6 tskrina prizadevanja in načrte na področju standardizacije in metrologi < sta na posvetovanju predstavila predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič ln strokovni sodelavec in nekdanji dolgoletni direktor IKM France Mlakar (Foto LD) Plaketa JLA Iskri Tehnična in tehnološka sposobnost države, oz. naroda je direktno odvisna od točnosti in zanesljivosti merilnega instrumentarija ter uporabljenih merilnih postopkov. Ta misel vodilnega svetovnega proizvajalca merilnih instrumentov je vodilo tudi metrološkemu laboratoriju ML-18 v Iskrinem Institutu za kakovost in metro-logijo, skupini osmih strokovnjakov, ki je te dni na posvetovanju o razvoju standardizacije/ in metrologije v oboroženih silah SFRJ prejela plaketo in diplomo JLA. To visoko priznanje je JLA podelila Iskrinemu laboratoriju »za dosežene rezultate in prispevek k razvoju metrologije ter učinkovito delovanje sistema standardizacije in metrologije v oboroženih silah SFRJ. Plaketa JLA je vsekakor najlepše priznanje za več kot četrtstoletno delo IKM in njegovih predhodnikov ter seveda njegovega laboratorija ML-18. Prva pooblastila za verifikacijo električne In elektronske merilne opreme je JLA zaupala temu Iskrinemu laboratoriju (bil je tudi prvi civilni laboratorij s takšnimi pooblastili) leta 1972. Takrat je ML-18 pregledal in umeril sorazmerno malo instrumentov, zdaj, po skoraj poldrugem desetletju izredno uspešnega sodelovanja pa je ta številka povsem drugačna. Plaketa JLA ni le zgolj priznanje za delo v preteklem obdobju, pač pa morda še bolj spodbuda za delo v prihodnje. Metrologija kot infrastruktura za doseganje večje kakovosti terja z razvojem elektronike vedno večja vlaganja,« zdaj, ko smo prejeli to priznanje JLA pa želimo, da bi Iskra in tudi širša družbena skupnost še bolj spoznala pomen te dejavnosti ter s skupnimi vlaganji omogočila nadaljnji razvoj lega strokovnega jedra,« poudarjajo v ML-18. Lado Drobež Pred 10. kongresom ZKS komite Zveze komunistov ® Slovenije M O Razvijati zavest o zgodovinski povezanosti vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti »Intenzivno bomo vplivali na razvoj družbenih ved,« je dalje zapisano v osnutku resolucije 10. kongresa ZKS »ter na Interdisciplinarnost pri celotnem znanstvenem ustvarjanju. Zavzemali se bomo za preučevanje ključnih družbenih procesov na organiziran znanstveni način tako, da bodo rezultat takšnega preučevanja različne alternative, ki naj ustvarjajo podlago za oblikovanje politike zveze komunistov, kot tudi za določanje vseh drugih političnih in samoupravnih dejavnikov. Odločno se opredeljujemo za možnosti intenzivnejšega eksperimentiranja in hkratno raziskovalno delo pri razvijanju družbenolastnin-skih odnosov, organizacije samoupravljanja, uvajanju tehnoloških inovacij, organizacije dela, razvoju modelov vse bolj celovitega samoupravljanja na podlagi družbene lastnine, razvoju dohodkovnih odnosov in razvijanju ustavne zasnove minulega dela.« Enajsta točka drugega poglavja osnutka resolucije pa govori o nalogah komunistov na področju kulture. »Udejanjanje kulturne tvornosti,« je zapisano na začetku te točke, »kot osrednjega tkiva družbene zavesti, oblikovanje in uresničevanje kulturne politike ostaja tudi v prihodnje prvenstvena naloga komunistov. Pomembne pogoj za njeno uresničitev je množična kulturna ustvarjalnost, ki terja, da organizirano zagotovimo boljše gmotne in organizacijske možnosti za kulturno-umetniško dejavnost, še posebej tam, kjer materialni položaj zaostaja za izraženim povečanim kulturnim interesom in potrebami delovnih ljudi in občanov. Pomembna naloga je, da družbenoekonomski položaj delavca v kulturi uskladimo s tistim, ki ga imajo delovni ljudje v drugih delih združenega dela in, da ta proces sočasno poteka kot bistveni del razvoja in krepitve odnosov svobodne menjave dela. Svojo dejavnost bodo komunisti, ki delujejo na področju kulture, usmerjali ob upoštevanju dejstva, da je socialistična zveza delovnih ljudi s svojimi sveti za kulturo in sekcijami osredni prostor za utemeljevanje smeri razvijanja kultu . nih vrednot in politike. Pri tem je še P036/"1., pomemben Plenum kulturnih delavcev Osvobo dilne fronte, ki postaja naravni most za Pre:°i. kulturnih vsebin In idej med rodovi, umetnosti mi šolami in smermi, živa vez med vrednotami revolucije, narodnoosvobodilnega boja in n , p rednimi vizijami sedanjosti in tudi svetovnonazorsko različno mislečimi. Potreba, da izpolnjujemo in razvijamo ku turno mnogosrediščnost kot izhodiščno nacei ' ki zagotavlja hkrati kulturni razvoj celotneg slovenskega kulturnega prostora in enaK pravne možnosti sleherni ustvarjalnosti, je Pr3 tako stalnica našega dela. Njena sestavina je* di rast osrednjih nacionalnih kulturnih ustano vse bolj poudarjeno vlogo matičnih ustan0' Dosledno je potrebno uresničiti načelo, da l kulturnoumetniška dejavnost nujni del slehe nega družbenega življenja in dela. Pri tem I možno veliko nalog, ki zahtevajo ambiciozne)8 institucionalno organiziranost ter temu u trezno opremo in kader, uresničevati skupaj širša območja. .. Tesnejše medobčinsko sodelovanje, mocn jša povezanost med interesnimi dejavnostmi interesnimi skupnostmi, ki imajo vrsto skupm nalog In področij, mora bistveno prispeva* izenačevanju in širjenju možnosti za P0*1??^ vključevanje In spremljanje kulturnoumetnisK dogajanj in celovitejše kulturno življenje nas Razvijati moramo zavest o zgodovinski P° vezanosti vseh jugoslovanskih narodov in n rodnosti, kajti v današnjem tako protislovne^ nevarnem in razdvojenem svetu je neovi' gospodarski, politični in kulturni razvoj moz j le v takšni skupnosti. Mnogo več moramo sto za medsebojno spoznavanje in hkrati za spo® vanje posebnosti kultur slehernega jugo® I vanskega naroda in narodnosti.« Posvetovanje o razvoju standardizacije in metroiogije v oboroženih silah SFRJ Pomemben vpliv standardizacije in metroiogije na zagota-'lanje kakovosti orožja in vojaške opreme v razvoju, proizvodnji, *drževanju in uporabi, kot tudi precejšnje neizkoriščene ^ožnosti v nadaljnji racionalizaciji procesa opremljanja oborože-l" sil, ki obstajajo v celovitem uresničevanju standardizacije, ti-P^acije, unifikacije in metroiogije, terjajo v prihodnjem obdobju 6 hitrejši razvoj teh dejavnosti. 0 misel smo povzeli iz uvodnika v zborniku eratov, pripravljenih za posvetovanje o razv-sii ® andardizacije in metroiogije v oboroženih Sok Posvetovanje je bil$> v petek in ot°. 31. januarja in 1. februarja na Brdu pri jr|aniU' organiziral gaje Biro za standardizacijo s ^^oiogijo v JLA v Vojaško-gospodarskem 'orju Zveznega sekretariata za ljudsko ob-II bo’ pokroviteljstvo pa je Jugoslovanska s|ia armada zaupala SOZD Iskra. ^ 'U Posvetovanja, prvega v Jugoslaviji na ta-Q 1 ravni, je bil predvsem ta, da predstavniki oroženih sil SFRJ skupaj s proizvajalci or- °^ia in Pr°9rai vojaške opreme izpopolnijo koncept in am razvoja standardizacije, tipizacije, 'kacije in metroiogije ter tako prispevajo k smotri rati hejšemu opremljanju oboroženih sil, hk-Pa tudi hitrejšemu razvoju naše industrije. doi°^Vetovan*a 50 udeležili predstavniki s , °cenih zveznih organov, organov Zveznega retariata za ljudsko obrambo ter enot in us-^.nov JLA, kot tudi predstavniki delovnih orga-acii. ki uspešneje sodelujejo z jugoslovan-. m' oboroženimi silami. Prvi dan se je vetovanja udeležil tudi predsednik sloven-9a izvršnega sveta Dušan Šinigoj, elovno srečanje na Brdu je odprl in vodil °čnik zveznega sekretarja za ljudsko ob-b° v Vojaško-gospodarskemu sektorju prneralpodpolkovnik dr. Svetislav Popovič. V l^p Sedstvu posvetovanja je bil predsednik . SOZD Iskra Boris Lasič, ki je po otvo- "venem obeh dejavnosti, ki sta zdaj organizirani — standardizacija v ZORIN, kakovost in metrolo-gija pa v svoji delovni organizacij IKM. »Obe delovni organizaciji?, je poudaril, »najtesneje sodelujeta z Iskrinimi prizvodnimi organizacijami, tam pa imajo, glede na svoje potrebe, tudi službe za reševanje določenih vprašanj s področja standardizacije, kakovosti in metroiogije.« V Iskrinem referatu, ki so ga skupaj pripravili prof. France Mlakar, Lotar Kozina, BlažTominc in Mihajlo Zozolly, so dali velik poudarek tudi dosedanjemu izredno uspešnemu sodelovanju med Iskro in oboroženimi silami SFRJ na področju standardizacije, kakovosti in metroiogije. Referat navaja tudi številne možnosti za delo in sodelovanje v prihodnje. V popoldanskem delu prvega dne posvetovanja je namestnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo generalpodpolkovnik Svetislav Popovič podelil Iskri, metrološkemu laboratoriju ML-18 v Institutu za kakovost in metroiogije priznanje za dosežene rezultate in prispevek k razvoju metroiogije in učinkovito delovanje sistema standardizacije in metroiogije v oboroženih silah SFRJ in za sodelovanje z JLA. Plaketo je prevzela vodja tega laboratorija Eva Zozolly. Po podelitvi plakete je bil del posvetovanja namenjen tudi predstavitvi Iskre. Po ogledu fil- Gneralpodpolkovnlk Svetislav Popovič Izroča plaketo JLA vodji laboratorija ML-18 Evi Zozolly. ma o Iskri je član KPO SOZD Iskra Rado Fale-skini na grobo orisal Iskrino dejavnost in načrte za prihodnje, svetovalec predsednika KPO Anton Stipanič pa je podrobneje spregovoril o tistih Iskrinih delovnih organizacijah, ki več sodelujejo z jugoslovanskimi oboroženimi silami. V soboto, zadnji dan posvetovanja, so si udeleženci v treh skupinah ogledali IKM, CEO in Telematiko. Lado Drobež Zažele| deiavi govoru pozdravil udeležence, jim uspešno delo ter na kratko predstavil li n°st standardizacije in metroiogije v Iskri. gjr °dni referat za posvetovanje je pripravil Na *a standardizacijo in metrologijo v JLA. % aaal Se ie na Pol°ž3j in razvoj standardiza- silah metrologije v jugoslovanskih oboroženih SQ lv obdobju 1986 — 1990. Naslednji referati lj govorili o pomenu standardizacije za rns Sk° obrambo na splošno, kot tudi v posa-g0*nib rodovih oboroženih sil itd. Domala vsi bili 0rn'ki so opozorili na pomemben napredek, (ja Pa so tudi izredno kritični do nekaterih, res-sila^ani Pogostih pomanjkljivosti v oboroženih 'n tudi v namenski proizvodnji. °dmi oven referat je imela na posvetovanju ra, izkušnje naše sestavljene organiza- tudi Isk pij6 'n delovanje standardizacije in metroiogije Proizvodnji in preizkušanju izdelkov na-soti S proizv°dnje pa je predstavil strokovni Prot6laVec 'n nekdanji dolgoletni direktor IKM Pouri France Mlakar. Med drugim je v uvodu Pek ar'.' da brez dobre organiziranosti niater'h poslovnih funkcij, Iskra ne bi dotaif-7 korak s svotom. Obširno se je knil tudi nastanka in poznejšega razvoja Udeležence posvetovanja je pozdravil tudi KPO SOZD Iskra Boris Lasič. Kritična analiza delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja (3) Ni razlogov za f ifl S ea£.njy\JV spremembe temeljnih t Sklepi korenspondenčne seje delavskega sveta SOZD Iskra, ki je potekala od 3. 2. do 11. 2. 1986 Na osnovi posredovanega gradiva v zvezi z razpisom volitev v delavski svet SOZD Iskra in odbor za samoupravni nadzor SOZD Iskra in pridobljenih soglasij s strani delegatov, oz. delegacij ter predlogov DO Telematika, Kibernetika, Električna orodja in Široka potrošnja, sprejme DS naslednje sklepe: 1. DS razpisuje na podlagi 70. in v skladu s 65. in 83. členom Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra ter členi 50., 51. in 53. Statuta SOZD Iskra volitve v delavski svet SOZD Iskra in v odbor za samoupravni nadzor SOZD Iskra. Delavci volijo delegate po volilnih enotah, katere predstavliaio naslednje DO, združene v SOZD Iskra in delovna skupnost skupnih služb suzu Wkra m Iskre banke in sicer naslednje število delegatov: Volilni enoka Št. delavcev Število delegatov 1.1.1986 DS odbor TELEMATIKA 4.407 6 2 KIBERNETIKA 5.097 7 2 ELEKTRčnp ČDA 709 2 1 ELEKTROOPTIKA 438 2 1 ELEKTROZVEZE 1.155 3 1 MERILNA ELEKTRONIKA 329 2 1 ELEMENTI 4.017 6 2 BATERIJE ZMAJ 445 2 2 KONDENZATORJI 1.698 3 2 ŠIROKA POTROŠNJA 3.826 5 2 AVTOMATIKA 4.110 6 2 AVTOELEKTRIKA 3.415 5 2 ISKRA DELTA 1.206 3 1 ISKRA COMMERCE 1.595 3 1 ISKRA SERVIS 639 2 1 IKM 66 2 1 ZORIN 150 2 2 INVEST SERVIS 405 2 1 • SREDNJA ŠOLA 87 2 1 DSSS ISKRA BANKE 62 2 1 DSSS SOZD 64 2 1 pri čemer bo delavski svet SOZD Iskra štel 69 delegatov, odbor za samoupravni nadzor SOZD Iskra pa 30. Kandidate za delegate določijo delavci na kandidacijskih konferencah, ki jih izvedejo sindikalne organizacije, v skladu zzakonom in drugimi akti, ki urejajo kandidiranje. 2. Volitve po volilnih enotah je treba izvesti 13.3., oz. najkasneje do 20. 4. 1986. Postopek za izvedbo volitev vodijo volilne komisije volilnih enot, v skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti. 3. Volilna komisija SOZD takoj po prejemu volilnega materiala (t. j. zapisnikov volilnih komisij volilnih enot z izjavami kandidatov) ugotovi izid volitev v SOZD, kot celoti in ga objavi v glasilu Iskra ter poroča o izidu volitev na prvem zasedanju delavskega sveta SOZD Iskra, oz. odbora za samoupravni nadzor SOZD Iskra. 4. Predsedniki volilnih komisij volilnih enot morajo najpozneje do 31.3., oz. do 30. 4. 1986 dostaviti: — zapisnik volilne komisije volilne enote o ugotovitvi izida volitev v volilni enoti in — pisne izjave izvoljenih .kandidatov o sprejemu kandidature, katere podajo v kandidacijskem postopku na naslov: SOZD Iskra — Tajništvo samoupravnih organov (za volilno komisijo), Ljubljana, Trg revolucije 3/T2. 1. Ugotovitve Kritične analize delovanja političnega sistema so opozorile na nujnost radikalnih sprememb v praksi delovanja političnega sistema, kakor tudi na potrebo po njegovem dograjevanju. Te spremembe bi zagotovile celovitejše uresničevanje trajnih vrednot socialističnega samoupravljanja, oblasti delavskega razreda, delegatskega sistema odločanja, federativne ureditve, enakopravnosti narodov in narodnosti, delovnih ljudi in občanov — določenih v temeljnih načelih Ustave SFRJ. Kritična analiza potrjuje, da ni razlogov za spremembe temeljnih načel in temeljnih določb Ustave SFRJ o političnem sistemu, prav tako pa tudi niso potrebne spremembe pri njegovi splošni razvojni usmeritvi. Namen sprememb v predlagani kritični analizije odpravljanje ugotovljenih slabosti, deformacij in problemov pri delova- nju političnega sistema in njeg ^ nadaljnje dograjevanje v srn uresničevanja strateških oPre litev družbe in razvoja na ,erneL! 2. Izhajajoč iz takih strateg opredelitev, predlogi v tej analiz1 nanašajo na: — nedosledno in nepopolno vajanje Ustave, ZZD in dru9^ sistemskih zakonov, kar je tre odpraviti predvsem s spretnem delovanja in ravnanja vseh druz nih subjektov, . (e, — dograditev pravnega slS . ma, to je dopolnjevanje in spre njanje zakonov, drugih predp' in samoupravnih splošnih akto ■ — spremembe in dopolnitve katerih določb Ustave SFRJ 'n tav republik in avtonomnih pol< jn jin, da bi čimbolj popolno učinkoviteje uresničevali teme I načela Ustave SFRJ in in določb naše ustave lih v'rs® preučevanje posamez-^rnbn^Hi in problemov, po-Za nadaljnji razvoj poli-sarn0i sistema socialističnega Sertrravliania’ ki Pa Pri dose-t6ni6|j|, °bravnavanju niso bili 0 in celovito preučeni. samoupra-Our?a odločanja v sam-kh\avnlh organizaci-n skupnostih Stk0vlt0 uresničevanje 6f,e reprodukcije rieni!ll0upravno odločanje o razšl- ^0UDPrr°dUkCiil 'n (jru Mravno odločanje delavcev dui(Cii.9lh ljudi o družbeni repro-SriijJ, rn°ra biti namenjeno ure-vic in aniu njihovih ustavnih pra-skijDn °dgovornosti, da v svojem intereern in splošnem družbenem Hog0j|u uPravljajo s svojim delom, bi |ln rezultati svojega dela. 1. Qnres.nibili te cilje, je nujno: ^neis886' učinkovitejše in racio-Zarazši6 9osP°darjenje s sredstvi •oviti rir,eno reprodukcijo in zago-•ahko 0 investicijah in razvoju Oih 0ra 9 nčajo le delavci v temelj-Prek £aai.Zacijah združenega dela Prek 2 'čnih oblik odločanja in Patov inV°iih delegacij ter dele-(tborjk v delegatskih skupščinah r|jihoVih2c)ruženega dela) v okviru stojta .. ustavno določenih pritiskih nrtiP^. sprejemanju investi-•udi s uločitev je treba zagotoviti Čriih in a l0Vanie Planskih, finan-•orsiu., ru9ih strokovnih inštitucij riain0 . ter določiti njihovo mate-ir>Vestj'.n drugo odgovornost za ')ske učinke. Prav tako je ianje 89apomena dosledno izva-rapr0d <70čb Zakona o razširjeni •istero kC'i' in minulem delu v Senip®lu' ki zadeva gospo-(Popoi 2 mvesticijskimi sredstvi raz|0gj, a informiranost delavcev o Post p0 ,Za investiranje, odgovor-l’0vl)ih 8 Ovodnega organa in stro-Pe , užbza izdelavo kakovost-Prither °Vr1e Podlage in sankcije v Poioean.naPak in pomanjkljivosti, "Pjeoi, "lem za javno oc r9viče °nomske in družben i®). prj°at' nameravane inve 9osp0ri tern je treba anga 9atie cjr^ske zbornice, bank' 6 in sinp^nopolitičnih skuj 2. pri sprejemanju investicijskih odločitev je treba prav tako izpeljati rešitve zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu, po katerih se morajo v strokovni podlagi, ki uvaja sprejemanje investicijske odločitve, ugotoviti potrebe ,ih predložiti dokaze, da so zagotovljene materialne možnosti za preskrbo z energijo in drugimi izdelki ter storitvami infrastrukturnih dejavnosti ter surovine iz domačih virov in posebej iz uvoza, možnosti izvoza, določiti pa je treba tudi ekonomska merila, s katerimi je zagotovljeno, da bo razvoj zmogljivosti dimenzioniran v skladu z realnimi potrebami enakopravnejšega vključevanja v mednarodno delitev dela in možnostmi plasmaja na domačem tržišču. 3. omejiti možnosti investiranja v primerih, ko se družbenopolitične skupnosti (predvsem SR in SAP) pojavljajo kot ustanovitelji delovne organizacije in sicer posebej na področju materialne proizvodnje. 4. družbena sredstva, še posebej sredstva za razvijanje in razširitev materialnih temeljev združenega dela je nujno učinkoviteje in smotrneje uporabljati. S samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organizacijo morajo delavci določiti medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti glede družbeno in ekonomsko smotrne uporabe družbenih sredstev. V tem okviru je treba razčleniti tudi medsebojne pravice in obveznosti, po katerih morajo delavci v temeljnih organizacijah osnovna sredstva — kijih ne uporabljajo ali pa so premalo izkoriščena — dati v začasno uporabo delavcem v drugih temeljnih organizacijah v sestavi iste delovne organizacije (234 čl. Zakona o združenem delu), če je to nujno potrebno za izpolnjevanje njihovih plansko določenih proizvodnih nalog. Ta razmerja morajo razčleniti tudi samoupravni sporazumi o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela ali v druge oblike samoupravnega združevanja in povezovanja. 5. uporaba ekonomskih meril poslovanja in pridobivanja dohodka ter podrobnejša izdelava meril za ocenjevanje družbenoekonomske upravičenosti vlaganja na področju gospodarske infrastrukture, morajo zagotoviti smotrno gospodarjenje z družbenimi sredstvi in omogočiti, da se razširjena reprodukcija na tem področju oblikuje tudi na pravicah, obveznostih in odgovornosti delavcev v TOZD na področju gospodarske infra-^strukture. Motiv združevanja sredstev za razvoj teh področij so predvsem zagotavljanje trdnih in optimalnih pogojev za proizvodnjo, izboljšanje preskrbljenosti in kakovosti izdelkov ter storitev dejavnosti gospodarske infrastrukture in razvijanje visokoproduktivnih organizacij združenega dela v teh sistemih, uvajanje sodobne tehnologije in organizacije dela, na tej podlagi pa povečanje dohodka vsake temeljne organizacije, ki združuje sredstva, ne pa samo povrnitev vrednosti in nadomestilaza gospodarjenje z združenimi sredstvi v denarni obliki. 6. zagotoviti je treba večjo smotrnost vlaganj v modernizacijo in razvoj sredstev v družbenih dejavnostih in zagotavljati pogoje, da imajo delavci v teh dejavnostih v razširjeni reprodukciji v temelju enak družbenoekonomski položaj kot delavci v drugih dejavnostih. 7. spodbuditi celovitejša znanstvena raziskovanja in preučiti praktične možnosti izvajanja rešitev Zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu in sicer določb, ki govore o uresničevanju pravice do dela osebnega dohodka na podlagi minulega dela, da bi v doglednem času lahko predlagali njihovo ustrezno praktično razčlenitev, vključno s potrebnimi spremembami in dopolnitvami. 8. intenzivirati proces združevanja dela in sredstev na celotnem gospodarskem območju države zaradi skupnega ustvarjanja dohodka in zagotoviti pogoje v gospodarskem sistemu in ekonomski politiki, da združevanje postane prevladujoča oblika samoupravne koncentracije sredstev za razširjeno reprodukcijo. 9. v skladu z zahtevami Dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije je treba izpeljati vsebinske spremembe v bančnem in kreditnem sistemu, da bi banke kot posebne organizacije za opravljanje kreditnih in drugih bančnih poslov postale dejanske finančne asociacije združenega dela, ki pri svojem poslovanju upoštevajo ekonomske kriterije. Nujno je treba okrepiti vlogo internih bank v širših oblikah organiziranja in zagotoviti, da funkcijo upravljanja z interno banko opravljajo delegati delavskih svetov, delovne oziroma sestavljene organizacije združenega dela ali druge širše oblike organiziranja. 2. Samoupravno odločanje v sistemu družbenega planiranja Temeljne smeri nadaljnjega razvoja sistema samoupravnega planiranja morajo biti namenjene razvoju in utrjevanju socialističnih samoupravnih produkcijskih odnosov. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo, z osebnim izvajanjem sprejemajo skupne osnove za pripravo srednjeročnih planov temeljnih organizacij in delovne organizacije kot enoten akt. Narava in pomen tega akta ter posledice, ki jih ima na materialni položaj delavcev, njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti ter na zadovoljevanje skupnih potreb, zahteva, da je odločitev o njegovem sprejetju zavestno in odgovorno upravljalsko dejanje delavcev. Temu cilju v največji meri ustreza referendum, kot oblika sprejemanja tega akta. Plan delovne organizacije sprejema delavski svet delovne organizacije, pri čemer izhaja iz skupnih osnov za pripravo planov. Zagotoviti je treba odgovornost poslovodnega organa za kakovost, strokovno utemeljenost in realnost planskih dokumentov in za pravočasno predlaganje ukrepov za njihovo uresničevanje, uveljaviti pa je treba tudi obveznosti in pravice delavskih svetov. Zagotavljanje bolj realnega planiranja v organizacijah združenega dela terja, da poslovodni organ obvezno predstavi delavskemu svetu svoje mnenje o realnosti plana (o pogojih in možnostih uresničevanja ciljev in nalog, določenih v planu) in o učinkih plana na dohodek, akumulacijo, osebne dohodke in pogoje dela delavcev. Poslovodni organ mora najmanj enkrat letno obveščati organ upravljanja o uresničevanju plana in ukrepih, sprejel, oz. jih namerava sprejeti. PAVLE GANTAR Iskra Elektrozveze Naše prve radijske usmerjene zveze pr Uspešnost naše vključitve v sedanjo tehnološko revolucijo, je pogojena z marsičem. Brez ustreznih organizacijskih pobud, spremljanih s finančno podporo, že ne bo pravih rezultatov. Toda v prvi vrsti je ta uspešnost le odvisna od sposobnosti in zagnanosti naših mladih strokovnjakov, oz. strokovnih timov, torej, vprašanje je, ali bomo v bodoče imeli dovolj inovativnih in vztrajnih mladih tehnoloških zanesenjakov, ki se ne bodo ustrašili zahtevnih nalog tehnološkega razvoja. Če pogledamo nazaj, lahko s ponosom ugotovimo, da so v preteklosti bili tudi pri nas dokaj številni posamezniki in skupine, ki so se z vso vnemo mladosti zagnali proti izzivajočim tehnološkim ciljem in s svojo iznajdljivostjo ter vztrajnostjo te cilje potem tudi dosegli. Prav na ta način so naši strokovnjaki osvajali tudi področje radijskih usmerjenih zvez in letos že mineva 33 let odkar je bila v Iskri izdelana in vključena v javni telefonski promet prva domača naprava za radijske usmerjene zveze. Zato smo se obrnili na Franca Logarja, enega izmed avtorjev članka »Ob 10-letnici prve usmerjene zveze z domačimi aparaturami«, objavljenem v Elektrotehniškem vestniku, leta 1963, in ga zaprosili, da nam pove kaj več o izgradnji naših prvih radijskih usmerjenih zvez. nujno potrebovali pove- od naših postavili v kot, s' samevale še tedaj, ko ^i, našo prvo zvezo že vzpos f Še danes se živo trenutka, ko smo že drug' prihodu provizorično uS j, antene, vse skupaj P0^!# agregati, ki so nam dajal' ^ čni tok in vzpostavili Prv°siuf leksno radijsko zvezo P^^ggif benega kanala. Skoraj ' ^ verjel, da je to res, ko J slušalki oglasil Jaka Ja^el besedami: »Vis oglasi se, postaja Klis«. To je bilo o 1953 leta. .t.v Po nekaj dneh meh ^ točnega nastavljanja sffi skusili že obstoječo žicn^ s' »Dobro se še spominjam tistih časov,« pravi naš sogovornik. »Nanje me spominja naš laboratorijski foto.arhiv, ki sega nazaj do leta 1952 in zapiski v laboratorijskih dnevnikih, ki jih še vedno skrbno hranim. Razvoj usmerjenih radijskih zvez se je pri nas začel že v letih 1950—52, ko so bile v takratnem UKD laboratoriju za decimetrske valove Instituta za elektrozveze izdelane prve »mikrovalovne« komponente za decimetrsko valovno področje, kar je v takratnih časih predstavljalo že velik dosežek. Pionir na tem področju je bil dr. Lilienthal skupaj z našimi mladimi strokovnjaki, ki so prav tedaj dokončali svoj študij na Fakulteti za elektrotehniko. Delo so uspešno nadaljevali tako, da je bila že v letu 1952 vzpostavljena prva eksperimentalna radijska usmerjena zveza med Pohorjem in Slemenom. Tukaj smo si začeli nabirati prve strokovne izkušnje. V tem času so bile usmerjene radijske zveze v Jugoslaviji še zelo slabo razvite. Predvsem pa naši jadranski otoki niso imeli praktično nobene povezave s kopnim. Pošta v Splitu je prav tedaj iskala proizvajalca za izdelavo naprav, s katerimi bi brezžično povezala otoke z telefonskimi centralami na celini. Tovariš Jaka Jančar, ki je bil v tem času vodja UKD laboratorija je organiziral razgovor s predstavnikom pošte Split ing. Pivcem, ki je bil njihov takratni tehnični vodja. Spoznali smo kakšne zahteve postavlja pošta in kateri kraji bi zavo. Skupina mladih navdušencev je takoj začela z izdelavo naprave, ki bi zadovoljevala naše takratno tržišče. Delo smo si razdelili tako, da sta Zvonko Fazarinc in Milivoj Žmitek začela z izdelavo sprejemnika, Darko Kajfež je izpopolnil svoje helix antene, Roman Kunaver je pričel s konstrukcijo oddajnika za frekvenčno področje 380-420 MHz v koaksialni izvedbi, jaz pa, ki sem prav tedaj prišel z Instituta Boris Kidrič iz Vinče, z nekaj izkušnjami iz impulzne tehnike pa sem prevzel modulacijski sistem celotne naprave. Uporabili smo za tiste čase najbolj ugodno impulzno širinsko modulacijo oddajnika, ki smo jo lahko realizirali z najmanj materiala ob hkratnem doseganju relativno velike izhodne moči oddajnika, ki je deloval samo v impulzih, podobno kot radar. Imeli smo na razpolago zelo skromno merilno opremo firme ROHDE SCHVVA-RZ za takratno relativno visoko frekvenčno področje 400 MHz. Nismo poznali počitka, tako smo bili zavzeti z delom. V jeseni 1953 leta sta bili že pripravljeni prvi dve naprave UKD-2 z usmerjenimi antenami vred za postavitev zveze. Naložili smo jih na kamion, odpeljali na Reko in jih vkrcali na ladjo Partizanka, ki je takrat povezovala vsa večja pristanišča na Jadranu. Odločeno je bilo, da najprej povežemo naš najodalje-nejši, toda strateško pomemben otok Vis s telefonsko centralo v Splitu. Naprave smo montirali vže pripravljene poštne objekte na planoti nad mestom Visom blizu medvojnega zavezniškega letališča in na planini nasproti trdnjave Klis prav tam, kjersejesk-ozi ozek usek prebijala ozkotirna železnica v notranjost dežele. Pošta je hotela že pred nami povezati ti dve točki z radijsko zvezo, ki jo je izdelalo neko italijansko podjetje. Ko pa so naprave postavili v že pripravljene objekte med katerimi je bila razdalja približno 70 km, niso nikdar vzpostavili zveze. Tako so naprave, ki so bile še enkrat večje obstoječo žicn . vezavo s telefonskimi cen ^ ter tako prvič vključil'. ^ samo začasno, javni tele o(|] promet med Visom in sP..ej5) Na žalost pa ni bila prva novica, ki smo jo na Visu ' prek naše zveze prav nič ra‘ lepljiva. Italijani so prav centrirali svoje čete okrc9 in tedanje cone B. V slušalki smo slišali hrUI |,|r množice z ulic v Splitu, k'J® ^0' kala: »Dajte nam puške, 9 T rst!« |0(ri Morali smo prekiniti z 5|]1t se takoj vrniti domov, k j® puške tudi zares dobili in odšli na teren proti P°s . ^ Medtem, ko smo ni' ^ mesecev preživeli v gozd° Atenske naprave UKD—12 montirane na Ljubljanski pošti pri Bavarskem dvoru (1955 leta) ) leti /Gorsko e^biik em’ 30 Poštarji za dar ^Ijučii:6 november 195c ski pr0mna^ravo v javni telefon-Nem ^ z zvočnim posredo 6laznov ° smo spomladi 195^ l"esec a odšli na Vis, smo maj; Pfvo f^0končno vključili naše %rnaf 'jsko usmerjeno zvezo \ skl javni telefonski pro še Vezava sSt^m letu je sledila po Pnta z otokom Hvaro s|(ijsngU nato se je pričela pi erioi(ari .Proizvodnja manjš ^bnn n'h naPrav UKD-1, ki s žveze ' ustrezale za kraj: ^ih |(r Povezavi težko dosti s°deioJ6V' Med prvimi je bila Vt)iri n0stniu.s Planinskim d ruš inskim avliena zveza med pl P°što o, uomom na Komni ^ FUŽ” %sit, Je bilo vse več, mi f smo sg iU.1 nabrali izkušnje, za Pove2a °uli že tudi zahtevnejš radi0.r . otokov s kopnim pre Pavišijk^ojb zvez, postavljen Naia 'ookah, odkoder je ob 0nonih t3 'ona vidljivost obe % |en Postaj. Ena prvih tak 'alebit 1 a Povezava kombina tajena,.? Peki prek relejne po na ('.otu s proizvodnimi obr. Mor em Ot0ku' ^Orarra ^Oetki, Povedati, da nam °čalaaaivečje težave po Ponenti,3 elektronskih k tat0sp .^oza praktično ni I 'azvoi jtev takratnem IEV pi tfonsku: 'zdelava domačih r Omskih 4aelava domačih e vsega ^stavnih delov. Ž-Poiriag acetka smo upora %ri! dpore' Papirne ko tdrskg i ,er tskrina transfo Srno rir;-e ,ra in releje. P02 Pa konri8 ' u9rajevati tudi s 'eritn' rfozatorje, elektroM ve. 'Materiale domače iz , -meoa „ tekel da'ie' za yaie ri^Pfometa,sosepc no,vnf zveze UKD-i i^'47n .[ekvenčnem po tn°poi ^Hz, z uporabo ! nujne^6 modulacije ^OveL: Potrebe po zve 'Pg. FrP iLSrno v sodelov. 'tja teh ni- m. ki je bil tak zavo Ljubljane z Bledom. S pravkar izdelano prototipno napravo smo povezali ATC Ljubljana z ATC Bled, prek relejne postaje na Šmarjetni gori nad Kranjem. Kranjska Iskra nam je izdelala posebne prenosnike, ki so omogočali hkratni obojestranski au-tomatski telefonski promet. Ta zveza je delovala od novembra 1955 dalje, ko so razširili kablov-sko telefonsko povezavo Gorenjske z Ljubljano. Našo 12-kanalno zvezo smo od leta 1959 dalje uporabljali za povezavo AT C Kranj prek Šmarjetne gore z Ljubljano. Pozneje pa je ista prototipna naprava še nekaj časa služila za povezavo Ljubljane z Domžalami. Vse večji radijski promet pa je pričenjal povzročati težave zaradi medsebojnega vpliva posameznih zvez, ki so bile praviloma koncentrirane v večjih centrih (Reka, Split, Ljubljana). Uporabljena impulzna modulacija namreč zahteva za prenos dokaj širok frekvenčni pas 2—4 MHz za vsako zvezo, kar ni bilo več sprejemljivo, zato smo prešli na višje-centimetrsko valovno področje od 1700 do 2300 MHz. Tudi impulzni način modulacije je bilo potrebno zamenjati z ekono-mičnejšo frekvenčno modulacijo, kije omogočila mnogo več kanalov v istem frekvenčenm pasu. Tako smo naše prve naprave za usmerjene zveze morali pričeti zamenjavati z novejšimi. Nekatere pa so kljub temu ostale še v uporabi v oddaljenejših predelih, — npr. zveza Bohinjske Bistrice — Dom na Komni, ki je delovala vse do leta 1982. Kljub nekaterim pomanjkljivostim pa so naše domače naprave za usmerjene zveze odigrale pomembno vlogo v razvoju povojne Jugoslavije. Z njimi smo vzpostavili takrat edine telefonske povezave vseh pomembnejših otokov (Vis, Hvar, Krk, Dugi otok, Mali Lošinj) s telefonskimi centralami na kopnem. Uporabljali so jih rudniki za interno povezavo oddaljenejših obratov (Raša—Labin—Podpričan), industrija (Ventilator—Zagreb) in za povezavo elektrodistribucij-skih obratov (Elektroprenos Zagreb). Te zveze je uporabljal tudi Radio Ljubljana za službeno povezavo s Krvavcem in Pohorjem, pošta za povezavo manjših pošt (Osijek—Darda, Varaždin—Vinica), povezano je bilo celo Su-rčinsko letališče z Beogradom. Vse te naprave so bile izdelane še v klasični tehnologiji z elektronkami, ki pa so počasi tonile v pozabo spričo vse večjega uveljavljanja tranzistorjev in integriranih vezij. Nagel razvoja elektronike je tudi v Iskri povzročil revolucionarne spremembe tako, da nam ostanejo naši dosežki izpred 30 let samo še zanimiv spomin.« B. C. ____SOZD Kolegij glavnih direktorjev DO Le povečanje izvoza direktni vir no vih deviznih pravic Minuli teden je potekal v znamenju kar dveh kolegijev glavnih direktorjev naših delovnih organizacij. Tematika obeh kolegijev je bila zelo raznovrstna in pomembna, saj so se jih poleg glavnih direktorjev DO udeležili tudi finančniki in planerji iz naših DO, da bi skupaj obravnavali problematiko, katere razreševanje terja gospodarski trenutek ob začetku novega, 1986 leta. Tu imamov mislih predvsem nov devizni zakon, kije začel veljati z novim letom in je v bistvu vpeljal ponovno dinar kot edino plačilno sredstvo v Jugoslaviji. Ta načelna zakonska rešitev terja vrsto podzakonskih aktov in tolmačenj, kar se je seveda ob naši »ekspeditivni« administraciji kar pošteno zavleklo in gospodarstvo si še danes ni čisto na jasnem, kako poteka in kako bo potekalo zunanjetrgovinsko poslovanje po novem. Kljub predvidenemu v SOZD Iskra tečejo stvari na tem področju tako, da vodimo izračunavanje družbeno priznanih reproduktivnih potreb na ravni SOZD. Pri nabavnem kolegiju bodo spet formirali krizni štab, da bi tako preprečili večje zastoje v proizvodnji, zlasti glede uvoza reprodukcijskega materiala. Sicer pa so priporočili, naj v čim večji možni meri naše delovne organizacije realizirajo uvoz repromateriala prek kooperacij. Sicer pa so na seji poudarili, da pomeni možnost večjega uvoza predvsem večji in povečani izvoz, kar seveda ni nič novega. Dalje so menili, da naj bi ustvarili tudi desetodstotno devizno rezervo na ravni SOZD, ki bo še kako prišla prav v bližnji prihodnosti. Zavzeli so se tudi za ponovno uvedbo interne devizne stimulacije, sicer pa je razgovor o devizni temi zaključilo eno samo spoznanje in sicer, da le povečanje izvoza pomeni direkten vir novih deviznih pravic za uvoz, kar je seveda življenjskega pomena, tako za Iskrino proizvodnjo, kot njen nadaljnji razvoj. Osnutek samoupravnega sporazuma o izvajanju srednjeročnega plana SOZD Iskra za obdobje 1986-1990 na področju dejavnosti skupnega pomena ter s .tem v zvezi letni program SOZD Iskra za leto 1986 in osnutek srednjeročnega plana SOZD Iskra za obdobje 1986 — 1990 so bili tematika drugega dela skupne seje kolegija glavnih direktorjev in članov področnega kolegija za ekonomiko. Šlo je namreč predvsem za zaokrožitev strokovnega dela omenjenih aktov, da bi jih tako pripravljene lahko dali namreč v javno obravnavo in kasnejšo potrditev in sprejetje samoupravnim organom. Razprava o osnutku samoupravnega sporazuma o izvajanju srednjeročnega plana SOZD Iskra za obdobje 1986 — 1990 na področju dejavnosti skupnega pomena je temeljila na številnih pripombah in dopolnitvah tega osnutka, ki so jih posredovali že na seji področnega kolegija za ekonomiko, skupaj s predlagatelji Iskrinih dejavnosti skupnega pomena. Kolegij glavnih direktorjev je skupaj s planerji omenjeni osnutek sporazuma uskladil strokovno v toliko, da je kot osnutek dozorel za javno obravnavo. Glede letnega plana SOZD Iskra za leto 1986 so na drugi seji uskladili večino prispelih pripomb. Največ pomislekov je bilo na ekonomske možnosti za združevanje predlagane višine sredstev za delo organizacij skupnega pomena v SOZD Iskra in izvajanje skupnih dejavnosti. Kolegij je zato pooblastil KPO SOZD Iskra, da pripravi na temelju programov skupnih dejavnosti SOZD Iskra nov izračun potrebnih sredstev za njihovo financiranje. Tako dopolnjen program bo šel kot osnutek v javno obravnavo. Jasno je, da bo javna obravnava vseh treh omenjenih samoupravnih dokumentov, izredno pomembnih za nadaljnji razvoj in gospodarjenje Iskre, tako v letošnjem letu, kot v srednjeročnem obdobju 1986 — • 1990, prinesla še nove pobude, spremembe in dopolnila obravnavanih osnutkov samoupravnih aktov, ki jih bodo seveda usklajene, na koncu sprejeli samoupravni organi SOZD Iskra. D. Ž. Iskra i eiematikfi Telematika uspe Iskra Telematika je poslovno leto 1985 začela v zelo negotovem gospodarskem položaju, ki ni omogočal kakih posebno optimističnih predvidevanj. Nazadnje pa so se stvari ob skupnih prizadevanjih vseh sodelavcev le iztekle tako, da smo zlasti s kazalci proizvodnih dosežkov lahko zadovoljni. Po TOZD so v eksterni proiz' doseženi naslednji rezultati: Plan eksterne proizvodnje smo v preteklem letu presegli za 832 milijonov din, oz. za 4%. Uspelo nam je izdelati za 22.742 milijonov din telekomunikacijskih izdelkov. Posebno ugoden rezultat imamo pri proizvodnji za izvoz, ki je presežena za 24%. Oglejmo si spodnjo tabelo (številke so izračunane po planskih lastnih cenah in zapisane v milijonih din): Načrtovani fizični obseg skupne proizvodnje je bil v primerjavi z letom 1984 večji za 25%, dejansko pa je proizvedeno za 29,7% več. Telematika je imela v letu 1985 povprečno 85 delavcev manj kot v predhodnem letu in iz tega sledi, da se je delovna storilnost dvignila za 7,3% nad načrtovano. K temu rezultatu so še posebej prispevali tisti člani našega kolektiva, ki so ob Proizvodnja za izvoz Načrt izvoza Izpolnitev Odstotek, izpol. Konvertibilni trg 4.227,7 5.774,4 135,9% Klirinški trg 5.372,6 6.210,5 115,6% Skupaj 9.600,3 11.984,9 124,8% TOZD Načrt Izpolnitev Doseženi odstotej^. ATC 8.096 6.711 83 ZTS c 4.975 6.881 138 PIN b 1.647 1.739 106 Terminali .9 4.697 4.553 97 TIV E 338 316 93 Elementi •> 361 164 45 MKD 339 453 137 MSO 1.454 1.922 132 SKUPAJ DO 21.910 22.742 104 TOZD so dobavitelji tudi med seboj in opravljanje medsebojnih uslug je za delovno organizacijo izredno pomembno. Zato si ^ mo tudi rezultat skupne (e!w->70 in interne) proizvodnje po Tu . Ob sestavljanju letnega načrta proizvodnje še nismo imeli vseh naročil in to nam je med letom povzročilo nekaj operativnih težav. Ko pa so naročila prispela, smo jih z velikimi napori vseh v delovni organizaciji večino realizirali. vsaki priložnosti na različnih delovnih mestih v razvoju, pripravi, proizvodnji in v drugih delih poslovnega procesa nesebično žrtvovali prosti čas in delali tudi ponoči, če so tako narekovale potrebe. TOZD Načrt Izpolnitev Odstotek izpolnitv^. ATC 9.547 8.789 92 ZTS | 5.233 6.937 133 PIN 2.068 2.448 118 Terminali .2 4.723 4.576 97 TIV 1.395 1.446 104 Elementi Z, 1.521 “:(//)/ MKD 2.200 2.196 100 MSO 1.748 1.922 110 RR 12 — — DSSS 314 1 — / SKUPAJ DO 28.765 30.963 108 Nova generacija central: Iskra 500A/1000 Centrale Iskra 500A so v prometu in eksploataciji v celoti izpolnile pričakovanja uporabnikov in pro- izvajalcev, pokazalo pa se je, da zmogljivost 512 direktnih priključkov v marsikaterem primeru ne zadošča. Zato so se strokovnjaki lotili tehnične spremembe in razvili centralo, ki ima končno kapaciteto 1024 direktnih priključkov. je centrala obdržala vse * S( dobre lastnosti, zmanjšala s jf, njen volumen in poraba eneIfyt povečala pa se je njena moa nost. Strokovnjaki Iskre so Pre J' razvili končno elektronsko Xj|i ralo z oznako Iskra 500A, namenjena za optimalnoreš® ni# telefonskega prometa v ‘jr krajih, na redkeje naseljenih k ^ očjih, v posebnih omrežjih^ Rezultat večletne serijske Pr° ,jpi dnje je več kot 300 central te=„s|ir različnih zmogljivosti v iu9 Kit vanski PTT mreži in vec ^ 100.000 priključkov v izvozu rčija, Sovjetska zveza). Nova elektronska telefonska^ trala ima zdaj oznako Iskra'»ir ste* 1000. Omogoča rešitev ^g, kot sekretar ZK v vendar pa meni, da sindikatu izredno od9t'.Lr na zadolžitev, pove* M, nenehnim izobraženi in to predvsem izven H0 ga delovnega časa. ^ Tekoče delo sindiK ..Wve ostalih DPO obelež^ Pr, tem trenutku PI''Pra)Jia» volitve, ki potekajo sj1 ■ z načrti, hkrati pa obh^ novo programsko sindikata za delo ’ slednjem mandatnei'1 dobju- Mi — Problemi in podrov prav gotovo niso novi- 5 ''.dfil1' izhodišč začenjate v n°.. dobju in katere so ost* loge za naprej? »Med prvimi bi vsekak® f nil prizadevanja za ved nomsko učinkovitost,. Lj. oljšanje priduktivnosti, vanje zalog in vsega °.|k:: glede gospodarjenja. Sip%’ tu aktivno vključuje organiziranjem problem®^ prav, torej si prizadeva za citate ;ušaii mi!,kl*učiti v vsesplošni 'e kak^laturizaciie in vrhun-kanV0Sti i2delkov. Nad- aioVzri)e uvoženih mate-0rn,ačimi in nadaljnja ,edp0Q aciia proizvodnje je lv|ietiih * 2a doseganje zas-hr6č Cll|ev- Bremenijo jih |idvest; recejšnje obveznosti !tako''C')e.v letu 1979, ko so ^ (j6l k°č obrtniškega na-81,10avt prea|i na sodoben, v0dnj6 0rTla1iziran način pro- V r 'ofci bodočnosti vidijo v Ftatori11 e|ektrolitskih kon- lr°koPo rl- Za. v9radnjo v ll,i6raVfl °Sne izdelke, zato se 6 6|emei° Usrr|eriti v zahtev-^aini ° " 1 Proizvodnji. I: S. ^nje - osnova samoupravnega odločanja *!9asistC'nkovite9a informacij-P' si^kP13, Skupaj s strokov-valovita :m' skrbimo za jasne za od °rmacije’ kot P°d" i6 tekoče ?Cln2e: Pr^vsem |de,t>dikal I VCR r»r> -■Jv-yi f-MCVJVOCMI lVci v sin^®9,a poslovanja. De--Sib ^Oraii .L^Pravi. še bolj pa (ji^lujej^^ainih skupinah živo leiOo^dbuditi zanimanje 'čuviatovarneišo perspektivo ■h 1,1 pravarne' Tu velikokrat ni > mor!Pa odziva, zato se liti, d0:9'1 še bolj kot doslej 'PtaviisM Dl strokovni delavci Oljiva Peročila, ki bi bila kT K*ko aa,šlršemu krogu.« %i? Pa Ve z medsebojnimi ^evai^^tem letu smo se 0VeZanjmjneka1erimi problemi, istr°i2v0dn!i n0V0 organizacijo stehati7=n! In hkrati z novo _ Zac'lo delovnih mest. Vse kar je novo, pri nekaterih ne naleti vedno na odobravanje. Bilo je precej hude krvi, ki pa ji je botrovala predvsem določena neinformiranost in nerazumevanje dolgoročnejše perspektive. Vse to je zdaj za nami, delavci ugotavljamo, da smo z novim sistemom veliko pridobili. Nagrajevanje je v veliki meri vezano na učinke dela, tako glede količine, kvalitete in samodiscipline vsakega posameznika. Gibljivi del osebnega dohodka znaša tudi do 40%, kar je precejšen razpon in menim, da so se pozitivni učinki že odrazili v lanskoletnem poslovanju. Osebni dohodki so precej boljši kot pred meseci in so tudi med najboljšimi v občini.« — Glede na to in na strukturo delavcev v tovarni, ki izhajajo iz pretežno kmečkega okolja, sklepam, da v tovarni ni socialno ogroženih delavcev? »Ne, socialnih problemov nimamo, ker šoke ob stalnih podražitvah vseeno laže prenašamo kot delavci v mestu. Stanovanjska problematika tudi ni pereča, pomagamo si s stanovanjskimi krediti, nekaj problemov pa smo rešili tudi s solidarnostnimi stanovanji.« — Kako pa ocenjujete delovanje delegatskega sistema. Ali povezave v tovarni in občini delujejo kot bi morale? »Glede samoupravnega odločanja, v tovarni ni nobenih bistvenih ovir. Zadeve, ki jih obravnavamo po sindikalnih skupi- nah, se razrešujejo na DS, zborih delavcev in drugih telesih. Delavci se s svojimi problemi lahko kadarkoli obrnejo na svojega nadrejenega, ali na kateregakoli strokovnjaka, ali službo, ki v najkrajšem času posreduje odgovor. Smo majhna tovarna (200 zaposlenih), ki v bistvu živi, kot velika družina. Sodelovanje med DPO, samoupravnimi organi in direktorjem obeležuje medsebojno zaupanje. Tudi povezava z občino je trdna, o vseh zadevah skupnega pomena se običajno dogovorimo brez večjih problemov. Glede zadev širšega družbenega pomena, na ravni republike in naprej pa menim, da je naš delegatski sistem preveč tog. Prenosi mnenj in stališč ne delujejo kot bi ljudje želeli. Menim, da je vanj vgrajenih preveč reduktorjev, ki otežujejo povratni tok informacij. Vsak delavec, ki postavi vprašanje, pripombo, bi moral dobiti odgovor. Če pa tega povratnega toka v bazo ni, človek izgubi voljo. Opažam vedno več malodušja in vedno teže je ljudi motivirati za družbenopolitično delo.« — Naša DO je sestavljena iz 11 temeljnih organizacij, razdrobljenih v šestih občinah po Sloveniji. Kako bi ocenili medsebojno sodelovanje z vidika strokovnih, kot tudi obče člove-šk!h odnosov? »Tega sodelovanja je veliko premalo. Zdi se mi, da se vsi preveč zapiramo za zidove svoje tovarne. Prevladuje klima v stilu — če gre nekomu dobro, ne bo drugemu izdal, zakaj mu gre dobro. Precej izstopajoč primer je počasnost pri organiziranju skupnega razvojnega dela na ravni DO. Tudi skupno delovanje DPO je včasih kar preveč formalno in premalo je živih, človeških stikov med nami. Dobro priložnost za vzpostavljanje tovrstnih vezi vidim v športnem udejstvovanju, ki bi ga moralo biti več. Pri nas si želimo, da bi se vsaj enkrat mesečno srečevali na športnih terenih z delavci ostalih naših temeljnih organizacij. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da se tovrstna družabna srečanja večkrat prelevijo v živahne strokovne razprave, ki bi lahko vzpodbudile marsikatero koristno sodelovanje.« — Po množici plaket in priznanj, ki visijo po stenah, bi sklepali, da ste športno izredno aktivni? »Kljub izrednim delovnim obremenitvam doma in v tovarni naši delavci ne zanemarjajo športnega udejstvovanja. Precej dobri smo v odbojki, nogometu, namiznem tenisu in kegljanju. Udeležujemo se v glavnem tekmovanj v občini. V zadnjem času smo prepričali tudi naša dekleta o koristnosti rekreacije in vedno pogosteje jih vidimo na našem igrišču ob tovarni.« I. S. Iskra Kibernetika Racionalna uporaba električne energije v industriji Če presežeš konico, gredo milijoni Konične obremenitve povzročajo elektrogospodarstvu velike stroške, saj zahtevajo dodatne naložbe. Temu ustrezna je tudi cena električne energije, ki je sestavljena iz cene za delo (kWh) in cene za moč (kWh), ki jo pri večjih uporabnikih merijo števci s kazalnikom maksimuma. V računih dosega cena za moč kar 50 do 70% cene porabljene energije. Zato se industrijski odjemalci vse pogosteje odločajo za naprave, ki omogočajo registriranje in krmiljenje konične obremenitve. Prednosti naprave L 3085 ' ^ enostavna, pregledna in * J va. Sestavljena je iz komponent, zato jo sprejemajo z zaupanjem. Iskra Kibernetika omenr^|5lF ~V Večje a' pravo prodaja po državi pre jt Zadnjič smo 'predstavili sistem za krmiljenje konične obremenitve, podprt z mikroračunalnikom, ki ga izdeluje Iskrina tovarna števcev. Danes vam predstavljamo izdelek Iskrine tovarne merilnih instrumentov iz Otoč — napravo za registriranje in krmiljenje konične moči L 308, ki je izdelana v klasični, analogni tehniki. so želeli predvsem uporabniki. Kvalitetnejši so tudi časovni releji. Zdaj vgrajujejo točnejše registrirnike razreda 0,5. Naprava je bila predstavljena na sejmu Elektronika v Ljubljani in na razstavi inovacijskih dosežkov v Radovljici.- Ult-t*’" r /jpi* nih filial, za katere je bilo °r9/ rano usposabljanje. Več)6 ^ nosti v zadnjem času P° Srbiji in Črni gori. Op0 epr dajejo ugodne ocene, sawf|]ei membno, da se naložba Pjkjs' Idejni oče omenjene naprave je dipl. ing. Milovan Mihorko, upokojeni strokovnjak iz naše Prodaje. Vodja skupine za inženiring v tehničnem razvoju Instrumentov Valentin Beguš je povedal, da so doslej izdelali že okrog 40 takih naprav. Od začetne izvedbo te naprave so vključili vse pridobljene izkušnje v razvoj nove izvedbe, ki sodi tudi v sisteme ISKRAMA-TIC SIP. V sedanji napravi so vgrajeni še časovni števci, kar Napravo za registriranje in krmi-lijenje konične moči L 308 sestavljajo trije pomembni deli: — naprava za nadzor in signalizacijo konice — naprava za avtomatično krmiljenje konice — avtomatika za delne izklope in vklope porabnikov S pravilno prilagoditvijo mejne vrednosti v kW in pravilnim ter preizkušenim stopnjevanjem časov na relejih se bo odjemalec lahko približal optimalnemu krmiljenju konične obremenitve. Tako bo lahko dosegel precejšen prihranek pri porabi energije. nekaj mesecih. NaseminarJ > se ga udeležili predstavnik'P n tantskih organizacij, so P ^ spoznanja, da je možno y projektiranju industrijskih 0 Lr i mnčtnuflti nriklii iritAV n3pf^ .riC' upoštevati priključitev napra > miljenje konične moči ter V $ nike priključiti na omrežje v nih skupinah Na področju inženiring3 [. bernetike dobila strokovni ^ bo skrbel za uspešno prh^vof sane naprave, da bi lahko Naprava za registriranje in krmiljenje konične moči •m" - iiaK,a,' = , — . .- Ig, r1- celotno jugoslovanskotrzis try je, da na koncu omenimo s ^ njake, ki so vložili največ za uspešno uvajanje Proizv0.l11< prodajo te naprave: Milo^p horko, Valentin Beguš, (jr vanšek in Darko Smod'1*^ bavne roke v Tovarni menih rumentov izpolnjujejo, klju^y snim težavam z nabavo podsestavov. Strokovna sekcija za elektronske sestavne dele, mikroelektroniko in materiale — SSESD, Strokovno družtvo za mikroelektroniko, elektronske sestavne dele in materiale — MIDEM in Iskra — Mikroelektronika Za dopolnilno profesionalno izobraževanje načrtovalcev in tehn ; gov mikroelektronskih vezij Iskra — Mikroelektronika raz po 1”^ j kompletom orodij za načrtovanje in izdelavo mikroelektronskih na osnovi standardnih celic in logičnih mrež v MOS tehnologij' j(1 črtovanje uporabniškega vezja je s pomočjo ČAD danes hitr0, Organizirajo seminarje: 1. Osnove polprevodniških tehnologij za načrtovalce Od 24. 2. do 2-. 2. 1986 (Kotizacija 100.000 din) učinkovito. Računalniška simulacija tehnoloških postopkov v meri poceni razvoj novih tehnologij in skrajša čas do uspešne rea cije mikroelektronskih vezij. Zelja organizatorjev seminarjev je omogočiti uporabnikom nsk«Sf 2. Načrtovanje mikroelektronskih vezij na osnovi standardnih celic Od 17. 3. do 21. 3. 1986 (kotizacija 150.000 din) elektronskih vezij v Iskri in izven DO Iskre iz vsega Jugoslovan^- .a področja dostop do znanja in uporabe modernih metod načrtov ^ vezij in tehnologij. Zato bodo seminarji v prostorih lskre 5e. Mikroelektronike v Ljubljani, Stegne 15 d, kjer bodo udeležence^1 0 minarjev predavali vodilni strokovnjaki, možno pa bo tudi Pr •'3O delo z modernim računalniškim sistemom. Programi predvideval . učnih ur. Detaljne programe lahko zainteresirani dobijo od v°dij s% narjev: dr. F. Runovca — Iskra — Mikroelektronika, tel. (061) 573' nin< 3. Načrtovanje mikroelektronskih vezij na osnovi logičnih mrež Od 14. 4. do 18. 4. 1986 (Kotizacija 150.000 din) ali dr. R. Ročaka — SSESD (tel. 572-007). Ker je takšen sem»'-l2i pešen lahko le v manjši skupini udeležencev je število omejeno n po vrstnem redu dospelih prijav. Prijavo pošljite na naslov: 4. Simulacijska orodja pri razvoju polprevodniških procesov Od 23. 6. do 27. 6. 1986 (kotizacija 150.000 din) Pavle Tepina Elektrotehniška zveza Slovenije (SSESD Titova 50, 61000 Ljubljana mideM V kotizacijo posameznih seminarjev so vključeni stroški literata* s* minarjev, uporabe računalniškega sistema, kosilo in nap1 odmorih. Stroške bivanje v Ljubljani udeleženci pokrivajo sami. n,?*1 4' % »Ulo tiar tsii Ni % k bi N "ie Si liifli tita Pta\ ^st U Dre, M to N % il»c Prai I h-_ Upokojenci ^e/o DU Kropa Jadnj, SpJ.dHi starega leta smo bili ;^Nl?KJenciiz tovarne Iskra ME-Nciirf ’ *~*PNICA že po ustaljeni Nca v^9Vabljeni v gostišče Kova- S 0%.' Smo' da smo delali v ta-ju* kjer znajo ceniti mi-?ar za ?■' med tistimi, ki jim je še as'hnr!ISte blane, ki so v težkih Sv°iin rLma9ali graditi Iskro in po %je5)°beh pripomogli k da-16bi|a^..ugladu Iskre. Pogostitev v 0ienrlICna in se v imenu vseh UP' |UN 7 iz Mehanizmov zahva-Prijazen in prisrčen SuPVKm0ŽedrU9hTPripraVili ■ i Vsr w ^roPi' povabili pa smo ^aciie ^užbeno-politične orga- havt'Vrek svojih zastopnikov, %Dn0 tudi naše dobrotnike — Udeiti 6 delovnih organizacij. Sri^ii'3 154 članov je dovolj dokaz, da je takšno l nek!- kako potrebno in, da Scuioi takšnih uric veselja ob Kij,ih ,res morala postati tradi- \rn ° skromnim finančnim sred- Poskrbeli, da smo le-te % kupjl|^enkam izleta ob 8-marcu i" nar, nageljne, Navadna žrebanja ob izletu ‘jikom^nlične nagrade staros-%prv'Prek 80 let) ob prazniku " do9nr,esi socialno šibkim, ^ (-“P ačMa pri stroških izleta, »bnov^a najstarejšim krajanom c3, Dnh^1 letu: Kropa, Kamna gori-- ?ebkraya in Jamnik, K°ce vzdrževanje društva. Naž- Npirg r®kreativno delo najbolj evi|0d ” .Jamen« Kropa glede na L°i6ncpJlhMVih č|anov — up-čen l^v. Nudi nam brezplačno Ntvn 1', (bl"ez katerega naše . i6 DnPi°b ne bi moglo delati!) :redh|n° kvadraturi odgovarajoč i 1,1 cent 9arsonjeri, z brezpla-n !oncim ralnim ogrevanjem in Nebi [J) Dogovarjamo se tudi o phpropt - kaga prostora v kle-%pi 7^0rih sindikalnega doma v , iPri6iluPamo jim, da bo prej ko Njo tudi do te realizacije, saj Nledih nas upokojencev v vseh n razumevajoče odnose in so nam pripravljeni prek Janka Lotriča pomagati vsestransko. TOZD MEHANIZMI so nam za leto 86 naklonili 40.000.- din dotacije i n se jim zanje prav lepo zahvaljujemo, s toplim priporočilom še za v bodoče. Imamo pa še nekaj drugih dobrotnikov, katerih imena smo (oz. še bodo) objavili v glasilu »PLAMEN« Kropa. Razumljivo je, da je vsa naša dejavnost odvisna od sredstev ki jih dobimo in to pričakujemo tudi v bodoče. Predvsem je važno, da smo organizacijsko še kako prav usmerjeni, da z našim delom bdimo nad članstvom in, da so le-ti zadovoljni. S pridobitvijo novih prostorov pa bomo naše dilo še bolj popestrili, saj bomo v kratkem formirali še pevski krožek, nekaj športnih panog in še marsikaj drugega. V letu 1985 je naše delo obsegalo: 8. marcaizletženavobeGori- ci, na Sv. goro (Kamenica) — 2 avtobusa. Od 26. do 29. aprllaS dnevni izlet v Izolo, naš počitniški dom — 50 i irip|p7pnrpv Dne 21. maja izlet na Pokljuko. V tamkajšnji kasarni smo imeli skupno kosilo in se seznanili z vojaškim življenjem, nato pa imeli na Bledu zaključno proslavo ob Tednu upokojencev, udeležba 50 članov. Dne 9.6. Proslava ZB v Begunjah v sodelovanju z organizacijo SZDL — 36 udeležencev. Dne 22. 6. Tradie, srečanje v lovski koči na Petelinovcu — 44 udeležencev. Dne 7. 7. Uvertura za Triglav — pohod: Kropa — Mohor — Cepulje — Jošt — Kranj Dne 18. 8. Piknik v Kranjski gori, udeležba 50 oseb, imamo tudi posnet film. Dne 28. in 29. Dvodnevni pohod na Triglav prek Pokljuke, z vrnitvijo prek Uskovnice in Hudičevega mostu v Bohinj. Dne 19. 10. Peš-tura prek Jelovice v Dražgoše, z ogledom tehnike META, kratek postanek na razgledni točki BELA PEČ in postanek pri spominskem obeležju Bičkova skala nad Dražgošami. Od 25. do 28.10. Tridnevni izlet v naš počitniški dom v Izoli (38 udeležencev) “..— III. zimske igre upokojencev Slovenije v Bohinju V četrtek, 20. t. m. bodo v Bohinju III. zimske igre upokojencev in upokojenk Slovenije. Organizacijo so zaupali tovarišem v Radovljici, ki so na splošno zadovoljstvo udeležencev opravili svojo nalogo tudi lani in predlanskim. Start bo ob 10. dopoldne. Naši starostniki bodo tekmovali v veleslalomu na Kobli in v smuškem teku na izbranem delu FIS proge v Bohinjski Bistrici. Začelo se je pred štirimi leti na posvetu organizatorjev športne rekreacije društev upokojencev Slovenije, ko smo prvič slišali pobudo, da bi tudi smučanje vključili v svoj rekreativni program. Miro Kavčič je poročal, da je med Gorenjci že lep čas veliko zanimanje za srečanje upokojencev na belih poljanah in tako so sklenili, da bo prva prireditev v Bohinju. V četrtek se bodo zbrali že tretjič. Uvedli so dve novi kategoriji udeležencev: za ženske od 60. leta naprej in za moške od 65. leta naprej. Najstarejši udeleženec doslej je bil znani smučar-tekač z Jesenic France Smolej, star 77 let. Slovenski upokojenci in upokojenke so se že pred desetimi leti odločili, da bodo razen zborovskega petja in šaha propagirali tudi nekatere rekreativne dejavnosti starostnikov. Vsekakor napredna odločitev, ki naj spreminja tradicionalne navade, ko so ljudje mislili, da je za starostnike najbolje, če samo počivajo. Prvotno so sodelovali v športnih sekcijah za balinanje, kegljanje in streljanje z zračno puško samo bivši tekmovalci, pozneje pa so se vključili tudi novinci, tudi tisti, ki poprej še niso imeli športnih navad. To velja tudi za smučanje, saj je znano, da lahko začne s hojo in tekom na smučeh tudi starostnik, čeprav morda do svoje upokojitve še ni imel tekaških smuči na nogah. Vsem, ki se bodo zbrali na III. zimskih igrah upokojencev na Kobli in v Bohinjski Bistrici, želimo prijetnosrečanje, lep dan in obilo užitka na belih poljanah! Drago Ulaga Dne 26. 12. ČAJANKA OB KOLEDVI — udeležba 154 članov. Ob tej priložnosti smo prek dia-filma pogledali spominske posnetke iz naših izletov in pa ozko-metražni film iz našega piknika v Kranjski gori, ob spremljavi našega popevanja. Pogledali smo še nekaj filmov, ki ponazarjajo naše krajevne običaje. Ob tem srečanju je bilo povedanega še veliko o delu našega društva, pa naj se omejim samo na bolj pomembnejša dela: za vse naše člane je društvo preskrbelo premog in zanj tudi pokasiralo prek 600 starih milijonov, pobrali pa smo tudi naročila za leto 86 in teh je za 700 tisoč kg. Premog bo asu« m gg i! 1 ne/ ou Kropa pred Šport hotelom na Pokljuki maja 1985 prek KURIVA NAKLO dostavljen strankam že v mesecu aprilu, ali maju. Za nakup KALISKOPA so upokojenke iz Kamne gorice nabrale 100.000 dinarjev. Omenjena aparatura je namenjena Jeseniški bolnici. Na naši zadnji seji smo tudi sklenili, da bomo pričenši z letom 86 prek radia čestitali vsem, ki dopolnijo 80 leto starosti in pa jubilantom zlate poroke. 2ene-upokojenke iz Krope so pripravile tudi lično razstavo ročnih del. Vseh članov imamo zajetih v evidenci na dan 1. 1. 86 skupno 303. Okvirni plan za leto 1986: marec: izlet za dan žena na Goriško: Predjamski grad, stara in Nova Gorica — Čedad. april: Prek Kočevja — Gorski Kotor — Delnice — Sušak in prek Titovega mostu na KRK maj: Šentjernej — Kartuzija Pleterje. junij: Tradicionalno srečanje v lovski koči na Petelinovcu. Julij: peštura: Kropa — Mohor in Komna — Sedmera triglavska jezera — Ovčja planina — Bohinj Avgust: Velika planina nad Kamnikom, na obisk k planšarjem. September 5 dnevni izlet v Izolo, naš počitniški dom. Oktober KUMROVEC — ATOMSKE TOPLICE. V mesecu oktobru še ni izključen še kakšen jesenski pohod, — ravnali se bomo po vremenu. Ivan Mihelič ___Podlistek n Naš sobesednik ing. Milan Železnik Bil sem predhodnica Naš sobesednik je bil v času prvega Titovega obiska v Iskri 11. aprila 1955. glavni inženir tovarne, danes bi temu rekli tehnični direktor in se takole spominja prvega Titovega obiska v kranjski Iskri: »Takrat smo sicer vedeli, da bo prišel Tito v Iskro in, da je sprejel naše povabilo. Vendar pa nismo vedeli natančno, kdaj bo prišel na obisk. Strogo zaupno smo naredili shemo in maršruto Titovega obiska vtovarni. Le nekaj ljudi je vedelo, kje vse bo maršal hodil in kaj si bo ogledal v naši tovarni. Spominjam se, da je že takrat Iskra bolehala za pomanjkanjem skladiščnega prostora in rezultat tega je bil, da smo imeli uskladiščeno blago vsepovsod — tudi hodniki in sleherni najmanjši prostorček je bil z njim natrpan. In takrat se je začel dogajati čudež — nenadoma smo začeli pospravljati vso to robo in to seveda smo tam, kjer naj bi po našem načrtu Tito šel skozi tovarno. Lahko rečem, da bi bila Iskra večkrat zares lepo pospravljena in urejena, če bi maršal prišel večkrat k nam na obisk. Ker torej nihče ni vedel, razen redkih posameznikov, kod in kje bo vodila pot Tita po tovarni, je pač zato moral eden izmed nas, ki smo za to vedeli, hoditi kakih deset metrov pred maršalom kot nekakšna predhodnica. »Železnik, ti boš šel kot predhodnica in moral boš vse ljudi, ki bodo hoteli videti Tita, držati nazaj,« so mi takrat ukazali. Ljudje so se me takrat zares bali, kajti, kamorkoli sem vstopil kot predhodnica, sem najprej pogledal naokoli hudo kot ris. In tako je Titov obisk potekal lepo in tekoče, vse tja do orodjarne, kjerse je maršal zaustavil za daljši čas. V orodjarni se je Tito pozanimal za vse zelo pedantno, videlo seje, daje kovinar. V roke je jemal razna orodja in pri tem odobravajoče kimal. Silvo Hrast mu je vedno dajal v roke sama precizna orodja in videl sem, da so ga nekatera orodja, ker so se mu zdela nekaj posebnega, navdušila, da je prikimal, medtem ko je druga odložil brez besed. Dajal nam je, da imamo lepo tovarno in lepo proizvodnjo, vendar pa, da nam pri vsem tem še marsikaj manjka. Jaz sem še vedno hodil spredaj, potem pa me je Silvo Hrast predstavil Titu, rokovala sva se in ob tej priložnosti mi je dejal zgoraj omenjene besede. Podali smo se nazaj na dvorišče. Tam jeTitospregovorilzb-ranim delavcem, ki so medtem zapustili stroje in svoja delovna mesta ter se zbrali na dvorišču tovarne. Govoril nam je o našem gospodarstvu, kaj vse smo do takrat storili, izrazil je ponos nad našimi delavci, ki so pokazali takšen mladostni zagon. Zahvalil se nam je za sprejem in se odpeljal iz tovarne. Meni so takrat očitd razvidno tudi iz slik časa, češ, čemu nosim baretko na glavi, tudi i vim obiskom sem jo not so mi celo, saj si v tej > kmet. Vendar naj povei1 moral polnih deset I nenehno pokrivalo na I so me tako silovito daj J Če ob slabem vremeni nisem nosil čepice, s dobil vnetje sinusov. I tudi takrat, ob Titovem < sil čepico na glavi. To so torej moji krat k na Titov obisk v kran spomini, ki se jih vedn< minjam, spomini na čas kot tridesetimi leti.« Predsednik Tito sl z zanimanjem ogleduje Iskrine Izdelke Kultura 1 loje v Isl at očitd iz slik J nosim /i, tudi ( 'm jo nrt si v tej > aj povei i deset I alo na /ito daj: 'remeni Pice, USOV. } tovem o ivi. >ji kratk v kranj a vednc i na čas ati.« Delavčeva pesem Sem delavec in rosno mlad, nič ni težko mi, delam rad, si prizadevam prav srčno graditi to zemljo! Ropoče stroj, bobni v uho, mi žulji na dlaneh rasto, presegam svojo normo vedno, služim tudi izredno! Ustvarjam vsak dan več in več, zaslužek pa gre hitro preč, za dinar vsak se prepotim, a v zrak gre kakor dim! čeprav želim si brez skrbi živeti svoje stare dni, se čudim, me razjeda dvom, imel dovolj kdaj bom? Tolažijo me prav vsi, zdaj ta, zdaj oni govori, v referatih mi lep svet rišejo spet in spet! Ob tem pa se sprašujem sam: kam gre ta pot, mar pelje kam? Kako, da toliko ljudi le od besed živi? A kljub vsemu pljuvam v dlani, polenta lakoto maši, na teden enkrat grem v bife, saj smo vendar ljudje! Ftopeče stroj, bobni v uho, mislim na vlažno sobico, predstavljam si v njej ljudi, ki jezik jih redi... Sem delavec in rosno mlad, nič ni težko mi, delam rad, garač sem, služim kruh trdo, a drugi ga jedo... Uroš Vošnjak Vse je le v srcu Z lepim vedenjem je tako, kot z lepim govorjenjem, ni ga, če ni iz srca. Ne da se ga naučiti iz knjig. Veliko je zelo šolanih ljudi, ki natanko poznajo vsa slovnična pravila ter vsa pravila obnašanja ter bontona pa vendar govorijo surovo, oblastno, z vrha, brez spoštovanja do tistih, ki jim govorijo. Spomnila sem se na Cankarjeve besede: »o strašnem duševnem uboštvu, kije razlito, kot umazano morje po vsi naši mili domovini... Pri nas ni nikjer, ne duše in ne srca, vse je javno in zasebno, življenje je udušeno v smešnih malenkostih in ozirih...« Prav je samo, če govoriš iskreno, iz srca pa čeprav ne po pravilih. Svobodni smo in v svobodi vsi enaki — še obnašajmo se tako! Mak C ) Akupunktura Ledene vrbe potoka so odmaknjenost, sožitje s podglavno blazino ena sama mehkoba: drsenju tvojega kazalca po ušesni mečici dodava le še dejstvo, da je vsak poljub izvirnik sobotnega jutra — pa morem navdušeno sprejeti družabnost tisočih igel nad gleženj zvitega mačjega kožuha. A. Pevec _________________________y iruar Včasih se zgodi kaj tako žalostnega, da nam zastane korak, življenje izgubi svoj ritem, beseda nam zastane v grlu, vse misli se zlijejo v žalost. Tak je bil trenutek, ko smo prišli v petek 31. januarja zjutraj na delo in smo izvedeli kruto resnico, da si v delovni nesreči v nočni izmeni izgubi! življenje, star komaj 47 let. Zapustil si nas tako nepričakovano, sredi dela in življenja, poln moči in načrtov. Spominjamo se tvojega prihoda med nas livarje, prvič leta 1964 za kratek čas in znova 6. 11.1969, ko si z nami delil dobro in slabo vse do tega usodnega 31. januarja. Kot preddelavca tlačnega liva smo te hitro vzljubili, saj smo v tebi videli poštenost, prijateljstvo, tovarištvo in pripravljenost, vedno in vsakomur pomagati. Bil si tih, izredno delaven in zanesljiv, najboljši prijatelj in tovariš, najiskrenejši sodelavec. Tak si bil v naši sredini, v svojem kraju ' Škrbini pa si veljal za moža, na katerega se je vsak rad obrnil. Žal bo poslej drugače. Usoda, ki je tolikokrat krivična, je bila tudi tokrab močnejša in je storila svoje. Končala je knjigo enega življanja. Vendar mnogo prezgodaj, da bi jo lahko zaprli. Zato jo bomo nosili v naših srcih, vedno bo odprta na tvojem delovnem mestu, iz nje in iz naših src bo vel ponos, da smo delili življenje s človekom, kakršen si bil ti, Jožko Tvoji sodelavci iz Iskre Komen Ob tej strašni in žalostni novici, da te ni več med nami, so zajokala tisočera srca. Onemeli smo in nismo vedeli, da je usoda tako kruta, neizprosna in resnična. Zakaj? se spračujemo, je ugasnilo tako mlado življenje. Tvoj pogled je nenehno uhajal proti goram. Resnično si jih ljubil in se vedno vračal v njihovo tihoto. Simfoniji gora se ni moč upreti. Ko se zjutraj vijolični mrak začne spreminjati v rumenega ter za trenutek obstane, se spremeni v sivordečega in ob vzhodu sonca zadrhti v rdeči barvi, da ti srce zleze do grla, ves zanos nam zaveže razum. Čudovito, toda ob tej simfoniji opoja samo en čisto mijhen, napačen korak te zdrami, žal prepozno. Bil si poln načrtov in neizpolnjenih želja. Po končani šoli in služenju vojaškega roka, si se redno zaposlil v Iskri TOZD Števci. Bil si nam prijatelj. Znal si pomagati vsem, ki so te potrebovali. Resnično te bomo pogrešali, še vedno iskali in pričakovali. SODELAVCI Tskc Objeti ^redj 'hko r Dobi 'e9ath Mienj 1,1 r>en 'rWni :v°iirr, ^a/ n r*rri. / te fes Nava °a$a h6,avce ^ave, mladega'prijatelja, ki je komaj dobro ®oe, na samostojno življenjsko pot. Pa vel* . 'Plat. gre drugače — komaj dvajsetletnega 'abreg raža Groma ni več med nami, ' pr/d6 dogodek je prekinil njegovo kra‘^rpQl ,as'Pc dogodek življenja. Kot RTV mehanik je svoje delo of,itr0je dobro in vestno, vedno je našel tudk m L. pomoč sodelavcu, priljubljen je bii )U(inirr' iti. svežine in '7°'. mladostne iskrivosti, svežine in " življenja, vedno poln načrtov za pril* i'0vh(. pa je moral mnogo, mnogo prekma^ ^iarn stiti mesto med sodelavci, prijatelji, ^r^bo ki, družino. ,,Ev'ga,0 Dragi Andraž, ne bomo te pozaVMFTp neh in tvoje prijateljstvo bo osti|č|>//a smeh nami.. Sodelavci iz TOZD 7>L rC^a/f 'a/oč£ ra, Vs. f'' Pren | ^aj m podl No \Za hvale Ob boleči in mnogo prerani izgubi mojega dragega moža Ob smrti dragega sina in brata Joža Kalana Romana Mohoriča se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Stikala ter vsem ostalim iz DO Kibernetike za izraze sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti žalujoča žena Albina, sin Tomaž in hči Helena l 7Vsi IMo N fc No s; Hbe, a Pivo ^ vid v°bode ‘sijih. se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem v DO Iskra Kibernetik,ha/egan Števci in TOZD Vzdrževanje ter Iskri Delti za izraze sožalja, cv'bjvj6;; narno pomoč, poslovilne besede ob grobu in spremstvo na njeg0 b//j poti 'med žalujoči: mama, ataj/0®^e Ob boleči in nenadni smrti moje drage mame Ob tragični izgubi sina Frančiške Škrget Andraža Groma se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v DO Iskra Kibernetika, TOZD TS — oddelek termoplasti (stroji, tiskanje, raziglanje, pomožna orodjarna in obratna pisarna), za izraze sožalja, podarjeni venec, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti žalujoči sin Marjan Škrget se iskreno zahvaljujemo njegovim sodelavcem in vodstvu Iskre ' Pržan za izrečeno sožalje, darovano cvetje in denarno pomoč-Hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti žalujoči: oče Andrej, mati Marija in bra1 >0, 'snu, u t0,efne i'o>' £ srn ^cer prejeli smo____________________ delavci, lenuhi ostali prijatelji ^°le po desetih letih dela na istem delovnem mestu in v istem i is, ,6f-,u 'ma človek priložnošt in pravico, da potegne neko črto, U®*' nekakšen rezime svojega dela, kajti po desetih letih vendar n Pogledaš nazaj in tudi naprej. L 0°a /e dolga in kratka hkrati, l/se je sestavljeno iz pozitivnih /p 'j^a,'Vn‘P nihanj in vsi se v bistvu trudimo, da bi bilo v našem m l6nju več svetlobe kot senc. Pa vendar včasih človek namerno, .nenamerno izreče besedo, stori dejanje, ki med sodelavci, ali v ■^.'ni podre odnose. Vsi smo samo ljudje, s svojimi napakami, s rriJlrn smehom in svojimi solzami. Vse premalo se zavedamo, da jno in živimo samo eno življenje. ira 31 m®/e v teh /ef/h prizadelo, me potisnilo v kot, kjer me je bilo Ud' Pri2adel° me le’ 'n me 5e b0' da 80 lenuh' ž/Ve// na lačun dela in na račun vseh dobrih delavcev, ki jih pa k sreči v teh 'tasih ni malo. Podpiranje lenuhov, ki se na odru življenja Po prsih in tulijo v mikrofone »Ml SMO GARAČI IN Ml REŠILI SVET«. Koliko teh mlečnih dlani mora preživeti Ear ™ lot a delavčeva roka. Koliko puhlih fraz so že in še bodo pfedeta-, a'a ušesa. Tragika vsega je v tem, da ti lenuhi veljajo za dobre )6(8Vce' kajti če ne delajo, preprosto ne morejo narediti napake. ; avec za strojem, v proizvodnji prej, ali slej stori napako in takrat lenuhi zatulijo v en rog »NAPAKO JE NAREDIL«, škodo /ph ča’ disciplinska in še sto argumentov bodo našli, da zadavijo 1, >,9a dslavca. a|i Pa 06 takole dober lenuh k meni, k stroju v tiskarno, kjer delam ga °0n, združujem delo) in njegov največji uspeh v tistem hipu je, of ifr 1 P°išče stol in nanj položi polno ritko. Medtem ko se potim za 11 h/m, on zehajoč razlaga zakaj je Križaj odletel na slalomu ter 'ih )ud lrr,ogrede naroči, naj mu prinesem kavo iz avtomata. Vzpod-Nekoč sem nekje prebral, da je naloga birokrata najti thi yovr hi fpj.Vn° mesto za še enega birokrata. Bože držalo. Mrzim ljudi, ki ^problem, kekšno krev&to bodo zjutrsjpreden gredo v tvig° (ne na delo) nataknili nase. Zadnjič sem mimogrede pred rfi slišal frkljo, ki je rekla kolegici »JOJ, KAKO JE DANES til 'ECEA/, ŽE POL STRANI SEM MORALA NATIPKATI«. Ura je i/,. Tudi to je vzpodbudno, šefi, ne bodite tako tečni. Frklja, ali p ‘ ria ueiavsu za leKucim uanum v uveni itmoui, uu- •ks ^a^a/0 štirje otroci in mož, ki zakarta in zapije ves denar. Pun-pre, en tpden bi morala vohati tako življenje, potem bi pa SH 6,0 premislila, ali je v petih urah pol natipkane strani preveč, Kairnal°- fam 018 le razveselilo v teh letih. Ko sem prišel v tiskarno, sva bila 1^0° dva’ sedaj nas je štirinajst. Prostorsko, kadrovsko in strojno re P°večali in si seveda naložili tudi večje odgovornosti. Pko smo presegli plan, na kar smoupravičeno lahko ponosni, kolektiv smo, tudi to lahko trdim. Včasih je dovolj, če te ig 0 Samo potreplja in reče vzpodbudno besedo, na žalost je te-i6 drerrialo, kajti denar ni vse. Dovolj dobro se počutim v kolektivu, L 'Se ns, bi ga verjetno že zapustil. 16 se jih je zamenjalo v tem ji ___ 'n fudi sedaj jih nekaj grozi z odpovedjo — bodopač prišli no-7VS' smo zamenljivi, tako je življenje. im- naPrej? Zmerni pesimistični optimist sem. Do smrti bomo '■ to je eno dejstvo. Kako pa bomo preostala leta preživeli in h k°mo postlali je seveda odvisno od nas samih. Vsi tulijo o ig dasih. Ne vem, kje vidijo težke čase. Sit sem, dobro oblečen, piv° grem, kadar se mi zahoče (po službi seveda), precej sveta tik11 c',f )j Srn y rm tčiriuuti (fJU siučui svvvuci;, /-/■ ovvia Voby/, imam zdravega sina, živim iz meseca v mesec, skratka h z 0_d°den sem. Težke čase si ljudje ustvarjamo sami, za probleme, naložimo, dolžino druge in s tem podzavestno tudi drugim probleme. Premalo se zazremo v sebe, vedno oce- go' j,yf fno druge in vse preveč beremo med vrsticami. Težki časi so 'rize 6d v°ino' v svobodi ne more biti težkih časov, lahko so samo a,a j rž’,e Pa so bile in še bodo Vse absurdnosti sedanjega časasmo *°Pali sami in počasi bo treba smrdečo jamo zasuti in zlesti na iarn '1°’ zeleno goro pod nebo, kajti bodočnost je še vedno pred ec/e V jamo porinimo gobezdače in lenuhe, ki nam lažejo in se to/et na delavčevih žuljih, pokažimo našim otrokom pot čez n ne travnike k modrim obzorjem, udarimo že enkrat po gnilobi, ioe s 0čdaja in se zazrimo naprej. Sveta ne bomo spremenili čez Si^Pak, ljudje, poskušajmo ga. e' Pa, tudi tole pisanje je morda fraza. Mitja Jesenovec IZ;, februar 1986 Objave Iskra Iskra — industrija merilne elektronske tehnike, p.o. Horjul 188, 61354 Horjul vabi k sodelovanju Diplomirane inženirje elektrotehnike smer avtomatika, ali industrijska elektronika, ali merilno procesna smer Diplomirane inženirje strojništva smer konstrukterstvo, ali proizvodno strojništvo Diplomiranega ekonomista ali ekonomista smer analiza in planiranje Strojnega tehnika za delo na elektromehanskih konstrukcijah elektronskih merilnih instrumentov Dva elektrotehnika š.t z najmanj petletnimi delovnimi izkušnjami na področju razvoja, tehnologije ali konstrukcije Strojnega ključavničarja za opravljanje vzdrževalnih del Pogoj: Odslužen vojaški rok Delavci pod tč. 1, 2 in 4 bodo opravljali delo v dislociranem razvojno-razlskovalnem oddelku v Ljubljani, Tržaška c.2 In novozgrajenih prostorih razvojno-raziskovalnega oddelka v Horjulu in sicer pod tč. 1 v Ljubljani, ali v Horjulu, pod tč. 2 v Horjulu in pod tč. 4 v Ljubljani. Za vse sprejete delavce bo določeno poskusno delo v skladu s pravilnikom. DO ima organiziran gibljiv delovni čas. Avtobusne zveze za Horjul iz Ljubljane in Vrhnike so organizirane. Oddaljenost Ljubljane od Horjula je 20 km. Nudimo stimulativne osebne dohodke, možnost izobraževanja ob delu ter hitro reševanje stanovanjskih problemov z nudenjem posojil. Prijave z dokazili o izpoinjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi v časopisu Delo na naslov: Iskra Merilna elektronika Horjul, kadrovski oddelek, 61354 Horjul. Iskra Kibernetika Oddajte vloge Člane kolektiva DO Iskra Kibernetika obveščamo, da bo socialna služba do konca februarja zbirala vse vloge delavcev, ki bodo uveljavljali socialnovarstvene pravice za leto 1986. Delavci, ki pienijo, da so upravičeni do ene izmed socialnovarstvenih pomoči (nekdanji otroški dodatek, regresiranje vrtcev, podaljšanega bivanja in celodnevne osnovne šole), naj izpolnijo zahtevek na vlogi SRN 1. Vse informacije dobijo pri obračunovalkah in na oglasnih deskah. S stran 21 1 Progstm izletov tiAUJU&t*L&b4 PLANINSKE3A DRUŠTVA ISKRA ZA LČTC 1966 FEBRUAR : 15. DOBRČA - 163S m 22 BOHOR - 1023 m marec: a. boc - seo m 22. ROG - 1100 m APRIL 5. GOLICA - 1&3S m 19. ANKOGEL - 32kG m (lahko s smučmi ah' brez n/ih) MAJ : 1. - 3. MONTE ROSA - VfiOO m (lahko s smučmi ah brez n/ih) 17. DEBRA PfcČ - ?015m f/z 24. - 25. <# 0 ULETOV SMUK ' ZA CM!RO M (dvanajsti) - lahko s smučmi ah brez n/ih 30- 31. V - J.V/. SREDNJI DEL VELEBITA - 00 AMM4 OD OŠTARIJ JUHU: % -15 nAJMUR - 16t3m , KO&ARISKI sm ■ 1663m 21. KEPA - !m m ZB M!. - 5. V/Z. KANJON MORAČE, DURMITOR - 60B0T0V KUK-Z5ZZ.V JULIJ 12 -13 BAVSKI 6RINTAVEC - m (potprt/alel/sTva) AVSUST: 23 ZELENICA.VRTAČA,STOL,ŽIROVNICA 30. VIŠ - 26G6 m (pot pn/alel/slva) SEPTEMBER: 6.-7. KOROŠICA , OJSTRICA. KAHN .SEDLO, BISTRICA 13 SKUTA - 2532 m 20.-21. MOREŽ - JJC1 m ?7 VRTAŠKA PLANINA, SLEME, KUKOVA ŠPICA - 2A17 m OKTOBER : 11. TIČARICA. ZELNARICA, DEBELI VRH - 2330 m IB. IV DEL PP POT! IZ KRNICE V MARTULJEK IN ZA AK B IZLET V NEZNANO Pohod na Bohor Planinsko društv° jt ra bo organiziralo j boto, 22. februarja j, ski pohod na Bohor rali se bomo ob 8- I pod uro na IjubFJ železniški postaji''’^ vlakom odpeljali d slanice, od tam i avtobusom do Se Izlet bo vodil tak, pri njem se td0^ javite po telefonm^ 331/628. Izlet ven. Iskra ___iiroHnik Hrann P»rAnlk Izhaia tedensko — Rokopisov ne vračamo. — "Vrpl oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.