program za mehanizacijo v Vojvodini določa, da bodo v prihodnjih štirih letih na,-bavili okoli 10.000 traktorjev. Investicije za nabavo mehanizacije bodo znašale okoli 30 milijard dinarjev. Ta načrt je že odobril Izvršni svet Vojvodine. FILOZOFSKA FAKULTETA V ZADRU Z novim študijskim letom bodo otvorili novo, filozofsko fakulteto v Zadru v Dalmaciji Pred kratkim so izvolili prvi univerzitetni svet. Na novi u-niverzi bodo že letos poučevali naslednje predmete: slavistiko, zgodovino, latinski, angleški, francoski, nemški, italijanski in ruski jezik. GRADNJA PREDORA POD PANOVCEM PRI NOVI GORICI Gradnja predora pod Panov. cem, ki bo združil Soško z Vipavsko dolino traja že nekaj let. Dela so pred časom u-stavili zaradi pomanjkanja sredstev. Pred kratkim pa je uprava za ceste v Sloveniji dodelila večja nakazila v ta namen in pričakovati je, da bodo dela za silo dokončana v teku prihodnje jeseni ter da bo predor končno le začel služiti svojemu namenu. Ko bo predor dokončan in bo po njem stekla nova cesta, bo skrajšana razdalja med No-vo Gorico in Šempetrom za okrog 4 km. Kot je znano združuje sedaj ta omenjena kraja zelo neprimerna, strma in vijugasta cesta čez Pano-vec. Prav zaradi tega je pomen novega predora tem večji. GRADNJA NOVE CESTE V BRKINIH V Brkinih gradijo novo cesto. Cesta je bila zelo potrebna, saj je znano, da doslej celo brkinsko področje ni ime-lo niti ene primerne ceste, po kateri bi bil možen avtomobil-ski in tovorni promet. In vendar je prav to področje zelo bogato zlasti na pridelovanju sadja. Del ceste, ki bo vodila iz Prema preko Celj v smeri proti Materiji in Kopru, so nameravali zgraditi že pred zadnjo vojno, vendar pa je o-stalo le pri načrtih. Sedaj je v teku gradnja na odseku Prem-Celje. Pri gradnji sodelujejo mladinske brigade. Pred par tedni je prišlo na delo o-krog 200 mladincev iz Ljubljane, Maribora in Celja. S tem hoče mladina dati svoj delež pri gospodarskem razvoju Br. kinov. NARAŠČANJE PROIZVODNJE V RUDNIKIH Po podatkih, ki jih je zbral republiški svet sindikata rudarjev Slovenije je razvidno, da se je proizvodnja v slovenskih rudnikih rjavega premoga in lignita povečala lani za 85% v primerjavi z letom 1938. V glavnem je pripomogla k temu mehanizacija v rudnikih. V tem času se je število zaposlenih povečalo za 81%. Leta 1939 so v teh rudnikih nakopali 1.833.000 ton, lani pa 3.395.000 ton premoga. V rudniku Trbovlje-Hrastnik nakopljejo dnevno po 1,07 ton premoga na vsakega zaposlenega delavca, v Zagorju ob Savi pa 1,06 ton, v Kočevju 0,65. V prvih mesecih tekočega leta so nakopali za 5% več kot lani, število zaposlenih pa se je povečalo za 1,5%. Sindikati poročajo, da v rudarstvu hudo primanjkuje kvalificiranih in navadnih delavcev. V prihodnjih desetih letih bodo premogovniki v Sloveniji potrebovali 122 inženirjev, 266 tehnikov, 1064 vosokokvalificiranih delavcev, 3602 kvalificiranih ter 3833 prekvalificiranih in navadnih delavcev. Poglobiti demokracijo mno. žic, razviti kontrolo od spodaj navzgor je poglavitni pogoj integralne odprave ostankov kulta osebnosti in birokratič-nih deformacij, ki še vedno obstajajo v nekaterih sektorjih sovjetskega ustroja. Socialistična zavest sovjetskih državlja-nov se je visoko razvila, njihovo politično delovanje se jači. Voditi, pomeni v prvi vrsti podčrtati pravočasno, podpirati in širiti na široki črti izkušnje, ki so . jih pridobili delavci, pomeni voditi dan za dnem živo delovanje organizacije med množicami. Naloge gradnje komunizma bodo torej toliko bolje izvršene, kolikor bolje bodo voditelji, mali in veliki, znali biti na čelu naraščajoče dejavnosti množic, ko-likoi; bolj s-e bodo zavedali svojih odgovornosti pred ljudstvom. To je poglavitna značilnost, ki karakterizira pred socialistično družbo delovanje vseh voditeljev. Lenin je podčrtal, da v socializmu mora minister imeti funkcije inštruktorja vsega ljudstva, mora biti potujoči organizator voditelj, ki sodeluje pri postavljanju reda vsepovsod, ki ekonomizira v največji meri človeško delo in strogo ohrani bratsko disciplino. V socializmu obstajajo vsi pogoji, zato, da se vsa admi-aistrativna dejavnost usmeri v tir prijateljskega in soglasnega delovanja tistih, ki v o-dijo in tistih, ki so vodeni. Sovjetski voditelji morajo v največji meri zadostiti naraščajočim materialnim in kulturnim potrebam delavcev. Delavci so temeljna sila, ki poriva naprej proizvodnjo in torej ničesar ni bolj važnega za voditelja kot to, da ustvarja najugodnejše pogoje za razvoj sposobnosti in volje delavcev, zato da se poveča njihovo materialno zanimanje za napredek proizvodnje, zato da se neprestano izboljšujejo njihovi materialni in kulturni pogoji. Najprimernejše sredstvo za popolno odpravo neupoštevanja zahtev in potreb množic, je neprestan razvoj delavske demokracije, povečanje delovanja in borbenosti sindikatov. V'večji meri morajo biti izkoriščene razne oblike soudeležbe delavcev pri vodstvu proizvodnje. Vso veljavo je treba dati tudi konkretni kritiki, ki prihaja od spodaj navzgor, ki označuje pomanjkljivosti pri delu podjetij, ministrstev in njih voditeljev. Množice vedno več zahtevajo od svojih voditeljev in tisti voditelji, ki tega ne upoštevajo, ki ne razumejo zahtev javnega mnenja, njegovih predlogov in kritik, ki prihajajo od spodaj, tvegajo, da izgubijo svojo oblast. Za povečanje odgovornosti voditeljev pred ljudstvom ima največjo važnost aktiviziranje sovjetov poslancev delavcev. Kot je podčrtal Lenin, je bor-•ba proti birokratičnim deformacijam sovjetske organizacije zajamčena s trajno povezanostjo sovjetov z ljudstvom. Povezava sovjetov z delavci u-stvarja najugodnejše pogoje za kontrolo, ki jo morajo mno. žice izvajati nad delovanjem javnih funkcionarjev. To kar je nakazal Lenin glede razvoja raznih oblik kontrole od spodaj nad delovanjem poslancev in funkcionarjev sovjetske države, je aktualna zlasti danes, predvsem v zvezi s potrebami odprave ostankov kul. ta osebnosti. Treba je odpraviti sleherni odklon od norm in načel sovjetske ustave; treba je v celoti uvesti in razviti tiste principe in tiste sovjetske demokracije, ki omogočajo obdržanje kontrole množic nad delovanjem sovjetskih poslancev in državnih funkcio. narjev. Zavest visoke odgovornosti pred ljudstvom se odraža pri voditeljih v tem, da *se strogo drže sovjetske zakonodaje. Kršitev zakonov je kršitev volje sovjetskega ljudstva, ciljev partije in torej tudi demokratičnih načel, na katerih temelji sovjetska država. Vsak ukrep, ki ni vokvirjen z zakonitostjo je nedopusten. V socializmu, kjer je ljudstvo absoluten gospodar, je sleherni voditelj bodisi kolhoza, tovarne, je sleherni poslanec ali sekretar partije, bodisi na bazi. kakor tudi na vrhu, je sleherni član CK KPSIZ, za svoje delovanje neposredno odgovoren pred ljudstvom in pred njegovo avantgardo — Komunistično partijo. Zaupanje ljudstva je največje priznanje za delovanje slehernega voditelja. Diskusija mora biti poštena odkritosrčna in konstruktivna znamen. napredh SVILOPREJKE NA Hf Inštitut za proizvodni Vabilo glasila naše partije na resno in. pozitivno debato v tisku o temah XX: kongresa K-BSZ, je bilo nedvomno u-godno sprejeto. To se lahko tolmači iz prvih člankov, ki jih je objavil «Lavoratore». Ze prvi članki so pozitivni tudi kar se tiče nadaljnje poglobitve diskusije, bodisi v tisku, kot tudi v celicah in v organizaciji partije na splošno. Mislim, da je tov. Vuscom zelo dobro iznesel vprašanje, ko je podčrtal, da «bi morala sproščena, poštena, iskrena in konstruktivna debata v našem tisku postati navada za komuniste», ker :— kot pravi — bo to koristilo notranji demokraciji in bo istočasno sredstvo za dvig ideološke ravni partije. Da pride do teh rezultatov pa se mora seveda diskusija opirati na te predpostavke, v nasprotnem primeru namreč lahko degenerira v klevetanje, defetizem in zmedo. Zdi se mi, da članek tov. Franca ne izhaja iz predpostavk, ki sem jih o- menil, marveč obratno. da je ravno Ni pravilno, da se avtomatično prenese v našo partijo kritike, ki so bile iznešene o položaju, kateri je obstajal v Partiji Sovjetske zveze. Takih dogodkov, tudi če napravimo potrebno sorazmerje, ni bilo. Nočem trditi, da so se stvari vedno odvijale v največji demokraciji in brezhibno tako, da bi bilo delovanje partije lahko iznad vsake kiritke. Toda bistvo navedenega članka ni nič drugega kot slaba obtežba degeneracije partije in njenih vodilnih organov ter zahteva po avtomatični reviziji vseh primerov izključitve in po radikalni spremembi y Partiji. Vse to pa potem, ko smo imeli kongres naše partije s široko in živahno diskusijo pred in v teku zasedanja kongresa, katerega se je udeležil tudi tov. Franco, ki je v svoj-stvu delegata lahko govoril popolnoma svobodno, iznesel kritike in predloge. Ti predlogi so bili na kongresu po- PISMA EMIGRANTOV IN PRESELJENIH OSEB IZ SOVJETSKE ZVEZE Hal lil ovira povraten v domovino V tujini jim skušajo na vse načine preprečiti, da bi se vrnili domov Delovanje "Odbora za povratek v domovi no “ - Humanizem sovjetske vlade «Vzrok, da še doslej nisem pisal, je bila bojazen. Leta 1952 sem hotel vprašati Sovjet, sko vojaško misijo, če se lahko vrnem v ZSSR, toda neki zahodnonemški policaj, ki je bil na straži pred misijo, me je ustavil, si zapisal moj priimek in mi rekel, da me bodo že poklicali, kadar me bodo rabili. Potem sem imel na policiji take nevšečnosti, da sem se moral z družino kar hitro preseliti v Italijo...». «...Ko -sem omenila, da bi se rada vrnila domov, so me začeli obiskovati neki neznanci in mi trditi, da me bodo doma izgnali v Sibirijo in mi vzeli otroka, ker 45-ega leta nisem odpotovala iz Nemčije. Odbor «Za povratek v domovino» prejema vsak dan več sto takih pisem. Kdo jih piše? Pišejo jih sovjetski ljudje, katere je vojni vihar pognal v tujino. Na zahodu jih proglašajo , bodisi za «Ivane, ki se ne spominjajo rodu», bodisi za «politične emigrante». Toda niti prvo, niti drugo ni resnica. Ogromna večina naših rojakov se spominja svoje domovine in hrepeni po povratku domov. Kaj pa jih pri tem ovira? Ovira jih zvita in prekanjena pajčevina laži, obrekovanja m zastraševanja v katero so jih zapletli. Vnovič na rojstnih tleh V demokratičnem odseku Berlina že skoraj leto dni deluje sovjetski odbor «iZa povratek v domovino». Ta prostovoljna družba bivših preme-ščenih oseb in emigrantov si je zastavila nalogo, da med Vesti iz Sovjetske zveze in dežel ljudske demokracije rojaki, ki se žele vrniti v domovino, zastopa interese domoljubnega gibanja, da nudi omenjenemu gibanju vsakršno pomoč in da razkrinka neverjetno laž antisovjetske kievetni-ške propagande, ki straši premeščene osebe in emigrante z represalijami, katere jih baje čakajo po povratku v domovino. Odbor prejema pisma od mnogih naših rojakov, ki so se zadnje čase vrnili domov. «Srce mi je radostno utripalo, ko sem prispel v mojo rojstno vas Palčinci v Terno-polščini», piše Ukrajinec Gleb Skočen, ki se je vrnil iz Zahodne Nemčije. Od 1945. do 1955. leta je popolnoma zdrav, mlad in močan mož taval po r-e-gensburških cestah ter si zaman iskal posla. V vseh teh letih je delal le 6 mesecev, ves ostali čas pa je životaril z boro podporo, ki j-o prejemajo brezposelni. Sedaj dela v črvo-n o,grajskem gradbenem podjetju kot ključavničar in tako kot vsi graditelji sodeluje pri gradnji hiš za rudarske družine Lvovsko-Volinskega premogovnega revirja. Šofer Stepan Svarga pa po 12-letnem klatenju po Zahodni Nemčiji dela kot mehanik v Busski gozdno-melioracijski postaji Lvovske pokrajine. «Spet sem v domovini. Za bivališče sem si izbral Minsk, sporoča N. K. Kolosov, ki je še nedavno tega živel v Zahod, ni Nemčiji. Stanovanje sem že dobil. Otroci so bili koj sprejeti v šolo... Včasih se sprašujem: morda se mi vse to le sanja? Saj sem se še nedavne tega klatil po tujini kot brezpravna in nepotrebna «premeščena oseba». Prav lepo sta si a redili življenje tudi Jekaterina Ivanov-na Dingelhof in Galina Osma-kova-Braunova, ki sta sei v ZSSR vrnili z možema — tujcema. loka so prosti tudi tisti sovjetski državljani, ki so sedaj v inozemstvu in ki so med vojno bili na vodilnih položajih v poljskih, orožniških in propagandnih organih, katere so organizirali osvajalci, kakor tudi tisti, ki so bili po vojni zapleteni v antisovjetske organiza cije, če so svojo krivdo popravili s kasnejšim domoljubnim delovanjem ali pa se prijavi li, priznavajoč svojo krivdo. Prijava s priznanjem svoje krivde, je rečeno v odloku, bo olajševalna okolnost za osebe ki so zoper sovjetsko državo zagrešile tudi hude zločine. Prezidij Vrhovnega sovjeta je razen tega naročil ministrskemu svetu, naj podvzame ukrepe, da bi se sovjetskim državljanom, v inozemstvu tei članom njihovih družin, negle-de na državljanstvo, olajšalo prihod v ZSSR ter da bi se jim pomagalo dobiti delo s So vjetski zvezi. Veleposlaništva, poslaništva in konzulati ZSSR dajejo sovjetskim državljanom ter članom njihovih družin, med o-stalim tudi inozemskim državljanom tozadevne dokumente za prihod v domovino in jim, če je treba, nudijo tudi gmotno pomoč. Humanizem sovjetske vlade SPORAZUM MED CSR IN NEMČIJO Češkoslovaška in Zahodna Nemčija -sta sklenili sporazum o plovbi po Donavi. Sporazum morata ratificirati oba parlamenta predno bo stopil v veljavo. PRIDOBIVANJE PLODNE ZEMLJE V zadnjih dveh letih so v vzhodnih predelih ZSSR pridobili nad 30 milijonov ha pio-dne zemlje. V teku sedanje petletke se bo plodovitost te zemlje še bolj povečala. Pri-do-bivaje nove plodne zemlje v krajih, ki niso bili nikoli obdelani, je dala možnost za razvoj znanstvenih in preizkusnih postaj v teh predelih. Na področju Akmolinska je v teku gradnja posebno velikega inštituta za preučevanje žitaric. Tudi v Kazakstanu se ustanavljajo nove postaje za preučevanje rastlinstva. Ze v teku tekočega leta bo v Kazakstanu, v Sibiriji, na področju Urala in na Daljnem vzhodu pričelo obratovati na 100 znanstvenih inštitutov za eksperimentiranje. NOV AVTO ZA TURIZEM V Sovjetski zvezi je šel v crodajo nove vrste avtom» bil za turizem. Avto ima motor s 35 HP in doseže povprečno hitrost 105 km na uro; porabi 7 litrov bencina na 100 km in stane okrog 15.000 rubljev. Novo serijo proizvaja tovarna avtomobilov «Mo-skvic» v Moskvi. EMIGRANTI SE VRAČAJO V S. Z. Z motorno ladjo «En tre Rios» se je vrnilo pred kratkim v Sovjetsko zvezo. 760 ruskih enligrantov, ki so se izselili iz domovine v letih od 1935 do 1948. Vrnili so se domov iz Argentine. To je druga večja skupina ki se je vrnila letos. Prva večja skupina 730 emigrantov se je vrnila v Sovjetsko zvezo aprila letos, ZNIŽAN DELOVNI URNIK ZA MLADINO V vsej Sovjetski zvezi so za delavce od 16 do 18 let starosti znižali delovni urnik na šest ur. Ukrep je stopil v veljavo s 1. julijem. Vsako -even-tuelno nadurno delo, ki ga bodo opravili, bo plačano na podlagi mezd, ki jih imajo starejši delavci in z vsemi dodatki, ki so predvideni za nadurno delo. UPORABA IZOTOPOV ZA ISKANJE PETROLEJA Akademija znanosti ZSSR je sklenila, da bo čimbolj izkoriščala radioaktivne izotope uranija, torija in kalija za iskanje petrolejskih ležišč. Ugotovili so, da se izotopi lahko uporalhjo tudi za iskanje premogovnih ležišč, kot tudi za ugotavljanje njihovega obsega. EMIGRANTI SE VRAČAJO NA POLJSKO Kot poroča «Trybuna Ludu» se je 1956 in v prvih mese cih letos vrnilo v L.R. Poljsko nad 12.000 poljskih emigrantov. Vrnili so se v domovino iz Francije, Anglije, Za- padne Nemčije, Belgije, Brazilije, Argentine in iz drugih dežel. KITAJSKA SE BO UDELEŽILA DUNAJSKEGA VELESEJMA Dunajski listi poročajo, da se bo Kitajska letos prvič udeležila jesenskega dunajskega velesejma. V teku je že gradnja kitajskega paviljona^ ki bo zavzemal 1.350 k v m prostora. Poleg tradicionalnega blaga, kot svile, porcelana, čaja, bo razstavljala tudi proizvode svoje težke industrije. VLOGA TEŽKE INDUSTRIJE V L.R. POLJSKI Izdelovanje strojev je posta lo ena izmed temeljnih vej gospodarstva Poljske. V zadnjih desetih letih so zrasle v tej deželi razne industrije, ki so bile pred vojno docela nepoznane, predvsem ladjedelni-ška, avtomobilska in traktorska. Baltiška obala je postala središče ladjedelniške industrije. Starodavno mesto Lublin je danes največje središče avtobolske industrije. V času zadnje šestletke je bilo zgrajenih nad 40 industrijskih objektov. Proizvodnja mehanične industrije se je povečala za desetkrat v primeri s predvojno dobo. Poljska proizvaja danes trgovske in ribiške ladje, tovornike in avtobuse, buldožerje in traktorje, kmetijske kombajne, stroje, ki jih je morala, pred vojno uvažati. Sovjetska vlada je premeščenim osebam in emigrantom dala vse pogoje za čimprejšnji povratek v domovino Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR je 17. septembra 1956 izdal Odlok o amnestiji sovjetskih državljanov ki so v letih 1941-45, za časa velike domovinske vojne, sodelovali z osvajalci. Na osnovi tega od- Industrijska proizvodnja v Indiji Po letnem poročilu indijskega ministrstva za trgovino se je lani povečala industrijska proizvodnja za 10%. Med drugim je nastopila Indija na svetovnem trgu tudi s penicilinom, s praškom DDT, tiskarskimi stroji, z barvili in s steklom. Najbolj se je povečala proizvodnja tekstilnega blaga, koles in elektromotorjev. Kitajski list o Jugoslaviji PEKING — Časopis «iKvang Min Zi Bao» je pisal v zvezi z obiskom jugoslovanskih voditeljev v Sovjetski zvezi, da Jugoslavija intenzivno uveljavlja politiko aktivne koeksistence in igra zato čedalje važnejšo vlogo v mednarodnih stikih. List izraža prepričanje, da bo Jugoslavija tudi v bodoče vedno več prispevala k stvari miru in mednarodnega sodelovanja. Registracijski uradi dajejo sovjetskim državljanom potrdila, na podlagi katerih jim potem lokalni organi milice izroče potne liste. Tisti člani njihovih družin, ki so tuji državljani, pa ohranijo lastnq državljanstvo in dobe osebne izkaznice za tujce, ki žive v ZSSR. Ce žele pa lahko prosijo, naj se jim da državljanstvo ZSSR. Otroke oseb, ki so se vrnile v domovino, se po prihodu v kraj, katerega so si bile izbrale za bivališče, ustrezno zakonu o splošnem šolanju, ne. mudoma sprejme v šole. Sovjetski državljani, ki so se vrnili v domovino, imajo vse pravice, katere določa u-stava ZSSR. Omenjeni človekoljubni u-krepi sovjetske vlade so odprli pot vsakomur, ki se želi vrniti v domovino. Življenje ljudi, ki so se vrnili ter pozornost, katero se jim izkazuje v Sovjetski zvezi, najbolje dokazuje, da reakcionarna propaganda laže o «represalijah» in drugih straho-vitostih, katere širijo po zahodu, da bi naše rojake obdržali v tujini. stavljeni celo na glasovanje. Toda takrat ni govoril o reviziji primerov izključitve in tudi danes ne pove, kot bi bilo pošteno in dolžno, kateri so ti primeri. Mislim, da to ni 'način prispevanja k diskusiji tudi zato, ker — ponavljam — prav v naši partiji je bila diskusija v celicah in vseh organih partije svobodna tudi v najtežjih trenutkih in dopuščalo se je stališče nekaterih tovarišev, ki, namesto da bi doprinesli k premostitvi težkoč, so zavzeli stališča, ki so ovirala politično akcijo partije. Ce je res, da ni pravilno postavljati omejitev v diskusiji, je v znamenju demokracije tudi res, da morajo v diskusiji vladati partijski duh, dobri nameni in dobra volja, da se prispeva za izboljšanje našega delovanja in da je treba odbiti vsak poskus, ki bi bil izven teh pojmov. Po XX. kongresu K'PiS'Z se je povečala možnost okrepitve politične borbe naše partije in to prav zaradi tega ker se je v diskusijo vključilo večje število tovarišev. Ce bomo šli naprej po poti resne in odgovorne diskusije, to je take, ki se opira na dejstva in ne na obtožbe za katere se ne dokaže osnove, bomo prav gotovo imeli vedno večjo udeležbo tovarišev pri določevanju politične linije in večjo dejavnost za izvajanje te linije. SPARTACO VALENTIN1S zverins. ravne svile v Milanovi Poljskem je proučeval sti za gojitev sviloprel hrastovih listih. Pravil sviioprejka lahko živi t stu. Te sviloprejke so ba Ijenjsko bolj spo-sobne, la nejše. bolj zdrave in tol blišču, o jejo močnejšo svilo od v zadnje ki se hranijo z murvo',° delavs stjem. 10 odloč araženi sc KORUZA-SUROVINA 'i ki 50 v BODOČNOSTI , em deja .j pometli Po sodbi kemikov bo 1 ltg0 genjj - bližnji bodočnosti ne y ,jejanslc Razne zanimivosti PLASTIČNA PLJUČA Na Angleškem so zdravniki izdelali nova pljuča iz plastične snovi. Za enakomerno dihanje skrbi črpalka, ki so jo že preizkusili v raznih bolnišnicah. Ker pa so ta pljuča lahka, omogočajo bolniku, da sedi in se giblje. Kot je znano, so jeklena pljuča rešila že vrsto človeških življenj, ven. dar bolnikom praktično niso pomagala na noge, ker se niso mogli gibati. Obrekovanje zastraševanje in teror Mnogi sovjetski državljani so se že vrnili v domovino to. da več tisoč jih še vedno klavrno životari v tujini. Kaj jih ustavlja? Obrekovanje njihove domovine, zastraševanje, teror in provokacije. Nič čudnega ni, če se s tem sramotnim «delovanjem» peča. jo emigrantski poglavarji. To je namreč njihovo dolarsko koritce. Zato delajo vse, kat je v njihovih močeh, da bi premeščene osebe obdržali tam, kjer so, ter da bi jim preprečili povratek v domovino- Za to prejemajo ob tujih obveščevalnih služb denarno podporo, za katero si kupujejo avtomobile in vile. I. MURATOV Revija «Slavjane» št. 5. 1956. (Konec prihodnjič) TEZA TELEVIZIJSKE SLIKE Neki sovjetski matematik je izračunal težo televijske slike. Kot je znano sestavlja projekcijo na platnu množiva e. lektronov. 'V 2 uri trajajoči oddaji tehtajo vsi elektroni komaj bilijoninko grama. Ce bi televizijska postaja oddajala neprekinjeno 5000 let, bi tehtali vsi elektroni skupaj en sam gram. HIŠA S SONČNIM OGREVANJEM Na Angleškem so izdelali nov tip hiše s sončnim ogrevanjem. Graditelji trdijo, da bo ta način ogrevanja devetkrat cenejši od -ogrevanja z navadno električno pečjo. Vse ogrevalne naprave so vdelane v stropu, tako da jih ni niti opaziti. Sončno toploto zbirajo s pomočjo velike steklene plošče, ki je vdelana v ravno streho. Graditelji zatrjujejo tudi, da bo gradnja take hiše stala približno toliko kot gradnja navadne hiše. No, če bo to res, bomo šele videli. vilo, temveč bo posta Splošna : mem-bna industrijska sul ponehala, Z industrijsko predela' 'Ulano zop iz nje mogoče neposred' t«bu Si ni biti več kot 270U vrst P' 'st in nobe dav. V preizkusnih lat‘Sa reda. rij ih so doslej iz nje d»1 sta_so bile vrstno tekstilno vlakno. r°žene sil, je že mogoče kupiti žen» “ Istrske gavice, izdelane iz kor" ,ene nek koruze pridelujejo raza ,, raju ie parate, ki jih uporabil1 m,r’ ki farmacevtski industr. ' lavo različnih zdravil; 11 _ zelo dobro olje, bogato ltitane pa taminih, alkohol, lepilo, ^ socialis zo in druge kemikalij6- Se pogosto zo uporabljajo tudi za fifnimi tol lavo penicilina. ' Pogumni .“Vali in s e ji 1$a Lukse '»nek, ki i "guardie »Popada, 1 mrtev i: Haj dni , -- /A1 Precej 0^ vedele ‘vzpostavi tSSSkrat3113 Zato ga Prav v «to pravici povedan1 sploh ne čutim vrob OBJEKTIVNA OC& pisatelju « 1 Slavnemu -uk — « Shavvu je pos-lal nekoč “ '“ano pisatelj v oceno neko S'1 lo. Sh-aw mu jie takole ril: «Vaše delo vsebuje n* pega in mnogo novega-kar je novega, ni lepo, j,e lepega, ni novo.» ra so- za k; OPOZORILNO ZNA «Povejte mi, čemu nosijj di vedno slamnik na g18 «Ne znam plavati.» «Kaj pa ima vendar t“ ka s slamnikom?» f «Kako pa ne! Cim s, m-nik plavati na vodi, ' da mi manjka dno pod n v. Jd- * * * V SPANJU SE JE spainjj tj neti Noč. Zakonska in žena spita. Cez začne mož mrmrati v «Neva, Neva». Zena, ki se imenu, ga prebudi in vpraša: je ta Neva o kateri si govoril v sanjah?» Mož se zdrami, čim nino vprašanje pa se po l n oma zbudili i n ur o8 primeren odgovor: «Neva, to je vendar le, na katero sem včerajšnjih dirkah». , Ko se zvečer vrne m°* vpraša ženo: * BfUoRUZA . da s ‘Z Ameril „ilCa dolgo 6 ‘6 pred Sotoviia v koliko JtUze iJill [£01umb je, ‘^eriko, n l110 k-o-ruz '° poljedi ^ Evropi S Špane Z tui se v Fort Turki So -e ,s j Lahih. : Lvič' imeni je “ligi rasti Kreu K 20ve We __ uje Ti Veda < inozer 9j ?4U rabi tj za koi ** turkisci >ei Iv, IZ KNJIGE "GARIBALDINO! V ŠPANIJI” Končno gremo na fronti Končno odpotujemo iz Figue-rasa, po petih dneh nestrpnega čakanja, godrnjanja in protestov. — Nismo prišli v Španijo za-to, da bi ostali v utrdbi! Čemu nas zadržujete tukaj? Pošljite nas na fronto! Politkomisar utrdbe nam je razložil že najmanj petstokrat9 in to z res izredno potrpežljivo, st jo, da ni mogoče sestavljati vsak dan vlaka za odhod na na. še novo mesto, da je treba odpotovati z vlakom, ki je popoln zato, da se prihrani gorivo, da je v revolucionarni dobi prva vrlina bojevnika potrpežljivost. Toda vse te razlage so bile vedno prekinjene s klicem: V Madrid! V Madrid! Danes končno odpotujemo. Razdelili so nam hrano v škatljah in kruh, da se bomo lahko odteščali po poti. Ne gre. mo v Madrid, marveč v Alba-cete: vsekakor je to vedno korak v smeri fronte. Ni navaden, marveč vojaški vlak. Manjkajo mu vrata za ko. munikacijo... Pač vojaški vlak, dolga vrsta vozov, vse precej neudobno. Železniški vozovi so nizki, brez vode, brez stranišč. Toda kdo naj misli na vse to, kdo naj bi protestiral? Vlak nas popelje naprej, k fronti Živio vlak! Proč z u-dobnostmi! Na postaji čaka stotine ljudi. aNo pasaràn!» Ne, ne, «no pasaràn! Prepevamo naše pesmi: Inter. nacionalo, «Bandiera Rossa», delavsko himno in «Guardia Rossa». Vpijemo na ves glas. V oddelkih vagonov smo razdelje. ni po narodnosti. To nam omogoča, da se razlikujemo. Če hi obstajala nagrada za tiste, ki delajo največ ropota, bi take nagrade nihče nè mogel iztrgati Italijanom. «No pasaràn!)) Ne, ne, ne! Zakaj pa smo mi tukaj? Na vseh postajah je mnogo ljudi, ki čakajo na naš prihod. Ženske, starčki in otroci. Vsi dvigajo pest, vsi nas pozdravljajo z vzklikom «No pasaràn». Ponosni smo na pozdrav. Tolmačimo ga kot dokaz zaupanja, kot nekaj več od upanja: kot vzpodbudo, še več, kot železno voljo naroda, ki hoče preprečiti fašistično diktaturo. Zmagali bomo, tega smo gotovi. Vlak gre skozi barcelonsko pristanišče. Mimogrede opazimo kip Columba in neko rusko ladjo. Povsod je velika množica, povsod ljudje, ki nas pozdravljajo, sprašujejo kdo smo in od kod prihajamo. — Smo Italijani. Prišli smo, da vam pomagamo poraziti fašizem. Živela Italija ljudstva — nam odgovarjajo. Vsi smo ganjeni. Čutimo vso težo odgovornosti. Smo pravi po. slaniki prave Italije. Mi smo ti-sti, ki moramo doseči spravo med našim in španskim narodom. Velika je naša naloga, toda izpolnili jo bomo. * * * Vlak sopiha, ustavlja se, zopet zapelje, se zopet ustavi in ponovno gre naprej. Že 24 ur smo v tem prokle-tem vlaku! Sli smo skozi Ka-talonjo, visoke Pireneje, ob mo-dreni morju, prišli smo na pusto in samotno zemljo. Redke kmečke hiše razbijajo dolgočasnost pokrajine. Verige kam-natega pogorja, gričev, dolin in prepadov. Kdaj bomo prišli na cilj? Na tovornih vagonih vidimo ostanke fašističnih letal, ki jih je sestrelila republikanska avia. cija. Sedaj se ne pritožujemo več. * * * «Končno» — to je beseda, ki jo pogostoma uporabljamo odkar smo prišli v Španijo. Končno Albacete. Zvečer prisostvujemo pred-stavi «Mornarji iz Kronstadta». Vsaka stvar nas gane, vse nam poveča voljo, nestrpnost, da bi že enkrat šli v boj: film, pesmi, govori in ozračje. Hoteli bi takoj na pot. Madrid je v nevarnosti. Sedaj govori Marty, junak Črnega morja. Govori nam o borbi ruskih tovarišev, o nauku, ki ga je treba črpati iz filma; tolaži našo nestrpnost revolucionarjev in nam razlaga, kaj je potrebno, da se revolucionar spremeni v pravega bojevnika. Živel Marty! Živela Rusija! Živele mednarodne brigade! • Elektrizirano ozračje, navdu-I šen je, luč v srcih, v dušah. Luč gotovosti zmage. Zn mo... «Aplastaremos smo». Gotovi smo. /»% i je prihitela z vseh dei bo skupno s španskim poteptala horde, ki $° ^ mračnjaštva, izkoriščam ., ■futri’ iutri gremo' zadnji! Med nami ni bojazni■ ; i Veniki na redna bitja, marveC tarči, ki hočemo dolžnost. Borili se bomo z«56’ j) drage, za zmago naši'» J rešitev sveta, za rair vajalcev. Vsi, prav vsi sit*0, triumfa in upamo na 'j Močnejša, bolj uk0 f je v nas gotovost kot f\t Povsem gotovi stno naše zmage in borili j da se jo bo čim prt’} ^ Upamo, da se bomo J ' ' "J toda tudi če ki kdo Vi q ^ bi jaz padel, stvar za - jj) , “gena me m rt -»• Tt rt i i/i ^ A f 'Rr\n mo v boj je tako .gi se plača žrtvovati žiw> Živela svoboda! p Gledam tovariše sem živel skupno dni, s katerimi bom zmage, če ne bo s°v! ^ gla uničila mojega a. pi življenja. Vsi so 1111 in srečni. Ji Srečni so, da se ,*/i za triumf plemenit1*1 ^ stvari, srečni, da se g0i rili za luč resnice, sa,Jl' vice, za boginjo sV. mraku reakcije, pr°.l^ tature, proti močm / tizma. J Lača.U so l*Sr ‘hi, iman fc besedi C, istef tgSeda kori to rastli: fefci- * “za »rščini !ž Lirške 1 v te§a srn T 5 <5$. * t,5a števil " 7like e te ra:i H^eliki me vf za čiovt krm k“l šam M bal me. ia zverinski napad na po-toifališču, o katerem smo pi-. v zadnjem članku, je tr-i delavstvo odgovorilo s «o odločnostjo. Posebno Zaženi so bili Sentjakoib-’ì ki so v pičli uri po zlo-*em dejanju na pokopali-1 pometli z vso fašistično So. Šentjakobski okraj je ai dejansko odrezan od me-Splošna stavka, ki je bila Ponehala, se je povsem telavano zopet začela. K Sv. ire* Ibu si ni več upal noben t P'lst in noben predstavnik ja-lal !§a reda. Spodnje predele dol sta so bile medtem zasedle no. 'tožene sile in fašisti. V zaženi Istrske ulice so bile po-« "'Ijene neke vrste barikade, “kraju je vladal mir, toda 'k mir, ki ni obetal nič dola. IVO' bo * Ir, ne osta. stil sod1 ■az» ablii zi f ... „ ostalih mestnih okrajih. 1 .’ 'ekno na Barrieri in ul. Setvene pa so bili delavci in socialisti zelo aktivni in A Pogostoma spopadli s farnimi tolpami. Fašisti so Pogumni samo, če so jih “vali in branili orožniki. se je vršil v krožku l$a Luksemburg» delavski anek, ki so ga začele mo-«guardie regie». Prišlo jè sPopada, pri katerem je I mrtev in več ganjenih. Raj dni je bil splošni po-^ P Precej neg otov. Oblasti ’’ Vedele kaj ukreniti, da izpostavi red». el 1 j hsec n današnje brošure, je takrat urednik «Lavoratoli 1 Zato ga je službena dolžil Prav v tistih trenutkih krat zanesla k 'Sv. Jakobu. 0 kar je padlo v oči, je rvli $ laf rroi1 )C& 0t lA NASE KMETE Od kdaj Evropejci poznajo koruzo in krompir - je vsem da smo koruzo dobi-' v '2 Amerike. Vendar se di-. ^ dolgo ni mogla najti. l1 j e pred nedavnim se je no, plovila v Mehiki. Ker se ^koliko razlikuje od pitane ruze so- jo rastlinoslovci I^Lili za. kanina. Ze Krištof Iti) ,°lumb je, dospevši prvič v ^ttieriko, našel tam kultivi-ir A, o! irfi" boA ,, lf A $ rjfi N> sta m karabinjerja. Vse trgovine so bile zaprte, na cesti le tu pa tam kak redek pešec. Takozvana barikada, o kateri so se vladni listi tako na širo. ko razpisali, je bila dejansko sestavljena iz prevrnjenega voza, nekaj posod, ki so jih pometači rabili za pobiranje smeti, par debelih kamnov in še nekaj starih predmetov. To je bila barikata! Na prednji strani voza je bila obešena slika Lenina in slika delavske prvomajske povorke. 11. septembra popoldne se je pisec teh spominov še enkrat vrnil k Sv. Jakobu, kjer je slikal barikado. V bližini ni bilo niti ene odrasle osebe. Vsi so bili ali doma, ali pa v mestu, kjer so se spopadali s fašisti. Ko se je urednik «Lavora-tora» vračal v mesto, je pred predorom Sandrine!!! zagledal docela neobičajen prizor. Vojaškega generala je obkrožala skupina oficirjev. General je imel v roki večji kos papirja (verjetno zemljevid Trsta) in dajal je rezka povelja. V ulici Silvio Pellico je bila postr-o-jena cela brigada «Sassari» v polni bojni opremi, zadaj pa je bil top. General je dal še par povelj in vsa pehota je vkorakala skozi predor proti Sv. Jakobu. Spredaj pa so vlekli top. Na koncu ulice S. Gia-corno in monte se je vojaštvo ustavilo; nenadoma se je začul prvi strel iz topa, ki sta mu v kratki razdalji sledila še dva druga. Nato se je začela vsa pehota počasi pomikati naprej. Kake četrt ure pozneje so pridrvele k Sv. Jakobu močne skupine «guardie regie», karabinjerjev in med zadnjimi red in mir. Nobenega faši- «junaške» škvadre fašistov. Nekateri fašistični «zgodovinarji» so ta dogodek opisali seveda docela po svoje: Pisali so o «srditih bojih med uporniki in orožniki, ki so trajali ves dan» ter da «so šentjakobsko cerkev spremenil v bolnico». V zaključku so še natvezli, da «je imel upor kot posledico 12 mrtvih in nad 250 ranjenih». Vse to so bile seveda samo gorostasne izmišljotine fašističnih piscev. Dejstvo je, da na ulicah ni tega dne bilo niti enega ranjenca, ne na eni in ne na drugi strani. Resnica pa je, da so po strelih iz topa, karabinjerji in «guardie regie» in fašisti vdirali v stanovanja, (Nadaljevanje na IV strani) DOPRSNI KIP NIKOLE TESLE NIKOLA TESLA Ob stoletnici njegovega rojstva 10. julija t. L je poteklo 100 let kar se je rodil v mali vasici Smiljan pri Gospiču na Hrvat• skem eden največjih znanstveni, kov na področju fizike in elek trotehnike, Nikola Tesla. To o-hletnico so v njegovi rojstni do• movini. v Jugoslaviji, primerno proslavili. Prav je, da se tudi bralci «Dela» vsaj nekoliko seznanijo z življenjem in delom tega velikana, zato objavljamo pričujoči članek, ki sicer ni nobena znanstvena razprava, pač pa skromen prispevek k poznavanju človeka in znanstvenika, ki je vreden, da ga vsi spoznamo in da smo v resnici ponosni na njegov sloves, ki je več ah manj prodrl po vsem kulturnem svetu. Nikola Tesla je bil sin pravoslavnega duhovnika, ki je služboval v Liki. Gimnazijo je študiral v Rakovcu pri Karlovcu. Že tedaj ko je bil na gimnaziji se je navduševal za na- ČE BI VLADA DALA TRSTU POTREBNE POGOJE Naš trgovinski promet izdaten vir dotoka tuje valute za deželo Zanimivo poročilo predsednika Trgovinske zbornice - Širše gledanje na vprašanja tržaškega pomorstva - Zakaj se stekajo v našo luko tuje pomorske proge ^ORUZA: Danes t«,,. 1,1 Spanci v začetku 16. vja. Z vzorci pa so se -Ječali tudi drugi narodi, l* So se vozili v Ameriko, 1' L*°r Portugalci, Francozi, Turki in Angleži. Nem- s° se s koruzo seznanili Lahih. Ko se pri njih kV‘č imenuje — in to je v •■•(J’gì rastlinoslovca Booka P eW Kreutterbuch - 1539.» j ^ 2°ve Welschkorn, t. j. lasi0 zrno. Tri leta pozneje jo s 6r njegov rojak Fuchs v j.!|D knjigi istega naslova ij^Uje Turkisch Korn, a žW^a <anes vsi napredni kme- Dričali, da križana turšči- že uporabljajo semena lit^abe turščice ker so se 4 ^aie pridelke, ki so za 20 lt(j 30 odst. večji od pridel. fr običajne turščice. , sv tako so znanstveniki Linjih letih odkrili velike ‘Dosti, ki jih ima turšči-L ‘bdi kot industrijska rast-D tem pišemo tudi na Sem mestu. *0] Hg LilVIPIR: Drugi dragoceni k Amerike je krompir (so-Hgum tuberosum). Domovi-,.i|0jitlau 5® severni del države ,, j$ 6 v Južni Ameriki, kjer ,rfifj t^mvjača še danes pogosta • L Lina, katere gomolji so tv>, vodeni in neokusni bi* Pa lepo diši. Ondotni mvalci so gojili rastlino L"olgo let pred odkritjem ?(j®aLnega sveta. Uživali so sta| °*ie, ki so s kulturo po-1.večji in okusni. Da bi L prideloval istočasno v drugih pokrajinah D® Amerike sploh ni zna- 14. Kuzma Vasiljevič je držal besedo : ni še odbilo pet, ko je že stal pred vratci gospe Fritzschejeve. Toda na svoje začudenje ni do-bil Emilije doma ; sprejela ga je sama gospo-dinja, napravila najprej o, čudo ! — pri-klek in mu naznanila, da je morala Emilija spričo nepredvidenih okolnosti oditi z doma, a da se bo kmalu vrnila in ga prosi, naj jo počaka. Gospa Fritsche je imela na sebi snažno belo avbico ; smehljala se Je, govorila s priliznjenim glasom in se očitno trudila, da bi svojemu čemernemu obrazu dala prijazen izraz, od česar pa le ni bilo prav nobene koristi, saj je njen obraz nasprotno dobil nekakšen zlosluten, odtenek . «Slišite, gospod, sedite, sedite,» je ponavljala in mu primikala naslanjač ; «če dovolite, vam bomo pa kar mi postregli ! » Madam Fritzsche je še enkrat prikleknila, odšla iz sobe in se kaj kmalu vrnila s skodelico čokolade na maihnem kovinskem pladnju. Co. kolada se je Kuzmu Vasiljeviču zazdela sumljive kakovosti, a je z užitkom popil vso skodelico, čeprav mu sploh ni hotelo v glavo, od kod nenadoma pri madam Fritzsche taka vnema in kaj naj bi vse to pomenilo. Pri vsem tem Emilije ni bilo od nikoder in začela mu je pohajati potrpežljivost in jel se je dolgočasiti, ko je mahoma zaslišal za steno glasove kitare. Najprej se je oglasil en sam akord, potem še eden, tretji, četrti — čedalje glasneje in polneje. Kuzma Vasiljevič je ostrmel: res, Emilija je imela kitaro, a le tri strune: še zmeraj se ni bil odločil, da bi ji kupil še druge ; razen tega pa Emilije ni bilo doma. Kdo pa bi neki utegnil biti to? Spet se je oglasilo sozvočje, in sicer tako zveneče, kakor da je v sami sobi... Kuzma Vasiljevič se je zasukal in malodane zakričal od strahu. Pred njim na pragu nizkih vrat, ki jih dotlej ni bil opazil — težka omara jih je zakrivala — je stalo neznano bitje : na pol otrok, na pol odraslo dekle. Oblečena je bila v belo oblekico s pisanimi vzorci in obuta v rdeče čevelj- I. S. TURGENJEV Povesi poročnika Jergunovaa čke s petami ; gosti čini lasje, pri vrhu speti z zlatim obročkom, so ji padali kakor plašč z majhne glavice na šibko telesce. Izpod njihove rahle gmote so se ji s temnim bleskom svetile velike oči ; gole, temnikaste ročice, obložene z zapestnicami in prstani, so negibno držale kitaro. Obraza ji skoraj ni bilo videti : tako je bil videti majhen in zamolkel, samo ustnice so žarele in razločiti je bilo ozek, raven nos. Kuzma Vasiljevič je dolgo stal kakor vkopan in strmo, ne da bi trenil, gledal to čudno bitje ; tudi to je gledalo vanj in tudi ni nič trenilo in se ni ganilo. Nazadnje se je le predramil in s kratkimi korakci stopil k njemu. Temni obrazek se je začel pomalem smehljati, mahoma so se zabliskali beli zobki, glavica se je pridvignila, majčkeno malo stresnih! z lasmi in se pokazala v vsej ostri in izbrani lepoti. « Kakšen hudiček pa je to?» je pomisli Kuzma Vasiljevič, se nagnil še malo bližje in polglasno rekel : «Punčka ! Hej, punčka ! Kdo pa si?» «Semkaj, semkaj» je spregovorila «punčka» z majčkeno hripavim glaskom, počasi, z neruskim poudarkom in z napačnim naglasa-njem ter se odmaknila za nekaj korakov. Kuzma Vasiljevič je za njo stopil čez prag in se znašel v majčkeni sobici brez oken, po stenah in po tleh obloženi z debelimi preprogami iz kamelje dlake. Močan duh po muškatu ga je vsega prevzel. Dve rumeni voščeni sveči sta goreli na okrogli mizici pred nizkim turškim divančkom. V kotu je stala posteljica pod musi in as to zaveso s svilenimi trakovi in dolg jantarni molek z rdečim čopkom na koncu je visel blizu zglavja. «Tak dovolite vendar že, kdo pa ste?» je ponovil Kuzma Vasiljevič. «Sestra... sestra Emilije.» «Njena sestra ste? In stanujete tukaj?» «Da., da...» Kuzma Vasiljevič se je hotel dotakniti «punčke». Odmaknila se mu je. «Zakaj mi pa nikoli ni nič povedala o vas?» «Ni smela, ni smela...» Ali se mogoče skrivate., tajite?». «Da...» «Ali se morate?» «Da... da.» «Hm!» Kuzma Vasiljevič se je spet hotel dotakniti «punčke», a se mu je spet odmaknila. «Zato vas nisem nikoli videl. Priznam vam. sploh nisem slutil, da ste tukaj. In madam Fritzsche, ta starka, je tudi vaša teta?» «Da... totka.» «Hm! Zdi se mi, da slabo razumete ruščino. Kako vam je pa ime, če dovolite?» «Kolibri.» «Kako»? «Kolibri.» «Kolibri? Kakšno nenavadno ime ! Ce se prav spominjam, je to menda nekakšen mrčes v Afriki?» 15. Kolibri se je zasmejala s kratkim, čudnim smehom... kakor bi se ji v grlu zadeli koščki stekla drug ob drugega. Zmajala je z glavo, pogledala okrog sebe, položila kitaro na mizo, hitro stopila k vratom in jih v trenutku zaklenila. Premikala se je živo in ročno s komaj slišnim, hitrim šelestenjem kakor martinček ; zadaj so ji lasje padali do pod kolen. «Zakaj ste pa vrata zaklenili?» je vprašal Kuzma Vasiljevič. Kolibri je položila prst na ustnice : «Emilija... Ni treba... nje ni treba.» Kuzma Vasiljevič se je namuznil. «Pa menda niste ljubosumni?» Kolibri je pridvignila obrvi. «Co?» «Ljubosumni ste... se jezite,» je razložil Kuzma Vasiljevič. «O, da!» «Poglejte no! Kakšna čast !... Slišite, koliko vam je pa let?» «Seminajst.» «Sedemnajst, hočete reči?» «Da.» Kuzma Vasiljevič je s pazljivim pogledom ošinil svojo fantastično sobesednico. « Kakšna lepotičica ste. » je dejal resnobno. «Čudo! Kratko in malo čudo ! Kakšni lasje ! Oči ! In obrvi šele, obrvi !... Joj!» «Da, lepa sem!' Sedite, tudi jaz sedem... zraven.» «Izvolite, izvolite... Toda če dovolite, kakšna Emilijina sestra ste neki? Niti malo ji niste podobni.» «Ne... sestra... sestrična. Nate... vzemite cvetka. Lepa cvetka. Diši.» Vzela je izza pasa mladiko belega bezga, jo poduhala, odgriznila listič in mu dala vso mladiko. «Boste mezgo? Dobra... iz Konstantinoplja... šerbet.» Kolibri je vzela iz majhne omare v kos temno-rdečega svilenega blaga zavito pozlačeno pušico s kovinskimi bleščicami, srebrno žličko, kristalno brušeno steklenico z vodo in prav tak kozarček. «Pijte šerbet, gosopod, zelo imeniten je. Jaz vam bom pela... Hočete?» Prijela je za kitaro. (Nadaljevanje sledi) čij uporabne elektronike Nikoli Tesli. Angleški fizik Faraday je leta 1831 odkril zakon o elektro-magnetski indukciji. Na osnovi tega zakona je bil zgrajen prvi električni stroj, generator enosmernega električnega toka. Po tem odkritju je več desetletij o-stal ves proces v tem pogledu domala nespremenjem. Sele Nikola ‘Pesla je napravil na tem področju pravcato revolucijo. Leta 1877 je Nikola Tesla izdelal in objavil proces za prenos električne energije v obliki večfaznih izmeničnih tokov ter s tem postavil temelje sodobni elektrotehniki. Deset let kasneje je Nikola Tesla priglasil vrsto patentov, ki obsegajo konstrukcije vseh vrst električnih strojev, toda njih izkoriščanje je prepustil drugim, sam pa se je posvetil nadaljnjemu proučevanju izmeničnih tokov ter nato odkril lastnosti visokofrekvenčnih tokov visoke napetosti in s tem podal osnove diametriji. Ta odkritja so privedla do problema brezžičnega prenosa elek trične energije. Leta 1893 je Te. sla že rešil ta problem in je izdelal naprave za ta prenos. Toda dve leti kasneje je nastal po. žar v njegovem laboratoriju, ki je uničil vse naprave, s čemet je bil zadan velik zastoj pri nadaljnjih preizkusih. Kljub te. mu pa je leta 1897 izdelal naprave za oddaje brezžičnih znakov za daljavo 35 km, dve leti kasneje pa za 1000 kilometrsko razdaljo. Leta 1900 je izdelal načrte za organizacijo brezžične, ga prenosa električne energije po vsej zemlji. S temi načrti se je Tesla postavil pred javnost vsega sveta, toda sebičnost in kratkovidnost velikega kapita. la sta onemogočila uresničitev teh velikih načrtov. Nikola Tesla zavzema važno mesto tudi na področju telekomunikacij. Na tem področju je bil sicer prvi Nemec Hertz tisti. ki je povzročil elektroma-gnetske valove. Ti valovi so bili zelo šibki s komaj nekaj sto ciklusov na sekundo in so se razširjali le nekaj deset metrov v daljavo. Tesla pa je leta 1891 objavil iznajdbo oscilatorjev, ki so omogočili proizvodnjo električnih tokov visoke napetosti in zelo visoke frekvence, elektromagnetne valove, ki so segali v veliko daljavo. Leta 1893 je Tesla objasnil sistem brezžične telegrafije. Pri tem je važno, da pripo-mnemo, da je bil prav Tesla tisti, ki je prvi v zgodovini električnih telekomunikacij uporabil resonance pri oddajniku in sprejemniku ter anteno in zemljo. Ameriško vrhovno sodišče je leta 1947 razveljavilo Marconi-jeve patente za brezžično telegrafijo z utemeljitvijo, da je vse to iznašel Tesla pred Marconijem. Tesla je namreč že leta 1894 zgradil v svojem laboratoriju prvo majhno radijsko postajo, ki je oddajala več kilometrov v daljavo, leta 1896 pa je zgradil v bližini New Yor. ka že večjo radijsko postajo, ki je oddajala signale 40 km daleč. kasneje pa je zgradil v Co-loradu veliko radijsko postajo z 200 kW ki je oddajala prenose do 1000 km daleč. Toda s tem še ni izčrpano delovanje velikega izumitelja Tesle, ki je predvideval še druga odkritja, ki pa jih za časa njegovega delovanja še ni bilo mogoče uresničiti. Med temi je tudi radar, katerega osnovne principe je Tesla opisal že leta 1917. Nikola Tesla je vso svojo znanost razvil in uveljavil v daljni Ameriki — kjer je leta 1917 prejel tudi odlikovanje Edisona kajti rodna dežela mu tedaj ne bi bila mogla dati vseh možnosti za uresničitev velikih načrtov. Živel je v AnferTki. a čutil se je Jugoslovana, njegove iznajdbe pa so v službi vsega človeštva. PREBELI SMO... «Sodobna pota», glasilo Zveze «Svobod» in prosvetnih društev Slovenije. Leto 1/1956. št. 5. «Sliavij ane», revija Vseslovanskega komiteja ZSSR Moskva - 1956 št. 6. HULTURne EU6STI1 OHRIDSKA LEGENDA NA POLJSKEM Znani jugoslovanski balet «Ohridska legenda» so ta teden uprizorili v Državni operi v Botonu na Poljskem. To vest je poročal varšavski radio. To je bila prva uprizoritev tega baleta na Poljskem. KITAJSKI UMETNIKI V JUGOSLAVIJI JUGOSLOVANSKI PA NA KITAJSKEM Skupina kitajskih umetnikov bo prišla te dni v Jugoslavijo, kjer se bodo zadržali mesec dni in bodo nastopili v raznih mestih države. Turnejo organizira komisija za kulturne stike s tujino. Ta turneja je organizirana kot zamenjava za gostovanje jugoslovanskih opernih pevcev na Kitajskem. Iz Jugoslavije so odpotovali na Kitajsko sledeči umetniki : Aleksander Marinkovič iz beograjske opere. Mira Glavačevič iz zagrebške, Ana Lipša iz skopske, Mira Jančič iz sarajevske ter Vilma Bukovčeva iz ljubljanske opere. Slednjo že dobro poznajo tudi tržaški Slovenci, saj je nastopala tudi v našem mestu. Razen pevcev je odpotoval na Kitajsko tudi direktor novosadske opere Predrag Miloševič, ki bo nastopajoče spremljal na klavirju. V torek je radio poročal, da je prvi nastop jug. umetnikov doživel velik uspeh. ODDAJE SLOVENSKE POEZIJE V TUJINI Avstrijski radio bo imel ciklus oddaj sodobne slovenske poezije. V načrtu so štiri samostojne literarne oddaje naslednjih pesnikov : Bora, Kajuha, Vipotnika. Minattija, Koviča, Zlobca, Menarta in Pavčka. V načrtu je tudi širši izbor slovenske poezije za švicarski in nemški radio. Izbor pesmi, kakor tudi njih prevod pripravlja pesnico Lili Novy iz Ljubljane. «BREZ TRETJEGA« V LJUBLJANI Na IV. ljubljanskem festivalu je nastopilo tudi Slovensko narodno gledališče iz Trsta, ki je uprizorilo Begovičevo dramo «Brez tretjega», katero izvajata Štefka Drolčeva in Miha Baloh. Ljubljanska kritika se je o nastopu laskavo izrekla. «ARS NOVA» IZ TRSTA NA IV. LJUBLJANSKEM FESTIVALU Tudi znani tržaški trio «Ars Nova», ki ga sestavljajo klarinetist Giorgio Brezigar, violončelist Guerrino Bisiani in pianist Bruno Bidussi se je udeležil IV. ljubljanskega festivala, kjer se je kot poprej po raznih mestih v Italiji in v tujini, zelo dobro izkazal. SEDME DUBROVNIŠKE POLETNE IGRE V Dubrovniku so v teku VIL Poletne igre. Igre so otvorili z veliko svečanostjo s starinskim obrednikom iz časa slavne dubrovniške republike. Na trgu pred palačo Sponza se je uvrstila povorka, v kateri je sodelovalo nekaj sto izvajalcev, oblečenih v starodavna o-blačila knezov, senatorjev, stražarjev in drugih važnih osebnosti dubrovniške republike. V povorki so nosili dubrovniško republiško zastavo z napisom «Libertà«», ki simbolizira stoletno borbo, ki so jo Dubrov-čani vodili proti Benečanom in proti Turkom. Za to priliko se je zbralo v Dubrovniku mnogo pisateljev, novinarjev, fotoreporterjev, televizijskih in filmskih snemalcev ter seveda mnogo turistov, ki se zanimajo za tovrstne prireditve. Poletne igre v Dubrovniku trajajo dva meseca. Večer za večerom slede razne kulturne prireditve. Pri letošnjih igrah bodo sodelovali poleg drugih tudi ljubljanska in zagrebška opera, komorni orkester Radia Zagreb in Jugoslovansko dramsko gledališče. Kljub temu, da je glavna težnja iger prikazati domača dela in kvalitete domačih u-metnikov, bodo letos gostovali tudi naslednji tuji umetniki : komponist Benjamin Britten in tenorist Peter Pears iz Londona, pianisti Aldo Cicolini iz Pariza, Kenda! Taylor iz Londona, Jurij Bukov iz Sofije, znameniti Sukov trio iz Prage, sopranistka Zinka Kune iz new-vorške metropolitanske opere in Marija Matias, prvakinja bu-dimpeštanske opere. Pogled na dalmatinsko mesto Dubrovnik, kjer se sedaj vršijo tradicionalne «Dubrovniške igre». V srednjem veku je bil Dubrovnik samostojna republika in se je junaško boril proti Turkom in proti Benečanom. Utrdbe iz teh časov so se ohranile do današnjega dne. Mesto se ponaša s slikovito arhitekturo_ bogato knjižnico, galerijo slik in je priljubljeno letovišče, ki zaradi ugodnega podnebja privabi vsako leto mnogo turistov iz Jugoslavije kakor tudi iz tujine Mava 20. obletnice li v Tov. Vittorio Vietali, popularni komandant «Carlos» 5. regimenta španskih prostovoljcev je prejšnji petek s prilož. nostnim govorom svečano pro. slavil 20. obletnico začetka državljanske vojne v repubii. kanski Španiji. Otvoritveno proslavo, ki je bila na vrtu Ljudskega doma v ul. Madonnina, je organizirala ZKM. Tov. Vidali- je kratkih m jedrnatih obrisih podal zgodovino španskega ljudskega gibanja od dneva ustanovitve republike pa do težkih dni v juliju 1936 ko so Francove čete začele oborožen upor pro. ti zakoniti republikanski via. di. Tov. Vidali je nato opisal kako je prišlo do ustanovitve legendarnega «Quinto Regi. miento», ki mu je bil več časa poveljnik pod bojnim imenom «Carlos». Ta regiment je bil dejansko prva podlaga bodoči ljudski vojski, ki so jo sestav. Ijali prostovoljci vseh narodnosti. Črpajoč iz osebnih spominov je govornik prikazal junaško obrambo Madrida s strani mednarodnih brigad, med katerimi se je še posebno odlikovala brigada «Gari. baldi», o kateri obširno govori tudi tov. Lnngo, ki se je bo. ril v Španiji in spisal knjigo o tem argumentu. Ob priliki proslave je bila organizirana razstava slik iz državljanske vojne. Zborovanje KP PRI DOM JU, NA KOLONKOVCU IN V RIOM AN JIH Toča je uničila kmetom 70-80 odstotkov pridelka Tajnika obeh kmečkih organizacij sta takoj obiskala prizadete kraje - Intervencija tov. Grbca pri Kmetijskem nadzorništvu - Treba je poskrbeti denarna sredstva za pomoč prizadetim V soboto zvečer se je vlil na našem področju močan dež, ki se je kmalu spremenil v pravo neurje. Ponekod v mestu je voda poplavila kleti in pritlična stanovanja tako, da so morali v več primerih klicati na. pomoč gasilce. Hujše posledice je imelo neurje v tržaški okolici, kjer se je okrog 19. ure vsula pre. cej debela toča. V par minu. tah je napravila toča ogrom. no škodo, prav posebno okrog Domja, na Kolonkovcu in v Ricmanjih. Do golega je oklestila trte in unočila pridelke na njivah in mandrijah. Tajnika obeh kmečkih organizacij, ki sta takoj po hudem neurju obiskala prizade, te kraje sta ugotovila, da je toča uničila približno od 7U do 80 odstotkov letošnjega pri. delka. Tov. Grbec, tajnik Zveze malih posestnikov je po obi. sku prizadetih krajev takoj in. terveniral pri Kmetijskem nadzorništvu. ki se sploh ni pobrigalo, da bi poslalo v prizadete kraje svoje izvedence. Ravnatelj Kmetijskega nad-zorništva je odgovoril ov. Grbcu, da ne more ukreniti ničesar za prizadete kmete, ker navedena ustanova nima več na razpolago denarnih sredstev, kot jih je imela za časa anglo-ameriške okupa. cije. Brezbrižnost, ki jo- je v tem primeru pokazalo Kmetijsko V sredo zvečer je bilo na Trgu Valmaura pri Sv. Ani zborovanje, ki ga je organizi-rala Komunistična partija. U ■ sedanjem položaju občinskega j sveta in stališču komunistov I glede izvolitve župana in odbora sta govorila naša svetovalca tov. Rogassi m Kodrič. Vodja naše skupine v občinskem svetu je v začetku go. vora podčrtal, da je sedanja Kriza v občinskem svetu po. sledica monopolizatorske poli. tike klerikalne stranke, ki jo je določil Pantani še pred vo. litvami, da bi si tako D C ohra. nila monopol v občinskih odborih. Bodisi v Trstu kot v Italiji hočečjo na vse načine preprečiti vsako socialno od-prt je, kljub volilnim izidom, ki potrjujejo voljo ljudstva po spremembi dosedanje politične usmeritve. Tov. Pogassi ]e na. to obrazložil naše stališče v občinskem svetu ter pojasnil, da je komunistična skupina predlagala za župana odv. Mia. nija, ker je antifašist, žago. vernik proste cone in demo. kratične politike. Tov. Dušan Kodrič je iznesel razne probleme, ki zanimajo tržaške Slovence ter poudaril nujno potrebo, da se za. čne izvajati Londonski spora, z um tudi v občinskem in po. krajinskem svetu. Obravnaval :e nadalje važnejša vprašanja kmetovalcev, ki jih bo moral reševati pokrajinski svet. Tudi Dolina ima novo občinsko DZ-CGIL Za voznike Tržaška prefektura opozarja vse voznike da morajo zaščititi vprežno živino v poletnih mesecih pred sončnimi žarki s posebno kapuco iz belega platna ali slame. Pokrivalo mora zaščititi čelo, vrat in ušesa živali (konjev, volov). Vozniki morajo imeti na vozu čeber za vodo, da lahko živali več-. krat napojijo. Kršilci omenjenega predpisa bodo kaznovani na osnovi zakona. Platnene kapuce si zainteresirani lahko nabavijo pri ustanovi za ; ščito živali v ul. Roma 20. V soboto so tudi v Dolini ustanovili novo občinsko De. lavsko zbornico CGIL. V novo ustanovljeno enotno organi-zacijo so pristopili delavci različnih političnih pripadnosti, kar je zelo pozitivno dej. stvo za krepitev nujno potrebne delavske enotnosti. Na ustanovnem občnem z bo. ru sta govorila Angel Blazina in Albino Gerii, ki sta obravnavala številna krajevna vprašanja. Sledila je nato diskusija v katero je poseglo večje število prisotnih. V diskusiji se je sprožilo vprašanje ustanovitve podruz. niče urada za delo v Dolini, ti tem bi se brezposelnim prihranilo pot v Milje in zadev, ne potne stroške. Sedaj mo. rajo namreč brezposelni obnavljati izkaznico o brezposelnosti na uradu za delo v Miljah. Po diskusiji je imel kratek nagovor član vodstva nove Delavske zbornice CGIL tov. Franc Gombač ki je nakazal vrsto splošnih sindikalnih vprašanj. Udeleženci ustanovnega z bo. rovanja so izvolili v izvršno komisijo nove občinske De. lavske zbornice naslednje čla. ne: Mario Lovriha, Viktor Jercog, Angel Blazina, Jože Lovriha, Franc Blažič, jjdoar. do Germani, Albino Gerii, Oliviero Olivieri, ki pripadajo raznim sindikalnim strujam. Sindikalna skupščina je v zaključku odobrila brzojavko za tov. Di Vittorio z naslednjo vsebino: «Slovenski in italijan. ski delavci iz Doline bratsko zbrani za ustanovitev občinske Delavske zbornice, vas bratsko pozdravljajo ter vam zagotavljajo, da bodo aktivno delovali za krepitev slavne CGIL,» Fašizem v Irslu (Nadaljevanje s 3. strani) preiskali vsak kot. napravili precej škode, surovo nastopali in aretirali vse moške, ki so jih našli doma. Najdba velikih količin orožja, o katerim so se vladni listi na široko razpisali — tudi to je bil plod bujne fantazije. Kot dokaz, da je bila to montatura, -služi že samo dejstvo, da so od 500 oseb, ki so jih v prvem trenutku aretirali, pridržali v zaporu samo 13 in še te so čez nekaj dni izpustili. Bili so to elementi iz drugih pokrajin, ki so jih nato poslali domov. Kljub temu so se fašisti ši-rokoustili o «veliki in junaški akciji proti upornikom»; nacionalistični tisk v Italiji pa je objavljal o «zasedbi» Sv. Jakoba dolga poročila, polna pretresljivih dogodkov. S tem so hoteli dokazati, da je bil Trst brlog upornikov in da so «slavocomunisti» predstavljali veliko nevarnost za obstoj države ter da je bilo zato potrebno poseči po ostrejših u-krepih. da se je lahke vzpostavil red. Med temi ukrepi je prišel v poštev celo top. Zato je bilo seveda treba splesti lovorike policistom in karabinjerjem, poveličevati «junaške» fašistične tolpe in istoča-šno odpreti na široko vrata najbolj odvratnemu nacionalizmu; za Sloyence in delavce na splošno pa je to pomenilo nove omejitve, nova preganjanja in trpljenje. Pojasnilo za bivše internirance V zvezi z vestjo, ki so jo objavili krajevni listi o za. ko-nskem osnutku v korist bivšim internirancem v koncentracijskih taboriščih, za pri znanje odškodnine 7.000 lir za vsak mesec, ki so ga preživeli v taborišču, pokrajinski odbor ANPPIA pojasnuje, da je to šele predlog za izdanje z a k-o. na, ki ga mora šele odobriti parlament. Cim bo zakon odobren in bo stopil v veljavo, bo omenjena organizacija bivših političnih preganjancev in partizanov ta. koj obvestila preko, tiska) -o postopku, ki bo potreben s strani zainteresiranih za pri. znanje navedene odškodnine. nadzorništvo do prizadetih kmetovalcev, je na vsak na. čin vredna kritike. Tudi če nima potrebnih sredstev za pomoč, bi moralo poslati na kraj nesreče svoje -strokov, njake, ki naj bi ugotovili škodo. S svoje strani pa bi moralo nato takoj intervenirati na pristojnem mestu zato, da dobi vsaj nekaj sredstev za pomoč. Mnenja smo, da bi moral vladni komisar predvideti v proračunu tudi to postavko, ki je sicer izrednega značaja, vendar zelo potrebna, upošte. vaj-oč dejstvo, da vremenske nezgode skoro vsako leto hudo prizadenejo našega revnega kmeta. Zasedanje mešane komisije v Ljubljani V tem tednu se vršijo v Ljubljani razgovori med meša. no jugoslovansko.italijansko komisijo, ki je 'bila ustanovlje. na na podlagi videmskega sporazuma. Od dneva ko je stopil v veljavo videmski sporazum se je omenjena komisija že večkrat sestala in razpravljala o raznih vprašanjih, ki so se sproti pojavila v zvezi z izvajanjem sporazuma. Tokrat je komisija v glavnem obravnavala dve važni vprašanji: avtomatično po- daljšanje obmejnih prepustnic in okrepitev prometnih zvez po morju in kopnem. Za preu. čitev vsakega posameznega vprašanja sta bili imenovani dve podkomisiji. V prvi, ki razpravlja o obmejnih propu. sinicah zastopata italijansko delegacijo dr. Andreassi in dr. Oddo, v drugi podkomisiji pa sta polk. Battaglieri in inž. Antonellis. Kar se tiče obmejnih pro. pustnic se bodo verjetno do. menili za avtomatično podaljšanje za nadaljnje štiri mesece od dneva zapadlosti. Na ta način bi bile propustnice de- jansko veljavne osem mese, cev. Tudi glede postopka za podaljšanje -se je v podkomi. siji govorilo, da bi ga poeno. stavili. To bi bilo nedvomno v korist vsem, ki imajo propu. stnice in dvolastniške knjižice. Kot zgleda se bodo razgovori zaključili jutri. Danes seja občinskega sveta na Repentabru Danes 21. t. m. ob 17.30 bo na županstvu v Repentabru prva seja novoizvoljenega občinskega sveta. Na dnevnem redu je izvolitev župana in občinskega odbora. Seja je javna. PROSVETNO DRUŠTVO LONJER-KATUNARA v Lonjerju organizira jutri, v nedeljo 22. t. m. od 17. ure dalje na dvorišču gostilne Cok «pri Županovih» pod lipami Proslavo 60-letnice ustanovitve pevskega in bralnega društva «Zastava» Spored : Otvoritveni nagovor. Nastop združenega zbora Lonjer-Katinara. Kratek nagovor o zgodovini društva «Zastava». Nastop mešanega zbora «Slovan» iz Padrič. Recitira Orel Gabrijela. Nastop moškega zbora «Slavec» iz Ricmanj. Mešani zbor «Škamperle» od Sv. Ivana. Moški zbor «Val. Vodnik» iz Doline. Mešani zbor «Iv. Cankar» od Sv. Jakoba. Mešani zbor «Primorec» iz Trebč. Med odmori igra pomnožena godba na pihala z Brega. Po prireditvi PLES NA PROSTEM Vsa slovenska javnost vabljena na to veliko enotno kulturno manifestacijo. Urnik avtobusov Bazovica Gropada Padriče Trebče (Odhodi s postaje na trgu Libertà in Largo B. Veccma) Ob delavnikih: 7.30, 8.1j, 9.30, 10.15, 11, 12, 13.1-0, 14, 15, 16, 16.50, 17.30, 18, 18.50, 19,50, 911 4P 99 4.0 Ob' praznikih: 7.25, 8.30, 10, 11, 12.30 13.10, 13.50, 14.30, 15, 15.30, 16, 1-6.30, 17, 17.30, 18, 18.30, 19, 19.45, 20.30, 22.30, 24. Blok Fernetič Odhodi s postaje na trgu Libertà) Ob delavnikih: 7.30 13.10, 18. Ob praznikih 10, 13.10, 14.30, 18. Blok Pesek (odhodi s postaje na trgu Libertà) Ob delavnikih: 7.45, 13.10 17.30. Kozina - Herpelje Odhod s postaje na trgu Libertà ob 7. uri. Odhod s Her-pelj ob 9. Vožnje ob sredah in sobotah v vsakem 2..in 4. tednu v mesecu. Domjo - Boljunec - Dolina Prebeneg (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia) Ob delavnikih: 6.35, 7 25, 10.20*, 12.05, 13.05*, 16.35, 17.05*, 18.06, 1-8.35, 19.20, 20.45. 22.35. PRVI USPEH DELAVCEV PRI POGAJANJIH V C.R.D.A. Ravnateljstvo bo izplačalo vse zaostanke subakordov Agitacija lesne stroke še vedno traja - Stavka v tiskarni ZTT - Neurejen položaj v „ Pastificio Triestino “ V tem tednu so se začela pogajanja med ravnateljstvom CR-DA in predstavniki n-otra. njh komisij glede akordnih in subakordnih tarif ter nagrad. 2e na drugem sestanku, ki je bil v sredo se je zadeva zadovoljivo odvijala in so pred. stavniki delavcev dosegli prvi uspeh. Ravnateljstvo je nam. reč sprejelo zahteve notranjih komisij glede subakordov. Na podlagi doseženega sporazuma bo ravnateljstvo ladjedelnic izplačalo delavcem, ki delajo na subakord vse zaostanke in sicer od dneva spremembe subakordnih tarif. Sedaj so v teku še pogajanja glede akor. dov in ngrad. V lesni stroki je agitacija še ^ Šfuut doma Ur v svetu, N 50-letnica prosv. dr. „Morje“ v Sesljanu Te dni se je sestalo nekaj zavednih tiesljancev in Vižov-cev z namenom, da bi pono. vno spravili k življenju tam. kajšnje prosvetno društvo «Morje». .Letos poteče petdeset let od ustanovitve, zato so sklenili proslaviti ta važni kulturni jubhej s skupno pri. reditvijo 19. au 2,6. avgusta v tiesljanu na prostem. K sode. lovanju so biu povabljeni pevski zbori iz Nabrežine, Saleža-Zgonika, proseški zbor in oktet, iz Trebč, glasbena skupi, na iz Boljunca, kriška godba, tamburaški zbor z Rocola itd. in seveda bodo nastopili tudi domači otroci in pevci. Po sporedu bo ples in prosta za. bava. Prireditev bo v zname. nju enotnosti slovenske pro. svetne dejavnosti s sodelovanjem obeh osrednjih prosvetnih organizacij SHLP in SPZ. V pripravljalni odbor za prireditev in oživljajoče društvo so bili izbrani Škof Viktor, nadučitelj v pokoju, dr. Jež, At. Pirih, Kravanja iz Vižo. velj in drugi, pritegnjeni pa bodo še drugi domačini, ki naj predstavljajo vso slovensko sesljansko.vižovsko skupnost v znamenju bodočega enotnega prosvetnega društva. Opozarjamo že danes sosed, na bratska prosvetna društva in vso našo javnost, naj se u. deležijo te večje ljudske kulturne manifestacije, ki bo prva po dolgem presledku v tem predelu našega področja. Točen datum, uro in spored bomo sporočili. NOGOMET Italija - Francija 1-0 V okviru športnih tekem, ki so bile v Bologni 14. in 15. t. m. med reprezentancami Italije in Francije, je italijanska nogometna reprezentanca UISP porazila enajsterico Francije, Italijansko reprezentanco so sestavljali igralci športnega krožka Skedenj, Vesne iz Križa in Dacja. Kar se tiče italijanske reprezentance naj omenimo u-činkovit-3 igro obrambe Kalin - Pettirosso - Zanella ter krilcev Furlana in Sosiča. Šibkejša pa se je pokazala igra v napadu, kjer se je večkrat pogrešala dobra povezava tako, da je odpadel precejšen del napadalnih akcij na Suiti ja, in Fellugo. Tudi Petrucci ni bil vedno najbolj posrečen; izgubil je v prvem polčasu kar tri izredne prilike za gol. Dobro in Homogeno igro je pokazala tudi francoska reprezentanca, ki se je izkazala še posebno v napadu. Na splošno je bila tekma v obeh polčasih uravnovešena, čeprav je domača enajsterica izgubila v prvem polčasu par sijajnih prilik. V drugem polčasu so Francozi prešli v napad, ki pa ga je domača o-bramba uspešno odbijala. Gol zmage je mojstrsko zabil desni krilec Stilli, ki je tik pred vratmi izkoristil kazenski strel Sosiča. sti najboljših igralk, ki se iz opravičljivih razlogov niso mogle udeležiti tega mednarodnega srečanja. Obe četi sta po tekmi prejeli nagrade iz rok župana tovariša Dozze in senatorja tovariša Pastora, predsednika UISP, ki sta čestitala tržaškim nogometašem za lepo zmago. KOŠARKA V košarkarskih tekmah med Italijo in Francijo, ki so se odigrale v teku gornje' športne manifestacije, sta vsedržavno reprezentanco UISP zastopali ženska in moška ekipa iz Trsta. Moška ekipa je odnesla nad Francozi še eno zmago z visokim rezultatom 66-29. Igra je bila vseskozi hitra in živahna. Čeprav so Francozi že v prvih minutah zabili 5 košev, so morali kmalu podleči premoči naših košarkarjev. Tržaška ženska ekipa pa je izšla v tekmi s francosko reprezentanco poražena. Poraz je pripisati nezadostnemu tre, ningu Tržačank ter odsotno- DROBNE ŠPORTNE VESTI KGPENiHAGEN — Sovjetska zveza je postala član mednarod ne teniške zveze. Odbor omenjene mednarodne organizacije je prejšnji' teden odobril vloženo prijavo SZ. BEOGRAD — Včeraj so začele 15. balkanske atletske igre ki se bodo končale jutri. Na igrah je prisotnih nad 200 a-tletov iz Jugoslavije, Bolgarije, Romunije in Turčije. TRBOVLJE — Prejšnji četrtek je bilo tekmovanje v o-rodnih vajah med moškima in ženskima reprezentancama C. S.R. in Slovenije. Telovadci C SR so zmagali v obeh dvobojih z naslednjima rezultatoma: moški CSR 333.50, Slovenija 322.85; ženske CSR 217.85, Slovenija 209.10. GUBBIO (PERUGIA) — 15. avgusta bo mednarodno srečanje diletantskih boksarskih reprezentanc Italije in Jugoslavije iz vseh kategorij, CARACAS (VENEZUELA) Prejšnji teden je moštvo nogometne čete Roma premagalo španskega prvaka Real Madrid z rezultatom 2-1 (2-0). Igrali so za pokal predsednika Venezuele. SIL V BRST ONE — Na avtomobilski dirki za svetovno prvenstvo vozačev je zmagal Emanuel Fangio na stroju Ferrari s časom 2.59'47”. Za njim so prišli na cilj v vr stnem redu: Collins (Ferrari), Behra (Maserati), Fairman (Conaught), Couid (Maserati), Villoresi (Maserati). V lestvici ža svetovno prvenstvo je na prvem mestu Collins z 22 točkami, sledijo Fangio 21, Behra 18, M o ss 13. BUDIMPEŠTA - Svetovni rekorder Iharos je postavil nov svetovni rekord v teku na 10 tisoč m s časom 28:42.8. Prej je imel ta rekord Zatopek s 28:54.2. premagala reprezentanco Poljske z rezultatom 4-1. Za Madžare je to letos šele prva zmaga; trikrat so bili poraženi, dvakrat so končali z neodločenim rezultatom. Vladni generalni komisariat opozarja Vladni generalni komisariat opozarja, da se je zgodilo več primerov, ko so se razne osebe izdajale za Častnike ali podčastnike finančnih straž, davčne policije ali finančne uprave. Te osebe so hotele na ta način ogoljufati trgovska in industrijska podjetja. Zaradi lega opozarja vladni generalni komisariat naj se davkoplačevalci prepričajo o stvarni i-dentiteti vseh, ki se izdajajo za finančne stražnike. Vsako ne-rednost naj se takoj javi na telefonsko štev. 35-535 ali 36-435. vedno v teku. Prejšnji teden so se vrstile stavke v po d j e. tju Sbochelli, GITECI, v po-nedeljek so stavkali v podjetju Frandoii, naslednji dan pa je bila stavka v mizarski delavnici Tosoratti. Po stavki so se začeli poga. jati v podjetju Frardoli in Tosoratti. Pri Frandoliju so pogajanja še v teku, do čim so v podjetju Tosoratti delavci odbili predloge delodajal. ca, ker so nesprejemljivi. Zato ni izključeno, da bodo agitacijo zaostrili. Večji uspeh so imela pogajanja v delavnici Tassoni e Panizzoli, kjer je bil dosežen popolen sporazum. * * * V torek je bila popolna stavka v tiskarni Založništva tržaškega tiska v ul. Montecchi. Tiskarski delavci so napovedali stavko, ker jim hoče ravnateljstvo podjetja odvzeti proizvodno nagrado, v vidiku raztegnitve mezdnih izboljšanj, ki so jih dosegli tiskarski de. lavci v vsedržavnem merilu. O tem vprašanju so tiskarji omenjenega zavoda razpravlja, li še prejšnji teden ter skle. ni li, da bodo zaostrili agitacijo, če bi ravnateljstvo še nadalje vztrajalo na svojem stališču. Dejansko hoče ravnatelj, stvo na ta način prikrajšati tiskarske delavce za izboljša, nje mezdnih pogojev, ki jih predvideva novi sporazum do. sežen v vsedržavnem merilu: Ker se položaj do ponedelj. ka ni izboljšal, so tiskarji v torek stopili v stavko. Zaradi stavke nista v sredo izšla «Primorski dnevnik» in «Corriere» di Trieste», ki se tiskata v tej tiskarni. Ni izključeno, aa ne pride v kratkem do nove stavke, če bo ravnateljstvo še nadalje vztrajalo na svojem stališču. Slovenci! “Delo“ je vaš list. Zato je potrebno, da ga širite in finančno podpirate. Delavci in delavke v «Pastificio Triestino» so že nekaj tednov zopet na cesti. Prvič so tovarno zaprli 1. aprila in suspendirali vse delavce. Zadnji teden v juniju je vendar prišlo do težko pričakovane otvoritve tovarne tako, da so se delavci zopet vrnili na de. lo. Bili so gotovi, da bo v bo. doče njihovo delo stalno, kar jim je bilo sicer tudi zagotovljeno s strani ravnateljstva. Toda že čez nekaj dni so še enkrat ukinili proizvodnjo in suspendirali vse nameščene. Tako so delavci te tovarne že več mesecev v položaju ravnateljstvo ni jasno izreklo kaj namerava ukreniti v bodoče. Tako stanje je v resnici nedopustno, kot je nedopustno, da morajo prevladati ozki interesi nekaterih delni, carjev, to pa na škodo vseh nameščenih delavcev in de, lavk, * * * Na dnevne redu je še vedno vprašanje trgovinskega oddelka v podjetju «Istituto Farma, coterapico Triestino», ki ga na, meravajo odstopiti nekemu podjetju iz Vidma. Ce bi se to izvedlo, bo ostalo brez dela večje število nameščencev. Zato je nova Delavska zbornica parkrat intervenirala m zahtevala, da se ta oddelek ohrani in s tem prepreči vsak odpust z dela. Ob praznikih: 9.05, 10 30. 12.35*, 14.35, 16.05, 17.05 18.15 19.35, 20.40, 22.05. N.B. *) Samo te vožnje gredo do Predenega, -ostale se u-stavijo v Dolini. Domjo - Ricmanje (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia) Ob delavnikih: 7.35', 10.35, 12.20, 13.35, 18.05, 19.20. Adamič - Mačkovlje (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia) Ob delavnikih: 11, 13.30 Ob praznikih: 13, 22.30. Osp - Mačkovlje (Odhodi s postaje na trgu Libertà) Ob delavnikih: 18.1®. Ob praznikih: 18.30. Podlonjer - Lonjer (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia) Ob delavnikih: 6.20, 6.46**, 7,, 7.22*, 7.40, 8.07' , 8.25, 8 52, 7, 7.22 , 7.40, 8.07**, 8.25, 8 52, 9.02, 9.30**, 9.40, 10.15, 10.30*, 11.02, 11.20**, 11.40, 12.02, 12.20, 12.40, 13, 13.20**, 13.40, 14 15*, 14.45*, 15.16*, 15.45*, 16, 16.20, 16.40, 17, 17.20, 17.40**, 18, 18.30**, 18.50, 19.20 , 19 40. 18.30 , 18.50 19.20**, 19 40, 20.05**, 20.30, 20.52, 21.10, 2l'.40, 22.16*. 28.45*. 23.20. Ob praznikih: 8 8.31, 9 01, 9.31, 10.01, 10.31, il.01, 11.42. 12, nato odhodi vsake četrt ure. N.B. *) odhod s trga Sv. Frančiška. — **) Vožnje do -Lonje-rja, ostale do Podlonjerja. mmmm, ■■ " tj m -vu ,V,' L ; L. Prejšnji teden je policija are tirala 264etnega Albina Lovrečiča iz Doline 254 in 34-letnega Ruperta Zego iz ul. Lava,reto 3B V teku hišne preiskave so policijski organi našli 1 kg opija Prekupčevalca z mamili sta opij skrila in verjetno čakala ugod: nega trenutka, da ga pretihotapita v Francijo. Policija je baje prišla do ugotovitve, da je Trst tranzitno mesto ža mamila ki prihajajo iz raznih balkanskih dežel in so nato namenjena v Francijo ter verjetno še v druge kraje. *** Z vrelim mlekom se je Prejšnji petek oparil komaj 2-ietni Sergio P arini iz ul. Grosa da. Materi se je izmuznil iz rok lonec pravkar zavretega mleka, ki je oblilo otroka. Malega Sergija je mati pripeljala v bolnico, kjer so ga pridržali na dermatološkem oddelku. Opekel se je po ramenih in prsnem, košu. Zdravniki pravijo, da bo okreval v tednu dni. *** Na križišču ul. Torrebianca in ul. Roma se je pripetila v petek okrog 8. ure huda prometna nesreča, ki je imela smrtne posledice. Ob navedeni uri se je peljal po ul. Torrebianca na vespi 35-letni Mario Venturini iz ut. Coroneo. Na križišču je pognal hitreje misleč, da se bo tako pravočasno izognil drugim vozilom. To pa je bilo zanj u-sodno, ker je zavozil tik pred avtobus proge št. 30, ki ga, je vrgel z vso silo v stran. Pri padcu je udaril z glavo ob železni popolne negotovosti, ker se drog ter obležal v mlaki krvi. BUDIMPEŠTA — Romunska atletinja Jolanda Balaš je postavila nov svetovni rekord v skoku v višino. Dosegla je 175 cm. Prejšnji rekord 174 cm je pripadal Angležinji Hopkinso-vi. Balaševa je stara komaj 19 let. BUDIMPEŠTA — Madžarska nogometna reprezentanca je ODHODI 3.35 A v Benetke (2. r.); 4.10 A vx Videm (1. in 2. r); 1.10 A .v Videm (1. in 2. r.); 5.32 A na Opčine (2. r.); 6.00 R, v Benetke Milan (1. r.); 6.20 D v Benetke - Rim - Turin - Zuerich (1. in 2. r.); 6.30 A v Videm (2. r.); 6.58 'A na Opčine (1. in 2. r.); 7.15 Al v Tržič (2. r., samo ob delavnikih); 7.25 A. v Tržič (2. r. samo od 28. 6. do 9. 9.; 8.20 DD v Videm - Trbiž (1. in 2, r.); 8.30 DO v Benetke - Rim - Milan - Pariz (1. in 2. r.); 8.43 D v Videm, Trbiž, Dunaj, Muen-chen (1. in 2. r.); 8,48 D na Opčine - Ljubljano (1. in 2. r); 9.45 A v Videm (1. in 2. r.); 10.10 A v Benetke (1. in 2. r.); 12.20 D v Videm (1. in 2, r.); 12,35 A v Videm (2. r.); 13,30 A v Benetke (2. r.); 13.45 A na Opčine (2. r.); 14.05 DD v Benetke - Rim - Calais - Pariz (1. in 2. r.); 14.25 A v Videm (1. in 2. r.); 15.48 DD na Reko - Ljubljano - Beograd - Istan-D v Benetke - Bari - Milan (1. bul . Atene (1. in 2. r.); 15.55 in 2. r.); 16.15 A v Videm (1. Urnik vlakov in 2. r.); 16.47 A, v Benetke (1. in 2. r.); 17.38 A v Videm (2. r.); 17.50 A v Ljubljano (1. in 2. r.); 18.33 A v Portogruaro (1. in 2. r.); 19.07 D v Videm Trbiž - Dunaj - Muenchen (1. in 2. r.); 19.27 A v Cervinjan (2. r.); 19.52 lA v Videm (2. r.); 20.05 A na Opčine (2. r.); 20.55 DD v Benetke - Milan - Venti-miglio (1. in 2. r.); 21,50 A v Videm (1. in 2. r.); 22.05 DD v Rim (1. in 2. r.); 23.35 D na Reko - Ljubljano - Zagreb , Budimpešo (1. in 2. r.). PRIHODI 0.10 DD iz Zuericha - Rima • Turina - Benetk; 0.15 D iz Vidma (vozi od 29. 8. do 9.9. samo ob nedeljah in praznikih; 1.05 D iz Vidma; 6.30 D iz Budimpešte - Zagreba - Reke -Opčin (iz Budimpešte db tor- A iz Cervinjana; 7.05 A z Opčin; 7.25 A iz Vidma; 7.32 A iz Portogruara; 7.40 DD iz Turina - Milana; 8.15 A iz Vidma; 5.28 DD iz Rima.; 8.32 D iz Vidma; 9.24 A iz Vidma; 9.40 D iz Ventimigli» - Turina - Benetk; 9.48 D iz Muenchena -Dunaja - Trbiža - Vidma; 11.35 A iz Ljubljane - Opčin; 11.50 bula - Aten - Beograda - Lju-D iz Vidma; 13.30 DD iz Istan-bljane - Reke; 13.57 A iz Barija - Rima - Milana - Benetk; 15.10 A iz Vidma; 15.24 DD iz Calaisa - Pariza - Rima -Benetk; 17.00 A z Opčin; 17.44 DD iz Trbiža - Vidma; 18.10 A iz Tržiča (samo ob delavnikih); 19.02 A iz Portogruara; 19.10 R iz Benetk; 19.35 A iz Vidma; 19.42 R iz Milana; 20.02 D iz Ljubljane - Opčin; 21.16 A iz Vidma; 21.26 DD iz Pariza - Milana - Rima - Benetk; 21.45 A z Opčin; 22.25 D iz ža - Vidma; 22.50 iz Benetk. Muenchena - Dunaja - Trbi- A = osebni vlak, D vlak, DO = brzi vlak, R kih, četrtkih in sobotah); 6.20$ebni moto »ni brzi vlak. brzi ; pO- Prepeljali so ga v bolnico z rešilnim avtom RK. Kljub prizadevanju zdravnikov je v ponedeljek popoldne podlegel smrtnim poškodbam. *** Isti dan se je ponesrečil z vespo 32-1 e t ni Salvatore Miceli iz ul. degli Artisti. Ko je na nekem križišču hotel zaviti na levo, ga je sunek vrgel s sedla. Za njim j,e namreč vozil neki drugi motorist. Pri padcu si je med drugimi poškodbami zlomil tudi čeljust in dva zoba. Prepeljali so ga v bolnico, kjer se bo moral zdraviti kakih 20 dni. *** Prejšnji petek je 22-1 et n i Ivan Budin: iz Koludrovice s svojo lambreto trčil ob motorno kolo, ki ga je vozil Felice Cornee ca, za njim je sedel Silvano Lasič iz ul. Lavareto 72. Pri trčenju so vsi trije padli na tla Poceni sta se izmazala, Budin in Lasič, ki so ju zdravniki v bolnici po prvi pomoči poslali domov. Cern e oca pa se je udaril na prsnem košu, zlomil nekaj reber in čeljust, vendar bo o-kreval največ v 20 dneh. *** Na okulističnem oddelku- so prejšnji- petek sprejeli 51-letnega Antona Miroviča iz Padrič 60. Ko je razbijal kamenje za tlakovanje ceste, se mu je drobec zaril v oko. Ce ne bo komplikaciji bo lahko zapustil bolnico po 10 dneh. *** Z lestve je v soboto padel 37-letni Mario Parovel iz Doline 46. Nesreča se je pripetila med delom v tovarni «Orion» v industrijskem pristanišču. P,ri padcu si je zlomili ključnico; zdraviti se bo moral verjetno mesec dni *** V ponedeljek je 22-letni Lucijan Zubin iz Mačkovelj na Viale D’Annunzio podrl na tla 76-letnega Amosa Ghersana iz ul. Pascoli. Kljub temu, da je motorist takoj in sunkoma zavozil v stran, mu ni uspelo preprečiti nesreče. Pri padcu si je starček pretresel možgane, vendar zdravniki upajo, da bo okreval v dveh tednih. *** S samomorilnim namenom si je v ponedeljek 81-letna Italia Pigati iz Skorklje porezala z nožem levo zapestje. Na srečo je njeno tragično namero opazila nečakinja, ki, ji je takoj priskočila na pomoč in poskrbela za prevoz v bolnico. Pigatijeva bo okrevala v kakih 10 dneh. Točni vzroki tragičnega poskusa niso znani, vendar zgleda, da gre baje za slabo zdravstveno stanje. *** Z vespo se je v sredo zaletel v zadnji del nekega avtobusa 18-letni Dario D’Angelo, ki se je pri padcu hudo poškodoval tako, da so si zdravniki v bolnici pridržali prognozo. Za teden dni Sobota, 21. — Danijel Nedelja, 22. — Marija Magdi' (š£ip) Apolinarii’*"*- Ponedeljek, 23. ..... Torek, 24. — Kristina r^— Sreda, 25. — Jakob, obietto^/ padca fašizma p— Četrtek, 26. — Ana Petek. 27. — Natalija ZGODOVINSKI DNEVI! 23. 1919 je bila v Ljubljani novljena slovenska univi 25. 1943 je padel fašistični " v Italiji. 27. 1953 je bilo podpisano mir je v Koreji. TRST A SOBOTA: 12.55 Dalmati' oesmi - 14.45 Igra ritmični 6 ster Svvinging Brothers - lč' botna novela - 19.15 Sestani poslušalkami - 21. Teden v liji - 21.1.5 Poje moški zb61 Dornberga - 22.30 Gershvvii1 merikanec v Parizu. NEDELJA: 9. Kmetijska c4 Q. - 12. Oddaja za najmlajše -, 6„ Pertot: «Čudodelni storž» - 1 un Glasba po željah - 17. K0; 1 ti; zbora iz Sempolaja - 20.30 t: cini: «Dekle z zapada», opfl. 3 dej. «, k PONEDELJEK: 18.30 Pr'1 e*jel fieni slovenski dueti - 19.15 »n j dijska univerza - 21.30 Z(iiL, kvartet Večernica - 22. iz fj6 lijanskie književnosti in nosti. TOREK: 13.30 Glasba P« ijah - 19.15 Zdravniški ve dež p 'lev 11 Radijski oder — vvillefl1 » : «Zadnji krajec», drama v 3L. jan j ih nato nriliuhl iene melo. K 'Val. SREDA: 18.30 Radijska K1/ a - 19.15 Radijska univefv' lu - m.in natujKKa univ«;, 20.30 Vokalni tercet Metu 'tro - 22. Iz slovenske knjiže' .... in umetnosti. l,< ČETRTEK: 18. Liszt: Kla' - ° r* r\ — * XI. O n 1 l — _ 1 i<1 * g koncert št. 2 - 21. Dram-atiZ: zgodba - H. Steward: «KorF «-fevuL/a - n. o'iewairu: v vesti», igrajo člani LjuDlJ3Hi drame - 22. Predavanje ' j* De li us: Appaiatila. PETEK: 13.30 Glasba P* h:* ljah - 18.30 Z začarane P°: - ‘ 19.15 Radijska univerza ' \ Zbor Slovenske filharmoij 21.30 Vokalni kvintet - ^ svetovne književnosti, in nosti. e i n o PROSEK Sobota, 21. julija ob 20: *# ca devica» (La regina ’■ ne). Barvni film MOMJ Nedelja, 22. julija ob 17: s’ Sreda, 25. julija ob 20: «^t1' nti). Film Atla-nt" (I giganti). NABREŽINA Sobota, 21. julija: it strast» (Magnifica o s* . ne). Film Universal. Fi , '0y I V' 'Op* "as Nedelja, 22. julija: se po" 1,1 Sreda, 25. julija: «UpornW1, >e mer ih morja» (I ribe, 1, meriti morja» (I ribd j sette mari). Film Inai1' Obvestilo za kopalce Tržaško županstvo oP° da so še vedno v v , predpisi odiosa št. 337 “t 13. junija 1955. ki se b8T ! jo na uporabo kopaiišč bale ter zadržanja ko? lig v kopalni sezoni. Tako prepoveduje čl*; M omenjenega "" odloka ls —y--* vseh PK t) al«1. :n sončenje v ščih, na pomolih, va-in nabrežjih Trsta. Mi"k Jerneja, Stramarja, Bar^ Grljana, Sv. Križa, Sc’ , — • - - -i» drugih Devina in portičev. Kopanje in sončenje /* voljeno na obali med j.** sončenje J, vuijeno na obali med }i kopališčem Cedas in kr>‘ obalne ceste z državno 14 vendar le med 5. in _ Na vseh plažah, v ^ ščih in za kopanje nad1*' obalj je prepovedano: loviti ribe s puško vodni ribolov v razdal metrov od obale. Vst® 1 kopališča ali na bark’3! j sko' riviero z omenjeno >■ i na preostali obali noS'| ško pripravljeno za stre' na kopanje pripeli3*1 kršnekoli živali, vključi1'! kopati se brez kopal^J lek ali s pomanjkljivimi: stumi, ki lahko žalijo r čut ostalih kopalcev: igranje z žogo ali dfč gre ki so lahko nevaH1' g im kopalcem. Omenjeni odlok predpisuje pravila, ki K rajo upoštevati predvS* stniki kopališč. Študijska knjižnica zaprta do 15. avgus'1 V dneh od 12. do 18. julija se je v1 .tržaški občini, rod ilio) 68 otrok, umrlo je 57 oseb, iporak je bilo 24. Naiodna in študijska , niča v Trstu bo zaradi ( nic in urejevalnih del \ od 16. julija do 15. avS*^ Slovensko naro gledališče za Tržaško ozefl*^ Predstave na prostern na prostoru za gostilno w v Sesljanu V soboto 21. julija ob 2' ' H. V. GOGOU Ženitev v nedeljo 22. julija ob 2'1 Ivan Cankar'- Mariin Kaču' v torek 24. t.m. ob 2l'1 Ferdinand Roger: 3 + enJ» Odgovorni urednici RUDOLF BLAŽIČ ‘T, Založništvo xDELn p Tiska t'e RIVA, Torr'b