Za Ameriko Velja v Ljubljani in po pošti: tl« It!O , K 360- - pol leta . . . „ 180 - 4etrt leta . . . go- *• nicsec . . 30-- 8 dolar. 4 dolarje 2 dolarja celoletno polletno četrtletno Za inozemstvo celo leto . K 4 P«l tla. . . . „ 2 C*tri leta . B 1 n mesec . . _ po i/Ofj/. >n *<« t .. <5 mm Urok pioi>>* tiai 'i K U večkrai uopasL Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirato — ■ Rokopisi se ne vračajo. Izhaja vsak dan zjutraj Posamezna številka velja 1*60 K Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1, Telelon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu ..m i = štev. 8. Telelon štev. 44. ■ 84. štev. V Ljubljani, nedelja 10. aprila 1921. ww-*a»ii**». jv. leto. Kriza britanskega imperija. Najmočnejši steber astautne moči M maje. Anglija preživlja danes krizo, naj večjo odkar obstoja. Anglijo, ki Je iz vseb vojn preteklosti izšla zmagovita, čo ne vojaško pa vsaj gospodarsko, pretresajo danes v temeljili notranji nemiri, povzročeni po disharmoniji zasebno-kapltalistlčue produkcije. In z Anglijo se maje svet, čegar gospodarski regulator je bila doseda angleška bankoraclja. Antanta še vedno pošilja svoj onathe-ma na narode, ki Jih obvlada. A vedno več Je narodov, ki obračajo svoj pogled od **• pada k vzhodu in vedno več Je narodov, ki anathema antante sprejemajo s prikritim smehljajem na ustnah In preziranjem v srcu. Vkljub vsem represalijam In grožnjam se Nemčija ne uklon). Nemški državniki računajo In v njihovih računih so zabeleženi potresi, ki stresajo antanto; In nemški državniki vedo, da stoji za njih hrbtom vzhod — Rusija. Kot nekdaj Španija, velika, silna ti majestetlčna stoji danes antanta. In gnil 1» trhel kot nekdaj španski Imperij Je danes njen glavni steber — britanski Imperij. Irska čaka na uresničenje svojih stoletnih sanj. In svet proletarcev hoče v novo življenje, v življenje ne samo poli- tične, temveč tudi gospodarske demokracije. Regulator gospodarskega življenja sveta, londonska bankokracija so trese od tega hotenja. Svoj čas Je romansko pleme padlo pred germanskim, španski Imperij se Je-, umaknil britanskemu. Danes se naslanja del germanskega plemena na Slovane >n britanski Imperij se maje v svojih osno. vab. Morda bo še vzdržal težko preizkušnjo, a prihodnja ga gotovo *roM. Kdo bo sledil. ~ W Na vzhodu se le “nrf#’.’:‘i.-xevzeia v Iz Rusije, *' rj -<*) za nas izvrscvaj t'* križev' -a^rč-sehie človeštva, zapravlja zapad val gospodarske demokracije. Rusi, Cehi in Jugoslovani smo Jedro Slovanstva. Misel, ki pretresa danes svet in ruši zastarelo, nam ni tuja. Med nami bo n ničila samo plevel, ki ga Je zasejal zapad. med nami. še vro v Rusiji, Se Je dosti nov lak o tam, a Izčistilo se bo. Zdravo Jedro Slovanstva zmaguje ter bo premagalo vsa zmote židovskih voditeljev boljševizma In vse grozote njihovega terorja. Zmagala bo načelo sodjalne pravičnosti Britanski Imperij pada, od vzhoda prihaja Slovanstvo. Ne bankokratsko, kapitalistično Slovanstvo temveč resnično demokratično, socHadsdčno Stovaoslvo. Avstrijska nesramnost. Dunaj, 9. apr. (Izv.) Iz Gradca ss »Neucs Wiener Abendblattu« poroča. da so krščanskosocialni poslanci Kolbl. Paul in tovariši vložili v de-‘ Žclnem zboru nujni predlog, po katerem se deželna vlada poziva, da z oziiorn na določbe o manjšinskem varstvu naslovi ostro noto na vlado kraljevine SHS ter na ligo narodov. Vlada se poziva, da ukrene vse korake, da se gospodarsko in politično zatirano nemško prebivalstva v Jugoslaviji zaščiti. Predlog po* slanca HSlbla, ki je žnpnik v Hat-berrainu pri Radgoni, pravi, da se pod jugoslovansko vlado dosledna uničuje nemška kultura in nemško gospodarstvo z jasnim ciljem, da Nemce tamkaj popolnoma uničijo. Življenje tamošnjih Nemcev je pravi križev pot. Predlog so podpirali govorniki vseh strank. (Kaj bi lahko; rekli ml k trpljenju koroških Slovencev. Op. ured.) Debata o Vlada dobila zaupnico. Beograd, 8. apr. Po govoru 110-trpnjega ministra Draškoviča na današnji seji konstituante je govoril komunist dr. Markovič, ki je pobijal izvajanja ministra Draškoviča. Za njim sta govorila poslanec dr. Pavičič (Narodni klub) in socijalni demokrat Ftbin Kristan, ki je govoril proti ob-smani. Poslanec dr. Miiorad Milora-dovič (težak) je govoril za obznano. Za njim je dobil besedo komunist Pavle Pavlovič, ki je povdarjal, kako so se delavci borili za to državo. ki pa jim sedaj krši svobodo. Zahteval je, naj se dokumenti predlože sodišču, kjer se bo gotovo izkazalo, da so ponarejeni ali izmišljeni. V 'menu demokratov je govoril poslanec Pašič, ki je nastopil za obznano. Nato je dobil besedo poslanec Vojislav l.azič( zemljoradnik). ki je napadal obznano in komuniste. Nato se je vršilo glasovanje. Proti obzna-tJi so glasovali socijalni demokratje, obznani. — Protič proti obznani. republikanci, komunisti in del zem-Ijoradnikov, od radikalcev pa dr. Ivanič: poslanec Gavro Jovanovič je zapustil dvorano pred glasovanjem. Poslanec Nastas Petrovič ni prisostvoval seji. S tem glasovanjem Je vlada dobila popolno zaupnico. Seja se je končala ob 24. Beograd. 9. Večerna »Tribuna« objavlja članek g. Stojana Protiča. Članek pravi, da je obznana Vesnt-čevega kabineta pravi nestvor v teoriji in praksi in ako bi radikalna stranka glasovala za njo, potem za njega ni več mesta v radikalni stranki. Beograd. 9. apr. (Izv.) Gospod Stojan Protič nameraval je s svojim pismom doseči, da bi radikalci glasovali proti obznani, kar pa se mn ni posrečilo. Neuspeh Protiča bo imel za posledico, da bo skušal z člani narodnega in jugoslovanskega kiuba ustanoviti nov klub. je pragmatična sankcija izgubila veljavo. Karl IV. je v proklamaciji priznal, da so določbe pragmatične sankcije glede nedeljivosti države izgubile veljavnost. Po naziranju pristašev svobodne izvolitve kralja pa je pragmatična sankcija sploii neveljavna. Karl IV. je zakoniti kralj Madžarske, nadvojvoda Oto pa ni prestolni dedič. Za določitev kraljevih pravic je poklicana narodna skupščina. Ako se narod odloči za Karla IV., se mora potem parlamentarne komisije urediti tudi osebni zakon, to je dinastično vprašanje. Uredba prestolonašledstva in novi sporazum med narodom in dinastijo bi se morala zakonito inkorporiratl. Potem bi kralj mogel zasesti prestol. To je legitimno stališče pristašev svobodne izvolitve kralja. V narodnem svetu pa se mora vprašanje kralja izločiti in samo po novih volitvah sklicani državni zbor bo glede tega poklican za odločitev. Bem, 8. aprila. Švicarski zvezni svet je v svoji današnji seji sklenil, dovoliti bivšemu cesarju Karlu do nadaljnjega bivanje v Švici. Po zadnjih poročilih je skoro gotovo, da se bivši cesar trajno naseli v kaki drugi državi, najbrže v Španiji. Bern. 9. aprila. Švicarski zvezni svet je dal razcesarju Karlu vedeti, da je želeti, da bo prebival zunaj Švice. Njegovo bivanje v Švici je torej samo začasno. Beograd, 9. aprila. Dne 7. tm. je objavil v »Times« Scotus Viator članek o puču razkralja-; Karla. Scotus Viator ugotavlja, da je Karl propadel največ vslcd. solidarnosti male en-tcnle. KANDIDATI ZA MADŽARSKI PRESTOL. Aarau, 9. apr. (Izv.) Po poročilu »Aaraner Tagblatta« je število kandidatov za madžarski prestol narast-io. Imenujejo se sin nadvojvode Friderika Albreht, ki ima baje mnogo zaslombe pri vojaštvu, potem srbski prestolonaslednik, katerega želi obmejno prebivalstvo, nato sin nadvojvode Jožefa Franca. Jožef Franc, ki se je pred kratkim zaročil s hčerko italijanskega kralja. Jožef Franc naj bi izstopil iz familije Habsburg ter osnoval novo familijo Altscliutz. KONEC VLADNE KRIZE NA MADŽARSKEM. Budimpešta, 9. apr. (Izv.) Vladna kriza se je polegla. Zunanji minister postane Tcleky. Poljedelska stranka, katero se hoče pridobiti za vlado, dobi ministrstvo notranjih del. ANARHISTIČNA ZAROTA V. ITALIJI. Rim, 9. apr. (Izv.) Iz Ferrare, poročajo. da se je odkrila velika anarhistična zarota. V mestu in na deželi nameravali so se atentati z bombami. 200 anarhistov je hotelo uničiti železniški tir in mostove. Policija je 39 anarhistiških voditeljev zaprla. RAZMEJITEV MED JUGOSLAVIJO IN BOLGARSKO KONČANA. Beograd. 9. (Izv.) Danes je odpotovala medzavezniška komisija, katera je obravnavala sporna vprašanja naše države in Bolgarije. BRAŠKOV8ČEV NASLEDNIK. Beograd, 9. apr. (Izv.) Ker namerava minister notranjih zadev Miiorad Draškovič demisijonirati, je nastalo v demokratskem klubu vprašanje o njegovem nasledniku. Kot resna kandidata sc imenujeta Kosta Timotijevie in Dragutin Cestic. GORNJA ŠLEZIJA SE BO DELILA. Pariz, 8. aprila. Iz Londona se brzojavlja. da se v Londonu smatra delitev Gornje -Šlczije kot edino mogoča rešitev vprašanj, sproženih po plebiscitu, in da more Francija .računati.na podporo Anglije. IZVOZ ŽIVIL BO ZOPET DO* VOLJEN. Beograd, 9. apr. (Izv.) Povodom prepovedi izvoza ljudske in živinske hrane, prihajajo na ministrstvo trgovine in industrije mnogobrojn! protesti iz trgovskih in zadružnih krogov Za to je minister trgovine stori! korake pri ministrskem svetu, da to prepoved ukine ter izvoz zopet dovoli. ITAl IJANSKO MNENJE O MADŽARSKEM ZADRŽANJU. Rim. 9. apr. (Izv.) »Tempo« poroča, da se je minister zunanjih zadev pri razpravi o zunanji politiki izrazil, da držanje ogrske vlade ob priliki poseta razkralja Karla na Madžarskem pomeni izzivanje za malo antanto. Dokler ogrska vlada ne menja kurza svoje politike, bo ostalo razmerje med prizadetimi vladami in Madžarsko vedno napeto. POTOVANJE IZ ITALIJE V AMERIKO PREPOVEDANO. . Rim, 9. apr. (Izv.) Zaradi poročil o nepovoljnem zdravstvenem stanju v italijanskih lukah, je prepovedala vlada Združenih držav Severne Amerike doseljevanje potnikov iz italijanskih luk. Za preizkušnjo zdravstvenega stanja v Istih so poslale Združene države svoje Izvedence. ŽRTVE BOJEV NA IRSKEM. Frankfurt, 9. apr. (Izv.) Listi poročajo, da je v bojih na Irskem od 1. januarja 1. 1. padlo 325 civilistov in 204 je bilo ranjenih. Angležev je v tem času padlo 180, 202 pa je bilo ra* njenih. RUSIJA NE BO NAPADALA. Moskva, 9. aprila. »Vjestnik« objavlja, da so izmišljene po tujem časopisju razširjene vesti o nameravani pomladni ofenzivi proti Ronumiii, Madžarski in Češkoslovaški.'/ ANGLIJA BO PODPIRALA FRANCIJO PRI REPRESALIJAH PROTI NEMČIJI. Beograd, 9. aprila, »Matln« dozuava H DOlttradiiiii londonskih virov: Čo bi Pran* cfja podvzela vojaške korake, da prisili Nemčijo, da Izvrši svojo obveznosti, bi Anglija Franclji Izdatno pomagala Uvesti ta nion sklep. NOVE VOLITVE NA MAD2ARSKEM. NAPET P0L02AJ MED HABSBUROOVC1 IN NJIH NASPROTNIKI. Beograd, 9. aprila. Po vesteh dunajskih listov Jo prisilil položaj, ki Je nastal vslcd prihoda razkralja Karla, madžarsko vlado, da Je podal ostavko. Razpuščen bo tudi madžarski parlament, nakar so razpišejo novo volitve. Antagonizem, ki seda) obstaja med pristaši In nasprotniki Habsburžanov bo gotovo dovedel do resnih nemirov. ROMUNSKE ZAHTEVE. Budimpešta, 9. apr. (Izv.) Kakon poroča »Magyar Hirlap« iz Bukarešte. je določil romunski finančni minister zahteve romunske vlade do[ avstroogrske banke. Romunija zahteva udeležitev v razmerju, v katerem so bile avstroogrske novčanica na romunskem teritoriju kolkovaue in zamenjane. BORZNA IN TRŽNA POROČILA, 9. aprila. Valute in devize. Dunaj: Borza dan« zaprla. Praga: marke 119, 5vlc. Iranki 1268.50, lire 318, franc. Irank] 519, luotl 286.25, avstrl. krone 10.85. C u r 1 h : Devize: Berlin 9.37 In pob Holandija 200, Newyork 579, London 22.33, Pariz 40.70, Milan 25-25, KodanJ 104, Stoek. holm 136.35, Krlstijanija 93.50, Madrid 86.25, Buenos Aires 190, Praga 7.85, Budimpešta 1.97 In pol, Zagreb 4.05, Bukarešta 8.60, Varšava 0.70, Dunai 1.52 In pol*’ avstrijske žigosano krono 0.97. jPosliite naročnino!| Kriza v Angliji na vrhuncu. Lloyd George diktator. Ves promet ustavljen. . .. London, 9. apr. (Izv.) Včeraj je vnf , ^eva poslanica o mobilizaciji vojne in mornarice podpisana. Med železničarji ni nobenega edinstva. Železničarji v Liverpoolu so zaprosili predsednika sindikata, naj z vsemi^ sredstvi poskuša stavko preprečiti. ker bi ta vrgla narod v nesrečo in bi-kot boljševiški poskus prinesla zemlji anarhijo in revolucijo. Nauen, 9. apr. Angleški železničarji nameravajo v torek opolnoči stopiti v stavko, ako b> se dotlej še ne obnovila pogajanja z rudarji. Isto nameravajo storiti tudi angleški transportni delavci. Angleški kralj je odredil mobilizacijo vojske na kopnem injia morju. Iz Walesa, škotske in Severne Anglije prihajalo aramantne vesti, da so komunisti V Glasgovvu, Edinbourghu in Leithu vzeli vso oblast v svoje roke. Nad vstaškim ozemljem je proglašeno obsedno stanje. Beograd, 9. aprila. Po vesteh iz Londona so pričeli angleški železničarji včeraj zjutraj stavkati. Rudarji, transportni in železniški delavci so s to stavko popolnoma uničili vso industrijo in funkcioniranje komunikacij v državi. Kriza je zelo velika. Nujno je potreba, da sedaj premaga J.loyd George vse težkoče, in da najde dobro podlago za spprazum med rudarji In delodajalci. Transportni delavci in železničarji so iz solidarnosti pričeli stavkati. Mogoče je. da bodo tudi oni stavili svoje zahteve, ko že enkrat stavkajo. Berlin, 9. aprila. »International News Service« javila Iz Londona: Kraljeva pro-klamaclja, Irj le bila suočl prečltana v angleškem parlamentu, imenuje Lk>yd Georga za diktatorja Anglije s skoro neomejeno močjo. Berlin, 9. aprila. Po sklopu delavsko trozveze so bili voditelji Thomas, Wililams In Herbert ter Smitb Imenovani za generalni štab trozveze. TI voditelji so trajno posvetujejo, kako voditi delavsko vojsko. Grško-turška vojna. Kemalisti prodirajo proti Smirni. — Nov kabinet v Atenah. — Grški umik se nadaljuje. Atene. 9. aprila. Poslednji uradni komunike naznanja, da so se morale grške čete pod pritiskom premočnih turških čet umakniti na postojanke, na katerih so bile pred začetkom operacij. Boj se bo oživil prejkone blizu Kara Kissarja. Kakor noročajo listi, odpotuje kralj v spremstvu treh generalov v sredo na fronto. Pariz, 9. aprila. »Pctit Journal« priobčuje brzojavko iz Carigrada, ki trdi. da so Grki izpraznili polotok Ismid. Kemalistične čete so začele zopet prodirati proti Smirni. Pariz, 9. aprila. Protiofenziva kemalistov se še vedno nadaljuje. Uradna poročila javljajo vedno nove zmage. Pariz, 9. apr. Agence Havas javlja, da se ena sama grška armada še upira pri Karahissarju in da kemali-stične čete ljuto napadajo. Francoski poročevalec javlja, da so zadnje dni dosegli Turki mnogo novih zmag. Atene, 9. apr. (Izv.) Demisija kabineta Kalogeropulosa se potrjuje. Za ministrskega predsednika je izbran Gunaris, ki je obdržal tudi ministrstvo pravde. Karl še vedno na vidiku. Karl IV. zakoniti kralj Madžarske. — Državni zbor bo odločeval. v , r.finkfurt, 9. apr. (Izv.) Razkralj , ‘3e ‘grijzil željo, da se trajno na-v, 7.v5ck Zvezni svet pa mu Je t.ai veneti, naj se nastani izven Švice, kei je ta zemija predobra, da bi od tukaj delal naskoke na krono sv. Stefana. Obitelj razkralja zapusti koncem aprila svojo vilo v Pran-ginsu. Pariz, 9. apr^ (Izv.) »Matinu« se poroča iz Lucerna, da je razkralj Karel izrazil enemu članu zveznega sveta željo, ostati v Švici in od tukaj delati za Ogrsko in ostati ogrski kralj. Švicarska vlada pa mu je naznanila, da bo primorana ga internirati. ako si nc poišče drugega zave- tišča. Budimpešta, 9. aprila. »Uj Netn-z.et« objavlja izjavo voditelja poljedelske stranke, bivšega poljedelskega ministra Rubineka, ki veli med dr.: Sedanja kriza se bo lahko odpravila. Poljedelska stranka pa čaka izjavo ministrskega predsednika, v kateri se bo ugotovilo, da glede na odpotovanje razkralja ni bil odločilen zunanje-političnl položaj; zavoljo tega se odgodi odločitev v vprašanju kralja na primernejši čas. Ni izključeno, da bi se tudi pristaši svobodne izvolitve kralja odločili za Karla IV. Tedaj pa bi se moral z di-. nastijo skleniti nov. sporazum, ker Preizkušnja za Radiča. O priliki politične ekskurzije Karla Habsburškega na Madžarsko is postalo neniale važnosti, kako stališče zavzamejo k temu opozici-ionalni elementi v Jugoslaviji. Kon-statiralo se je že, da je na pr. vse hrvatsko časopisje, bodisi radičev-*sko. zajedničarsko in klerikalno kakor demokratsko enodušno odklonilo habsburško avanturo. Pri tem opozicijonalno časopisje polemizira z onimi, ki dolže Radiča in radičev-ce, da so v zvezi s habsburško propagando. Kaže tudi na škodljivost takega obdolževanja, češ, na podlagi vladnega časopisja bode Evropa s Krlom vred res mislila, tla so na Hr-vatskem sami Karlisti, ki komaj čakajo, da zlezejo zopet pod habsburški jarem. Ker poznamo ideologijo širokih množic iz lastne okolice, iz svoje neposredne slovenske bližine, in se torej glede hrvatskega razpoloženja ne bomo bistveno motili, kakor vsaj upamo. naj osvetlimo samo oni del polemike, ki dokazujo radičevsko antihabsburgovstvo, in ga kritično ocenimo. »Obzor« meni, da je naivno mi-iliti, da bi Radie propagiral republi-ifcanstvo. ako bi bil v službi monarhične idejo, ali da bi mu to njegovi Monarhistični poslodavci dovolili. Dejstvo da je, da je ravno Radičev lepublikanizem udušil še poslednje simpatije za monarhično restavracijo. ki da bi se bile na Hrvatskem gotovo pojavile kot reakcija belgraj-Sfkemu režimu napram Hrvatom. Da bi ne bilo Radiča, bi se mogel Karel morda v resnici sklicevati na svoje pristaše v Hrvatskf. Stepan Radič sam argumentira *opcr Karla Habsburga v svojem glasilu »Dom«, kjer pravi med drugim sledeče: Karl sploh ni bil nikdar zakoniti hrvatski kralj, ker je za Karlovega kronanja v Budimpešti hrvatski narod po svojih 26 opozici-jonatnih poslancih v hrvatskem saboru najsvečaneje odklonil poziv, da sodeluje pri kronanju. Poleg tega je Kad sam vojaško in civilno zaprisežene osebe v Hrvatski oprostil prisege zvestobe. In končno je hrvatski narod na temelju prava narodne samoodločbe dne 28. novembra 1920 oddal 210.660 glasov od vseh 440.000 glasov za svojo hrvatsko republikansko seljačko stranko ... Nato Šteje Radič še ostale glasove, oddane za druge stranke, ki so republikanske. tako da ima Kari od 93 izvoljenih poslancev brezpogojno zoper sebe 49 seljačkih in 16 ostalih republikancev. In ker tudi ostali niso za Habsburžana, sledi iz tega, da nima Habsburžan v Hrvatski zase nikogar. »razen morda kakega Častnika ali jezuita«. Kar se tiče logičnosti, se Radičevem« argumentu ne da prav nič opotekati. Kljub temu seveda mi radi-čevskega republikanska ne vzamemo tako logično in si ga nikakor ne upamo istovetiti s principijatnim re-publikanstvom, ki bi bil sam po sebi - cij vseli kitercsiranih dežel. Finance za re paracijska dola naj se urede s posojili emitiranimi na svetovnem trgu. Nemška vk-or in čez Ljutomer v Ormož. Načrt je lep .n bi bile te zveze nujna potreba, a toliko načrtov je že bilo, tolikokrat so se nam žo obetale razne avtomobilno zvoze, da nam že manjka vse zaupanje v uresničenje. Upajmo, da se tokrat ne varamo in da že vendar dobimo toli zaželjcue ia potrebne prometne '*voxe. H; Ljubljanski trg. Mestno tržno nad-zorništvo poroča: Glede govejega mesa so se ukinile samo za poskušnjo za doba nekaj dnj maksimalne cene, vsled silno težavnega nakupa klavne živine. Začasno ukinjanje ie bilo potrebno, da sc prekine štrajk in omogoči spraviti na trg zopet dobro blago, namesto starih krav, bikov in mlade nedorasle živio e tčr zajezi vsled mogoče konkurence med mesarji podtika- 1 vanje in druge manipulacije s sumljivim mesom. Takoj prve dni so neleater; mesarji hoteli izrabiti položaj in prodajati slabo blago po visokih cenah. Stranke se opozarjajo, naj kupujejo samo prvovrstno volovsko meso. Slabo meso, ki se pozna po temni ali rumenkasti barvi iu je brez loja, naj se tudi po znižani ceni kupuje. Napravili so se vsi mogoči koraki, da se zniža cena žive teže, ki je v ljubljanskem nakupovalnem področju naijviSja v celi državi. Slabi, za klanje neparnimi voli se plačujejo po 19—21 K za kg žive teže, za klanle dobri voli pa 22—24 K. Ta cena je brez-dvornno visoko pretirana. Svinjskega mesa primanjkuje. Cene za hrbet 38 K, meso 1. vrst«, !!. vrste 34 K. Cena slanini se zniža «1 50 na 46 K. Riba in sal 48 K, trebušna slanina 42 K. Telečje meso 26 K I. vrsta, 24 K 11. vrste. Dobrih, domačih telet j je ua trgu izredno malo, ker kmetovalci vsled visoke cene pitani živini teleta rede. V ostalem je trg dobro založen, tako da se popolnoma krije dnevna potreba. Jajc je dovolj In se plačujejo po 1.60 do 1.80 K. Moka št. 0 po 17.5 K. Mleko je ostalo Sz-vattrodno slabo. Na trgu je prodajala neka kmetica 'mleko, v katerem je bilo celo d ve tretjini vode. Preizkušnje ndeka, ki ga prl-naisajo stranke v preizkavo dan za dnem, kažejo bokosIo ueogod&e rezultate. Neka stranka je kupila mleko za otroke, ki 33 po zavžitju vsi zboleli. Preizkava mleka Je dognala, da je mleko od krave, ki Jei obolela na gnojnem vnetju vimena. (Kai kor je iz tega poročila razvidno, vladaj!) na našem trgu precej albanske razmere, katerim naj poklicani činitelji napravijo z energičnimi odredbami konec. Ravno radi mleka se pritožuje cela Ljubljana. Ako se ponarejalci mleka ne bodo strožje kaznovali, nego doslej, bomo dobivali vedno takšno mleko. On. ur.) + Trgovska gospodarska organizacija. Ustanovitev naše narodne države nalaga naši uvozili in izvozni trgovini nove, veil-ke naloge, kakršnih prej ni imela v taji nam državi. S podporo te tuje nam države in razmer je bila posebno velika trgovina v rokah tujcev, ki so preskrbovali naš uvoz in Izvoz. To veliko in za naše nar.>d-no gospodarstvo in narodni položaj pre-važno nalogo mora prevzeti sedaj naša tr< govina. Uvideli pa so naši trgovski krogi, da ni posameznik samo gmotno preslab,, nego so razmere take, da more naša trgovina to nalogo izvrševati le z združenim! gmotnimi in moralnimi silami. Zato je po nalogu lanskega trgovskega shoda v Ljubljani Zveza trgovskih gremijev in zadrug skupno s Trgovsko zadugo r. z. v Ljubija* ni sklenila ustanoviti veliko trgovsko organizacijo, ki bi prevzela posle, katere so dosedaj za nas izvrševali tujci. Organizacija hoče s svojimi velikimi gmotnimi to moralnimi sredstvi izločit tuje nam gospodarsko In narodno nasprotne hiozemsico uvoznike in prekupce in njihov neopravičen, vetikl posredovalni zaslužek in dobl-fok, da bo naš čl a v ek lahko ceneje nabavljal si svoje polrebščiDe in naš poljedelec in proizvajalec dražje prodajal svoje pridelke in izdelke v inozemstvo veletrgovini iu koazurnentu. Od Zveze trgovskih gremijev in Trgovske zadruge r. z. v Ljubila, ni sestavljeni odbor je dobil dovoljenje «a ustanovitev družbe, pa daje sedaj v podpis delnice »Slovenske trgovske dclniSfce družbe« v Ljubljani, kakor kaže oglas na zadnji strani današnje številke našega lista. Komur je mar lastna gmotna korist, naša gospodarska neodvisnost od inozemske tuje posredovalne trgovine, ta bo prt. stopil k delniški družbi, za koie obstoj in napredek so dani vsi pogoji, + Cene vinu na Štajerskem. Z ozirom na naš članek v 7-1. štev., češ da cene vina padajo, smo prejeli iz krogov vinskih trgovcev sledeče pojasnilo: Poznavalcem vinskih okolišev ptujskega okraja ter drugod na Štajerskem in Kranjskem je dobra znano, da so zaloge vina pri producentih, posebno v ptujskem okraju, razmeroma zelo male. Trgatev je bila kvantitativno samo ena tretjina od navadnega letnega pcS-delka. Radi -ivoječasno slabe prometna zveze je bil v jeseni naval vinskih kupcev in veletrgovcev iz Ljubljane, sploh iz bivše Kranjske, Prekmurja, Zagreba in Maribora v ptujski okraj, osobito v Haloze, naravnost ojTomen. Kupci so pokupili do konca iecemth-a skoraj tri četrtine vse^a pridelka. Ostanek jc prvovrstne kakovosti in se bo z laiikoto razpečal, v čemur imamo dober primer v sodemnajška, za katerim lansko vino nikakor ue zaostaja gledo kakovosti Ako pa tupatam kateri gostilničar toči ceneje, ni to za splošni vinski trn merodajno. Dosti je namreč takih gostilničarjev, ki Imajo lastne vinograde ter zaloge vina iz let 1918. in 1919. Samoumevna je, da se sedaj trudijo isto razpečatl , ta sicer na ta način, da ga pomešajo z lanskim viuom, ki ga točijo nekoliko ceneje, Ker imamo v Ptuju požrtvovalnih slovenskih gostilničarjev dovolj in so gostilne kakor Mahorič, Narodni dem, Slavinec, Zupančič itd. res prvovrstne, bomo podpiraj lc te. + Tržne cene živine na sejmih y 15r- vats!il in Slavoniji od 22. do 29. m. m. Cena v kronah za kg žive vase: Lika - Kr* bava: voli 14—20, biki 13—17, krave 13 do 18, junice 14—18, teleta 18—24, ovcc 20 do 24, koze 13—22; Modruž - Reka: voli 16—20, biki 12—16, krave 12—16, Junico 14—18, teleta 22—26, ovce 20—24, k ene 18—22; Zagreb: voli 18—26, biki 17—20, krave 14—18, junice 15—19, teleta 17—21, svinje (debele) 30—34.50, svinje (plemen-ske)28—35; Varaždin: voH 16—20, biki 12 do 17, krav® 13—17, junice, teleta 16 19, svinje (debele) 28—32, svinje (plemenske) 30.36; Bjelovar - Križevci: voli IS—26, Siki 15—19, krave 12—18, junice 12—18, te-leta 16—19, svinje (debele) 26—32, svinje (plemenske) 25—36; Požega: voli 18—22, biki 14—17, krave 15-20, Junice '—20, teleta 20—26, svinje (debele) 26—30, svinje (plemenske) 24—30; Viravitica: voiil 16-20, biki 14—17, krave 13—16, junico 14—16, teleta 16—22, svinje (debele) 25 do 30, svinje (plemenske) 30—3S; Srem: voli 18—24, biki 18—20, krave 1C—19, junica 16—20, teleta 20—24, svinje (debele) 24 do 30, svinje (plemenske) 30—35. + Na občnem zboru delniške stavbi«* *ko druži'a »Union« v Ljubljani je bila sklenjena dividenda po 30 K za delnico r.i poslovno leto 192,0. Dividenda je Izplačljiv ya L juliiia im, Dnevne vesti. « Nadaljnje prevzetje odrešenih krajev. 7. t. m so Italijani z avtomobili odšli iz Obrovca. Naša vojska je prišla v okolico Obrovca še prej, nego so Italijani odšli, in je bila sprejeta v mestu s silnimi ovacijami in obilnim cvetjem. Obenem je prišel semkaj general Milič in podpredsednik deželne vlade dr. Desnica. Pred občinsko hišo je pozdravil vojsko slepi starec Stipan Jankovič, odgovoril pa mu je general Milič. Prišlo je tudi nekaj rodoljubov iz Zadra. Hotelo je priti še več Hrvatov in Srbov iz Zadra, pa so jim ubranili italijanski fašisti. Zvečer je bila sijajna večerja v šolski dvorani, na kateri je prisostvovalo 1500 oseb. V slavnostnem govoru je nagiašžti podpredsednik deželne vlade dr. Desnica, da mora današnja narodova sloga in zavest ostati trajna, lahko imamo razna mnenja, gospodarska, politična in kulturna, toda strankarska delitev po plemenih in verah ni več mogoča, niti z nacijonalnega, niti s kulturnega pogleda. — Ne podpirajte vojaških begun-cev! V bivši Avstriji so sloveli naši fantje kot najhrabrejši in najzanesljivejši vojaki Daši so morali služiti po 3 leta ter prestati vse mogoče surovosti nemških častnikov in podčastnikov, vendar so bile dezertaci-je redke. V svobodni naši narodni državi pa so dosegli naši fantje žalostno slavo, da je med njimi največ beguncev, kar pomeni strahopetnost. Ne mine skoraj dan, da bi vojaške oblasti ne iskale novega vojnega ubežnika, čeravno je vojaška shižba skrajšana na polovico ter se sedanje vojaško službovanje razlikuje od službe med vojno kakor noč in dan. Vojaške oblasti so primorane najostreje kaznovati nele ubežnike, temveč tudi tiste, ki jim dajejo potuho in skrivališče. Dokler se dezertacije tako množe, ni upati, da bi naše vojake poslali z juga v domovino, temuč se je celo bati, da |>h potisnejo še v bolj neobljudene »raje v Macedonijo, kjer jim bo uhajanje ovirano. Mlad. zdrav državljan je pač dolžan, da se za poldrago leto žrtvuje svoji'osvobojeni domovini, ako smo morali, poprej delati tri leta tlak o nam tuji, sovražni Avstriji. Vsi trezni krogi, posebno razumniki na deželi naj v tem smislu poučuje};) moSko mladež. — Podpora rodbinam v vojni padiili poslancev. Upravni odboT je sklenil, predlagati skupščini, nai se izda iz skupščinskega proračuna po 300 dinarjev meseč?]o rodbinam v vojni padlih poslancev. PrcJ-vswn pridejo vpoštev rodbine poslancev Jovan« Skeri5£a, Cedi Uroševita, Juro Rodiča in Alekse Ratarca. — Iz Zavidoviča v Bosni nam pišejo slovenski delavci, da bo tvrdka Ji i sl er in Otlici) kmalu iskala več delavcev in ognje-Ka&cev, da pa ne svetujejo Slovencem rta iti, kor tvrdka svojih obljub ne izpolnjuje. Uradniki In pazniki so sami inozcmci, deloma že črno rumeni, kj Slovence mrzijo In zapostavljajo. — Zvišanje prodajne cene golicam za brzojavke. Z 1!. t. in. se zviša prodajna cena golicam za brzojavk* od 20 na 80 v. PoSiijateJj brzojavke s plačanim odgovorom plača obenem tudi golico za odgovor. Od omenjenega dne je treba tudi golice /a nakaziil&rto brzojavke plačati. — Toiovaduonui društvu Sokol v črni (Koroško) je tvrdka Fran Skasa v Seidl pri VeicrnjiTz ozirom na važnost narodnega delovanja v obmejnih pokrajinah kot pr»'i obrok podarila 400 K z geslom: »Kdor hitro da, dvakrat da!« Isti dan je zbral načelnik med železniškimi uradniki v Velenju svoto 240 K. Vsem darovalcem prisrčni Zdravo! — Velika avtomobilska nesreča se ]e dogodila t« dni pred Domžalami. Briv. vajenec Jakob Pančur iz Kamnika se je peljal s kolesom po glavni' cesti proU Domžalam. Trk pred Domžalami je zapaz’l na sesti tri moške. Ker se na njegovo vpitje ,n zvonenie moški niso hoteli umakniti, je * ■‘■tesom tako zavil, da je prišel pred av- Ljufoljana. to, ki Podri je — j J.e ravnokar privozil. Težki avta ga *n ie "a Ua" Paniur'uJe zdrodilo noge ^ Po glavi dobil hude rane. rftii ,Nesreia kneza VVlndlschgratza. Te tičai'v -XVhjt'isc!,sr-Uu Pri jedi ob-, . u lci Predmet. Poslali so takc^ v L,ub ,ano po ^ ^ ^ smrti od zadusenja. — Tele io Je podrlo na tla. Frančiška bcvcr* i»s. lena iz K; ° Severjevo na tla. Pri pade« sl je xi> m. a sno roko in Jse ie morala podati v ljubljansko bolnico. , ^1’f” *e iz na5e države brezposel- ni krojač Hans Haberfellner. doma iz okolice Brucka, ker sc ]e brcz do,IQ. Uonja vtihotapil y našo državo = Nastopno predavanje je imel včeraj dopoldne v veliki dvorani univerze izredni prof. za srbsko-hrvatsko zgodovino dr. Nikola Ra-tlojeie. Predaval je o predmetu: Srbski in hrvatski zgodovinarji o edinstvu svojega naroda. Predavanju so poleg univerzitetnih profesorjev prisostvovali general Dokič, poverjenik Ribnikar, polkovnik Markovič, dr. Milosavljevič itd. Predavatelj je podal v kratkem temeljne Ideje jugoslovanskega edinstva. Po spisih starih srbskih in hrvatskih prvakov je dokazal, da so Hrvati in Srbi edinstven narod in da so se od nekdaj tudi tako čutili, čeprav je Avstrija z vsemi silami širila laži o bistvenih razlikah obeh plemen. Predavatelj je za svoje predavanje žel priznanje poslušalcev. = Kulturnim delavcem in društvom. Poživljamo vsa kulturna društva in vse kulturne delavce, da se udeleže oziroma pošljejo zastopnika na velevažni posvet, ki se tiče nevarnosti, preteče enemu naših prvih kulturnih zavodov. Posvet se vrši v prostorih Slovenske Matice, Kongresni trg 7. v pondeljek 11. t. m. ob pol 6. pop. — Društvo slovenskih leposlovcev. — »Avtonomistu. Jutri začne izhajati tednik »Avtonomist*, ki ga bo urejeval Abditns (g. A. Prepeluh) ter bo zastopal idejo slovenstva. Izhajal bo vsak ponedeljek zjutraj, ko ne izhaja pri nas noben drug list ln bo prinaša! naj.no ve j Se vest«. Celoletna naročnina je 120 K, mesečno 10 kron, posamezne številke po 2 K. — Na stavblšča »Gospodarske banke« nasproti hotelu Union so pri kopanja temelja našli razne človeške kosti, ki *o jih izročili muzeju v preiskavo. — Mestna zastavljalnica Ima tomeseč-no dražo dne 14. t. m. ob 3. uri popoldne. — LjuMhmslri -obrtniki In gostilničarji pozor J V torek 12. t m. se vrši ob 10. dopoldne v dvorani Narodnega doma shod obrtnikov, na katerem se bo razpravljalo o postopanju davčne administracije glede predpisa davkov. Treba je, da so navzoči vsi ljubljanski obrtniki in gostilničarji, zlasti oni, ki sc jim je predpisal previsok davek no oziraje se na pravično napoved svojih dohodkov. Storiti moramo korake, tla se nemudoma izvoli davčna komisija, ki naj vse dosedaj predpisane davke revidira tn pravično uredi. Zahtevati moramo, 4a sc talcozvaui konfidenii pri davčnih administracijah enkrat za vselej odpravijo. Krivice ne sinemo ta ne moremo trpeti več, zatorej obrtniki in gostilničarji, udeležite se shoda vsi brez razlike po’rilca in političnega prepričanja. Franc Kavčič, načelnik zveze gostilničarjev. Eng. Francbctti, načelnik zveze ©brinih zadrug. — LjtttlrtiHska drama. Pod tem naslovom smo prinesli včeraj poročilo o tragičnem dogodku na Karlovški cesti vsled ljubosumnosti. Omenili smo, da se jo nahajal pri Rdč. Ivančičev! lesni trKOvee Ciliiiiani, Italijan. To poročilo moramo v toliko popraviti, da Se omenjeni lesni trgovec p'5c Žuljau in je zaveden Slovenec, ki je omenjeno gdč. Ivančičevo poznal že dalje časa ter Je bil takrat pri njej na obCsk«. — izgubljena zlatnina. Josipina S., soproga železniškega uradnika, je Izgubila dne 28. m. m. v opernem Jiledaliiču zlat uhan z velikim diamantom v podobi gumba. — Delovodja Anton M. Je izgubil dne 29. m. m. nekje v Šiški zlat poročni prstan z graviranjem »K. M. 20. 11. 1907« in ?e drag zlati prstan s črnim steklarn. IzBubi-telj da 500 K nagrade. — Carinska uradnica Ana S. je izgubila v osemem gledališču zlato zapestnico. Maribor. Od magistrata določene ceno mesa v Mariboru m. ra.: Volovsko meso JL vrste 27 K, volovsko meso II. vrste 25 K, meso od bikov, krav in telic 24 K, telegie meso I. vrste 25 K, telečje meso II. vrste 23 K, svinjsko meso sveže za kilogram 32 K. Cef^e. Iz v&iažke službe. Major Vojeslav Krstič je premeščen «1 3!). pp. v Celju za adjutanta dravske divizijske oblasti v Ljubljani; major Todor Damjanovič od 27. pp. je imenovan za komandanta 2. bat. 39. pp. v Celju; major Peter Petrovič od kralj. Barde pa za komandana 3. bat. 39. pp. v Celju. Med Draan.i:iiiim društvo® v Celja ln dozdajnim režiserjem mestnega gledališča g. Bratino je prenehala pogodba. Društvo, ki se bori s težkimi denarnimi krizami, bo prirejalo predstave v gledališču naprej rs lastnimi močmi. Prijatelji gledališča se prosijo naklonjenosti in denarne pomoči. Mod krojaškimi pomočniki v Cctju je pričelo mezdno gibanje. Poroči! se le v Colju g. Mafloo Rauler, gimnazijski profesor z gdč. Leonido Herzogovo, učiteljico rojakinjo iz Ljutomera, Društvo hišnih posestnikov v Celju priredi 17. t. m. ob 3. uri popoldne v Narodnem domu javno zborovanje. Na shod« poroča predsednik društva hišnih posestnikov y Ljubljani g. Frelih. Pozor na steklino! Mestni magistrat celjski poziva javnost, naj deluje na to, da se bo redno in takoj vsaka oseba, ki je bila ugriznjena od stekle ali pa za steklino sumljive živali, javila pristojni politični oblasti prve stopnje. Vsakdo, kdor te odredbe ne bo upoštevaj, bo kaznovan. O lesnem trgovcu g. Fabianu v Celju smo včeraj priobčili kratko vest o njegovih francoskih računih na pismenih papirjih, ki pa ne odgovarja točnosti, kar s tem radevolje popravljamo, ker nočemo nikomur delati krivice. Primorje. S Krasa. Z ozirom na občni zbor političnega društva »Edinost« nam pišejo: V odboru pogrešamo za- stopnike s Krasa in Tolminskega. Tolminsko zastopa le eden župnik. Kje so pa drugi tolminski veljaki, osobito iz Kobarida? Kras — to je sežanski p&liitčni okraj — nima v odboru niti enega zastopnika. Kaj pomeni to? Vemo, da je bil občni zbor le »pičlo« obiskan, a ker je bil na Krasu (v Divači), bi se ga bili vendar lažje udeležili naši Kraševci. Sedaj je čas, da pokažete svoje narodno srce. ako vam bije za narod. Županski urad v Sežani je dobil samolaški napis »Municipio«. Tirolci bi si take sramote ne pustili naprtiti. V Dornberg« Jo umrl predsednik hranilnice in posojilnice Jos. Šinigoj. Nar. soc. stranka. Voltini boj v Celju. Zadnje tedne sc opaža zelo šumrio politično življenje. Občinske volitve so nekaterim »državotvornim« skoraj zmešale glave. Imamo celo kopico kandidatov za Zupana. Nam je prav. vendar smo mnenja, da za županovanje ni dovolj, ako si gotovi gospodje mislijo, da so že radi svojih milijonov ali pa radi čudnega nastopa med vojno upravičeni kandidirati za županski stolček. Ljudje, ki so bili radi navijanja cen obsojeni ali pa so med vojno izigravali svoje prijatelje, da so sc sami obdržali v zatišju, ne spadajo niti v občinski odbor, še manj pa na župansko mesto. Shod Narodno - socialne zveze, ki se jo vršil predvčerajšnjem P od vodstvom predsednika NSS Juvana v Hočah v Mariboru Je zopet pokazal, kako nujno potrebna je delavska organizacija na narodni podlagi. l)asl so delavci, posel) no ftkordanti v tamoSnJi tovarni Riegers naravnost sramotno nizko plačani, se vendar socialni demokratjl niso upali zavzeti se za dolavstvo, ker jo lastnik Nemec. Soda) ja celokifpiio delavstvo v Hočah pristopilo k Kar,-soc. zvezi invedstvo NSS bo storilo vse potrebne korake, da se nevzdržnim razmeram napravi čim preje konec. Šport in tuiistika. Grudjar.sl^ Š. K. : Mirja. Današnja tekma z Gradjanskim jo za Ilirijo, letos prva težka tekma. Doslej je igrala 5 lahkih tekem, v katerih je dosegla skupen score 42 : 2. Zmagovit izid proti Gradjanskeniu se ne zdi verjeten, ker jo njen glasoviH nasprotnik nadkriljiije tako tehnično kot po izkušnjah in rutini. Najmočnejše orožje Ilirije je hitra in gibčna napadalna vrsta, k! se more uspešno kosati tudi z obrambo kvalitete OradjaHskega. Vprašanje pa je, če bo moglo moštvo vzdržati otvorjeno igro in če je že toliko v treningu, da ne bo podleglo tempu. — Tekma se prione ob 16. uri, predtekmo Igrata ob 14. uri lieruves !u Liri ja rez. Vstopnina: numerlrani sedeži 7 din., sedeži II. vrste 5 din., siojišče 3 din., članske in dijaške vstopnice 2 din. Članske in dijaške vstopnice se izdajajo le v predprodaji od 10. do 12. ure na igrišču. Gledališče in glasba. Koncert učiteljskega pevskega zbora. Sl>ves priznanih zborov moravskih In praških učiteljev je vzpodbudil tudi ljub-Ijantke učitelje in učiteljice k ustanovitvi svojega stanovskega zbora, ki je v četrtek prvič javno nastopil v Ljubljani z lepim, domačim vzporedom skladateljev-učiteljev Adamiča, Juvanca in Pavčiča Simpatije, ki jih učitelji — pionirji kulture vživajo pri našem občinstvu, so se ta večer pokazale z dobrini obiskom koncem: dvorana je bila skoro razprodana. Učiteljski zbor šteje nekaj nad 40 pevcev in pevk in ima razmeroma dober glasovni materijah V splošnem se je opazilo, da razmerje in moč glasov še nista uravnana: soprani in tenDrji so nekoliko premočni In pre-sihi'., d očim alti in basi malo šibkejSd. Interpretacija posameznih zborov Je ustrezala, želeli bi si le reč sklenjenega petja kot — cezur. Ir,med vseh pesmi so ugajale najbolj Adamičeva »V saneh«, Juvanč&va »Slovenska zemlja* iu Adamičevo »Kdo«, »Zbiral se. zbiraj lepi zbor«, katere so ma- rali ponovlU. — O. JeJlca Vuk Sadarj&va, znana solistka iz Matičnih koncertov, ]e lepo zapela par novih Risto-Savlnovih so-lospevov na Zupančičeve tekste, med katerimi Je »Svetla D3č* muzikalno najzanimf ve j-ša. — Koncert ]e zaključil svoičas priljubljeni Nedvedov zbor »Nazaj v Planiški raj«, ki so ga odpeli odločbo najboljše. — Občinstvo je sprejelo vsa izvajanja solistke in marljivega zbora z glasno pohvalo, požrtvovalnemu zborovodji g. Fi. Juvancu je bil poklonjen venec s trobojnicami. Na koncertu so bili navzoči tudi skladatelji Adamič, Pavčič in Savin. — Nov ljubljanski zbor se je s svojim prvim nastopom srečno uvedel v koncertno dvorano, želimo mu mnogo napredka in uspehov tudi v prihodnje. A. F. Pokrajina. Apače. Na svojec, naš dopis, v katerem ne je očitalo uredništvu pajdašenie z neinčurji in narodna mlačnost, nam poroča naš zaupnik, da v Apačah sploh ni naših uradnikov, raznn enega poštnega uradnika, ki pa Je mož na svojem mestu, kakršnih bi več želeli na teli vročih tleh. Mož je vnet Sokol in član tudi drugih slovenskih društev, zato ga nemčurji prav pisano gledajo. Tuli ni res, da bi bili ognjegasci pr! nekem pogrebu nosili av- strijska odlikovanja, temveč Je le en mai Imel pripeti dve gasilski medalji. (Prosimo dopisnike, naj nam poročajo le čisto resnico ter naj ne delajo nikomur krivices tudi našim nasprotnikom ne. Op ur.) Gor. Radgona. Promet med Oor. Rad« gono, ozir. Jugoslavijo sploh in med avstrijsko Radgono bo treba poostriti iz go-spodarsklh in narodnih ozirov. Radgonski meščani si vzamejo enostavno preliodnica, da pridejo čez most na našo stran, potem pa vstopijo v Oor. Radgoni na vlak ter se neovirano vozijo v ljutomerske okraje po kupčijah. Pa tudi naši državljani dobe z lahkoto za 1 K prehodnice, da obiskujejo nemške trgovine in gostilne v Radgoni* kjer jih narodno okužujejo. V Gornji Radgoni mora na ta način propasti vsa trgovina in obrt. Nemci imajo blago ceneje ne samo zaradi razlike v valuti, temveč tud! zaradi cenejšega dovoza, ker oni imajo železnico, d očim marajo naši trgovci Tn obrtniki vse drago dovažati z avtomobil] iz Maribora. Tako je n. pr. v Radgoni pivo ceneje v nemških kronah, kakor pri nas v jugoslovanskih. EDIN! SLOVENSKI DNEVNIK, KI POROČA stvarno IN NEPRISTRANSKO, JE .JUGOSLAVIJA**. ClTAJTEJOI NAROČAJTE JOf Mali oglasi. p>ro&a se: POSESTVA 1 velika kmetija, 1 hiša z trgovino in gostilno v trgu, 1 gostilna z zemljo za par živine blizu mesta. Več pove L. Reboli. Kranj. KOLO moško, dobro ohranjeno * novo pnevmatiko. Kje pove upravništvo Jugoslavije, KLAVIR za nizko ceno radj pomanjkanja prostora. TOTOGRAPICNI APARAT 18X24 Jako fine vrste, skoro čisto nov, več foto-gratičnega orodja in kemikalij zelo ugodno. L. Klun, Novi Vodmat, Društvena ulica 23 pri Ljubljani. 60? LEP STAVBENI PROSTOR po ugodni ceni. Natančneje se poizve Viljem Fiundncr, Kranj. LEPA.STAVBNA PARCELA na periferiji mosta 18 K za ma. Naslov pove Anončnl zavod Drago Besebjak, L]ub-Ijuna. 613 POSESTVO 64 oralov z grajSčlnico 4 km do mesta, najlopši kraj Slovenije z 15 glav živine ln veliko svinj K 1,800.000, potem krasno posestvo 18 oraiov z pohištvom pri Maribora kakor več večjih in malih posestev, vil, milu, hiš, gostiln potom pisarne nepremičnin Zagorski,. Maribor* Barvarska ulica 3. DOBER KLAVIR, pisalni stroj hi zlata damska ura radi selitve ceno. Maribor, Jugoslovanski trg 3, DOBRO IDOCA GOSTILNA v Maribor«, GOSTILNA na Sp. Štajerskem združena z trgovino meSanega blaga, odličiK) mesto 380.000 K. hiSa za ključavničarstvo — mizarstvo, z velikim stanovanjem, hlevom za konje, svinje, krave 370.000 eventudno 7. stroji. TRGOVSKA HIŠA prvovrstna lega za vsako podjetje bodisi na debelo ali na drobno, pripravna tudi za vinske kleti. MANJŠE TRGOVINE v Maribor«, Ptuju In Celju tudi z gostilno. ELEGANTNE NAJEMNINSKE HIŠE pripravne za p c tu. i je. SANATORIJ " SilS s krasnim posestvom. VINOGRADNIŠKO POSESTVO zelo jdodonosao z zelo lepo stanovanjJko hišo. KMETSKO POSESTVO blizu Maribora, z goved jo, VILA zelo lepa, z lepim stanovanjem. ZAMENJA SE VILE v Gradca in na Koroškem. — Znamke za odgovori Realltetna pisarna »Rapid«s Maribor, Gosposka ul. 28. 618 STROJI za izdelovanje olja, obstoječi Iz: stiskalnice na vijak, 1 stroj za mešanje, ena kompletna peč In druge priprave cena 30.000 kron. Benzlnmotor, patent Polke 10 konjskih, sil v dobrem stanju se zaradi parne naprave odda za 20.000 kron. Čistilu! strol (Trleur) za mlin, cona 3000 keora. Josip Radi, umetni mlin, Ptujska gora, žel. postaja Sv. Lovrenc na Dravskem polju. DVA PSA braka In enega prepeiičarja tvrdka Franc Dolenc v Kranju, 886 HERDERJEV konverzacijski leksikon. Naslov v upravi. VEČJE POSLOPJE i, zemljiščem, tik žel. postaje v Sav, dolini, zelo pripravno za tovarno ali kako večjo obrt. Naslov v podružnici Jugoslavije v Celju. GOSTILNA PRI »KRONI« v Kranju z vsem gostilniškim Inventarjem s pripadajočim manjšim posestvom ln gospodarskim poslopjem, 593 OMARA ZA LED s 4 predali. Cenjeni dopisi se prosijo na Jožef Klinar, posestnik, Jesenice 17, 59$ ENONADSTROPNA VILA v najbližji okiiUd Ptuja s 4 sobami, kuhinjo In pritiklinami, 2 drugimi sobami, lepimi slikami, kletmi, velikim gospodarskim poslopjem s sobo za služinčad, circa 1600 m2 zemlje, sadnim drevjem, ograjeno. Pripravno tudi za trgovino. Vprašati:, H. (X, Ptul, Vičava 49. 5^ VINSKI SODI različne velikosti. Naslov: »Sodi« Ceiie, Poštni predal štev. 5. 60Q ŠVEDSKI SEMENSKI OVES priporoča trgovina s semeni Sever & Ko* Ljubljana, VVolfova ulica 12. 57J CISTO SVINJSKO MAST doma topljeno, razpošilja in ponudbe spre< jema od 50 kg naprej po najnižji dnevni, ceni tvrdka Janko Popovič, Ljubljana. 2l( ICttjjai s©: MALO POSESTVO ali do 10 oralov zemljišča brez hiše bllzfl. Konjic ali Poljčan. Cenjene ponudbe ns Karol Weiss, opekarski mojster, Vinodoi; Crlkvenfca. sij S 2 SEDLARSKA POMOČNIKA ' starejše moči, katera morata biti Jako do« faro izvešbana pri konjski opremi in komu< tih se sprejmeta takoj pri Mihael Asolin, sedlarstvo, Domžale. STENOGRAF ali steno?,rafinja za Ljubljano s perfektni:« znanjem slovenske in nemške stenografija v odvetniško pisarno. Nastop najkasneje 1< (unija t. 1. Zagotovljena Je soba z električ«: no razsvetljavo hi cenena prehrana. Po-ciudbe pod 1879 na upravništvo. 61fii VEČ DELAVCEV se sprejme za napravo drv. Zglasiti se Ja pri g. Srcbotiiiak, Kolodvorska ul. 31. —* 8l©zno: 1000 K NAGRADE dam onemu, ki mi preskrbi sobo s kuliinjoi Cenjene ponudbe aa upravo Jugoslavijo pod »Poletje«. 619 ANGLEŠČINO najhitrojšo Beriitzovo metodo poučuje učiteljica Američanka. Naslov: gospa Roskie-vvicz na Predah 6, Ljubljana. ODDAJA TRGOVINE dobro upeljane, večje mesto, ugodna od« daja. GOSTILNA IN SODAVIČARNA se odda s 1. majem ali pozneje. Prvo na račun, drugo v najem. Zahteva se treznost^ poštenost, dobra kuhinja in primerna kavcija. Naslov v upravi lista. 531 37 LETNI MOŽ resen značaj, prijetne zunanjosti, s premoženjem išče vsled pomanjkanja znanstva 25—35 letno gospodično eventuelno tudi vdovo s trgovino ali gostilno v svrho ženitve. Stroga tajnost zajamčena. Le resne ponudbe, kjer zaupanje tudi sliko pod »Ivo Podgornik«, ooštno ležeče. Maribor. Stran 4. fc4. štev. Antodelavniea m v Mariboru na zelo prometnem prostoru, s 3 lokali za goste se z inventarjem, moštom in vinom takoj proda. Ponudbo prosim pod ^Eifro ^Priložnostni nakup* na anončno pisarno Rud. Gaisser, Maribor. „Pri zBatf lopati" trsovima z železnino Valvszorfev trg št« 7 (nasproti križansko ceikvc.) Zaloga mula i Uit Puli Kanovsha cesta £t. 'to, Izdeluje vsa posamezna dela za avtomobile, popravlja tudi stroje vseh vrst. Prevzema vsa železostrugarska dela točno in najceneje. PoInogumljaMi obroči za tovorne avtomobile Pnevmatiko za kolesa in avtomobile KO!Q>a Avtomobili najceneje. J. Goreč, Ljubljana. Gosposvetska cesta 14. Prii®rd®S JosiP Ppfeiiitr * *88 iiuliii strojev ----------® CS^HB v vseb opremah, maUrfJal In Izvršba eredvolna. se UubUana, iv. Petra nasip 7 v vse!iuPP^100.1'* nialerUal jn izvršba predvojna, za rodbinsko in obrtno rabo tor vsi posamezni deli za vse sisteme, Igle, olje na drobno in na debelo. Vct[(itna sarsrscBja! Popravila s© sprejemaloI Razglas, t !! Pozor kolesarji!! Vljudno naznanjam, da lakiram z najboljšim uspehom vozna kolesa, iivalne »trojo itd. v peci. Izvršita v dveh dneh. Priporočam se tudi za lakiranje automobilov. j A. MALGAJ, Sp. SSSfea, Knezova 121, j Ob pondeljkih zjutraj pri nas ne izhaja nobeden list. Z ju‘rajanj im dnevom pa začne izhajati v Ljubljani nov list ki bo izhajal vsaki ponedeljek zjutraj ter bo prinašal najnovejše vesti. Obenem bo zastopal idejo slovenstva. Celoletna naročnina K 120"—. Posamezne številke K 2'— Naročajte, Kitajte, širite! Uprava v Uubljani, Breg h. Štev. 12. Na temelju drVoscčne osnovo za leto 1S21 in 1922 odobrene po Okrajnem glavarstvu V(Kr6lV' Za pripravljalni odbor: Ludov k Smolo I. r., Vrg&vika zadrugs r. z. z o, z. trgovec v Sevnici. v Ljubljani. Viktor Made« 1. r., Fran ZebQl 1. r., trgovca v Ljubljani. ivaJB Koatev? i. r., trgovec v Ljubljani. Odeovornl urednik Anton Pesek Vabilo k subskripciji. Izvršuje sklep Izrednega občnega zbora delničarjev dne 8. junija 1920 in na podlagi odobrenja ministrstva za trgovino in industrijo z dne 29. oktobra 1920 VI. št. 3049 je sklenil upravni svet, da zviša delniško glavnico od Kj 20,000.000’— na Kj 40,000.000'— z izdajo kom. 50.000 delnic a K|. 400 nom. pod sledečimi pogoji: 1. Starim delničarjem se ponudijo nove delnice a Kj 600‘— tef quel, v razmerju na 2 stari 1 nova. 2. Novim delničarjem se ponudijo nove delnice a Kj 700*— tel quel. 3. Vsled vladne odredbe ostanejo tudi nove delnice pod zaporo pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in sicer do občnega zbora 1924. 4. Subskripcija traja od 1.5. do 30. aprila 1.1, in fungirajo kot sub- ‘«1»! tMSoh- . ji 'i j.- * § * sknpcijska mesta: sledeči bančni zavodi: Ljubljanska kreditna banka v Liubljani in njene podružnice, Jadranska banka v Ljubljani in podružnice te banke, Hrvatska podružnica Wiener Bank-Verein v Zagrebu. 5. Subskribentom se bode naznanila reparticija novih delnic v teku meseca maja 1921 in se jim izroči obenem začasno potrdilo (interimni list), na podlagi katerega sprejmejo spomladi 1924 definitivne delnice. 5. Azijski dobiček pri izdaji novih delnic se dodeli, odštevši vse stroške in pristojbine, rezervnim fondom podjetja. 7. Nove delnice so deležne dobička leta 1921. Ljubljana, 1. aprila 1921. Upravni svet. .Tiska »Učiteljska tiskarna« y Ljubljani,