PROBLEMATIKA ZAZIDALNIH NAČRTOV PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
Široka odmevnost
O problematiki v zvezi z za-zidalnimi načrti smo sprego-vorili s predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Poveda-li sa nam naslednje:
BOŽIDAR SAMEC (Stara Ljubljana):
»Pri nas v Stari Ljubljani novi zazidalni načrti praktično ni-so mogoči, saj je velik del tega območja pod spomeniškim varstvom, tako da rušenje sta-rih stavb tu ni mogoče.
Trenutno obnavljajo tri zgradbe, vendar se zatika rav-no pri zavodu za spomeniško varstvo, ki na primer ne dovo-li okenskih odprtin v strehah, češ da kazijo pogled z gradu.
Prebivalstvo se je od šest tisoč izpred šestih let skrčilo na štiri tisoč petsto. Vzrok te-mu je ukinitev stanovanj še-ste in sedme kategorije, za ka-tera so prebivalci dobili nova stanovanja zunaj občine. Pro-blem so predvsem starejši ob-čani, ki želijo ostati v starem okolju. Težave pri prenovi podstrešij nastajajo tudi s pri-stanki stanovalcev, ki tu sta-nujejo, čeprav bi se našlo mnogo mladih, ki bi bili pri-pravljeni investirati v ta pod-strešja.
Mislim, da moramo obstoje-či stanovanjski fond ohranja-ti, ne da gaspreminjamov po-slovne in pisarnisKe prostore, čeprav je res, da manjka uslužnostnih dejavnosti.
Glede živilskega trga pri-pravljajo projekt, po katerem
ostane osrednji trg na istem mestu kot je, s tem, da se klet-ni prostori bližnjih stavb spre-menijo v skladišča.
Nasplošno pa mislim, da bi morali občani pri zazidalnih načrtih gledati včasih tudi na širši interes skupnosti in ne samo svoj osebni interes.«
BORIS UDERMAN (Ta-bor):
»Lansko leto je bila sprejeta resolucija, po kateri se mora urbanistični načrt iz leta 1962 popolnoma preurediti.
V naši krajevni skupnosti so se v letih 1967 ter 1973 in 1974 oblikovali zazidalni oto-ki. Imamo dva in sicer: otok CO 21 in CO 22. Prvega okle-pajo Slomškova, Resljeva in Masarykova ter Metelkova. Drugi je desno od Metelkove, po Masarykovi do Njegoševe, in po Vrhovčevi nazaj. Imamo pa še tako imenovane plom-be, na primer na Trubarjevi ulici nasproti tovarne ROG in na Vidovdanski ulici - Sebe-nikova hiša.
Kar zadeva otok CO 21 je v izdelavi načrt za gradnjo ob-činskega zdravstvenega do-ma, ki bi ga morali začeti zida-ti že letos. Predračun je bil zaradi dodatnih opredelitev, ki so nastajale po izračunu, premajhen. Prihajalo je tudi do nesoglasij med Kliničnim centrom in Zdravstvenim do-mom, in zaradi vsega tega se je stvar nekoliko zavlekla.
Lepo bi bilo, če bi bil Zdravstveni dom strnjen na enem prostoru, saj bi lahko le tako najbolje zadostil potre-bam, ki jim je namenjen. V teh dneh razpfavljamo o prvih osnutkih, ki bodo šli v javno razgrnitev.
Objekti, ki bi jih bilo treba porušiti, so predvsem na Juž-nem delu Slomškove, na nji-hovem mestu pa naj bi zrasle stanovanjske stavbe s poslov-nimi prostori v pritličju. Stav-be na Resljevi so stare in brez sanitarij v stanovanjih. Vpra-šanje je, ali smo sposobni to obnoviti ali pa jih bo treba po-dreti in na njihovem mestu zgraditi nove. Potniški pro-met se bo s Trga OF preselil na drugo stran železniške po-staje in sicer v Jamo, kjer je sedaj Slovenija avto. Iz avto-busne postaje pa bo do želez-niške in nove avtobusne po-staje speljan podhod. Tovarna VEGA bo ostala kjer je, s tem, da se bo preusmerfla pred-vsem v servisno dejavnost.
Zazidalni otok CO 21 bo to-rej stanovanjsko poslovni, s čim manjšimi tovarniškimi emisiiami in prometom.
Zazidalni otok CO 22 naj bi bil predvsem mirnejši, stano-vanjski, vendar ga je treba urediti tako, da bo čim gosteje naseljen.
Ob razgrnitvi načrtov 1971. leta občani niso imeli po-membnejših pripomb; nakar je brez razgrnitve zrasla osem nadstropna stavba na Ilirski ulici, za katero pa občani niso bili preveč navdušeni, češ da je previsoka in so zato zavrnili gradnjo stavbe z dvanajstimi nadstropji. Končno so se sta-novalci zedinili za gradnjo nižje stavbe. Upamo, da bomo že letos začeli z gradnjo.
Poleg nevšečnosti s Sebeni-kovo hišoimamo kopico težav tudi na Trubarjevi, katere del spada pod spomeniško var-stvo, vendar je obnova zavrta, čeprav so to stanovanja šeste in sedme kategorije. Tu je še vprašanje prometa, ki bi ga bilo tudi treba urediti.«
DRAGO SIMONIC (Po-ljane):
»Tudi v naši krajevni skup-nosti se srečujemo s težavami, tako  pri  posameznih  novo-
gradnjah kot tudi pri novem naselju. Ne bi se želel spuščati v podrobnosti, ampak bom navedel le nekaj bistvenih problemov.
Kot prvo je gradnja 6. roške stolpnice, za katero so imeli stanovalci roškega naselja utemeljene pomisleke. Menili so, da bo obstoječa harmonič-nost dosedanjih petih stolp-nic porušena z izgradnjo še-ste. Ker se nekatera sporna vprašanja niso samoupravno razrešila, je prišlo do težav, ki še vedno obstajajo. Primer 6. roške stolpnice nam tako go-vori, kako v bodoče ne sme-mo delati in postopati. To te-žavo smo rešili tako, da smo v čim večji meri upoštevali že-lje stanovalcev, ne da bi s tem prizadeli širši družbeni inte-res.
Nadaljna težava so Nove Poljane ali soseska CS-6. Po srednjeročnem planu naj bi tu zgradili vsaj 1200 stanovanj, od tega bi moralo biti do kon-ca leta 1978 zgotovljenih 450 stanovanj. Ustavilo se je pred-vsem pri gostoti prebivalstva. Predvidena gostota je bila 450 prebivalcev/ha, stanovalci te-ga področja pa menijo, da vse kar je nad 250 preb./ha ne ustreza normalnim življen-skim pogojem, stavbe, ki bi se gradile, naj bi bili stolpiči in bloki. Po daljših polemikah,
ko je bil zazidalni načrt konč-no sprejet pa je skupina kraja-nov vložila pritožbo na komi-sijo za vloge in pritožbe pri skupščini SRS, kar pomeni ponovno odlaganje že tako za-poznelega pričetka gradnje.
Na Poljanah je predvidena tudi gradnja doma mladine v gostinstvu in turizmu, vendar tudi ta projekt kasni in sicer predvsem zaradi neurejenih lastniških razmerij z lastniki garaž, kar je sedaj v postopku. SOB Ljubljana Center bo ver-jetno morala najprej ugotoviti splošen družbeni interes in šele nato izvršiti razlastitev.
Obstaja tudi problem mo-stu čez Grubarjev kanal, kate-rega del je bil podrt pri grad-nji Karlovškega mostu. Kljub protestom krajanov, zahtevi sveta KS, zahtevi delegacije KS Poljane, most, ki omogoča krajanom prehod proti Golov-cu, še ni popravljen. Menim, da to zahteva politično in ma-terialno odgovornost pravne osebe kot tudi odgovornih po-slovodnih organov.«
LUDVIK KREC (tajnik KS Stari Vodmat):
»Pri nas imamo zazidalni načrt že potrjen in zajema majhen kare, ki ga omejujejo Grablovičeva, Potrčeva, Moč-nikova in Sketova ulica. Načrt predvideva gradnjo dveh  stanovanjskih  blokov,
kar tudi že teče. Težave so bile predvsem z lastniki stavb, predvidenimi za rušenje, na-dalje v preskrbi nadomestnih stanovanj in s pravno imo-vinskim postopkom, ki pa gre že proti koncu. En blok je že v gradnji, za drugega pa že pri-pravljajo zemljišče. Investitor je IMOS, izvajalec pa je KRA-ŠKI ZIDAR iz Sežane. Stavbi bosta devet etažni. Blok, ki je že v gradnji, je odkupila JLA, stanovanja drugega bloka pa bodo v prosti prodaji. Skupno bo tu 174 stanovanj. Pri pri-pravah za gradnjo sta si svet potrošnikov in krajevna skupnost prizadevala, da bi bili v pritličju poslovni pro-stori, predvsem za preskrbo, obrt in servisne dejavnosti, vendar nam to ni uspelo, saj ni bilo interesentov za odkup prostorov. Tako bo v prvem bloku v pritličju stanovanjsko podjetje JLA, v drugem pa bo del prostorov namenjen kra-jevni samoupravi in družbe-nopolitičnim organizacijam. Manjši prostor bo verjetno odkupilo tudi trgovsko po-djetje BONBONIERA. Pri-prave so šle skozi vse postop-ke, predvidene z zakonom, in bistvenih pripomb ni bilo. Te-žave so nastopile šele ob izva-janju.
Del Starega Vodmata velja za področje mirovanja. Tu so predvsem starejše hiše in ni dovoljena nobena dograditev oz. večje obnove. Stanovalci so zaradi tega nezadovoljni in
potrebno bo pristopiti k izde-lavi novega zazidalnega načr-ta. Teče tudi že gradnja prizid-ka k vzgojno varstveni organi-zaciji, kar bo zagotovilo na-daljnjih sto dvajset mest za otroke. Dela potekajo po na-črtu in bodo predvidoma zak-ljučena julija letos.« FEANC LAMUT (Prule):
»Zazidalnega načrta v Pru-lah še nimamo, je pa svet kra-jevne skupnosti dal pobudo za izdelavo. Avgusta 1978 smo dali temu poseben poudarek. Ustanovili smo komisijo za varstvo okolja in komunalne zadeve in komisijo za progra-miranie in planiranje razvoja krajevne skupnosti. Obe ko-misiji sta si za srednjeročno nalogo zadali zazidalni načrt za območje Prul. Po posvetu z ustreznimi organi smo dose-gli tudi soglasje za izdelavo načrta. Na osnovi pogovoravz občani in političnimi organi oblikujejo svoja stališča tudi samoupravni organi krajevne skupnosti.
Po pripravi grobih idejnih osnutkov bomo s širšo druž-beno akcijo na področju KS skušali najti najustreznejšo rešitev, ki naj bi ustrezala ta-ko občanom, kot celotni mestni skupnosti.«
JOŽE ŠAGER (Gradišče):
»V krajevni skupnosti Gra-dišče je trenutno najbolj ak-tualna naloga, ki zadeva kra-jane, njihove družbenopolitič-ne organizacije in samouprav-ne organe v krajevni skupno-sti razprava in oblikovanje predlogov za sprejem zazidal-nega načrta za območje otoka CI/2.
Z ozirom na dosedanje iz-kušnje v pristopu za obravna vanje podobnih vprašanj smo tudi k sedanji javni razpravi in oblikovanju predlogov pri-stopili organizirano in sicer že v mesecu novembru 1978. Za-četek obravnave teh vprašanj je bila skupna seja izvršnega sveta skupščine občine in predstavnikov krajevne skup-nosti, kjer je bil obravnavan osnutek načrta. Tej obravnavi in ugotovitvam, da mora pri
oblikovanju zazidalnega načr-ta sodelovati najširši krog krajanov, je sledil dogovor v predsedstvu krajevne konfe-rence SZDL Gradišče, da o predlogu najprej razpravljajo člani komisiie za urejanje pro-stora, komunalno gospodar-stvo in družbeno planiranje pri svetu krajevne skupnosti, nato razširjena seja skupščine delegatov krajevne skupnosti skupaj s predstavniki družbe-nopolitičnih organizacij. To je bilo opravljeno in na osnovi številnih pripomb so bila sprejeta izhodišča za nadaljnjo najširšo javno razpravo. Pri tem so bili krajanom in pred-stavnikom delovnih organiza-cij in ustanov v veliko oporo stališča in sklepi o idejnopoli-tičnih izhodiščih za urejanje prostora in okolja na območju
mesta Ljubljana in nalogah komunistov pri tem.
11. januarja 1979 so o pred-logu zazidalnega načrta raz-pravljali člani ZK v krajevni skupnosti Gradišče. Po obra-zložitvi načrta so dali vrsto
tehtnih pripomb, čeprav tudi nasprotujočih si predlogov in končno menili, da osnutek načrta, tak kot je sedaj, še ni zrel za obravnavo na zborih delovnih ljudi in občanov. Ta čas je osnutek načrta razgr-
njen tudi v prostorih krajevne skupnosti Gradišče, kjer kra-jani pripombe tudi zapisujejo. Vse dosedanje predloge in pripombe na osnutek načrta bomo posredovali predlagate-
1JU.«                             Tomaž Erhovnic