Posfnms piatana v s ovini Leto LVI. V Hublteni, v nedeljo, dne 16. decembra 192& St. 287 st. 3 Dll Naročnina Dnevna iždttja ze državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Oln celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nede.)»ka Izdaja celote no v Jugo-slavlfi 120 Din, za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l sioip. petli-vraia tnali oglasi po 1 50 In 2 D.veC|l oglasi nad 43 mm viftlne po Din Z'M>. veliki po 3 in 4 Din, v uredmlkem delu vršilca po 10 Din □ Pr v/edem g naro.~nu popust Izide ob 4 zluiraj razen pondeliKC In dnevo po proznihu UrednMiui /e v Kopllar/ei/l ulici St. Bi lil Rolcoplal se ne vrača/o, nctranklrana pisma se ne apre/ema/o * LrcdnlStva telefon St. 2050, upravnlSlva »t. 2328 Političen list za slovensla narod 1 ^SS^^sf' Našemu vladaru 'Jutri, 1?. decembra, poteče 40 let, odkar te je rodil kralju Petru I. in kneginji Zorki na Cettnju naš vladar Aleksander I., ki je po smrti svojega velikega očeta postal dna i?, avgusta leta 1921. po ustavi kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kakor se je naš kralj v šoli svojega špartanskega očeta navzel velikega vojaškega talenta, ki se je najsijajnejše izpričal v zmagah, ki so zaključile svetovno vojno z osvobojenj&n Jugoslovanov, tako je podedoval od niega modrost vladanju, združeno z nezlomljivo vztrajnostjo. Kajti Aleksander I. ni kak samo po imenu kralj, marveč, zavedajoč se svojih pravic, tradicijonalne naloge dinastije in dejanskih potreb časa, v strogem okviru demokratične ustave o resnici vrši svoj vladarski poklic. Naš dvor zato ni toliko pozorišče bleščečih prireditev kolikor središče skoro nepretrganih posvetovanj, prizadevanj in rešitev, ki se tičejo najvažnejših -problemov našega državnega in narodnega življenja. Kakor je naše največje notranje zlo nediscipliniranost, nebrzdanost in nestrpnost strankarskega udejstvovanja, ki pozna samo sebe, malo ozirajoč se na interes obč-nosti, tako je oseba našega vladarja tisto, kar nas ne veže med seboj samo v običajnem simboličnem pomenu in iz zgolj izporočenili čuvstev udanosti, temuč zato, ker v njem v resnici vidimo in čutimo onega, ki iz visoko razvitega čuvstva vladarske dolžnosti, poln lastne inicijative, odločne volje in nepristranskega pogleda v bistvo stvari, ima pred očmi samo državo, njeno moč in bodočnost, katero more zgraditi samo nesebična in požrtvovalna ljubezen do naroda in naše skupnosti, kakršne nima v taki meri kot naš kralj nihče. Zato je delež našega vladarja odkritosrčna ljubezen vseh, ki temelji v zaupanju, da tudi nihče ni tako kot on ne samo poklican, ampak tudi zmožen varno prepeljati našo skupno domovino skozi viharje sedanjega dneva, spraviti po nesrečnem temperamentu, zgodovinskih predsodkih in različni vzgoji razprte brale ter po visokem zg!edu svoje le domovini posvečene osebnosti okrepiti v nas vseh čuvstvo skupne pripadnosti in neločljive navezanosti drug na drugega za vse čase, v sreči in nesreči, v uživanju in delu, v oblikovanju naše usode in izpolnjevanju naše naloge v zboru držav in narodov izomikanega sveta. To nalogo moremo izpolniti Srbi, Hrvati in Slovenci edino v skupnem državnem občestvu, kakor se je po višjih silah usode in lastnem prizadevanju stvorilo pred desetimi leti pod egido našega vladarja; le v tej skupnosti smo varni pa zmožni, da razvijemo svoje bogate T.aravne sile, da jih ne izčrpamo v borbah za prvenstvo moči, obosobljenih in nasprotujočih interesov plemen ali političnih skupin in oseb, marveč za dograditev skupnega doma, visoke kulture in uvaževane pozicije v svetu. V to pa nam more biti najvišja in najjačja vzpodbuda naš nad vsemi ločujo-čimi posebnostmi, strankarskimi in skupin-ukimi opredelitvami ter strastmi oblastiželj-nosti visoko stoječi vladar, ki se moramo v dnevih strastne razburkanosti šteti srečne, da ga imamo, da ga čutimo kot čuvarja našega najnotranjejšega edinstva, ki na krmilu našega broda ne omahne in ne da, da bi se odmaknil od prave smeri. Posebno slovenski narod čuti, kaj ima v svojem vladarju, kaj ima v njem država. Zalo se mu ob priliki rojstnega dneva spoštljivo klanja kot svoboden in resnično demokratičen narod, ki ve ceniti moč velike osebnosti, visokega zgleda in izbranih vladarskih zmožnosti, katerih ravno demokratične vladavine najtežje pogrešajo. Tega dne celo državo prešinja ena sama globoka želja: da bi našega kralja prav sedaj posebno Daoldooič še ni odnehal Skupna linila N£S, SIS, 3M0 in t?r stalev Marinkoviča - Seja demokratskega kluba odloči Belgrad, 15. dec. (Tel. »Slov.«) Komaj se je bila situacija v Belgradu nekoliko pomirila, jc položaj vlade ponovno otežkočen radi zahtev Ljube Davidoviča na včerajšnji seji šefov če-tvorae koalicije. Ne ve se še, v koliko bo podpiral Ljubo Davidoviča v njegovih zahtevah demokratski klub. Jasno pa je že danes vsem poznavalcem političnih razmer, da bodo zavzeli skupno linijo radikali, Slovenska ljudska stranka in muclimani, in da bo to linijo podpiral tudi Voja Maripkovič. Že snoči so se po seji vlade sestali v predsedništvu vlade Korošec, Vukiče-vič in Spaho ter so imeli razgovore v tem smislu. Če Davidovič noče podpirati današnje vlar de, ga vodi pot h KDK. Dvomimo, pa da bodo to njegovo težnjo odobrili njegovi prijatelji v stranki, ker so mnogi demokratski poslanci mnenja, da bi bila velika napaka, če bi se čeivorna koalicija razšla. Na clrugi strani pa bi morala napraviti tudi KDK v svoji politiki velik pre-ekret, da bi ji bilo mogoče stopiti v konkretne razgovore z Davidovičem. Mi ne želimo razpada četvorne koalicije, ker je prinesla narodu mnogo dobrih zakonov in v znatni meri pomirila položaj. Tudi bi mogla ta koalicija še v nadaljnjem uspešno nadaljevati svoje delo v parlamentu in sprejeti tako proračun, ko mnoge druge zakone. Vendar pa je za skupno delo potrebna mirna situacija v koaliciji sami, ker se sicer preveč otežkoči vsako delo. Vodstvo demokratskega poslanskega kluba je imelo danes popoldne sejo v prostorih svoje- ga kluba v narodni skupščini. Tej seji so prisostvovali Ljuba Davidovič, Kumanudi, Timoti-jevič, Grol, Angjelinovič, Šuinenkovič, Pečič, Ri-bar, Dukanac, Kujundžič, Vlajič, Miovič, Miloje-vič in Pera Markovič. Seja je bila zelo kratka. Davidovič je obvestil vodstvo kluba o svojih razgovorih s predsednikom vlade, kateremu je izjavil, da vztraja na zahtevah, ki so jih stavili klub in on, to je predvsem na predložitvi zakona o dalmatinskem agraru in na izmenjavi nekaterih velikih županov, posebno vseh vojaških oseb. Vodstvo kluba ni storilo nobenega drugega sklepa, nego je sklicalo za soboto, dne 22. decembra ob 9. dopoldne sejo poslanskega kluba, ki bo rešil vprašanje, ali vztraja klub na teh zahtevah in ali naj ostanejo demokratski ministri v vladi. Jutri se bo vršil v Nišu shod demokratske stranke, na katerega bo odpotovalo več demokratskih ministrov. Davidovič je izjavil, da se on radi rahlega zdravja ohoda ne bo udeležil. Vsekakor se pričakuje, da bodo na tem shodu padle izjave, iz katerih se bo dalo sklepati na nadaljnje korake demokratskega kluba in demokratskih ministrov v vladi. Da v demokratski strr.nki ne vlada pravo soglasje, je razvideti tudi iz tega, da se demokrati zelo izogibajo temu, da bi dajali kake izjave in da si nasprotujejo še one redke izjave, ki jih dajejo, Sodi se, da do sestanka demokratskega kluba ni pričakovati kake spremembe. Brezuspešna Trumbičeu 0 London Belgrad, 15. dec. (Tel. »Slov.«) »Pravda« poroča, da se nahaja narodni poslanec dr. Trum bič že deset dni v Londonu. Obiskal je nel-oliko svejih znancev in je skušal dobiti stik z uradnimi krogi, da bi jim povedal sveje stališče o notrairem položaju Jugoslavije in iskal pomoči za akcijo ved^tva KDK. Uradni angleški krogi so zavzeli tudi tokrat proti dr. Trumbiču isto stališče, kakor so ga bili zavzeM pred nekaj leti, ko jo bil prišel v London Radič in skušal dobili stike s političnimi strankami in z vlado. G. Trumbiču je bilo rečeno, da v Londonu po znajo uradno in privatno snmo Bel"rad m sa-I mo državljane kraljevine Srbov. Hrvatov in Zagreb upa na vladno krpo Zagreb, 15. dec. (Tel. »Slov.«) V zagrebških političnih krogih se sma.ra, da je polož2j v vladi tak, da smo na večeru krize, ki se bo končala tako, da se bo razpustila narodna skupščina in razpisale nove volitve. Vsa borba bo osredotočena v tem, kdo bo dobil volivm mrndat. »Riječ« javlja, da vlada v Belgradu splošno prepričanje, da bo po 17. decembru nastopila kriza, in da je tako tudi razumeti izjavo Voje Laziča v finančnem odboru. Vlada čaka na odločitev Slovencev. Anglija se sploh neče vmešavali v notranje odnose v Jugoslaviji. Dr. Trumbič je po tem neuspehu skušal priti v stik z opozicijo v Angliji. Skušal je priti do M a c d o n a 1 d a , pa mu je bilo rečeno, da Macdonalcl potuje v Pariz in (la ga ne more sprejeti. Po povratku iz Pariza se je g. Trumbič ponovno prijavil za sprejem pri Macdonaldu, toda dobil je odgovor, da se Macdonald ne more v ničemer angažirati za kake notranje spore v Jugoslaviji in da se angleška opozicija ne razlikuje v svojih odnosih do Jugoslavije od stališča angleške vlade. s?; Belgrad, 15. dec. (Tel. »Slov«) Predsednik radikalnega kluba Vclju Vukičevič je danes dopoldne imel daljš"; konferenco z ministrskim predsednikom dr. Korišcem. Trajala je od 10. do 11. ure. Časnikar,em se je po tej konferenci reklo, da vlada ne bo podvzela nobenega važnejšega koraka, dokler si ne bo na jasnem glede postopanja Ljube Davidoviča, oziroma demokratskega kluba. Paveličov sliod propovedan Zagreb, 15. dec. (Tel. »Slov.«) Policijsko ravnateljstvo je prepovedalo shod, kalerega je sklical dr. Pavelič in na katerem je hotel govoriti o politiki Vlaške ulice. Kot razlog prepovedi je policija navedla potrebo po ohranuvi miru in reda. ^at^mmmmmmammmmmmmmmmaommmjm spremljal blagoslov Onega, pred katerim se čuti najbolj odgovornega za srečo in napredek jugoslovanskega rodu. Bog vodi in krepi ter blagoslovi kralja Aleksandra! Belgrad, 15. dec. (Tel. »Slov.«) Danes jc obravnaval odsek za ljudskošolski zakon včeraj rezervirani čl. 91, ki govori o bolezenskih dopustih. Ta člen je imel namen, preprečiti zlorabo pri bolezenskih dopustih, kar sc dogaja v ogromni meri po vsej državi. Radi tega se jc predlagala določba, da sc bolezenski dopusti, če bolnik ni v postelji, ne smejo preživeti izven kraja službovanja, razen v javno priznanih zdraviliščih in okrevališčih. Zastopnik Jugo:Iov. kluba poslanec K r c m ž a r jc poudarjal pri tej stilizaciji, da jc omejitev zlorabe potrebna z ozirom na šolo in z ozirom na državne financc, da pa je ta določba pretrda za resnične bolnike. Temu mnenju so se pridružili tudi drugi člani odbora, radi česar je v stilizacij izostal pasus o javno priznanih zdraviliščih. Sprejet pa je bil nov odstavek, kjer je rečeno, da se sme bolniški dopust preživeti izven kraja službovanja. V tem primeru se mora napraviti prošnja, ki gre preko šolskega upravitelja in šolskega nadzornika. Ta dva morata prošnjo opremiti s svojim mišljenjem o življenju in zdravljenju prosilca na podlagi predpisanega obrazca. Ce prošnja ni šla te poti, jc ne sme vzeti v pretres ne zdravniška komisija in nc minister prosvetc. Pri razpravi o čl. 93 se jc obravnavala tudi spomenica ljubljanske gluhonemnice. Priznala se jc ugodnost, ki jo daje ta člen učiteljem na šolah za slabo razvite otroke vsem učiteljem, ki poučujejo na takih šolah, torej tudi katehe-tom, in ne samo stalnemu učiteljskemu osebju. Obravnavala sta se šc dalje čl. 96 in 99, nakar je bila seja zaključena in napovedana sledeča seja z naslednji četrtek. Muslimanski klub bo imel te dni svojo i sejo. Desetletnica Narodne saleriie In vendar napredujemo! Kljub vsem ne-dcctatkom, kljub vsej mizeriji še nelikvidira-nih povojnih razmer in kljub sproletariziranju lovenske inteligence. Krepko nadaljuje slovenski nared svojo kulturno pot in brez ozira na vse trpljenje in pomanjkanja ustvarja stavbo za stavbo, ki jih mora imeti vsak kulturni narod. Ena teh stavb pa je Narodna galerija, dokaz naše sposobnosti in našega dela v likovni umetnosti. V času, ko so prva realna dejstva ozna-njevala čas skorajšnje svobode, je bila ustanovljena Narodna galerija. In čeprav je med tem moral slovenski narod zgraditi sebi še vse polno drugih stavb, univerzo, tehniko, konser-vatorij, je vendar Narodna galerija krepko napredovala, da je njena bilanca ob desetletnici vseskozi aktivna. Ne samo, da jc zbrala veliko zbirko umetnin z naše zemlje in da je njen katalog prekoračil že številko 1000, temveč je s svojim delom vzbudila živo zanimanje za lepe umetnosti med vsem slovenskim narodom. Pri tem pa je bila čisto v službi slovenske misli in ko nam jc odkrivala kulturne spomenike s slovenske zemlje, nas je tudi opominjala, da živimo v deželi s staro kulturno tradicijo, da je vsak svetovni kulturni pojav pustil svojo sled tudi med nami. Historična razstava in obsežna razstava portretov sta zlasti živo pokazale, da nismo od danes, temveč da je Slovenec od nekdaj živci v kulturni skupnosti z Evropo. Skozi našo zemljo je šla kulturna pot iz Italije v Nemčijo in da je znal slovenski narod to prednost svoje lege izrabiti tudi v kulturnem oziru, so jasno dokazale razstave Narodne galerije. Šc prav posebno zaslugo pa si je pridobila Narodna galerija s svojim delom za ustanovitev Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Popularizirala je to misel s tako intenzivnostjo, da je postala Slovenska akademija prva točka vsakega slovenskega programa. Zadruga Narodne galerije je, da je danes tudi že Slovenska akademija na potu k uresničenju, ker se vsi brez izjeme zavedamo, da ni še dovršena naša kulturna organizaci:a, dokler se nc odpro vrata Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Narodna galerija pa jc izvršila še več. Desetletnico svojega obstoja praznuje v prenovljenem Narodnem domu. Za svojo desetletnico jc zgradila stvaritvam slovenske likovne umetnosti stalno streho in Slovenska akademija znanosti in umetnosti je dobila svoj dom. Ponosna stavba Narodnega doma bo tako vendarle služila ornim namenom, za katere je zbiral denar ves slovenski narod. Posebej je treba to naglasiti, ker šele po težkih bojih je bilo doseženo, da je ostal Narodni dom Narodni galeriji. Ponosna je lahko z vso pravico Narodna galerija na bilanco ob svoji desetletnici. Povsod sami uspehi, povsod pot navzgor. Da pa so bili ti uspehi doseženi, je zasluga onih mož, ki so s svojo široko koncepcijo zagrabili takoj na pravem mestu za delo in ki so potem zvesto vztrajali v delu, dokler niso dosegli svojega cilja. Ta cilj sicer še ni dosežen v vsej celoti in v kratki dobi desetih let tudi ni mogel biti dosežen, ali zgrajeni so tako trdni temelji, da je sigurno, da bo v kratkem doseženo vse. Treba jc le, da zopet zavlada v vsem obsegu ono složno delo, ki je dalo toliko lepih rezultatov in da bodo vsa nesoglasja čisto pozabljena. In to jc potrebno, ker mora za Narodno galerijo pričeti tudi Slovenska akademija znanosti z delom, ker jc danes dosežena šele prva velika postaja in jc največja šc pred nami. Pomemben praznik slovenskega kulturnega napredka je današnja desetletnica Narodne galerije in nov dokaz slovenske sposobnosti ter novo priznanje slovenske individualnosti. Zopet jc dokazano, da izhaja iz slovenske misli ustvarjajoče življenje in da dela proti kulturi vsak, ki bi hotel uničevati slovensko zavest. Šc zadnje priznanje jc treba priboriti slovenski misli in to bo doseženo, ko bo ustanovljena celotna Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ob desetletnici Narodne galerije vsi na delo za ustanovitev Slovenske akademije, je program, ki sam od sebe nastaja iz bilance Narodne galerije. Delati za ta program, je prva dolžnost Slovenca, je glavna točka slovenskega kulturnega programa. i Povelje divizijs. komandanta K proslavi štiridesetletnice našega vladarja fe divizijsiu poveljnik v Ljubljani izdal sledeče , povelje: JUNAKI! Danes proslavimo štirideseti prvi rojstni dan našega Vrhovnega poveljnika, Njegovega Veličanstva Kralja Aleksandra I. Z njegovo osebo zvezani so naši najlepši spomini v preteklosti in naše največje nade v bodočnosti. On je, kakor Vam je znano, potomec s slavo ovenčane in zaslužene narodne dinastije Kara-• djordjevičev, ki je izvedla borbo za csvobojenje in zedinjenje našega celokupnega nareda Srbov, Hrvatov in Slovencev. — On je eden glavnih ustanoviteljev današnje naše velike in širom sveta proslavljene domovine, Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Nepristranska zgodovina bo procenila Njegove diplomatske, politične in vojaške zasluge za ustvarjanje naše velike domovine, a te zasluge so ogromne. Kakor je neumorno deloval na tem, da jo ustvarja, tako tudi sedaj dan in noč bdi da jo očuva. — On je eden glavnih njenih stebrov. JUNAKI! Njegovo Veličanstvo Kralj Aleksander I. je naš vojjjj tovariš, vojni tovariš v sreči in nesreči, junak v borbi in vodi ga srečna zvezda. Mi, njegovi zastopniki, ne smemo dopuščati, da čas izbriše in da ie pozabi na veliko gesto vojnega družeijublja 9. januarja 1916. leta na albanskih obalah Jadranskega morja v S. Giovanni di Medua, ko so ga po naši albanski kalvariji italijanske torpedovke hotele bolnega prepeljati v Italijo radi ozdravljenja in odmora. Od nas takrat ni hotel zapustiti, temveč je rekel: »Hočem z Mojimi vojaki peš do Drača, in kakor bo njim tako naj bode tudi meni!« JUNAKI! Znana je Njegova vsestranska in stalna «krb za napredek in moderno oborožitev naše vojske. Z budnim očesom spremlja delo ne samo vojske kot celote, temveč tudi delo vsakega po-edinca. Dnevi letošnjega pregleda naše vojske na Banjici, ki ste se ga tudi vi udeležili, navdušili so kakor prijatelje tako tudi sovražnike, ker je njen duh, mor?la in držanje jasno pokazalo, da iz nje odseva silnost — zmaga! — To je rezultat Njegovega velikega truda, Njegovega posebnega prizadevanja. — Ko bodo v kratkem dokončane vse priprave za organizacijo in oborožitev naše vojske, potem bo ona silna, nepremagljiva in važen faktor ne samo v politiki Balkanu, temveč tudi v Evropi, JUNAKI! Naš Vrhovni komandant Njegovo Veličanstvo Kralj Aleksander I. bo z Božjo pomočjo izgradil našo mlado državo, jo uredil, tako da bo vsakdo od nas lahko s ponosom in zadovoljstvom vzkliknil: Jaz sem sin Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev! — Pomagajmo mu v Njegovem velikem de'u in trudu, bodimo Mu zvesti in udani do samozatajevanja. Združimo čvrsto naše vrste okoli Njegovega prestola za srečo in napredek naše domovine, za srečo in napredek vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na današnji Njegov rojstni dan objavimo naš sklep s čvrstim in junaškim glasom, da nas vsak čuie, da našemu Kralju želimo dolgo in srečno življenje, da smo Mu zvesti in udani in da ga gromko pozdravljamo z ŽIVIO! Živela dinastija K?radjordjevičev! Komandant, div. general: Milan Dj. Nedič. Odtikovania Belgrad, 15. dec. (Tel. »Slov.«) Na predlog ministra ver je kralj odlikovati z redom sv. Save III. razreda; dr. Franca Cukalo, ravnatelja bogoslovja v Mariboru, in Ignacija Na-irdraha, ravnatelja bogoslovja v Ljubljani. — t Red sv. Savo IV. razreda so dobili: Josip čižek, c dekan v Jarenini; Franc Gomilšek, župnik pri Sv. Benediktu v Slov. goricah; Franc Stuhec, ^'župnik pri Sv. Juriju ob Ščavnici; Franc Schrei-ner. župnik v Št. llju pri Velenju; Franc Štraj-ber, župnik pri Sv. Miklavžu pri Slovenjgradcu; o Valentin Zabret, dekan v Št. Vidu nad Ljubljano; Anton Šmidonik. župnik na Prečniku; Janez Jereb, župnik v p. in duhovni svetnik v •Skotj-anu pri Turjaku; Franc Traven, duhovni svetnik in župnik v Sodražici. — Red ht. Save ,5 razreda so dobili: Franc Vovko, župnik v , ŠL Petru pri Novem mestu; Jakob Omahon, .župnik v Osilnici; Matej Rihar, dekan v Šmart-nem pri Litiji; Konrad Texter, župnik v Višnji gori, in Janez Hladnik, župnik v Št. Vidu j ;, pri Stični. ! Na predlog finančnega ministra sta bila | odlikovana z redom sr. Savo III. razreda: dr. j Konrad Schmid, generalni ravnatelj direkcije , carin v Belgradu, in dr. Ivan Rupnik, finančni , . delegat v Ljubljani. — Z redom sv. Save IV. i 3lxazroda je odlikovan dr. Hubert Souvan, finančni prokuralor v Ljubljani. , Na predlog ministrskega predsednika je j bil odlikovan z redom sv. Save II. razreda dr. 1 Hilarij Vodopivec, član glavne kontrole. Bol vi a mobilizira New York, 15. decembra. (Tel. ^>Slov.«) j Kn-kor javlja »Ne\vyork Times«, je Bolivija mobilizirala že štiri letnike. Demarša držav, ki so se udeležile vvashingtonske konference, je že odposlana, Z&sgi^tfis Susta HM Lugano, 15 dcc. (Tel. »Slov.«) Na današnji zadnji javni seji Sveta Društva narodov je namesto pričakovanega sporazuma o novem postopanju glede mnogih šolskih pritožb v Gornji Šleziji, nenadoma prišlo do hudega konflikta med Zaleskim in dr. Strcsemannom. Zaleski je obdolžil nemško narodno zvezo i a Gornjo Šle-zijo veleizdaje. Zveza ne pripusti, da bi se narodnostni boj v Gornji Šleziji pomiril in hoče vzhodno Gornjo ŠleZiio odtrgati od Poljske. Delovanje zveze je nevarnost za mir in za Društvo narodov in njene neutemeljene reklamacije so zloraba manjšinskih pogodb. Dr. Stresemann je nato odgovoril zelo razburjen, češ da Zaleski govori iz sovraštva proti ncmžki manjšini v Gornji-Žleziji in da pozivlje na boj preti pravici, katero je zajam-čilo Društvo narodov. Če bi obveljalo mnenje Zaleskcga, da se manjšine, ki se'poslužujejo pravice, vlagati prošnje na Društvo narodov, s tem obračajo proti svoji državi, bi bilo s tem zadeto Društvo narodov v njegovi eksistenčni podlagi, ker ravno radi varstva manjšin mnogi zaupajo Društvu narodov, ki bi siccr premislili, če bi sploh ostali pri Društvu narodov. Doktor Stresemann je končno predlagal, da bi se na prihodnji seji Sveta Društva narodov meseca aprila 1929 razpravljalo o manjšinskih vprašanjih načelno in obširno. Predsednik Sveta Briand je skušal napetost poravnati in naglašal svetost manjšinskih pravic, katere je Društvo narodov vedno varovalo in jih bo tudi v bodoče varovalo. 53. zasedanje Sveta Društva narodov jc bilo popoldne zaključeno s tajno sejo, na kateri so se bavili z južuor.cecriškim sporom. Danes je dospel odgovor Bolivije. Dokler Para- Celovec, 15. decembra 1928. Že dva dni razpravlja celovška porota o aferi, ki je za Koroško in njeno deželno vlado zelo neprijetna. Kakor smo včeraj poročali, gre za tiskovno tožbo (v Avstriji se namreč tiskovni delikti obravnavajo pred poroto), ki jo je vložilo celovško državno pravdništvo proti »Karntner Tagesposti«, majhnemu ha-kenkrajclerskemu časopisu, ki izhaja dvakrat na teden v Beljaku. Ta listič je pred letom dni vodil proti bivšemu deželnemu glavarju Schumy;u hudo kampanjo in mu očital stvari, ki so bile celo pri nas v dobi PP režima skoro nemogoče. Takoj po prevratu je Schumy prevzel na Koroškem deželno vlado. Češke legije so se takrat vračale skozi Koroško iz Italije domov in za njimi so silili Italijani v deželo. Da se ubranijo Slovencev, se je Schumy pričel že tedaj pogajati z Italijani, da bi oni okupirali Koroško, dokler ne bo vprašanje slovenskega dela Koroške za Nemce ugodno rešeno. Obi-enem pa je pričel z italijanskimi vojaškimi skladišči tako zvanimi »spazio cooperativo«, pogajanja za preskrbo Koroške z živili. Italijani pa so sc kmalu naveličali prodajati Korošcem živila za slabe krone, nakar jim je morala Korofika dobavljali les. Kupčija je šla dobro in ob neki priliki je vprašal Schumy poveljnika »spazio oooperativo« Italijana Vi-erja, če je pripravljen skleniti z njim tudi privatno pogodbo. Vici je tedaj odvrnil »Da!« in pom.ežiknil. Od tedaj so se pričele privatne kupčije Schumyja, njegovega prijatelja Ax-marana in drugih landbundskih politikov z Italijani. Ob priliki lanskih volitev v Avstriji pa so razni Schamyju nasprotni listi privlekli vso stvar na dan in očitali Schumyjtu to aiero. Najbolj ogorčeno je napadala Schumyja ravno »Karntner Tagespost«, dočim je dunajski »Abend« navedel proti Schumyju zgolj stvarna dejstva, ki so pa zanj kljub temu porazna. Stvar je postajala čim dalje bolj neprijetna in je prišla tudi v koroški deželni zbor, kjer je izjavil soc. dr. Zeinitzcr: »čudimo se, da se deželni glavar (Schutoy) bori in tepe s takim listom, ki je »Karntner Tages-post«. Treba pa se je baviti z napadi, ki so izšli v dunajskih listih. Navedbe »Abenda« so točne!« V koroškem deželnem zboru je bila sestavljena preiskovalna komisija proti Schu-myju, ki jc svoje poročilo podala, vendar pa je bilo to poročilo sprejeto — brez debate in brez potrebnih konsekvenc. Gozdar Durchschlag, ki je prvi odkril in razkrinkal brezobzirno Schumyjevo izsekava-nje koroških gozdov, je vložil pri celovškem državnem pravdništvu zoper Schumyja kazensko ovadbo radi zlorabe uradne oblasti in radi koristolovja na šikodo dežele. Ta ovadba do danes še ni rešena. < Schumy je nasprotno s pomočjo svojih političnih zvez dosegel, da so Durchschlaga vtaknili v hlaZnico. Durchslchag, ki mora sedaj stradati in zmrzovati nag, ne dobi niti perila, niti obleke! Trgovec Vici se je pozneje spri s Schu-myjem in je tožil njega in koroško deželno vlado za znesek 900.000 lir. Schumy je na političen pritisk tožil tudi dunajski »Ahcnd«. Iz procesa proti »Absndu« je razvidno, da ie (!;hvno ^fivdalJivo '»viziHdo, da jc Schumy prejemal r,d Italijanov na račtin le. -nih kupčij derar, da pa jc ta d s;: ar poinbii v patriotične can:«.-1, za vstajo v Maribora, gvaj ne da zadoščenja, ki bi Boliviji omogočilo, pripraviti bolivijsko javno mnenje na to, da bi se začeli mirni razgovori, odklanja Bolivija navzlic svoji udanosti Društvu narodov, da bi priznala razsodišče. Svet Društva narodov jc sklenil, da obema vladama pošlje še enkrat odločno brzojavko, da jima pošlje vso pismeno korespondenco in da naroči Briandu kot predsedniku Sveta, da zadevo zasleduje in po potrebi skliče izredno sejo Sveta Društva narodov. KOMUNIKE MINISTROV. Lugano, 15. decembra. (Tel. »Slov.«) Napovedani komunike o skupnih razgovorih zunanjih ministrov Francije, Anglije in Nemčije v Luganu, katerega besedilo so sestavili vsi trije ministri skupno, se glasi: »Zasedanje Sveta Društva narodov nam je dalo možnost, da smo zopet stopili v dolgo prekinjene stike, da pridemo do izmenjave misli, ki je izredno koristna. Razgovori so dovedli do tega, da se je jačje kot kdaj prej izrazila misel, da je politika sprave in zbližasija naših držav najbolj sposobna zagotoviti mir. Tej politiki ostanemo zvesti. V tem duhu bomo tudi nadaljevali med šestimi državami pogajanja, ki so se začela na podlagi dogovora, ki je bil dosežen v Ženevi dne 16. septembra 1928. Odločeni smo, storiti vse, kar je v naši moči, da pridemo, kakor hitro mogoče, do popolne in končne ureditve težko?, ki so nastale iz vojne, da se na ta način na podlagi medsebojnega zaupanja zagotovi srečen nadaljni razvoj odnošajev med našimi državami. Lugano, 15. decembra 1928. Podpisi: Aristide Briand, A listen Chamberlain in dr. Gustav Stresemann. nemško propagando v Sloveniji in za organizacijo nemirov na Hrvatskem. Celovec, 15. dec. Razprava v tiskovni zadevi proti Schumyju se je danes nadaljevala pred tukajšnjo poroto. Miillcr priznava v polnem obsegu, da je pisal nekatere inkriminirane članke. Obtoženec Vici pravi, da je svoje odprto pismo, ki ga je »Karntner Tagespost« objavila, sicer diktiral tolmaču, da ga je poslal obtoženemu Payerju le v podkrepilo njegovih napadov proti Schumyju, ne pa v objavo. Pa-yerja je danes branil sloviti dunajski advokat dr. Giirtler. Sledilo je zasliševanje, prič. Ker jc za razpravo vladalo veliko zanimanje političnih krogov in ker niso bili pri razpravi prisotni samo poročevalci domačih lokalnih listov, temveč tudi z Dunaja, Gradca, Trsta in Ljubljane, se jc državni pravdnik dr. Ptack očividno zbal, da bi mogla razprava pred celovško poroto prinesti več jasnosti. Zato je predlagal izključitev javnosti. Ker so bili poročevalci vseh avstrijskih časopisov določeni za zaupnike pri razpravi, je pomenila ta izključitev toliko, kot da so se morali odstraniti iz dvorane vsi tuji poročevalci ter nekaj celovških radovednežev, stalnih obiskovalcev porotne dvorane. Predlog dr. Ptacka je sodišče sprejelo. Vendar se je izključenim poročevalcem posrečilo poizvedeti nekatere zanimive okolnosti iz zasliševanja prič. Zaslišan je bil predvsem bivši avstrijski časnikar Hiit-ter, kateremu je Schumy dajal potrdila o uporabi denarja v propagandne svrhe v Jugoslaviji. Razprava bo trajala še več dni. na Savo Io Pariz, 15. decembra. (Tel. »Slov «) Na fašistovski letak, ki so ga širili v tisočih izvodih in v katerem se Franciji .grozi, da ji bodo odvzeli Savojo. odgovarjajo francoski listi s tem, da odkrivajo italijansko rovarjenje v Savojd. Italija je koncentrirala svoje najboljše čete ob meji Savoje in vzdržuje s stalno pomnoženim osebjem konzulata v Chamberyju in s stotinami vohunov, ki kot menihi preoblečeni obiskujejo bolnice v Savoji, gosto mrežo vohunstva proti Franciji. Francija bo vedno branila Savojo, Nizzo, Korziko in Tunis. Vo!št»e v romunski senat Bukarešt, 15. dec. (Tel. »Slov.«) Danes se vršijo volitve v romunski senat na podlagi splošne volivne pravice. V senatu se razen tega nahajajo tudi delegati mest, občin, oblastnih skupščin, vseučilišč in člani, katere imenuje kralj za dosmrtne člane Ker dobi ona lista, ki v kakem okrožju dobi večino glasov, vsa senatorska mesta v tem okrožju, bo vladna stranka razen dveh do treh čisto madjarskih okrožij najbrže dobila vse mandate. Grmeti v Atenih Atene. 15. dec. (Tel. Slov.«) Italijanski državni podtajnik Grandi bo danes dospel na kratek obisk Venlzelosa in grškega zunanjega ministra v Pirej, kjer ga bodo sprejeli s posebnimi častmi. Dne 12. januarja pride Grandi še enkrat v Atene, k j ? r bo za šest dni oficielni izost rrrške vlnde. M !„ Dui':tj:;ka vrnncuska napoved: Menjaje i oblačuu, v severnih Alpah ponekod sneg. Fotografija »Jutra« — to je njegovo poročilo o davkih. Nazorna slika, kaloo vesten časopis ne sme poročati, je »Jutrovo« pisanje o davkih. Zato bomo to sliko tudi malo obširnejše popisali. Nobenega pametnega človeka nI, ki bi bil načelno proti davkom, ker tako stališče more zastopati le popolen anarhist, ki je sploh proti vsaki državi. Gre le za to, da so davki pravično razdeljeni in da jih plačujejo vse pokrajine enako. Vsi vemo nadalje prav tako dobro, da je plačevala Slovenija .tako mnogo davkov v prvi vrsti zato, ker jih je plačevala Srbija premalo. V prvih povojnih letih je bilo to tudi naravno, ker je bila Srbija od vojne razdejana. Danes pa je ta argument že odpadel in zato je treba doseči, da bo tudi Srbija plačevala več davkov. Ko je SLS v vladi, se je to tudi doseglo in na podlagi uradnih številk smo dokazali, da je plačala letos Slovenija za 12,872.473 davkov manj ko leta 1927., Srbija pa za 79,859.807 Din davkov več ko leta 1927. In da je bila naša slika točna in popolna, smo podrobno navedli vse številke, pa čeprav navidez niso bile vse za našo trditev ugodne. Ali naša navada ni, da bi številke po svoje prikrojevali in tako varali javnost, tak način poročanja prepuščamo drugim. Zato smo navedli tudi številke glede vplačila davkov od tele snega d?la delavcev in uradniškega davka. Teh dveh davkov pa je plačala Slovenija več za približno 13 milijonov, Srbija pa za nekaj nad 25 milijonov več. Toda pomisliti je treba, da je lota. 1928. odpadla dohodnina in da to niso plačevali več uradniki. V tem pa je tudi vzrok, da sta bila zvišana uradniški in delavski davek. Zato absolutno ni res, da so delavci in uradniki leta 1928. plačali več davka, ko leta 1927. Samo z zelo visokimi plačami so plačali več, dočim so drugi plačali manj. Vse to seveda pri »Jutru« prav dobro vedo, ker so bili tudi oni veseli, da so morali za svoje nastavljence plačati manj. Ampak njim gre le za to, da uganjajo davčno demagogijo in ker je ne morejo drugače, pa za-molčujejo dejstva in navajajo samo one šle-vike, ki so njim ugodne. Pa še to so le dozdevno za nje. Gospodje pri »Jutru« morda mislijo, da je tako poročanje dokaz spretnosti, pa se zelo motijo, ker je le dokaz nevestnega poročanja, ki ga mi, a tudi večina Slovencev odklanjamo z vso odločnostjo. Ne, z davčno demagogijo si »Jutro« ne bo spletlo lovorik. • 1 1 ■ I 'i k' -1" • SaEcburška katol. univerza Dunaj, 15. dec. (Tel. »Slov.«4) V proračunskem odboru je prišlo danes do bojne; ra glasovanja o velenemškem predlogu, ki je bil naperjen proti državnemu priznanju doktoratov katoliškega filozofskega instituta v Salzburgu. Predlog je bil odklonjen navzlic podpori socialnih demokratov, ker so proti glasovali z enakim številom glasov krščanski 90c.ialisti in Landbund. Predlog so potem Velenemci priglasili kot votum manjšine in je pričakovati, da bo v plenumu narodnega sveta sprejet z majhno večino. Kljub temu pa se ne smatra, da bo ta novi bojni načrt Velenemcev proti krščanskim socialistom razbil koalicijo. Belgijske vesti Belgrad, 15. decembra. Nj. Vel. kralja je danes odpotoval v Topolo. Predsednik vlade dr. Korošec je danes sprejel v daljši avdienci polkovnika Naumovi-ča, velikega župana v Skoplju. Postavljena sta po ukazu finančnega mini. stra Martin Mikša, arhivski uradnik, za arhivarja pri davčni administraciji v Ljubljani, in Alojzij Negeč, arhivski uradnik, za arhivarja pri okrožnem ravnateljstvu v Mariboru. Vpokojen je na predlog vojnega ministra s kraljevim ukazom na osnovi čl. 118 in 121 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice divi-zijski general Dragoljub Uzun-Mirkovič. Davčne uprave v Slovenji Belgrad, 15. dec. (Tel. sSlov.«) Po novt uredbi o davčnih upravah se bodo ustanovile v Sloveniji davčne uprave: v Radovljici, Kranju, Kamniku, Ljubljani (dve, ena za Ljublja-no-me&to in ena za Ljubljana-okraj), Kočevju, Črnomlju, Novem mestu, Krškem, Litiji, Laškem, Gornjem gradu, na Prevaljah, v Cejju, Šmarju pri Jelšah, Mariboru, Ptuju, Ljutomeru, Brežicah, Murski Soboui, Slovenski Bistrici, Slovenjgradcu, Dolnji Lendavi, Škof ji Loki in Konjicah. Preiskovala fcomisra Predlog občinskih svetovalcev SLS je SDS sprejela. Z ozirom na to je klub občinskih svetovalcev SLS določil za člana komisije gg. Ivana Avseneka, predsednika Kranjske hranilnice, in dr. Joža B a saj a, ravnatelja Za-drui/inc zveze v Ljubljani. Klub SDS je delegiral v komisijo dr. Frana Novaka, odvetnika v Ljubljani, in dr. R e k a r j a , Industrij-ca v Ljubljani. Komisija že posluje. Včerajšnje »Jutro« je tre!>a v toliko popravili, da ni točno, da bi bil 18. septembra občinski svet celo transakcijo odobril. Dejansko občinski svetovalci o odobritvi nič ne vedo. / t aj/e novega Koledar Nedelja, 16. decembra: 3. adv. nedelja, Peter, Delfina. Ponedeljek, 17. decembra: Lazar, Vivina. Osebne vesti -k 25letni jubilej. Danes preteče 25 let, odkar deluje kot župnik v Sodražici g. duh. svetnik Franc Traven. Njegovo delovanje v sodraški župniji je polno zaslug. Ustanovil je Hranilnico in posojilnico in Orla in ves čas vneto vodil in deloval in še vedno deluje pri vseh naših organizacijah, gospodarskih, političnih in kulturnih, tudi v občinskem odboru in je bil že pred petimi leti imenovan za častnega občana, od škofa pa za duhovnega svetnika. Poleg tega je seveda tudi goreč dušni pastir in velik dobrotnik revežev. V tej dobi je bilo po njegovi zaslugi popravljeno župni-Sče, dozidana nova podružnica v Globeli, najveličastnejši spomenik pa si je postavil s krasno prenovljeno in povečano župno cerkvijo, ki je bila letos posvečena. Bog ohrani g. župnika še mnogo let! k Iz vojaške službe. Novi poveljnik savske divizije v Zagrebu general Vojislav T o -m i č , ki je bil imenovan na mesto generala Uzun-Mirkoviča, je došel v Zagreb in prevzel svoje posle. k Sanitetni general dr. Dragoslav Popo-vič je v petek po tridnevni bolezni v Belgradu umrl. k Umrl je v Splitu zdravnik dr. Šini. Tudor, predsednik založbe »Nova Doba«. •k Italijanski konzul v Splitu Castagnetti je umrl, zadet od kapi. Njegovo truplo bodo prepeljali v Rim. Ostale vesti •k Pospeševanje kmetijstva s predavanji in tečaji. Ljubljanski oblastni odbor pripravlja načrt, da izvede v zimskem času večje število kmetijskih poučnih tečajev in predavanj iz vseh panog kmetijstva, zlasti pa: o pravilnem obdelovanju zemlje, o pravilnem gnojenju, o uporabi umetnih gnojil, o važnosti čiščenja semena in o uporabi važnosti odbranega semena, o travništvu in pridelovanju krme in živinoreji, o živinorejskih zadrugah in gnojnih jamah, o mlekarstvu, o kmetijskem zavarovalništvu, o kmetijskem vnovčevanju in pridobivanju trga, o kmetijski trgovini, industriji in borzništvu ter o kmetijskih organizacijah in knjigovodstvu, o vinogradništvu in sadjarstvu. Za vsa ta predavanja bo dal oblastni odbor na razpolago svoje strokovnjake. Interesenti, to je predvsem občine, Kmetijska društva, Kmetijske zadruge in vse ostale gospodarske korporacije, ki žele zgoraj mišljena predavanja ali tečaj, uaj vložijo v najkrajšem času prošnje na oblastni odbor, v kateri se pa morajo obenem zavezati, da bodo poskrbele za ladostno število udeležencev. Oblastni odbor ei pridržuje pravico razpolaganja s predavatelji, kakor tudi določanje predavalnih pred- metov za slučaj, da bi za kak špecijalen predmet bilo preveč interesentov. kr Umotniška Matica sporoča svojim članom, da so slike, ki jih je vodstvo izdalo za leto 1928, že gotove. Slike so sijajno izdelane in še posebej opozarjamo na originalni lesorez »Predmestne hiše«, ki je izvršen v štirih barvah. Slike pričnemo razpošiljati 20. decembra. Kdor ne bo poravnal do tega termina članarine, seveda ne prejme slik. Obenem s slikami bomo poslali tudi položnice, katere naj člani porabijo za poravnavo članarine za leto 1929. Vsem članom, ki so pripomogli, da se je Umetniška Matica tako lepo razvila, iskrena hvala ter vesel božič! k Ukinitev poštne prostosti. Iz dnevnih časopisov smo posneli vest, da se namerava ukiniti samoupravnim institucijam in korpo-racijam poštna prostost. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ki je kot samoupravna ustanova tudi prizadet, je po svojem predstavniku predložil ministru za socialno politiko v tej zadevi primerno predstavko, v kateri je opozoril predvsem na dejstvo, da bi mogla ukinitev pošCne prostosti resno ogrožati finančno ravnovesje zavarovanja, ki že sedaj jedva zmaguje zakonite obveznosti. Ukinitev p ištne prostosti socialno zavarovalnim institucijam bi pa pomenila tudi za narodno gospodarstvo težko obremenitev, kar morejo najbolj presoditi oni interesenti, ki so primoran- voditi korespondenco s prizadetimi institucijami. Zato bi bilo važno in potrebno, da tudi gospodarske korporacije po svojih predstavnikih opozore merodajne kroge na zle posledice, ki bi nastale za gospodarstvo z nameravano ukinitvijo poštne prostosti samoupravnim institucijam in korporacijam ter store vse, kar je v njih moči, da se ta namera prepreči. kr Ljudski oder v Ljubljani namerava v začet.ku prihodnjega leta ustanoviti dramatično šolo. Vse, ki se zanimajo za umetnost dramatičnega udejstvovanja, vabimo, da se čimprej prijavijo in sicer ustno (vsak dan od 16 do 19), ali pa pismeno na naslov »Ljudski oder v Ljubljani«. k Slomškova družba. Kakor običajno, bomo imeli tudi letos božično zborovanje v Ljubljani v hotelu Union, in sicer ob 9 dopoldne dne 27. t. m. Člani in članice naj se medsebojno obveščajo, ker posebnih vabil ne bomo razpošiljali. Poskrbite, da bo udeležba častna, ker bodo na dnevnem redu važne načelne zadeve, h katerim specijelno mi, ki hočemo biti kat. učitelji, molčati ne smemo. — Predsednik. 3ubile< ..N^ro^ne 6aleri!e" Dne 18. septembra 1928 je preteklo deset let od ustanovitve »Narodne Galerije«. V tej dobi je zavzela »Narodna Galerija« pomembno mesto med slovenskimi kulturnimi institucijami in je postala orga-nizatorično središče za tvorbe likovne umetnosti vseh dob na naših tleh. Jubilej Radio iz vtikalne pušice! in vse je spravljeno v prejemala Naročite, da Vam pokažejo TELEFUNKEN-priklopno opremo in vprašajte po novih Telefunken-ceveh. Priklopite samo na hišno razsvetljavo z izmeničnim tokom! Za zvočnik Vam priporočamo ARCOPHON, veliki koncertni zvočnik z nedosežno polnim glasom. lQOi ..... 19 28 T i L Mnogoletne iskuinje - Najmodernejša konst. ukclja. svojega obstoja bo društvo praznovalo v nedeljo dne 16. decembra 1928 ob 11 dopoldne s slavnostno sejo v - Narodnem domu«. Obenem s pregledom društvenega : delovanja in uspehov bo Slovencem izročena v prenovljenem Narodnem domu« stalna streha za stvaritve likovne umetnosti na njihovi zemlji. Odbor »Narodne galerije« vabi vse prijatelje društva in vse ljubitelje likovne umetnosti, da omenjenega dne s svojo navzočnostjo pri zborovanju manifestirajo za visoki slovenski kulturni zavod, za našo galerijo lepih umetnosti; vsi so iskreno dobrodošli! — Odbor »Narodne Galerije«. Kino ..Narodni dem" v Kranju Razsodba upravnega sodišča. Občinski odbor v Kranju je s sklepom z dne 28. marca t. 1. oprostil kino v »Narodnem domu« plačila občinske takse na kinopred-stave in sicer za nazaj in za naprej »za vse čase«. Ker je občina s tem sklepom pogazila WIMPASSING snežni čevlji, so zdravju v največjo zaščito Pred dežjem Vas varjejo, snegom, pred mrazom še osobifo. Arkad i j Averčenko: knafdbe Na vojno ministrstvo neke dežele je prišel nekoč mož prebrisanega obraza in dejal: »Prosim, peljite me takoj k vodji oddelka za zrakoplovstvo. Iznašel sem nekaj silno važnega na tem polju in želim svojo iznajdbo prodati. Povzročila bo popoln preobrat v zrakoplovslvu in država, Id jo kupi, bo imela od tega velike koristi.« Peljali so iznajditelja k vojnemu ministru. Ta je bil zelo vzradoščen in je vprašal: »Vi trdite, da ste napravili važno iznajdbo?« »Gospod minister, sestavil sem zrakoplov, ki se lahko drži 10.000 ur v zraku in ima v njem cela stolnija prostor. Odkupite mi to iznajdbo!« Bistroumni mož je pokazal ministru risbe in načrte. Ko jih je ta pregledal, je dejal: >Res, to je, kar iščemo. Koliko hočete za svojo iznajdbo?« »Eno miljardo.« »Dobro,« zakliče minister, tu imate nakaznico za državno banko. Zahvaljujem se Vam. V slučaju, da še kaj novega iznajdete, pridite spet.« »Gospod minister,« de iznajditelj, »še nekaj imam za Vas. Nekaj čudovitega, nezaslišanega.« »Kaj takega?« »Gospod miilister, napravil sem top, ki z lahkoto in popolno natančnostjo zadene moj zrakoplov med poletom, tako da takoj pade na tla.« >To je pa vendar od sile,« pravi minister. iznašli ste tak sijajen zrakoplov, sedaj pa pridete s tem topom, ki ga uničuje!« »Gospod minister, moj zrakoplov je pravo čudo tehnike, toda dobiti je vendar treba tudi zanj kak proCistrup.« »Gotovo, toda ljubše bi mi bilo, ko bi kdo drugi ta top iznašel.« »Gospod minister, to je pač vseeno. Če želite — grem ven, obrijem svojo brado, oblečeni drug plašč in se vrnem k Vam kot popolnoma drug človek, ki ga še nikdar niste videli.« Minister ni bil zabit človek in je zalo smehljaje dejal: »Prav imate. Tu se ne da pomagati. Moramo kupiti tudi Vaš top. Sicer pojdete k drugi državi in ga njej prodale. V tem slučaju bi Vaš zrakoplov brez liaska kupili. Koliko stane top?« :>Eno milijardo.« Minister ga je potrepljal po rami: »Vi ste genijalen človek; iznajti tak top, to ni šala.« »Nič posebnega ni na tem, gospod minister. Sedaj, ko sle ga kupili, Vam lahko zaupani malo skrivnost: iznašel sem za svoj zrakoplov tak oklopni ovoj, da ga niti krogle iz mojega topa ne prodro.« Minister se je zagrabil za glavo in obupano vzkliknil: »Gospod, ali me hočete spraviti v blaznico? Zakaj mi niste takoj ponudili tega oklopnega ovoja?« Nekaj časa sta molče sedela in kadila svoje cigare. Nato vpraša minister: »Koliko?« »Eno milijardo.« »Vzemite pol milijarde.« »Nc morem, gospod minister, neka druga država mi ponuja tudi milijardo, toda jaz bi rad sklenil kupčijo z Vami.« »No, pa Bog z Vami! Tu imate svojo milijardo. Toda Vi brate uničili našo deželo.« Iznajditelj je vzel denar, stisnil ministru roko in stopil za korak pro>li vratom. »Poslušajte,« pravi minister, : ali je oklopni ovoj res neprodoren?« »Seveda,« je odvrnil iznajditelj. »toliko časa, dokler ne iznajdejo krogel posebno uničujoče moči.« »In bo kdo take krogle iznašel?« »Jih je že.« : Kaj? Kdo jo iznajditelj?« »Jaz, gospod minister.« »Vrag Vas polieri! Zakaj o tem molčite?« »Saj ne molčim,« de skromno čudoviti gospod, »saj vendar pravim, da sem jih iznašel.« Minister se je zlobno nasmejal in rekel: »Tako... in potem pridete k meni s predlogom, naj Vam te kroglje odkupim. Da? In ko bi jih kupil, bi se spel ironično smehljali ir. dejali, da ste izumili proli tem krogljam spet nov oklopni ovoj. »Da,« de izumitelj. »Pa nam boste ta oklop prodali in nato spet iznašli nove kroglje proti njemu?« r Gotovo, gospod minister.« Ta si je v divji jezi izpulil šop las in oesno zaklical: »Gospod, Vi ste me spravili v tako zagato, da ne vem iz nje ne naprej, ne nazaj... Kdo ste? Povejte mi svoje ime, da ga bom lahko na vsakem vogalu preklinjal...« Razdražen jc skočil izumitelj po koncu: : Gospod minister, svojega imena Vam ne bom imenoval, toda če bi logično mislili, bi spoznali, da sem zdrav razum na dveh nogah!« Zaloputnil je duri in pustil presenečenega ministra samega v sobi. načelo davčne enakosti in protežirala pridobitno podjetje, ki se od privatnih kinopodjetij v prav ničemer ne razlikuje, najmanj pa v kuiturnosti predvajanih filmov, je vložila manjšina občinskega odbora proti sklepu pritožbo na oblastni odbor. Ta jc pritožbi ugodil, sklep razveljavil in županstvu naročil, da iz-tirja naknadno vse zapadle takse. Proti odloku oblastnega odbora jc občina vložila tožbo na upravno sodišče, ki pa jo je kot neosno-vano zavrnilo. Iz utemeljitve razsodbe upravnega sodišča posnemamo: V 2. odstavku § 2 zakona o občinskih taksah je uzakonjeno načelo, da se mora v eni in isti občini vsaka taksa odmeriti za vse prebivalstvo v enaki višini. Če je zakonodajalec vezal izvršilna oblastva že na ta način, da ne dopušča razlik v pogledu višini, je upravičen sklep, da tudi zabranjujc koga, ki je po zakonu dolžan plačevati takso, te takse opro-ščati ali smatrati za oproščenega. Le kadar zakon sam odreja oprostitev, sc dotična taksa nc pobira. Upravno sodišče je torej izreklo, da občina ne sme nikomur znižati ali odpustiti tajeso, ako zakon tega izrecno ne odreja. Oproščeni občinskih taks so torej na primer samo uradni razglasi, ubožne zadeve, psi varuhi itd. Stvar je sedaj jasna, da jc zadeva kina »Narodni dom<; s to razsodbo končana. Še nekaj pripomb k temu. »Jutro« jc o odloku oblastnega odbora svoj čas že poročalo. Smatralo je pa v svoji znani neobjektivnosti za potrebno, da stvar zavije in poroča tako, ko da bi šlo le za oprostitev taks na kulturne iilme. S tem je slikalo svojim bravcem oblastni odbor kot nasprotnika kulture in posebej še fiima, ker ne dopusti občini, da bi z oprostitvijo takse podpirala predvajanja filmov. Vemo pa, da oblastni odbor ni bil nikdar proti temu, ako je občina oprostila takse posamezno kulturno filmsko predstavo v namenu, olajšati kulturnemu filmu pot med narod. Da bi sc pa oproščal vsak filmski šund v ;; . .;» , \ neglede na to ali publiko moralno dviga ali upropa-šča, za to res ni povoda, in — kakor vidimo zgoraj — tudi ne zakonitih pogojev. Nekaj o obtnsrri zboru Z. S.V. Vršil se je v najlepšem sporazumu dne. 9 decembra !. 1. v Ljubljani. Izvoljen po večini stari odbor, predsednik ostane docela okrevani major Martin Colarič. Konštatiralo se je, da je Zveza letos po Sloveniji odkrila 16 spomenikov in je ljudstvo nabralo in darovalo samo letos za te spomenike preko pol milijona dinarjev. Podružnice Zveze razislresene po Sloveniji, so skušale lajšati gorje najbolj bednih tovarišev, vojnih vdov in sirot. Še več bi lahko storile, če bi jih merodajni krogi, zlasti med vojno obogateli podpirali, tako pa žal ne morejo vsega izvršiti, kar bi rade. Nad vse jo Zvezi na srcu invalidsko vprašanje in ne bo mirovala, dokelr mariborska iii ljubljanska oblast ne prevzame v lastno oskrbo vse \ojne poškodovance in se razume, tudi denar, ki ga ljudstvo naše v ta namen vsako leto prispeva. Z bolestjo ugotavlja, da so še vedno vojna pokopališča ponekod skrajno zanemarjena in to celo v krajih, kjer je silno razvit tujski promet in se tujci opravičeno zgražajo. Določilo se je kdaj da bodo večje prireditve zveze in sicer glavni skupni sestanek na Brezjah 11. avgusta, v Petrovčah pri Celju za mariborsko oblasč aia Vnebohod Gospodov, ter slavnostno odkritje veličastnega spomenika v Rogaški Slatini dne 2. junija. Poleg tega bo tudi prihodnje leto kakih 15 odkritij na raznih krajih. Za skupen sestanek na Brezjah bo skušala Zveza dobiti četrtinsko vožnjo in za Petrovče polovično. Zveza rada daje članom in drugim pojasnila, tako tudi glede brezplačnega prevoza ostankov padlih iz tujine v domač kraj. •k Prod "trajkam tipografov na Hrvaškem in v Srbiji. Lastniki tiskarn so poleti v omenjenih dveh pokrajinah odpovedali tarifo v namenu, da si izboljšajo položaj na račun delavstva. Pretekle tedne so se vršila pogajanja za novo tarifo, in izgledalo je, da se bo spor rešil mirnim potoni, ker so se sporazumeli v principi jeklih točkah. Zadnje dni pa je v detajlih nastal spor. Tiskarska organizacija podpira namreč vse svoje brezposelne, katerih je par stotin. Hrvatski in srbski lastniki tiskarn pa hočejo še vedno izučavati množico vajencev, da bi imeli tako ceneno moč za izrabljanje — tipografi pa še večjo armado brezposelnih. Ker je vprašanje novih vajencev vitalnega pomena za organizacijo, zato, umevno, predstavniki organizacije ped nobenim pogojeni ne morejo pristati na to točko, lastniki tiskarn pa tudi ne odnehajo, zalo moremo pričakovati mogoče že pred božičem izbruh tipografske stav-ike v celi Hrvatski in Srbiji. Slovenija zaenkrat v tem sporu ni prizaJeta, ker imajo slovenski tipografi svojo, pokrajinsko tarifo. Seveda pa se bo čutil štrajk tudi v Ljubljani. ir Potrjene smrtne obsodbe v Zagrebu. Veliki senat stola sedmorice v Zagrebu je celih pet dni razpravljal o krivdi roparske tolpe Prpiča malega in njegovih tovarišev, ki so bili obsojeni na smrt. Senat je sodbo v polnem obsegu potrdil. Te dni bo odposlan končni predlog pravosodnemu ministrstvu v Belgrad. Smrtna obsodba bo izvršena najbrže v začetku prihodnjega leta. ir Sleparski izseljevalni agent. Belgraj-ska policija je prišla na sled široko zasnovani akciji nabiranja izseljencev za Ameriko in izdajanja ponarejenih potnih listov. Aretiran je Peter Frišman iz Sremske Mitrovice, ki je na račun podjetja Navigazione Transoceanie nabiral za Ameriko izseljence, katere je močno izkoriščal. Od številnih nepoučenih kmetov iz notranje Srbije je izvabljal denar in se jim predstavljal kot odvetniški uradnik. ir Železniška nesreča v Sarajevu. Ko je v četrtek odpeljal izpred sarajevske tobačne tovarne lokalni vlak proti Ilidži, je iztirila lokomotiva in raztrgala progo v dolžini več metrov. V vlaku se je vozila večinoma šolska mladina, med katero je nastala velika panika, vendar pa se ni nihče ponesrečil. ■k Lokomotiva stisnila železničarja. Preteklo noč okoli polnoči ie »tal nočni progovni čuvaj, 261etni Josip Vrabec, ravno ko je pri-vozil zagrebški osebni vlak na postajo v Le-skovcu, s svetilko v roki tik tračnic. Kakor sam pravi, je hotel iti na drugo stran proge. Tedaj ga je zagrabila lokomotiva in ga stisnila. Sreča je še, da se je lokomtiva ravno tisti hip ustavila, ker bi ga sicer gotovo stlačila. Zdrobljeno ima celo desno stran telesa. S prihodnjim brzovlakom so ga prepeljali v Zagreb v bolnico. * Motorno kolo trčilo v avtomobil. V Jurjevski ulici v Zagrebu se je v četrtek popoldne pripetila smrtna nesreča. Ker se nahaja na kraju nesreče oster ovinek in je vozil Belič z motornim kolesom po levi strani ccste, ni mogel opaziti, da mu prihaja naproti avtotaksi Invalidske zadruge, s katerim se je vozil odvetnik dr. Safar domov. Tako ni mogel. pravočasno zaokreniti motornega kolesa v urugo stran in je z vso silo trčil v avtomobil. Sunek ga je vrgel dva metra daleč. Padec je bil smrten. Belič je dobil smrtonosno rano nad desnim očesom, radi česar je po par minutah umrl, Šofer ni bil aretiran, ker so očividci zatrjevali, da je bi! kriv Belič sam, ker ni vozil pravilno. T-V Človek z 59 izumi. Neki Večeslav Miloš, 651etni starec iz Meje pri Sušaku pripoveduje, da je iznašel 59 različnih izumov, od katerih so najvažnejši propebr, nočno solnce, umetni dež in sneg, hoja po morju z obtežit- vt trt 100 Urf np d a hi st- človek zmočil, nrlsira- • -i- ---- —o« • t rtjevanje prahu brez metle, način, kako se naučijo mali otroci v pol minute plavanja, prenašanje mleka iz Londona v Ncwyork, nc da bi sc mleko pokvarilo, kako more krompir vzdržati tudi do pet let, ne da bi se pokvaril, in še mnogih podobnih iznajdb. O teh izumih noče dajati podrobnih izjav, toda jih bo demonstriral v Londonu, kamor bo šel iz Splita peš preko morja s 300 kg kamenja na ramenih in z detetom iz gume. Ko jc to izjavil Miloš na policiji, ga je komisar, videč, da ima pred seboj abnormalnega človeka, izpustil na svobodo, da mu omogoči demonstriranje njegovih izumov v Londonu .. . Tajno zdravljenje alkoholikov. V zadnjem času jc zbudila občo pozornost neka nova znanstvena metoda za pobijanje alkoholizma, katera je pokazala izvrstne in trajne rezultate. Neki za človeški organizem popolnoma neškodljivi preparati se primešajo tajno v hrano alkoholikov, kateri lega ne občutijo ne po vonju ne po okusu, pa tudi če bi sumili, da se jih hoče ozdraviti. Postopno delovanje preparata »Aroko I« povzročuje čiščenje organizma od alkohola in obenem odvzema vsako željo po njem. Bolnik že dva tedna po tem nc more več piti alkohola, a v 3—4 tednu je končana ta blaga in ugodna kura in alkoholičar ostane za vedno trezen. Tvrdka Arome Company (dep 3), Zagreb, Račkoga produžena ul. 20, pošlje pojasnila in cenik brezplačno in diskretno v zaprtih zavoiih. Preparati gornje tvrdke po pravici zaslužijo, da se na nje obrne v prvi vrsti pozornost vseh onih, ki imajo v hiši alkoholika, toda tudi širša javnost bo odobrila delovanje navedene tvrdke za pobijanje alkoholizma v naši državi. ■k IVAN PREGLJEVI SPISI, 1. ZVEZEK, lci obsega roman »Štefan Golja in njegovi« kot glavno povest in drugi zvezek, s klasičnim romanom »Jernej Bogovec«, so ne samo po svoji osebni, temveč tudi po svoji elegantni opremi najlepše božično ali novoletno darilo. Cena za vsak elegantno vezan zvezek je 60 dinarjev v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. -h '/.GODOVIHA KATOLIŠKEGA GIBANJA NA SLOVENSKEM (336 str.), ki jo je izdala in založila Prosvetna zveza v Ljubljani, je knjiga, ki je neobhodno potrebna vsakemu našemu kulturnemu, prosvetnemu in političnemu delavcu. Dobi se pri založnici in po knjigarnah. Cena, broširanemu izvodu je Din 50, vezanemu Din 70. ir UPRAVA V1GREDI«, Ljubljana, Ljudski dom, Vam bo dala zastonj pet krasnih knjig (Slovenska kuharica, Iz modernega življenja (Finžgar), Tunel (socialni roman), Dom (roman), Valerija, Izhod iz katakomb), če pridobile za ženski list »V i g r e d* primerno število novih naročnikov in bo zanje plačana do 31. januarja 1929 celoletna naročnina. — List izhaja mesečno. Naročnina Din 25.—. ir LETOS SI NE DELAJTE SKRBI, kaj bi darovali za Božič in Novo leto. Najprimernejša in obenem najkulantnejša darila so brez-dvomno dc bri radijski aparati, zvočniki, slušalke itd. Toda morajo biti v resnici dobri in zanesljivi. Obrnite se s polnim zaupanjem na špecialno trgovino te stroke. RADIO - VAL, Kongresni trg 3. ★ PREDNOSTI RAY-MILA. Poraba kokošjih jajec za izdelovanje Ray-mila nima namena, da se nelcaj novega vrže na trg, ker se je že v starih časih vporabljal beljak in rumenjak za odstranitev perhaja na glavi in to z najboljšim uspehom. Raij-milo je zdravniško priporočeno. ★ PRI REV MI V GLAVI, LEDJIH IN PLEČIH, živčnih boleznih, bolečinah v boku, trganju v križu, se z velikim pridom vporablja naravna FHAN/.-JOSEF GBENČICA za dnevno čiščenje prebavnega kanala. Vseučiliške kli- nike dokazujejo, da je »FRANZ-0OSEF« VODA, posebno v srednji in starejši življenjski dobi, izberno čistilo za želodec in čreva. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih, trgovinah. ★ NA DR. KREKOVI GOSPODINJSKI ŠOLI se prične tromesečni gospodinjski kuharski tečaj 2. januarja in traja do 30. marca 1929. Mesečnim 900 Din za notranje, 550 Din za vnanje. Priglase sprejema vodstvo Dr. Krekove gospodinjske šole v Zgor. Šiški pri Ljubljani. ★ CANKARJEVO DESETLETNICO najbolje proslavimo, ie spoznamo njegovo delo, ki se razodeva v CANKARJEVIH ZBRANIH SPISIH. Dosedaj je izšlo že osem zvezkov s temeljitimi uvodi in znanstveno zbranimi opombami. Več vrst vezav, ki so pripravne kot darilo in okras vsake knjižnice. Naročite jih pri založnici Novi založbi v Ljubljani. ★ F OBUP NAS TIRA češče nadležen nahod. Šumenje v ušesih, udarjanje na senca nas ozlovolji in dela za delo nesposobne. Tu nam pomaga »FORMAN«. Že enkratno globoko vdihavanje »Formam« odpre dohod zraku. »Forman« je v malih pločevinastih škatljah zelo dobro zavit ter se more nositi v žepu telovnika ali ročni torbici. »Forman« se dobiva v vseh drogerijah in lekarnah. Ni drag a traja dolgo. Tudi Vi bi ga morali imeti. ★ DRUŠTVO TRGOVSKIH POTNIKOV IN ZASTOPNIKOV ZA SLOVENIJO sporoča svojim članom, da se vrši redni občni zbor društva dne 6. januarja 1929. Prostor in uro občnega zbora sporoči pisarna društva članom pismeno. ★ TOVARNA JOS. REICH naznanja cenj. občinstvu, da zgotovi do BOŽIČNIH PRAZNIKOV vse obleke prinešene do petka zvečer, bodisi kemično čiščene, plisirane, barvane kakor tudi perilo, dasiravno bodo v ponedeljek trgovine zaprte. ir OPOZARJAMO na oglas Spodnještajerske Ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega lista. ★ Z.4 BOŽIČNA DARILA priporočamo Gradnikovo knjigo »Kitajska lirika«. Cena vezane knjige znaša Din 55, broširane Din -15. Naprodaj po vseh knjigarnah. Naroča se tudi pri založbi »J u g«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7//I. ★ SVETI VEČER V SLOVENSKI DRUŽINI. Za to priliko je izdala založba »J u g« ljubko Pavčičevo pesemeo »SVETA NOČ«, za dva otroška glasova s spremljevanjem klavirja. Naprodaj je za ceno Din 7.— povsod. ★ GOSPODINJE. — Priporočamo Vam »Gospodinjski koledar« Jugoslovenske Matice za leto 1929. Naprodaj je po vseh podružnicah Jugoslovenske Matice in po vseh knjigarnah. ■ * ZA BOŽIČ spominjajte se vsi prejemniki položnic štev. 14.066 najbednejših. Podporno društvo slepih. •k KLOBUKE popravlja, čisti, barva, lika, preoblikuje Mirko Bogataj, Stari trg 14, Ljubljana. ★ VSAKOMUR, KI POTUJE V ZAGREB priporoča se novootvorjena »Restavracija Valja k« (Štajerska vinara), Marovska ul. 10 (Prolaz), Samostanska ul. 3. — Prvorazredna kuhinja in največja izbira štajerskih vin, ter zmerne cene. •k NOGAVICE, rokavice in pletenine se dobe v veliki izbiri pri tvrdki Prelog, Ljublj. k ČAJ NOVE ŽETVE: Lipton, Ilornman, Čajna ročka, Kuzmi, Popoff in Baker. Poseb- , - rt * ; vtorni -nudi • kf astta • bazična • m Božič m Moim leio je najlepše darilo, kojega Vam nudi Sššctulita gosp« barska v Llubliang ako kupite njene srečke državne razredne loterije. Da so imele srečke, kupljene pri Zadružni gosp. banki v Ljubljani, tekom leta res izredno veliko srečo, nam pričajo sledeči veliki dobitki, ki so bili izplačani brez odbitka, takoj po žrebanju : na srečko štev, pričaj Din 500 000"- « 8-.00C- « 80 000'- « 30.000 - « 30.000'- 2-515 45.165 100.541 10.359 54.922 Din 12.000 - rin srečko štev. 72.870 « 10.000-- « 10.3/0 « 10,000-- « « . 96.585 < 10.0001- « 100.563 ter mnoga drugih dobitkov po Din 5 000"-; Din 4.000 Din 2.0C0'- in Din 1.000 Poizkusite srečo tudi Vi! Ker pa imamo v zalogi le še nekaj srečk in ker je povpraševavanje po naših srečkah jako veliko, prosimo, da si srečke takoj nabavite, ker bodo 5iC€r razprodane Oglejte sil Oglejte sit (Razstava . prekrasnih boiičmb daril dne 16. in 17. t. m. pri 9. MagdU, £jubljana no se opozarja tudi na bogato zalogo in izbiro obeskov za božično drevo. Prvovrstno blago, solidne cene, točna postrežba. JAŠ I LESJAK, Maribor, Ulica X. oktobra št. 2. -k PODPORNO DRUŠTVO SLEPIH, Ljubljana. Wolfova 12, prosi vljudno milodarov. ir Z.4 DAMF neobhodno potreben SANO-FORM se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. •k I a REMSCHEIDSKE ŽAGE: jarmenice, mlinske, krožne in druge v vsaki dimenziji, zajamčene, dobite najugodneje pri »JEKLO«, Stari trg, Ljubljana. Izlet Jugoslovanov v Prago V dneh od 1. do 10. julija 1929 se vrši v Pragi tabor vsega orlovstva, zbor vseh katoliških organizacij, mednarodni telovadni nastop in tekme vseh katoliških telovadcev sveta. Tudi jugoslovanski telovadci bodo vmes, tudi slovenski tekmovalci bodo ponovno nastopili. Ko to sporočamo, vprašujemo tudi: ali si te ti že prijavil in poslal denar? Če nisi, ne izgovarjaj se več; zadnji čas je! Pojdi in stori, kar je treba! Še danes piši v Ljubljano! Pogoje plačevanja smo omilili, da je ja večini dana možnost udeležiti se izleta. Po 100 Din plačuješ v obrokih, kadar in kakor moreš; če prej, bolje zate in tudi za vodstvo izleta — do 1. aprila mora biti plačan zadnji obrok. Cela vsota plačila za potovanje znaša 650 Din za telovadce, 750 Din za vse ostale in za III. razred vožnje, skupni stan in hrano; 1050 Din za vse isto, le stan v privatni hiši; 1350 Din in več v hotelu. Vsak zbira sebi primerno. Vsota je nizka; Hrvatje imajo isto pot, iste ugodnosti, pa bo potovanje stalo za člane 750 Din, za ostale 900 Din. Povemo, da samo vožnja po železnici za vsakega člana stane nad 500 Din, kar znači, da je vsa oskrba za en teden in vsi drugi stroški, ki so združeni z izletom, res izredno nizka. Kaj torej odlašate in oklevate? Hitite s prijavami, agitirajte za Prago! Kdor morda želi potovati nazaj v domovino sam in ne v skupnem vlaku, plača prav toliko, ko v3i drugi; naknadno dobi povrnjeno vožnjo, kolikor bo stala nas, ako dokaže, da 96'-ni vozil z ostalimi izletniki skupno domov. " "vl Kdor še ne ve, če bo v tistih dneh prost; pa bi rad šel v Prago, naj se kljub temu prijavi takoj zdaj; JOZ bo posredovala pri dopustih, bolnim in drugače zadržanim pa se bo cel znesek povrnil razen malenkostnega odbitka za kritje režijskih stroškov. Potovanje je odpovedati vsaj deset dni pred odhodom. Jugoslovanska orlovska zveza, Ljubljana. Ljubljana Nočna služba lel potrebno za ustanovitev tega društva, kateremu bo poslal Carnegijev institut knjige za študij mednarodnih problemov. Predvsem je pa važno za naše slovenske dijake, da bodo od tega instituta tudi mogli dobiti štipendije za študij v inozemstvu. Miss Wilson je mogla ostati v Ljubljani le en dan, kar je zelo obžalovala, ko je spoznala, kako prijazno mesto je Ljubljana. Ogledala si jo je v spremstvu gospe prof. Copeland in referenta prosvetnega oddelka g. dr. Pavla Breznika. Obiskali so knjižnico Društva za proučavanje angleškega jezika, drž. licejsko knjižnico, grad in muzej. Miss Wilson se je posebno zanimala za knjižnice, ker je bila sama dolga leta knjižničarka v Newyorku. V licejski knjižnici si je ogledala predvsem rokopise in najstarejše knjige. G. ravnatelj dr. Niko Zupanič ji je pokazal muzej, kjer se kar ni mogla ločiti od naših narodnih noš, katere si je vse natančno ogledala ter bila zanje vprav navdušena. Za čas svojega bivanja v Ljubljani je bila gost oblastnega odbora. Ker čas in vreme nista dopuščala, da bi si ogledala naše planine, so ji izročili zbirko najlepših, velikih alpskih fotografij, ki so jo tako vzradostile, da je obljubila, da pride k nam na počitnice. © Po Atlantskem oceanu in po Ameriki Das bo vodil danes popoldne prof. dr. V. Ša-rabon. Predaval bo v veliki dvorani Uniona, pričetek ob štirih. Predavanje bo pojasnjeval s skioptičnimi slikami. Vstopnice v predpro-daji v unionski trafiki. Ime predavatelja nam jamči, da bomo imeli poln užitek. O Radijska oddajna postaja bo te dni začela s prenosi iz inozemstva. Vršila bo to s pomočjo šestelektronskega radijskega aparata Radione, ki ga je izdelala tvrdka inž. Nikolaj Eltz na Dunaju. Kompletno tako napravo si lahko ogledate v izložbi prodajnega oddelka oddajne postaje v paviljonu na Miklošičevi cesti v Ljubljani. O X. Prosvetni večer je bil posvečen spominu Ivan Cankarjevega genija. G. prof. dr. Iv. Grafenauer je s širokim poznanjem in globokim pojmovanjem njegovega umetniškega dela zgradil umetnikov lik in ga vsestransko osvetlil, da je stal pred nami v vsej svoji veličini, lepoti in pomembnosti. Doživete in dovršene recitacije iz njegovih del (gg. Pengov in Stare) pa so umetniško nazorno tolmačile Cankarjevo umetnost in jo neposredno približale občinstvu, ki ga je čudovita, nesmrtna beseda globoko ganila in pretresla. Večer je bil zares lep in bogat. © Umrla jo včeraj popoldne po daljši bolezni damska šivilja gdč Ana Golob. Pogreb pojde jutri v ponedeljek ob 4 popoldne iz Škofje ulice št. 8. 0 Pravljice se bodo pripovedovaln v nedeljo, 16. dec. ob 4 p p. v Akademskem domu. Na programu je tudi kino, zato upamo, da ljubi otroci, ne zimudlte lepe prilike. Na svidenje! — Kršč. žensko društvo. O Na grcmijalni šoli v Ljubljani •Klpade radi božičnih praznikov pouk dne 17., 18. in 19. decembra t. 1. — Načelstvo. O Mladinski dom ima odslej telefonsko številko 3162. 0 Antirabični ambulatorij v LJubljani. Poleg že obstoječega antirabičnega ambula torija v Celju, se je z današnjim dnem ©tvoril tudi v Higijemskem zavcdu v Ljubljani antirabični ambulatorij in se bo tukaj vršPo cepljenje proti steklini Brez ozira na pripadnost k ljubljanski ali mariborski obKsti se bodo cepile proti steklini vse osebe, ki imajo bližje v Ljubljano kot v Celje Cepilo se bo po novi metodi dr. Hempta in bo trajalo cepljenje pri najtežjih slučajih ugriza samo 6 dni. Higijenski zavod bo pošiljal cepivo tudi uradnim in privatnim zdravnikom na dom, da ne bo treba ugrizmjenim osebam hoditi v Ljubljano ali ostati tukaj še cel čas cepljenja. — Higijenski zavod v Liubljani. © Knjige Mohorjeve družbo so prispele. Kdor jih je nasočil pri Prosvetni zvezi v Ljubljani Miklošičeva c. 5, jih dobi ob običajnih uradnih urah. N^-osti ljudske knjižnire Prosvetne zvezo v Ljubljani: Hamsun Knut, Das letzte Kapitel; Mu-ron Joli., Die spanisehe Insel (odlično delo katol. nemškega pis-telja); Maeterlinck Mnurice, Das Le-ben der Termiten; Kagawa Toyohiko, Auflehnung und Opfer (avtor je znan socijalni japonski delavec); Green Julien- Mont-Cinere in Adrienne Me-surat (mlad ameriško-francoski pisatelj, ki je na-mah pridobil priznanje evropske literarne kritike); Gunnareson Gunnar, Der Geiichtete; Grusde\v Ilja, Das Leben MaxLm Gorkis; Horn Allred, Aben-leuer an der EHenbeinkllste; Lewis Sinclair, Man-trap; Timmermans Felix, Pallieter; Nova dela Sel-me LagerlOf; Undset Sigrid, Olav Audunssohn, Frtthling ln Jenny (slovita norveška pisateljica, ki je dobila letos Nobelovo nagrado); Zbrana dela Johna Galsworthyja; Baernreither Joseph- Fragmente eines politisehen Tagesbuches; Benefi Edvard, Der Aufetand der Nationen; Wassermann Jakob, Der Fall Maurizius; Kerenski Aleksander, Erlnnerungen; Ncrva dela Jack Londona; Brtana Arietide, Frankreich und Deutschland; Ramuz C. F., Das grosse Grauen in den Bergen (Največji švi-carsko-francoski pisatelj, odlikovan z G. Kellerje-vo nagrado); Sheridan Clare; Ich, tneine Kinder und die Grossmfiehte der Welt; Zweig Arnold, Der Streit um den Sergeonten Grischa; Ossandovski, Sklaven der Sobne; Koch-Wesser Erich, Russland vom heute; Fedin Konstantin, Stadte und Jahre. — Odslej bomo redno priobčevali novosti ljudske knjižnice v daljših ali krajših presledkih v opozorilo našemu občinstvu. Knjižnica Prosvetne zveze pos'uje vsak d«n, razen nedelj in praznikov od 9. do 12. ure in od 2. do 7. ure zvečer v Akademskem domu na Miklošičevi cesti št. 5. 0 Dva vlr.imilra prijeta. Zadnje čase je bilo v Ljubljani izvršenih več manjših vlomov. Policija je vlomilce neumorno zasledovala, a dolgo časa zaman. Te dni pa je neki policijski apen t opazoval nekega moškega, ki je ponujal po gostilnah postom tobačne izdelke na prodaj Agent mu je v primerni razdalji sledil in opnzil, da je sumljivi neznanec krenil v Kotnikovo ulico, kjer je stanoval. Policija jo preiskala dotično stanovanje in prijelo dva brezposelna potepuha, doma iz tržaške okolice. Na stanovanju so našli večjo znlojjo tobaka, steklenic, razglednic in drugih stvari. Ugotovili so, d t izvirajo te stvari od vPmov v trafiko v Rožni dolini in v barako Med hmeljniki. © PRANJE, svetlolikanje ovratnikov in vse perilo, kemično snaženje oblek: Šimenc, Kolodvorska 8. Maribor □ Občni zbor SLS za mesto Maribor se vrši v soboto, dne 22. t. m., ob 19 v dvorani Zadružne gospodarske banke z običajnim dnevnim redom. Na občnem zboru je tudi poročilo narodnega poslanca Zebota o političnem položaju, oblastnega predsednika d r. Leskovarja o oblastni ter mestnega župana dr. J u v a n a o občinski politiki SLS. Vabijo se člani vseh okrajnih organizacij SLS za mesto Maribor, da se v polnem številu udeleže občnega zbora. □ Občna zbora SLS za IV. in II. okraj sta se vršila v petek zvečer ob lepi udeležbi članstva. Na Koroški cesti 1 so se zbrali naši zvesti somišljeniki iz koroškega predmestja ter z velikim zanimanjem sledili poročilom odbornikov, poročilu narodnega poslanca 2 e -b o t a o političnem položaju ter oblastnega predsednika dr. Leskovarja o oblastni politiki. Nato se je izvolil stari odbor z g. B r e c I j e m na čelu. Odlični naši pristaši so se živahno udeleževali razgovora o nekaterih perečih političnih in organizacijskih zadevah. Občni zbor je pokazal delo agilnih odbornikov in pristašev SLS v IV. okraju. — Občni zbor pristašev SLS v V. okraju je tudi potekel v znamenju lepega organizacijskega napredka. Ta okraj, ki je pri zadnjih občinskih volitvah dal nad 450 glasov, vedno bolj napreduje. Predvsem je to zasluga zvestih mož, katerim stoji na čelu agilen okrajni odbor. Na ob čnem zboru je podal poročilo o političnem položaju poslanec Zebot, o delu zastopnikov SLS v oblasti in mestni občini pa oblastni poslanec ter obč. svetnik H r a s t e 1 j. Na podlagi poročil načelnika Veroneka in tajnika K o k a 1 j a smo trdno prepričani, da bomo v tem okraju še bolj napredovali. □ Občni zbor SLS za III. okraj bo jutri ob pol 20. uri pri Birtiču (Ob brodu). □ Mohorjeve knjige so prispele in se dobijo pri posameznih župnih uradih. □ Sapramiš! Tam onstran Drave na Ruški cesti samuje velika palača; tukaj ždč in mro od to-gote mariborski sociji. Dva lističa izdajajo, ki s pridom in uspehom nadomeščata v Mariboru toli pogrešani humoristični list. Iz vseh kolon obeh lističev brizga na vse strani sama gnojnica in jedkost na te hudimane klerikalce; to je vse. In proti korupciji in terorju rohnita, ki ga uganjajo »die ver-dammten Klerikallzen«. Piška spečena! Pomislite, kaj se je zadniič enkrat pripetilo. Nekega sicer razsodnega socialističnega veljakarja so bili nekje odpustili iz službe; družinski oče s kopico olrok. Sociji mu seveda niso mogli pomagati. Tolika je niih veljava. Pa se je zgodilo, da so se ti frdamani klerikalci socija usmilili in ga sprejeli v službo pri — mestni občini. Ni zlomka, da ne hi uganjali klerikalci terorja in korupcije. In pravijo ljudje: Bogve, če bi klerikalec dobil kruha na magistratu, če bi se tamkaj šopirila rdeča pentlja z rdečim terorjem in rdečim nagejčkom. □ Umrl je Franc Podobnik, nadučitelj v pokoju, star 78 let. Pogreb bo jutri ob 15. na mestnem pokopališču v Pobrežiu. □ Socialna šola JSZ. Jutri ob pol 20. uri predavanje prof. Prijatelja, posvečeno zgodovini Srbije. □ Obrtniški in trgovski naraščaj priredi danes ob 16. uri predstavo »Mlinar in njegova hči« I)a]lepši Božič pri Radio-aparatu! tttfllllVVIfllllllllVIlllVlllflMItlltlltlflVVIIIIIMIIVIIIIVIIIIIVIIIIII1IIIIllllllVtllVVIVIVVVttllllltlllltflflllltllflllVtltllllllflllVtlllllltVItlVIVVIIIfIIIVIllllfllVIttltlllVtlllCVVfllllltttVItlllVIlllttlllltllllllllttVIVIVIIlItlllttllVI Radio-Val je špecijalna trgovina te stroke in ima najmodernejše aparate in pot ebščine vedno v zalogi. Rad'o-Val je priznano naikulantneiša in najsečale otroške vrtce, ozir. osnovne šole v Mariboru. Vse te so virgines intactae in so se okužile, v kolikor je bilo mogoče dognati, povečini od sostanovalcev ter se je pri vseh izključila krivda kake kaznive nenravnosli ali zlorabe. Te vrste okužbe pri deklicah so običajne v vseh večjih mestih in se dogajajo potom skuj> ne uporabe ležišč, posteljnega perila, kopalne vode, kopalnih gob, brisač itd. □ Mestni magistrat mariborski razglaša: Javnost se opozarja, da so upravičene do potrdilo o siromaštvu le siromašne osebe, ki odgovarjajo predpisom tega zakona, t. j. osebe, ki ne plačujejo več nego Din 10 neposrednega davka letno in tudi sicer nimajo premoženja. V smislu navodil delegacijc ministrstva financ v Ljubljani z dne 30. nov. t. 1. spadajo po novem zakonu o neposrednih davkih med neposredne davke sledeče davčne vrste: Davek na dohodek zemljišč (zemljarinn); davek na dohodek zgradb (zgradarina; davek na dohodek od podjetij, obratov in samostalnik poklicev (pridobnina); davek na rente (rentnina); davek na dobiček podjetij, zavezanih javnemu jx>Iaganju računov (družbeni davek); Davek na dohodek od nesamostalnega dela in poklica (uslužbenski davek). Uslužbenski davek je po tem takem neposredni davek, ki rrada v censti za . ceno siroinašnosti. Osebam, ki niso po zakonu siromašnega stanu, se bo torej z odlokom prošnja odklonila in pobrala, oziroma izterjala taksa v znesku Din 25. Na to se v lastnem interesu opozarjajo vsi oni, ki se jjotegujejo za potrdila o siromaštvu, da ne bodo imeli nepotrebnih izdatkov. □ Sobotni trg je bil precej dobro založen. Speharji so pripeljali 75 vozov z mesom, kmetje pa 16 vozov krompirja, 6 čebule. 30 sena, 3 otave in 6 slame. Tudi sadje je priš'o precej na trg. Jabolka so se plačevala za kg 2.50—7 Din, hruške 6—12, suhe slive 10—12. Kupčija je bila dokaj živahna. □ NAJVEČJI BLAGOR SO Oči! Obdarujte jih! ZEISSO VI NAOČNIKI oplikarja I. PETELN, Maribor, Gosposka ulica 5 so najprimernejše BOŽIČNO DARILO. Zamenjava na željo in po potrebi. □ V,SI, KI BREDETE po jesenski in zimski obcestni brozgi, za Vas so KARO-slrapac cestni čevlji. Maribor, Koroška c. 19. □ Ure, zlatnino, srebrnim, NA OBROKE BREZ PO VIŠKA, samo pri M. ILGERJEV sin, urar, Maribor, Gosposka ulica. Celfe £ & t Ga. Neža Levstik. Včeraj ob pol 4. zjutraj e preminula na svojem domu na Miklavžkein hri-3U pri Celju ga. Neža Levstik, roj. Friškovec, soproga oblastnega poslanca SLS, gerenta celjskega okrajnega zastopa, širom Slovenije znanega sadjarskega strokovnjaka, vpokojenega učite ja g. Miloša Levstika. Pokojnica je bila bolana že več let, a je trpljenje prenašala z občudovanja vredno vdanostjo. Pogreb se vrši v ponedeljek dne 17. decembra ob 3. uri popoldne. JSr Vstopnice za jutrišnji prosvetni večer, ki bo posvečen Ciril-Metodijski ideji in na katerem Eredava vseučiliški profesor dr. Fran Cirivec iz jubljane, se danes dobijo med 9. in 10. uro dopoldne v Ljudski knjižnici Kat. prosvet. društva na Cankarjevi cesti. & Iz celjske bolnice. Dne 13. decembra je umrl v tukajšnji bolnici Josip Z abrovec, 48 letni Eekovski pomočnik pri Jos. Novaku v Rogatcu. — >ne 14. aecjmbra je preminul Ivan Feldin, 69 let star, delavec pri regulaciji Hudinje, doma iz občine Škofjavas pri Celju. — Istega dne ob pol 10 uri zvečer jc izdihnil nenadoma ugledni posestnik in mesar iz Petrovč, g. Anton čcč. Včeraj so ga prepeljali v Petrovče, od koder se vrsi pogreb v ponedeljek ob 3. uri popoldne na pokopa išče sv. Kan-cijana v 2alcu. Pokojnik je bil izredno skrben go-spodar, dober družinski oče in zaveden katoliški mož. R. I. P. J}opisi Jesenice Zopet požigi. Zadnje dni prihajajo po poŠti na neko osebo grozilna pisma z napoved bani i, da bo v kratkem gorelo. Na sveti večer bo gorel katoliški dom, poslopje konzumnega društva na Savi in še drugi objekti v ondotni okolici. Kdo je pisec teh pisem, orožništvo do sedaj še ni moglo do-. gnati. Upati pa je, da se bo tudi ta ujel, ker so ■nekatere osebe prejele tudi pisma žaljive vsebine j in se pisava ujema. Mogoče pa je pisec v zvezi s •požigi v blejski okolici. Razume se, da se prebivalstva zopet loteva strah in bo najbrže zopet pogreba vpeljati nočne straže kot pred dvema letoma. Dobro bi bilo, ako bi tudi jeseniško županstvo sledilo blejskemu v tem, da bi razpisalo nagrado za onega, ki bo ovadil pisca grozilnih pisem. Zastrupila se je v noči od četrtka na petek na Javorniku mlada žena tovarniškega lovca Frica Vojcla. Pravega vzroka samoumora nihče nc ve, domneva pa se, da se je ženi omračil um. Hišno preiskavo je orožništvo napravilo pri nekem tovarniškem delavcu na Savi. Uspeh preiskave je bil presenetljiv, kajti našli so večje šte-1 vilo brošur komunislične in protidržavne vsebine. Brošure so imele na platnicah naslov: sadjereja in cepljenje sadnega drevja, in sicer v hrvatskem • jeziku. Vsebina knjig pa je bila slovenska in ni ;bilo v njih niti sluha o sadjereji. Mož in žena sta bila aretirana in odvedena v zapor. Akademija jeseniškega Orla je vsestransko ?dobro uspela. Udeležilo se je je jeseniško občinstvo v velikem številu. Kranj Seja občinskega odbora. V petek zvečer se je vršila seja občinskega odbora ob navzočnosti 16 odbornikov večine in 8 odbornikov opozicije. — Ena najvažnejših teč k dnevnega reda je bila prodaja občinske' hiše št. 12 v Sav. predmestju. Pri proračunski seji je namreč g. prof. VVatzl predlagal, naj se ta hiša proda na javni dražbi, ker je jako stara, nehigijen čna za stanovanje in so stroški za vzdrževanje te hiše skoraj večji kakor pa dohodki. Poleg tega bi pa prišla občina tudi do prepolrebnega denarja in tudi do kritja primanjkljaja Din 145.372-34, ki ga izkazuje proračun za leto 1929. K temu predlogu je g. Fock pristavil še dodatni predlog, naj se poleg hiše proda tudi nekaj občinskega sveta pred hišoi da bi se tako nudila možnost eventualne povečave stavbe. Pri nato sledečem glasovanju je bil predlog prof. VVatzla z dodatnim predlogom soglasno sprejet. — Na>'.o je sledila tajna volitev dveh članov za zbor okrajne blagajne, pri kateri sta bila dva predloga: 1. gg. Fock in Sire, 2. gg. Fock in Savnik. Pri glasovanju je dobil gi*T>- Fock 22, gosp. Sire 11, gosp. Šavnik pa 10 glasov, po en glas sta dobila še dva občinska odbornika. — Za volitev pregledovai-eev računov je bil od večine predlagan g. Berjak, za opozicijo pa je g. dr. Šilar predlagal g. Jegliča. Proti slednjemu predlogu pa se je dvignil član večine in iz popolnoma neutemeljenih razlogov trdil, da g. Jeglič nc more biti izvoljen. G. Watzl se je uprl takemu postopanju, ker nima niti večina niti noben član večine pravice vtikati se v delokrog opozicije in ji vsiljevati svojo voljo. Gotovo bi sledilo še daljše prerekanje, da se ni g. Jeglič sam odpovedal kandidaturi in predlagal za opozicijo go-(S.sj>oda Watxla. ki je bil obenem z gosp. Berjakom ^soglasno izvoljen. Novo mesto 020 Tečaj, ki bo 27., 28. in 29. t. m. v Rokodelskem domu v Novem mestu, vsebuje sledeča predavanja: »Geografski opis kraljevine SHS in nje Sprevod bo vodil tudi letos »general« Lam ne iz Št. Jerneja. Tudi orlovska godba bo sodelovala. Kotitedija z davki. Čeprav so naši poslanci v Belgradu dosegli, da so letos davki manjši kot prejšnja leta, vendar se nekateri davkoplačevalci pritožujejo, da so plačali večje od lanskoletnih. Zlasti tožijo o tem davkoplačevalci iz Orehovške občine. Je tudi nekaj podobnih slučajev, kot jih nr>števa v »Slovencu« g. poslanec Tomazin. Čudno, da je pri nekaterih davkarijah toliko >pomot«. Bodo morali tudi tu naši poslanci narediti red, pa bodo »pomote« kmalu odstranjene. Shod v Orehovici pri Si. Jerneju bo imel v nedeljo dne 23. decembra po prvi sveti maši gospod poslanec dr. Kulovec. Cerklje ob Krki Zanimiva je bila seja našega občinskega odbora zadnjo sredo. Volili smo zastopnike v okrajno blagajno. Soglasno — torej tudi z glasovi zastopnikov SKS — so bili poleg župana izvoljeni naši možje: Marinček, Rostohar, Pacek. — Ko je bila volitev že končana, se je dvignil vodja samostoj-nežev in slovesno protestiral, da ni od njih stranke nihče izvoljen, a glasoval je celo on sam za vse naše! Četrti gospodinjski tečaj se bo pričel v Cerkljah te dni. V teku 4 let pa že četrti tak tečaj, je najboljše spričevalo, kako ljudje hrepene po izobrazbi. Tudi občinski odbor je pokazal svoje razumevanje s te.m, da je tečaju naklonil 500 Din podpore, čeprav ima občina že ogromna druga bremena (samo 7a potrebščine osnovnih šol bomo plačali blizu 90.000 Din). Tečaj bo vodila gdčna učiteljica Francka Hlebčeva. S Holandskega se vračajo naši možje in fantje, ker tam ne dobe primernega dela. Najtežja dela so pa prehuda! Kdor je pa le količkaj več izšolan, dobi lahko boljše mesto in boljšo plačo. — Izobrazba se povsod obnese! Vino — letošnji pridelek — je tu že skoro,la vse prodano. Kdor heče še kaj dobiti, naj se prav takoj potrudi na pot! Dolenjsko vino je le še vedno najbolj zdravo. Zagorje ob Savi Na državni praznik i. decembra so bile v Zagorju trgovine zaprte samo med sv. mašo, potem so pa obratovale kot druge dneve Isto baje namerava storiti krajevni pododbor trgovcev v Zagorju ob priliki državnega praznika 17. decembra. Vprašamo pristojno oblast, ali za Zagorje ne ve-ljjo isti predpisi glede tega, kakor za ostale kraje Slovenije? _______ ANOINOL-TABfJETE so najboljše sredstvo proti prehlajenju in kašliu. — Dobi »e v vsaki lekarni. Mesarijo g. Josipa Razingerja je prevzel g. Anton Medved. Občinstvu ga toplo priporočamo. Težko je obolela gdč. Emilija Vodopivčeva, učiteljica na topliški šoli. PrepeJjali so jo v tukajšnjo izolimlco. Ponovno opozarjamo cenj. občinstvo na predavanje g. dr. Ehrlicha o spiritizmu, ki se bo vršilo danes ob pol 4. v dvorani Zadružnega doma. Trbovlje Božičnico priredi Otroški vrtec danes točno ob treh popoldne v Delavskem domu. Malčki bodo nastopili v raznih prizorih in dvogovorih i t. d. H koncu bodo vsi obskovalci vrtca obdarjeni. Razsvetljava naiih cest je še dukaj zadovoljiva, vendar bi pa želeli, Ja se zlasti zjutraj luči nc ugasijo pred šesto, saj je razsvetljava namenjena občanom in ne za parado. — Prepotrebna bi nadalje bila že itak predvidevana razsvetljava »nove« ceste kakor tudi tisti del okrajne ceste, ki vodi mimo meščanske šole do hiše gosp. Zagorca. Stanovalci na okrajni cesti bi bili gotovo hvaležni, ako bi se njih želja izpolnila. Ptuj Proslava, zedinjenja, ki se je vršila prošlo nedeljo v mestnem gledališču pod okriljem vseh katoliških organizacij v Ptuju, je izpadla izredno lepo. Naši ljudje so napolnili gledališče do zadnjega kotička in sledili z zanimanjem in odobravanjem točko za točko. Zlasti je užgala srečno izbrana beseda g. prof. Arliča, ki je v lepem govoru naslikal razmere med Srbi, Hrvati in Slovenci preti desetimi leti in danes. G. prof. Bajuk je v progra-maiičnem predavanju cčrtal osnovne smernice in pomen katoliške prosvete. Nastopi Orlov, Orlic in naraščaja so dale slavnosti lep okvir, iz katerega so se odražale učinkovito pevske in deklamacijske točke, ki so povdarjale glavne momente prireditve. Z eno besedo: prireditev je bila med letošnjimi najlepšimi in najbolj uspelimi. ® Prezidava cerkve. Podružnična cerkev obširne minoritske župnije pri sv. Doroteji v Dor-navi pri Ptuju se je prezidala na ta način, da se je dosedanja zakristija spremenila v kapelo in sezidala nova zakristija. Stavba je v glavnem že pod streho. V prezbiteriju sta se napravili dve novi okni, ki dajeta dovolj svetlobe, dočim je bil doslej prezbiterij pretemen. ker ni imel oken. Dela izvršuje stavbna tvrdka Dengg po oblastno odobrenem načrtu. Vsa prepotrebna prezidava se izvršuje na pobudo požrtvovalnega in za dornavsko podružnico neutrudljivega p. Konštantina Ocepka. © Dovozna cesta na ptujski skladiščni kolodvor sc sedaj tlakuje z gramozom in bo kmalu izrečena prometu. Želeti bi bilo, da bi se tudi podaljšek to ceste (Zrinjsko-Frankopanska cesta) kakor tudi Ljutomerska cesta na ta nrčin tlakovali. obe cesti sta v sedanjem stnju v dežju močvirje, ob lepem vremenu pa prašna puščava. Klemenčič obsojen na 5 let ječe Ljubljana, 15. decembra. Danes dopoldne ob devetih se je nadaljevala >S čim ste krili ta primanjkljaj?« »Z zaslužkom in denarjem, ki sem ga še imel.« Drž. pravdnik: Z »železno rezervo«, kajne? »Da. z železno rezervo.« Ugotovi se nadalje, da je obtoženi kupil do konca decembra lani 1455 litrov belega vina, a prodal ga je 46 litrov manj. Na dan ropa je bil Klemenčič dolžan skupno 427.000 Din, odplačal je 116.000 Din Državni pravdnik je predlagal nove dokazilne i T-._ .• _, - ..u,^^....: *...i: moc ■ lat« porotna obravnava proti Janku Klemenčiču. ZNAČAJ OBTOŽENCA. Janko Klemenčič dela vtis mirnega, flegma-tičnega moža, bistrega v vsakem pogledu, previdnega zlasti v svojih izjavah. Več prič je izjavilo, da njega sploh ni mogoče spraviti s tira, ker gh nihče ne more razburiti. Nasprotno je bil on vselej ... ............ r_________________________ zmožen, pomiriti vsakogar in ga o kakšni stvari j pre(jloge. Dejal je, da je obtoženi tudi 1926. leta prepričati. „ . ! po takrat izvršenem ropu na isti kočevski poštni Ves čas sedi obtoženi na zatozni klopi docela i VQZ mnogo plačeval; to se mu zdi sumljivo in bo _________________ - u , , miren, hladnokrven, kakor da se cela stvar ne tiče S prebavo obnovil. Zlasti z ozirom na to, ker se je prašičjereja.c >0 varčevanju«. >Nas tisk« in »Kmet- , nje?a Posameznim ugotovitvam se le^ nasmehne . dotigni vefer neposredno po ropu pojavil v G roško vprašanje«-. Poleg tega je na sporedu ogled J Jn jjh skuga 0mai0važevati in jim zmanjšati pomen supijemi skrivnostno od tam izginil in iskal, potem gospodarskih naprav na Kmetijski soli na Grmu. , Cagjh t0 gtorj z usp(>Um duhovitim medklicem ali , prenopisga v neki kmetski gostilni okoli Grosuplja. — Gospode, ki so prejeli našo okrožnico glede {ud. pikr0 satiričnim stavkom, kar vselej povzroči ] Zagovornik obtoženega, dr Sajevic, nato iz-priglasitve, lepo prosimo, da ne odlašajo. — Okrozr y puMiki smeh. i javi, da ima obtoženi ves interes, da se pojasni ta gospodarska zmožnosti. >0 pogodbah.« »Nasa organizacija. nje ustroj in dolžnosti.« »Prva pomoč pri obcieniu živine.* »O testamentih.« »Živino- in « . « v ___;___ . V«5 tinlr^ go>n naravnost pri le karnanu FELLER STIJBICA DliNJA, Elsa trg 134, Hrvatska. A kot čistilno sredstvo: Elsa krogljice, (i škalljic 12 Din. Napopolnejšl STOEWER šivalni stroil l* iivllie, «ront« ln (n-naris tet a usk don Precsn il nabav. strOi.ejie-tc si to Izrailnaii orl tvrdki L. BARAGA uiubl sna »elenburgovi ulica it. 6/1. Brszplaten oouk. IS 1,'sms.' IVletnn ot0« OSO dr. Praunseis, dr. Demšar, Volavšek, dr. Pretnar, primarij dr. Jenko. S tem je bil občni zbor matičnega kluba slovenskega športa zaključen. ŠPORTNI PREGLED. V Afriki zimski šport! To se pa res čudno Sliši. In je res- Prihodnje leto se bodo vršile v Afriki vseafriške tekme, in bodo tudi smučali. Kje? V gorovju Atlas; to gorovje se dviga nad 4500 m visoko in je z? sneženo v višjih legah globoko ncter v poletje. Francoska smuška zveza bo ustanovila v Afriki podružnico. — Grafstrom že pridno trenira za evropsko in za svetovno prvenstvo v umetelnem drsanju. Njegov največji tekmec in-Sener Bockl je v Ameriki. V Atmeriko dospela Suzana se bo menda vendarle poročila, njen ženin je že imenovani Bald-win, sin petrolejskega milijonarja. — Iz Amerike je ^dšel Karel K o ž e 1 u h; vse se trga zanj. Angleška Zveza tenisa ga je zopet angažirala, da trenira igravce za Davisov pokal; Ameriknnci so ga imenovali za člana tamošnje profesionalne zveze in so ga z aleto 1929 spet povabili v Ameriko. Prej bo Sel na riviero, da se bori tam za svetovno prvenstvo profesionalov. Najnevarnejši njegov tekmec bo najbrž Ramillon; ta še 20 let ni star. Francoski teniški seznani imenuje Cocheta kot prvega, sledijo mu Lacoste, Borotra in Brugnon; med damami ej prva gospa Mathieu. Francozi bodo bra% nili Davisov pokal; sedaj sta se priglasili tudi že Amerika in Češkoslovaška (Jugoslavija se je že prej). Evropski in ameriški pas hočejo na novo razdeliti. Tekme za Balkanski pokal se bodo pričele najbrž že to poletje — V angleškem nogometu vedi Sheffield Wednesday sledijo Derby County, Blackburn, Leeds in Burnley. V ogrskem prvenstvu ima Hungaria 18 točk, Ujpest in Bocshay po 14, Nemzert bo na študiral Nurmi''ev veliki tekmec Wide; te dni odide tja. Loukola iii Purje bosta šla najprvo v Južno Ameriko, potem šele v Severno. Tam bosta videla olimpionika Mereditha, ki bo treniral letos dijake univerze Pennsylvania. — Prav razveseljiva vest prihaja iz Amerike: visokošolska lahkoatletska zveza je sklenila, da odpravi pri tekmah yardni sistem ter da bo uporabljala samo metrski sistem, zaprosila bo tudi splošno zvezo, naj sledi njenemu zgledu. Potem bi morala slediti tudi Anglija, prej ali slej. To bi bil res velik napredek! —• Peltzerju niso hoteli dovoliti, da bi šel v Avstralijo; pa je zopet zaprosil in bi rad vzel s seboj tudi Cortsa in Jonatha. Japonci so pa povabili kar 15 nemških atletov, naj pridejo tekmovat na mednarodne igre, ki se pričnejo 15. maja. — Velikansko športno napravo bodo zgradili v Stockholmu; služila bo plavanju, beksu in lahki atletiki, gledavcev bo lahko tam 3000 do 4000, nadstropij bo 14. kopeli bodo notri, gledališče, gosti na, prodajalne. — Na Švedskem se je razmahnila tudi ženska atletika; na primer 100 m 12.7, 200 m 27.5, 800 m 2:17.8, 4X100 m 53.8, kopje 34.93 m, diskos 37.25 m, skok v višino 1.49 ni, na daljavo 5.49 m. — Wenibley je brez denarja; napolnila ga je samo ena prireditev, kar pa za vzdrževanje ne zadostuje. Plavalne evropske prvenstvene tekme bi se morale vršiti leta 1929 v Belgiji; ker je pa leta 1929 v Barce'oni velika svetovna razstava, je le-ta zaprosila ra prireditev in naj pride Belgija 1. 1930 na vrsto. Schmeling se ne bo boril proti Sharkeyu, temveč proti Yale Okunu (dober drugi razred). Morda bi pa uspel tudi proti Sharkeyu; kajti, ko je Sh. te dni jx> osemmesečnem odmoru nastopil proti de Kuhu, ga ni mogel podreti z K. O., temveč je zmagal samo po točkah; je slabši kot je bi!. In tudi samo po točkah je premagal Pavlino črnca Hartwella v 10 rundah. Carnera so povabili v Ameriko; še ne bo šel, se mora prej »boksati« naučiti. Mednarodna težkoatletska zveza je potrdila Schilbergov rekord v obojeročnem teznem dvigu 126.5 kg. — Nemec Strassherger je s postankom ob pasu obojeročno sunil 167.5 kg, nov nemški rekord (stari Rondijev rekord 165.5 kg datira že iz leta 1912). A čisto nekai drugega je sledeče: Par dni nato je Dunajčan Hipfinger s postankom ob pasu, obojeročno sunil 167.5 kg, torej prav isto težo, pa je H. v lahki srednji teži (67.5 do 75 kg) dočim ima Strassberger nad 100 kg. Hipfingerjev uspeh je direktno fenomenalen. V Newyorku sta zmagala v šestdnevni kolesarski dirki Giorgetti in Spencer. Iz Lakehursta pri Newyorku do Friedrichsha-fena na Nemškem ie prevozil v dneh 29. oktobra do 1. nov. »Grof Zeppelin« 6384.5 km in so registrirali to sedaj kot trajnostni rekord. Polovična vožnja, za zimske športnike. JZSS je prejel privatno obvestilo, da je ministrstvo za promet dovolilo vsem članom Jugosl. zimskosportnega naveza enake ugodnosti za znižano vožnjo, kakor jih imajo planinska društva. Ker je že zimska sezona, opozarja Savez svoje člane, da se pravočasno prijavijo za izkaznico ter je v ta namen izdal sledeča navodila. Vsi oni, ki se žole poslužiti dovoljene ugodnosti za polovično vožnjo trikrat na leto od-nosno za ugodnosti polovične vožnje pri skupinah desetih ali več oseb, naj zahtevajo savezne izkaznice preko svojih klubov. Klubi bodo napravili seznam v duplo ter poslali savezu obenem fotografijo. na kateri mora biti točno ime in klub dotičnega, ki bo preskrbel legitimacije. Direktno se legitimacije ne bodo izdajale. Izrecno pa opozarjamo, da imajo n. pr. člani planinskih društev jx>leg svoje ugodnosti za polovično vožnjo tudi ugodnost pri nas, taJto da imajo de facto šestkrat na leto f>olo-vieno vožnjo. Ker utegne priti uradno obvestilo direkcijam državnih železnic vsak dan, se bodo lahko okoristili člani s polovično vožnjo že v lotoš-njem letu in je potrebno, da imamo vse pravočasno pripravljeno. Vsakdo nj otoeuem sporoči, ako želi uverenje za letošnje in prihodnje (1929) leto, ali samo za prihodnje leto. JZSS. Skakalnice velikanke so prepovedane — in jih vendar gradijo. V St. Moritzu je sklenila mednarodna smuška zveza, da se ne smejo graditi ni-kakšne velikanske skakalnice več. Več deželnih zvez se je temu sklepu priključilo. A vodilni dve> deželi smučanja, Norveška in Švica, se za prepoved nič ne zmenita. In prav Švicarji in Norvežani so bili proti takšnim skakalnicam. V znanem švicarskem mestu zimskem zdravilišču Davos so zgradili v letošnjem poletju skakalnico, ki odgovarja najnovejšim zahtevam in ki bo dopustila skoke do 75 m. Tudi skakalnico kluba Bitnim na Norveškem so popravili in bod tudi tam možni skoki do 75 m. Rekord nad vse! BOGATI CARPENTIER. Navadno mislimo, da naredi boksni šport vsakogar bogatega. Pa ni tako. Le malo je izvoljenih. Med njimi veliki francoski boikser Carpentier. Pesti so ga napravile bogatega, njegovo premoženje cenijo na kakšnih 25 milijonov dinarjev. Moč njegovo roke še ni ugasnila, in bo še boksal. A previden je in je del svojega premoženja trdno zasidral. Ima hišo v Parizu, hišo pri Parizu, hišo v Dieppe, in je udeležen pri raznih industrijskih podjetjih. Pri takih seveda, ki nesejo. Polno ima služabnikov in tajnika kajpak tudi. Samouprava Izšla je 14. številka uradnega lista Ljubljanske in mariborske oblasti »Samouprava« s sledečo vsebino: Uredbi Mariborske in Ljubljanske oblastne skupščine o službenem razmerju oblastnih cestarjev, uredba Mariborske oblastne skupščine o službenem razmerju oblastnih cestnih nadzornikom, uredba Mar. obl. skupščine glede razveljavljenja dež. zak. z dne 28. aprila 1909 (izvrševanje zdravstvene službe v občinah), pravilnik Mar. obl. odbora glede prispevkov za napravo gnojišč in gnojnih jam, dalje uredba Ljublj. obl. skupščine glede izločitve občine Struge iz območja cestnega okraja ribniškega in priključitve cestnemu okraju Veliko Lašče in končno uredba Ljublj. obl. skupščine o pobiranju oblastne takse na gledališke vstopnice. Če ne gledate na ceno, ampak na kvaliteto, Vam priporočamo šestelektronski sprejemni aparat R a d i o n e z elektronkami z zaščiteno mrežico S tem aparatom je radijska tehnika dosegla višek. Z njim dos*»žete v zvočniku tak efekt, da zadostuje za na večjo dvorano, mogoče ga je pa i udi regulirati tako, da je pripraven za malo družinsko sobo. Radio-Ljubljana bo ta aparat rabila za pienose inozemskih postaj. Z ma o okvirno anteno sprejema na vseh valovih od 12 — 3500 m Prepričajte se! Zahtevajte ponudbe! Radijska postaja Ljubljana Miklošičeva cesta 5 Telefon 3 i-90 Radione 6 Ljubljanska radijska oddajna postaja je dobila aparat za prenašanje inozemskih sporedov. To je šestelektronski aparat znamke Radione, izdelek inž. Nikolaja Eltza na Dunaju. O njegovih poskusih in us jehih smo že pisali v našem listu. Pa bo morda primerno in potrebno, da si ogledamo še nekatera njegova dela, zlasti ker v Sloveniji zanimanje za njegove aparate vidno raste. Inž. Eltz je kazal že v svojih mladih letih znatne tehnične talen.e za brezžično telegrafijo in telefonijo. On in njegovi marljivi sotrudniki imajo vedno večje uspehe. Dokaz temu so novosti, ki so vzbudile vsesplošno občudovanje radiointeresentov ob priliki dunajskega jesenskega velesejma. S konstrukcijo elektronke z zastrto mrežico je uspelo radiofonski industriji ustvariti novo »inter-f rek venčno < žarnico. Tvrdka Ing Eltz je s pomočjo teh »interfrekvenčnih« elektronk ustvarila svoj znameniti zastrti 6 elektronski univerzalni sprejemni aparat »Radione«, ki združuje v sebi najmodernejšo konstrukcijo aparatov in elektronk, ki nudi sploh še možno selektivnost z velikim valovnim območjem in največjo jakestjo. Je tako fino občutljiv, da daje brez visoke antene na le čisto majhno okvirno anteno od ca 25 c.m dolžine stranic pri najenostavnejši manipulaciji evropske in š evilne prekomorske po-str-je na zvočnik. Selektivnost je že ekstromna, podajanje govora in glazbe čisto in pristno. Mnogo pripomore k temu že prej omenjeni precizijski nizko-jrekvenfni transformator »Radione«. Aparat obsega valovne dolžine od 12 do 3500 ni. Aparat ima okusno zunanjo opremo. Upravičeno ga lahko imenujemo kralja radijskih aparatov. Moje žele Dragi radio »Kukavica«:! Kar naravnost in v kratkem ti povem: Potreben si mi postal kot vsakdanji kruh. Misli si kulturnega človeka na deželi, ki mu je edina vsakdanja pot od doina do pisarno in obratno, ki ne pije in ne kadi, ki je oddaljen ml hrupa mestnega življenja, potoin tebe pa je zvezan s celim svetom. Pri tebi se morem učiti tujih jezikov, poslušati predavanja v vseh mogočih jezikih in iz vseh panog znanstva in življenja, poljudna in visoko znanstvena, radujem se ob zvokih godbe in petju, orl priprostega navadnega napeva do viška muzikalne umetnosti oper prvih svetovnih glasbenih skladateljev itd. a najmilejše se mi stori pri srcu, ko iščem postaje in zaslišim tvoj prijetni ku-ku, ku-ku. Zadovoljen sem s teboj, pa še bolj zadovoljen bi bil in mislim, da marsikdo drugi še tudi, če bi prinesel opoldanski program nekaj takega kot n. pr. v pe'.ek 29 novembra, t j. redno nekaj narodnih pesmi, slovenskih in slovanskih sploh, zlasti ruske zbore, četvero-, dvo- in solc-spcfve domačih umetnikov, godba: koračnice, harmonika, tamburice, citre itd Za večerne programe naj bi sledili Cankarjevemu večeru*; še drugi »večeri«, posvečeni našim velikim možem, predvsem glasbenikom. Ob nedeljah pa bi želel slišati tudi pridigo. Pridige na deželi, ki so prilagodeno za krajevne razmere, ne morejo za-_I--- RADIO FRAMC BAR je največ;a in najstarejša strokovna tvrdka, ima najnižje cene, najboljše Radio-aparate, nov cenik, ki izide še ta teden. LJubljana, Mastni trg 5 dovoljiti izobraženca, zato bi bilo jako umestno, če bi se oddajale tudi pridige priznanih pridigarjev kakor dr. o. Gvido Ranta, prof. Jeršeta ali kanonika dr. Opeke. Samo na valovni dolžini 506 ne oddajaj nikoli več, kakor se je zgorlilo t. in 2. t. m. Bil je krasen program, i\ radi istočasnega oddajanja postaje Krakovv je bil sprejem skoro nemojroč, ker se je slišalo nekaj od postaje Krakow in nekaj od ljubljanske postaje. — Bodi mi pozdravljen, razvijaj so do popolnosti. Tvoj neločljiv prijatelj I. Rabite TonpgroOTL barium-eSektronke :Programi Hadio-Efubljana Nedelja, 16. dec.: 9.30 Prenos cerkvene glasbe; — 11 Radio-kv:.rtet; — 15 Tercet Šiška;. — 15.30 Humoristično čtivo, pisatelj Milč-inski; — 16 Radio-orkester; — 17 Fran Lipah, Član Narodnega gledališča recitira: a) Goethe, Faust, Mefistov dialeg z učencem; b) Shakespeare, Julij Cezar, Brutcv in Antonijev govor. — 17.30 Reproducirana glasba; — i8 Veseloigra; — 20 Deset pozabljenih božičnih pesmi, poje ženski zbor drž. učiteljišča v Ljubljani pod vodstvom prof. Adamiča. Radio-orkester. — 22. Poročila. Pnndeljelc 17. dec.: 11 Koncert Radio-orkestra. 12 Naša vladarska rodbina, predava prof. S. Kranjec. 12.30 Reproducirana glasba. 16 Pravljice, pripoveduje Radio-telka. 16.30 Šolski zbor meščanske šole pri Sv. Jakobu poje: 1. Dr Kimovec: Marijino darovanje, 2. Fr. Zabret: Ave Marija, 3. M. Zelez-nik: Pozdrav Mariji, 4. M. Zeleznik: Poslan z nebes je angel, 5. A. Mav: Čujte, čujte, 6. Vodopivec: Kristus, Kralj, 7. M. Zeleznik: Nagajivka, 8. D. Jenko: Naprej zastava Slave!, 9. E. Adamič: Vse rožice rumene. 17 Elektrika v gospodinjstvu, predava ing. Dietrich. 20 Operetni nastopi: ga. Poličeva, Balat-kova in gg. Drenovec, Peček. Klavir: g. Balatka: 1. prizor in dvospev ^Pyjamae (Lady X); 2. dvospev »Zvest bitk (Bajadera); 3. solospev iz operete »Pu-ščavnikov zvonček«; 4. dvospev iz operete Zmagovalka oceana«; 5. prizor in dvospev iz operete : Car-daška princesa«; 6. solospev iz operete »Mamzell Nittouche«; 7. prizor in dvospev iz opere',e »Bajadera«; 8. dvospev »Oj zbogom zdaj« (Grofica Marica); 9. solospev iz operete »Bajadera«; 10. dvospev »Prijatelj imaš smolo res« (Orlov); 11 prizor in dvospev iz operete »Zmagovalka oceana«; 12 Solospev »O hlačkah«; 13 dvospev »Vojak iz Norim-berga: (Mamzell Nitouche). Radio-orkester. 22 Poročila. Torek 18. dec.: 12.30 Reproducirana glasba in borzna poročila. 17 Koncert radio-orkester. 18 Predava Božidar Jakac: Moja pot po Afriki. 19 Nemščina. 19.30 Kemija in vsakdanje življenje, prof. Pengov. 20 Sodnik Zalamejski, preistava. 21.30 Radio-orkester. 22 Poročila. Sreda 19. dec.: 12.30 Reproducirana glasba in borzna poročila. 13.30 Ing. Lupša: Po Sijauiu, potopisuo predavanje. 18.30 Pravljice, pripoveduje pisatelj Milčinski. 19 Srbohrvaščina. 19.30 Pomen antike za razvoj evropske kulture, prof. dr. Bradač. 20 Ing. Lupša: Po Sijamu, drugi del potopisnega predavanja. 20.30 Koncert radio-orkester. 22 Poročila. Četrtek W. dec..: 12 30 Reproducirana glasba in bor/.na r>oročila. 18.30 Kmetsko gospodarsko predavanje ing. Rado Lah. 19 Laščina. 19.30 Zgodovina Slovencev, Silvo Kranjec. 20 »Grafika , poje s spremljevanjein vojaške godbe štiri kompozicije. 22 Poročila. Petek 21 dec. 12.30 Reprorlncirana glasba in borzna poročila. 18.30 Gospodinjska ura, gdčna Krekova. 19 Francoščina, dr. Stanko Leben. 19.30 Varstvo spomenikov, predava dr. Franc Štele. 20 Joža Likovič, Božični spevi in koncert radio-orkoster. 22 Poročila. \Drugi programi Nedelja. 16. decembra. Zagreb: 11-30 Dopoldanski koncert- — 17 lesna glasba. — 20.35 Večer Čajkovskega. — 22 Prenosi iz inozemstva. — Praga: 9 Cerkvena glasba. — 11 Ljudski koncert. — 13 Predavanja. — 20 Opereta Akrobati. — 21 Kvartet. — Varšava: 10.15 Služba božja. — 12.10 Simfonična matineja. — 17.20 Predavanja. — 20.30 Koncert. — 22.30 Plesna glasba. — Katovice: 12.15 Kvartet. —"14 Predavanja. — 15.15 Koncert varšavske filharmonije. — 20.30 Prenos iz Varšave. — Dunaj: 10.20 Orgle. — 16 Popoldanski orkester. — 18.35 Predavanja. — 19.30 Opera Aida. — Budapcst: 10 Služba božja s pridigo. — 12.3!) Simfonični orkester. — 15.30 Koncert filhnrmonične družbe. — 20.25 Petje. — Toulousc: 13.45 Tango. — 21.30 špansko petje. — 22.15 Iz raznih operet. — 23.05 Fox. — Berlin: 9 Služba božja. — 11.30 Gledališki orkester. — 14.30 Predavnnj.a. — 16.30 Otroški božično petje. — 20.30 Orkester. Nato plesna glasba. — Leipzig: 8.30 Orgle. — 11 Predavanja. — 17 Kvartet. — 19.30 Vojaška grdba. — 21.30 Veseloigra. — Miin-clien: 15 Božične pravljice. — 16 Orkester. — 18.35 Stara glasba. — 20 Pevski koncert. — Shittcart: 11 Katoliška služba božja. — 12 Promenadni koncert — 14 Petje slepcev. — 15 Predavanja. — 21.15 Fra Diavolo, komična opera. — Bern: 10.30 Katoliška pridiga. — 15.30 Orkestri. — 20 Start božični spevi. — 21.20 OrkestfiT. — Milan: 10.30 Cerkvena glasba. — 12.30 Kvartet. — 17.15 Ciganska godba. — 20.30 Opera. — Rim: 10 Cerkvena glasba. — 13.14 Trio. — 20.45 Simfonični orkester. Naznanila Cfultljanslko gledališče DRAMA: Začetek ob 20. Nedelja, 16. decembra, ob 15. uri: Krog s kredo. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. ob 20. uri; Lepa Vida. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 17. decembra: Noblova nagrada. Red A. Torek, 18. decembra, zaprto. OPERA: Začetek ob pol 20. Nedelja, 16. decembra, ob 15. uri: Boccaccio, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. ob pol 20. uri- Tosca. Izven. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ponedeljek, 17. decembra, zaprto. Torek, 18. decembra: Aida. Gostuje Marij Šimenc. Izven. Mariborsko gledališče Nedelja, 16. decembra, ob 15. uri: »Jesenski manever«. Znižane cene. Kupoui. — Ob 20. uri: »Adicu Mirni«. Kuponi. Ponedeljek, 17. decembra. Zaprto. Torek, 18. decembra, ob 20. uri: »Dover-Calais«. Ab. B. Premijera. Prireditve ln društvene vesti »Ljubljana«. V |x>ncdeljek, 17. t. nu ob 8. uri zvečer skupna jievska vaja. Točni. — Pevovodja. Izvencerkveni sestanek ima Križanska moška kongregacija v sredo, 19. t. m. ob 8. uri zvečer. V Šentpetcrskem prosvetnem društvu bo v po-nedeljek zvečer ob osmih nadaljeval svoje pripovedovanje o ruskem vojnem ujetništvu g. Jože Su-steršič, ki bo pokazal tudi nekaj skiopličnih slik iz Rusije. Člani in prijatelji društva so vljudno vabljeni. CerKvenl vestniU članicam III. gl. sk. Marijine kongregaeije T Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani: Božični družbeni sestanek bo v četrtek 27. uec. ob S uri popoldne. — Ob 11. dopoldne odborova seja Duhovne vaje za učitelje bo«l& v Domu od 2T. do 31. deccmbra. — Vodstvo. Požuri se vendar!« ji zakličejo sestrice. iS Poglej, večernica je že na nebu; čas bo, da se odpravimo. Sicer se zakasnimo.« A zaman se je trudila najmanjša zvezdica; njena kronica se nikakor ni dala očistiti. Vedno je še ostal grd madež. Si se kaj pregrešila? jo vprašajo prestrašene sestrice, »da se je tvoja kronica tako umazala?« Tedaj skloni najmlajša sestrica svojo glavico in debele solze oblijejo njena li-čica. »Ah,« žalostno vzdihne, »danes zjutraj sem se zlagala sv. Petru. Ko me je vprašal, če sem li jaz pustila nebeška vrata odprta, sem rekla, da ne, čeprav sem bila to res storila. Bala sem se. da bom kaznovana, pa sem se zlagala. Žalostne so obstopile zvezdice svojo sestrico, ker so vedele, da se ne bo več smela ž njimi igrati na nebeških vrtovih; morala bo ca zemljo, da se spokori. Na zemlji je sobice zašlo in zvezdice so druga za drugo prisvetile na nebu. A ljudje so jih prezrli, ker so sedeli v razsvetljeni sobi. Le majhen deček je prosil svoje starše, če sme še predno zaspi, malo pogledati lepe zvezdice na uebu. Kar za vriska malček: Joj, mamica, kako lepa svetla zvezdica je padla ravno na našo njivo. Ko vstanem jutri zjutraj, jo bom sel takoj iskat.« Ko se Francek drugo jutro zbudi, se koj spomni lepe zvezdice in steče na njivo. Gleda in išče, a ne zagleda nič posebnega. Rastlo je polno cvetic: belih marjetic, rumenih troben-tic, modrih spominčic, pa nobena mu ni bila tako všeč kot večerna zvezdica. In že se je hotel žalostno vrniti domov, ko zagleda v visoki travi med raznobarvnimi cveticami srč-kano, ljubeznjivo deklico, oblečeno v lepo srebrno oblekco. Kar nagledati se je ni mogel in žalostna; še igrati se ni več hotela. Polno hrepenenja je gledala v zvezdnato nebo in debele solze so ji kapale po vročih licih. — Deklici se gotovo toži po domu, so rekli starši. In bili so z njo še bolj Ijubeznjivi, da hi ji olajšali žalost. Zlasti Francek kar ni vedel, kako bi ji pokazal svojo ljubezen. Podaril ji je vse, kar je imel sam najrajši. Le eden ni maral lepe deklice in to je bil domači hlapec. Kjer je le mogel, jo je zatožil in ji skušal škodovati. Kolikokrat je rekel svojemu gospodarju: Zakaj tako lepo ravnate s tem otrokom, ki je najbrže ušel iz kakega cirkusa, ln kaj mu je treba nosili srebrno oblckco. Mar bi ji oblekli vsakdanjo in jo zapodili na delo!- _ Deklica sicer ui razumela hudobnega hlapca, vendar je dobro čutila, da jo sovraži; zato se ga je bala. Ker je minilo že dokaj časa, odkar je živela deklica v hiši Franckovih staršev, se je tudi že privadila njih govorici. Vendar je ostala vedno žalostna- Neko noč se deklica zbudi in pogleda skozi okno; zazdi se ji, da jo kličejo zvezdice. Ne more se ve? premagati. Hitro obleče oblekco in steče na travnik, kamor je nekoč padla z neba. V vročem hrepenenju po sestricah ! zvezdicah razpne deklica svoje roke. Tam gori zagleda mesec in enajst svojih sestric, ki se ji milo smehljajo. Ko bi le smela k njim! Kako bi bilo lepo tam gori! Saj se še na travniku vse blešči v luninem svitu! Vsaka cvetica, vsaka travica žari v srebrni luči. Kar naenkrat se oglasi za deklico surovi ! hlapčev glas: No, ti potepenka ti! Tako torej ubogaš svoje dobre starše! Po noči, ko ti je prepovedano, vstajaš in hodiš po travniku. Le počakaj! Gospodarju te zatožim, da te zapodi od hiše.« Deklica ne zine besedice, tiho se izmuzne in steče nazaj v hišo. Doma je ni bil ponoči nihče pogrešil. Toda takoj zjutraj jo je hudobni hlapec zatožil gospodarju. Niso mu mogli verjeti, zato pokličejo deklico, naj pove, če je kaj resnice na tem. A Francek jo prime za roko in jo odpelje, češ, kaj izprašujete take stvari, saj sva vendar vso noč spala v isti sobi; če bi bilo kaj res, bi bil moral jaz že kaj slišati!« Tedaj zakliče oče hlapcu: »Ti si hudoben, ker si hotel škodovati otroku; kar pojdi drugam služit. Jaz ue maram lažnjivih hlapcev!« Ko pa začuje deklica te besede, steče hitro nazaj pred očeta, povzdigne proseče svoje ročice in zaprosi: »Odpustite mi, oče, bila sem res ponoči na travniku, da pozdravim zvezdice.« Komaj to izgovori, že šine tako svetel žarek skozi sobo, da so si morali vsi zakriti oči. Ko zopet pogledajo, zapazijo, da je deklica izginila. Niso je več našli, čeprav so vse preiskali. V nebesih pa so zvezdice z največjim veseljem sprejele svojo dvanajsto sestrico; brž so stekle, da ji osnažijo kronico. In glej! Kronica se je zopet na vso moč zasvetila. Mala kaznovana zvezdica je sedaj dobro vedela, da ji je dobri Bog odpustil laž, radi katere je morala v zemsko pregnanstvo. Zlate zvezdice so se od tedaj še prav posebno bale laži in želeli bi le. da bi jih v tem posnemali tudi otroci na zemlji. Zopet se prične mračiti. Drugi brat zdaj mora iti, je sekiro, vile vzel in na stražo je odšel. Noč prav hladna kar ne mine, do kosti ga mraz prešine, šklepetajo mu zobje — v beg ga nesejo noge. Celo noč tatu se bal je, plot sosedin varoval je. Strah je fanta! No pa kaj — jutro je, domov nazaj: »Hej, zaspanci, kaj mi spite? Bratu duri brž odprite! V noči bil je strašen mraz, sem ko pes prezebal jaz.« Brata duri sta odprla,' stražnika na pragu vzrla, in vprašala ga takoj, ni li videl kaj nocoj. Moli naš čuvaj k ikoni, v levo. v desno se prikloni in z zobmi na vso mi moč šklepeta: r.Prečul sem noč. Ni mi bila sreča mila, strašno mrzla noč je bila. Mraz me je hudo prevzel — kakor šiba sem drhtel. Eh, precej hudo je bilo! ... No, pa da je le minilo.« Spet pohvali oče tak: »No, Gavrilo, korenjak!« • Tretjič se začne mračiti, moral bi najmlajši iti. Ta pa misli: »Kaj ta reč meni mar!« in gre za peč, kjer se uleže in zapoje: : Miruj, miruj, srce moje!« Brata suvata ga zdaj — naj gre v polje kot čuvaj, toda čeprav mu kričita, V nebesih je živelo dvanajst sestric-zve-zdic. Na glavici je nosila vsaka izmed njih zlato kronico. Med seboj so se zelo ljubile: vedno so se skupaj igrale, delale, se smejale. Nekega sobotnega popoldne so se zbrale na rajski trati k delu, da si osnažijo zlate kro-nice, ki so se med tednom zaprašile in umazale. Hotele so v nedeljo prav posebno svetlo žareti Bogu v čast in ljudem v veselje. Zato so se s tako vnemo trifdile, da kar najlepše osnažijo kronice in skrbno so pazile, da si pri delu ne pomažejo svojih srebrnih obleke. Enajst zvezdic je skončalo svoje delo; njih kronice so se že tako svetile, da se je kar bliskalo, le dvanajsta in najmanjša zvezdica, ki je med snaženjem preveč klepetala, se je zakasnila. ves presenečen jo vpraša: »Kdo si, lepa deklica?« Vendar deklica le žalostno odkima in proseče pogleda Francka. »Ali greš z menoj?« jo vpraša Francek. Deklica mu hvaležno prikima- Roko v roki prikorakata deček in deklica domov. Kako so bili Franokovi starši presenečeni, ko jim pripelje Francek tako lepo deklico v hišo. Ljubeznjivo so jo sprejeli in jo vprašali, kdo in odkod je. Vendar je deklica odgovarjala v tujem jeziku, da jo Franckovi starši niso razumeli. Kljub temu so jo zelo vzljubili. Francek je bil presrečen, da je dobil tako ljubeznjivo sestrico! Vse svoje igračke ji je prinesel, da bi jo razveselil, toda deklica se ni nikdar zasmejala. Rada se je sicer igrala s Franckam, a vesela ni bila nikdar. Mučila jo je skrivnostna tiha žalost. Posebno zvečer, ko so na nebu prisvetile zvezdice, je bila mala deklica še bolj da že skoraj glas zgubita, Ivan kar naprej smrči. A .zdaj oče ga budi: »Čuj me, čuj, zaspana duša, ti na stražo greš, Vaujuša! ' Suknjič nov ti kupim sam, sladkega ti graha dam.3 Ivan se s peči umakne, staro kučmo si natakne, v nedra kruha si je vzel in na stražo je odšel. 3 Mlad, sladek grah šc vedno velja v Kusiji na kmetih, daleč od železnicc, kot sladkorčki. Dvana?st zvezdic Zane sosedu je jabolko vkral. lačnemu pujsku tako je dejal: »Kako je veliko, rdeče, poglej! Le stegni se, pujsek, s slastjo ga pojej! Pujsku se v ustih sline cede, nogo bi sprostil, ah, pa ne gre. Žane se pujskovim mukam smeji; zlobni obraz mu v veselju žari... Pujsek zaman napenja oči: jabolko rdeče predaleč leži. Naenkrat pa Zane pogleda plašno. Joj, pujsek je divji; o groza, kaj bo?! Žanetu trinajst je zvezd posvetilo. Za zlobo njegovo prav lepo plačilo. Najprimernejša dariia Novo: Josip Korhan, Moča v CrlobeEi, za mladino primerna knjiga, vezana Dm 34'— Obenem priporočamo: Gornik: Pasi onske povest ce za za mladino......Din 5'— ■tančic Iv.. Risanje, navodilo za risanje v vseh panogah . Diu 120.— Iv cbek : Savinjske Alpe geograf in turistični pregled . . Din 155'— 'iemec: It moje domovine, mlade povesti.......D'n 24"— orli Iv.: Golobovi, Novelo . . Din 40 — Goričar & Leskovsek - Celje Za zimo Znižane cene I pri Fr. Cverlin Maribor Gosposka ulica 32 Najfinejša sukna in double Velika zaloga plaščev in kratkih površnikov s kožuhom Obleke in plašče za dečke Vedno najnovejše in najboljše Sanatoiium Dr. Hansa Graz, Kcrbiergasse 42. Telefon 2352. Edini zasebni zdravilni zavod za vse operativne, notranje in ženske bolezni, porodne slučaje — Moderno urejeno. — Višinsko solnce. — Rentgen Diartermija. — Zdravniki po svoji volji. — Cene zmerne. — Prospekti na zahtevo. — LUNil Eksportna hiša, MARIBOR Aleksandrova 19. Dobro znana najboljša in najcenejša tvrdka za nakup galanterije, pletenine, kratkega blaga ter igrač, otroške nogavice od 6 Din naprej, damske nogavice od 7 Din naprej, moške nognvice Isokni) od 6 Din naprej, ovijalne jopice od 50 Din naprej. moške iopice z rokavi od 85 Din naprei, ženske jopice od 70 Din naprej, otroške jopice od 50 Din naprej, jopice za deklice od 60 Din naprej. Lastni izdelki. Poscb. razstava otroških igrač ter boiič. okraskov. GaSofe in snežne cevlle dobro popravljati zna edinole strokovnjak čevljar. Nestrokovnjak, to je neizučen čevljar, kvari obutev, s tem otežkoča ho|o, kar ozlovolji človeka. Takšnih nadlog se obvaruiete, ako nc nasedate reklami brezvestnih nestrokovnjakov. — Vi si prihranite denar, ako daste popravljati gumijasto obuvalo v PRVO STROKOVNO DELAVNICO ^ AVGUST ŠKOF IGRIŠKA ULICA ŠTEV. 2. Popolnoma varno naložite svoj denar v Vzajemni posuj v Ljubljani, r. z. z o. z. Da Miklošičev cesti polej- hotela »Un'on«. Hranilne vloge se obrestuieio naiusodneiše. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, b'.še in zemljišča. Kredi ti v tekočem računu. Po s o lil a proti poroštvu, vkniižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. 06430707 Hinko Smreka? (Za 25-letnico njegovega umetniškega delovanja.) 25 let že trpi in dela Hinko Smrekar. Kdor pozna težko usodo slovenskega umetnika, ta ve, kako grenkobno je praznovanje takih obletnic in kolika mrazina preveva ubogo srce umetnikovo v takem trenotku. In če že bab ice in izvoščki (gotovo dva nad vse častita pok ica) praznujejo svoje jubileje, zakaj ne bi v tej priliki izpregovoril še Hinko Smrekar, prav oni Hinko Smrekar, ki je izmed vseh upodabljajočih še najvernejše izrisal bistvo slovenskega človeka in ga obdal z gtoriolo bridkosti in veselja. Obiskal sem Smrekarja v njegovem atelieru. Lično majhen ie njegov atelier, s treskami poslikan in z mladim drevjem obsajen. Soba je žehtela v omamni toploti zakurjene peči. Na zidu slike, v kotu postelja, ob oknu slikarsko stojalo, v sredini miza, čezinčez z revijami in časopisi nastlana. Smrekar je odložil težko risalno desko in začela sva pomenek: Kratek potek življenja. Rodil sem se v Ljubljani, star sem 45 let in sem proletarskega pokolenja. Očetova šegavost in razboritost mi je ustvarila značaj in bogato oplodila umetniško delo. V ahasverskem romanju familije sem dovršil gimnazijo ter nato študiral pravo, ker za medicino ni bilo denarja. Slikarski nagon se je temu uprl — in jaz sem se mu po 5 semestrih prava udal in slovesno zapil vse juridične knjige. Postal sem »malar«, blodil po svetu, doživel avstrijsko internacijo za svetovne vojne itd., itd. in sedaj živini in delam v Ljubljani. Kaj Vas je napotilo k slikarstvu? Razodetje mi je bila frančiškanska cerkev. Freske in še prav posebe ona Oljska gora v duplini so napravile tako globok dojeni v meni, da so mc le s težavo izvlekli iz te cerkve in to poslej še mnogokrat, ko sem silil vanjo. Prva akademija pa so bile: pratika, sanjske bukve, koledarji, odiomki W.Bu-scheve »Fromme Helene« in risbe, ki jih jc zrisaia neka učiteljica po predlogah. Ze izpočetka sem bil zelo avtokritičen in sem pred svoje sošolce na gimnaziji silno previdno stopil na plan. Ko sem videl, da imam zlasti s fantastičnimi karikaturami profesorjev in sošolcev močan uspeh, sem se ojunačil in — dobil sem po milosti le 4 ure karcerja. To je bi! moj prvi honorar. Kako je prišo do kolektivnega dela s Cankarjem? Odločilen sestanek s Cankarjem sem imel v umet. dijaškem društvu »Vesna«, ko je bil razpisan društveni natečaj za naslovno stran Cankarjeve »Gospe Judit«. Cankar se je od!cčil za mojo skico. Pozoren je bil jsostal name že jx> kritiki hrvatskega publicista Maloša, ki je poliva no ocenil neko ir.ojo satir, risbo, katero sem bil še kot jurist razstavil na I. jug. umet. razstavi v Belgradu. Odslej se me je Cankar držaPskpro dosledno in niti uničevalne Jakopičeve kritike naju niso mogle razdružiti. Bil sem mu takorekoč iipovednik, ko prej in poslej še mar-sikomiitvipr me ie vedno ze!o začudilo. Vir. al sem poguma za risanje (bil je odločno nadarjen za to) — toda roka se mu je strašno tresla cd razburjenja. Blamaž pa se je ubogi Janez grozno bal! Kako razumevate satiro? Satirik sem moral postati kot vsak idealist, ki je obdarjen s krepkim čustvom in močnim iute-lektcm. Iz boja med resnico spoznavajočim inte-lektom in postulati človečanskega čustvovanja se rodi satira — tem hujše je, čim ostrejši je oče Intelekt in čim mehkejša je mati Čustvenost. Ne smejem se pri svojem delu, smejejo se le gledavci, zakaj smeh se je prav za prav razvil iz živa'skega režanja. Odpuščali pa nc znam, za to sem kljub svoji starosti še vedno premlad. Ura jasnega humorja so pri meni zelo redke. Najboljše mi uspe humor takrat, kadar se kontemplativno od daleč zaprem v življenje našega »oratarstva«. Sni to je prav za prav cd Boga človeku namenjeni poklic. Mestna kultura je nekako potrebno zlo, včasih zelo smrdljivo z o. Sam sem kljub svojemu meščanstvu še vedno ostal kin-et. Vaše mnenje o naši likovni umetnosti, občinstvu, kritiki, novih umetniških generacijah? Nivo naše likovne umetnosti je dovolj visok, da se nas ni treba sramovati pred večjimi sosedi. In če pomislimo, v kakain i h obupnih razmerah ie ta umetnost cvetela in zorela! — bogme, vsak slovenski umetnik je vreden, da ga uvrste v pratiko med mučenike! (Ne ugovarjajte — tudi mučeniki so včasih grešili!) Občinstvo je za umetnost slabo vzgojeno. Saj je še danes mnogo ljudi takih, ki smatrajo umetnost za lukstis in se nc zavedajo, da je umetnost vsakdanja jjotreba. Krivda leži de'no tudi v umetnikih in umetnostnih propovednikih samih, ki te posebne vzgoje ne znajo dovolj praktično in energično iz-organizirati. (Navadno si med češejo seboj bujne frizure!) Namesto, da bi gg. umetnostni pismouki bili tolmači občinstvu (kolikor so za to sploh sposobni), rajši včasih z naravnost sadistično naslado »krtačijo« prave umetnike — navadno žeto krivično. Zares zmožnega umetnika je treba trdo prijeti le takrat, kadar zagreši nepoštenost z estetskega stališča. Tudi taki slučaji se zadnji čas dogaiajo — a tudi teh nekateri visokoleteči propovedniki ne vidijo, deloma jih zaradi terorja konvenctjonalnih laži in ožjih družabnih ozirov — zamolčijo. Iz trume nepoklicanih, umetno dresiranih in tudi nad vse poklican se visoko dviga g. Stanko V urnik s svojo do jedra zdravo intuicijo do novih pojavov. Današnji čas je čas splošne korupcije, bujnega hchštaplerstva, konfuznih teorij, senzacionalnih programov, vre prirodne klice ubijajočega racionalizma, čas duha uničujoče diktature stroja in s trojnosti, bi dejal. Tudi v docela prirodno umetnojt se je razlil izcedek iz u jes modernosti in z malimi izjemami onih, ki se zdravo drže na jiovrsju, zastruplja ta gnoj vse mlajše umetniške generacije — tja do pete. Upam, da pravočasno izpregledajo in ozdraviio. Vaši načrti za bodočnost? Zadeli ste na najglohlje skrite rane. Strašna živčna bolezen mi povzroča ogromno izgubo energij. Z največjo možno disciplino sc držim na skoraj normalnem višku produktivno.di svojega zdravega časa. Rad bi izvršil 12 večjih Mik v olju — nekak enos Slovenije, rad bi radiral, reza! v les, litogra-firal in pisal, pisal bi rad! In še nekaj: kaj rad bi s fre;kami oživil kako zidovje (mojo posel ilo ljubezen do tega sle nemara opazili na zunanjih stenah m^cn n(pliera) in to z monumentalno zasnovanimi — ta bi mi rojaki !e dali priliko za tako delo! Ali vse lepe sanje in načrte mi ubija skrb za življenje, ki se izraža v občutnem nedostaianju ma-terijalnih sredstev. trtice Navadno delam ves dan. Za odmor jx>žvižgam vsemu svetu in raztegnem svoj »zidarski glasovir« ali harmoniko. In Smrekar je vzel harmoniko in z vso svojo ntuzikalsko spretnostjo zasviral Gounodov valček iz Fausta. Poslovil sem se .Zunaj je ležala temna noč. Ko'o časa se kotali dalje in dalje. Preroki so onemeli, velesleparji in bodoči geniji pretresajo lahkoverna srca — v ostalem je Dolina šentflorjan-ska ostala neizpremetijena. Ivan Cankar že deseto leto trohni v ljubljanski prsti, mi pa se zdravimo po starem receptu: ko je že prav vse končano, se skesano sunemo s palcem in kazalcem v mesnate prsi in trikrat zastočemo: mea culpa! — in je v redu. Cemu pa je kesanje? Uršič Franc. Ivan Predeli Izbrani spini II. zvezek. (Bogovec Jernej — Balade v prozi. Str. 255.) Prvi zvezek teh Izbranih spisov se je odlikoval po svoji snovni in vsebinski strnjenosti — označevalo ga je tolminstvo; drugi zvezek je v svoji enotnosti in strnjenosti še toliko globlji, v kolikor je pisatelj podal v njem poleg Bogovca tudi ves svoj miselni razvoj, celotno pot svojega osebnega razmerja do sveta. To so Balade v prozi. Tako je ta zvezek zopet profil vse njegove pesniške tvornosti, odkar je začel dozorevati (1915) do današnjih dni. Balade v prozi so pod tem naslovom izhajale v Dcmu in svetu 1. 1915. Tiste balade je pisatelj 1 dobro izbral in harmonično uredil, dodal pa lini j je vse svoje najgloblje domislice, ki so se od leta 1923 kot najsvetlejše lučke utrinjale tu pa tam v Domu in svetu, vselej na prehodu do kakega novega večjega dela. V teh baladah je mnogo osebnega in narodnega trpljenja zadnje dobe, pravi dokumenti dobe in človeka. Njihovo središče je Slovenska legenda ii velikonočne številke DS leta 1923, ki izzveni v Prešernovem vzkriku: >Za Slovenijo kri in življenje...« Za njo so >Slovenske glese' — brezobzirna izpraševanja, kakršnih ni postavit nihče drugi v tem času. Potem pa bridko prisrčne lastne izpovedi cd one »Trideset let se ne bi izpisal, izpel. Toliko imam! Trideset let pesmi za trideset let življenja . Imam dovolj. Meni tri zemlje dehte. Meni tri debe golče. Kot rožmarin in ožep. Kot Tasso in Homer .. Imam dovolj... Ce bom še komu z ljubeznijo zajemali smel... Z ljubeznijo — —« (str. 230) pa do zadnjih dveh, kjer se je slovenska proza morda najgloblje pognala: Nikodem in Torrentes Belial (Skušnjavec). Uvodni roman Boqovec Jernej je poleg Ple-banusa najmogočnejša Pregljeva pripovedna zgradba (186 sirani). Težave, ki jih je svoj čas imelo lo delo pri občinstvu, je pisatelj omilil z »Opombami-, ki pomagajo pri stvarnih in folklornih stilističnih posebnostih, pa tudi drugače bo to delo danes lažje dostopno, kot je bilo 1. 1923, ko je pisatelj stai sredi svojega boja z občinstvom. Lahek napo ek k umevsnju dela je pisatelj sam dal, seveda je ta napotek bolj ljudski kot bistveni — pisatelj svojih del ne mere komentirati in jih vedno najslabše komentira. V Bogovcu jo Pregelj v močnih slikah trt duha z mesom in predstavil razpad duš do groze. Miselno te demenične tragedije Bogovca in njegovih presegajo Plebanusove muke. Toda nad vse je postavil ljubezen: »Zvesta je ljubezen kakor grob. In grob je neumrljiv (str. 180). Posamezni prizori v Bcgovcu so edinstveni v naši književnosti, u. pr. božična noč v Kranju. Drugi zvezek Pregljevih izbranih spisov bi kot književen dogodek uvrstel med tiste svetle književne dogodke, kakršni so bili o praznikih pred desetletji, ko so izhajale Cankarjeve in Žu-jiančičeve knjige. Nc mislim pretiravati, niti lahkomiselno pisati. Le žal, da je ta dogodek sredi brez-čutnejših dni, žal, ker je sitna, velika pripoved in silna izpoved. F. K. . iMifarni zhornk ilvota i rada Srba, Ilrvala i Slovcnaca 1918—1!)28. I. deo (Izdanje Matice živih i mrtvih SHS. Belgrad 1928.) Naša Leonova družba je izdala za desetletnico zedinjenja monumentalni zbornik, ki obravnava vse panoge slovenskega javnega čivljenja po vojni. Slično je storila sedaj »Malica iivih i mrtvih SHS« v Belgradu. Pred nami namreč leži 1. del na široko zasnovanega monumentalncga dela, ki naj obravnava vsa pota in uspehe vsega javnega življenja vseh treh narodov v zadnjih desetih letih. Vsi, ki smo preživljali ta leta, smo se ponovno in upravičeno pritoževali, da pri nas ni vse tako in ne gre vse tako, kakor bi si želeli in kakor bi bilo prav, toda če listamo po tem 416 strani obsegajoČsm delu velikega forma'a in pregledujemo ogromno množino v njem zbranega gradiva, moramo vendarle priznati, da se je pri nas tudi v tej, razmeroma kratki dobi, navzlic vsem zahtevam in pegreškom storilo in doseglo marsikaj, tla smo storili ogromne korake naprej tako Slovenci, kakor tudi Hrvatje in Srbi in da končno vendarle ni pri nas vse samo slabo, temveč tudi marsikaj, ne, jako mnogo dobrega. ' Prvi del tega »Jubilarnega zbornika« obsega lepe in izčrpne informativne splošne referate o različnih naših državnih institucijah ter raznih panogah uprave iu gospodarska. Uvodna poglavja tvorijo splošni članki o Srbih, Hrvatih in Slovencih, o naši državi, njenem ustroju in o osvoboje-nju in zedinjenju. Nadaljnja skupina obravnava kralja, narodno skupščino, držauto upravo, uredništvo in javno konirolo. Iz teh izvemo, da je sprejela naša narodna skupščina v teh 10 letih ze "skoro 200 zakonov, da imamo sedaj že 24. vlado in da njih povprečna funkcija ne Iraja niti pol leta. Mnogo zanimivega statističnega gradiva nam nudi razprava o narodnem zdravju. Iz nje izvemo, da se je od 1. 1910—1921 zmanjšalo število prebivalstva v naši državi za 600.000 duš. da je pri nas 230.<>00 več žensk nego moških, da imanto 6575 občin, da sc zdravstvene prilike pri nas vprav po-r.izne, vendar v Sloveniji bolje nego v osialih pokrajinah Ltd. Dalje imamo celo vrsto gospodarskih razprav o domači obrti, delavstvu, rudarstvu, gozdarstvu, lovu, vodah, morju, zadružništvu, agrarni reformi in kmetijstvu. 1/. teli razprav razvidiino, da je v naši drŽavi 4031 industrijskih podjetij, od katerih odpade, na Slovenijo le 431, da je pri nas bolniško zaverovanih 637.000 delavcev, od katerih jih je 117.000 v Sloveniji, da je v Jugoslaviji 20 zadružnih zvez s 4336 zadrugami, izmed katerih ie naša ljubljanska Zadružna zveza druga največja v državi, po številu članstva sploh največja itd., itd. Nadaljnja dva članka obravnavala našo vojsko in vojno mornarico. Tema sledi 11 krajših člankov o različnih panogah pravosodja in končno 6 člankov o šolstvu in prosveti spioh. Večina člankov in razprav je opremljena z bogatim in zanimivim statističnim gradivom, zato bo ta zbornik dobrodošel vsakemu, ki se količkaj zanima za naše javno življenje. Mi opozarjamo nanj vse in ga toplo priporočamo. —ec. Aloizii Gradnik: Kitajka lirika (Platnice in vinjete narisal inž. arli. D. Serajnik. Cona: broširana Din 45, vezana Din 55.) Izšla je knjiga, kakor je doslej Slovenci še nismo imeli. To je zbornik kitajske lirike, v pro-pesnitvah fiesnika Alojzija Gradnika. Oblikovno, vsebinsko, po obsežnosti in j>o opremi je ta knjiga tako lejia in j»opolna, da bi pomenila tudi pri svetovnih narodih, ki ne premorejo tako enotno in umetniško vzorne zbirke kitajskih pesmi. Ta antologija razgrne vso nežnost, prisrčnost, vzvalovnost, bolest in radost kitajske Lirične duše, odkrije ti čudovito lepoto iztočnega čustvovanja in te v zgoščeno in jedrovito pisanem predgovoru pouči o bistvu kitajske lirike, filozofije in religije. Knjiga, v kateri so zbrani najpomembnejši, svetovno veliki pesniki kakor Li-Tui-Po, Pe-Lo-Tien in drugi, mora priti slehernemu Izobraženemu Slovencu v roke, tembolj, ker ti je zdaj mogočo v slovenščini naslajati se ob pesniških tvorbah vztočnega duha, medtem ko 9i jih moral doslej spoznavati v medlih in često nepesniških nemških prevodih. Nuj tedaj vsakdo seže po tej knjigi, ki je v razkošni opremi z odličnimi risbami inž. Serajnika, najlepši letošnji knjižni božični dar. Knjiga je naprodaj ]*> vseh knjigarnah. • * • »Moutor«. Izšla je 4. številka, za december 1928. Vsebina: Reiec, Med Scilo in Karibdo (dalje). — Dolenee, Med Nemci (dalje). — Prežel j, Kažipot skozi j>rircdopisno zbirko v Ljubljanskem muzeju (dalje). — Ks. Meško, Profesor Martin Cilenšek. Spomini ob osemdesetletnici. — Naši spomeniki. — Šah. — Uganke ui šale, z zelo j>osrečeno karikaturo. — Mentorja priporoča tako njegova pestra in tehtna vsebina kakor okusna oprema; tudi cena je taka, da jo »more vsak. List toplo prij>oročnmo. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Gradišče 4 in stane za dijake Din 30, za druge Dim 40. Svobod* vesti Svoboda je za človeško osebno dostojanstvo prečastna in predragoccna stvar. Naravno je torej, da beseda o svobodni vesti zato človeka zajame. Kaj je s svobodo vesti? Splošne krilatice so navadno dvoumne ali pa vsaj mnogoumne. To velja tudi o svobodi vesti. Človek misli in mišljenje človekovo se javlja nazunaj v besedi in dejanju. Zatorej se tudi vest javlja: v mislih, besedah in dejanjih. Napačna svoboda Nekateri pravijo: vest je svobodna: člo-j vek lahko misli v zadevah vesti, kar hoče. Človekove nravne sodbe niso vezane na nobene od človeka neodvisne pravce. Vestno je, kar ima človek za vestno. Brezvestno je, kar človek sam sodi za nenravno. To bi bil prvi pomen svobode vesli. Človek bi torej lahko poljubno, po svoji mili volji stvarjal nravne sodbe. V nravnem prepričanju ne bi bil vezan razen na svojo voljo. Tako pojmovanje svobode vesti jc seveda navadna negacija vesti. Mogoče je, da se človek v nravnih sodbah moti, zakaj motiti se je človeško. Toda pravice, da si ustvarja poljubno nravno prepričanje, človek nima. Um hoče resnice, zato tudi v nravnih sodbah nravne resnice. Človeški um resnice nc ustvarja, jo le odkriva. Vest prav tako samo odkriva in objavlja, kar jc že nravno ali nenravno. Zato je vest mirna, zato vest peče in grize. Zato človeštvo s svojimi etičnimi nazori in etično zavestjo izpričuje, da mora biti nravno prepričanje v skladu z redom — od človeškega duha neodvisnim. Pravica je pravica, naj jo človek tudi taji. Krivica ostane krivica, naj jo tudi človek dela in čeprav se tako izgovarja. Prava svoboda Ne le misliti, tudi govoriti, da, celo delati sme človek, kar hoče. Tako se oglaša parola svobodomiselstva v boju za neomejeno svobodo v zadevah vesti. Do takega pojmovanja svobode vesti se pač more ponižati lc človek, ki je z Nietzschejevim »nadčlovekom« ponižal človeštvo. Taka svoboda vesti jc popolna samovolja poedinca v zadevah nravnega življenja. Dviga posameznega človeka na božji prestol. Vsak poedinec si je vrhovni zakonodajalec. Poedinčevo prepričanje postaja nravna resnica, njegova volja nravni zakon. To je avtonomija, od katere se izgublja nomija, da ostane le še avto. Ta svoboda vesti neodvisne morale je smrt morale in životarjenje lažinc-odvisnosti. Čim bi se pojavila v življenju in bi se jc oklenila tudi državna oblast, bi se pač kmalu pokazalo, da drhal paglavcev in re-volverskih junakov nc bi bila več človeška družba, ampak le še menežarija divjih živali. Res je seveda, da jc človek v vesti odgovoren le najvišji oblasti Gospoda življenja. Zato drugi ljudje ne samo, da nc morejo, ampak tudi ne smejo s silo vlamljati v svetišče vesti. Nravno prepričanje je pač osebno prepričanje in zato svobodno, zato se tudi izsiliti ne da. Pač pa so nekateri faktorji opravičeni, cla, celo dolžni, da vplivajo brez sile, pa vendar resnično vplivajo na nravno prepričanje. Kje bi ostala vsa vzgoja, če bi bilo drugače? Človek nadalje ima res da pravico, da svoje notranje prepričanje izraža in se po njem svobodno ravna. Ni pa ta pravica neomejena. Je res vsak človek oseba z osebnimi pravicami, a tudi socialno bitje s socialnimi dolžnostmi in oziri do drugih. Po besedi in dejanju pa preneha prepričanje biti zgolj zasebna zadeva, postane socialno-vplivno, zato socialno-koristno ali socialno-kvarno. Čuvar socialncga reda in splošne blaginje so pa socialne oblasti. Bile bi pa te brez pomena, če nc bi smele zatirati socialno kvarnih vplivov. Zato pač socialne oblasti smejo, pa tudi včasih morajo omejevati pravico svobodnega govorjenja in ravnanja. Krščanska obnova družbe Papež Pij X., ki je imel za geslo svojega delovanja: vse obnoviti v Kristusu, je pisal 25. avgusta 1910 na francoske škofe pismo, s katerim je slovesno označil nekatere zmote Sillona (Brazde), idealno zamišljenega socialnega in demokratičnega gibanja, ki mu jc bil duša izvrstni in navdušeni katoličan Marc Saugnier. Šc danes se nam zde te apostolske besede aktualne. Zato jih obnovimo v kratkem. Papež poudarja, da ljubi to mladino zbrano v Sillonu, ki je z navdušenjem šla s Kristusovo zastavo med delavske vrste. A začela je širiti nekatere zmotne nauke in nevarnost jc toliko večja, ker sc v obliki prepričevalnega govora, blestečih besed in ognjevitih čustev prikriva nejasnost misli in dvoumnost izrazov. Mladim navdušenim, z velikim samozaupanjem prežetim ustanoviteljem jc manjkalo zadostno poznanje zgodovine, zdravih in trdnih filozofskih in teoloških načel. Sillon sc hoče odtegniti usmerjevalnemu vplivu ccrkvene avtoritete. Postavljajo načelo, da so vezani kot katoličani sploh na splošno moralo, kakor vsak katoliški obrtnik, poljedelec, politik in nič več. Papež ugotavlja, da Sillon po izjavah voditeljev ne zasleduje samo časovnih interesov, ampak hoče biti in jc šola socialnc državljanske, religiozne vzgoje, da hočejo postaviti družbo na nove temelje, imajo posebno pojmovanje o človeškem dostojanstvu, svobodi, pravičnosti, bratstvu. Zato pa spada v območje cerkvcne avktoritctc. Človeško dostojanstvo stavijo, razen v religiji, v avtonomijo človeka. Odtod izvajajo politično emancipacijo, osvobojenjc od zunanje nad človekom stoječe avktoritetej ekonomsko osvobojenje od gospodarjev, ki jih tla- ! čijo; intelektualno rešitev od gospodstva intelektualcev. Treba v tem trojnem oziru stanje izenačiti (izenačenje stanov). To bo vedlo do pravne enakosti in pravičnosti. Politična in socialna organizacija, ki jc zgrajena na tem temelju svobode in enakosti, je prava demokracija. Pozitivno pa zahteva demokracija kar največjo udeležbo v upravi javnih zadev. V razlagi tc strani dcmokracijc pa so razne zmote. Sillon siccr priznava, da izvira avkto-riteta od Boga, trdi pa, da je dana v roke ljudstva, deljena med vse, vsak izmed ljudstva jc neke vrste vladar in svobodno ljudstvo razpolaga z njo ne samo, da svobodno more zaznamovati osebo, nosilca avktoritctc, ampak ker prava avktoriteta ostane vedno ljudstvu. Iz tega pojmovanja pa sledi, da ni več prave obveznosti pokorščine nasproti oblasti. Po mnenju silionistov v bodoči družbi nc bo nc gospodarjev ne služabnikov, vsi državljani bodo svobodni, vsi tovariši, vsi kralji. Pokorščina višji oblasti bi zmanjševala dostojanstvo človeka. Ta nauk o avktoriteti in svobodi je Pij X. obsodil. Prav tako je zmotno mišljenje, da je vsaka neenakost stanu in položaja nasprotna popolni pravičnosti. Bratstvo pojmujejo kot megleno člove-čanstvo ali občečloveško ljubezen. Iz tega sledi tolcranca vseh zmot, indiferentizem za zmote ali strasti Po katoliškem naziranju pa pravo bratstvo vključuje gorečnost in skrb za odstranitev zmot in zla izvira iz ljubezni do Boga in Jezusa Kristusa Druga ljubezen je neplodno čuvstvo. Bratstvo ni od krščanske ljubezni ločeno. A zmotni nauki v Sillonu niso samo v knjigi, mladina jih vsrkava in jih skuša sprovesti v življenje. In tako ustvarjajo v mladini in v vseh, ki so vneto v tem gibanju udeleženi, tudi pri duhovnikih in bogoslovcih nek poguben demokratičen duh, ki pozablja na spoštovanje, sprejemljivost pouka, pokorščino nasproti cerkveni avktoriteti. Oni sc smatrajo za pionirje bodoče civilizacije, škofje s svojo avktoriteto spadajo v preteklost, ker predstavljajo hierarhijo, socialno neenakost, avktoriteto, pokorščino, torej vse zastarele stvari.. Na to pismo jc dal voditelj gibanja »Sillon«, Marc Sangnier, odgovor, ki ga označuje kot vzornega katoličana; priobčimo ga prihodnjič. Vse nosi IH H D L] pletenine ker so najboljše GRIČAR & MEJAČ, LJUBLJANA Sove motorne sani. ki so najijubše zimsko vozilo Na Švedskem. šuje. Zato se tudi pota svetovnih teles vedno bolj krčijo. Tako se mora n. pr. luna v teku tisočletij vedno bolj bližali zemlji in slednjič pasti nanjo ter se z njo spojiti. Nekoč je bila doba, ko sedanja luna niti še ni bila v območju zemeljske privlačnosti. Takrat je spremljal zemljo drug mesec, ki se ji je vedno bolj bližal; ko je prišel tako blizu, da je mogel vplivati na zemeljsko površino z vso svojo privlačno silo, je zemeljsko obličje popolnoma preobrazil in mu dal sedanjo obliko z gorovji, morji in ravninami. To se je zgodilo v dobi, ko je že človek bival na zemlji. Ta dogodek so doživeli ljudje kot strašno katastrofo, na katero se je ohranil spomin v Eddi. — O tej novi teoriji, ki pomenja za njene pristaše nekako novo vero, znanost še ni izrekla svojega mnenja. Mala mučenica Matilda Stodolak Na Dunaju se je včeraj zaključila razprava proti delavski zakonski dvojici Johan-nu in Antoniji Halaksa, ki sta malo Antoni-jino nezakonsko hčerko Matildo Stodolak tako s.radala, mučila in pretepala, da je dekletce na poškodbah umrlo. Raztelesenje je ugotovilo neštete, strahovite poškodbe na celem iTupelcu; deklica je imela tudi zlomljeno hrbtenico. Izpovedbe prič so bile tako strašne, da je v sodni dvorani vse trepetalo pod vtisom nepopisnega mučeništva male Matilde. Mati in očim sta ves čas tajila vsako krivdo in kazala popolno brezsrčnost. Očim je rekel: Svojega psa in svojega otroka udarim, kamor hočem in kadar hočem.< Porotniki so pri očmu potrdili vprašanje na umor, pri materi pa na poizkus umora ter je bil obsojen Johann Halaksa na 14 le!, Antonia Halaksa pa na 8 let težke, poostrene ječe. — Vsa avstrijska javnost stoji pod težkim vtisom tega slučaja. Vse ustanove in vsi predpisi za otroško varstvo, s katerimi se pred vsem svetom ponaša dunajska socialistična mestna uprava, niso mogli preprečiti mučeništva uboge Matilde Stodolak. Dasi sta bila Halaksova na mero-dajnem mestu opetovano ovadena zaradi ne-čloj-eškpga ravnanja z otrokom in so se pečale Človeški prst v ščukinem želodcu V Cegrcah pri Varšavi je ujel delavec Kampytinski v vodnem jarku, ki je zvezan z Vislo, 2)i funta težko ščuko. Ko ji je doma razparal trup, je našel v njenem želodcu kosti človeškega prsta, na njih pa zlat prstan z bri-1'janitom. Delavec jc nemudoma hitel na policijo in povedal dogodek. Ni moglo bili dvoma, da priča najdba o tajnem zločinu. Med pogrešanimi ljudmi iz zadnjega časa jc našla po-; lioija zabeleženo tudi ime kolonista Bliigeija, ; ki jc izginil pred tremi tedni. Poklicali so Blii-I gejeve sorodnike, ki so v prstanu takoj spoznali Bliigejevo lastnino. Sumijo, da se je dal Bliige, ki je vedno nosil s seboj večje vsote denarja, zvabiti v katero izmed zloglasnih beznic, ki jih je polno ob Visli. Tam so ga umorili in oropali. Da bi zabrisali vsako sled, so zločinci truplo sesekali in kose vrgli v Vislo, kjer so jih večinoma požrle ribe. Policija je na delu, da pride zločincem na sled. Zdi se, da sc je takih zločinov zgodilo v zadnjem času v Varšavi še več. Razpravna dvoran v Luganu. Na sliki vidimo poleg drugih državnikov vedno enako prisrčno se smehljajočega se franccskega zunanjega ministra Briniida in stoje zatopljena v pogovor nemškega zunanjega ministra Stresemanna in rumunskega zunanjega ministra Titulesca. Revizorja odpeljal Ravnatelj podružnice varšavske Zadružne banke v Kališu, Meisner, je prejel od svoje centrale obvestilo, da prideta dva varšavska ravnatelja v Kališ, da izvršita revizijo. Ko je popoldne dospel varšavski vlak. je Meisner čakal na revizorja z avtomobilom, ki ga je sam vodil. Ravnatelja sta bila za toliko pozornost zelo hvaležna in se udobno namestila v avtomobilu. Mefener je pognal in šlo je kakor za stavo — proti meji. Na samotnem kraju je Meisner ustavil in pozval revizorja, naj zapustita avto, nato se je pa sam odpeljal preko meje. Varšavska gospoda sta dolgo blodila okolu, predno sta dospela v neko vas in od tam obvestila policijo. Meisnerja, ki je odnesel s seboj nad 100.000 zlotov bančnega denarja, še niso izsledili. llelgolandska sipina, slovito kopališče, od katerega je morje odneslo 13 000 km2. Bati se je, da bo sipina v par letih popolnoma izginila v morju. -- Spredaj skalni otok Helgoland, lia katerem je morala Nemčija vse svoje utrdbe podreti. tleh in se je vlak, ki mu je pošla para, ustavil sredi proge. Vlak so opazili železniški delavci in obvestili železniško postajo, odkoder so potem poslali po vlak rezervno lokomotivo. Razstavo mladinskih knjig priredi meseca julija 1929 Mednarodni vzgojni urad v /enevi. Vpcštev prihaja mladina od 3 do 16 let in torej tudi knjige s podobami. Ob tej priliki se vrše po vseh deželah pismene ankete o vprašanjih: katere knjige (knjige s podobami) otroci najraje bero, katere teh knjig imajo namen vzbuditi v otroku zmisel za mednarodni sporazum itd. Tarodunum. Nad vasjo Zarten vzhodno od Freiburga so odkrili ostanke rimskega mesta Tarodunum, ki ga navaja že Klavdij Ptoio-mej Aleksandrijskj v svoji grško pisani geografiji. Prav tam so že preje našli ostanke keltske naselbine. Tujska reklama v Nemčiji. Družba nemških državnih železnic je v Berlinu pravkar dvorila razstavo tujske reklame za Nemčijo. Prvo mesto zavzemajo velike fotografije najvažnejših in najlepših krajev, spomenikov itd. Za barvne plakate so napravili načrte znani umetniki. Teh plakatov so v zadnjih treh letih razširili v inozemstvu 750.000. Razni prospekti so izšli v pet in pol milijona izvodih. Tujska časnikarska agencija razpošilja svoja poročila v 18.000 izvodili mesečno. Kitajski narod ustanovitelju svoje bodočnosti V avel) ^ tref) vrsia§ Influcnca se širi v Združenih državah; doslej imajo približno 300.000 obolelih- Bolezen pa no poteka tako težko kakor 1. 1918. Aniundsenov spominski dan je obhajala 14. t. m. celokupna Norveška. Bik je nabodel veleposestnika Pietsch-Schaupitza v Reichenbachu na Šleskeni, ko ga je le-ta prijazno gladil. Bik je raztrgal gospodarju obraz od ust do ušes. Mehiški ustaši so napadli vas Jilotepec, ko so bili prebivalci v kinu, in jo popolnoma oplenili. Nato so šli v kino, z orožjem ustra- 18.000 kg strupenega plina fosgena bo uničila tovarna za dinamit v K Sinu. Prebival-sivo je v strahu pred možno nesrečo. Pet otrok so je zadušilo vsled strupenih plinov, ki so uhajali iz peči, kmetu Wibanske-mu v Bratlinu na Pruskem. Kmet in žena sta bila odšla na neko veselico in pustila otrok® same. Skrivnosten zločinec, ki hodi po ulicah in ranjuje mlade ženske z nožem, se je znova pojavil v Berlinu. Nekega dekleta je težko ranil. Policija zločinca že dve leti zaman zasleduje. Pijan vlak. Osobje vlaka 1814 na vitebski progi se jo te dni tako napilo, da je pospalo po Morska patrona za potapljale. S pomočjo tega aparata, v katerem jo prostora za dva moža, so mogoča raziflkavanja v takih morskih globinah, ki so bile doslej neprist pne. Patrona je opremljena z močno električno lučjo, telefonom in filmskim aparatom. Kisik za dihanje se proizvaja v pat remi. Kitajski narod gradi možu, ki je organiziral narodno revolucijo in največ pripomogel, da je strese! s sebe jarem »tare mandžur-ske dinastiije — dr. Sunyatsenu — orjaški nagrobni spomenik. Sunvatsen je umrl meseca marca 1924 v Peipingu, kjer je tudi njegov začasni grob. Njegovo trajno počivališče pa so izbrali Kitajci po svojem starem narodnem običaju na težko pristopnem kraju: na z gozdom obraščeni Škrlatni gori, do katere se pride iz Nankinga z avtomobilom v dobri uri. Vrhu gore se dvigajo 150 čevljev široke in nedogledno visoke stopnice iz sivega granita. Na vrhu stopnic stoji mavzolej v pristnem kitajskem narodnem slogu, ki spominja na druge kitajske templje. Tloris obsega 72X90 čevljev, višina do strehe 80 čevljev. V glavni ladji bo stal ogromen kip dr. Suna, predstavljajoč ga sedečega. Ta prostor bo služil za slovesnosti. Preko glavne ladje se pride do pravega groba, kjer bo stal sarkofag. Celotni spomenik bo stal približno 3 milijone dolarjev. Za spomenik uporabljajo samo material z domačih kitajskih tal. ielc-transmittcr, ki omogočuje s pomočjo radia svobodno vdeležbo na zborovanjih iz daljave. Aparat je kombinacija telefona in zvočnika. hovali navzoče in jih oplenili. Ob odhodu so si izbrali 20 žensk iii jih odvedli s seboj v gore. Vladne čete roparjev še niso našle. Podmorske železniške zveze. Te dni razpravljajo francoski in angleški krogi ponovno o načrtu podmorskega tunela med Francijo in Anglijo. — Iz Madrida pa je odpotovala v Gibraltar komisija, ki že dalj časa proučuje načrt podmorskega predora med Gibraltarjem in Afriko. Komisiji načeluje polkovnik Jono-vois. Podčastnika je ustrelil v plesni dvorani v Varšavi neki poročnik, ker se podčastnik ni hotel pokoriti njegovemu ukazu, da se s plesa odstrani. V prepad je treščila, filmska ekspedicija, ki je hotela filmati severni Kavkaz. Vsi člani ekspedicije so obležali mrtvi. Zgodovina v šoli. Profesor: »Lenček, kaj veste o Margareti Anjoujski?« — »Zelo debela je bila.?. — Profesorju je zaprlo sapo: Odkod pa veste to?« — »Tu v knjigi je zapisano: Med najkrepkejše Henrikove opore je spadala Margareta Anjoujska.c Kje sta se bila že videla? Iz moderne angleške novele: ; Udarila ga je. Bilo mu je, kakor da bi jo bil že nekje videl ali srečal.« — »Najbrže pri poroki pred oltarjem« -- meni londonski »Humorist«. Tolažba. Znan dramatik je napisal novo igro. Po prvi predstavi ga je nekoč srečal kritik in ga 7. zlobnim smehljajem vprašal, če se I mu novi komad dobro obnaša. »Slabo,« je odgovoril pisatelj; »vsa sreča, da občinstvo tega , ne opazi,« — »Kako to?« — »Ni ga eoo-| stavno.« wetc Q)veid livfhnhiv vrvenjeks> Nova teorija o postanku sveta Nemški znanstvenik Ilaims Ilorbiger je sestavil novo teorijo o postanku in razvoju sveta. Po njegovem potekajo vse gibalne sile iz nasprotja med ognjeni (vročino) in ledom. Odpor vesoljnega prostora proti telesom, ki se v njem gibljejo, gonilno silo teh teles zmanj- z zadevo razne nadzornice mladinskega varstva in policija, je vendar vse ostalo pri starem. Sedaj objavlja časopisje vseh barv obširne članke in išče krivcev. Katoliški listi opozarjajo, kako so socialistične metode, ki ne poznajo vere, popolnoma odrekle, socialisti pa pravijo, da otrok ni mogoče zaščititi pred surovostmi staršev, dokler veljajo otroci kot lastnina staršev, ki smejo z njimi storiti, kar hočejo, in dokler bo veljala šiba kot najboljše vzgojno sredstvo. gospodarstvo Za povzdigo sad arstva in vinarstva Iz referatov prof. Jos. Priola o sadjarskih zadrugah ter Fr. Hrastelja o vinarskih zadrugah, podanih 13. t. m. na glavni skupščini Zadružne Zveze v Mariboru posnemamo: Sadjarske zadruge. Med jugoslovanskimi deželami je Slovenija Ea eadjerejo najbolj primerna. Po kakovosti lahko tekmuje paše sadje z vsemi sadjerodnimi deželami Evrope. Glasom uradne statistike za 1. 1927 Imamo v Sloveniji 16.792 ha sadonosnikov. Od te rvvršine odpade 11.195 ha na mariborsko oblast, 597 ha pa na ljubljansko. V mariborski oblasti imamo 3.6 milj. sadnih dreves, in sicer 2 milj. jablan, 0.7 milj. sliv, 0.5 milj. hrušk, 0,16 milj orehov, 0.16 milj črešenj, 0.04 milj breskev in 0.01 milj. marelic. V ljubljanski oblasti pa imamo 1.86 milj. dreves in sicer 0.72 milj. jablan, 0.46 milj. sliv, 0.36 milj. hrušk, 0.11 milj. orehov in 0.20 milj. ostalih dreves. Število dreves bo v resnici večje, ker v mariborski oblasti niso vštete mostne jablane, ki jih je nad milijon in moštne hruške, ki jih je pol milijona. V srednje dobri sadni letini, kakor je bila 1. 1922 smo pridelali skupno 1.17 milj. stotov sadja, od tega odp~.de samo na jabolka 0.93 milj. stotov. Ce računamo kot srednjo produkcijo 15.000 vagonov raznega sadja, odpade 10.000 vagonov na mariborsko oblast. Približno tri petine celokupnega pridelka se konzumira doma, a dve petini prideta v po"tev za izvoz. Fak-tičrio pa znaša naš izvozni kontingent povprečno komaj eno petino pridelka, t. j. 2500—30C0 vagonov letno. Krivda tega pa je neorganiziranost n-se Izvozne trgovine. Letos ie bilo samo na postajah Maribor, Pesnica, Št. Ilj in Ptuj naloženih 876 15-tonskih Vagonov jabolk za severne dežele. Če računamo kg po 2.50 Din. predstavlja to 32 milj. dinarjev, ki so jih dobili tukajšnji posestniki. 'Štajerski in kranjski deželni zbor sta pred vojno intenzivno pospeševala sadjarstvo z raznimi šolami, tečaji, drevesnicami itd. Vojna pa je prizadejala sad j-.rstvu hud udarec. Državna uprava se za izboljšanje ni brigala in sadiarji so bili navezani sami liase. P.oljše se obeta od oblastnih samouprav, ki sta. zopet vpeljali potovalne sadjarske učitelje in sta določili za pospeševanje sadjarstva lepe vsote. Vse države, ki imajo sadjarstvo, si mnogo prizadevajo za njegovo pospeševanje in nekatere so zato že mnogo žrtvovale. Mi ne smemo zaostati. Prilagoditi pa moramo našo produkcijo zahtevam svetovnega trga. Ta pa zahteva le dobro blago enotnih vrst. Mi moramo zato omejiti število sort. Zato je treba temu primerno preurediti naše sadonosnike. Tu je na mestu sistematično precop-Ijanje starejšega drevja; na ta način bomo zvišali našp produkcijo in naše dohodke. Veliko skrb je posvečati sortiranju ter enotni, lični in okusni Opremi. S tem bomo dosegli višje cene. kakor jih Judi doseže ameriško in avstralsko sadje, ki po kakovosti zaostaja za našim, a je priljubljeno in zahtevano samo radi neoporečne opreme. Dp.sedrtj niso naši sadjarji dosegli velikih bfer>fihoV radi dezorganizirane trgovine. Ta dezor-"^fflifcicija je posebno velika v trgovini namiznega fiadja.i Po vrhu vsega je pa povečini v tujih rokah. Ker naš sadjar ne odpošilja sadja na trg, ga proda le, če pride kupec k njemu, če pa ne pride, mora najboljše sadje prekuhati v žganje, kar je velika gospodarska škoda Pri sadju zaslužijo največ prekupčevalci. Dogajalo se je letos, da je kmet dobil za kilogram sadja 2 Din od prekupca, Inozemski trgovec je končno to sadje vnovčil po 6.50, vmesnih 4.50 Din pa si je delila cela vrsta prekupcev. Če vzamemo, da so prekupci zaslužili pri vsakem kilogramu samo 1 Din, je prišlo letos v mariborskem okolišu najmanj 13 milj. Din v žepe prekupčevalcev. Trgovci in prekupčevalci s svojimi špekulanlskimi navadami odvračajo solidne ino-semske trgovce od našega sadja. Izgubo pa nosi seveda naš produeenl, ki blaga ne more spravili v denar. Edina rešitev iz teh razmer je, da pro-ducenti vzamejo trgovino v svoje roke s tem, da se organizirajo v sadjarskih zadrugah. Taka zadruga bi se morala v začetku omejiti le na vnov-čevanje sadja svojih članov. V la namen bi v sadnih okoliših organizirala sadne nabiralnice, pri katerih bi se sadje po enotnih načelih sortiralo, vlagalo v enotne posode in odpošiljal^. Zadruga bi morala imeti tudi skladišča, kjer bi lahko branila večje množine sadja. Mogla bi postaviti tudi vzorno moštamo in klet in instalirati desti-lacijski kotel za žganje, da bi čim bolj izkoristila vse sadje Če bi dopuščale razmere, bi zadruga ustanovila drevesnico, tovarno za predelavo sadja v razne trpežne izdelke, prodajalnice v mestih in podružnice v večjih sadjarskih okoliših. Seveda bi ta razvoj moral iti postopoma. Začeti je treba z malim! Svoje naloge pa bo vršila zadruga le; če bo imela ko.mercijalno in tehnično vodstvo na višku ter zvesto in disciplinirano članstvo, ki se bo svojih dolžnosti do zadruge zavedalo. Glsda naj zadruga, da zbere čim več lastnega kapitala, zato deleži ne smejo biti prenizki. Bolje bo za zadrugo, če bo imela inalo število, toda zvestih in vneMi članov, kakor pn številno članstvo, ki svoje dolžnosti ne vrši in ie zadrugi samo v bremo. Nnmen Izpeljati program, ki .je v tem referatu naznačen ima 1. dec. t. 1. ustanovljena štajerska sadjarska zadruga v Mariboru, katere delokrog, se razteza na vso mariborsko in na del ljubljanske oblasti. Vinarstvo in vinarske »adruze. Naše vinogradništvo se nahaja v krizi Glavni vzroki te krize so: 1. opešan je vinogradov. 2. irguba vinskega trsa, 3. vinska trgovina, m 4. premah podjetnost vinogradnikov. Nekdanji trg je ostal no voini izven državnih mei; v domači državi pa naša vina, razen nekaj specialitet, niso mogla prodreti. Naš domači trg pa ]e ogrožen po nevarni konkurenci banatskega in dalmatinskega vina. Vinska trgovina je po večini v rokah tujcev, ki delajo 7. nemškim kapitalom. Pa nima interesa, da bi lajšal vinsko krizo, pač pa skuša gospodarsko odvisnost naših vinogradnikov polilično izrabljati. Ena temeljnih zmot naših vinogradnikov jo. rtn gVftajo na kvantiteto no pa na kvaliteto vina. To dokazuje letošnja Irgitev. Prezgodnja trgatev |e kriva, da innmo dve tretjini kislega vina. ki pa bo težko prodali. Dovoljenja, d-i se sme vino sladk-ti, se večina v svojo škodo ni poslužita. Vinsko krizo moremo rešiti le. da odstrani-nlmo navedene vzroke. Njih dejanska in stalna odstrBnltnv bn prišla le potom popolne osamosvojitve vinogradnikov. Ta pa je mogoča le na zadružni podlagi. Obnovitev vinogradov zadružnim potom naj bi ustvarila sistem posameznih vinskih tipov šmarnico bi bilo treba iz vinogradov od- straniti. Zadruga bi imela oskrbovati vse vinogradniške potrebščine, da vinogradnik ne bi bil več odvisen od trgovcev. Zadružna organizacija vinogradnikov bi organizirala tudi vinski trg. Skrbela bi za izvoz, ščitila interese vinskih produ-centov v vprašanju carinske politike in trg. pogodb itd. Tudi organizacijo domačega vinskega trga bi mogle izvesti zadruge. Trg zahteva enotne tipe vin, ki jih vinogradniki ne morejo nuditi. Konsumenti bi imeli od take organizacije samo koristi, ker bi imeli jamstvo, da dobijo dobra, nepokvarjena vina. Prodaja vina potom zadrug bi bila tudi nekaka posebna vrsta signiranja vina, ki ga naši vinogradniki že dolgo želijo, da se za jamči vrsta in izvor naših vin. Zadružništvo bi moglo narediti še zadnji korak, to je, preiti k vinski industriji. Naša vina s svojim bukejem so zelo pripravna za izdelavo šumečih in sj»ecialnih vin. j Prvi korak za zadružno organizacijo je že storjen. Na štajerskem je sedaj sedem vinarskih zadrug, štiri od teh so pri Zadružni zvezi. Te imajo svojo centralo v Osrednji štajerski vinarski zadrugi. Smernice za svoje delovanje so določile te zadruge na sestanku dne 25. sept. t. 1. Smernice so: 1. Vsaka zadruga je sama zase samostojna, vendar mora izostati vsaka konkurenca. 2. Pri večjih kampanjah in odprodaji vina se napravijo skupni dogovori. 3. V centralni kleti v Mariboru se ustvarjajo tipi štajerskih vin in se pripravi vse za niih signiranje. 4. Po skupnem dogovoru se regulirajo cene in se skuša doseči na trgu njih višina. 5. Notranje poslovanje zadrug s člani je povsod enotno. 6. Vse zadruge nastopajo enotno napram oblastem. 7. Zadruge se udeležujejo vinskih razstav izven oblasti povsem svobodno. V oblasti sami pa prireiajo lastne razstave ali pa skupne zadružne razstave. 8. Z vinarskim društvom so zadruge v tovariškem odnosu. BIL ANCE IN POSI OVNA POROČILA Bilance hrvatskih d. d. Jankomir, d. d., vele-vrtnarstvo in seinenogojstvo, Zagreb, izkazuje za 1927 na kapital 0.25 milj. Din 76.910 Din izgube, dočim je za 1926 znašala izguba 61.700 Din. — Chemocarbon. d. d. za izvoz in uvoz v Zagrebu izkazuje po bilanci za 1927 na kapital 75.000 Din 40.596 Din izgube (1926 35.822 Din) in zato bo občni zbor 29. dec. sklepal o event. likvidaciji, o povišanju kapitala in razširjenju poslovanja družbe. — Gospodarsko dni&too kot zadruga v Zagrebu ima 103 zadrugarje in izkazuje za i927 v celem bilančno vsoto 280.856 Din, od tega lastnih sred-s'.eo 88.739 Din in dobička 12.677 Din. — Poljsko gospodarstvo Karanac, d. d. v Osijeku je pri kapitalu 0.5 milj. imelo v poslovnem letu 1927-28 dobička 48.806 Din, 1926-27 pa izgube 62.073 Din. — Metropol, d. d. za filmsko industrijo v Zagrebu je zaključila poslovno leto 1927-28 z dobičkom 42.320 Din pri kapitalu 135.000 Din, ki se amortizira. — Carbonum, d. d. v Zgrebu objavlja bilance za 1925—1927; zadnja izkazuje na kapital 0.25 milj. 39.701 Din izgube. — Sjemenar, d. d. Osijek, je dosegel za 1927-28 dobiček v znesku 16.927 Din (1926 izgubo 588.964 Din) pri kapitalu 2 milj. Din. — Kovina, prva jugosl. metal. ind. v Mariboru izkazuje za 1927 ugodnejše rezultate kakor za 1926. Bruto donos se je povečal od 4.3 na 5.4 milj. Din, dočim je bila 7-a 1926 izkazana izguba v znesku 1.8 milj. Din, se je čisti dobiček od 1926 na 1927 povečal od 12.661 Din na 47.051 Din. Pri kapitalu 3.75 milj. znašajo vsa tuja sredstva 13.6 (1926 10.2) milj., od lega akcepti 4.8 (2) in finančni krediti 7.1 milj. Povečale so se tudi zaloge »I 4.8 na 5.4 in dolžniki od 2.5 na 5.1 milj. radi bolj razširjenega poslovanja. Bilanca je hvalevredno bolj de-tajlirana kakor z 1926. Prva srbska parna pivovarna Gj. Vajfert v Belgradu je zaključila leto 1927-28 s čistim dobičkom 7.06 (1926 7.7) milj. Din pri kapitalu 30 milj. Bruto donos je znašal 26.9 (1926 25.7) milj. Privredna štampa, d. d. v Zagrebu, ki izdaja >Morgenblatt%. — Na našem tržišču so tečaji znatneje variirali: tako so se vsi učvrstili v teku tedna razen Curihn, ki je ostal neizpremenjen. Posebno zanimiva pa je postala deviza Newyork. Dočim je bilo v devizi Newyork vedno tako v Zagrebu kakor v Ljubljani dovolj privatnega blaga, je dotok islega v petek izostal kakor svoječasno v devizi Trst. Tečaj Ne\vyorka je bil dosedaj znatao višji, sedaj pa odgovarja pariteti. Sedaj nudi Narodna banka tudi Newyork kabel, kar dosedaj ni bil slučaj. ....... Na tržišču vrednostnih papirjev ni bilo dosti izprememb. Državni papirji ne beležijo več-jih fluktuacij, pa tudi je promet srednji. Bančni papirji so neizpromenjeni pri slabem prometu. Tudi v industrijskih papirjih je bil promet slab. Včeraj ie prišlo v Zagrebu do več zakbučkov v Trboveljski, ki je narasla v teku sestanka od 405 zaklj. na 475 zaklj. Po tečaju 475 je bila danes zaključena tudi v Ljubljani. Dunajski tečaj Trboveljske je stalno 58. Učvrstile so se tudi Vevče, ' ki so biie v petek zaključene v Zagrebu po 116. DENAR Kakor včeraj tako je bil tudi danes devizni promet zn-ten. V tečajih ie omeniti učvrstitev Dunaja (od 800.82 na 801.10) in Londona, dočim je Praga popustila od 108.67 na 168.60. Poleg notacij v tabeli je bilo tudi blago v Newyorku-kabeI po 56.87 (včeraj pa je bil kurz za kabel blago 56.C05). Vse devize je dala Narodna banka. Devizni tečaii na ljubljanski borzi 1?. decembra I92K —---— povpraš non. srednn -r 14 XII Amsterdam _ 22>t>.— — — Herlin 1351,75 1357.71 1356 25 1356.25 Bruselj — 791.13 — — Budimpešta 990.70 993.71 99 -'.20 — buriti U 94-10 1097.11 IU95.61 li>95.6< Dunaj 799.66 8o?.e< 81-0.10 800.82 London /75.67 276."7 276,07 271.06 Nevvvork — f 6.75 — 56,i8t Pariz — 22^ .8 — — Praga 168.20 1G9— It8/ ( 11 8.67 Trst — 2y7.9> — — Zagreb. Promet je bil srednji; privatno blago je bilo zaključeno v devizi Milan. Narodna banka je nadalje nudila kabel Ne\vyork po 56.895, tečaj za blago je bil 56.90. Berlin 1384.75—1837.75, Curih 1004.10—1097.10. Dun j 799.20-802.26, London 275.67 276.47, Ne\vyork 56.65—56.85, Praga 16S.20—109. Trst 296.90-290.90. lsrrnd. Berliln 1354.75—1357.75, Budimpešta 990.80—993.80, Curih 1091.10—10J7.10, Dunaj 799.26-802.36, London 275.67-270.47, Newyork 56.65 -56.86, Pariz 221.50—223.50, Praga 168.20— 169, Trst 296.79—298.79. Curih. Belgrad 8.1225, Berlin 123.75, Budimpešta 90.50, Bukarešt 3.12, Dunaj 73.08, London 25.19, Ne\vyork 519.20, Pariz 20.29, Praga 15.385, Trst 27.185, Sofija 3,75, Madrid &4.40. Dunaj. Belgrad 12.-18125. VREDNOSTNI PAPIRU Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 1215 den., Praštediona 920 den., Kred. zavod 175 175 den, Trbovlje zaklj. 475, Vevče 114 deu., Ruše 2CO-2SO, Stavbna 56 den., Šešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.; vojna škoda ar. 43k50— 436, kasa 431.436, termini: 12. 435-437, 1% inv. pos. 85.50-86, agrar i 53. Bančni pap.: Union 57.50—58 (57.50), Poljo stare 17.50—18.50, nove 15.50-16.50, Kred. 93 den., Jugo 91 92, 12. 91 — 91.50, Lj. kred. 127, Medjun. 57.50 den., Narodna 6900—7050, Prašted. 920-922.50 (920). Srpska 152 den, Zem. 135—140, Etno 160-180. Obrtna 3839. Ind. pap.: Gutmann 1.95-200 (195, 200), Slavonin 5—6.50, Slavex 100-102, Danica 150—155, Drava 450—510, šečernnn 450-455, Osj. ljev. 175—190. Union 305—310, Isis 28.35, Ragusea 495 den., Trbovlje 4,70— 472.50, Vevče 114 den., Piv. Sar. 300. Nar. ml. 19.75. Belgrad. Agrari 53 - 54, tobačne srečke 65. loterijske srečke 55. žito Radi popolne obusta\ilve izvoza jo nastal za naše produkte izredno težak položaj. Povsem oči-vidno je, da vkljub izdatno močnejši porabi pšenice v naši državi, nikakor ni mogoče misliti na to, da bi se moglo brez izvoza velikih količin vnovčiti, oziroma konznimirati letošnji bogati pridelek. Poskusni uvoz v Turčijo se je sicer obnesel, vendar le s kvantitativno najboljšim blagom, katero bi se moglo končno tudi pri nas douna dovolj ugodno plasirati. Na backili tržiščih se vzdržuje promet skoro samo s tarminsko kupčijo, v kateri so cene sicer razmeroma nizke, n vendar še vedno nad svetovno pariteto. Na tak način skušsjo producenti in trgovci zaenkrat reševati svoj položaj, med tem ko promptno kupčijo sicer precej zanemarjajo. Temni položaju odgovarja tudi razpoloženje kupcev, ki vidijo ponekod v tevminski kupčiji možnost zaslužka, na drugi strani pa se krijejo le sproti v najnujnejši potrebi, tako da tudi t r enotna oslabljena tendenca za pšenico ni mogla vzbuditi veselja do nakupovanja. — Spodnjebička pšenica velja 239— 240, gornjebnčkn 242.50—243 nakladalna postaja, ba-naška po 232.50 -235. — Za januar februar notira bačka pšenica 247.50. — Zanimanje za koruzo je vsled nesorazmerno visoke cene povsem izginilo in so v tem predmetu zaključki zelo redki, v Slovenijo se pa st ore ne trguje. — TšeniČna moka se trguje na bazi 355—360 za srednje dobro bnčko znamko, pšenični otrobi so pa v Bački in Banatu tako dragi, da njih nakup za Slovenijo nikakor ne konvenira. Naš reducirani domači konzum zalagajo skoro izključno domači mlini. — Rž notira 235—245. oves slavonski se ponuja po 215—250 nakladalna postaja. Tudi za te produkte je zanimanje minimalno. V Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post, plač. 30 dni, dobava promptna): pšenica bč. 80 kg 290—292.50, za dec. 295—297.50, za januar 300-302.50, koruza laplatska 315.50—320, ječmen bč. 315.50—320, oves bč. ali slav. 295—300, rž 72— 74 kg 295—297.50, moka 0 g vag. bi. fko Ljubljana 430—435. Zaključkov ni bilo. Tendenca neizpreme-njena. Novi Sad. Pšenica: bač, gor. bač. in pot. 230 —232.50, ban. par. Vršac 232.50—235, sr. 237 50— 240; oves bač, sr. in slav. 2-10—245; ječmen bnč. 252.50— 267.50, bnr. pol. 280—290, moka Og 342.50 —352.50, št. 2 322.."0—332.50. št. 5 302.50—312.50, št. 6 265—275, št. 7 255 - 2"-5, št. 8 205-215; otrobi: bač. in sr. 177.50—182.50; krompir bač. in slav. 115—118. Promet: 24 vag. pšenice, 5 ovsa. 21 koruze, 2 ječmena, 6 moke, 5 olrobov in 2 vag. krompirja, skupaj 73 vagonov. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključenih 1 vagona taninskega lesa, 1 vag. bukovih hlodov in 1 vag. desk tendenca neizpremenjena. Hmelj V Žatcu je povpraševanje postalo znatnejše in so se cene za vse vrsto učvrstile. Tudi v NUrn-bergu so se cene učvrstile. Za tranzitni jugoslovanski hmelj ni nobenega zanimanja in nobene kupčije. Živina V Karlovcn so naslednje cene živini (v Din, za kg žive teže); voli 6,50—8,50, biki 7—8, krave 5.50 —7.50. junice 6—8, teleta 11—14, debeli prašiči 13—15, mrš:i v i 10—12; po komadu: ovc® 110 —160, koze 70—120, konji 400—5000. Kože in usnje Položaj na tržišču surovih kož se Je precej ustalil; opaža se celo nekoliko boljša, čvrstejša tendenca. Sedaj so v Ljubljani naslednje nakupne cene: goveje kože lahke 15—17 Din, težke 18—2(1 Din; telečje 26 Din; svinjske donvče I. 15—17 Din, II. 11—13 Din. K temu pa je pripomniti, da so v Mariboru, Ptuju in Zagrebu znatno nižjo cene kakor v Ljubljani. I»RE$ SINOVA ulica poleg frančiškanske cerkve n. Sili ini u Lastna protokol, tovarna ur v Švici NAJVEČJA zaloga ur, zlatnine iu srebrnine NliKE CENE - POSIBEiBA SAMO 49 dinarje* 6.) par St. 100. Rovlnnstn ankrr-tiosliopf.....Din 11880 Šl. 111. Kovin 'sin anker-Ro>: opf. '/. ru- (llu.il t »lik ml In Itn za r . . . . D n «» 20 St. lih. Umit kn. 16 cm »I ka s prvo- vratnim anker stiojcn......Din 6« 20 ZAHTEVAJTK lioira'o llustrovunt ocnik h koledarjem. Kiatls in franco oil H.SDI1MR. LJUDI JANA 2 KUPUJTE wiir samo kina srebrno jedilno orodje s petdesetletno tovarniško garancijo, pri H. SUSIfoEil Ljubljana. Prešernom ulica 4 Zo božično in nouoletnsi darilo priporoča tvrdka F. M. Schmitt cenj. občinstvu veliko zalogo vsakovrstnih igrač, galanterijskega blaga, ročnih torbic, aktovk, ša-tulj, jedilnega orodja, športnih predmetov — dalje perila, rokavic, nogavic, kravat, vezenin, toaletnih potrebščin itd. Znižane cenel Postrežba točna! Diesel In Sauggas Lokomobile Motorji Jarmeniki Plnl Sl Kay. Kompletne tape Ugodni plačilni pogoH. BRACA FISCKES d. d. Zagreb. Cundullčeva ulica 36. »♦»♦♦♦♦»«♦♦»«»»«»»♦♦♦♦♦♦♦♦•»♦j „Specirtiim" d. d. inž ltoi)lsto, Uu&sKii ln Krstit tvornica ugledal m brušenega stekla L|ubt!ana VII se nahnia od l. novemhra Celovška testa 81. - Telefon -543. Zagreb, Osijek. Sredlšnjica: ZAGREB Zrcalno steklo, porlalu« steklo. umSinskc steklo 3—t mm, ogledala, brušena v »seli velikostih in oblikah kakoi 'udi bru>ene orozorue -;ipe izbočene plošče, vsteklevanie v med Fin« nnvndnu ogledala. jc v prvi vrsti potrebno, da se obranite prehlada. Za to pa potrcbuictc rimsko perilo, nogavice, vesto ali pulover, volneni Sal, dobro obleko in plaSč. Vse to si nabavite nnibolišc In po telo nizki ceni v priznano solidni trgovini I. N. Šoštarič, Maribor Aleksandrova cesta 13. Vsaka beseda 50 parali prostor drobne vrstice 1 SODin. Najmanisi znesek 5 Din. Oglasi nad 9vrstic se računajo višje Za oglase stro-1 go trgovskega .in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši znesekiODirt.Pristojbina ca iifro 2 Din Vsak oglas treba plačati pri naročilu. Na pismena vprašanja odgovarjamo le,če je priloze na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. Telefon štev.2328 Vlužbodobe Mlinarja zanesljivega in poštenega, z daljšo prakso na valčke, sprejme tvrdka »Zora« d. z o. z., Črnomelj, Slovenija. Kontoristinja z znanjem slovenskega in nemškega jezika se sprejme s 1. januarjem za pisarno v Mariboru. Ponudbe na »Poštni predal 30«, Maribor. Absolvent trgov, šole želi primerne namestitve. Naslov pove uprava »Slov.« št. 12.112. Mesta išče ot nisarn. ali trčov ot pisarn, ali trgovski sluga, priden in pošten, vojaščine prost mladenič. Ponudbe pod: »Služba« na upravo Slovenca. t Služkinja ki zna kuhati in opravljati druga hišna dela, snažna in poštena, stara okoli 30 let, se sprejme takoj ali po novem letu. Ponudbe na upravo Siov. pod »Marljiva«. Služkinja Rabim služkinjo, pošteno in vestno, ki zna kuhati in ki je dobra gospodinja. Starost od 30 do 40 let. Z daljšimi službami imajo prednost. Plača postranska stvar. Nastop z novim letom. - Ponudbe na: Terezija Potočnik, učit. v Štorah pri Celju. Periektna pletilja vajena vsem delom na ročnih in motornih strojih. se sprejme takoj. Le reflektantinje, ki res nekaj znajo, naj stavijo ponudbo na Fr. Krašovic, Št. Vid p. Stični. Mlinar, pomočnika neoženjen., ki ima večletno prakso pri »flah«-meljavi in sam oskrbuje popravila, sprejmem. — Prednost taki. ki so služili na žarfah in pri električnem obratu. Pismene ponudbe z označbo starosti in zahtevo plače pri celi oskrbi na Glock-ner, Ozalj. Učenka z dobrimi šol. spričevali, stara 15 let, se sprejme v trgovino z mešanim bla- | gom na deželi. Ponudbe pod »Učenka št. 12.342« na upravo Slovcnca. Snažilca pribora močnejšega fanta, išče Hotel Štrukelj. Deklico nad 14 let staro, prejmem takoj v službo ali v pomoč gospodinji - Dravlje št 23 pri Ljubljani. Samostojni mizar sc išče za takojšnji nastop; služba stalna, starejša moč. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 12.360. Samostojna kuharica želi službe s 1. januarjem na stanico orožnikom ali oddelek finančne kontrole. - Naslov v upravi Slov. v Mariboru. Učenka pridna, kmečka deklica brez staršev išče mesla, da bi se izučila šivanja, po možnosti hrana in stanovanje proti primernemu odplačilu. - Pisma na ogl. oddel. Slov. pod »Poštena deklica 12.301«. Notarski uradnik dobro izvežban, želi na-meščenja v notarski, odvetniški ali industrijski pisarni. Lubniški, poštno ležeče, Škofja Loka. Hlapec pošten, iščem službe. Znam vsa poljska dela, vajen konj ni goveje živine. Grem tudi v žup- nišče. - Ponudba upravi Slovenca pod št. 12.316. Brezposelni mesar se priporoča za privatno klanje prašičev. Ponudbe pod šifro »Privatni mesar« upravi Slovenca. Za 15 letnega fanta iščem z začetkom marca 1929 mesto ključavničarskega vajenca. - Naslov v upravi pod št. 12.313. Prav na smo mislili, ko smo otvorili podružnico za naročnino, inser^te m male oglase v našem dnevniku sredi mesta. Oglasite se v paviljonu ooleg Uniona na Mikloš.čevi cesti. Teltfon 30-30. Stanovanja Sobo išče eventuelno s j oskrbo, soliden in mlad gospod. Ponudbe na Pekarno in trgovino oddam v naiem ali prodam. Ponudbe na oglas, odd. Slov. Šifra »Takoj«. Vrt dništvo v sredini mesta Maribor, Klipijtiti ba- pod »Mir in udobnost«. Ovčjo volno cunje, staro železo, ker, medenino. svinec, . i j j cink, papir, glaževino, v men 4300 m1, se odda kosti tcr kro|aške od. naiem z novim letom. pac1ke kl,pim jn p)afam Naslov pove uprava Mariboru. Stanovanje dveh sob s kopalnico, pritiklinami ter električ- jj d , fa , j no in plinsko napeliavo išče mirna, samostojna Kdo mi posodi ccvi za oseba. - Ponudbe upravi 40 cm premera proti pri- Slovenca pod št. 12.347. merni odškodnini. — Ponudbe na: Pavel B r e n , v I najboljše - A. Arbeiter, Maribor, Dravska ul 15 Selnčna seba s posebnim vhodom se odda na Kodeljevem. Na- Črnomelj. Kdo da slov pri upravi Slovenca konservatoristu proti mc- pod št. 12.358. sečni odškodnini v Iščem stalne nahiralce in nakupovalce. Hlode bukove in hrastove (hrastove že od 20 cm naprej), kupuje parna žaga V. Scagnetti, Ljubliana. Avto Prodam hišo 3 km od Ljubljane, na promet, kraju ob glavni cesti, 5 minut od železn. ! postaje, pripravno za trgovino. gostilno, obrt, z električno razsvetljavo in vodovodom. - Naslov v upravi Slov. pod »Ugod-na prilika« št. 12.179. Dvonadstr, hiša naprodaj z vsemi gospodarskimi poslopji, 3 orale zemlje, 10 minut od farne cerkve, šole in žel. postaje. Cena 100.000 Din. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12.171. Jedilno orodje krasno, srebrno - za 12 oseb ceno prodam. Ogleda sc pri g. Kassig, Židovska ulica. Dva pletilna stroja Jaquard št. 10/80 z jako lepimi vzorci in dobro ohranjena, ugodno prodam. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 12.356. Krompirja lepega, gorenjskega, okoli 1000 kg, pa tudi manj, po Din 1.25 prodam. Dostavim na dom. Ponudbe pod »Krompir št. 12.361.« Orehe štajerske, odda po najnižji ceni Peter Šetina, Sevnica ob Savi. I Avstro - ogrske ! nemške, rumunske, itali-1 janske in vse druge vrednostne papirje, rente, prioritete, obligacije, posojila, delnice, srečke itd. vseh vrst kupuje in prodaja Banka Pehani & Ko., Ljubljana, Tavčarjeva 10. Pozor! Slike za legitimacije izvršuje najhitreje in ceno Franc Kune, fotograf, Ljubljana, Wo!fova ulica. Konji naprodaj Naprodaj sta s tovornim vozom in popolno opremo za 2 konja, 2 težki, lepi kobili |Noričanki), mati in hči, 9 in 4 letni, popolnoma sparjeni glede velikosti in barve, zajamčeno brez napake in varni v vpregi, dalje dva manjša konia, dobra tekača za lažjo vprego. -Vpraša naj se v ekonomiji Turjak v Turjaku. Žalna avba pristna gorenjska, v najboljšem stanju, se proda. Kje, pove uprava Slov. pod št. 12.285. Ugodno se proda vagon jagnetovih plohov, debelina 4 do 10 cm. — Naslov se izve v upravi Slovcnca pod št. 12.288. Volna in bombaž za stroino pleteme ln ročna dela dobite po JSJF" nainižjih cenah pri PRE1.0CU. LJUB1.JANA Stari trg 12 • Židovska 4. Stanovanje tud,', kratck , klav.ir- , , .,. , ,. ,. nudbe na podružnico alo- oddam v vili blizu Tivoli, j vcnca y Celju pod šiIro na- 1-2 tonski, primeren *a Večja trgovska hiša jem dober pianino, lahko prevoz pohištva, kupiva je naprodaj v prometnem j...j; i—o- Erman & Arhar, Št. Vid kraju, kjer je velika !es- Takojšnia vselitev mogoča. Po*oj posojilo ali daljša najemnina. Naslov v upravi pod št. 12.382. Uradnico ki bi vložila v visoko rentabilno podjetje znesek od 30.000 Din dalje, sprejmemo. Hrana in stanovanje v hiši. Evcntuel. nobi lahko v hiši tudi celo stanovanje 2 do 3 sob s kuhinjo. Ponudbe na upravo pod Strojepiska. Dacar izkušen v pobiraniu občinskih doklad išče službe. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 12.317. Pozor les. industrijci! Vsled neznosne konkurence želim kot mlad mizarski mojster premeniti službo za les. manipulan-ta, delovodjo ali temu primernega dela za takojšen nastop. Vešč sem slovenskega in nem. jezika. Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 12.175. Stanovanje suho in lepo, z električ. razsvetljavo, oddam. Cena 150 Din mesečno. — Ižanska cesta 50. »Pianino«. Lepo posss'vo nad Ljubljano. Pisalni strej rabljen, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na uora- blagom' Domač med zdravilni, cvetlični in ajdov, razpošiljam 5 kg 110 Din iranko. F.. Mar-kelj, čebelarstvo, Vrhnika. vo Slovenca pod na tipke«. »Stroj na industrija. Hiša |C pripravna za lesnega trgovca in tudi drugo trgovino. V hiši se nahaja j tudi trgovina z mešanim j Ponudbe na Avtcposes'nr i! Stanovanje i?če gospa samo v sredini mesta. Ponudbe na upravo pod »V centru Opremljena soba s posebnim vhodom, v bližini Obrtne šole, se poceni odda. Poizve sc 60 orelov Kupim rabljene luksuzne (22 ora'ov gozda prve J avtomobile v dobrem sta-vrste), nekaj vinograda nju, odnosno zamenjam itd., sc ugodno rroda pri za druge, eventuelno no-Sv. Jakobu v Slov. gor. [ ve. O. lužek, Ljubliana, Vprašati v upravi lista"V Tavčarjeva ulica 11. Mariboru. Gostilna dc^ro zna-a, posestvo, celo gospodarsko poslopje, pri Mariboru, se pro- Svarilo! ceni oaua. ronve , . • • t upravi pod št. 12.334. I da tako'". £ "aJ Podpisano društvo opo- . _ samo rcsm kuPC'- Na?,ov zarja, da Loi čir Ivan ali Zastopnika iščemo v vsakem kraju za gospodarske pridelke. 25% zaslužek. - Ponudbe na Publicitas, Zagreb, Crun-duličeva 11 pod — »Zaslužek«. Štirje oglarji se sprejmejo v Ljubljani. Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 12.286. Korespondenta ■ popolnim znanjem slovenščine, nemščine, strojepisja in slovenske in nem. stenografije, sprejmemo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Perfekten«. Slurfieiscefo Akademik vešč strojepisja, želi par ur popol. pisarniškega dela. Ponudbe na upravo pod »Vesten«. Pozor, delodajalci! Pod najcenejšimi pogoji prevzamem vsako množino gozdnih del, izkopavanje grap. vodovodov, kamnoloira itd. Naslov v upravi »Slov.« it. 12.335. Izrabite božični mesec in sprejmite naše zastopstvo za prodajo lukrativ. predmeta na mesečna odplačila. Takoišnji zaslužek siguren. Mesečno tudd do 6000 Din. Nikaka kavcija, nikakih obveznosti. Dokument kot kavcija zadostuje, - Zu"nbu-Iovič, Ljubljana, Miklošičeva cesta. Zastopnika iščemo v vsakem kraju za gospodarske pridelke. 25% zaslužek. - Ponudbe na Publ:citas, Zagreb, Gun-duličeva 11 pod — »Zaslužek«. Za odgovor naj se priloži znamka za 1 D. Kdor si želi lepe, prijazne prazne sobe s separatnim vhodom v novi hiši, ki sc takoj poceni odda, naj poizve v Zg. Šiška, trafika, ali v upravi Slov. št. 12.255. Stanovanje v novem gasilnem domu v ZiJ. Šiški se odda takoj, obstoječe iz kuhinje in 1 velike sobe v I. na'str.; v pritličju sc odda prostor za delavnico. Oddaja se skupno ali posamezno. - Pismene ponudbe v 8 dneh na Prostovoljno gasilno društvo v Zg. Šiški. Opremljena soba lepa, z električno razsvetljavo in parketom na Miklošičevi cesti, se odda sol'dnemu gospodu pri krščan. družini. - Naslov se izve v upravi »Slov.« pod št. 12.244. pove uprava »Slovcnca«, Maribor. upravo pod »Trgovska hiša Akumulator kompleten, za električno razsvetljavo s 60 celicami, z motorjem in z j dinamo ter stikalno plo-ščo — prodamo po zelo nizki ccni. - »Sl^rfrad« j d. d. Ljubljana VII. Pire, frizerski salon za dame in gospode, Gregorčičeva št. 11, Maribor. Striženje las samo 4 Din. Britje samo 2 Din. Umivanje in onduliranje glave najfinejše in najcenejše. Se priporoča slavnemu občinstvu: Pire, sa on za dame in gospode. Prodam hišo z vrtom, pripravno za veleobrat Cena po dogovoru. - Dravlje Stev. 3 pri Ljubljani. Koks , dru"*o pod pretvezo »V Posestvo se proda 1 prid slepim«. Prosimo, da zarja, kdo drugi ni upravičen prodaiati čaj, milo in ' Suh. 80 Din 1100 krti vedno na zalogi. - Mestna plinarna. v lepem kraju na Štajerskem; hiša s trgovino, 6 sob, trgovski lokal, skladišče in drugo go podar. poslopje, vse v dobrem stanu, zraven vrt, 2 njivi in gozd. Elektr. luč. lesni kraj, železn. postaja. — Vprašati pri upravi Slovenca ped št. 12.258. Tamburaške se morebitni slučaji javi. jo nam in policiji. — Podporno društvo slepih. Šivalni stroj Velik otroški avto primeren za božično darilo, zelo ugodno na- | prodaj. - Prule 19, pritličje, levo. Dve mm jedilno (raztezno) in ku-dobro ohranjen, zn imke hinjsko. prodam. Ogl dati Singer, prodam. - Poizve otj u 2, Vučinn, Prn-se v Kolizeju I. št. 100. ' Kolesarji, pozor! Sedaj jc tisti čas, da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova, in sicer z generalnim popravilom. Ema:liranje, poniklanje, popolno raz-loženje, na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koles in iro or-jev čez ziT>o po minimalnih cenah. Priznana najboljša, najcenejša mehanična delavnica JUSTIN rUSTINčie, MARIBOR, Tattenbachova ulica 14, nasproti »Narodnega doma«. Zadostuje dopisnica, da pridemo po Vaše kolo na dom. Puhasto perje kg 38 Din. raipošibara fio povzetiu naimani 5 kg. zkoristite priliko. dokler zaloga trata Imam tudi bfii puh kg 300 Din. L. Brozovie, kem čislio-na pena. Zagreb. Uica 82, Električne žarnice z žarečim platiniranim križem se dobijo po enotni ccni 85 Din pri Splošni Elektro-družbi z o. z., Ljubljana, Mestni trg 25, zraven Krisperja. Urarska popravila izvršuje najcenejše in naj-preciznejše Franc Wol-fing, urar, Gosposvetska cesta 12, Ljubljana. Smučarske kroje izdeluje po 150 Din — Muršič, Ljubljana, Mestni trg 25/1. Trgovino dobro vpeljano, na zelo pro.nctni cesti v Ljubljani, prodam. Cenj. ponudbe pod »Vpeljana trgovina« na o^ljjsni oddelek »Slovenca«. . i1,1 *1 Kleparstvo dobro idoče, kompletno opremljeno, se proda pod zelo ugodnimi plačilnimi poboji (mesečne obroke) proti varščini. - Ponudbe pod »Kleparstvo« na podružnico Slov., Maribor. Matador št. 5 skoro nov, ceno naprodaj. - Babšek, Slomškova ulica 3, Ljubljana Pianino žakc 15 IV. Foto-aparat instrumente prodaj. Naslov v upravi , . . , t i - Slovcnca pod št. 12.332. bisernico, dva I. braca, j ___*___ prvo in drugo bugarijo dobro ohranjen, ceno na- jo X 15, lca-Orix, najmo- Cenjenemu občinstvu vljudno naznaniam, da sem otvoril na Turjaškem trgu št. 2 svoj brivski in č?salni salon, katerega bom vodil točno in solidno ter po znižanih cenab. Izvrševal bom vsa v mojo stroko spadajoča deta. t. j. v postrežbi gospodov, strižerju bubi-frizur, on-duliranju itd. Sc priporočam M. Gorenc. in berde, kupimo. - Ponudbe na naslov: Prosvetno drštvo v Žužemberku. dernejši, pol leta rabljen, 6 kaset, stojalo, rumeno steklo, prodam za ceno 2500 Din. Naslov v upravi pod št. 12.293. Nemške bokserje enega psa in dve psici, z rodovnikom, jelenoru- , , . javc barve, krasna črna Lesni trgovci, pOZOr! maska, naimoder. pasma prodam ca. 700 lepih, sedanjega časa, v nemški zt)ravih hrastov, ob ravni policiji se polaga na to p^ pol ure od ceste. V i j o 1 i n e kitare citre, strune in ,. . . , . potrebščine kupite naj. , Pasmo_ na,več,o pažn,o, ] Zara4, kup„,h pogo,e_v se bolje pri M Muš'ču. Pa Lep velik loka! v sredi mesta oddam takoj. Naslov nove uprava Slovenca pod št. 11.435. vilion za dramskim gledališčem Prepričajte sc! n p Hišo oddam v najem I še novo, enodružinsko, v 1 neposredni bližini Celia. Prednost imajo oni, ki plačajo naprej. A. Mulcj, Jesenice - Fužine 206. Mlad dijak se sprejme z vso oskrbo. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 12.207, Vstopim s 100 do 200.000 Din v dobro idočo trgov, podjetje. Le resne ponudbe na upravo Slovenca pod •Gotovina«, Trgovski lokal lep in prostoren, ob glavni cesti, proti Konj cam [prvovrstna trgovska točka!), se odda za 3 leta v najem pošteni osebi, ki bi lokal temu primerno opremila. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 12.270. Gostilno dobro idočo, ob glavni ccsti Poijčane-Konjice, se odda v najem do 31. dec. 1929. Nastop s 1. januarjem. Naslov v upravi Slovenca pod št. 12.281. Gram' fon Velik gramofon s 16 ploščami naprodaj. - Naslov v upravi Slov. št. 12.249. Klavirji! Tovarna in 7n' irn klavir icv-prv.ivrstniii ngtruinnh lov razi čnih tvrilu, knkor ihH Ustnih Izdelkov. Posojen odilolok za popravila. HeinSovnnle in p pravila »a Glnshonn Malico. Konserrn •orii in tlrnire inŠtltnli" i->prn lavi a inoin i vrilka. Gretmli na let jamstvo Din 98 - Omega, Doxa in druce ure cenejše kot drugod. Budilka Din 64-- z 2 zvoncema in 3 letnim jamstvom Din 69--A. KIFFMANN, Maribor št. 40 b specialist samo za boljše ure H^zprod&ia! Razprodaja vsakovrstnega blaga za moške in ženske obleke, kamgarni, sukno, blago za ženske plašče, raznovrstni parhati za obleke in perilo, različni Sifoni in kontenine. Razprodaja se vse blago po razprodajnih cenah, in sicer: kamgarni za moške obleke od 110 Din, razno sukno za moške obleke od 40 Din za ženske plašče od 60 Din. volneno blaSo za ženske obleke, dvojna širina od 34 Din, različni kambriki od 8 Din, vsakovrstni parheti od 9 D:n naprej. - Suk-nena obleka 3 20 m blaga z vso dobro podlogo samo 230 Din- — Ne zamudie ugodne prilike nakupiti si dobrih oblačil po izrednih cenah in si s tem prihranite velikih izdatkov — Razprodaja se vse navedeno samo v maruJakturnih trgovinah IVAN KOS LJUBLJANA, Sv. Petra c. 23, zraven zastavljalnice. ŠIŠKA, Celovška cesta, Scidlova hiša. LUTZ0VE PECI in PEC „MONOLIT' — IMG. OLEZELJ Telefon 3252. Ljubljan« VIL Jernn eva resta 5. Kavnotam Cnnz-ov elektromotorji. Vo thovo malo tnr-blnv iu uratisurevec »CALEl-AtTOK« .patent slškul .n ša:!iotna opeka P&rfe - nuh tekači (Lauftepiche). gradi za madraee. predpo-steljniki. kakor vsako drugovrstno manufakturno blago po izjemno nizkih cenah in v veliki izbiri ~ samo pri tvrdki j. Prea.? Maribor, Glavni trg 13. Maribor, Glavni trg 13 L. ^skuš - L ubljena priporoča svojo nalogo ležnikov solninikov tu sprehaialnih palic Popravila ločno tn solidno Izstriži! kupon ZA UGANKE A v ILUSTRIRANEM SLOVENCU St. 51 Kongresni tr% ZA ZIMO! 15 pri NOVAK-u Znižane cene! Naifinejša sukna in Double štofi Ogromna izbira za suknje in ulstre Vedno zadnje novosti češkega in Angleških kamgarnov za obleke na Kongresnem trgu Stev. 15. specialni trgovini sukna kupite najbolje in priznano najceneje! DARUJTE ZA Gospodarska zveza v Ljubljani ima stalno na zalogi po najnižjih cenah: vseh vrst špecerijsko in kolonijalno blago, mievske izdelke, poljedelske pridelke, krmila, mesne izdelke, bencin, cement, modro ga-lico, žveplo, pol edelske stroje itd, — Priporoča zlasti za jesensko gnojenje Tomaževo žlindro, rudniški superfosfat. Prodaja in kupuje seno in slamo, na razpolago drva in premog. Kako »e »nabira nervoanosUT To skrbi polno vprašanje, ki zveni kot težak vzdih, se izvija iz prs tisoč in tisočev. Saj je vendar živčna slabost najrazširjenejša bolezen sedanjega kul-lurncga sve a, skoroda bi jo lahko označili kot kulturna bolezen. Dražljiva slabost živčnega sistema je vedno pogostejša, težak bo i za obstanek in posest vedno strašnejši in ostrejši. Kako različno se razkriva bolezen! Navadni glavobol do divjega enostranskega in obojestranskega trganja, opešanje spomina, otežkocenje mišljenj , razdraže-nost, nejevolja, nerazpoloženost, prisilne misli, omotica, nesposobnost za duševno in telesno delo, muke pr. čutih noči, strah pred ljudmi, bojazen pred vsakim in vsem, pred odločitvijo za najenostavnejša opravila vsakdanjega življenja, nesposobnost za ho o in stojo i. t. d. Čustva bojazni lahko postanejo naravnost strašna. »Jaz duševno ne najdem rhghetja miru, misli sc mi pode vprek po glavi«, tako tožijo mnogi. Razglabljanje, površnost v službi, n^sjotovost v p-ovorjeniu, pomanikPivost v P'san u. ♦resenie udov, ereve ne, želodčne, prebavljalne težave, zaprtost, zbadanje in trganje v udih, zastajanje in valovanje krvi, vedno mrzle nege, utripanje sna, tesnobnost in pomanjkanje sape, nervozno drhtenje, mrzlični pojavi, hitro zardevanje in obledevanje itd. Ali ^e mcflpga pomoči Ce hočemo živčno slabost z vsemi njenimi oblikami zaustaviti, moramo v prvi vrsti utrditi laslno voljo. Pomanjkanje energije in volje pri živčno bolnem tvori glavni vzrok za neuspehe v življenju. ©^errmo «s£i! Vedno opazujemo eksistence, ki so nased'e, ker so se udale brez volje v svojo žalostno usodo. Slab in omahujoč značaj je pedoben vetrnici, ki je izpostavljena milosti vsakega vetrča Marsikaj sc živčno bolnim ponuja kot zdravilo, in priznati moramo, da meji že marsikaj na zlorabo, in vendar so pota, ki peljejo k zdravju. Ne bodite n^h^hirni nanram naravi, ki nam, čeprav po ovirku znanstveno očiščujoče roke kemika, nudi sredstva, ki so v re?nici vredna ' ozornosti in koristna, ker dajejo moč in zdravijo. Tak dobrodelen dar narave predstavlja riraitM Ko'a-* er 'h Ta osvežuje, dviga dela; možnost in življensko silo, je najboljša hrana za živčevje in možgane, zbolišava kri. pomljaiuje, prinaša veselje do življenja, občutek mladosti z njenim zdravjem in dejavnostjo, ki zaiamčujeta uspeh in srečo. Kola-Lecithin varuje živce pred oh'apnostjo in iih naplavi odporne proti vsem naporom. Kola-Lecithin privaja telesu one snovi v najčistejši obliki, iz katerih se tvorijo in obnavljajo vse telesne celice in živčne tkanine. M»on< *dra«'»»jhi, med njimi najznamenitejši raziskovalci in vseučiliški profesorji, so sijajno ocenili in priporočili Kola-Lecithin. Zahtevajte b>eto'afnp rp-kužrro in zelo zanimivi, poučujoči spis o živcih. Pošljem Vam oboje takoj franko, prosto carine in »ononoma brezo'af*o Berite ta spis, iz njega boste spoznali, da za vsako nevarno boleznijo stoji kot pripravljajoč vzrok oslabelost telesne moči. Kola-Lecithin zvišuje moč. Prišli bodetc do prepričanja, da je v re. niči mogoče življenje podaljšati, bolezni preprečevati, bolne ozdravljati, oslabe.c ojačiti, omahujoče napiaviti močne in nesrečnim vrniti srečo! i« $->mo ho-etit Pravo spoznanje nevarnosti vpliva pomirjajoče na razpoloženje, če moremo obenem spoznati pota, ki nas zmagoslavno odvedejo iz te nevarnosti. ErnslPaslemeck, Berlin, S.Qe, S^Sichselkirchpiatž 13 flfet.:318 Lj ubij ctrasfe Delniška glavnica: 50,000.000 Din Rezervni zaklad! ca.: 10,000.000 Din r Ustanovljena leta 1900. ana, Duriafska Dne 22. decembra 1928 ob 8. uri se bo vrSila javna dražba v zapuščino ANE RUNOVC, trgovke v Ptuju, spadajočega galanterijskega blaga, trikotaže itd., in sicer po partijah. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. I., dne 13. decembra 1928. Za g-g. duhovnike! ^pecijalen Striehkamcarn /a obleke, kamparn ali Ailriia ?.a tn'aric. Marcnero ali Setlnnd za«uknle. ler v< iožitna darila ki jih bodo veseli dame in gospodje v obliki krasnih kravat, srajc, nogav c rokavic, ko-žuhovine, trikot perila, gamaš, žepnih robcev ■ td. najdete v veliki i/.biri v modni trgovini ★ :ger Ljub jsna, Sv. Petra testa št. 2 m ras m M p m m I 1 m i i! p p II Ji® s!?.1? nt liro m m iji® Za Bo žic i Oglejle si vsakodnevno večerno razstavo otroSkdi3 š i igračnih vosičkov. Iiolenderjev, skiro. trickljev, ivalnih strojev, malih dvoisoles in avtomobilov pri „TK1BUNA" F. B. L. L JUBLJANA KARLOVSKA CESTA 4 Ico. Centrala: TA s nl^li^Fami« UliitlFiif C^SfO Podružnice: Brežice, Cel)e Črnomelj, Kranj, Maribor. Mielkovič, Nnvi Novo mpstn. Ptuj, Kcikek. Sa aievo. Slovenjgradec, SpJit, Sibenik, Trsi. Se priporoča za vse banCne posle. Br^ofiavnS naslov: Banka Ljubljana Telefon 5!ev.: 2S01, 2413, 2502, 2503 šivalni stroj 0os. 9eteiincf £juhljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi Naflepše In najprimernejše božično darilo Je ŽIVLJENJSKA POLICA delniške zavarovalne družbe „VARDAH" v LiubSjani, Aleksandrova c. 12 stalno vsako množino kostanjevega tatinskega lesa smrekove Skorje, cele in drobljene, smrekove hmelove droge, rabljene, dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja, po najvišjih cenah. Plačilo okrediiivno. FRANC OSET, Sv. Peter v Sav. dolini. Izredno nizke premije Primer: Če se zavaruje 35 letna oseba na 20 letno trajanje, prejme proti etrtletnemu plačevanju po.........Din 320'— V slutaiu doživelja.....Din 30.000'— V slučaju smrti.......Din 20.000-— V slučaju smrti radi nezgode Din 40.000'— Zavarovanje labko sklenejo zdrave osebe od 20. leta do ">0. leta starosti proti plačevanju četrtletnih premij od Din 64-— do Din 448 — Zelo usodni pogoji Primer: Če se zavaruje 35 letna oseba na 20 letno trajanje, prejme proti četrtletnemu plačevanju po Din U8'—: V slučaju doživetja.....Din 12.000'— V slučaju smrti.......Din 8-000'= V slučaju smrti radi nezgode Din lC-Oi.O-— Kratka karenčna d»ba! Naše novovpeljiino ljudsko zavarovanje brez zdravniške preiskave omogoča vsakomur skleniti hranilno zavarovanje Poslužlte se tega modernega nažina varčevanja! Preskrbite svojo druž no za slučaj Vaše smrti! Zahtevajte naše prospekte I Dame in gospodje z aobrlmi družabnimi zvezam: se sprejmejo za zastopnike I Za božič in novo leto! H Jaslice! s Božični nakit! Jaslice! Božični nakit! r\n T" NOVA ZALOŽBA R. Z. Z O. Z. V LJUBLJANI KONGRESNI TRG ima v zalogi krasno izbiro jaslic in božičnega nakita, vsakovrstna primerna in tudi dragocena božična darila lepe pisalne garniture, vse pisarniške in šolske potrebščine, slovenske in tuje knjige Cankarjevi in Finžgarjevi zbrani spisi v novi vezavi! :: :: :: Mladinska povest: 1VANČKOV SVETI VEČER svetovno zmagovalni motocikli 250, 350, 500 in 1000 ccm brez in s priktl.co Vl.uk interese t ki se odloči /a takojšen nakup. naj"ozneje pa do koncem leta, oziroma si v tem čnsu rezervira motocikel za spomlad, u iva znaten popust — A. J. S motocikel je znamka z;i poznavalca. Vsak posamezen mo ocikel, mojstrski izdelek. — Posebno ugodne , lačilne olaj>ave. Generalno zastopstvo: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. Ako Vas bole noge razredčite 1—2 žliei soli sv. Boka za noge v puBOrli zelo tople vode in knpljite v nji »voli trudni no»?i skozi 10 minul Polagoma bodo Zfjiu te pelofe bolečin.', /.niti in oslabelost nnpr. odsiriiuilc se bodo najtrdovrat-n.MHe ozebline in neznosna srl efiea vsled ozebline. Ce sta popri dnl.lv <'asa v vodi, se kurja of-esa in druge oirdetosti keže Inkn oraelifaio, da sc lahko odstranijo brc/, noža. Ozebline Vsled utrujenosti /stekli gleinjl Odrgnjena mesta Mehurji Kurja očesa Otlske Oslabele noge Otrdela koža PekoJi podplati Jsled ozkih čevljev povzročeni žulji Sol sv Roka za noge uredi zopet še tako zanemarjene noge. Velik zavoj stane samo Iti Din. Dobiva se v vsaki lekarni Ako je ni dobiti, obrnite se na. drogeriio GREGORIC SAIMITAS - LJUBI JANA 3 ieta kredita! NaiboSiši kombinirani naravnalni in sfeobilni stroji z a v Soma t i in o klopnimi mizami. Vseh vrst mizarski, kelarski in žagarski stroji z vgrafemm motorjem afiibrez nie ga. Dobavlja: WdW WERKE L WH£HSTEIH, f IE! K. IMENBURGERSTRASSE 14 OBISK NAŠEGA JUGOSLOVANSKEGA ZASTOPNIKA BREZPLAČEN ELEZNINARSKi POnOČNIK prvovrstni strokovnjak za mizarsko orodje in okove za pohištvo se išče ?.a trajno sužbo Interesenti, ki so sposobni tudi za potniško delovanje, nai pošljejo ponudbe s prepisi spričeval na: Zagreb, Pošta I., Poštanski pretinac 267 ll prva iug°s'ovanska tvornica esenc za rum lltSlilO Igli ti. 1M. in likerje, eteričnih olj in etra v Zagrebu GLAVNO ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO £MER|N lEI.INftA. * JUBLJANA celovška ccsia m Kreditni zavod za trpuino in in LJUBLJANA. Prešernova ulica §lc» 30 (i lastnem potopili) ewkiws Iščem koncipijcnta. Nastop 1. januarja 1929. Taki s prakso imajo prednost. Cenjene ponudbe z navedbo natančnih pogojev na: Dr. Armin Strasser, odvetnik, Dolnja Lendava, najkasneje do 20. t. m. .................................. Jnteresantno broJuror uspešnem zdravljenju tolčnih kamnov Vam pošlje brezplačno lekarna pri Odreseniku PragaR Vušehrtdsha M Pišite ahoj. = / iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiimiimir Največja razprodaja na celem svetu zaradi svoje prvovrstne kakovosti Lil ca« Društvo Lipton Ltd. London Zastopstvo in skladišče za Slovenijo, Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, Bosno, Hercegovino in Črno goro Nikola Stankov, Zagreb, Prilaz 75 Prodaja s skladišfa ali direktno iz Londona. Iščejo se krajevni zastopniki vabimo na brezobvezen ogled naše razstave najprimernejših božičnih darili Antikvitetna trgovina, Sv Petra cesta 24. Lludsha posAlca v Celi« resjistrovana /.»druga / neomejeno «ive«c Canitanevo uIma s*. 4 (popreje pri Belem volu) Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri in ie deuar pri oiei naivarneje naložen, kei aničijo pole« rezerv m lastnih hiš vsi člaui / vsem svoiim premoženjem Posojila in trgovski krediti pod najugodneišimi pogoii. Hentnl in mvaiidn daven oia:u e oosoilinica. Hranilne t/ioge nao 0 n 52.C00.C00- Jbrcstovanio viog. nahur in orodajn vsalio vrstnih vrednostnih »aoiriev deviz n uoiul borzna nnrotila ureduiem n liredlf vsake vrste, esliomot n inHaso menic ter nakazilo v tu- in inozemstvo sote-denositi itd. itd. Brzo^vke: Kredit Ljubljana Tel. ZO^D Z¥57 Z5¥8 nterurban Z7D6 Z8D6 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX5«XX X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X Po celoletnem delu Vašim domaČim božično obdarovanje! V dragih časih praktična darila po najugodnejših cenah: Ne od/aša'te z nakupom na zadnji dan! Zadnje dni je velik naval. Preproge, brokati, odefe šivane in volnene, namizne garniture, tekači, garniture, angleško blago vseh vrst in kvalitet, zastori. OSTANKI ZA OBLEKE moške in otroške PO POLOVIČNIH CENAH! J. 6rolj elnilc, Ljubljana X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx I (^u^toc^iim 4$2iC4ia, - dani® Za P"es V črni ali s vi barvi, francoska pela, isti iz laka Din 215'- Sncžnl čevlji Za llKcO črni s peto iz usn a isti rjavi Din 215 — Čevlji za dem mSINGBORD i T~R E TORN^; Zahtevajte znamko TRETORM!" Galoše in snežni čevlji .,.. .m \=- nimajo tekmeca Pro4a'alre: L]ubl'ana. Dunaiska cesta la „PETOVIA" KarnO', Go-p ska ulica 7 Cslje Aleksandrova c st« 1 Ptui. SlovpD-k' trg „PETOVIA" r Spcdntešfaierska ljudska posojilnica V MaribOrU Reglstrovana zadruga z neomeieno zavezo Spre;ema vloge | Daje posojila | Izvršuje vse v denarne stroko spadajoče posle Obrestule vloge po 6clo in 7?° Velika Izbira! a. & l SKABERNE. Uu ji jna IHBBBBBBBBBBHBHSaSiH! ¥§€ mtC KoU od najpreprostejše do najfinejše izdelave za vse strohe v slovenskem in srbsko-hrvaškem jeziku (v latinici cirilici) in tudi nemški se dobijo pri in Novi založbi r .z.* Zahtevajte ponudbe! »n IDI LES STALNI NAKUP NAJUGODNEJŠE CENE! TAKOJŠNJE PLAČILO IČRKEST M ARI* C ELJE ZRINJSKEGA ULICA 4 - TEL INTER 136 piCd nakupom uvlev si og ejte itlo?be /»loge ževle SI STRANEH Ho a'ha A'fa - ročni sepiratorji A fa - separatoro nol CENIK Veliki ilustiovani dobile za»torij! Zahlcvajte ga od sk ndiSfta MEINEL IN HEROLD TOVAkNA GLASBIL, GRAMOIONOV IN HARMONIK R. LOKOER MAHIBOU STbV. 102 Violine od Din T5'-. Rono harmonike od Din K5'—. ambnriev od Lliu 98'— Ciramutoui o