Poiinina plačana v golo vini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 2 din DRUŽINSKI TEDNIK Ne govorite nikoli slabo o sebi; to bodo že vaši prijatelji opravili namesto vas, Talleyrand (17 Si—1838) Leto X, Ljubljana, 13. januarja 1938. štev. 2. »DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja vsak četrtek. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/111. Telefon št. 33-32. Poštni predal št. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — NAROČNINA: za lU leta 20 din,*1/* leta 40 din, */1 leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 21/* dolarja. Naročnino je treba plačati vnaprej. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore je priložiti za 3 dinarje znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (višina 3 milimetre in širina 55 milimetrov) din 7*—, Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4*50. — Notice: — vsaka beseda din 2*—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0’50. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust. Danes: Širom po svetu Maša nova uredniška izpopolnitev (Gl. str. ,3) 6b xaUiku... Prve dni, da tudi prve tedne novega leta se radi bavimo z novimi načrti, ki jih nameravamo med letom uresničiti. Naša domišljija dobiva orlovske peruti in se dviga v višine prelestnih sani in prividov o bodočih uspehih, o bodoči sreči. In naša volja je 'močna, o, tako močna, da bi hribe prenašala! V začetku! Pri mnogih žal, le v začetku, kajti potem, ko se začenja Podirati up za upom, toliko bolj boli razočaranje, toliko bolj splahneva volja v nič. Ob novem letu zlasti radi beremo vsa mogoča prerokovanja, čitarno o tistih, ki napovedujejo nove svetovne dogodke, še rajši pa o tistih, ki nam osebno obetajo ugodne spremembe. Snujemo prihodnost iz kvart, iz črt na roki, iz raztopljenega srin-°a ali si pa damo za drag denar sestavit i horoskop. Vleče nas vse tisto Poznano, skrivnostno, ki je zastrto Pred nami, radi bi dognali tajnost življenja, radi bi, da se nam odpre 'prihodnost kakor napisana knjiga, kjer gladko teko vrstice in se nam ni treba bogvekaj truditi, da jo pre-čitamo do kraja. In radi bi seveda, da smo prijetno soudeleženi pri vseh zanimivih dogodkih, da nam sreča sama ob sebi pade v naročje! Go vseh teh zanesenjaških mislih Ol 1 aftrr mm in sebi dala na pot v noro leto par globokoumnih misli, vzetih iz prastare indijske" knjige DUammapada: Življenje je kakor most, pojdi čezenj, toda ne zidaj si hiše na njem! človeško življenje je kakor list, ki pade z drevesa v deroč potok. Življenje je kakor majhna omotica med plesom. Kako naj torej razumemo bistvo '■ oljenja, da ne bomo takoj že od Vsega pa ec tka razočarani! Osnovna življenjska misel grškega modrijana Heraklita je, da vse teče. pse mine, le sprememba je večni zakon narave. Mi vsi pa si trmasto želimo stalnosti v zadovoljstvu, sreči in bogastvu, kajti kakor hitro se napoveduje ne sreča, že se je na vse kriplje otepamo in kričimo nad krivičnostjo usode. Ali bi nas pa trajnost res zadovoljila! Recimo, du bi nam dan za dnem sijalo sonce, da bi dan za dnem imeij dovolj denarja, da si kupimo 'use, kar nam poželi srce, da bi imeli svojce, ki bi nas vedno enako Iju-°di z vsem žarom, ki ga premore '■'oreško srce. Mislim, da bi se prav hitro vsega tega. naveličali. In ne samo to, kar v škodo bi nam bilo! Naš razum bi °Pcšal, ker ne bi več napenjali možganov v borbi za nove uspehe in si nc bi več belili glav z nerešenimi problemi, in naše telo bi postalo udobno in leno. Zato so tem razumljivejše navedene misli Indijcev in modrega Heraklita. Bistvo življenja ni v stalno-SG, ne v trajni sreči, temveč v neprestani spremembi; bistvo naše zadovoljnosti je v tem, kako mi ta zakon spremembe razumemo. Življenje sestoji iz nepretrganega Postajanja in minevanja. Trenutek, (daš ta članek, že mineva; ko Prečitaš do kraja, ga ne bo več, iz-9mil je za vedyio in na njegovo me-sto prihaja drugi. Ničesar ni, kar bi rakalo in mirovalo. Vse hiti, drvi, Propada in se nanovo poraja. Primerno geslo za to in za vsako novo leto bodi zato: »Vrzi se pogum-d° v to večno valovanje in izrabi sleherni trenutek, ki se ti ponuja l,i ga smeš v dobri veri, z mirno P(stjo porabiti. Ne daj, da bi šlo muljenje mirno tebe, če nečeš, da tudi tebe odrine. Toda tudi zadrževati da ne smeš in ne kovati stalnosti iz nestalnega.« Vsako srečo, ljubezen, zadovolj-8 co si moremo ohraniti le z neprestanim prizadevanjem; kakor hitro nOstanemo, že hiti naša sreča h kon-Zato mora biti volja neprestano 'j , vedno znova, kljub navideznim neuspehom pripravljena, vedno -nova graditi na naši bodočnosti. * sak dan, vsako uro moramo biti Popravljeni s primernim dostojan- v°.m sprejemati,, česar na noben rne moremo odvrniti od sebe. l0c‘iil dobro ali slabo, veselo ali ža-sn,,i°’ vsc\ Irav Vde ho minilo in se sre xnV iWvi °^ki povrnilo. Trenutna nnriv, n?m idegne biti v nesrečo, veda žalost v blagor. Vse, kar nas RAZGLED PO SVETU Španija spet v ospredju Po republikanski zmagi pri Terueli. — Nova Rooseveltova poslanica | Glasovi V Ljubljani, 12. jan. Težišče svetovnih dogodkov se je za nekaj dni spet premaknilo v Evropo. V mislih nimamo bolj ali manj važnih konferenc v Londonu, Budimpešti, Pragi in Ženevi; tam gre za zdaj bolj za besede kakor za dejanja; v mislih imamo Španijo. že pred tremi tedni smo zapisali, da bi bil republikanski uspeh pri Teruelu bolj moralnega kakor vojaškega pomena; v vojaškem pogledu bi imel bolj pasiven kakor aktiven pomen, v kolikor bi namreč zavlekel ali celo onemogočil že dolgo napovedano veliko Francovo ofenzivo na eni izmed najkočljivejših točk republikanske fronte. Teh misli smo tudi danes, po padcu Teruela v republikanske roke. Toda reklo bi se. zakrivati si oči pred dejstvi, če bi iz želje po skrajnji nepristranosti zašli v drugo skrajnost, t. j. v podcenjevanje republikanskega uspeha. Zmaga pri Teruelu namreč tudi z vojaškega stališča ni zgolj sad slučajne vojaške operacije ob zid pritisnjenega republikanskega vrhovnega poveljstva; sodeč po nekaterih m zunanjih okoliščinah in po številu nasprotnikov, ki so jih vladni zajeli v obleganem mestu — najnovejša poročila navajajo številko 6.200 — bi se dala ta zmaga primerjati le s predlansko rešitvijo Toleda iz oklepa republikanske oblege. Tudi takrat so nacionalisti zabeležili poleg velikega moralnega tudi lep vojaški uspeh. Za nepristransko presojo najnovejših dogodkov na Španskem bo nemara dobro služilo poročilo posebnega poročevalca pariškega »Tempsa«, najuglednejšega francoskega dnevnika, lista, ki je znan po svojem konservativnem, protisocialističnem, španskim republikancem ne baš naklonjenem stališču. Poročilo je odšlo iz Teruela 7. januarja, t. j. tik pred dokončno predajo njegove garnizije pred republikanci, Navajamo ga v celoti. Nacionalistična protiofenziva je bila v prvih dveh dneh prodrla do vrat Teruela, odtlej se pa že teden dni ne gane z mesta. Republikanci so ponovno zavzeli vrhove v neposredni okolici in obvladujejo mesto; v Teruelu samem bodo pa vsak čas zavzeli še tista maloštevilna gnezda, ki se še upirajo. Mraz in sneg sama ne moreta biti zadostno opravičilo zastoja nacionalističnega prodiranja. Nacionalistom se je bilo posrečilo razbiti severno od Teruela prve vladne jarke, v naglici vsekane na površju terena pod po-vodnijo granat in letalskih bomb. Potem so pa trčili ob čvrstejše postojanke v mestu samem, zgrajenem na luknjičavi skali, podobni velikanski gobi; prav zato je Teruel tako lahko braniti. Toda v tej bitki, najpomembnejši v španski vojni, je ohranitev ali izguba Teruela kljub drugačnemu videzu zadeva drugega reda. Važnejša so spoznanja, ki so jih prinesle te operacije; v prvi vrsti glede republikancev. Kljub nekaterim nepristranskim zatrjevanjem je nešpanski svet večjidel še danes prepričan, da se je Španija le malo spremenila po onih krvavih neredih v začetku državljanske vojne. Nekateri si še zmerom predstavljajo vladne čete kot tolpo kričečih in razcapanih miličnikov, ki vlečejo vsak na svojo stran. Trije španski nacionalistični generali General Franco C) in general Caba-nellas (-) pri paradi nacionalističnih čet. zadene, lahko uporabimo v svoj prid, v možnost, izklesali si značaj, ki nikoli ne klone. Naučimo sc bolje izkoristiti trenutke, zlasti pa tega, da ne prildepai.io našega srca preveč trdno na to, kar je podvrženo spremembam. Kukov voda teče življenje mimo nar, in to kar imamo, je treba vedno iznova. pridobivati. V tem tiči skrivnost življenja in vsa skrivnost uspehov in srečel Gorenjka, General Queipo de Liano poroča vsak dan v seviljskem radiu o dogodkih na bojiščih Res je, prvi tedni revolucije so bili v vsej Španiji strahotni. Nemočna vlada je pustila, da je namesto nje vladalo na tisoče vsakovrstnih odborov; policije ni bilo, armade takisto ne, tudi ne nikakršne prave uprave. Država se je razlezala v nič. To je bila doba krvavega brezvladja, doba, ki bi ji edino železna avtoriteta mogla napraviti konec. In vendar se je jela počasi kristalizirati osrednja oblast. Odbore so razpustili, počasi obnovili ogrodje države, ekstremne stranke — najprej anarhiste in prav pred kratkim še komuniste — so pa odrinili stran; in naposled so iz nič ustvarili še armado, takšno armado, kakršne Španija še nikoli ni imela. Bitka pri Teruelu, naj se že konča tako ali tako, presenetljivo ilustrira to preroditev. Drznega manevra, ki je z dvema divizijama, prodirajočima natanko ko stroj druga proti drugi, v enem samem dnevu odrezal mogočno utrjeni teruelski klin od zaledja, ni mogel zasnovati, izvesti in uspešno končati noben generalni štab, ki ne bi bil vreden tega imena; noben štab, ki ne bi razpolagal z discipliniranim in dobro opremljenim vojaštvom. Vladni so mobilizirali deset letnikov k njim je treba prišteti še stare oddelke političnih strank in asturske begunce — in imajo danes mogočnejšo vojsko kakor kdaj koli doslej. Vsi frontniki v tej vojski imajo enotno uniformo, enotne čevlje, dolge plašče in enotna pokrivala, če vojak danes govori s častrrikom, ga pozdravi s stisnjeno pestjo in stoji strumno pred njim. V vojnem območju ne prehodiš deset kilometrov, ne da bi trčil časopisja Daljni Vzhod H. R. KNICK ER BOC K E R se je *vrnil iz Šanghaja v London in po-- roča v angleških časnikih o svojih vtisih. Angleški in ameriški žurna-ob bencinsko zalogo za avtomobile, vfbsti, ki se vozijo z avtomobili po zaledju se morajo sicer zadovoljiti s j Kitajskem, pravi znameniti ameriški skopimi obroki hrane, zato pa dobišf časnikar, so v začetku naslikali zapri katerem koli vojaškem oddelku ? stave svojih držav na strehe avtomo-brez težav kruha in konzerv, ki jih! bilov, da bi se obvarovali letalskih imajo na prebitek. In naposled vidiš? napadov. Pozneje so pa strehe spet na vseh cestah neskončne karavane? prebarvali, ker nekateri japonski le-ambulančnih avtomobilov in vojnega! talci tako sovražijo Anglijo in Ame-materiala... Triko, da se jim avtomobilist laže iz- To so sicer postranske reči, toda* muzne, če ga imajo za Kitajca. Dalje hkratu so tudi viden dokaz brezhibne} pripoveduje Knickcrbocker, kako se organizacije moderne armade z vsem, 2 J® vračal iz Šanghaja v London. Pe-kar spada k intendanci in prehrani. } L)a' se Je čez japonsko, rusko in polj-Zavzetje Teruela ne pomeni za re-J ozemlje. Japonci so mu zaple-publikance nikakršnega taktičnega®11''’ ,v®e kitajske knjige, Rusi so mu uspeha; kajti kljub drugačnim domne-*vze'* japonsko literaturo, Poljaki so vam niso ti gorati kraji videti posebno* S® Pa olajšali z;i ruske knjige. »Ko primerni za izhodišče nacionalistične* ®em prišel v Varšavo, mi je ostalo le ofenzive proti vzhodni obali. Toda če-*se a"gleško sveto pismo.« (Knicker-tudi pustimo vnemar samozavest, ki* bocker je eden izmed najuglednejših jo je ta uspeh ustvaril v Španiji, ob-5 ameriških političnih reporterjev; prc-upani po izgubi Asturije, da je že vse* P°t°-val je Nemčijo in Rusijo, zad-kazalo na njeno bližnjo katastrofo, po-l11 je mesece se je pa mudil kot vojni meni razodetje te republikanske ar-}poročevalec na Španskem in Kitaj-made z vsem, kar je bilo v zvezi zis':em-' njeno postavitvijo na noge, ne glede* NIŠI-N1ŠI, Tokio: Industrijski in na konec te bitke, točko v korist re-} finančni krogi se zelo boje socialnih publikancev. % pretresljajev, ko se bodo vojaki vr- Nov Rooseveltov govor Prve dni po Novem letu je predsednik Združenih držav Franklin Roosevelt vnovič javno spregovoril. Sicer smo si vsi na jasnem, da je od besed do dejanj posebno v ameriški politiki dolg' korak; toda zato vendarle še ne kaže vse besede metati v isti koš. Ameriška zunanja politika se počasi a zanesljivo razvija ven iž svoje ponosne povojne osamljenosti; Rooseveltovi govori so najvidnejši dokaz te razvojne smeri, pa hkratu tudi njen kažipot. Tokrat je predsednik še jasneje kakor oktobra povedal, da je mir najbolj varno zasidran pri demokratskih vladavinah in da ga najbolj ogrožajo države, ki so demokracijo odpravile, ali je pa sploh nikoli poznale niso. Roosevelt je; prepričan, da si bo civilizirano človeštvo prej ali slej izvojevalo pravico do soodločanja pri svoji državni usodi. Govoreč o notranji politiki, je: Roosevelt posebno ostro nastopil: proti zlorabam velekapitala. »Ka-: pital je življenjsko važna sestavi-: na narodnega gospodarstva,« je: poudaril predsednik, »njegovo zlo-: rahljanje moči in sebično odtego-: vanje kapitala v sedanjem polo-: žaju sta pa izrastka, ki se jima: mora narod odločno postaviti po robu.« : Besede, ki veljajo tudi zunaj! Združenih držav. 1 : * < O drugih dogodkih preteklega tedna; gl. »Politični teden« na 2. strani. ; Observer! mii s fronte. — Baron Goh, predsednik japonske gospodarske zveze, !! napoveduje v istem listu, da bodo *! potrebna velika posojila za finansira-: njo vojne. Bati se je inflacije, ki bi spravila Japonsko v podoben položaj, v kakršnem je bila Nemčija tik po svetovni vojni. Po Suetsugovi izjavi Perliuux v ECIIOju de PARIŠ (katoliško-nacionalističnem listu): V uradnih krogih hočejo — dokler se nasprotno ne dokaže — videti v izjavi japonskega notranjega ministra zgolj besede. Toda to naziranje se bo kaj kmalu spremenilo, če se hitro ne omeji admiralov vpliv. POPU L Al RE, Pariz (Blumov list): Zgodovina mednarodnega razmerja najbrže ne pozna tako izzivalnega tona, kakor ga je pravkar rabil japonski notranji minister... Vsekako imajo pa besede admirala Suetsuga to dobro stran, da bodo likvidirale dozdevno protikomunistično vojno. Zdaj vsaj vemo, da ni cilj japonske vojne na Kitajskem boj proti komunizmu, ampak boj proti Angliji in Evropi, da ju izpodrinejo iz Azije. PETIT JOURNAL, Pariz (neodvisen informacijski list): V izjavi japonskega notranjega ministra je nekaj, kar učinkuje še izzivalneje kakor gola nesramnost. Ali ni mar občudovanja vredna naivnost, če kdo misli, da se sme Japonska v morebitni vojni z Anglijo zanašati na nevtralnost Združenih držav? Sicer je pa res, da bi pedantna previdnost Anglosasov utegnila dajati Azijcem potuho v tej smeri, saj Azijci ne poznajo drugega čaščenja kakor malikovanje nasilja. Nadaljevanje na S. str. v 5. stolpcu Barcelona, druga prestolnica republikanske Španije. Pogled na eno izmed najlepših ulic katalonske prestolnic# ^ bosti se, je izguba; one ima zmerom svoj prav, in ker je Ikot škrat rogat, ti pa ne, jo boš zmerom ti iz kupil, pa imej tisočkrat (prav. V zadnjih številkah »Družinskega jtednika« je uganjal skoraj po vseh rubrikah svoj hudomušni ples; menda je pr odpust tudi njemu šinil v noge. Saj ne bi človek nič rekel, če bi se one zadovoljil z nedolžno zgago, takšno, da je bralec niti ne opazi; lojalno priznamo, da ima pri njih •včasih tudi redakcijski korektorski škrat svoje rogove vmes. Zadnje čase pa tiskarski škrat ni s tem zadovoljil; obregnil sc je odo ob naslove, hoteč nam rogato vsiliti svoj škra-tovski prav. Najbolj je v oči zbodla onegova po nemarnem postavljena ATENA — na mestu, kjer so že dobrih 2000 let pred Gutenbergom stale ATENE. Da je bila Atena grška boginja modrosti, Atene pa najslavnejše mesto nekdanje Helade, ve škrat prav tako dobro kakor njegovi bralci; zato smo prepričani, da so se njegovi objestni nameni — če jih je imel — to pot izjalovili. Kronist Kronika preteklega tedna Politični tiecSen V Sarajevu je nepričakovano umrl 'novi ban drinske banovine dr. Dušan Davidovič. Podlegel je diabetski komi. Ban je postal šele pred božičnimi prazniki. — Po uradnem poročilu so skušali prejšnji četrtek v Zagrebu demonstrirati komunisti, a jih je policija razgnala. — Premeščen je v Beograd g. Anton Zobec, ljubljanski dopisnik Osrednjega tiskovnega urada pri predsedstvu vlade. — Zadružna zveza v Ljubljani je dobila pri Poštni hranilnici dolgoročno posojilo 63 milijonov din s poroštvom dravske banovine. Prenos posojila bo izvedla Zadružna gospodarska banka, ki dolguje Zadružni zvezi 120 milijonov din. — Prva elektrificirana proga v Jugoslaviji bo proga Sušak—Srbske Moravice. V državnem proračunu za 1. 1938-39. je določenih za začetek gradnje 3,4 milijona din. Železnico bodo zidali Italijani, da se znižajo naše terjatve nasproti Italiji po starem kliringu. — Proračun beograjske mestne občine za 1938/39 znaša 337 milijonov din dohodkov in prav toliko izdatkov. Dolgovi beograjske občine so znašali pred tremi leti 895 milijonov, danes pa le še 580 milijonov. — 25 milijonov din posojila je dobilo zagrebško vseučilišče od državne hipotekarne banke za zidavo novega poslopja tehniške fakultete in nekaterih poslopij veterinarske in medicinske fakultete. Zidati začno spomladi. (Vseučilišče je prosilo za 40 milijonov din.) — »Dom in svet« je Jugoslovanska knjigarna ustavila, ker je »revija šla na druga polja in ker je prinesla brez opazke tudi trditve, ki niso več v skladu z načeli Katoliškega tiskovnega društva«. Dejansko je revija prenehala izhajati že lansko pomlad s številko, v kateri je prof. Kocbek napisal članek o ozadju španske državljanske vojne. — Grof Ciano se je na vožnji v Budimpešto peljal čez Slovenijo. Na Rakeku ga je pozdravil ban dravske banovine dr. Natlačen. * V nedeljo sta se v Atenah poročila grški prestolonaslednik Pavel in nemška princesa Friderika Hanovrska. Med drugimi visokimi gosti sta bila v svatih tudi Nj. Vis. knez namestnik Pavie in kneginja Olga. — številke. Samo za 81 tisoč je zraslo prebivalstvo Francije po pravkar objavljenih podatkih ljudskega štetja 8. marca 1936 v primeri z letom 1931. (41,508.000 : 41,427.000). število družin je poskočilo za 155.000, stanovanjskih hiš pa za 230.000. / 4 8 milijard din primanjkljaja izkazuje proračun USA za leto 1938/39, za oboroževanje pojde pa 49'5 milijard din. / Pol milijona Zidov misli nova romunska vlada izgnati. — Dr. Karel Baxa, bivši dolgoletni praški župan (,primator‘; ta naslov imajo praški župani še iz srednjega veka), je umrl, star 76 let. Za njegovega 181etnega županovanja je Praga narasla iz polmilijonskega mesta v skoraj milijonsko prestolnico z velemodernimi socialni mi ustanovami. Pokojnikova vdova, roj. Jurkovičeva, je Hrvatica iz Opatije. — Titulescu, dolgoletni romunski zunanji minister, je stopil v Maniovo kmetsko stranko. (Maniu je v opoziciji proti Gogovi vladi.) — Bolgarija, Ogrska in Avstrija so zaprle svoje meje pred Zidi, ki jih izganja romunska vlada. — Kredit češkoslovaški vojni industriji za dobavo orožja Romuniji misli ukiniti francoska vlada. — Friderika Adlerja, bivšega voditelja avstrijskih socialistov in tajnika socialistične internacionale, je holandska vlada obsodila na 4 mesece zapora, ker je prestopil mejo s ponarejenim potnim listom. — Po niirnberškem vzorcu je romunska vlada prepovedala Zidom krščansko služinčad izpod vih dob nikdar hlepela po posvetni oblasti. Kungu je danes okoli 25 let. — Najhujša kriza po Napoleonu I., je izjavil v Ne\vyorku pred kratkim odpoklicani amej-iški berlinski poslanik W. E. Dodd, je svetovna kriza demokracije, ki jo pravkar preživlja svet. — Teruel popolnoma v republikanskih rokah. V petek se je poveljnik teruel-ske garnizije vdal s 1500 možmi vladnim četam. Vzrok: lakota in mraz. Po nepristranskih poročilih so terjali boji pri Teruelu na obeh straneh najmanj 60.000 mrtvih in ranjenih. — V Gvatemali v Srednji Ameriki je po poročilih iz Mehike počila revolucija proti prezidentu-diktatorju Jorgi Ubicu. — 3 angleške in ameriške poročevalce je ubila granata pred Teru-elom. — Prvič po vojni so češkoslovaške železnice lani dosegle čisti prebitek, čeprav je bilo po proračunu pričakovati 584 milijonov Kč (skoraj 900 milijonov din) primanjkljaja. — Zaradi veleizdaje in vohunstva so v Berlinu ustrelili tri obtožence. — Vsi civilisti morajo v 30 dneh zapustiti Madrid, je odredilo republikansko vrhovno poveljstvo, da ne bodo v napoto vojaškim operacijam. — Robert Van Sittart, pomočnik britanskega zunanjega ministra Edena, še ne misli iti v Rim, kakor so pisali nekateri listi; tako izjavljajo v rimskih političnih krogih. — Istrate Micescu, novi romunski zunanji minister, je obiskal Prago in Beograd. — Nove romunske volitve bodo 8. julija, pišejo romunski listi. — Polkovnik Beck, poljski zunanji minister, je podal pred poslanskim odborom za zunanje zadeve ekspoze o poljski zunanji politiki. telo zbežati, pri tem ji je pa spodrsnilo in bukev je padla nanjo. Hlapca sta nesrečno služkinjo takoj prenesla na nosilnici iz vej v dolino, toda ponesrečenka je kmalu nato izdihnila zaradi preloma kosti in hudih notranjih poškodb. č Transmisijski jermen je po nesrečnem naključju zgrabil 481etnega žagarja pri TPD, Ivana Grabnerja iz Zagorja, Tovariši so mu takoj priskočili na pomoč in so telefonirali po reševalce v Ljubljano, toda zdravniki nesrečnežu niso mogli več pomagati. Kmalu po prevozu v bolnišnico je Grabner izdihnil. Pokojnik zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. č Stekli psi so oklali okoli 20 ljudi v okolici Kolašina. Ljudje nočejo kupovati mleka in mlečnih izdelkov, ker se boje, da niso stekle živali ogrizle tudi krav. Tamošnji zdravnik je že naprosil Higienski zavod v Skoplju, naj mu pošlje bacilov proti steklini. č Drug v drugega sta trčila osebni avtomobil zdravnika dr. Zorjana in tovorni avtomobil tovarne Ehrlich v Mariboru. Obe vozili sta zelo poškodovani. Kdo je kriv, bo ugotovila komisija. č Ponesrečila sta se 81etni posestnikov sin Ivan Marec iz Podlehnika pri Ptuju in viničarjeva hči Antonija Marušičeva iz Breslave pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Prvi si je zlomil nogo pri drsanju, dekletce si je pa zlomilo ključnico, ko je hotelo po vodo. Oba ponesrečenca zdravijo v ptujski bolnišnici. č Družinskega očeta 401etnega sve- * Pojedel je dva krožnika ogrske ________ _____________ ________ tilničarja Karla Baukmana iz Lim- salame, 15 kuhanih jajec in spil dva Novega ni v bistvu ničesar povedal. I buša pri Mariboru je v Mariboru po- litra vina delavec Peter Juhas iz Sta- — Aneksijo Abesinije bodo v kratkem j vozila lokomotiva. Stroj ga je poteg-j re Kanjiže. Možak je bil stavil s pri- nil pod sprednje kolo, ki ga je čisto, jateljem za 20 dinarjev. Ko je stavo razmesarilo. Nesrečnež je obležal pri, dobil, ga je ta začel izzivati in na- biti tat kak znanec, ki je dobro poznal hišne razmere. p Krajo spisov o monopolskih prestopkih so odkrili v Sarajevu. V zvezi s tem so zaprli bivšega uslužbenca fin. direkcije Aleksandra Popoviča in znanega sarajevskega zobotehnika Ko-marico. Zobotehnikovo ženo Milico so namreč pred leti zasačili pri tihotapstvu monopolskih predmetov in jo obsodili na občutno globo. Obsojenka se je pritožila na višjo instanco, zdaj so pa njeni spisi na lepem izginili. Policija je trdno prepričana, da je Ko-marica podkupil Popoviča, da je spise ukradel. p Telefone kradejo zadnje čase v Ljubljani. Ondan je iz govorilnice papirnice v Vevčah neki I. L. ukradel 800 dinarjev vreden telefonski aparat, toda še preden ga je prodal, ga je policija prijela in ga vtaknila pod ključ. p Iz Zagreba so izgnali nevarnega mednarodnega pustolovca Adolfa Sa-muelyja, rojenega v Sarajevu in pristojnega v Avstrijo. Možakar se je izdajal za trgovca, pesnika in profesorja francoščine in se je najrajši sukal v boljši družbi starejših dam in za možitev godnih deklet. Sleparil je po vsej Evropi in je sedel že v nemških, švicarskih in avstrijskih zaporih. Sa.-muelyja so na meji izročili avstrijskim oblastem, ki so že dolgo poizvedovale za njim. H'e v s alt d a n §o sti priznale Romunija, Avstrija in Ogrska. — Hitler bo vrnil Mussoliniju obisk 9. maja, na obletnico ustanovitve italijanskega imperija. — V Budimpešti priči mrtev. Zapušča ženo in tri majhne otroke. zadnje sta se moža tako stepla, da sta oba odnesla praske po obrazu. P&Sb&t*-! Darmol, sredstvo za odvajanj* se česfo potvarja. Radi fegi pazite pri nakupu, da nosi vsa> ka tableta besedo Darmol in zarezo v obliki irkeT. Zahtevajte samo originalni Darmoi. «#.ni.V«r;0M/J» Darmol dobite v vsaki lekarni Glasovi časopisja Nadaljevanje s 1. strani Romunija SLOVENEC, Ljubljana: Kralj Karel je moral izbrati srednjo pot. Zato je poveril vlado Gogi, čistemu romunskemu nacionalistu in slavnemu pesniku, toda zmernemu in v presoji položaja modremu državniku, v dobri veri, da bo znal zajeti v jadra svojega nacionalnega programa tudi druge nacionalistične struje, za ka* terc se navdušuje romunska mladina, od katere se kralj Karel očitno noce ločiti. Tako je nastala vlada Okta-viana Goge kot zadnji poskus, da se romunski nacionalistični val ujame v močne, a modre roke krmarja, za katerega mora biti navdušen vsak patriotični Romun, a ki države ne bo strmoglavil v nepopravljive pustolovščine, ampak bo romunskemu nacionalizmu dal sicer močna in trajna zadoščenja, toda ne po zgledu jeklenih pesti fašizma ali narodnega socializma. JOURNAL DES DEBATS, Pariz (nacionalističen in konservativen): Jalovo je vsako tajen je dejstva, da francoski ugled v Evropi pada in da si more Francija svoj prejšnji ugled pridobiti le s predrtjem komunističnega tura na Francoskem. DA1LY TELEGRAPH, London (konservativen): Poskus predsednika Goge, da ustvari s Poljsko in Jugoslavijo tesno sodelovanje proti komu nizmu, pomeni zanimiv preobrat dogodkov. Vse kaže, da je ta politika v skladu z načrtom poljskega zuna- se je začela konferenca podpisnic č Gorelo je v gospodarskem poslopju * Z britvijo je operiral samega sebe nje„a rninistra Becka no katerem rimskih protokolov (Italije, Avstrije posestnika Janeza Predikake v Sv. Lo- ] Nemedaga Sopotski v Kavadarju. Mož ■ . ge nevtrajne evroDske države ! - _ i__\ Ti _ l! 1 :,.i: *rc«1r nw» ni 111 Go m A i in l-\il i 7nl n KftOO f 7^0 i 1P Tlfl - .... _ . ^ 1 . spodarsko orodje, škodo cenijo na 30 j tur in ker ni mogel vec prenašati bo — Japonska vlada je — kakor je bilo pričakovati — naspol preklicala iziavo svojega notranjega ministra o boju med rumenim in belim plemenom v Aziji. — Položaj na Mandžurskem po- tisoč dinarjev č Voz hlodov se je zvrnil na 301et nega delavca Rudolfa Madeca iz Ruš., tudi je že lahko. lečin, si ga je odrezal z britvijo za britje. Zdaj se mož počuti bolje in španska vojna MANCHESTER GUARDIAN ____________________— . Moža so z zlomljeno hrbtenico in hu- j * 102 leti je stara, pa nima niti ; WEEKLY, Manchester (najuglednejši staja zaradi kitajskega četaštva za Ja- dimj notranjimi poškodbami nezavest- j enega sivega lasu Milica Filipovičeva j angleški ^liberalni list) Republikan-ponce neugoden. Zato so Japonci za- j nega prepeljali v mariborsko bolniš- nico, toda njegovo stanje je brezupno. Po limfi* jpodila Stoletnica vrže kdaj pa kdaj tudi kvarte in spije polič vina. časno zavrgli načrt o prodiranju na južno Kitajsko. — Dolga vojna izčrpava japonske finance. Vojaštvo zahteva nove kredite, vlada se pa ne upa uvesti nove davke, ker se boji nezadovoljstva prebivalstva. - Dve čast- Ne,nani v>omilci so vlomili v pro- niski zaroti proti Stal.unu je baje od- stQre standard_Vacuuma v Zagrebu ------- kril GPU. V zaroti je vpletenih 25 .n sQ jz bJa . odnes]i 63 000 djn | ie še zmerom krepak in trdi, da si v visokih eastmkov ° i Ameriki laže kaj prihrani ko doma. i o svojih potovanjih zna Končar po- iz predmestja Rume. Kljub starosti je s ki uspeh na teruelski fronti ne mo-silno gibčna in še zmerom prav dobro1 re spremeniti dejstva, da republi-sliši. Od zob ji je ostal samo eden. j kanci še niso pripravljeni na veliko ofenzivo... Vladni imajo danes armado kakšnih 500.000 mož in dobro iz- .... . . urjeno m zelo Ribcno rezervo 100 do Devetič le ix. namenjen v Ameriko' , ' . » . , v., -i . . „ . . „ . ; 120 tisoe moz popolnoma svežih sil, S V«nČ X ki jih lahko vsak trenutek vržejo na Prame in irageJiče d Zaradi neozdravljive bolezni se je zastrupil v Ljubljani bivši ljubljanski trgovec Ernest Sark. Mož je imel raka na jeziku in v grlu. d Obupana mati je zaradi bede skočila z dvema otrokoma pod voz električne cestne železnice v Zagrebu. Vse tri so hudo ranjene prepeljali v bolnišnico. p Iz zaporov je pobegnil mladi vlomilec, bivši trgovski pomočnik Ignac šalaj iz Dolnje Lendave, ki so ga šele pred kratkim prijeli v Ljubljani. Iz Litiii čeprav leze možak že v 60. leto, ‘ , J 1,1...» ± -1 ** n ir«*A*v»ir in trrii dn v: katero koli knt.icno točko... Medna; rodni oddelki ne presegajo 15.000 moz in so pomešani z ostalimi četami' vedati marsikaj zanimivega. Jezike je porezal kravam doslej ' prijenec je požrl kos železa, da so ga ! še neznan storilec v Trbovljah posest morali prepeljati v bolnišnico. Tu je ™ku in mizarju Cestniku Valentinu. ! Mož meni. da mu nekega bolnika okradel za 500 dinar- ; jev potem je pa pobral šila in kopita 1 diti kdo iz orebnega in pobegnil. miti so storilcu že na sledi p Da je rajši leto dni v ječi kakor mesec dni prost, pravi 821etni berač Anton Kocbek iz Maribora. Možakar je bil pred kratkim zažgal posestnici Barbari Urbančičevi v Ledeniku v Slov. prav tako, le iz nasprotnega vzroka, ne tvorijo anarhisti strnjenih oddelkov... Glede oborožbe se razmere na vladni strani popravljajo. Velik del , . , vojnega materiala izdeluje danes Ka- je moral to naie- Uaionija, ne samo lahno orožje, tein-a sovraštva. Orož- ve- ^ tanke in svojih ;j0_40 letal na mesec; to število se utegne v nekaj mesecih podvojiti... Madrid je danes toliko kakor neosvojljiv; direkten napad nanj bi stal Franca 100 Hasno Osijeka se je ondan obesil v svojem skladišču. V poslovilnem pismu pravi, da ga je v samomor pognala živčna bolezen. Hesreče r Cele jate golobov je v Dubrovniku tisoč mož in še bi se najbrže izjalo-vzel mraz. | vil... Republikanci vidijo danes samo dBogati industrijalec Ilija Tau iz! goricah avto, baje zato, ker jo je bili r večkratni ubijalec Djordje Sovilj! dve resni nevarnosti: v blokadi s po-siieka se ie ondan obesil v svojem! zalotil z nekim mlinarjem v spalnici. ' iz Brezika pri Novi Gradiški je svoj, močjo Nemčije in Italije, in v velikih p Pod tujim imenom je dolgo živel ziočin že v celoti priznal. Na policiji | dobavah vojnega materiala naciona-pustolovec, slepar in vlomilec Ivan Ko- ! so se prepričali, da govori zločinec ; listom. Dokler bodo republikanci drič, bivši gimnazijec in zdaj lažni slu- 1 perfektno francosko in nemško in da ohranili dosedanje razmerje (in vse šatelj filozofije v Zagrebu. Policija je odlično obvlada stenografijo. | kaže, da bodo to zmogli, če ne dobi na njegovem stanovanju našla razno1 j- od sadilcev tobaka v vardarski1 Franco velike pomoči v orožju m vlomilsko orodje in ukradene listine ’ banovini bo država odkupila 12 in pol ljudeh), lahko vzdrže nepregleden il tobaka v vrednosti 160 žas- Dvomljivejše je, ali bo Franco lahko nepregleden čas vzdržal. Za vlado je najvažnejši življenjski problem prehrana. (Iz članka posebnega dopisnika lista s potovanja po republikanski Španiji.) Rooseveltov govor JUTRO, Ljubljana: Nekatera mesta Rooseveltovega govora so se ne- č Pri smučanju si je zlomila nego Vugrinca. Slepar se je namreč zelo v Tržiču Marija Perkova. Prepeljali dobro poznal z Vugrinčevo ženo Elo njegovega pokojnega znanca Vinka 1 milijona kil milijonov dinarjev. so jo v bolnišnico v Ljubljano. in ji je izmaknil moževe listine. Poli- č Dva konja je ubil vlak posestniku cija je ugotovila, da ima slepar na vesti lepo število grehov. p V uradne prostore okrajnega načelstva v Mariboru so vlomili doslej še neznani vlomilci in so vse prebrskali. Denarja na srečo niso odnesli, p V poštni čakalnici na postaji v Babniku iz Gorenje vasi pri Poljanah Konja sta neopaženo zavozila na železniški tir in sta se po nesreči zapletla z vajeti v kol, da nista mogla naprej. V tem je privozil večerni brzo-vlak in je konja na mestu ubil. Posestnik Babnik ima 10.000 dinarjev škode. č Poleg tovarne kopit v Gračnici pri Rimskih toplicah je do tal pogorela baraka štirim delavskim družinam. Gašenje je bilo zelo naporno, ker so zmrzovale cevi in voda. Imetje , . . , so večinoma rešili, toda revni ljudje , razna zlatnina, ki jo je pa tat pus 1 so zdaj brez strehe. Škodo cenijo na v skrinji. Domnevajo, da je mora 1 približno 15.000 dinarjev. č Po nesreči je ustrelila svojo mater lOletna Katica Breitweiserjeva iz Novega Vrbasa. Dekletce je našlo v miznem predalu očetov samokres. Začela se je z njim igrati in ga je po nesreči sprožila. Strel je zadel otrokovo mater v prsi. Zaradi velike iz- r Preteklo leto je bil na Jadranskem morju zelo slab ribolov. V mestni ribarnici v Splitu so prodali le 4,470.000 kg rib raznih vrst. Ribiči so zanje dobili okoli 4'5 milijona dinarjev. V Beograd. Ljubljano in Zagreb so pripeljali 126.000 kg rib v vrednosti 1'5 milijona dinarjev. _ _ __________ r Dalmatinski vinogradniki so le- J dvomno nanašala na vojno nevarnost Mariboru"’7e*nekdo"okradel ‘kuharico1 tos s prodajo vina prav zadovoljni. ,la Daljnem Vzhodu, na potopljeno Heleno Roberjevo. Iz torbice ji je iz-1 Šibenik in okolica imata samo še ka-: ameriško topničarko »Panay« in na maknil 600 dinarjev. J I kih 60 000 hi vina. Vinogradniki so, zapletljaje, nastale v zvezi s tem. r, cicrinip SO .ikr-.dli nrv=estnici I trdno Prepričani, da ga bodo med j Poznavalci razmer trdijo, da bi se ‘ P ______________ lpfnm nrnHoli vplrv lio-nrlnn »v*rwvl/\ •/ovuliti Frančiški Lukanovi iz Komende' 2G00 , ,etora >wodali ze!o goldinarjev. Poleg denarja je bila tudi j moglo zgoditi še več takšnih inciden-(Nadaljevanje na S. strani) tov pa bi se Amerika še vedno ne mogla odločiti za skrajne sankcije. I Hranilne knjižite vrednostne papirje vnovčuie po gube krvi je nesrečna žena kmalu po najboljši ceni in takojšnjemu 17.-prevozu v bolnišnico izdihnila. j plačilu, isposlufe vse č Led se je vdrl pod nogami mla- bančne, denarne, kreditne in bla- demu Francu Ziherlu iz Laz blizu Pia- I govne posle najknlantncje nine pri Rakeku. Fant se je ponoči 1 pr 4 \[TIMŠlFIi' 40 let. — Rajši študira, kakor da po-j vračal domov in si v temi ni mogel j A1UJ Al,| i UiiiiliiLiiJii stane cesar Princu Kungu, direktne-j pomagati. Ponesrečenčevo truplo so v gjla m RIO C PESTER LLOYD, Pešta (liberalen; nemško glasilo vlade); »Noben grado nasilju, in dovolj velikodušni, da zagotove uspeh miroljubnim metodam, kadar koli se bo pokazala nujnost reform in sprememb.« (Izjava uspeh nasilnih metod nas ne sma angleškega konservativnega poslanca - t . ■ \Vinstona, Churchilla poročevalcu. ™?^^ ‘la bl prostovoljno prizn ali lista.) a biti žalostni, kajti imam še zelo prijaznega brata, ki vam bo zelo dober kralj.' Vseeno smo bili žalostni, a kaj smo mogli storiti? In zato smo samo dejali; ,Na svidenje in Bog s teboj!' In kralj Edvard je dejal: ,Na svidenje in Bog z vami!' Potem je odšel, da bi bil lahko skupaj s svojo ljubljeno gosp>o. Zato se pa zdaj ne i menuje več njegovo veličanstvo kralj Edvard, ampak njegova kraljevska visokost vojvoda Wind-sorski.« Dimnikar in smrt (nEk) Budimpešta, januarja. V Szent-andraspuszti se je rokodelec Franc Gol lik na novoletno jutro dobre volje in vesel vračal s silvestrovanja domov. Na p>oti je srečal dimnikarja in je ves razigran zaklical: »Hej, to leto bom imel pa srečo; dobro se je začelo!« V istem trenutku je priletela rokodelcu na glavo opeka s strehe. Dollik je padel in obležal na mestu mrtev. Obsojen zaradi dvoženstva — i lastno ženo Zakonska smola Andrewa Drummonda (no.i) London, decembra. Neko škotsko sodišče se je te dni bavilo z nenavadno zapleteno zakonsko afero mladega zakonskega sleparja Andrewa Drummonda. Andrew Drummond ima zdaj trideset let. Pred osmimi leti, torej skoraj še kot mlečno-zobi mladenič, se je poročil z gospodično Annie Yulovo. Zdelo se ie, da sta se mlada človeka vzela iz ljubezni, toda na veliko začudenje vseh njunih znancev, je Drummond svojo novopečeno ženico kmalu po medenih tednih kratko in malo zapustil. Pobegli mož Dolgo gospa Drummondova sploh ni vedela, kam jo je mahnil njen nezvesti mož. Morda v Ameriko, morda v eno izmed mnogoštevilnih angleških kolonij? Mlada žena si pa na svojo srečo zadeve ni gnala k srcu in je skušala svojega moža pozabiti. Lepega dne je pa izvedela, kam jo je popihal njen možiček. Izbral si je bil drugo ljubezen, mlado dekle, ki mu je očitno bila bolj všeč kakor lastna žena. Ponosna žena pa ni prosila moža, naj se vrne k njej, temveč je hotela narediti svojemu kratkemu zakonu enkrat za vselej konec; vložila je tožbo za ločitev zakona. Sodišče je njeni prošnji kmalu ugodilo in že po nekaj mesecih sta bila zakonca Drummondova spet svobodna. Kmalu nato se je Andrew Drummond poročil s svojo novo izvoljenko Janete Watsonovo. Za čudo tudi ta zakon ni bil srečen. 2e po nekaj mesecih je Drummond zbežal od svoje druge žene, to pot je bil pa vzrok njegove nezvestobe čisto drugačen kakor prvič. Poroka v Gretna-Greenu Drummond je spet poiskal svojo prvo ženo in jo je pregovoril, da se je z njim še enkrat poročila. Med svojo odsotnostjo je namreč izvedel, da je njegova prva žena po svojem očetu podedovala veliko premoženje. In ta denar je mladega sleparja zamikal, da je še enkrat poskusil svojo srečo. Tako sta se Drummond in njegova prva žena odpeljala v Gretna-Green, znamenito škotsko zakonsko .kovačnico', v starodavno delavnico slavnega kovača, kjer sta si nad nakovalom podala roke in se po vseh pravilih veljavno še enkrat poročila. Ta zakon je bil eden izmed zadnjih, kajti kmalu nato so oblasti gretna -greensko kovačnico zaprle. En mož in dve ženi In res se je že zdelo, da bo tretji Drummondov zakon potekel brez notranjih in zunanjih pretresov. Drummond je bil s svojo ženo silno prijazen in ljubezniv, toda lepega dne je prišlo žalostno odkritje. Annie je zasledila pri svojem možu pisanje, ki v njem neka gospa Drummondova od svojega moža zahteva denarja... Pred sodniki je Drummond vse priznal. Sodišče je mladega zakonskega sleparja obsodilo na štiri mesece ječe zaradi dvoženstva. Kateri izmed obeh zakonov je veljaven, sodišče še ni moglo razsoditi. Videti je bilo, da za Drummonda to ni posebno važno, pač pa za njegovi dve ženi, kajti obe niti ne mislita na to, da bi se odpovedali svojemu možu... SPREDAJ ZADAJ Oglas, je reg. pod S. Br. 181 od l. III. 1937 Donebnica z 200 nadstropji (nw. i.) Cikago, januarja, člkago je sklenil prekositi znamenite newyorške donebnice. Pravkar grade namreč v Cikagu temelj za ogromno stavbo, ki ne bo imela nič manj ko 200 nadstropij. Za gradnjo temelja te najnovejše in menda tudi za nekaj časa najvišje donebnice so potrebovali več mesecev. Da so dobili primerno stavbišče za orjaško zgradbo, so morali porušiti 24 manjših hiš, kajti ogromna zgradba ne bo samo največja na svetu, temveč tudi najprostornejša. Vanjo bi lahko spravili srednje veliko evropsko mesto. Da se bo promet v njej odvijal brez težav, bodo vzidali v donebnico 400 dvigal. Zamenjani grafološki izkazi (n š. I.) Newyork, decembra. Eden najzanimivejših ameriških procesov zadnjih mesecev je bila najbrže pravda, ki jo je naperila neka newyorška banka proti svojemu domačemu grafologu. Kdor je namreč hotel v tej banki priti do dela, je moral najprej bančnemu grafologu pokazati svojo pisavo. Sele ko je grafolog na podlagi pisave povedal svoje mnenje o prosilcu, ga je gospodar sprejel v službo, ali pa odklonil, kakršen je bil pač prosilčev grafološki izkaz. Pred kratkim je grafolog o nekem prosilcu napisal posebno ugodno mnenje in res je mož dobil zelo zaupno službo bančnega blagajnika. Izkazalo se je pa, da tokrat grafologova izjava ni držala, kajti že po nekaj mesecih jo je novopečeni blagajnik popihal, s seboj pa seveda ni pozabil vzeti 200 tisoč dolarjev iz blagajne, ki so mu jo bili zaupali. Takoj so prijeli grafologa. Sodišče je priznalo banki pravico do odškodnine, kajti dognalo je, da se je grafolog pri svoji napovedi zmotil in zamenjal dve pisavi. Pisavo tatinskega nepridiprava je nehote podtaknil poštenjaku, njegovo pisavo je pa prisodil blagajniku, ki se je pozneje tako slabo obnesel. Grafolog bo najbrže moral za svojo nepremišljenost plačati odškodnino. Maharadža umrl od gladu (n H i) Pariz, januarja, V francosld indijski koloniji Pondicheryju je pred kratkim umrl maharadža iz Dewarja za gladovno stavko. Knez je ■ bil še pred nekaj leti eden najbogatejših vladarjev v vsej Indiji, pred nekaj leti je pa moral v dramatskih okoliščinah zapustiti svojo domovino. Do leta 1930. je bila država Dewar ena najbogatejših indijskih dežel. Davčni prejemki so bili tako veliki, da si je maharadža dal zgraditi moderno, pravljično opremljeno palačo za 300 milijonov dinarjev. Evropci, ki jih je pot zanesla v to deželo in ki so imeli srečo, da jih je maharadža povabil na dvor, niso mogli svoje žive dni pozabiti sijaja in razkošja, ki je tamkaj vladalo. Pred nekaj leti je pa maharadža spoznal neko belo plesalko in se je do ušes zaljubil vanjo. Imenoval jo je za svojo najljubšo ženo in jo obsipal z darili, ki so naposled prekoračila! celo njegovo bajno imetje. Po treh kratkih letih so bile državne blagajne prazne, kakor da bi jih bil kdo izropal, in grozila je revolucija. Maharadža je moral na skrivaj v megli in noči pobrati šila in kopita in zbežati iz svoje domovine. Pribežal Je v Pondichčry, kjer je pričel živeti skromno meščansko življenje. Nedavno je pa dobil od de-v/arskega državnega sveta poziv, naj predloži svoj obračun o gospodarjenju z državnim denarjem. To si je nekdanji maharadža tako gnal k srcu, da je pričel gladovno stavko. Vse prigovarjanje prijateljev je bilo bob ob steno in trmasti mogočnik je rajši umrl, kakor da bi še dalje prenašal sramoto, ki si jo je bil tako lahkomiselno nakopal. Sirom po svetu Za dolge zimske večere Ati STE KA) PSIHOLOGA? Ta igra je zelo preprosta. Postavili vas bomo pred dve vprašanji časti in vesti in pred štiri razplete vsakega izmed teh dveh vprašanj. Le en razplet je pravilen, kajti le on ustreza značaju prizadete osebe, njenemu življenju in njenim navadam. Ne gre torej za to, kaj bi vi storili na njenem mestu, temveč da logično ugotovite, kako se je prizadeta oseba po svoji vesti in časti sama odločila. Ako boste v obeh primerih uganili pravi razplet, imate dovolj razsodnosti in daru opazovanja in se na svojo sodbo in svoje vtise lahko zanesete. A. NEVARNA NESREČA Ivan Logar, sin policijskega komisarja v nekem večjem mestu, je s svojim očetom na počitnicah v manjšem letovišču. Neki večer se Ivan pelje s svojim avtomobilom domov in po nesreči povozi nekega pijanca, ki mu ravno križa pot. Nesrečnež je na mestu mrtev. Mladenič od strahu ne ve, kaj bi storil. Lahko bi nadaljeval svojo vožnjo, kakor da se ne bi nič zgodilo, kajti cesta je čisto prazna. V dvomu se fant zateče po nasvet k svojemu očetu. Kaj stori oče? 1. Sam, obvesti policijo. 2. Svetuje svojemu sinu, naj o nesreči molči ko grob. '3. Svetuje sinu, naj se sam javi policiji. >!■ Svetuje sinu, naj počaka do drugega dne. B. ZMOTA PRI PLAČEVANJU Gospod Karel je že petnajst let blagajnik v neki veliki banki; njegovo delo je bilo ves ta čas vzorno in točno. Neki dan, ko ima nenavadno dosti dela, se pa zmoti pri izplačevanju denarja. Kmalu spozna svojo zmoto, vendar se pa ne more spomniti, komu je odštel 1000 dinarjev preveč. Kaj stori? 1. Obvesti ravnateljstvo banke. 2. Sklene počakati, da mu bo stranka sama vrnila 1000 din. 3. Sam is svoje plače nadomesti 1000 din, da ne bi nihče zvedel za njegovo zmoto. Telefonira osebam, ki jim je izplačal denar, naj pogledajo, ali so prav dobili. PBAVA ODGOVORA A. Oče svetuje svojemu sinu, naj se sam javi policiji. 1. Ako bi sam obvestil policijo, bi se zdelo, da hoče kot policijski komisar posredovati v prilog svojemu sinu. 2. Nikakor ne svetuje sinu, naj o nesreči molči, ker je kot policijski komisar poštenjak. 3. Ne svetuje mu, naj počaka do drugega dne, ker ve, da bi mu samo škodoval; kajti s tem bi zločinu ne-nameravanega uboja, ki je zanj mnogo olajševalnih okoliščin, navrgel še obremenilno okoliščino bega. B. Obvesti ravnateljstvo banke. 1. Utegnilo bi se zgoditi, da oseba, ki je prejela 1000 din preveč, tega denarja sploh ne bo vrnila. 2. Ne poravna sam primanjkljaja, ker ve, da mu ravnateljstvo zaupa. 3. Ne telefonira nikomur, ker gre ta pravica v takšnih zadevah samo ravnateljstvu. n r. D. Cene naših malih oglasov so zmerne in času primerne! F 70 vrsticah Z milijonarko se je ondan oženil smučarski učitelj Sepp Frohlieh iz Ischla (Avstrija). Miss Natalija Ro-gersova, hči ameriškega bankirja, se je bila vanj zaljubila, ko jo je na Semmeringu učil smučanja. — Novo metodo spolne pomladitve je baje odkril dr. Viktor Lakatos z Dunaja, Te dni je o njej izdal v dunajski založbi Sensen knjigo pod naslovom »Pomladitev in spolnost«. — 40.300 ljudi je lani ubil avto v USA, 1,060.000 pa ranil. — Grof Cavadonga, sin bivšega španskega kralja Alfonza XIII., je spet nevarno obolel. -Znano je, da boleha za hemofilijo, t. j. boleznijo, pri kateri utegne človek iz še tako nedolžne ranice izkrvaveti, ker se mu kri ne strdi. — Zaradi zapadlega snega se je podrla streha nekega kina v Tokomašiju na Japonskem: 79 mrtvih, 66 ranjenih. — Belgijski Staviskij, Julij Barmat, je te dni umrl v bruseljskem zaporu. Po rodu ukrajinski Zid, se je znal med vojno prikupiti Hindenburgu, da je dobavljal nemški armadi surovine in strelivo. Po vojni je na debelo sleparil na rovaš nemških socialističnih politikov in tako posredno mnogo pripomogel Hitlerju do zmage. Pozneje se je preselil v Belgijo in kompromitiral narodno banko; zato je moral odstopiti predsednik vlade Van Zeeland, bivši guverner belgijske narodne banke. — Hud potres v Mesiču, prestolnici Mehike, je porušil več hiš in terjal tudi človeške žrtve. — 20 živih otrok ima Rimljanka Elena Ravistova. 20. otroka je rodila ondan. — Potniško letalo Milan—Berlin je pri Frankfurtu treščilo na zemljo: 6 mrtvih. Vzrok nesreče: ledena skorja na krilih. — Trojčke je rodila na Silvestrovo neka Hanovrčanka. Vsi trije skupaj ne tehtajo niti 3 kg. — Po 135 dneh se je šele zavedela Američanka Ida Smithova. Pred štirimi meseci je bila padla s 40 m visoke strehe na tlak. V bolnišnici so jo hranili z mlekom po cevki. — Nemški iz'etniški avto je hotel v Dolomitih (Italija) prehiteti neki avtomobil. Treščil je ob ograjo na mostu in strmoglavil v 70 m globok prepad: 3 mrtvi, 25 ranjenih. — Po vseh štirih je romal neki indijski kmet na božjo pot v zahvalo, ker sta njegova sinčka prebolela tifus. Ozdravljenca sta morala takisto po vseh štirih romati z njim. Ker sta bila še šibka od bolezni, sta med romanjem podlegla, njunemu očetu so se pa ognojila kolena in je nazaj grede na cesti omagal in umrl. — številke. Po podatkih ameriškega ča- ; sopisa »Fortune« odrine povprečno i vsak Japonec državi v obliki davkov 1 13" o svojih prejemkov, Šved 15%, Kanadčan 16%, prebivalec USA 19%, Nemec iz rajha 21%, Anglež 23%, i Madžar 27% in Francoz 28%. Moderna šola Šolski nadzornik stopi nepričakovano v razred in zagleda, kako se neki mladenič, precej večji od drugih, prepira s svojimi součenci. Deček, naj-S brže repetent, je kazal prišlecu hrbet; nadzornik v sveti jezi zgrabi prepir-t ljivca za ovratnik in ga postavi v , bližnji kot: »Tako, zdaj pa molči in mirno stoj, dokler te ne pokličem!« ‘ zapove strogo. Nato se obrne k razredu in vpraša: »Kje imate pa učitelja?« »Pravkar ste ga postavili v kot!« j zavpijejo učenci v en glas. Al n&šin dni Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Tramvaj in bon-ton če se človeku kakšna nevšečnost primeri, enkrat ali dvakrat, gre, če\ je dobro vzgojen, molče preko tega.. Slučaj pač! In na neprijetne slučaje' moraš biti vedno pripravljen. Toda kaj naj si človek misli, če se mu v kratkem razdobju primeri kur štirikrat tale tipično ljubljanska zadeva: Pelješ se s tramvajem in moraš na križišču pred kavarno lE uropo« prestopiti. Mudi se ti, pa se veseliš, videč, da vozi pred teboj tramvaj, ki vaj, na katerem se voziš, dobro ustavil — že ti oni, va katerega si namenjen, odpelje... Niti znane prepovedi »Skakanje med vožnjo prepovedano« ne utegneš prekršiti. To se mi je v kratkem četrtič pripetilo prav na dan sv. Treh kraljev, ko sem hitel na šišensko postajo in je zraven bilo še mraz, da si moral nos venomer v dlan tiščati. Razen mene sta bili tudi dve starejši dami nemilo presenečeni. Ker je ta »zabava« ljubljanskemu tramvaju očitno prešla že v navado, sem sklenil postaviti predenj '»Zrcalo«, da si malo ogleda, kako se pri-sadeti pri tem -»zabavajo«.. F. Času primerno! Pa naj povem še jaz eno iz ljub ljanskega kina. Pred kratkim so vrteli film slavne MEDICEJČEVA LJUBICA Resnična ljubezenska zgodba iz časov beneške republike 4. nadaljevanje ;; Sedemnajstletni, živalmi kardinal, nadškof Ferdinando de Medici je z velikim spremstvom prihitel iz Rima, da 1)0 poročil svojega starejšega brata z dunajsko princeso. V Florenco je prispela tudi dona Izabela Orsini, vojvo-dova lahkomiselna hčerka in ljubljenka, ki 6o njene ljubezenske prigode očetove še daleč prekašale. Svečanosti sta se udeležila še dva mlajša vojvo-dova sinova in tako je bila zbrana vsa medicejska rodbina. Veselje starega vojvode je bilo torej upravičeno tako neskaljeno in brezmejno. »Palle! Pallek in »Avstrija! Avstrija!« so veselo kričali florentinski meščani. Bele lilije, rože nedolžnosti v medicejskem grbu, so okrasili z bršljanom in zimzelenom. Vojvodove barve * V '111 Al’ 1 '1 IIVJIII 1 II tllllltiCIClIUllI« » V »UUU» O j I ^ bos nam lahko takoj prestopil. P«;;zelen rumena j„ škrlatno rdeča so v glej ga apajn —onemu tramvaju «e::ogromnih zaslavah valovile z vseh še bolj mudi ko tebi: m se še tram-;;.? . m(1Btia.ov in balkonov. Grete Garbo. Kakor običajno, je bilajzelo težko dobiti tudi tokrat dvorana nabito polna.' -----------!* *— Zrak, že tako ne preveč čist, se jej pričel mešati z obupnim smradom. Zabavljanje spočetka polglasno, se je pričelo kar na glas, kajti smrad je bil res neznosen. Pa se je predrz-než, ki že po svojem vedenju ni spadal v javni lokal, pričel .še oglašati, češ komur ni všeč moja bližina, naj se odstrani. Mislim, da bi omenjeni gospod prav lahko porabil čas, ki ga je presedel v kinu, za prebiranje knjiga o lepem vedenju. M. K. oken, mostov, mostičkov in balkonov. Kakor vesel odmev so na osteh sulic pri toskanskih četah frfotale majhne zastavice v istih barvah. Možnarji so grmeli z utrdb ob San-Giovannijevi cerkvi in odmevali od trdnjavskih zidov San-Minianove trdnjave. Vino je v krvavonlečih curkih zastonj brizgalo iz vseh vodnjakov in vodometov. Medicejci 60 med florentinsko 6odrgo razdelili nešteto kolačkov in kruhkov; povsod je vladalo neugnano veselje. Hkrati z mnogoštevilnimi tujci, ki so prispeli v prestolnico ob Arnu tešit j j svo jo radovednost, je bil tudi neki beneški mestni svetovalec. Republikanski plemič z Adrije se pač ni mogel prištevati k povabljenim gostom, vendar'si je pa vseeno želel zagotoviti lep prostor, da bi lahko natanko videl poročni sprevod. In lep prostor je bilo tedaj v Florenci zelo, Dobrota je sirota! Veliko TedniZtovo nagradne fefeiw©v©r22fe To mu je že v Benetkah delalo skrbi. Neki trgovski tovariš, ki se je bil pravkar vrnil iz Florence, mu je sicer napisal priporočilno pismo za donno Bianco Bonaventurijevo, toda svetovalec ni temu pisanju nič posebno zaupal. »Bianca Bonaventuri?« je pomišljal v dvomu. »Hm, ali ni to prav tista Bianca Cappello, ki smo jo pred leti izobčili iz Benetk, ker jo je neki Florentinec ugrabil?« .»Kogar Benetke izobčijo, tega po-•jviša Florenca,« se je glasil nekam skrivnostni odgovor. »Ljubica medicej-skega princa Francesca rada odpre svojemu rojaku vrata v palačo Pitti. Jeseni nas je obiskal mlad fantfMeni0ee j*.P™v tako godilo, prijatelj iz M. in se nam predstavil kot daljni tm°l- Svoje blago sem izvrstno m hilro sorodnik. Ker je bil brez službe inXPro“"*,< . . I . brez svojcev, sem ga povabil, naj f »V vašem primeru je to razumljivej-ostane nekaj dni pri nas. Dali smop.« je ugovarjal mestni svetovalec, mu sobo in hrano kot sorodniku za- < stonj. Ker smo imeli ravno koline,5 tudi hra. a ni bila slaba; to je tudi3 sam priznal. Po štirinajstdnevnem j bivanju nas je zapustil z obljubo, da< nam bo sporočil, kakšno službo je] dobil in kje. Do danes nismo še takoJ srečni, da bi od njega prt.oli kak? ^7” dopis, čeravno je obljubil, da se nas? V božični številki »Družinskega bo hvaležno spominjal in nam kaj {tednika« smo prinesli podroben po-poslal v spomin. 1 pis našega novega nagradnega te- Ko smo čistili sobico, kjer je mladi? kmovanja. Vse pogoje boste torej gospod stanoval, je žena ugotovila,?našli v omenjeni številki, kupone da je šlo z njim okrog 5 kil orehov ? bomo pa natisnili v vsaki številki, steklenica kolonjske vode in moške? tako dolgo, dokler bo tekmovanje usnjene rokavice. Z trajalo. Ker mora vsakdo imeti vse Tako je današnji mladi svet liva-ikupone, priporočamo, da list hra-ležen za izkazane dobrote. Kako res-J nite in da si ga vnaprej zagoto-ničen je stari pregovor: »Dobrota jej vite pri svojem stalnem proda-sirota*' v Ijalcu'. Nagrade za naše tekmova- F. —č.jnje so tele; Ati * KillO ♦ nagrada: 500 dinarjev v gotovini. PnšiTimn vam Honi« »ZrealoS S' naRrai;a: kompleten jedilni servis zn Sest 1 OSI 1 jam \am nopis za J oseb, izdelan i7 prvovrstnega inozemskega I\aslil dni« O dogodku V Kinu, KI SC#porcelana ,n obrebljtn z zlatim robom (‘J6 Komi IG resnično pripetil. ♦ sov). — Servis je podarila za naše naročnike Deževalo je. Šla sem v kino, da dl*a8tner in °'"ur v Zu|!rebu; malo razvedrim. Za menoj sta sedeli* dve gospodični in venomer klepetali.?,. 3- nagrada: vrtim narnitu.a iz dveh fote-,,, F .v vi *. .1 Sijev in nnze. Vse izdelano iz najboljšega lesa. Predstava se je ze začela, njunih ♦ vrednost 3r>0 din. — Garnituro ie nafiiin čita-p Ogovorov pa ni hotelo biti konec. Jt el jem podarila tovarna stolov in parketov Nazadnje je ena izmed njiju dalajRemec & Co v Kamniku, svoji norri na moj sedež in me dre-? 4. nagrada: N gala s čevlji. Kakšna je bila moja t1’1’1'*', 'T'"1 "li,„ , ' ir ♦model za 169 din. Siecni nag ajei.ee si jih bo obleka, sploh ne govorim. Ko sem se ♦ lahko izbral po svojem osebnem okusil. Poklon pa premaknila in jo nehote sunila,tjug. tovarne Bata vi Borova. ■ se je pričela vsajati. Jaz pa — kaj? 5 m relh 7:l ,.ri,Jo Vi-torta sem pa hotela — sem se pomaknila J Kxtra|, vrednost 150 din. 1'odapla iili Je nn na rob sedeža in napol čepe čakala?Ji|n Ntateljnn tvrdka .ostrica', t>go\in» s fi-konca filma. liCa1« b,"ROM ,n fcruH,In,ca v Ueteba' A 7 * ^ g. nagrada: kompleten pribor za brit je r britvijo, jermenom za brušen je lezila, milom, »toda jaz sem podpisal svoje ime pod izobčitveno listino.« »Ako bi le slutili, kako zelo si Bianca Cappello želi miru z nami, ne bi oklevali,« ga je pomiril prijatelj. In tako je beneški mestni svetovalec vseeno prispel k Bianchi s svojo prošnjo. Nekdanja beneška plemkinja ga je gostoljubno sprejela. Bianca Cappello je z visokega balkona opazovala neskončni poročni sprevod. Ob njeni strani je stal beneški mestni svetovalec. Mlade lepotice pa ni veselila pisana pesem barv, ne opojno veselje razigranih ljudi in tudi ne rdeči jezdeci s širokimi vrvičastimi klobuki in koketno vihrajočimi škrlatnimi perjanicami. Trobente 60 ji donele po ušesih, cesarske, vojvodske in prinčevske trobente. V6e, celo 6prevod tujih grofov, poslanikov in odlikovanih vitezov je plavalo v megli pred njenimi lepimi očmi. »Poglejte, 6ignora Bianca, poglejte vojvodo Cosima na iskrem rjavcu,« je zašepetal beneški svetovalec svoji zamišljeni sosedi in porogljivo pristavil: »Menda ga muči protin, zato mu pač ježa ne more biti posebno prijetna.« Na Biancliinem obrazu se ni nič zgenilo. Prijahal je prestolonaslednik, ves v baržunu, satenu in dragocenem krznu; okrog vratu mu je visela težka zlata verižica, razkošna oblačila so bila posuta z dragimi kamni. Krancesco je vzdignil oči k balkonu in pozdravil. Bianca je lahno pokimala. Njen roja1-; je videl, kako so se njene sinje oči napolnile s solzami. Zdaj pa... zdaj se je sklonila daleč naprej — Avstrijka...! Ivana je jezdila na krasnem vrancu. Dobro je sedela v sedlu. Njena brokatna obleka je bila čudovita in brezhibna, vojvodska krona, vsa posuta z zlatom in dragimi kamni — najlepše okrasje za razvajene oči — se je zdela skoraj pretežka za to drobno glavico. Pod vsem tem razkošjem je pa plaho dihalo šibko, bledikasto, osemnajstletno dekletce in pepelnata barva njenih plavili las ni mogla prav okrasiti njenega brezbarvnega obličja. Obraz je bil predolg, brada prekoničasta, čelo previsoko in nos preznačilen: spodnja ustnica je — kakor pri vseh Habsburžanih — štrlela navzven. Ali si bo to ponižno plavooko, zaupno bitje moglo priboriti vredno mesto med nepregledno množico oholih in nečimrnih Florontink? Ati Ih> ta drobna, dobrosrčna ženska znala izkoristiti prednosti svoje politične poroke? Beneški mestni svetovalec, šegav in zloben, se je spet sklonil k svoji gostiteljici: »Cesarska visokost si bo morala lepoto pač še priboriti,« je hudomušno zašepetal otožni Bianchi. »Na Italijanskem so vse stvari nekoliko drugačne kakor drugje. Naše solnce tudi najbledejšo polt zlatoruja-vo obarva. Naše vesele šege izvabijo tudi najzakrknejšemu pustežu smeh. In ako še vse to nič ne pomaga, imamo najspretnejše umetnike, ki umejo še tako dolgočasen klasičen profil z ljubkim smehljajem okrog ustnic spremeniti v živahen, razigran obrazek — seveda samo v marmorju. Kaj menite vi, signora Bianca?« Bianca se je ozrla v svojega soseda z zagonetnim, hvaležnim pogledom. Srečno se je nasmehnila. Njen rojak se je začudil. Ta ženska si je svoje stvari čisto v svesti, vsaj zdelo se mu je tako. Druga bi že zdavnaj sklonila glavo in priznala: »Zaigrala sem.« Še bolj se je pa čudil, ko ga je Bianca pripeljala v palačo Pitti, kjer je bila slavnostna poročna večerja. Vse do ceste so držale pestro izvezene dragocene bizantinske preproge in večno zelenje baržunasto temnih tis se je bohotilo vse do slavnostne dvorane, kjer so na stenah visele pisane preproge z grbi vseh zbranih grofov in plemičev Kdo naj popiše slavnostno okrašene mize in dvorane, dragoceno zlato in srebrno posodje, kristalne vrče in čaše in razkošne lestence s tisoči in tisoči veselo plapolajočimi svečami? Najprej je nrišlo na mizo najmanj dva tueata najfinejših mesnih jedi. toda gostje so le skromno zajemali, kajti vedeli so da ne bodo mnogoštevilne slaščice nič slabče od mesa. Kraljica te slavnosti je bila nadvoi-vodinia Ivana Avstrijska. Toda, ali je bilo to bledo, skromno, šibko bitje s težko nadvojvodsko krono na brezbarvnih laseh res prava kraljica opojnega večera? Ivana je sedela sredi poročne mize, desno ob njej n;en mož don Francesco de Medici, ob njeni levici pa stan vojvoda Oosimo. ves siio? od sreče in zndovolistva. In ali ni bila Ivana samo kakor drobna, neznatna zvezdica, ki se skuša s svoiim medlim siiem preriniti v osnredie. ki m zmerom znovn zdrkne iz jarke svetlobe dri«nh zvezd v svoje skromno, temačno oz»die? Ali je m čisto zatemnila mlada, prekrasna ženska, ki je v sosednji VS3it nima toliko denarja, da more potovati v kopališče Toda usatido bi moral dati za zdravje letno 100 — 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito: Radenski zdravilni vre^c onega s rdečimi srci iz Radenskega zdravilnega kopališča Slatina Radenci (pri Mariboru) Zahtevajte gratis prospekte! svilo in baržun, vsa posuta s svetlimi, dragimi kamni, ogrnjena v prozorno, lahno tenčico, ki se je kakor nežna megla vila okrog njene zrele lepote; na glavi, v zlatih kodrih je pa tičal dragocen diadem, ki ga je nosila ponosno in dostojanstveno, kakor da bi bila ona prava grofica. V zabavo visoke družbe so priredili v slavnostni dvorani ples. Spet eo se morali točaji in ključarji umakniti in nešteto služabnikov je pričelo urejati prostor za predstavo. Zdajci je stopil pred visoka mladoporočenca in pred vojvodo Cosima možak v starodavni obleki — dvorni obrednik; globoko se je priklonil, potlej je pa trikrat udaril s svojo pisano palico po tleh. Vsi so v napetem pričakovanju zrli v vrata. Naposled 60 se odprla in v dvorano so stopili trije vitki mladeniči. trije florentinski plemiči v španski dvorni noši. Ustavili so se tik pred vratmi, ravni ko sveče in mirni ko kamen. Zadonela je trobenta. Stekli so nekaj korakov naprej. Na pragu je pa stala v baržunu in svili, v čipkah in naborkih, mlada, čudovito lepa ženska. Bianca Cappello! (Dalje prihodnjič) Brezimno pismo Madžarski napisal Aladar Laszlo Irena je sprejela Olgo z objokanimi očmi. »Kaj se je vendar zgodilo?« je v skrbeh vprašala prijateljica. »Nič... nič...« »Saj se ti vendar pozna, da si jokala... Oči imaš rdeče, nos zabrekel, rdečilo zbrisano... »Motiš se...« je negotovo reki n Ireno. »Zelo žalostno, če meni, svoji naj- boljši prijateljici ne zaupaš...« je uža-šohi kakor prava gospodarica zaba- ' ijeno menila Olga. »V tem je med vala svoje go.ste? Okrog njene mize nama razlika. Jaz bi pred vsem tebi se sicer niso gnetli tuji grofje in l*)- I razkrila svoje srce.« Aumr.mu. rutllOUKfclVUa /.' 'iMiii jai .. . . x. . , , zobna pasta Sistom ii Sa okvir šivani, lakasti a N j }a slstoln v<» )avi motki eevijl, najnoveH m 'dln _ 8ktipa, 61, V zobozdravnisld čakalnici Sedim v čakalnici znanega ljubljanskega zdravnika. Zraven mene čakajo še tri elegantne dame iz tako imenovanih »boljših« ljubljanskih družin in dva delavca. Vsi čakajo na ordinacijo. Vstopi preprosto oblečena gospa z ruto na irlavi. Pogleda po navzočnih in glasno pozdravi: J »Dober dan želim!« ? Vsi razen »boljših; dam smo jit vljudno odzdravili, le-te so se pa obr-i Nišim čitateljcm lahko sporoci-nile stran in začele vihati nosove, tmo veselo novico, da je tvrdka Ah, te dame! Ako bi človek sodili >JF^adioval«, Ljubljana, Dalmatino-po njihovi zunanjosti, bi mislil ojva 13, prispevala k našemu na-njih samo vse najboljše. Kaj hoče-1 gradnemu tekmovanju prekrasno mo! Ni vse zlato, kar sc sveti! {darilo v obliki »Parkerjevega« na- galunom tri čopičem. Vse v lepi, lakirani le-seni skrinjici. Vrednost 150 dfn. — Pribor za britje je našim čilnteljem podarila tvrdka .Ostrica*, trgovina s finim Jeklenim blagom in brusilnica v Zagrebu, Iliea bi. 38. 7. nagrada: Najfinejši ženski Čevlji iz semiša, izdelani po najnovejfiem modelu, udobni in elegantni za din 149. Poklon jug. tovarne Bata iz Borova 8. nagrada: platnena jedilna garnitura za Sest oseb v velikosti 140X140 cm, ažurirana, s šestimi namiznimi prtiči v velikosti 65X55 j centimetrov Vrednost 140 din. Našim čitate- j ljein Jo je podarila veleblagovnica Kastner in j Oh k r v Zagrebu. 9. nagrada: Ljubki in elegantni ženski čevlji iz najfineJSega laka za 129 din. Poklon tovarne Bafa iz Borova. 10. nagrada: kompleten pri»>or za britje s pripravo .Gillette* s tremi britvuami, čopi- j čem ‘n milom, vse v lepi, lesen* Šntulj; z j ogledalom. Vrednost 10C din. — Brivski pri | bor jr naftim čitateljcm podarila tvrdka i .Oštrica*. trgovina s finim Jeklenim blagom j in biusilnica v Zagiebe, Ihca 38 11. do 16 nagrada (f- nagrad): Zbirka Si-stomovih preparatov za n«-go zob • ustna voda Shtom, hii/ienska zobna ftčetka Si^torn, radioaktivna zobna pasta Sistom, antiseptična Sistom in nvdikanu ntozna zob ka nagrada v vrednosti 10 din 17. nagrada: fotografski aparat .Agfa4 Ca det, vrednost 75 din. Podarila ga je na>iin j (itatelj<-m Specialna foto-trgovma in parfumerija .loško S muc, Ljubljana, Selenburgova f>. j 18. nagrada: tri frotirke z modernim piša j nim robom v velikosti 48X115..-m in fr otiraš ta vrečica za umivanje. Skupna ' rednost 63*50 dinarjev Darovala veleblagovnica Kastner in I Ohler, Zagieb. slaniki, znto po se pn zsrinjali okrog nie vsi mladi florentinski plemiči in odličniki. Bila je oblečena v dragoceno 3 nadaljnje nagrade: vseletna naročnina na .Družinski tednik* v vrednosti po 80 din Prijetne, udobne ženske copate z visoko peto, ali pa tople nizke copate brez pete. Vrednost 49 din. Poklon Jug. tovarne Bafa iz Borova. 3 nagrade: polletna naročnina na .Družinski tednik* v vrednosti po 40 din. Kupon štfev. 4 Ali citate ..Glasove časopisja", to je izvlečke iz dama lih in tujih časopisov, ki jih prinašamo na 2. strani? Odgovor:....................... (Odgovorite samo ,Da* ali ,Ne‘l) Kctiko Hudi mislite, da redno čita ..Glasove issopisja“! Odgovor:....................... (Napišite številko) Ime in priimek ................ poklic ................... kraj in zadnja pošta »Saj ni vredno o tem govoriti... Razburila sem se zaradi neke neumnosti...« »To že ne bo držalo,« je ugovarjala Olga. »Zaradi neumnosti že nisi jokala...« »Morebiti izraz ni bil ravno pravi...« je skušala Irena stvar pojasniti. »Ce bi bil pravi, potem ne bi bila to nobena neumnost... Mislim pa, da to ni res... Pustiva rajši vse to... Kako je bilo kaj včeraj pri bridžu?« Olga pa ni hotela, da bi stvar krenila na stranski tir. Vse križem je začela spraševati prijateljico, dokler je ni spravila v zadrego. »Prepir s služkinjo?...« »Ne!« »Denarne razmere?« »Ne!« »Tašča?« »Ne! Prosim te, pustiva to...« »Tvoj mož?« Irena, ki se je vse dotlej pogumno držala, je spet udarila v jok. »Skratka, tvoj mož' Kaj se je zgodilo? Ali sta sc sprla?« Irena je priznala med solzami: »Ta podlež! Vara me...« Olga je začudeno pogledala svoje obupano prijateljico. »Kako to veš?« »Dobila sem brezimno pismo...« Olga je skočila izza mize in je strogo rekla prijateljici: »In ti verjameš brezimnim pismom? Sram te bodi! To grdobijo so si izmislili hudobni in zlobni ljudje, da bi razdrli zakone, da bi dobri prijateljici naščuvali drugo proti drugi, da bi po-(Narial-jevanie na 8. strani) fllaša nova nagrada; prekrasno nalivno pero tvrdke .RADIOVAL' !ILVW w č»it*5S delek svetovno znane tovarne Geo. S. Farker, Canada; to pero bo srečni nagrajenec lahko uporabljal vse življenje, kajti držalo peresa _________________________ je nezlomljivo, pero samo je pa iz Friča*Uvnega peresa. Nalivno pero je iz-! štirinajstkaratnega zlata z iridije- vo konico. Nalivno pero je ročno delo najmodernejše oblike. ♦ Z dodatkom novih nagrad si »Družinski tednik« pridrži pravice do spremembe vrstnega reda vseh nagrad. idvavn‘koV ta h€UMmasti i Na splošno se zdi, da je nečimmež najt,rtinejše (itje na svetu. Nasproti preprostemu m skromnemu človeku, ki ga hvai-i, in pohvala skoraj spravita v zadrego, se nečimrn človek v hvalisanju, in čaščenju počuti kakor riba v vodi. Hvala, časti, uspehi dvignejo takšnega človeka visoko nad njegove bližnje, okrepijo mu ponos m voljo do dela in dvignejo njegovo samozavest. Tako je videti na zunaj, kajti nečimmež se prijetno ziblje v lastni in tuji hvali in ker ga njegovi pametnejši znanci nočejo žaliti, mu nehote izkazujejo še več naklonjenosti kakor njegovim skromnim tovarišem. Do tod je videti vse lepo in prav, v resnici je pa nekoliko drugače. Skoraj vsak nečimmež in nič manj sleherna nečimmica trpi na skrivnem hude muke. Muke, ki jih skromen človek menda sploh ne pozna in ki njih bridkost in jedkost niti izmeriti ne more. Nečimrnež si ni nikoli čisto v svesti, nikoli ni čisto svoboden in miren. Živi v moreči odvisnosti od svojih bližnjih in od njihovega mnenja. Neznatna, morda čisto nedolžna kritika utegne nečimmeža ali nečimrnico živo zadeti, tako da se jima zazdi življenje mračno in nehvaležno. Včasih pa niti ni treba kritike ali opomina, dovolj je, da se nečimmežu kakšna stvar ponesreči, da se mu kdo nič hudega ne sluteč postavi po robu, da uboga nečimmica kakšni nalogi ni kos — in že je nesreča tu! Navadno drugi poraza niti ne opazijo, kajti nečimrnežev ljudje ne jemljejo tako važno, toda nečimrneži so ranjeni v dno srca. Ranjeno pa ni samo njihovo srce, ranjena je predvsem njihova preobčutljiva nečimrnost, ki kajptilc s ponosom nima ničesar skupnega. Nihče pa ne ve za skrivne jedke muke, za očitke in dvome, ki trpinčijo takšne na videz tako srečne ljudi. In v tem je tudi vsa tragika: s svojo nečimrnostjo, s svojo časti-hlcjmontjo si takšen človek zagradi sleherno pot k pravemu uspehu. Že v začetku svoje življenjske poti nečimmež okleva, je pretirano čuječ, preži na vsako malenkost in prav zato za velikopotezne stvari ni zrel. Ako je nečimmež nesrečna pojava, je pa nečimmica pogosto kar neznosna. Nečimmež se samo navznoter važnega dela, »si kadi«, pravimo po domače, na zunaj je pa vsaj na videz skromen in preprost. Sicer žen- skam očitajo zvitost, toda v tem primeru najbrže Adami prekašajo sodobne Evine hčerke. Moški ima rad, da ga ljudje imajo za resnega človeka, in zato moški le redko zaide v pretiranost. Drugače je z ženskami. Ženska podzavestno občuti potrebo, da bi dala dušica svoji nečimrnosti tudi navzven, in tako utegnemo uganiti, zakaj nekatere ženske tako vneto in verno posnemajo vse modne norosti. Izmed tisoč načičkanih in naličkanili žensk samo ena ni nečimrna, in ta samo zato ne, ker je neumna in nima okusa. Mislite, da ženske ne vedo, lcaj je lepo in kuj ne? O, še predobro, toda dobro tudi vedo, da je pi~ava lepota pogosto preprosta, enostavna in skromna, tako skromna, da jo včasih utegnemo celo prezreti. In tega se nečimmica tako silno boji! Na žalost in v jezo vsem nečimrni-cam naj povem, da z nečimrnostjo, s •pretiravanjem v gojenju svoje lepote in svojih ,dobrih' lastnosti ne bodo ničesar dosegle. Nečimrnice se vsakdo boji; boji se je lastni mož, ker mu tako igraje prazni žep za enodnevne modne muhe, boji se je gospodar v službi, ker je ne sme pokarati in ne opomniti, boje se je tovarišice, ker ne morejo odkrito govoriti z njo, in boje se je otroci, ker ne vedo, s kakšno nedolžno besedico se utegnejo zameriti svoji muhasti mamici. Bolj kakor mislimo, jc nečimrnost grda, zoprna in nepotrebna lasttiost. In zato jo moramo tudi po svojih močeh zatirati. Zatirati v otroku, ki se še skoraj nevede ,postavlja' s svojim očetom ali s svojo mamo, ali s svojo novo obleko, zatirati pa tudi v nas samih. ,Baha se s pavjim perjem1, pravimo o nečimmežu, in ne zaman. Nečimmež navadno ni ponosen na svoje znanje, na svojo pamet ali na svoje dobre lastnosti, temveč je ponosen samo na tisto, kar si je po sreči bogve kje in kako pridobil. Ponosen je na svoje ime, ki ga je podedoval po starših, na svoje imetje, ki ga je, recimo, zadel na srečolovu, ponosen je na svojo lepoto, kije pogosto sploh ni, skratka ponosen je na stvari, ki niso njegove ali jih pa sploh ni. Nečimrnost, prevzetnost, domišljavost, vse to gre v isti koš, in vsega tega se moramo otresti, ako hočemo 7iastopiti pot navzgor. Kajti za pot navzgor moramo biti resni in — kritični. Saška. kor sem že prej omenila, v skladu z dohodki. Glavno je, da je človek optimist in vedre narave, pa so smeh, dobra volja in veselje kmalu tu. »Življenje naj bode ti delaven dan...« pravi pesnik; zato naj vam še povem, kako si jaz predstavljam takšen delaven dan. Zjutraj bi vstala in skuhala zajtrk. Ko bi mož odšel v službo, bi hitro spravila kuhinjo v red in šla na trg nakupovat, ker mislim, da ne more biti nič zoprnejšega od zavesti, da se boš po nakupovanju vrnila v razmetano kuhinjo in morala šele pospravljati. Potem bi pospravila spalnico in druge prostore, skuhala in ko bi prišel mož domov, bi ga že čakalo kosilo in pospravljen domek. Po kosilu bi kakšne pol urice leže čitala, potem pa pospravila, česar nisem utegnila dopoldne, krpala itd. Prala bi vsakih 14 dni ali pa vsak teden, da bi se mi ne nabralo preveč; ribanje, likanje in loščenje parketa, snaženje kljuk in vodovoda bi pa razdelila tako, da bi vsak dan opravila nekaj in imela še vseeno čas za kakšen sprehod ali obisk. Pa še nekaj! S sosednjimi strankami bi bila prijazna, občevala bi pa z njimi le toliko, kolikor bi bilo neob-1 hodno potrebno, rajši bi si obdržala stare znance in prijatelje. Zlasti bi gledala na to, da bi imela doma vse pri roki in ne bi hodila zmerom na posodo k sosedom, pa tudi opravljanja in obiranja ljudi se ne bi udeležila. Tako bi si jaz uredila življenje. Kakor vam bodo mnoge gospe pisale iz lastne izkušnje, tudi moji načrti niso iz trte izviti, čeprav sem stara šele 17 let, se resnosti življenja prav dobro zavedam in vem, kaj smem pričakovati od njega. Poleg tega sem imela priložnost, opazovati mnogo družin in dobro vem, kaj bi lahko sama vpeljala v svojem lastnem domu in kaj bi bilo napačno. Mnoge žene so pri delu umazane, razkuštrane, ne-negovane in celo raztrgane, potem se pa čudijo, da se jim možje odtujujejo. Tudi delavna žena je lahko negovana, in sicer brez posebnih stroškov. Malo kreme, morda malo pudra, sem pa tja tudi malo rdečila, pri pomivanju posode, pranju in ribanju pa gumijaste rokavice za 10 ali 18 dinarjev in vedno boste negovani. Takšni so moji načrti — kako še bo, bo pa pokazala prihodnost. S. R. Če fe draži v sapniku, Če te grozni kašelj davi, Vzem to bon- bon je! Bonbon proti kašlju pravi! Živo srebro pada... V\/aše tekmovanje »Pametna ideja«, sem zamrmrala, ko sem prečitala razpis vašega natečaja, »toda upaj, deklič, da boš imela ti nekoč več ko teh bore 1200 dinarjev.« »Le glej, da ne bo še manj,« me je smeje se opomnila mama in s tem je bil pogovor o razpisu končan. Naj vam povem, kako sem prišla do tega, da vam vseeno pošiljam svoj prispevek. Pred 14 dnevi mi je zbolela mama, odpeljali so jo v bolnišnico, jaz pa moram, v kolikor mi čas dopušča, ker Presedim 8 ur na dan v pisarni, voditi gospodinjstvo. In neštetokrat se je zgodilo, da sem vzkliknila: »Oh, kako gre denar, saj kar polzi iz denarnice! Kako bi si neki vse uredila, ko bi imela 1200 dinarjev na mesec?« Tako malo je to, pa čeprav samo za dve osebi. V takšnem primeru bi se Poročila samo, če bi zaročencev značaj prav dobro poznala. V zakonu, kjer vlada duševna harmonija nad ljubeznijo, ali bolje nad strastjo, kjer zakonca poznata svoje napake in jih drug drugemu odpuščata in se skušata svojih odvaditi, ne bo nikoli prišlo zaradi denarja do prepira. Tam pa, kjer mož in žena ne poznata svojih značajev, kjer se ne potrudita, da bi morebitne nestrpnosti in nevoljo že v kali zatrla, nastane lahko pravcat pekel. Kajti pri takih dogodkih je treba složno varčevati in potrpeti. Zdaj vam pa bom popisala, kako bi si uredila dom in življenje, .če bi imela samo 1200 dinarjev mesečnih dohodkov. Velike važnosti je najprej stanovanje. Ni treba, da je v centru mesta, da je veliko in razkošno oprem- , Ijeno. O ne! Jaz bi stanovala rajši na periferiji mesta, zadostovale bi pa kuhinja, spalnica, kopalnica in morda še majhna shramba, stranišče in pred-sobje. Seveda bi se morala najbrže tej ali oni pritiklini odpovedati, a kopalnice ne bi tako zlahko pogrešila, kajti higiena jc temelj zdravja. Glede opreme stanovanja velja: malo okusa, malo dobre volje in ljubezni do dela, pa bo tvoj domek prijeten. Saj ni trfeba dragih prtov, preprog, slik, kipov i. dr., saj so lepa ročna dela prav tako na mestu in tudi za majhen denar si lahko kupiš kak lep okras. Važen činitelj v družinskem življenju je tudi prehrana. Prednost bi dajala sočivju, zelenjavi, sadju, mleku Jn šele potem bi prišlo na vrsto me-s°. V trgovini, kjer bi kupovala, ži- vila, ne bi nikdar kupila najslabših, pa tudi ne najboljših izdelkov. Veljalo bi pravilo: srednja pot najboljša pot. še tako preprosto kosilo bo prav gotovo dobro teknilo, če bo miza pogrnjena z belim, čistim prtom in če bo na njej šopek cvetic. Veliko dam na obleke, seveda moraš tudi tukaj »znati«-. Moja prijateljica izda za obleke še enkrat toliko kakor jaz, pa so vendar moje obleke boljše kakovosti in okusnejše od njenih. Glede obutve je isto. Kadar kupuje čevlje, kupi vedno ceneje in se potem jezi, da ne obdrže oblike in se kmalu strgajo. Kadar si jaz kupujem čevlje, ne gledam toliko na tistih par dinarjev kakor na kvaliteto; na barvo in obliko ter si jih prav preudarno izberem, da niso samo za eno priliko in za k eni obleki ali plašču; in verjemite mi, da sem bila še vedno na boljšem ko ona. Potem pa še malo nege, tistih par dinarjev za primerno kopito se tudi še "n ajd e in čevlji obdrže prvotno lepo obliko in se tudi tako hitro ne raztrgajo. Za obleke bi kupila za doma rajši poceni pralno blago in izbrala preprost kroj, zraven pa še eno ali pa dve pralni garnituri, mislim namreč ovratnik, manšete ali kaj sličnega. Za na cesto mora biti seveda blago boljše, pa ne toliko zaradi trpežnosti .kakor zato, da se ne mečka, da lepo pade in se lepo oprime telesa, poleg tega bi tudi vedno gledala na to, da bi se obleka dala pozneje prenarediti. Glede kurjave in razsvetljave menim. da je vsaka pretirana štednia odveč. Poleti tako ne porabiš dovolj kuriva, kosilo je hitro gotovo, večerja je pa lahko tudi mrzla, če pa greš zvečer na izprehod. namesto da bi čepela v stanovanju, je to le v korist tvojemu zdravju in razpoloženju. Nekaj drugega je seveda Jeseni in pozimi. Moj domek bo moral biti prijetno topel in razsvetljen, da ne bo mož bežal drugam, namesto, da bi se že vnaprej veselil prijetnih uric doma. Bolj ko pri kateri drugi stvari se je treba glede zabave prilagoditi dohodkom in večkrat celo združiti prijetno s koristnim. Mar ni tudi to zabava, če sedeš na divan, zaigraš na kitaro in zapoješ, se šališ in pripoveduješ dnevne novice ali pa če greš na sprehod? Misijm, da je. Seveda bi si tu pa tam privoščila tudi kino, gledališče ali pa celo ples, toda ka- Ej, kako mraz nam je, kako radi se stiskamo okrog peči in kako skrbno se zavijamo v volnene plašče in jopice! Zdaj so menda zadovoljne vse tiste, ki so ubogale moj nasvet in so si spletle na zimo kaj toplega. In ker ta strupeni mraz nikakor noče prav popustiti, sem se odločila, da bom popisala še dve topli volneni jopici, ki bosta našim deset- in dvanajstletnim obdarovankam menda prav dobro došli. Prva, nekoliko daljša jopica, je posebno pripravna za osemletno dekletce, ki svoje obleke na veliko mamino žalost tako hitro ,uraste\ Ta jopica bo za zdaj sicer nekoliko dolga, pozneje bo pa ravno pravšna. Svojo nalogo bo vsekako čisto odslužila, saj bo zdaj prijetno topla tudi čez boke in bo iz — dobre volne — ostala še več M čedna in dovolj velika. Da ne — r «- y kav nasnuj 30 petelj in pleti po kroju, za našite žepke pa nasnuj 18 petelj in pleti 11 cm. Baržun prišij na plote-no podlago; tako na ovratniku kakor tudi pri žepkih. Ovratnik pleteš vodoravno, tako da nasnuješ najprej 68 petelj, potlej pa primerno širiš z dodajanjem petelj na obeh straneh. Kratka jopica za lOletno dekletce je hkrati praktična, lepa in moderna. Prednji del te jopice je spleten v svetli barvi, rokavi in hrbet pa v temnejši osnovna barvi. S tem dosežemo neverjetno prijeten in a pa rt en učinek, hkrati smo si pa tudi lahko v svesti, da se otrok takšne jopice ne bo zlepa naveličal. Tudi to jopico bo lahko spletla svoji hčerki vsaka začetnica, saj ima spodaj narisan natančen kroj s točnimi merami in saj je tudi ta vzorček silno lahak. Ovratnik in rob ob živolku na primer »Delicatat, »Pingvin« itd.; igle naj bodo debele po 2 'A mm. Za prednji del nasnuješ 80 petelj in pleteš 10 cm v robovem vzorčku, potlej pa oblikuješ delo natanko po kroju; temno progo, ki teče po sredi prednjika, vpletaš hkrati, ko pleteš e svetlo volno, seveda tako, da nitko kar pustiš teči. Temna proga je lahko širja ali ožja, to prepuščam tvojemu okusu. Za hrbet nasnuješ 74 petelj in pleteš po kroju, za rokave pa 45 petelj. Ko končaš jopico, narediš monogram iz usnja ali baržuna in ga prišiješ tik pod ovratnik. Izberi polne, nasičene barve, na primer temnorjavo in opekastordečo, Redna stolica OJ Oflat r ti. S Br. 31410 Jnt M. XII. 1*». k. Dve ljubki pleteni moderni jopici za osem- In desetletno dekletce. Prvo bo lahko nosila tildi spomladi in jeseni namesto plašča. bo preveč enolična, jo bomo okrasile z baržunom pri ovratniku in ob obeh žepkih. Za to jopico potrebuješ 400 do 450 gramov precej debele volne, na primer volno »Treh tekačev«, volno Angelo-, ali kaj podobnega. Seveda potrebuješ tudi primerno debele igle (3% mm), ostanek baržuna v temnejši barvi, kakor je jopica. Ker je vzorček otročje lahek — pletemo ga samo v desnih petljah, v prvi vrsti same desne, v drugi pa samo leve — vam boni navedla samo nekaj glavnih mer. Za hrbet nasnuj 6C petelj, seveda potici _ še dodajaj po kroju, dokler ne dobiš lepe oblike. Za desno polovico prednjega dela nasnuj pa 45 petelj in spet pleti točno po kroju. Za ro- sta spletena v tako imenovanem ro-'bovnem vzorčku dveh levih, dveh desnih petelj, život in rokavi so pa spet spleteni v samih desnih petljah, tako da je prva vrsta iz samih desnih, druga pa iz samih levih petelj. Na lice so pa videti vse petlje desne. Ti dve jopici, posebno pa druga, imata zato tako preproste vzorčke, ker sta že v barvah dovolj pestri. Drugo jopico si bo morda zaželela tudi kakšna odrasla čitateljica, posebno, ker ve, kako moderne so letos takšne dvobarvne jopice. Za dvobarvno jopico potrebuješ 450 gramov vobie ali 8 pramenov. Za prednji del potrebuješ tri pramene, za rokave in zadnji del pa pet pramenov. Volna naj bo srednje debela, Kokov -njčfe.; j*" Vt temnomodro in sivo, ali rdečo in modro. Ako pleteš za otroke, te prosim, nikar ne misli samo na praktičnost, temveč tudi na lepoto in veselje. Enolične sive jopice ne bo noben otrok vesel; rdeča, modra ali zelena, to so barve za rožnata otroška ličkal S--a Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Četrtek: Juha iz divjačine*, čebulna omaka, krompirjev pire, kompot. — Zvečer : Pečenice z zeljem. l*etck: Goveja juha z vlivanci, kuhano korenje, pražen krompir, govedina. — Zvečer: Goveji golaž s krompirjevimi cmoki. Sobota: liavioli**, ohrovt v omaki, krompir v koščkih, kuhana govedina in telečje kosti. — Zvečer: Vampi 6 parmskim sirom. Nedelja: Zelenjavna juha, zajec***, pražen krompir, francoska solata. — Zvečer: Krompirjev pire in hrenovke z gorčico. Ponedeljek: Goveja juha z rižem, dunajski zrezek 6 solato, pražen krompir. — Zvečer: Obara iz piščanca, brabantske rezine. Torek: Porova juha, sladka repa s krompirjevim pirejem, palačinke. — Zvečer: Paprična omaka s krompirjevimi cmoki. Sreda: Fižol in zelje, jabolčna pila. — Zvečer: Pražene hrenovke in ruska solata. Pojasnila * Juha iz divjačine: Iz kosti in ostankov divjačine lahko pripraviš zelo okusno juho; kosti stolči in jih na vroči ma6ti z zelenjavo in čebulo vred praži, potem jih pa v vodi pokuhaj. Zdaj pripravi iz moke in presnega masla obaro, dobro pokuhaj, precedi skozi sito. začini s soljo in poprom in na koncu^iridaj še kozarček portskega vina ali pa navadnega rdečega cvička, ki si ga lahno osladkala. K juhi ponudi prepečenčeve rezine. ** Itavioli: Iz 'A kg moke, 1 jajca, 1 kozarca mlačne vode, 1 žlice soli in olja naredi vlečno testo, ga zvaljaj in razdeli v dva dela. Na prvi del testa polagaj sem in tja z žlico kupčke pikantnega nadeva, pokrij z drugim delom, dobro stlači in izreži vrečice. Preden pričneš polagati nadev, namaži testo z beljakom. Nadev: dobro sesekljaj ostanke mesa, dodaj nekaj slanine, 2 do 3 kapre, eno sardelo in t rumenjak. Raviole (po naše: italijanske mesne vrečice) kuhaj 1 minuto v vreli vodi, potlej pa še 10 minut v vroči, a ne vreli vodi pokuhaj. *** Zajec na meščanski način: Porabilo je: vrat, prsi, srce, vranica, pljuča in tudi kri; meso in notranjost prsi lepo umij, nareži v enako velike kose in postavi na hladno. Kri zmešaj z nekaj kisa, dobro vmeSaj, potem pa precedi skozi zelo tenko sito, ker so v krvi često še dlačice. Zarumeni potlej na masti na koščke narezano čebulo, pridaj zajca, še 8 do 10 zrnc popra l/t lovorjevega lističa, nekaj ti-miana in tako dolgo duši, dokler se vsa voda ne poduši in dokler ne ostane sama mast. Podmeti z eno ali dvema žlicama moke in duši še tako dolgo, dokler ni meso Čisto mehko. Zajca vzemi potlej ven, omako precedi, spet dobro 6egrej in tik pred serviranjem zalij s krvjo. Potlej hitro še pridaj meso, še enkrat pokuhaj in nesi na mizo 6 cmoki ali svaljki. Otroške vozičke in igrače, Šivalne stroje kupite po ugodnih cenah pri S. REBOLJ & DRUG IJubSiana, Gosposvetska c. 13 l*> ziji, umetnosti in naravi, se nam menda ne bo nič manj važna zdela študija francoskega inženirja Gastona Geor- TEDNIKOV TEDENSKI LEKSIKON Teruel Aragonsko mestece, ki je zadnje tedne terjalo toliko žrtev i pri re-. • publikancih i pri upornikih, ima pre-;j cej razgibano zgodovino. Po sodbi.. p0 raznih zanimivih študijah, ki so arheologov so mesto ustanovili ze < • v zadnjem času izšle o ritmih v poe-Feničani; Rimljani so ga pozneje* ■ ■ krstili na ime Turbulo. V srednjem veku so ga razdejali Mavri in ga je _________________________________ šele Alfonz II. Aragonski leta 1171.;;gela 0 ritmih v zgodovini. Svetovni spet sezidal. Kakšnih 200 let nato Je;; zgodovinarji ne bodo nemalo prese-mesto zavzel Peter Kastilski in ga oplenil. Teruel je (bolje: je bilo) ljubko staro mestece, kakšnih 1000 m nad Gua-dalaviarjem, šteje 12.000 prebivalcev in je glavno mesto pokrajine istega imena. Staro, s stolpiči posejano obzidje spominja na preteklost, prav tako 300 let stari vodovod (delo nekega Francoza) in lepa katedrala iz 16. stoletja. V cerkvi San Pedro počivata mumiji znamenitih »teruelskih ljubimcev«, Izabele Segurske in Juana de Marcella, ki sta umrla od bolesti nad ločitvijo in so ju pokopali v skupnem grobu. To se pravi, vse te znamenitosti je Teruel še pred kratkim imel; kaj je danes od njih ostalo, ne vemo. Van Zeeland Ime bivšega belgijskega ministrskega predsednika Pavla van Zee-landa se je te dni po daljšem presledku vnovič pojavilo v časopisju, in sicer ob smrti židovskega veleslepar-ja Julija Barmata. Van Zeeland ima danes šele 44 let. V politiko je prišel preko gospodarstva. študiral je v Belgiji in Ameriki, napredoval v belgijski narodni banki kaj hitro do podguvernerja, zastopal svojo domovino na mnogih gospodarskih konferencah, stopil leta 1934. prvič v vlado — takrat še brez portfelja — in postal leta 1935.: predsednik belgijske vlade. To je: ostal celi dve leti in pol; nekaj časa: je vodil zraven še zunanje ministr-: stvo. Njegovemu velikemu osebnemu: ugledu se ima Degrelle, voditelj belgijskih fašistov (reksistov), zahvaliti, da je lani pri parlamentarnih volitvah tako klavrno pogorel. Drugo pomembno Zcelandovo delo je bila sklenitev prijateljske pogodbe z Nemčijo in v zvezi s tem oddaljitev Belgije od Zveze narodov in zahodnih velesil. Van Zeeland je moral odstopiti zaradi Barmatovega škandala, Problemi našega časa Ritmi v zgodovini Skrivnostno razdobje 539 let in njegovih mnogokratnikov nečeni, kajti ta študija jim sicer ne ^navaja novih, d06lej neznanih dogodkov in zgodovinskih dejstev, pač pa nenavadno zanimive ugotovitve — ugotovitve, ki menda doslej še nikomur niso prišle na um. Po študiji inženirja Georgela se zdi, da vodi vse človeštvo in vsa zgodovinska dejanja in nehanja nekakšen grandiozen ciklus. Da se boste bolje spoznali v tem, kar vam mislimo povedati, naj vam najprej navedemo nekaj številk in nekaj letnic. Avtor trdi, da obstoji v zgodovini ciklus 2.156 let, ki se razdeli v štiri razdobja po 539 let. Primerjajmo za poskus grško in francosko civilizacijo, grško za Perikleja in francosko za Ludovika XIV., in spet antično za Aleksandra Velikega in francosko za Napoleona I. Opazili bomo neko sorodnost med grško-rimsko antiko in srednjim vekom in celo s sedanjo dobo. Ali hočete natančnejših primerov? Primerjajte vojaški položaj Sparte, 224 let pr. Kr., in Nemčijo pred Hitlerjevim prihodom na oblast konec 1932. leta; med tema dvema mejnikoma je poteklo natanko 2.156 let. Ta ciklus pa seveda lahko razdelimo v manjša razdobja, n. pr. 7 X77 = 539 let in 539X2 = 1.078 let. Seveda je krivulja dogodkov v skladu z dvigom, najvišjo točko in s padcem (2 X 77 let = 154; 3 X 77 let - 231 let in 2 X 77 = 154 let). Primerjajmo na primer dvig Karolingov, njihov vrhunec za Karla Velikega, sledi propadanje in padec Karolingov. Ako pretehtamo ciklus 539 let, bomo opazili, da je Cezar zavzel Galijo 58 let pr. Kr. in da je točno 539 let pozneje vdrl v Galijo frankovski kralj Klodvig (481). Ako primerjamo rimskega cesarja Avgusta z Justmijauom, najznačilnejšo osebo poznega srednjega veka, bomo ugotovili, da je od leta 27. pr. Kr. do leta 527. minilo 554 let. Vrsta kraljev »Ludovikov« je prav tako zanimiva. Glede cikla 1087 let, t. J. pol cikla 2.156 let, bomo našteli samo nekaj presenetljivih letnic: triumf zahodnega krščanstva je potrdil milanski edikt leta 313., točno 1078 let pozneje so pa Turki zrušili vzhodno krščansko cesarstvo. Življenje svetega Martina in device Orleanske Jeanne d’Arc loči razdobje 1.078 let; prav toliko loči tudi Klodvikov ki-st in maziljenje Henrika III., padec Merovingov in padec Bourbonov. Tudi od verdunske razdelitve frankovske države (843.) do versajske mirovne pogodbe je preteklo 1.078 let. Avtor naposled vabi, naj si skupaj z njim ogledamo ciklus 2.156 let še drugod, in nam v velezanimivih poglavjih podaja nenavadno zanimive primerjave. Tako vzporeja mikensko kraljestvo s frankovskim cesarstvom, prvo dobo Aten s pričetkom francoskega kraljestva, Homerja z Dantejem, rojstvo klasične Grčije in evropsko renesanso v 16. stoletju; Pizistrata in Henrika IV., Klistenovo revolucijo in »frondo«, francosko »fračarsko« revolucijo za mladoletnosti Ludovika XIV. In kdo bi sl mislil, da je bil Kleo-men III. (236—222 pr. Kr.), špartan-ski vladar, ki je zaman hotel šparti vsiliti staro Likurgovo ustavo — davni prednik fiihrerja Hitlerja? Avtor te nenavadno zanimive študije se je povzpel pa še višje, čisto na filozofsko, skoraj že na preroško polje. Trdi namreč, da vidi nov procvit zahodne civilizacije, ki ji bodo šele v začetku 21. stoletja grozile veleresne nevarnosti... (»Sciences et Voyages«, Pariz) Japonski stotnik piše Profesor Link z Jacksonove uni-1 nekoč čang in Kim in Mitsui in Link verze v državi Tennessee (USA) . sprehajali v senci dreves vseučiliškega je pred kratkim priobčil v-»Globe- ' vrta, sedeli v kavami in jedli in čitali Magazinu« ganljivo pismo nekega> pesmi v raznih jezikih. Japonca, po imenu Mitsua, ki je I In čang in Kim? Ta dva, ki sta bil nekoč njegov učenec in hkratii nekoč Mitsuo imenovala svojega brata, z dvema Kitajcema Čangom in se bosta zdaj združila s svojimi rojaki v divjem sovraštvu proti tisoč Kirnom tudi njegov prijatelj. Mitsui se zdaj bori kot japonski rezervni častnik proti Kitajski. — zSensej« pomeni »učitelj«, »Sa-jonara« je pa japonski pozdrav. Link Sensej! To pismo pišem v veliki in v obžalovanja vredni naglici, kajti bojim se, da kmalu ne bodo več dovolili poši-.. _ ljatl pisem. Vojna pač nima obzira /('prav je bil ves svet prepričan, daj prc(j S1-čnimi zadevami. In tukaj pri je prišel po nedolžnem v afero. (Gl. ♦ nas je vojna. Tukaj bo pa prav kmalu o tem tudi »širom po svetu« na* tudi neznaten pehotni stotnik, ki se 3. strani.) _ 2 ne bi rad lepega jutra po dobro in Aprila 1937 je van Zeeland mnogo* mimo prespani noči zbudil, ozrl na- potoval po tujih državah, da zbere? okrog in sp0znal, da ne bo več dolgo gradivo za svetovno gospodarsko J užival fiastl in prijateljstva svojega konferenco, ki se je zanjo zavzemal;; velikega prijatelja in učitelja v Ame- njegov vladar Leopold. Hkratu se jej nkj s tem odzval tudi francosko-angle-škemu vabilu, naj prouči možnosti zboljšanja mednarodne trgovine. Sad njegovih potovanj in študij je tako imenovani »Van Zeelandov načrt«, ki ga je te dni predložil angleški vladi. Gvatemala H glasovom o vojaški vstaji pi'oti diktatorju Ubicu. Gvatemala je gorata država v Srednji Ameriki z 2‘/» milijona prebivalcev (večjidel Indijancev in me- in slovi po pogostih potresih in mnogih ognjenikih. Izvaža kavo, banane, sladkor, koruzo, kavčuk, fižol. Gvate- Kajti vojna zmrvt srce, ki v njem ni dobro došla, in ustvarja kaj nenavadno kemijo. In moj ameriški prijatelj, ki je nekoč dejal, da nosi v srcu veliko ljubezen do nekega majhnega japonskega dijaka, bo odsihmal mislil samo še na nepregledno ! ’ vrsto neznatnih pehotnih stotnikov, ki ': bijejo mnogo nepriljubljenih bitk. Vzdržal bo sicer še do konca in bo zmerom mislil iste misli in ljubil iste pesmi, kakor njegov nekdanji japonski brat. Pri vseh teh stvareh se bo -; pa vendar bolj spominjal na čanga in Kima kakor na Mitsua. Kajti čang in Kim b-osta v tej vojni na tisti * jije srce mklonjeno, Mitsui bo pa na tisti strani, ki se srce od nje obrača, in pozabil bo, da tisoč v .’ Q ", i o o tj ;; Mitsuov ne more vojne narediti in je mala je postala samostojna 1.1839.,^ 2adržatL PozabnJ b0> kako M „ od leta 1871—1885. ji je vladal diktator Bar:os, septembra 1921. se je pa združila s Hondurasom in San Salvadorjem v zvezno republiko. Od; leta 1931. ji vlada diktatorski pred-; sednik, general Jorge Ubico, izvoljen; do leta 1938. Glavno mesto Gvate-; iniila šteje 160.000 prebivalcev. ; V novejšem času živi republika v; tesnih stikih z Nemčijo in Italijo;; pred kratkim je stopila iz Zveze na--rodov. Gvatemala je bila ena izmed prvih držav, ki je priznala generala^ Franca. General Ubico je nekoliko podoben velikemu Korzičanu in se tudi sam rad imenuje gvatemalskega Napoleona. Njegov režim ne pozna šale. V vsej Srednji Ameriki ga menda ni moža, ki bi bil tako malo nagnjen h kompromisom in kupčiji. Ko je postal predsednik republike, je bilo prvo, da si je dal za 100 %> zvišati plačo, »če se mi pa zdaj kdo upa priti in mi predlagati udeležbo pri kakšni kupčiji,« je izjavil nato, »gaj! dam brez razsodbe ustreliti.« v Mitsuom. In Mitsui se jima ne upa pisati pisma, polnega svoje nekdanje ljubezni. Postavili bi ga zato ob zid. Bilo Je nekdaj, tako pravljično dolgo se mi zdi od tistih dob, ko je Link Sensej napisal v Mitsuovo knjigo angleški prevod neke pesmi, ki mu jo je bil Mitsui pokazal v kaligrafski pisavi, s sliko zelenih planjav ob znožju Pudžijame. In to ostane zapisano v srcu, ker se bliža vojna. Glasi se: Vse, kar se uresniči od ponosnih vojnih sanj, je komaj poletna trava. Ker je ta napis tako lep in ker se ob njem vselej spomnim srečnejših let v Ameriki, ga prilagam zdaj temu pismu, v spomin na Mitsua, ki bo padel v bitki, s čangovo ali Kirnovo kroglo v svojem srcu. Prosim, sporočite tema bratoma, da so našle njune krogle, ko so se zadrle v Mitsuovo srce, tamkaj samo ljubezen in bratstvo in veliko, bridko bolest. In to je Mitsuova pesem pred smrtjo: Ta trava, ki se tako mehko vklanja pod nogami, Se bo prav tako mehko nagnila nad razklano lobanjo; In v njenih globokih koreninah sc spajata z mojo krvjo Ljubezen in Mir; kajti moji možgani so bili dobri. Sajonara, bratjel Mitsui Med Japonsko, ki je mogla od leta 1929. svojo industrijsko produkcijo zvišati za 69 °/o, in Francijo, ki je skoraj za 28 °/» zaostala, je zelo velika razlika; to nam dokazuje, da na splošno mlade industrijske države bolj napredujejo, stare države se pa ne morejo prav opomoči zaradi vseh mogočih birokratskih zaprek. Načelno se je svetovno gospodarstvo precej spremenilo od leta 1929. tudi zaradi neznosnih omejitvenih ukrepov, ki so kakor m6ra ležali na mednarodni trgovini, čeprav razen nekaj izjem, nobena država ne stremi za avtarhijo, opažamo povsod stremljenja po kritju potreb iz lastne produkcije; posledica je, da pada produktivnost človeškega dela. številke to nazorno povedo: po ugotovitvah Zveze narodov, da je svetovna trgovina v prvi polovici 1937. leta dosegla po količini 95,9 odstotkov stanja leta 1929., medtem ko je svetovna produkcija že prekosila produkcijo leta 1929. (»Pionier«, Zlin) Avto izpodriva konja Neka stranka pride v mesnico in vsa ogorčena zažene na pult košček gumija. »To je pa že od sile,« zakliče v sveti jezi, »vidite, prav tale košček avtomobilskega obroča sem našla v vaši klobasi!« »Kaj hočemo, ljuba gospa!« zmigne ravnodušno prodajalec z rameni, »je že (ako, da avto povsod konja Izpodriva, prav povsod...« Svetovno gospodarstva v letu 1937 Gospodarski razvoj v letu 1937 moremo razumeti samo v zvezi z večletnim razvojem konjunkture. Izhodišče zanj je leto 1929, ki ga skoraj v vseh svetovnih statistikah imenujejo »zadnje konjunktumo leto«. Označuje ga nenavadna razgibanost industrije ln trgovine, pa tudi oni usodni borzni polom, ki je jeseni 1929. leta zadel newyorško borzo in ki velja na splošno za izhodišče svetovne krize. Od jeseni 1929. je konjunktura neprestano padala, dokler ni dosegla v letih 1932 in 1933 tiste nižine, ki daje pretekli svetovni krizi pečat ene najhujših v svetovni zgodovini. Najnižje točke niso dosegli v vseh državah hkrati; večjidel je pa nastopila že v sredi 1932. leta. Od leta 1933. dalje je šel gospodarski razvoj očitno navzgor, čeprav človeštvo zaradi globokega padca, ki ga Je bilo doživelo, prvega izboljšanja niti občutilo ni. Izboljšanje je pa stalno napredovalo ln v letu 1936. smo v povprečnem svetovnem položaju dosegli tisto višino, ki ni več prida zaosta-;Jala za stanjem leta 1929. Vidna sprememba je nastopila v letu 1936, ko se je z razvrednotenjem valut na Francoskem, Holandskem, v Švici, Italiji in CSR konjunktura pričela kar s skokom popravljati. Sele v tem razdobju se je svetovna javnost zavedela, da Je gospodarsko krizo že prebolela in da je dosegla že prav lepo stopnjo zaposlitve. To napredovanje se je nadaljevalo tudi v letu 1937., tako da lahko upravičeno menimo, da je bilo preteklo leto v gospodarskem pogledu prav dobro. čeprav nam še niso znane statistične številke vsega leta, se vendarle vidi, da je svetovna produkcija blaga v letu 1937 za dobršen del prekosila produkcijo zadnjega konjunkturnega leta (1929). Mladi narodi prihajajo v ospredje Razlike med posameznimi narodi so seveda zelo velike; iz spodnjih številk jih prav dobro razberemo. Razpredelnica kaže povprečno mesečno industrijsko produkcijo v letu 1937. (kolikor Imamo pač že statistike pri rokah) v primeri s 1929. letom (100). IBM- deluje zanesljivo proti hripavosti Proizvajata: Brača RUFF, tvornica čokolade SUBOTICA 10. Norveška . . 3,0 11. Gdansk . . . # 3,1 12. Francija . . 3,1 13. češkoslovaška # 3,7 14. Letonska , . 15. Ogrska . . . 5.0 5.1 16. Finska . . . # 5,2 17. Luksemburška . • 5.2 18. Estonska . . 9.4 19. Irska . . . 9,5 20. Poljska . . 10,6 21. Italija . . . • • 15,4 22. Španija . . 17,3 23. Litva . . . 17,5 24. Portugalska . * • . 30,0 25. Romunija . . • • • 31,4 26. Jugoslavija . • • • 41,1 27. Grčija . . . 118,4 28. Bolgarija . . • • 151,3 Japonska 169,0 Vel. Brit. 124,1 Finska 146,8 Nemčija 112,9 Letonska 145,5 Avstrija 103,5 Grška 144,1 Kanada 97,5 Švedska 140,4 USA 97,1 Ogrska 136,5 Italija 96,3 Estonska 136,4 ČSR 96,1 Danska 134,7 Holandska 94,5 Romunija 126,2 Belgija 90,0 čile 125,9 Poljska 84,8 Norveška 124,8 Franclja 72,1 Radio pri nat in drugod Po najnovejših statističnih podatkih imajo evropske države radijskih naročnikov; 1. Nemčija .... 8,400.000 2. Velika Britanija . 8,200.000 3. Francija.... 3,400.000 4. Nizozemska . . 1,200.000 5. Švedska .... 1,150.000 6. češkoslovaška , 1,000.000 7. Belgija .... 990.000 8. Poljska .... 780.000 9. Danska .... 750.000 10. Italija .... 690.000 11. Avstrija .... 582.000 12. Švica................. 480.000 13. Ogrska .... 430.000 14. Španija .... 350.000 15. Norveška .... 240.000 16. Finska .... 180.000 17. Romunija , . . 150.000 18. Letonska .... 96.000 19. Jugoslavija . . . 90.000 20. Irska.................. 79.000 21. Portugalska . . . 54.000 22. Litva.................. 35.000 23. Gdansk .... 32.000 24. Estonska .... 30.000 25. Luksemburška . . 15.000 26. Grčija................. 14.000 27. Islandska . . . 13.000 28. Bolgarija . . 0 10.000 Na prvem mestu stoji torej Nemčija, na poslednjem pa Bolgarija. Precej drugačno sliko dobimo, če primerjamo število radijskih naročnikov v posameznih državah s številom njihovega prebivalstva. Denimo, da šteje povprečno vsaka družina štiri člane; kadar bi torej v kateri državi imela vsaka družina (t. j. vsak četrti prebivalec) svoj radijski aparat, bi lahko rekli, da je država z radiom nasičena. Takšnega stanja ni seveda še nobena država dosegla, vendar so se mu nekatere že zelo približale. Spodnja razpredelnica nam pokaže razširjenost radia s tega vidika (številke povedo, na koliko družin pride povprečno en radijski aparat): 1. Danska . c . . . 1,2 2. Švedska ..... 1,3 3. Velika Britanija , . 1,5 4. Nizozemska .... 1,7 5. Nemčija.................. 2,0 6. Belgija . . o . . 2,1 7. Švica ...... 2,1 8. Islandska ..... 2,2 9. Avstrija , ; « 2,9 Vesela medicinsko oznanilo Odkritje užitnega insulina Razveseljivo je, da lahko v kopico žalostnih in pogosto katastrofalnih dogodkov zadnjega časa uvrstimo osrečujočo novico o vele-važnem izumu na polju zdravilstva. Ako sc ne motimo, bomo že v nelcaj tednih doživeli velik medicinski dogodek, ki bo za sladkorno bolne ljudi vesel in upa poln oznanjevalec novega leta 1938. Gre za dolgo iskani, večkrat zgrešeni in zdaj menda vendar dokončno uspeli izum, da se izrazimo strokovno, peroralnega insulina, ali po domače, takšnega insulina, ki ga ne bomo več dobivali samo v injekcijah temveč tudi v pilulah in tabletah. Pred kratkim dodelani in patentirani postopek za varstvo insulina pred prezgodnjim uničenjem v želodcu in črevih je značilen po tem, da so insu-linu primešali tudi organska barvila in resorpcijo pospešujoče snovi. Prednosti novega insulina pred dosedanjo metodo po izredno velike:-po eni strani diabetiku ne bo več treba nositi s seboj injekcijske brizgalke in steklenih zadev, ako si je sam vbrizgaval injekcije, po drugi strani si bo pa prihranil stroške za zdravnika in bolečine, ki jih še dolgo po injekciji čuti, ako bo nosil insulinske tablete kar v žepu in jih bo lahko po potrebi kar použil. Odkar sta Američana Banting in Best leta 1921. osrečila trpeče človeštvo z nesmrtnim izumom insulina, si je zadala lekarniška industrija v vseh deželah za svojo prvo nalogo pripravljanje insulina v najčistejši obliki; komaj je to dosegla, so se že organski kemiki vsega sveta pričeli baviti s pripravljanjem užitnega insulina. Ta nenavadno zamotani problem, ki sta ga zdaj menda dokončno rešila dva dunajska učenjaka, je zato tako težaven, ker insulin v užitni obliki prebavni fermenti v želodcu in črevih takoj razkroje in s tem hkrati tudi uničijo njegovo učinkovitost. Zdravniki bi se bili že zdavnaj radi iznebili injekcijske brizgalke, zato so poskušali vse mogoče načine zdravljenja z insulinom, ne da bi dosegli zaželeni učinek. Skušali so na primer insulin vdrgniti v kožo, ali ga pa uživati perlingualno, to se pravi na jezik, tako da so nekaj kapljic insulina previdno vlili pod jezik in čakali, da ga bodo slinavke vsrkale. Vsi tl poskusi so bili pa bolj ali manj neuspešni in tako je bilo treba izumiti snovi, ki bodo varovale insulin pred razkrojem prebavljalnih fermentov pepsina in trypsina. Dunajska učenjaka sta našla torej te učinkovite snovi v obliki organskih barvil, ki vodijo insulin nerazkrojen in še čisto učinkovit skozi želodec v krvni obtok. Ako prinašamo to poročilo z vso previdnostjo in brez navedbe imen obeh dunajskih učenjakov, smo storili to samo zato, da ne bi zbudili prevelikega upanja prej, dokler niso izrekli svojega mnenja odločilni medicinski činitelji. (»Morgen«, Dunaj) vptasanii Koliko tehta Eiffelov stolpič? Železna konstrukcija 300 m visokega Eiffelovega stolpa v Parizu tehta 9,000.000 kg. Koliko bi tehtal natanko ponarejen model Eiffelovega stolpa, če bi bil 30 cm visok? (Vprašajte svoje prijatelje, vaj skušajo najprej brez računa uganitit Imeli boste nekaj minut prijetne zor buve.)A PO TRMJI EVI POTI Po nemškem izvirniku priredila K. K. 21. nadaljevanje Julija je pa že hitela nizdol po stopnicah, zgrabila plašč, ki je visel poleg Zinkinega v garderobi, m zaklicala: »Prosim te, Mirko, ostani vendar!« In že je odhitela na temno cesto. Iznenada jo je nekdo ustavil. »Tak dovoli mi vendar, da te spremim domov,« je dejal zdravnik. »Daleč je do doma in lep kos poti boš morala iti po samem.« »Prosim te, Mirko, pojdi! Tvoj tast bi že rad večerjal!« je nepotrpežljivo zaprosila. »Gospod Krautner? Pravkar je bil nanovo naročil kozarček in se teko vneto pogovarja s stricem, da je na goste čisto pozabil in se ne bo prej spomnil nanje, dokler ga ne bom prijel za roko in ga odvedel k njim. Nekaj minut vendar ne igra nobene vloge.« »Pa j a z nočem, da bi šel z menoj!« je kriknila vsa iz sebe. »Ali slišiš, nočem !« Jezno je udarila z nogo ob tla. »Se bom že sama znala braniti!« In v luči cestne svetiljke je videl razburjeni in prestrašeni obraz, ki mu je iz oči gorela neizprosna odločnost. Julija mu je obrnila hrbet in je z naglimi koraki odšla. Mirko je zmignil z rameni in se vrnil. »čudno,« je zamrmral, »niti najmanjše uslužnosti ne sprejme. Moja mati bi rekla temu ,beraški ponos'. Nemara pa tiči za tem kaj drugega? Ko vendar dobro vem, da zvečer nerada hodi sama po cesti.« Stopil je v gostilno in odpeljal svojega tasta, ki je ravno vneto razlagal svojo kolonijsko politiko. »Očka, jedli bi radi. Pricko in Zinka gori nepotrpežljivo čakata na naju. Ko sta vstopila, je mlada žena stala pri peči in si grela noge pri odprtih vratcih. Pricko je pravkar prihajal od okna. »Vendar že!« je zagodrnjala Zinka. »Celo večnost sva morala čakati.« •Mirko jo je odvedel k mizi. »Vsa žariš!« je dejal. »Le kako si mogla stati pri peči? Ti lahkomi- selnica ti! Vso svojo lepo polt si boš pokvarila!« Stresla se je. »Tako me zebe,« je zamrmrala in se v zadregi zagledala v številko svojega prtička. * »Mirko!« je drugi dan vprašala teta Prida. »Nemara ti veš, ali ni bil Fricko morebiti nesrečno zaljubljen?« Stara gospa se še od prejšnjega dne ni mogla pomiriti. »Kako je že vendar rekel... ,V novem zraku sem si hotel ozdraviti staro rano'?« Zdravnik se je nasmehnil. »Teta, saj te besede vendar niso njegove. To so vendar besede pesnika Pavla Heyseja. Pricko je že dobro vedel, kako se bo tukajšnjim narodnim damam vsedel v srce. Videti mu ni, da bi trpel zaradi nesrečne ljubezni. In po pravici povem, če bi bilo to res, ne bi tega obešal na veliki zvon. Nemara pa da je tudi res, in ima tu kakšno staro ljubezen in da je zaradi dekletove nedostopnosti odšel čez .lužo'. Kar zadovoljna bodi, tetka. Tvoj Pricko je šaljivec in je že dobro vedel, zakaj je to govoril.« »Julija pravi tudi tako. Toda Pricko je sicer tako resen,« je vzdihnila teta Prida. »In meni noče ničesar povedati.« XVIII Strahovi na vrtu Spet je prišel predpust. Ob Renu je vladalo pisano in veselo vrvenje. Godba je neprestano igrala in živopisane barve so slepile oči. Zinka je bila videti iznenada vsa spremenjena. Kakor je bila prej tiha in razdražena, tako se je zdaj vsa razživela. »Prava renska kri!« je smeje se menil mladi zdravnik, ko je v kratki svetlomodri obleki iz atlasa z velikimi belimi rožami, z napudranimi lasmi in v čevljih z visokimi petami tekala po salonu, da jo je Mirko lovil. »Spodaj te čaka voz,« je potem menil in hitel k njej. »in kar je še važnejše, mati. Priti, da ti ogrnem plašč!« Zinka je pa le stekla iz kota v kot, in je nazadnje skočila celo na divan. Vse to je posejala z nekim čudnim smehom, ki ga Mirko dotlej še nikoli ni slišal pri njej. In ko je tudi on v šali porinil mizo tik k divanu, da bi jo ujel, je sko- čila prav na mizo in Mirko jo je presrečen vzel v naročje, kakor je to navadno delal s svojim sinčkom. Tedaj ga je iznenada preletela z viška s hladnimi očmi in s spremenjenim obrazom. »Ta starinski klobuk se ti prav nič ne poda!« je rekla. »Zato si pa ti toliko ljubkejša, Zinka!« »Prosim te, spusti me!« je zahtevala. »Da, toda samo pod pogojem.« »O, že vem!« In bliskovito se je sklonila in ga ugriznila v lica, da se je v njih natanko poznala sled njenih zob. Prav tako hitro je potem skočila na tla in ga ošinila s pogledom, polnim gnusa in jeze. Mirko tega pogleda ni opazil. »No, to pa že niso več šale,« je mirno dejal in si z robcem obrisal boleče mesto. »Saj vendar veš, da teh neumnosti ne maram,« je odvrnila in iznenada udarila v ihtenje. »Na svetu je vse tako grdo in neumno! Vse! Prav vse! In danes je — karneval!« Mirko je zmajal z glavo. »Ali veš, da so tvoji živci zelo zrahljani?« je resno dejal, »če bi bila moja pacientka, bi morala ostati doma.« Varuhinja je pravkar prinesla otroka, da bi ga mati še enkrat poljubila za slovo. Toda fantiček se je bil ustrašil črne baržunaste maske in je začel kričati. Zinka je jezno ukazala, naj otroka odneso ven. Globoko užaljena je starka odšla. Kmalu nato je bilo v hiši vse mirno. Mladi par in gospa Minka so se odpeljali na ples. Otrok je spal in tudi stara gospodična je že spala. Samo Julijino okno je bilo še razsvetljeno. Deklica je sedela in samo sebe oštevala, da ima tako strahotne prikazni. Njen nepokvarjeni dekliški čut se je odločno upiral temu, kar se je zmerom znova zbujalo v njeni nezaup-nosti. Ko bi vsaj ne bila prestregla tistega pogleda in ko bi vsaj ne vedela, da je Zinka že enkrat prelomila zvestobo. Toda to ni bila zvestoba, ki jo je bila prisegla pred oltarjem, si je reklo dekle, to ni bila zvestoba, ki bi bila potrjena z zakramentom. Pomislila je na plavolasega fantička gori v njegovi j posteljici in pomirila se je. Saj j Pricko ne bo dolgo ostal tukaj in ! potem se bo tudi Zinkino površno srce spet zavedelo svojih dolžnosti. Ko bi bil že vsaj odpotoval! Zinka ni slaba, seveda ne; samo tako rada omaga. Ne, slaba ni!... Mladenka si je skušala priklicati v spomin vso nekdanjo srečo mladega zakona, da bi zbrala dokaze Zinkine zvestobe. Toda razmišljati o tem se ji je zdelo tako neprijetno. Ne, saj to ne more biti, kajti Mirko... Mirko te prevare ne bi prenesel. * Mirko je imel navado vsak dan obiskati svojega tasta. Drugi dan proti večeru je prišel iz njegove hiše. Pri izhodu se je obotavljal in nazadnje se je odločil, da bo šel namesto ob Renu domov po vrtu. Bil je še neprespan, šele zjutraj se je bil vrnil domov in ko je komaj dobro zaspal, so ga že prišli klicat, da bi nekomu obvezal rano, ki jo je bil skupil na karnevalski veselici. Neprijetni prizor mu je že tako in tako slabo voljo docela pokvaril. Zinka je bila neizpodbitno plesna kraljica in je pozornost mladih moških pritegnila nase kakor dekle, ki lahko še svobodno razpolaga s svojim srcem in s svojo roko. In on je po cele četrt ure stal ; v kakšnem kotu in se jezil, kako j se more pametna žena tako neumno veseliti; dejal si je, da ji bo čisto mirno povedal, da bo zdaj treba z zabavami končati, kajti zdi se mu vse preveč nervozna in ples ji samo škoduje. Po vsakem plesu | je postala še bolj bleda in oči so 1 ji sijale čedalje vročičneje. Davi nj bil prišel do tega, da bi z njo govoril, kajti spala je še. Pri kosilu je pa v svoje začudenje . našel mater. Zinka jo je bila povabila na ragu, najljubšo taščino j jed. Takoj po kosilu je mlada go- 1 spa spet legla. No, zdaj, ko pride i domov, bo vendar že lahko govoril z njo. Bilo je proti koncu februarja.! Povsod je ležal svetel, modrikasto-j siv somrak, pretemen. da bi postavo lahko natanko razločil, vendar j pa toliko jasen, da jo je lahko vi- | del. Na travnikih so se tu in tam ! svetlikale lise snega in ob strani j so se v sadnih vrtovih skozi temo ' kakor strahovi svetila belopobar-i vana debla dreves. Kadeč cigareto, ni šel tisto pot kakor navadno, ampak je zavil okoli sadovnjaka in je prišel pred vrtno hišico, ki je stala tik ob zidu nasproti Renu. Ko je bil stari gospod kupil vrt, je starinsko utico popravil in jo namestil tako, da je bil z okna razgled na reko. Semkaj je rad pohitel zgodaj spomladi, ko še ni mogel posedeti na prostem, ali pa pozno jeseni, ko je čez Ren pihala burja in prinašala s seboj dež. V majhno utičino predsobico so zdaj spravili z vrta čudovito lepe kipce, ki jih je bil gospod Krautner kupil za prekrasni park. Pozimi je niso prav nič rabili. Mirko je zamišljeno stopal mimo utice in se je pred peščenimi stopnicami, ki so se čisto malo dvigale iznad poti. skoraj spotaknil. Potlej je odšel z vrta in je za trenutek postal pred svojo hišo ob temni vodi. Tedaj je ob strani zaslišal oster praskajoč šum in opazil sence, ki so se plazile doli ob utici ob vrtnem zidu. Nič drugega ni bilo mogoče, ko da so prišle iz utice skozi okno. Najbrže kakšen tat! že se je z dolgimi koraki nameril proti bežečemu, toda iznenada se je ustavil, kakor da bi se domislil nečesa boljšega, kajti neznanec je bil že zdavnaj izginil v temi in megli. Zato se mu je zdelo pametnejše pogledati, ali ni morebiti v vrtni utici kaj polomljenega, da bo potem, če bo treba, lahko obvestil gospodarja. Nemara je pa hotel tu prenočiti kak splavar? Vrt se mu je zdel še mračnejši in samotnejši. Zdajci se je Mirku zazdelo, kakor da bi bilo skozi vratca smuknilo z vrta nekaj svetlega. Morebiti se je pa le motil, kajti ko je pravkar spet pogledal tja, je zatrdno mislil, da je s prikaznijo zamenjal svetlo hruškovo deblo poleg glavnih vrat. Zato se je naglo vrnil k vrtni utici. Začudilo ga je, da je našel vrata, ki so HERSAN CA! HERSAN DELUJE dobro pri obolenju želodca, jefer In ledvic. Pomaga pri poapnenju žil in hemoroidih OLAJŠAVA bolečine in trpljenje pri revmatizmu In sklepnem protinu OBLAŽUJE bolečine pri mesečni čiščl ODSTRANJUJE nepotrebno mast in pripomore do vitkost DOBITE GA V VSEH LEKARNAH Reg. S. br. 19830/1933 [Deseti brat sobi in v ženinem budoarju. Pri teti Fridi je bilo temno. Odprl je vrata v sobo in vprašal: »Ali je Julija tukaj?« »Da!« je z globokim zvonkim} glasom odgovorila Julija. } Ljubezenska povest v verzih »Ali si že ves čas doma?« 3 D0 Jurrirpvpm mmnnn Kratek molk, potem: »Ne!« 3 P° Jurc,cevem romanu »Oprosti, toda kje si bila, Julija?« »Kje?« Spet premor, »Ali te zanima?« Mirko ji na to ni ničesar odgovoril. »Ali bi hotela čez kake četrt ure priti k meni v sprejemnico?« je povzel čez čas. »Rada!« mu je odvrnila. Mirko je odšel v svojo sobo, skrbno položil pahovko na pisalno mizo in stopil k ženi. Zinka je ležala v svoji sobi na V sedanji čas postavil in v stihe prelil Ivan It ob IX. Tako se Lovre spet je vselil v tihotni, starodavni grad, spet nežno v utici je dremal in sanjal kakor prvikrat. Da Manica ušla bi čenčam, divanu. Luč je bila zastrla s tem-f °k*rai°čim venomer, no tenčico. Videti je bila bleda in? da ne bi iz strahu pred njimi tresla jo je mrzlica. }doma zaklepala si dver, »Oo!« je vzkliknil zaskrbljeno.} je s Kvasom šla na Slemenice »Ali bi rada pomnožila število mo-?napravijat paglavčku — plenice, ph bolnikov?« } »Tako sem trudna!« je potožila.} osfmna.isto poni avif »Morala bi iti malo na zrak. Ali} robbAVJfc nisi bila danes nič zunaj?« } i. »Ah ves čas* tičiš" tu na divanu? jPolfj«.se nagiba h kraju, Potem me tvoje zmrzovanje nič? poslavlja se avgust zaspan, ne čudi. Ali si morebiti kaj čitala?}Vse bolj in bolj so hladna jutra Ko bi vsaj hotela čitanje opustiti,}in z vsakim dnem je krajši dan. kadar si bolna!« }Narava s soncem koketira, »Tako rada bi spala.« iker mu popuščajo moči. »To najbrže pomeni, naj odidem, |v zelenobujni plašč nabira dušica? Dobro, toda jutri moram} , . resno spregovoriti s teboj. Tako ne? pšeničnega luci. gre dalje, Zinka!« | Skočila je kvišku. J »Kaj ne gre tako dalje?« f Rdeče liste že mu kaže, [dejal bi, da se s šminko maže. t II. V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši. monga in lika domače perilo Parne čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA bila pozimi navadno zmerom zaklenjena, priprta. Prižgal si je žepno svetiljko in stopil na mali hodnik. Nikogar! Odprl je stensko omaro. V njej sta visela vrtna halja starega gospoda in njegov slamnik. Na drugi strani so bile v naj lepšem redu skodelice, kozarci in stara posoda za premog. Posvetil je v okna. Bila so zaprta, samo ena oknica ni bila zapahnjena in je malo režala. Za-Pi'l jo je in se razgledal naokoli. Preproga pred divanom je ležala postrani, drugače pa---------- Zdajci se je vzravnal in kakor ukopan zastrmel v predmet ob svojih nogah, potem se je pa sklonil in pobral lahno, belo, z zlatom vezeno svileno pahovko. »Julijina pahovka!« je zamrmral in sam ni vedel, zakaj ga je tako iznenada pograbila takšna sveta jeza. »Julijina pahovka!« je ponovil in se presekano zasmejal. Ugasnil je ročno svetiljko in sedel na škripajoč majhen stol, kakor da bi moral šele zbirati moči, da bo razumel to nezaslišanost. Mož, ki je bil skočil skozi okno, in Julija z njim — sama v tem samotnem kotu! Ponosno dekle, ki se mu je vse dotlej zdela tako čista in nepokvarjena! »To je vse zaradi njene zakrknjenosti!« je trpko mrmral predse. »In vendar — navzlic vsemu je nepojmljivo! Toda'"moram jo posvariti, pomagati ji in ji svetovati!« Skočil je pokonci in s pahovko v roki hitel ven. čisto se je bilo že stemnilo. Edino Krautnerjevo služkinjo je srečal blizu vrtnih vrat. »Ali je moja žena mogoče pri svojem očetu?« »Gospe doktorjeve ni bilo danes še nič k nam,« je odgovorilo dekle. »Rasen vas danes sploh nikogar ni bilo pri nas, gospod doktor. Gospoda poročnika že nekaj ur ni doma. Mislim, da je šel peš v... — povedala je bližnje mestece. — »Slišala sem, ko je to dejal gospodu.« »Da, vem,« je raztreseno odvrnil mladi zdravnik in odšel. V svoji hiši je videl luč v otroški IV. »O! O! Danes ne, jutri! Pametna,Tam v senci mračno listne hruške bodi m zaspi. Bom ze poskrbel, da} d , Marin n tisti dan bo mirno v hiši.« J sedel j e Marjan tisti dan Resno ji je pokimal in odšel iz}sl Sladil karambolske buške sobe. }in bil kljub soncu ves teman. »O, te ženske!« je zamrmral in}Nad njim je ščinkavec prepeval: potrkal na vrata tete Fride. }»Ci ci ci kuri civ cekiv.« »Ali boš prišla, Julija?« *Moj Marjan mu zabrusi v gnevu: »Takoj!« je odgovorila mladenka.,:.gj v penklub mar sprejet že bil?« sel je naprej, sedel za svojo de-|A tifi ]e z . p^mj, lovno mizo m si podprl glavo z}„„ J rokami. Srce mu je razbijalo ka-fse nanj P°delal' 2 veJe svlgnl1- kor šolarčku. Takoj nato je vsto-1 Ul. pila Julija. }Zakaj je Marjan danes siten? Ko je stala pred njim, jo je ne-lKaj mu po jetrih godrnja? ■ kaj casa opazoval, ne da bi bil}Mar Manice še ni pozabil? spregovoril besedo. Videlo se ji je,?M M š ščeeetav da trpi. Na njenem obrazu ni bilo3 *aV ? g ščegeta? nič več otroškega. Mislil je, da boff® kakor diugi pevci, v njenih lepili črtah zaslutu no-}*5} vsak dan zračijo srce, tranji boj in prikrito strast. 3 bi prav gotovo v tej nesreči »Julija,« je začel in besede so »tolažbe poiskal drugje, mu težko šle z jezika, »saj veš, da 3 Pa on ni hotel je pustiti, si v meni vselej imela prijatelja,3 Prešernu hotel je slediti, brata. Ali ti morebiti nisem bil,j .Julija?« 1 | Pogledala ga je in črte okoli ust-»Ker vedel Je> da vzdihovanje i nih kotičkov so se |i zategnile. Sko-»Prešernu pomagalo ni, raj ošaben je bil njen pcgled. ♦ je stavil vse le na dejanje, »G. kajpak!? je odgovorila. }da spet dekleta pridobi. »Menda veš, da se brat lahko »Zato je zdaj pod hruško staro «tri°« razburi’ °dk'nje Pld se~ 3zakrknjen ves premišljeval * Umolknil je in začel stopati p* kako iztaknil bi prevaro, sobi sem in tja. Ni vedel, kako naj» Kvasa v kozji rog bi ugnal, ji pove, da je odkril njeno skriv-*Pft kaj, ko glava razbolelo n.ost. * roditi misli ni hotela. »Poglej tole!« je nazadnje hri-I v pavo spregovoril in pokazal na pa-} Xedaj v očetovi tovarni hovko na mizi. 3 v.f,- Mirno je pogledala pahovko Inf. ^fa b H potem njega. Njene oči so izdajale}111 1-2 se v Slavi mu kovarni začudenje. } naklep peklenski porodi. »Pravkar sem jo našel... Najbrže} »Saj res! Da prej se nisem spomnil! si jo pozabila pri sestanku v vrtni} Že zdavnaj bi ga rešen bil. utici... pri slovesu... ali pa tudi...«} v napotje bi ne bil mi hodil rnir ga je razdražil. } lahko bi sam ljubezen pil.« “ " mo!i J-* »• Oči so se ji razširile. D® Maijan senčnat vit zapustit »Pahovko... jaz, jaz naj bi jo* VI. MM...« _ tV tovarno mož se splazi urno. »Julija, bodi odkritosrčna!« je*— odšli so delavci že stran — zaprosil. »Da si zaljubljena, ni ven-*srce m ih bij b dar nič hudega. To doživi vsakdo??"? “"J prsm ‘]e “urno- slej ali prej. Toda mislil sem, daf^1 , k.J6 osvete dan-bo pri teti Fridi ali pa pri meni?p° delavskih predalih brska, potrkal poštenjak, ki bo odkrito* pogleda sem, pogleda tja. zaprosil za tvojo roko. Nikoli pa? Kar se oko mu zdaj zasveti ne bi bil slutil, da imaš ljubčka,}in skoz zobe tako mrmra: kise moraš z njim skrivati in ki} »pogasil žejo maščevalno U Skočita°j£ kvišku. jbom s t0 brošuro dagalno.« »£norel si!« je kriknila. »O... to} VII. je.,, to je...« } Papirje v žep je svoj pospravil, Kakor bi ji bilo zmanjkalo be-?na Slemenice se odpravil, sed, je umolknila in se z roko opri-}Ker dobro znan mu bil je grad, jela naslonjala pri divanu. Z drugo* prišel do vrat je kakor tat. Družina šla je pravkar jest. roko si je pa zastrla oči, kakor da} Potuhnjeno se skoznje splazi bi u bilo slabo. ai • i . . »Moj Bog!« je zastokala. 1 Družina sla je pravkar jest T , ..w iz ato mhee ga ne opazi, / ulje prihodnjič tako je SVOje zmage svest. {Ko sobo Kvasovo je staknil roravna.jte naročnino!*je tiskovine mu podtaknit Brezimno pismo (Nadaljevanje s 4■ strani) vzročili prepire... Zelo se čudim, da greš taki nespodobnosti na limanice...« Irena je Olgine krepke besede proti brezimnemu piscu poslušala s pobe-šeno glavo, potem je pa tiho rekla: »Saj pisma tudi sama ne bi vzela preveč resno, če ne bi bilo v njem tako točnih podatkov...« »Točni podatki so v njem?« je razburjeno vprašala Olga. »Da... Celo ime in stanovanje dame, kjer se navadno sestajata...« »Tudi to je laž!« je jezno vzkliknila Olga z zariplim obrazom. »Kako to veš?« je mirno vprašala Irena. »Ker je v takšnih brezimnih pismih vse sama laž!« Irena se je med solzami nasmehnila. j?Hvala ti, da si tako ljubezniva, da me hočeš tolažiti... Žalostno pri takšnem brezimnem pismu je pač to, da vidi prejemnik z njim samo potrjen svoj stari sum...« »Prosim te vendar...« je negotovo menila Olga. »Pač,« tako je... Odkrito ti povem, Jenoja sem že zdavnaj imela na sumu... In ta zoprna Paloczijeva z barvanimi lasmi...« Olga je iznenada sedla. »Njo imaš na sumu?« je vprašala s temnordečimi lici. »Da, njo, Paloczijevo, to nedolžno lutko... V pismu berem, da sta Jeno in gospa Paloczijeva že več mesecev sem prijatelja... Brezimni pisec je izdal celo skrivni prostor, kjer se sestajata... Lingarjeva ulica 6, visoko pritličje 1...« Olga je zamomljala s polnim soču-stvom dobre prijateljice: »Strašno... Lingarjeva ulica 6...« Irena je pa tožila dalje: »Sestaneta se vsak četrtek... To je takrat, ko ima baje sestanek s svojimi tovariši... V prvem razburjenju sem pomislila na to, da bi najprej ubila Paloczijevo, potem Jenoja in nazadnje še sebe... Prav, da si prišla... Vsekako imaš prav. Te grdobije so si nedvomno izmislili zlobni ljudje, da bi razdrli zakone... Zelo si me pomirila... Verjamem ti, da v takšnem brezimnem pismu tudi točni podatki ne drže...« Olga je iznenada vzrojila: »Tega nisem rekla!« »Seveda si rekla! Celo to si dejala, da je v brezimnih pismih vse sama laž...« »Samo tolažiti sem te hotela! Zdaj sem pa tudi sama že ogorčena... Jeno in ta lutka se že tudi meni zdita sumljiva... Kateri dan je danes?« »Četrtek.« »Skratka, dan njegovega tako imenovanega tovariškega sestanka... V Lingarjevi ulici... Strašno!« Irena se je že pomirila, zdaj je pa Olga zbadala. O brezimnem pismu se je res da zaničljivo izrekla, toda gospa Paloczijeva — to je nekaj drugega... Jeno hodi vsekako po prepovedanih potih. Irena se je spet spustila v jok. »Kaj naj zdaj naredim? Jeno se vsak hip vrne... Ali naj mu pismo pokažem? Ali naj ga ubijem? Ali naj se ločim?« V predsobju je zazvonilo. Irena je vztrepetala po vsem životu. »To je Jeno... Svetuj mi, kaj naj naredim?« Olga je vstala, stopila k Ireni in jo potisnila nazaj na stol. »Tukaj ostani! Preveč razburjena si zdaj. Sama bom govorila s tvojim ljubim soprogom...« Irena je stisnila Olgi roko. »Hvala ti... Zares si dobra prijateljica...« Olga je pobožala Ireno po glavi in: je dejala z globokim vzdihom: »Uboge me ženske! To nam je pač usojeno...« Potem je hitro odšla iz sobe in skrbno zaprla vrata za seboj. Kajti če bi bila vrata ostala le za majhno špranjo odprta, bi bila Irena strme j opazila nenavadni prizor, ki se je odigral v predsobju. Jeno in Olga sta se srečala. Mož je mlado damo pozdravil z zaupnim nasmehom, Olga mu je pa brez uvoda prisolila zaušnico. Potem je siknila: »Torej tudi mene varaš?! čakaj, ti bom Paloczijevo že izbila iz glave, ti nesramnež, ti!« (ry. i.) Chzivncsl Napihal Fraiifoig Klaus (iuy \Vonnau ]e bil v vsakem pogledu smešen čuk. Že njegova zunanjost je zbujala smeh. Zalit in okrogel, z ogromno rdočkaslo plešo in majhnimi očmi ki so se mu v maščobi skoraj izgubljale, se je valil po svetu kakor žoga. Njegovo nadušljivo govorjenje, njegovo okorno vedenje, vse je zbujalo smeh. Toda čudna ni bila samo njegova zunanjščina. Ne. Tudi njegovi domisleki so bili norčavi. Prav čuditi sem se moral, kako je mogel ta človek kaj doseči v življenju, kajti tovarna Magnesite Comp. je bila njegova lasi. Takšna norčavost je bila na primer to, kako je vzel v službo svojega prvega tajnika. Guy VVorman je strahovito trpel, ker ga v velikih družbah niso imeli za resnega. Naj so mu njegove kup-čijske zmožnosti še tako priznavali, družabno ni mnogo pomenil. Smejali so se mu. Naj se je prikazal kjerkoli pri kaki prireditvi, v varieteju ali plesni dvorani, vselej so ljudje začeli drug drugemu šepetati: »VVorman je prišel!« Zdaj je vsak prišel na svoj račun, kajti Worman je zasenčil vse klovnske umetnije. Bilo je nekoč v nekem prvovrstnem lokalu sredi mesta. Dvorana je bila nabilo polna in zvoki tanga so plavali po njej. Iznenada so ljudje začeli šepetali in stikati glave. Wori)'an je prišel! No. zdaj se bo pa pričelo! lil res! Worman je zavil k neki mladi, elegantno oblečeni dami in jo prosil za ples. Ka.i je hotela ubožica naredili? Vdala se je v usodo in oba sta izginila v gneči. Zdajci je pa nekaj treščilo in nastal je strahovit ropot. Neka gospa je vzkliknila. Kaj se je zgodilo? Ko je hotel Worman narediti smešen svojeglav skok, je izgubil ravnotežje in je padel, kakor je bil dc!g in širok. Obleka njegove plesalke, model najboljšega salona, se je pri tem popolnoma raztrgala. Dvorana se je tresla od smeha. Vse se je držalo za trebuhe. Worman se je pobral, si obrisal prah s fraka in dvignil ioIco kakor da bi hotel nekaj reči. V dvorani je zavladala mrtvaška tišina. »Govoril bi rad!c so si šepetali ljudje in na vse obraze sta legli radovednost in napetost. > Ilame in gosoodje!« ie dejal Wor-man s svojini čudno hreščečim glasom. •Vem, da ste brili norce na moj rovaš. Toda to pot vam moram povedati resnico. Padel sem nalašč in tudi obleko sem z namenom strgal. To je bila samo zvijača. »Nalašč..? Zvijača...?;: so ponavljali ljudje in so se spogledovali. »Da! Zvijača! Čeprav ste še tako presenečeni! Iščem namreč prvega tajnika in sem povabil semkaj vse kandidate. Moj tajnik mora biti prijazen, mlad mož z vsemi sposobnostmi, ki jih takšna služba zahteva. Kazen tega mora pa imeti še nekaj: biti mora takten! Ko sem padel, ste se mi vsi škodoželjno smejali in ste se vedli kakor šolarčki. Ali je to taktno, rogati se okornemu človeku? Najbrž ne! Toda eden izmed vas se je vedel brez- j hibno in se ni niti za trenutek spo- : zabil. To je mož, ki sem ga iskal, in tega bom tudi vzel v službo.« S temi besedami je stopil k nekemu mlademu možu, ki je stal ob strani in se ni za smeh niti zmenil. »Vi ste tisti taktni mladi možk mu je dejal Worman in mu stisnil roko. »Sprejmem vas v službo!...« Nekaj let pozneje sem imel kupčij-ske opravke s tovarno Magnesite Comp. Odvedli so me h glavnemu tajniku, »O, prav dobro se spominjam!« sem dejal, ko sva se drug drugemu predstavila »Vi ste tisti mladi mož, ki je bil takrat tako takten in se ni smejal!« »Takten!« je odvrnil tajnik in se je nekam v zadregi nasmehnil. »To naj-brže ni bila taktnost! Nič drugega kakor brezumna groza. Obleka za štiri in osemdeset dolarjev je šla k vragu! Vedeli morate, da je bil moj zaslužek takrat še zelo pičel, in dama, ki je Stari z njo plesal, je bila moja žena...« (r z. H.) Največja angleška lažnivca Napisal Paulus Patrik Flaherty, edini irski vojak v nekem angleškem polku, je prišel nekega dne k svojemu polkovniku, ki je bil slučajno tudi Irec, in je dejal: »Ali bi bili tako dobri in bi mi dali kak teden dni dopusta? Zena je namreč bolna, oba moja otroka pa raseta kakor pogana. Skrajni čas je že, da se malo pobrigam za svoje gospodarske zadeve in napravim red.« Polkovnik je svojega rojaka poznal; zmajal je z glavo in dejal: »Vidiš, Pat, spet si nekaj neumnega povedal. Saj bi ti prav rad dal tistih nekaj tednov dopusta, toda natanko pred eno uro sem dobil od tvoje žene pismo in sirota me milo prosi, naj ti po nobeni ceni ne dam dopusta. Ako je Pat samo tri dni doma, tako mi piše, je vse narobe, in potem me stane najmanj tri tedne dela, preden vse nekako uredim.« »Ako je tako, potem seveda z dopustom ni nič,« je zamišljeno menil Patrik. »Sicer pa, gospod polkovnik, rad bi vam še nekaj povedal.« sNo, prijatelj, kar na dan z besedo!« »Nak, ne morem. Mislim, da bi se razjezili, če bi vam povedal.« »Nikar, Pat, saj vendar veš, da nisem tak.« »Vseeno rajši molčim.« »Ne govori neumnosti! Kot tvoj polkovnik ti ukazujem, da poveš, kaj imaš na srcu.« »Torej, gospod polkovnik, stvar je v tem, da sta v tej sobi oba največja lažnivca, kar jih premore Velika Britanija.* »Kako si rekel?« »Da, gospod polkovnik: in eden od obeh sem jaz.« »Kako to misliš. Pat?« :K--r namreč sploh nisem poročen, gospod polkovnik.« (r) kerjem. ki je meril v višino 1'84 m in je tehtal nekaj več kakor slamnik. Zakon je bil prav vzoren. Tobija ji je zmerom prinesel veliko perila in Stela je vsak teden prala, potlej je pa Tobija perilo spet odnesel. Izročil je Steli denar za oprano perilo, ona mu je pa od tega odstopila nekaj za tobak. Sploh je ravnala z njim kakor v svojimi petimi otroki. Tobija se ni proti temu prav nič pritoževal. Takšna ureditev mu je bila prav po godu. Imel je zmerom dovolj tobaka in nobenih skrbi. Toda nekega pomladanskega jutra je Stela stopila v pisarno odvetnika Johnsona. »Gospod Johnson, ločila bi se rada.« »Ni mogoče, Stela! Zakaj se vendar hočete ločiti od Tobije?« »Sama prav ne vem, toda želim se ločiti in prosim, da vi to uredite.« »Lepo, Stela, toda če se že hočete ločiti, morate imeti vzrok za ločitev. Saj ste Tobijo vendar sami vzdrževali, zato ga menda ne boste dolžili, da ne skrbi za vas. Razen tega še zmerom živite z njim, torej mu ne morete očitati, da bi vas bil iz hudobije zapustil. In tepel vas menda tudi ni?c s Mr. Johnson, nikar se ne šalite! Seveda me ni tepel!« »Ali ima nemara druge ženske?« Stela je odgovorila z dostojanstvenim ogorčenjem: »Mr. Johnson, če bi ta ničla katero drugo žensko samo pogledal, bi mu pri priči zavila vrat.« »Dobro, Stela. Toda vzrok za ločitev morate vendar imeti. Povejte mi, zakaj se vendar hočete ločiti od Tobije?« Stela se je sklonila k odvetniku in mu je rekla čisto zaupno: »Mr. Johnson, hudo utemeljeno se mi zdi, da Tobija ni oče mojega zadnjega otroka.« (rDk) Ameri k: ločitveni vzrok Napisal M. Hayek Stela Brckerjeva je merila v višino 1’86 m in je tehtala nekaj več ko 95 kil. Bila je živahna in odločna kakor hokejski igralec pri odločilni tekmi. že svojih osemnajst let je živela v srečnem zakonu s Tobijo Bro- Kronika preteklega tedna (Nadaljevanje z 2. strani.) Osebne vesti o Poročili so se: Na Jesenicah: Vaso Terseglav, uradnik jeseniške železarne, z uradnico Tončko Savinško-vo. — V Juršincih pri Ptuju: Dušan Špindler, učitelj v Mozirju, in Gizela Kosijeva, učiteljica na Mariji Reki nad št. Pavlom v Savinjski dolini. — Na Kapeli pri Slatini Radencih : Akad. slikar, cand. profesor Jakob Pavel iz Lipovcev in učiteljska abiturientka Marica Fekonjeva iz Kapele. — V Komendi: Prosvetni delavec Zdravko Rihar in Ivanka Križnikova. — V Ljubljani: Mestni gradbeni tehnik Edvard Schrimpf in Jakobina Petričeva; Julka Paplerjeva, hči industrijca iz Doslovič, in Joško Zemlja, posestnikov sin iz Vrbe. — V M a r i b o r u : Akademski slikar, profesor Ivan Kos in magistratna uradnica Malčka Nagode jeva; stražnik Karel Jurkovič in Elica Kebričeva. — V Pragi: Med. univ. dr. Viktor čer-ček iz Ljubljane in Mary Janotova, hči univ. profesorja iz Prage. — Mladoporočencem iskreno čestitamo! t Umrli so: V Celju: 431etna Marija Arzenškova, žena cinkamiškega železostrugarja; 721etna Amalija Horvatova, vdova po državnem uslužbencu. — Na Hrušici pri Jesenicah: Ivanka Kelčeva, žena višjega kontrolorja državnih železnic v pokoju. — V Ihanu pri Domžalah: 881etna Terezija Breznikova roj. Orehkova. — V Koče v j u : Avgusta Godererjeva. — V Ljubljani : Antonija Zuničeva, to-varnarka peči; Helena Bleiweisova-Trsteniška roj. Pošiapova; 831etna Težka zimska kvarna In premalo gibanja sta v zimskem času vzrok slabe prebave želodca, čestih omotic, zaprtosti in nerednega črevesnega delovanja. Stare bolezni se vsled mraza zopet Izraziteje pojavljalo: ■pložno in prehitro deheljenje, hetneroldl In zaprtle, motnle v želodcu, črevesna obolenj«. Glavobol, nespečnost, napetost telesa, omotica in zastrupljenle. Posebno zrelejše in starejše osebe so tem nadlogam podvržene. LANIMKA GAJ čisti ter tako deluje blagodejno na vse telo In na Vaše splošno zdravstveno stanje. Zahtevajte v apotekah Izrecno le „Planinka“ čaj-Bahovec, ki se ne prodaja odprt, temveč le v zaprtih In plombiranih zavitkih z napisom proizvajalca: APOTEKA Hr. BAHOVEC, Ljubljana, Kongresni trg 12 S. br. 29550-35 ..DRUŽINSKI TEDNIK" v vsako SLOVENSKO HIŠO! Trta, vse amerikanske korenike, vele-trsnlca Prvi Jugoslavenskl lov.njacl — Daruvar. Zahtevajte cenike. FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRG 9 Velika Ubira vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih stekel, daljnogledov, toplomerov, barometrov, barotermometrov, hvgrometrov 1.1. d. - Raznovrstne ure, zlatnina in srebrnina. - Ceniki brezplaCnoi če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, potem sezite po »Družinskem tedniku«! Prilika ugodnega nakupa Hubertus perilo — obleke — za šolarje Presker Sv. Petra c. 14 K POZOR GOSPODINJE I Najceneje sto postreženi s KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VELEPIŽ trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708 Prvi poskus stalni odjem i Franja Podbregarjeva; Neža Stičhova roj. Okrožnikova, vdova po nadspre-vodniku; Jakob Majcen, revizor južne železnice v pokoju; Marija Piskarjeva roj. Jermanova; 861etna Lucija Bene-dičičeva. — V Ljubečni pri Celju: Antonija Kosova. — V Logatcu: Leopold Punčuh, šolski nadzornik v pokoju. — V Mariboru: Marija Kravosova, trgovčeva žena; 631etna zasebnica Terezija Lahova; 401etna gostilničarka Matilda Lorberjeva. — V Metliki: Pepca Fuxova roj. Sturmova, žena trgovca in posestnika. — V Nizki pri Rečici ob Savinji: 74-letna posestnica Marija Jerajeva roj. Petrinova. — V Studencih pri Mariboru; Jože Budan, vpokojeni železniški kotlar. — V St. Janžu na Dolenjskem: 221etni posestnikov sin France Majcen. — V št. V i d u pri Grobelnem: Franjo Pogačnik, šolski upravitelj. V Trbovljah: 321etna Ljudmila Dimnikova, žena rudniškega strugarja. — V Žalcu: 661etni posestnik in veletrgovec Jurij Krašovic. — žalujočim naše iskreno sožalje! Radio Ljubljana od 12. do 19. jan. 1938 ČETRTEK, 13. JANUARJA 12.00: Uverture B 12.45: \reme, poročila B 13.00: Čas spored, obvestila B 13.20: Plošče B 14.15: ,Vreme, borza B 18.00: Radijski orkester B 18.40: Slovenščina za Slovence B 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac ura B 1950: Zabavni kotiček B 20.00: Harmonika B 20.40: Operni spevi m napevi B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Radijski orkester B Konec ob 23. uri. PETEK, 14. JANUARJA 11.00: Šolska ura B 12.00: Plošče B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas. spored, obvestila B 13.20: Plošče B 14.15: Vieme, borza B 18.00: Ženska ura B 18 20: Pesmice iz Pariza B 18.40: Francoščina ■ 19.C0: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Zanimivosti o izseljencih B 20.00: Prenos koncerta Glasbene Matice iz Maribora B 22.00: Čas, vreme, poročila, sdo-red B 22.30: Angleške plošče B Ko» nec ob 23. uri. SOBOTA, 15. JANUARJA 12.00: Plošče B 12.45: Vreme, poročila H 13.00: Čas. spored, obvesii-la B 13.20: Plošče B 14.00: Vreme B 18.00: Radijski orkester B 18.40: Varujmo naravo B 19.00: Čas, vreme, poročila, 'spored, obvestila ■ 10.3^: Nac. ura B 19.50: Pregled sporeda ® 20.00 : 0 zunanji politiki B 20.30: ^Brencelj« B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Prenos plesne glasbe s »Slovanskega večera«. B Konec ob 23. uri. NEDELJA, IG. JANUARJA 8.00: Plošče B 8.15: Godalni kvartet B 9.00: Čas, poročila, spored B 9.15: Poskočne in vesele B 9.45: Verski govor B 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolne cerkve B 11.00: Otroška ura B 11.30: Koncert B 13.00: Čas, vreme, spored, obvestila B 13.20: Plošče po željah B 16.00: Fantje na vasi B 17.00: Kmetijska ura B 17.30: Pota usode B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nacionalna ura B 19.50: Slovenska ura B 20.30: Večer skladatelja Ri^ta Savina B 22.00: Čas, vreme, poročila, sjx>red B 22.20: Lahka glasba B Konec ob 23. uri. PONEDELJEK. 17. JANUARJA 12.00: Plošče B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.20 : 40 minut lahke glasbe B 14.20: Vreme, borza B 18.00: Zdravljenje kužnih bolezni B 18.20: Plošče B 18.40: Umetnostni spomeniki Notranjske B 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Zanimivosti B 20.00: Radijski orkester B 20.50: Spevi iz opere »Boris Godunove B 21.10: Komorna glasba B 22.00: čas, Vreme, poročila, spored B 22.15: Plesna glasba B Konec ob 23. uri. T0RKK, 18. JANUARJA 11.00: Šolska ura B 12.00: Rusk« pesmi B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Radijski orkester B 14.20: Vreme, borza B 18.00: K meč« ki trio B 18-40: Krščanstvo in nacioJ ludizem B 19.00: Napovedi in poročila B 19.30: Nac. ura B 19-50: Zabavni zvočni tednik B 20.00: Koncert pevskega zbora »Cankar« B 20.45: Charley Kunz igra šlagerje B 01.00: Lahka glasba B 22.00: Napoved in poročila B 22.15: Plošče B Konec ob 23. uri. SREDA, 1!». JANUARJA 12.00: Plošče B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Havajski napevi B 14.20: Vreme, borza B 18.00: Mladinska ura B 18 40: Vremenska poročevalna služba v Sloveniji B 19.00: Napovedi in poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Uvod v prenos B 20.00: Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani v 1. odmoru: Glasbeno predavanje. v II. odmoru: Napovedi, poročila B Konec ob 23. uri. Izdaja za konsorclj »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.