Vesela zraven nepovoljne novice! Lepa je na Štajerskem Savinjska doliaa, in pridni Slovenci so njeni kmetski prebivalci. Ali tem grši nemčurji in nemškutarji čepijo v staroslavnem Celji. L. 1848 izhaiale so ondi navdušeno pisane slovenske novine, sedaj šopiri se ondi nemško-prusačka nCillier Zeitung", podpirovana od patrona avstrijskih freimaurerjev, državnega poslanca dr. Forreggerja. Ta list izbaja vsaki teden po drakrat, poln uajuespodobnejsega psovanja na kSlovence, od katerih celjski meščanje veudar največ dobivajo dobodkov! Pisava je tako strastna, tako neumna, da smo radovedni povprašali, kdo da za božjo voljo tako nesramo 8 Slovenci potueta? Poizvedeli smo, da je izdatelj listov celjski rojak Janez Rakusch, tedaj slovensk odpaduik. Mož je potoval po Nemškeni in se ondi navlekel velikonemškega duha. — Domov prišedši nakupil je nekdaj slovensko tiskarno ter pred 6 leti začel izdajati list ,,Gillier-Zeitung" v koiist ,,nemškemu liberalstvu'1. Ker pa sain pisati ne ume ali je prelenoben ali ne utegne, najel si je svojim nazorom primernega pisača, prav za prav mazaca. Ta mazač je neknv poitalijančeni Lab po imenu Besozzi, zadušen dijak in naposled še celo bivši komedijant na teatru v nemškem mestu Meiningen. Ta človek je toraj pozvan dospel v Celje s frebuhom za kruhom in životari se s tetn, da za ,,nemško liberalstvo" pisoč ščuje Nemce na Slovence in z blatom ometava sedaj ministre, sedaj duhovnike, sedaj konservativne, pravicoljubne Nemce, najčešce pa — Slovence. Uže večkrat smo kakšno strupenost zoper Slovence iz nUillier Zeitung" navedli, sedaj pa imamo pravega gada. Oeravno je bila njej zadnja številka od policije zasežena, ker je preveč pgovala na ministra grofa Taaffeja, zakadila je se ^Celjauka1' vendar prav srdito v slovenske poslance ter imenuje njihove slovenske volilce ,,slavischer Pobel" t. j. slovanska žlota ali drubal. Tedaj tiste čestite moževe od Savinje, Save, Sotle, Mure iu Diave, Dravinje in Mislinje, korenjake solčavske, poborske, slov. goriške itd., ki so po danej jim pravici in dolžnosti volili blagega Hermana, požrtvovalnega dr. Vošnjaka in odličnega barona Goedelna, ti se morajo dati po celjskem Rakuši in njegovem komedijantu psovati, da so nslovanska žlota!" To je nezaosljiva predrznost, najnesrauinejše žaljenje Slovencev. Toda obmimo se proč od ostudnih mazarij v ,,Cillier Zeitung". Nepoznan domoljab koroški je naročil 300 listov ,,Slovenskega Gospodarja" za koroške Slovence. Uže denešnje številke pojde 50 iztisov na njegov račun med brate Korošce. Ta vesela novica bo marsikoga naših čitateljev z veliko radostjo nafdajala. Saj vidi, da žrtve za naš list darovane niso bile zastcnj, ker rodi več sadu, nego je se bilo sprva pričakovalo. Koroškim Siovencem se najhuje godi. Oni uimajo niti enega poslanca v državnem zboru. Akoprain jib je 120.000 duš in zavzemejo najlepši kos Koroške zemlje, tlačoni so vendar tako, da jiin niti slovenskih ljudskih šol ue privoščijo. Vse in povsod užugava nemščina. Edino duhovenstvo še izmed izobraženib stanov k njim govori v slovenskej besedi. Imajo 117 fara, kder se beseda božja oznanjuje slovenski, ali slovenskih županov, učiteljev, teb nimajo. Zarod v nemčevalnih šolah vidno peša. Izšolana deca ne znajo ne nemški pa ne slovenski, ne pravilno misliti, ne gnvoriti. Vsled tega se tujstvo tem leži sopiri ia zatiruje narod slov^nski. Slovenci nadarjeni morajo si sarai glave bistriti s prebiranjem slovenskib knjig in časopisov. V to svrho je se od večih stranij Korošcem svetovalo, naj se osnuje tis- kovno društvo, ki bi naj izdajalo tednik. Zavoljo raznih zaprek ni prišlo do tega. Da se pa silnim potrebam nekaj ustreže, omislili so koroski douioIjubi 300 iztisov ,,Slov. Gospodarja" za ravno toliko prejemnikov mcd koroškimi Slovenci. Dodjali so se prošnjo, uaj ,,Slov. Gosp." pogosteje ozir jemlje ua potrebe Korošcev! ,,Slov. Gospodar" se tolikega zaupanja pri bratib koroških res ni nadejal, čeravno je piecej od začetka imel ondi nekoliko naročuikov. Zavoljo teb je tudi ozir jemal v dopisib, političnem ngledu itd. na Korošce. Nnve tri stotine pa mu nalagajo v tej reči še posebnib dolžnostij! Ustrezal jim bo, kolikor najbolj inogoče, niorebiti s časom s kako posebno prilogo. Bodite nam štajerskim Slovencem toraj milo blugo pozdravljeni, bratje koroški! Druži uas snrodna kri, jednaka vera, taista avstrijska domovina, pa vzajemna borba za narodne svetinje z neomabljivim zaupnnjem na gotovo znaago! Bog blagoslovi naše podjetje !