71. Številka._Ljubljana, v sredo 30. marca 1898._XXXI. leto.l SLOM MM likala vtak dan sv eter* arimll nedelja in premike, ter velja po polti prejem an m avatro-ogereke delelo za vse leto 16 gld., ia pol leta 8 rIc!., za četrt leta 4 gld., za leden ■eaee 1 gld. 40 kr. — Za Ljobljaao brez pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poftiljanje na dom rafaiia se po 10 kr, na mesec, po 80 kr. aa četrt leta. — Za to je delale toliko ve*, kolikor poštnina znaša. — Na narocba, brez istodobne vpofiiljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila placu ,a ao od štiriztopne petit-vrste po 6 kr., ca se označilo jedenkrat tiska, po 5 kr., fte se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat Uska. Dopisi naj za izvole fraokovati. — Rokopisi ze na vračajo. — Orednifitvo in npravništvoje na Kongresnem trga st. 12. D pravniltva naj te blagovolijo pošiljati naročnina, reklamaciie oznanila, t. J. vae administrativne at«ari. Telefon i&t. Vabilo na naročbo. Slavno p. a. občinstvo ul|uduo vabimo aa novo nareftbo, atare sospode naročnike pas, katerim bo> potek 1» hoaerm nieaeee nnroenlu«, prežimo* dat J« ob pravem #aau pozete, da po-šlljaeje preneha la sta doba vae štrvlllte. „SLOVENSKI NAROD" valja aa ljubljanske aaroealke brca po Ali Janj h aa dana t Vae leta . . . gld. 1»*— I Četrt leta. . . ald. tlO Pel leta ... „ d*50 | Jeden mesec. ,« i-lO Zm poŠll|aztJe na dom ae raćnns IO kr. aa mesce, ao kr. aa šetrt leta. H pošiljanjem po pošti velja i Vae leta . . . gld. IS*— I Četrt leta . ■ . gld. š— Pel leta ... 99 H-— | Jeden aaeaee • l-lO enzr- Marotaje ae lahko z vsakim dnevom, m b krala ae mora poslati tadl naročnina, drturaee ae ne oalramo an doticao naročilo. my lila* ae n»twtl|a IO. dan po potekli naročnini kres oalra mfceas, kdor ne vpošlje late ob pravem ensn. _UpravnJilvo »Slovenskega Naroda". Parlamentarne stranke in izjava mini-sterskega prodsednika. Razprava o prrgramatični izjavi min i sterskega predsednika traja že več sej, a dasi Ae ni končana, vender že lahko rečemo, da je parlament ž njo dragi čas samo potratil. Vzprejetje Steinwenderjevega predloga, naj se 0 izjavi ministerskega predsednika otvori razprava, nas je razveselilo. Thunova izjava je bila tako la-konična, tako nejasna, da je bilo nujno potrebno, podati vladi priliko, da posamezne ali vsaj najaktu-valnejše točke sve jega preskromnega programa ob* razloži, saj morejo posamezne stranke svoje stališče napram vladi precizovati samo če velo, kaj vlada hoče in kako hoće svoje smotre doseči. Razprava, katera se je daslej vršila o tej izjavi, ni prinesla nikakega pojasnila, in kakor pred dobrina tednom nismo ničesar vedeli o vladnih smotrih, prav tako ne vemo danes ničesar. V razpravo so do malega posegli žs govorniki vseh strank. Govorili so pristaši levice in govorili >o pristaši desnice, toda odkritosrčnih besed je bilo malo slišati, vsaka stranka je nekoliko drugače govorila, kakor misli. Levičarski govorniki so vladi vsi vprek razna njevali ostro opozicijo, toda pokazalo se je očitno, da glede sredstev, s katerimi hočejo tirati opozicijo, niso vsi jednih mislij. Vzlic temo pa je vlada lahko spoznala iz levičarskih izjav, da ne sme računati na podporo teh strank, dokler glede jezikovnega vprašanja ne zavzame nemškim zahtevam prijaznega stališča, kar je seveda absolutno nemogoče, dokler hoče grof Thun vladati s parlamentom, zlasti s sedanjim parlamentom. Kako opozicijo bodo delale nemške stranke, zmaga-!i Wolfova ali Pergeltova taktika, to je naposled postranskega pomena, glavno je, da 8e vlada ne more naslanjati na nemške stranke. To je bilo znano že prej in zategadel pač ni bilo treba, da se je v ta namen otvorila debata. Tudi stranke parlamentarne večine so se pri tej razpravi oglasile, ali kdor čita njihove izjave, tisti dobi ntis, da te stranke niso povsem složne v svojih smotrih, in da je njihovo stališče napram Thunovemu ministerstvu v resnici nekoliko drugačno, kakor se delajo. Kar so govorili Javvorski, Engel, Šušteršič, Lupul in Pallffv kaže, da je desnica vzlic reserviranosti svojih izjav pripravljena, hoditi z vlado čez drn in strn, dasi ni m 7 jasnega pregleda, kaj vlada hoče in kako to hoče doseči. Čehi in Poljaki so to mogli že prej storiti, ker imajo v ministerstvu svoje zaupnike, Slovenci in Hrvatje pa moramo biti jako oprezni, saj vidimo povsod, kamor pr gledamo, da vlada na Slovenskem še vedno tisti duh kakor prej. Vimena .Slovanske krščansko narodne zveze" je govoril dr. Šušteršič. Zdi se nam, da je govornik v svoji prijaznosti šel predaleč. V njegovem govora, kateri nima določne barve in je sestavljen prav v slogu starih diplomatov, pogrešamo krepkih akcentov, jasnega precizovanja slovenskih zahtev in nedvoumnega označenja stališča, katero zavzemajo slovenski poslanci napram vladi. Slovenci nimamo prav nobeni ga uzroka, gledati na vlado s takim zaupanjem, kakršno imajo slovenski poslanci, kakor kaže, ne v posamičnostih, pač pa v svoji celoti, govor dra. Šusteršiča, in zato se nam zdi, da je šel dr. Susteršič predaleč. Vlada sama ni posegla v debato o njenem programu. Njej se ni zdelo primerno pojasniti svoj program in ga izpopolniti zlasti z ozirom na to, kar so glede posamičnih vprašanj izprožili pojedini govorniki. Storila je to, ker hoče imeti svobodne roke na vse strani. Kakor pa si je zagotovila vlada popolno akcijsko svobodo, tako si jo morajo zavarovati tudi slovenski poslanci. Položaj našega naroda je pretežaven, da bi si njegovi zastopniki smeli vezati ruke, najmanj radi vlade grofa Tinina, o kattri ne vemo, se bo li sploh kaj ozirala na naše zahteve ali nič. Naši poslanci morajo ostati od vlade neodvisni, dokler ne ugodi vsem imšim zahtevam, kar se mora zgoditi prej, predno pride na razpravo nagodba. Državni zbor. Na Dunaju, 29. marca, Po prečitanji došlih predlog in interpelacij ter po storjeni obljubi posl. Hoferja je zbornica nadaljevala razpravo o izjavi ministerskega predsednika. Posl. dr. Menger je najprej izrekel svoje zadovoljstvo z zadnjim Dipaulijevim govorom in se potem bavil s programom desnice, rekši, da vsaka desničarska stranka avtonomijo drugače razumeva. Lokalna avtonomija je misel, kateri pritrjuje tudi govornikova stranka. Naloga vlade je težka, kajti država ni narodno jednotna. Vlada mora zakonitim potom ustvariti normalne razmere. Nemci so v svojih pravicah znatno prikrajšani. Vlada mora najprej odstraniti silna kršenja zakonov, katera so se zgodila. Govornikova stranka bo proti sedanjema in proti vsakemu ministerstvu, dokler ne odstrani jezikovnih naredb, in dokler ne ugodi opravičenim nemškim zahtevam, gojila največjo nezaupnost in jej delala najodločnejšo opozicijo in si pridržuje pravico, postopati eventuvalno tudi z obstrukcijo. Posl. dr. Šušteršič je rekel, da je stališče »slov. kršč. narodne zveze* označeno po njenih načelih ter s tem, da je v organizovani zvezi a strankami dtsnice. Mi vstrajamo neomajno tudi v bodoče pri adresnem programu strank večine, za katerega uresničenje se trudimo v zvezi z drugimi strankami desnice. Stoječ v tej krepki parlamentarni zvezi, mirno gledamo na razvoj dogodkov v Toda — čuj — draga prijateljica, kaj sem videla ! Moj mož zidarsko oblečen — z umazanimi rokami poleg neke ženske, draga prijateljica, poleg tuje ženske! Videla je nisem natančneje, ker zvrtelo se mi je v glavi in izhežala sem, ne zmeneč se za moža ter odhitela domov. Doma pa sem padla v naročje svoji materi ter ihtela in ji pravila o strašnem prizoru . . . Moja mati me je hotela potolažiti ter mi je zatrjevala, da je bila ta ženska samo model in nič drugega. „Kaj, samo model? In to ste meni pred poroko zamolčali !a Na to je prihitel propadeni Emil ter mi zagotavljal, da jo rabi le za model, katerega vsak kipar neobhodno potrebuje. — A vse zaman ! Vse prošnje in pritrjevanja niso pomirile moje ljubosumnosti, in zahtevala sem, da se raje ločim od njega, kakor da bi on cele dneve prebil v družbi take osebe. „Dragi Emil, poskusi, če ti je mogoče delati po drugem modelu! Maska ali figura iz voska/ je svetovala mama. Moj mož si je grizel jezno ustnice ter pobijal učenosti moje mama, ki je naju hotela pomiriti. (Konec prih. LISTEK. Odlomek najdenega ženskega pisma. Francoski spisal Alfonz D a ude t. ......Ah! koliko zaprek sem morala odstraniti, da sem dobila za moža umetnika I Draga prijateljica, ko bi bila prej to vedela! A me Ženske imamo res čudne pojme o takih stvareh. Kadar tem na razstavi prebirala imenik slikarjev, kiparjev, umetnikov, sem zapazila vselej, da so njihova stanovanja zelo oddaljena od glavnega mesta. Proč od velikomestnega hrupa, v tihem zakotju vživati zakonsko srečo sem si želela vedno, ker slutila tem, da bodem zelo ljubosumna. ,Mož, ki živi samo za delo in rodbino," rekla •&w Ti večkrat, „mora biti moj soprog." Vedno le doma, poleg mene naj bi izume val •voje kipe in umotvore. Nevednica! Ko sem občudovala kipe grških boginj, nisem si mogla predstavljati, da so na svetu ženske, po katerih živih telesih jih umetniki ustvarjajo. Ia takega moža, takega umetnika imam za soproga ! Akoiavno je bil im ovi t in čislan umetnik, so se I branili moji stariši najine zaroke. Jaz sama sem ga hotela, ker je bil v resnici eleganten, ljubezniv in ponosen mož. Zanimal se je vedno za mojo toaleto ter mi svetoval, kako naj se oblačim in češem, da mi bo lepše pristojalo . . . Vrnila sva se s ženitovanjskega potovanja. Mej tem, ko sem urejala naše lepo stanovanje, presedel je on cele dneve v at-Ii,eju, ki je bil oddaljen od najine vile. Zvečer pa, ko se je vračal truden od dela domov, govoril je samo o kipu, katerega je baš Študiral za »umetniško razstavo". Mlada rimska žena, ki zapušča kopelj, je bila njegov aujet. Mej nama rečeno, razumela nisem prav ničesar, kadar mi je pravil o kipu, kako se mora videti, da se telo mlade rimske žene trese od mraza, ko stopa iz vode, kako naj se poznajo vodne kaplice na od zone polivanem telesu. Vedno pa sem si v duhu predstavljala sebe v razstavi, pred kipom stoječo in za menoj občudujoče ljudstvo, katero bode govorilo: „To-Ie je žena umetnika I" — Ali necega dne, ko sem bila radovedna, videti kip, in presenetiti moža v delalnici, katere dotlej še nisem nikdar videla, pohitela sem tja. Prišedša do malih vrat, vstopila sem tiho v atelije. prihodnosti. Sedanji vladi nasproti stojimo mi neodvisni in popolno brez predsodkov. Vladina izjava sama ni mogla odgovarjati našim željam. Razven drugega pogrešamo v njenem programu marsikaj kar bi po našem prepričanji muralo stati V korist države in narodov v programu vsake avstrijske vlade. Pred vsem pogrešamo, da se ne povdarja verski moment, kjt podlaga avtoritete, reda in miru. Mi pogrešamo, da vlada ni določno in ne-dvoniljivo označila svojega stališča gle le narodnih vprašanj v Btnislfl pnpoluo jednakovrednosti in jed-nakopravnosti vseh n.trndov v držav;. To j« jedna najvažnejših in najboli nujnih zahtev n.še zveze, v kateri a» zbrani zastopniki v pravicah prikrajšanih, da n^ r--če:u zatiranih narodnos'ij, ki so večidel po vseh deželah, koder biva,o, prisiljeni bjjevati obupen boj za svoj obstan k. Mi opozarjamo le, da navedemo nekaj vzgledov, na že večkrat v zbornici pojasnuvane preža-lost ne, dan za dnem hujše in neznosnejše. razmere Slovencev in Hrvatov v IV mo ju, Slovencev na Koroškem in Štajerskem. — Jednako nepovoljne so razmere za M.doruse v Bukovini. \'s mu temu pa treba še dostaviti, da celo v onih dežel ih, v katerih ho po ms zastopane narodnosti v o_romui večini, kakor na Kranjsk m iu V Dalmaciji, ne vživajo v svojih zmern h in pravičnih n; r >dnih težnjah od poklicane strani one mere n iklonjenosti, ki je potrebna, da se primemo in pravično urede uarodue iu zlasti jezikovne razmere v teh deželah. V sled teh razmer bo vsakemu jasno, da hočemo do zadnjeg t porabiti svojo krepko parlamentarno postojanko ter delovati z vsemi silami na to, da se ureii pravično tudi nam po osnovnih državnih zakonih zagotovljena narodna jedu.tko-pravnost. Simpatično pozdravljamo lepo beaede, s katerimi se vladna izjava spominja potreb in koristij delavskih stanov. Mi pričakujemo, da bodo v kratkem tem besedam sledila tudi primerna dejanja, ter da se bo potom temeljitih preosnov delalo na to, da se izboljšajo tako nujne in pere e socijalne razmere. Nasproti pa si ne moremo kaj, da ne bi iskreno obžalovali, da se vladna izjava še posebe ne ozira na žalosten, korenitih preosnov nujno potreben položaj kmetakega stanu, ki se mora označiti kot eteber državnega in socijalnoga reda in čegar varstvo nalaga drŽavi kot dolžnost njena lastna državna korist. Marsikaj je še v vladni izjavi, s čimur se ne moremo strinjati, vt-nder smo mnenja, da tadanji trenutek ni pripraven zato, da bi se spuščali v ua-daljne podrobnosti. Tembolj, ker niso programi ono, po čemer presojamo vlado ter za -talno nasproti njej določimo kot stranka svoje, stališče. Važnejše V tem oziru so osebe, ki so združene v ministerstvu, odločilna pa so njegova dejanja! Gotovo zelo čislamo vse člene Thunovega kabineta ter smo jim osebno zaupljivi. Toda vse to čislanje in zaupanje ne more odstraniti neprijetnega dejstva, da nobeden izmej členov kabineta ne pozna Eelo zamotanih, d^set in desetletja zanemarjanih razmer južnih dežela, kar je tembclj obžalovanja vredno, ker se ista pomanjkljivost kaže pri vseh važnejših uradnih mestih v posameznih ministerstvih. Nadejamo se pa vender, da se bo vlada kar najhitreje poučila nepristransko in temeljito o razmerah naših južnih dežel ter vse primerno ukrenila, da se kmalu korenito izboljšajo nezdrave razmere. Zato hočemo končno vlado presojati pa njenih dejanjih in potem uravnati svoje postopanje. — Mi pričakujemo, d i se bo vlada ozirala na potrebe prebivalstva vseh v naši zvezi zastopanih kraljestev in dežel in sicer v kulturnem, gospodarskem iu narodnostnem oziru ter odstranila dosedanje, na vso h poljih javnega življenja obstoječe krivičnosti. Vender pa nikakor ne moremo prezreti, da je vlada sedaj v izredao težavnem položaju, ter da mora pred vsem skrb ti za to, da uvede zopet redne parlamentarne razmere in redno poslovanje zako-nodajstva. Zato izjavljamo naravnost, da smatramo za svojo patrijotično dolžnost, brez pridržka in z vso močjo podpirati vlado pri tej prvi in nujni akciji, prešiujeni prepričanja, da so v nevarnosti najvišji interesi države, interesi, za katere nas bo najti veikdar v prvih vrstah na braniku, zveste patrijo- tičnim načelom, ki so globoko zarisana v srca vseh od nas zastopanih narodov. Soc. dem. Daszvnski je rekel, da je iz vladne izjave razvidna, da boče Thun — nagodbo. Kar je sicer povedal, je imelo namen, olepšati njegovo veliko stisko. Vsakdo čuti, da stara Avstrija umira in zato se gotovi ljudje trudijo, rešiti svoje privilegije z avtonomijo dežel. Za zdaj pomaga še lojalnost proti dinastiji, a dolgo ne pojde, in ta lojalnost postane ostudna laž. V interesu drŽave je, da preneha blazno besnenje narodov. Narodnost ja dandanes jedna najvažnejših fjrm kulturnega življenja. Mi smo gotovo veBeli, če nas naši rojaki na smrt obiojajo, in prijetno je, viseti na vošalih, ako se je sodba razglasila v materinščini. Z nemške etra .i se pogostoiua čuje, da je nemška kri zlepila dele naše države v celoto. To ni resnično. Ti deli s > bili največ z ženitvani skup spravljeni. Zadnjikrat je h I o 1. 18GG prelivati kri, takrat pa se niso borili sarno Nemci, ampak tadi Sit* vati i in Italijani. Govori se tudi mnogo o nemški solidarnosti. Kaka solidarnost je to, če jo je lahko čez noč brzojavno odpovedati? Od te solidarnosti imajo delavci na severnem Č škem modre sledove na hrbtu. Tam so preganjali d lavce, k-r so hoteli dan 13. marca praznovati. To je nemška solidarnost. Prav to isto velja tuli o slovanski solidarnosti. Vsak narod ki je v več.ni iu močan, je centralističen, ako je v manjšini in slab, je pa avtonomističeo. Grof Thun je govoril tudi o pomenu letošnjega leta. Za nas je to petdesetletnici revolucije. V imenu Rumunov je posl. Lupul izjavil, da se njegova stranka drži načel, izraženih v adresi Kršč. socijalist dr. Scheicher je dejal, da se n: * rova stranka ne loči od drugih nemških strank ali solidarnost ne sme imeti namena, uničiti parlament. Vsak narod ima tudi manjvredne elemente in tako tudi nemški. Nemški državni jezik pa bi nobenemu narodu ne škodoval. V imeni čeških veleposestnikov je grof Palffv izrekel željo, naj bi se ublažila narodnostna nasprotja in n;ij bi se posrečilo omogočiti pozitivno parlamentarno delovanje. Razprava se je potem pretrgala. Predsednik je rekel, da postavi na dnevni red jutrišnje seje nujne predloge o podpori po ujmah oškodovanim okrajem. Nemški liberaleo dr. Gross je temu pritrdil, soc.-dem. dr. Verkauf je zahteval, da se mora zbornica izreči, če to dovoli in sicer na podlagi posebnega predlogi, nemški nacijonalec dr. Steinvvender je zahteval, da mora vsak poslanec ki je kaj nujno predlagal, dovoliti, da se predlogi o podporah razpravljajo pred drugimi nujnimi predlogi, nemški nacijonalec Hofman-\Vel-lenhof je rekel, da je predsednikovo postopanje kršenje opravilnika in da protestuje proti njemu, \Volf je tudi protestoval in zahteval, daje najprej vprašati vse poslance, ki so podali nujne predloge, če odstopijo drugim predlogom prijoriteto, potem pa še zbornico. Lueger je pritrdil predsednika. (VVo lf: Prejudic se ne sme ustvariti. To je lopovščina. — Kr-č.-socijalisti: Mir — Irovci, mir, stranka Čast-nobesednikov!) Lueger: Meni je vse jedno, kar pravi Wolf Ta je že sojeni Wolf: Dunajski komedijant! Lueger: Boljše dunajski komedijant, kakor veleizdijalec: Resel (Lueger j ti): Fej, de mokrat!) Po daljšem mej seboj nem psovanji nemških bratcev je predsednik določil dnevni red tako, kakor je v začetku naznanil. Prihodnja seja DO jutri. V IJulilfaiil, 30. marca. .Pomoč od zunaj". Dunajski dopisnik v „Kolu. Ztg." razpravlja najnovejši konfuzni govor Schonererjanca Tiirka v cislitavskern parlamentu. Tiirk je zaključil svojo oracijo z izrazom nade, da pride Nemcem, če treba, pomoč od zunaj. Korea-pondent k temu pripominja: Tu se spomnim opazke, katero je napravil v pogovoru z menoj socijalistični vodja dr. Adler: „Schonererjanci se vedejo, kakor da bi bili Prnsi že na poti v Avstrijo. Toda Prusi bodo prišli k večjemu t ikrat, da napravijo, kakor 1. 1849. Rusi na Ogerskem, avstrijskemu cesarju red". Ta Adlerjeva opazka je prav dobra, kajti Prusi gotovo ne bodo Schoaererjancem na ljubo poma gali razbiti Avstrijo, kajti fantastični ideali nemških i r reden tint o v so zo nemškoavstrijske interese prav tako škodljivi kakor za vsenemške. AvBtrijska mornarica. Iz Pulja se poroča dunajskim časopisom, da kani sedanji momarični poveljnik, pod admiral baron S paun pri delegacijah zahtevati večji, na sedem let razdeljen kredit v to svrho, da se avstro ogerska vojna mornarica postavi na tako stališče, da se more pokazati v vrsti drogi h mornaric. Sedaj, ko je nemški parlament sprejel momarični zakon, s katerim se poveča nerazmerno nemška vojna mornarica, ne more zaostajati seveda niti avstro - ogerska! Ti lepi nemški vzgledi nas toliko stanejo I Kandidatura prinoa Jurija za krščansko guvernerstvo, to brez konca in kraja izpreminjajoče se vprašanja, je dospelo sedaj menda vendar le do končnega stadija. Rusija, Francija, Anglija in Italija so sklenile, da se nastavi princ Jurij za guvernerja na vsak način, če tudi proti sultanovi volji. Imenovane velevlasti so ss začele takoj posvetovati, s kakimi eventuvalnimi prisilnimi sredstvi naj bi primorale sultana, da opusti svoj odpor. Turčija je predlagala guvernerjem pašo Aleksandra Karatheodo-rvja, a Rnsija je odgovorila, da ne dovoli nobenega otomanske^a g ivernerja za Kreto. S tem odgovorom so solidarne tudi druge velevlasti, odkar sta se Nemčija in Avstrija, ki sta dovelj dolgo kalili slogo, odtegnili. Kako se bode vedla, sedaj Turčija ? Vojna mej Španijo in Ameriko? Francoski minister Hanotaux je govoril v zbornici o špansko-američanski vojni nevarnosti ter dejal, da opazuje Kvropa s strmenjein in strahom naraščajoči konflikt. Vojna bi imela političen in gospodarski upljiv na evropske države, zato nekateri časopisi poročajo, da misli Francija in še neke države posredovati, da se ohrani mir. „Neue Freie Presse" primerja šanse obeh bojevitih delov ter zaključuje svoja izvajanja, da bode Španija gotovo tepena. Španija ima majhno in staro, skoraj nerabno vojno ladijevje, s katerim more ostati k večjemu 20 dnij na morju. Španija je iinancijalno bankerotna ter nima zunaj m kakega Uredita J gospodarski je Španija obubožana in zaostala država. Njena važna mesta so večinoma tik morskega obrežja, torej izpostavljena amerikanskomu bombardementu. Amerika ima novo, lepo in močno adijevje, mnogo denarja, zavarovano obrežje. Oči-vidno je, da mora Španija izgubiti vojno. Ako pa jo izgubi, je v nevarnosti njena dinastija, njena sedanja ustava. Posredovanje evropskih držav more biti torej Špancem le dobrodošlo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 30. marca. — (Osebna vest.) Okrajni zdravnik g. dr. Stanislav Sterger je imenovan višjim okr. zdravnikom. — („Dramatično društvo') imelo bode letošnji svoj redni občni zbor dne 16. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer v čitalniški kavarni „Narodnsga doma". Na vzporedu so sledeče točke: 1. Nagovor predsednika. 2 Poročilo intendancije. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov. 5. Volitve v odbor. G. Volitev preglednikov. 6. Slučajnosti. — (Častni veder g. Raškovica.) Operna sezona se zaključi jutri z uprizoritvijo nekaterih dulov oper „Trubadur", in „Rigoletto" ter z opero .Ksenija". Ta predstava se priredi kot častni večer prvemu tenoristu g. IUškoviou, ki je jeden najodlićnejših členov naše opere, marljiv, vesten in jako nadarjen umetnik, kateremu izkaže občinstvo gotovo z obilnim obiskom svoje priznanje in svojo zahvalo za umetniški užitek, kateri je imelo pri opernih predstavah v minoli sezoni. — (Mestna elektrarna.) Garancijske pre-ekušnje, katere so se vršile predno je mestna občina prevzela elektrarno, izpadle so izvrstno. Prof. Schenk z Dunaja se je izjavil jako laskavo o električni napravi in priznal, da v vsakem oziru ustreza vsem zahtevam in da je vzorno izdelana. — (Na Dunaj bi se bil rad odpeljal) Franc Hoenigman z Male Gore v Kočevskem okraju, a ker je imel premalo drobiža, hotel si je na drug zvit način pomagati. Kupil si je na južnem kolodvoru vozni list do Zaloga, izbrisal na njem ,Sal-locha in zarisal ,Wien S. B.a Vratar na kolodvora pa je pri pregledovanju voznega lista to opazil in Hoenigmana prijel. Dobila se je pri njem vsa priprava za pooarejenje listin in tadi še jeden ponarejen vozni list do Heba Franc Hoenigman je bil prej železniški nadglednik in je bil zaradi nerodnosti v službi odpuščen. Lansko leto aranžiral je bil romarski vlak iz Kočevja k Mariji pomagaj na Brezje, kateri pa ni nikdar vozil, dasi je bil on voznino pri ljudeh pobral. Vsled tega je bil že tri mesece zaprt. — (V Ljobljanioo padla) je danes d- pola dne Usnja Navijao, komisjonarjevažena, stanujoča na Kongresnem trga št. 5, ko je na stopnicah pri liiabljamci na av. Jakoba nabrežji prala perdo. Ravnala je tako neprevidno, da je izpodrsnila in padla v vodo, katera jo je nesla naprej do Fran-oovega nabrežja, kjer so jo Valentin Kavur, pijonir pri c. in kr. pinojirskem bataljonu štev. 4, Ignacij Bfatič, komiftijonar in Lenart Pikuš, pekovski pi-močnik rešili. Bda je toliko pri zavesti, da se je sama podala domu. — (Prekanjena šivilja.) Danes dopoludne prišla je šivilja Irena M* n novec z Vrhnike v Re-goršekovo prodajalnico v Špiralekih ulicah in si nabrala raznega blaga za 10 gld. Ko je imela blago i& nabrano, in se je prodajalka malo odstianila od uje, odkurila jo je z blagom iz prodajalnice in ne skrila v aosedni hiši, kjer so jo potem zasledili. Pri sebi m imela nobenega denarja. — (Oddaja bikov.) Deželni odbor kranjski oddajal ho mesec* aprila t. I. bike plem^njake Be-lanske Pmcgavske pasme proti povračilu polovice nakupnih Htroškov in sicer v prvi vrati občinam, v drugi vrnti pa tudi zasebnim živinorejcem. Prošuje za bike poslati je do (i. aprila t. 1 deželnemu odboru kranjskemu v Ljubljani. — (Imenovanje) Zdravnik g. dr. Ado f Wagner je imenovan okrožnim zdravnikom v Bohinjski Histrici — (Iz Vipavske doline i se nam piše : Dne 26 t. m. se je vršila volitev načelnika cestnemu odboru vipavskih akladnih cest in to že tretjič, ker pri prvi Ia pri drugi volitvi ni bilo možno doječi jedinstva. Načelnikom je bil izvolje i g. Iv. ž a p I j a, posestnk in župan iz Šfurje. Želeti je, da bi gosp, načelnik skrbel, da ostanejo cente vsaj v tak^m stanu kakor so do zdaj, ko so ljudje s cestami jako zadovoljni, najbolj pa je želeti, da se cestua naklada n« zvišh, ker sedanjih G°/0 zadostuj-. K> nečno pa pr poročamo, da bi vsi složno in v prijateljstvu delovali za korist vipavske dol.no. — (Napisi pri sodiščih na Štajarskem.) Iz slovenskih Goric se nam pise: Pri sodiščih na slovenskem ŠUjarskem so skoro povsod samo nem ški napisi in rabijo se samonemški pečati. Nekateri sodni predstojniki, na pr ptujski, so celo tako predrzni, da pri napravi novih napisov in pečatov popolnoma prezirajo slovenščino. Kdaj bo temu že konec ? — (Izvenakadernična podružnica sv Cirila in Metoda v Gradoi) je imela 24 t. m. v prijaznih prostorih našega rojaka g. Kav beta svoj letni glavni občni zbor. Podružnica je imela v 1897-3 pokrovitelje, 23 ustanovnikov, 141 letnikov in 6 podpornikov. Dohodkov je bilo 350 gld. Udov v primeri s številom v Gradci živečih Slovencev ni mnogo, a žali Bog je mej Slovenci premnogo od • padmkov in mlačnih. Ako je vzlic pičlemu številu udov uspeh jako ugoden, je to zasluga društvenega odbora, ki je bil — izvzemat predsednikovega namestnika — za novo društveno leto soglasno zopet izvoljen. Razen odboru gre zahvala tudi novemu pokrovitelju gosp. A Š Tolmincu, kateri vedno narodne nam m> z navdušenjem podpira, narodni obitelji gospej Franjici Zabredovi in njenim navdušenim hčerkam, katere po pušicah nabirajo darove za družbo in katere so s pripomoČjo g. Ivana Sadni-karjn priredile o priliki zborovanja šaljivo lotsi jo, ki je imela izdaten uspeh. Razen imenovanih zaslužijo toplo zahvalo naši vrh „Triglavani", kateri so pod vodstvom gosp. cand. phil. Antona Jošta po ob'nem zboru vsem na veliko veselje prepevali narodne pesni. Žal, da so razmere v Gradci take, da si bilo dob ti dvorane za tukaj tolikanj priljubljeno tamburanje. Dal Bog, da bi se našel mecen ! — („Šolski dom" v Gorici,) kateri bo a Stavbiščem vred veljal 40000 gld. in je namenjen slovenskima obrtnima šolama in slovenski ljudski soli, bo meseca junija pod streho. Ker dobi društvo .Šolski dom" ves za to stavbo potrebni denar le z dobrotnimi prispevki slovenskih rodoljubov, speluje društvo na vse goriške občine in na vse slovenske rodoljube, naj v proslavo petdesetletnice cesarjevega vladanja darujejo primerno svoto za »Šolski dom" v Gorici. — (Razpisane službe) Pri c. kr. okr. sodišču v Senožečah kancelistovo mesto s plačo XI. razreda. Prosilci za to ali kako drugo izpraznjeno kanceli-stovsko mesto naj dokažejo tndi svojo sposobnost za knjigovodstvo ter znanje obeh dež. jezikov. Prošnje do 19. aprila t. 1. pri predsedstvu dež. sodišča v Ljubljani. — Pri c. kr. okr. sodišču v Radovljici mesto d i ur nista s mesečno plačo 33 gld. 33 kr. Prosilci, ki so zmožni obeh dež. jezikov in »od. manipulacije ter Se niso bili kaznovani, naj nlože prošnje do 1. aprila. * (Učitelji Slovencev.) Nedavno je pisal nekdo nekje, da so Francozje „gnjil narod" ; drugod pa je bilo čitati, da so Rusi „moderni barbari". V »Slovenki" št. 7 pa piše neka gospodičina: „Naroda, katera napredujeta uprav gigantski in od katerih bi se Slovenci morali učiti, sta ruski in zopet ruski ter francoski in zopet francoski l" — Da se Btnnjamo s tem mnenjem, to se razume! * Reveži obsojeni ) Lani je nastal v neka-terih ogerskih kmefskih komitatih radi revščine krvav nstsnek. Dne 26. t- m. so bili v Budimpešti sojeni voditelji t-ga intanka. V*eh je bilo 7G. Iz-mei teb je bilo 28 obsojenih v dveletno ječo in v globo 50 gld.; 48 jih je obsojenih v jednoletno ječo in v isto globo. Vsi obsojene so se pritožili. * (Caričina ogerska vina) Zdravnik je bole* ni ruski carici nasvetov*I, naj bi pila močna vina, kakorSna so bila n. pr. o. ki an a tokijska. Car ga je seveda takoj naročil. Pnstneg* tokaj-kega vina pa je jako teško dobiti. Nu car je izdal za vino nad petdeset tisoč goldinarjev, kajti vsak deciliter je veljal pet do sest goldinarjem. * (Sohenkova iznajdba ) vBerl. Localanz " poroča, da izide Sohenkovo delo „Ueber die Be-Htimmung des Men-chengeschlechtHS41 v tr*h tednih. Dr. Scheuk Jh navzlic DCŠtaVllnim smešenjem povsem p.epnčan, da bo imela njegova teorija najboljše vfpehe. * (Pariške dame za Dreyfusovo ženo ) '/ • trikrat je prosila Drevfusova ž>-na milijonarka, da bi ji bdo dovoljeno iti k soprogu ter ž njim vred prebivati do nje^a smrti nt strašnem otoku. Mini-steretvo j* zavrnilo vse take prošnje Sedaj prijavljajo parišku dame, na čeln jim soproga bivšega finančnega ministra Trarienzu, oklic na francosko ženstvo, naj deluin na to, da se ug >di želji I)rey-fusove soproge. Oklic i rifioveduje. da se godi Drey-fuHu vedno slabše. Sedaj ie vedno zaprt v ječi sredi « toka, a zadelali no mu celo okna, ua ne vidi niti na morje. Noge in r. ke ima v verigah. Oklic zahteva, naj dobiva Dreyfu«ovk* vsij nepokvarjena moževa pisma. Zadnje DfevfusOVO pismo je došlo v j^nuvarju in kaže da je Dreyt'us duševno že skoraj uničen. * (Usiljivi tolažniki) Nevarno oboleli Glad-stone dobo a dan na dan spisan« apokorne pridige, na smrt pripravljajoče pesmi, masne knjižice in izpinke sv. pisma za — poslednjo uro. Taki usiljivi tolažniki so seveda Gladstonu nepopisno zo-perni, a ubraniti se jih ne more. Sic-r pa je tudi pri nas znano, da nimajo le židje toli nesramne vsiljivost«! * (Zanimiva pridobitev iz 1 1848) D j 18. marca 18^8 je bilo prepovedano po berolinskih ulicah pttšlti iz pipe ali smodko. Kogar so zasačili, da je puSil, je moral plačati 2 gld kazni Ud 18 marca naprej pa to ni več veljalo. Barikadnn bitke so prinesle s^boj tudi svobo Jo pušenja v glavnem mestu kakor tudi na deželi. * (Koliko stane vojaka ) Najnovejša statistika navaja Ogromne stroške, katere so izdale posamezne države za vojne Tako stane n. pr. vojna na Kubi Spattjolos nad 6000 mihjonov kron. Štiriletna meščanska vojna v Ameriki je veljala več nego 40 000 000 000 kron ; razun teca so pa izgubile severne države 303.000 ljudij, a južne 500.000. Za fraacoskonemško vojno je izdala Francija skoro 7,900000 000 kron, nadalje je morala plačati pet milijard frankov ter je izgubila še 290 000 ljudij. Književnost. — „Matica Hrvatska". Dvanajst prekrasnih knjig je razposlala dotedaj „Hrv. Mat u svojim členom, trinajsta („Narodne pjesme") pa se dopošlje še tekom meseca. Poglejmo si jih po vrsti! „Car Simeon", n*pisal dr. Ante Pio Tre-s i č Pavičič, tragedija u p-t čina. — Pred dvema letoma se je glumila ta žaloigra na zagrebški pozornici, in sicer s takim uspehom, kakor še nobena drama prej. Vse je bilo navdušeno. Ko se je pisa-tel| peljal iz gledališča, so mu izprepli konje in ga do prenočišča peljali sami. No, kritika se je izrazila malo drugače. Ideja tragedije je: Sloga na Balkanu je jedino možna v — federaciji« Simeon zastopa idejo državne centralizacije, idejo sloge in bratstva pa hrvatski kralj Tomislav, ki zmaguje v borbi s Simeonom. Dejanje se vrši pred Carigradom in na Hrvatskem od I. 924 do 1. 927. Sujet je istinito krasen in kakor nalašč za tragedijo, toda Tresić Pavičićnv .Simeon" je prej veličasten epos kakor pa — tragedija, ki nima tragičnih momentov dobro obdelanih, ter je pisec jako grefil, želeč čitatelje (gledalce) uprav zamamiti s priznano lepim svojim slogom in sijajnim jezikom. Najboljše in nsjefektnejše je V. dejanje. (Dalje prihj — „Svobodni glasovi". Poučno-zabaven list za slovensko ljudstvo. S 6. štev. je to leposlovno in znanstveno glasilo slovenskih socijalnih demokratov prenehalo izhajati. Telefonična in brzojavna poročila. Dana j 30. marca. V današnji seji poslanske zboru ce bo se zopet primerili burni prizori. Prvega je provzročil Schonerer, druzega P e s s 1 e r. Najprej je socijalni demokrat dr. Verkauf zahteval, naj se njegov predlog glede konfiskacije nect ga socijalnodemokratičnega lista spravi takoj na razpravo, čim bo končano prvo branje predlogov glede podpor po ujmah oškodovanim okrajem. Ker je zbornica ta predlog odklonila, je levica začela razgrajati in se ro- gati desnici. Nujnih predlogov glede podpore po ujm -h zadetim okrajem je bilo podanih 13. Pri razpravi o njih j* gorenjeavstni&ki posl. Kern predlagal, naj voli zbornica jutri proračunski odsek 48 členov in naj mu naroči, da mora o teh predlogih že v petek poročati. Pessler je zahteval, naj se odka?ejo predlogi posebnemu odseku. Potem je vstal Scbdnerer in je očital nemškim nsc jonalcem in nemškim liberalcem, da so Gautschu obljub li, da ne podpišejo nobenega obtožnega predloga proti njemu Gross: „To je od konca do kraja vse izmišljeno !u Schonerer: „ Zakaj niste podpisali obtožnega prtdloga?" Krščanski socijalisti: „Molčite! Iro stranka! Stranka častne btsede!" Bielohlawek (Schonererju) : „llutijao, pojdi v Klugtrjeve ulce." (Tam ima Schonerer razupito hišo) Schonerer: „Vi ste podpise odrekli, ker šteto G»utschu obljubili tt Iro: „To je Steinwfnder sam po Vedah* Gre gori g: „Junak častne besede u Iro (Gre gorigu): „Tepec! Generalni zakupnik neumnosti za vse v državnem z beru zastopane dežele!" SchOnerer: „Jaz stojim ua stališči, da so jezikovne naredbe začetek in konec vsega zla. Ako niste tega mnenja, idite mej svoje volilce. Gregorig: Idite v Klugerjeve ulice. Bielolils wek: Že zopet grozi! Potem je govoril Pessler, kateri je bil kmalu zapleten z dr. Ebenhochom v prepir, ki je trajal 8/4 ure. Govorilo je še več poslancev. Ob V«4. uri se je začel hrupen prepir mej Schonerer-jem in nemškim naciionalcem Kaiserjein. Dunaj 30. marca. Posl. Suklje se je na prigovarjanje raznih raerodajnih oseb oglasil za VttOp v „Slovansko krščansko narodno zvezo". Klub ima dam s popolodne ob 3. uri sejo, da sklepa o tej stvari V parlamentarno komisijo desnice pošlje klub namesto dra. Fer-jaiičiča posl. Kobiča. Posl. dr. Gregorec me je pooblastil sp »ročiti, da je neresnična vest nekaterih listov, da k ub nima nič opraviti z načrtom jezikovnega zakona, kateri je začela prijavljati „Stidst. Post". Dunaj 30. marci. Pininski je bil danes poklican k cesarju M ral je nemud ima tja, tako da je šel v poulični obleki. Po njegovem povratu se je takoj sešla parlamentarna komisija poljskega kluba. Dunaj 30. marca. Vlada bo zahtevala 45 do 50 milijonov gld. za pomnožitov mornarice. Skupni ministerski svet te predloge še ni odobril. Dunaj 30. marca. Deželni maršal ga-liški, knez Evstah j Sanguszko je odstopil. Cesar mu je tem povodom podelil red zlatega runa Dež. maršalom je imenovan posl. grof Pininski. Poljaki so s tem imenovanjem jako zadovoljni Maribor 30. marca. Okrožno sodišče je obsodilo Frana Vračkota na smrt, ker je umoril svojega tasta in svojo taščo. Zagreb 30. marca. Vlada je odpravila obsedno 6tanje razglašeno v nekaterih okrajih povodom velikih kmetskih izgredov. Narodno-gospodarske stvari. — Izvoz v Egipt. Avstro ogerska trgovska zbornica v Aleksandriji je v želji, na kolikor mogoče pr meren način naš trgovski promet z Egiptom, povzdigniti in razširiti, sklen la svoj delokrog s tem povečati, da bode izdajala mesečna poročila z naslovom: „Izvestja o trgovini z Egiptom s posebnim ozirom na koristi Avstro-ogerske monarhije". Ta poročila bodo deloma v posebnih odstavkih, deloma v obsežnih statistiških podatkih vse obsegale, kar bode industrijalnim in trgovskim krogom naše domovine o egipfskih razmerah vedeti treba. Razun tega je zbornica ustanovila poizvedovalno pisarno, katere namen je z ozirom na temeljito krajevno znanje na vsa vprašanja avstro-ogerskih izvoznih, tvrdk in korporacij natančno odgovarjati. Prva številka omenjenih „lzvestij" je že izšla in ima sledečo vsebino: Predgovor. — Kreditne razmere v Egipta. — Poročila o najvažnejših izvoznih izdelkih. —— Občni podatki o uvozu. — Trgovinska statistiki« — Borzni in manjični kurzi. — Letna naročnina na „Izvestja" znaša 25 frankov v zlatu, odgovor na poizvedovalno vprašanje 5 frankov v zlatu, katera vsota se mora ob jednem z vprašanjem po poštni nakaznici vposlati. Zbornica vabi vse on*', ki imajo že zvezo z Egiptom ali pa jo želijo imeti, da se naroče na „Izvestja" in se poslužujejo omenjene pisarne. Prvi snopič „Izvestij" je vsaktererau na ogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Ceneno donui« zdravilo. Za nravnavo in ohranitev dobremu prebav ljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobroznanega, pristnega „Moli ovega 8ei«liti-praAka", ki ae dobi ca nizko ceno in kateri npliva najbolj trajno na vae težkote prebavljenja. Originalna fikatljica 1 gld. a. v. Po poitnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. MOLL, C in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJ I, Tnchlauben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL o v preparat, sasnamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj kot 2 Akatljici se ne pošlje naravnost. 1 (5—5) stev. 7 ■. Deželno gledališči v LJubljani. Dr.pr.eei. Častni veoer prvega tenorja g- 1. Raskovloa. V četrtek, đne »I. marca IH9H. III dejanje, TI. sprememba. Zadnje dejanje. Opera ▼ jednem dejanju. Spisala **». Uglasbil Vikt. Parma Kapelnik g. H. Denisek Režiser g. J. Nolli. Blagajnica se odpre ob 1, ari. Začetek točno ob V,H. ari. Konec ob 10. ari. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. pefipolka At. 27. Zadnja izredna predstava v soboto, 2. aprila t. 1. MeteorologiČno poročilo. ViSina nad morjem 3o6*2 m. Marci j 1 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v Vetrovi Nebo 0« a '> m -a * •3 a 3 > os 29. 9. zvečer 724'S 74 si. sever oblačno 30. 7. mjutraj 722*4 70 si. jzah. oblačno 87 ■ 2. popol. 72V4 96 •r. jag oblačno Srednja včerajšnja temperatura 68", ia 0*6* nad normalnai. JD-CLn^s-kEct borz« Skupni državni dolg v notah.....102 gld. 10 kr. Skopni državni dolg v srebru .... 101 avstrijska zlata renta....... 122 Avstrijska kronska renta 41 ,..... 102 Ogerska tlata renta 4° ,....... 121 Ogerska kronska reuta 4 1 ,..... 99 Avstro-ogerske bančne delnice .... tl9 Kreditne delnice......... 364 London vista........... 120 Nemški drž. bankovci za 100 m.vrk 20 mark......... 20 frankov........ Italijanski bankovci..... C. kr. cekini........ 58 11 9 45 5 95 25 10 20 26 75 45 75 75 53V, 65 Umrli so t r Juhi janl: Dne 26. marca: Fran Škof, brambovec, 22 let, Domobranska cesta št. 6, se je ustrelil. Dne 28. marca: Brigita Dru t ter, kuharica, 86 let, Poljanska cesta &t. 18, ostarelost. V hiralnici: Dm'' 26. marca: Terezija Kalan, uradnikova vdova, 73 let, ostarelost. Pozor! Z 1. majem t. 1. odilasti se dve stanovanji obstnječi iz 2 sob, kuhinje in jedilne shrambo na Poljanski oasti it 72, pri klavnici — Več Uva se v gostilni ravnotam. .471—2) l ' nulno dov«»IJ»uti #•» 1. najstarejša posredovalnica stanovanj Id složel aejr C*. FI.TJX ~MS Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni prlp.ro«. I. ManeMa (347—-M) službe iskajoče vsake vrste (ninske In ienske) aa tukw| Ia draged. Za ko Ukor iu<»|oee hitro In vceiuo postrežbo a« |mui«1. BV* Vsak dan sveža, d.o"bro r2.sir2Q.o5e2n.a, polenovka (Stockfisch) se dobi pri tvrdki 431—3) odpravi v 7 dneh popolnoma (366-4) dr« CltrieitoflF-a izborni neškodljivi Ambra-creme Dotični gospod kateri je pred 14 dnevi ▼ kavarni ffosp. Krapela v „Zveidl" aamenjal svoj havelok a tajim, se prosi, da ga vrne v tej kavarni, kjer dobi svojega naša). (487-1) s 7 sobami, prostorno, obokano kletjo in gospodarskim poslopjem, obokanim hlevom in kozolcem, pripravna xa gostilno ali drago trgovino, vse v dobrem stanu, z zraven ležečim Badnim vrtom, travnikom in njivo, blizu 2 oralov, ležeča poleg velike dunajske ceste, pol are od Ljubljane, v Mtoael as. ae sokoj prosto t ol|uo proda. Več in natančneje se isve pri gospodarja samem tam v hiši. (460—3) Telefon št. 65. Usojam si najuljndneje naznanjati, da je Rel-ninghausovs pivovarna etablissement v Šiški it 61 za udobnost p. n. občinstva z LJubljano zvozan s telefonom, cVgur vporabo za izvršitev danih naročil najtopleje priporočam. (481) Maks Zinnauer centralne zaloge upraviteljstvo Reininghausove pivovarni. Dva prav dobro ohranjena poštna voza proda po Jako nizki ceni Klementina Pauser podtarjeva vdova v Ribnici, Kranjsko. Prostovoljna javna dražba bo (452—3) ▼ ponedeljek, dne 4. aprila t. 1. dopoludne ob 11. ori pri u kr. okr. sodišči (465—2) 9f Fidrove" hiše v k :i te rej je že mnogo let dobro obiskana gostilna, in vspga zraven »padajočega posestva. YXZX$HXCE priporoča Narodna Tiskarna. Najboljša In najlepša dobe se samo pri (484—1) Mihaelu Kastner-ju v Ljubljani. 1 l.olliim perenne (oiuic, Pacry-a an-jajlCMka Itrtj-travrt. nizka, najfinejša in na|-cisrajsa, ekstra teška, visoko-prima kvabteta .... 2. sLolliiiti perenne, anglcižja kvaliteta................ 3. I.olliiiii peremie, angleška Hay-trava d' bra kvabtr-ta................... 4. 9Iautliiicr-Je% a ^OTargarctlien-Insel*« zmei« »amo iz najnižjih, nooliatnih in najvztrajnejših trn v obat^jflr^a............... 5. „Bcrlliicr Tlilera;arteis;"-ziiief* za ozelje- nje vanje jako Iž-bkib in peščenih vrtnib tal..... 7. I„tt«» n-(rava-zniCN, ae protivi tadi suši prav krepko.................... .70 K *i kr., gld. 1.— in 1.10. surovi mollsos. po 50, 60, 70, 60 in 90 kr. modri nioliuos, pristnobarven, po 75 in 90 kr. in gld. 1.— in 1.S0. s 3 m fla.i«le sa »ra|«e po 65, 75, 85, 90 kr. in gld. 1.—. Dalje: R|nhe, obelene ali neobelene, zarobljen«, brez Sivi, po 80, 90 kr., gld. 1.—, 1.10 in l.bO komad. Predpaanlkl« pristni za pranje, solidno siri. od 25 kr. do gld. 1 60 kom. liHiKNks apodnja kril«, barvasta, od 90 kr. do gld. 1.50 kotnad. Klju^srske obleke, pristne barve, od gld. 2.'.0 do gld. 3 komad. Okaford-Hrislce z ali brez ovratnika od 7 > kr do gld. 1.20 komad. Trlkot-s)rwjre z ali brez ovratnika od tiO kr. do gld. 1.60 komad. Kobil, rute bm glavo in obrisale od 6 do 20 kr. komad. Dorubirn, Fredarlsko. (485—i) Bratje Reichart, tovarnarji. Samoprodaja za Ljubljano proti sotoveiuu plsiella: Minibek & VVorsche, Marijin trg št. 1. Cukerin štev. 20 3000 kosov na 1 kilo. V porcijskili koscih a 1 kr. Cukerin štev. 9 2000 kosov na 1 kilo. V porcijsklh koscih a l"a kr. Dobiva se v prodajalnicah mešanega blaga. Zaloge oddaja: J. WeiM, Dunaf, VI. olernj, X3aartor« lin^>«jj-timw«^> «t«v. 1S.5- (169—16) izdajatelj in odgovorni urednik; Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne".