Listek.
379
za to, je li glagol dovršen ali nedovršen. Tujstvo je strgalo mnogo lepoto z našega jezika. Srce nam krvavi, primerjajočim zdanjo slovenščino s polno,   kipečo  besedo   «, brižinskih spomenikov. Pa še to, kar nam je ostalo   od nekdanjega bogastva, za-'"'" pravljajo oni, ki bi morali biti našemu jeziku stražniki. Ne dajmo, da bi se kazil glagol naš!    Ne žrtvujmo Bogu moleč lepote jezika svojega!                       —a—.
— V drugem natisu je izšla pri Gerberji L. Jeranova knjižica, katere prvotni naslov slove:
Sveti Juri serčni vojšak. Serčnim slovenskim mladenčem spisal L. J. duhoven. V Ljubljani 1851. V založbi in na prodaj pri Janezu Giontinitu, bukvarji v Ljubljani. Natisnila Rozalija Eger. 12°. 59 str.
Vsebina knjižici je popisovanje življenja sv. Jurija in čudes, storjenih na prošnjo njegovo. Dodani so  rnekteri nauki za serčne' slovenske mladenče."
Prve Šmarnice. Naš rjoročev^alec ni^prave jpogodil, meneč^v zadnjem_j,Zv " da je mons L^Je^an^ustanovitelj šmarničnih letnikov. „Uč. Tovariš" štev. 10 t. 1. poroča v „Knjigi SlovensK^da je prve Šmarnice izdal s pomočnikom svojim Wjh^«l_^S_t_o^a_n; natisnil jih je Leon v Celovci 1. 1855. Naslov jim je bil: „M arije rožen cvet."
,,Matica slovenska" je imela svoj občni zbor za leto 1885. dne 28. aprila v Ljubljani Udeležilo se ga je blizu 70 matičnjakov. Predsedoval je zboru I. podpredsednik g. prof. Mam, ki je zadnja leta sploh duša ,,Matici Slovenski". — V nastopnih vrstah podajamo bralcem svojim nekoliko najimenitnejših črtic iz občnega zbora. Poročilo blagajni k ovo nam je povedalo, da je imela ,,Matica" konec leta 1885. premoženja 51.138 gld. 81 kr. — Iz proračuna za tekoče leto posnemamo, da bode imela „Matica" dohodkov okoli 7819 gld. 34 kr., stroškov okoli 5989 gld. 92 kr. in da od zadnje vsote misli izdati za knjige 3200 gld. — Vrhu tega ima „Matica" v svoji oskrbi še te novce: 5196 gld. 11 kr. za Vodnikov spomenik; 301 gld. 75 kr. za Vilharjev spomenik; 1068 gld. 12 kr. za Costov spomenik. — Jurčič-Tomšičeva ustanova znaša 2268 gld. 46 kr. — Od deželnega zbora je „Matica" prejela za lansko in za letošnje leto 500 gld. podpore. — O prenosu Kopitarjevih kostij z Dunaja v Ljubljano se je pooblastil odbor, da sme izdati potrebne novce, ako bi dotične vsote ne nabral po radovoljnih doneskih. — Na predlog prof. Pleteršnika občni zbor profesorja V. Jagiča izvoličastnim članom ,,Matice". — Iz obširnega in jako marljivo sestavljenega poročila tajnikovega smo zvedeli, da „Matica" navzlic mnogim neprijaznim okolnostim v obče vendar napreduje, dasi počasi. Prav iz srca nam je vzel besede g. predsednik, ko je trudoljubivemu in v vsakem oziru uzornemu g. tajniku Evgenu Lahu za njegovo marljivo in vestno delovanje izrekel zahvalo, kateri je občni zbor pritrdil z glasnim odobravanjem. — Proti konci so prišle na dnevni red volitve in interpelacija g. Antona Trstenjaka, zakaj odbor ni kupil lastništva Stritarjevih spisov. Na zadnjo interpelacijo je odgovoril g. tajnik ne v svojem, ampak v imeni odborove večine, da odbor ni kupil Stritarjevih spisov : 1. ker je bila njih cena tako visoka (!), da ,,Matice" gmotni položaj ne dopušča tolikega izdatka; 2. ker je duh Stritarjevih spisov tak, da bi ne ugajal večini društ-venikov; 3. ker bi bilo razbiranje spisov, kateri ugajajo „Matici", kateri pa ne, pre-težavno in bi se v tem oziru teško doseglo soglasje. Želeli smo, da bi bila s tem pojasnilom stvar končana, zlasti ker pri obstoječih dejanskih razmerah v „Matici" in njenem odboru ni bilo misliti, da bi se bil mogel ovreči narejeni sklep; — toda c g. Trstenjak je poprijel besedo in je svoj predlog, naj ,,Matica" navzlic odborovemu sklepu kupi lastništvo Stritarjevih spisov,  utemeljeval tako nesrečno, da  smo si
380
Listek.
> nehote mislili namesto Stritarja: Bog me varuj prijateljev mojih, sovražnikov se že sam ubranim! Čudno je donel slavospev pesniku in človeku Stritarju iz ust tistega ^^moža, kije pred nedavnim časom v svojem listu pozival vso Slovenijo, naj kamenjuje 'Stritarja zaradi nesrečnih „Dunajskih pisem" njegovih. Med govorom je odšlo mnogo MSestiteljev pesnikovih in samo trinajst   nas je   vstrajalo,    toda še ti smo si dejali: *-\Ssaj to blamažo ste bili dičnemu pesniku našemu lehko prihranili ! Ako ste hoteli spraviti   stvar   pred občni zbor, poskrbeti vam je bilo za to,  da se občnega zbora udeleži tudi dostojno število pesnikovih čestiteljev. Tako pa je bila vsa stvar osnovana brez   glave   in  končala se je s praznoglavp  demonstracijo. Že po končanem glasovanji je g. Trstenjaku odgovarjal neki  oaSormk. Ako je bil T-kov govor nepotreben, bil je odgovor naravnost — neslan in škoda vsake besede, ki bi jo izgubili o njem. — Volitev se je zvršila tako, da so bili v odbor izvoljeni  gg. Simon Gregorčič,   dr. Poklukar,   dr.   Tavčar,   prof. Raič,   Ivan   Hribar,   prof. Kermavner,   J. Murnik, dr. H. Dolenjec,   prof.   Kaspret,   Janko Kersnik. — Kar se tiče volitev v ,,Matičin" odbor, bili smo vedno te misli, naj se vanj volijo kar največ taki možje, ki se v prvi vrsti brigajo za   literarne   stvari. Ne rečemo,   da bi  morali v odboru sedeti sami pisatelji, a nobeden politik; želeti pa je vendar,   da je v odboru pisateljev pretežna večina. Politiki niso za ,?Matico"; to nas uči zgodovina njena. Antipatijo,   katero   smo   imeli n. pr. mi takrat   še   mladi   ljudje  do pokojnega   Coste, prenesli smo z vso strastjo tudi na literarno društvo, kateremu je bil on  načelnik. In politična strast je huda strast.   Politično delujoči odborniki  so vselej slabi od-> borniki: To nas tudi dan danes skušnja uči. Med odborniki smo imeli  n. pr. preteklo   leto štiri   državne poslance in ne spominjamo  se,   da bi bili katerega videli S kedaj pri odborovih   sejah .Ne štejemo jim tega v zlo".   Postavimo   vsakega moža na najboljše mesto! Ti sodiš v državni zbor, ti v mestni odbor, ti v „Matico". Delo si delimo in delajmo vsak po najboljši svoji moči. Zlasti pa ,,Matičino" odborništvo ne bodi samo čast, ampak dolžnost tistemu,  ki si je prevzel.   Zategadelj smo   bili zmerom tega mnenja, da bi se morali pri volitvah v „Matičin" odbor v poštev jemati — brez ozira na stan in politično mišljenje — taki možje, od katerih je  pričakovati, da bi v odboru res delali in društveni   razvoj pospeševali, a ne samo kimali in v , imeniku kot odborniki paradirali.   Prva leta se je odbor ponavljal — kakor vod-• stvo- kranjske   hranilnice — po   nekaki   koopciji.   Uvideli so,   da to ne gre,   sicer društvo   zaide v letargijo.   Pozneje   se  je prepustila   volitev prosti  volji.   In to je prav! Naj matičnjaki   sami  povedo, koga žele imeti v odboru.   Letos pa se je pri Svolitvi pokazala   nenadna   agitacija.    Žal, reči moramo,   da roka,   ki je mešala to *-Agitacijo, ni bila posebno srečna roka.   Da se odbor ponovi in pomladi, to želimo tudi mi; a jako dvojimo, da bi se s silnim prevratom dalo kaj vspešnega in stalnega doseči. Zlasti pa nam nikdar ne uide izpred očij, da je Matica literaren zavod, ki potrebuje literarno delujočih in književno omikanih  odbornikov.   A kaj ste nameravali vi, ki ste sestavili imenik novih kandidatov?   Ivana   Tomšiča, preza-;   služnega urednika   ,,Vrtčevega",   ki je sam osnoval Slovencem   posebno,   in lehko '   rečemo,  imenitno stroko literature, ki je bil vedno jeden najdelavnejših odbornikov <   „Matičinih", bodisi v gospodarskem, bodisi v književnem odseku, in Janka K e r s-.    n i k a ,   izbornega   novelista   našega,   moža s finim   ukusom in velikim estetičnim «    znanjem, hoteli ste vreči iz odbora! Ako naj taki možje ne bodo „Matičinia odborniki, •', kdo;pa bodi? Lepe vam reformacije književnega  društva, ki se začenja s tem, da .' i najizvrstnejše književnike pehate iz odbora! Res, da se vam nakana vaša ni posrečila, kajti na jedni plati so imeli matičnjaki  sami več zdrave sodbe, nego — vi, ki ste
Listek.
381
se jim ponujali za vodnike, ter so g. Kersniku proti vaši volji spet izročili od-borniški mandat, na drugi strani so pa nekateri gospodje, katere ste vi posilili v odbor, sami uvideli, da jim je drugje več primernega dela ter so pripadši jim mandat odstopili g, Ivanu Tomšiču. — Novemu odboru predsednik je prof. Marn, I. podpredsednik prof. Leveč; II podpredsednik dr. Poklukar; blagajnik I. Vilhar; računski pregledovalec L. Robič., ključarja prof. A. Zupančič in Andrej Praprotnik, poveritelja sejnih zapisnikov prof. A. Kaspret in Anton Kržič. V gospodarskem odseku so: L. Robič, Ivan Vilhar, dr. I. Tavčar, v književnem; Anton Kržič, Fr. Leveč (načelnik), M. Pleteršnik, Anton Raič, Feliks Stegnar, Anton Zupančič, Vili-bald Zupančič. — V odseku za prenos Kopitarjevih kostij so: Fr. Leveč, dr. I. Tavčar in dr. Jarnej Zupanec.
Dr. Vatroslav Jagič. (Konec). V „Rad* jugoslovanske akademije je spisal naslednje razprave: „Gradja za glagolsku paleografiju I. Mihanovičev fragment*. (R. 2.); — ^Komparativna filologija". Vrlo zanimiva študija o početku in napredovanju te mlade znanosti. (R. 8.) — „Pomladjena vokalizacija u hrvatskom jeziku" — jedna najlepših Jagičevih razprav; v nji srečno polemizuje proti Hattali in Veberju, ki sta se potegovala za pisanje „h" v gen. plur (R. 7.) — »Trubaduri i najstariji hrvatski lirici." Tu dokazuje Jagič. kako sta se Menčetič in Držič, znamenita dalmatinsko-hrvaška pesnika učila iz trubadurjev in jih posnemala. (Ibid.) — „Gradja za slovinsku narodnu poeziju. Dio prvi. Historijska svjedočaiistva o pjevanju in pjesničtvu slovinskih naroda." — To je jako znamenita razprava, pisana duhovito in interesantno. Mislimo, da ustrežemo čitateljem, ako jim tu zabeležimo pojedinih poglavij naslove. I. Pojam pjesme. Najstarije slovinske pjesme bijahu hieratske i ritualne. Snaga narodnog pjesničtva u Slovina. — II. Nastojanje crkve da zamieni narodne pjesme crkvenima — Kirieleison. — Zabrane narodnih zabava in pjevanja. Podmetanje crkvenih tekstova narodnim motivima, Zator raznih narodnih običaja i tirne pjesama. — III. Svjedočanstvo o poeziji slovinskoj iz 7. 9. i 10. vieka. Kakova bijaša davna poezija u Poljskoj. Dokazi iz Ijetopisaca: Martina, Kadlubka, Dlugoša. Tragovi narodne poezije u literaturi 16. stoljeca. — IV. Češki svjedoci o pjevanju pjesama. Tragovi narodne lirike u rakopisima. Historijske pjesme bez razlike do narodne epike. Uplivi njemački u Českoj. Jokulatori i Vaganti. V. Svje-dočanstva o pjevanju pjesama kod Rusa. Crkva vojuje protiv raznih običaja. Lje-topisi pominju Aljošu Popoviča i Dobrinju ali šute o Iliji Muromcu. Spominjanje o Iliji u 16. i 17. stolječu. Tragovi njemačkoj sagi. — VI. Stare kijevske uspomene sačuvane samo kod Velikorusa. Zašto nema južna Rusija bylina? — Slovo o polku Igorevu. Upliv na Zadouščinu. Dume. — VII. Južno slovinski Ijetopisi ne govore o pjevanju, nego samo malo. — Svjedočanstva iz 14. 16. i 17. stoljeca. — Dalmatinsko dubrovačka književnost mukom odobrava narodnu poeziju. Tragovi narodne poezije u najstarijih lirika, u Hektorovica, Gundulica i Palmotica. Prvi skupljači u 16. stoječu, Kačič. — V ti znameniti, epohalni razpravi je obrazložil Jagič mnenje svoje o narodni epiki.slovanski. (R. 37.)
Vrhu tega je pisal za „Rad" še mnogo druzih zanimivih člankov in književnih obznan. Na priliko: St. Novakovič, Istorija srpske književnosti. (R. 1.) — F. Miklošič: Die nominale zusammensetzung im serbischen. — Die Bildung der ortsnamen aus personennamen im slavischen. — Die Fremdvvorter in den slavischen sprachen. — Die slavischen monatsnamen. — Der praepositionslose local m deu slavischen sprachen. — Vergleichende grammatik der slavischen sprachen IV. 1. i,R. 5.) J. Sreznevskij: Drevnie pamjatniki russkago pisarna i jazvka   - Drevnie gla-