iv LJU8LJANlj
AMERIŠKA
mv
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY
■AW
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
i: , | : r.j»«Ji
NO. 201
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 25TH, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
V NEDELJO JE SLOVENSKI BARAGOV DAN
Roosevelt razpravlja filozofijo miru s svojimi obiskovalci
Hyde Park, N. Y., 24. avgusta. — Predsednika Roosevelta Je obiskala včeraj večja skupina Judi, ki nasprotujejo vojni in Je prosila predsednika, da deluje za mirovno idejo. Roosevelt Je delegacijo prijazno sprejel. Delegacija je zatrdila, da zasto-Pa en milijon ljudi, ki so se podpisali in zaobljubili, da delujejo Proti vojni.
V svojem govoru napram delegacij; je Roosevelt poudarjal, da bi morali biti Kanada in Amerika za zgled vsem drugim narodom sveta, češ, kako se da s sosedom v prijateljstvu in v miru živeti.
Poudarjal je tudi, da zahteva po splošnem miru postaja na svetu vedno mogočnejša. Bolj ko se širi civilizacija, bolj ljudje spoznavajo, da od medsebojnega klanja nimajo drugega kot strašne moralne, socialne in gospodarske izgube.
Predsednik je povedal delegaciji, da 95 odstotkov prebivalstva vsake države je za mir, toda po nesrečni usodi so vlade narodov sveta daleč zadaj v prizadevanju za mir, a silno v ospredju, kadar je treba zgrabiti za meč.
Mnog0 vlad je še na svetu, •ki postavljajo voz pred konja," Je dejal predsednik. "Dokler ne bodo znali narodi povedati svojim vladam, da je vsaka vojna iz trte izvita, toliko časa bo prevladovalo sovraštvo in klanje med narodi. Amerika je glede miru najbolj srečna dežela na svetu."
Drašler toži
Državni divizijski inženir Mr. Louis Drašler je obtožil urad generalnega državnega tajnika, da je bil urad v zvezi z nekakim graftom ko se je ljudem v Brecksville Ohio za zemljo>t katero je kupila država za javna pota, preveč plačalo za prodano zemljo. Mrs. Alice Green je zahtevala za svojo zemljo $4000 toda država ji je plačala $5200.. Miss Dorothy Nichols je zahtevala za zemljo $2000 dobila je pa $2500. Kdo je spravil razliko v denarju hoče državni inženir naš rojak Mr. Drašler dognati. Mr. Drašler zatrjuje da je njegov urad zavrnil že prvotne ponudbe ker so bile silno pretirane toda urad generalnega državnega prav-dnika jih je odobril. Go-verner bo radi obdolžitev Mr. Drašler j a prisiljen upeljati preiskavo.
Izlet Slovencev v Puritas Springs Park
ob priliki obletnice odkritja spomenika
Organizacija J u g o slovanski kulturni vrt v Clevelandu priredi v nedeljo ogromen izlet v Puritas Springs vrt na zapadni strani mesta. Puritas Springs vrt je poln naravnih krasot, z obilno in prijetno senco, s košatimi drevesi in na razpolago je tudi vsakovrstna zabava.
Vodstvo Puritas Springs parka je šlo Slovencem izredno lju-beznjivo na roke. Organizaciji Jugoslovanski kulturni vrt ne bo treba plačati niti enega centa lajemnine. Poleg tega je vodstvo parka dalo na svoje stroške tiskati 25,000 vstopnic, ki norijo ponosen napis: Slovenian Baraga Day, Puritas Springs Park, 30. avgusta, 1936.
Z vsako teh vstopnic imajo va-ii otroci pravico do brezplačne iabave pri raznih napravah v parku. To pa le do četrte ure popoldne. Prosi se torej starše, da pridejo zgodaj s svojimi sinovi in hčerami. Vstopnice, ki opravičujejo vaše otroke do proste '-abave v parku, dobite lahko pri svojih trgovcih, ali pa se obrnite na tajništvo Jugoslovanskega vrta, Mr. Jos. Grdina, 6121 St. Clair Ave.
Vožnja do parka stane samo 10 centov in cent za transfer. Oni pa, ki ima tedenske vozne listke, pa slednje lahko rabite. Pripeljite se na Public Square, kjer vzamete Lorain Ave. ulično karo do W. 98th St., kjer čakajo busi, ki vas pripeljejo direktno v park.
Polee- tega ie m bila družba
cestne železnice toliko prijazna, da je obljubila, da pošlje svoje lastne buse pred vsako slovensko cerkev prihodnjo nedeljo, ako se ljudje za to prijavijo. Ti busi bodo vozili potem od slovenske cerkve direktno v Puritas Springs park. Podrobneje o tem še poročamo.
Obenem je družba cestne železnice preskrbela za posebno reklamo za Slovence, ko je v svoji tedenski brošurici začela oglaševati Slovenski Baragov dan v Puritas Springs parku.
Torej ameriška javnost nam je šla v vseh ozirih kar najbolj prijazno na roke. Sedaj je odvisno od nas, da tudi mi storimo svoj delež in se pokažemo z vso močjo, s katero razpolagamo v Clevelandu.
Lansko leto se nas je odzvalo 40,000, ko smo odkrili prvi slovenski spomenik v Ameriki, spomenik Baragi v Kulturnem vrtu. Nikdarp rej se narod še ni tako sijajno odzval kot lansko leto septembra meseca. Ponovimo letos Baragov dan prihodnjo nedeljo v Puritas Springs parku.
Zlasti se apelira na slovenske žene in dekleta, da pridejo na dan z narodnimi nošami. Obenem pa naša dekleta v uniformah cd raznih podružnic S. ž. Z. od drugih organizacij. Mrs. Albina Novak, urednica "Zarje" je prijazno obljubila sodelovanje naših "drill teamov."
Apelira se pa zlasti na pevske zbore in naše slovenske godbe za sodelovanie. V narku bo na ti-
Napredek v naselbini
Poznano Ziehmovo poslopje na St. Clair Ave. med 60. in 61. ce-sto je kupil pred kratkim Mr. Frank Zakrajšek, slovenski po-£rebnik. Poslopje sedaj podira-J° in bo Mr. Zakrajšek tam zgradil novo in moderno pogrebno kapelo.
Nad dva milijona
^o včeraj do polnoči je obiskalo Veliko jezersko razstavo v Clevelandu 2,097,218 oseb. Vodstvo je prepričano, da bo razstava obiskana od 4,000,000 oseb, 0 se bodo razstavni prostori 4. oktobra zaprli.
Zaroka
3 iVIr- in Mrs. John Kastelic, j* E. 152nd St., naznanjata za-0 svoje hčerke Eleanor ,Flo-.ei)ce z Mr> Guy F weimer, ki sin družine Mr. in Mrs. Corpus Weimer, 386 E. 149th St. ene čestitke!
pozdrav iz New Yorka
je Ss Pepi Mihevc in Miss
zd^6 Z.Walsh P°šilJ'ati lePe P°"
j Ve iz New Yorka uredništvu se J?,* prijateljicam. Vrneti v Cleveland 8. septembra.
Avto nesreča
1Viiss Rose Kranz, 19606 Mo-Ave., Se je hudo poško-pOVala v avtomobilski nesreči.
so J'o morali odpeljati • olnignico, a sedaj se nahaja Pod zdravniškim nadzorstvo™ na svojem domu.
Smrtna kosa
. 1 Polnoči v pondeljek je preminul na svojem domu rojak Frank Miklaučič. Stanoval je na 22401 Beckford Ave. Podrobnosti priobčimo jutri.
Skupna duhovščina v Nemčiji napada diktatorja Hitlerja
Berlin, 24. avgusta. — Vse cerkve po širni Nemčiji so bile napolnjene preteklo nedeljo, ko so pastorji in župniki čitali vernikom v cerkvah posebej pripravljene poslanice, v katerih se je napadalo diktatorja Hitlerja. Hitlerjeva tajna policija je opazovala vernike v cerkvah.
Soglasno mnenje nemških pastorjev je, da bo krščanstvo v Nemčiji absolutno propadlo, če bo Hitler nadaljeval s svojo taktiko. "Vsa smernica Hitlerjeve vlade," pravi poslanica pastorjev, "je končno zatrtje krščanstva v Nemčiji."
Če bi Fuehrer Hitler posvetil toliko časa in energije ekonomskim razmeram dežele, pravijo pastorji, kot ga posvečuje brezbožni propagandi, bi bila Nemčija danes daleč v ospredju pred drugimi narodi.
"Mi ne protestiramo proti Hitlerju kot voditelju naroda, kajti voditelj mora biti, toda protestiramo, ker dosledno napada Boga in vero ter s tem ponižuje Nemčijo, kar bo imelo za posledico, da bomo prt siljenj stopiti v zadnje vrste, namesto da bi stali v sprednjih vrstah." -o-
soče tudi drugih ljudi, ki bodo seveda z največjo pozornostjo zrli na našo narodnost. Podrobnejši program tozadevno bo pri-občevan v "Ameriški Domovini" od dneva do dneva.
Danes naj omenimo le še, da bo v parku navzoč clevelandski pomožni škof Most Rey. McFad-den, ki je lansko leto skupaj z ljubljanskim nadškofom dr. Rož-manom odkril spomenik Baragi v Kulturnem vrtu.
Kot glavni govornik pa bo najbolj odlični slovenski govornik v Ameriki Rev. dr. Hugo Bren, ki pride nalašč za to v Cleveland. Njega poslušati je prav užitek in ljudje pridejo milje daleč, da ga slišijo.
Jugoslovanski kulturni vrt potrebuje še nekaj denarja, da dokonča svoje delo. Vlada nam je dala na razpolago skoro $60,000, da ustvarimo dostojno narodno zbirališče in kulturni prostor. Od vseh strani hiti Amerika nam na pomoč. Glejmo, da se v nedeljo pokažemo v javnosti in povemo, da znamo ceniti nastop Amerike, ki nas je kot naseljence sprejela z odprtimi rokami in dela podelila dostojno življenje.
Vse je pripravljeno za veliki Baragov dan v nedeljo 30. avgusta. Bodite pripravljeni tudi slovenski sinovi in možje, žene in dekleta. Samo da bo lep dan, ugodno vreme in zopet bo o Slovencih poročalo vse časopisje, kako kulturen narod smo! V nedeljo je naš, slovenski dan!
Uporniki bombardirajo Madrid iz zrakoplovov. Španija je zasegla (00 industrij, Uporniki poročajo o novih zmagah
Ako ste vi atlet!
V grocerijo John Gentnerja, 3008 Central Ave., sta prišla dva roparja. Pokazala sta revolverje in zahtevala denar. Gentner pa ne bodi len, potegne enemu izmed banditov revolver iz roke in ga flikne po glavi, nakar sta oba bandita zbežala iz grocerije, Gentner pa za njima. Oddal je pet strelov, a ni nič zadel,toda spotoma je naletel na policaja, ki je oba lopova prijel.
18,000 Madžarov Preteklo nedeljo so imeli clevelandski Madžari izlet v Puritas Springs park. Najmanj 18,000 Madžarov se je odzvalo klicu svojih voditeljev. Poleg drugih zanimivosti se je vršila tudi javna poroka. Piknik so priredila združena madžarska društva v Clevelandu.
Smrt Olsona zna pomeniti konec stranke
Minneapolis, Minn., 24. avgusta. — Smrt governerja države Minnesote, Floyd Olsona, zna pomeniti konec farmersko-delavske stranke, ki je tekom zadnjih šest let, odkar jo je vi-dil Olson, ustvarjala narodno zanimanje po Ameriki. V svojem zadnjem trenutku življenja je Olson prosil vse pristaše stranke, da je njih največja dolžnost, da volijo za predsednika Roosevelta. Niti delavci niti farmerji v Ameriki nimajo danes bolj iskrenega prijatelja, kot ga imajo v predsedniku Rooseveltu. — Pokojni Olson je bil eden najboljših in poštenih političnih vo diteljev, kar jih je kdaj poznala država Minnesota, ki ga je naravnost oboževala. Governer Olscn bo pokopan na državne stroške.
-o-
Evharistični kongres
V dnevih 23. in 24. septembra se bo vršil v Youngstownu, Ohio, prvi škofijski evharistični kongres clevelandske škofi je. Vzrok, da se kongres vrši v Youngstownu je, ker je bila v Youngstownu, Ohio, zgrajena prva katoliška fara v clevelandski škofiji. V sredo 23. septembra ob polnoči bo pontifikalna sv. maša v Stam-baugh avditoriju.
Prevzetje mlekarne Race in sinovi so prevzeli dobro poznano mlekarno od Frank Dolšaka na 448 E. 158th St. ter se priporočajo starim in novim odjemalcem.
Smrtna kosa	,
Danes zjutraj je nagloma| umrla Mary Gabrenja, rojena Faletič, stara 56 let, stanujoča na 891 Addison Rd. Tu zapušča žalujočega soproga Mika in štiri otroke: Olga, poročena Vo-grič, Angela, Louis in Alvira, brata Jožefa in več sorodnikov. Pokojna je bila doma iz Srednje vasi na Primorskem, kjer zapušča sestro Marijano, omoženo Leban, brata Pavla in več sorodnikov. V Ameriki je bivala 23 et. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče. Bodi ranjki ohranjen blag spomin. Prizadeti družini naše globoko sožaljč!
Strašna smrt
Neki dosedaj še nepoznani moški je šel preteklo nedeljo v tunel skozi katerega vozijo vlaki New York Central železnice pri Harvard Ave. S seboj je prinesel "lunč" in začel jesti ko ga je zgrabila, lokomotiva vlaka/ in drvela s truplom naprej dve milje in pol predno so mogli ustaviti vlak. Telo nesrečnika je bilo razbito na dva dela "lunč" je bil raztresen po vsej progi in vsa obleka razcefrana tako da so dva dela nesrečnikovega telesa dobili popolnoma gola. Ne hodite po progah, kjer se je pripetilo že toliko žalostnih smrti.
Zopet doma
Mr. Justin Zevnik, 1554 E. 55thSt., se je vrnil iz bolnice na dom. Prijatelji ga lahke obiščejo.
Valladolid, 24. avgusta. — Uporniška komanda naznanja, da je včeraj 21 uporniških zrakoplovov poletelo nad Madrid, kjer so bambardirali dvoje vladnih zrakoplovnih pristanov. — Španski vladni zrakoplovci niso poskusili niti postaviti se v bran.
Lizbona, Portugalska, 24. avgusta.—Portugalski časopis Di-ario Noticias, poroča, da je večja zračna flotila španskih uporniških zrakoplovov napadla mesto Madrid. To je bil prvi poskus bombardirati Madrid, odkar je nastala civilna vojna.
Uporniški zrakoplovi so bombardirali Madrid kot v povračilo, ker so španski vladni zrakoplovci par dni prej bombardirali civilno prebivalstvo v mestih, katerih so se polastili por-niki.
Na povratku so uporniški letalci zagnali v mesto Toledo letake, na katerih so prosili prebivalce Toleda, da se dobro držijo in naj potrpijo še nekoliko.
--C
Predsednik španske republike pripravljen za beg
Madrid, 24. avgusta. Predsednik španske republike Manuel Azana je pripravljen na beg. Že včeraj je poslal mnogo zabojev blaga v pristanišče Valencia, kjer ga čaka parnik, da ga odpelje iz dežele. Vladni krogi v Madridu so prepričani, da bo Madrid kmalu padel upornikom v roke. Obenem se vlada boji, da bo komunistična milicija v Madridu v zadnjem trenutku napadla madridske zapore, kjer se nahaja kakih 2,000 upornikov, in da jih bo usmrtila. Na drugi strani pa imajo tudi uporniki prominentne socialiste in komuniste v svoji oblasti, ki bodo umorjeni, ako komunisti začnejo k klanjem v Madridu.
-o--
Pozdravi Lepe pozdrave nam pošiljajo sledeči prijatelji: Frances Su-pan in hčerka iz Marcella Rd., nas pozdravlja kot tudi vse svoje prijatelje iz Pensacola, Fla. Iz Cheboygan, Mich., nam je tudi nekdo poslal pozdrave, pa s« je pozabil podpisati. Mladi Mickey Lach nam pa piše iz Tur ner, Mont, in nam pripoveduje, kako so razcapani, lačni in žejni privozili do obširnega homestea-da in posestva, ki je last našega starega prijatelja Jožeta Mo-harja. Mrs. Mohar jim je pošteno postregla. Iz Pointe Au Picardy, Quebec, Kanada, pa pozdravljajo prijatelje v Clevelandu Mr. Matt Grdina, Mr. Fr, Kuhar in Mr. John Grdina, "čarovnik." Vsem prav iskrene hvala!
Zaroka
; Te dni sta se zaročila Miss ' Anna Fertak in Mr. Frank ško-; lar. Zaročenka je hčerka Mr. in ' Mrs. John Fertaka na 1233 ' Norwood Rd., Frank je sin Mr.
in Mrs. Ralph Školar, 1219 E. i 169th St. Iskrene Čestitke! - * Mr. Joseph Barone, New e York, je včeraj padel v omedle-■i vico, ko je slišal, da mu je žena porodila trojčke.
Močne čete upornikov se bližajo Toledu, ki je oblegano po španskih socialistih.
Madrid, 24. avgusta. — Španska komunistična vlada je zasegla in zaplenila nad 600 raznih industrij, odkar se je začela civilna vojna. Premoženje industrij je bilo v celoti zaplenjeno. Vlada v Madridu pravi, da bi vse industrije postale bank-rotne, da jih ni zasegla vlada.
Burgos, Španija, 24. avgusta. Španski uporniški voditelji naznanjajo, da so njih čete odbile močno organiziran napad na severno uporniško armado pri Oviedu. Asturski premogarji so z dinamitom zaceli napadati upornike, toda so bili temeljito poraženi in so zbežali v največjem neredu.
Tudi južna španska armada je bila zmagovita pri Cordobi, kjer so uporniki temeljito porazili večji oddelek španske loja-listične armade. Vojna se nadaljuje z vso f uri jo, ki je lastna civilni vojni.
"Ubijte nas," pravijo komunisti komunistom
Moskva, 24. avgusta. — Dva komunistična voditelja, Zinov-jev in Kamenev, sta bila včeraj tbsojena v smrt zaeno s 14 svojimi političnimi pristaši, ker sta se zarotila proti življenju ruskega diktatorja Stalina. Tekom sodili j Sike obravnave, ki se je končala sinoči, sta oba, Zinov-jev in Kamenev, priznala vso laroto in obenem strašno ožigosala židovskega Leona Trockija, o katerem sta izjavila, da je največji nasprotnik Rusije, katero bi rad pognal v mlako krvi. Zi~ novjev in Kamenev sta dva biv-3a vrhovna poveljnika komunistične stranke v Rusiji, ko sta vladala Rusijo z železno roko od leta 1921 do 1924, ko je Lenina zadel mrtvoud in je umrl. Napram sodniji, ki je oba obsodila v smrt, sta izjavila, da gresta •uda v smrt, samo ako bo Rusija imela od tega kaj koristi. — 'Kar me žalosti," je rekel Kamenev na sodniji, "je, da ne morete dobiti največjega nasprotnika Rusije, Leona Trockija. — On bi moral biti sramotno poslan v smrt." Trockij se nahaja
v pregnanstvu na Norveškem.
-_0-
Kdo pošilja orožje in stre-ljivo v Španijo?
Španski uporniki kot lojali-stične čete imajo dovolj orožja in streliva, toda ne svojega lastnega. Vse orožje prihaja iz drugih dežel, ki sicer hitijo zatrjevati, da so popolnoma nevtralne, toda ob istem času prihaja orožje v Španijo iz 16 različnih držav, katerih pa nobena noče priznati, da prodaja smrtno orožje. Resnica pa je, da je na Atlantskem oceanu dnevno več parnikov, ki dovažajo orožje upornikom in da je francoska in švicarska meja na široko odprta za dobavo orožja lojalističnim četam. Socialisti kot kapitalisti trdijo, da niso prizadeti, v resnici pa vsi skupaj delujejo za nadaljevanje vojne.
■-o-
Maytag pralni stroji
The Maytag družba, ki izdeluje pralne stroje, je pravkar kupila v Newton, Ia., cel vlak aluminija, ki se rabi pri izdelovanju teh izvrstnih pralnih strojev. Aluminij je vreden tri četrt milijona dolarjev. To je največje naročilo, katerega je kdaj ena sama kompanija oddala kaki družbi za aluminij. Nakupljenega je dovolj materiala za izdelavo 50,000 Maytag pralnih strojev.
55 let na delu
Včeraj je praznoval William Taylor svoj 80. rojstni dan. — Taylor je zaposlen pri Whit( Co., že zadnjih 55 let. Stoter; Slovenci ga poznajo.
Slike v sredo
Tvrdka A. Grdina in Sinovi bo kazala filmske slike v sredo večer na dvorišču Grdinove trgovine na Waterloo Rd. Slike se pričnejo kazati, kakor hitro se zmrači. Kazala se bo popolnoma nova zbirka slik.
Prva obletnica
V četrtek 27. avgusta se bo ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti brala sv. maša zadušnica za pokojno Molly Faj-i far v spomin prve obletnice ranjke. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k udeležbi, šesta obletnica V sredo 26. avgusta se bo v cerkvi sv. Vida ob 7. uri zjutraj brala sv. maša za pokojnim Antonom Kostanjšek v spomin šeste obletnice smrti. Prijatelji so prijazno vabljeni.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
gonsiem homs — beo.tiniak datct nswspafbi
n» Si. Olalr in 01*™i*nd. oblo _Pttbllihed dally motyt Bunflay« and Holiday«________
NAROČNINA:
Ameriko In Kanado, na leto ffi.50. Za Cleveland, po poAtl, celo leto »7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta >3 50 Ta Cleveland, po rnanafialclh: celo leto, (5.50, pol leta, $3.00. Z a Evropo, celo leto, 90.00. Posamezna številka, 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: O. B. and Canada, «5.50 per year; Cleveland, by mall, 17.00 per year. 0. 0. and Canada $1.00 for • montba; Cleveland, by mall, $3JSC for $ month« Cleveland and XuoUd by earrierm, $AJ0 per year, $1.00 fcr $ montba. 6tn*lo cople« I cents. ITaropean aubscrlpUon, $8.00 per year.
JAME8 DKKEVJEC and LOUIS J. PERO. Bdltort and Publishers
Entered aa second class matter January 6th, 1809, at tne Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Sd, 1S7S.
No. 201, Tues., Aug. 25, 1936
Kdo je nasprotnik Roosevelta?
Nasprotniki sedanjega predsednika Roosevelta so nadalje socialisti, ki v svojem vedno ponavljajočem žargonu pripovedujejo, da je Roosevelt kapitalist, in da znajo samo oni reševati enokomske probleme. Da jih ameriški narod ne vpošteva, je dokaz, ker dobiva omenjena stranka vsako leto manj glasov, in da je nekaj narobe pri socialistih, je na-daljni dokaz, ker so člani stranke močno sprti med seboj glede principov in taktike. Vsi skupaj so pa edini v tem, da morajo napadati predsednika Roosevelta. Kot politična stranka so pa brez pomena, ker nimajo nobene zaslombe za seboj.
Bolj previdni so komunisti ,ki sicer direktno ne napadajo Roosevelta, kajti Roosevelt je tisočerim njim preskr-bel delo, ko so ga naj bolj, potrebovali, kajti končno komunizem nikogar ne preživi, pač pa le dolar, ampak komunisti delujejo bolj tajno, dokler — kot oni mislijo — ne postajo močni. Do tega je pa še daleč, in naših otrok otroci tega ne bodo dočakali. Računati pa je, da bo letos mnogo teh komunistov, pa tudi socialistov glasovalo za Roosevelta, ker ne zaupajo v svoje lastne voditelje.
Nadaljni nasprotniki predsednika Roosevelt so pristaši Townsend načrta za starostno pokojnino. Roosevelt jim je v brk povedal, da je njih ideja brezpametna, neizvedljiva in naravnost fanatična. Vršile so se tudi razne preiskave, tekom katerih je prišlo na dan, da so voditelji Townsend gibanja za sebe zaslužili milijone dolarjev, o katerih še danes ne morejo položiti čistih računov. Townsend pristaši so tipičen pojav v ameriški politiki, ko en sam zgovoren človek lahko za nekaj časa potegne precej veliko množico za seboj. "You can fool some of the people all the time, but not all the people all the time!" je rekel pokojni Lincoln.
Najbolj čudežen prikaz v ameriški politiki letos je pa nastop znanega radio pridigarja Rev. Charles Coughlina. O njegovi potencialni sili in moči v politiki danes sicer ničesar gotovega ni, toda brez dvoma je, da ima Rev. Charles Coughlin za seboj magično moč, da pritegne ljudi k svojim idejam.
Vzrok je, ker je Rev. Coughlin začel govoriti ljudem potom radio v onih črnih časih, ko je Hoover obljuboval avtomobile in je postal Roosevelt kandidat za predsednika. Kadar je človek obupan, brez sredstev, tedaj se oprime vsake bilke, da si reši življenje. Tako je tudi ameriški narod leta 1932 slastno poslušal Rev. Coughlina, ko je slednji napadal Hooverja in odpiral pot Rooseveltu, katerega je na-zval modernega ameriškega Mesijo in odrešenika.
"Roosevelt or Ruin!" je pridigal Rev. Charles Coughlin svojim poslušalcem skozi celo leto. Po domače povedano: "Ako ne izvolimo Roosevelta bo vso Ameriko vrag vzel!" To je pridigal Father Coughlin skozi dve leti, dokler ni spremenil svojega mišljenja abruptno in začel napadati predsednika Roosevelta. Natančnega vzroka za ostre napade od strani Rev. Coughlina na predsednika Roosevelta nihče ne ve, kajti preko noči postati iz najboljšega prijatelja strasten sovražnik — v tem morajo biti vzroki, katere se težko zapopade.
Govori se le, da je Rev. Coughlin prišel pred dvema letoma v Belo hišo na obisk k predsedniku in je v precej dik-tatoričnem tonu narekoval predsedniku, kaj sme in kaj ne sme narediti. Roosevelt mu je prijazno odgovoril, da je on bil izvoljen od naroda in je torej on, odgovoren ameriškemu narodu za svoja dejanja. In če želi Rev. Coughlin diktirati njemu, predsedniku, naj gre in se da izvoliti za predsednika Zedinjenih držav, potem bo pa lahko izvedel svoje ideje — če bodo izvedljive.
Od tedaj, ko je pognal predsednik Roosevelt Rev. Coughlina iz Bele hiše je nastalo veliko nasprotstvo med Coughlinom in Rooseveltom. Predsednik sam sicer še vedno visoko ceni radio pridigarja, toda Rev. Coughlin je zgubil mnogo na vplivu, ko se je osebno oprostil pri predsedniku, ker ga je nazval lažnikom.
Taki so nasprotniki predsednika Roosevelta. Ameriški narod bo 3. novembra oddal svojo razsodbo kdo ima prav. -o—-
športa in cenjeno občinstvo od blizu in daleč. Pozdrav vsem či-tateljem. Mary E. Rožanc. -o-
Ilirija mlajša se pripravlja na prvi koncert
Cleveland (Collinwood), O.— Zelo malo so ti naši mladi pevci in pevke poznani širši javnosti. Naj tukaj omenim le toliko, da ta pevski zbor obstoja iz samih mladih in veselih fantov in deklet. Svoj prvi koncert bodo priredili 6. septembra v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Starši teh mladih pevcev do-sedaj niso imeli nobene obveznosti, da bi morali plačevati me-sečnino in bomo skrbeli, da tudi v bodoče ne pride do tega. To se bo doseglo s prostovoljnimi prispevki in par malimi prireditvami ter dobro voljo naših prijateljev. Tako se je vzdrževal ta zbor dozdaj in tako se bo i v bodoče.
Sedaj vas bodo ti mladi in veseli fantje in dekleta obiskali ter vam ponudili enega ali dva listka, za kar boste lahko dobili dva prav krasna dobitka. Vsak teh mladih pevcev bo dobil za $1.00 teh listkov. Prosimo torej starše in druge, da se teh ne bodo branili. Vstopnice na koncert lahko dobite pri uradnikih, ter pri Frank Laurichu in John Trčku na Holmes Ave.
Prosim starše, da si preskrbijo. Vstopnice pravočasno, da otroci ne bodo obvezani prodajati vstopnice. Le ako želite vi tako, naj pride ponje eden ali drugi in z veseljem se mu jih bo izročilo. Dobijo se lahko tudi pri meni vsak čas. Cena vstopnici je prav malenkostna, 35c za osebo ter 10c za otroke. Več o koncertu še pride.
Marg. Kogovshek, preds.
--o-
Nenavadne iznajdbe
Iz Jntrovega
V nedeljo 30. avgusta se vrši bali near-ka tekma Gospodinjskega kluba na Jutrovem. Prijazno so vabljene vse članice kluba in v-e bivše članice, da se udeležijo, kakor tudi tiste, ki še niso članice in imajo veselje delati za korist naše dvorane. Proše-ne so tudi vse tiste, ki bodo ba-linale, da so na svojem mestu ob eni uri popoldne najkasneje. Nagradi bosta dve. Tista, ki bo dobila prvo nagrado, bo dobila še nekaj za spomin. Torej le ko-rajžo, ženske in dekleta! Bomo videli, katera bo ostala prvakinja.
Pa da ne bo mislil, da bomo same ženske na bojišču, moram še to povedati, da smo najele štiri dobre moške, da bodo merili in gledali, da bo vse v najlepšem redu, ker žensk ni za pustiti samih. Ti izbrani moški bodo pa svojo stvar gotovo dobro izvršili.
Le pridite nas pogledat tudi iz drugih naselbin, da boste videli, kako znajo ženske in dekleta iz Jotrovega balinat. Zagotavljam vam mnogo zabave, slučaju slabega vremena se bo zabava vršila v spodnjih prostorih. Vabim vse prijatelje tega
Prijatelju-pevcu Andreju Žagarju v spomin
Vselej je težko slovo od prijatelja, ki nam je bil v življenju posebno ljub in drag. še težje pa je slovo, kadar odide od nas prijatelj nenadno, in ga neizprosna smrt odtrga od nas sredi vesele domače družbe kakor se je to zgodilo s teboj, dragi prijatelj Andrej! Vem, da mi boš verjel, če ti povem, da me je tvoja nenadna smrt pretresla do mozga. Saj sva si bila dolgoletna iskrena prijatelja, saj sva bila skupaj na stanovanju, pri vojakih in si bil tudi moj tovariš pri poroki, mnogo let sva skupaj prepevala pri Zvonu. Vedno sva se lepo razumela, morda lepše kot rojena brata. In sedaj je konec te lepe in vesele tovarišije!
Hvala Ti za vso prijaznost, dobrotnost in prijateljsko naklonjenost. V svetlem spominu mi ostaneš do konca mojih dni.
Kakor te zelo pogrešam jaz, tako te tudi pogrešajo vsi tvoji številni prijatelji in znanci. Tako te pogreša tudi Slovenski Narodni Dom, čigar zvesti čuvar si bil. In še prav posebno te pogrešamo tvoji pevski tovariši in to-varišiee, ki smo skupno s teboj preživeli toliko prijetnih veselih ur, obenem pa na tej tuji zemlji j čuvali in gojili drago našo slovensko pesem, pesem, ki je našega rodu najžlahtnejši cvet. Pogreša te naš pevovodja, ki te je visoko čislal kot vrlega slovenskega moža in navdušenega do brega pevca, še zdaj ne moremo umeti zakaj ne stopiš več med svoje tovariše basiste, kadar se zbira naš "Zvon." Odšel si od nas v času ko najbolj potrebujemo takih narodnih kulturnih delavcev kot si bil ti.
Zato sprejmi zlasti od nas pevcev in pevk "Zvona" naših žalujočih src globoko zahvalo za vse tvoje požrtvovalnosti in za veliko skrb in ljubezen, ki si jo posvečal prelepi slovenski pesmi in pa nam, tvojim pevskim tovarišem in tovarišicam. Za vse to bo V dobri Bog plačnik! Tvoj spomin ostane živ med nami. Počivaj mirno, počivaj sladko!
Andrej Režin.
Živimo v časih, ko se prav za prav na moremo nobeni iznajdbi več čuditi. Vendar je pa nekaj iznajdb, ki se nam vsaj na prvi pogled dozdevajo skoraj kar nemogoče. Največ takih iznajdb ima seveda Amerika. Toda tudi v Nemčiji so iznašli stvari, ki se nam izpo-četka zde kar smešne, dokler jih ne spoznamo.
Sneg sežigajo. Po mestih je pozimi velika nadloga, da je treba sneg kidati in odvažati. To stane seveda mnogo denarja. Zato so v Hannoveru na Nemškem iznašli napravo, s katero bodo poslej sneg seži-gali. Ves sneg skidajo na kupe, ga zmečejo nato v poseben lijak, pod katerim kurijo, da se sneg staja. Tudi na Francoskem so pred nekaj leti posku-sili kar na ulici sneg stajati, in sicer tako, da je po njem šel valjar, v katerem je bilo zakurjeno. Sneg se je res takoj staj al in snežnica se je odtekala v kanale. Toda, kadar je bil mraz, je snežnica kar na cesti zmrznila in nastala je velika poledica. Zato se ta naprava na Francoskem takrat ni obnesla. Hannover-ska iznajdba je v tem oziru mnogo boljša. Zato je mogoče, da bodo kmalu po vseh mestih sneg sežigali.
Žeblji iz papirja. — Ni še dolgo tega, kar se je nekemu iznajditel.fu posrečilo, da je začel delati žeblje iz papirja. Papirno maso dene pod posebni hidravlični pritisk in jo obdeluje tako, da potem lahko oblikuje žeblje. Poskusi so dognali, da taki papirnati žeblji po trpežnosti niso nič slabši kakor železni. Pa tudi rja se jih ne prime.
Pomije gonijo avtomobile.— Nemčija si mnogo prizadeva, da ji ne bi bilo treba uvažati za motorje pogonskih snovi. Seda.j na Nemškem skušajo, ali bi ne bilo mogoče iz pomij, katere pritekajo iz mestnih čistilnih naprav, dajati tako snov, ki bi gonila avtomobile. V čistilnih napravah velikih mest se nabira mnogo gorljivih plinov, zlasti pa metan. Tehnično je vsekakor mogoče te pline z močnim pritiskom spraviti v jeklene posode ter potem te pline uporabiti za pogon motorjev. Saj imajo na Nemškem že zdaj mnogo avtomobilov, katere goni plin iz lesnega oglja. Avtomobile pa gonijo tudi že s svetilnim plinom, katerega dobi vozilo s seboj stisnjenega v jekleni posodi.
Vodna elektrarna v puščavi. — Velikanski načrt pripravlja sedaj angleški inženjer Bali za Egipt. Sredi puščave namerava namreč zgraditi elek trarno. Kakih 60 km južno od morskega kopališča Mersu Matruh je usedlina Uatara, ki leži 150 metrov pod morsko gladino. V tej usedlini sta dve zelenici. Vsa usedlina pa je velika 19,500 kvadratnih m. Tam hoče Bal zgraditi elektrarno, katera naj bi ves južni Egipt preskrbovala z elektriko. Izkopali bodo od Sredozemskega morja do te usedline dolg kanal, po katerem bodo morsko vodo spustili v usedlino. Treba bo pa s temi predori premagati .tri vrste hribov, ki so kakih 150 metrov visoki. Voda bo usedilno napolnila kakih 70 metrov visoko. Več pa, tako računa inženjer, vode ne bo, ker bo sproti izhlapevala.
Aparat varuje otroke. — Kljub smrtni kazni, ki grozi roparjem otrok, otroci ameriških bogatinov vendar še niso varni. Ker pa ni mogoče vsakemu otroku postaviti živega čuvaja, so iznašli in začeli uporabljati za varstvo otrok tole iznajdbo: Posebno bogati starši so dali vdelati v otroško sobo malo fotografsko kamero, ki čuva otroke. Kakor jhitro kdo pride v otrokovo bli-
žino, s tem pretrga žarke, kateri žare iz tega aparata po sobi. V tistem hipu se aparat sproži in po vsej hiši začne na vse pretege zvoniti.
Barve zoper hrup in mraz. — V velikem mestu je zaradi tega najhujše, ker človeka noč in dan moti strašen ropot. Sedaj so iznajditelji tudi proti mestnemu hrupu iznašli pomoč Začeli so delati take barve, ki pomagajo zadrževati ropot, da ne udarja tako silno v naše sobe. Kajpada, te iznajdbe še mi nismo deležni, upajmo pa, da je bomo. Še bolje bi bilo za vse, ko bi take pomoči ne bilo treba. Je pa vseeno praktična zadeva tudi za tiste naše majhne hišice, ki imajo tanke stene in so zaradi tega pozimi preveč mrzle. Začeli so namreč delati take barve, v katerih je namešana fino zdrobljena plutovina. Kakor je znano, je plutovina zelo pripravna za izolacijo zoper hrup in zoper vročino ali mraz. Barve iz plutovine bodo porabljali tudi za pleskanje kabin letal, da ne bi vanje preveč udarjal mraz ali ropot motorja. Kdor bo s tako barvo prepleskal tudi svoje stanovanje, bo imel v njem več miru ter pozimi manj mraza, poleti pa manj vročine. --o-
O sočivju
a ni dognano, ali so ga Egipčani že poznali, pač pa je bil Rimljanom beluš v veliki časti. Rimski zdravniki so ga priporočali kot zdravilo zoper revmatizem, vodenico in srčne bolezni. K nam je prišel beluš preko Anglije, Holandske in Nemčije. — Naše najmlajše sočivje pa je krompir, ki je doma iz Peruja in Čile. V starem kraljestvu Inkov je bil krompir jako čislan in še dandanašnji raste ondi. — V Evropo pa krompirja niso prinesli Španci, marveč Angleži. To veliko dobroto nam je leta 1555 storil angleški ljudski junak sir Francis Drake; nekateri pa menijo, da je bil to trgovec s sužnji R. Hawkins. A trajalo je več ko 200 let, preden so v Evropi spoznali pomen krompirja in ga začeli jesti. V naših krajih se je to zgodilo krog leta 1716. Repo, čebulo, kislico so tudi že poznali Hebrejci, Grki in Rim ljani, čebulo so pa najrajši jedli Tatari, češ, "da jim tako prijetno diši ..." — Solato so začeli prvi jesti Rimljani in sicer so imeli najrajši endivijo, ki so jo priredili z oljem, s čebulo, z je-sihom in medom. — česen in čebulo so v srednjem veku cvrli \ pepelu, ju nato razrezali in pri pravili s slanikom. — špinača je iz Perzije, peteršilj iz Egipta, a paradižnik smo dobili šele 16. stoletju in sicer iz Brazilije -o-
Naše sočivje in prikuhe imajo kaj staro zgodovino. Riž, ki je najvažnejše živilo na svetu, saj preživlja v Aziji, severni Afriki in južni Evropi več ko 1000 milj ionov ljudi, so poznali že 3000 let pred Kristusom. Doma je iz Prednje Indije, odkoder so ga vojščaki Aleksandra Velikega zanesli v svojo domovino. Odondod so ga prejeli Rimljani, ki so ga imeli za deli-kateso. Arabci so'ga začeli pridno sejati in tako je prišel riž tudi v Španijo in v vso Evropo, a v Ameriki so ga spoznali šele leta 1701. — Fižol ima tudi že jako častitljivo starost in so ga v Egiptu poznali že 2000 let pred Kristusom. Iz Egipta je zašel k Rimljanom. Fižol je bil v starem veku mrtvaška jedača, darovali so ga namreč duhovom rajnih, zato ga ljudje niso radi jedli in v Egiptu je bilo svečenikom sploh prepovedano jesti fižol. Tudi evropski narodi dolgo časa niso hoteli ničesar vedeti o fižolu in šele Karlu Velikemu (v 9. stoletju) se je posrečilo, da ga je šiloma uvedel v svojo državo. — Tudi grah so poznali že Grki in Rimljani in ti so ga razširili med Germani. Prav za prav pa se je grah ljudem priljubil šele v 17. stoletju in Madame de Maintenon s francoskega dvora je leta 1694 zapisala: "Povsod se najrajši pogovarjajo o grahu. Nepotrpežl.jivo čakajo, kdaj ga bodo jedli; polni vsselja in zmagoslavja so tisti, ki so ga že jedli in v radostnem pričakovanju so oni, ki vedo, da ga bodo spet kmalu jedli. To so tri točke, ki se že tri dni naši princi pogovarjajo o njih.
Poznam naše dvorne dame, ki jedo grah za kraljevsko mizo, a ga potem doma, preden gredo spat, pojedo še skledo in si seveda pokvarijo želodec. A kaj — takšna je pač moda in ves svet je kar mrtev na grah!" — Kakor riž pa so tudi kumare doma iz Indije. Egipčani so jih že jedli in nato — 500 let pred Kristusom — že tudi Grki, za njimi Rimljani in skoraj so jih začeli gojiti po vsej Italiji. Rimljani so jedli kumare surove in pečene in zlasti jih je ljubil cesar Tiberij. V naše kraje so prišle kumare iz Bizanca, bržkone med 13. in 14. stoletjem. — Razne vrste zelja so bile znane že Egipčanom, Grkom, Rimljanom. Rimljani so zlasti čislali cvetačo, ki so jo bili spoznali v svojih afriških kolonijah. K nam je cvetača zašla šele v 17. stoletju, a vdomačila se je prav za prav šele po 'svetovni vojni. — Tudi beluš smo dobili iz Azije,
IZ DOMOVINE
—Propaganda za Dalmacijo zopet oživljena. Sedaj, ko ima Italija po zmagi v Abesiniji zopet proste roke v Evropi, se obrača njena pozornost ponovno tudi na vzhodno jadransko obalo. Agitacija za Dalmacijo postaja od dne do dne živahnejša. Tako se je stvori 1 poseben odbor pod predsedstvom pokrajinskega fašističnega tajnika Perusi-nija in predsednika Dopolavora v Trstu z namenom, da pripravi veliko manifestacij sko potovanje v Zadar. Potovanje se bo vršilo v času od 19. do 21. septembra t. I. z veliko motorno ladjo "Neptunia," ki bo lahko prepeljala 1392 osebi. K udeležbi so povabljeni člani dopolavor-skih organizacij iz vseh petih obmejnih provinc: goriške, pulj-ske, reške, tržaške in videmske, dalje člani društva "Societa Dal-matica" in člani raznih vojaških organizacij.
IZ PRIMORSKEGA
1936. V obmejnem pasu nad Idrijo so finančni stražniki zaplenili kmetom 20 konj pod pretvezo, da so vtihotapljem iz Jugoslavije. Zaplembo so izvršili brez vsakršne predhodne preiskave in ugotovitve, ne glede na vse dokaze in dokumente, ki so jih bili kmetje pripravljeni in zmožni nuditi. Sum, da so konji vtihotapi j ene živali, v največ slučajih ni odgovarjal, zato je mnogo lastnikov zaplenjenih konj s tem po krivici in zelo prizadetih. V nedeljo 12. julija so vse zaplenjene konje prodali na javni dražbi v Idriji in so zahtevali za vsako glavo 2,000 lir. Tako je neki mlinar iz idrijske okolice moral plačati za svoje, že enkrat pošteno plačane konje, 4,000 lir. Skoraj vsi prizadeti lastniki so si morali denar izposoditi, da so svoje konje odkupili na dražbi, kajti v okolici se opaža čimdalje večje pomanjkanje te prepotrebne živine. Finančni stražniki pa so na ta način z lahkoto zaslužili lepe denarce na račun našega izmozganega kmeta. — —Delo na cestah ob meji napreduje. Črni vrh, julija 1936. — Delo na obmejnih cestah napreduje z amerikansko hitrostjo. V drugi polovici tega meseca so končali z delom na dveh, sicer kratkih cestah, in to Godovič — I van je doline — Kobalj; ta cesta se odcepi: ena veja gre na Medvedje brdo (meja), druga pa na Ve-harše. Cesta je bila zgrajena večinoma po starem kolovozu, pri delu pa so bili zaposleni deloma civilni delavci, deloma pa vojaštvo.
Na novo so trasirali cesto iz Godoviča na Gornji in Spodnji Novi svet. Tako bo postal Godovič važno obmejno križišče po večini strateških cest, ki tečejo proti meji.
Če verjamete al' pa ne
—Štiri aretacije v eni družini. — Črni vrh julija 1936. V prvi polovici tega meseca so v tričetrt ure oddaljeni vasici Zadlog črnovrški karabi njerji izvršili štiri aretacije v družini Mikuž. Aretirali so 58 let starega očeta Jožefa, 27 letnega sina Jakoba, 22 letnega sina Jožefa in 20 letno hčerko Ivanko. Vzrok aretacije ni znan in tudi o nadaljni usodi aretirancev nismo ničesar doznali. S to aretacijo je družina v tem času, ko je na polju in pri kmetiji vse polno dela, hudo prizadeta z gospodarske strani, pa tudi drugače bo trpela veliko škodo. Miku-ževi so znani kot dobri, mirni in skrbni ljudje ter je aretacija vzbudila splošno sočuvstvo-vanje s prizadeto družino, obenem pa obsojanje za tako brezobzirno postopanje oblasti.
—Še vedno vojaštvo v obmejnih predelih. Podbrdo, julija 1936. — Kot po drugih obmejnih krajih, tako je tudi v Baški dolini in deloma na Cerkljanskem vse zasedeno po vojakih, in sicer težki artileri-ji.
V črnovrški okolici je polk vojakov, ki izvajajo vojaške vaje po pobočjih vrha Javor-nika. Ljudje se zelo pritožujejo, ker bo vojaštvo že itak slabo letino popolnoma pokončalo.
—Postopanje oblasti v obmejnih krajih. Idrija, julija
Nekdo je podal glede g. Mole-kovega izstopa iz socialistične stranke sledečo definicijo.
"Ako je Ivan Molek izstopil iz socialistične stranke, pa bo ostal kljub temu še vedno socialist, potem je izstopil iz stranke samo radi tega, da si prihrani tisti kvoder na mesec, ki ga je plačeval kot mesečnino."
Kaj se ve . . . Danes je treba gledati na vsak cent.
A
G. Ivan Moleka zdaj jako vneto zagovarja Ivan Jontez. Videti sta velika prijatelja. Včasi temu ni bilo tako. Saj je nekoč g. Molek obiskal Cleveland, pa ni nič rekel halo Jontezu. Veste, to je bilo takrat, ko je Jontez še z obema očesoma škilil po Molc-kovi službi. Prijatelji pri vsem, pri tem pa ne, bi rekel Zoričev France.
A
Punce Gospodinjskega kluba na Jutrovem priredijo v nedeljo balincarsko tekmo.. Vsa čast in slava jim, da se kaj takega podstopijo. Sicer res ne vem, kako bo kaj z odbijanjem, ampak za po balinčku so pa dobre, kot mi je zaupal Tone Vatovec.
Ampak kar sem mislil povedati je to, da mi je hudo za tiste štiri moške, ki so nalašč izbrani, da bodo merili punte. Če bodo ti napravili tako, da bo vsem tekmovalkam ustreženo, potem bi bili, po mojem mnenju, ti štirje opravičeni do prve nagrade, če bodo tudi žene teh štirih diplomatskih razsojevalcev v tekmi, potem že kar naprej vidim, kako se bodo pomenili doma zvečer. če bodo vztrajali do konca tekme, potem dobi vsak po eno cigaro od mene. Takimle rasjso-jevalcem bi se reklo: Trd mora biti, neizprosen, mož jeklen . . . Na vsak način bo pa zelo zanimivo, ko bodo ženske balinale, moški pa punte merili. Ljudje božji, pojdite gledat, ker bošpas.
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po nemškem izvirniku K. May«
Poleg mene je ležal srebrn Njegov odhod me je zelo užalo-
pladnjik z mrzlo pečenko, kruhom — pravim, kvašenim kruhom, ki ga že dolgo nisem po-kusil in s slaščicami. V čajni ročki sem našel mesto čaja krepko mesno juho, ki je bila se topla.
"Tale lonček čaka na vas že od poldne," je pravil Anglež. 'Od časa do časa je prišla tista stara ženica ponj in je juho spet pogrela. Zdi se mi v obče, da tiste dame mečejo oči na vas."
Blizu mene je ležal Halef in trdno spal. Žive duše ni bilo v taboru razen nas treh. "Kje je Perz?" sem vprašal. "Pri damah. Davi je šel na lov, divjo kozo je ustrelil. Ta-le Juha je torej kozja juha."
'Pa nežne roke so jo pripravile. Zato mi bo še posebno dobro teknila."
"Morebiti pa jo je tistale starka skuhala? Yes!" "Kje je Amad el-Gandur?" "šel je davi na sprehod." Skočil sem pokonci. "Torej je odšel za Bebbehi! Nesrečnež!"
"Z oglarjem in Soranom. Yes!"
Ah —! Tedaj sem razumel, kaj je mislil, ko je pravil, da mu Je Allah sam po meni poslal pomoč, da se osveti —! Soran, ki je smrtno sovražil Bebbehe in do-bro poznal njihova pota, kakor je dejal, je bil zanj spremljevalec kakor nalašč.
Pa vkljub temu sem njegov nepremišljeni korak obžaloval. Stavil bi bil glavo, da nikdar več ne bo videl domačih pašnikov.
Da bi jezdil za njim, na to niti mislil nisem. Minilo je že najmanj dvanajst ur, odkar je odjezdil, kdo ve, katero smer si je izbral, čisto zdrav še tudi nisem bil, miru sem še potreboval. In končno, ni bil0 prav nič po mojih načelih, da bi prelival kri in ubi Jal radi krvne osvete, pa bi tudi bilo na ljubo najboljšemu prijatelju.
"Vranca je vendar vzel s seboj ?"
"Vranca —? Vranec je tam-le!" je povedal Anglež suho.
še to povrh —! To je torej mislil, ko je dejal, da me bo prisilil in da bom moral vranca vzeti v dar —!
V prvem trenutku res nisem vedel, ali se naj jezim ali veselim. Vobče je bil Haddedinov nepričakovani odhod dogodek; ki mi ni bil vseeno. Moral sem zadevo nekoliko premisliti, preden sem kaj ukrenil.
"Torej je tudi Alio šel z njim? Kako pa bo z njegovo plačo?"
"Se ni zmenil za njo. Pustil nam jo je. Me jezi! Nočem nič zastonj od takega oglarja! Yes!"
"Potolažite se, sir! Dali smo mu puško in konja. Več ko do-v°lj je plačan! Sicer pa — kdo Ve> kaj vse mu je Amad obljubil. Kako dolgo pa že spi Halef?"
'Prav tako dolgo kakor vi." , Res izvrstno zdravilo so nam ,ame poskrbele! Toda sedaj bom Jedel t"
mojo večerjo je prišel na " Hasan Ardšir mirza. Ho-e (iSem vstati, pa mi ni pustil, sedi, emir, pa jej! Je za-
stil, pa prepustiti ga moram njegovi usodi."
"In kam gre odslej tvoja pot?"
"Se moramo šele domeniti. Tale moj prijatelj in spremljevalec hadži Halef Omar se bo seveda vrnil k Haddedinom, k svoji ženi. Pa tudi tale emir iz In-glistana mora k Haddedinom, pustil je pri njih svoja služabnika. Naša pot pelje torej slejko-prej k Haddedinom. Mogoče pa je vsekakor, da poj demo prej še v Bagdad. Tam čaka na Inglisa parnik, z njim se lahko peljemo po Tigrisu navzgor do taborov Haddedinov. Tudi razvaline pri Hillah bi Inglis rad videl."
"Pogovorite se, emir! Ako poj dete v Bagdad, vas prosim, da me ne zapustite. Pogumni junaki ste, življenje vam dolgu-jem, rad bi ti pokazal, da si mi ljub in drag prijatelj.
Zaenkrat pa ostanemo, dokler se vam zdravje popolnoma ne povrne. Jej in pij, emir! Poslal ti bom še več. Moji gostje ste. Allah ,s teboj!"
Odšel je in črez nekaj časa je stara služabnica prinesla nov pladnjik z različnimi okusnimi, izbranimi jedili.
"Vzemi! Gospod ti pošilja!" je ponujala.
"Maderka — mamica —, veliko skrbi vam povzročamo!"
"O ne, emir! Naša hiša se veseli, da smo goste dobili. Gospodar je hiši pripovedoval o vas in prav tako vam moramo postreči kakor gospodarju samemu. Pa ne reci mi maderka! Dekle sem, imenujejo me Aiwa, včasi pa tudi Ilalwa."
In odstopicala je.
Čudno! Ali mi je bilo res usojeno, da sem moral na svojem potovanju po divjem Kurdistanu študirati vse različne vrste rastlinstva? V Amadiji sem se podrobno spoznal z Merzino, mirto, v Šordu sem študiral kurdij-
,, . v, ■ » »/r j ■ j	3846 St. Clair Ave.
sko peterziljo Madano m tu na;JOS MEDVed meji Perzije pa srečam Alwo, kil 783 E. 222nd St. so jo včasi tudi Halwo imenovali !
Člani Progresivne trgovske zveze
(Vprašajte za nagradne listke)
Beauty Shoppes
LOGAR BEAUTY SHOPPE 17216 Grovewood Ave.
MARION'S BEAUTY SHOPPE 15712 Waterloo Rd.
GRDINA SHOPPE 6111 St. Clair Ave.
Čistilnice oblek
JOS. KOVACH 15621 Waterloo Rd.
ACME DRY CLEANING CO. 671 E. 152nd St.
Confectionery in pivnice
JOHN TRČEK 15506 Holmes Ave.
FRANK LAURICH 15601 Holmes Ave.
Cvetličarji
SVETE'S FLOWER SHOPPE 6120 St. Clair Ave.
IGNAC SLAPNIK 6102 St. Clair Ave.
JAMES A. SLAPNIK. JR. 6620 St. Clair Ave.
Cvetličarji in papirarji
FRANK JELERČIČ 15302 Waterloo Rd.
EDWARD KOVACH 15621 Waterloo Rd.
Delikatese
FRANK IVANCIC 15416 Saranac Rd.
Fotografisti
JOHN BUKOVNIK 762 E. 185th St.
JOHN WIDGOY 485 E. 152nd St.
Groceristi
SOBER-MODIC 544 E. I52nd St.
LOUIS URBAS 17305 Grovewood Ave.
A MLAKAR 522 E. 200th St.
LUDWIG METLIKA 1151 Addison Rd.
JOHN SPEHEK 16226 Arcade Ave.
ANTON BARTOL 1425 E 55th St.
LOUIS J. PRINCE 1209 Norwood Rd.
LUDWIG GUSTINCIČ 6128 Glass Ave.
ANTON JERMAN 661 E. 160th St.
ANTON PRIJATEL 1192 E. 61st St.
i CHARLES LESJAK ! 15708 Saranac Rd.
JOS. MODIC I 315 E. 156th St.
LUDWIG RADDELL 15804 Waterloo Rd
JOHN TOMAŽIČ I 16853 Grovewood Ave.
LUDWIG MANDEL SR. 920 E. 140th St.
J. METLIKA
14516 Sylvia Ave 'RUDOLF PERDAN 933 E. 185th St.
JOHN VIDENSEK 486 E. 152nd St.
ANTON MARTINČIČ 5917 Prosser Ave.
LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave.
JOS. PIŠKUR 16801 Waterloo Rd.
JOHN ASSEG I 15638 Holmes ve ; JOS. KAPLAR 952 E. 207th St.
MARY TRAMPUSH 4110 St. Clair Ave.
JOHN KRAMER
5301 St. Clair Ave. !FRANK AZMAN , 6501 St. Clair Ave.
LOUIS CIMPERMAN 1115 Norwood Rd
LOUIS GREGORICH
1171 E 74th St. : JOSEPHINE KRECIC 1056 E. 61st St.
JOHN LADIHA
, 1242 E. 74th St.
LOUIS LAUTIZAR
1195 E. 71st St. ! JULIA NOVAK I 5204 St. Clair Ave.
FRANK VIDMAR 1038 E. 74th St.
LOUIS PIBERNIK 830 Babbitt Rcl.
JOE KODRIC 1307 Addison Rd.
Gasolinskc postajo
VALENTIN PLESEC 16823 Waterloo Rd. RAKAR'S BLUE FLASH STATION
18009 Waterloo Rd. JOS KERN
351 E. 156th St. DOMINIK LUSIN 6002 St. Clair Ave.
pivnice
Grocerije in mesnice
MIKE PIKS 1383 E. 53rd St
KARL MRAMOR 1140 E. 67th St.
GABRIEL FOOD MARKET 595 E. 140th St.
KUHEL BROS. 16321 Arcade Ave.
JOHN MAUSAR 23751 St. Clair Ave.
FRANK J. KRAMER 15454 Calcutta Ave.
FRANK FABJAN 399 E. 152nd St.
ANDREJ MOZINA 15931 Saranac Rd.
GEO. KUHAR
onkfj
Kako
at za tebe najpotrebnejše!
se počutiš?"
"Hvala, dobro!"
'Vedel sem. Zdravila so do-. a- Mrzlica -te ne bo več obokala.
Pa sporočiti ti moram nekaj, ^avi me je obiskal Amad el-Gan-dur- Mnogo mi je pripovedoval, ° x'as in 0 seijj; y0znam vas prav dobro, kakor vas je on po-znal- Odšel je za Bebbehi in te da mu odpustiš. In pa da bi -ne prišel za njim. Upa, da se mu bo njegov namen posrečil m da se kmalu povrne domov. To ti moram sporočiti."
"Hvala. Hasan Ardšir mirza!
Besedi imata namreč iste črke, pa zelo različen pomen. Aiwa se pravi po perzijsko aloa, hal-wa pa ni nič druga ko naša marjetica.
_ Poštama devica iz Perzije je bila seve vse bolj podobna bodičasti, grenki aloi ko pa ljubki marjetici. Nosila je široke, ob gležnjih zvezane hlače, ki so v obilnih gubah padale do tal in skoraj skrivale sive klobučnaste copate, potem rdeč suknen telovnik in kuftanu podobno temno-modro zgornjo obleko, na glavi je imela rumen turban, krog njega je bil ovit šal in njegova konca sta ji padala na ramena ter razkazovala odzadaj plešast tilnik, odspredaj pa starikav, gubast obraz, ki je živo spominjal na sovo. Vkljub tej nekoliko čudni toaleti je^ imfek marjetica, ki so jo včasi tudi aloo imenovali, zelo dobro srce, kakor sem opazil, in sklenil sem, da si bova dobra prijatelja.
In čisto o pravem času je prinesla nov pladnjik jedil, kajti prav ko se je obrnila in odšla, je Halef globoko zazehal in odprl oči. Začuden je pogledal krog sebe, sedel in zmedeno vprašal:
"Ma ša 'llah —! Tamle je solnce! Ali sem se jaz obrnil, ali pa se je .solnce —."
Silno se je začudil, ko je čul, da je Amad el-Gandur izginil.
•"Šel je —■? Res je šel —? Brez nas —? Pri Allahu, to ni j i
JOS. SACERICH 16005 Waterloo Rd.
FRANK MULLEC 16811 Waterloo Rd.
JOHN KAUŠEK 19513 Kewanee Ave.
LUDWIG MANDEL 15615 Waterloo Rd.
BLAŽ BOLDIN 14401 Thames Ave.
VICTOR BERNOT 16001 Holmes Ave.
CERGOL & OGRINC 412 'E. 156th St.
FRANK CEBUL 14615 Sylvia Ave.
JOHN DOLENC 573 E. 140th St.
BLAŽ GODEC
16903 Grovewood Ave.
JOS. JANES 16016 Parkgrove Ave,
FRANK KEPIC 14301 Sylvia Ave.
Jedilnice in
ANTON BARAGA
15322 Waterloo Rd. VALENTIN PLESEC J 16823 Waterloo Rd, JOS ZABUKOVEC
576 E. 152nd St. ALBIN FILIPlC
513 E. 152nd St. GEO. TUREK
16011 Waterloo Rd J KUNCIC-PEROTT1
397 E. 156th St. PAUL KORDICH
15815 Waterloo Rd CIRIL KUNSTEL 6616 St. Clair Ave.
Krojači
JOS. PERME 15607 Waterloo Rd.
Krojačnice in čistilnice
JOHN MARN
6527 St. Clair Ave. MARIAN'S DRY CLEANING & TAILORING
4812 Superior Ave. CHARLES ROGEL 6526 St. Clair Ave.
Lekarne MANDEL DRUG STORE 15702 Waterloo Rd.
Mehke pijače DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. 6517 St. Clair Ave.
Mesnice JOS. JANŽEVIC
542 E 152nd St. JOS. SMOLEY
504 E. 152nd St. FRED JAZBEC
821 E 222nd St. | PINTAR BROS. 6706 St. Clair Ave.
RUDY BUKOVEC 4506 Superior Ave.
Mlekarije
FRANK DOLŠAK 448 E. 158th St. FRANK PETROVČIČ
682 E. 162nd St. EUCLID DAIRY 516 E. 200th St. MAYFLOWER DAIRY
1083 E. 68th St. RACE DAIRY & ICE CREAM
1028 E. 61st St EDNA DAIRY
6302	Edna Ave.
Moška obleka
JOHN GORNIK
6217	St. Clair Ave. FRANK BELAJ
6205 St. Clair Ave
Modne trgovine
PETER USAJ
775 E. 185th St. ANTON GUBANC
16725 Waterloo Rd. JOHN ROZANC
15,721 Waterloo Rd. JOSEPH STAMPFEL 6108 St. Clair Ave. ANTON ANŽLOVAR 6202 St. Clair Ave.
Nabožni predmeti
JOS. GRDINA 6121 St. Clair Ave.
Obutev FRANK SUHADOLNIK
6107 St. Clair Ave. FRANK BUTALA
6410 St. Clair Ave. LOUIS MAJER 7508 St. C!air Ave.
Obleka in obutev
ANTON LOGAR
928 E. 222nd St. ANTON OGRIN 15333 Waterloo Rd.
Pogrebniki
AUGUST F. SVETEK 478 E. 152nd St.
Pogrebniki in pohištvo
ANTON GRDINA IN SINOVI 15301 Waterloo Rd. 6019 St. Clair Ave.
Pohištvo LOUIS OBLAK
6303	Glass Ave. KREMZAR FURNITURE CO.
6806 St. Clair Ave.
Premog in stavb, potrebščine BLISS RD COAL & SUPPLY 22290 St. Clair Ave.
Popravljalnice avtomobilov ROAD SERVICE GARAGE
161.15 Wateiloo Rd. AUTO BODY & RFPAIR SERVICE 15326 Waterloo Rd.
Pekarije
JOHN ZALAR
16006 Waterloo Rd GROVEWOOD HOME BAKERY
17203 Grovewood Ave. FAJDIGA & KLANCAR
6413 St. Clair Ave. ANTON NOVAK
6218	St. Clair Ave. JOHN PIANECKI
6036 St. Clair Ave.
Parobrodne agenture AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Ave. MIHALJEVICH BROS. 6033 St. Clair Ave.
Razvažalci pive JOHN DRENIK
23776 St Clair Ave. DOUBLE EAGLE BOTTLING CO.
6517 St. Clair Ave. #
Stavbeniki
J. MERSEK
18701 Kildeer Ave.
Tiskarne AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave.
Tire Shops CENTURY TIRE SERVICE 15805 Waterloo Rd.
Vinjarne THOMAS KRASOVEC 17721 Waterloo Rd.
Varietne trgovine JOS DURN , 15605 Waterloo Rd.
prav!
Sedaj pa ti ni treba več nazaj k Haddedinom, gospod!"
"Mislim, da mi je še vedno treba, Halef! Saj moram tebe spremljati domov k šejhu Male-ku in k Hanni, tvoji ženi. šele petem poj dem svojo pot."
(Dalje prihodnjič)
Tukaj je gov. Landon začel svojo kampanjo za izvolitev predsednikom Zed. držav. Z gore j je slika golf igrišča blizu Sharon, Pa,, kjer se je vršil ogromen javen shod, spodaj levo je rojstna hišuLandona, eno miljo od tega golf igrišča in desno je Mrs. Mary Reed Baird, ki je bila strežajka ob Landono-vem rojstvu in ki še živi v West Middlesex, Pennsylvania.
Zeelnjava in sadje ANTON GODINA 404 E. 156th St. ANTON MERSNIK 15609 Waterloo Rd.
Žcleznina ANTON DOLGAN
15617 Waterloo Rd. JIM SEPIC
16009 Waterloo Rd. MARTIN KOTNIK 534 E. 152nd St. ANTON KUHEL
17218 Grovewood Ave. MANDEL HARDWARE
15704 Waterloo Rd. JOS. VIHTELICH 807 E. 222nd St. WATERLOO HARDWARE
16301 Waterloo Rd. GRDINA HARDWARE 6127 St. Clair Ave. . JOSEPH KALAN
6622 St. Clair Ave. SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 Superior Ave.
Zobozdravniki
DR WM. LAUSCHE 15619 Waterloo Rd. DR. WM. F. URANKAR
153o5 Waterloo Rd. DR. A. A. URANKAR 15335 Waterloo Rd. DR. JAMES W. MALLY 6411 St. Clair Ave.
Zavarovalnina in posestva JOHN PRISEL
15908 Parkgrove Ave. JOHN ZULICH 18115 Neff Rd DAN STAKICH 15813 Waterloo Rd.
Zlatninarji FRANK CERNE
6401 St. Clair Ave. JOHN PROSTOR 15701 Waterloo Rd.
DNEVNE VESTI
Kandidat Landon napada predsednika Roosevelta
Omaha, Nebraska, 21. avgusta. Republikanski predsedniški kandidat je dospel sinoči s svojim posebnim vlakom na postajo tega mesta. Dež je pridno zaliva} par tisoč ljudi, ki so se zbrali na postaji, da slišijo republikanskega kandidata. Landon je tekom svojega govora povedal, da ga veseli, ker gre dež in da mu je žal, ker že prej ni prišel v Omaho. Potem je izjavil, da mora ameriški narod izvoliti kongres, ki bo v resnici samostojno deloval, ne pa se pokoril poveljem predsednika. Ko je to izjavil, je povedal, da je truden in se je podal v hotel k počitku.
Roosevelt se bo posvetoval z Landonom
Washington, 22. avgusta. Predsednik Roosevelt odide na potovanje proti zapadnim državam 25. avgusta. Obiskal bo vse države, ki so prizadete od suše. Dne 1. septembra se bo sestal z governerjem Landonom, ki je predsedniški kandidat republikanske stranke. Pozneje bo Roosevelt potoval v Montana, Wyoming, Oregon, Washington in Californijo.
Townsend kandidati zopet poraženi
Albuquerque, New Mexico, 21. avgusta. Vseh šest kandidatov, pristašev dr. Townsenda, ki so kandidirali pri primarnih volitvah za kongres, je bilo pri volitvah včeraj poraženih. Tudi Townsendov kandidat za zvezni senat je bil poražen.
MESTNE VESTI
Zgubljen denar
V nedeljo dopoldne je neka naša rojakinja v cerkvi sv. Vida izgubila večjo vsoto denarja, ki se je nahajal v denarnici, i Poleg je bil tudi vladni ček. Soprog dotične žene je bolan že dve leti, ko ga je zadel mrtvoud. V družini sta tudi dva mala otroka. Izgubljena vsota denarja predstavlja vse premoženje, kar ga ima družina. Kdor je denar slučajno našel, je vljudno pro-sen, da ga prinese na naslov: — Blaž Roisel, 1357 E. 52nd St. — Družina nujno potrebuje denar za življenje. Glede vladnega čeka so bile obveščene vse banke, če bi ga slučajno kdo menjal. Smrt rojenčkov Mestni zdravstveni urad poroča, da se je število umrlih novorojenčkov v Clevelandu tekom prvih šest mesecev jako znižalo. Dočim je lansko leto umrlo tekom prvih šest mesecev leta 183 novorojencev takoj ob rojstvu, pa je znašalo število smrtnih slučajev novorojencev v prvih šestih mesecih tekočega leta samo 35.
Kako bodo volili
Odvetniška zbornica v Clevelandu je izjavila, da bo poslala 10. septembra pisma 3000 odvetnikom v Clevelandu, da se izjavijo, kdo je njih kandidat za devet sodni j skih mest okraj,ne " sodnije. — Kot znano, kandidira med drugimi tudi naš sodnik Frank J. Lausche na sodnijsko mesto na Common Pleas sodniji. Sodnik Lausche je pri svojih ameriških tovariših jako priljubljen.
-o-
Srečni človek
Preteklo nedeljo ob 6:16 zvečer je dospel na razstavne prostore Velike jezerske razstave v Clevelandu Harry Parker iz Massillon, O. Mr. Parker je železniški sprevodnik. Malo se mu je sanjalo, kakšno bogastvo ga čaka, kajti Mr. Parker je bil dvamilijonski človek po številu, kar jih je dospelo na razstavo. Takoj pri vhodu ga je obdala kompanija zvezne armade, ki mu je salutirala in oddala častno salvo, nakar so trobentači zatrobili slovesno dobrodošlico. — Potem so dobili Parkerja v roka časnikarji, ki so ga od vrha do tal, spredaj in zadaj fotografirali, potem ga je vzel v varstvo ravnatelj razstave Lincoln Dickey in ga peljal na parnik, kjer so bili on in njegova družina pogoščeni. No, poleg tega je pa dobil še sledeče: en funt tobaka za pipo, 400 najboljših cigar, električno peč, $100.00 v gotovini, nove čevlje, pohištvo za obednico, zastonj telefonski klic v Massillon, štiri proste vstopnice za vso sezono na razstavo, najlepše dekle na razstavi ga je poljubilo (žena ni nič protestirala)', ^lektdičrfl piha'1-nik, čistilnik in perkulator, štiri nova avtomobilska kolesa, dragocene manjše suvenirje in — knjigo, kako mora biti človek trezen!
MALI OGLASI
Garaža naprodaj
Dobra garaža za tri avtomobile. Lahko kupite prav poceni, kdor ima pripravno dvorišče za njo. Oglasite se takoj na 6201 St. Clair Ave. v Modicevi gostilni.	(201)
Hiša naprodaj
za dve družini, poleg je tudi trgovski prostor. Se zamenja tudi za farmo. Na račun se vzamejo tudi bančne knjižice. Poizve se na 18208 Rosecliff Rd. Tel KEn-more 3376-M.	(201)
Naprodaj je
večja, moderna jeklena blagajna, pripravna za vsako večjo trgovino ali za društvene urade. Blagajna je veljala nova $450.00, in se proda za samo $50.00. Fina kombinacija, popolnoma ohranjena. Dosedaj se je nahajala v uradu Mr. Anton Bobeka. Vprašajte za podrobnosti pri Mr. Jos. štampfel, 6108 St. Clair Ave.	(202)
Naprodaj je
hiša za eno družino, 6 sob, moderna hiša, blizu 185. ceste. $900 v gotovini, ostalo je Home Loan, obresti 5%. Hiša 6 sob za eno družino, blizu Euclid Beach parka, $1,000 v gotovini. Hiša za dve družini, 10 sob, .blizu Euclid Beach parka. $1,300 v gotovini, ostalo je Home Loan. Za podrobnosti vprašajte pri D. Stakich, 15813 Waterloo Rd. Tel. KEnmore 1934.
(Aug. 22. 25.)
Iščem stanovanje
štiri ali pet sob, za malo družino brez otrok. Kdor ima kaj naj se zglasi v uradu tega lista.
(203)
Preša naprodaj
Poceni se proda dobro ohranjena preša za grozdje, za eno tono, na električni pogon. Is-totam se proda za eno tono truck v dobrem stanju. Kogar zanima, naj si ogleda na 1192 E. 61st St.
(Aug. 25, 27, 29)
iriiiliiWiilW
navzdol, za njima je pa plaval prevrnjeni čoln.
Nicoya in Concordia sta se ogromnega pajka tako ustrašili, da jima'ni bilo do smeha. Objeli sta se in gledali v začarani tolmun. Samo mimogrede sta videli, kako sta prestrašena mladeniča ujela čoln, priplavala na njem do brega, skočila na suho in se skrila v visoko travo.
Popoldansko solnce se je že bližalo zatonu ,ko sta si deklici toliko opomogli od presenečenja, da sta hoteli še enkrat preizkusiti začarano reko. Po dolgem prerekanju sta sklenili, vreči to pot kepo prsti v reko istočasno. In kc sta jo vrgli, sta priplavala iz tolmuna moški in ženska — Francis in carica. Deklici sta
j zbežali v grmovje in opazovali iz skrivališča Francisa, ki je držal čez pas carico in plaval k bregu.
— Morda se je zgodilo vse to po naključju . . . morda so priplavala ta bitja iz tolmuna samo slučajno, — je zašepetala Nicoya Concordii čez nekaj časa.
—Zdi se mi, da ni bil samo slučaj, je ugovarjala Concordia. — Ko sva vrgli dva predmeta,
sta priplavala dva človeka, do~ čim je pognal en predmet iz tolmuna samo eno bitje.
—Dobro, — je dejala Nicoya. — Takoj se prepričam, koliko je resnice na tvoji trditvi. Poskusiva še enkrat skupaj, če se nič ne prikaže, je bil samo slučaj in midve sva brez čarovni-ške moči.
Dalje prihodnjič
Jack London
ROMAN TREH SRC
In zopet sta se krasotici srdito pogledali.
—	Med mojimi vojščaki, — je nadaljevala carica mirno, — je bil lep mladenič, ki se je spozabil tako daleč, da me je začel nadlegovati s svojimi ljubavni-mi ponudbami, živega so vrgli v vrtinec. Tudi njegovo usodo sem videla v Ogledalu Sveta. Ko je priplaval do tega kraja, je zlezel na suho. Videla sem, kako je splezalpodpajčevino, kako ga je nekdo vrgel nazaj in kako je padel v tolmun.
—	še ena žrtev, — je dejal Henry zamišljeno.
—	Ne. Opazovala sem, in da-si v temi nekaj Časa nisem nič razločila, mi je Ogledalo Sveta kmalu pokazalo, da je splaval na površje široke reke, ki teče po zemlji. Priplaval je do brega in splezal nanj. Prav dobro se še spominjam, da je bil to levi breg. Izginil je med visoko drevje, tako drevje, kakršnega v dolini Izubljenih duš ni.
Kakor Torres, tako so se tudi caričini spremljevalci bali deročega potoka in za vse na svetu bi ne bili skočili v tolmun, ki se je valil počasi proti bližnji strmini, kjer je izginjala voda zopet v podzemlje.
—	— Tole je kup živalskih in človeških kosti, — jih je opozorila carica. — Tudi ta bitja so se bala podzemne poti in skušala priti na površino skozi odprtino v pajčevini. Tole so bili ljudje, le poglejte. Zdaj so pa ostale same kosti, ki se spremene sčasoma v prah. Nihče ne pride živ skozi pajčevino.
—	Pa naj bo, — je dejal Francis. — Kljub temu bi strašno rad videl sonce. Ostanite tu jaz pa pregledam okolico in ugotovim, kaj je s to pajčevino.
Potegnil je iz žepa revolver,
v	katerem so bili nepremočlji-
vi	naboji najnovejše konstrukcije, in zlezel skozi odprtino v pajčevini. V hipu ko je izginil, so ostali zaslišali njegove strele. In kmalu so ga znova zagledali. Umikal se je in neprestano streljal. Nato so videli, kako se je zavalil nanj ogromen pa j k, ki se je krčil in zvijal od neštetih ran. — Krogle iz Francisavega revolverja so preluknjale vse njegovo telo. Od ene kosmate noge do druge je meril dva jar-
JSfaznanilo
Cenjenim rojakom naznanjamo, da smo prevzeli mlekarno od Frank Dolšaka, 448 E. 158th St. pod naše vodstvo in oskrbo.
Obljubljamo, da bo naša postrežba prvovrstna v blagu in ceni, katero vam more nuditi poznana Race-tova mlekarna.
MAYFLOWER DAIRY
RACE IN SINOVI, lastniki
Ml POPRA VLJAMO pralne stroje vseh izdekov, dalje vse električne predmete in radije. Postrežba in deli po zmerni ceni. Radio tubi vseh izdelkov.
KREMZAR & RENKO
RADIO & APPLIANCE COMPANY
6518 St. Clair Ave.
448 E. 158th St
KEnmore 1272
BRAZIS BROS. Inc. CLOTHES
RAZPRODAJA
prevelike zaloge v tovarni POVRŠNIKI—SUKNJE—OBLEKE
$12.95
narejene po najnovejši modi	/ž^S^^SžJ^^
Pozor! Brazis Bros. posebnost v J^^^MiWn^M po meri narejenih oblekah, površ-
nikih, za vse mere, debele in suhe J šmmMm^Šf^^ moške za
$19.75 in več
MILL-END HLAČE po meri $2.98 M^MMM^C?
BRAZIS BROS. Inc.
6905-07 SUPERIOR AVE.
404 E. 156th St	TRI TRGOVINE	6022 Broadway
International in North American hranilne knjige se jemljejo samo za nekaj časa.
PRECITAJTE in
TAKOJ SPOROČITE/
svoje ime, naslov,	//v
poklic in tel. štev. //v
DA TUDI VAŠE IME	/
UVRSTI KLASI- M / FICIRANI "a^Jl /
IŠČEJO SE POVEUJENCI za nabiranje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zanesljivo, inteligentno in poznano osebo. PIŠITE!

Denite v hišo furnes sedaj in plačajte jeseni!
Mi vam pregledamo vašo grelno napravo popolnoma zastonj.—Samo pokličite "as! Steam, Hot Water, Hot Air Furnaces.
Odplačujete po $10 00 na mesečne obroke. Popravljamo in čistimo vseh vrst furneze in boilerje. Vprašajte za slovenskega zastopnika Stefan Robash.
WOLFF HEATING CO.
HEATING ENGINEERS 9703 North Boulevard	Tel. GL 9218—9219
IVAN KlAPINfO Urednik
156 Fifth Ave.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-Slovenska llj} Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO FREMOZENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186.
V Clevelandu, Ohio Je 16 naših krajevnih društev. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42.1etnega obstanka nad $5,900 000.00.
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo Jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije!, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 No. Chicago, Street, Joliet, Illinois
Mnogo zmag v žogomet-ni igri pripisuje Giant team metalcu Al Smithu, desno in Mel Ottu, zgorej, ki ima na kreditu več kot 1,000 runov v osmih sezijah. Giants spadajo k National žogometni ligi.
JVIarland
Park
_ liming	Cochran
Poleg governerja Lando-na, bodo gornji štirje go-vernerji pozvani od predsednika \Rpoteve-lta, da jsie udeleže konference za od-pomoč prizadetim farmarjem na zapadu. Sledeči go-vernerji se bodo ozvali: Marland iz Oklahome, Park iz Missouri, Herring iz Ioive in Cochran iz Nebraske.
U. S. poljedelski oddelek je po mnogih poskusih napravil mehanično kokoš, ki leže jajca v velikosti kokosovega oreha in obenem tudi pokale radovednežem, kako to napravi. Ta kokoš je 6 čevljev visoka, znotraj razsvetljena z elektriko in poje v sopranu . . . Ker je mehanična, torej na zoblje nič, je zelo priporočljiva za farmer je. Za pohati pa ni.
da. Telo je bilo po obsegu in obliki podobno velikemu kosu. Zavalilo se je Francisu na rame in na hrbet ter odskočilo. Noge so se še vedno krčile. Naposled se je ostudna žival zavalila v tolmun. Vsi štirje so videli, kako je voda ubitega pajka zanesla k strmini in potegnila pod skalo.
•— Kjer je eden, mora biti še drugi, — je dejal Henry in se ozrl boječe v odprtino, odkoder je prihajala dnevna svetloba.
—	Pot pod skalo je edina rešitev, — je ponovila carica. — Poj diva, dragi mož, objemi me in skupaj stopiva iz tega strašnega podzemlja. Ne smeš pozabiti, da zunanjega sveta še nikoli nisem videla. Upam pa, da ga v tvojem naročju kmalu zagledam.
Razprostrla je roke in Francis se ni mogel upirati.
—	Ta odprtina v steni je začetek globokega brezna, ki meri naj man tisoč čevlev, — je pojasnil Francis Leonciji in Henry ju — Komaj sem pomolil skozi njo glavo, sem zagledal onstran soteske prepad, nad njim pa ostudnega pajka. Nekaj sekund je bilo dovolj, da se prepričam, da je rešitev skozi odprtino v pajčevini izključena.
Vzel je carico v naročje in skočil v tolmun.
Henry je pritisnil k sebi Le-oncijo in že hotel skočiti za Francisom, ko ga je Leoncie ustavila.
—	Zakaj ste sprejeli Fran-cisovo žrtev? — je vprašala vsa obupana.
•— Zato, ker. . .
Umolknil je in jo začudeno pogledal.
—	Zato, ker sem hotel imeti vas, — je odgovoril z drhtečim glasom. — Zato, ker sem bil z vami zaročen, dočim je bil Francis svoboden. Poleg tega se mi pa zdi, da je Francis s svojo usodo popolnoma zadovoljen. V vlogi caričine-ga moža se počuti prav dobro.
—	Ne! — je vzkliknila Leoncie. — Kot kavalir igra svojo vlogo požrtvovalno, da ne bi ranil njenega srca.
—	O tem bi se dalo debatirati. Se-li spominjate, kako se je pred Oltarjem Velikega doma bahal, da bi me carica ne vzela, ko sem ji hotel ponuditi svojo roko? To je najboljši dokaz, da se je poročil ž njo po lastni žeji. In zakaj bi se tudi ne? Saj je še samec. Ona je pa divna ženska.
Toda Leoncie ga ni poslušala. Hitro se je nagnila, mu pogledala naravnost v oči in vprašala:
—	Kako me ljubite? Ali me ljubite brezmejno? Ali me ljubite tako, da bi dali zame vse na svetu, tudi svoje življenje?
Henry jo je še vedno začudeno gledal.
—	Odgovorite! Odgovorite vendar! — je ponavljala zelo strastno.
—	Seveda, — je odgovoril počasi. — Vendar pa priznam, da bi mi nikoli ne prišlo na misel rabiti take izraze. Vi ste zame edina ženska na svetu. Dejal bi, da vas ljubim iskreno, strastno, večno. Vaše življenje je del mojega življenja in včasih se mi zdi, da vas poznam že od rojstva. Tako sem vas vedno ljubil.
—	Ta ženska je neznosna! — je vzkliknila Leoncie nepričakovano. — Sovražim jo ves
čas, odkar sem jo prvič videla.
—	Glej no, glej, kako smoi vročekrvni! Kar strah me je pomisliti, kako bi jo šele sovražili, če bi se poročil ž njo jaz mesto Francisa, — je dejal Henry smeje.
—	Poj diva raje za njima, — je dejala Leoncie. S tem je bil pogovor končan.
Henry jo je objel in skočil v
peneči se vrtinec.
* * * *
Na bregu reke Gualacy sta sedeli dve indijanski deklici in lovili ribe. Malo dalje proti toku se je dvigal greben visokega pogorja. Mimo njega se je vil glavni rokav reke temno rjave barve. Tam, kjer sta deklici "lovili ribe, je bila voda v tolmunu mirna. Tudi deklici sta sedeli na bregu mirno. Nobena riba se • ni dotaknila vabe. Menda so bile vse site. Ena obeh deklic, po imenu Nicoya, je zazdehala, pojedla banano in hotela vreči v reko bananove olupke.
—	Sedeli sva zelo mirno, Concordia, — je dejala svoji prijateljici, — in vendar se ni ujela nobena riba. Zdaj bi pa rada ribam malo nagajala, če je res, da mora vse, kar splava na površje, zopet pod vodo, potem mora spraviti predmet, ki ga vržemo v vodo, nekaj na površje. Daj, da poizkusim. Evo!
Zamahnila je z roko, vrgla bananove olupke v reko in gledala, kako so se potopili.
—	Če se sploh kaj pokaže iz vode, bo nekaj velikega, — je zamrmrala Concordia.
In deklici sta prestrašeno opazili, da je priplaval iz vode velik bel pes. Naglo sta potegnili trnke z vode in jih vrgli na breg. Nato sta se plaho objeli in gledali, kako je priplaval pes na drugem koncu tolmuna k bregu, splezal iz vode in izginil v bližnjo goščo.
Nicoya in Concordia sta se zadovoljno nasmehnili.
—	Poizkusi še enkrat! — ji . je prigovarjala Concordia.
—	Ne, zdaj si ti na vrsti. Vrzi ti, da vidiva, kaj se prikaže.
In Concordia je vrgla v reko kepo prsti, ne da bi pričakovala, da se kaj prikaže. Komaj je pa kepa izginila, se je prikazala iž tolmuna najprej čelada, potem pa človeška glava. Zopet sta se deklici v strahu objeli in opazili, da je mož v čeladi priplaval k bregu in izginil v grmovju.
In zopet sta se deklici zasme-jali. Toda to pot je Concordia zaman prigovarjala Nicoyi, naj vrže še kako stvar v reko. Tudi Concordia se ni dala pregovoriti. Nobena si ni upala klicati iz tolmuna čudne prikazni.
Kmalu nato sta opazila deklici dva mlada Indijanca, ki sta vlekla navzgor po reki svoj čoln.
—	Kaj se pa smejete? — je vprašal eden.
—	Videli sva. tu prav čudne pojave, — se je zasmejala Nicoya.
—	Najbrž sta se nasrkali žganja — se je oglasil drugi Indijanec.
Deklici sta odkimali z glavami in Concordia je dejala:
—	Ničesar nisva pili, pa je vendar res, kar pravi moja prijateljica. Ko je vrgla Nicoya v tolnum bananove olupke, je priplaval iz njega pes — ogromen pes — tako velik, kakor gorski tiger . . .
—	Ko je pa vrgla Concordia kepo prsti, — se je oglasila druga deklica — je pripraval iz tolmuna mož z železno glavo. To je čarovnija. Midve s Concordio znavi coprati.
—Jose — se je obrnil Indijanec k svojemu tovarišu, — tale zadeva je vredna, da si zmočiva grlo.
Odmašil je steklenico in privoščila sta si vsak nekaj požir-kov dobre kapljice.
—	Ne, — je dejal Jose, k6 sta ga deklici prosili, naj da tudi njima požirek žganja. — še tega je treba! Saj vidita velike bele pse in ljudi z železnimi glavami
že zdaj, ko sta trezni. Kaj bi še bilo, če bi ga imeli malo pod kapo?
—	že prav, — se je oglasila Nicoya. — Če nama ne verjame-ta, pa vržita v tolmun steklenico in prepričata se, da priplava z dna pes. Nama sta se prikazala pes in človek. Morda se prikaže vama hudič.
—	Hudiča bi pa res rad videl, — se je zasmejal Jose in nagnil steklenico, v kateri je ostalo še nekaj pijače. — žganje daje človeku pogum. Zdaj sem že dovolj pogumen, da se lahko spo-primem s hudičem.
Dal je steklenico svojemu tovarišu, da jo izprazni.
—	Zdaj jo pa vrzi v vodo, — mu je zaklical Jose.
Prazna steklenica je pljuskni-la v vodo in takoj so se pokazale posledice. Tisti hip je namreč priplavalo iz tolmuna kosmato telo ubitega pajka. Za lahkoverne Indijance je bilo to že preveč. Mladeniča sta prestrašeno odskočila tako, da se je čoln prevrnil. Padla sta v reko in samo njuni glavi sta moleli iz vode, ko sta naglo plavala proti glavnemu rokavu. Valovi so in odnesli