Letnik 1915.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXIX. — Izdan in razposlan 23. dne junija 1915.
Vsebina: Št. 1<>7. Cesarski ukaz o zagotovitvi preskrbovanja z žitom in moko.
107.
Cesarski	ukaz z dne 21. junija
1915. 1.
o zagotovitvi preskrbovanja z žitom in moko.
Na podstavi § 14 državnega osnovnega zakona o državnem zastopstvu z dne 21. decembra 18G7. 1. (drž. zak. št. 141) zaukazujem tako:
Zasega.
§ 1.
Tuzemsko žito pridelka leta 1915., in sicer pšenica, pira, rž, napolica, ječmen, ajda, oves in koruza vsake vrste, je od časa, ko se loči od žitnega polja, zaseženo v prid državi.
Pravtako so zaloge starega žita omenjenih vrst, kar jih je še 15. dne avgusta 1915. 1., in zalogo iz starega žila dobljenih mlinskih izdelkov vsake vrste, kolikor te zaloge niso v posesli vojaške uprave ali vojnega prometnega zavoda za žito, s tein dnevom zasežene v prid državi:
Posestniki zaseženih reči so dolžni skrbeti, da se le poči ohranijo.
§ 2.
Zasega ima učinek, da se zasežene reči (S 1) ne Sinejo niti podelovati, porabljati, pokla-
dali, niti prostovoljno ali prisilno prodati, ako niso v lem cesarskem ukazu ali s posebnimi predpisi ukrenjeni drugi zaukazi.
Pravna opravila, ki grešč zoper to prepoved, so nična.
5 3.
Kljub zasegi smejo
1.	Podjetniki kmetijskih obratov
a)	za preživljanje pripadnikov svojega gospodarstva (gospodinjstva), vštevši tiste delavce in nameščence, ki jim gre prosta hrana, mlinski izdelki ali krušno žito za mezdo, porabljali zasežene reči v množini, določeni po uravnavi porabljanja,
b)	porabljati za setev potrebne množine žila, kojih najvišjo izmero določi oblastvo, in
c)	pokladali oves in pri mlačvi odpadajoče, za mletje ne sposobno žito v množini, ki se določi s posebnimi predpisi (§ 2);
2.	mlini mleti žito, ki so jim ga izročili kmetijski samopreskrbljevalci, da ga semeljejo (št. I, lit. «).
8 4.
Obče zaukaze o porabljanju zaseženih reči ukrene minister za notranje stvari. Pri tem se
yi
(Slovenisch.)
poslužuje za opravilno izvrševanje vojnega prometnega zavoda za žito, čigar ustav je prilagoditi njegovim novim nalogam.
Porabljanje žita in mlinskih izdelkov (otrobov i. e. r.) za namene krmljenja uravna poljedelski minister v porazumu z udeleženimi ministri.
§ 5
Za prevzemanje zaseženih reči je določen vojni prometni zavod za žito, ki se poslužuje za izvrševanje svojih nalog podružnic, ki se usta-nové v kraljevinah in deželah.
Vojni prometni zavod za žito je dolžen kupovati žito, ki je sposobno za mletje in se mu ponudi v nakup.
Posestnik zaseženih reči je dolžen te reči, kolikor naj mu ne ostanejo po "tem cesarskem ukazu ali po posebnih predpisih, izdanih na njegovi podstavi, prodati za določeno prevzemno ceno (§ 6) vojnemu prometnemu zavodu za žito ali prejemnikom njegovega ukazila.
Ceno je plačati v gotovini, kadar se odvzame blago. Ako se blago ne odvzame takoj, kadar se sklene kup, je treba ob sklepu kupa dati plačilo na račun do višine 50 odstotkov
kupnine in ostanek plačati, kakor se dalje odjema blago.
§ 6.
Prevzemne cene določi minister za notranje stvari v porazumu s poljedelskim ministrom, trgovinskim ministrom in finančnim ministrom.
§ 7.
Učinek zasege se konča:
1.	z dopustno porabo ali prodajo (§§ 2	5),
2.	s prisilnim odvzetjem (§ 24),
3.	z zapadom (§ 13).
Popisovanje zalog.
8 8.
Minister za notranje stvari more vsakčas za vse ali posamezne v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele zaukazati popisovanje zalog žita in mlinskih izdelkov.
Kdor ima žito ali mlinske izdelke v hrambi, je ob takem popisovanju dolžen te zaloge zglasiti za to določenega dne in v ustanovljenem roku oblastvu, v čigar okraju so zaloge.
Zaloge, ki so določenega dne na prevozu, mora prejemnik zglasiti v treh dneh po prejemu.
Zaloge, ki so v posesti vojaške uprave, so izvzete od dolžnosti zglasitve.
§ 9.
Zaloge se popisujejo po občinah z uradnimi zglasilnimi listi, ki jih mora izpolniti ali zglasilu zavezana oseba ali po njenih navedbah zaupnik, ki ga je postavilo oblastvo. Oblaslvo določi, oziraje se na krajevne razmere, kateri postopek se mora uporabljati v posameznih občinah ali delih občin.
Izpolnjene zglasilne liste je predložiti oblastvu ali jih oddati organu, kateremu je poverjeno sprejemanje.
§ 10.
Oblastvo se mora pripravno prepričati, da so
zglhsilni listi v redu izpolnjeni in tam podane navedbe pravilne. Ako se pokažejo pomisleki zoper pravilnost ali popolnost v zglasilnih listih obseženih podatkov in ako se ti pomisleki ne morejo drugače zanesljivo odpraviti, more oblastvo vsakčas v dotičnih občinah zaukazali novo popisovanje zalog.
O zalogah, kar jih je, sestavi oblastvo za vsako občino občinski pregled in iz občinskih pregledov okrajni pregled. Sestava občinskega pregleda se lahko prepusti tudi občini.
8 H.
Vsakdo je dolžen na poziv oblastva prevzeti službo zaupnika in sodelovati ob popisovanju zalog, popreskuševanju in izdelovanju. Pri osebah, ki so v javni službi, je za to sodelovanje treba pritrditve njihovega službenega oblastva.
Zaupniki morajo ravnati brez ozira na osebo in po najboljši vednosti in vesti, ohraniti tajno zasebne razmere ali opravilne tajnosti posestnikov zalog, za katere so izvedeli, in, ako niso javni uradniki, obljubiti izpolnjevanje teh dolžnosti.'
Služba zaupnika je častna služba.	| Oskrbujé ta opravila se lahko deželno oblastvo
Le iz važnih razlogov se more kdo odvezati, da se ne postavi za zaupnika.
§ 12-
Oblastvo ima pravico v obratnih prostorih, prostorih za zaloge in drugih prostorih izvrševati vsakčas oglede po osebah, katerim to naroči, in vpogledavati gospodarske in opravilne zapiske.
Tistim, ki imajo naročilo oblastva, je dovoljevati vstop v te prostore in na zahtevanje je dajati vsa potrebna pojasnila.
Izdelovalci, kupčevalci, skladovnice in prometna podjetja imajo zlasti dolžnost za preskušanje podanih zglasil dajati oblastvu na poziv potrebna pojasnila in izkaze o zalogah in dobavah.
§ 13.
Oblastvo mora proglasiti, da so zglasitvi zavezane zaloge, ki se ne zglasé, zapale v prid državi. Samo v posebnega ozira vrednih primerih more minister za notranje stvari to izpregledati.
Zapale zaloge mora država porabiti za preskrbo prebivalstva.
§ 14.
Da se omogoči tekoč pregled, kolike so zaloge žita, more politično deželno oblastvo prisiliti podjetnike kmetijskih obratov, da dajejo pojasnila o svojih površinah za žetev in da pišejo zabeležke o uspehih žetve in mlačve.
Uravnava porabljanja.
§ 15-
Minister za notranje stvari določi, po katerih načelih je zaloge, ki so na razpolaganje, izročiti v porabo. V porazumu s poljedelskim ministrom, trgovinskim ministrom in finančnim ministrom določi na podstavi Irgovskega preračuna stroškov, k' jih je zalagati, tudi prodajne cene vojnega prometnega zavoda za žito.
§ 1«.
Odredbe, ki so potrebne za uravnavo porabljanja v deželi, ukrene politično deželno oblastvo.
poslužuje pridanega sveta, ki ga sestavi.
§ 17.
Natančnejše odredbe, ki so potrebne za uravnavo porabljanja v posameznih občinah, se lahko prepusté oblastvu ali za občinski okoliš občini. Ta opravila oskrbuje občina v prenešenem delokrogu.
§ 18.
Oskrbujé ta opravila se lahko oblastvo poslužuje stalnega pridanega sveta ali izvedencev.
Ako se izroči uravnava porabljanja občini, more občinsko zastopstvo oskrbovati s tem združena opravila po posebnem aprovizacijskem odboru.
Na ude pridanega sveta ali aprovizacijskega odbora ter na izvedence se uporabljajo določila § H-
Ako občina ne more izpolnjevati svojih nalog ob uravnavi porabljanja, ji more oblastvo vsakčas odtegniti oskrbovanje teh opravil.
§ 19.
Politično deželno oblastvo in z njegovim pooblastilom oblastvo ali občina, kateri se je izročila uravnava porabljanja, mora določiti prodajno ceno za promet na drobno in more nadalje
1.	uravnati oddajanje kruha in mlinskih izdelkov v določnih količinah in oddajališčih, ob določenih urah, proti izkazu ali kako drugače,
2.	zaukazati izdelovanje enotnega kruha in
3.	uravnati izdelovanje in razpečavanje kruha in peciva v okviru obstoječih občili določil.
Mlacva, skladanje in senilevanje.
§ 20.
Posestnik žita je dolžen opraviti mlačvo (oluščiti koruzo).
Oblastvo more za to določiti rok in po brezuspešnem poteku tega roka na posestnikove stroške in njegovo nevarnost dati izmlatiti žito in v ta namen zahtevati njegove gospodarske prostore in pomočke njegovega obrata.
Slama postane prosta zasege, ko se je žito i zmlatilo.
§ 21.
Na oblastveni poziv so mlini dolžni žito hraniti in ga semlevati.
Skladarino in melj arino lahko določi oblastvo.
§ 22.
Osebe, ki imajo naročilo vojnega prometnega zavoda za žito, naj kupijo zasežene reči, smejo s kupljenimi rečmi dalje razpolagati le po naročilih, ki jim jih je dal vojni prometni zavod za žito.
Pravtako so mlini, ki prevzamejo žito od vojnega prometnega zavoda za žito ali od oseb, ki imajo naročilo tega zavoda, dolžni razpolagati s tem žitom in iz njega dobljenimi mlinskimi izdelki le po ukazilih vojnega prometnega zavoda za žito, ako se ne določi kaj drugega s posebnimi zaukazi. -
Mlini, ki meljejo žito za kmetijske samo-preskrbljevalce (§ 3), morajo od 1. julija 1915. 1. naprej pisati knjigo zabeležnico, iz katere mora biti razvidno ime in stanovališče posestnika blaga za mletje, vrsta in množina tega blaga, iz njega dobljeni mlinski izdelki in dan, katerega se izroéé.
Tudi sicer more oblastvo siliti mline, da pišejo knjige zabeležnice za kontrolo o semlevanju in oddajanju mlinskih izdelkov.
Politično	deželno	oblastvo lahko	predpiše
vzorec takih knjig zabeležnic.
•	§	23.
Oblastvo	more zahtevati	skladiške	prostore
za hrambo žita in mlinskih izdelkov in sušilne naprave za ravnanje z žitom za odškodnino, ki jo določi.
Posestniki mlinov, skladiških prostorov ali sušilnih naprav so dolžni osebam, ki'imajo naročilo oblastva,	vsakčas	dovoliti	vstop v	obratne
prostore in njih ogled ter dajati potrebna pojasnila.
Prisilno naredim.
§ U.
Ako se posestnik brani prodali svoje zasežene zaloge žita ali mlinskih izdelkov vojnemu prometnemu zavodu za žito (§ 5) ali ako ni znana oseba ali bivališče tistega, ki ima pravico razpolagati z zalogo, naj oblastvo razsodi o dolžnosti
oddati zaloge in, ako je Ireba, odredi, da sc prisilno odvzamejo.
Razsodba ima moč zoper vsakega, ki mu gredö pravice do zalog.
§ 25.
Ako se zaloge šiloma odvzamejo, je odbiti 10 odstotkov od prevzemne cene (g 6).
Ako posestnik ali njegovo bivališče ni znano ali ako naj služi cena za to, da se poravnajo zahteve tretjih oseb iz stvarnih pravic, je ceno položiti na sodišču.
Obča določila.
§ 26.
Posestnik zalog žita in mlinskih izdelkov jih mora hraniti tudi po prodaji brezplačno in skrbeti za njih ohranitev dotlej, da se odvzamejo.
§ 27.
Železnice ali parnoplovstvena podjelja smejo sprejemati žito in mlinske izdelke le tedaj v prevoz,
ako je voznim listinam za vsako pošiljat e v priloženo prevozno potrdilo.
Izdajati prevozna potrdila ima pravico edinole oblastvo. Vzorec tega potrdila določi minister za notranje stvari.
§ 28.
Občine so dolžne sodelovali v izvrševanju tega cesarskega ukaza.
§ 29.
Z „oblaslvom“ brez natančnejšega oznaine-nila se umeva v tem cesarskem ukazu cesarsko politično okrajno oblastvo, v občinah s svojim uslavom pa občinsko oblastvo, ako politično deželno oblastvo ne vzame opravil, ki gredd obla-slvu, docela ali deloma nase ali jih ne izroči drugemu uradnemu mestu.
§ 30.
Zoper odločbo in odredbe, ukrenjene na podstavi sprednjih določil, ni dopusten priziv. Uradoma popreskušati te odločbe in odredbe je
pridržano predpostavljenemu političnemu oblastvu in ministru za notranje stvari.
§ 31.
Ako primeri sile nujno zahtevajo izjemno odredbo, da se preskrbi prebivalstvo z mlinskimi izdelki, mora politično okrajno oblastvo ali politično deželno oblastvo ukreniti take odredbe in likratu to naznaniti vojnemu prometnemu zavodu za žito.
Ako je treba, 'more tudi minister za notranje stvari ukreniti take zaukaze.
Kazenska določila.
§ 32.
1.	Kdor nalašč zataji oblastvu v njegovi posesti ali v njegovi hrambi nahajajoče se zaloge žita ali mlinskih izdelkov,
2.	kdor poškoduje, uniči, spravi v stran ali neupravičeno podela, poklada ali proda zasežene zaloge žita ali mlinskih izdelkov,
3.	kdor za semenje pridobljeno žito odtegne tej porabi,
lega kaznuje sodišče zaradi prestopka z zaporom od enega tedna do šest mescev. Poleg kazni na svobodi se lahko naloži denarna kazen do‘dvetisoč kron.
4-. Kdor se zakrivi navedenih dejanj na zalogah, kojih vrednost presega petsto kron, se kaznuje zaradi pregieška s hudim zaporom od enega mesca do enega leta. Poleg kazni na svobodi se lahko naloži denarna kazen do dvajset tisoč kron.
§ 33.
1.	Kdor ne poda v določenem roku podatkov, ki se zahtevajo od njega ob popisovanju zalog, kdor se brani odgovarjati na vprašanja, ki se mu stavijo, ali odgovarja nanja nepravilno,
2.	kdor zabrani osebam, ki imajo naročilo oblastva, vstop v svoje obratne prostore, prostore za zaloge ali druge prostore, vpogled v svoje gospodarske in opravilne zapiske ali se brani dati pojasnila ali dä nepravilna pojasnila,
tega kaznuje sodišče zaradi prestopka z zaporom od treh dni do treh mescev ali z denarno
kaznijo od dvajset kron do dvetisoč kron. Poleg kazni na svobodi se lahko naloži denarna kazen do dvetisoč kron.
Sodišče lahko izda v teh kazenskih primerih kazenske odredbe (§ 460 k. p. r.), ako spozna, da je odrediti k večjemu en teden zapora ali sto kron denarne kazni.
§ 34.
1.	Kdor se brez osnovanega razloga brani prevzeti službo zaupnika, izvedenca ali uda pridanega sveta ali aprovizacijskega odbora (§§11 in 18) ali nadaljevati tako službo,
2.	kdor neupravičeno razodene zasebne razmere ali opravilne tajnosti posestnikov zalog, za katere je izvedel izvršujč eno teh služb,
tega kaznuje oblastvo (§	29) z denarno
kaznijo do pettisoč kron ali z zaporom do šest mescev.
§ 35.
^se druge prestopke cesarskega ukaza ali predpisov, izdanih na njegovi podstavi, kaznuje oblastvo (§ 29) z denarno kaznijo do dvetisoč kron ali z zaporom do treh mescev, ob obtežilnih okolnostih pa- z denarno kaznijo do pettisoč kron ali z zaporom do šest mescev.
' § 36.
Ako se kdo obsodi po §§ 32 in 35, se lahko razsodi tudi na izgubo obrtne pravice.
g 37.
Gledé prestopkov, spadajočih v področje političnih oblastev, se lahko po ministrstvenem ukazu z dne 1. marca 1915. 1. (drž. zak. št. 49) izdadö kazenske odredbe brez prejšnjega postopanja.
Sklepna določila.
§ 38.
Vlada se pooblašča določila tega cesarskega ukaza z ukazom izpremeniti, dopolniti ali raztegniti na druge potrebščine.
(SlovenUch.)
92
Vlada se nadalje pooblašča z ukazom razveljaviti ta cesarski ukaz docela ali deloma za vse ozemlje v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel ali le za posamezne upravne okoliše.
razširja na kupe in prodaje tuzemskega žita v § 1 tega. cesarskega ukaza oznamenjenih vrst za čas po 30. dnevu junija 1915. 1. do nastopa zasege.
§ 39.
Ta	cesarski	ukaz dobi moč	z dnem raz-
glasitve.
Cesarski ukaz z dne 21. februarja 1915. 1. (drž. zak. št. 41) izgubi moč s 15. dnem avgusta 1915. 1.
Na	podstavi	tega cesarskega	ukaza izdani
ministrstveni ukazi z dne 27. februarja 1915. 1. (drž. zak. št. 47), z dne 1. marca 1915. 1. (drž. zak. št. 49), z dne 26. marca 1915. 1. (drž. zak. št.	75) in z dne	11. maja 1915.	1. (drž. zak.
št.	116)	ostanejo	v veljavi, dokler se ne ukrene
drugače.
V § 2 ministrstvenega ukaza z dne 31. marca 1915. 1. (drž. zak. št. 91) obsežena prepoved se
S 40.
Izvršiti ga je poverjeno ministru za notranje stvari v porazumu z udeleženimi ministri.
Na Dunaju, 21. dne junija 1915. 1.
Franc Jožef s. r.
Stiirgkh s. r. Hochenburger s. r. Forster s. r.
Trnka s. r.
Zenker s. r.
Georgi s. r. Heinold s. r. Hussarek s. r. Schuster s. r. Engel s. r.
Morawski s. r.