C l*S I LO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE    DELOVNIH   LJUDI   ZA GORENJSKO
B1*0 Xn., ŠT. 50 — CENA DIN 10.— KRANJ, 29. JUNIJA 1959
PO KONGRESU
s "Ko zaključujemo delo na-ieRa IV. kongresa, menim, da lahko ugotovimo popolno idej-n° politično soglasje, ki se je °dražalo v vsej obširni, izredno aktivni razpravi v komisijah in v plenumu ter da je kongres z visoko udeležbo di-\kutantov — saj se je udeležil razprave tako rekoč vsak Peti delegat — krepka pomoč •* opora razvijanju našega nadaljnjega dela, ki je pred na-mi' in da bo nas IV. kongres pomagal našemu nadaljnjemu uspešnemu delu za graditev socialistične družbe $°d Titovim vodstvom.*
Tako je dejal tovariš Miha Marinko na zaključku kongre-Sa- Potem je v Unionski dvo-Tani zadonela pesem.
Sneli smo zastave in gesla 2 drogov in oken. Delegati so se vrnili na svoja delovna me-*ta. Spet so prijeli za delo, toda z jasnejšimi cilji, z zavestjo, .a 50 v preteklosti storili ve-llk korak h končnemu cilju — Sof-ializmu, z zavestjo, da so y njihovih vsakodnevnih te-7-avah tisoči ostalih članov te najzavestnejše sile, da je z nji-m ves delavski razred. ' Enotnost je bila glavna zna-ct-lnost delegatov v vseh vpra-**n)ih in vsakodnevnih teža-Vah- Toda te enotnosti ni bilo samo med delegati, med ko-"tonisti. Ta se je prav tako panifestirala med delovnim Vodstvom. Delovni kolektivi so Y dnevih  kongresa prirejali
Taj)a zborovanja, kongresu so Pfsiljali pozdravna pisma, pre-„° časopisja ali radia so sku-SaM slediti, oziroma prisluhni-tl delu kongresa z zavestjo, da za veliko stvar, za dobro-bu vseh nas, za boljšo in srečki'50 prihodnost slehernega cL°veka.
^c ena odlika je iznenadila na kongresu — kritičnost. Že s^i koreferati, poročilo CK ln glavni referat, so krilno ocenjevali dosedanje de-0 , komunistov in posamezne P°jave v našem razvoju. Prav j*ko kritični so bili delegati. ?0 50 govorili o svojem kon-yc}nem delu med delovnimi
Sospod tiso
tlyi, o ideološki vzgoji, o arskih   vprašanjih itd.,
jjQst. skrivali posameznih sla n J' To dokazuje izredno da C T~ornHriistov. To dokazuje, ^o"imt<nistl ne Prikrivajo *>»* L trenutnih neuspehov, kri   -   ^ 7' vso vnemo od-
i OCPniuifin   ir> skl,
%tranj
zusa)o
cvati.
?e ^ dokazuje, kako moč-u }e
kak* met*  delovno ljudstvo,
K Zveza k s.Cena
nmunistov vra-
iob    .sam°kritično ocenjuie m 1° 'n slabo in s kakšno sani avcst>° se loteva H9ve*» obdobju.
dela
Pred sejo OLO Kranj
Problemi vajenskih šol
Na jutrišnji seji Okrajnega ljudskega odbora Kranj, birajo iz kvalificiranih in visoki bo zadnja pred letošnjimi počitnicami, bo na dnevnem kokvalificiranih kadrov v pro-
redu med drugim tudi poročilo o stanju in problemih strokovnega šolstva in predlog programa za nadaljnji razvoj tega šolstva v okraju.
Uvod poročila ugotavlja, da je se ne uče. To bo treba odpra-praksa v vajenskih šolah naj- viti z dopisnim načinom šola-večkrat zelo odmaknjena od nja, in sicer tako, da šola tudi teorije in obratno. Delo v de- med letom obdrži stik z dijaki lavnicah se razvija po potrebah s pošiljanjem pismenih nalog, delavnic, pogosto brez potreb- ki jih le-ti vračajo šoli v pre-nega praktičnega učnega pro- gled in oceno. Tak poskus so že grama, šolska teorija pa po uvedli v Vajenski šoli za učen-predpisanem učnem načrtu. Va- ce v lesni industriji v Skofji jenci so razdvojeni, ker teorija Loki in kaže dobre rezultate, in praksa nista vsklajeni ali pa Za tem obravnava poročilo si celo nasprotujeta. Pogosto so problematiko vseh vajenskih vajenci še izkoriščani in pre- šol na Gorenjskem, na koncu pa obremenjeni s praktičnim de- so podani nekateri zaključki in lom, včasih tudi s takim, ki predlogi. To poročilo med dru-sploh ne sodi v poklic. Neka- gim poudarja, da bo po pred-teri tudi neredno ali sploh ne logu organizacije Ljudske mla-prejemajo po uredbi predpisa- dine z novim šolskim letom nih nagrad. uveden   v   vajenske   šole nov
Ob podpori okrajnega sklada predmet — družbeno-ekonom-za kadre so v nekaterih vajen- ska vzgoja. Učni načrti sploh skih šolah že pričeli s šolskimi predstavljajo v vajenskih šolah delavnicami, ki bodo precej problem. Kljub mogočnemu pripomogle k boljši vsestranski razvoju znanosti in tehnike v vzgoji vajencev. Šolsko delav- svetu in pri nas so namreč še nicb imajo že pletilci, tekstilci vedno prilagojeni stari šoli. Pri-in frizerji, urejujejo pa delav- stojnost za reševanje tega vpra-nico za lesno stroko v Kranju sanja sodi sicer v republiko in in delavnico za pleskarje. zvezo, vendar bodo morali ka-
Precej boljše je stanje v pe- dri  po  naših   vajenskih šolah riodičnih   vajenskih   šolah.   Tu dajati  predloge  za korigiranje so vajenci v določenem času v učnega načrta, letu (3 do 4 mesece) izključno     Težave vajenskih šol v okra-vezani le na teoretični pouk in ju so tudi s pomanjkanjem uči šolsko  prakso.  Stanujejo  veči- teljev   praktičnega pouka.
izvodnji. Ti ljudje pa so seveda brez kakršnekoli pedagoške in psihološke izobrazbe.
Ker se v vseh strokah in področjih kažejo potrebe in težnje odraslih ljudi za nadaljnje izobraževanje, naj vse strokovne šole povsod, kjer so pogoji za to (vsaj 10 ljudi za poseben oddelek), odpirajo oddelke za odrasle, ki se bodo tu strokovno izpopolnjevali in dobivali kvalifikacije. A. T.
V petek zjutraj se je vrnila v Kranj prva gorenjska mladinska delovna brigada »Staneta Žagarja«, ki je dva meseca delala na avtomobilski cesti Paračin-Niš. Močno zagoreli brigadirji in brigadirke so bili veseli, da so spet doma, obenem pa je prenekatero slovo od dobrih prijateljev, s katerimi so toliko časa skupaj vihteli krampe in lopate in prevažali samokolnice, zahtevalo tudi solze Grenko in prisrčno je bilo to slovo. Pri delu so se skovala prijateljstva, ki ne bodo nikdar pozabljena. Avtomobilske ceste »Bratslvo-enolnosl« se bodo spominjali še dolgo vrsto let . . .
Briga-*1 -Staneta Žagarja« je bila ena najboljših. Je šestkrat udarna, dvakrat pohvaljena, 33 brigadirjev m brigadirk je dobilo naziv udarnika, 37 pa je bilo pohvaljenih.
»■Zelo dobro smo se razumeli!« pravi Jože Noč iz Žirovnice, ki je bil eden najboljših. Na brigadirski bluzi nosi značko »Udarnik«. »Ce bo le mogoče, bom šel jeseni še enkrat na cesto.«
Etna Polajnar iz Zgornjega Jezerskega, ki je tudi udarnica in ki je bila med dekleti najbolj marljiva, pa nam je povedala, da delo ni bilo težko. »Prijateljev in prijateljic ne bom nikdar pozabila!« Koje podala roko kolegici, ki je morala na avtobus, se ni mogla več premagati. Solze so ji zalile oči...
5 posvetovanja občinskih komiteje* LMS
V ponedeljek popoldne je bilo tarji občinskih komitejev LMS z v mali sejni dvorani Okrajnega Gorenjske in predsedniki komi-ljudskega odbora Kranj posve-  sij pri OK LMS Kranj. Posveto-
tovanje s predsedniki in sekre-
ZDKAVSTVENO ZAVAROVANJE   TUDI   ZA KMETIJSKE PROIZVAJALCE
Odbori Zvezne ljudske skupščine v Beogradu razpravljajo o nekaterih važnih zakonskih osnutkih, ki bodo, kot pričakujejo, prišli na dnevni red na-Ta slednjih sej Zveznega zbora in
vanju je prisostvoval tudi član predsedstva CK LMS tov. Ma-rinšek. Na dnevnem redu posvetovanja je bilo polletno delo občinskih komitejev.
Sekretar Okrajnega komiteja Kranj Viktor Kralj je nakazal nekaj smernic, ki naj jih občinski komiteji obravnavajo na svojih polletnih konferencah. Največ   bo   potrebno obravnavati
nejširni sklepi, ki jih bo treba uresničiti, so tudi tile: posebno pozornost morajo občinski komiteji LMS posvetiti formiranju in delu aktivov mladine na kmetijskih posestvih in s tem povečati skrb za mlade kmetijske delavce. Občinski komiteji morajo proučiti delo aktivov mladih zadružnikov in jih ustanoviti pri vseh kmetijskih zadrugah, kjer jih je še. Doseči je treba, da se aktivi mladih zadružnikov programsko   povežejo   s svojimi
problematiko   kmečke   mladine, kmetijskimi zadrugami. Organi-
noma v vajenskih domovih, kar problem  bi  bilo  moč  rešiti  z Zbora proizvajalcev, je tudi močan   vzgojni   faktor, ustanovitvijo   večmesečnih   te-     Med drugim pretresajo osnu-Slabost takega  šolanja  kadrov čajev   za   učitelje   praktičnega tek zakona o ustanovitvi zdrav-pa je predvsem v tem, da učen- pouka v okraju samem. Tovrst- stvenega   zavarovanja kmetij-ci od vpoklica do vpoklica (čas ne šole namreč v republiki ni, skih proizvajalcev. Na vrsti so enega leta) pozabijo na šolo in učitelje praktičnega pouka iz- tudi nekatere spremembe zakona  o  pokojninskem zavarovanju in dopolnitve zakona invalidskega   zavarovanja. Odbori Zveznega    zbora razpravljajo tudi o spremembah in doplnit-vah zakona o vinu, zakona o združevanju gospodarskih podjetij, zakona o založniških podjetjih  ter  o  dopolnitvi zakona o  pristojnostih  ljudskih odborov in njihovih organov.
VODOVOD BASELJ—KRANJ
Kranj, 28. junija — Danes je v Kranj prispelo nad 100 brigadirjev, mladincev iz Ljubljane, ki bodo takoj pričeli z gradnjo vodovoda Bašelj— Kranj. Jutri, v ponedeljek bo prišla še naslednja skupina 80 brigadirjev. Vsi bodo imeli svoj brigadni prostor pod šotori pri Suhi v bližini Kranja.
B. F.
nadalje stališča mladinske organizacije pri sprejemanju tarifnih pravilnikov in polletnih ter letnih zaključnih računov itd. V drugi točki dnevnega reda so pregledali sklepe zadnjega plenuma OK LMS Kranj. Med važ-
zacija LMS naj pomaga skrbeti za rast kmetijskih kadrov, predvsem za vpis čim večjega števila kmečke mladine v kmetijsko gospodarsko šolo in kmetijske srednje šole.
M. 2,
r
Širom po domovini smo letos že zgodaj pričeli z gradnjo silosov za jesensko žetev. Tudi v Lescah raste velik silos, ki bo dograjen v avgustu.
. Z RAZPRAVE DELEGATOV NA IV. KONGRESU ZKS
vinko Hafner:
ZA HITREJŠE UPRAVLJANJE OBČIN
j.v komisiji zn družbeno uprav- so pristojnosti in zakoni dani rale pripadati občinam. V zad- kor ni v skladu s stvarno raz-tucT'lG, ie m<x* druffimi govoril občinam,« je med drugim dejal njih petih letih se je okrajni delitvijo družbenih in gospodarja!
delegat Vinko Hafner. De- tovariš Hafner. »Mi se varamo, aparat zmanjšal le za 30 ljudi, skih funkcij, niti z razvojem ob-
{** J°> da se občinski ljudski od- ko sodimo, da se bodo stvari na občinski odbori pa so se pove- čin in komunalnega sistema kot
<jjjri no  razvijajo  in" utrjujejo občinah uredile zgolj ob pozi liv- čali za 150 ljudi. Okraj torej ni celote.
o^01! hitro in da delo okrajnih nem  vplivu  komunistov.  Treba zmanjšal svojega aparata vzpo-
kT°rov> P° konkretnih izkušnjah se je lotiti tudi vprašanja okra- redno z rastjo občin. Tako okraj Treba„.si Je prizadevati  da se
fekega okraja/zadržuje ul,- Menim, da smo glede polo- še vedno  zadržuje 38»/   lokal- okra,, ggg^^g^^
ggfc samostojnosti občinskih žaja okraja in njegovega funk- nega   aparata   oziroma   lokalne fcouunatoe^r«™* ^>
'^nov. cioniranja ostali domala pri sta- administracijo, kar po njegovem viaiJ«   svojo   glavno  naloga v
Jroba je imeti pred očmi  je nju, kakršno je bilo pred leti, mišljenju ni pravilno razmerje, nenehnem usposabljanju komun
iJal da predstavlja okraj,' ne pred  decentralizacijo  pristojno- Enako   nepravilnost   je dokazal »  samostojno  izvrševanje ob-
<fej
gledr Predstavlja  oKraj,   ne prea   u^unudu^aju   pn^ujnu---~- ....."j ™ sežnih dru/henn nnlitičnih funk
vol-   na u'*išče dela po občinah  sti na občine, pri položaju, kot «  primerjavo,  kdo razpolaga  s scimh druzbeno-politicnih tunk-
edstvi. V proračunih in skla- ciJ- v tem smislu je treba razli  zadržuje  okraj   skupno  še viJati tudi učinkovitost delegat-Te svojo misli je potem pod- vedno 37 % vseh sredstev, med- fkega sistema v sestavi okrajnih
■>v personalni   na tudi mate- je bil pred .štirimi loti pred uve- sredstvi. V proračunih i
^lno-fj«.   v      ' V*  luui iiicJUL   je       h __ ,., jih   »nrti-inl«   nkr-ii   ^kiinno   šo vijati tudi učinkovitost delcgat-
tunh-  . naneni   potencial.   Toda ljavitvijo komunalnega sistema.« ain   zacir/uje  OKraj   sKiipn    se   ,j s
hijene0 Sn[S° d0V°lj °Pre" , ^           "7" »J r~'*r*~: tfvm" kn'nrinnda ohčin-im le 63 % ljudskih odborov, kar se je po-
štiri !f •. Kljub vsem naporom in krepil z nekaterimi konkretnimi tem ko pripada občinam le 83 /„. J                                    J i
tri/ tnim izkušnjam po decen- ugotovitvami   in   s  podatki   iz Ce pa prištejemo še vse družbe- »»zalo v našem okraju zelo po-
tU2ac»Ji  še  ni  našel   svojega okraja  Kranj  ter skušal  doka- n« sklade, .sredstva komunalnih ziuvno.
mesta  v  komunalnem zati, da okraj, včasih iz objek- himk. sredstva vodne skupnosti. Utrjevanje komunalnega siste-
JPu.                                     tivrtih vzrokov, včasih pa  tudi socialnega   zavarovanja   in  po- ma  in  usposabljanje občinskih
_ x— ----J:             —:u _!~i,~„*; ob_ dobno,   potem je razvidno, da organov je važno področje udej-
imajo   občine   približno   toliko stvovanja  komunistov v njiho-
sredstev kot okraj. To pa nika- vem prihodnjem delu.
Prav •isfc
da i   S<! nokoliko varamo s tem, zaradi subjektivnih slabosti ttjij     okraj drugorazredni čini- čin in okraja, stvarno zadržuje i' v komunalnem sistemu, da številne funkcije, ki bi sicer mo- s:
ČLANI IZVRŠNEGA KOMITEJA CK ZKS
SEKRETAR: MIHA MARINKO. — ČLANI: VIKTOR AVBELJ, JANEZ HRIBAR, ALBERT JAKOPIČ, STANE KAVClC, BORIS KRAIGHER, VLADO KRIVIC, FRANC LESKOSEK, IVAN MAČEK, JOŽE POTRČ, FRANC POPIT, IVAN REGENT, MITJA RIBlClC, JANKO RUDOLF, VIDA TOMŠIČ. JANEZ VIPOTNIK IN BORIS ZIHERL.
PREDSEDNIK KONTROLNE KOMISIJE ck ZKS JE LOJZE OCEPFK, PREDSEDNIK REVIZIJSKE KOMISIJE CK ZKS PA FEDOR KOVACiC.
Člani ckzks izvoljeni na iv. kongresu zks
Aljančič Marija, Arigler Adolf, Avbelj Viktor, Babic Branko, Belopavlovič Niko, Bešter Mara, Beltram Živa, Boje Majda, Bole Dušan, Bole Tone, Boršlnar Jože, Boš-tjančič Dollka, Božič Jože, Blaha Tilka, Brajnik Edo. Bravničar Dušan, Bregar Rudi, Brejc Tomo, Brilej dr. Jože, Cerče Aleksander, Dermastia dr. Marjan, Divjak Stanko, Fajiar Tone, Ganzitli Rudolf, Goršič Milko, Hafner Vinko, Herman Lojze, Hočevar dr. Franc, Hočevar Janez. Hribar Janez, Ingolič Jože, Jager Jože, Jakopič Albert, Jamnikar Ivan, Janhtiha Rudi, Janžekovič Ivan, Kadunc Vladimir, Kardelj Pepca, Kavčič Slane, Kidrič Zdenka, Kimavec Franc, Klopčič Franc, Kočevar Franc, Kozak Lado, Kraigher Boris, Kranjec Miško, Krese Leopold, Krivic Vlado, Krivic Ada, Krmelj, Maks, Kropušek Tone, Ledinek Miloš, Legan ing. Jože, Leskošek Franc, Maček Ivan, Majhen Vlado, Malcžič Matija. Marinko Miha, Markič Slane, Mir-tič Franc, Modic Lev, Novak Ivan, Ocepek Lojze, Orožen Marjan, Perovšek Franc, Polak Bojan, Poi^ič Zoran, Popil Franc, Potrč dr. Jože, Pirkovič Franc, Prešeren Cilka, Regent Ivan, Rems Janez, Remškar Tine, Ribičič Mitja, Roš Ivan, Rudolf Janko, Sfmonič Franc, Seligcr Drago Smole Janko, Smole Jože, Svetina Mira, Šilih Niko, Šegedin dr. Ruža, Šušleršič Tone, Tavčar Ivo, Tomšič Vida, Tram-šek Jože, Vilfan Marija, Vilfan dr. Jože, Vipolnik Janez, Vcngusl Albin, Vošnjak Sergej, Vratuša dr. Anton, Ziherl Boris, Zlatnar Mirko, Zupanič Marija, Žavcer ing. Pavle, Zen Jakob.
ČLANI REVIZIJSKE KOMISIJE CK ZKS
Apih Milan, Beltram Julij, Berčič Miha, Dermastia Mihaela, Dolgan Ervin, Ilujc Albin, Durjava Tončka, Draksler Marjana, Jančar Mica, Kladivar Jože, Klanjšek Jože, Kovačič Fcdor, Košmelj Miran, Kumer Andrej, Komše Franc, Levar Marija, Levstik ing. Jože, Maček Leopold, Pirkovič ing. Vilma, Polrč Ivan, Primožič Jože, Ribič Alojz, Stegnar Andrej, Škerlavaj Milan, Vodopivec Cvetka in Vrščaj-IIoly Zima.
1  »©LAS GORENJSKE«
KRANJ, 29. JUNIJA 1959
Iz resolucije IV. kongresa o prihodnjih nalogah Zveze komunistov Slovenije
Nenehna rast produktivnosti dela ni samo ekonomsko-tehnična naloga, temveč je hkrati pomembna družbeno-potitična naloga. V visoki produktivnosti mora priti do izraza prednost socialističnega družbenega sistema. Zato naj se komunisti nenehno borijo za razvijanje produkcijskih sredstev in njihovo racionalno uporabljanje, za boljšo organizacijo dela, za povečanje delovne sposobnosti in strokovnosti, za skrbno varčevanje s surovinami in za dosledno uvajanje nagrajevanja po učinku. Treba bo povečati število normiranih delovnih mest in s tarifnimi pravilniki omogočiti stimulativno politiko nagrajevanja. Dosledno izvrševanje gornji nalog bo lahko preprečilo prekomerno zaposlovanje in fluktuacijo delavcev . . .
Napredek kmetijstva, to je zvišanje kmetijske produkcije in njena socialistična preobrazba, je v pogojih socialistične graditve enoten proces. Pospešujmo ga zlasti s hitrejšim nadaljnjim organiziranjem, razširjanjem In utrjevanjem socialističnih kmetijskih organiza-
Zadnje vesti
PETAR STAMBOLIĆ SPREJEL M. A. AJANGARA
Beograd, 28. junija — Danep dopoldne je predsednik Zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič sprejel predsednika indijskega spodnjega doma M. A. Ajangaru.
KULTURNA DELEGACIJA SUDANA V SARAJEVU
Sarajevo, 28. junija — Danes dopoldne je kulturna delegacija Sudana, ki jo vodi minister za pro-sveto in pravosodje Sajed Ziad Arbad, razgovarjala s (sarajevskimi predstavniki o sodelovarfju verskih skupnosti Sudana in Jugoslavije. Po uspelih razgovorih je delegacija odpotovala v Beograd.
EDVARD KARDELJ V KOPRU
V soboto dopoldne je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj skupaj z zveznim podsekretarjem za zunanje zadeve Srdjanom Pričo obiskal tovarno motornih  koles  Tomos  v Kopru.
cij, kmetijskih posestev In kmetijskih zadrug, ki so edine sposobne organizirati moderno produkcijo ter socialistično kooperacijo z Individualnimi kmeti in so s tem tudi poglavitne nosilke razširjene reprodukcije v kmetijstvu . . .
Obrtništvo še zaostaja za gospodarskimi potrebami, zlasti pri zboljšovanju življenjskega standarda. Prav posebno velja to za gradbene in uslužnostne obrti. Zato moramo še bolj skrbeti za razvoj obrti, predvsem z izpopolnjevanjem tehnične opreme v obstoječih obratih ln z ustanavljanjem novih obratov družbenega sektorja, kar bo tudi onemogočalo, da bi posamezni obrtniki izkoriščali svoj monopolni položaj. Najvažnejšo vlogo imajo pri tem ljudski odbori. Preskrbo gospodarstva in prebivalstva z obrtniškimi storitvami in uslugami moramo zagotoviti tudi preko industrijskih, gradbenih, trgovinskih in drugih organizacij, ki naj ustanavljajo različne servisne obrate in razvijajo druge dejavnosti...
Razen tega, da so delavski sveti, upravni odbori in upravno-opera-tivna vodstva uspešno vodili gospodarsko poslovanje, je zlasti važno dejstvo, da v delavski kolektivih raste spoznanje, da je z vsakim dnem več stvari in problemov, katerih rešitev je odvisna od njih samih; da je treba nagrajevati po delu in z dviganjem produktivnosti izboljševati konkretni materialni položaj proizvajalcev; da so delovni in življenjski pogoji delavcev čedalje bolj odvisni od splošnih razmer ne samo v podjetju, ampak tudi v komuni in da se je zaradi tega treba čimbolj vključevati v celotno življenje komune.
Mnogoštevilne družbene organizacije, v katere se množično vključujejo državljani skladno s svojimi osebnimi nagnjenji, potrebami in strokovnimi zanimanji, so eden od značilnih faktorjev družbenega življenja pri nas. Vedno bolj postajajo nosilec in realizator najširše iniciative množic ter množična praktična šola utrjevanja njihove socialistične zavesti. ..
Čeprav so povsem samostojne pri sestavljanju delovnih programov, so zaradi socialistične vsebine le-teh postale važen element mnogih samoupravnih organov in svetov pri organih ljudske oblasti. Tako so postale bistveni sestavni del neposredne socialistične demo-
kracije pri nas, ne pa gola transmisija za prenos direktiv ZKJ ali SZDL. Ta vloga družbenih organizacij v našem sistemu je izredno poživila njihovo delo, pomnožila število organizacij in zajela vse najširše interese delovnih ljudi . . .
V prihodnje lahko množične organizacije prispevajo še več k vsestranskemu bogatenju življenja naših delovni ljudi in posebno še k njihovemu strokovnemu izobraževanju, kar zasluži vso pozornost komunistov. Toda delo komunistov v teh organizacijah je lahko uspešno le, če se tam ne pojavljajo kot »politični voditelji«, temveč če delujejo enakopravno z vsemi člani in pri tem dosledno uveljavljajo svojo napredno idejno usmeritev. Taka orientacija komunistov bo omogočila čedalje globlje prodiranje socialistične miselnosti na vsa področja družbenega življenja in predvsem globoko v zavest našega delovnega človeka . . .
Komunisti, ki delajo na področju prosvete, znanosti in kulture in so postali najneposredneje odgovorni za Izvajanje napredne socialistične kulturne politike. V tej smeri so bili doseženi pomembni uspehi, predvsem pri organizacijskih problemih in pri uveljavljanju organov družbenega unravljajna v pro-sveti in kulturi. Vendar moramo hkrati ugotoviti občutne pomanjkljivosti v vsebinskem pogledu, se pravi, v izpreminjanju teh organov v torišča boja za socialistično kulturno politiko. Komunisti so doslej vsekakor v glavnem premagali sektaško ožino, premalo odločne pa so bile dostikrat njihove reakcije na posamezne antisocialistične
pojave v našem kulturnem življenju . . .
Intenzivna graditev socialističnih družbenih odnosov postavlja pred komuniste rastoče zahteve po neprestanem dviganju njihove idejno politične ravni in družbene aktivnosti. Doba prehajanja od metod dirigiranja na uveljavljanje dejansko vodeče vloge komunistov na vseh področjih, doba, ki obsega čas po Vi. kongresu in ki je organizacijam in članom ZKJ povzročala nekatere probleme, je sedaj za nami. Odločilnega pomena za ideološko oborožitev komunistov in za uveljavljanje ustreznih delovnih metod je bil VII. kongres ZKJ in na njem sprejeti program...
Vsa važna, pereča vprašanja, ki s<- pojavljajo v našem družbenem življenju, so neposredno povezana z organizacijskimi ter idejno-poli-tičnimi problemi Zveze komunistov. V preteklem obdobju se je Zveza komunistov Slovenije stalno prizadevala, da bi pomanjkljivosti in šibkosti svojega dela spoznavala in  jih odpravljala . . .
Kljub vsemu pa imamo še vedno številne osnovne organizacije, ki so ostale zaprte v svoje notranje probleme. Takšne organizacije ne reagirajo dovolj odločno na različne pojave v svojem okolju, ne znajo razviti organizirane akcije komunistov za uveljavljanje in razvijanje socialističnih družbenih odnosov. Takšne organizacijo se ne upirajo dovolj odločno birokratskim ali malomeščanskim anarhističnim težnjam, ki se še pojavljajo v našem življenju. Izkušnje so dokazale, da takšne organizacije niso privlačne za mlade ljudi . . .
'HOVJARICA
DOVOZNE POTI IN PARKIRNI PROSTORI NA PROSLAVI OB DNEVU BORCA NA JELOVICI 4. JUNIJA 1959
Na Jesenicah in okolici se živahno pripravljajo za bližnjo proslavo na Jelovici. Na sestanku Združenja rezervnih oficirjev so sklenili, da pojdejo vsi, razen tistih, ki iz upravičenih razlogov ne bodo mogli iti. Najštevilneje bodo zastopani člani ZB, obvezniki predvo-jaške vzgoje, planinci, gasilci in drugi. Občinski sindikalni [svet je poslal vsem kolektivom okrožnico z navodili in priporočil kolektivom, da organizirajo za Dan borca 4. julija kolektivne izlete na Lipniško planino.
V brigadi, ki jo bosta tvorila dva bataljona, bo sodelovalo 800 do 820 ljudi, ki se bodo v soboto zjutraj odpeljali z avtobusi in tovornjaki do Soteske v Bohinju. Od tu bodo odšli preko Rovtarice, Rastovka, preko Dražgoške gore na Partizanski vrh, kjer se bodo pripravili za
iz naših krajev
SPREJEM PEDAGOŠKIH DELAVCEV Bled, 28. junija — Predsednik OLO, član CK ZK Slovenije Vinko Hafner je včeraj sprejel v Ribnem pri Bledu 40 zaslužnih pedagoških delavcev naišega okraja. Sprejemu je prisostvoval tudi član Izvršnega komiteja CK ZKS Franc Popit, sekretar Okrajnega odbora SZDL Štefan Kadoič, predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Andrej Verbič, predsednik Sveta za šolstvo pri OLO Milan Ogris in drugi.
Vinko Hafner je v svojem govoru poudaril velik pomen pedagoškega dela v naši novi družbeni ureditvi in dejal, da so se politične organizacije v dosedanji praksi premalo zanimale za probleme in težave učiteljstva in drugih vzgojiteljev pri vzgajanju mladega naraščaja, Hkrati je izrazil povabljenim zahvalo za njihovo požrtvovalno delo.
saj vsa-
LJUDJE IN DOGODKI
Most in ne prepad med narodi
»V sedanjih okoliščinah morajo biti in so lahko manjšine čedalje manj element razdora in čedalje bolj element zbliževanja narodov.« Tako je dejal v pozdravnem govoru na četrtem kongresu ZKS sekretar CK ZKJ Aleksander Rankovič.
Naša politika do narodnih manjšin ni nikoli kolebala glede smisla in koristnosti navedene misli. Takšna politika, ki zagotovlja svoboden nacionalni, socialni, gospodarski in kulturni razvoj vseh narodnosti pri nas, ki jI je tuje vsako razlikovanje in diskriminacija, vsak poskus nasilnega vzpostavljanja nadvlade enega naroda nad drugim— je neogibno povezana z vso vsebino socialistične revolucije, z vsemi težnjami po enakopravnosti, za katero se bori jugoslovansko vodstvo in ZKJ.
Drugače si ni moč misliti politike aktivnega sožitja, za katerega se zavzema Jugoslavija v mednarodnih odnosa j Mi. Zato se je Jugoslavija vedno trudila, da bi vzpostavila čim boljše odnose s sosednimi deželami, ne samo zato, ker to koristi utrjevanju miru in medsebojnemu sodelovanju, marveč ker jo to tudi v prid našim narodnim manjšinam v sosednih deželah. »Takšna politika,« je dejal v referatu na IV. kongresu ZKS tovariš
Iadaja CP »Gorenjski tisk«
— Urejuje uredniški odbor
— Dbftktoor S. Bazmik — Odgovorni urednik Vojko Novak — Te4. uredništva 475
— Uprava 307 — TekočI račun pri Komunalni Iranki v Kranju 607-70-135 — lanu j« ob ponedeljkih In petkih — Letaa naročnina aat dinarjev,  ataaečaa  M dam
Miha Marinko, »krepi demokratične in socialistične sile onstran naših meja, hkrati pa pomaga našim narodnostnim manjšinam v njihovem boju za enakopravnost ln ustvarja pogoje, da se njihov boj povezuje z napori demokratičnih in naprednih sil v teh deželah.«
Kljub takšni naši dobronamerni politiki pa seveda ne moremo zapirati oči pred dejstvi, ki se kažejo v politiki sosednjih dežel do naših narodnostnih manjšin. »Nas resno skrbijo tendence,« je dejal tovariš Miha Marinko, »ki se pojavljajo v zadnjem času ne samo v Avstriji (zbiranje in nastopi volksdeutscher-jev) in v nekaterih krogih Italije (proces proti Beneški četi, begunci iz Istre), ampak istočasno in na čuden način tudi kot vsklajenc akcije v sosednih državah vzhodnega bloka, v Albaniji in Bolgariji. Odtod torej dejstvo, da so nekatere narodnostne manjšine jugoslovanskih narodov v nekaterih deželah ponovno predmet hudega narodnostnega zatiranja.«
Nedvomno so to pojavi, ki vzbujajo opravičeno resno zaskrbljenost. Na sedanji stopnji razvoja in v sodobnem času bi lahko pričakovali, da bodo v Evropi izginili vsi taki poskusi nasilnega raznarodovanja, politika pritiska in preganjanja narodnostnih manjšin. Takšna politika je lahko tem bolj škodljiva ln nevarna, ker ni naperjena samo proti narodnostnim manjšinam, marveč v tem primeru očitno proti Jugoslaviji ln proti njeni socialistični graditvi in družbeni ureditvi.
Vzemimo samo za primer ravnanje avstrijskih oblasti do Koroških Slovencev. V zadnjem času so v Avstriji z nekaterimi političnimi in zakonodajnimi ukreni prizadejali očitno škodo narodnostnim pravicam naše manjšine in nav-
kljub mednarodnim obveznostim, ki jih je Avstrija sprejela s podpisom državne pogodbe. Zdaj pripravljajo, na primer, v Celovcu poseben odbor, ki naj bi pripravil »dostojno proslavo« 40-letnice koroškega plebiscita. S tem odborom sodelujejo razne šovinistične organizacije, znane po svojih proti-jugoslovanskih izpadih, v njem so ljudje, ki za častne člane svojih organizacij imenujejo razne hitler-jevske SS generale, ki postavljajo spomenike padlim nacistom in SS-ovcem, ki so v Pliberku celo zgradili spomenik »tistim, ki so jih odvlekli v Jugoslavijo«.
Jasno je, da ob takih pojavih tudi vsa dobronamernost jugoslovanske politike ne more obrodili zaželenega sadu. Se več, tudi jugoslovanska javnost ne more ostati ravnodušna ob zlostavljanju in nasilnem raznarodovanju naših rojakov. Zato je tovariš Aleksander Rankovič odločno poudaril na nedavnem kongresu ZKS v Ljubljani: »Skušali smo zgraditi prijateljske odnose z vsemi državami, predvsem z našimi sosedi, s katerimi imamo mnogoštevilne skupne interese. V prihodnje bomo napravili vse, kar bomo mogli, da bo do tega prišlo, vendar pa to ni odvisno samo od nas, kakor to tudi že doslej nI bilo.
Ml bomo dosledno izvajali našo načelno demokratično politiko do narodnostnih manjšin v naši deželi in zahtevali, naj prav tako ravnajo z našimi narodnimi manjšinami v drugih deželah.«
Prav gotovo je, da od takšne načelne politike ne bomo niti za las odstopili, kajti le to lahko ustvari dobre sosedske odnošaje in spremeni narodnostne manjšine Iz prepada v most med narodi.
MARTIN TOMA2IČ
V kranjski porodnišnici PRVI TROJČKI
Trojčki so prava redkost, statistika kaže,' da je šele na kih 50.000 porodov možnost trojčkov. Zato se ni čuditi, da je bil primer trojčkov v kranjski porodnišnici, čeprav je bila ustanovljena že leta 1956 (doslej je rodilo v njoj okoli 4000 mater in je bilo 70 porodov z dvojčki) tokrat prvi. Bilo jo to v četrtek opoldne. Mati Anica Bočko, po poklicu frizerka i? Škofje Loke je najprej rodila ob 11.10 fantka težkega 1400 gramov, nato ob 12.25 fantka težkega 1C00 gramov in ob 12.40 spet fantka težkega 1550 gramov. Trije bratci so sicer nedonošenčki, zato iso jih
takoj prepeljali v Ljubljano v pe-diatično kliniko, kjer jih umetno negujejo. Doslej kaže, da se bodo vsi trije bratci lahko lepo razvili.
V porodnišnici smo govorili s srečno mamico (na sliki) in jo vprašali, kako se kaj počuti? Odgovorila nam je: »Hvala, prav dobro.« — Ali ste se nadejali, da se bo vaša družina tako hitro pomnožila (doslej sta imela z možem Jo hčerkico, staro tri leta)? — Tega nikakor nisem pričakovala. Sicer pa me je čas sploh prehitel in še za enega nisem pričela pripravljati perila. Malce nerodno bo, vendar, upam, da se bo vse dobro izteklo.«
B. F
Učitelji in profesorji so izrazili željo tesnejšega stika med njimi in drugimi družbenimi in političnimi delavci. V kolikor to ne bi bilo moč organizirati v okviru okraja, naj bi se taki stiki vzpostavili v okviru občin. Izrazili so namreč željo, da bi bili tako bolje seznanjeni z aktualnimi družbenimi in gospodarskimi vprašanji kraja, kar bi jim pomagalo pri vsakdanjem delu. -k
KRAJEVNI PRAZNIK V GORICAH
Gorice, 28. junija — Danes so v Goricah praznovali krajevni praznik. 2e ves teden so bile v kraju razne športne in kulturne prireditve na katerih je sodelovala mladina iz Goric, Trstenika, Golnika ter pripadniki JLA. Sinoči, na predvečer praznika, je bila razširjena seja krajevnega odbora, ki ji je pristostvovalo 150 ljudi. Med gosti je bil tudi sekretar za blagovni promet LRS tovariš Miran Košmelj. Nato je bila komemoracija pred spomenikom talcev, kjer je govoril tovariš Martin Košir.
Dane;s so se tekmovanja nadaljevala. Zelo zanimivo je bilo tekmovanje koscev. Med drugim je odprta tudi izredno uspela razstava v osnovni šoli.
PREMALO PRAKTIČNEGA POUKA na naših medicinskih šolah Bled, 28. Junija — Danes je v hotelu Mežaklja na Bledu končal tridnevno zasedanje 23. plenum Zveze zdravstvenih društev Jugoslavije. Na začetku dela je plenum pozdravil tudi sekretar Sveta za zdravstvo Slovenije tovariš Niko Šilih.
Na plenumu so največ razpravljali v vlogi in mestu zdravniške privatne prakse in o usposabljanju zdravniškega osebja. Pri tem so govorili tudi o šolah ter ugotovili, da te ne nudijo mladim zdravnikom zadostnega praktičnega pouka. Včerajšnje in današnje razprave so bile o zdravstveni zaščiti, o zdravnikih splošne prakse ter o transfuziji krvi. -k
ZAKLJUČEK POUKA
Pretekli teden so imeli dijaki Gimnazije Kranj svečan zaključek letošnjega šolskega leta. Na zaključni slovesnosti je govoril predsednik šolskega odbora, ravnatelj pa je razdelil dijakom pohvale in knjižna darila. Nagrajeni so bili najboljši dijaki in mladinski funkcionarji ter nekateri mladinci, ki so se med letom udejstvovali pri raznih kulturnih prireditvah.
skupen »napad« na sovražnikov padalski desant na Lipniško planino. Vsa pot je polna spominov na dogodke iz minule vojne. Brigada se bo na neka-teh mestih ustavila. Politkom> sarji bataljonov pa bodo govorili o partizanskih akcijah, borbah in uspehih.
Poleg brigade bo z Jesenic odšlo na Jelovico še kakih 8°° ali več ljudi. Te dni zbirajo prijave, in kolikor se jih b°. prijavilo več, bodo organizira'1 do Bohinjske Bistrice poseben vlak, sicer pa bo jutranji delavski vlak občutno okreplien' Avtobusi in tovornjaki, ki bodo prepeljali brigado do Soteske, bodo potem odšli do Bob-Bistrice, kjer bodo prevzeli ostale udeležence, ki bodo Prl' šli tja z vlakom. -k
MOTORIZIRANA EKIPA S KUHINJO Priprave za Jelovico v tržiškem kotu
TržLški   odred,   imenovan P0 Antonu Stefetu-Kost ju, ki so Pn' pravlja na pot »Po stezah P;,r' tizanske   Jelovice-,   bo tvori*0 kakih 200 preživelih borcev, b'v' ših   aktivistov   in pripadnic** osvobodilnega gibanja. Razen organizirane   formacije   se D proslave   na   Upniški planlfl__ udeležilo kakih 600 ljudi i7'.iT'0 žiškega kota. Odred sprcmU11^ z vso potrebno službo. Form^ cija   bo   okrepljena   s poscbn ekipo avto-moto društva,  ki J v Tržiču posebno delavno, Pn ekipo  gorske reševalne sU,zDJ zdravnikov  z zdravsty\ itd.   Zanimiva £ tudi posebna motorizirana e ^, ki bo vozila hrano in kuhinj. Tako  bodo  na  Lipniški P1"1' pripravili   toplo   hrano za udeležence.
Komandant odreda je Vladimir-Planin, komisar Štucin Ivan-Zana.
V Tržiču so se £e prod m pripravljali za pohod Pod * fl0 žič, ki bo na Dan borca. Zdaj pohod preložili na Dan vstaj* 22. julija, tako da bo obisk Jelovici 4. julija čim večji-
s. °-
ČETA IZ DOVJEGA IN MOJSTRANE
Na seji krajevnega odbora " ze borcev Dovje-Mojstrana, ki bila v (soboto, 27. junija, so W tovili, da bo njihova četa za hod na Jelovico 4. julija štela članov. Četa bo vključena v skW no formacijo jeseniške brigaj
ekipo nim osebjem
vse
Poratf pa
60
PROSLAVA V TITANU
.umi
Kamnik, 28. junija — Z usp«1 y
prireditvami so v tovarni T "^g.
Kamniku praznovali ves teden
letnico ustanovitve KPJ. „e
dane*
Glavna prireditev je bila
isloP*
dopoldne pred tovarniškim P°s jem. — Po obhodu z godbo darnosti s sindikalnimi prap°" ^ čelu so se zborovalcl zbrali P ^ tribuno v tovarni Titan. Meti 9° so bili preživeli borci 10-teden8 stavke v letu 1928, član IrVT**S komiteja  CK ZKJ Franc i-esk<? jj, ter   zastopniki   drugih množi in političnih organizacij. j,
Slavnost se je pričela z °'v tvenim   govorom sekretarja Kamnik Petra Plevela, nato Pa ' udeleženec    stavke   Lojze   Be fl orisal stavko kovinarjev v Ti j leta 1928. Slavnostni govor je '"^ član  CKZKJ  in Hudskl posla" _
Tomo Brejc. Govoril je o P°m svečanosti in o borbi delavs
kefl*
ToVa' sfco
ra*' ,šlle'
Se nadalje spremenljivo s krajevnimi padavinami.
razreda med obema vojnama riš Brejc Je nato odkril spomin ploščo, tovariš Potokar pa Je vil sindikalni prapor.
Z velikim odobravan|€?m so navzoči sprejeli predlog, da p° jo   pozdravni   brzojavki tovar Titu in tovarišu Mihi Marinku. ^
Sledil Je kulturni program, k» ga izvajali pevski zbori Lire, darnosti in južne osemletke.
803
KRANJ, 29. JUNIJA 1959
»O LAS  GORENJSKE« 3
BESEDO DELAVCEM Poseben sklad mtUT
KAJ NAJ BI GRADILI
ZA VZGOJO KMETIJSKIH KADROV
°bčinski sindikalni svet v Kranju pripravlja v teh dneh zanimivo anketo o investicijski politiki. Občinski ljudski odbor se je od-lo*il, da bodo letos razpoložljiva sredstva podjetij in občine uporabljena za naslednje objekte družnega standarda:
Do?!radili bodo 206 stanovanj pri Vodovodnem stolpu, začetek novogradnje in delna dograditev na-da|jnjih 382 stanovanj na Zlatem PolJu (le-ta naj bi bila dograjena v 1960), dograditev zdravstvena doma v Kranju, dograditev sindikalnega doma v Kranju, ure-dltev tržnice v Kranju, dograditev iona v Stražišču, gradnja kine-
stad
mat°grafske dvorane 9rad
Kranju,
nja nove pekarne v Kranju, prfiurodiu>v
in razširitev vrtnarije na Zlatem polju, ureditev central-ne mesarije za mesto in ureditev Potrebnih lokalov za prodajo mesa. . °bčinski sindikalni svet meni, da Je treba že sedaj pripraviti program dela za izboljšanje življenjskih pogojev v občini za prihodnje m naslednja leta. V zvezi s tem *f jo odločil za izvedbo ankete. Namen ankete je, ugotoviti mnenje delavcev in uslužbencev o nekaterih predlogih in načrtih investicijske politike in zbrati še dru-koristne pobude. Na ta način j10^ pomagati pri urejanju živ-Jenjskih problemov v občin.i An-kela je anonimna, kar ima to pred-n°st' da bodo anketiranci res izrazili 3voje mnenje po lastni prelji- hkrati pa izrazili nujnost 9radnje posameznega  objekta. —
redlagane so naslednje investicije:
Ureditev delavske restavracije v Kranju, ureditev samskega doma v de'avskem domu pri Savskem mo-*tu- ureditev otroških zavetišč v Stražišču — na Planini in na Zla-terri polju, gradnjo nove zobne dmbulante, gradnjo nove porodniške, ureditev uslužnostnega pod-]elia za krpanje in likanje, uredi-
tev oskrbovalnih centrov (trgovski lokali na Planini in v Stražišču), ureditev ^služnostnih delavnic (ženski in moški šiviljski salon), gradnja mostu čez Kokro pri Kranju, gradnja zimskega kopališča, ureditev naravnega kopališča na »Ovčanu«, gradnja stadiona v Kranju, gradnja novih šol, gradnja delavske univerze v Kranju, gradnja nadaljnjih stanovanj poleg že predvidenih in začetih (število in lokacija še ni predvidena), gradnja Vajenskega doma v Kranju, gradnja trgovskega centra v mestu (med Staro pošto in Tiskarno) in ureditev centralnih kopalnic. — Ta anketa bo nedvomno pripomogla k temu, da bodo začeli načrtno graditi res najnujnejše objekte. -an
PRI OZZ KRANJ
Nedavni občni zbor Okrajne zadružne zveze Kranj je sprejel nekatere sklepe, ki bodo nedvomno pozitivno vplivali na nadaljnji razvoj gorenjskega zadružništva.
Občni zbor je predvsem ugotovil, da je pomanjkanje kmetijskega strokovnega kadra eden od osnovnih problemov. Zato so sklenili, da bodo ustanovili dvoletno srednjo kmetijsko šolo v okraju ali skupaj s sosednjim — ljubljanskim — okrajem. Za to šolo bo vsaka zadruga zbrala potrebno število kandidatov, starih od 22 do 30 let, ki imajo veselje do kmetijstva in potrebne politične   kvalitete,   da   bodo po
Živinoreja v Poljanski dolini
Pred dnevi je bilo na Okrajnem ljudskem odboru v Kranju posvetovanje o problemih živinoreje v Poljanski dolini. — To področje sodi po rajonizaciji živinorejske proizvodnje na Gorenjskem v mesni rajon, kjer se mleko ne bo podražilo. Glavna smer proizvodnje namreč tu ni usmerjena v pridobivanje mleka, pač pa v proizvodnjo mesa. Zato bo tudi uredba o prepovedi klanja telet veljala pri nas samo za področje občine Ziri in za področje bivše občine Gorenja vas. V ostalem delu Gorenjske, ki je večidel določen kot mlečni rajon (od Škofje Loke do Bohinja) pa bodo to uredbo upoštevali le toliko, da bodo klali teleta ,težka 80 kg, kar je za približno 15 kg več kot doslej.
Poljanska dolina se bo v živinorejski proizvodnji preorienti-rala s pincgavske na bolj mesno pasmo govedi, v glavnem na simentalsko. V Poljanah bodo odprli tudi center za vzrejo ho-landske plemenske svinje. Drug tak center bo v Poljčah pri Begunjah. Kmetijske zadruge Gorenjske bodo iz teh dveh centrov dobivale pujske za pitanje. Ze za letos predvidevajo, da bodo vzredili na Gorenjskem 6600 do 7500 bekonov.
V Poljanski dolini bodo mleko uporabljali v glavnem za krmljenje prašičev in telet. Za vzrejo enega mesnatega prašiča oz. bekona rabi živinorejec na primer do 400 kg posnetega mleka, za vzrejo teleta do 200 kg težkega pa 1000 litrov mleka, od tega 80 odstotkov posnetega.
končani šoli lahko vodili kmetijsko strokovno službo v zadrugah.
S posebnim sklepom je tudi določeno, da morajo kmetijske zadruge najmanj 30 odstotkov denarja iz sklada skupne porabe nameniti za vzgojo kadrov. Ta sredstva bodo zbirali na posebnem skladu OZZ Kranj in bodo namensko uporabljana. — V ta sklad se steka tudi 40 odstotkov v letu 1958 plačanega prispevka za kadre vseh kmetijskih zadrug, poslovnih zvez in zadružne zveze. Iz sklada bodo štipendirali vse dosedanje štipendiste kmetijskih zadrug, poslovnih zvez in zadružne zveze, razen tega pa bodo ta denar uporabljali tudi za tečaje in seminarje v zadrugah. Ker so sredstva zadružnih organizacij za vzgojo kadrov še vedno zelo majhna, predlaga občni zbor, da bi šolanje kmetijskih kadrov podprli tudi iz sklada za kadre Okrajnega ljudskega odbora.
Kmetijske zadruge morajo postati proizvodne gospodarske organizacije, ki bodo na osnovi perspektivnega plana in svojih gospodarskih načrtov organizirale in vodile na svojem področju celotno kmetijsko proizvodnjo. Zato sklepi poudarjajo, da morajo zadruge čimprej postati močni proizvajalci mleka, mlade pitane govedi, mesnatih prašičev, krme za živino, krompirja, pšenice, sadja itd. Proizvodnjo bodo organizirali ali na lastnih obratih ali v sodelovanju s proizvajalci na osnovi kooperacij-skih odnosov. Lastne obrate bodo formirale ali na arondiranih zemljiščih SLP ali na najeti in odkupljeni zemlji. Na zemljiščih s pogodbeno proizvodnjo je treba uvesti obvezno uporabe zadružne mehanizacije.
V sklepih je tudi poudarjeno, da bo OZZ skupaj s pristojnimi občinskimi ljudskimi odbori proučila vprašanje spojitve zadrug Kranjske gore s Podkorenom in Ratečami, Besnice s Podblico, Kokre z Jezerskim ali Preddvorom, za kmetijsko zadrugo Brezje pa so sklenili, da se bo spojila z radovljiško zadrugo.
A. T.
Osnovna organizacija LMS v Godešiču pri Skofji Loki je pred nedavnim formirala lokalno mladinsko delovno brigado »Ivana Franka«. Sklenili so, da bodo v času   pred    IV. kongresom ZKS
NA OBISKU V KRANJSKI GORI
Rđo bo investitor lepih zamisli
Gornjesavska dolina s središčem Kranjski gori je že od nekdaj temuVn° turisti("'no Področje. Kljub tova«
Pa so se na nedavnem posvete]    U v kranjski gori turistični Vci vpraševali: ali je Gornje-Vska dolina sploh lahko turistič-vsredišče?   Skoraj neverjetno sanje, če upoštevamo turistič-tradicije Kranjske gore, ln pa ka-VLn<'ar smiselno. Vprašajmo se: J Kranjska  gora,   razen svojih tUr[°dnih leP°tr sploh lahko nudi v 'stu' čigar zahteve so iz dneva dan večje? Ničesar; ali pa ne-
cej truda, da bi lahko ustregli zahtevam turistov. Predvidevamo, da bomo že jeseni pričeli z gradnjo motela v Kranjski gori (načrti so že odobreni), prihodnjo spomlad pa z gradnjo novega hotela, kar bo smotrneje od predvidenega obnavljanja sedanjih hotelov »Razor« in »Slavec«. Prihodnje leto je predvidena tudi gradnja hotelov na Vitrancu in Vršiču, bližnjih izletniških točkah Kranjske gore. Hotel v Kranjski gori bo imel tudi kinematografsko dvorano in druge zabaviščne prostore, katerih doslej
Otvoritev »Mojcinega doma« na Vitrancu bo 5. julija
|jn ^rno opremljene sobe v hote-ma'n-, l, nuzlo vodo in skrajno po-**ata,H V° P°s,režbo. Edina repre-sta "Vn* hotela v Kranjski gori V^Krt n*a(< in »Porentov dom«, ker ar ^e zac'nJi zaprtega značaja, njjeJe v upravi »Partizana« Slove-takjL ako ndJ Gornjesavčani pri kor Pogojih goje turizem? Nika-rancne' Pa četudi je Zičnica-Vit-<law edinstveni   turistični objekt
x! ,la°koli.
Med    \ ■ Srno      °orskom v Kranjski gori
žic,.. Se raz90varjali z upravnikom nam1Ce' tovarišem Goršetom. Le-ta
Je med drugim povedal: rjsti.ranJska gora je vsekakor tU-3oje 6? krai' saj ima za to vse po-Vendar bo potrebno še pre-
ni. Za letošnjo sezono bomo našli izhod v tem, da bomo trikrat tedensko prirejali plese in imeli kulturne prireditve na prostem. Razen tega bomo že za letošnjo zimsko sezono uredili drsališče, za kar bo prispevala sredstva tudi Zičnica-Vitranc Uredili bomo tudi ostala letna športna igrišča in poživili športno dejavnost v Kranjski gori in s tem istočasno omogočili turistom tudi športno razvedrilo. Na Vitrancu imamo planinsko kočo »Mojcin dom« v zaključnih delih; otvoritev bo 5. julija. Isti dan bo tudi otvoritev nove poti po gorskih grebenih z Vitranca na Ciper-nik; pot bo zahtevala le tričetrt ure hoda.«
Pot nas je nadalje peljala v pisarno turističnega društva, kjer smo govorili s tovarišem Bizjakom. Zvedeli smo, da ima Turistično društvo 275 sob s 523 ležišči pri privatnikih, ki so razdeljene v III. (s kopalnico) in IV. kategorijo (brez kopalnice in tekoče vode). Vsa ležišča bodo v juliju in avgustu zasedena, vendar obstoja bojazen, da jih bo zmanjkalo. Vse sobe so letos dokaj dobro opremljene, ker je večina privatnikov skoraj vsa sredstva, ki so bila ustvarjena lani, investirala v ureditev. V nasprotju s privatniki pa so ostale tujske sobe v hotelih takšne, kakršne so bile lani. »Bolj pereče je vprašanje prehrane turistov,« je nadaljeval tovariš Bizjak. »Zmogljivost hotelskih restavracij je premajhna in turisti se bodo morali hraniti tudi pri privatnikih, čeprav bi se ne smeli. Razen tega pa je postrežba večkrat tako slaba, da. . .« Njegov skomig z rameni je bil razumljiv.
Govorili smo tudi Z direktorjem »Razorja« tovarišem Konradijem. »Dokler Kranjska gora ne bo imela urejenih turističnih kapacitet, dotlej je odveč govoriti o turizmu v Gornjesavski dolini. Mi se sploh ne moremo vključiti v sodelovanje s tujimi potovalnimi agencijami, ker je bolje, da ne kažemo, kako smo šibki. Od priložnostnih turistov, ki pridejo skozi Kranjsko goro, pa ne moremo čakati zadovoljivega prometa. Prav zato ni nič čudnega, da je bilo v Planici pred dnevi v istem času lani 70 turistov, letos pa šele 5!
Prizadevali smo si, da bi letos obnovili »Razor«, pri čemer nam je tudi komuna nudila vsestransko pomoč. Občinski ljudski odbor Jesenice je že dal 635 tisoč dinarjev za gradbene načrte, toda z novo odločitvijo — da bomo v Kranjski gori gradili nov hotel, ne pa obnavljali starih — so ostala ta sredstva izgubljena. Za adaptacijo bi potrebovali 60 milijonov dinarjev (za notranjo in zunanjo sodobno ureditev hotela) in komuna je bila pripravljena, da da letos in prihodnje leto po 21 milijonov dinarjev, vendar nismo uspeli, da bi dobili iz republiškega investicijskega sklada ostala potrebna sredstva. Prav zaradi tega si ne znam
tolmačiti, kdo bo investitor vseh lepo zamišljenih načrtov, ki naj bi  jih uresničili  v Kranjski gori.
Precej pikrih je že dlje silšati na račun postrežbe v Kranjski gori. Temu se ne čudim! Kako naj si v Kranjski gori zagotovijo kvalificirano strežno osebje, če pa je trenutno Kranjska gora brez najnujnejših sodobnih pogojev za turizem? Bil je primer, da smo imeli odličnega visokokvalificiranega kuharja, toda ker ni bilo prometa, ga nismo imeli s čim plačati, in moral je zapustiti Kranjsko goro.«
Torej nekdanja turistična Kranjska gora je ostala turistična le zaradi svojih tradicij, in zato, ker je Gornjesavska dolina samo po sebi bogata na prirodnih lepotah, smučiščih in ker je z žičnico na Vitranc postala središče zimskega turizma. Torej naravnih pogojev za razvoj turizma je več kot preveč, vprašanje pa je, kdaj in kako uresničiti vse predvidene načrte. Doslej namreč še ni bilo moč urediti v Kranjski gori camping prostora za avtomobile, čeprav je ta že označen v prospektih in turističnih vodičih. Kopališče, ki bi bilo lahko središče letnega turizma pa propada. Z minimalnimi sredstvi, morda le z milijonom dinarjev, bi bilo kopališče lahko pomemben turistični objekt, ki bi privabil številne turiste, toda že nekaj let teh sredstev ni moč zbrati. Vprašanje — kdo bo investitor lepih zamisli — je povsem upravičeno in tesno združeno Z vprašanjem — kdaj bo Kranjska gora res turistično središče in ne le središče načrtov?      B. Fajon
0 V konstrukcijskem oddelku tovarne TAM v Mariboru pripravljajo novo specialno vozilo za polivanje cest. Vozilo bodo izdelali na šasiji novega tovornjaka TAM 4500. To bo prvi tak avtomobil, izdelan v Jugoslaviji. Prototip tega vozila bodo izdelali že letos.
£ Od 28. junija do 4. julija bo v Opatiji 12. skupščina Mednarodnega inštituta za varjenje.
Računajo, da ji bo prisostvovalo preko 500 delegatov iz inozemstva in 150 delegatov iz Jugoslavije.
£ Pri mednarodnem sejmu pomorstva, ribištva in turizma v Zadru je bilo posvetovanje naših in tujih strokovnjakov o pomorski elektroniki. Na posvetovanju, ki je trajalo do 20. junija, so prebrali 15 referatov znanstvenikov iz Jugoslavije, Anglije, Belgije, Poljske in Norveške.
£ Letos bo JAT — naše edino podjetje za letalski promet potnikov in blaga — vzdrževal 34 stalnih in sezonskih prog v notranjosti države in z inozemstvom. Kakor vsako leto se bo tudi letos povečalo število letal JAT na sezonskih progah. Na progi Beograd — Dubrovnik bodo n. pr. od 1. julija letos dalje letela kar štiri letala dnevno. Povečano število letal na sezonskih progah je omogočeno s povečanjem letalskega parka. Medtem ko je Imel JAT leta 1956 samo 14 letal, je naraslo število letal v letu 1957 oziroma 1958 na 22, letos pa ima JAT že 24 letal.
Brigada pri delu
opravili najtežja zemeljska dela v Traškem grabnu pri gradnji vodovoda za vas Godešič. V dvodnevni delovni akciji je sodelovalo že nad sto brigadirjev, ki so opravili preko 1000 udarniških ur.
88 gostišč pod drobnogledom
Komisija za tehnični pregled pri OLO Kranj je nedavno zaključila preglede gostinskih obratov. Od skupno 320 gostišč, kolikor je registriranih, je komisija obiskala 88 obratov. Zaključki komisije ne dajejo pohvalne legitimacije tej dejavnosti, zlasti še spričo turizma, ki se tu uveljavlja. Čeprav velja ugotovitev, da so obiskali najslabše urejena gostišča (marsikatera teh so tudi nepomembna v zakotnih naseljih), vendar številke izne-nadijo. Kar za 24 gostišč predlagajo brezpogojno ukinitev, za 12 gostišč pa ukinitev obratovanja le za določen čas, dokler pomanjkljivosti ne bodo odpravljene. V .r>2. gostiščih predlagajo obratovanje le pod pogojem, če bodo v določenem času odpravili večje ali manjše pomanjkljivosti. V glavnem gre za lokale in pritikline, ki iz higienskih in sanitarnih pogledov ne ustrezajo namenu.
-1. c.
Z občnega zbora Okrajnega odbora Zveze gluhih Jugoslavije
Še vedno odpor proti glnhonemnicam
V dvorani Okrajnega ljudskega odbora Kranj je bil v nedeljo. 21. junija dopoldne tretji redni občni zbor okrajnega odbora /veze gluhih Jugoslavije. Občnega zbora so se udeležili tudi predsednik Glavnega republiškega odbora tovariš Venko iz Ljubljane, zastopnik Sveta za zdravje in socialno varstvo OLO Kranj in predstavnik Zveze slepih Slovenije.
Zbor je prikazal delo, uspehe in težave okrajnega odbora Zveze gluhih. Svetovna federacija giuhih je priznala jugoslovanski organizaciji vodilno vlogo iu izbrala za svojega predsednika Ju-
Otvoritvi občnega zbora pred-
Zapuščeno kopališče v Kranjski gori
sodnika gluhonemih, ki je vsem prisotnim govoril o zadnjih po-litanih dogodkih, jo sledilo poročilo tajnika, nakar so odborniki v svoji »govorici« seznanili vse prisotne o delu in uspehih svojih članov na športnem in kulturnem področju.
Umetnost, šport in šah združuje gluhe vsega sveta. Vsako leto 80 mednarodna tekmovanja, kjer tudi naši gluhonemi sodelujejo in uspešno zastopajo našo državo.
Namen občnega zbora je bil tudi v tem, da prikaže pozitivno stran gluhonemnic, kajti še vedno je dovolj staršev, posebno na kmetih, ki prikrivajo ali iz malomarnosti ne prijavijo svojih gluhonemnih otrok. Starši teh defektnih otrok naj vedo, da še ni vse izgubljeno. Se vedno je moč pomagati, šola bo njihovega otroka osposobila, da si bo .sam služil kruh in živel človeka dostojno življenje.
Kranjski okraj prednjači v skrbi za gluhe, vendar bi bil z večjim sodelovanjem med soc. varstvom OLO Kranj in Zvezo gluhih, ki je izostalo po kiivdi le-teh, lahko uspeh povsem zagotovljen.
Pred volitvami — izvoljen je bil 9-članski odbor — so gluhonemi izrazili željo po boljših klubskih prostorih, kjer bi lahko v družbi svojih tovarišev preživeli svoje proste urice, proč od vsakodnevnega dela, ki ga vestno opravljajo.
Po stezah partizanske Jelovice
Zadnje priprave
Pred velikim pohodom brigad, odredov in bataljonov
na Jelovico
(oklov duh je oživel
2.000 ljudi se pripravlja na pohod na Jelovico v sklepu kranjske brigade Ivana Slavca~Jokla
Čeprav so občinski odbori zveze borcev, rezervnih oficirjev in vse druge politične organizacije že pred dobrim mesecem začele pripravljati množični pohod na Jelovico za Dan borca, vendar se živahnost priprav stopnjuje vzporedno s približevanjem 4. julija. Po pripravah v raznih občinah in prijavah športnih in drugih telasnovzgojnih organizacij je soditi, da bo ta prireditev res množična in dostojna, osrednja proslava 40-letnice KPJ v našem okraju. Občinski pripravljalni odbori sprejemajo vsak dan številne prijave s terenskih in vaških organizacij, iz kolektivov, iz društev in ustanov, kjer se mlado in staro hoče priključiti tej skupni manifestaciji in izraziti svoje razpoloženje.
Osrednji pripravljalni odbor se te dni ukvarja s pripravami na sami Jelovici. Tam so že preskrbeli za parkiranje vozil, uredili prometno varnost na cesti, pregledali so steze ter poti in podobno. Precej dela imajo tudi s pripravami za oskrbo s pijačami in jestvinami, za ples in razvedrilo, za zdravniško službo itd.
START V SELCAH
V škofjeloški občini se pripravlja za odhod Odreda, imenovanega po narodnem heroju Lojzetu Kebetu-Štefanu. Pričakujejo, da bo v sklopu tega odreda šlo na
Jelovico okoli 400 ljudi. Največje zanimanje za pohod na Jelovico jo v Selški dolini. Dasi niso še določili podrobnosti o tem pohodu, vendar so se zmenili za zbor ob 5. uri zjutraj. S prevoznimi sredstvi bodo prepeljali vse udeležence v Selce. Tam bo start proti Jelovici in Lipniški planini.
Hkrati se v škofjeloški občini pripravljajo tudi za partizansko srečanje na Blegošu, ki bo isti dan — 4. julija. Z organizacijo tega srečanja so začeli že pozimi v Idriji, Cerknem, Polhovem gradcu in okoliških krajih. Tako kot so se partizani v času vojne srečavali na Blegošu iz vseh strani Notranjske, Primorske in Gorenjske, tako tudi letošnje srečanje zajema vse te kraje. Zato se bodo tudi iz škofjeloškega področja odzvali tej manifestaciji. Največ jih bo šlo iz Loke in Poljanske doline. Prevozna sredstva, ki so jih že dodelila
razna podjetja za prevoz, zlasti Transturkst, bodo najprej vozila udeležence na Jelovico do Selc, zatem pa bodo odpeljala na Ble-goš.
IZ BOHINJA
V Bohinju bodo imeli v ponedeljek posvetovanje z vsemi predstavniki raznih organizacij in društev. Pomenili se bodo o dokončnih vprašanjih pohoda na Jelovico. Toda v glavnem so se že zmenili in organizacije se že pripravljajo.
Odločili so se, da bo njihov Bohinjski odred imel dva bataljona in sicer bataljon Jožeta Ažmana in bataljon Tomaža Godca. Skupno bo v odredu kakih 300 udeležencev. Prav toliko udeležencev pa bo prišlo na Jelovico s prevoznimi sredstvi kot izletniki. Njihov odred bodo prepeljali do same Rovtarice. Toda njihova pot. je tudi tam še zahtevna in računajo na približno tri ure hoda.
Pripravljalni odibor za izvedbo proslave 4. julija, Dneva borca, pri OO ZB Kranj, že nekaj časa marljivo pripravlja množični pohod na Jelovico, združen z manevrsko akcijo. Prireditev je posvečena 40-letnici KPJ. Te dni so v teku zadnje obširne priprave, v katerih sodelujejo politične, športne in družbene organizacije. Da bi lahko udeležencem proslave posredovali nekatere podrobnosti, smo naprosili predsednika Občinskega odbora ZB Kranj in člana pripravljalnega odbora za to proslavo, Matijo Suhadolnika za krajši razgovor.
Tovariš Suhadolnik, ki bo komandant kranjske brigade, imenovane po padlem narodnem heroju Ivu Slavcu-Joklu, je takole pričel razgovor:
»Kot rečeno bo za dan borca na Lipniški planini velika proslava, ki smo ji nadeli ime »Po stezah partizanske Jelovice«. Letos smo jo organizirali prvič. Nadejamo se, da bo postala tradicionalna prireditev. Proslavo smo združili z ve-
liko manevrsko vajo, ki bo imela nalogo — uničiti »desant sovražnih padalcev«, ki se bo utaboril na Lipniški planini.
Zategadelj bodo v proslavi sodelovali vsi garnizoni JLA z Gorenjske. Le-ti, skupno z rezervnimi oficirji, podoficirji in pripadniki izvenarmadne vzgoje ibodo nastopili bodisi kot »sovražniki« ali jedro naše obrambe. Sodelovalo bo več tisoč ljudi, ki bodo porazdeljeni v brigade in bataljone, čete in vode. Vsaka formacija bo imela svoje vodstvo. Za ta pohod se že pripravljajo razen rezervnih oficirjev, podoficirjev in pripadnikov izvenarmadne vzgoje še člani športnih društev, gasilci, ljudska tehnika, taborniki in drugi. Take organizirane enote bodo prišle iz vseh občin in se ustavile okrog Upniške planine, kjer bodo izvedle vojaško vajo.«
Pozanimali smo se tudi o tem, kako bo poskrbljeno za prehrano, za prevoz in drugo, kar zanima udeležence.
Da ne pozabimo
Narodni heroj Lojze Kebe-Štefan je bil neumoren in sposoben organizator politične dejavnosti na področju celotne okupirane Gorenjske. Po njegovem deležu v organizaciji odpora v zaledju ga upravičeno prištevajo v vrsto Staneta Žagarja in Jožeta Gregorčiča, dasi sta bila zadnja dva iniciatorja in izvrševalca oboroženih akcij in  partizanstva nasploh.
Hudo ranjen kot politkomisar I. grupe odredov je podlegel ranam 20. oktobra 1942 na Jam-niku, kjer je tudi pokopan.
Mesec julij je bil poln dogodkov naprednega oziroma revolucionarnega gibanja na Gorenjskem. Nekatere bomo posebno proslavili. Mnoge dogodke pa bomo morda združili in jih omenili ob drugih proslavah v okviru 40-letnice KPJ.
Iz koledarja dogodkov, ki ga je pripravil OO ZB skupno z Muzejem NOB v Kranju povzemamo naslednje dogodke v mesecu juliju:
® Bohinjska Bistrica. Poleti leta 1919. je bila pri Kosu v Bohinjski Bistrici ustanovljena socialistična delavska Partija Jugoslavije — komunistov. Prisotnih je bilo 40 domačinov. Za predsednika je bil izvoljen Matevž Polajnar, za sekretarja pa Jože Med j a.
© Jesenice. Julija 1923 so na Jesenicah aretirali več skojev-cev. Aretirana sta bila tudi Pap-lar in Stravs.
0, Jesenice. Ker podjetje ni ugodilo delavskim zahtevam, so delavci 12. julija 1935 stavkali. Zandarji so obkolili tovarno in izvajali nad delavstvom močan pritisk. Delavske žene so organizirale stražo pred tovarno. Na Jesenice so prihajala ojačan ja policije in žandarmerije. V tej stavki, ki je bila pod vodstvom KP, so delavci popolnoma uspeli v svojih zahtevah.
$ Kranj. Avgusta 1935 se je uspešno zaključila tritedenska stavka 300 pletilj v tovarni >TKA« Kranj. Podjetnik je bil prisiljen ugoditi delavskim zahtevam.
9 Jelovica. Julija 1936 je bilo posvetovanje KP na senožetih Reparice pod Jelovico, kjer so udeleženci dobili navodila za do-dopisovanje v časopise, ravspeča-vanje literature itd. Prav tako so razpravljali, kako je treba raskrinkavati razne demagoške parole, ki so se od časa do časa pojavljale od strani režima ali sporazumaških voditeljev.
©Šenčur. vJulija 1938 je bilo v gozdu pri Šenčurju ilegalno zborovanje delavcev, ki ga je organiziral Okrajni komite KPS za okrožje Kranj. Tega zborovanja se je udeležilo preko sto ljudi — komunistov in simpatizerjev z vse Gorenjske.
£ Radovljica. Julija 1938 jo bila ustanovljena partijska celica na Črnivcu pri Radovljici. Člani te organizacije so bili: Anton Golmajer, Anton Dacar, Ivan Av-senek, Anton Rot in Jože Korošec.
©Poljanska dolina. Julija 1941 prišel v Poljansko dolino tovariš Stane Žagar. V Hotavljah, v hiši Maksa Kalana je Žagar vodil posvetovanje o pripravah za vstajo. Poleg njega so bili navzoči še Maks Krmelj, Maks Kalan in Anton Nartnik.
# Smlednik. 3. julija 1941 je bil sestanek nekaterih članov vojno revolucionarnih komitejev pri Starem gradu nad Smlednikom. Sestanek je vodi tovariš Lojze Kebe. Tovariš Kebe je poudarjal, da je treba s pomočjo vseh ilegalcev, ki so že umaknili pred Nemci, zbirati orožje in municijo. Obrazložil je tudi načelo OF in dejal, da je treba pridobiti vse tiste, ki sovražijo okupatorja.
$i Jelovica. 17. julija 1941 je bila konferenca predstavnikov vojno revolucionarnih komitejev z Gorenjske pod Malim Gregor-jevcem na Jelovici. Posvetovali so se o političnem stanju in ugotovili, da je precejšnje število delavcev in ostalih patriotov že v ilegali. Te ilegalce je bilo treba povezati v čete in takoj začeti z ljudsko vstajo.
# Skofja Loka. 20. julija 1941 je bil v Skofji Loki ustanovni sestanek OF. Zasluga te organizacije je bila, da so v mesecu decembru 1941 množično odhajali v partizane. V OF so bili predstavniki vseh političnih strank, in sicer: komunisti, krščanski socialisti in demokratično krilo Sokola. Ta ustanovni sestanek OF za Škof j o Loko je vodil Alojz Kebe-Stefan.
% Tržič. 26. julija 1941 je bila na Veternem pri Tržiču osnovana tržiška četa. Štela je okoli 30 mož. Četa je takoj naslednji dan stopila v akcijo in obstreljevala nemško postojanko v Križah. Isti dan je v Tržiču Tončka Mokorel vrgla pred nemško postojanko bombo, ki pa ni eksplodirala.
0 Naklo. 26. julija 1941 je bila pri vasi Cegelnica blizu Nakla ustanovljena I. kranjska četa. Komandir čete je bil Franc Mrak, komisar pa Stane Toplak, četa je takoj krenila na Veliko poljano, kjer se je sestala s tržiško četo.
© Mežaklja. 28. julija 1941 je tovariš Jože Gregorčič na Me-žaklii organiziral Jeseniško ali Cankarjevo četo iz ilegalcev. Komandir čete je postal Polde Stražišar, komisar pa Franc Potočnik.
# Davča. 13. julija 1943 je bila v Davči ustanovljena Prešernova brigada. Ta se je proslavila v borbah na Gorenjskem, Dolenjskem in Primorskem.
»Sklenili smo,« je povedal Suhadolnik, »da je najbolje, če vsak udeleženec vzame hrano s seboj. Seveda suho hrano. To velja za izletnike, ki bodo prišli na Jelovico s kamioni, avtobusi itd. Na Lipniški planini bomo sicer pripr3' vili tudi enolončnico in čaj. Toda za vse ne bi zmogli, marveč le 23 člane, ki se bodo udeležili pohoda v brigadah itd. Zato naj le-ti vzamejo is seboj tudi porcije in žlice"
Na Lipniški planini, kot je se povedal, bodo postavljeni tudi številni paviljoni za prehrano in W jačo. Kar zadeva opremo, je Prl" poročljivo, da se udeleženci napr3' vijo čimbolj športno in se obujej0 tako, da bodo lahko hodili, bodo nekatere brigade hodile ne-pretrgoma po 4 ure. Poskrbeli bodo tudi za zdravniško pomoč. Vsak3 brigada bo imela svoje zdravniško osebje, ki bo lahko nudilo po4BW' Kranjska brigada Iva Slavca-Jok'3' ki bo štela okoli 2000 ljudi, b° imela 45 zdravstvenega osebja. Na Lipniški planini pa bo tudi centralna ambulanta, ki bo sposobna opraviti celo manjiše operacij6; Brigade bodo krenile po isti smeri nazaj, po kateri bodo prišle.
Vse brigade bodo imele tu(^! manjše komemorativne svečano^11 pri spomenikih padlih borcev, sp0' minskih ploščah in drugih zgod°" vinskih krajih iz NOB.
Brigada se bo zbrala v KranJUi 4. julija ob 4. uri. Iz Kranja je °r'
ganiziran prevoz do Nemilj.
Od
tam bodo krenile enote peš Protl Jamniku, kjer se bodo poklonil spominu narodnega heroja Lojze'3 Kebeta, ki je tam pokopan. ZateI° se bodo ustavili še na Mošenjsk1 planini, kjer je padlo več borcev Cankarjevega bataljona in nad3' ljevali pot do končnega cilja na Lipniško Planino.
Upniška planina je v poletnih dneh zelo privlačna
»Avša! Vzela, vzela... seveda,« je porogljivo rekel Dominik. »Ti ne znaš reči drugega!« Trudno se je zvalil na prazen stol. »Mirno naj gledam, da bo na moje premoženje sedla punčara, ki sem jo toliko let redil! In da bo tebe in fanta ovijala okrog prsta in razsipala, nastava gosposka! Ali sem se zato mučil! Ti lahko govoriš, ki nisi nikoli izkusila, kako se denar služi!«
Ana je nenadoma togotno udarila z nogo po tleh.
»Pa si res na svetu tak, kot je bil tvoj rajni oče: vse si sam spravil skupaj! Ali jaz nisem ničesar imela? S kovčkom in brez vsega si prišel k hiši. . . tisti kovčeg še zdaj lahko pogledaš — na podstrešju leži!«
»Kaaaj?« je grozeče zategnil Dominik in vstal. »Boš molčala?«
»Ne!« je zavpila Ana. »Zato ne moreš Vide, ker si se sam slinil okrog nje, starec ogabni! Fej!«
Hipoma je zavladala v zgornji hiši mučna tišina. Dominik je lovil sapo. Prešinilo ga je, da Ana to že dolgo ve in je vendar hodila po hiši z mirnim, hinavsko prijaznim obrazom, kakor bi ne bilo nič. Vrag se spoznaj pri ženski... nikoli ne veš, kaj kuha v sebi! — Globoko je zajel zraka in oholo odvrnil:
»Kaj se ti pa sanja? Če bi bil le maral to punčaro... Kakor suknjo s klina bi jo bil lahko snel. Samo, da bi ji bil kupil novo krilo, pa bi...«
Zdaj je Pavle grozeče vstal. »Oče, ne spozabijaj se!«
»Ti se ne spozabljaj!« je besno rekel Dominik. »Če ne razdreš neumnega dogovora z Grošljem, se me boj!«
»Verjamem, da znaš biti nevaren,« je polglasno rekel Pavle. Njegove oči so poiskale Aleševo sliko in obvisele na njej. Hkrati je Ana pogledala bratovo sliko.
je na stolu, sam in njima razdalja,
hiše. Dominiku se
Dominik je vzdrhtel. Begal je z očmi od žene do sina in ves iz sebe vzkliknil:
»Kaj hočete od mene? Zakaj sem nevaren? Kaj?«
Sin in žena sta se spogledala. Oba hkrati sta poble-dela. Bilo je, kakor da je hladen piš nenadoma obrnil listje, ki se je bledo zalesketalo. Pavle je prijel mater za roko. Ana je zajokala, kakor bi hotela hipoma izplati iz sebe vso žalost, ki se je dolga leta nabirala v njej. Dominik je začutil kakor da se mu majejo tla pod nogami.
»Kaj je to?« je za jecljal. »Kakšne komedije uganjata? Ali verjameta ...«
Nobeden mu ni odgovoril. Ostal izgubljen in kakor bi bila med njim preko katere nobeden od njih ne more.
Čez čas je Pavle odšel iz zgornje je vrnilo nekoliko samozavesti in moči.  Prisluškoval je sinovim korakom na stopnicah in preteče zamrmral:
»Povej mu: nobeden trških beračev ne bo stopil v vi-genc! Raje spustim rdečega petelina na streho!«
»Saj je že podpisal dogovor,« je mirno rekla Ana in si brisala objokane oči. V njenem glasu je bil prizvok, ki ga dotlej pri njej ni poznal: kakor bi se veselila in uživala v njegovem ponižanju.
To, da je bil dogovor že podpisan, je Dominika zadelo kakor udarec s kladivom po glavi. Začel je drhteti. Potem je izbruhnil in kriknil:
»To sta mi storila, to, samo, da bi me mučila! To si si ti izmislila! Zmeraj si ga hujskala proti meni — kača!«
Ana se je nekoliko odmaknila od mize. Stala je blizu vrat, zraven okenca iz pisane sljude, kakor bi bila pripravljena, da mu ubeži, če bi izgubil razsodnost. Pogledala ga je od strani in trdo rekla:
»Jaz ne, sam si ga spravil s tira! To žanješ, kar si sejal. Rajni stric Filip je večkrat rekel: Kdor seje veter, žanje vihar!«
»Rajni stric mi ni nič mar! Najbrž te je tudi
hujska'
proti meni!«
»Ne,« je mirno in užaljeno odvrnila Ana. »Ko bi ne bilo njega, ne vem, kako bi se bilo končalo. Prigovarjal 11)1 je, naj potrpim s teboj...«
Dominik je dvignil glavo in jo malone presenečen0 gledal. »Še to! Kaj pa si imela potrpeti? Ali nisem vSe življenje samotež vlekel voz v klanec, plačeval dolgove' garal kot črna živina? Ti mi nisi nikoli pomagala! Kaj se^ imel dobrega v tej hiši? Samo mučil sem se...«
»Vsi smo se mučili. Vsi zaradi tebe, Dominik.«
Zmajal je z glavo. Vse skupaj je bilo blazno — to,
da
je sin podpisal dogovor s kovaško zadrugo in to, kar sta se pogovarjala z ženo. Mislil je, da mora tudi sam zblaznel in si je z obema rokama stisnil senca.
»Zaradi mene ste se mučili?« je hripavo zašepetal. jaz... jaz se nisem mučil! Ti mi nikoli nisi bila žena, K* kršna hi morala biti! Tudi sina si odtrgala od mene! °< preklet dan, ko sem prvič-stopil čez ta prag!«
Za nekaj trenutkov je bil videti tako strt, da se Je Ani zasmilil. Vrnila se je k mizi in spravljivo dejala:
»Saj ni tako hudo... Pusti fanta, naj ravna po svoje, dovolj je star. Ničesar ne bo zapravil... .
Toda Dominik ni maral razumeti njene spravljivostl in je zakričal:
»Kaj ti veš o premoženju? Ti si ga zmeraj samo uzi' vala! Oh, ti..,. ti hinavka! Prekleta tercijalka.«
»Le kriči, le očitaj, mar mi je,« je odvrnila Ana. >>A bolje bi storil, ko bi molčal. Misliš, da so ljudje v trgu pozabili, da se tega premoženja drži kri?«
Dominik je obstal, kolena so se mu zašibila. Blazn3 groza mu je stiskala srce. S krvavo podplutimi očmi Je pogledal okrog sebe, kakor bi se hotel prepričati, da sta zares sama v sobi in da Aninih besed ni čul nihče razen njega. Potem je skočil k ženi in jo udaril v obraz.
»Na. tu imaš za svoj prekleti jezik!«
KRANJ, 29. JUNIJA 1959
»GLAS  GORENJSKE« 5
r
MALI OGLASI -
Vespo - 125 ccm - dobro ohranjeno prodam za 120.000 din. — Naslov v
Proda
oglasnem oddelku.
3726
viv. Jam   gozd   v neposredni «ini    Šenčurja. Informacije Jebite  pri  Janezu  Celjarju v Šenčur"
lrju 52.
3683
Poštenega najditelja rute prosim, da mi jo vrne. Izgubljena je bila v nedeljo, 14. t. m. — Jožica, frizerski salon Pire Franjo, Kranj. 3714
Prodam 10 panjev čebel (Zni-daršičevih) v dobrem stanju. — Franc Oblak, Leskovca št. 9, p. Gorenja vas nad Škof j o Loko.
3715
»Partizana«  Okrajne  zveze za telesno
Izvršni odboi
vzgojo Kranj
razpisuje delovno mesto pisarniškega referenta — referentke
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po pravilniku o delovnih razmerjih v enotah »Partizana« — zveze za telesno vzgojo.
Prošnjo za sprejem z navedeno kvalifikacijo pošljite do vključno 5. julija 1959 na naslov: »Partizan« Okrajna Zveza za telesno vzgojo Kranj, poštni predal 35.
»Komisija za uslužbenske zadeve pri Občinskem ljud-' skem odboru Kranj na podlagi 33. člena in 37. člena zakona 0 Javnih uslužbencih razpisuje v upravi ObLO Kranj mesto
NAČELNIKA
oddelka za gradbene in komunalne zadeve
Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega °<3 naslednjih pogojev:
L visoka strokovna izobrazba (ekonomist, pravnik ali gradbeni inženir) z najmanj triletno prakso;
2. višja strokovna izobrazba (višja upravna šola ali priznana višja strokovna izobrazba) in najmanj 6 let prakse na samostojnem delovnem mestu v upravi.
Prošnje, kolkovane z 180 državne in 90 din občinske takse občine Kranj ali v gotovini, s priloženim življenjepisom, dokazili o strokovnosti, neoporečnosti in o dosedanji zaposlitvi je dostaviti komisiji za uslužbenske zadeve Pri Občinskem ljudskem odboru Kranj do 15. julija 1959.«
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri
ISKRA,
tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj
razpisuje delovna mesta za:
1. mesto pravnega referenta,
2. mesto obratnega  zdravnika splošne prakse,
3. mesto nižje   zdravstvenega tehnika-zobarskega asistenta
Za delovno mesto pod točko 1 je treba nasloviti Prošnjo na personalni oddelek »ISKRA« Kranj do 10. julija 1959.
Za delovni masti pod točko 2 in 3 pa pravilno kolkovane prošnje na Obratno ambulanto »ISKRA« Kranj do 10. julija 1959.
Za obratnega zdravnika je na razpolago primerno družinsko stanovanje. Plača po uredbi ZJU in pravilniku OA »ISKRA«.
»Komisija za uslužbenske zadeve pri Občinskem ljudem odboru v Kranju na podlagi 33. člena zakona o javnih Uslužbenc.ih
razpisuje »»slednja delovna mesta:
1- za delovno mesto tajnika v osnovni šoli »France Prešeren« v Kranju;
Pogoj: popolna srednja šola;
2. za delovno mesto šoferja B ali C kategorije v uoravi ObLO Kranj;
Pogoj:
triletna šoferska praksa. Rok za razpis je do 15. julija 1959.
Kandidati naj v ponudbi obrazlože svojo šolsko ozi-rna strokovno izobrazbo, dosedanje službovanje in pri-A°ze svoj življenjepis.
Kolkovane prošnje je nasloviti na komisijo za usluž-enske zadeve Občinskega ljudskega odbora Kranj.
Kojmisija za uslužbenske zadeve Občinskega ljudskega odbora Kranj
Moped Colibri, brezhiben, s prevoženimi 1400 km, prodam. Adlešič, Planina' 15, Kranj. 3716
Prodam dobro ohranjen Fiat 1100 E-tipe. Naslov v oglasnem oddelku. 3717
Poceni prodamo kvalitetno stoječo seno. Uprava Okrevališča slepih, Okroglo pri Kranju.
3718
Iščem samostojno moč v gospodinjstvu in z 2 otrokoma. Naslov v ogl. oddelku pod »Pod Storžičem«. 3719
Slaščičarna - Kavarna Kranj sprejme takoj mladega fanta, zdravega, močnega, za vsa pomožna dela . 3720
Iščem žensko ali moškega za pomoč na mali kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 3721
3-članska družina v Radovljici išče samostojno gospodinjo — upokojenko s takojšnjim nastopom. Ponudbe pod »Gospodinja« oddati v oglasni oddelek
3722
Iščem sobico v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku
3723
46-letni nameščenec v dobri službi razočaran v življenju želi spoznati sebi primerno žensko dobro in skrbno gospodinjo. Obširne ponudbe po možnosti s sliko, ki jo vrnem, oddati v oglasni oddelek pod »Našla sva se«
3724
Podpisani, J. B. iz Lenarta, preklicujem, kar sem govoril o V. J. in P. F. iz Luše 3725
»STORŽIČ«, Kranj: 30. junija in 1. julija ob 16.. 18. in 20.15 ameriški barvni film »ZLATO V DŽUNGLI«.
Letni kino »PARTIZAN«: 30. junija in 1. julija ob 20.30 ameriški barvni cinemaseope film »DŽING ISKAN«.
»RADIO«, Jesenice: L, 2. in 3. julija angleški barvni film »PESEM MRTVIH LJUBIMCEV«; predstave vsak dan ob 18. in 20. uri.
»PLAVŽ«, Jesenice: 2. in 3. julija francosko-italijanski barvni film »PARIŽANKA«; predstava vsak dan ob 18. in 20. uri.
Žirovnica: 1. julija ob 20. uri francosko-italijanski barvni film »PARIŽANKA«.
Dovje: 1. julija ob 20. uri angleški film »LADJA, KI JE UMRLA OD SRAMU«.
Bled: 30. junija in 1. in 2. julija francosko-italijanski bnrvni film »CASTA DIVA«; predstava vsak dan ob 18. in 20.30.
Radovljica: 30. junija ob 20. uri ter L julija ob 18. in 20. uri mehiški barvni film »GLASBA V NOCI«.
»SORA«, Škofja Loka:" 30. junija in 1. julija ameriški film »MATA HARI«.
GLEDALIŠČE
GLEDALIŠČE
Objava
Uprava Prešernovega gledališča naproša vse amaterske igralce Svobodo kakor tudi bivše poklicne igralce mesta Kranja, da se udeležijo sestanka v Prešernovem gledališču, dne 1. julija ob 20. uri.
RAZPIS ŠTIPENDIJ Komisija za štipendije Občinskega ljudskega odbora Bled razpisuje
na osnovi 22. in 29. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ, št. 32/55) in Odloka o ustanovitvi sklada za štipendije ObLO Bled, št. 11/2-1707/1-57 z dne 18. junija 1957)
pogodbene štipendije za šolanje na naslednjih šolah:
Višja pedagoška šola - matematika - fizika — 2
Višja pedagoška šola - tehnični pouk — 1
Višja pedagoška šola - defektolog — 1
Učiteljišče — 3
Stomatološka fakulteta — 1
Višja šola za medicinske sestre — 1
Šola za bolničarje — 1
Štipendije bodo dodeljene za čas, ki je prosilcem potreben za dokončanje študija v mejah Odredbe o višini štipendij.
Rok za vlaganje prošenj je 19. julija 1959.
Prošnje kolekovane s 180 din državne in 90 din občinske takse je vložiti pri ObLO Bled -Komisija za štipendije.
Prošnji je priložiti naslednje priloge:
1. Življenjepis.
2. Potrdilo o vpisu v šoli.
3. Overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala.
4. Potrdilo o premoženjskem stanju.
5. Potrdilo o prejemanju ali neprejemanju  otroških doklad.
Komisija ne bo upoštevala nepravilno kolekovanih prošenj, katerim ne bodo priložene zahtevane priloge, niti prošenj, ki bodo prispele po navedenem roku ali za nerazpisana mesta.
ObLO Bled -Komisija  za štipendije
OBVESTILO
Podružnica Društva upokojencev v Kranju obvešča svoje članstvo, da se vrši redni letni občni zbor v sredo, dne 1. julija 1959 ob 15. uri v veliki dvorani OLO Kranj - nova stavba. Članstvo vabimo k udeležbi.
Odbor
ŽELITE PRIJETNO LETOVATI?
Obč. sindikalni svet Kranj razpolaga v svojem campingu v Moščeniški Dragi še z nekaj mesti v vikend hišicah za julij in prvo polovico septembra. Za letovanje pod šotori so prosta mesta skozi vso' sezono. - Cena hišice 600 in za šotore 550 din.
Camping je sodobno urejen, odlična hrana in plaža ter lepa okolica.
Sindikalne podružnice, organizacije, društva in uprave podjetij, omogočite svojim članom letovanje in oddih na morju.
Prijave sprejema Občinski sindikalni svet, pismeno ali na telefon 273.
RADIO LJUBLJANA
Poročila poslušajte vsak dan ob 6.05, 6., 7., 10., 13., 17., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 nrtč Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22. ln 22.55 ter radijski dnernik ob 19.30 urL
TOREK, 30. JUNIJA
8.05 Poje otroški pevski zbor RTV Ljubljana p. v. Janeza Kuharja; 8.20 Za otroke — Tone Pavček: Poldrugi Martin; 9.00 45 minut tinifoničnih plesov; 9.45 Segava klaviatura; 10.30 Odlomki iz Rossinijeve opere »Seviljski brivec«; 11.00 Za dom in žene — dr. Henrik Neubauer: Prehrana otrok poleti; 12.15 Kmetijski nasveti — Fani Tomičcvič: Gospodinjsko izobraževanje na vasi; 12.25 Italijanske napeve igra Ray Colignon na hammond orgle; 12.40 George Gershwin: Amerikanec v Parizu; 13.30 Znane sopranske arije; 14.10 Narodne in domače viže; 16.00 Novost na knjižni polici — Plutarh: Življenje starih Grkov; 16.40 Gorica in Maziva — L; 16.45 Poje Jelka Cvetežar; 18.00 Iz zbornika spominov; 18.20 Igrajo veliki zabavni orkestri; 18.45 Kulturni globus; 20.00 Poje msoški zbor Slava Klavora p. v. Jožeta Hanca; 20.30 Radijska igra — Mauro Pezzati: Obtoženi Riccardo.
SREDA, 1. JULIJA
8.35 Mladi pevci in godci v preteklem šolskem letu; 9.15 Skladbe za razne instrumente; 10.10 Nekaj manj znanih opernih melodij; 10.40 Emil Adamič: Tatarska suita; 11.00 Zborovske skladbe in priredbe Matijo Tomca; 11.20 Melodije od tu in itam; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v juliju; 12.25 Šopek narodnih; 12.45 Lepe melodije; 13.50 Zadovoljni Kranjci in Veseli planšarji; 14.10 Gobčeve in Tomčeve pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška, 14.35 Internacionalne koračnice igra holandska vojaška godba; 15.30 Aleksander Skrjabin: Koncert za klavir in orkester; 16.00 Naši popotniki po tujih deželah; 16.20 Izbrali smo za vas; 18.00 Zdravnik vam svetuje — dr. Ivan Bonač: Kam z otrokom o počitnicah; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Novosti iz iaše diskoteke.
ČETRTEK, 2. JULIJA
8.05 Pesmi in skladbe za naše male poslušalce; 8.20 Za cicibane: Tik in tak; 9.00 Dve priredbi Strau(SSovih melodij; 9.25 S popevkami naokrog; 10.10 Istrske in dalmatinske narodne poje Ljubljanski komorni zbor; 10.40 Štiri arije iz oper Ch. "VVillibalda Glucka; 11.00 Dopoldanski koncert; 11.50 Za dom in žene; 12.15 Kmetijski nasveti — Adolf Šauperl: Pomen upogibanja mladic na rodnost; 12.25 Prizori iz opere »Slovo od mladosti Danila Švare; 14.10 Pozdravi iz Makedo-Pesmi, ki so osvojile Oskarja; ;
JOHANSSON SVETOVNI PRVAK
V petek je bil na newyor-škem »Yankee« stadionu pred 30.000 gledalci boksarski dvoboj za naslov svetovnega profesionalnega prvaka v težki katergoriji. Šved Ingemar Jo-hansson je z dosedanjim svetovnim prvakom Američanom Flovdom Pattersonom hitro opravil. V tretji rundi je sodnik prekinil igro in razglasil Šveda za zmagovalca s tehničnim knock-outom. Johansson je sedaj, sicer po daljšem času, četrti evropejec, ki je postal absolutni boksarski prvak.
Ingemar Johansson (na »sliki) je edini med številnimi profesionalnimi boksarji — v nasprotju z ostalimi temperamentnimi borci je tih, zaprt vase, kljub temu pa udarja kot s stopami v mlimi in v ringu vražje napada. Pred tremi leti je bil sicer še strahopeten in ni v ringu ničesar tvegal. Ko pa je leta 1956 osvojil naslov evropskega prvaka, se je njegov način borbe spremenil. Ingemar boksa že deset let in je kot profesionalec doslej odločil vseh 22 srečanj v svojo korist.
V____
šport
ČLANI PARTIZANA Z    GORENJSKE    V BEOGRADU
Kranj, 28. junija — Na zvezni zlet Partizana v Beogradu je danes odpotovala z Gorenjske skupina članov društev Partizan z Gorenjske, ki se ji bo v četrtek pridružila še druga skupina, tako da bo vseh nastopajočih 270. Pionirji (140), ki so sodelovali na zletu od srede naprej, se bodo jutri vrnili. STRUZNIK VODI
Po zadnjih poročilih iz Zagreba, kjer se je v soboto začelo mladinsko državno prvenstvo v kegljanju, je Kranjčan Lado Stružnik dosegel odličen rezultat. Podrl je 865 kegljev in si s tem skoraj zagotovil naslov državnega prvaka, čeprav do zaključka redakcije rezultatov ostalih tekmovalcev še nismo dobili.
USPEH KRANJČANOV
Včeraj je bilo v alpskem letalskem centru v Lescah tekmovanje v počastitev 90-letnice Železarne in 40-letnice KPJ. Modelarji so se pomerili v kategorijah A-l in A-2, v gumnjači in penjači; motorni piloti pa v pristajanju na točko. Med modelarji so bili najboljši Kranjčani, ki so zasedli vsa prva mesta razen v kategoriji penjačev. Ekipno je bil najboljši Kranj z 2977 pred Bledom s 1575 točkami. Med motornimi piloti je zmagal Lazukič Dušan, ki je zbral največje število točk.
GORENJSKO MLADINSKO PRVENSTVO
Včeraj popoldne se je pričelo v Železnikih letošnje mladinsko prvenstvo Gorenjske v šahu. Tokrat se je zbralo dokaj veliko število mladih igralcev, ki se bodo pomerili v polfinalnem delu turnirja v švicarskem sistemu. Najštevilneje so na turnirju zastopani Kranjčani; med njimi imata prav gotovo Dro-le in Brtoncelj mnogo upanja na uspeh.
STRELSKO TEKMOVANJE V GORICAH Gorice, 28. junija — V okviru krajevnega praznika je bilo danes dopoldan tu izvedeno prvenstveno strelsko tekmovanje z MK puško za prehodni pokal Krajevnega odbora ZB Gorice, ki ga je osvojila ekipa lovske družine »Storžič« Kranj s 361 krogi pred strelci iz Predoselj s 314 krogi in drugimi.
J
TRIGLAV : JESENICE 4:2 (1:1) Kranj, 28. junija — V finalni pokalni tekmi za Gorenjsko sta se danes srečali nogometni enajsto-rici domačega Triglava in Jesenic. Igra je bila dokaj enakovredna, vendar slaba in je v zadnjih minutah prešla v skrajno nešportne izpade. Ker je sodnik Bradaška, ki je sicer zadovoljil, vendar je bil pri svojih odločitvah nekajkrat prepočasen, upravičeno dosodil enajstmetrovko v korist domačinov, se je zaradi tega prvi spozabil Jeseničan Valentar in sodnik ga je poslal na »hladno«. Kmalu za tem je iz gneče dosegel Krašovec še četrti gol. Tedaj so <še vratarju Jeseničanov »odpovedali živci«, zato so gostje začeli obračunavati kar med seboj. Tik pred koncem je Brezar II naredil prekršek nad Jeseničanom, kar je sodnik upošteval, vendar se je gost kljub temu maščeval. Nenadoma je pritekel nad gosta vratar domačinov in sodnik je oba izključil iz igre. Nekaj pred tem je bilo izključeno tudi levo krilo gostov, ki je fizično napadlo sodnika. — Skratka današnji nogomet je razočaral dokaj številne gledalce in čas bi že bil, da bi bilo konec podobnih neredov, kakršne so prav Jeseničani že večkrat zakrivili. B. F.
SMRT MLADEGA DIJAKA
Na izletu Vajenske šole iz Ljubljane na Bled je utonil v Blejskem jezeru 16-letni Cveto R. iz Nove Gorice. S štirimi prijatelji je plaval do kovinske žoge na jezeru. Ta se je zaradi velike teže potopila in potegnila vso skupino pod vodo. Štirje so splavali do obale — ponesrečeni pa je bil slab plavalec in se ni uspel rešiti.
PROMETNA NESREČA
V četrtek zvečer sta se ponesrečila pri vasi Podkuže K. J. iz Htu-šice in J. S. Peljala sta se iz Kranjske gore proti Jesenicam in se na ovinku v omenjeni vasi zaradi prevelike hitrosti zaletela v drevo. Sovoznik se jo pri tem smrtno ponesrečil, voznik pa je dobil poškodbe na nogi. Škoda na motorju znaša približno 40.000 dinarjev.
■I -itofe
AVTOBUS KRANJ—BLED ZA ISKRO ALI ZA VSE
»Avtopromet« Kranj in »Iskra« sta pred časom sklenila pogodbo za prevoz delavcev in uslužbencev na progi Kranj-Bled. Te pogodbe pa se »Avtopromet« že takoj od začetka ni držal. Z avtobusom, namenjenim Iskri, se vozijo tudi ostali delavci iz drugih kranjskih podjetij. Razen tega je ta proga javna in je tudi v rednem voznem redu. Posledica tega je huda gneča, zlasti ob 2. uri popoldne, po končanem delu, ko je ta Iskrin avtobus prvi, ki odpelje proti Bledu.
Gneča je tudi zjutraj. Avtobus Iskre odpelje z Bleda ob 4,50 uri. Ob 5,10 uri odpelje z Bleda redni avtobus proge Kranjska gora—Zagreb, ki je do Kranja navadno slabo zaseden. Uslužbencem Iskre pa na tem avtobusu ne priznajo mesečne karte in morajo plačati polno voznino tudi na avtobusu »Avtoprometa* Kranj (na progi Kranjska gora,— Zagreb vozita namreč izmenoma en dan avtobus »Avtoprometa« in en dan avtobus »Transturista« Škofja Loka), medtem ko imajo na avtobus Iskre vstop tudi vsi ostali potniki.
Po podatkih prevoznega oddelka Iskre se vozi na progi Kranj—Bled 57 delavcev in uslužbencev Iskre. V tej številki pa niso zajeti potniki Posavca in Bistrice ,ki jih vozi poseben avtobus.
Na progi Bled—Kranj vozi navadno avtobus s 39 sedeži. Če se torej peljejo vsi delavci in uslužbenci Iskre s tega območja, že mora stati 18 ljudi. Vendar ta avtobus pogosto zamenjajo s še manjšim. V dneh, ko je veliko tudi ostalih potnikov, je v avtobusu taka gneča, da ga morajo na silo zapirati. V Iskri menijo, da tak odnos »Avtoprometa« do njihovih delavcev ni pravilen.
Zahtevajo, naj bi avtobus vozil res samo delavce in uslužbence »Iskre, za ostala podjetja in potnike pa naj Avtopromet vzpostavi novo avtobusno progo. s tem bi se zmanjšala gneča, postankov bi bilo manj, s tem pa bi se občutno skrajšal tudi čas vožnje. T.
6 »GLAS GORENJSKE«
KRANJ, 29. JUNIJA 1959
ČEZ ZID
Nebotičniki osvajajo svet
ZA RAZVEDRILO
IZPOLNJEVANKA
Kadar govorimo o nebotičnikih, običajno mislimo na New York, toda teh visokih objektov Je danes povsod dovolj, tudi izven Združenih držav Amerike, posebno v Južni Ameriki; v »►Starem svetu« v Evropi pa so najštevilnejši v Milanu in Dtis-seldorfu. Ljubljanski nebotičnik in beograjska --Albanija« pri nas nista več osamljena, saj gradijo nebotičnike že v vseh drugih republiških središčih.
Zakaj so nebotičniki šele sedaj začeli osvajati svet? Prav gotovo ne zaradi tega, ker tehnika gradnje preteklih stoletij ne bi bila dorasla velikim grad-
njam, saj so nam kotodrale zgovoren dokaz, da to ni res. Pač pa v preteklem stoletju večnadstropnim zgradbam niso bili na-
Švicarski kamion »Metrac« lahko prevozi zid tako, da se pri tem nikamor ne zaleti. Njegova konstrukcija je taka, da lahko vozi preko terenov, ki pomenijo zapreko tudi za najmodernejše tanke. Kot kažejo poskusi, lahko obide zid visok en meter, ne da bi se mu pri tem kaj zgodilo.
V čem je skrivnost? »Metrac« lahko dvigne prednja kolesa, določneje povedano, prednji del kamiona. To je mogoče zato, ker je šasija sestavljena iz dveh med seboj spojenih delov. Motor v sredini pa izravnava prenos na sprednja kolesa.
Švicarski inženir Ernst Meili, »Metracov« konstruktor pravi, da bo njegov kamion prikladen za različne ekspedicije v neprehodne kraje, kjer ni cest. Prav tako pa bo to odlično vozilo primerno za vojaške namene.
BOJ PROTI RAKU
Sodobna medicina zdravi rakasta obolenja notranjih organov B pomočjo obsevanja z rentgenskimi ali radioaktivnimi žarki. Četudi takšno obsevanje deloma poškoduje okolišna zdrava tkiva, so z njim dosegli zadovoljive uspehe. Letos pa so na chika-škem onkološkem centru v boju proti raku začeli uporabljati visokovoltažno elektronsko terapijo. Prednost nove metode je v tem, da snop elektronov lahko natančno usmerijo na sorazmerno majhno površino obolelega organa, zdravo tkivo pa pri tem ni preveč izpostavljeno sevanju.
MU   r . TLsk trdi' da Jc Ferrer izbral
ell rerer režira *a svoj nenavadm mm o iju-
v amazonskih
džunglah - Audrie
bežni enega od najoriginalnej-ših literarnih tekstov, v katerem sta Romeo in Julija obsojena na smrt zaradi divjine. Mnogi menijo, da vloga nadar-
jeni ameriški igralki Audrie Hepburnovi povsem ustreza in pravijo, da še nikoli ni bila tako čudovita kot v tem filmu. — Film je podoben sanjam; zgodbo prepletajo čisti, ljubavni motivi.
Hepburn igra glavno vlogo
Do_ sedaj je bil Mell Ferrer poznan samo kot igralec. Poslednje vesti pa prinašajo novost: Mell Ferrer je postal tudi režiser. Istočasno je tudi producent. Scenarij je napisan po knjigi »Zelena divjina«.
Zgodba se odigrava v amo-zonskih pragozdovih. V sami drami ne nastopa mnogo junakov. Nosilca sta Rima in Abel, Romeo in Julija divjine. Rimo igra Ferrerova žena Audrie Hepburn, Abela pa Anthov Perkins, eden od najpopularnejših filmskih igralcev v Ameriki. Pravijo, da je naslednik slavnega Gary Coperja. V filmu igra še stari japonski igralec Sesi Hajakava, ki ga je David Lean v svojem filmu »Most na reki Kwai dvignil iz pozabe. V Ferrerovem filmu tolmači vlogo poglavarja nekega primitivnega indijanskega plemena.
KONČNO STA POPUSTILA
Francoska igralca Michole Morgan in Henry Vidal sta poročena že 11 let, vendar do sedaj niti enemu producentu ni uspelo, da bi ju angažiral za skupni nastop v filmu. Ponudbe sta vedno odločno odbijala. Bila sta prepričana, da je skupno življenje lepše, če mož in žena ne delata skupaj. Po dvanajstih letih skupnega življenja pa končno le naptopata skupa v filmu pod naslovom: »Zakaj prihajaš tako pozno?«
HIŠA PRIHODNOSTI
Prozorno plastično maso bodo porabljali kot material za gradnjo hiš, kot javlja ameriški list »Architectural Forum«. Ta material bodo na mestu gradnje preoblikovali v zaželeno obliko. List pravi, da bo hiša okrogle oblike, karakteristične za arhitekturo prihodnosti.
HUDA GROŽNJA
Prostovoljno gasilsko društvo v St. Martinu je pred nedavnim poslalo mestnim prebivalcem poročilo, naj s prostovoljnim denarjem omogočijo nabavo gasilskih naprav. Člani društva so zagrozili: »Če ne bodo vaši prispevki dovolj veliki, bomo prisiljeni, da vam priredimo koncert naše glasbe!«
NEVSAKDANJI ROJSTNI DAN
Marion Chapman iz Anglije je pred nedavnim slavila svoj 21. rojstni dan. O tem so mnogo pisali angleški časopisi. Verjetno ne bi bilo to nič nenavadnega, če Marion, ki je 3e-daj visoka 1,65 metra in tehta 51 kilogramov, slavi svoj rojstni dan. Toda pred 21 leti je bilo njeno rojstvo prav tako zabeleženo v mnogih časopisih, ker je Marion tehtala samo 280 gramov in je bila najmanjše preživelo novorojeno dete v Angliji.
PRESLEY   PRIVLAČI TURISTE
28.000 ameriških turistov želi obiskati Friedberg in Taunus, kjer Elvis Presley služi vojsko. Vsi ti turisti so v glavnem žene — oboževalke tega idola Rock'n rolla. Nemški časopisi pišejo, da bi imel nemški turizem veliko korist, če bi Pres-leyu podaljšali vojaški rok.
klonjeni zato, ker takratna tehnika še ni poznala dvigal.
Ko so izumili dvigala, se je pokazalo, da so visoki objekti bolje ekonomični in praktični. V prostranih horizontalno urejenih zgradbah z neštetimi sobami, je bilo treba prehoditi dolge hodnike, da si lahko prišel do zaželenega prostora. V vertikalnih zgradbah pa dvigalo privede človeka prav pred prostor, kamor je namenjen.
Zgradbe naše industrijske civilizacije imajo to prednost, da ljudi ne moti prah in dim, ki se zadržujeta na površini tal, da prebivalci mesta lahko dobijo stanovanja v višini, kjer so močnejše zračne struje. Razen tega bo na enem hektaru naseljeno veliko število ljudi.
Toda nebotičniki, visoki 100 in 200 metrov, ne bodo ;smeli biti oddaljeni drug od družeča samo 10 do 20 metrov. Senca enega nebotičnika ne sme pasti na sosednji nebotičnik. Ljudje bodo stanovail v najboljši higienskih pogojih in bodo izkoriščali maksimum svetlobe in zraka. Večina neobhodno potrebnih trgovin bo vgrajena v nebotičniku in stanovalcem zaradi nakupa ne bo treba odhajati na cesto. Nebotičnike bodo torej gradili v skladu z novim načinom mestnega življenja.
Dosedanji nebotičniki niso harmonirali z okoljem, ker so jih arhitekti gradili na neprimernih mestih. Velike zgradbe morajo graditi v okviru velikih objektov, ob organizaciji ali reorganizaciji raznih mestnih predelov. Pri ustvarjanju novih nebotičnikov pa je seveda treba očuvati stare zgradbe posebno če imajo estetsko in zgodovinsko vrednost.
Samo vodoravno: 1. okrneH rog, 2. tekmec, spodrivač, & glasbene vaje, 4. uganke zlogoV-nice (2. sklon), 5. izbrana družba, 6. polica za knjige, blag0' 7. evropski narod, 8. iztisneš tekočino, 9. jama, v katero se steka voda po vinogradih, drevesa (južni sade/).
Pravilna rešitev nam da v Pr" vi in peti navpični vrsti od zg°* raj navzdol ime važne kultur»e ustanove v Kranju.
REŠITEV KRIŽANKE ŠTEV. 1* Vodoravno: 2. More, 6. Ibar, Leveč, 8. ko,  10.  enačaj,  13. ra' 14. Lappi, 16. sire, 17. svak.
Navpično: 1. Zolger, 2. mivka, 3-obe, 4. račka, 5. er, 9. ojnica, !*• naliv, 12. Čapek, 15. ara, 16. ss.
Indijanska družina Yaghaus uživa sončni zahod v svojetf teboru na otoku Navarinu
Z dobičkom se mi je standard dvignil za 5000 dinarjev. »Bogat sem,« sem ugotovil. Sto misli mi je migotalo po glavi: »Kam s tolikšnim bogastvom?«
Doma sem povedal novico ženi. Objela me je in poljubila, kot že dolgo ne. »Ali veš,« je dejala med solzami nepopisnega veselja, »da si sedaj vreden 5000 dinarjev več? Ali veš, moj dragi. . .?«
Vzdrhtel sem, zelo me je ganila izpoved o moji vrednosti. — Zdelo se mi je, da je del te vrednosti oplemenetil tudi mojo plešo, po kateri je žena blodila z mehko ročico, čeprav mi jo je prej večkrat očitala.
»Dragi,' se spomniš najinega sprehoda prejšnji teden?... Saj ves, izložbe... Daj, spomni se!«
»Da, spominjam se,« sem bil še vedno mehak.
»Ljubi — se spomniš tistih čevljev v desnem kotu...? Ah, kakšna eleganca! Kar umirala sem . ..«
»Ne spomnim se, draga. Kje si umirala?«
»Dragi! Čustveno umirala. Ti tega ne razumeš . . .«
»Res je,« sem odgovoril.
»No, in zdaj jih lahko kupiva. Ti si bogat. Dobiček ste delili... Daj, napravi mi veselje! Saj veš, da ne prenesem razburjenja ... Slabo srce . .. Saj veš.«
»Vem, vem!« sem polglasno odvrnil in se zavedel, da nimam več dobička, kajti slabo
srce ni žarnica, ki jo lahko zamenjaš.«
»Torej,« je mehko dejala. »Ti si tako dober . . . Brez tebe bi umrla . . .«
»Brez skrbi. Ni ti treba umreti. Se sem tu, s 5000 dinarji v žepu. Tvoji so, draga ...«
»Angel! — Naj mi še Francka reče, da si skopuh. Ne govorim več z njo. Kajne, da imam prav?«
»Da, draga!« — sem umirajoče odgovoril in ji stisnil v roko pettisočak.
Vrnila se je čez pičli dve uri. Odvila je zavitek in rekla nasmejana: »Tone! Mar niso lepi?« Nato si je čevlje obula. »To mi bo Francka zavidala. Uh! — Kar vidim jo . . . Koza!«
Ugotovil sem, da so to moderni lahki čeveljci.
»Lepljeni podplati pa niso pripravni za pomlad. Sitnosti bodo. Boš videla . . .,« sem jo svaril.
»Ah, pojdi! Prima firma... in ta eleganca . . .!«
Zvečer ni vzdržala. Vsa vznemirjena je hodila po kuhinji.
»Veš možek, ostalo je še 500 dinarjev. Pojdi, greva v slaščičarno! Tam bo tudi Francka, saj veš, tista super moderna koza in njena družba. Naj vidijo, da smo dobili dobiček.«
»Prav! Tudi jaz sem potreben družbe.«
»Krasno!« je zažvrgolela. Kar v novih čevljih bom šla, da se
jih navadim.«
»Rahlo dežuje,« sem tiho posvaril. »Vlaga utegne čevljem Škodovati.«
»Česa se bojiš?« Če bo kaj narobe . . . reklamiram!«
»Kakor veš,« sem zagodel in sva šla.
V slaščičarni je bilo prijetno. Francka je kmalu opazila čevlje in jih pohvalila s pripombo, da so njej bolj všeč s srebrno zaponko.
Po nekaj šilcih pelinkovca smo rahlo ginjeni gledali drug drugega, misli pa si nismo razodel!. Igrali smo komedijo prisrčne iskrenosti. Baje je to moderno. Kdo ve . . .
Slovo je bilo prisrčno . . .
Zok! 2ok! so prepevali podplati po mokri cesti, ko sva hitela domov. Zok! Zok! se mi je sanjalo pozno v noč . . .
»Joj!« je zadonelo v rano jutro.   Nekaj mehkega jo zaropotalo po tleh. Vonj po kipečem mleku mi je silil v nosnice.
Ihteča je prišla k meni in sedla na rob postelje.
»Kaj je, dragica?«
Neutolažljiv jok ji ni dal govoriti. Lepa je bila v solzah in tako ganljivo otroška. Jokala je rada, zato si solz nisem gnal k srcu.
»Packe!« je pridušeno izdavila.
»Kako pa govoriš?« sem se začudil.
»Da, packe, goljufi in stokrat
packe!« »Ampak . . .«
»Pomisli, podplati so odstopili, novi podplati! Dragi! Ti, ki si tako dober, ti ki si za te čevlje dal svoj dobiček, čeprav vem, da si jih sam bolj potreben. Stori vendar kaj! Reklamiraj !
»Pokaži čevlje!« sem dejal.
Prinesla jih je. Ob pogledu na čevlje sem zaškripal z zobmi. Tudi ženi so se zabliskale oči, ko sem z besedo in glasom največjega trageda zaklical:
»Reklamiram! Hudiča! Kaj v tisti tovarni menijo, da denar delam? Jim bom že pokazal. — Nič čudnega, ko jim gre zgolj za količinsko preseganje plana. Jim bom že pokazal!«
Deževalo je, ko sem stopil v trgovino s čevlji.
»Dober dan!« sem uradno pozdravil. Zbiral sem hude misli.
»Želite?« se je oglasilo izza mize.
»Tole poglejte! Včeraj zvečer kupljeno; listek je priložen.«
Prodajalec je vzel čevelj iz omota. Nasmehnil se je. »Podplati so se odlepili. Nič hudega.«
»Kako, nič hudega! Za vas gotovo ne, toda . . .«
»Ne jezite se. Škoda živcev,« je miril. »Saj niste prvi. Veste, imamo serijo čevljev, kjer lepilo ni dobro prijelo.«
»Zakaj pa čevlje potlej prodajate, če veste, da so slabo lepljeni?«
»Mi smo samo prodajalci,« se je smehljal. »Kaj moremo za to.«
»Lepa reč! In kaj bo zdaj!? Zamenjate . . .?«
»Ne! Popravili jih bomo. Še poznalo se ne bo. Pridite jutri.«
Zeni nisem povedal, da bodo čevlje popravili. Dejal sem, da sem odločno nastopil in da jih bodo poslali v tovarno, kjer jih bodo že jutri zamenjali.
Drugi dan sem nestrpno stopil v trgovino. Pogledal sem popravljene čevlje in z grozo ugotovil, da so podplati pritrjeni z žeblji. V trenutku sem se spomnil, da ima žena slabo srce ...
»Ne!« sem pribil. »Ne vzamem. Zamenjajte ali pa se pritožim!«
Prodajalec je bil miren in dejal, da ga žeblji nič ne motijo in da jih od spodaj nihče ne vidi.
»Ne, in stokrat ne!« sem dejal. »Preveč cenim svoj denar, da bi podpiral nesolidno firmo. Tudi na zamenjavo ne pristanem. Nimam zaupanja. Vrnite mi denar!«
»To pa ne bo šlo tako preprosto. Denarja ne vračamo.«
»Bomo videli!« in sem odšel.
Zgodbo o čevljih sem povedal »vplivnemu« prijatelju, ki je poznal še bolj »vplivnega« prijatelja in ta komercialnega direktorja tovarne čevljev. Dobil sem nove čevlje. Lepljene. Žena je bila presrečna. Da sem heroj, je dejala. Da nekaj pomenim, je rekla celo Francka, ki me sicer posebno ne ceni. Mene pa je skrbelo: Kaj če so tile čevlji tudi iz tiste slabo lepljene serije?
V treh dneh so se podplati odlepili.
Šel sem — betežen in ner*0' zen. Pred trgovino sem obsta1 in iz oči pošiljal smrtonosne bliske na vse razstavljene čefV
lje.  »Vplivni«  prijatelj še
boli
»vplivnega«   prijatelja,   me J rešil zamotane poti, ki so zye' zane z reklamacijo.    Vrnili s° mi denar in kupil sem čevlJe pri konkurenci.
Zena je bila vsa blažena. Pe' kla je, da sem diplomat.
»Lumparija!« je zadonelo P stanovanju še tisti teden. Men1 sem, da je vzrok slabo vreme' megla in dež . ..
»Poglej!« je pokazala n°v6 čevlje.
»Podplati!« sem kriknil.
»Ne . . . Barva!«
Groza! Čudovita svetlorujo^ barva se je spremenila v Č1'.' ne odtenke belih in rujavih l1 '
»Reklamiram!« sem zavpil-Pri konkurenci pa moj >yVP}1^
ni«   prijatelj   ni  imel še
bolj
»vplivnega« prijatelja, zato se& napadel sam. Rekli so mi, da s^ to pogosto dogaja. So pač čeV^ lji iz »serije« slabo pobarvafle' go usnja.
»Zamenjajte!« sem odlo^n° zahteval.
»Ne zamenjamo!« je zelo no odvrnil prodajalec in mil°s ' no   dostavil:   »Obrnite   se °a usnjarno!«
Tako sem bil ob dobiček, na pa ob nove čevlje. Za Žen nisem več heroj in ne diploma čisto navaden človek sem,
sliši tudi na ime Tone.
Z ženo imava tihi teden, pil   sem   kombinirane   Pra ,@ žena pa redno pije baldrijano kapljice. y