PRIMORSKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini "“o. postalt 1 grupo«. Ona 150 lir Leto XXXIII. Št. 29 (9637) TRST, torek, 8. lebruarja 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5, do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 3. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi NOVA POBUDA LA MALFE PRI predlaga programski sporazum med strankami Pozitivna ocena socialistov, medtem ko krščanska demokracija republikanski predlog odločno zavrača - Nobene uradne izjave KP1 In ,P®®» 7. — Tako ni mogoče nadaljevati: vlada niha med eno stranko * drugo, gospodarskih smernic iv. Potreben je vsaj programski spo-«Um, programska večina, ki naj bi jo scslavili na sestanku med vod-Voiti Slran*i- To je v glavnem vsebina novega predloga republikanskega ditelja La Malfe, da bi premostili nevarne vode, v katerih plove flai'.ia enobarvna vlada. Predlog so odobrili v soboto na 1' vodstva PRI, včeraj so o njem *ovorili na j televizijskem dnev-*.u’ danes pa ga je objavil kot u-®4nik republikanski dnevnik »Voce Pubbltcana*. Prihaja pa nedvom-Vi * Izredno težavnem trenutku za l a*'0- Ukrep, s katerim je vlada prizadeti premično lestvico, Povzročil med levimi strankami J' med sindikalnimi organizacija-zelo . . — ostro reakcijo; položaj na javnega reda postaja iz ®«va v dan bolj zaskrbljujoč; načrtovanja med vlado in krščansko ®okracijo so dokaj huda. tako da v. a«?"ciia levičarske struje «base» j eri*j napisala, da enobarvna vla-..m more voditi države, če ne feni 'n n|ma Pr’ vsakem svo-t*nl VkreP“ podporo stranke, iz ka-* izhaja, se pravi krščanske de-"'»kracije. La Malfa nato odgovarja: «Naj le ostane sedanja vlada, naj pa bo izhodišče njene dejavnosti programski sporazum med strankami, ki jo podpirajo. Če nočejo spremeniti sedanjega političnega okvirja ali pa doseči programskega sporazuma, bo šlo vse skupaj pozlu*. V svojem pozivu nato poudarja, da je treba premostiti politične ekvilibrizme in napoveduje odstop republikanske stranke. Ni mogoče sklicati sestankov na vrhu samo zato, da bi na njih zgolj poudarjali stališča posameznih strank ter prepustiti vladi usklajevanje, ki je izpostavljeno tveganju v parlamentu. Sestanek na vrhu gre sklicati zato, da bi ugotovili ali obstaja možnost globalnega sporazuma, pravi La Malfa, ter obenem da bi ocenili, kakšna je nevarnost nesporazumov. PRI, zaključuje La Malfa, je za tako preizkušnjo pripravljen. <,ll,"uiiiM,,|lll,tmi,l|l||ll|, m, ,a,,,, |iil,ii,n,iti"lti"a""ii,i,iiiii, minuli iiiiiiiiiuiiiniiMiiMHHiiimim MNENJA O NEUSPELEM ATENTATU NA VLAK OBUJANJE STRATEGIJE NAPETOSTI V ITALIJI NI GOLO NAKLJUČJE Sin«Jikat železničarjev za obnovo varnostnih ukrepov na vlakih Enrico Manca, član tajništva PSI, je v bistvu pozitivno ocenil La Mal-fov predlog o programski večini, ki povzema, p,-avi Manca, staro socialistično misel, čedalje bolj jasno postaja nujnost točne definicije zasilnega programa, prvi pogoj katerega je ustalitev političnega okvirja, tudi zato, da bi vlado rešili pred dvoumnimi manevri nekaterih kro-j gov krščanske demokracije. Socialisti seveda poudarjajo, da je programska večina v bistvu tudi politična večina. S strani komunistov ni bilo do se daj nobene uradne izjave, prve ocene pa niso negativne. Na sedežu KPI u-gctavljajo, da je prav Berlinguer pred tremi meseci predlagal sestanek na vrhu med strankami in vlado, vendar so se tudi takrat načrti strank, ki podpirajo vlado razbili ob nepopustljivosti krščanske demokracije. Slednja je tudi tokrat po celodnevnem posvetovanju odgovorila «ne». Uvodnik demokristjanskega glasila dl Popolo* razlaga stališče KD: kritike, ki letijo na vlado prihajajo z različnih zornih kotov, obstaja velika nevarnost razbitja sedanje zelo krhke vladne platforme: in pri tem se je treba vprašati, ali se res lahko sestavi usklajen programski načrt, kljub različnosti stališč. Skratka sestanek, ki ga je predlagal La Malfa. pravi ,«T1 Popolo». bi moral imeti zelo specifično vsebino. CANDIDA CURZI * 5{i Ii/1 A fj[ «Doslej se ni nič zgo oll0 9° golem naključju.* To je o-teu« a ttza> jo v komentarju o CaiTe'em Atentatu na vlak Reggio embria h 10 PSI Se strinja z vlado, da ne Brenner poudarja glasi-”* strategije terorja — milan-Pokoiu. 'et je že,* nadaljuje sociali"”9 glasilo, «odkar interesne skuti^ ’ ki niso formalno identificira-ičajndar so dovolj znane, izkori-llt| strategijo napetosti, da bi o- n,...mini, im mi uprav našega me-katere sile bodo »lijj - u“vi odbor, ki naj bi ga p° izvolitvi Predsednika S tam„sioočnjo izvolitvijo socialista tšško ^kersifa za predsednika tr-»lof. Pokrajine je bil nedvomno 'gaja, korak naprej na poti reše-ut»i j111 Politična alternativa 30-, m"krist janski hegemoniji. St mesto je to absolutna no- %rs *Prav komunisti in socialisti Si,, ."Pvavljajo celo vrsto dežel, Stil v 11 Pokrajin širom po Italiji. ]»j» , oošein mestu sc torej zače-19,5 in oa’ati Posledice 15. junija P 1 2«- junija 1976. JSo oujno jc, da Slovenci sle-•n« preokretu z veliko po- nemogočili naravni razvoj političnega življenja v napredni smeri.* Glasilo PSI še pomenljivo dodaja, da »je nekdo, ki se zelo boji, da se izvedelo preveč in zato skuša ustrahovati Italijane*, S tem zadnjim opozorilom, ’ ki je očitno namenjeno političnim in drugim 'skupinam na oblasti sč zaključuje uvodnik PSI. V bistvu se tudi komunisti strinjajo s podobno analizo. «Priča smo poskusu ,.destabilizacije” političnega stanja v Italiji,* meni glasilo KPI, medtem ko senator Pecchioli opozarja vlado, da bi lahko v kratkem (če bi hotela) nevtralizirala prevratniške skupine. K enotnosti demokratičnih sil pro-obujanju strategije terorja poziva tudi tajnik PSDI Romita, ki meni, da je cilj teroristov vzbuditi neza upanje v republiški demokratični red. Sindikati železničarjev so medtem zahtevali srečanje z ministrom za prevoze, da bi obnovili (kot pred leti) budnost na vlakih. Drugačnega mnenja je, seveda, senator Tedeschi, eden izmed voditeljev misovskih secesionistov. Tedeschi obtožuje kar naravnost ministrstvo za notranje zadeve, da je tako ali drugače vpleteno v atentat, z namenom, da bi »omogočili komunistom vstop v vlado*. Zanimivo je, vsekakor, da v nasprotju s preiskovalci Tedeschi trdi, da je «atenta-tor stopil na vlak na rimski postaji Tiburtina.* (st.s.) SmT*" Prcok«-tu Z veliko r^ediUL sai si "O uveljavljanja ličink \sU Pričakujemo hitrejše ” fe tj|tUvi,c-V«' reševanje vprašanj, J°»tj. ^o naše narodnostne skup-» 0 kaj i ^ ,akib vprašanj bo mo-i kmalu Prili na dnevni red , kp V|C- v prvi vrsti vprašanje v 'k. SVe,ričinc v pokrajinskem J*J lžr.^Prenieml>a pravilnika, ki 1,0 Predvideva možnost slo-, blat ‘ ?v.l“tovaleev, da se izražajo Sin abčini, bi pomenila — za °V( DokCn-° ~ najboljšo vizitko l‘faiinske uprave, (tm) NA PREDVEČER SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA Podeljene Prešernove nagrade za pomembne umetnostne dosežke Slavnostni govor v dvorani Slovenske filharmonije je imel predsednik SAZU prof. dr. Janez Milčinski • Sprejem v prostorih skupščine SR Slovenije Nove cene petrolejskih derivatov RIM, 7. — Opolnoči bodo stopile v veljavo nove cene nekaterih petrolejskih derivatov. Plinsko olje za prevoz bo odslej stalo 153 lir za liter, za ogrevanje pa 126.650 lir za. tono (temu gre dodati še povišek IVA od 12 na 14 odst.). Gosto gorilno olje z nizkim odstptkdm žvepla bo stalo Hi .500 lir za tono (tudi temu gre dodati razliko 2 odstotkov IVA), gorilno olje z visokim odstotkdm Žvepla pa 76.250 lir za tono (plus dodatna 2 odstotka JVA). Plin. ki ga proizvajajo iz petroleja (GPL) bo za prevoz stal 348 lir za liter, za industrijske namene pa 121.120 lir za tono (temu gre dodati davek IVA). Jeklenka plina bo stala odslej 3950 lir. Gospodarski sporazum med Kalijo in Tanzanijo D.AR ES SALAM, 7. — Tanzanija in Italija sta podpisali danes sporazum o tehničnem sodelovanju na področju kmetijske mehanizacije, infrastruktur in zd ravstva. Za italijansko stran je sporazum podpisal podtajnik za zunanje zadeve Luciano Radi, ki jc v Tanzaniji na čelu tričlanske parlamentarne delegacije, ki zastopa italijansko vlado na proslavah ob ustanovitvi nove revolucionarne stranke. Omarica za papirnate brisače v stranišču tretjega vagona brzca 710, kjer so na rimski postaji Tiburtina odkrili pekleuski stroj tik pred eksplozijo. Na vlaku je bilo skoraj tisoč ljudi. (Telefoto ANSA) LJUBLJANA, 7. — Na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, dneva smrti pesnika Franceta Prešerna, so tudi letos podelili v Ljubljani sedem t adicional-nih Prešernovih nagrad in trinajst nagrad Prešernovega sklada. Slavnostna podelitev nagrad jc bila ob IR. uri v dvorani Slovenske fThar-monije ob prisotnosti najvišjih predstavnikov slovenskega političnega in kulturnega življenja ter gostov iz zamejstva v Italiji in Avstriji. Slavnostni govor je imel predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Janez Milčinski, orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dir genta Uroša Lajovica pa je izvajal skladbo Matije "Bravničarja «Kralj Matjaž* in Alojza Srebotnjaka «Slovenica*. Po slavnostnem delu je predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher poredil v prostorih skupščine SRS sprejem za nagrajence in goste. Dr. Janez Milčinski , je spregovoril o liku velikega slovenskega pesnika Prešerna in med drugim dejal: »Kako je 8. februar postal naš veliki kulturni praznik, lahko bi rekli, kul- turno novo leto, ob katerem pregledamo bero dosežkov kulture in u-metnosli za minulo leto. Počastimo uspehe, življenjska dela, čestitamo nagrajenkam in nagrajencem, delimo z njimi veselje in zadovoljstvo, hkrati pa razgrnemo načrte in želje za prihodnost, in z njimi vred tudi svoje skrbi in težave, ne da bi si zaradi njih pust.li kaliti zaupanje in trdno vero, da bomo dosegli, kar smo si zadali.* Nato je Milčinski dejal: «V slovesnem ozračju Prešernovega dneva se nam vrača misel veličastni počastitvi njegovega spo mina y okupirani Ljubljam, dobi kulturnega molka, pa brigadi, ki jc nosila pesnikovo ime. pa k prisrčni slavnosti v globoko zasneženi partizanski bolnišnic1 leta 1943, pa k bibliofilski izdaji Zdravljice z osvobojenega ozemlja iz leta 1944, pa še k proslavi praznika vzor iz zmage leta 1945. na predvečer vseh hudih bojev za osvoboditev še zasedenih delov slovenskega ozemlja.* Prof. Milčinski je govoril tudi o liku človeka kot je bil Prešeren, se pravi o liku dobrega človeka. Dejal je: «Ko pravimo dober človek •illllllillllllllll im iiiiinmimiiH! i,ii,iMiiiniinimiiiLiiiiiiimimiiii,iin>iniiimiiiilinii um iHiiilliiiiiiiiiiiiniliiniMilini n n POLICIJA ZAENKRAT IŠČE «SKLADIŠČNIKA» RAZSTRELIVA Zagonetne okoliščine neuspelega bombnega atentata na vlak Reggio Calabria - Brenner Policiji dobro znan «informator» je natančno povedal, kje je bomba Na vlaku je bilo skoraj tisoč ljudi in bi eksplozija povzročila pokol RIM, 7. — Popolna zmešnjava vlada v preiskavah o neuspelem a lentatu na vlak Reggio Calabria !& h Brenner, ki ga je policija po navodilih svojega obveščevalca preprečila na rimski stranski postaji Tiburtina v noči med soboto in nedeljo. Zaenkrat so znani nekateri dogodki, nejasno pa je politično o-zadje tega atentata, vsaj v očen policije in sodstva. ’ V sohoto, kot so povedali pozneje policisti se je oglasil njim dobro znan informator, ki jim je povedel, da je na kmetiji nekega Maria Grenga skrito več eksploziva. Grenga niso našli, ker je pravo časno ušel. pač pa so odkrili za logo desetih nabojev eksploziva in več letakov s podpisom organiza cije »Ordine nuovo*. V večernih urah se je neznani informator še enkrat oglasil in povedal, da je 'bil na vlak Reggio Calabria - Brenner postavljen peklenski stroj. Povedal je tudi. kje so ga atentatorji skrili: v četrtem vagonu vlaka. Res je policija vlak ustavila med Neapljem in Rimom, v Formii in skrbno pregledala četrti vagon, ki so ga celo odklopili, medtem ko je vlak nadaljeval pot. V vagonu niso odkrili ničesar. Še enkrat so telefonirali informatorju, le ta se je bil zmotil, ker je rekel »četrti* misleč tudi lokomotivo. Admiral Turner novi šef CIA VVASHINGTON, 7. — Predsednik Carter je izbral za novega direktorja ameriške vohunske agencije CIA admirala Stansfielda Turnerja, poveljnika oboroženih sil NATO v južni Evropi. Turner je star 53 let in je bij Carterjev sošolec na pomorski akademiji. Prvi Carterjev kandidat za ravnatelja CIA, Theodore Sorensen, se je moral kandidaturi odpovedati zaradi čedalje večje opozicije v ameriškem parlamentu. Admiral Turner je že zapustil sedež poveljstva v Neaplju ter je trenutno v Washingtonu, kjer se je baje v preteklih dneh sestal z novo izvoljenim šefom ameriške uprave. Etiopija obtožuje Sudan ADIS ABEBA, 7. — Glasnik etiopskega ministrstva za informacije je obtožil sudanskega predsednika Nimcj-rija, da je »v sodelovanju z mednarodnim imperializmom ter z drugimi reakcionarnimi voditelji držav ob Rdečem morju, organiziral atentat na, etiopško enotnost*. Ta izjava pomeni novo poslabšanje v odnosih med Etin. pijo in Sudanom, ki si že od decembra izmenjujeta obtožbe. S tem v žvezi naj omenimo, da je »sudanska socialistična zveza* na -svojem kongresu odločno podprla eritrejske se-cesioniste ter zahtevala premestitev ?edeža Organizacije afriške enotnosti iz Adis Abebe. Mario Grenga, star 34 let, ki ga polici ja išče, ker je v njegovi domačiji odkrila razstrelivo enako onemu, ki so ga teroristi postavili na vlak Reggio Calabria — Brenner. Proti Grcngi je sodnik dr. Destro izdal zaporni nalog. (Telefoto ANSA) Vagon je torej bil tretji. Na rimski postaji Tiburtina so vlak ustavi-in ga izpraznili. Na vlaku je bilo skoraj tisoč ljudi, večina iz Neaplja, namenjenih na nogometno tekmo. Tokrat so imeli več sreče. V Stranišču tretjega vagona so v omarici za papirnate brisače odkrili zavoj sedmih nabojev eksploziva Her vključen merilec časa: timer, povezan z budilko. Naravnana je bila na 2.25. Manjkalo je le nekaj minut do eksplozije. Artiljeri jski strokovnjak Scrofani je peklenski stroj nevtraliziral s tem, da je kazalec budilke pomaknil nazai. takoj nato pa izklopil bakreno vez detonatorjem. Pri tem se je b-pekel. kar dokazuje, da je skozi bakreno vez že stekla električna struja in bi lahko vsak trenutek vnela detonator bombe. Atentat torej le za las ni uspel. Pod peklenskim strojem so agenti našli šop kakih sto manjših letakov' s podpisom «Ordine nuovo*. na timerju pa je nekdo z iglo ali žebljem zarisal črke NAP. V prvem trenutku so nekateri domnevali, da utegne biti atentat namenjen vlaku iz Reggio Emilije, s katerim se je v prestolnico vračal predsednik Giulio Andreotti, ker bi se vlaka morala srečati med vožnjo, vendar so pozneje to možnost izključili, ker je bila ura srečanja dveh vlakov močno različna. Marešalo Scrofani, ki je razstavil peklenski stroj .je tudi izjavil, da je eksploziv bombe, ki se je razpočila pred rimskim komisariatom okraja San Giovanni enak eksplozi: vu peklenskega stroja na vlaku in da ga je verjetno postavila ista organizacija. Od tega trenutka dalje je stekla preiskava, ki je, na splošno, zelo protislovna. Policija išče Maria Grenga, medtem pa je zaprla neko njegovo sodelavko 26-letno Mario Moxedano, ki je bila pred tem nekajkrat zaprta zaradi drugih prekrškov. Splošno mnenje preiskovalcev je, da je Grenga bil le »skladiščnik* organizacije, ki je prire dila bombni atentat, je pa tudi prepričana, da so letaki s podpisom »Ordine nuovo* ponarejeni. Zato tudi izključujejo, da bi ta neot aci; stična organizacija bila vpletena v zadevo. Res se je »Grdine nuovo* oglasil z letakom, ki so ga našli v telefonski kabini in odločno demantira odgovornost za atentat. Pri icm »Ordine nuovo* sicer poudarja, da bo »še tekla kri*, vendar obljublja, da bodo pri tem merili na »predstavnike demokratične diktature* in njihovim podrejenim. Javno mnenje se, seveda, sprašuje, čemu bombni atentat, ki bi lahko povzročil pravcat pokol, kakor pred tremi leti bomba na brzcu «Italicus». Ni pa jasno, kako ne moreta policija in sodstvo do organizacije, ki je a teptat pripravila: če poznata človeka, ki jih je obvestil in jim povedal, kje' je bomba. Informator je očitno v zvezi z organizacijo, če tako dobro pozna dejavnost in natančno ve. kje je bomba bila postavljena. Čudno bi torej bilo, da bi ne vedel tudi »kdo* jo je postavil. Če pa to ve infor- mator, katerega policija lahko pokliče po telefouu. kako je mogoče. da tega ne vedo preiskovalci? Zaenkrat je torej v mreži tč 26-letna ženska, pa še to so pridržali, ker- ni hotela govoriti s preiskovalci. Izdali so zaporni nalog proti Grengi. ki je medtem izginil inv o katerem sedaj' zbirajo podatke. O njegovih političnih prepričanjih ne ve nič, je pa znano, c!a so njegovi družinski člani aktivni pristaši sekcije MSI v Latini, (st.s.) * « » Če se spričo nenavadnih okoliščin, zaradi katerih je poskus atentata na brzec Reggio Calabria - Rim spodletel, lahko vprašujemo, če je bil namen teroristov res povzročiti pokol, ni pa dvoma, da so hoteli s podlim izpadom preplašiti italijansko javnost. Zakulisni režiser, strategije napetosti in terorja pospeši svojo dejavnost vselej, ko se Italija sooča s hudimi težavami ali pa se skuša otresti spon nazadnjaštva in zaostalosti. Njegov cilj je očiten: izpodkopati temelje demokratični državni ureditvi, vzbuditi kaos in s tem o-nesposobiti delne, vendar pa pomembne pridobitve, ki so jih demo kratične sile dosegle s tridesetletnim bojem. In 'pokoli ali pa tudi samo spodleteli poskusi pokolov so najbolj uspešno orožje pri destabilizaciji nekega režima, kot nam dokazuje dejstvo, da se prevratniške sile niiltlilliiiiiiltiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiniiiiiiiiiiuiiiitiitiiMiiiiniiiiiuilliiiiiitmniiMiiiiii SZ PREDLAGA ENOTNO ARABSKO DELEGACIJO Prizadevanja za ponovno sklicanje konference o Bližnjem vzhodu skoraj povsod poslužujejo tega slema. Vzporedno s političnim kriminalom skokovita narašča ttidi navadni kriminal. Kol smo v našem listu že večkrat poudarili, je navadno nasilje, ki vzburja v prebivalstvu čut ogroženosti in strah, prav tako nevarno kot politično in v isti meri prispeva k spodkopavanju temeljev demokratičnega sožitja. Proti obema sovražnikoma se italijanska demokracija bori z zastarelim in premalo učinkovitim orožjem. Kl jub nekaterim delnim reformam jc policija v bistvu ostala taka. kot si jo je zamislil bivši notranji minister Scelba: izurjena za boj proti pouličnim demonstrantom, ne pa za boi proti kriminalu, kar bi morala biti njena prvenstvena naloga. K temu gre še dodati, da so večkrat na vodilnih mestih ljudje — primer Molino nas uči — ki so neposredno rovarili proti demokraciji. Doslej je budnost, odločnost in zrelost demokratičnih sil preprečila najhujše, vendar očitno je. da tako ni več mogoče naprej. Policija in obveščevalna služba morata postati učinkovito orožje v boju proti prevratnikom. Izrezati je treba tvore, kjer nasilje nastaja. Zato je nujna korenita reforma, s katero vlada ne sme več odlašati. Vsakršno zavlačevanje postaja že dejanska podpora reakciji, (vt) BEJRUT, 7. — Generalni tajnik OZN Kurt Waldhcim je ob svojem prihodu v libanonsko glavno mesto imel tiskovno konferenco, na kateri je omenil zanimiv predlog Sovjetske zveze za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Sovjetski predstavniki so baje predlagali, da bi arabske države na ženevski mirovni konferenci zastopala enotna arabska delegacija. Na ta način bi se morda lahko izognili izraelskemu nasprotovanju do prisotnosti palestinske delegacije na konferenci: zastopnike PLO bi namreč vključili v enotno arabsko delegacijo. Waldheim je dejal, da je pred začetkom svojega sedanjega potovanja po Bližnjem vzhodu stopil v stik z zastopniki raznih držav, ki so zapletene v Mižnjevzhodno krizo ali pa se zanimajo za njeno rešitev, da bi mu predlagali nekaj idej za premostitev proceduralnih težav pri nadaljevanju ženevske konference. V teku svojega potovanja po a-rabskih državah, ki sem jih doslej o biskal. je dejal generalni tajnik svetovne organizacije, sem prišel do prepričanja, da so vsi za takojšnjo poglobljeno diskusijo v okviru ženevske konference. Arabski voditelji so poudarili nujnost palestinske prisotnosti na konferenci ter njihovo prožnost v zvezi z vprašanjem u-stanovitve palestinske države v Palestini. Kar zadeva cilj njegovega potovanja v Bejrut pa je Waldheim dejal. da bo z libanonskimi predstavniki govoril ne samo o položaju v Libanonu. temveč o bližnjevzhodnem vprašanju nasploh. V zvezi z vprašanjem južnega Libanona ter s prisotnostjo arabskili mirovnih sil ob meji z Izraelom (arabska prisotnost na tem območju je že povzročila o-ster protest jeruzalemske vlade) je W,aldheim dejal, da ta problem ne bo lahko rešiti. Tajnik OZN se je v soboto v Damasku sestal s predsednikom izvršnega odbora Organizacije za osvoboditev Palestine Arafatom, ki mu je obrazložil zadržanje Palestincev do ženevske konference ter do postopka za. njeno ponovno sklicanje. Jutri bo VValdheim odpotoval v Jordanijo, da nes zvečer pa se bo sestal s predsednikom Libanona Eliasom Sarki-som. (if) se seveda zavedamo, da ni dobrih in slabih ljudi, da vsakdo med nami nosi, kaže ali skriva lastnosti, ki jih v našem času in v naši družbi ocenjujemo kot dobre in takšne, ki veljajo za slabe, vendar ocene dobrega človeka ne dajemo vsakemu, pri katerem lastnosti, ki jih štejemo za dobre, presežejo ali zasenčijo tiste, ki jil) poznamo kot slabe. Dober človek pravimo človeku, z lastnostmi, ki zadevajo najobčutljivejše točke ljudi, s katerimi živi in deli življenjski prostor in skupna skrbljenja. Videti in razumeti drugega, čutiti se člana polnopravnega in polnoodgovornega v skupnosti. v kateri in s katero živiš in trdna zvestoba tej skupnosti, sposobnost poslušati kar govore drugi in zavest, da se je mogoče od vsakogar nekaj naučiti, strpnost, spoštovanje, zavest odgovornosti velikega tudi do majhnega.* Nato je Milčinski dejal: »Te lastnosti, ki jih med ostalimi štejemo kot pomembne za sodelovanje sožitja m d posamezniki se ne brez hudih težav skušajo uveljaviti tudi v odnosih med narodnostmi in med državami. Helsinški sklepi iz leta 1975. sklepna listina konference o varnosti in sodelovanju v Evropi po splošni deklaraciji človeških pravic iz kla 1949 gotovo najpomembnejši dokument mednarodnega humanitarnega prava, so jih določno in obvezujoče pa tudi razmišljanja vredno prenesli v življenja in vrenje v,Evropi.* Nato je Milčinski govorit o nuji spoznavanja kultur raznih narodov, predvsem je pa poudaril važnest spoznavanja kultur drugih jugoslovanskih narodov, dejal je, da je danes spoznavanje kultpr raznih ju- o-slovansk h narodov še premalo ukoreninjeno predvsem med mladimi. Moramo se zavedati, da je spoznavanje kultur narodov Jugoslavije e-na od predpostavk za večjo enotnost vseli jugoslovanskih narodov. Prof. Milčinski je otrpnil tudi to, da ni manjših in večjih kultur, vse kulture so vredne in v tem smislu je liintuii ■ tudi kuilurc narodnostnih manjšin, predvsem pa slovenskih manjšin izven meja matične drmo-vine, manjšin, ki s svojim kulturnim delom mnogo prispevajo k za-kiadnici vse slovenske kulture in ki jih .je treba ket take sprejemati in spoštovati. Prešernove nagrajence je predsta. vil predsednik društva pisateljev Slovenije Ivan Potrč, Za arhitekturo, slikarstvo, oblikovanje spomenikov, knjižno ilustra. cijo in pedagoško delo je prejel Prešernovo nagrado univ. prof. BORIS KOBE. ‘V obrazložitvi tega visokega priznanja je rečeno, da je prof. Kobe prejel to priznanje za svoie delo. ki izpričuje izvirnost, domiselnost in ustvarjalnost enovite umetniške besede. Njegove arh tektonske zamisli so dale temelj osnovni preureditvi stare Ljubljane, kot arhitekt oblikovalec pa jo sodeloval pri vrsti spomenikov iz NOB od Urha preko Trbovelj in Podljubelia do Dražgoš. Isto umetnikovo idejno in čustveno angažiranost izpričuje tudi njegovo slikarstvo, nievova knjižna ilustracija pa je povezana z usodo preprostega slovenskega človeka. Arhitekta BRANKO in IVAN KOCMUT sta prejela to visoko priznanje za arhitektonske in urbanistične rešitve mariborske regije, saj sta kot ustvarjalni osebnosti pomagala izoblikovati z nekaj zglednimi objekti v samem mariborskem središču in na obrobju ter po drugih krajih na Štajerskem svoislveno arhitektonsko regijo z izrazitim prostorskim obeležjem v obvladljivih in humanih merilih. Opozoriti je treba na njune urbanistične zasnove Javornika in Dobje vasi tčr njune projekte za Triglavske žičnice. Posebej je treba omeniti pri Ivanu Kocmutu veliko arhitekturno delo Dom družbenih organizacij v Mariboru, pri Branku Kocmutu pa Center strokovnih šol, Višjo komercialno šolo, poslovno stavbo ter pedagoško akademijo, še posebej na njegovo sodelovanje pri realizaciji spomenika . Pohorskemu bataljonu in spomenika revolucije v Mariboru! Za pesniško zbirko «Nekje tam čisto na robu* je prejel Prešernovo nagrado pesnik LOJZE KRAKAR. Njegovo zbirko polnita dva. vsebinsko se dopolnjujoča tona. Prvi izraža grozo, tudi obup. slutnjo in vizijo smrti ter spomin na smrt. Pošastno doživetje krematorijskega mesta se namreč neizkorenljivo vri-nja v njegova premišljevanja o človeku in vrednotenja vseli človeških stvari. Drugi ton. ki opazno prerašča prvega, jc ton. kljubovalnosti, vere v življenje, v lepoto, v dobro. Oba tona izgovarja umetnik, ki je razpet med »apokalipso in upanjem*, izgovarja ju kot tragedijo in zmagoslavje človeka, ki služi dobremu. MIHA MALKš je prejel Prešernovo nagrado za svoj grafični, slikarski in ilustracijski opus. Maloš je ob Božidarju Jakcu eden izmed pionirjev sodobne slovenske grafike, ki zastopa težnje poekspresionistične umetnosti. Je virtuoz sproščene ri«- D. Ž. (Nadaljevanje na zadnji stremi TRŽAŠKI DNEVNIK NA IZREDNO RAZBURUIVI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA Socialist Ghersi izvoljen za predsednika pokrajine » Demokristjani skušali doseči odložitev glasovanja • Še nerešeno vprašanje sestave odbora, ki ga bodo morali izvoliti prihodnji ponedeljek, in koalicije, ki naj ga podpre Lucio Ghersi, pokrajinski tajnik socialistične stranke, je od sinoči novi predsednik tržaške pokrajine. Izvoljen je bil po razburljivi in izredno napeti seji, na kateri se je politični spopad med levico na eni strani in krščansko demokracijo na drugi osredotočil predvsem okrog procedumih vprašanj in zapletenih tolmačenj pravilnika in zakonov, kar je postavilo pred trdo preizkušnjo predsedujočega Borisa Iskro (KPI), kateremu je bil le v delno pomoč generalni tajnik pokrajine dr. Rago. Politični rezultat sinočnje seje pa je vsekakor ta, da je bil za predsednika pokrajine — in to prvič v zgodovini te uprave — izvoljen socialistični predstavnik, in to proti volji stranke relativne večine. S tem pa še ni bila rešena politična kriza na .pokrajini: pokrajinski svet se bo ponovno sestal prihodnji ponedeljek, 14. februarja, da bi izvolil odbor. Tako sestava kot program tega odbora pa sta še pod vprašajem. Ghersi se je po izvolitvi obvezal, da bo začel posvetovanja s strankami, ki so omogočile njegovo izvolitev s svojim glasom ali z vzdr-ianjem, tako .da bi lahko v ponedeljek izvolili novi odbor. Procedurni spopadi so se začeli ko je predsedujoči odprl sejo v odsotnosti vseh demokrščanskih svetovalcev, ki so pridrveli v dvorano le nekaj sekund pozneje, in sicer takoj potem, ko so ugotovili obstoj legalnega števila prisotnih tudi brez njih. Na dnevnem redu je bilo nadaljevanje glasovanja za izvolitev predsednika (prva tri glasovanja so te izvedli na zadnji seji prejšnji ponedeljek), ko so bile glasovnice te izročene svetovalcem, so se predstavniki KD spomnili, da bi radi predložili prednostno resolucijo za odložitev seje (podobno resolucijo, ki je bila nato odobrena, so demokristjani predložili tudi na zadnji seji občinskega sveta). Predsedujoči jih je opozoril, da so v teku volitve in da v tej fazi ni mogoče predstavljati kakršnihkoli resolucij, vendar se niso vdali. Eden od njih, točneje edini demokristjan, ki ni istočasno tudi odbornik, Vinciguerra, se je spomnil, da lahko dobi besedo le za glasovalno izjavo,- in tako je prebral že pripravljeni dokument KD kot glasovalno izjavo. Vinciguerra je seveda predlagal odložitev seje, češ da je kandidatura Ghersija dvomljiva, nato pa je napovedal, da bo KD, ko bi bil predlog o odložitvi zavrnjen, glasovala točne roke, ki bi zapadli prav sinoči. Končno so se torej začela glasovanja. Po prvih dveh, na katerih je bila potrebna absolutna večina in ki zaradi tega nista privedli do rezultatov, je bil v balotaži socialist Ghersi izvoljen s 14 glasovi proti 11, kolikor jih je prejel njegov tekmec Zanetti, medtem ko so štirje svetovalci oddali belo glasovnico, predstavnik SSk pa se ni udeležil glasovanja. Za Ghersija so glasovali predstavniki KPI, PSI in PLI, ki štejejo skupaj 13 glasov, štirinajsti glas pa mu je menda zaupal socialdemokratski predstavnik. Za Zanet-tija pa je poleg desetih demokristjanov glasoval verjetno še indipenden-tist Marchesich, ki se je v glasovalni izjavi odločno izrazil proti «so-cialkomunističnemu» odboru. Po dolgi prekinitvi seje so se končno dogovorili o ponovnem sklicanju pokrajinskega sveta prihodnji ponedeljek, ko bo na dnevnem redu izvolitev novega odbora. Do takrat bo moral Ghersi voditi posvete tako o sestavi odbora kot o sestavi večine, ki naj ta odbor podpre, nazadnje pa še o programu. Kmalu po zaključku sinočnje seje so demokristjani objavili tiskovno poročilo, v katerem ugotavljajo, da je do Ghersijeve izvolitve prišlo v znamenju konfuzije in politične dvomljivosti, saj ni jasno, ali se pripravlja levičarski odbor, ali pa odbor laičnih in socialističnih sil, ki ti, ko bi bil politično avtonomen od KPI. KD obtožuje predsedujočega Iskro, da je kršil pravilnik, ko ni dovolil, da bi glasovali o predlogu o odložitvi seje, na koncu svojega poročila pa proglaša svojo pripravljenost na najširše soočanje z vsemi silami ustavnega loka. S tridnevno zamudo izplačevanje pokojnin INPS Izplačevanje pokojnin INPS ne bp februarja potekaloi v roku. Osrednje vodstvo ustanove socialnega varstva je namreč sporočilo, da so se izračuni novih zneskov zavlekli. 1. januarja so' se, zaradi premične lestvice, vse pokojnine zvišale in potrebno jih je bilo na novo izračunati. ZamUdo naj bi povzročil precej zamotan sistem izračunavanja, vendar bi ne smela preseči treh dni, glede na običajen rok. 1, Vodstvo INPS sporoča nadalje, da bodo nalogi za izplačila invalidnin in pokojnin, ki pritičejo ženi ali materi uslužbencev in neodvisnih delavcev posebnih kategorij, z izjemo tistih, ki imajo mednarodne dogovore, na razpolago Upokojencem v izplačilnih uradih do 28. februarja, nakar se bodo morali vsi interesenti obrniti na krajevni sedež INPS. V NEDELJO POPOLDNE V KULTURNEM DOMU ■ * f Osrednja Prešernova proslava v duhu enotnosti našega ljudstva Letošnja proslava je bila posvečena ljudski kulturni, tvornosti v Beneški Sloveniji Nastop članov SSG, orkestra in mladinskega zbora GM in zbora «Rečan» iz Ljes bi ga, KD bila pripravljena podpre- VENDAR SESTAVLJENO SLOVENSKO BESEDILO LEPAKA ZA VPIS Tolmač prvič na zasedanju komisije za seznam kmetov 'VV * 'n, I X Trgovinska zbornica v Trstu no premore niti osebja niti pisalnega stroja za tipkanje v slovenščini * Potrjena zahteva Kmečke zveze po dvojezičnem volilnem postopku V duhu enotnosti slovenskega živ-j Slovenska prosveta. Ob zelo številni j Ija v zamejstvu in povezanosti naše udeležbi občinstva, med katerim narodne umetnosti z ljudsko kultur-1 je bilo veliko predstavnikov žamej-no tvornostjo smo v nedeljo prosla- j skega družbeno . političnega in kul-vili Prešernov dan — praznik slo-’j turnega življenja, so se na odru venske kulture. Osrednjo proslavo - sta po že ustaljeni tradiciji priredili Slovenska prosvetna zveza in Včeraj je bila na trgovinski zbornici ponovna seja posebne komisije, ki ima nalogo pripraviti volitve za poklicni seznam kmetijskih podjetnikov. Za razliko od prejšnjih sej od njene umestitve 8. marca la-moremo včerajšnjo označiti kot dolga in mestoma zelo ostra razprava, predvsem o tem, ali je mogoče predlagati odložitev seje in če je sploh mogoče sejo odložiti. V to raz- prvič venila besedilo _______ volilni postopek in predstavlja nji prvi zunanji akt. Kot smo že poročali je bilo na- pravo se “je vpletlo tudi nekaj vse-j noreč prvotno slovensko besedilo, binskih glasovalnih izjav (formalno (sestavljeno brez prisotnosti predstavnikov Kmečke zveze, ker niso bili omogočili dvojezično poslovanje komisije) polno napak, da so ga bili župani in naša strokovna organizacija prisiljeni zavrniti. Tajniško osebje je sicer po zako- so namreč vsi govorili s pretvezo glasovalne izjave). Tako je na primer predstavnik PLI Pampanin potrdil podporo svoje stranke kandidaturi Ghersija ter predlog o »laičnem in socialističnem* zavezništvu rtu dolžna zbornica, tolmača razpolago deželna uprava, ker se zbornica niti po zglednem dokazu o nujnosti dvojezičnega poslovanja komisije, ki izhaja iz zamud in nepotrebnih dvojnih stroškov ob pr vem “^fffiČfflSff^sTfi^bnskem lepaku/ ni potrudila poskrbeti zanj. Dežela lepaka, ki odpira,.je ..namreč dala..na. razpolago tol- inprodštavlja njen] ma^^^sfedbvanju predsednika komisije. Včeraj so torej trije slovenski člani komisije s pomočjo tolmača popravili in poslovenili besedilo lepaka, ki bi ga torej mogli brez nadaljnjih zamud tiskati in objaviti. Toda predstavniku peščice tržaških veleposestnikov inž. Tombe-siju (znanemu protiosimskemu poslancu) niso bili slovenski člani komisije in deželni tolmač dovoljno jamstvo za pravilnost prevoda in je zahteval overovitev po zapriseženem prevajalcu. Zato bo morala komisija lepak še enkrat pregledati pred objavo. Postavilo se je tudi vprašanje, kako stipkati dokončno "slovensko besedilo, ko po izjavi njenega funkcionarja trgovinska zbornica ne premore niti slovenske tipkarice niti pisalnega stroja z našimi črkami. Predstavnika Kmečke zveze sta ob tem dejala, da pri doseženi ravni obmejnih gospodarskih stikov vsiljuje sicer ta pomanjkljivost pomilovalni nasmešek; da bi se izognili nadaljnjim zamudam sta predlagala, naj komisija poveri deželnemu tolmaču skrb za pretipkanje. Komisija je predlog sprejela jn je njen predsednik dejal. da bo zbornica krila stroške. Glede na to, da je v njuni odsotnosti bila komisija sprejela predlog, da bodi vpisa pola le v italijanščini, s priloženim ciklostilira-nim slovenskim prevodom, sta predstavnika Kmečke zveze potrdila zahtevo, ki sta jo postavila že ob umestitvi, da morajo biti vsi dokumenti, od vpisnic do glasovnic, popolnoma dvojezični. Sicer bi storili korak nazaj v primerjavi s popoi- priskrbeti trgovinska I noma < . nača pa je dala na volitvah za kmečko bolniško blagajno iz leta 1973. Poslanec Tombesi se je sicer upiral tudi temu predlogu, toda upati je, da bo — kot pri vprašanju dvojezičnega delovanja komisije — prevladala zdrava pamet in-da bo ’ T»famčenr-*e-rnolen potek volilnega postopka. iM0 I ifc-; Danes prva oddaja za otroške vrtce Danes ob 9.30 bo na sporedu prva od novih šolskih oddaj posvečenih glasbeni vzgoji v otroških vrtcih. Poskus je nov in zanimiv, saj vsedržavne italijanske radijske oddaje ne predvidevajo za to šolsko stopnjo nobenih posebnih oddaj. Koordinacija za ta niz oddaj je bila poverjena Glasbeni matici, konkretno njenemu ravnatelju Svetu Grgiču. Oddajo, kot vse ostale iz tega niza, je pripravil Stojan Kuret, vodila pa jo bo Lidija Kozlovič. Realiziral jo je Janko Sluga. SESTANEK ODBORA SINDIKATA SLOVENSKE SOLE V četrtek, 10. t.m., bo ob 18. uri sestanek odbora v Gregorčičevi dvorani. Na dnevnem redu bodo neizčrpana vprašanja s prejšnje seje. SESTANEK UČITELJIC V OTROŠKIH VRTCIH Tajništvo Sindikata slovenske šole sklicuje v četrtek, 10. t.m., ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 sestanek učiteljic na slovenskih otroških vrtcih. Na dnevnem redu bo razgovor o najvažnejši problematiki slovenskih otroških vrtcev. Sestanka se lahko udeležijo vsi tisti, ki jih zanima problematika otroških vrtcev. Kultiirnega doma zvrstili člani Stalnega slovenskega gledališča, orkester in mladinski zbor Glasbene matice, posebno drag gost pa je bil mešani pevski zbor «Reean» iz Ljes v Beneški Sloveniji. Temu predelu slovenske zemlje, ki je moral dolga stoletja prenašati jarem najhujšega raznarodovanja in družbenega ter gospodarskega zapostavljanja, ki se je zač^l ravno v teh zadnjih letih kultuno in narodnostno prebujati in prenavljati, a ga je lani nenadoma razdejal potres, je bilo v prvi vrsti posvečeno nedeljsko slavje. O tem je govorila že sama scena, ki jo je zasnoval umetnik Edvard Zajec, in ki je simbolično ponazarjala sedanji položaj v Beneški Sloveniji, istočasno pa trdno vero v njen vsestranski dvig in-preporod. V tem okviru je bil torej nedeljski večer posvečen dvemd temeljnima členoma slovenske narodne zavesti in kulture: ljudskemu ustvarjanju in naši umetnosti. To zasnovo so obrazložile uvodna besede, ki jih je prebral .član SSG Aleksij Pregare. ♦Svetovljanska poezija Franceta Prešerna, je bilo med drugim rečeno, se je s svojo umetniško močjo uveljavila v Evropi in v svetu in s tem tudi utrdila naš narodnostni položaj. Na tujem in doma pa se je lahko u-veljavila v veliki meri zaradi tega ker je stkana tudi iz neštetih niti naše ljudske duhovne kulture, tistega splošno človeškega in večidel nezavednega kulturnega izročila, ki določa naše gledanje in razumevanje sveta, ki odloča o naši fiziognomiji in individualni samozavesti. To povezanost med našoN ljudsko in umetno ustvarjalnostjo smo hoteli poudariti ko 'smo ob Prešernove poezije postavili tankočutno’ ljudsko liriko iz Rezije. Prav tako smo hote ob orkestralno izvedbo dela iz slovenske umetne glasbe postavili zbor iz Beneške Slovenije in mladinski pevski zbor, ki naj pričujeta o ljudskem bogastvu naše kulture, o njeni moči o njenem samozavestnem, sproščenem, ustvarjalnem odnosu do sveta, o duhu, ki se tudi ob omalovaževanju njegovih pravic, ob preizkušnjah, stiskah in nesrečah ne u-kloni, ampak verjame v življenje, razum, v smisel boja in dela, v človeško solidarnost in napredek. In ta duh je najveljavnejši, najdragocenejši izraz naše kulture! Nastop mešanega zbora »Rečan*, ki je pod vodstvom Antonia Qualiz-ze zapel nekaj beneških narodnih, orkestra Glasbene matice iz Trsta, ki je pod vodstvom Oskarja Kjudra izvajal Ipavčevo Serenado za godala in mladinskega zbora GM. ki ga vodi Stojan Kjuder, so povezovale Prešernove poezije ter »Rožice iz Rezije*, ki so jih recitirali Leli Nakrstova, Zlata Rodoškova, Stane Starešinič in Aleksij Pregare. Dokaj kratek spored je zaključil mladinski zbor GM s Pirnikovo »Zdravljico*. SLOVENSKI KLUB priredi danes, 8. februarja, - KULTURNI VEČER ob 128-letnici Prešernove smrti. Sodelujejo: Leli Nakrstova Miroslav Košuta Marko Kravos Začetek ob 20.30 Vabljeni! Gledališča ROSSETTl Drevi ob 20.30 koncert »Le Orrne*. vstopnine po 2.500 lir pri Osrednji blagajni v Pasaži Protti 2. Od četrtka, 10. t.m, do nedelje, 13. t.m., bo na sporedu delo «Mahagonny» Bertolta Brechta in Kurta Weilla. Režija Virginio Puecher. Predstavo je pripravila zadruga »Atto*. Predstava je izvenabonmajska. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom ANONIMO VE NEŽI ANO BEN E Č A N KA (La Venexiana) Prvič v slovenščini Prevod Ciril Kosmač Scena Demetrij Cej Glasba Ivan Mignozzi Kostumi Marija Vidau Režija MARIO URŠIČ V četrtek. 10. t.m., ob 16. uri ABONMA RED H V občinskem gledališča v Boljuncu V soboto, 12. februarja, ob 20.30 in v nedeljo, 13. februarja, ob 16. uri Prosveta PD Rdeča zvezda priredi v četrtek, 10. t.m., ob 20.30 v kleti gospe Vere v Briščikih predvajanje celovečernega filma »Cvetje v jeseni*. NEMŠKI KULTURNI INŠTITUT Danes ob 18! uri otvoritev razstave Amalie Boecker - Jakob Slike Umik: ponedeljek - petek 10.-13. in 16.-19. Vstop prost Zanetti čestita novemu predsedniku pokrajine imlI1((lim........................................................................................................>...................... JUTRI ZJUTRAJ OD 10. DO 11. URE med PLI, PRI, PSDI, PSI in SSk. Glasovalno izjavo je dal tudi predstavnik SSk Brezigar, ki je v skladu s sinočnjimi sklepi izvršnega odbora svoje stranke izrazil podporo »laični in socialistični* fronti ter napovedal, da se v pričakovanju posvetovanj o programu ne bo udeležil glasovanja. Sam Ghersi pa je izkoristil možnost, da pride do besede, in se obvezal, da bo v primeru izvolitve začel posvetovanja o programu in odboru. Procedurni spor je moral rešiti sam Iskra, ki je izključil možnost predložitve resolucije v trenutku, ko je v teku glasovanje, za katero določata pravilnik pokrajine in zakon OGLASNI ODDELEK Tel. 76-14-70 int. 30 SPREJEMA oglase osmrtnice in zahvale male oglase razne objave prispevke vsak delovnik od 9. do 12.30 in 15.30 do 18. ure. V nujnih primerih osmrtnice do 23. ure na tel. 79-38-08. OKLICANA ENOURNA STAVKA DELAVCEV INDUSTRIJSKE STROKE Delavci stavkajo iz solidarnosti do tržaških obratov, ki jim grozi stečaj ali v katerih še ni bilo rešeno vprašanje njihove preusmeritve majhne industrije; 4. Proti zaprtju podjetja Gaslini, katerega delavci so v dopolnilni blagajni brez delovnih ur in 5. čimprej je treba preusmeriti proizvodnje tovarn Dreher in Sirt (bivša Vetrobel). Enotni pokrajinski sindikat prireja jutri zjutraj od 10. do 11. ure enourno stavko delavcev industrijskega sektorja iz solidarnosti s tistimi tržaškimi obrati, katerim grozi stečaj. Delavci se bodo zbrali na protestnem zborovanju na Trgu Goldoni ob 9. uri. Njihove zahteve so sindikati razčlenili v pet točk in sicer: 1. Vlada se mora zavzeti za pozitivno rešitev problema tovarne Calza Bloch; 2. Čimprej se mora urediti produktivno delovanje industrije C MI; 3. Pozitivno je treba rešiti vprašanje zaposlenosti v tržaški industriji, s posebnim ozirom na srednje in Tržaški partizanski pevski zbor čestita Anici in Tončku Marcu iz Bazovice ob rojstvu ljubkega sinčka PAVLA •Danes ob 20. uri bo na sedežu, Reška cesta 7, letni konkres sekcije KPI »Che Guevara*. Poročilo bo imel dosedanji tajnik Mario Francescato. Prisostvoval bo član tajništva federacije Giorgio Canciani. • Drevi bo ob 19. uri v konferenčni dvorani tržaškega naravoslovnega muzeja v Ul. Ciamician 2, predavanje ravnatelja mestnega videmskega muzeja in moderne in stare umetnostne galerije v Vidmu dr. Alda Rizzija na temo »Upodabljajoča baročna umetnost v Furlaniji*. Predavanje bo o-premljeno z diapozitivaml. Čeprav je megla v* Trstu te dni čisto normalen pojav, je bila včerajšnja, ki se je pojavila v popoldanskih urah na tržaškem nabrežju nekaj posebnega. Vidljivost je bila tako slaba, da se ni videlo niti na par metrov razdalje. Stanje se je še poslabšalo proti Sv. Andreju, kjer se je zdelo, da smo se preselili na drugi svet. Včeraj-danes Danes, TOREK, 8. februarja JANEZ Sonce vzide ob 7J8 im zatone ob 17.21. — Dolžina dneva 10.03. — Luna vzide ob 22.4{i in zatone ob 9.10. Jutri, SREDA. 9. februarja POlDNA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7,9 stopinje, najnižja 6, ob 19. uri stopinj, zračni pritisk 1018 mb rahlo narašča, brezvetrje, nebo po-oblačeno, vlaga 92-odstotna, morje mimo, temperatura morja 9,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 6. in 7. februarja se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 20 oseb. UMRLI SO: 75-letni Pietro Narduz-zi, 97-letna F.lena Rosso vd. Fragia-comn, 79-letna Abdea Scrobogna vd. Sauli, 63-letni Gonzalvo Godina, 92-letna Luigia Giuni vd. Mačehi, 15-letni Paolo Ferluga, 63-letni Sergio Rudes, 75-tetni Paolo Cemovich, 88-letni Vittorio Giraldi, 80-letna Anna Besednjak vd. Taverna, 104-letna Maria Persico, 87-letaa Elisa Borsatto, 8C-letna Emma Boenko, 69-letna Maria Poldrugovaz vd. Luches, 76-letni Giovanni Favento, 72-letni Giacomo Depangher, 82-letna Santa Marcolini vd. Iacono, 78-letria Emilia Schillan por. Vecchiet, 83-letni Lorerlzo Godi na, 79-letni Marcello Crasso. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica’ 35, Miramarski drevored 117, Ul- Com-bi 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Borzni trg 12. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TEČAJI VALUT V MILANU DNE 7. 2.1977 Ameriški dolar: debeli 883.— drobni 845.— Funt šterling 1512,— švicarski frank 349,25 Francoski frank 177.— Belgijski frank 23.50 Nemška marka 363,75 Avstrijski šiling 51,30 Kanadski dolar 845.— Holandski florint 347.— Danska krona 146.— •vedska krona \ 205.— Norveška krona 164.— Drahma: debeli 20.— drobni 20.— Dinar: debeli 43.— / drobni 43.— MENJALNICA vseh tujih valut Prosvetno društvo IVAN GRBEC vabi k PROSLAVI SLOVENSKE KULTURE (PREŠERNOV DAN) ki bo v petek, 11. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih'. Na sporedu je govor Maria Čuka, nastop otroškega pevskega zbora PD Lonjer—Kafinara in tria Kjuder—Kalc ter predavanje filmske priredbe Prešernovega »Povodnega moža*. Kino PD LONJER KATINARA priredi v četrtek, 10. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjerju razgovor na temo Osimski sporazum in slovenska narodnostna skupnost v Italiji Razgovor bo vodil predsednik. SKGZ BORIS RACE KROŽEK ZA DRUŽBENE IN POLITIČNE VEDE »PINKO TOMAŽIČ* v TRSTU Jutri, 9. februarja 1977, ob 20. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu v Ul. Petronio 4, večer z naslovom: KAKOVOSTNI SKOK PSIHIATRIČNE OSKRBE V TRSTU Uvodno besedo bo imel psihiater dr. PAVEL FONDA Sledila bo razprava. Vljudno vabljeni! GLASBENA MATICA TRST V četrtek, 24. februarja 1977, bo v društvenih prostorih, Ul. Ruggero Manna 29/2, ob 19.30 v prvem sklicanju oz. ob 20. uri v drugem sklicanju redni občni zbor Glasbene matice s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Prečkanje poročil 3. Diskusija 4. Volitve 5. Razno. Mali oglasi La Cappella Underground 19.00—21-30 »La vergine di cera* Rogerja Cot' mana. Boris Karloff in Jack Nicho*1’ son. Barvni film. Movie Club 77 Danes v Domu študenta A (Ul. Fabio Severo 158, tet 53223). Filmski začetki Luchina vr scontija: ob 18.00 «Tosca»; ob 20.3» «Giomi di gloria», s Cerchiovim d®' kumentarcem «Aldo dice 26X1»; °° 22.00 Langov «Metropolis». Ariston 16.30—21.30 »II flauto magic«* Ingmarja Bergmana. Barvni film-Mignon 15.30 «La scarpetta e la rt sa». Barvni film. Nazionale 16.00 »Piccoli gangster«*' Barvni film. Grattacielo 16.00—22.15 »Sturmtruppe0’ R. Pozzetto, L. Toffolo. Barvni f®” Fenice 16.00—22.15 »Suspiria*. Šteta nia Casini, Jessica Harper. Barv*1 film D. Argenta. Prepovedan to^' dini pod 14. letonj. Excelsior 15.30 »Gli ultimi fuochi*' Robert De Niro, Jeanne MoreaU' Jack Nicholson, Tony Curtis. Prt povedan mladini pod 14. letom. Eden 15.30 «11 cadavere del mio *•’ mico*. Jean Paul Belmondo. PrtP0! vedan mladini pod 14. letom. Barviu film. Ritz 16.30-22.15 »Febbrfe da cavallo’’ Enrico Montesano, Gigi Proie®' Barvni film za vse. ■ Aurora 16.30 «Cheyenne». M. Dal®* in V. Strode. Barvni film. Premij Capitol 17.00 «L'innocente». G. Giani®' ni in L. Antonelli. Barvni film. Pre povedan mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30 in 20.30 Glasbena Prl' reditev z ansamblom Riccarda F glia’ * Moderno 16.30 »Le deportate deliš ^ zione speciale SS». Prepovedan tul* dini pod 18. letom. Barvni film-Filodrammatico 16.00 «Voglia di lel*' Prepovedan mladini pod 18. letoi*1’ Barvni film. Impero 16.30 «Africa Express». o*r " vni film. Igra Giuliano Gemnia-Vitorio Veneto 16.30 »Lo zingar0’; Alain Delon in Annie Girardot- v’ povedan mladini pod 14. I«10 Barvni film. ., Ideale 16.00 «A1 soldo di tutte j bandiere*. Charles Bronson, "o Curtis, Michele Mercier. Bariči film. Radio 16.00 »Taur il re della bruta*. Joe Robinson in Bella tez. Barvni film. Astra 16.00 «L’erotomane*. * Abbazia 16.00 «La rossa ombra Riata*. R. Harris in Rod Tayk>r’ Barvni film. Razna obvestila Pokrajinsko kmetijsko nadzore*8 v Trstu vabi na predavanja, kl : j, priredi danes, 8. t.m., v Mačko* (srenjska hiša) in v Frebeu (srenjska hiša). Začetek ob 18- jj. Predavala bosta dr. Vremec o krta ( ski 'zakonodaji in izv. ZudeniŽ0 kletarstvu. A, I ojX. ,Wh°to. 12. t.m'., ob 20. uri p v rejata ansambla Taims in Galov' Finžgarjevem' domu na Opčinah * ... :seii slovenski večer*. Prostovoljni 9 . spevki so namenjeni za pomoč ^ dograditvi doma handikapiranih Opčinah. Izleti PD »Valentin Vodnik« iz Uoli|ie ganizira v nedeljo, 13. februarja s čarski izlet v Sappado. Vpis°v pri društvenih odbornikih. SKI KLUB UNION organizira v nedeljo, 13. febru3fia jsk° pr* 1977, smučarski izlet v Kranj^0 goro. Informacije in prijave Združenju Union, Ulica Valdir'v<) 30, od 17.30 do 19.30 razen v sredo in soboto. Telefon 64-* SMUČARSKI TEČAJ* V RAVASCLETTU razne stopnje za odrasle in °tr* ke, 8 ur tečaja v 4 nedelj popusti na vlečnicah, zavaroV«n med tednom predsmučarska ^ vadba, ob koncu tečaja tekma Informacije: SKI KLUB Ul. Valdirivo 30 od 17.30 do tel. 64459 UN1^: 19.30: NA KRASU najamem msico aU Kmečko poslopje z enoletnim predujmom. Tudi kupim. Tel 755926. PODJETJE import-export išče uradnico. Ponudbe na poštni predal 164. LEKARNE V OKOLICI ^ Boljunec: te). 228-124; Bazovh* 226-165, Opčine: tel. 211-001: r'.V tel. 225-141: Božje polje. Zgonik" jr 225-596; Nabrežina: tel. M0-W-.fr sljan: tel. 209-197: Zavije: tel. 2* Milje: tel> 271-124. Zapustila nas je naša draga mama, nona in sestra EMA URDIH vd. KRALJ Pogreb drage pokojnice bo danes, v torek, ob 13.30 v Slivne'1’' Žalujoči otroci Pepi, Lučko, Vojk« Lučka z družinami, sestri Filome,IB In Milja ter drugo sorodstvo-Slivno, Sesljan, Cerovlje, 8. februarja 1977 ZAHVALA Minilo je teden dni, odkar smo spremili na zadnjo pot Ijenega moža in očeta IVANA ŽAGARJA Toplo se zahvaljujemo darovalcem cvetja, prijateljem, sor<*?jh kom in znancem, ki so nam stali ob strani ob tako b°leCU trenutkih. Zahvaljujemo pa se posebno župniku lz Mačkovelj, Vončini, zdravnikom in vsemu osebju bolnišnice za kronične bole . — oddelek za moške, n. nad. ter osebju Centra za ment®*^ zdravljenje v Barkovljah. . žena, sina, hči In *** Barkovlje, 8. februarja 1977 PROMET PO TRŽAŠKEM AVTONOMNEM RAČUNU - ..- * ■ ■■ - , V lanskem letu rekordna izmenjava v vrednosti nad 28 milijard lir V primeri z letom 1975 je promet narastel za okrog 10 milijard vrednost blagovne izmenjave med Jo^dnimi območji Italije in Jugo-avije po tržaškem avtonomnem ačunu je v lanskem letu dosegla J^kordno višino 28 milijard 886 mi-“ionov lir Jugoslovanski izvoz na Kaško je znašaj 12 milijard 247 “"»jonovi promet v nasprotno smer 16 milijard 639 milijonov lir. y primeri z letom 1975, ko je Rodnost izmenjanega blaga znaša-,® 18 milijard 528 milijonov, je bil ®nskj promet večji za okrog 10 j™ijard lir. Toda medtem ko je Promet v tem letu v ravnovesju 'Jugoslovanski izvoz je znašaj 9 mi-156 milijonov, uvoz Jard 372 milijonov) W ^ razvidno 'z ! . n.v- jugoslovanski izvoz pokril le v °dst. uvoza. Večji izvoz iz Trsta Jugoslavijo je bil mogoč samo ®di tega, ker je jugoslovanski “ itner zagotovil tržaškemu ,avto-v.mnemu računu dotacijo 4.410 mi-lir z računa multilateralnih j! ®Cl'nih sredstev. Zaradi manjše-uvoza goveje živine in mesa na ‘‘“ško po listi A obmejnega spoloma, Stf1 pa 9 mi je lani, ka-iz zgornjih podat stal "-’ je namreč v računu na-aio občutno neravnovesje ki ga bilo treba odpraviti z ustre g^l^ uakazilom iz multilateralnega i.P° podatkih, ki jih zbira trza • a filiala zavoda Banca dTtalia. a ^usedanji promet po tržaškem lMp?Qmnom ra^unu razviden iz pri-l e°e razpredelnice (serija podat-. v’ ki so izraženi v tisočih lir, s ^učenja z letom 1957, saj je bil Sa razum — ki je bil sicer podpi , n marca 1955 — ratificiran šele rJ januarja 1957. leta tako da je te dni poteklo dvajset let *Wa)^a delovanja ustreznega ra- i^aj važnejše postavke v lanskem . »zu v Jugoslavijo po tržaškem av-računu so bile naslednje: tu«0!1’. Prevozna sredstva in nado-ui^tni deli 4.102 milijona lir, papir ij: bisarniške potrebščine 3.623 mi-hL;°v, agrumi in prehrambeni iz-iu ,l 1-783 milijonov, predivo, tkani-tfeh? ^uutekc ja 1.680 milijonov, po-tiia°i ne za gospodinjstvo in opre-dj ,^8 milijonov, kemični proizvoda 1.093 milijonov, plastične mase trilijonov, tehnični in električni liti* ^3 milijonov, semena, rast-tju j0 deli 3Ž3 milijonov, pnevma-54 869 milijonov in izdelki iz plute bilijonov lir. ^ “jvažnejše-ipostavke v uvozu pa Veaile živina 5.875 milijonov lir, go-hieso 3.087 milijonov, drugo sti* mil jonov, kovine in u-772 ni proizvodi 976 milijonov, les Pi„ ^iliionov, ribe, mehkužci itt lu-H*1? 232 milijonov, sadje in povrt-ivi® '2'5 milijonov, mleko in mlečni lijaki 76 milijonov ter vino 16 mi- Leto Uvoz iz Jugoslavije Izvoz v Jugoslavijo Skupno 1957 1.063.000 1.094.000 2.157.000 1958 1.498.000 1.431.000 2.929 000 1959 1.851.000 1.853.000 3.704.000 1960 2,747.000 3.026.000 5.773.000 1961 3.393.000 3.799.000 7.192.000 1962 2.938.000 2.545.000 5.483.000 1963 4.505.000 3.505.000 8.010.000 1964 4.966.000 6.325.000 11.191.000 1965 4.054.000 3.946.000 8.010.000 1906 5.141.000 4.887.000 10.028.000 1957 4.567.000 4.330.000 8.947.000 1968 2.963.000 ' 3.268.000 6.229.000 1969 3.472.000 2.975.000 6.447.000 1970 7.215.000 4.627.000 11.842.000 1971 6.882.000 8.841.000 15.722.000 1972 9.203.000 5.021.039 14.231.000 1973 4.954.000 8.097.000 13.051.000 1974 6.540.000 8.609.000 15.149.000 1975 9.156.000 9.372.000 18.528.000 1976 12.247.000 16.639.000 28.886.000 tlllltimnurfinililimilllllllUliliiiliiillilliiiiMiiMlliiiiiiiiivnimiiiMiiiiiiiiiiiMMIIinilllllMIllMllililinillllin V SCB0T0 V TELOVADNICI KRAJEVNE SOLE NA KATINARI USPELA PREŠERNOVA PROSLAVA Važnost sodelovanja med šolo in prosvetnimi organizacijami Predsednik Jcnkins 0 nadaljnji pomoči EGS t^u^voljeni predsednik komisije >4,-wSk*h skupnosti Roy Jenkins je bf2n®' Pešlal predsedniku Comtlliju “vko, v kateri se zahvaljuje ®stitke, ki jih je iz naše dežele V0 °b ndavni izvolitvi na to no-(>3 /Zgovorno mesto, hkrati s tem bo ®S°tavlja deželni upravi, da se sSsei ** to-da 60 rrpska Srgj ,ust z vsemi razpoložljivimi bi val** ob strani deželnemu pre-tiov.stvU v težavnem obdobju* ob-b0 Potresu. ifel bo ob 9. uri v občinskem V _ *ču »F. Prešeren* v Boljuncu, f^5iščuC iiC(^anizaciji tržaških sindikatov javno srečanje in razit^® na temo: »Državna in medna-. 8°spodarska kriza, inflacija in br kolih sta namreč Juventus in Torino prva s 25 točkami. Mitvi tek turinskih zastopnikov se torej nadaljuje in res ne vidimo, katera druga ekipa bi lahko preprečila zmagoslavno pot Turinča-nov. Na tretjem mestu, a s šestimi točkami zaostanka, sledi milanski liter, ki je startal dokaj slabo. Hi! je v središču ostrih polemik. Nakar pa je moštvo le našlo napadal ca, ki se je znal uveljaviti v nasprotnem kazenskem prostoru in Milančani so tako zabeležili vrsto pomembnih zmag. doma in na tujem. Ta napadalec je mladi Muraro, ki ga slavni Herrera prmeria Jairiu. No, Muraro je doslej dosegel že osem zadetkov in je bil uspešen tudi v nedeljo v Pcrugi, kjer je padci le en gol in ta zadetek je bil za Milančane zlata vreden Ce so Intnrjevi navijači in z njimi tudi vodstvo zadovoljni, pa je ozračje pri Milanu povsem drugačno. Rivera in tovariši so v tem prvem delu povsem razočarali. V la kolih so zbrali le borih 13 točk in tako tavajo pri spodnjem delu lestvice. Prcdsedn!k Duina je že pozval nekdanjega trenerja in Tržačana Rocc*. dn bi Milanu priskočil na pomoč. Tej odločitvi so bili odločno proti trener Marchioro in igralci sami. Pri analizi prvega dela prvenstva pa ne moremo tudi mimo dejstva, da so mekatera .nekdaj slavna moštva doslej razočarala. Poleg Milena vePa pri tem omeniti tudi 3o-levno in Ceseno. Bolonjčani so celo odslovili svojega treneria Giagnoni ja. kr g,a je nadomestil bolj praktični Cervellali. Cesena, ki je še leni bila vzor modernega in enostavnega nogometa, pa je v tej se-zdni zadnja na lestvici in se bo morala še krepko boriti pred izpa dom. In še beseda o italijanskih najboljših strelcih. Trenutno je največ golov (13) dal nogometaš Genoe Pruzzo. Genovski napadalec je že letos bil v središču pozornosti največjih italijanskih k'uho v: že tani je Pruzzo veljal 2 milijardi. Na lestvici najboljših strelcev sledijo «cbičajna imena* • Savoldi, Graziani, Bettega in nato e-dkrlic prvenstva* Muraro ROKOMET ,Y' It EDNAKODNEM ILltNlKJU Jugoslovanke nepričakovano prve V Chebu v ČSSR je b i v preteklih d leh 4. medna-odni rokometni turnir. na katerem so nastopale najboljše ženske rokometne ekipe na svetu. Jugoslovanske rokometašice so pripravile prijetno presenečenje, saj so osvojile prvo mesto. V polfinalu so najprej premagale ekipo Sovjetske zveze, ki je na olimpijskih igrah v Montrealu osvojila zlato kolajno, v finalni tekmi pa so odpravile še domačo ekipo. Finalna tekma je bila izredno izenačena in razbu-ljiva. Končni zmagovalec je bil znan šele po dveh podaljških. KONČNI IZID Jugoslavija - CSSR 20:19 (9:10, 17:17, 19:19). KONČNI VRSTNI RED 1. Jugoslavija. 2. ČSSR, 3. Romunija. 4. SZ, 5! NDR. 6. Madžarska, 7. Poljska, 8. ČSSR B. MINIBASKET CAM — Sokol 43:0 (27:0) naberejo izkušenj za bodoče nastope (več kot polovica igralcev je namreč leto ali dve mlajša od norme). # # # Inter 1904 — Sokol 48:4 (32:0) SOKOL: Della Schiava, Bandelli 2, Caharija 2. Terčon, Job, Virgilio, Pc -tot, Grilanc, Vigini, Bertocchi. SokoIov: minikošarkarji, ki nastopajo v prvenstvu «scoiattoli» so doživeli še en visok poraz. Kot običajno so nasprotniki uvrstili več visokih igralcev (mrd katerimi tudi ma-'ega . . . Tkačenka), ki so brez več-j'li težav lovili odbite žoge ter jih polagali v. koš. SOKOL: Della ' Schiava, Terčon, Caharija, Virgilio, Vigini, Pertot, Bandelli, Bertocchi, Grilanc, in Mitja Terčon. j BREG: Boneta, P. Žerjal 4. M. Sokolovi najmlajši atleti so doži- ■ štra.,n 4, Slavec 2, Klabjan. G. veli četrti pekoč poraz v tem pr-1 Štrajn. Piras, Vodopivec. B. Žerjal, venstvu. Ponovno je bila šibka toč- 1 0 c *1"'- Breg — Inter Milje 10:34 (5:16) BREG: Boneta, P. Žerjal 4, ka nabrežinske ekipe napad, med tem ko so se v obrambi pož. tvoval-bo borili (pohvalo zaslužita Terčon in Caharija) in tudi pokazali določen napredek. Sedaj čakata Sokolove igralce še dve tekmi in upati je, da se bodo tokrat izkazali tudi v napadu. Na vsak načn pa je za naše zastopnike to prvenstvo zelo koristno, da si R. Žerjal, Smotlak V nadaljevanju prvenstva v mini-basketu za najmlajše je Breg v petek igral proti močnemu Interju iz Milj. »Plavi* so v tem srečanju pokazali velik napredek in so v začetku tekme celo presenetil: nasprotnika s hitrimi protinapadi. Pri tem pa sta se izkazala Peter Žerjal in Mauro Štrajn. •im im tiMMtiiniiiM'ut m mi ut uiMiiMmin m ih MsiMtiiiiiiiiiiiiniriiiiiiMiiMiirt miiiii 111111111111 m iiiiiniiiiiiiiii NOGOMET 2. ITALIJANSKA LICA Triestina prvič izgubila pred svojim občinstvom Napadalec Trevisa Pasinato dosegel dva gola Triestina — Treviso 1:2 (1:1) TRIESTINA: BartoLni: Luchetta (Muiesan); Zanini; Berti, De Luca, Monticolo; Rossi, Fontana, Dri, Trai-nini, Goffi. TREVISO: Gregorutti: Frapdolin (Rodrigo), Cusinalo; B'ellct, Zavari-se, Tesser; Stefanelli, Pasinato, Zan-b anchi, Colusso, Marchini. STRELCI: Pasinato v 20. min. in Zanini (iz enajstmetrovke) v 40. min. p.p., Pasinato v 8. min. d.p. SODNIK: Morganti (Ascoli Pičeno). KOTI: 4:5. GLEDALCEV: 9.000. Na «riževem polju* (tako je zgJe* dalo mestno igrišče Pino Gregaz) je Triestina izgubila, svojo nepremagljivost, ki je t-ajala že osem zaporednih nedelj in obenem izgubila prvo tekmo na domačem igrišču. Kljub temu, pa smo tudi tokrat prisostvovali lepi in borbeni igri. Res so i gralci drseli po blatu in izgubljali po neumnem žoge, vseeno pa je bila predstava več kot zadovoljiva. Treviso je začel v velikem slogu in nadkrilil domačine. Pod vodstvom izrednega Pasinata (najboljši igralec, kar smo jih letos videli) in hitrega Stefanellija, so gostje organizi-ali vrsto nevarnih prodorov. V 20. min. je Pasinato streljal silovit prosti strel, ki je presenetil Bartolinija. Stiel je bil neubranljiv. Po zadetku so domačini skušali reagirati, toda njihova igra ni prišla do izraza. Triestina je remizirala le po enajstmetrovki:, ko je Rodigero podrl Drija v kazenskem prostoru. Triestina, ki je danes igrala kar s tremi napadalci. se je nato razigrala, končni žvižg pa je preprečil Tržačanom, da bi povedli. V drugem polčasu je Pasinato v solo prodoru premagal prav vse, prehitel Bartolinija in poslal žogo v prgzna vrata. Omeniti pa moramo, da je pred tem napravil o-Čiten prekršek nad Zanini jem, ki ga sodnik ni upošteval. Poraz je treba pripisati predvsem nerazpoloženemu i napadu. Edini, ki se je izkazal, je bil Dri, vsi ostali so razoča”ali. Goffi je slabo pripravljen, Rossi in Muiesan pa nista še dovolj zrela za take tekme. Tako je Treviso s tremi akcijami dosegel dva zadetka, Triestina pa je zapravila vsaj pet priložnosti in dosegla le en zadetek. Upajmo, da je poraz le sad mnogih poškodb in dobre igre gostov, ki to verjetno boljša ekipa od Triestine. Vsi domačini pa zaslužijo pohvalo zaradi požrtvovalnosti in srčnosti. A. K. ODBOJKA V DRUGI ZENSKI LIGI Nabrežinski Sokol zasluženo osvojil derbi z Brežankami Borovke so doma zamudile priložnost za osvojitev novega para točk Breg — Sokol 0:3 (4:15, 6:15, 11:15) BREG: Kofol M., Kofol D.. Kla-bian, Premolin, Korošec, Kocijančič, Trenta, Olenik. SOKOL: Škerle. Kralj. Legiša V., Legiša L.. Vola ."i, Capoliccbio, Lozar. SODNIKA: Aloisi in Fulizio. Sobotni slovenski derbi ženske B lige v Dolini se jc končal z zmago nabrežinske ga Sokola. Nabrežinke pa se niso niti preveč potrudile za zmago. Rezultat sam kaže, da Dolin-čanke niso nudile prevelikega odpora. Lc v tretjem nizu se je nekoliko spremenil nač n igre. Brežanke so povedle kar z 11:6, Vendar sc jim je nekoliko zataknilo, zgrešile so nekaj servisov ter napravile vrsto začetniških napak, tako je bila Nabrežinkam pot do zmage zelo lahka. Če ocenimo obe ekipi, lahko rečemo, da je Sokol res solidna ekipa in zelo borbena. Ta ek pa je skupaj s Salo iz Trenta favorit za obstanek v ligi. O Bregu pa lahko trdimo, da igra iz tekme v tekmo bolje, vendar pa bo tuba veliko truda in požrtvovalnosti za obstanek v ligi. V drugem delu prvenstva igra Breg z nekoliko spremenjeno postavo: vrnile so se namreč nekatere izkušene :-gralke. Manjka pa šc uigranosti med mladimi in starejšimi igralkami. M. V. Bor — Libertas PN 1:3 (11:15, 15:10, 11:15, 7:15) BOR: Bolčina, Batič, Fu-lanič, Glavina, Jazbec, Jevnikar, Kalan, Kus, Mesesnel, švagelj. LIBERTAS: Tonon, Pagura, Prial-li, Moschino, Sartor M. in G., Tegli, Turehet, De Marchi. Borovke so si v tretjem kolu zapravile izredno priložnost, da bi še nadalje ostale med boljše uvrščenimi ekipami tega dela. Gostile so sicer ekipo Libertas iz Pordenona, ki je še edina neporažena šesterka, vendar pa nasprotnice nikakor ne bi smele predstavljati ovire našim igralkam, saj igrajo čisto enostavno odbojko. Vendar pa so naša dekleta tudi tokrat naletela na slab dan. Slabo so sprejemale prve žoge, v obrambi so bile vse preveč statične, seveda pa je bil zaradi tega premalo učinkovit napad, ki je glavno orožje borove ekipe. Borovke igrajo skozi vse prvenstvo premalo konstantno. Lepi in navdušujoči odbojki nekaterih tekem IIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIHIIMIIHIIIHHIIHhHIIIIII sled; igra, ki nikakor ni vredna B lige. »Plave* imajo vse premalo zaupanja v svoje moči, velika psihološka krhkost pa jih marsikdaj po nepotrebnem drago stane. Sobotna tekma se jc začela izredno izenačeno in Libertasu je le v zaključnih potezah uspelo osvojiti seL V nadaljevanju je kazalo, da bo Bor s svojimi nasprotnicami »pometel*, saj so naše igralke vodile že s 13:0! Nasprotnice pa so le reagirale in začele nizati točko za točko, Boru pa jc uspelo osvojiti niz z nemajhno težavo. Odslej je Libertas s sorazmerno lahkoto dosegel točke in tako. po skoraj dveurnem igranju, osvojil tretjo zaporedno zmago. INKA 1. - 3. 4. 5. 1. Aikido 2. Cedrone 1. On ta no 2. Bardinetto 8 X X 1 X prekinjena prekinjena 1. Calvo X 2. Temar 2 1. Kivi X 2. Senso Unico X KVOTE 223.413 lir L ŽENSKA DIVIZIJA . Tudi drugič Sloja boljša Sloga — Kontovel 3:1 (15:8, 15:12, 11:15, 15:10) SLOGA: Mira, Suzana in Neva Grgič, Debenjak, Čuk, Crissani, Križ-mančič, Franco, Ražem, Hrovatin. KONTOVEL: Ban, Štoka, Denis in Mariza Daneu, Albi, Cibic, Prašelj, Čtvnjava, Rupel. V 2. povratnem kolu kvalifikacijske skupine je v slovenskem derbiju Sloga odpravila Kontovel. podobno kot v prvem delu, le s to razliko, da je bil tedaj zmagovalec znan šele po petih setih. Kontovel je tudi tokrat zaigral premedlo, da bi lahko ogrožal razigrane domačinke. Igra kontovelske e-kipe je slonela v glavnem na pobudah posameznic, kar pa tej ekipi primanjkuje je večja organiziranost akcij. Sloga je odigrala v tem kolu eno boljših tekem prvenstva. Naj o-menimo šc, da je tokrat vodila ekipo Sloge Anica Kufersin, ki je zamenjala odsotnega trenerja Peterlina. INKA ŽENSKA A LIGA OMA — Monselice 3:2 (9:15, 15:9, 14:16, 15:5 15:13) Po dveh spodrsljajih je OMA v četrtem kolu tekmovanj za zvezni pokal končno le zmagala. Igralk*- iz Monseliceja so bile tehnično slabše od domačink, vendar so zaigrale izredno zagrizeno in prizadevno, tako da je bil končni zmagovalec znan le po petih setih igre. Kontovelovi kadeti so po prvem delu prvenstva na odličnem drugem mestu lestvice. Na sliki: Kontovel ec Andrej Prašelj v metu iz skok* uiiiiiiiHiiHiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitniniiiiiiiiiiiiiiiiHniniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiMHiuniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ■m.. KOŠARKA V RAZNIH PRVENSTVIH Jadran je zanesljivo zmagal Bor uspešen v obeh derbijih Predvsem razburljivo je bilo srečanje naraščajnikov v Dolini Jadran — CUS Trst 87:76 (37:30) JADRAN: A. Sosič 19 (3:5), Fran-cia, Ražem, Sancin, Žerjal 10 (0:2), Klobas 17 (3:6), Kraus 9 (1:3), Lisjak 4, Vitez 4 (2:3) in Starc 24 (2:2). CUS: Nisi 8 (2:6), Uxa, Ferlu ga. Bramuzzo 20 (4:5), De Biasi 8 (4:8), Corsi, Lena 15 (7:8), Cen-garle 16 (6:10), Klamert in Sigon 9 (3:4). SODNIKA: Cozzolino in Pittana (oba iz Trsta). PM: Jadran 11:21 irt CUS 26:41. ON: Jadran 28, CUS 21. PON: Nisi (35). Žerjal in Starc (38),_ CeiL garle (40). V sobotni tekmi je Jadran na domačem igrišču brez večjih težav odpravil tržaško peterko ČUS. Brumnovi varovanci, kljub temu da so bili vso tekmo v vodstvu, so ponovno zaigrali pod svojimi sposobnostmi. Zaigrali so dokaj slabo v obrambi, kar očitno dokazuje rezultat, in kljub temu, da so imeli višinsko prednost, so pod košema vseučiliščniki prevladovali. Tudi, v napadu slovenski zastopniki niso zaigrali dobro, izgubili so iiiiiiiiiiiiiiumiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiMitfMiiiiMiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiKuiiuiiiiiiMiliuiiiuuiimiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiaiHiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiimiiiii« Nogometaša Gaje Stranščak in Rismomlo. Gajevci so letos v 3. amaterski ligi prijetno presenetili, saj so trenutno na odličnem 2. mestu. KOŠARKA V PRVIH ITALIJANSKIH LIGAH Goričani zopet praznih rok Tudi Tržačani izgubili doma V naslednjem delu bosta goriška in tržaška peterka igrali v isti skupini Brili 67:74 Pagnossin (35:34) BRILL: Ferello 18, Prato 10. De Rossi 13, Lucarelli 4, Sutter 21, Nizza 4, Serra 4, Romano. D Ur-bano, Exana. Trener: Rinaldi. PAGNOSSIN: Soro 6, Ardessi 20, Fortunato 8, Flebus, Beretta 5, Bruni 12, Savio 14, Caluri, Furlan 2, Campestrini. Trener: Benvenuti. SODNIKA: Baldini (iz Firenc) in Morelli (iz Pontedre). .........................................................................................oni..,.......im.................o...........im............................................. A LIGA 2:0 2:1 4:1 1:1 3:0 1:0 0:0 1:0 IZIDI 15. KOLA Bologna - Roma Fiorentina - Napoli Foggia - Verona Genoa - Torino 'j' Juventus - Sampdoria Catanzaro - Lazio Milan - Cesena Inter - Perugia LESTVICA Torino, Juventus 25, Inter 19, Fiorentina 18, Napoli 17, Lazio 15, Genoa, Roma, Perugia, Verona 14, Milan in Catanzaro 13, Sampdoria 11, Foggia in Bologna 10, Cesena 8. PRIHODNJE KOLO (13.2.) Bologna - Verona. Fiorentina Cesena. Inter - Foggia. Juventus Uzio, Napoli - Catanzaro, Perugia - Milan. Roma - Genoa. Sampdoria - Torino. NAJBOLJŠI STRELCI A LIGE 13 ZADETKOV: Pruzzo (Genoa) n ZADETKOV: Savoldi (Napoli) 10 ZADETKOV: Graziani (Torino) 9 ZADETKOV: Bettega (Juventus) 8 ZADETKOV: Muraro (Inter) B LIGA IZIDI 19. KOLA Ascoli - Cagliari Ternana - Avellino , Catania - Brescia I,R Vieenza - Como Lecce - Sambenedettcse Monza - Modena Novara - Palermo Pescara - Spal Rimini - Atalanla Varese -Taranto 1:1 1:0 1:1 2:0 1:0 1:0 1:1 3:1 0:0 0:0 LESTVICA LR Vieenza in Monza 26. Pešca ra in Como 25, Lecce 23, Cagliari in Atalanta 22. Varese 21. Ascoli in Catania 20. Taranto 19, Sambe nedettese 17, Palermo 16, Avellino, Modena, Brescia 15, Novara in Ter nana 14, Rimini 13, Spal 12. PRIHODNJE KOLO (13.2.) Atalanta - Taranto. Como - Asco li, Lecce - Catania. Novara - Mon za, Palermo * Ternana, Pescara Varese, Rimini - Modena, Sambe-nedettese - Brescia, Spal - Caglia ri, LR Vieenza - Avellino. C LIGA 2:0 1:1 2:1 2:0 0:0 2:1 IZIDI 21. KOLA Alessandria - Lecco Bolzano - Cremonese Juniorcasale - Mantova Padova - Albese Pergocrema - Biellese Seregno - Pro Vercelli SA Lodigiano - Clodiasottom. 0:0 Treviso - Triestina 2:1 Udinese - Pro Patria 3:1 Piacenza - Venezia 2:0 LESTVICA Cremonese 32, Udinese 31. Lecco 28, Treviso 26, J. Casale 25, Piacenza 24, Pro Vercelli 23, Triestina 21, Bolzano, Mantova, Biellese 20, Pergocrema, Alessandria, SA Lodigiano 19. Seregno 17, Pro Patria 16, Clodiasottomarina, Albese, Pa dova 15, Venezia 9. PRIHODNJE KOLO (13.2.) Biellese - Padova, Clodiasottoma rina • Bolzano, Cremonese - Aleš sandria, J. Casale - Venezia, Lee co - Albese, Piacenza - SA Lodigiano, Pro Patria - Pro Vercelli, Seregno - Udinese, Treviso Pergo cretna Triestina - Mantova. PM: Brili 14:25, Pagnossin 5:11. PON: Broni (30). Prato (39). Kljub odsotnosti Garreta je Pa-gnossin nudil močan odpor solidni ekipi iz Cagliarija. Za goste je bila tekma izredno pomembna, saj so se s to zmago uvrstili v skupino, ki se bo borila za naslov. Brili si je zmago priigral v drugem polčasu, ko je uveljavil svojo premoč pri odbitih žogah. Marko Pall. Trieste — Brina 65:78 (38:49) PALLACANESTRO TRIESTE: Oe ser 6, De Vries 20 (4:8), Baigue-ra 4, Jacuzzo 3 (3:5). Pozzecco 7 (3:5), Forza 9 (1:2), Meneghel 4, Ritossa 2, Scolini 10 (2:5j. Rella. BRINA: Zampolini 24 (4:5), Kun derfranco 3 (1:1), Sojourner 20, Cerioni 4. Blasetti 4 (2:3), Bian chi 2, Sanesi, Torda, Marisi 21 (5:5). SODNIKA: Maurizzi in Castrigna-no iz Bologne. SON: Peli, trieste 22, Brina 18. PM: Pall. Trieste 13:25 m Brina 12:14. PON: Sojourner (34), Meneghel (36) in Scolini (.37). V tekmi, ki ni imela nobenega pomena za lestvico, je Brina prepričljivo premagala Pall. Trieste. Gostje so namreč vodili skozi vso tekmo in brez večjih težav odnesli ves izkupiček. Trenerja sta ored vsem izkoristila priliko, da sta preizkusila tudi tiste igralce, ki ponavadi manj igrajo. Najboljši v tej nenapeti tekmi so bili De Vries in Forza pri domačinih, pri Brini pa Sojourner, Zampolini in Marisi. A 1 LIGA IZIDI 22. KOLA Alco - Sapori 77:75 Pagnossin Brili 67 74 Jollycolombani - IBP 80:72 Forst - Mobilgirgi i0o:103 Canon - Snaidero 99:75 Sinudyne - Xerox 118:87 KONČNA LESTVICA l Sinudyne 38, Mobilgirgi in Forst 30, Alco 28, Brili in Xerox 24. Canon 22, IBP 18, Jollycolombani in Pagnossin 12, Snaidero 10. A-2 LIGA IZIDI 22. KOLA Fernet Tonic - Vidal 81:67 Chinamartini - Emerson 97:89 Cinzano - Cosatto 100:72 Lih. Brindisi - Roller 89:88 GBC - Scavolini 87:72 Pall. Trieste - Brina 65:78 LESTVICA Cinzano 36. Fernet Tonic 34, E-mersom 32, Brina 30, Chinamartini 24, Vidal in GBC 22, Pall. Trieste 20. Cosatto 12, Roller 8, Lib. Brin diši 4. SESTAVA SKUPIN 2. DELA Za naslov državnega prvaka: A SKUPINA: Sinudvne, Mobilgir gi. Cinzano in Fernet Tonic. B SKUPINA: Forst. Alco, Xerox in Brili. Za obstanek v ligi: A SKUPINA: Canon. Pagnossin, Jollycolombani, Brina. Chinamartini, Hurlingham (bivša Pall. Trie ste). Scavolini in Lib. Brindisi. B SKUPINA: IBP, Sapori. Snai dero, Emerson, Vidal. GBC, Cosatto, Roller. v Marko SMUČARSKI TEK URESSONEY, 7. - Na mednarodnem tekmovanju v smučarskem teku v Gresosneyu je med mladinkami zmaga'a na 5 km dolgi progi Jugoslovanka Metka Munih. Med članicami je bila na 10 km dolgi progi Jugoslovanska Marjana Pavlič druga, enako mesto pa je meti aspirantkami za; cdla tudi Duša Dju-ričič (Jugoslavija). veliko žog in odstotek meta je bil domaj 48 od sto. Slovenski igralci niso izpolnili pričakovanj in bodo morali v naslednji tekmi proti Ser-volarii veliko bolje zaigrati), če bodo hoteli zmagati. V vrstah Jadrana bi omenili mladega Petra Žerjala in Adri.jana Sosiča, ki sta mirno vodila ekipo in •sta bila zelo koristna v obrambi, poleg tega sta bila tudi v napadu dokaj točna v metu (13:24). K. Leo NARAŠČAJNIKI Breg — Bor 61:63 ( 29:30) BREG: Barut 24, Debernardi 4. Pasinato, Di Donato, Labiani 2, Sla vec ’(k) 12, Pertot 13, Korošec in Čok 6. BOR: Canciani (k) 10, Štavar 4, Husu, M. Ražem 12, A. Pegan 9, Kerpan 20, Bajc, Aghemo, Lokar 8. SODNIK: Zvech iz. Trsta. PON: Pertot. PM: Breg 11:23 in Bor 7:13. Bor je osvojil točki v slovenskem derbiju v Dolini in se tako trenutno odtrgal z dna lestvice. Tekma je bila počasna in na slabi tehnični ravni, obe ekipi sta igrali za spano in napake so se vrstile druga za drugo Moštvi sta izmenoma vodili in prednost ni nikoli bila velika. Proti koncu pa so Brežani pritisnili in v 18. minuti je bilo stanje 61:52 v njihovo korist. Vse je torej kazalo, da bo tekma pri padla dolinski ekipi, Teda.i so Bo rovci prešl| v presing onrbmbo, vendar brez velikega prepričanja saj so že pričakovali poraz. Breg je nepričakovano zagrešil vrsto u sodnih napak, Bor je to izkoristil in z delnim rezultatom 11:0 v poltretji minuti zmagal srečanje povsem presenečeno. V vrstah Brežanov je bil najboljši Robert Barut, ki se je v zad njih minutah tekme sam boril proti Tržačanom. Pri Borovcih sta za-dovoljla Ražem in Lokar. fp DEČKI SKUPINA B Bor B — Polet 76:72 (41:30) BOR B: Schillani 7. Merku (k) 16, Pečar 25, Lokat- 24. Kosovel 4. POLET: Hrovatin (k) 17, F. Ta;i-čer .2, Vremec 2, Leniša 6, Grison 2. Kalc 43, D. Sosič. SODNIK, Stefi iz Trsta. PON: Hrovatm in F. Taučer. PM: Bor B 10:21, Polet 2:7. Slovenski derbi kategorije dečkov se je zaključil z zmago druge Bo rove ekipe, ki se je predstavila na igrišče le s petimi igralci zaradi smučarskih • Beograd 18; Radničk. FOB in Metalac 16; Rabotnički Skopje j. Brest Ljubljana in Zadar 8; Industromontaža Zagreb 6; Igm*0 lidža 0. 84:86 107:168 85:99 116:94 , 62:65 1 94:80 91:89 PRIHODNJE KOLO (12. 2.) C!bona Zadar Rabotnički; Jugoplastika - Brest; Partizan ničla FOB - Industromontaža. Kvarner; Igman - Beko; Metalac - Crvena Bosna; ŠPORT ŠPORT ŠPORT nogomet V NEDELJSKEM KOLU 2. AMATERSKE LIGE ZARJA IN VESNA STA SI V BAZOVICI V DOMAČEM DERBIJU RAZDELILI TOČKI Remizirala sta tudi Breg in Primorje, Juventina pa je doživela poraz 2#rJa-Ves,)a 1:1 (0:0) ZARJA: Puzzer, Žagar, I. Grgič, epCOn; Pronno .Tam- N Cor>. Križmančič, Franco, Jaco-S00- Husu (D. Grgič), Metlika. Ražem. j-^KSNA: Bogateč, Sulli, Tence, Jtemenig, Verzier, Skrem, Botti, • °rtolotti, Gergolet, Germani, Zucca. SODNK: Ermacora. “TRELCA: v 32. min. d.p. I. Gr-wc (avtogol), v 39.. min. Metlika. ^.°TI: 14:3. GLEDALČEV: 400. Slovenski derbi med Zarjo in Vesta *k ^ končal brez zmagovalca, ^blatnem igrišču v Bazovici so Up ani z dokajšnjo mero sreče iz-jf'*’1 močno okrnjeni ekipi Zarje ™ck°. jgra je biia ves fas na d0. J*hnični ravni. Zarja je z veliko l^i en®ko premočjo nadigrala Vesno, Se. v prvem polčasu ni znašla. Ba-st) Cl.so se že po začetnih udarcih »T,.avili v napad in so resno ogro- v kriška vrata, a žoga ni hotela k 1reto. Niti enajstmetrovka, ki jo njj^nik dosodil zaradi prekrška a Jacopinom, ni prinesla zažele-Sda. Streli zarjanov so padali ■ na tekočem traku, a do gola ni ^ skupini F nogometnega pr-®nstua 2. amaterske lige. je ™e‘p Primorje tokrat srečo: ?Jofi razmeroma skromnemu S. jiarcu je namreč izsililo mršav emi jn ^er je tucit Opicina e-'pl Fdile Adriatica odnesla le ..J' točko, so Prosečani tako še edno na vrhu lestvice. Prilot-ni izkoristila niti Zarja. J.}? Proti Vesni prav tako re-J* r°la in jo je na razpredel-j Cl dohitela še Rosandra, tako so Bazovci zdaj peti. Bre9U se je v nedeljo ponudila hu1 Priložnost, da b> osvojil ves uPiček, toda tudi on je do- !*.jri Po 90 minutah igre enak £“• kot vse 1 skupini: 1:1. vse slovenske ekipe v Bre. IZIDI 17. KOLA - Zr.ule . Vesna t’1, ?r)e ■ S. Marco ti arr>'nio . Costalunga ossndra . S. Serpio p ■ aunercaffe - Aurisina S Jj Adriatica . Opicina ' ^arco Devin - Pro Farra LESTVICA (.nniorje in Ooicina ftTOina Supercaffč ' ^°s&ndra in Zarja J® Adriatic: ^arco Devin, Vesna Pri* ‘ Adriatica in Flaminio 1:1 1:1 1:1 2:0 1:0 1:1 0:0 1:1 s 22 21 17 16 ■ 15 ,i 14 12 n Sergio 9 p,, HtHODN.TE KOLO (13. 2.) .lamini. Zauig^ s. Marco in Breg q minio . Zaule PrnCpa - Primorje , S u arra - Onicina Supercaffč šjNrco . S. Sergio r„','na Edile Adriatica Vtan Unpa - ?arja Ca - Breg aodra . S. Marco Devin # # * i'fnl lupini E je šlo tokrat Ju-Vse nnrohe. Izgubila je la ( in * tem tudi prvo mesto ie . ®*tu?ci. Na prpo mesto se ie j1amrpč popzpel Sagrndo. ki j nedeljo nremagal Moraro. Tof“?a»tina deli drugo mesto s nr 'ono in 1snn*nm, ki imata *■0 ‘oko 20 točk kot ekipa iz podala v napad, a tekme je bilo praktično konec. Derbi je bil nenavadno korekten, saj smo zabeležili le 36 prekrško v in en rumen karton. Vesna v prvem polčasu ni imela jasnih ciljev o tem, kaj hoče in je praktično razbijala igro. Zarja pa se je izkazala kot homogena ekipa, z dobro telesno in tehnično pripravljenostjo, čeprav ji ni kljub številnim priložnostim bilo mogoče dati gola. Lahko rečemo, da so Križani Zarji odvzeli točko in kdo ve kako bi se končalo, če bi Softič lahko razpolagal z vsemi i-gralci, saj jih je zaradi p"škodb manjkalo kar pet, štirje pa igrajo s poškodbami. Kaal Primorje — S. Marco 1:1 Prosečani v nedeljo niso izkoristili priložnosti, ki se jim je nudila. Čeprav so doma gostili šibko enajsterico S. Marca, ki se na repu lestvice s težavo otepa izpada (sedi med pet najslabših ekip te skupne) so iz tega srečanja potegnili piškav remi, ki pa jim je kljub vsemu o-mogočil, da so še vedno na prvem mestu lestvice. Tudi Opicina je namreč v nedeljo remizirala (sploh je bil to dan remijev: v osmih tekmah jih je bilo kar šest) in tako se razdalja med proseško in opensko, e-kipo, ki sta trenutno na Vrhu le stvice, ni nič spremenila. Skromni remi je vsekakor kaj slaba vzpodbuda za prihodnje srečanje Prosečanov, ki bo eno najpomembnejših. v tem prvenstvu, saj bo Primorje igralo prav s svojim glavnim tekmecem za napredovanje, z Opi-cino. vorno nastopil proti sodniku ter je i zmago. Juventina je šepala pred- bil takoj izključen. -tPr ostali Bre govi igralci so od tega trenutka dalje pokazali odločno voljo, da se ne pustijo premagati. Stisnili so nasprotnika na njegovo polovico igrišča in so skušali na vse načine priti do točke, toda žoga se v blatu skoraj ni hotela premakniti. Deset minut pred zaključkom je pred vrati gostov Melon reagiral s pestmi na nemarno prejeto brco in je zato moral zapustiti igrišče. V devetih so Brežani še bolj silovito napadli in ko se je čas že iztekel je Strnad predrl v kazenski prostor, kier je bil po nepotrebnem zrušen. Kreva-tin, ki je bil tudi najboljši na igrišču. je z enajstmetrovko zapečatil izid srečanja. Jolo ViPanova — Juventina 2:0 (1:0) VILLANOVA: Peressutti, Petruz-zi, Montina, Stculin, Boraccia, Mar-telossi, Sabot L, Mosetti, Canciani, Sabot II., Luisa. JUVENTINA: Plesničar, Tomažič, Marsen, E. Tsbaj, Mikluš, Loren-zon, Uras. Russo, Montico, Zin (Marvin), Gomišček. SODNIK: Ccppo iz Chiasellisa. STRELCA: v 39. min. p p. Luisa, 26. min. d.p. Mikluš (avtogol). Od igre, ki jo je v nedeljo v Vil lanovi prikazala Juventina, ni bilo kaj pričakovati. Štandrežci so že od vsega začetka igrali nezbrano, verjetno v prepričanju, da je dovolj lestvici že samo prvo mesto na lestvici za .....................................................i..............................................i- im...... Breg — Zaule 1:1 (0:1) Na ..., m aJ Je bil Bogateč vedno na te arbgem bodala polčasu se je Zarja v napad, a obramba SM&AP Je zdržala' vse prodore Me-^ je ma ’n -Jacopina- Seveda, , tiJesna spustila v protinapade, »Ki IVa C- r\ V. . Lnnmtnlrila 'Jat. y Posebno ogrožali bazovskih J" Poh.i • min- d p. je Skrem toč-fto na sredino in I. Grgič je & Up. rečno odbil v lastna vrata. ?8tOvePPl^a*MiiH»»tr~fie^a4tiost;)vpšda. Že sama" p-tžTcTja"1 na"^eš(vici “je* narekovala borbeno srečanje, kajti vsaka izgubljena točka v nastopih tekme cev katerim preti izpad, je izredno važna. Brežani so stopili na igrišče predvsem z namenom, da odnesejo eno točko. To se. jim je na dramatičen način posrečilo. Vzdušje je bilo pred tekmo dokaj piirno, saj je malokdo mislil, da, se bo sploh igralo. Toda enajsterici sta bili na spopad pripravljeni in sta tvegali nastop. Vsi pogoji so prispevali k temu, da bi se tekma sko-- ij sprevrgla v pretepaški nastop. Najprej, kakor smo že omenili, je bilo igrišče pr§j podobno riževemu polju, kakor športnemu cbjektu. Poleg tega je bil sodnik Cargnelutti sila pomanjkljiv in za taka srečanja nedozorel. Tretjič je nevljuden nastop navijačev pripomogel, da so se odnosi na igrišču poslabšali. Tekma se je začela z Bregom napadu. Že v 5. minuti je Rodela glavo za malo zgrešil nasprotna vrata. V trenutku največjega pritiska je v 15. minuti Savron prisebno izkoristil nesporazum v obrambi Brega in premagal Krmeca. Breg je vso silo iskal izenačenje, toda Zaule so se lepo branile in napadale predvsem s Codagnonejem in Sa vronom. Brežani so začeli drugi polčas bolj zagrizeno, na kar so gostje od govarjali s še bolj trdo igro. Napetost se je stopnjevala, ko sodnik ddsodR enajstmetrovke domačinom Krmec je prodrl v kazenski prostor, kjer je bil zrušen. Sledil je napad na Bržana, za katerega se sodnik ni zmenil, nakar je ta igralec neodgo- PO IM ASI NAD ISPtRIO V COMU JC KRAS IC DRUGI V ITALIJI 3 zmage Miličeve - V nedeljo Cagliari proti Krasu verjetno ne bo nastopil vsem na sredini igrišča, kjer so Lo-renzon, Russo, Montico in Zin zelo slabo opravili nalogo povezovanja in vodenja igre. Slab dan štandreških režiserjev je brez dvoma vplival na usp^h ostalih igralcev, še posebno na Urasa (igral je z rano na glavi) in Gomiščka, ki sta redkokdaj dobila kako podajo. Igralci Villanove so že v prvih minutah .ogrožali štandreško obrambo. Lepo priložnost za vodstvo so imeli okoli 25. minute, ko je Plesničar kratko odbil žogo iz pros*ega strela, tako da je napadalec domačinov s'reljel v vrata: Plesničar je močan strel zaustavil s telesom. Edino pri-lcžncst za gol v prvfem polčasu so Štandrežci imeli v 31. minuti, ko je vratar Peressutti lepo ubranil Mon-ticov strel. Nekaj minut kasneje je Viltenova zakadi napake Plesničarja prišla v vodstvo. Pričakovali je bilo, da bodo Bor-ghesovi varovanci v drugem polčasu zaigrali odločneje, a ni bilo tako. Igro so še vedno vodili domačini, čeprav resnih priložnosti za gol ni bilo. V 26. minuti je štandreška o-bramba ponovno dvignila belo zastavo, ko je Mikluš nerodno potisnil žogo v mrežo. V zadnjih 20 minutah igre je Juventina zaigrala kot prerojena. Domačine je prisilila k obrambi in pripravila nekaj priložnosti-za gol. Sreča pa ni bila naklonjena Štandrež-cem, saj so enkrat vratnica, dvakrat pa branilca na črti gola preprečili zadetek. P R. NOGOMET V TRETJI AMATERSKI LIGI GAJA ODPRA VILA OKRNJENO EKIPO KRASA TUDI SAN VITO POSTAL ŽRTEV PRIMORCA Sovodenjci so v tem kolu iztrgali Poggiu koristen remi Kras — Gaja 1:3 (0:3) KRAS: Ferfolja, (Skupek), Rebula, A. Škabar, V. Milič, Trampuž, Seghina, L. Milič, M. Milič, Švab, Verša, Kocian. GAJAt Kante, Milkovič, Stran-ščak, Križmančič, Čermelj, Rismcn-do, Zuzič, Bolčič, Viviani, Milkovič. Kalc. STRELCI: v 27. in 43. min. Kalc, v 38. min. Zuzič m v 46. min. Švab (Kras). SODNIK: Smillovich. GLEDALCEV: 30 V zaostali tekmi je Gaja odpravila Kras, ki je moral zaradi poškodbe Kociana igrati skoraj vso tekmo le z desetimi igralci; Tudi pri Gaji so manjkali trije standardni igralci in sicer Iztok ter Branko Grgjč in Verše, manjkal je tudi trener Kožna. Zaradi razmočenega igrišča je bila igra na precej nizki tehnični ravni. Gaja je prišla v prvem polčasb do treh zadetkov; prvega v dosegel Kalc po lepi akciji vsega napada, Zuzič pa je podvojil enajst minut kasneje. To je bil prvi Zuzičev gol. odkar nastopa v vrstah Gaje. Naj-lepši gol tekme je dosegel Kalc, ki je iz velike razdalje silovito streljal in je ukanil Krasoveca vratar ja. Najboljši strelec prvenstva Bolčič pa ni prišel do izraza, ker ga je Valter Milič dobro pokrival. V drugem polčasu je Krasov tre-ner Hafner zamenjal vratarja Fer-foljo z, mladim Skupkom, ki pa ni imel preveč dela, saj so bili krasov- NAMIZNI TENIS V ZENSKI A LIGI V predzadnjem prvenstvenem za-vrtljaju ženske namiznoteniške A lige so Krasova dekleta slavila še eno zmago v gosteh in odpravila solidno ekipo Esperia Como z izidom 5:3. Tako so si «belo-rdeče» z matematično gotovostjo zagotovile končno prvo mesto v - svoji skupini in se bodo v velikem finalu spoprijele z zmagovito ekipo v južni skupini, kar pomeni, da imajo krasovke v najslabšem primeru že zagotovljen naslov državnih ekipnih podprva-kinj, kar so dosegle že v zadnjih dveh sezonah. Vendar trener Derganc trdno upa, da bo svojim varovankam le uspčl veliki podvig, kar pa je v dobršni meri odvisno od prizadevnosti posameznih igralk na treningih v prihodnjih tednih. Če bodo vse igralke dosegle v pravem trenutku optimalno formo, je veliki podvig uresničljiv. Proti Esperii je trener potrdil o-bičajno standardno postavo, da bi preveril moči pred odločilnim spopadom, katerega datum pa ni še znan. Sonja Miličeva je tudi tokrat slavila tri gladke zmage nad nasprotnicami in je bistveno pripomogla k uspehu svojega moštva. Ostali dve igralki (Vesnaverjeva in Žigonova) pa sta solidno opravili svojo nalogo in izbojevali vsaka po eno zmago. ŠPORT NA TV Odprta meja — Občni zbor ŠD Primorec — Občni zbor ŠD Kontovel — Gorica: predšolska telovadba — Občni zbor SPK Čupa — Občni zbor SPDT — Občni zbor ŠD Sokol — Nogomet: Kras - Gaja — Odbojka: Bor - CUS Trst Prihodnjo nedeljo bo na sporedu še zadnje prvenstveno kolo z ekipo Cagliari, vendar pa se ne bo sardinsko moštvo najbrž sploh predstavilo na igrišču (da se izogne velikim stroškom za potovanje), ker je že obsojeno na izpad. - bs - ‘i KOLESARSTVO NA TEKMOVALNEM KOLEDARJU Letos v F-JK sto petdeset dirk Deželni komite italijanske kolesarske zveze je imel v nedeljo v Tržiču srečanje, na katerem je sestavil koledar letošnjih kolesarskih dirk. Ob velikem številu predstavnikov deželnih kolesarskih društev je bilo v tekmovalna program, ki se začne 6. marca z otvoritveno dirko amaterjev v priredbi lonjerske Adrie, vključenih preko sto petdeset dirk, od začetnikov, mladincev, juniorjev pa do amaterjev prve, druge, tretje kategorije in veteranov. Od aprila dalje, pa vse do konca oktobra, bodo na sporedu v poprečju po štiri dirke na nedeljo. Tehnična komisija deželne kolesarske zveze, kateri načeluje nekdanji profesionalni kolesair Tržačan Giordano Cottur, je imela precej dela, da je uskladila predloge raznih klubov, saj se je nemalokrat zgodilo, da je bilo za isto nedeljo prijavljenih v isti kategoriji kar več tekmovanj, medtem ko lahko zveza uvrsti v koledar le po eno dirko. Sestava programa se je tako izredno zavlekla, na koncu pa so bili vseeno vsi zadovoljni, saj so sporazumno našli primeren datum za organizacijo svojega tekmovanja. Naj omenimo, da je lonjersko kolesarsko društvo Adria najavilo za 15. maj tudi dirko veteranov za «11. pokal Lonjerja». Pred sestavo koledarja pa je predsednik deželne kolesarske zveze Vit-torio Rosset, ki se je prav takrat vrnil z zasedanja Italijanske kolesarske zveze v Milanu, javil, da je bila naši deželi dodeljena druga izbirna dirka za sestavo italijanske državne reprezentance juniorjev (18 let) ?a nastop na svetovnem prvenstvu te kategorije, ki bo letos v Avstriji. Ker zahtevajo odgovorni organi, da mora biti proga te izbirne dirke zelo naporna, je skoraj gotovo, da bo tekmovanje prav v Trstu, kjer ne manjka vzponov, ni pa še znano, kdo bo to dirko organiziral. Ljubitelji kolesarskega športa v Trstu letos prav gotovo ne bodo razočarani, saj bodo lahko prisostvovali vrsti kvalitetnih tekmovanj na najvišji ravni. Poleg dirke Adrie za «1. trofejo ZSŠDI* izbirne dirke za SP, bo v Trstu še tradicionalna dirka za1 «Trofejo zmage* (vedno za a- mateirjje) in materjev. deželno prvenstvo a-R. Pečar - ci skoraj ves drugi polčas boljše I moštvo. Častni zadetek za Kras je dosegel srednji napadalec Slavko Švab, z močnim udarcem s prostega strela. R. B. San Vito — Primorec 1:3 (0:2) SAN VITO: Malusa, Tedeseo, Cre-vatin, Butti, Mitri, Cavalli, Mara-spin, Rupini, Apollonio, Tasson, Tropea. PRIMOREC: Pavatič, A. Milkovič, Štoka. Čuk, Sosič, Husu, V. Milkovič (Danich), V. Možina, M. Kralj II., P. Kralj, M. Kralj I. STRELCI: v 7. min. p.p. M. Kralj I„ v 4. min. d.p. Tropea in v 35. min. Kralj. Trebenci so tudi proti ekipi S. Vita iztržili celoten izRupiček. Na zete slabem padriškem igrišču so si že takoj v uvodnih minutah zagotovili prednost dveh golov s prisebnim Mauroin Kraljem I., ki je tako s tema zadetkoma trdno prvi na lestvici strelcev (z 18 goli). Nasprotniki sc v uvrdnih minutah bili povsem zbegani in so se šele proti zaključku polčasa nekoliko zbudili, a niso ustvarili dobrih priložnosti, čeprav je bila tokrat trebenska obramba nekoliko negotova. V drugem polčasu so domačini še bolj pritisnili in so prišli do svojega gola prav po napaki v obrambi Primorca. Ta gol jim je dal pogum in so se z vso vnemo vrgli proti Pavatičevim vratom. Vrstile so se tudi napake', tako na eni kot na drugi strani. Sodnik je moral tudi izključiti igralca S. Vita, in sicer But-tija. Prišlo je še do nekaj inciden tov med igralci obeh ekip. a sodnik je bil obrnjen drugam in vsega ni videl. Tako se je tekma nadaljevala brez drugih sprememb do 35. min. ko so Trebenci s Kraliem povišali rezultat na 3:1 in tako spravili na varno še dve dragoceni točki. B. Križmančič Sovodnje — Poggio 1:1 (1:0) SOVODNJE: Marson G., Podver-šič, Pussig, Raimondi, Kovic, Pete-jan, Butkovič, Florenin, Tomšič, Marson B., Florenin P. POGGIO: Valentinuzzi, Trini, Fai-lutti, Visintin, Simonit, Boschin, Ma. rega, Michelin, Blasig, Castellan, Busdaghin. SODNIK: Ussari Sovodenjci so tokrat zaigrali precej dobro, saj so 8,„TqV)5i^eRl, tu. Prihodnjo soboto bo na vrsti odločujoče srečanje v Gorici med O-lympio in Lambertipom. Tekma se bo začela ob 18.30 v telovadnici na Komu. P. t. ATLETIKA RIM, 7. — Britanska atletska reprezentanca, ki se bo v sredo Srečala v Genovi z Italijo, je danes prispela z letalom n* genovsko- letališče. '4 * - SREČKO VILHAR - ALBERT KLUN tjfrodnoosvobodilni boj *1Dniorcev in Istranov J® Sardiniji, # ^°rziki in v južni Franciji 25. ta<)- NiitLVezniške priprave za izkrcanje na Siciliji so bile te-J^Rd" 2a operacijo sta bili določeni VIII. britanska Zavezniki so si že takoj začetka zagotovili premoč Hž^U.900 zavezniških letal nasproti 1.800 italijanskim in SSw!‘janska in nemška vojaška komanda sta še pred vlcUiii °Peracij v Tunisu računali z možnostjo invazije na vendar sta določili za obrambo otoka dokaj skromne i11 iti Sicer pa je tudi res, da sta v tistem času Hitler-Mussoliniju polagoma že plahnele vojaške rezerve LVrj^ada ie bila v polni ofenzivi, okupatorske divizije L^Knb-ji Pa so bile trdo pričvrščene in jih ni bilo moč d .^ez izgube ozemlja. V zvezi z italijanško strategi-k H P3 ie posebno zanimivo sledeče: Štab VI. arma- iSesr? italijanskih še dve nemški diviziji) je vzdolž obale U^ilei tak° imenovane obalne (italijariske) divizije, ki w.t*vii ab° oborožene in zelo pomanjkljivo opremljene ter usko fl1® iz vojakov starejših letnikov, boljše oboroženo italijanske in 2 nemški diviziji) pa so koncentrirali v notranjosti otoka. Na obalnih področjih Sicilije je bilo nadalje stacioniranih tudi nekaj posebnih delavskih bataljonov (Priihorci in Istrani), ki so komaj čakali, da bi se v bližini pojavili zavezniki. 1 V svojem govoru fašističnim po^akom 24. junija 1943 je Mussolini trdil, da bo zavezniška vojska, če se bo skušala izkrcati na Siciliji, dobesedno strta na tistem «pesku, ki je zdaj moker zdaj suh* (bagnasciuga). Prišel je 10. julij 1943. Izkrcanje na Siciliji je potekalo brez večjih izgub za zaveznike. Nekatere italijanske obalne divizije so se dobesedno sesule. V tej veliki operaciji so zavezniki uspešno uporabljali nekatere nove taktične metode. Z letal so odvrgli artilerijske obveščevalce, ki so usmerjali topniški ogenj vojnega ladjevja. V prvem velikem naletu sta dve armadi zasedli skoraj polovico Sicilije. Nemcem pa je bilo jasno, da bo po zasedbi Sicilije prišel na vrsto še Apeninski polotok in nadalje še, da bi porazu italijanske vojske utegnil slediti v Italiji politični preobrat. Izguba Italije pa bi zanje pomenila isto, kot imeti fronto na sami državni meji Nemčije. Da bi se lahko v Italiji pripravili na obrambo in jo tudi zasedli, je bilo treba zavezniško prodiranje na Siciliji zavreti. Zato so poslali na otok nove okrepitve. Na Siciliji se je kmalu pokazalo, da zavezniški vojaki niso bili v&jeni bojevanja na hribovitem terenu in niso bili za tako vojno niti pripravljeni. Po veliki raztegnitvi osvobojenega ozemlja v prvih desetih dneh vojne na otoku so Nemci močno zavrli napredovanje obeh armad. Trdote bojev v osrednjem delu Sicilije je zavezniški general Bradlev označil takole: «Celih šest dni' se je 45. divizija prebijala skozi osrednji del otoka v eni najbolj trdoživih ter intenzivnih bitk v vsej vojni v Sredozemlju. Razpolagajoč z edino cesto, ki je vodila proti severu, je komandant Midfileton vlekel svoje polke drugega čez drugega, da je lahko napadal dan in noč.* 1) ‘Da bi zanesli v sovražnikove enote in njihovo zaledje čim večjo zmedo, so zavezniki razširili vest, da bodo takoj osvobodili iz ujetništva vsakega Sicilijanca, ki se jim bo predal. Akcija je rodila izredno dobre sadove. Ne samo da se je tedaj-še povečala zmeda v italijanskih vojaških enotah, na Siciliji se je začelo' močno krepiti protifašistično gibanje. General Bradley je novi položaj opisal takole: «Koder smo hodili, iz naselja v naselje, povsod so bile po zidovih fašistične parole izbrisane, Mussolinijeve slike pa popackane. Ogorčene množice so vdirale na sedeže krajevnih fašističnih uradov, metale ven funkcionarje in sežigale njihove arhive. »2) Nerazpoloženje množic nasproti fašizmu je zaveznikom na Siciliji močno olajšalo bojevanje. Zajeti Primorci in Istrani (bilo jih je najmanj 3.000) so se pred zavezniki takoj proglasili za posebno skupino in izjavljali, da so pripravljeni boriti se za skupno zavezniško stvar. Zahtevali so nadalje, da zavezniki osnujejo zanje posebna taborišča. To se je takoj posrečilo skupini 400 mož v Palermu, ki je dobila' za svoje taborišče na razpolago posebno vojašnico. Pripadniki te skupine so si sami nadeli na rokavč napis »Jugoslavija — Partizan*. Večje skupine Primorcev in Istranov so zavezniki odpeljali v Afriko. V ozadju je bila kajpak akcija štaba »jugoslovanske kraljeve vojske* v Egiptu, ki pa ni rodila uspehov.; Primorci in Istrani so n obrnili hrbet in se po raznih poteh prebili v NOVJ.3) Čeprav so nemške divizije na Siciliji močno zavrle zavezniško napredovanje, je bilo na dlani, da otoka dolgo ne bodo mogli braniti. Uspehi zaveznikov so povzročili fašističnim hierarhom v Rimu hude skrbi. Zdaj, ko jim je že gorela streha nad glavo, bi se prenekateri radi znebili odgovornih funkcij in jih zvrnili na rame drugih. Sloge iz časov, ko je šlo vse dobro, je bilo zdaj konec. Marsikomu izmed niih je postalo vendarle jasno, da ljudstvo ne zaupa fašističnim generalom, med njimi celo Mussoliniju ne kot vrhovnemu komandantu italijanske vdjske! Nekateri so celo menili, da bi se stanje na frontah izboljšalo, če bi vrhovno poveljstvo nad vojsko prevzel kralj. Pritisnili so na Mussolinija, da je 24. julija sklical Veliki fašistični svet, ki se ni bil več sestal od leta 1939. Na seji sveta je najprej Mussolini poročal o položaju na bojiščih in predlagal ostre ukrepe za nadaljevanje vojne.* Po žolčnih 'razpravah, ki so trajale 10 ur, to je do 3. ure 25. julija, je opozicija dala na glasovanje resolucijo, po kateri naj sprejme kralj poveljstvo nad italijansko vojsko. Mussolini je ostal v manjšini. Se istega dne so ga aretirali ter internirali, kralj pa je sestavil novo vlado in ji na čelo postavil maršala Badoglia. Pod pritiskom ljudskih množic je morala nova vlada 27. julija razpustiti fašistično stranko, fašistično milico in še razne druge fašistične organizacjie.** V 38 dneh težkih bojev so zavezniki sicer osvobodili Sicilijo, niso pa uspeli uničiti številčno šibkejšega sovražnika. Izkušnje s Sicilije so zavezniki kasneje uspešno uporabili v bojih na Apeninskem polotoku, poleg tega pa je bila Sicilija zanje dobra šola za izpeljavo načrta »Overlord*. to je invazije v Normandiji. 1) Bradley N. Omar: Uspomene je,dnog vojnika. Beograd 1954, str. 207. 2) Prav tam, str. 209-110. 3) Srečko Vilhar - Klun Albert: Prva in druga prekomorska brigada. Nova Gorica 1976, sth 170-171. * V svojem poročilu je omenil tudi izgubo Pantellerije, ki naj bi bila po njegovem mnenju vzorno utrjena in zaradi tega sploh nezavzetna. Izrazil je svoje začudenje nad tem, zakaj ne kaže italijanski vojak nobene borbenosti. Mussolini je v tem času izgubil zaupanje celo pri mnogih svojih najožjih sodelavcih. *# V nekem mestecu v južni Italiji se je zgodilo, da sta dva neoborožena pripadnika posebnega delavskega bataljona razorožila celo posadko fašistične milice. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 . 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacijo in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 K f v** 8. februarja 1977 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 Ljubi]«!* GradiSče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (Širina 1 stolpee, viiina 43 mm) ob d«' lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višin* v Širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško jjj goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drug1!1 pokrajin Italija pri SPI. . ’ ” , i i čl»n Italijanske| ' zrr zv«z> časopisnih srr.............. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in liska J Izaložnikov FIEG PO KRVAVEM SPOPADU MED BANDITI IN MOŽMI POSTAVE NA AVTOCESTI MILAN - BERGAMO Umor agentov narekuje takojšnjo uresničitev reforme policije Predsednik republike Leone izrazil ogorčenje nad dogodkom notranjemu ministru in izrekel sožalje svojcem ubitih - Policijski agenti odklanjajo ^spominske medalje» BERGAMO. 7. — Preiskovalcem Se ni uspelo izslediti zločincev, ki so včeraj na avto cesti Milan -Bergamo hladnokrvno ustrelili 42-letoeea policijskega brigadirja Lui giia D‘Andreo in 27-letnega agenta Renata Barborinija ter pustili nr. asfaltu mrtvega pajdaša Antonia Furiata, 28 let. V teku je mrzlična preiskava tako v pokrajini Bergama kot. na območju Milana. Predsednik republike Leon': ic po stal notranjemu ministru Cossigi brzojav. v katerem izraža ogorčenje spričo tragičnega dogodka. Državni poglavar je preko omenjene ga resorja posredoval tudi svoje najgloblje sožalje svojcem ubitih in policijskemu poveljstvu. Pogreb bo jutri dopoldne ob 11. uri. Kako so se odvijali dogodki, ki Bo privedli do prerane smrti policistov? Patrulji cestne policije sta prejeli obvestilo, da se bliža Dal-mlneju po avtocesti avtomobil fiat ne vrhovnega sodišča. Gre za 45 ljudi, med katerimi izberejo 16 oseb. ki skupno z ustavnimi sodniki sodijo ministrom in predsedniku države v primeru, da pridejo navzkriž s pravico. Seznam, ki je bil sestavljen 1972. leta je nepopoln, ker je ne kaj članov umrlo, drugi pa so odpo vedali nalogo zaradi nezdružljivosti funkcij. Seznam mora biti sedaj izpopolnjen. ker bo moral parlament v kratkem odločati o usodi ministrov Guia in Tanassija, vpletena v škandal Lockheed. Kot kaže., bo KD rr.ed novoizvolienimi »sodniki* dobila 12 članov. KPT 6. PST in PSDI 2 neodvisna levica pa L Prešernove nagrade (Nadaljevanje s 1. strani) ------------!_------------ be, katere zasnov ne omejujejo romantični okviri in vnaprejšnji atični postulati in v našo umetnostno živ- Z UVirJSS st! ga zakonika in prehiteva vozila na desni strani. Agenti prve patrulje ustavijo 132. iz njega Izstopi ‘neznanec in brez besed začne stre ljati na policiste: D‘Ai’drea in Bar-borini sta pri priči ubita. Tedaj privozi druga patrulja ter odgovori na ogenj: strel iz brzostrelke ubije Antonia Furiata, večkrat obtoženega ropov in drugega nasilja ter pomočnika zloglasnega bandita Renata Vallanzasce, ki je nedavno u-grabi). kot znano. Emanuelo Trapam. Fiat 132 odbrzi proti Berga mu z dvema ali tremi .potniki, od katerih je eden gotovo ranjen. Lopovi zapustijo avto (ki je bil u-kraden) ter se s silo polastijo fiata 128 38-letnega Giovar.nija Bo-nettija. k' se jč z ženo Carlo Bartoli in tremi otroki ustavil zaradi počitka na zasilni stez: avto ceste. Tedaj se je za zločinci izgubila vsaka sled. Obdukcija trupel, ki jo .je izvršil prof. Borra iz Bergama, kaže. da jc bii brigadir D'Aridrea ubit z dvema svinčenkama: 'ustrelil ga k Furiato. ki je takoj zatem dobil kroglo v glavo. Barborinija na je s Štorami ubil eden od Furiatovil) pajdašev. D‘Andreu ni uspelo niti enkrat ustreliti. Barborini pa je U; strelil dvakrat. Uboj D’Andrea in Barborinija je napravil zlasti globok vtis med samimi policisti. Tako je n.pr. rimski začasni odbor agentov cestne policije (709 članov) zahteval takojšnjo uresničitev reforme policijskega a-parnta. Enaka zahteva je prišla iž vrst pokrajinske sindikalne organizacija v Bariju, ki naglnša med drugim, da »agenti ne potrebuje,in spominskih medalj, temveč zagotovitev varnosti na delu*, (dg) V četrtek skupna seja komaj minulih iskanj in dognanj za hodnega sveta, jih po svoje predelal in prilagajal prevrednotenemu idealu sodobne, bolj svetovljanske domače umetnosti. Za režijo filma «Idealist» in za celotni filmski opus je letošnji Prešernov nagrajenec režiser IGOR PRETNAR. V svojem filmskem o pusu kaže Igor Pretnar podobo celovitega ustvarjalca, ustvaril je kvalitetno povezavo med slovensko li teraturo in filmom; samo zaradi po sluha so izkušnje slovite Eisensteinove filmske šole ustvarjalno so oblikovale temelje slovenskega filma. TATJANA REMŠKAR je bila nagrajena za baletno in umetniško u-sb arjalnost. Na svoji umetniški po ti se je razvila v vrhunsko sloven sko umetnico. Postala je vodilija plesalka ljubljanskega baleta z vr sto solističnih vlog v številnih ba letih. Svojo umetniško nadarjenost je posredovala slovenskemu kulturnemu prostorni z izredno plesnoteh nično predanostjo, dramatično izraznostjo, soustvarjalno požrtvovalnostjo in delovno disciplino. In končno, sedma, letošnja, Fi-nšer: nova nagrada je pripadla skupini, ki je izvedla, Hlapca Jerneja na osrednji proslavi ob 100-letnici Cankarjevega rojstva. JOŽE BABIČ, POLDE BIBIČ, DARIJAN BOŽIČ. BENO HVALA, PRIMOŽ KOZAK. PETER SKALAR in MATJAŽ VIPOTNIK so skupno in zavzeto u-stvarili lansko osrednjo republiško proslavo ob pisateljevi stoletnici, ki je močno in sugestivno spregovorila s Hlapcem Jernejem in njegovo pravico. Predstava je oživila Cankarjevo revolucionarno besedo in misel, bila je enovita in odlično pr irejena za množično gledalstvo, saj jo je na dveh izvedbah gledalo dvanajst tis' č gledalcev iz celotne domovine, hkrati pa je predstavo prenašala jugoslovanska radiotelevizija. Nagrade iz Prešernovega sklada rinšek in Koni Steinbaher za ustvarjalne dosežke risanega filma, Koroški rojaki Valentin Polanšek za pesniške zbirke v zadnjih letih, Majda Potokar za vlogo Rachel v drami «živite kot svinje*. Milan Stibilj za skladbo XYSTUS, Zvone Šedei-bauer za režijo Vedekindovega »Pomladnega prebujejna* (uprizorjenega na deskah Stalnega slovenskega gledališča v Trstu) in za Ardenovo delo «živite kot svinje* (v ljubljanski Drami), Anton Tomašič za TV režijo »Vrnitev* (TV drame koroškega pisatelja Janka Messnerja), Janez Vidic za samostojno razstavo v Mariboru lani, Radojka Vrančič za prevod Proustovega romana «V senci cvetočih deklet*, Joco Žnidaršič za umetniško fotografijo ter skupi na Zala Dobnik, Hugo Porenta, Milan Štrukelj, Alenka Velkavrh in Jože Dobrin za arhitektonske rešit- NARAVNA POSLEDICA TRMOGLAVE POLITIKE RASISTIČNEGA VODJE SMITHA DOMNEVNI AFRIŠKI GVERILCI UBILI SEDEM RODEZIJSKIH MISIJONARJEV Pokol vsekakor zagoneten: so ga izvršili borci za svobodo ali pa gre za provokacijo ? - Značilne izjave novega ameriškega predstavnika pri OZN Younga SALISBURY, 7. - V Rodeziji je zopet tekla kri: dozdevni afriški gverilci so umorili sedem članov katoliškega misijona v Musamiju kakih 90 km od rodezijskega glavnega mesta. Vest je prišla iz londonskih jezuitskih krogov m nava ja imena ubitih: britanska duhovnika Cbristofer Sheper - Smith in Martin Thotnas, irski laični misijonar John Coiiway ter sestre Joseph Wilkinson (Angležinja) in Epiphanv Schneider, Geslaus Stiegler in Mag-dela Lewandowski (zahodne Nemke). Rešil se je le belopolti duhovnik Dunstan Myerscough, ki je bil sicer rahjen. V prostore misijona (dva samostana, šola in bolnišnica), ki leži približno na pol poti med Sa-lisburyjem in mozambiško mejo, je vdrla, kot sam pravi, skupina temnopoltih oboroženih maž z uniformami nacionalističnih gverilcev (to je borcev proti Smithovi rasistični vladavini). Žrtve so postrojih k zidu. nato pa postrelili. V misija nu je bilo tedaj okoli 400 otrok, ki jim napadalci niso storili žalega. Vest o pokolu je takoj odjeknila tudi v vatikanskih krogih. Papež Pavel VI. je poslal sožalno brzojavko salisburyj'kemu nadškofu Chakaipaju (v njej se zavzema za dokončno vzpostavitev miru in sa žitja v Rodeziji), glasilo «Osserva-torc romano* pa je ostro napadlo krivce pokola, ki jih označuje kot »samozvane nacionalistične gverilce*. Vatikanski list se je ob tej priliki spomnil tudi okoliščine, da so se v preteklosti znašli na zatožni klopi Smithovih sodišč številni misijonarji pod obtožbo, da so dajali pomoč afriškim gverilcem. Dejstvo, da vatikansko giasilo o-značuje krivce pokola kot »domnevne* gverilce, je značilno, in to še ve v vzgojnovarstvenih zavodih. muli HiiiiiiiiiiiiimiMiiiii mn m mi iiiiiintiiiiiiniimiiii m mi m n iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHi m iiiiiiiiiiiiiiiiHHiii 11111,111,11 HiniliiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii* PRIZORIŠČI TRAGIČNIH NESREČ SAN BERNARDINO VERBAN0 Dl R0VEG0 IN TURIN .....—L---------- Štiri osebe ubite in tri ranjene zurodi dveh eksplozij plinu Blizu jezera Maggiore zgoreli mati, hči in sin • V piemontskem mestu ubit 18-letni fant, ki ga je zračni pritisk vrgel iz šestega nadstropja na dvorišče VERBANIA (Novara), 7. - Štiri osebe ubite in tri. huje opečene: to je tragični obračun dveh na las podobnih nesreč, ki sta se pripetili v zaledju jezera Maggiore oziroma v Turinu. Obema jc botrovalo uhajanje'kuhinjskega plina, ki je povzročilo silovito eksplozijo in strašen požar. Verjetno je nesrečam kriva pozabljivost samih prizadetih, ki niso preverili pravilne ga delovanja 'plinskih jeklenk oziroma. če je bila varnostna zaklopka zaprta Možnost, da bi do uhajanja utekajo^ega plina prišlo zaradi morebitne okvare, preiskovalci skorajda izključujejo. Po obsegu manjša, zato pa toliko bolj pretresljiva je nesreča, ki se je zgodila v kraju San Bernardo Verbano di Rovego, ki' leži na vzpetinah nad jezerom Maggiore. Zahtevala je smrt 28-letne Rite Martinelli in njenih dveh otrok Wil-liama in Cristine, ki jima je bilo komaj 18 mesecev oziroma 2 leti in pol. Žrtve so stanovale v pritličju dvonadstropne stavbe — v prvem nadstropju bivajo Martinel-lijini tast in tašča ter nečak in nečakinja, ki pa so se rešili, kolikor so goreče poslopje zapustili s skokom z okna. Nesreča sc je pripetila kmalu zatem, ko je Martinellijin mož Ser gio Bariatti (33 let) odšel z doma v tovarno Montefibre, kjer je zaposlen. Rita je hotela otrokoma po greti mleko — kot vsak dan, ju je miala in posl. zbornice fru RIM. 7. — Poslanska zbornica in Vlado Habjan za roman «Trotamo-senat se bosta v četrtek sestala na ro», Tone Lapajne za samostojno skupni seji, da izvolita dodatne čla-1 razstavo v Ljubljani lani, Janez Ma- ■nnmnimnii--..A.........................................mm.......m.m.m.im.m.m. Ustavno sodišče bo v petek razpravljalo o vprašanju vojaške in politične tajnosti RIM. 7. — Ustavno sodišče bo v petek začelo razpravljati o vprašanju vojaške in politične tajna sti. V prvi obravnavi pa se ne bo še lotilo bistva vprašanja, pač pa bo razpravljalo le o uvodnem in formalnem problemu, če je s pravnega vidika pristojno za reševanje tega vprašanja in- če je z istega vidika spor med sodstvom in vlado umesten. Vprašanje je, kot smo poročali, načel turinski preiskovalni sodnik Luciano Violante v okviru svoje preiskave o tako imenovanem »belem golpeju* Edgarda Sogna in Luigija Cavalla. Sodnik je zahte- val od vlade in državne obveščevalne službe vrsto dokumentov o morebitni povezavi Sogna z agenti SID. naslovnika njegovih pozivov pa sta zahtevo odbila, češ da gre za vojaško in politično tajnost. Ob tem gre poudariti, da je Via lantejevo pobudo podprlo Uidi rimsko sodstvo, ki je v okviru preiskave o Borghesejevem propadlem poskusu državnega udara trčilo ob zid vojaške' in politične tajnosti. Tega rešilnega pasu se je pred rimskimi sodniki in še prej ored pa-dovsklmi krčevito oklenil bivši načelnik SID gen. Vito Miceli. ki je obtožen nekakšnega dajanja potuhe in podpiranja prevratnikov ter vplivnih častnikov obveščevalne službe. Po pogočilu pred nedavnim imena vanega sodnika Roehrssena. se bo sodni zbor umaknil k posvetu in razčlenil vprašanje umetnosti spora. Kot rečeno ustavno sodišče ne bo razpravljalo o bistvu vprašanja, se pravi, če se vladni funkcionarji, ministri in vojaki lahko sklicujejo na vojaško in politično tajnost, če bo sklenilo, da je spor med sodstvom i* vlado umesten, bo sodišče določilo novo razpravo, na kateri boi daril, da se po njegovem mnenju zaslišalo stranki (sodstvo in vlado) častniki, vpleteni v prevratniško in bo nato začelo z razčlenjevanjem rovarjenje, ne smejo sklicevati na Violantejeve vloge, v kateri turin-1 vojaško in politično tajnost. Marši- ■ • 1 M L 1 - __!« I 1 —_ * I.nnnšnl /i A ia Anrlpa. ski sodnik trdi, da sta vojaška in politična tajnost v nasprotju z u-stavo. (Na »zatožni klopi* je 352. člen kazenskega postopka, ki omogoča pričam, da se sklicujejo na omenjeno tajnost). Obravnava in sodni postopek pa bosta zelo dolga, ker je vprašanje sporno in zelo kočljivo, pa tudi, ker bo ustavno sodišče do konca aprila zaposleno z drugimi pomembnimi vprašanji. Vsekakor pa bo že uvodni sklep velikega pomena za vrsto sodnih postopkov: od Violantejeve preiskave do procesa zaradi pokola na Trgu Fontana in procesa, ki bi se moral začeti čez nekaj mesecev, proti Borghesejevim prevratnikom. Ne gre tudi pozabiti, da je vprašanje vojaške in politične tajnosti ključni problem procesa proti nekaterim funkcionarjem turinske tovarne Fiat, obtoženim, da so s pomočjo obveščevalne službe zbirali informacije o delavcih preden so jih sprejemali v službo. Na zahtevo neapeljske jiorote, naj nemudoma izroči dosjeje z zbranimi informacijami, .je vodja obveščevalne službe admiral Casardi rezko odga voril, da gre za vojaško in politično tajnost in da zato ne more ugoditi prošnji sodnikov. V tem okviru je socialistični poslanec Silvano La-briola naslovil predsedniku vlade in obrambnemu ministru pismeno vprašanje, v’ katerem zahteva, naj nemudoma ukažeta SID, da izroči dokazno gradivo. Poudariti gre nadalje, da je ored nedavnim predsednik ministrskega sveta Andreotti v razgovoru z uredniki radijskega dnevnika GR 1 pou kdo pa se je vprašal, če je Andre-ottijeva izjava obvezujoča tudi za tiste priče (parlamentarci, funkcionarji, vojaki), ki so bili pred časom v obveščevalni službi, ki pa sedaj niso več v delovnem razmerju z izvršno oblastjo. To je še toliko bolj pomembno, saj je ravno Casardi z odgovorom neapeljskim sodnikom dokazal, da ne pripisuje prevelikega pomena Andreottijevim besedam, (vt) nameravala peljati v jasli, kajti tudi sama je uslužbena. prižgala je vžigalico, tedaj pa je strahovito počilo. Čez noč je pričel uhajati iz jeklenke plin, ki je nasičil vse stanovanje ter ob stiku z zrakom ustvaril eksplozivno mešanico. Nastal je požar, ki .je uničil celo hišo. V zubljih so našli smrt kot rc-čeno-Rita. William in Cristina, medtem ko se je Štirim sorodnikom posrečilo pravočasno zapustiti poslopje. Gasilci so med raziskavami našli plinsko jeklenko, ki jo je sodna oblast dala zapleniti ter u-vedla preiskavo. Sergio Bariatti, ki so ga takoj po strašni nesreči, poklicali iz tovarne, je za vsako ceno hotel v ligenj, da bi rešil drage, vendar so mu to-navzoči s silo preprečili, si--cer bi še sam podlegel uničujočim zubljem. Mnogo večje razdejanje in k. sreči samo eno žrtev je zahtevala plinska eksplozija v 6-nadstropnem stanovanjskem poslopju s hišno številko 229 na torinskem Korzu Regina Margherita. Tragedija je izbruhnila okoli 7.30 v zadnjem nadstropju. Osemnajstletni Vincenzo Priamon-ti, ki se je nekoliko poprej vrnil v mesto od nez.nanokod, se je povzpel do stanovanja, ki ga deli skupno z 19-letnim Vmcenzom Di Sal-vom. Pozvonil je, istočasno pa je strašansko počilo: zračni pritisk je prišleka vrgel skozi okno na stopnišču, tako da je obležal v mlaki krvi na dvorišču. Eksplozija je do kraja uničila omenjeno stanovanje in Di Salva so sprejeli na oddelku za hudo opečene pri travmatološkem središču s pridržano prognozo — na polovici telesa so mu u-gotovili opekline prve, druge in.tretje stopnje. Poleg fanta sta morala v bolnišnico še 42-letna Maria Terlizzi (zaradi zloma noge in verjetnega zloma več reber) in njena 8-letna hči Patrizia (zaradi opeklin). , Terliz-zijdnemu možu Carlu Schievanu (54 let) in drugi hčerki Annalisi (9 let) je bila sreča mila, saj nista zado-bila ene same praske, čeprav je bilo tudi njihovo stanovanje skoraj popolnoma uničeno. Tudi tej nesreči je botrovalo dejstvo, da je bilo stanovanje (Pria-montija, oziroma Di Salva) nasičeno s plinom. Ko je pokojni pozvonil, se je pač zaiskrilo, to pa je bilo ob dotiku s plinom več kot dovolj. Eksplozija je poškodovala v večji ali manjši meri vso stavbo. O primeru lažje zastrupitve plinom pa sporočajo iz Vipitena v bocenski pokrajini. Zgodilo se je med mašo v cerkvi S. Spirito zaradi okvare na plinski pečici. Štiri o-troke je obšla slabost, vendar jim ni bilo hudega, kolikor so jih takoj peljali na zrak. Pač pa je morala v bolnišnico farovška pomočnica Rosa Schatzer, ki. sicer ni v nevarnosti, (dg) Tudi v Apuliji bodo ukinili psihialrične bolnišnice BARI, 7. — Po zgledu ravnatelja tržaške psihiatrične bolnišnice Franca Basaglie in njegovih sodelavcev bodo tudi v Apuliji v roku treh let ukinil) vse psihiatrične bolnišnice. Tako so sklenili zastopniki apulijskih ookrajin ob koncu srečanja na temo »Psihiatrija v okviru zdravstvene reforme*, ki ga je priredilo deželno odbomištvo za zdravstvo, V dokumentu, ki so ga odobrili ob koncu simpozija poudarjajo med drugim, «da bc Apulija s svojo zdravstveno politiko imela važno vlogo pri odpravljanju zloglasnega zakona iz leta 1904, na o-snovi katerega so bili umsko bolni ljudje doslej zaprti v pravih tovarnah blaznosti in odtrgani od druz benega tkiva.* tembolj, ako se spomnimo decembrskega uboja duhovnikov Adolfa Gregora Schmitta in Possentija Weggartna ter sestre Francis Van den Berg; preživela sestra Ermen-fried Knauer, ki je bila ranjena v noge, je tedaj povedala, da je avtomobil, s katerim se je peljala četverica, ustavil temnopolti moški z uniformo afriškega gverilca ter pričel divje streljati; očitno pa se mu je silno mudilo, sicer bi preveril ali je Knauerjeva mrtva. Da godek se je pripetil ravno med potekom ženevske konference o bodoči ustavni ureditvi Rodezije, ali bolje ' Zimbabveja: pokol naj bi povzročil razdor med pogajalci, a znano je, da ženevski konferenci rodezijski rasisti nasprotujejo. Glasnik afriške osvobodilne fronte je jasno povedal, da so pokol izvršili pripadniki rodezijske varnostne službe, torej provokatorji. Med novim pokolom v Musamiju niso bila v teku pogajanja za ure ditev rodezijskega vprašanja, ne gre pa pozabiti, da je rasist Smith prišel na dan s teorijo o »komunistični nevarnosti* in da se. na afriški celini sedaj mudi ameriški ve-| leposlanik pri Organizaciji združenih narodov Andreiv Young. Njegov obisk v Arriki je v neposredni zvezi z novo politiko Carterjeve uprave o učinkovitejšem pristopu k reševanju afriških problemov. Nova vvashingtonska vlada podpira britanski načrt o Rodeziji, medlem ko je Smith naklonjen prejšnjemu Kis singerjevemu načrtu, ki ie bil sestavljen, kot naglašajo politični o-pazovalci .»po meri za rodezijsko belopolto prebivalstvo*. Spričo Carterjevega «odklona» bi rad Smith še bolj podkrepil teorijo o »komunistični nevarnosti* z navajanjem čim večjega števila gverilskih na padov in pokolov, za katere naj bi nosili odgovornost komunisti, ki da podpirajo afriška osvobodilna gibanja. V takšni luči bi lahko torej videli tudi pokol v misijonu. Temnopolti veleposlanik pri OZN Young, ki je včeraj obiskal Tanzanijo, sc je danes ustavil v Nai-robiju, kjer se je Sestal s kenijskim zunanjim ministrom \Vayiakijem. Young je med drugim izrecno poudaril potrebo po podprtju afriške patriotske fronte, hkrati pa dejal, da tudi ne gre docela ignorirati Smitha, kot predsednika rodezijske manjšinske vlade. Jasne besede torej, ki kažejo, da je Smith čedalje bolj osamljen, (dg) RAPALLO, 7. — Agenti političnega urada genovske kvesture in varnostne službe za Ligurijo so davi odkrili v Rapallu skrivališče samozvanih «rdečih brigad*. Gre za stanovanjc v četrti, kjer stanujejo v glavnem premožni ljudje. Kaže, da so prevratniki zaslutili nevarnost v zadnjem trenutku in jo pa brisali le nekaj minut pred prihodom policije. Domnevo naj bi med drugim potrjevalo dejstvo, da je bil hladnik še vklopljen in da so bili na mizi ostanki skromnega obeda. iiiiliftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiniiiiiiiiimiHiiiiiiiMiiimMiiiiMiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiii ZOPETNI PODVIG ZNANSTVENIKOV SZ LADJICA SOJUZ-24 OD VČERAJ V VESOLJU Cilj vesoljske odprave je nadaljevati poskuse v laboratoriju saljut-5 MOSKVA, 7. — Moskovska radij- ska postaja je sporočila, da so so vjetski znanstveniki danes popoldne ob 17.12 po srednjeevropskem času izstrelili vesoljsko ladjico sojuz 24 z dvema kozmonavtoma na krovu. Gte za polkovnika Viktorja Gorbatka in inženirja Jurija Glazkova. Podatki o sovjetskem vesoljskem podvigu so zaenkrat še zelo skopi. Gasilci si ogledujejo stanovanjc 'v zadnjem nadstropju tHriuske stavbe, kjer je uasiaia plinska eksplozija, ki je zahtevala smrtno žrtev in tri ran jen je . (leiefoto ANSA) Tako moskovska radijska postaja kot časopisna agencija «TASS» poudarja, ta le, da je cilj odprave nadaljevati poskuse v vesoljskem laboratoriju saljut-5, poskuse, ki jih je julija lani začela posadka ladjice sojuz-21. Radijska postaja je tudi sporočila, da vse naprave delujejo pravilno. Današnji polet sledi poletu ladjice sojuz-23, ki se le za las ni zaključil s tragedijo. Zaradi okvare na krmilnem sistemu sta se kozmonavta Vjeceslav Zudov in Valerij Rojdest-venski vrnila na zemljo po dveh dneh poleta in sta pristala na nekem jezeru v srednji Aziji, ko je divjalo silovito neurje. Grobatko je — kot poroča agencija «TASS» — veteran vesolja, saj je prvič poletel leta 1969, ko so sovjetski znanstveniki poslali istočasno v vesolje kar tri ladjice. Glazkov pa je novinec vesolja. Gorbatko in Glazkov sta bila rezervna posadka pri poletu sojuza-23. (vt) Potres pri Fogp 12.30 13.00 13.30 17.00 17.15 17.25 17.55 18.15 18.45 19.20 19.45 20.00 20.40 RIM, 7. — Davi malo po 8. uri so italijanske seizmološke postaje zabeležile lažji potresni sunek z epicentrom v okolici Foggie. Jakost sunka naj bi dosegla 3,6 sta pinje po Richterjevi lestvici, kar odgovarja jakosti med 4. in 5. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Sunek je bil zelo šibek in ni povzročil škode, zanimivo pa je. da je bil epicenter na področju, ki velja za seizmično neaktivno. 22.05 12.30 13.00 13.30 17.00 18.00 18.25 18.45 19.10 19.45 20.40 22.15 23.05 L_ U. ILh* llf mWmmB TOREK, 8. FEBRUARJA 1971 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal ARGUMENTI: Ekonomija Oddaja za potrošnike DNEVNIK in Danes v parlamentu PROGRAM ZA NAJMLAJŠE Knjiga pripovedk: Colargolove pustolovščine Ezopove pravljice: Želva in orel Dve leti počitnic 12. in zadnja epizoda. Za televizijo režiral G. Grangiet Jaz, potepin — dokumentarec ARGUMENTI: Velika Britanija Srečanje s kabaretom'Enrica Beruschija FURIA: Izbira — film Almanah in Vremenska napoved DNEVNIK IL BAGNO Vzporedno s sporazumom, ki so ga voditelji drugega televidu skega kanala sklenili z milanskim gledališčem »Piccolo* z* n*' posredni televizijski prenos nekaterih uprizoritev tega gl«®*' lišča, so tudi voditelji prvega televizijskega kanala sklenili P*-doben sporazum s torinskim stalnim gledališčem. V tem okvir® bodo danes iz gledališča »Toselli* iz Cunea neposredno pr*®*j šali komedijo «11 bagno* Vladimira Majakovskega v prired®* Maria Missirolija in Vittoria Sermontija. Barvni prenos bo dvoma še obogatil oddajo, spričo barvitosti kostumov in scene-Missiroli, ki je tudi režiser predstave, ni pripravil zgolj kom*^ morativne prireditve (komedija je bila napisana 1930. leta). P*J pa je fioudaril tisto plati dela, ki imajo znaten odmev tudi ' naših dneh. y V svoji komediji si je Majakovski zamislil nekega izumitelja, je izumil »časovni stroj*, s katerim lahko prenese v pri hodno* ljudi in jih nato znova pripelje v sedanjost. Vsi bi radi s teO strojem za stoletje naprej, ko bo v državi idealen komunize^ Med temi je tudi birokrat, ki ni hotel dati izumitelju patenta ** njegov izum. Prav zato se ob zaključku v boljšo prihodnost pje' selijo samo delavci in kmetje, medtem ko birokrati morajo ost*' ti v mračni sedajnosti SIENTEME Koncert Alana So-rentija Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska *!•*" Drugi kanal Vidim, slišim, govorim: O filmu DNEVNIK ob 13. uri Vzgoja in dežele: Muzeji in knjižnice PETA STENA: življenje doma in izven njega Politehnik: Otroški vrtec in mestne četrti Rubrike dnevnika št. 2: Parlament in Šport Je dan sv. Valentina, Charlie Broivn! Risani film Praktični nasveti za pravilno prehrano Tretie nadaljevanje oddaje, ki jo vodi Paolo Turco DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO Preteklost in sedanjost: RACCONTI DELLA TERRA . v Program v treh oddajah, drugi od treh ciklusov °d('aJ,e. okviru rubrike »Preteklost 'n sedanjost*. Prvi je bil »Moč mokracije*. tretji pa bo «Primer Španije*. Tem trem ciklus®1,,, bodo sledili drugi vedno v duhu te rubrike, katere namen poglobiti zgodovinske in politične, vendar pa tud: kulturne moralne vzroke globoke krize, ki pretresa državo. Ciklus «K* conti della terra* obravnava odnos med kmetijstvom in ind:|) strijo, ki je bil glavna značilnost vazvojnega modela* v zadri ^ letih irj ki ga je trptjg brez dvoma preosnovati. Prva oddal* naslovom «H paese del Gattopardo* obravnava problema111', vasi, oziroma mesteca Palma di Moptechiaro, kjer so 1960- ‘e organizirali konferenco o nerazvitem Jugu Detektivi: TRIJE SOVRAŽNIKI a Film, ki ga je -ežiral L. Doblrin, igrajo Robert Taylor, A®*® West, Tige Andrews in Mark Goddard Vidim, slišim, govorim: O gledališču Ob koncu DNEVNIK — ZADNJE VESTI 1 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.00, 10,00, 14.00 TV ŠOLA: Desant na Drvar, Istra, Geometri8, "Nemščina, Glasbeni pouk itd. Volk išče drva v Črnem potoku — iz serije «Zverinice iz ReZa PIKA NOGAVIČKA - serijski film 17.55 Obzornik i ,’i 18.10 Glasbena oddaja 18.40 TV trim test — barvna oddaja 19.30 DNEVNIK 20.00 OČI KRITIKE H. de Balzac: BLIŠČ IN BEDA KURTIZAN - 9. del (her Povzetek 8. dela: Po Estheri 'i smrti Nucigen izve, da je ® ^j. podedovala sedem milijonov frankov; denar, ki ga je imel* * tega pod blazino, namreč izkupiček rente, ki jo je podaril “ kir, je izginil Iz koncertnih dvoran — O. RESPIGHI: RIMSKE PINIJE 17.10 17.30 20.40 21.40 1J ct«* Predvajali bomo dol koncerta v izvedbi Simfoničnega ork«5jt. Slovenske filharmonije pod taktirko Uroša Lajovipa. Pred,i -vedbo boste lahko prisluhnili razgovoru redaktorice B. Šr*111 Justin z mladim slovenskim dirigentom 22.10 DNEVNIK Koper — barvno 19.30 ODPRTA MEJA — slovenska oddaja 20.00 Otroški kotiček — risanke 20.15 DNEVNIK 20.35 ŠOLA LJUBEZNI — celovečerni film 22.10 Aktualna tema — dokumentarna oddaja 22.40 Sloiwnski zbori: Koroške pesmi Zagreb 18.15 Dokumentarni film \ 19.30 DNEVNIK 20.00 Stop 20.50 AKCIJE: Zvišan krvni pritisk 21.00 Nenadna osamljenost Konrada Steinerja — celovečerni ^ TRST A 7.00. , 8.00, 10.00, 12.45, 15.30, 17.00, 18.00, 19.15 Poročila 7.20-12.45 Dom in izročilo: Tjavdan. Radio za šole, Koncert sredi jutra, Deželna vina, Prosta pot med notami, Glasba po željah; 13.00 -15.30 Za mlade: Sestanek ob 13. uri, Z glasbo po svetu, Mladina v zrcalu časa, Glasba na našem valu; 15.45 - 19.00 Kultura in delo: Klasični album, Za najmlajše. Simfonični koncert, Slovenski komorni orkester, Prešernov dan KOPER 7.30. 8.30, 12.30, 14.30. 16.00, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila: 8.35 Zbori in baleti; 9.00 Plesna glasba; 10.00 Z nami/je...; 10.45 Glasba in nasveti: 11.30 Orkester Baiardi; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mladina pred mikrofonom: 14.35 Valček, palka in mazurka; 15.10 Slovenski popevkarji; 15,30 Plošče- 16.10 Glasbena oddaja: 17.00 'Mlad:m poslušalcem: Ob slovenskem kulturnem prazniku: 18.00 čarobna godala; 18.35 Da mači pevci; 20.00 Nepozabne melodije: 20.35 Rock party; 21.00 Literarna oddaja; 21.35 Komorna glasba; 23.00 Glasba v noč. RADIO 1 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19,00 Poročila; 7.30 Glasba in kramljanje; 8.40 Včeraj v parlamentu; ®-* 10.35 Vi in jaz: 11.00 Radij^fjo-daljevanka; 11.30 Poje Lan®? ,p0 rini; 12.10 Glasbeno govor®1 pj? red; 12.30 Italijanske dežel«1 {U-f mont; 13.30 italijanske 10 w/t' plošče; 14.20 Satira: 14.30 -Lj« 13.05 Kratka zgodba; 15.45 'n dr Prvi NTP; 18.35 Neapeljsl'e > mi; 19.25 Radijska drart«1 Ikebana v glasbi; 21.05 T1* koncert; SLOVENIJA (tf 7.00, 8.00, 11.00, 12.00-1^ 18.00, 22.00 Poročila; 6.20 cija; 6.50 Dobro jutro, , 7.30 Iz naših sporedov; 8-1* S* bena matineja; 9.05 Rad' la; 9.30 Iz glasbenih šol' ,{!■ Kdaj, kafri, kako in po (t> pf 10.45 Turistični napotki-; "H menndOi koncert ; 12.10, Da®*"> izbrali; 12.30 Kmetijski 12.40 Po domače: 13,20 O’^ in zabavna glasba; 14.05 v .