r
1REDNISTV0 ZARJE je v Ljubljani, FranCiskanska ulica St. 8 liskama I. nadstr.). Uradu: ure za stranke so od 10. do 11. lopoldue in od 5. do 6. pc| oldne vsak dan razen nedelj in iraznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo	:	:	:
KAROCNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avcti o-Oi i sl.o in Ecsno’ K 21'CO, poOetna E 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo ce o etno K 26 40; za ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K db —.
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .' .'	ob	pol	11.	dopoldne.	•.	•
UPRAVNTSTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do i2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana
:::	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ——	Reklamacije lista so poštnine proste. ■ '
Stev. 638.
V Ljubljani, v torek dne 22. julija 1913
Leto III.
Na pragu balkanskega miru.
Kapitalistični škandal v Ameriki.
Po dolgem, strašnem času prihaja z Balkana prvi medli žarek upanja: Bolgarski odposlanci so prispeli v Niš, da bi se pogajali s Srbi, Grki in Rumuni o mirovnih pogojih. Nekoliko nade zbuja ta prihod, da se konča grozna vojna; s prevelikim optimizmom pa še ni hoditi na dan, kajti zadnji meseci balkanske zgodovine uče veliko previdnost in svare pred vsakim prenagljenim zadovoljstvom. Veliko lepih nad, ki so se zdele opravičene in utrjene, se je izjalovilo na presenetljiv način. Verjet' >e le gotovim dejstvom; prepričani borne	n u. kadar bo podpisan in potrjen in kao	o armade demobi-
lizirane. Sele tedaj se h u> oddahnili narodi na Balkanu in po vsej Evropi. Do tistega časa ne
mine nevarnost.	.	.
Nekoliko opore dobiva upanje v popolni brezmoči Bolgarske. Neopravičljiva politika njenih državnikov je dovedla nesrečno deželo tako daleč, da ie njena obrambna sila uničena in niena usoda izročena na milost in nemilost njenim sovražnikom. Pretresljiva je tragedija te dežele, ki je imela vse predpogoje za vlogo med balkanskimi narodi. 7.^ vrha sijajnih uspehov in blesteče slave je pahnjena v najglo-bokejše ponižanje in skoraj v pogin. Premagana od svojih zaveznikov in od »nevtralne« sosede mora uklenjenih rok in sklonjene glave gledati povratek sovražnika, ki ga je bila pred kratkimi tedni z železno pestjo vrgla ob tla m malodane popolnoma pomandrala...............
Balkanska zveza, ki je imela uničiti tursko gospodstvo na Balkanu, je bila v prvi vrsti delo Bolgarske. In velikanski uspeh prve balkanske vojne je bil po večini omogočen s sodelovanjem Bolgarske. Brez vsakega omalovaževanja srbskih zmag in grških bojev se mora vendar priznati, da ie imela bolgarska armada najkoclji-vejšo nalogo, kajti na vzhodu, kjer je bila angažirana. je bila Turčija najmočnejša, tja so imele turške rezerve edino pot. In Bolgari so rešili svojo nalogo s popolnim uspehom v prid sebi in vsej balkanski zvezi. Da jih ni ustavil ruski veto, bi bili Bolgari skoral gotovo pred prvim premirjem vstopili v Carigrad in s svojimi za-vezniki diktirali Turčiji niir v njenem glavnem rrrestu.
Četudi se to ni zgodilo, je bila vendar skupna pridobitev Balkancev večja nego so ob začetku vojne sami pričakovali.
Danes pa je vprašanje, če ostane Bolgarski od vse velikanske pridobitve le toliko, kolikor je dobila mala Črna gora kljub vsem ugovorom od ostalih velesil podpirane Avstrije. O rezultatih Pašičevega pogajanja z Venizelosom ni ' oficielno izdano nobeno meritorno poro; Javljali so. da sta srbski in grški ministrski predsednik popolnoma sporazumi jena; kaj obsega ta sporazum, je oficielno še tajnost. Tem več pa je privatnih vesti o srbskih in gr-kih zahtevah, po katerih zlasti Grki nikakor ne mislijo biti skromni. Vsa Macedonija bi imela po teh poročilih pripasti zmagovalcema. Do Dedeagača zahteva Grška vse egejsko obrežje in komaj neznatna ped obali do Eiiosa bi ostala Bolgarski.
Ako bit o obveljalo, bi bil kos Tracije edina pridobitev dežele, ki je v balkanski vojni postavila največjo armado na noge in nosila tudi materialno največje žrtve. Ali medtem se je zdramila Rumunija in ji odščipnila kos prave bolgarske zemlje. Ko pa je bil obroč že skoro sklenjen, se ie ojunačila še poteptana Turčija in poslala svoje čete v Tracijo. da maščujejo svoje poraze in vzamejo Bolgarski edini teritorij. ki naj bi ji ostal po sklepu zaveznikov.
Tako bi bila bilanca turške vojne za Bolgarsko pasivna na vseh koncih in krajih. Finančno minirana, vsled velikanskih izgub v dveh vojnah silno izgubljena ima oddati še Ru-muniji kos svoje zemlje in po zmagoviti vojni s Turčijo ostati manjša nego je bila pred vojno.
V	tej tragiki pa tiči tudi nevarnost, da ostane mirovno pogajanje brezuspešno in da nastanejo celo nove komplikacije, ako bodo srbske in grške zahteve res tako velike, kakor prP povedujejo vesti in ako se bo hotela še Turčija udeležiti plena. Zapletljaji so mogoči na Balkanu in v Evropi, nemara celo v Aziji. Velesile čakajo in opazujejo in bodo hotele imeti be-serV' uri likvidaciji balkanskih računov. In vsa sr-, bo, če si pri tem ne skočijo sami v lase.
/z angleškega ženskega gibanja.
London, 19. julija.
AH le teroristično žensko gibanje že mrtvo? Od različnih strani zatrjujejo, da mu je zadrgnil vrat »zakon o mački in miši.« Ali če sodimo po živahnih prizorih, ki so se odigmli predvčerajšnjim pred in v londonskem paviljon-skem gledališču, tedaj moramo reči z Irci. da le v tem truplu še mnogo življenja. »Zakon o mački in miši« je oni zakon, ki ga je pred ne-kaj meseci zinašil parlament in ki dovoljuje ministru za notranje zadeve, da odpušča kaz-njence, ki stavkajo s tem, da nočejo jesti za toliko časa. da ozdravijo od stradanja, potem pa jih smeti zapreti do prestane kazni. Vladna mačka je torej sufražetnim mišim vedno za petami in jo le izpusti, da jo lehko zopet ujame. Vse delavne voditeljice socialnopolitične Unije tekajo sedaj po vseh angleških ječah vun in noter. Ce jih zapro, tedaj stradajo ^ prostovoljno tako dolgo, da zbole in jih morajo oblasti izpustiti. Neprestano zapiranje voditejjic seveda Je gibanje močno zrušilo. Tudi grožnja vlade, da bo nastopala proti osebam, ki z denarjem podpirajo društvo, otežkoča organizaciji sufra-žetk življenje. Ali kljub temu socialno politična Unija ni mrtva. Mrtva je le v tem oziru, da se ljudje skoraj nič več ne zanimajo za dejanja sufražetk. Listi, ki se rede od senzacionelnih vesti, so to razpoloženje med ljudmi takoj opazili. Ce sodimo po velikosti črk, ki jih rabijo sedaj ti listi za gibanje sufražetk, tedaj je globoko padla privlačna sila požigov, eksplozij, napadov itd.
Slejkoprej zboruje socialnopolitična Unija po enkrat na teden v paviljonskem gledališču. Predvčerajšnje zborovanje je bilo zlasti privlačno zaradi navzočnosti gospe Pankhurstove in gospodične Kenneyjeve. ki sta bili pred kratkim obe obsojeni na daljšo zaporno kazen. V teku nekaj tednov so pa obe že ponovno izpustili iz ječe, ker sta obe pričeli z gladovnim štrajkom. Obe voditeln ki sta kar nenadoma prišli na zborovanje, sr i ozdravili navzoči naravnost z besnim veseljem. Gospodična Ken-neyjeya je javno izrazila vladi vse svoje zaničevanje s tem, da je obe dopustnici, ki jej jamčita svobodo do ozdravitve od gladovnega štrajka. na javni dražbi prodala najvišjemu ponudniku za šest funtov. Obe voditeljici sta govorili in izjavili, da raje pogineta kakor pa odnehata od ženske volilne pravice. Obe sta napadali vlado, ki tako neopravičeno uporablja zakone, ker zapira sufražetke. ali Edwarda Carsona, voditelja severnih Ircev se ne dotakne. ki poživlja svoje rojake na nasilen odpor proti vladi. »Mi smo puntarji«, je zaklicala gospa Pankhurstova, »in sicer z večjo prayico kakor naš sopuntar sir Edward Carson.«
Pred gledališčem je čakala policija, da aretira govornici. Gospodična Kenneyjeva se je prva skorajžila in odšla v spremstvu močne telesne straže. Takoj je planila četa policajev in policijskih uradnikov, bijoč divje okolo sebe, na ženske. Te so branile svoii voditeljici in krepko udrihale z dežniki po glavah policajev. Končno se je posrečilo policijskim uradnikom, da so obkrožili gospodično Kenneyjevo in jo aretirali. Ali ženske, prihajajoče iz gledališča, so se kakor razdražene ose vsule na policaje in ljut boj se je razvil, med katerim je obležalo mnogo žen v cestnem jarku in je bilo mnogo klobukov razcefranih. Boj je trajal nekaj minut. Nato pa se je posrečilo policistom, da so odpeljali svojo letnico v taksametru. Po bitki so stale na trotoarju ženske brez klobukov, z razdrapanimi in strganimi oblekami in skuštranimi lasmi. Uradnikom pa je lil pot po obrazu in ogledovali so svoje pomečkane klobuke in zdelane obleke. G. Pankhurstova je ušla med bojem. ne da bi jo kdo zapazil. Vlada bi bila baje vesela, če bi hotela pobegniti voditeljica socialnopolitične Unije iz dežele, a tega veselja ona noče napraviti ministrom.
Taki prizori so zelo razburljivi za udeležence in morda tudi vzpodbujajoči. Ali za pridobitev ženske volilne pravice je pouk mnogo prikladnejši nego razburjenje. Na polju razbistritve in pouka deluje vse uspešnejše »Zveza« ženskih društev za volilno pravico« kakor socialnopolitična Unija. Prav sedaj prireja »Zveza« smotreno agitacijo v največjem slogu, ki bi bila lehko zgled drugim deželam. Agitatorja Zveze so se porazdelil v različne skupine. Vsaka skupina koraka od druge točke — od severa, juga. zahoda in vzhoda — po vsej Angleški proti Londonu, kjer se bodo sešle vse skupine 26. julija in velika demonstracija bo zaključila agitacijsko turo. Na potu proti Londonu bodo po vseh vaseh in mestih shodi. Po poročilih, ki so znana doslej o teh shodih, posluša govornice povsod velika množica ljudstva in sicer z največjo pozornostjo. Tudi članice »Lige delavk« se udeležujejo tega agitacijskega potovanja in agitirajo obenem za svoje cilje.
»Liga delavk« pripravlja veliko protimili-taristično propagando. Poslati namerava tudi delegacijo delavk v Nemčijo. V svojem glasilu pišejo: »Zastopniki delavskih organizacij so obiskali Nemčijo in uspeh je bil sijajen. Zakaj ne bi šle tudi žene in matere onih, ki bodo klaja za topove ob izbruhu vojne? Poleg tega bi te žene izvedele, kako da mislijo nemške so-cialistinje o splošni vojaški dolžnosti. Nič boljšega kakor to. kar vidimo z lastnimi očmi, čeprav je treba govoriti s pomočjo tolmača.«
V	deželi kapitalistične svobode onkraj morja niso kapitalistični škandali nič redkega. Sploh je nemogoče, da bi bilo vse pošteno, kjer se v kratkem času nabirajo miljoni in miljarde. Tudi v Evropi prihajajo včasi velike nečednosti na dan. Ali kar je zdaj prišlo v javnost v Zedinjenih državah severne Amerike, je tudi za ondotne razmere in šege nenavadno velika senzacija.
Sedanji predsednik Wodrow WiIson je svoičas obdolžil vlekapitalistične organizacije, da delujejo z denarjem med jx>slanci proti predsednikovemu načrtu carinske reforme. Za preiskavo te zadeve je bila določena parlamentarna komisija. In ta je nenadoma dobila ogromen material od strani, od katere bi ga bila najmanj pričakovala.
Pred enim letom je izstopil iz službe najmočnejše kapitalistične organizacije neki Mul-hall. ki je za veliko plačo okroglih deset let vodil najzaupnejše posle kapitalistične zveze in velikih trustov. Bil je vsled tega izvrstno poučen o vseh mahinacijah in tajnostih mrljarder-skih magnatov. To svoje znanje o kapitalistični korupciji pa je prodal dvema listoma, ki zdaj objavljata njegova notarsko potrjena razkritja z vsemi potrebnimi dokazili. Uredništvo »Worlda« pa je dalo ves materija! parlamentarni preiskovalni komisiji na razpolago.
Davno že ni bila tajnost, da se poslužujejo kapitalistične zveze, ki izkoriščajo delavce in konsumente. posameznih poslancev, da zastopajo njih interese. Toda sedaj se dajo ta dejstva dokumentarično dokazati. Obenem pa prihajajo podatki o politiki prejšnjega predsednika Tafta na dan. po katerih se spoznava, kako dosledno je ta glavar države zastopal kapitalistične želje in jim služil. Taftova komisija za carinski tarif je bila sestavljena naravnost na zahtevo kapitalistične organizacije in je imela nalogo preprečiti ali pa vsaj zavleči znižanje tarifa. Med člani kongresa, ki so z največjo
vnemo delovali v tem zmrslu. je bil n. pr. repu-bličanski poslanec Watson. Zdaj prihaja na dan, da je dobival za to čedno delo po 350 dolarjev na teden, kar ie potrdil s pismenimi pobotnicami.
Ko je bil Mulhall še v službi, se je približal Taftu, in je kmalu dosegel njegovo naj-večjo naklonjenost. Predsednik Zedinjenih držav je bil celo tako ljubezniv s trustovci. da je imel vsak mesec po dvakrat osebno konferenco z njimi, kjer je šlo za to. da se preprečijo zakoni v prid delavstvu in da se sankcionirajo načrti kapitalistov. Zato pa so morali miliarderji s svojim denarjem podpirati Taftove kandidature. Enako je ravnal tudi podpredsednik Sher-man.
Preiskovalni komisiji je priložena cela lista poslancev, ki so bili naravnost podkupljeni od kapitalistične organizacije, medtem ko so dobivali sluge konjrresa nagrade zato, da so špio-nirali. Tako je n. pr. vrhovni sluga dobival po petdeset dolarjev na inesec. in njegove pobotnice so zdaj fotografirane v »Worldu«.
V	službi miljarderske organizacije ie izdal Mulhall dvestotisoč dolarjev (dolar po pet kron) za podkupovanje! Sam je imel — kakor drugi vodilni člani zveze — pravo ministrsko plačo hi neomejen kredit za stroške.
Med osebami, ki so jih hoteli podkupiti, je bil tudi načelnik stare strokovne zveze Samuel Gompers, kateremu so ponujali štiridesettisoč dolarjev in mesto poslanika v kakšni evropski državi. Pri Gompersu niso imeli sreče; on je sam pripovedoval o teh izkušnjavah, pa so seveda tajili. Zdaj doprinaša Mulhall — ki se imenuje polkovnika — dokaze tudi za to. Pač pa so imeli pri drugih »delavskih voditeljih« več uspeha, in odtod je tudi njih besni boj zoper socialiste razumljiv.
Mulhallova razkritja se nadaljujejo in pričakovati je še marsikaj zanimivega rz kapitalistične greznice.
Ljubljana in Kranjsko.
—	Družba za pospeševanje narodnega miru. Tako se glasi naslov nove organizacije, ki stopa pred avstrijske narode s posebnim ma-nifestom.vabeča vse prijatelje nacionalne sprave v svoj krog. Na čelu ustanoviteljev stoji dolga vrsta profesorjev nemških, čeških in poljskih vseučilišč in tehnik. Tudi par Slovencev je med njimi. Profesor Murko v Gradcu, bibliotekar dr. Žmavc in docent dr. Rostohar v Pragi. Oklic nove družbe pravi uvodoma, da so se vsi poizkusi vlade in političariev za rešitev narodnega vprašanja ponesrečili, pa izvaja iz tega, da vlada in političarji niso sposobni za to delo. Ampak — pravi manifest — tudi številna druga sredstva, ki so bila predlagana, da bi se spravil narodnostni problem s sveta, niso brez dru-zega pripravna, da se doseže temeljito zboljšanje. Narodni mir v Avstriji je velika, doslel neizpopolnjena misel. »Ako hočemo tej misli pomagati do zmage, moramo porabiti tudi tista sredstva, s katerimi so se, odkar obstoja svet. uveljavljala velika epohalna gibanja. Nauk iz-veličarja. da navedemo primer, se ni svetu de-kretiral od kakšnega komiteja, ampak so ga širili njegovi pristaši v vseh jezikih s privabljajočo silo po vsem svetu. Misel socializma, vsem nam pričujoč primer, zahvaljuje svojo moč in razsežnost dobro sestavljeni organizaciji in učinkom vztrajne, intenzivne, pred ničemer &e ne upostavljajoče propagande.« Tako zahteva tudi nova družba organizacijo in propagando, ki naj vse sloje prebivalstva vseh narodov in razredov prepriča o potrebi in smotrenosti, o etičnem, kulturnem, socialnem in gospodarskem pomenu, ki pripada narodnemu miru med avstrijskimi narodi. O posledicah narodnih sporov pravi: »Vsi državljani, ki delajo in stvarjajo in nočejo, da bi se zdrobili plodovi njih pridnosti brez koristi, so občutili hude j>osledice spora, ki ne dovoli tej državi, da bi se pomirila, do prenasičenosti na svojem telesu: Kako se ustavlja socialno in gospodarsko zakonodajstvo, kako zastaja javno življenje v vseh panogah, kako neprenehoma padajo kreditni papirji in ugled države, kako pridigajo žal le socialni de-mokratje z uspghom solidarnost interesov, ki bi morala biti skupna vsem narodom. Meščanske stranke pa popolnoma zapostavljajo to skupnost interesov, ki obsega tudi državno idejo; nacionalno stališče brez obzira na potrebno gospodarsko podlago, ki je enaka pri vseh narodih, obvladava vsakdanji politični posel. narodi, posamezne dežele, vsa država pa drve na slepo v gospodarsko pogubo.« Nova družba hoče »otvoriti pot omiljeniu in izravna-niu nasproti! med avstrijskimi narodi. Program, s katerim hoče doseči ta cilj. pa obsega sledeča sredstva: Metodično razširjanje jezikovnega znanja, čimbolj se dva naroda spoznavata in sicer s tem. da se naučita drugi jezik, tem bolje vidita, kako se pogrezajo vzroki, zaradi katerih sta se sovražila. — Smotreno organizirana izmenjava otrok in mladih ljudi za naučenje narodnih jezikov. S to živo. prel že veliko rabljeno metodo, se ne le najlaže nauče tuji jeziki, ampak na ta način se daje tudi rodbinam različnih narodov prilika, da navežejo, vzdržujejo in goje najtesnejše rodbinske stike. — Uvedba iniPo.-»ivp#> ir vv.R •witruskih. iezikih. učinku-
joče. enotno vodene propagande za nacionalni m>r- — Zbiranje vseh prijateljev miru pod skupno zastavo. — Ustanovitev organizacije, ki se razširi po vseh pokrajinah. — Boj proti nacionalnemu šovinizmu in predsodkom, ki so nastati vsled hujskanja med narodi. — Družabnost potovanja in umetnost v službi narodnega zbližan ja. — Sklicevanje kongresov itd. —* Oklic pravi, da so to le nekatera izmed mnogih sredstev, ki so prvi vrsti primerna, da se omilijo narodna nasprotja. Naposled napoveduje, da se bo v vsaki deželi ustanovil poseben odbor .. . Gospodje, ki so se lotili tega dela, imajo gotovo lep in dober namen, in zaslužijo simpatije. Bilo bi blazno,, ako bi jih človek oviral in jim ne bi poželel najboljšega uspeha v onih krogih, v katerih hočejo delovati. Kar pravijo o škodljivosti narodnih sporov, je vse resnično. Tudi sredstva, ki jih predlagajo, so lepa Ce so tako izvedljiva, kakor bi se zdelo prvi hin. je drugo vprašanje. Izmenjavanje otrok in mladih ljudi ima tudi svojo gospodarsko plat in razmere niso več take. kakršne so bile nekdaj. Ali teoretično je vse lepo. kar predlagajo. Naj-lepša je vsekakor propaganda v meščanskih krogih, kjer bi bila najbolj potrebna, ker je tani največ šovinizma doma. Ali zdi se nam, da zaupajo svojim sredstvom malo preveč in da ravno tako malo preveč omalovažujejo politiko. Z nameravano agitacijo, če bo res dovolj intenzivna, lahko pomagalo ustvariti boljše razpoloženje za narodno spravo: ali rešitev problema je naposled vendar le politično mogoča. Brez rekonstruiranja države, brez realne podlage za narodno enakopravnost in brez stvarnih garancij se narodno vprašanje ne dd rešiti. Kar bodo storili, da se v doslei Šovinističnih krogih odstranijo ovire poštene rešitve, pa bodi pozdravljeno.
— Ženska obrtna šola na drž. obrtni šoli v Ljubljani obsega tri oddelke, in sicer za šivanje perila, za izdelovanje obleke in za vezenje. Naloga teh oddelkov je, dekleta in žene v enem navedenih obrtov praktično izučiti, pri čemur se obiskovalke tudi splošno in v gospodinjstvu izobražujejo. Vsak oddelek ima dva letnika, ki trajata po deset mesecev, vrhu tega ima vsak oddelek tudi enoletni ateljerski tečaj za absolventinje. Pouh je teoretičen (slovenščina, nemščina, spisje. računstvo, državljanski nauk. tvarinoznanstvo m gospodinjstvo, zdra-voslovie. nauk o kostumih, dekorativno risanje. petje, laščina) in praktičen (delovni pouk in krojno risanie). Za sprejem ie treba dokazila. da je prosilka zadostila Hudskošolski obveznosti in da ie dopolnila 14. leto. Vpisovanje se vrši 15. in 16. septembra. Izpričevalo oddelka za šivanje oblek in oddelka za vezenje nadomešča dokaz o pravilnem dovršenju učne dobe (pomočniško pismo, oziroma pomočniški izpit) in daje pravico do izvrševanja krola-J škega. na izdelovanie otroških in ženskih obleki omenjenega obrta. oziroma do obrta zlatega, srebrnega in bisernega vezenia.
— Notarji In advokati. Začetkom letošnjega leta je bilo v avstrijskih deželah 57'* advokatov. 264 več kakor prejšnje leto 'V Štajersko Jih odpade 187, na Koroško 3L uit Kranjsko 44. Dva. eden v Gorici >n eden "i Splitu, poslujeta že od leta 1862.. torej že 5T
let. Notarjev je bilo začetkom leta 1058. Na Spodnje Štajersko jih odpade 23. na Koroška? 30. na Kranjsko 35. Trije najstarejši notarji uradujejo od I. 1851.. 1859. in 1860.
—- Roparji in vlomilci so se zadnji čas pojavili na Savi in Javorniku. Pretekli teden je bilo v nekaterih hišah, prodajalnah itd. vlomljeno in več denarja in blaga pokradeno. Orožništvo pridno zasleduje zločince.
— UmrLI s„ v Ljubljani: Helena Dežman, kajžarjeva žena. 50 let. — Pavla Škafar, delavčeva hči. 2 leti. — Terezija Dimc, posestnica. 74 let.
— Ženske krokarlje. Komen Angela, bivša fabriška delavka, stara 21 let. iz Sela. je v nedeljo ponoči »krokala«. Prenesli so jo zjutraj ob 3. do nezavesti pitano iz neke kavarne v deželno bolnišnico. Alkohol jo je tako zdelal, da ie ležala do sedem ur v nezavesti in so že mislili, da se ne bo več zbudila v življenje. Proti poldnevu sc ji ie vendar vrnila zavest.
— Nesreča. V petek popoldne ie na Grbimi • pri Litiji na deželni cesti povozil z drvmi obloženi voz 17 mesecev starega otroka tovarniškega delavca Kolmana. Pijani voznik je dremal na vozu. ko se je otrok kretal po cesti in prišel pod konje in voz. Kolesa so otroku glavo strla in ie bil na mestu mrtev.
— Kinematograf »Idej*!«. »Maks ima konkurenco« se imenuje najnovejša komična privlačnost z Maks Linderjem. Sijajna drama v barvah je »Močnejša sila« iz umetniških kro-rov. Ostale slike so najboljše kakor sledi: V torek 22.: Romeo na metuljem lovu. (Humoristično.) V sredo 23.: Sredozemskega morja užitne živali. (Znanstveno, v barvah.) V četrtek: Trio Pollos. (Sijajen varietetni film.) Mo-ric proti tašči. (Velekoinično.) Zurnal Pathč. (Najnovejše, šport, moda itd.) V petek »Kdor drugim jamo koplje.« (Nordiskfilm.) — Štiri dni: Od sobote 26. do torka 29. julija: Otrok Pariza. (Velika senzacija v sedmih delih.) Predstavljanje traja dve uri. Predstave ob 3.. 5.. 7. in 9. zvečer. — V soboto 2. do 4. avgusta: Krvavi poljub. (Senzacijska drama iz balkanskih voin.
Idrija.
— Nezaupnico našemu žuoanu je izrekel občinski odbor v seji dne 16. t. m., ker je oddal pod roko popravo škarpe. in sicer silno drago, po 24 kron od metra, medtem ko se navadno izvršuje tako delo po 16 kron. Odbor je pa oddajo razdrl. Tako piše sobotni »Slovenec«. Resnici na ljubo konštatiram sledeče: 1. Ni res. da sem jaz oddal delo za škarpe po 24 kroji od metra pod roko. Res pa je. da je to delo oddalo brez mojega vpliva, še manj pa po mojem predlogu, mestno starešinstvo v svoji seji dne 10. t. m. na predlog svetovalca g. Josipa Ke-ševana. Res je tudi. da je 10. t. m. imel dve uri pozneje stavbni odsek sejo in sklep starešinstva soglasno v polnem obsegu potrdil. Kar se tiče moje osebe ie samo to res, da sem dal za to delo napraviti po občinskih izvedencih načrt in proračun in da sem to delo predložil kot nujno starešinstvu, stavbnemu odseku in občinskemu odboru za dovoljenje naknadnega kredita. Dobilo ie torej nezaupnico vsled intrig sebičnikov v nasprotnih klubih le starešinstvo In stavbni odsek, ne pa jaz. ker sem predlog pri javni seji stavil le v smislu omenjenih sklepov. 2. Ni res. da se navadno oddajajo dela pri vseh škarpah po 16 K od metra, ampak res je. da je cena takih del odvisna od terena in dovažanje materiala ter od predpisov izvedencev, kako se naj izvrši delo, da je solidno in da odgovarja cestno policijskim predpisom. 3. Slednjič še konštatiram. da onim. ki so sklepe starešinstva in stavbnega odseka razveljavili, ni šlo za korist občine, ampak več ali mani za korist posameznikov. — V Idriji, dne 20. julija 1913. — Ivan Štraus, župan.
— C. kr. katehet in hišni posestnik g. Os-wald je bil proti sklepu seje občinskega odbora z dne 2. julija t. 1. glede zidanja hiše št. 509 in oddaje del zopet vložil rekivrz. Zupan sodrug Štraus je dal na to katehetu Oswaldu potrebna pojasnila in Osvvald je umaknil rekurz. Sedaj upamo, da sc bo vendar enkrat lahko oddalo šestim strankam stanovanja in gasilni straži zaželjeni gasilni dom.
— Idrijski odsek akad. fer. 'društva ((Prosveta« priredi dne 2. avgusta 1.1. v pivarni kon-
cert združen z gledališko predstavo, na katerega se idrijsko občinstvo žc sedaj opozarja. Natančnejši spored pravočasno objavimo.
Idrijskemu delavstvu.
Odkar se je delavstvo našega rudnika prebudilo iz stoletne letargije, čuti veliko več potreb kot njegovi predniki, odnosno oni delavci, ki danes niso več aktivni. Malo žita, dostikrat prav slabe kvalitete, nekaj trhlega kuriva in par kron v gotovini mesečno, to je omenjejiim zadostovalo. Če so bila stanovanja delavca borno opremljena, obleka za nedeljo in delavnik ena in tista, otroci strgani, žene na porodili in družina v bolezni, v pomanjkanju, to ni zge-nilo našega rudarja. Mislil je, da je to božja volja in slepo se ji je vdajal. Se več; tudi dejanski terorizem, palice, robote in nečloveško priganjanje. kar ie bilo za idrijskega delavca vsakdanja reč, ni zdramilo našega rudarja. Ni si znal pomagati, dasi je čutil, da je tako postopanje nečloveško. .Tako je šlo leto za letom, desetletja, stoletja vedno enako težko, in kako je bilo v kulturnem in političnem oziru? Ce so bile volitve, je volil delavec, če je sploh voliti smel, na komando rudniške gospode. Ko pa so nekdaj nekateri delavci volili nasproti ukazu rudniške gospode, so bili spodeni iz službe. In zopet je zavladal mučen mir v političnem življenju idrijskega delavstva kot poprej.
Ko se je osnovalo okrog leta 18S4. v Idriji »Delavsko bralno društvo«, se je pričelo v krogu teli društvenikov nekoliko več družabnega življenja. Društveno življenje se ni razvijalo. da bi bilo v prid delavstva, ker je bilo vodstvo društva v rokah inteligentov, ki so izrabljali delavce samo za svoje namene, ne da bi delavstvu pokazali njihovega sovražnika in način, po katerem naj se bojuje proti njemu. Proti temu društvu so ustanovili pozneje še »Katoliško družbo* z namenom, da spravi še nezavedne Idrijčane v svoj tabor in iih vpreže za cilje rimskega klerikalizma. Ali kakor je bil idrijski delavec konservativen in ponižen proti svojemu izkoriščevalcu, rudniškemu erarju, tako je bil flegmatičen tudi za družabno življenje že obstoječih društev. Vzrok seveda je bil ta. da sta obe društvi nastopili samo z velikim pompom, nista pa se dotaknili vprašanja, kako naj delavstvo pridobi sredstva za take priredbe. Cesar nista mogli storiti ne klerikalna, ne liberalna stranka, tega se je polotila socialna demokracija okrog leta 1900.
Nastop socialne demokracije je bil težak, ali v našem delavstvu se je zbudila potreba po boljšem življenju z vso silo po dolgih letih suženjstva. Delavstvo ie tekom nekaterih let socialna demokracija vzgojila v disciplinirano četo, zvesto samemu sebi. Zato je pridobilo delavstvo tudi vidne uspehe v gmotnem, gospodarskem in političnem oziru. Vzlic temu, da sta obe buržvazni stranki, zlasti njih voditelji, skušali za vsako ceno škodovati socialni demokraciji. Z boji proletariata je pa naraščala tudi njegova izobrazba. Delavstvo je začutilo potrebo po vsem, kar zaželi človek, ki se zaveda svojega človečanstva.
Zadnji čas pa opažamo med našim delavstvom brezbrižnost za izobrazbo, za stanovske zadeve in sploh za vse, karkoli zaniore pospeševati ugoden razvoj delavčevega položaja. Kakor hitro se je le nekoliko izboljšal položaj našega delavstva, so nekateri začeli devati roke križem in so popolnoma pozabili, da še dolgo ne moremo doseči tega. kar nam gre po vsej pravici in so se zadovoljili z drobtinami.
V	sili je med delavstvom odkritosrčnost, bratstvo in ljubezen do bližnjega. Kadar sila izgine, ne pozna več brat brata in bojevnik ne svojega voditelja, nasprotno, kdor sc bori za druge, ga zapuščajo v mirnih časih. Taka nehvaležnost se opaža tudi v Idriji nasproti razredni rudarski organizaciji. Jadikovanje posameznikov o slabih gmotnih razmerah delavcev v Idriji, je le posledica večjih potreb bolj izobraženih ljudii. Oni. katerih se še vedno drži prirojena zadovoljnost prednikov, čutijo ne potrebe po izobrazbi, ne po izboljšanju gmotnega položaja. Tudi v Idriji je še veliko delavcev, ki so z malim zadovoljni in mislijo, da se doseže vse brez boja in organizacije. Pred kratkim sem govoril
Za resnico.
Roman.
Spisal Jožef Laichter.
(Dalje.)
Potem pa so se kmalu začeli gostje shajati. Najpreje je prišel z drugega nadstropja umirov-ljeni namestniški svetnik s svojo soprogo. To je bila posebna dvojica: 011 skoro sedemdesetleten, upognjen starec, z venčkom belih kocin pod brado, ona trideset let mlajša, za glavo večja, po obrazu skoro vijoličasto nabarvana in napudrana. Nosila se je pokonci, kipela je še od življenja. Peto leto ie žo> čakala, da jesen ali spomlad umori ljubega starčka, toda starček se je izmuzal že petič jeseni in spomladi.
Pa se je pripeljalo še nekal mladih gospodov in nekoliko rodbin s štirinajst do petnajstletnimi deklicami, katere so se poljubljale z Otilijo.
Osobito pozornost pa sta vzbujali zlasti dve rodbini: rodbina advokata Mareša In rodbina deželnega nadsvetnika Koldinskega. ki je bil nekdaj svetnik pri okrožnem sodišču v Gradcu.
C Rodbina odvetnika Mareša !je štela tri osebe. V vzprejemno sobo je vstopila sijajna dama v razkošni obleki. Vlečko je držala z roko in za njo se je mrzlično poganjala elastična, mlada stvar z zelo bledo, nenaspano poltjo in z monoklom. Majhna, malo neznatna postava po-starenga sivolasega gospoda z dolgo kozjo brado (bržkone je bila to glava rodbine) se je začetkoma izgubljala v ozadju.
Zdelo se je. da se vse umika s poti temu mlademu tyoru. ki se je. y salon se pripodivši,
pri vhodu dvakrat zaporedoma priklonil naglo, tako globoko, kakor bi ga bil kdo črez pol prerezal. Pri prvem poklonu je poljubil roko domači gospej. pri drugi Otiliii. s katero se je takoj začel razgovarjati. Z elegantno kretnjo je zdrznil istočasno monokel, pomežiknil in govoreč zijal črez samo Otilijo po salonu. Otilija je držala na ustih zloženo pahljačo in malo nazaj nagibajoč glavo zrla v njegovo obličje. Rada je posnemala odrasle. Mladi oktor Mareš ji je zelo hitro nekaj pripovedoval s svojim lenim glasom. Pripovedoval je. trepljal se po kolenu so kla-kom, le sem ter tja se ozrl na nje obličje. Zdelo se je, da govori tja v zrak. Naenkrat ga je pa Otilka plosknila s pahljačo po roki. mladi gospod se je nasmejal, sklonil svoj nenaspani obraz prav do njenih ust, ponudil ji roko. natek-nil monokel in šel po salonu.
Tu pa ie vstopila rodbina deželnega nadsvetnika Koldinskega. Nadsvetnik Koldinski se je pripeljal s soprogo, s šestnajstletno hčerko Adelo in sinom, juristom. Bil je pravzaprav drugič oženjen in sin i hči, s katerima je prišel, sta pohajala iz prvega zakona.
Nadsvetnik Koldinski ie bil visoke in dokaj krepke postave, m dasi že triinšestdesetleten, se je kretal še vedno svež in mladostno. Na prvi pogled se je poznalo, da je stari gospod le za parado. Krasna, čisto bela njegova brada, ki ni bila nikoli onesnažena, je v srebrni čistoti har-monirala z blesteče zlikanim naprsnikom in s pikovim telovnikom, katerega je rad nosil. Tiste dni je zelo cvetela moda širokih, zlikanih hlač. in tako je prišel v širokih hlačah, vodil ob roki slonečo svojo gospo, lepo, bogato, oblečeno, ne več kot petintrideset let staro damo. katera bi bila skoro lahko njegova hči. Sveže in pokpnci se držeč je korakal od _vhodA do dru-
z višim rudniškim uradnikom, ki mi je dejal: »Delavstvo je svojih slabih razmer samo krivo, ker noče biti edino v svojih zahtevah in zmerno pri delu; uradniki se ravnamo le po delavstvu, od katerega je odvisna sedanjost in bodočnost idrijskega rudnika.«	I. Š.
Koroško.
— Dalmatinci pred celovškim sodiščem.
Včeraj sc je pričela pred celovškim sodiščem obravnava proti dubrovskemu notarju markiju Luki Boni in učitelju Veljko Miliču, koja dolži obtožnica, da sta pri demonstracijah, ki so se vršile povodom slovanskih zmag na Balkanu, s svojimi govori zagrešila veleizdajo. — Pravda proti splitskemu županu Kataliniču pa se bo vršila pozneje.
— V Celovec so pripeljali v petek zjutraj šest puljskih občinskih defravdantov. Kakor smo svoj čas poročali, ie najvišje sodišče razveljavilo oprostilno sodbo rovinjskih porotnikov in je odredilo novo postopanje zoper puli-slce občinske defravdante. ki bo Pred celovško poroto. Gospodje tatovi so se peljali z izvoščeki na sodnijo. Če pa vzame delavec žemljo, ker je lačen, ga gonijo uklenjenega kakor naiveč-jega zločiirca po vsem mestu.
Goriško.
— Še enkrat dr. Stepančič, prijatelj obrtnega šolstva. Pišejo nam: Dr. Stepančič politični prijatelj in zaveznik italijanskih liberalcev dr. Sturnig ie poslal kaj kilav popravek, seveda sklicujoč se na § 19. tisk. zak. v »Zarjo« z dne 3. t. m., ki ga moramo odločno zavrniti. Vztrajamo v popolnem obsegu pri prvotni trditvi in g. dr. Sturnigu ter dr. Stepančiču svetujemo naj iz tega izvajata konsekvence. Dejstvo je, da so Komensko obrtno šolo zatvorili le zaradi tega. ker sta poučevala na njej učitelja liberal-ega odnosno socialno demokratičnega mišljenja. Trditev, da je bila šola nepravilno otvor-jena in da bi ne bilo mogoče doseči učnega smotra je le hinavski zagovor in previden in očiten atentat na napredne učitelje. Kako razumevata dr. Sturnig in dr. Stepančič učni smoter si lahko vsak sam tolmači. »Šolnika« in »strokovnjaka« pa vprašamo naj dr. Sturnig in dr. Stepančiča nam le to pojasnita: Zakaj so pa vse druge obrtne šole zamogle doseči učni smoter, ki so bile istotako otvorjene kakor Komenska; obrtna šola v Gabrovici je bila celo mesece pozneje otvorjena. Kot »šolnika« in »strokovnjaka«, katerima je podeljena tako važna naloga bi morala vedeti, da ie za vse obrtne šole enak učni red. V dopisn smo navedli le gola dejstva, katerih ne izpodbije ne dr. Stepančič ne dr. Sturnig s svojimi brezpomebnimi popravki. Dr. Stepančiču pa bi svetovji, naj se ne skriva za hrbet drugih in če ima kaj poslanske časti v sebi, naj nam vso stvar pojasni toda le z dejstvi, potem bomo govorili dalje. Torej deželni odbornik in zastopnik obrtnega šolstva dr. Hinko Stepančič ima besedo! — Veritas.
— Nabrežinsko delavstvo in NDO. (Dopis iz Nabrežine.) Gg. Brandncrja in Mraka, ki se toliko trudita, da bi pridobila nabrežinsko delavstvo za NDO.. poživljamo, da naj objavita natančne podatke o narodni delavski organizaciji. Silno smo radovedni, koliko članov da ima. koliko mesečnih prispevkov dobivate, kakšne uspehe ste že priborili delavstvu. Ali od NDO. nismo videli še nobenega računa, nobenega izkaza članov. Priporočali bi tema gospodoma, da pregledujeta naše strokovne liste.^ ki objavljajo vsak mesec natančen pregled članov. dohodkov in stroškov strokovnih organizacij. tako podružnic kakor centrale. Kaj takega si NDO. ne upa. ker njeni voditelji ne znajo drugega kakor kričati. Dokler tega ne storite, toliko časa vas tudi nihče ne bo resno upošteval, naimanje pa nabrežinsko delavstvo, ki ima že toliko let svojo strokovno organizacijo. Če pa mislita tajnika NDO.. da bo Nabrežina padla NDO. kar čez noč v naročje, se pa silno motita. Kar smo si zgradili s tolikim delom, tega ne izročimo nikdar in nikomur.
Naročajte se na Zarjo!
Zadnje vesti.
PAIERJEVA VOHUNSKA AFERA.
Trident, 22. Paierla in druge osumljence so prepeljali v Inomost in jih izročili deželuenut sodišču. Nadaljna preiskava se bo vršila v InO' mostu.
NOVI HRVAŠKI KOMISAR.
Zagreb. 22. Iz Budimpešte poročajo, da ie ministerijalni svetnik baron Ivan Sfoerlec imenovan za kraljevskega komisarja.
AVTOMOBILSKA NESREČA.
Inomost, 22. Včeraj je blizu Toblaha ponesrečil neki francoski avtomobil. Šoler umira, dvoje otrok je ranjenih.
AFERA STOTNIKA GEROJA.
Budimpešta, 21. Stotnik parlamentarne straže Viljem Gero. ki jc v zbornici posekal poslanca Hedervaryja, je bil obsojen na 14 dni zapora v sobi in na premeščenje k četi. Višje domobransko poveljništvo mu je znižalo sobni zapor za nekoliko dni, ter odredilo, da ostane v sedanji službi.
ITALIJANSKI REDL.
Rim. 22. O aferi grofa Morozzo della Rocca še poročajo; Grof Rocca je 70 let star in iina 7 sinov, med katerimi jih več služi v armadi. Špionažo ie izvrševal že več let. Od svojega veleizdajniškega dela je imel velike dohodke, P.A tudi s temi ni mogel pokrivati stroškov svojega iuksurioznega življenja. Grof ima v Serviji grad, ki je pa ves obremenjen s hipotekami. Zlasti zadnji čas so ga upniki zelo stiskali.
Rim, 22. Aretacijo markiza Rocce niso ukazale vojaške oblasti, temveč politične. Višji generalštabski oficir izjavlja v nekem listu.: »Ako je Rocca kriv. tedaj bi moral imeti sokrivce na najvišjih mestih, ta misel je naravnost blazna.« Rocco so danes prepeljali v preiskovalni zapor.
Rim, 22. Žena Rocca je napravila samomorilni poizkus. Aretirali so tudi Roccovo hčerko, ki je posredovala korespondenco s tujim generalnim štabom. Da zasačijo Roccija inflagranti. je policija ponoči vlomila v njegovo yik) i® našla mnogo obtežilnega materiala
PROT1MILITARISTIČNI IZGREDI.
Pariz, 21. V Perpignanu so bili veliki pr^’ militaristični izgredi. Vzrok je bil pretep mti vojaki in podčastniki 13. pehotnega polka, v katerega so se vmešali tudi civilisti Med pretepom je bilo več civilistov težko ranjenih Nabrala se je velika množica, ki je kričala- »Pr02 z armado! Proč s triletno vojaško siuzbol« Velika četa policajev je končno razgnala množico in več oseb aretirala.
K ATENTATU V LIZBONI.
Lizbona, 21. Noč je mirna. Najbrže so povzročili včerajšnji atentat sindikalistični elementi, kakor so bili povzročili onega 27. aprila. Policija in orožništvo sta izvršil' zjutraj v glavnem mestu vse polno hišnih preiskav. Mnogo oseb so aretirali.
Pariz, 21. »Agence Havas« javlja iz Lizbone: V delavnici za kotle v sredini mesta je eksplodirala bomba prav v onem tretvolku ko je mojster odprl predal, v katerem je bila bomba skrita. Mojstru je raztrgala bomba roko na drobne kosce in zadobil je tudi še druge poškodbe. Njega in njegove uslužbence so aretirali. V mestu so našli .več bomb.
PROTEST SOCIALNO DEMOKRATIČNEGA DELAVSTVA.
Peterburg 21. V soboto in v nedeljo jc
priredilo socialno demokratično delavstvo več protestnih shodov zaradi preganjanja socialističnega časopisja 111 organizacij. Mestno poglavarstvo je obsodilo več socialno demokratičnih voditeljev na 200 rubljev globe, ker so organizirali zadnje politične stavke.
TOLSTOJEVA DELA PREPOVEDANA.
Moskva, 22. Sodišče je odredilo da se uničijo prvi trije zvezki Tolstojevih del’ ki so izšla v založbi Gorbunova. V njih so Tolstega prestave štirih evangelijev in njegove razlage KITAJSKA REVOLTA.
Sangaj, 21. Šangaj je v rokah revolucionarjev. Le arzenal se še drži.
gega salona.tja, kamor se je pred njim napotil advokat Mareš. ki je sedaj hitel s pokloni naproti.
XIV.
Kmalu so začeli plesati. Navzočih je bilo nekaj mladih doktorjev in dijakov, kojim je jedva poganjal prvi mah pod nosom. Vsi ti so plesali na vse pretege, dočim se je starejša družba zabavala z razgovorom in prigrizki, ki jih je ponujal bifč. Stavitelj in domača gospa sta hodila okrog svojih gostoy in po potrebi semtertja izpregvorila par besed. Povsodi je bilo jako živahno.
Otilka je plesala in se zabavala kakor velika dama. Neprestano jo je obkrožala vrsta gospodov, toda znala se je obnašati neprisiljeno in brez zadrege sredi svojih kavalirjev. Posebno mladi Mareš ji je usiljeval izvanredno pozornost, kajti doma mu je mama često na-migavala. kje naj si nekoč poišče svojo nevesto. Drsal je poleg nje z nogami, priklanjal se globoko do njenega obličja in vse njegove kretnje so bil nagle in nepričakovane. Pahljal se Ie s svileno rutico.
Tudi mladi pravnik Koldinski, sin sodniškega nadsvetnika. je skrbno iskal Otilčine družbe. Bil je eleganten mladenič, ki je pa kazal prezgodnjo, ponarejeno resnobo na svojem čudno brezbarvnem obličju, čigar ifno, takore-koč prozorno polt so preprezale višnjevkaste žilice. Hladna, samosvestna dostojanstvenost je tičala v njegovih očeh, zročih skozi stekli z zlatom obrobljenega nanosnika. V njegovih žilah je krožila uradniška kri. Oče, ded in stric so bili znameniti uradniki, jeden je bil celo znan
Y	širjih pravniških krogih vsled neke svoje razprave 0 kazenskih teorijah. Mladi mož *v
imel tedaj visoke vzore pred sabo. Toda Šele letos, ko je vstopil na univerzo, je spoznal, kai to pomenu biti iz take rodbine. Na gimnaziju ni bilo v njem nikake rodbinske ošabnosti- niti ni poznal dosti svojih prijateljev, t. j. vsaj poi-ma ni imel o pomenu in dalekosežnosti podobnega uradniškega ozračja. Kretal se je v šoli med sodijaki in se udajal bolj njih uplivu. Tu pa. jedva je vstopil na fakulteto, so ga z raznih strani obsipali z vprašanji: »Ali ste vi morda sin gospoda nadsvetnika Koldinskega? Dunajski gospod dvorni svetnik Koldinski* Je morebiti vaš sorodnik?« Zlasti so ga izpraševali piofesorji, pri katerih ga je že samo ime dobro zapisalo. Prijazno so se mu smehljali in Koldinski ie gorel od navdušenja, da bi se jim priljubil.
} °^a *u domačem plesu, ob boku Otilke je cesto prišel v zadrego, pozabljal na predmet, o katerem se je govorilo. Otilka ga je premeteno nekolikrat vprašala, kaj se godi 1 njim. če se ni morda v koga zaljubil. Sicer ie pa dobro vedela za vsakega, ki jo je imel rad Ze davno je bila navajena, da je ugajala vsakemu. Spominjala se je. da ie v Gradci še punico vlačila za seboj, ko jo je že marsikak gospod smehljaje pogledal in dejal, kako ie lepo. živo dekletce. Pa ie hodila v šolo. sedaj v Pragi se vozila po tramvaji in mladi možje so pogosto upirali vanjo dopadljive poglede. Da. ko je od-rastla. se ji ie često pripetilo, da ii ie kak dijak sledil po ulici, in ona ie še s prvega nadstropji gledala, kako nepovabljeni ljubimec postaja i« se sprehaja in zopet postaja in se ozira okroi$ sebe. Pri vsem tem pa se je vpraševala, zakaj se i ona sama ne zaljubi — — zakaj ne ona? .
(Dalje Arih.)
Druga vojna na Balkanu.
Pričetek mirovnega pogajanja v Nišu se pričakuje; medtem pa korakajo turške čete dalje in so baje že vstopile v Odrin.
Velesile se posvetujejo.
KONFERENCA V NIŠU.
Belgrad. 21. Bolgarski delegati Paprikov, Ivartov in Popanov ter ruski vojni ataše v Sofiji so včeraj dospeli v Niš, kamor sc je odpeljal tudi ministrski predsednik Pašič.
Belgrad. 21. Uradno javljajo: Včeraj ob 11. dopoldne je bil iz Pirota odposlan v Obrenovac na srbsko-bolgarsko mejo avtomobil po bolgarske delegate. Ob pol 5. popoldne so bolgarski deletati generala Paprikov in Ivanov in bivši vojni ataše v Carigradu Topaičikov z ruskim vojnim atašejem v Sofiji Romanovskim ter s svojimi adjutanti dospeli v Pirot. Od meje do Pirota jih ie spremljal polkovnik generalnega Štaba Ivanovič. V Pirotu so obiskali generala Stefanoviča in sc potem odpeljali s posebnim vlak®m v Niš.
Pooblastila bolgarskih delegatov.
Sofija, 21. Bolgarski delegati, ki so odpotovali v Niš. imajo pooblastilo, da lahko sklepajo o premirju in o preliminarnem miru.
POLOŽAJ NA BOLGARSKEM.
Sofija pred revolucijo.
London. 21. »Times« poročajo iz Sofije: Tukaj vladajo prave anarhične razmere, ki morajo v kratkem dovesti do revolucije. Prebivalstvo ječi pod pravo strahovlado. Ker so vsi za orožje sposobni moški poklicani pod zastave, opravljajo varnostno shižbo v mestu invalidi in pohabljenci, ki niso sposobni, da bi zagotovili varnost prebivalstva. Kradež in umori so na dnevnem redu. Po noči se nihče ne upa na ulice. Več dni že ni nobene poštne pošiliatve. Časopisi ne morejo izhajati zaradi pomanjkanja osobja. Cene živil so silno poskočile. V kratkem mora izbruhniti lakota.
Zgodovinska katastrofa.
Pariz. 21. »Journal« ima od svojefra^ posebnega dopisnika iz Sofije sledeče poročilo: »Tukaj smo takorekoč popolnoma ločeni od sveta. Vsi moji telegrami so ustavljeni. Iukaj se dovoljujejo k večjemu brzojavi po deset, petnajst besed. Ves poštni promet je ustavljen. Ne vem. če pride teh par besed na svoje mesto. Tragedija nas naskakuje od vseh strani v epič-nem galopu. Dosti je misliti, da ie turška prednja straža pred Odrinom in da je to mesto le 40 kilometrov oddaljeno od bolgarske meje in 150 kilometrov od Plovdiva. Medtem ^se nadaljuje invazija Rumunov. 60.000 jeli ie že v Plevnl. Vse zveze so prekinjene, vse mostove na svoji poti so pognali v zrak. Aprovizacua ie nemogoča. Kmalu ne bomo imeli več kruha. Ce ne bo Evropa v dveh treh dneh energično posredovala. da se ustavi prelivanje krvi. doživimo v Sofij’/ eno najstrašnejših katastrof, ki jih pozna zgodovina.
Ferdinand se boji atentatov.
Kelmorajn. 21. »Koln. Ztg.« poroča, da je dobila rodbina, ki ima zveze z okolico bolgarskega dvora, iz Sofije obvestilo, da živi kraljevska^ obiteli v večnem strahu, da bi mogli kakšni »fanatiki« uresničiti svoje namene in izvršiti kakšen atentat proti kraljevski rodbini. Iz ujetih nisem ie spoznati, da so dobile anarhiste agitacije že zelo velik pbseg in da je splašna razburjenost v deželi ze zelo velika. Varnostni ukrepi so se še poostrili, dohodi do kraljevskega gradu in do ministrstev so noc in 'dan močno zastraženi. (»Car« Ferdinand, ta nekdanji ljubljenec in vzor naših premodnh hejslovanarskih šovinistov, naj bi pobial šila m kopita, pa gledal, da ga slana vzame iz Sofije, dokler Je čas. Bolgari ne bodo z njegovo dragoceno osebo p-rav nič izgubili, on pa bi vsa] rešil svoj koburški nos.-)
Novi bolgarski kabinet.
Dunaj. 21. Z veliko zamudo je prišlo sem naznanilo, da ie nova bolgarska vlada tako sestavljena: Radoslavov predsedstvo in notranje zadeve; Genadijev zunanje zadeve in polie-'delstvo: Tončev finance: Pešev iusUca in pouk; gneral Vazov voino: Blakov trgovino; Dincev javna dela: Morfov železnice.
Avstrijski poslanik pri Ferdinandu.
Sofife 21. Kralj Ferdinand Je sprejel na avdienci, ki le trajala celo uro. avstrijskega poslanika Tarnowskega. Tukaj mislijo, da ie poslanik razložil kralju avstrijsko stališče glede na krizo. Vsled izpremembe v bolgarski zunanji politiki pripisujejo tej avdienci naivecjo važnost.
Pogajanje z Rutnunijo.
Bukarešt, 21. Genadijev in kralj Ferdinand sta brzojavno naznanila, da sprejema Bolgarska vse rumunske pogoje in da so že odšli bolgarski delegati v Niš. Zato prosi, da Rumunua ustavi sovražnosti. Rumtmska vlada je odgovorila. da se morajo voditi pogaianja z vsemi balkanskimi državami skupno.
TURČIJA.
V Odrin!
Carigrad. 21. Vse časopisje objavlja članke z naslovom »V Odrin!« Uprava državnih dolgov je dala vlada 114.000 turških funtov predujma.
Enver beg v Odrinu? .	»
...
Sofija. 21. Enver beg je s turško armado po kratkem boju z malo bolgarsko nosadkp vstopil v Odrin.
Vest ni potrjena.
Carigrad. 21. Vest, da je turška armada vstopila v Odrin. ni potrjena.
Nevarna Igra Turčije.
Pariz. 21. »Echo de Pariš« ima od svojega dunajskega poročevalca vest, da ie poročilo o prodiranju turške armade do Odrina napravilo na Dunaju zelo slab vtisk. Tukaj pravijo. da si je Turčija s tem podpisala smrtno obsodbo, kajti Avstrija in Nemčija ne bosta ge-nili z mezincem, da bi preprečila vhod ruske armade v Armenijo.	'	••••
Velesile in Turčija.
Dunaj, 22. »Polit. Korr.« javlja iz Pariza, 'da se diplomacija živahno bavi z vprašanjem, če ne kaže v Carigradu vpričo novih vesti resneje nastopiti. Doslej je videti, da se večinoma ne smatra grozeč nastop za priporočljiv.
Rusija in Balkan.
Peterburg, 21. V tukajšnjih diplomatičnih krogih naglašajo. da želi Rusija čim prejšen konec balkanskih konfliktov, ker prihajajo iz vzhodne Azije venomer bolj grozeče in nevarne vesti in mora Rusija računati z eventualno ohr sežno akcijo v vzhodni Aziji. Ondotni položaj se zaradi balkanskih dogodkov v Evropi premalo uvažuje.	>
Tudi Turki hočejo imeti besedo.
Carigrad. 21. V vladnih krogih izjavljajo, da bo Turčija zahtevala Marico kot mejo. Pri posvetovanju balkanskih delegatov o miru hoče biti Turčija udeležena kot enakopraven faktor.
Turki v Lozengradu.
Sofija, 21. Turki so udrli v Lozengrad in ga zasedli.
Turki v Odrinu.
London, 21. »Times« poročajo iz Sofije: Turki so po kratkem boju z malim oddelkom Bolgarov vdrli v Odrin. Regularne čete požigajo, plenijo in izvršujejo vsakovrstna grozodejstva. Druge turške čete napredujejo v vzhodni smeri. (Iz Carigrada ni take vesti.)
Anglija in Turčija.
London. 22. V poslanski zbornici je Bux-ton vprašal, če je bila mejna črta Midija - Enos odobrena od velesil. Podtajnik Akland je odgovoril, da je bila ta meja določena z londonsko pogodbo, ki je bila sklenjena s sodelovanjem velesil. Turčija ie Angliji še zadnje dni odločno zatrjevala, da ne namerava kršiti mejo. Velesile so Turčijo s poudarkom svarile: vpričo najnovejših vesti so se bavile tudi z njimi, ne more pa še povedati, kaj so ukrenile.
Turčija in Grška sporazumni?
Duna}, 22. »Jugosl. Kor.« javlja iz Carigrada. da Turčija za sedaj pač ne misli na definitivno osvojitev Odrina. pač pa na strategično mejo ob Marici in na avtonomijo Tracije. To se vjema z grškim željami in dosti je glasov, da obstoja v tem sporazum med Grško in Tur-čiio.
Srbi med Turki?
Sofija, 22. Tukaj zatrjujejo, da so med Kurdi, katerim poveljuje Enver beg, tudi Srbi. (To je vendar težko verjeti.)
RUMUNUA.
Rumuni trideset kilometrov pred Sofijo.
Bukarešt. 21. Rumunske čete so včeraj dospele v Orhanijo, 30 kilometrov pred Sofijo. GRKI.
Atene. 21. Grki so včeraj zasedli Nevro-
kop.
SRBI.
Zemun. 21. Srbi so zasedli Vidin in Belo-gradčik.
Grozodejstva.
Vesti o nezaslišanih grozodejstvih prihajajo od vseh strani. Obdolženi so Bolgari, Srbi. Grki in zdaj še Turki. Vse gotovo ni resnično. Ampak če se odštejejo tri četrtine kot pretiravanja. je bestialnosti še vedno toliko, da človek ne pojmi tega blaznega zverinstva.
Trst.
— Mednarodna kolesarska dirka. Kakor nam poročajo, priredi znano kolesarsko društvo »Balkan« v Trstu veliko mednarodno kolesarsko dirko. Proga Je določena Trst-Po-stojna in obratno s 115 km. Ker so darila kaj bogata, ni dvoma, da se udeleži te dirke mnogo kolesarjev dirkačev. Dirkalo se bo ob vsakem vremenu. Prijave in vloge je poslati na omenjeno društvo.
— Delavsko Izobraževalno društvo na Opčinah. Želja po ustanovitvi delavskega izobraževalnega društva je med opčinskimi so-drugi stara. Ni se pa dala uresničiti zaradi pre-malega števila onih, ki so bili pripravljeni pristopiti društvu kot člani. Toda želja je postajala vedno večja in potreba ie dozorevala boli
in boli. Končno so se pa sodrugi dogovorili z organiziranimi železničarji in tako je bil storjen prvi korak do ustanovitve društva, Pretečeni teden je bilo prvo zborovanje ob navzočnosti 43 sodrugov. Zborovanje se je vršilo v prosto-rih. ki so jih najeli sodrugi iz svojih sredstev in skupno s podružnico železničarske organizacije, ki bo tam imela odslej svoj sedež. Na zborovanju je poročal sodrug Golouh. Raztolmačil ie pomen in važnost delavskih izobraževalnih društev sploh in potrebo enakega društva za opčinske delavce. Poročilo so vzeli sodrugi z vidnim zanimanjem na znanje in sklenili sklicati v nedeljo 27. t. m. prvo zborovanje, na katerem se prečitajo pravila in izvoli pripravljalni odbor. Naznanilo o ustanovitvi tega društva na Opčinah, ki bo pomnožilo mrežo naše kulturne organizacije po okolici, so vzeli tržaški sodurgi na znanje s posebnim veseljem. In mi tudi želimo sodrugom pri tem delu največjega uspeha.
— Samomor grškega generalnega konzula. V nedeljo dopoldne se je pripeljal grški generalni konzul v Kajiru dr. Georgiades v Trst in se je nastanil v hotelu Excelsior. Popoldne pa se je v svoji sobi ustrelil. Policija je pobrala dokumente in jih shranila. Vzrok samomora ni znan.
- Odgovorni urednik FranBartl. r -Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
100.000 ur!
Vslcd balkanske vojske sem prisiljen 100.000 kom. Imlt. srebr. In z izvistnim anker-rem-kolesjetn na kamnih tekoča, ki so bili namenjeni za Turčijo, za smešno ceno 1 komad 3 K, 2 komada 5 K 80 v, 5 komadov 14 K, 10 komadov 27 K prodajati. Naj bi
 	nikdo te ugodne prilike ne zamudil, da si
nabavi to izvrstno v resnici na pol podarjeno uro. Naročite takoj, ker bodo vkratkem prodane. 3 letno pismeno jamstvo.
Razpošilja se po povzotju pri cksportni tvrdki ur
S. LUSTIG, Neu Sandez 617.
Stavbene parcese
na Dunajski cesti v Ljubljani pred delavskimi hišami in na Glincali takoj ob mestni meji na Tržaški cesti, vse z nelepšo lego so po izberi za primerne cene
na prodaj.
Več se izve pri lastniku JOS. TRIBUČ, na Glincah štev. 37.
Kavarna
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Bianca
Velika-zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih,
Biljardi.
Shajališče tržaških 111 vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena.
©(§>©©
I
*%ntomBajecT
umetni in trgovski vrtnar
naznanja sl. p. n. občinstvu, da se nahaja njegov
cvetlični salon Pod Trančo
Velika zaloga suhih vencev.
Izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd.
Ckusno delo in zmerne cene. Zunanja, naročila, se točno izvršujejo.
Vrtnarija na Tržaški cesti 34. ^
Ivan Jax in sin Ljubljana
. \ , Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo	v	,
========== ši"yalKLlli. atrojeTT =======
in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler.
Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.
Moderne srajce -- bele in barvaste,
tenniske, lovske, hribolazke, mrežaste,	l
in vse druge vrste z ovratnikom in brez	_ |||0 nnnilcfntTl
ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki	Z. IU M) UUUUolUIII
ovratniki, zapestnice, naprsniki, dolge	«	■	■
in kratke spodnje hlače, majice, noga-	j	•	•	~	«.	•
vice itd. vse v največji izbiri in naj- V 1X100111 111 SpOPlIll boljši kakovosti po zelo skromnih in
stalnih cenah	:::	trgOVlIll
P. Magdič, Ljubljana, gCsepoL.
^	.	VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI,
Tf Jk % J H ■	A	/ noeodbe nosebno za življenje in proti požaru le pri nje]. - BANKA .SLAVIJA' ima posebno ugodne pogoje in	prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za
I	%/ fl I	• preskrbljen^ za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Zivljenske police banke .Slavije so ne-
I i	W	Iti	izDodbltne in nezanadliive Gmotno podpira banka .Slavija" narodna druStva In organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem inosa-
•	JL^ IIL W	JL vJ	mosvojltvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni iondi nad K 58 milijonov jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička Je do seda .zpUčala svojim članom življen-
/	skega oddelka K 2,733.740-70 KapitaliJ In škod pa je do sedaj Izplačala K 123,257605 77. Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage vol]e in poštnine prosto
- GENERALNI ZASTOP »SLAVI J E“ VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI. *■=
Delavske konsumne zadruge
za Trst, Istro in Furlanijo v Trstu
(registrovana zadruga i omejenim Jamstvom)
Vstal velikega dohoda blaga v
skladišče za oblačila
ulica Raffineria štev. 3
so Štirje oddelki:
konfekcija - manufaktura = pokrivala - obuvala =
popolnoma oskrbljeni z zadnjimi novostmi za nastopajočo
pomladansko in letno sezono.
Cene:
Konfekcijski oddelek:
Ootore obleke za molke iz najmodernejšega blaga
Ootov« obleke za dečke.....................
Ootovt obleke za dečke s kratkimi hlačami
Kostumi za otroke..................
Povrlnlkl In raglanl z« moške . .
Molka ebeke Iz platna ....
Oblek« za dečke....................
Kottuml z« otroke..................
Sacco Alpagas črni, modri In sivi v veliki Izberi.
meter od
do
2280 naprej 18-50	.
12— .
6- K 15-28 — . 50-14-50 naprej .
4-40	.
Obleke po meri:
Izgotovljene v lastni krojačnicl po najnovejših vzorcih In v najfinejšem rezu ter
natančno Izdelane.
Moike obleke ševloU.................................................K	48 — naprej
Moike obleke iz počesane volne....................................... 32 50
Molk* obleke iz počesane volne, modre	48-—	*
Molke obleke iz črnega prlketa Itd...................................	55-50	*
Povrlnfld In raglanl za moške....................................... 55 —
Oddelek manufaktur:
Velaeno blago z.« ženske	obleke:	meter	od
$«vlo< modri in barvani..........................................K	2 —
Dtap 4« Dame........................................................  210
Orosi d« Coth....................................................  ,	4-50
Alpaea (Heter).................................................... 2 20
Popeline, v barvah In črni........................................2 20
Volle t* volne....................................................128
Moussellne, gladki ln risani......................................,	2 —
Svilnato blago:	Btter	^
Pongea v barvah...................................................K
Uucneu« za bluze..................................................
Svile ln »ousselln« v izpreminjcvelnih barvah.....................
Svile *a podloge v barvah....................»	...............
Topelln-Bolicnne...........................
Ducbeas« Brillant, gladki..................
Svila liberty, črtana......................
Taffelas visoki za krila...................
Crolse Iz svile v izpremlnjevalnlh barvah Taffetaa črtan (novost za bluze) . . .
Blago iz platna:
M0 2-20 1-60 1-60 6-20 3 — «•40 2-80 3-80 2-80
od
do
4-50 350 7 — 4 — 340 1-60 3-50
do' K 1-50 „ 3-.	3-30
. 2-20 . 6— naprej
K 4-
TL
-70
Panama, beli in barvani..................................................K	—-96	K	1-80
Etamlne, barvan (visokoet 120 cm)
M*rquesctte iz črne role«	.	.	.
Epongc, beli in barvani ....
Volle ls bombaža........................
Brillantln, beli in barvani	.	.	.
Brtlantln prozorni......................
Tercatte v najlepših tlabah	,	.	.
Batlatc gladek ln rlaan .....
\iberty m bluze.........................
erpe U platna ln teU ((antasle) lz barv
vane gane
2-4 — 3-
—•52
-•72
1-20
-•52
-•80
110
450
a-so
-•»
1-30
l-ao
»■-
*•-
Čipke za bluse in okraske..............................
Vrhutega se izdelujejo ženske obleke...................
Oddelek pokrival:
Mornarske kape iz slame za dečke.......................
Slamniki garnirani za otroke in dečke, zadnji vzord .Veslarske* kape Iz slame za dečke ln moške .	.
Slamniki, katere se lahko zvije v različnih oblikah
Slamniki, panama za moške..............................
Klobuki iz platna za moške	in	dečke..............
Klobuki iz platna, garnirani	za	otroke	1«	dečke	.	.
Kape Iz sukna ln iz platna	za	dečke...............
Mornarke lz platna, bele ln	naravne, sa	oprati	.	.
Kape iz platna in svile za moške.......................
Burski klobuki iz kože In platna za dečke . . .
Klobuki iz klobučevine letni od prvih Italijanskih torom Klobuki trdi (katranirani) od I. zadruge klobučarjev na Danaju Specialiteta trdih klobukov angleških In francoskih . . .
Dežniki iz pavole za moške in ženske............................
Dežniki iz polžide..............................................
Dežniki iz Žide.................................................
Dežniki-pallce za moške.........................................
Palice za izprehod..............................................
Oddelek obuval:
Specialiteta amerl kanskih obuval lz ševroa la koks
• J’" * ?■
, 36 — naprej
komad m1 . K 1-80
. . 110 ■ • *£
■ . —•*> . . l-ao
. , »— : : l-
4-60
»•o
4*60 11-60
do
K MO
, H-naprej
K 40--naprej naprej
L
naprej
0-
\ 1M0 , 11*60 , *-. «-. 12--11 '4010"* naprej.
kalp.
Jevlji ,Derby‘ za molk«...........................
^evlji z gumbi, krasni...........................
»evlji »Triumph .................................
^evljl z elastičnima stranicama..................
Ženski čevlji amerlkanske In francoske foi
Ženski čevlji  .................................................
Jenski čevlji  .................................................
Jenski čevlji .Chevrette* .  ....................................
čevlji za dečke v vseh oblikah:
Jevljl ,Derby* z gumbi, .TriBmph* IM.............................
^eveljčkl za otroke . . . T"....................................
-evljl, nizki amerikanskl, črni ln barvani sa dečke in aotte
Čevlji nizki za tenake. črni v barvah Iz Chevroa«*-
oar od
flT
12*10
»■70
K &40
. uy-
7 — 1-» ll«)
do K 15*— „ 16— , 15-00 , 13—
K 13— , 18-00 . 12—
11—
5—
16—
:vlji nizki za ženske, ,Derb :vlji nizki za ženske z gumi :vljl nizki za ženske, odprti
čevlji
Obuvala za otroke
fantasta,
čevlji ta pinti
v barmk
na Itd.
n in Oaenrie: pat o4 do
.	.	K	t—	K	14—
.	.	,	MO	.	15«)
.	.	,	1-*	.	11-70
In b«H	— sandali —
Skladišče za oblačila je odprto ob delavnikih od 8. zjutraj do 1. popoldne in od 3. do 7. zvečer: ob praznikih od 8. zjutraj do 1. popoldne.
Ravnateljstvo.