195. številka.
i murni, t nmi, zz. muti mi.
XLVII. lelo.

.Slovenski Narod* velja v Mmkl|aaU na dom đotUvijcn:                 .             ▼ upravništvu prejem an:
eelo leto naprej   ....   K 24*— I celo leto naprej   .   ,   .   •   K 22-—
pol leta        „...*.     .  12-— I pol leta......11—
četrt leta     „     *.*.*."•■■•    •   6'— I četrt leta     „      .....5*50
M «fisec    »       .   »*'#   •    •   2— ■ «* mesec    „       .   ,   .   .    a    Mi
Dopisi na] se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knnllovm ulica M. 5 (v prMUcju levo.) *■!■■■■ ŠL M.
lnserati veljajo:   peterostopna   petit  vrsta  za enkrat  po   16 vin., za  dvakrat
po 14 viau za trikrat ali   večkrat   po 12 vin.   Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj te pošiljajo naročnine, reklamacije, ianesaf Lti,
to je administrativne stvari.
^—   mmmmmm stavtlkn valja tO wimmr\9^.   mssMSM Na aaaaaaaa naročila brez istodobne vpoalatve naročnine aa na oaanv
.Slovenski Narod* ¥tl|a po podu j m Avatro-Ogrskoj                                   za Nemčijo:
celo leto skupaj naprej     .   K 25-—     celo leto naprej       .   .   ,   K 30*-4
četrtlcieta    Z       2    !  I   l  #JD      u Ameriko in vse druge dežele: na mesec   Z       1    1  1   I   2*30     celo leto naprej   ....   K 35.-,
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« !)■■ ■inatilo (spodaj, dvoraKe levo), Knallovn mlica ŠL 5, talaiOBstti.
Svetovna vojna.
Zmaga med Metzem in VogezL — S.400 Srbov vjetih. — Upori v Rusiji.
Velika nemška zmaga,
Berolin, 21. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad javlja: Veliki generalni štab sporoča: Pod vodstvom bavarskega prestolonaslednika so včeraj izvojevale čete vseh nemških plemen v bitkah med Me t z oni in Vo-gezi zmago. Sovražnik, ki je prodrl v Lotaringijo z velikimi silami, je bil na celi črti s težkimi izgubami po-tolčen. Vjeli smo več tisoč sovražnikov in odvzeli Francozom mnogo topov. Splošni uspeh se še ne da presoditi, ker obsega bojišče večji prostor, kakor v bojih leta ISTO. in 1S71. In ker je bila naša ceiokupna armada v akciji. Naše čete, prožete nevzdrž-ljivega koprnenja po n2dal]nein prodiranju, slede sovražniku in nadaljujejo boj tudi danes.
Berolin, 21. avgusta. (Kor. ur.) Vest o zmagi pri Metzu je vzbudila
mestu     velikansko     navdušenje.
ylnogo    hiš je z  zastavah.      Velika
množica je priredila cesarici, ki je bi-
a ravno pri prestolonaslednikov! so-
i rogi. burne ovacije.
Berolin. 22. avgusta. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki generalni štab sporoča z dm 21. avgusta sledeče: Od naših čet med Metzom in Vogezi premagano francosko vojsko smo danes zasledovali. Umika-nie Francozov se je izpremeniio v beg. Dosiei je bilo nad 10.000 Francozov vjetih in smo zaplenili najmanj M topov. Moč poraženega sovražnika se ?e dognala na več kakor 8 ar-madnih zborov.
Berolin, 22. avgusta. (Kor. ur.) \Volffov urad poroča: Vest o velikih zmagah naših hrabrih čet pod vodstvom prestolonaslednika Ruprechta Bavarskega, ki so jih izvojevale včeraj, je vzbudila med prebivalstvom veliko navdušenje. Tisočglava množica se je zbrala na VVittelsbacher-piatzu, da priredi ovacije. Kralj Lu-dovik se je prisrčno zahvalil za ovacije in nato nadaljeval: Ponosen sem, da je izvojeval moj sin na čelu naših hrabrih čet tako lepe uspehe. To pa je šele začetek. Težki boji nas še ča-
kajo. Zaupam na moč nemške vojske, da bo tudi to zmagala, in naj bo sovražnikov še toliko število.
Dunaj, 22. avgusta. (Kor. urad.) Poveljnik časnikarskega stana je poslal nemškemu veleposlaniku na Dunaju pl. Tschirschkemu sledečo brzojavko: Pod mojim poveljništvom v časniškem stanu zbrani avstrijski, ogrski, nemški in inozemski poročevalci so sprejeii poročilo o zmagi nemške armade z veliko radostjo ter prosijo vašo ekscelenco, da sporočite izraze veselega navdušenja in njih srčno željo za nadaljne uspehe nemškega orožja nemškemu cesarja. — P L H o e n, polkovnik.
Vzhodno morje je svobodno.
Berolin, 21. avgusta. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Vzhodno morje je svobodno. Opetovana rekogno-sciranja naše mornarice gori do Finskega zaliva, so dokazala, da v Vzhodnem morju ni opaziti nobene sovražne ladje. Nevtralnemu paro-brodstvu torej tudi v Vzhodnjem morju južno cd Finskega zaliva ne grozi nobena nevarnost. *                    *
Nemška pomorska trgovina. — Zaplenjen avstrijski parni k.
V cenzurirani    »Tagespošti«    z
dne 20. :. m. beremo sledeče: Londonski »Dailv Telegranh« poroča iz New Yorka. da je dospelo tja mnogo brzojavk, ki poročajo o zaplenitvi številnih nem sikih trgovskih ladij s strani angleških vojnih ladij. New-vorški listi konstatirajo, da je vsa nemška pomorska trgovina, ki je bila s tolikim trudom s toliko vztrajnostjo in marljivostjo ustvarjena, v manj kakor 2 tednih skoraj p- nolno-ma podvezana. — Avstrijski trgovski parnik »Ida«, ki je bil prt kratkim zapustil Trst, so v Quebe <u angleške vojne ladje ustavile in zaplenile. Kapitan je proti temu t »testiral, ker ni vedel za izbruh vojne.
[Boji južno Namura. Listi poročajo: Zadnji petek zvečer je prišlo v pokrajinah Blamont-Avricourt in Cirey do boja francoskih in belgijskih vojakov s kavale-rijo ter infanterijo nekega bavarskega kora. — V nedeljo je bil boj med Namurcm in Dinantom, pri katerem je sodelovala tudi pruska gardna ka-valerija. Ta boj je smatrati samo za začetek večjega spopada. Udeležilo se ga je več bataljonov infanterije in oddelek strojnih pušk.
Boj pri Lagarde-u.
V Monakovo došli ranjenci pripovedujejo o boju pri Lagarde-u: Boj proti dosti močnejšemu in do nosu za nasipi zavarovanemu sovražniku je trajal ob hudi vročini sedem ur. Na travnikih so bile napravljene volčje jame. a brez učinka, ker je naša ka-valerija zapazila nevarnost. Dve posebno nevarni i ncoski bateriji sta bili kmalu zreli za naskok in sta biii tudi hitro zavzeti. Francozi so poprej zapirala topov napravili kolikor mogoče nerabna. Pri ljutih bojih za vas so Francozi zasedli vsako hišo. Na cerkvenem stolpu so bile spretno skrite strojne puške. Pri tretjem strelu naše artilerije se je stolo porušil. Vsa vas je bila orjstreljana. Odločitev je prinesel naskok bavarske kavale-rije cd strani. Zdaj so Francozi krat-komalo bežali. Mnogo jih je, kazoč na svoje poročne prstane, prosilo pri-zanašanja. Nekemu nemškemu trobentaču je trobenta, ki jo je imel naj-prei na hrbtu, potem na prsih, dvakrat rešila življenje. Trobente Še za drag denar ni hotel prodati.
V Nemčiji živeči Angleži protestirajo proti Angliji.
Monakovo, 21. avgusta. (Kor. urad.) Več tu živečih Angležev je izročilo Rdečemu križu večjo vsoto denarja s spremnim pismom, v katerem označujejo ta dar kot protest proti sramotni politiki Angleške in proti sramotni vojni, ki je uničila niih upanje, da bosta Nemčija in Anglija skupaj branili zapadno kulturo proti navalu azijskega barbarstva.
Nemškim Črnovomikom!
Od merodajne strani nam je bila v objavo doposlana ta - le notica:
V Nemčiji je v smislu cesarske naredbe poklicana črna vojska pod orožje. Izvzeti so črnovojniki pod 20 leti in oni črnovojniki, stari nad 30 let, ki še niso izvežbani. Izvežbani črnovojniki se morajo nemudoma vrniti v domovino, razen ako jih ne proglasi za nesposobne za črnovoj-niško službo kak splošno pooblaščeni zdravnik, in sicer na temelju preiskave, ki jo mora sedaj izvršiti. Ne-izvežbani črnovojniki se naj takoj prijavijo konzulatu, ki naj odredi, da se jih glede njih sposobnosti preišče. Tem se je treba vrniti v domovino šele na poseben poziv. *                  *
Pogovor   nemškega državnega kan-celarja z Bjorn Bjornsonom.
Wolffov urad poroča iz Kristi-anije: Neki tukajšnji list poroča o pogovoru državnega kacelarja pl. Beth-rnann Hollvvega dne 15. avgusta z Bjorn Bjornsonom sledeče: Državni kancelar je rekel med drugim: Da se nordske dežele in Holandska drže tako odločno nevtralne, se v Nemčiji občuti zelo hvaležno in mi smo odločeni, podpirati to nevtraliteto z vsemi sredstvi, ki jih imamo na razpolaganje. To velja posebno od naših neposrednih sosedovk, Holandske in Danske. Pet let sem vse storil, da preprečim svetovno vojno in celo po sedanji splošni mobilizaciji smo poskusili, kar je bilo le mogoče, toda zaman. Rusija se ni ustrašila velike odgovornosti, zanetiti svetovni požar. Ravnokar sem dobil od našega poslaništva v Carigradu brzojavko, v kateri se poroča, da je na strehi angleškega poslaništva nabit plakat sledeče vsebine: Nemško brodovje je v Severnem morju doživelo grozovit poraz ter izgubilo 20 svojih najboljših ladij. Na tem ni niti ena beseda resnična. Vest bi naj služila v to svrho, da se vzbudi med Turki pravo razpoloženje. Frivolna politika Rusije, je nadaljeval državni kancelar, je direktno kriva vojne. Mi se ne borimo danes le za nas. Posebno skandinavske dežele morajo razumeti, da gre tudi za njihovo eksistenco, če bi Rusija zmagala, da je torej z našo usodo zvezana tudi usoda drugih germanskih dežel najvišje duševne kulture. Vsled tega se mi, ki gremo z mirno vestjo v boj, bojujemo z dvojno odločnostjo. Mnogokrat se mi je očitalo, da zanašam preveč etične momente v politiko. Poglejte postopanje
našega naroda! Pomislite, kaj se pravi, da gredo tudi socialni demokrati, ki so mi tolikokrat delali težkoče v notranji politiki, zdaj vsi kakor en mož z nami. To so globoke nravne moči, ki gonijo vse naprej. Še eno: Naša mobilizacija še ni popolnoma končana in že je naša armada dosegla velike uspehe: Luttich, Miihl-hausen in Lagarde. Dežela je očiščena sovražnika. Narod pa, je končal državni kancelar, ki se je dvignil v popolni posesti moraličnih moči kakor en mož in ki more vršiti nekaj tako občudovanja vrednega, ne more priti pod kolesa in ne pride pod kolesa.
Razmerje med Nemčijo In Italijo.
Iz Rima prihaja sledeča vest: Italijanski veleposlanik v Berolinu, Bollati, je imel razgovor z italijanskim zunanjim ministrom in ministrskim predsednikom. Poročal je podrobno o položaju v Berolinu in o vtisku. ki ga je napravilo tam postopanje Italije v svetovni vojni. Poročal je, da vlada med Nemčijo in Italijo popolen sporazum in da je tudi ljudsko razpoloženje v Nemčiji Italiji v prilog. Veleposlanik se bo kmalu vrnil v Berolin.
Italija za svoje podanike.
Dunaj, 21. avgusta. (Kor. urad.) Ministrski predsednik Salandra je poslal italijanskim podanikom, ki so zlasti v Parizu in v drugih krajih na Francoskem brez dela, pomoč. S par-niki, najetimi od države, so poslali pomoč tudi v Marseille, Algier, Ven-dres in Casablanco.
Naredba vrhovnega armadnega poveljstva.
Dunaj, 21. avgusta. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega taborišča uradno poročajo: Vrhovno armadno poveljstvo je izdalo za obseg Galicije in Bukovine to-le naredbo:
1.  Od 20. avgusta naprej smejo privatne osebe izročati poštnim uradom samo odprta pisma in pakete.
2.    Pri poštnih pošiljatvah brez razlike je prepovedana vporaba črk ali znakov kake tajne pisave ali stenografije, ki se ne da kontrolirati.
3.  Poštni uradi naj s pošiljatva-mi, ki nasprotujejo    tem   določbam,
LISTEK.
Za bolezen so toplice, za ljubezen jih pa ni!
Slike iz topliškega življenja. Spisal B. P.
(Dalje.)
Lasje kot črni oblaki nad Ljubljanskim poljem, noge kot ciprese, roke kot telegrafični stebri, komolci kot kamenje na Balkanu — smo namreč Jugoslovani dušam i telom — kolena bela kot alabaster, zobje kot bučne peške, z eno besedo: cel gršt!
Lohak je brl na to Milko kar neumen, in ko je morala v klet po vino, izginil je nenadoma. Istočasno je pa zmanjkalo tudi Zaliznika. Cebin in Kozlič sta pa gada, sta pa odšla za njima na skrivaj. Cebin je zapazil, da se tam zunaj na dvorišču pri vhodu v klet nekaj giblje v pokonci stoječem, sicer praznem sodu, je pa hitro poiskal nekaj desak in zabil sod. Kozlič je pa čul šum v košu, ki je stal istotako v temi, pa zgrabi vanj in potegne iz njega stvar ter prinese v sobo kot ptiča iz zanjke Zaliznika. Seveda je bilo smeha, da bi
nam bilo skoraj slabo prišlo, Lohaka smo pa pustil kake pol ure v ječi, ki si jo je sam izbral.
»Škoda, da me ni bilo zraven, opomnil sem.
»Gotovo, imeli bi bili izreden užitek.«
V bližini se je začul v tem nad vse prisrčen smeh.
Pogledava in vidiva močno postavo mišičastega moža, ki se je šalil z istotako krepko žensko. Bila sta Italijana, mož in žena, a stanujeta ločeno drug od drugega, vsak na drugem koncu obširnega kopališkega poslopja. Le pri kosilu in večerji in v kopeli se snideta ter gresta skupaj na sprehod, sicer pa živi vsak za se. Čuden zakonski par res! V kopeli sem ju že parkrat opazil, kako sta se šalila in si nagajala kot fant in dekle.
Mimo njiju je priplula Anica, moja ljubica. Ljubeznjivi Italijan se je takoj obrnil k njej.
»Si se ga dobro naspala, gospodična?« jo je vprašal ter ji spustil na vrat z mokre roke par kapelj vode, da so jo poščegetale, istočasno pa stisnil drugo pest, da Je brizgnil iz nje curek vode svoji ženi v obraz.
A ona mu je takoj vrnila hudomušnost. S ploskvo roke je udarila po vodi, da se je vzdignila cela plast in švignila možu v obraz in glavo, da ie bil hipoma ves moker in da mu
je kapalo od las in nosa in brade in ušes.
Tedaj se je zapodil on proti njej, da bi jo potlačil pod vodo. A žena je bila na to pripravljena. Kot blisk je švignila na nasprotni konec bazena, tam pa se spustila v tak ljubezniv smeh, kot bi se ji bila izpolnila najsrčnejša želja.
V tem se je zbrala v kopeli že večina članov krokarske zadruge. Na račun Lohaka in Zaliznika se je zbilo obilno zdravih dovtipov glede njune ljubezni do natakarice Milke in je bil zlasti Kozlič tako razpoložen, da se je obema zameril, tako grdo ju je zbadai.
Jaz se seveda nisem dosti mešal v tisto špikanje in v norčevanje. Z Anico sva vzela vsak leseno tru-žico med roke in plavala z njo gori in doli. Semintja sva izpregovorila s teto nekaj stavkov, potem sva se pa spet oddaljila. Saj je bila Goropečni-ca nad vse vesela, da je Anica v tako dobri druščini in da se me je deklica tako navadila, da ni več proti meni odljudna in je ni sram pred menoj.
»Ali že veš, da pride danes kinematograf v Jelovino?« me je vprašalo dekle, ko sva bila spet bolj sama.
»Ni mi znano.«
»Pravijo, da je velikansko podjetje. Zvečer bo že predstava. AH greva pogledat ?c
»Dobro. In teta?« »Teta bo že doma ostala. Njo ne zanimajo take reči.«
»Tudi prav. Se kaj vidiva čez dan?«
»Bolj pametno je, da ne. Ljudje že vsevprek govore, da se nekaj plete med nama in tudi moji teti so že nesli na uho ter jo opozorili, naj me varuje pred teboj. A teta je tako trdno prepričana, da si oženjen, da se nič ne boji zaime in da me tebi popolnoma zaupa. Vendar kljub temu svojega znanja ne smeva preveč javno kazati, ker končno Čemu navsezadnje kakšne neljube zopernosti? Greva rajši zvečer par minut okrog.«
Dekličinemu mnenju sem docela pritrdil.
Kmalu nato sem zapustil kopel. Veletržec s čokolado me je zelo ljubeznivo in laskavo vprašal pri odhodu, Če je Anica moja ljubica ter napravil jako neokusno kretnjo z roko, obraz pa zoperno-sladko skremžil in dejal zafrkljivo:
»Da, da, vsak lep človek ima srečo!«
»Vaše vam nihče ne zavida!« usekal sem ga nazaj.
Ko sem se napravljal v oblačil-nici, oziroma slačilnici, je pristopil k meni Karabidajdik ter rekel:
»Gospod Zvitek, madonca, nekaj se kuba zoper vas.c
»Kje in kaj?« sem vprašal smeje.
»Komisija za javno moralo in sveto čistost je sklenila, da bo nadzorovala vse početje vsakega posameznika, ki živi v naši občini. Vas vidijo hoditi z dekleti okrog, pri Veseli vdovi ste prišli na tak dober glas, da vsak ve, da sta si več kot močna prijatelja, pa je pogled iz očes omenjene komisije padel na vas. Postopali, pravijo, da bodo brez ozira in zgodi se lahko, madonca, da vam prepovedo nadaljnji obstanek v Jelovini.«
»Ta bi bila lepa!« vzkliknem porogljivo.
»Vi še ne poznate naših patentiranih čednostnikov,« je nadaljeval Karabidajdik in zato vam svetujem, pazite nekoliko!«
»Pojdite se solit vsi skupaj!« vzrojil sem jezen, »sicer pa tako odidem v nekaj dneh.«
To ostudno hlinjenje čednosti ki nravnosti mi je že presedalo. Naj napravijo kar ječe za nas, da se ne bomo videli z ženskami in da ne bo greha, ki menda obstoji že v tem, če govoriš z mladim dekletom!
Na hodniku srečam Kosmačko, ki je odhajala v kopel.
»Dopoldne napravimo izprehod v Trtnik, saj greste z nama,« je rekla po odzdravu.
»Žal, da nimam časa; pisati moram prijatelju obširno pismo, razen
stran z«
•3ha>#cn3Ki NAROD*, dne 22. avgusta 1914.
195. štev.
ravnao kot s sumljivimi    pošiljat- t
vami.
4.   Ves poštni in brzojavni promet se nahaja pod vojaško kontrolo, ki jo izvršujejo pooblaščeni častniki in vojaški uradniki.
5.  Vesti o vojaških odnoSajih katerekoli vrste so prepovedane.
* Pod vodstvom Rusov poraženi Srbi,
Dunaj, 21. avgusta. (Kor. urad.) *Sudslavische Korrespondenz« poroča: Iz dobrega vira izvemo, da so srbski armadi, ki so jo porazile avstrijske čete, poveljevali ruski častniki, ki so prostovoljno vstopili v srbsko vojaško službo.
* Junaštva    finančne   obmejne straže.
»Slo\vo Polskic poroča: Iz vseh pokrajin ob gališko-ruski meji prihajajo poročila, iz katerih je razvidno, da so se pri vseli zavrnjenih poskusih Rusov, priti na avstrijsko ozemlje, prav posebno odlikovale naše finančne obmejne straže. Tako je poskusil pri Zuravrieca blizu E5el-zeea ruski huzarski škadron preko-čiti mejo. Pod vodstvom finančnega stražnika Krzyzano\vskcga stoječa, osem mož broječa finančna patrulja, pa je naenkrat nastopila proti huzar-jem ter jih začela obstreljevati. Šest huzarjev je bilo usmrćenih, dva pa ranjena, ostali so zbežali. Od naše obmejne straže ni bil nihče ranjen. — Isti dan so poskusili Rusi napasti obmeine mestece Uhnov, vendar pa so naši Ruse nagnali. En ruski častnik in pet kozakev ie bilo usmrćenih. Več kozakov je bilo vjetih. Ostali ko-zaki so pobegnili.
Boj v Adriji.
Z dogodki v Jadranskem mer ju Se bomo, kakor vse kaže, skoro intenzivneje pečali. Kaže se, da sta Anglija in Francija odposlali svoji, V Sredozemskem morju se nahajajoči brodovji, v naše vode. Gotovo to še ni, a poroča se, da bi imela veliko premoč oba neprijatelja nad našo razmeroma majhno, toda izborno oboroženo in izvrstno organizirano mornarico, ki se bo — o tem je vsa avstrijska javnost iskreno prepričana — branila kakor lev in se izkaže vernega in vrednega dediča onih junakov, ki so pred skoraj 50 leti uničili pri Visu premoč italijanske mornarice. Naša mornarica ima tudi veliko prednost, da je v Jadranskih vodah doma in pozna težavni pomorski teren, na katerem ji hočejo stopiti irancoske in angleške ladje nasproti, čim najnatančnejše. To je osobite .važnosti, ker bodo imeli boji na Jadranskem iverju — ako naj rabimo ilustrativno primero — svoj posebni značaj, podoben onemu gorskih bojev na kopnem. Razorana naša jadranska obala, nebroj ob njej raztre->enih otokov in otočičev, težavne vodne razmere, vse to so okolnosti, ki prihajajo nam v prid in lahko v ugodnem slučaj ti odtehtajo še t?.ko veliko premoč sovražnikovo.
I radno se poroča, da je 16 francoskih r ornih lauij napadlo nekatere naše, da pa se ta napad nikakor ni posrečil. Francija razpolaga v Sredozemskem morju z navečiim delom svoje mornai'ce. ki ga lahko skoraj izključno proti nam porabi, ker je Italija doslej nevtralna. Glavno francosko vojno pristanišče Tou-lon obvlada s svojim brodovjem Sre-dozem. morje;    med tem brodovjem j
se nahaja pet dreadnoughtov, U so sicer nekoliko večji kakor naši (23.400 proti 20.000), katerih armatura je pa prilično enaka, tehnična popolnost pa po splošnem prepričanju strokovnjakov manjša* kakor pri naših. Ti dreadnoughti so voditelji bro-dovja, ki reprezentira % križarkami in torpedno flotilto bojno vrednost p26*2 enot( po računih naših mornariških krogov), 11 nekaj nad V* bojne vrednosti cele francoske vojne mornarice.
Angleška glavna srednjemorska postaja je Malta. Angleško srednje-morsko brodovje, ki operira sedaj skupno ali paralelno s francoskim proti nam. ni tako močno kakor francosko. Smatrati je, da se v Sredozemskem morju ne nahaja nobeden angleški dreadnought, pač pa nekaj velikih bojnih ladij, tkzv. pred-dreadnoughtskega tipa (do 18.000 ton). Vojna vrednost angleškega srednjemorskega brodovja je znašala pred vojno približno 196 enot. Z ozi-rom na dejstvo, da se nahaja v sredozemskih vodah nemška bojna križar-ka Greben«, je smatrati, da so poslali tudi Angleži eno ali dve svojih • vinih križark v Sredozemsko morje. Bojne križarke, kakor »Goeben«, reprezentiraj,) poseben tip, s katerim razpolagajo dosedaj le Anglija, Nemčija in Japonska. Rusija jih je pričela graditi. So to posebne vrste dreadnoughti, katerih oklopi in armatura so sicer slabejši kakor pri velikih bojnih ladjah (dreadnoughtih), ki pa razpolagajo zato z izredno hitrostjo. Dreadnoughti imajo povprečno 10 do 12 velikih topov kalibra 28 do 34-5 cm, 20.000 do 32.000 konjskih sil in razvijajo hitrost 20 do 22 morskih mil. Bojna križarka »Goeben« je 23 tisoč ton velika, ima deset 28 cm topov ter pluje z 80.000 konjskimi silami do 20 milj na uro. Take bojne križarke ima Nemčija 4. Anglija jih ima 9; najnovejša angleška »Tigar« razvija s pomočjo 90.000 konjskih sil hitrost 30 morskih milj na uro, ima, kolosalni deplacement 29.000 ton, razpolaga pa le z osmimi 34'3 cm topovi. Velikanska vrednost tGh izredno nagiih bojnih ladij leži v tem, da so predestinirane za nenavadne napade na sovražna brodovja, ki se nahajajo, sicer v premoči. Vsled svoje brzine se lahko v najkrajšem času odtegnejo vsakemu preganjanju. Videli smo n. kr., da le »Goeben« s primeroma malimi poškodbami všla angleškim bojnim ladjam, ki so jo čačkale pred nevtralnim pristaniščem mesinskim.
V težavnih jadranskih vodah izredno nag'e vojne ladje nimajo onega pomena, kakor na odprtem velikem mor
Napram angleškemu in francoskemu sovražniku razpolaga naša vojna mornarica z 257*4 bojnimi vrednotami. Vodi jo ponosna in najmodernejša dreadnoughtska divizija 'Viribus. Tegetthof, Prinz Eugen), katere armatura nadkriljuje neprijateljsko s takozvanim sistemom tro-cevnih stolpov, odlične bojne ladje so tudi trije preddreadnoughti (Erz-herzog Franz Ferdinand, Radetzkv in Zrinji) z depiacementom 14.500 ton in posebno težko armaturo. Mi imamo skupaj 15 bojnih ladij (?- tipa Monarch 5600 ten, 3 tipa Ha: burg 8300 ton, 3 tipa Erzherzog 10.600 ton, 3 preddreadnoughte po 4.500 ton in 3 dreadnoughte po 20.300 ton); 3 velike križarke, 10 malih kri/ rk in moderno precej številno tor edno flotiljo, med katero se tudi nahe 1 novi torpedni rušilec »Triglav«    z    de-
ptaceneatom 800 toa ki 17.800 konjskimi silami. Naše moderne topni čarke dosegajo po svoji izredni brzini najmodernejše inoaemske vrstnice. Križark* »Zenta«, o kateri se poroča, da jo fe morda smatrati za izgubljeno (kar pa le ni gotovo, ker se je mogoče po boju s francoskimi ladjami zatekla v kako nevtralno pristanišče), je ena najmanjim naših križark. Zgrajena je leta 1896/99. v našem mornariškem arzenalu, ima le 2300 deplacementa in 7200 konjskih sil, armirana pa je precej močno. Tip, ki ga reprezentira» Zenta«, je zastarel, naše moderne male križarke, na primer »Admiral Spaun«, so večje (cca. 3500 ton), razpolagajo s 25.000 konjskimi silami! Razloček se kaže tudi v stroških: »Zenta« je stala nekaj čez 4 milijone kron, »Admiral Spaun« pa čez deset milijonov.
Zanimivo bi bilo izvedeti tudi za ime onega našega briljantnega tor-pednega rušilca, ki je z neocenljivo spretnostjo všel celemu francoskemu brodovju ter neranjen prispel v domače pristanišče. Torpedih rušilci so kakor ribe okretni in nagli; njihova razmeroma mala telesca se gibljejo v morju naravnost bliskoma. Mi jih imamo 25 in imen starejših »Blisk s »Muzar«, Komet« itd. že kažejo njihovo lastnost. Starejši rušilci imajo deplacement 350 do 500 ton, moderni 800 ton. Tip modernega torpedne-ga rušilca je kakor, zgoraj navedeno, »Triglav«, čin našega malega »de-strojerja«, ki je s toliko premetenostjo všel sovražnikom, kaže, kako svež duh, duh pravega vojaštva vlada v naši mornarici in je najboljši znak, da bo naše brodovje dalo sovražniku še mnego, jako mnogo opraviti.
Bivši   bolgarski poslanik   v   Petro-gradu.
Soija, 21. avgusta. (Kor. urad.) »Agence telepraphitjue bulgare« poroča, da je bil bivši bolgarski poslanik v Petrogradu Radko Dimitrijev, ki je bil, kakor znano, zapustil svoje mesto, da vstopi prostovoljno v rusko vojsko, vpokojen in črtan iz vrst
aktivne armade.
*                    *
Odbit napad kozakov.
Blizu Brodvja so poskusili koza-ki priti skozi gozde čez mejo, ravno tako pri Rozvadovu, a so bili od našega vojaštva nazaj segnani. Na obrežju Visle, blizu Zavihosta, leži vas Chawowice. Vsa okolica se zdi, da kar vabi na vpad v Galicijo in zato je naše vojaštvo v tej pokrajini, polni gozdov in bregov, pričakovalo sovražnika. Več dni se ni nič zgodilo. V noči od 9. na 10. t. m. so naenkrat naše predstraže javile, da se sovražna kolona previdno bliža. Pustili so jo priti blizu nasipov naših vojakov in jo presenetili s hitrim streljanjem, ki je kar naenkrat ubilo 33 kozakov. En oficir in 12 kozakov je bilo vjetih, ostali so, kar mogoče, naglo pobegnil'. Vžgali so v neki razdalji vas, v kateri so jih kmetje napadli z vilami in kosami. Na naši strani smo imeli dva mrliča in dva ranjenca.
*                  •
*
Vieti kozaki.
Nemški eskadron ulancev je pri Jus?_rburgu vjel dva eskadrona kozakov.
Bolgarska in Romunska.
Bukareški   »Universal«     poroča, ' da je prišlo te    dni ob bolgarsko-ro-
munski meji do prizorov srčnega prijateljstva med bolgarskimi in romunskimi vojaki.
Rusi prod Romuniji
Iz Bukarešte so dospele^esti, da zbirajo Rusi zopet močne čete ob romunski meji, in sicer v Reni, Guri in Kišinevu.
*
Medvedova koža.
Posebni poročevalec lista Vossi-sche Zeitung« v Bukarešti izve z avtentične strani, da je Rusija oficijal-no ponudila Romunski Sedmograško za zvezo z Rusijo. Romunski vladni kiogi so to ponudbo hladno sprejeli. 7 merodajne strani je padla opomba, da bi storila Rusija bolje, če si pred vsem ohrani Poljsko.
Zatvoritev bolgarskih Ink.
Sofija, 20. avgusta. (Kor. urad.) ^Agence telegrafique Bulgare« javlja: Na ukaz vojnega ministra je bilo pristanišče v Burgazu proglašeno za zaivorieno za trgovsko paroplovho. Kar se tiče luke v Varni, smejo ladje priti v luko ali odpluti iz nje samo podnevi med vzhodom in zahodom solnca, in še to samo, ako imajo na krovu pilota.
Bolgarski   častniki   niso   vstopili v belgijsko armado.
Sofija, 20. avgusta. (Kor. urad.) Bolgarska brzojavna agencija poroča: V inozemskih listih razširjeno vest, da je bolgarska vlada dovolila prostovoljni vstop v belgijsko armado onim bolgarskim častnikom, ki bivajo v Belgiji, da izpopolnijo svojo izobrazbo, dementirajo kategorično na merodajnem mestu.
Vstaja  v Kavkazu proti Rusiji.
Dunaj, 21. avgusta. (Kor. urad.) • Siidsiavische Korrespondenz« poroča iz Carigrada: Vstaja v Kavkazu proti Rusiji se jejzpremenila v pravo revolucijo. 2e vec dni se vrše krvavi boji med revolucionarji in ruski vladi zvestimi četami. Potek dogodkov ob kavkaski meji zasledujejo v turških vladnih krogih z vedno naraščajočo skrbjo. Odposlanstva mejne straže v Kavkazu so prišla k turškim poveijništvom čet ter prosila, da naj turška vojska zasede te pokrajine. Situacija je čedalje bolj
opasna.
•                    *
Transport francoskih kolonijalnih čet v Evropo.
Dunajska »Zeit« poroča: Iz Ve-soula poročajo francoskim listom, da je koncentracija alžerijskih čet in njih transport v Francijo popolnoma končan. Bombardiranje Bone in Philippcvilleja od dveh nemških križark ni nikakor učinkovalo na mobilizacijo, in koncentracija, transport in izkrcanje alžerijskih čet v T'ranciji se vrši v najlepšem redu. Afrikanski domači strelski polki so se združili pri Belfortu. tvorijo dva armadna kora in se bodo udeleževali bodočih velikih operacij.
*         *     *
Upor v ruski  crnomorski mornarici.
Dunajska »Reichspcst« poroča iz Sofije: Sem so dospele zanesljive vesti, da je izbruhnil med mornarji ruskega     črnomorskega      brodovja
upor, ki zavzema že velSc obsege Mornarji so na več ladjah napadli svoje častnike ter se polastili neke oklopmce. Govori se, da divjajo v Odesi veliki požarL
Strah pred revolucijo v Parizu«
Neki italijanski slikar, ki je bil do 8. t. m. v Parizu, potem pa je pobegnil iz Francije, poroča: Se pojma nima nihče, kako se zdaj godi v Parizu. Samo trgovci z živili imajo nekaj ur na dan svoje prodajalne odprte. Pred prodajalno in v prodajalni pa stoji na tucate vojakov, da preprečijo obnovitev tistih strašnih dogodkov, ki so se 5. in 6. avgusta primerili v delavskih okrajih. Ministrstva, palačo prezidenta republike, kolodvori, sploh vsa javna poslopja in tudi cerkve stražijo celi polki noč in dan. Do sobote, ko so posebne izdaje listov dale prebivalstvu novega upanja, je vladal splošni strah, da nastane revolucija. Na vse večje ceste postavljene strojne puške kažejo, da je vlada pripravljena na boj z revolucijo.
*                «
Žrtev.
Namestnik ravnatelja pri igralnici v Montekarlu, Kunz, nekdanji nemški oficir, je bil obdolžen vohunstva in od Francozov ustreljen.
Dementi španskega poslanika,
Berolin, 20. avgusta. (Kor urad.) Wolffov biro javlja: V »Matinu« in drugih francoskih listih se zatrjuje, da v Nemčiji slabo in nečloveško ravnajo s pripadniki onih držav, ki se nahajajo v vojni z nemško državo, da jih preganjajo in da so izpostavljeni raznim nasilstvom. Tukajšnji španski veleposlanik, ki mu je poverjena zaščita francoskih, ruskih in belgijskih državljanov, je pooblastil zunanje ministrstvo, naj v njegovem imenu te izmišljene vesti najodločneje dementira.
*
Turčija in brezžični brzojav.
Carigrad, 21. avgusta. (Kor. urad.) Vlada je izdala nov zakon, ki bo razglašen v jutrišnjem uradnem listu. V zakonu se vlada pooblašča, uvesti in opravljati brezžično brzojavno in telefonsko službo. S kaznijo se grozi vsakomur, ki bi brez dovoljenja uporabljal brezžični brzojav ali telefon, ali ki bi skušal motiti električno valovanje. V slučaju vojne ali mobilizacije morajo vse inozemske trgovske in vojne ladje v turških vodah popolnoma odstraniti brezžične aparate, sicer se smatra kapitana dotične ladje kot vohuna.
*
Nevtraiitetni komite v Londonu.
Kakor poročajo iz Berolina, se je ustanovil v Londonu nevtralitetni komite, da skrajša udeležbo Angleške na vojni. K vodilnim osebam spadajo lordmajor iz Manchestra, škofa v Lincolnu in Herefordu in številni politiki in učenjaki velikega slovesa. Oklic tega odbora pravi, zmaga združenih nad Nemčijo in Avstro-Ogrsko bi napravila Rusijo za gospodarja v Evropi in Aziji. Nobeni angleški interesi ne silijo Anglije k vojni proti Nemčiji.
*                  •
Vjeti Srbi.
Budimpešta, 21 avgusta. (Kor. urad.)     Ogrski korespondenčni urad
tega sem obljubil tovarišu Zutki, da I se snideva v parku.«
»Morate    priti.    Zaročenec    ste | Tilkin in kot tak morate misliti prej na družbo z njo kot s kom drugim. Tisto pismo lahko odložite.«
»Besede ne   morem   prelomiti.«
»Opravičim vas jaz.«
»Hvala. To napravim končno že fcam, ce že mora biti. Kdaj odidete?«
»Ob desetih.«
»Dobro. Pridem.«
Nobena prisiljena reč ni dobra in tudi ta izprehod naš ni bil. Jaz sem bil čemeren, liika se je istotako pusto in kislo držala, le stara Kosmačka je ves čas bila zgovorna in delala načrte za najino poroko in prvo zakonsko življenje. Midva sva šla z njo kot dva obsojenca, obsojena, da mo-.rava poslušati reči, o katerih sva vedela, da se nikoli ne uresničijo in obsojena tudi zato, ker so bile najine jnisii vse kod drugod, kot pa je sodila Kosmačka.
»Kaj vama je, otroka, da sta ta-Jco tiha danes?« je vprašala in obstala sredi pota, »ali vaju more skrbi za prihodnjost? Nič vaju naj ne sra-ši: moja pomoč in moralna podpora vama je vsikdar zagotovljena in kadarkoli bosta potrebovala dobrega sveta, sem vama vedno z vsestransko izkušenostjo na razpolago.«
S Tilko sva se spogledala. Razumela sva se v očeh.
»Ne bojte se, gospa,« sem reke!, »najina skupna bodočnost naju čisto nič ne skrbi  in se z mirnim  srcem
prepuščava usodnim dnem, ko bova skupaj nosila breme življenja. Pač pa se nama je tukajšnje bivanje priskutilo, da komaj čakava, da odrinemo od tod, kajti sit je čiovek, gledati vedno ene in iste obraze, poslušati hinavsko priliznlene besede in priklone znancev in prijateljev, ki se laskajo, v srcu pa nas gledajo po strani in nas sovražijo iz njega dna.«
»Tudi jaz sem vaših misli, gospod Zvitek,« pritrdila mi je Kosmačka, »ako vam je prav, odidemo lahko v par dneh. Povabim vas k nam v Strmec, kjer boste naš gost, dokler imate še dopust.«
»Preijubcznivi ste, gospa,« odvrnil sem, »vendar oprostite, da se ne morem odzvati vašemu vabilu. Jmam še več nujnih opravil, ki jih ne morem odložiti na poznejši čas.«
»Vsaj za en dan ali dva morate iti z nama, vendar vas mora Tilka predstaviti in pokazati vsaj svojim najožjim prijateljicam, da bodo toliko bolj nevoščljive njeni in vaši sreči.«
»Mi res ni mogoče, gospa,« sem se branil, videč, kakšne hudobne namene ima Kosmačka. »v nekaj tednih vas pridem obiskat in ostanem pri vas nekaj dni. Upam, da mi tudi moja ljuba Tilčica ne bo tega zamerila.«
Obrnil sem se k deklici in jo ljubeznivo prijel za roko. Zardelo je dekle, jaz sem ji pa govoril:
»Vsak drugi dan ti bom pisal leno pismo ljubezni, vsak dan ti do-
X«    J
šljem razglednico s pomembno sliko. Dan in noč pa bom mislil nate in željno čakal veselega časa, ko te bom imel vedno pred seboj živo in prisrčno in bom vedel, da za zmi-rom ostaneva skupaj.«
»V to pomozi Bog.« je končala Kosmačka mojo hinavščino, >pomozi Bog in vaše pošteno, odkrito mišljenje, pošteno, odkrito mišljenje in možata beseda in obljuba.«
Zmenili smo se, da odidemo od tod čez tri dni. O Malem Šmarnu sem obljubil, da obiščem svojo zaročenko ter bodo svojo taščo in ostanem pri njima, kolikor mi bo največ dopuščala služba.
Vračal sem se nekoliko boljše volje v Jelovino, kot sem odšel na sprehod. Ko smo dospeli domov, sem bil že vesel in razposajen in s Tilko sem kramljal kot pravi zaljubljenec, tako da mi je deklica šepnila skrivaj pri ločitvi:
»Toda beseda« ki sva si jo dala oni dan, velja?«
»Seveda,« sem odvrnil, »saj sva oba vezana drugod.«
V Jelovini je bil na trgu pri našem prihodu velik dirindaj, Kosmač-kini prijateljici Ujtati je ušla papiga, ki se je je sicer vestno držala, pa se je končno menda naveličala zoper-nega obraza stare device in odletela na vejo veličastne lipe ter po tej kvišku v vršac, kjer se je na vse načine parila in zmerjala s priučenimi izrazi ljudi, ki so stali v množici pod lipo iP ziiaU navzrar. Uttata ie bila
vsa iz sebe in letala kar po eni nogi in prosila, naj se je usmili kdo in spleza v lipo po plemenito žival. Kozav kmečki fant se je polakomnil dveh dvajsetic in res splezal do papige. A je slabo naletel. Žival je bila razjarjena in je pozabila na vso priučeno maniro in kulturo ter je fanta tako kavsnila parkrai, da je bil hipoma ves krvav na roki. Babnice so zacvilile, kot bi bil spustil trop miši med •nje, pa tudi fant je vpil, kot bi mu bila papiga odtrgala pol roke.
Nadebuden dečko je požrtvovalno ponudil metuljnico, da bi ujeli vanjo papigo. Fant s krvavo roko je bil korajžen, pa se je še enkrat podal v boj z zverjo. Planil je po papigi z metuljnico in ji je kar poveznil odprtino na glavo. Ujel jo je res, a za koliko časa? Ptič je hipoma raztrgal tanko mrežo, potem se pa s podvojeno jezo vrgel v fanta in ga tako nazarensko usekal s kljunom, da mu je zazevala široka rana na roki. Lovec jo je jaderno pribrisal z drevesa in zahteval od Ujhate odškodnino za bolečine in rane, izjavil pa takoj, da nikdar in nikoli več ne gre lovit papige, pa če mu z zlatom plačajo.
Pozornost slavnih zijal je vzbudila zdaj nova nenavadnost
Po cesti, ki vodi s postaje, Je pridrdral voz„ na katerem Je bil napis, da je to kinematograf.
Da nismo od te beračile bogve-kaj pričakovali, je čisto jasno. Prišla Je a* ie beračila Številka dve. ko se
je pripeljal drug nekoliko večji V02 slavnega kinematografa. Privlekel ga je izsušen konj, voz je pa škripal kot bi se sto duš v vicah mučilo pod njegovimi kolesi.
Opoldne se je pri kosilu govorilo največ o Ujtatini papigi, ki je še vedno čepela v vrhu lipe, ter o kinematografu. V Jelovini smo oddaljeni od mestnega življenja in so taki učinkujoči dogodki prava bela vrana za vsakega tukajšnjega kopališkega obsojenca.
Odbor krokarske zadruge je med tem imel sejo, oziroma stojo pod lipo na trgu in sklenil, da se napravi izlet v tri ure oddaljeni Stobovšak Kmalu se nas je oglasilo dvanajst, d3 se popeljemo na določeni kraj. Hoditi je bilo predaleč, ker ni pametno se preveč izpostavljati naporu in potovalnim nezgodam. Zato smo brž najeli voznika s telego, to je vozom z lestvicami, Karabidajdik nam je pa preskrbel harmonike in ker zna Kozlič na nje igrati, nam v tem oziru ni manjkalo nič. Kocina je nekod iz-taknil trobento, da bo po poti naznanjal ljudem in živalim, da se pelje odlična topliška gospoda na kmete v vas.
Odpeljali smo se s slovesnostjo, ki je le nam lastna. Vse, kar v Jelovini narodno čuti, se je prišlo poslovit od nas in urnebesni klici »živio« in »na svidenje* so nam doneli v pozdrav.
(Dalje MihalnittA
ISfc. Štev.
•SLOVENSKI NAkOO; dne 25. tvgusta 19U.
Stran 3«
poroča: Včeraj so pripeljali okrog 1400 pri Šabacu vjetih Srbov v Ar ad, kjer so jih internirali. Med njimi se nahaja mnogo četnikov in veliko število žensk, ki so streljale na našo armado.
*     •      •
Rusija, sovražnik Romunije.
Bukarešta, 20. avgusta. (Kor. urad.) Pisatelj in narodni boritelj ogrskih Romunov Jon Slavici opozarja v »Seari« na to, da so se Romuni na Ogrskem in v Bukovmi vzpričo nevarnosti, ki preti Romunom od Rusije, združili, da gredo v boj proti Rusom. Pravilnost tega političnega naziranja zastopajo tudi Romuni v kraljevini, kakor Stere in Dobrogeanu Ghera. Samo v največjih skrbeh morejo Romuni misliti na usodo, ki bi zadela njihove brate, ako bi Rusi izšli zmagoviti iz te vojne. To načelo so desetletja zastopali največji državniki Romunije. Danes se pojavljajo tendence, ki merijo na rusko stran. To ni samo nevarno za rusko državo, to je tudi znak manjkajoče ljubezni za rodne brate v monarhiji.
*
Ameriški Rdeči križ.
Ameriški Rdeči križ je ponudil potom ameriškega poslanika na Dunaju avstrijski družbi Rdečega križa eno pomožno kolono. Ta kolona obstoji iz treh, v vojaški službi izvež-banih zdravnikov, 12 izšolanih strežnic in iz vsega materijala za eno rezervno bolnico. Ameriško pomožno kolono bodo prepeljali v Evropo na ladji pod zastavo Rdečega križa. Vojna uprava je ponudbo hvaležno sprejela.
Neresnične vesti.
Berolin, 20. avgusta. (Kor. urad.} Wolffov urad javlja: Inozemski listi so poročali, da so bili generali piem. E m m i c h, pl. De i m 1 ing in p!. M a r w i t z ranjeni, da so padli aH bili vjeti. Te vesti so neresnične. Nemški listi so iz vesti, razširjenih o spopadu pri Sehirmeku. sklepali, da smo izgubili težko artilerijo. Težka artilerija pa v boju ni bila udeležena, marveč samo nekaj pehotnih bataljonov in trdniavska posadka s par rrdnjavskimi topovi.
Proti lainjivim poročilom.
iz Rima poročajo: »Tribuna* obžaluje uvodom svojega uvodneea Članka o položaju, da dobiva italijansko časopisje redna brzojavna poročila le iz Pariza. Londona in Petrograda. med tem ko prihajajo iz Berolina in z Dunaja le tu in tam su-marični dementiji. Vsled tega je časopisje nevtralnih držav tam, kjer prinaša poročila, tako pobarvano, kakor je to všeč državam tripelen-tente. Isto obžalovanje izreka bero-linski poročevalec lista »Giornale d* Italia« v članku, v katerem pravi, kako si je javno mnenje v Italiji s sodelovanjem nemške laiconičnosti i:?:varilo napačno sodbo o nastanku vojne. Poročevalec dokazuje z Belo knjigo in Modro knjigo, da nosi edino Rusija odgovornost za izbruh svetovnega požara.
Frankobrod o. M., 21. avgusta. ^Kor. urad.) Na povabilo južnoameriških zastopstev se je vršilo tu zborovanje, ki se je bavilo z lažnjivi-mi poročili inozemskih korespon-denčnih uradov in z vprašanjem, kako bi bilo mogoče v južnoameriške države naSpansko in Portugalsko pošiljati resnična poročila o položaju v Evropi. Da stori potrebne korake, je bil ustanovljen poseben komite.
Turčija kupila nemški križarki »Goeben« in »Breslau«?
»Wiener Allgemeine Zeitung« !n po njej vsi nemški listi prinašajo sledeči dve brzojavki:
Kakor poročajo italijanski listi, poroča »Agenzia Štefani" iz Carigrada: Turška vlada sporoča uradno, da je kupila oklopno križarko »Goeben« in križarko »Breslau<' ki sta danes prispeli sem, ko sta prišli skozi Dardanele, od nemške vlade za 80 milijonov mark. Francosko časopisje živahno protestira proti tej kupčiji. »Matin« izjavlja, da je upati, da se bodo vlade držav tripelentente ustavile temu koraku. Nikakor ni pričakovati, da bosta Francoska in Angleška priznali te dve križarki, ki s*a bombardirali Bono in Phiiippe-ville, sedaj kot last Turčije. >Echo de Pariš« izjavlja, da je prodaja ničeva. Druga brzojavka se glasi:
Nekdaj nemški križarki »Goeben« in »Breslau« imata že turški imeni. »Goeben/' se imenuje sedaj »Javuz sultan Selim«, »Breslau« pa »MidiltH. Turčija ima v teh dveh enotah vsekakor precejšno nadomestilo za oba dreadnoughta, ki jih je Anglija zaplenila.
Japonci stopilo v akcga.
Iz Londona poroča »Exchange Telegraph Comp.« baje iz Pekinga: Tri japonske križarke so dospele včeraj na višino Lai Cau Fuja. Iz priprav je razviden, da hočejo izkrcati čete. Lai Cau Fu leži 120 km severno od Kaiu Čaua na severni obali Šantunga. Nemška pokrajina Kiau Cau je močno utrjena. Sklep Japonske, zastopati interese Anglije v Tihem morju, upravičuje domnevanje, da bo angleška admiraliteta v kratkem jamčila za varnost angleškega trgovskega brodovja v Tihem in tudi v Atlantskem oceanu.
»Newyork Herald« poroča iz \Vashingtona: Dasiravno med Japonsko in Nemčijo vojna še ni izbruhnila, je vendar odredila tukajšnja vlada, da se store pri velesilah koraki, da se ohrani nevtralnost Kitajske.. Brzojavke iz Tokija poročajo, da pripravlja Japonska ekspedi-cijski zbor 500.000 mož.
V Berolinu straži močan oddelek redarjev japonsko poslaništvo. Bero-linski japonski klub je popolnoma zapuščen; na nemških vseučiliščih učeči se Japonci so odpotovali. »Berli-ner Tageblatt* pojasnjuje položaj, povdarjajoč, da je bil politično informiranim krogom že dolgo jasen. Japonska ni po svoji alijanci z Angleško vezana, poseči v vojno. Japonska niti ne poskuša svoje postopanje postaviti v lepšo luč, ampak je nastopila z golo, brez ovinkov izrečeno zahtevo. Na zahtevanje, naj Nemčija prostovoljno izroči Japonski Kiavčavo, bo dan odgovor — najsi je Kiačau stovolino izroči Japonski Kiavčau, odpravljajočemu se plenilcu.
Japonski  ultimatum   Nemčiji.
Jutri, dne 23. avgusta, poteče rok, ki ga je Japonska določila za odgovor Nemčije na njene zahteve. Vsa poročila soglašajo v tem, da bo Nemčija japonski ultimatum odklonila. Nemčija sicer ni v stanu braniti svojo kolonijo, ker rabi svoje bro-dovje in svojo armado doma. a vdala se vendar ne bo, ker ji to veleva njen ugled. Vojaštvo, ki se nahaja v Kiačauu, bo torej sprejelo boj. četudi z zavestjo, da mu ni mogoče zmaga-r. Ravno tako tudi nemške ladje. Vojaštvo ne more oditi, a če bi se odpeljalo z ladjami, bi jih Angleži gotovo vjeli. Nemčija je silno ogorčena zaradi postopanja Japonske, češ, japonsko vojaško organizacijo so ustvarili Nemci in zato je japonsko postopanje najgrša nehvaležnost in sramotno izdajstvo.
Kaj more Japonska storiti kot zaveznica Angiije?
Će opazujemo skoro neverjetno možnost japonsko-nemške vojne v njenih vojaških učinkih, tedaj moremo nastopu Japonske v krogu sovražnikov Nemčije in Avstro-Ogrske pripisovati le omejen pomen. Za vojno dveh držav je predvsem potrebno teritorialno dotikališče. Tega pa v tem slučaju ni ali pa je le neznatno. Nemčija nima v Aziji ničesar drugega, nego Kiau-Čau in okolico, ki jo ima v najemu in ki meri 552 kvadratnih kilometrov, šteje 169.00' prebivalcev, med katerimi je samo 3896 belokožcev. Gospodarski p nen in razvoj te pokrajine, predvse1 glavnega mesta Tsingtau, je sev da velik. Trgovski promet Nem. ie s to pokrajino se ie hitro razvijal. Ta pokrajina, v kateri je Nemčija /gradila tudi petsto kilometrov železnic, je bila takorekoč vrata Nemčije v Vzhodnjo Azijo. Ta vzhodnoazijatska postaja za ladje Nemčije je najmočnejša med vsemi nemškimi inozemskimi postajami in obstoji iz dveh velikih in modernih oklopnih križark »Scharnhorst« in »Gneiseau« — oba preddreadnoughttipa — iz dveh križark »Fmden« in »Niimherg«, sedmih topničark in ene torpedovke. Križarke bi brezdvomno nagajale angleškemu trgovinskemu brodovju v kitajskem morju in Anglija razpolaga v Tihem oceanu le z omejenimi močmi. Toda vendar pa ima toliko moči, da premaga štiri križarke. In naravnost smešno je, če mora Angiija poklicati na pomoč japonsko vojno bro-dovje proti štirim, večjim in manjšim nemškim križarkam. Japonsko vojno brodovje je gotovo zelo močno in priznano dobro. Obstoji iz petnajstih linijskih ladij — dve od teh sta dre-adnoughta, štiri pa moremo prištevati med najmočnejše preddread-noughte, nadalje 14 oklopnih križark — med temi jih ima pet veliko vojno moč — 17 zavarovanih križark, 77 torpedovk in torpednih rušilcev. In to ogromne brodovje obdaja nimbus tsušimske bitke. In vse to vojno brodovje naj gre proti štirim križarkam in morda še proti kaki manjši križarki in torpedovki, ki bi se slučajno nahajala v Tihem oceanu.
V Evropo pa to brodovje ne bo odplulo. Prvič, ker so taki izleti preveč nevarni in ker mora Japonska pri tem vpoštevati tudi svoje razmer*
je napram Združenim državam   se-veroameriškim.
Isto velja tudi japonski armadi. Kako izvanredno sposobna je ta armada, je pokazala v vojni proti Rusiji. Število te armade se je od onega časa znatno zvečalo. Dobroinformi-rani krogi trdijo, da ima Japonska danes 1,150.000 izvežbanih vojakov. Toda peš japonski vojaki ne morejo korakati v Berolin. Toda kaj se pravi, le četrt milijona vojakov transportirati tisoče kilometrov daleč čez morje, to kaže primer Anglije v bur-ski vojni. Japonske čete bi prišle v Evropo, ko bi bila odločitev že padla. Da bi se pa japonske čete peljale po sibirski železnici v Evropo, je, brez ozira na tehnične težkoče, še bolj nemogoče in bi bilo naravnost blazno. Vojna med Nemčijo in Japonsko je torej vojna, katere sploh ne moreta voditi, ker jo onemogočuje geografija. Pristop Japonske angleški koaliciji ima v praktičnem oziru dvojen pomen. Rusija bi bila v Vzhodnji Aziji za hrbtom popolnoma varna in bi mogla vporabljati del sibirskih čet v Evropi, če bi to sicer dopuščale notranje razmere. Enajst sibirskih divizij v celem svojem obsegu spraviti, je pa skoro nemogoče in bi se dalo izvesti še le v par mesecih. Nekaj popolnoma drugega bi pa bilo, če bi Japonska izzvala Ameriko, ki je največja nasprotnica Japonske.
Boji v Severnem rooriu.
Berolin, 21. avgusta. (Kor. urad.) Mali nemški križarki »Strassburg« in »Stralsund« sta zadnje dni odplule v južno Severno morje. Pri tem je opazila > Strassburg« južno od angleške obali dva sovražna podmorska čolna, od katerih je enega s streljanjem iz daljave potopila. »Stralsund« se je spustil v boj z več torpednimi rušilci na večjo daljavo. Dva rušilca sta bila poškodovana. Pri tem se je dalo, kakor pri poletu nekega zrakoplova, zopet konstatirati, da v nemških vodah in ob nemški obali r: sovražnikov in da more nevtralno brodovje nemoteno pasirati.
Koledar solnih dogodkov.
Dne 23. julija: Vročitev avstro-ogrskega ultimata srbski vladi v Bel-gradu.
Dne 25. julija: Mobilizacija v Srbiji. Nepovoijen odgovor Srbije. Prekinjenje dip'omatskih zvez. Delna mobilizacija v Avstro-Ogrski.
Dne 26. julija: Izročitev potnih listin srbskemu poslaniku na Dunaju, Jovanoviču.
Dne 28. julija. Napoved vojne Avstro-Ogrske Srbiji. Manifest Njegovega \ t.'čanstva na svoje narobe.
Dne 29. julija: Razrušenje mosta med Zemunom in Belgradom. Prvi spopadi.
Dne 31. julija: Splošna mobilizacija v Avstro-Ogrski zaradi mobilizacije v Rusiji. Proglasitev stanja grozeče vojne nevarnosti v Nemčiji. Ultimatum Nemčije Rusiji. Splošna mobilizacija v Nemčiji.
Dne 1. avgusta: Mobilizacija v Franciji. Italija proglaša svojo nevtralnost.
Dne 2. avgusta: Vojna napoved Nemčije Rusiji. Nemčija zasede Luksemburg.
Dne 3. avgusta: Nemci zavze-mo Kališ in Censtohov. Nemška kri-žarka »Augsburg« bombardira Li-bavo. Nemčija napove vojna Franciji.
Dne 4. avgusta: Radi kršenja belgijske nevtralnosti napove Anglija vojno Nemčiji.
Dne 6. avgusta: Avstro-Ogrska napove vojno Rusiji. Vojna napoved Srbije Nemčiji.
Dne 7. avgusta: Črna gora izjavlja, da se smatra v vojnem stanju z Avstro-Ogrsko. — Nemška armada zavzame belgijsko trdnjavo Liittich.
Dne 7. avgusta. Angleška kri-žarka »Amphion« se potopi, ko je preje razstrelila nemški parnik »Ko-Tiigin Luise«. — Cesarjeva zahvala časopisju.
Dne 8. avgusta. Crnogorci obstreljujejo brezuspešno Boko kotorsko. — Odbit črnogorski napad na Trebinje. — Avstrijska križarka »Szigetvar« bombardira Bar. — Rusi razstrele svoje pristanišče Hango.
Dne 9. avgusta. Nemška armada odbije francoski napad pri Mflhlhaus-nu. — Govor ruskega carja in ministra Sazonova v parlamentu.
Dne IS. avgusta. Proglasitev blokade nad črnogorskim obrežjem. — Nemška zmaga pri Lagardu.
Dne 11. avgusta. Crna gora napove vojno Nemčiji.
Dne 13. avgusta. Angleški veleposlanik na Dunaju obvesti ministrstvo zunanjih del, da se Anglija smatra v vojnem stanju z avstro - ogrsko monarhijo. — Na potu iz Velikega Lošinja v Trst se potopi Llovdov parnik »Baron Gautsch«.
Dm 13. avnsta: Avstrijska ar-
Dm 14. avgusta: Odločilna avstrijska zmaga pri Lješnici in Ločnici. — Junaštvo hrvatskega polka.
Dne 17. avgusta: Nemška zmaga nad Rusi pri Stallubonenu.
Dne 18. avgusta: Nemška armada zavzame Mlavo v Rusiji.
Dne 19. avgusta: Japonski ultimatum Nemčiji. — Francoski poraz pri Weilerju na Elzaškem.
Dne 20. avgusta: Nemška armada osvoji Bruselj, glavno mesto Belgije. — Bitka med Metzom in Vogesi. — Strahovit francoski poraz.
Dnevne vesti.
+ Vse gre dobro. Dne 19. t. m. je bil v Schonbrunnu kronski svet, kateremu je cesar sam predsedoval. Ta kronski svet je bil sklican ad hoc in se je na njem razpravljalo o diplomat ieni situaciji Avstrije in Nem čile, o razmerah na bojiščih in o notranjih razmerah pri nas in v Nemčiji. Poročila pravijo, da je tako diplomatični, kakor vojaški in notranji položaj odličen, če tudi ni Še pojasnjen položaj v Sredozemskem morju. Veliki vojni uspehi, ki so bili doseženi od 19 t. m. opravičujejo popolnoma naziranje, da gre vse izvrstno.
—  Dva ranjena častnika v Ljubljani. Te dni sta dospela v Ljubljano s srbskega bojišča stotnik g. Nowy in rezervni poročnik g. Zwenkel, ki sta oba lahko ranjena. Kakor pripovedujeta oba častnika, so bili boji silno ljuti in je prišlo večkrat do spopadov oko v oko.
—   Najvišje odlikovanje. Njegovo Veličanstvo cesar Franc Jožef je odlikoval rajonskega nadzornica I. razreda pri policiji v Trstu Jerneja Jazbinška povodom upokojitve s srebrnim zaslužnim križcem s krono.
—  Rdeči križ. Slavno občinstvo se opozarja na to, da porabi Deželno in gospejno društvo Rdečega križa tudi rabljeno perilo, najsi bodo rjuhe, že rabljene srajce, sploh vsakovrstno perilo. Taka darila naj se blagovolijo pošiljati v skladišče Rdečega križa v Cesarja Franca Jožefa azil.
—     Razni darovi za zapuščene rodbine v vojsko vpoklic, vojakov, oddanih pri mestnem magistratu: G. Vaclav Heinic, vrtnarski nadzornik, 5 košar jabolk; gdč. M. Kovač, kuharica, dve obleki. — Darovalcem srčna hvala!
—  Izplačevanje povzetij. C. kr. priv. južna železnica je sporočila trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je vsem svojim postajam naročila, da izplačajo odpošiljateljem povzetja, katera so avizirana kot prejeta. Če ne gre za pošiljatve v Rusijo, Francijo, Belgijo ali Srbijo.
Važno za obrtnike. V c. kr. zalogi šolskih knjig je izšla 'knjižica »Uvod v najvažnejše določbe obrtnega reda«, ki jo priporoča staj. na-mestnija najtopleje v nakup funkcijo-narjem obrtniških zadrug in sploh vsem obrtnikom, občinskim uradom in dr. Broširana stane 40 vin.
Vrsta porotnih obravnav pri tu-kajšnem dež. sodišču. Dne 24. t. m. Mihael Blaž, bivši strojarski pomočnik, uboj. Dne 25. t. m. Karel Dimic, dninar v Podgorici in Janez Trpine, čevljarski pomočnik v Ljubljani, zaradi hudodelstva posilne nečistosti. Dne 26. t. m. Janez Trelc, dninar na Rakeku,    zaradi   hudodelstva uboja.
Umrl je v Št. Vidu pri Lukovici g. Franc S t a j a r, posestnik v Idriji in stari oče znane Rusove rodbine. Umrli je bil zaveden pristaš narod-no-napredne stranke in se je vedno z navdušenjem udeleževal političnega življenja. Bil je prvi slovenski odbornik v sicer popolnoma nemškem občinskem svetu. Dosegel je visoko starost 86 let. Naj mu bo zemljica lahka!
Avtomobil iz Novega mesta v Ljubljano vozi sedaj redno ob ponedeljkih, sredah in sobotah. Vstopi in izstopi se lahko povsod, naj se da znamenje z roko. Postajališče v Ljubljani je pri Figovcu. Avtomobil vozi ob 6. zjutraj iz Novega mesta in ob 6. zvečer iz Ljubljane.
Med Ribnico, oziroma Sodražico in med Ljubljano vozi za čas vojnega železniškega voznega reda vsaki dan omnibus za 10 oseb, kateri odhaja iz Ribnice, oziroma Sodražice vsak dan ob 5. uri zjutraj in dospe v Ljubljano (k Cešnovarju na dolenjski mitnici) ob 10. uri dopoldne. Omnibus se vrača vsak dan ob 5. uri popoldne v Sodražico, oziroma v Ribnico. Za sedanji čas dokaj hitra in umestna vožnja!
Nogometna tekma »Olimpija«-»Kraj« se vrši v nedeljo 23. t m. v Kranju na igrišču pod Gaštejem. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži 60 v; stojišča 30 v. — Tekma se vrši ob vsakem vremenu. Čisti dobiček je namenjen družinam vpoklicanih rezervistov kranjskega okraja.
Skrajša ■ iliri unal Na sadnem vrtu umrlem .«ose$tnfca Mihe Bab-
nika v Oabrijah se že par let nahaja nezasuta prazna apnenica, ki se zlasti v deževju napolni z vodo. Vzlic temu, da se je že sedanjega skrbnika opozorilo na ta nedostatek, se do danes ni ničesar ukrenilo. In ta nemarnost je povzročila, da je 2V4 let stari otrok posest. Alojzija Preka v tej jami utonil.
Usodepolna šala. Jernej Bogataj, posestnik v Suhem dolu, si je doma z nožem prerezal vrat iz strahu pred naglim sodom, ker so ga ljudje strašili, da bo strogo kaznovan, ker ima samokres.nima pa orožnega lista.
Prefrigan tat. Te dni se je priplazil v gostilniške prostore Marije Jesih v Preski neki neznan tat, z namenom izvršiti tatvino. Uzmoviču, kateremu so morale biti krajevne razmere dobro znane, se je tako skril, da ga ni pri zaklepanju gostilne in hišnih vrat nihče opazil. Okoli 2. zjutraj je slišal neki mesarski pomočnik, ki je pod streho spal v gostilniški sobi igrat avtomat za godbo, kar ga je napotilo, da je šel gledat, kaj da je. V tem trenotku pa, ko je vsropil v nerazsvetljeno sobo, zapazil je, kako nekdo, ki je skočil skozi okno, beži po dvorišču. Kakor se je dognalo, je tat iz avtomata pobral za okoli 10 K drobiža. In gotovo bi bil še kaj več vzel, ker so našli na mizi več ključev, katere je gospodinja v kuhinji pozabila. Neznanega tatu zasledujejo.
Darila za konjerejce. Vsled razpisa c. kr. poljedelskega ministrstva z dne 2. avgusta 1914, št. 36.404, opusti se za letos delitev državnih daril za konjsko rejo na Kranjskem. To se daje v splošno vednost vsled razpisa c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 7. avgusta 1914, št. 24.039.
Slovensko    planinsko      društvo
(osrednii odbor) naznanja, da je naročilo zatvoritev naslednjih svojih planinskih postojank: Aljaževega doma v Vratih, Triglavskega doma na Kredarici. Vodnikove oče na Ve-lem polju, Orožnove koče na Črni prsti, Kadilnikove koče na Golici, Kamniške koče na Kamniškem sedlu. Otvorjene in oskrbovane so pa še sledeče postojanke: Hotel Zlatorog ob Bohinskem jezeru, turi-stovska koča ob izviru Kamniške Bistrice in koča na Veliki planini nad Kamnikom.
Z Jesenic. Smrtno se je ponesrečil v tovarni na Savi 35 let stari tovarniški delavec Janez Muller, doma iz Stražišča pri Kranju s tem, da je spodrsnil na železni plošči, ko je ravno peljal razbeljeno žlindro od peči. Pri padcu se je prebrnil voz in goreča žlindra se mu je zlila po hrbtu in nogah. Vsled hudih opeklin je dne 12. avgusta umrl v tovarniški bolnišnici. — Voz s komedijo se je prevrnil v sredo, dne 19. avgusta pred Klinarjevo gostilno na Savi. Že nekaj tednov se je nahajal na Jesenicah »Ringelspiel« in »Schiessbude«, ker so pa sedaj za taka podjetja slabi časi vsled pomanjkanja denarja, se je namenil posestnik, preseliti v Lesce. Nabasal je celo bagažo na voz in se končno sam s svojo ženo in pomagačem vsedel na vrh. Pred omenjeno gostilno se splaši konj, voz se prevrne, navzoči gospodar Ivan Stefanello, 58 let star, njegova žena in pomagač Josip Ehrenfelner, 51 let star, vsi s Koroškega, pa padejo tako nesrečno pod voz, da so vsi nezavestni obležali na cesti. Težko ranjene sta odredila prepeljati zdravnik dr. Kogoj in tovarniški uradnik gosp. Pongratz v tovarniško bolnišnico, kjer se jih je obvezalo. — Stefanello skoro gotovo ne bo okreval. Pri tem slučaju pripomnimo samo to, da je te nesreče kriv cestni erar, ker ne postavi na mostu zraven nove šole desko s svarilnim napisom in obenem prepoveduje hitro vožnjo na tem delu ceste, to je od omenjenega mostu do Klinar-jeve gostilne, kajti ta del državne ceste je zelo nevaren in se enake nesreče lahko še vedno pripete. — Požrtvovalno so delovale soproge gg. ravnateljev savske tovarne gospa Gizela Trappen in gospa M. Noot, ko so bili poklicani tovariši delavci v\ vojaško službo. Vsaka družina bivših" tovarišev delavcev, ki je ostala brez sredstev, je dobila na račun zgoraf imenovanih dam mnogo živil dvakrat na teden. Nadalje pa podpira tovarna sama vse one družine, katere so v resnici potrebne pomoči, tako da se do danes nima niti ena teh družin pritožiti zaradi pomanjkanja živil. Iskrena hvala tem častitim damam za tako človekoljubnost.
Za otroke nI kadenje. Malijev U let star pastir je nesel okoli pol 7. zjutraj zajtrk na polje. Nazaj grede si je prižgal svalčico, gorečo vžigalico je pa vrgel proti tik ceste se nahajajoči z žitom napolnjeni kozolec, ki je last petih posestnikov. Ogenj se je prijel slame in se tako hitro razširil, da je bila vsaka pomoč nemogoča. Deček je na glasu kot nagajiv pa-jferac
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 22. avgusta 1914.
195, ttcv.
Samomor. Dne 14. t. m. popoldne Je skočil leta 1886. v Polhovem gradcu rojeni krojaški pomočnik Ivan Jurca blizu železniške postaje Zagorje v Savo ter utonil. Trupla do sedaj še niso dobili. Vzrok samomoru Je neznan.
Strela zanetila požar. Dne 15. t. m, je udarila strela v hlev bajtarja Janeza Praprotnika v Ponovi vasi ter vžgala. Ogenj je vpepelil streho hleva m zraven stoječe hiše, kakor tudi vse pridelke. Strela je ubila eno kravo in vola, tako, da ima Praprot-nik čez 1000 kron škode. Zavarovalnina je le majhna.
Iz Brežic smo prejeli sledeči dopis: V nekaterih krajih se pojavlja pomanjkanje delavcev, ki so potrebni za spravljanje poljskih pridelkov in za setev. Za celo državo je pa ve-levažno, da se kmetijski, in sicer v prvi vrsti poljski pridelki, pravočasno pospravijo m da se polja pravočasno in v obilni meri zopet obseje-.jo. Z ministrsko odredbo z dne 5. avgusta 1914 se je zato odredilo, da se mora sestaviti za vsako občino komisija, ki bo skrbela za splošno pravočasno spravljanje pridelkov in za setev. Kot nadzorovalni organ za brežiški politični okraj je nostavljen c. kr. vinarski inšpektor Franc Ma-tjašič. V smislu omenjene ministrske odredbe in namestniškega naloga bo prirejal inšpektor Matjašič po okraju sestanke za župane in druge vplivne može, na katerih bo dajal glede komisije vsa potrebna pojasnila. Zato županom udeležbo na teh sestankih prav toplo priporočamo.
V Mariboru je skočil v Dravo 60Ietni železniški delavec Franc Golob in utonil. Utopljenca še niso potegnili iz vode. Vzrok samomoru je bila baje bojazen, da ga odpuste iz službe.
Samomor. V Mariboru se je ustrelil 341etni uradnik puntigamske pivovarne Borstner. Samomor je izvršil v svoji pisarni. Vzrok samomora ni znan. Blagajno je Borstner zapustil v naiiepšem redu.
Drobne novice    s    Štajerskega. Hudo   neurje  so imeli    minule dni tudi na zgornjem Dravskem polju pod  Mariborom.  Toča je  napravila po poljih in vrtovih znatno škodo. — Iz   Slov. Bistrice poročajo, da je premet na slovenjebistriški lokalni železnici zopet otvor j en. Dnevno vozijo trije pari vlakov. — Iz   Maribora. Pri kopanju v Dravi je utonil lSletni   mizarski   pomočnik    Viktor Iljaš z Bizeljskega. — Iz Gradca. Cesar je potrdil izvolitev štajerskega deželnega glavarja Edmunela grofa Atemsa za predsednika štajerske Kmetijske družbe. — Iz   Maribora. »Marburger Zeitung<< poroča, da sta videla v ponedeljek neki železniški uradnik in en vojak pri železniškem mostu velik zrakoplov, ki je iz velike višine naglo padal proti zemlji in pri pobrežkem brodu sedel na reko. Dasiravno so orožniki in vojaki takoj  celo okolico preiskali, ni biio vendar o    zrakoplovu    ničesar več opaziti. Morda je šlo za prazno bajko. — Umrl   je v Kindbergu na Zgor. Štajerskem Anton Fiirst, 68 let star. Bil je lastnik znane tovarne za kose. Svoj Čas je bil tudi deželni poslanec in je kot tak bil vnet pristaš nemških nacijonalcev. —    Od     Sv. Jurja o b Š"č a v n i c i. Ko je orožnik Brus hotel aretirati  nekega Alojzija Klobaso, se mu je ta ustavljal. Brus ga je nato s svojo služb, puško ustrelil. Iz Maribora. Ustrelil se je uradnik puntigamske   zalege   piva Janez Borstner.    Isti dan bi se imela vršiti revizija blagajne.   Ker pa se je izkazalo,   da je stanje blagajne pravilno, mora   biti    vzrok    samomora     kje drugje. — Iz Gradca.   Pri deželnem sodišču je bila   obsojena  bivša blagajničarka   mestne posredovalnice za živila Pavla Scheiflin^r zaradi poneverb na 4 mesece težke ječe. Kakor je dognala svoj čas opozicija v razpuščenem      graškem      mestnem svetu, je vladala v tej posredovalnici velika nemarnost.   —   Iz   Ljutomera.   Častno   kolajno za 251etno službovanje    pri    požarni hrambi so dobili   Alojz Kranjc,   Anton   Arnoš, Ivan Žemljic   in Ivan Kornpichel. — Iz Maribora. Z brvi čez Dravo je skočil v reko oOletni železniški delavec Franc Golob in je utonil.   — I z Maribora.   Umrl je bivši steklar Jožef Melzer. — Iz Gradca. Kap je zadela deželnega odbornika Franca Hagenhoferja,   vodjo   klerikalnih poslancev   v   štajerskem   deželnem zboru. Hagenhofer je nevarno bolan. .— Iz Ormoža. Posestnici Barbari Hržič v Drakšlu je odšel mož v vojsko.   Na Veliko Gospojnico   so ji pa zažgali otroci, ki so streljali s »kaps-Iji«; poslopje je zgorelo in osamljena ženska je v veliki bedi.
Skrb za ranjence v Trstu. Iz Trsta poročajo: Z naravnost občudovanja vredno hitrostjo so tekom preteklega tedna v arzenalu avstrijskega Lloyda v Trstu opremili pet ladij brodovja avstrijskega Rdečega križa, Brodovje obstoji iz Lk>ydovili parni-
kov »Tirol«, »Metković«, »Elektra«, »Dunaj« in »Helonan*. Prvi trije so že popolnoma opremljeni ter pripravljeni, dočim končujejo na dveh slednjih velikih brzoparnikih zadnja aela. Parnik »Tirol« je predvčerajšnjim odplul iz Trsta. Vse sanitetne ladje so belo popleskane, okoli ladijinega trupla je široka rdeča črta, kakor je to predpisano po genfski konvenciji. Dimniki so rumeno popleskani in imajo naslikane štiri rdeče križe. Prostori za blago in krov imajo strehe in se nahaja tam mnogo ležišč za ranjence. Tudi so vsi prostori, ki sicer služijo za pasažirje, pripravljeni za ranjence. Razentega so se na vsaki ladji povečale kuhinjske oprave in so se opremili posebni prostori za zdravnike in strežajski personal. Na vsaki ladji je tudi bogato opremljena lekarna. V Trstu bodo ranjence izkr-cevali na Molo della Sanita, kjer je pripravljeno ob obali eno poslopje. Razna šporma društva so izvežbala svoje Člane kot oddelke za prenašanje ranjencev. Vozovi električne železnice so posebno pripravljeni za prevažanje ranjencev. Po štiriindvajset ranjencevr gre v tak voz električne cestne železnice, ki jih bo vozila v bolnišnice. Na poslopju izseljeni-škega doma Austro-Amerikane že vihra zastava z rdečim križem. V tem domu je prostora za 600 bolnikov. V kirurgičnem oddelku si iošne bolnišnice je prostora za 400 postelj. Razentega pride v poštev pred vsem garnizijska bolnišnica v Via Fabio Severo. Prve ranjence iz Dalmacije pričakujejo v Trstu te dni.
Mestna straža v Trstu. Vsi poklicani faktorji, pred vsemi namest-ništvo, mestni svet in policijsko ravnateljstvo, se temeljito bavijo z vprašanjem o ustanovitvi mestne straže, ki se ji naj poveri varnostna služba v mestu in v okolici. Ta straža se ustanovi, da se popolni c. kr. policija in mestna policija, iz katerih je bilo mnogo moštva poklicano pod zastave. Navadno 80 mož broječa mestna gasilna straža se je skrčila na 28 mož. drugi so bili vpoklicani k vojakom. Z ozirom na to se je ustanovila prostovoljna gasilna straža, ki šteje že 90 mož.
Katastrofa       parnika      »Baron
G2iuseh«. Tržaški »Piccclo« prine.ša nadaljna poročila oseb, ki so se rešile pri grozni katastrofi parnika »Baron Gautsch«. Iz teh poročil je razvidno, da je število ponesrečenih oseb mnogo večje, nego se je poročalo. Število pasažirje v presega baje 509, tako da je bilo več nego 300 žrtev. Nadalje |e razvidno iz teh poročil, da nI bilo na krovu nobenih priprav za reševanje ljudi. Tudi je dosnano, da se je parnik v trenotku nesreče bolj približal obali, kakor \e bilo to predpisano. Splošno pa hvalijo kardana Leva, enega izmed maloštevilnih častnikov, ki so ohranili mirno kri ter rešili marsikatero osebo.
Izpuščena ladja. V Trstu je bil pred par dnevi zaplenjen parnik angleške Cunard - Line »Veria<, a zaplemba je bila preklicana in parniku dovoljeno, da odpluje.
Prijet tat. Pred par dnevi -mo poročali, da je iz nekega hote i iz službe izstopivši natakar Ogrinc zel na ime prejšnjega gospodarja pr neki branjevki sadje in 2 K de? rja, včeraj pa smo poročali, da je b;!o v istem hotelu nekemu častniku, k am stanuje, pokradene nekaj obleke in čevlji. Pozneje je pogrešil tudi 120 K denarja. Teh tatvin je osumljen Viktor Ogrinc in ga je policija na podlagi gotovih indicij že včeraj aretirala.
Prve jerebice na trgu. Danes je prodajalka divjačine Terezija Flor-jančičeva prinesla na trg prve v ti sezoni ustreljene jerebice ter jih prodajala komad od 1 K do 1 K 40 vin.
pozivni razglas.
I.  Za poljska dela uporabljeni rezervisti,   nadomestni   rezervisti in črni
vojski   zavezane osebe.
Vsi rezervisti, nadomestni rezervisti in črni vojski zavezane osebe, katere so po izvršeni objavi mobilizacijskega razglasa pri pehotnih nadomestnih bataljonih vojne, deželne brambe, odnosno pri nadomestnih stotnijah črne vojske službo nastopile, pa so bile od teh nadomestnih bataljonov, odnosno nadomestnih stotnij črne vojske na poljska dela odposlane, imajo se brez izjeme dne 24. avguta ob 11. url dopoldne zaradi odpotovanja pri tistem okrajnem glavarstvu (expozituri) javiti, v katerem področju njihovo sedanje bivališče leži.
II.  Rezervisti  Hi  nadomestni  rezer-
visti kr. og. domobranstva.
Tisti rezervisti in nadomestni rezervisti kr. ogr. domobranstva, kateri so že službo nastopi«, m 90 biti
zaradi preštevilnosti zopet Iz službe odpuščeni, morajo dna 24. avgusta iz svojega bivališča odpotovati In tako tihro kakor le mogoče k poveljstvu, akor pripadajo, odriniti.
11L Voiaški novinci In nadomestni rezervisti.
Vsi v tem letu potrjeni, toda še ne uvrščeni vojaški novinci (uključ-no enoletni prostovoljci) in nadomestni rezervisti pozoveio se s tem na aktivno službovanje.
Ti vojaški novinci in nadomestni rezervisti imajo se zaradi uvrščenja pri poveljstvu dopolnitvenega okraja svojega bivališča javiti, in sicer: tisti, kateri nimajo pri tem dopolnit-venem okraju domovinsko pravico, dne 24. avgusta, tisti pa, kateri imajo v tem dopolnitvenem okraju domovinsko pravico, dne 25. avgusta.
Oni vojaški novinci in nadomestni rezervisti, katerim je znano, da spadajo k deželni brambi, odrinejo k poveljstvu domobranskega dopolnitvenega okraja    svojega bivališča.
IV. Črni vojski podvržene osebe starejših letnikov hi na dopustu bivajoče črni vojski podvržene osebe.
1.  Vse 421etne in mlajše črni vojski podvržene osebe, ki imajo avstrijsko državljanstvo in so služile v vojski, vojni mornarici, deželni brambi (deželni strelci) ali pri orožništvu in do sedaj še niso bile poklicane, ali pa so bile zaradi preštevilnosti zopet odpuščene, morajo aktivno službo nastopiti kakor sledi:
a)  Osebe z namembnicami po naročilu svoje namembnice.
b)  Vsi ostali — izjemno Tirolcev in Vorarlbergcov — k poveljstvu črnovojnega okraja svojega bivališča, kjer se morajo dne 27. avgusta prijaviti.
c)  Tiroici in Vorarlbergovci k poveljstvu črnovojnega okraja št. I v Inomost (innsbruck), kamor imajo iz svojega bivališča dne 27. avgusta odriniti.
2.  Vse 421etne in mlajše črni vojski podvržene osebe, ki imajo ogrsko državljanstvo in so služile v vojski, vojni mornarici, deželni brambni ali pri orožništvu in do sedaj še niso bile poklicane, ali pa so bile zaradi preštevilnosti zopet odpuščene, morajo dne 24. avgusta iz svojega bivališča, kakor hitro le mogoče k domačemu kr. ogr. poveljstvu črnovojnega okraja odriniti.
3.  Za vsako črni vojski podvrženo osebo je od velike važnosti, da prinese seboj jedilno orodje (jedilno skledo, žlico, vilice in nož), dobre črevlje (škornje ali opanke), gorko obleko in če mogoče pokrivalo (Dečke).
4.  Za voiaško službo nesposobne in take črni vojski podvržene osebe, katere niso služile, pa imajo namembnice, po naročilu svoje namembnice.
5.  Za vojaško službo nesposobne in take črni vojski podvržene osebe, katere niso služile, pa namembnice nimajo, imajo se samo tedaj javiti, ako bodo imenoma poklicane.
V. Oprostitev od vojaške službe.
Vse dosedaj polnomočne oprostitve od vojaške službe imajo za določen čas pravomoč.
Neizpolnjevanje teh ukazov se po obstoječih zakonih ostro kaznuje.
V Ljubljani, dne 22. avgusta lf>14 1.
Razne stvori.
* Papež Pij X. Umrli papež je bil zelo popularen zlasti zaradi svoje dobrohotnosti, ki jo je posvedočeval tako v javnem, kakor v zasebnem življenju. O tej dobrohotnosti pripovedujejo italijanski listi zanimive anekdote. Ko je bil Pij X. izvoljen za papeža, je bil oskrbnik papeških palač Puccinello, navajen slovesnih ceremonij za časa papeža Leona XIII., eden prvih, ki je stopil pred novega papeža in je seveda po običaju pred njim pokleknil. »Vstanite. vstanite,« mu je rekel papež. »Vi ste preveč debeli in klečanje ni komodno.« — Nekaj dni pozneje je papež sprejel nekaj fratrov cistercijancev. Cim so pred njim pokleknili, je papež pokazal na stole, stoječe v bližini, in je rekel: »Sedite, sedite!« — Fratri se niso ganili in so kakor zamaknjeni gledali papeža, kajti vedeli so, da je časih veljal običaj, da postane vsak duhovnik v tistem hipu kardinal, ko mu papež reče, naj se vsede. Samo cerkveni knezi smejo pričo papeža sedati. Papež je ponovil svoj poziv in ker se menihi niso ganili, je vzkliknil: Kaj klečite? Kaj mar hočete, da moram sam vstati in vam primakniti stole?« Kardinali pa ti menihi seveda niso postali. — Papež Leon XIII. je ljubil ovacije. Če Je prišel v vatikansko bazilko in ga ie ljudstvo po laškem običaju aklamiralo, se ie ves 1 poživil m Je hitro a tresočo roko po-
delil blagoslov. Pij X. pa tega aplav-diranja ni maral. VrnivŠi se po kronanju v svoje sobe, se je izrazil, da je aplavdiranje profanija svetosti cerkve in je ukazal nabiti pri vseh papeških funkcijah v cerkvi sv. Petra napis: »Na papeževo željo so aklamacije prepovedane.« — Papež Pij X. ni nikoli zapustil Vatikana, pač pa je rekel nekemu prijatelju: »Petdeset jih je bilo, ki so me tu notri zaprli, pa niso bili zadovoljni, da so me naredili jetnika, nego so s ključem zaklenili vrata in so ključ proč vrgli, da bi ne mogel nikdar ven. — V denarnem oziru je bil papež Pij X. pravi revež. Lahko bi bil ogromne zaklade pridobil, a njegov žep je bil vedno prazen. Ko se je njegov brat pritožil, da ima samo 200 lir denarja, mu je papež rekel: Ti si še bogat; z 200 lirami se prepotuje lahko pol sveta. Ko se je župan Carofisu papežu zahvalil, da je daroval 200 lir za popravo cerkve, je papež smehljaje rekel: Kadar bom umri, boste neka] lepega izvedeli, da je papež napravil bankerot. — Zase ni papež skoro nič rabil, sicer pa je bil jako radodaren. Reklo se je, da bi bil še Vatikan proč dal, če bi bil mogel.
* Poroka na kolodvoru. Presunljiva epizoda se je odigrala na železniški postaji malega ogrskega mesta. Postaja je sleherni dan kar oblegana od številnega ljudstva, ki se navdušeno poslavlja od odhajajočih in skozi se vozečih vojakov ter jih Kosti. Ravno se je pripeljala artile-rija. Med čakajočim občinstvom je bil tudi mestni župan, ki je imel na prsih pripeto mažarsko rdeče-belo-zeleno šerpo. Ko se je vlak ustavil, je Šel župan s častniki v pisarno po-stajenačelnika, kjer je čakala mlada dama v poročni obleki. Bila je nevesta nekega nadporočnika, ki se je ravnokar pripeljal. Zaročenca sta bila že tri leta zaročena in poroka je bila določena za mesec september. Ženin pa je moral v vojno. Slučaj je hotel, da se ie njegov polk peljal skozi mesto, kjer je stanovala nevesta. Zaročenca sta se brzojavno dogovorila, da se dasta poročiti, ko se vlak ustavi na postaji. Na Ogrskem je uvedena civilna poroka, in župan je rad prišel na kolodvor, da tam izvrši ceremonijo. Vsa boljša družba je bila zbrana na kolodvoru, in po poroki so navzoči dvignili nadporoč-n:*ka na ramena. Mnogi so bili tako ginieni, da so jokali. Nato je bilo dano znamenje za odhod vlaka. Mladi soprog je objel svojo mlado soprogo ter jo poljubil. Nato se je pa odtrgal od nje ter pohitel v vlak. Mlada soproga je hotela za njim, toda so jo pravočasno prijeli. Potem je omedlela. In vlak je odpeljal njenega ženina ...
Veliko mesto po napovedi vojne. Zelo $obro opisuje sliko velikega mesta po razglašenju vojne pisatelj Naudeau v »Journalu«. Misli na Pariz. »Hrusč po ulicah je ponehal, minula je noč demonstracij in sprevodov: a kar zdaj sledi, je jutro velikega molka. Na vogalih ulic govore ljudje le napolglasno. Obraz mirnega državljana se vrdi pri vseh javnih poslopjih, na kolodvorih, v bankah, pri stražnikih javnega miru, ki molče stražijo vhode. V Parizu takoj podpirajo policijo vojaki republikanske garde; kjer je sicer valovil promet, stoje zdaj pokonci postave v uniformi z grozeče nasajenim bajonetom. Ali bo takoj razglašeno obsedno stanje? Oni, ki to vedo, molče. Toda tudi na boulevardih vidimo, kako so stražniki zamenjali svoje revolverje s puškami, in vsakdo mora vedeti, da je iz pravice nastalo vojno pravo. H kolodvorom se vale ogromni valovi ljudi. To so prvi rezervisti, oni, ki morajo po proglašenju mobilizacije takoj oditi k svojemu polku, ne da bi še le čakali poziva. Železniški vozni red je kakor na Čudežen način razveljavljen; s kolodvorov odhajajo samo vlaki z rezervisti in z vojnim materialom. Seveda »v mejah možnosti« se pripravi tudi par vlakov za civilne pasažirje. Toda ali odpeljejo? In kdajj odpeljejo? Kje so meje možnosti? Prebivalci predmestij bodo zaman čakali na svoj običajni jutranji vlak. Kako pridejo v mesto? Z vozom? 2e je pozno; že so začeli pri kmetovalcih in izvoščkih odpeljevati konje in avtomobile. Na pariških trgih bodo vrste praznih avtomobilov in avtobusov, ki bodo čakali, da sedejo vanje častniki in vojaki, ki jih odpeljejo daleč v neznane kraje. Iz-voščkov ni, konje so Že odpeljali. Cestna in podzemeljska železnica je edino prometno sredstvo, ki je ostalo prebivalcem velikega mesta, in še ta vozi le omejeno. Mnogo uslužbencev je bilo vpoklicanih, in novi se še le uče pri teh, ki so ostali. V trgovinah, v katerih ne prodajajo živil, vlada dušljiv mir. Za pultom more prodajalka mirno brati svoj roman, ne pride niti poslovodja niti tovariš, vsi so odšli k praporu. Toda, drugi ali tretji dan, zavalovi skozi mesto nov; tem. novi odme¥ uolan.  &oi*»
štvo gre na bojišče. Odide in vse je tiho. Ostanejo le nadomestne formacije in za zidovi kasarn se pripravljajo rezervni oddelki. Meščan ne izve mnogo od tega. Samo v tovarnah, kjer se izdelujejo važne potrebščine za vojaštvo, napreduje delo. Tam so še edini delavci, ki niso morali iti k vojakom. Delavci v vojaških delavnicah, smodnišnicah, arze-nalih. In poročila z bojišča? Posebne izdaje listov? Prve dni bo vse tiho. Ljudstvo ničesar ne izve o dogodkih prvih ur. Nič, popolnoma nič. Generalni štab dobi prva poročila o spopadih kavalerije na mejah. Toda generalni štab molči, časopisi ne izvedo ničesar. Na brzojavnih uradih ne dopuste niti ene brzojavke o vojni. In nastanejo dušljivi, prazni, mrtvi dnevi tesnobnega pričakovanja, dnevi negotovih poročil, katera sprejemajo poželjivo, s tesnobo ali veseljem oni, ki imajo tam daleč svoje drage v negotovosti . . .«
* Prehranitev naših vojakov v voim. Mnogi se bode gotovo vprašali, kako gre njihovim dragim v vojni in zlasti, ali dobivajo dovolj hrane, ki jo potrebujejo pri svoji naporni služ-bl Prebivalstvo je v tem oziru lahko pomirjeno, kajti prehranitev naših čet je izborna. In skoro gotovo tudi med prodiranjem in med bitkami se ne bodo pojavile take težkoče in taki nedostatki, ki so v prejšnjih vojnah včasih tako slabo učinkovale na operacije. Kajti ne samo prehranilni zistem je dandanes do najmanjših detajlov izdelan in urejen, marveč tudi pripomočna sredstva, ki obstoje dandanes za transport in za pripravljanje hrane, so tako raznolična, da je zajamčeno nemoteno funkcioniranje celega aparata. V vojnah prejšnjih Časov je temeljila prehranitev izključno na magacinih, ki so se s četo polagoma naprej pomiikali, kar je po-vzročevalo takozvani petpohodni zi-stme in vsled česar so bile operacije seveda zelo neokretne in včasih celo otežkočene. 2e pod Napoleonom so v tem oziru bistveno napredovali. In ker je vodil svoje vojne izključno v sovražnikovi deželi, tedaj je morala predvsem ta skrbeti za preskrbi-tev, kar se je vršilo s rekvizicijami. Isto se dogaja še danes. Prehranilna sredstva se dobivajo predvsem po-:r.m rekvizicij in še le potem se do-važajo na operacijsko polje. Dovoz in porazdelitev med čete se vrši s pomočjo železnic ali ladij, poljskih železnic in etapnimi treni s konji ali motorji. Pripravlja pa se hrana skoro izključno na kuhinjskih vozeh, ki spremljajo čete, tako da moštvu ni treba kuhati, kar je navadno zelo naporno in zamudno. Vojaki dobe na ta način skuhano hrano takoj po končanem pohodu ali boju. Mož dobi vsak dan za zajtrk kavo ali juho, nadalje opoldne meso (400 gramov) in prikuho, zvečer zopet meso in pri-kuho. Razentega je skrbljeno tudi za močnate jedi. Razentega dobi mož vsak dan 400 gramov kruha, nadalje vino, čaj in tobak. Temelj za prehranitev tvori temeljna dotacija vojaka, ki obstoji iz ene normalne porcije in dveh rezervnih porcij (konzerv), ki se je pa sme vojak dotakniti le v skrajni sili. Te porcije vsebujejo vse, kar je potrebno za pripravljanje. En del tega nosi mož sam, dočim se drugi del, posebno meso vozi na pro-viantnih vozeh. Na kuhinjskih vozeh se nahaja tudi ena porcija za moža in sladkor ter čaj. Nadalje imajo oskrbovalni zavodi pri četah, ki obstoje iz infanterijskih oskrbovalnih kolon, kornih magacinov, poljskih pekarij in depotov klavne živine, eno petnajstdnevno normalno prehranil-no porcijo in eno šestdnevno rezervno. Poljske pekarije vozijo s seboj peči na vozeh, slede četam in omo-gočujejo, da dobi vojak vsak dan svež kruh. Peči na vozeh se kurijo že med vožnjo. Ko pridejo na cilj pohoda, se speče kruh. Vsaka peč dobiva moko iz oskrbovalnih koion in ima razentega za en dan moke v rezervi. Pri dvanajsturnem obratu na-peče ena peča 1500 porcij kruha. Hrana se pripravlja na kuhinjskih vozeh na ognjišču, ki se nahaja na zadnjem delu voza. Razentega ima ognjišče tri velike kotle po 93 litrov in en majhen kotel z 20 litri. V obeh velikih kotlih se kuha juha in meso, v tretjem pa prikuha, dočim se v malem kotlu kuha Čaj in kuhano vino. Potrebna živila in drugo se dobiva potom rekvizicije ali pa iz magacinov na operacijskem polju. Kot operacijsko polje (Operationsbasis) v ožjem zmislu se smatra ves okoliš, kjer se vojaštvo zbira, v Širšem zmislu pa vse tuzemstvo. Armada mora biti vsled tega pri napredovanju v vedni zvezi z operacijsko bazo. Glavna zahteva baze je torej, da je popolnoma varna in da ima mnogo komunikacij. Iz tega je razvidno, da je v naši armadi vse potrebno kar najizbornejše preskrbljeno, da noben vojak ne more trpeti pomanjkanja.
195, Štev.
•SLOVENSKI NAROD-, dne 22. avgusta 1914.
Stran 5.
Brzojavna poročila.
Fortifikacijska dela ob Donavi Dunaj, 22. avgusta. (Kor. urad.) Vedno bo!| se razšhrjafoča svetovna vojna stavi v prvi vrsti vojskujočim se državam nalogo, da se bavlfo z rešitvijo vseh onih defenzivnih problemov, ki nudijo med neizracunli?-viml konstelacijaml dolge vojne ono varnost pred presenečenji, ki so za konsekventno izvedbo vodilne misli našega bojevanja v ofenzivi potrebni. Zato se bodo pričela že dolgo nameravana in v mobilizacijski odredbah že pripravljena utrjevalna dela ob Donavi, katerih cilj ie, varstvo glavnih prehodov torej tudi obeh glavnih mest. Prebivalstvo obeh državnih polovic monarhije, ki stopa s tako možato odložnostto v boj, bo ta sklep gotovo odobravalo. Ta sklep izvira iz iste misli, ki je vplivala leta IS70 na Prusko, da Je izvršila fortifikacijska dela v Berolinu. namreč iz misli, da morajo biti narodi, ki se bojujejo za višie cilje, pripravljeni tudi na trdovratno obrambo, đa more biti ofenziva le tedaj na gotovi podlagi in da se more le tedaj s čiio močjo in brez skrbi izvršiti, če je dovolj pripravljena tudi uspešna defenziva. Dunaj, 22. avgusta* (Kor. urad.) »\Viener Zeiturg« poroča: Poljedelski minister je izdal potom političnih
:lnih oblasti kmetovalcem v Avstriji poziv, v katerem opozarja na ta, da je v vseh delih naše obširne domovine žetev tega leta zasigura-na. Treba pa je skrbeti tudi za prihodnje leto. Gre za to. da se seje le-- > ono. kar bomo prihodnje leto najbolj potrebovali, pšenico, rž, krom-. fižol in koruzo, da se na ta način uspešno izpopolni ljudska hrana. — Oklic se konča z besedami: Snoirii-
*e se svoje dolžnosti, k: jih imate kot prehranitelji države in prepričani podite, da vam bo vedelo ljudstvo zahvalo.
Zmaga med Metzom in Voge/t.
Braur?schwei£, 22. avgusta. (Kor.
urad.)  »Braunsch\veiger    Lartdeszei-
g« poroča: Cesar Viljem je poslal
ginji brzojavko, v materi pravi: Bog je blagoslovil naše hrabre čete
m dal zmago. Naj se mu zahvalijo vsi, ki so ostali doma na kolenih v z h valnih molitvah. Naj bo bog tudi se nadalje z nami in z nemškim i:a-r iom. — Tvoj zvesti oče Viljem.
Na severnem bojišču.
»Dziennik Polski«   javlja:   Naša r nada je zavzela Sandomierz. Rusi se v divjem    begu    umaknili    po kratkem boju.
»Gazeta Poranna < poroča o bo-u pod Založcami:     Operacije    naše ;.-made so bile sijajne. Napadi ruskih •ojev so bili odbiti z veli co bravuro z velikimi Izgubami na strani   so-• ažnika. Barbarstvo rusko dokazuje •-ie dejstvo: Ko je   poslal   vojaški vnik dr. Birkenfeld na   polje   6 tetskih vojakov, da pcbero    raje, se od teh vojakov ni nobeden vrniL Rusi so  vse te   vojake   proti narodnemu pravu prijeli in    odvedli sabo.
Iz    Lvova   javljajo:    »Dziennik ki« ima to-le poročilo iz   CrntV-*::: Od petka se na vseh   pozicijah na meji sliši z daljave   grmenje   tokar kaže, da se je   na   ruskem *oriiu vnela velika bitka.
Operacija mtedc?^ princa VVindisch-
graiz. Dunaj, 22. avgusta. (Kor. urad.) Sedemletni princ Rudolf, sin knežje dvojice, Oton VVindischgratz, je bil včeraj zvečer od genera!štabne£a zdravnika grofa Hochenegga zaradi akutnega vnetja slepc^n črevesa >rečno operiran. Splošno stanje in :i  popolnoma zadovoljivo.
Častni znak? za Rdeč! križ.
Dunaj,  22. avgusta. (Kor. urad.) Vjener Zeitung« nriobčuje najvišja
r?eva lastnoročna pisma na mi-Eristrskcga predsednika in zunanj ministra glede   ustanovitve    Častnih
ov za zasluge za Rdeči križ in - -zadevne   stazutarične  določbe.
Odtegnjen eksekvatur.
Dunaj, 22. avgusta. (Kor. urad.)
Cciar je titularjem v avstro - ogrski
Anarhiji    obstoječih    angleških    m
: seoskih konzulatov odtegnil ekse-
tur.
»Rdeči križ«. Dunaj, 22. avgusta. (Kor. urad.) Povodom 501etnice Ženevske konvencije piše »Fremdenblatt«: »Rdeči križ« stoji tako visoko, da more izhajati brez pohvale. »Rdeči križ« želi samo, da ga spoštujejo. Prešel je ljudstvu že tako v kri in meso, da se nam zdi celo razširjena konvencija preozka in je Avstro - Ogrska vsled tega predlagala, da se razširi konvencija tudi na boj proti nalezljivim vojnim boleznim.
Kreditna obrestna mera.
Dunai, 21. avgusta. (Kor. urad.) Dunaiske banke so sklenile, ne glede na znižanje bančne rate, vzdržati kreditno obrestno mero neizpre-menjeno.
Francoska banka.
Pariz, 21. avgusta. (Kor. urad.) Francoska banka je znižala diskont od 6°c na 5% in lombardno obrestno mero na 6%.
Angleška banka.
Berolin, 22. avgusta. (Kor. urad.) »Vossische Zeitung.< reproducira notico »Hmesa« z dne 13. avgusta, ki pravi: Angleška banka je pripravljena, diskontirati menice, ki so bile pred 4. avgustom akceptirane, po naročilu imetnikov in se bo banka odpovedala tudi svoji zakoniti pravici po regresu na izročitelja. »Vossische Zeitung^ niše k tej notici: Ta vest kaže. kako globoko prizadet mora biti angleški trgovski živeli.
Trgovske ladje in Đardanele. Carlg.^d, 22. avgusta. (Kor. urad.) Porta je poslala tukajšnjim inozemskim diplomatičnim misijam cirkularno brzojavko, v kateri jim sporoča, da morejo trgovske ladje zopet prosto skozi morske ožine.
ZcdJniene države za svoj trg.
VVashington, 22. avgusta. (Kor. urad.) Vlada Zedinjenih držav bo pri raznih vodilnih bankah deponirala več milijonov dolarjev, da olajša po-vratek normalnih trgovinskih pogojev.
Poljski narodni komite.
^Polnische Nachrichten« porodijo: Poljski vrhovni narodni komite, ki se je v nedeljo dne 16. t. m. ustanovil, je na Dunaju osnoval svoj komisarijat. Vodstvo tega komisari-jata sta prevzela dr. Robert baron Battaglia in poslanec Hipolit vitez Bihnski. Narodni komite sestavi dve poljski legiji, za kateri žrtvuje ves poljski narod. Mestna občina v Kra-kovu je v seji dne IS. t. m. v to svr-ho določila 1 milijon krcn, mesto Tarnov 100.000 K, grof Nikolaj Rey 50.000 K, bivši minister Dlugosz 20.000 K, poslanec Angermann 10.000 kron in grof Stanislav Badeni 10.000 kron. Diugoszeva skupina poljske ljudske stranke je po poslancu Sred-niawskem sporočila, da bo oborožila in vzdrževala 1000 mož. Občina Bochnia je subskribirala 14.000 K, eden izmed meščanov pa se je zaveza!, da bo oborožil in vzdrževal 200 mož. Komisarijat poljskega narodnega komiteja se nahaja v pisarni dr. A. Chmurskega na Dunaju L Kohlmarkt $:. 20.
Bolgarska.
Sotija, 21. avgus.a. (Kor. i:rad.) Parlamentska opozicija prio? čuje komunike, v katerem zahteva sta-novitev koncentracijskega kab ieta, ki naj obsega vse politične st nke ter nai ostane na krmHu ves Č - sedanje krize.
Sofija, 21. avgusta. (Kor. ad.) Ravnateljstvo državnih dolgov priobčuje sledeči komunike: Ker je evropska vojna prekinila vse poštne zveze in onemogočila vsak denarni promet, sporoča ravnateljstvo bolgarskih državnih dolgov posestnikom bolgarskih zakladnih zadol/.nic, da bo od danes naprej do preklica pri Narodni banki v Sofiji imela na razpolago vsote za zapadle fonde in da bodo interesenti vsak čas mogli, če vpošljejo zakladne zadolžnice, dvigniti denar.
* Papež Pij X, t.
Dunaj, 21. avgusta. (Kor. urad.) Truplo papeža so danes ob pol 10. dopoldne prenesli v baziliko Sv. Petra. Truplo so položili zraven oltarja na oder, nakar je kardinal ka-merlengo della Volpe v navzočnosti
kardinalov podelil absoluciio. Nato je 8 Švicarjev dvignilo truplo in je preneslo v kapelico zakramentov, kjer so je položili, obdano od gorečih sveč na oder. Nobelgardisti imajo častno službo. Na trgu Sv. Petra zbrano zelo Številno občinstvo so pustili nato v cerkev, da vidi papeževo truplo.
Rim, 21. avgusta. (Kor. urad.) Senator dr. Marchiafava je izjavil napram nekemu sotrudniku »Cor-riere d* Italia«: Dasiravno ni mogoče reči, da je vojna provzročila smrt papeža in da je silna potrtost pospešila njegovo smrt, bi se bila narava svetega očeta vendar bolj upirala bolezni, če bi papež ne bil izpostavljen temu velikemu moraličnemu udarcu.
Rim, 21. avgusta. (Kor. urad.) Od 7. do 8. zjutraj je prišlo kakih 3000 oseb s posebnimi vstopnicami v Vatikan, da vidijo mrtvega papeža. Od jutra sem je v okolici Vatikana zelo živahno. Ekvipaže dostojanstvenikov prihajajo neprenelioma. Množica čaka na trgu, da se cdpro vrata.
Rim, 21. avgusta. (Kor. urad.) O papeževem testamentu poroča »Corriere d' Italia« sledeče: Papež je zapustil 10.000 lir svojemu nečaku, je pa tudi tu izrekel pogoj, da odloči njegov naslednik, ali se mu vsota izplača, aH ne. Enako naj odloči njegov naslednik tudi, ali naj se izplača njegovi rodbini 100.000 lir, ki jih ie dobil od neimenovane osebe kot darilo. Papež Pij želi, da ga ne balzamirajo ter prosi za kolikor mo goče priprost pogreb. Tudi je izrekel željo, da ga pokopljejo v suterenu vatikanske bazilike. Njegova oporoka nosi letnico 1911. Nadaljni dodatki izvirajo iz poznejših let. ^Messagge-ro:< izve, da obsega oporoka po uvodu religijoznega značaja in klicu do svetega Duha sledeče besede: Reven sem bil rojen, revno sem živel in želim reven umreti. Prosim sveto stolico, da da mojim sestram 300 lir mesečno. Nečem biti balzamiran.
Rim, 21. avgusta. (Kor. urad.) Danes se je vršilo prvo zborovanje kardinalskega kolegija, katerega se je udeležilo 23 kardinalov. Ribiški prstan Pija X. so zlomili, ter ga bodo s pečatom skupaj položili papežu v grob. Pogreb ie bil določen za jutri (22. avgusta) ob 6. zvečer. Pcscrcb bo imel popolnoma privaten značaj ter se bo vršil po želji pokojnega v podzemskih hodnikih cerkve Sv. Petra. Kakor poroča »Giornale d* Italia - je prišlo pri posvetovanju o buli z dne 25. decembra 1904 do važnih pogovorov.
Rim. 21. avgusta. (Kor. urad.) Kljub dežja, ki je padal popoldne, se je zbralo pred cerkvijo Sv. Petra mnogo ljudi. Jutri (22. avgusta) bo truplo svetega očeta od 7. zjutraj do 4. popoldne izpostavljeno, nakar bo ob 6. zvečer pogreb.
III. Zaznam
prispevkov, ki so j?h vposiali c. kr.
deželnemu     predsedstvu     naslednji
darovalci:
a)   v prid društvu »Rdeči križ«:
IT. zbirka okrajnega glavarstva v Kamniku 620 K 30 vin.: Peter Majdič v Jaršah. 150 K: zbirka okrajnega glavarstva v Črnomlju 377 K; baron in baronica Lazarini v Boštanju. 20 kron: zbirka okrajnega glavarstva v Litiji 73 K 41 vin.; gospod in gospa Henrik Maurer 100 K; skupaj 1349 kron 71 vin.; prištevši vsote I. in H. zaznamka 5"94 K 70 vin., torej skupaj 6944 K 47 vin.
b)   za družine v vojno službo vpoklicanih: Peter Majdič v Jaršah, 150 K; dvorni svetnik Josip Billek v Idriji, 100 K; skupaj 230 K: prištevši vsote I. in II. zaznamka 70 K; torej skupaj 320 K.
Izkaz
mestnemu  magistratu  došlili  darov za rodbine vpoklicanih vojakov:
Ivan Jav in sin, tovarnar. 50 K: Feliks Urbane, trgovec, 50 K: Sedej Jakob, šolski sluga, 10 K; Hudover-nik Aleksander, c. kr. notar, 20 K; Prelovšek Matko, stavbni svetnik, 10 K; Jeglič Ivana, zasebnica, 5 K; Berthold Avgust, fotograf, 20 K; Kavarna Tratnik 6 K; podporno in pra-vovarstveno društvo državnih uslužbencev za Kranjsko, 20 K; Križ Jo-
sip, poduradnik    drž.  želez., mesto j venca na krsto umrlega sina    nad-strojnika Frana Zorca, 5 K.
•   .   •                                           S
Popravek. V včerajšnjem izka- j zu daril za »Rdeči križ« med zbirko gdč. Hudovernikove in Sucherjeve, se je vrinila pomota. Tam stoji »ing. Štembova soproga 20 vin.*, glasiti pa bi se moralo seveda »ing. Stem-bov s soprogo 20 kron.
Današnji list obsega 0 stranu
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Svarilo I
Koder se
prctiafafo pog.areč&e,
naročite pristni
-.i                                                                                                                                          f%
PoskuSnje   pošlje   na   zahtevo popolnoma zastonj
Nestle,  Dunaj  I-
Biberstrasse. S k.
MeteorclcSKno poročilo.
V'iina sad morjem 306'2               Srednji zračni tlak 7M nis
^—»   -■■.....                                               ■■■ ■                             .   '                       ■                                              '
■K      Čas  ts,anJel  2«  I
i srSK is !Vet,ov,l Nebo
£     vanja    „ _m    o £ ■         J     v mm   H"J-
21.   2.pop.! 736-3 I    20*2    sr. jvzh.      jasno „    9. z v. i 7367      16-4   si. szah.         »
22.    7. zj.    736*8!    11*4   si: jvzh.     megla
Srednja   včerajšnja  temperatura   16*0°, tmrm.   18 3°.   Padavina v 24 urah  mm 00.
naravaoat od izdelogalnice pod naslovom:
RastHnsha destilacija
„FLORIAM"
v LfnfeHaai.
Postavno varovano.
Zahvala.
Za vse izkazano nam sočutje povodom bolezni m smrti naše iskreno ljubljene soproge, oziroma matere, gospe
Antonije Strgulec
roj. Milavac
kakor tudi za poklonjene vence in mnogobrojno Časteče spremstvo k večnemu počitku izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo najiskrenejšo zahvalo.
Posebej se še zahvaljujemo Mestnemu pogrebnemu zavodu v Ljubljani za točno in lepo izvršitev pogreba.                                     3067
Žalujcca rodbina Sirgnlec
^         SSsrlfa fins roj. Staier  naznanja  v svojem  ter v imenu ostalih
sorodnikov prežalostno vest, da je nje iskreno ljubljeni oče, oziroma ded, praded itd., gospod
Franc Stajer
posestnik v Idrifi
včeraj ob 11. uri dopoldne po dolgi težki bolezni, previden s tolažili sv. vere, v starosti 86 let mirno preminul.
Pogreb dragega ranjkega se vrši jutri v nedeljo ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v St. Vidu na ondotno pokopališče.
Posmrtne maSe se bodo brale v raznih cerkvah.
Bodi mu prijazen spomin!                                                           . 3066
Št. Vid-Lukcvica pri Domžslah, 22. avgusta 1914. Brez posebnega obvestila.
ZAHVALA.
Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so mi došli povodom nena-domestne izgube mojega dragega soproga, gospoda
Antona Hvala
kurjača južne železnice
izrekam tem potom najtoplejo zahvalo.
Posebno zahvalo pa izreKam gospodu načelniku J. Šega, kakor tudi vsem ostalim uslužbencem južne železnic, prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako obilnem številu spremili k večnemu počitku.
Konečno še srčna hvala vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev na krsto pokojnika.
Žalujoča soproga Ivana Hvala.
Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31. dec. 1913:                                   ^^^                       ti        Q|                    ____                                     Stanje denara. vlog na hran. knjižice 31. julija 1914:
K 236,633.922-—                              *-. kr.   ^JT    priv,                     „        K 86,673.762--.        u
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver
(.enirata n?. Du.iaja. — Ustanovljena 1884. — 29 polnuiic    110 ferU tl|-Sr. ftfil 05H (l MS JftlBH fOnTl                      MtfU kafital ii rtscrvc 65,000.000 krn.
Preskrbovanje vseh   bankovnih  transakcij,  n. pr.:   Prevzemanje 4mmnšk vtaf   na  hranilne      I                     iwJ>MM»*M||ia izvrttmje fcMHBi avMI na vneti tnaamifclh in toosemakih mestih. — lzpla*
knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-      |       če van je   kuponov m tzlrebanje vrednostnih papirjev, — Kupovanje In prodajanje deviz, valut In tujih
štovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje rrmdmmutmih      j       novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrarobe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih pa-
papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil.  —  Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih      I       pirjev, Pstin. dragttla itd. ped lastni  znMepom stmnft*_— Brezplačna revizija izžreban« vrednostnih
rapirjev in posojila nanje.                                                                                                                              |       papirjev. — Promene za vsa žrebanja. ImjMJml te anfcamml ▼ AsMlM ta H Ananrtknu              1000
Stran 6*
.SLOVENSKI NARDD", dne 22. avgusta 1914.
^B_V^i^>H^^■H^H^H
19S. Stf»v
stnnovonje h hroM
Najraje na Bleiweisovi cesti. Želi se tuđi uporaba klavirja. — Ponudbe na ttoravn. »Slov. Naroda« pod „ttaas i saje at. L' Seda«,_____________________________3048
leblii. soba i kinji
in pritiklinami M Odda IA L lif« tember. — Povpraša nai se pod Rotnikoni, Tete« pot it 3,1. nad-atroplo-                                        3059
Šofer
želi    premeniti   službo.    Ima   večletno
prakso   z   vožnjami   na daljših progah.
Ponudbe Dod „šofer44 na upravništvo
»Slovenskega Naroda«.        3038
Jueže rečne ribe
ni    potrebno    živih)   se    kupifO    za
hranjenje morskih psov  (levov)
Gircns Erose, LJubljana.
^______________3062__________________
10 UIIM : Hke ima na prodaj :
Ivan Bnggenig,    30631
sodarski mojster, Ljubljana.
Cesta na Rudolfovo  železnico 7.
Volne uniforme
po men             3005
▼   najkrajšem   času   izgotavlja
Jos. Rojina, Ljubljana.
ročni voziček
HA ŠlVSOi S)8l8al^k                            3060
Ponudbe aa MaMfeM prt mS«V
sata". Mt>M» ffHaaiaa a, 4. OMa MhHfriMM
stanovanje,
obstoječe  iz 2   sob,  kuhinje,  shrambo ter poraba pralne kuhinje SO avOVOan-
ker-termin u »uatskl eegtl it. M, za topnlfcarako ve|a*niee. —
Pojasnila   se  dobijo v pisarni  istotam.
3057
Orožje
skrbno   zastreljeno   in   opremljeno  z   avstr.
zastrelnim    pečatom,     najboljSe    kakovosti,
razpošilja c. in kr. dvorni dobavitelj
JAN   KONRAD, razpe*il|alnlea, Most stov. 443 (Čeftke).
Samokres K 680, 880, 9*80, Tercerola K 3*20,
Flobert   Teschingov   K   11 20, lovske puSke
K 4S-— in več v bogati izbiri.
Glasni  katalog s na« 4000 slikami na zahtevo vsak o mor gratis ta Iranke.
Brez rizika! Zamena dovoli, ali denaj nazaj I
Stanovanje
z d^ema sobama, veliko kuhinjo, podstrešjem, drvarnico, 4 prostornimi kletmi, gospodarskim poslopjem s podstrešjem, obstoječe iz hleva za 14 glav živine, velike šupe in skednja (uporabno tudi za skladišče) dalje z več orali njiv in travnikov, M Odda takoj ali pa z novemberskim terminom v Linhartovi ulici 30, Ljubljana. Natančneje pri Jos. M atlanu. Vižmarle 3L
učenec
iz   dobre   hiSe s potrebno   šolsko   izobrazbo v trgovino z mešanim blagom
AKTOM   Ttlfl   na   Jeseničan, •oronlako.                                 3049
Ljudevit Borovnik
puškar   v   Borovljah   (Fer-Jach) nm Koroškem.
se priporoča v izdelovanje  vsakovrstnih
jnsoh za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pro-dalnje stare samokresnice, sprejeme vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro Izvršuje. Vse puške so na c. kr. pre*kuse-valnici in od mene preizkušene. — lluatro-41               vanl oonlk' zastonj,
Zaradi  prenosa  gostilne,   odnosno   opustitve  prenočišča            3065
————— na Taboru št 3, ————
razprodajam
več različne (še nove) sobne in gostilniške oprave in priprave 1 kompletne postelje! nočne omarice,  mize, stole, različno posodo in
ostoneH, nebni sto litrov pristnega vina,
vse po nizki ceni. — Posebna prilika. Ogleda in kupi se lahko vsak čas na Taboru 3 v Ljubljani.
Proti               9
zohoĐOlg t gnjili zob
ishorno deln*e dobro ibibi
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo is ust.
1 steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka v Lfabliaai, Realjera cesta štev. 1
pole? Franc Jožefovepa jubilejnega mosta. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn juž. železnice, ckr.tobačne tovarne   in  okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Melnsine-nstna in zobna voda.
Sunja,   Hrvaško,   22.   februarja   1908, Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri  steklenice  Vaše  Izborno  delujoče antiseptične melnsine-nstne zobne ▼odo, katera je neprekosljivo sredstvo zoper   zobobol,   utrja  dlesno in   od-stranja   neprijetno    sapo   iz   ust   Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočat Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Sprejemni urad in pisarna: frančiškanska nlica it. 8. Celejon št 97.
(Prej pogrebni zavod Franc Doberlet.)
Ustne, pismene ali telefonske prijave smrtnik slatalev sprefema ek vsaki url zavodova pisarna, Frančlikanska nllea M. t, telefon it §7.
Mestni pogrebni zavod prevzema in lzvriafo vsa k pogroknlitvn spadajoča naročila In vse kakriaekoH potrebne dobavo.
Hkrati si nsoja slavno občinstvo opozarjati na svojo bogato zalogo kovinskih In lesenih krst v naJrazUčneJil veUkostt ki kakovosti, mrtvaiUk prtov, tančic, blazin, mrliških oblek, čevljev Itd. Ud.
Zavodov cenik In obrednik Jo slavnemu občinstva na razpolago v za-vodovi pisarni, Frančlikanska nlica it. S.
Ravnateljstvo ■estnen pooretanui zatoia v fiiMani.
Postori
Oddati iatin večje množino belega
po novem   sistema in  snažno napravljenega  garantirano pristnega
namiznega vina.
Vzorci resnim kupcem na razpolago in franko. Vino stane 34 K hI, postavljeno na post Ajdovščino proti takojšnjemu plačilu. Manj kot en sod, to je 15 hekto, se ne mora oddati.                             3054
Frane Dolenc,
posest v Vipavi Št. 44.
Gumi  in ščukosivi Froschhaut
mantelni
od 15 K naprej.    3C54
0. Bernatovič.
^ngiesko skladišče oblek,
Ljubljana, Mestni trg 5—6.
Circus Krone
Ljubljana.
Vsak dan od 9. ^atraj do 7. zvečer
ogled zverin.
Vsak dao ob pol 12. ori mM
Mjeoie mafij.
II nedeljo ofi i in 6. popolne
predvajanje
divjih zverij.
3061
Zbirka
avslriiskin zaikonov
v  slovenskem  jeziku.
1. zvezek:
Kazenski zakon
o hudodelstvih,  pregreških
in    prestopkih   z   dne   27.
maja 1862 št. 117 drž. zak.
z dodanim
tiakovnim zakonom
z  dne   17. dec 1862 št. d. z, ex 1863 in  drugimi novejšimi   zakoni   kazenskopravnega obsega.
V  platno  ▼•man   0   K; no posti  6 S  20 vin.
jforotaa knjigarna
v Ljubljani.
n           Zrele sveže            a
česplje i« hruške
(tepke)  kupuje   in plača po naj« boljši ceni
M. Rosner  A Co.
▼eloigan|arna sadja v Ljubljani
zraven pivovarna „Union".
Stanovanje.
■a Slovenskem trgu it 8 se odda slano vanjo v prvem nadstropju s 4 sobami lu pri-
eaaalneaal   za   november.   Pripravno Jo za pisarno.
Več se izve pri hišniku.            3034
Kupim vsako množino
starega bakra, cinka, dna, mcinine in svinca
po najvišjih cenah.
trgovina z ftleziint in nliinldiii stroji
v Ljubljani*        3041
Za stro jar je
se proda  po  iako   ugodni   cent različno
strojarsko orodje
in sicer: 2 veliki mizi s marmornato ploščo, miza za kože črniti, nalovka, brus, različni strojarski noži, valena. kadi in pribl. 25 stotov smrekovega lubja, vse v dobrem stanu.
Pojasnila daje Anton Sravanja, trgovec v Cerknici.                  2056
Že   nad   50  let,   na   dobrem glasu obstoječa
gostilna
na najživahnejšem prometnem kraju, na vogalu križajočih se cest, s salonom, vrtom, event. z hlevom, tudi električno
razsvetljavo, v Ljubljani, se x L novembrom odda.                     302/
Poizvedbe pn gostilničargki zadrugi v LJubljani, Marije Terezije cesta 16.
Že od  I. 1868 sijajno  preizkušeno
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
tvrdko 0. HELL & COMP.
ki ga priporočajo odlični zdravniki, skoro v vseh evropskih državah t odličnim   uspehom   uporablja   proti
vsake vrste   izpuščajem
slasti proti kroničnim in luskinasrim  lišajem m parazitarn -
izpuščajem, luskinam   na   glavi in v bradi,   ima   v sebi 40
odstotkov   lesnega   kotrana in  se razlikuje bistveno od
vseh drugih kotranovih mil, ki se nahajajo v trgovini.
Pri   trdovratnih kožnih   boleznih   rabite  jako  uspeino
Bergerjevo   kotranovo - žvepleno   milo.
Kot b»alj9 kotranovo milo  is ženske in otroka:
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo.
Dalje brez kotrana jsko slovito:
Bergerjevo boraksovo milo
n sicer proti oejrcem,   ogoreafri* pegam, mosoljem Jr drugim  neprOIksm koto.
Cena komadn vsake vrsto s navodilom
o uporabi 70 vinarjev. Novo: Bergerjevo tekoče kotranovo   milo
je izvrstnega učinka pri kožnih boleznih lu" t» % 0*,^- aV skinam na glavi m v bradi kakor tudi ko* ^MjfiBr&BtJl sredstvo za rast las. Steklenica 1 K nO vin ^RrJC W*3| Zahtevajte po lekarnah in sadevnih trgovinah aE^^sl™^S izključno Sargarjesa kotranova mila in "AL f^^jJfK pazite na poleg stoječo varstveno mimko '^^it.t^^* in na polegstojeČi tirmin podpis        y^ jA            ^m
O. Hali * Co. na vsaki etikeri.       eV^^r^^a^T___^
Odlikovan * častno diplomo na ^^r <^t^*^*-o^"a***iJS> Dunaju    1S83   in m slalo    OVO-                            ~^^T^^
Osjo srn aoaaaoal rmsatavt v *arisn teta ItOS.
Tvornica:
L Biti 1 trap,, Opava ii Coni L Brifcrstilfirslr. It/13
V Ljubljani se dobiva t lekarnah: Milana Lenstkn dodlei, Piv  Mr.  Josip Čiimar,  J. Hnyr9  S. PioeoU,  IVaald pL Trakoozv ia v vseh drajib lekaraah aa Kranjske«
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
ii    Delniška glavnica SfOOO«OSO kron«   m
3530         Stritarjeva ulioa štev. 2.                        ««».r™i #„<i »a^gu 1,000.000 *„*
Poslovalnica L c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnic« v Spljetu. CnBowou> Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na kajliloo Ia aa takott rasaa Jg II 01    Kapalo Ia prodala srečke ia vrednostne papirje k   ter lik esrestate ed dae nege pe essok   s T |2 (O x   s   s   vsak vrst pe dnevnem kana.   s   s   s
195. štev.
.&AJv£i*siu wakuu, one », avgusta 1S#14.
---------------------------------  .....      ■    "■■''   -----------------------------------------.....
Stran i
Sprotno zttiopalko
za prodajo s provizijo Šivalnih »troj«*, ogleda! fn ur proti mesečnemu odplačevanju sprejme J. ElineeeM« veletrgovina   s Šiv. stroji,   Praga M02«IL
284!
Mesnica
dobro idoča, so #dfUl ¥ najOflU Najemnina po dogovoru.
Kje,   se   poizve   pri    upravni 5 tvu »Slov. Naroda«.                                   1Q98
Franc Furlan
pasiediiik Fasclingo?« rim
ključavničarstvo zaloga štedilnikov
se nah&ia:             172
Ambrožev trg štev. 9.
-   mmm ^ Superfosfatl
so v ceni precej znižani,
Dokazano najučinkovitejše, najcenejše nadomestilo za fosforjevo kislino
za vso vrste zemlfe In vse vrste sadežev,
prekašajo po zanesljivem, hitrem učinku   vsa   druga  priporočena
gnojila s fosforjevo kislino. Amonijakovi,  kaliievi.  solitrovi superfosfati   najcenejša,   najdonosnejša gnojila dobavljajo vse tvornice umetnih gnojil, kupče-
valci  in kmetijska društva.
Centralna pisarna:       7
liM Fortflsr. Prag?, Mm 17.    j
moraš samo cigaretni      III IIIMIIN      z enako ^IedaJoainl
.—.*«■« „m i umnu r^T"^
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi  pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti   je    ugodno    zavarovanje    na doživetje   In  smrt z manjsajočimi  se
12                     vplačili.
•■■ - .«.   iiaiaiaiii  zavarovalna banka v Pragi.   .*. - .-.
■emarad UtmM M M,780-TtMS — Igplne—a  odafrarteJna ia kapttaUle 8 120,§69.304-23
Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države i vseskozi slovansko-narodno upravo.
——————-      Vmm   pojasnila   dajat      ——————
ssr diBHilBB zaMii i LiBMiiBi SSSi i Unom ilid m 12. -»•
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkolantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje;
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja
proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoj L — Zahtevajte prospekte!.
ZZJLm*.'      ~" " ■ '       :: HENRIK :: T . A "N?!"1^ MANNHEIM
jj^jj_^jj[i^-^^^^_^---^^^^'1                                                                                                             Peaiaiia: Sanaj fIII,, Las&ag. 9.
LOKOMOBILE
Z VENTILNIM KRMILOM .SISTEM LENTZ'
ZA VROČO PARO NAJBOLJ PRIPRAVEN OBRATNI STROJ PREPROSTA STREŽBA. — DELA  DO   1000 HP.
NAJVEČJA ŠTEDLJIVOST.                                            NAJVEČJA ŠTEDLJIVOST.
LETNEGA   IZDELKA    CEZ   2000   LOKOMOBIL. OBISK INŽENIRJA IN PONUDBA BREZPLAČNO.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga. j)/{i^arsivo.
Popolna soaina oprava: 2 postelji. 2 omari. 2 nočni omarici in t umivalnik 3 marm. bIoščo in  ogledalom
Ji 350'—.
Jamči je  ja solidno delo* Cene konkurenčne.
Zahtevajte najnovejši kata'
log, kateri obsega nad 300
modernih slik*       800
J. Pogačnik, JLiubljana,  Morije Jeremije cesia št t3—18.
Valed  smrti  solastnika  se proda
po nizki ceni in pod ugodnimi pogoji
z    vsemi    modernimi     stroji     bogato
preskrbljena
pana opekinia
tik ob večji postaji južne železnice na
Spodnjem Štajerskem.
Pojasnila   daje   dr« R« Pipui   V
Mariboru.                                    2775
Sprejmejo se takoj izurjeni
sedlarji
ifl                             3026
jermen ar j i
za  konfekcijsko   delo   o.  kr, armade proti dobremu plačilu.
Onih,   ki    se    sedaj   že   v   sličnih delavnicah nahajajo, ne morem sprejeti.
Kari Pollak
tvornica   usaja   In   dobavitelj c. kr. armade v LJubljani.
Iz&oljšaffe promet v svofi gostiln!
> z   najboljšim   in   najcenejšim   plzenskega   tipa
češkim kdejsviskim delniškim pivom.
Zahtevajte ga v gostilnah  ljubljanskih, v ^rand hotelu   Balkan, Trst,  hotelu
Lacroma, Gradež, palači   prve hrvatske Štedione   Zigreb, Napredak, Sara
jevo. Beranek, Banjaluka i. t. d.
Informacije podaja  ćeska   deis££ka   p?Tsvzraa   v   Čeških   BcdsfevZcah,  Soza RohrniPTi, LjeMJtraa, BcrrzTril Pou&a, Trs*.                        2638
Ivan Blzsvlčar
*sr?8te! In frgovslr! vrtasr
Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16
priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno  vrtnarstvo,   kakor   tudi   okusno
Dalje ima na razpolago ::   za izposoievanje   ::
ob mrtvaških odrih drevesce cvetlice 9 kake? tudi najfinejše dehoraclfske cvetlice za dvorano :.    in balkone,    s
Imam tudi vsakovrstne sadike do najžlahtnej-šib cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidno. :: Brzojavke: L Bizovićar, k  vrtnar, Lfvblfana.   s
Iščejo se
zastopniki, rroti visoki proviziji za poset j pri poljedelcih, obrtnikih, uradnikih, za £o?poda in gospe. Prodaja suknenega blaga. Vpeljani in^jo prednost, nevpeljani, ki ircašo mnorzo znanstv?, se vpeljejo. Ponudbe pod Tncofabrik 4313 n» Haasecftein 6 Aoeler, Prssa K, Če£ko.                     2778
fkašliu
hr2pravostlv kataru in zssle-
zeni*M9 klenem« In osbvske-
mu kašlju« nego shstne
t? IliKFllfl
prsne karamele
s „freroi ie!kamiMy
\T<%£^   CfSLlInot    Poverjenih
1j.^*l"        fiSjil         izpričeval od
!*  5031*             JIJ zdravnikov in
g^?^53^      Wl#w zasebnikov   za-
jamćujc gotov uspeh. Izredno priletni in slastni bonboni.        1562
Zavitek 20 in 40 vin., sknttfa 00 v. Prodafa |fh ▼ Lfnbijanl:
Ubald pl. Trnkoczv, lekarna. Rili. Siiinik, lekarna. Dr. G. PiccoII, lekarna. Deželna lekarna Mr. Ph. And. Bohinc, lekarna pri kroni. Mr. Ph. Jos.Čiimart lekarna. Ant Kane, drogerija. B. Cvančara, drogerija „Adrija**.
Dnnisl Pire, lekarna Idrija. J. Bergmann, lekarna, Novo mesto. C. Artdrijančič, lekarna. Novo tnrsto. Jut Hu», lekarna pri Mar. P. Vipava. Mi sn Wacha, lekarna, Metlika. A. Ro-Mek, lekarna, Radovljica. Hinko BrilH, lekarna, Litija. Karel Šavnik, lekarna pri .Sv. Trojici", Kranj. Fr.BacearcJch, lek„ Postojna. Jos. Močnik, lekarna, Kamnik. E. durdjcli, lekarna v 5k. Loki. Mg. Ph. B. Lavicka,lekarna. Trži*. Ph. Mr. E. Koželj, lekarna, Jesenice. V. Arko, trgovec Senožeče- Jos. Rudolf, drog. Litija. J. Kandušar, tre Mengeš. Jos. Ancfk, lekarna v RibncL i R. Hočevztr, lelc.  na Vrhniki
C. kr. priv. tovarna za cement
Trbovelfske psremcgokapss draiSa v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Porlland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podome trdote daleč nadkriljnSoči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno«
Priporočila in izpričevala                  2181
raznih   uradov   in   najslovitejšib   tvrdk    so    na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
j^xiporo£ao3a.o iSpeciiarliio
tfomslio i otrcllio konfekcijo
zelo solidne tvrdite
Hi. ICrisfofič-Bucar
Ljubljana,  Stari  trg  štev. 9. — Lastna   hiša.
KafMvelie      BV   KOSTUME   "^g      Nafnovefia
BV  SV5fH   s Domača obleke. :   |fia||   M 1 i i # p  ppašai pias6ia   m i   n I       MM       Moško, damsko, perilo.     II n ■ ■    I mŠ ^0 mŠMSŠ    Športne čepice, moderce.    Cllll JMiHli
Otroške oblekice m obleke za mladenke.
RlgienfSns  perli«  In  dragi  petrcMUne  za  novsrafenUie.
BV Pošilja na izbiro tudi na deželo. ~wm
KmelsKi posojilnica ljubljanske okolice v LJubljani.
obrestuje hranilne vloge po čistih
wmmmmammammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmi
Rezervni zaklad nad X 800.000.
brez odbitka rentnega žavka. I Ustanovljena leta 1881.
-                                   - ♦
Stran 8.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 21. avgusta 1914.
195. štev
B^*> ••  g          ■    Kranc ■>fwđ ap—ladansHh in polctoih oblek, povrSnžkov    |     II IDI     I AMA
Mwm g^ m mm ■    eeMetfa taMka. Za earodla po meri največja izbera    ■■•*« D 1—aJM MM Ma
1   || 1 I    #|    -====    ta-in inozemskega blaga.    ssš    u^^-   #M_   **     IO
#   XIV I  ahl    lm neaaaree««!   ganana naatrataal   Naprtile ceno!    MOStlll  IPg   St.   19-
SANATORIJ ELISABETIHUH
zdravilišče za notranje, kirurgične in ženske bolezni. Bolniška oskrba sesier križark. — Pi«©»tas izbira zdravnikov. — Cene zmerne. — Moderno opravljena RSntgenova soba. — Udobno urejeno kopalitoe z vsemi zdravilnimi pripomočki.   V sanatorij se sprejemajo tudi porodniški slučaj*.
Poljanska ceita 18.                     1059                    Teleta« it 141.
PATENTE
vseh dežela izposluje inženir                                          33
IM.« fn^^^1*"^^* JftnV-  oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mai-iahllferstraase 4t- S7.
H manta M
da je od vseh vrst
uliim sirena
kar jih pride na   trg, najboljši oni lekarnarja Piccolija v Ljubljani. — Poštni zavitek franko ▼oznina  in  zavoj   K  5 60.
Razpošilja   se tudi v  sodih in
v steriliziranih   steklenicah   po
1   kg.   Naročila  izvrSuje
lekarnar Pfccoll,
Ljubljana.
: Cenovniki gratis in franko.  ^
I uill lllIS SoDna ulica.    c™ ASSn^SI
Specialna mehanična pletilna  industrija in trgovina   za površne in spodnje jopice, moderčke,  telovnike, nogavice,  rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni  materijal za stroje  itd.   na   drobno  in na debelo.
Pletilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno
Ker delam brez agentov,   so cene veliko  nižje.
Prodaja vina.
Zadruga hrvatskih vinogradnikov v Zagrebu ima v svojih kleteh 4000 hekto čistega, zajamčeno naravnega belega in rdečega vina, novega in starega nudi po kakovosti hektoliter za ceno od 35 do 100 kron, stavljeno na kolodvor Zagreb. Prodaja se od 100 litov naprej. Na vagone mnogo
ceneje. Vsa nadaljna navodila daje
miti zal h. Hipnim v Zapira, Hira i 5.
A. Hauptmanna nasledniki
A. ZANKL SINOVI
———  LJUBLJANA. __^=
Tvornica kemičnih barv, lakov in jirnežev, priporoča:
Oljnate barve
Suhe barve
Emajlne barve
Fasadne barve
Vse vrste s ::   firnežev,    :: a   čopičev,    ii s:   lakov,    ss
Mavec
(Gips)
Olje za pode in stroje
, Karbolinej
Marifln trg št. 1.
Naslov  zadostuje:                 131
A. Zanki sinovi v Ljubljani.
Ceniki zastonj!                           Ceniki zastonj!
i                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                *
V Vašo lastno korist Je, da si ! pred nakupom ogledate mojo veliko   zalogo   ali pa zahtevate cerfk.            7i3
Ign. Vok
največja trgovina šivalnih strojev in Puchovih koles,
LJUBLJANA, Sodna ulica 7
(zraven sodnije).
_ Vsakovrstne
mlatilnico
in čistilnice
najnovejših   sistemov,   kakor   tudi   vratila    in
motorje za nagon mlatilnic, milne in preže za sadfe In grozdje dobi se najceneje pri tvrdki
Karol Kavšeka nasled.                   2685
Se-lsiseidsp & Verovšek
traovina   z   železnino   in                      t
Ljubljana         fp^P'ITO^
Vojaški  trpežni čevlji se   dobe v zalogi tovarne
Mer cKozina <f Mo.
Enotne cene K 14—; 17—, 20—.
Nepremočljivo (JVaterproof) usnje
K 24—, 26—.
£jubljana, $reg BO.
Mestna hranilnica ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica št 3.
n^Tsuj-veojSL sloTreaa.s3ssu la.rstn.iliiioeu!
Denarnega prometa koncem leta 1913......K 700,000.000 —
Vlog koncem junija 1914 nad    .........    ■    45,100.000'—
Rezervnega zaklada.............„     1,330.000-—
41/   O/ I        I            brez odbitka.   Hranilnilnica je papllarno Tarna in
/2  /0
stoji pod kotrolo e. kr. deželen vlade.
Hranilnica posoja na zemljišča In poslopja proti 5'/«*/• obrestim in najmanj '/«*/• amortizacije.   Za varčevanje ima vpeljane lične
domačo hranilnike.
195. Štev.
»SLOVENSKI NAROD-, dat 22  avgusti 1914.
■^—^—---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------—^—^——■——-----------------------------------------------------------------------------------
Stran 9.
Za kratek Daš.
Sodnik:    Koliko   ste   stari,
gospa ?
Priča: Oh, prosim — naj zapišejo, kakor sami mislijo.
Sodnik (zapisnikarju): Pa zapišite 55 let
P f i č a : O, prosim, gospod sodnik, zmotili ste se — vsaj za deset let
Sodnik (zapisnikarju): Pa zapišite 65 let
•                  •
*
Gospodar: Kje je zopet vajenec? To je že od sile — ravno kadar ga je najbolj treba, ga ni nikdar na mestu.
Pomočnik: To ima že od rojstva; njegov oče je namreč občinski stražnik.
Gost: Slišite, natakar! Kako je pa to, da je porcija danes tako majhna. Včeraj je bila še enkrat tako velika.
Natakar : Včeraj ste sedeli pri oknu, tako da je vsak, kdor je Šel mirno, videl, kakšna je porcija.
Sluga : Saj sem vam že rekel, da gospoda šefa ni doma. Če mu imate kaj povedati —
Tujec : Povedati nič — nekaj mu imam dati.
Sluga : Dajte meni —
Tujec: Prav! Prišel sem, da založim gospodu šefu dve zaušnici — torej —
t
Prvi gostilničar: Pri nas te letovišče prve vrste. Zrak je tako izvrsten, da bi morali tujci trumoma k nam hoditi.
Drugi gostilničar: V na-*em letovišču je zrak še veliko boljši; tako izvrsten je naš zrak, da so v naši fari celo leto samo tri osebe imrle.
Prvi gostilničar: Kaj to! 3ri nas je zrak še dosti boljši! Tako e dober, da je v naši fari celo leto en ,am človek umrl — namreč naš ;dravnik in še ta od lakote.
*
Mož: Oh. kadar se spomnim, la bom moral do smrti s teboj živeti, |  4 kar iz kože skočil!
Žena: Skoči — saj ravno ra--.m kožo, da jo položim pred po-:eljo.
Natakarica: O, nič ne glej-
e po strani — tudi iz natakarice lah-
co kaj imenitnega postane. Poglejte
ojo prijateljico Urško!    Ta je bila
latakarica, zdaj je pa primadona.
Gost:   Ti si tudi že prima   in
na.
*     *     *
Hčerka:    Oh,   mama,   poslu-. Dala sem v časopis inserat, da se □  seznaniti z interesantnim    go-rodom.
Mati: Ali si dobila kak odgovor?
Hčerka: Da, eno pismo... Mati: Kdo ti je pisal? Hčerka: Pomisli — naš papa!
Zasebni uradnik
zmožen      vseh     pisarniških      poslov aara|ma kaara»a*a1l stante. Ma-
at*p lakaj. Cenj  pcnudbe na upravo. »Slov. Nar.« pod „Malta ttt/Mil".
Jezdni konj
i vojaškim aadlom (Packtattal mit Packtaschea) m prota. Več se izve v Narodni   kavami.
3028
G. FIux
«w Gosposka ulica 4, -m
1   nadstropje,  levo              30:0
Uradno rtovolfcsia, ie 2$ !«t rt .stolaca najstarejša HuMjanska
m\wMii stanovao! ia slažel
v    udobnost    cenj.    občinstva    zopet   v
središču   mesta.
s     Priporoča in nazaešća le boI;že     u
slft iaji nali nt!
kakor
privatno   novsko in gas*2!iii£ko o sob o
Izbira raz!i£ai?i služeč, zlasti Z3 < o is  o
Vestna in kolikor možne tiitra postrežba
aaffotoviiena.
Pri vaanjih vprašanjih s; prosi za odgovor znamka.
M,ROSNER&Cf}.
^= v Ljubljani ss
ue.fcžgonjarne   jed;«!   in tcuerna lii^rjcu
priporoča
v   svoji   lastni žganjarni kuhane   izdelke  i.  s.:
slivovlco briifijevec
hrnš@¥@®
tropissovec
pristnost zajamčena. najboljše   kaico\osti.
Ugodne cene!                ---------
=====   Vzorci na razkol ^o.
Kneza  Auersperga    f       ]•                             H    1        #   I
čes* Toplice i Milita.
.senjskih   železnic  postaja Straža-Toplice. Gorki   vrelec 38° C, čez 30.000 hektolitrov radioakt. termalne vode  vsak  dan, veliki   basini, posebne   kop*'*, naborna   kopeli,
elektroterapija, masaža, konfortno opremljene sobe, izborna restavracija.
Zdravi  se:  revmatizem,   protin,   nenralgi|a  (iscuias),   neurastenija,   Histerija,
žensk* bolezni itd. Prospekte razpošilja toptiško ravnateljstvo
Sezija od 1. maja do 1. oktobra.                                 1430
Posojilnica v Celju
(Narodni dom)
obrestuje hranilne vloge trii v naprej po čistih
4*1   • 1   12    0
Braniuie vlogo, vložene po l.avgastal014, Izplačajo v polnili zaosldk brez odpovoii. 3C35                                             Naeetotvo.    A
1 (titmiljji
Jr^^J^^      v*eh vrst za urad ■       fc^^k    druStva, trgovce it
LaSal a #*•■ &0*
aax   ^M^Ba ^y    grsm ia izdelovat« ^•^■aP^^        kavčukovih    itaapil
LjaM jaaa, Šalamoaurpava aliaa 1
Ceniki franko.                      Ceniki frank«
Zaradi  nreareditve trgovine    vse
čevlie
10 odstotkov  ceneje.
Priporoma se
Ralinta 9iAnw
»4 fc. ji—.:*.'■.           ^-^*»«"«-r™*
dežnike
in solnčnike
domačega   izdelka  priporoča
tvornica  dežnikov  in   solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Škofijo 19 —  Prešernova ulica 4.
Teodor Korn
(poprej Henrik Kom)
poknvaiec streh in klepar, voelialec slTBlovođev, tsr Instalater vodovodov
Uljana, Poljanska cesfa št. 9.
Priporoča se si. občinstvu  za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim,  francoskim   in tuzemskim Skriliem z
asNI-ran^tma. ftriljCTi (TEtenrit) patent HatstM
z izbočno in ploščnafo   opeko,   lesno-cementrjo in  strešno opeko.
Vi>a stavbinska  in   galanterijska  kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Hišna ii kiUnjska oprava. Postekljoa posoda.
Poprave   točno in ceno. Proračuni brezplačno in poŠt. prosto.
fJLUBTjdl
LjMiana, Mutiniia nlica it. i
fiiftnii S-/3J0 bogat« aliff rantvrstiil
pušk in samokresov
Mi anatt. na M tata (Hdai)
■tMri onfliaMSI nH.
Popravila polk, samokresov ia biciklov točno ia solidao.
MauaaaaaaiBiBiaauuo^KJM9MBwiri^^BBHMaKLUiL>
i SANATORIUM • EMONA
1 ZA NOTRANJE iN■ KTRURGlCNE -BOLEZNI.
•PORODNIŠNICA f LUUBLUANA • KOMENSKEGA ULICAH f sef-zdrmnk prjtwbj-Dr FR DERGANC
Kar ia gospodar šal na vojako, aa proda enonadstropna
z velikim sadnim in cvetličnim vrtom pod prav ugodnimi pogoji. — Pojasnila se dajo Sp. Šiška 106, I- nad.
3024
------------------
Najkrajša in najcenejša pot V AulCfilU)
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Ljniljaoe tez litverpen v Hew-York
13                              je proga
Red Star Line deča zvezda
Na naših   parnikih   Fin f and,   Hroonland Vaderland.  Zeeland,   Lapiand   in Samland
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antvverpnom in Novim Vorkom je snažnost izborna h ra na, vlmdna postrežba in spalnice pc novem urejene kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakegč potnika eminentneea pomena, ter traja vožnja 7 dni
Odhod iz £jnbljane vsak torek popoldne
Naši parniki  vozijo tudi na mesec po večkra tez  Kanado v  Severno  Ameriko in  je  t; vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladao potrjeo   zastopnik           *W^'-'-   r"^i^i^"\''ii?^i^'^^i&^?^^3
Kolodvorska ulica odsiei štev. 35y
od južnega kolodvora na desno poleg predilnice.
nriooroča sledeče knil&e:
Aleš iz Razora. Ivan Cankar.
Cena breš. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 vin. več.
Atila v Emoni. EH1££"S£!
broš. t K 49 vin., vez. 2 K 40 vin., s pošto 10 vin. več.
Brodkovski odvetnik. $r„.
Češki spisal V. Beneš-Sumavsky. Cena broš. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 v., s pošto 20 vin. več.
Cez trnje do sreče. Rs
F. Senčar. Cena broš. 1 K 20 vin., vez. 2 K 20 vin., s pošto 20 v več.
Greh in smeh.
ene kratkočas-nice. Zbral Tinček Hudaklin. Cena 1 K, s pošto 10 v več.
Gospod Zabar. ^^7/^"°;^
sličice iz sedanjosti. Spisal Luigi Calco. Cena broš.  80 v   s pošto   10 vin.  več.
Gospod Bncek. S'^7;^
sličice iz sedanjosti. Spisal Luigi Calco. Cena broš. 70 vin., s poŠto 10 vin. več.
IT-Poli    MotlOT    Zgodovinski roman-
iVidlJ    llldijd*. Spisal Fran Remec.
Cena broš. 2 K, vez. 3 K, s nošto 20 v več.
Lepi striček.  (Bel-ami).
Roman. Francoski spisa! Guv de Mau-passant, prevel Oton Žunančič. Cena broš 3 K 50 v., vez. 4 K 70 v.r s pošto 20 vin. več.
Ljubezen in jnnaštva strahopetnega praporščaka.
Zgodovinski povest. Cena broš. 80 vin., vez. 1 K 60 v, s pošto 10 v več.
Ljnbezen Končanove   .'.
IT In w a Zgodovinski roman. Spisal amJau C« Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 v, vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več.
Libera nos a malo. 32?"
roman. Spisal Vladimir Vesel. Cena broš.
1   K 40 v, vez. 2 K 20 v, s pošto 20 v. več.
VJf*lj    lfiitjl   Roman za mladino in od-
Jlidll   1UIU   rasle.   Angleški  spisal F.
H. Burnett. Cena broš.  1 K 60 v,  vez.
2  K 60 v, s pošto 20 v več.
Hin«    Socijalen   roman   iz ljubljanskega
JulUa. življenja. Spisal A. P. Rušič. Cena
broš. I K 20 v, vez. 2 K, s pošto 20 v več.
Najhujši sovražniki. Rado*
Murnik. Cena 60 vin., s pošto 70 vin.
Narodni    kataster   Ko-
vabVa Spisal Ante Beg. Cena 60 v, rUO&C* $ pošto 70 v.
0 dostojnosti. S&čr^to
80 vin.
0 službeni pogodbi XS
kov in drugih delojemalcev v podobnih službah. Cena 50 v., s poŠto 10 v. več.
fllmtvti voli drž*   zakonika  St   89 z UlirUll  iOU  dne    16.    avgusfa     1907.
Cena 1 K., s pošto 20 vin. več.
Osnovni nanU o narodnem gospodarstva. gJSŽS
Cena 3 K, s poŠto 3 K 20 v.
Opatov praporščak. %SSr
roman.  Spisal   Fr. Remec  Cena bro5.
t  K SO v vez. H70« i noSto 20 V VCČ.
Pravljice  za mladino s
clilrOTfll (Prevodi čeških in hr-OllAClllll^ vaških pravljic.) Cena vez. 5 K., s poŠto 30 vin. več.
Prava in neprava ljube-
»on Povest. Spisal Blaž Pohlin. Cena ZGlE* broš. 1 K 60 v, vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 v več.
ProniO na fini    Novela. Spisal  Franc
riBlildi|dlllfl.  Remec     Cena    broš.
60 v, vez. 1 K 60 v. s pošto 10 v. več.
Url O ni    cmoh    Ruski   spisal   Leonid IiUC/bl    biliCil. Andrejev,preložil Vladimir   Levstik.   Cena broš.   1 K 40 vin., vez. 2 K 40 vin., s pošto 20 v več.
Rienzi  zadnji  tribnnov.
Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal Edvvard Lytton-Bulwer. Cena broš. 4 K., vez. 5 K 20 v., s pošto 30 vin. več.
Osinim    Shke;   iz   pariškega   življenja. MdpUU.  Francoski spisal Alphonse Dau-
det, prevel  Oton Župančič.  Cena broš.
2 K., vez. 3 K, s pošto 20 vin. več.
Skrivnost hiše št, 47. £?„•
Angleški spisal I. Storer-Ciousten. Cena broš 1 K 50 v., vez. 2 K 50 v., s pošto 20 vin. več.
Skušnjave  Tomaža  ILv-
ftlOŽIifurnira   sPisal   šepetavec, 2 IiiC£lJdVb&đ. zvezka. Cena broš. 2 K
40 v, vez. 3 K   20 v, s pošto   30 v več.
Strahovalci  dveh  kron.
Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal Fr. Lipič. Cena broš. 2 K, vez. 4 K, s pošto 30 v več.
Siara   riavina   Povest- Spisal j. l&l d    UCViUd. Oblak. Cena broš. 60 v, vez. 1 K 60 v, s pošto 10 v več.
Slovensko - nemška meja na Koroškem. &%L£šL
1 K 40 v, vez. 2 K 40 v, s pošto 20 v več.
Štiri ruske slike. £2Ž&1:
Rendezvous.) Cena broš. 60 v, vez. 1 K 60 v, s pošto 10 v več.
lThn   in   clnfi   Poljudno znanstvena
UJ1U    111    OlUll. razprava.   Spisal   dr.
dr. Jos. Rakež. Cena 20 v, s pošto 30 v.
fTnilin*!    Povest. Francoski spisal Andr6 UUUllia. Theuriet. Cena 90 v. s pošto 1 K.
Ustoličenje koroških ?oj-
vrnrl Spisal Ante Beg. Cena 30 vin., V UII   s pošto 40 v.
Vaška kronika, enjske preteklosti. Spisal Ivan Lah. Cena broš. 1 K 70 v, vez. 2 K 70 v, s pošto 20 v več.
Vnapavi Izbrani spisi Frana Erjavca, UM d VI« uredil dr. G. Sajovic. Cena
1   K 20 v, vez. I K 70 v, s pošto 10 v več.
V študentovskih ulicah.
Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 v, vez. 2 K 50 v, s poŠto 20 v več.
Zadnji rodovine Benalja.
Roman iz kranjske preteklosti. Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 vin., vez«
2  K 50 v, s poŠto 20 v več.
Zbrani spisi Josipa Jur-
Jtijtfa *1 zvezkov. Cena vsakemu UlOd. zvezku broS. 1 K 20 v, vez. 2 K s poŠto 20 v več. (Zvezki 1H., VIII. in XI so rax%odani.)
atotHOolna   knjigaritai   ima w zalogi tudi vse druga alavaasaka kotjage far pošlje nm zahtevo aajaovejei
Stran 10.
.SLOVENSKI NAROD-, dne &. avgusta 1914.
195. štev.
1672
IM štaka
Ja ptortaoit iiHihnja Ukori* lm siravtlalh raaHta, katort U-ttorno vpitva proti slabostim t želodcu ter radi teta v ■obenl drailni   m   M    smel   manjkati.
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog in ne bodete prišli težko do prepričunja, da oblika Čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagođena, človeške noge niso vse enaka oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti »n te posebnosti upoštevati je dolžnost vsakega izku5en, vesčaka. 61            Poskusite pri
J^r^t%   ^Taninpriil   specialistu   za    ortopedICns    ia    atutomična liaii   tJldlilllCl IU  obuvala,  Ljubljana,   Se!er\bur?ova ulica St, 4.
Restavracija     «■ a mm% nSk
v zdravilišču    II OT 11111 A A
Izborna dunajska kuhinja. — Izvrstna naravna i   vina. — Vedno svete pivo. — Cene zmerne.   :
2131                            Priporoča se                   Viktor* Zeilner, restavrater.
krojač      4U
Ljubljana, Sv. Petra c.18
priporoča svojo
teliko zaloga gotovih obiek za gospode in dečke, jopec in p!aŠ£ev za gospe, nepre* msčejivih havelokov vid. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
7 7
gumijevi pocipaiiiiki.
Mm\ po Mmvl iaMseštL nasesti.
Glavna zalofas
Anton Krisoer. Liubliana.
3P o Ici. i š t tt o I
po   jako   nizki   ceni   in   najgolidnejc   izdelano   dobite   edinole   pri
,prvi kranjski mizarski zadrugi' v St. Vidu nael Ljubljano
postaj    Vfitraiaiits                                     2491
Spalne oprave z marmor, plošč, in zrca!! od 239 B naprej. Iztiela]efo se tuđ! vsakov* siia sia^SIas&a £sla.
ruiHl!
iti kotni jIIIIjIO!
Žagni polno jarmenik in stroji za obdelovanje lesa vseh vrst zlasti patentrr brzedelni jarmenik, jarmeniki cepilniki. (samice), benečan-.*.   .*.    ski jarmenik    .*.   .\
enolistni  in dvolistni.
Vsi stroji za mizarie,
kolarje, stregarje, »o-darle,  tesarje  Itd. itd.
Vsi stroji
za izdelovanje   pohištva
iz  vpognjenega lesa.
Stro?! za lupljenie lesa Stroji za  .os- :   volno.
TU ■ ■!■ E
za vse vodne razfnere
7. največjo izrabiji\fost]o.
Precizijski regulatorji.
------Patent prijavljen.------
MODEMI       M
TSHK8MISIJE.
Prevzem  koa«J.   'vor-
niškik   oprav  r ■» vso ::   lesno Industrijo-   :s
Najfinej§e reference mnogovrstnih obratov tu in v inozemstvu   Sedaj se izdeluje tcrbfnska   n sprava  sa k   I. kranjsko elektr. cen-k Iralo: 2 turbini po 1600 sS*------konjskih si L   ------
Tvornisa strojev G. TtNNIES, Ltabllana P.
Vsak dan svež
in
leilona kava
se dobi
v slaščičarni
J. ZflLMHIK
Stare trg it. 21.
A   I    TO * i. l&J HH       H* ^S f""1  H? T*? S tJT     učitelj Glasbene Matice  in edini
AL r ON Z DKtZNlH sBff«firtj&£
Ljnkljjasa, ■taprotnl trg 15,
<?Jn$jjj*pti nunske cerkve.) Največja   in   najsposobnejša   tvrdka   in   izposojevalnica
»lsla¥lrl€¥ tu iiarmonilev
na tupu  Avstrije, — Velikanska   zaloga   vsega glas^^cerjs orsčja, strun in mužifea!].
Umni znlointfe dvornih in komornih tvornic: Bosen-dorfer. HolzI & Heitzmann, Forster. Ehrbar, Gebruder Sting!, Rud. Štelzhammer, Czapka,   Lauberger & Gloss.
Hofmann  in Hofberg (amerk. harmoniji;.
Otroki  Od £ 15'— naprej. Najbogatejša izbira v vseh
modernih slogih in lesnih  barvah   Oglejte  si klavirje z
angleško  ponavljajočo  mehaniko.   10letna postavno
obvezna garancija.  Rsfemnfna najnižja.   Zamena  najugodnejša. Cglaševsnf e ter popravila strokovno in ceno.
Ker imam zgoraj navedene   prve fabrkate fizklfncno le
faz za Kranjsko v zalogi,   svarim   pred nakupom lalzi-
tlkatov in   navideznega   „pc'elna**   pri   kričačih.   ki se
drznejo   govoriti o „dobram   blaejn",   dasi    nimajo ni jednega pomembnega fabrikata v zalogi.
O^     Brez konkurence!       '
F. L. Popper čevlji
za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični In najboljše kakovosti.     Naprodaj    samo   pri
JULIJI ŠTOR, Ljubljana
Prešernova ulica št. 5.
4      Govsserski  čevlji  za turiste, bigijenifni 4L    čevlji za otroke in Uwn-tennis-čevlji.
%^     K 1250—1650.
§. Čadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urnanteve manof. t   o*iue prlporota
klobuke
slamnike
lepite, ramo moško perili, krarals. ovrstniie itd. iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
Vin zavarovanje za ijije.
C. kr. priv. zavarovalna dražba AvsfrifsM Feniks nnđl specijamo vojno zavarovanje za življenje za dobo enega leta brez zdravniške preiskave, proti takojšnji vročitvi police. Zavari&jefo se tudi lahko po tretjih osebah take osebe, ki so že odšle v vojno. Zavarovalnica nndi pa, kakor poprej, tudi sedaj normalno živl^ensko zavarovanje brez vsaktere doklade. To velja tudi za vojake.
Poizvedbe dale In naročila sprejema Člene-ralna reprezentanca v Ljubljani nasproti kavarne Evropa in pa Glavni zastop v Ljubljani, Gradišče
štev. 8.                                                              3052
Najnižja cene.
Tovarna polha J. J. Naglas
Ljubljana, Kongresni trg št 12.    232
liaiveua zaloga lobutva
s« spala« ta |«4Ua«   mIOm, ■■!•■• !■ |iipiifci
Mfe«.   Praprogt,   ust«rtt,  iiiriil aa vaaat
ilmaaU motod, etreikl vedsM Iti.
Ua|0«lttec|to OMaga.
LH1KUSCH
Msbljaaa. Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
đmMnlUmm im mmiw*&nh\mw.
Popravita se izvrSujejo točno in solidno.
puftkar
priporoča svojo veliko xalOQO raznovrstnih                        217
pušk in samokresov
UstB«fm imdoilkaf kakor tudi belflisklh, sulsbih in čeških sirovo
prolzlraftoalh paškf   za katere   jamčim za dober   strel.   Posebno  priporočam 'oMliT   U O«liho   in pSŠkO BOBk a Kruppovimi  cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
WtT   po najnižjih cenah.   ~^g PmmmmlU im ooroih« m lsvrtafolo toteo ia saaooltlvo.
ia^S^KtiakahaiBiliKAi\Wl    ■^u^ak    ^^p^A^L^^^^. O^    ami^^dk^Mkim I    I HA    ^&^^ ■■O^^iakA^iK^^    B^uiiik^BkiiBkV^a