Delovski sveti na Poljskem
Bazšuitev  prislojnosti  gospodoiskih  podjetij
Osmj plemirn Združene polj-ske delavstke partije predstavlja enega naijpomembnej&h politiC-nih dogodkov v zadnjem ča&u. Njegov pomen se ne kaže samo v sklepih. ki jih je sprejel gle-de krepilve suverenostj in na-cionalne neodvisnosti države ali demokratizac:je družbenega in političnega živijenja sploh, ker posebej prihaja do izraza v sklepih, ki odpirajo pot uvedtoj delavakega up-ravljanja v fio-spodarstvu.    -
Na temelju mnogih razprav-Ijanj v posameznih podjetjrh so bili na plenumu ugotovljeni osnovni principi delavskega sa-moupravljanja, ki *o k-onkretizi-ranj v »Načrtu sklepa ministr-skega sklepa o uvedbi. arga»i-zacnji in pristojnosti dela de-lavskih svelov«. Na temelju te-ga sklepa, ki naj dobi šele z dliskusio« pred širšimi forumd javnosti in političnega življenj-a države dokončno obliko, b-odo ustojiovljenj   delavski  svett.
Po načrtu te odločbe, Je or-gan k-olektiva, ki upravlja pod-jetje, delavskj svet, ki je pri-fftojen za vsa osnovna vprašanja gospodarskega poslovanja pod. jetja. Tako na primer delavski svet potrjuje letne proizvodne plane, investicijske pTograme v okviru omejitev, ki So določena za podjetje, od]oča o organiza-cijj m tehničnem izpopolnjev3-nju proizvodnje, odloča o raz-delitvi dela dobička, ki pripada podjet,Hi, ugotavlia sistem norm, tarilnih pravilnikov in p-remij-»kih pravUnikov v okviru pri-stojnosti podjetja. sprejema no-tranje   pravilnike   itd.
Z uvedtoo delavskih svetov na-telo individualnega vodstva ope-rativnih poslov podjetja po di-reklonju ne bo kršeno. Delavski sv&t naj neposredno sodeluje sa-mo pri postavljanju jn odstav-ljanju direklorja. S statutom delavskega jrveta bodo zajamče-nj interesi kolektiva in podjetja.
Ker bl v pogojih sedanjih zo-ženih prislojnosti podjetij de-lavsko samoupravljanje bolj aii manj predstavijalo samo fikci-jo, je pJenum v prizadevanju po 6pVoSnj demokratizaciji druibe-nega življenja sklenil, da se joti demokratizacije sistema uprav-ljanja z gospodarstvom na osno-vi razširitve prLstojnosti podje-tiij. V ta namen je ministrsk: evel hkrati z Dačrlom odločbe o uved-bi delavskih svetov spre-j-el tudi »načrt odločbe o razši-rltvi pooblasti] državnih !ndu-strijskih podjetij«. Dosedanjc pristojno&ti podjetij so bile znatno razširjene.
Podjetrja bodo pooblaščena, da sprejemajo in potrjujejo podrob-ne tehnično industrijske finanč-ne plane na osnovi planskih na-log, ki jih določi predpostevlje-na enota. NadaJje so podjelja pooblaščeaa, da izpremenijo struktur-o investici.j v okviru in-vesticijskega programa in da potrdijo finančni cvbseg vseh vrst investicii jzven doloienih omejitev. Podjetja bodo razen lega polrjevala gonenalne re-monte in rekonslrukciijo v okvi-ru finančnih omejitev, ki jih do-loči predpostavljena enota. Med drugim bodo pocljetja samostoj-no določala kategorije vseh de-lavcev io uslužbencev, kar  po-
meni, ugofavljala delovna me-sta in tarifne postavke na osno-vj obvezmega splošnega pJačne-ga sistema * izjcmo direktorja pcdj(?t.ia itd.
Do)očbe načrtov teh dveh odloči) nj treba razumeti kot dokcmčne, temveč samo kot iska-Dje in prve korake na tem pod-ročju.  Pričak4ij€jo, da jih bosta
spremenili ne sarao praksa, tem-vef tud; javna d:sknsija. ki še traja. Zadnje vestl, ki prihaiajo s Poljske, govorijo v korlst te-ga. Po ves;eh varšavskega radi-ja je poljsfc; sejm te dn: sprejel zakon o delavskih svelih, ki je širše zajel problematiko uprav-ljanja podjetij, kakor prikazu-jeta   omenjeni   odločbi.         B.
UVOZ SUROVE NAFTE V ZAHODNO EVEOPO
Danes Se »edno ni mogoie točBO videti \ naprej vse eko-nemske posledice, ki jih •• imela za s< etnvno ..ospodarstvo an«l(>frantoska »gresUa "a Kgipt, oekatere izmed njili pa ic lahko Hgotovimu. Fo poroči-lih ageneij v Angli>i, Frant-lJi in drugih druvah Zahod..e Ev~ rope pričakujejo stroge omcjit-ve porabe bencina. Znano je, da so bi'i med napadom auglo-francoskih sil močno poškudo> vani Sueški prekop 'n na^ovodi v Libanonu, Sjrij! in Jordanu. Tako se je porolnoma pretrgsla preskrba evropskega triišča l nafto s Srednjega vrhoda.
Krr Je nalvečji del nafte. ki jt bil nvoien v Zahodno Kvrop«, prihaja) s Srednjcga v/.hoda, ka-kor je io razvidno todi 1» caše tabele, tem državam ne preosta-ja nič drugoga. kakor da nmatiJ šajo potrošnjo oaf.r in posku-šajo nakupiti dopulnilne kuLiči-ne na dolarskpm podtoiju. Oine- ' jitve, ki so bile do&lcj uvtljav-ljenc, bodo zmanjšale pulrošn.lo bencina v državah Zahodne Sv-rope za 2« do 30 odstot. Cen« l-encina skaiej«, avtomnbilom pa se znižujejo. Pričakajejo, 1a bodo veiike tovarne svlc.mobi-lov pris"Jjene zmanjšcti proit-vodn.io in odpn-titi delavee, ier je zanimanje knpccv popolnoma popustilo. To ima lafako resne pcsledice tudi za drnge mdu-sirije.
Pomanjkanje lencina bo raor-da imelo še daleč pomemln;te po^ledkc za trcovinvku bilanco lahoilncevropskih držav. Ceprav jim bo uspelo zagolovšt) potreb-ne količine nafte v Ameriki. jo bodo prisiljene plačatj v dmar-jih, kar bo v treh, štirih nasled-njih mcsecib povečalo niihnva duUrska plačila za 300 milijo-uov doiarjev.
Z oncsposobitvijo Sncškesa prckopa za plovbo je ves po-morski protnet, ki je šcl skn > Suez, usmcrjcn Sfdaj na Pot okoli Afrikc, To po eni strani zelo p«tdražuje prevov.ne stro-Lke  in mučno  sprentinja  s'ruk-
tnro een prcpeljanega blaga, p« drngi strani pa še bolj lanstmje že talto pereč problem ladijske-%a prostora. Ra^unajo, da bo plnvba okrog Rta D' bre nade stala glsvne uporabnike Siifške-ga prekoita okrog 100 miliiona« dolarjcv na meseo.
Ni mogoče pričakovaU, da bo> d« vse te neprijetnosti odpra«-Ijene s pomočjo ameriške vlade. Vtada ZDA  se ('eslej ni li.iavrt*
v drugem smislu kakor >e, da Ja pripravljena subvencionirati <*-no ameriškegs beneina. ki bi %a, lievnzili v Zahedno Evropo T« samo dflno olajšuje problem č»-larskega deficita, ne vpliva pa sploh na izgube. kl bodo nastaie s podrai-itvijo prevorov in p»-ctaujkan iem ladijskega proslora. Kajti ne gre samo za nafto, če-prav je njen prevoj inašal lanl 65 oi«slot. vsega prometa Sue-škeca prekopa, temvee tndi a iako pomembne surovine, kakor eo kositer. kavčnk, cink 'n še vrsta dragih, brex katerih «1 evropske indostrije niti ne mo-remo zamisliti.
Ktr«j za zapiranje konserv, kl ga je icdelala tovarna v Zelez-niku. Glej članck na 14. strani.