spedizion. i» •bboaamento poitii« Edlzione per 1'Estero Po"oi" "la£a" 'fio,ovin! Inozemska Izdaja Pre"° " CeM * o co Domoljub Ciubllanl 14. aprila 1943-JCX1 JP *<5 V Ljubljani 14. aprila 1943-XX1 ^ 56 - Si ev. 15 delniško jezero, preden spomladi začne usihati r Ko KjtieS svo) maCaf -i Velika dragocenost Mogočni cesar Kari V. je na desni roki nosil dragocen zlat prstan, ki jo vanj bila vdelana majčkena ura. Zlato naj bi ga opominjalo, kako je čas dragocen, ura pa, kako čas mine. Ko je francoski kralj Ludvik XI. hudo bolan ležal, je svojemu zdravniku ponujal za V6ak dan po 500 zlatnikov, če mu s svojo veščino za toliko podaljša življenje. Kralj si je čas svojega življenja holel z zlatom in denarjem odkupiti. Cas pa nikomur ni na prodaj. Tudi največji miljarder si z vsemi svojimi denarji ne more niti ene ure življenja odkupiti. Ko je leta 1908. strahotni potres obiskal sicil-6ko mesto Mesino, je v nekaj trenutkih izgubilo življenje 200.000 ljudi. Ko bi bili ti siromaki imeli vsaj nekaj hipov časa, bi 6i bili življenje rešili. Otročiček je bolan in se s smrljo bori. Mami« ca sloni ob otrokovi postelji ter otročička tolaži, »j^aj pa bi rad, ljubček moj?« sprašuje mamica. Otročiček pa odgovarja: -Mama, živel bi še rad!< Materino 6rce sicer joka, pomagali pa ne more. Kdo je med ljudmi najbogatejši? Rekli boste: Amerikanski miljarderji seveda! O, pa niso! Najbogatejši so mladi ljudje. Kakor neizmerno morje 6e pred njimi razgrinja njihova prihodnjost v tem življenju. Tega se mladina tudi zaveda, zato je tako samozavestna, tako brezskrbna, drzna in včasih kar prešerna. Iskrečih se pogledov mlad človek upira svoje oči v svojo prihodnjost, ki vsa še leži pred njim. Vsaj dozdeva se mu tako. In v splošnem je resnica, da ima mladina še vso prihodnjost pred seboj. Ampak, mareikak 70 letni ali 80 letni 6tarček, kateremu po človeških računih tako malo časa še tukaj oslaja, je vendarle mnogo bogatejši kakor pa kak tak prešerni mladec, kateremu je morda samo še nekaj ur življenja usojenega. Tak mladec nam« reč ne pozna še resnice slovenskega pregovora! Star mora, mlad more umreti! O, tudi za mlade je Cas nekaj dragocenega! Koliko 60 ljudje na svelu že žrtvovali, da bi si čas prihranili. Milijone štejejo države in družbe, če morejo na primer na kaki železnici progo tako skrajšati, da vlak na vožnji prihrani 20 minut časa. V Ameriki so zgradili čez neko dolino most, ki je veljal 12 milijonov dolarjev. Zdaj vlak'po lem mostu privozi na ono stran v nekaj minutah. Prej, ko je delal ovinek, je moral prevoziti 63 kilometrov ovinka, zdaj jih čez most le 40. Da se čas pridobi! Cas je zlato, pravi pregovor. Ce imaš kaj de« narja odveč, ga nalagaš v hranilnico. Priporočam ti, da tudi svoj zlati čas nalagaš v tako hranilnico in ga 6krbtio hraniš. Saj veš, da so ljudje, ki za« pravljajo denar, kakor bi bile lo le smeti. Veš pa tudi, da 60 ljudje, ki čas prav lako zapravljajo. — .Velika umetnost v življenju pa je, da znaš svoj zlati čas prav hranili, ga prav porabljaš, ga vedno imeti, da ti bo v hasek. Saj veš, kako pust je človek, ki venomer pravi, da nima časa. Veš pa tudi, da je malo prida tisti, ki ima vedno preveč časa. Zato je s časom treba tako gospodariti, da ga za nepotrebne reči nikoli ne bo preo6tajalo, da ga pa bo za potrebne zmeraj dovelj. Vojni dogodki preteklega tedna V Tuniziji divja nova bitka Italijansko vojno poročilo St. 1045 od 5. malega travna sporoča, da so v Tuniziji delovali lopovi in pa ogledniški oddelki. Osna letala io bombardirala pristanišče v Boni, napadla sovražne ladje ter zažgala več desetin sovražnih avtomobilov. — Sovražnik je izgubil 12 letal. — V pristanišču Bougie so nemška letala torpedirala 8000-tonsko trgovsko ladjo. Italijansko vojno poročilo od 6. t. m. št. 1046 naznanja, da je na tuniškem bojišču topništvo na obeh straneh močno delovalo ter da je na srednjem odseku bil odbit 60VTažni napad, ki »o ga tanki podpirali. Pristanišče v Boni je bilo znova bombardirano. Sovražnik je izgubil .15 letal. Italijansko vojno poročilo it. 1047 od 7. t. m. naglasa, da je v Tuniziji na iirioki fronti južnega bojišča znova zadivjala nova bitka, ko je sovražnik po močni topniški pripravi z močnimi oklepnimi silami prešel v napad. Sovražnk je izgubil 7 letal. Italijansko vojno poročilo št. 1048 od 8. t. m. omenja, de so osne sile v hudih obrambnih bitkah, kjer junaško zadržujejo sovražni sunek, kateri se je zdaj z južnega bojišča raztegnil tudi na ■ evemi odsek. Bitka 6e z vso silo nadaljuje, — Sovražnik je izgubil 8 letal. Italijansko vojno poročilo St. 1049 od 9. t. m. pripoveduje o bojih v Tuniziji: Sovražni napad, Li io ga podpirale močne letalske skupine, se je rilovito nadaljeval po vsem tunizijskem bojišču, zlasti pa na južnem odseku. V skladu z danimi povelji so se osne čete umaknile v nove postojanke. Italijanski in nemški oddelki, čeprav so bili osamljeni in 60 jih sovražne kolone že obšle, so te zagrizeno borili na postojankah, ki to jim bile zaupane, ter so lovražniku zadali hude izgube. — Včeraj je sovražnik izgubil 8 letal. Sovjetski napadi na vzhodu povsod odbiti Nemško uradno poročilo od 5. malega travna poroča, da je prejšnji dan tovražnik na bojišču Smrt Sergija Rahmanina V ameriškem Hollywoodu je nedavno uihrl ruski skladatelj Sergij Rahmaninov. Redil sc je v Onegi leta 1873 in je bil torej ttar 70 let. Bil Ie izvrsten igralec na klavir in je zložil mnogo epih koncertnih skladb za to godbo. Ameriško državljanstvo je dobil Sergij Rahmaninov Sele lansko leto. Nakupovanje blaga za stare tkanine Na Hrvatskem je te dni izšla naredba o odkupu in zamenjavi starega tekstilnega blaga. Po tej na red bi mora vsaka oseba, ki hoče z oddajo točk kupiti volneno tkanino, oddati slare volnene tkanine. Za en meter Čiste ali mešane volnene tkanine za ionske obleke je treba oddati 200 gramov starih volnenih tkanin Za en meter moške volneno tkanine je treba oddati ISOO gramov starih volnenih tkanin in en kilogram tkanin iz ostalih vlaken. Pri bombažnih in oslalih tkaninah mora kupec za vsak meter take tkanine izročiti trgovcu 100 gramov kakršnih koli blagovnih odpadkov. Trgovec staro tkanino odkupi, in sicer da za kilogram volnenih tkanin 45 kun, za kilogram krp ali ostalih nevol-nenih tkanin pa 20 kun. Prinesene stare nogavice pri nakupu novih trgovci ne plačajo. Živila v prahu Zaradi pomanjkanja ladij se je v zadnjem času v ameriških Združenih državah močno razvilo izdelovanje živil v prahu, ki omogočajo, da se z istim številom prevoznih Bredstev lahko prepeljejo mnogo večje količine. V zadnjih dveb letih se je število tovarn za izdelovanje jajc v prahu povečalo od 16 na 125, število obratov za izdelovanje mleka v prahu od 51 na 70 in število obratov za izdelovanje smetane v prahu od 273 na 320. Število tovarn za Izdelovanje posušenega sočivja je naraslo za 50, Jiričeli pa 60 izdelovati tudi meso v prahu. Ene,mu untu mleka v prahu ustreza 11 funtov svežega mleka in štirim kilogramom svežega mesa dajo on kilogram mesa v prahu. Posebno velik je prihranek na teži pri sočivju. V ob reki Kuban z več divizijami na novo udaril, da pa je bd t hudimi izgubami vaakokrat odbit, Boji le trajajo. Nemški napad pri Orlu pa je bil uspešen. Živahno je bojno delovanje južno od Ilmenskega jezera in okoli Leningrada. — VojaSki viri poročajo iz Berlina tega dne, da to Sovjeti od začetka vojne do danes izgubili 37.283 letal. Nemško uradno poročilo od 6. t. m pravi, da na kubanskem mostišču sovražnik napadov ni nadaljeval. Nemško uradno poročilo od 7. L m. se glasi, da to živahnejši boji le na nekaterih odsekih, Po-tamezni sovjetski napadi to spodleteli. Nemški napad ob srednjem teku reke Dones pa je bil uspešen. Na severnem odseku je oddelek španskih prostovoljcev razdejal 14 bunkerjev. Nemško uradno poročilo od 8. t. m. naznanja, da je na vzhodnem bojiiču bilo razmeroma mirno. Posamezni napadi pri Kubanu in ob tred-njem Doncu to bili odbiti. NemSko uradno poročilo od 9. t. m. poroča »amo, da to tam bili boji zgolj krajevnega pomena in da sta pri očiščevalnih bojih ob trednjem Doncu bila uničena dva sovražna bataljona ter zajetih več ujetnikov. Nemško topništvo je obstreljevalo z vidnimi učinki Leningrad. Hud udarec sovražnemu ladjevju Nemško poteboo uradno poročilo od 7. t. m. razglaSa tele uspeh nemških podmornic: NaSe podmornice to potopile v hudih borbah proti tovraž-nemu dovozu v Atlantiku in v Sredozemskem morju tpet 14 polno natovorjenih ladij s tkupno 102.000 tonami in en rušilec. Pet nadaljnjih ladij je bilo torpediranih, vendar njihove potopitve zaradi takojinje hude obrambe nI bilo mogoče opazovati. V Biskajskem zalivu je ena izmed naSih podmornic sestrelila težak »ovražni bombnik, ki jo je poskusil napasti. Fiihrer je sprejel danes v glavnem stanu vrhovnega poveljnika vojne mornarice velikega admirala Donitza in mu izročil v priznanje njegovih enkratnih zaslug za vodstvo podmorniške vojne kot 223. vojaku nemSke oborožene tile hrastov list k viteSkemu križu železnega križa. Postrvi love z elektriko V bližini nemškega Solnograda so pred kratkim napravili zanimiv poskus, kako bi lovili postrvi s pomočjo — električnega toka. Zadostuje, da postavimo v potok ali jezero električni motor z isto6mernim tokom. Zaradi električnosti se ribe dvignejo na površje in Be V6e usmerijo proti pozitivnemu polu, kjer so postavljene dobre ribiške mreže. V nekaj urah je na ta način mogoče ujeti izredno mnogo postrvi. Gora, ki blato bruha Čuden naravni pojav te jc zgodil v Franciji na levem bregu reke Rodana, na gori, ki te imenuje »Peklenski vrh«. 1800 m vitoko je izbruhnil ognjenih, ki pa nametto lave bruha velike količine blata, ki teče t hitrostjo 100 m na uro po pobočju gore ter pokoplje vse pod teboj. Številne niše v dolini to ie pod blatom, ki je pokrilo ie 50 ha zemlje in ga cenijo na milijon kub. metrov,' Novol Marija Bregar: Prebujenje Deklicam po 12. letu 40 strani, 7 slik Cena L 4— Dobi se v knjigarnah. Večja naročila na naslov Založba „Nova stvar", Ljubljana KRATKE Umrl je bivši predsednik francoske republik« 84 letni Millerand Aleksander. V novi tovarni min v švedskem GSteborgu je dne 3. aprila silna eksplozija popolnoma uničila naprave. V bojih na Novi Gvineji je padel ameriški letalski general Ramy. Vse finske delavske skupine so proti boljševizmu, je povedal finski finančni minister Tanncr, Na Atlantskem morju se je potopil zaradi vi-harja švedski parnik »Miloše s 80 mornarji. Na bojišču v severni Afriki je padel znani bo-ljaški nogometaš Karel Petrič. Rusija je v tedanji vojni izgubila ie pet milijonov mož, priznavajo sami Sovjeti. Močan potres je bil zopet v Turčiji v noči od 2. na 3. april, in sicer okrog Erzeruma. Bolgarskega kralja Borisa je sprejel Hitler v svojem glavnem stanu; navzoč je bil ludi nemški zunanji minister von Ribbentrop. Dlnoge portugalske reke so poplavile bregove in povzročile velika opustošenja. Nad 2000 emrtnih irtev je povzročil angbško-ameriški zračni napad na belgijski Antwerpin. 200.000 mrtvih znašajo doslej V6e izgube angleških dominionov v V6ej vojni. Že od 1. novembra 1942 ni prispela v Združene države nobena pošiljka brazilijanske kave. Sodišče v bolgarski Sofiji je obsodilo na smrt 60 oseb, ker so zaslužile nad milijon levov z nedovoljeno prodajo živil in oblačil. Uspešno sredstva prati najhujšim strupom je iznašel japonski vseučiliški profesor dr. Dam o Ku-vašima. Dovoljenje za zgradbo tvornie za ivepleno kislino v Bolgariji sta dobili ena nemška in ena italijanska tvrdka. Celotni primanjkljaj švicarskega državnega proračuna za leto 19-12. znaša 4.430,900.000 frankov. Velike svečanosti bodo 15. aprila v špan-kl Barceloni v spomin na prvo vrnitev Krištofa Kolumba iz Amerike. Novozelandski ministreki predsednik Fraser je povabil Roosevelta v Novo Zelandijo. Načrt za posojilo 120.000.000 turških lir je predložila parlamentu turška vlada. I*o Nemcih zasedena vzhodna oiemlja pomagajo z vsemi 6redatvi pri osni totalni vojni, piše nemški mesečnik »Nova Evropa«. Tri cente tehta Ana Kraig iz ameriškega Rock-forda; nedavno je bila klicana na sodišče, a so o morali neeti, ker peš ni mogla. Papež Pij XIL je ozdravel ln je začel zopet sprejemati. 900 hiš je uničil požar v občini Sovea Pulna v Romuniji. 37.283 letal so izgubili SoTjeti od pričetka vojne do konca marca, poročajo nemSki vojaški krogi. 45 milijonov duš šteje Maniukuo, pod japonskim varstvom stoječi del Kitajske. Zaradi pomanjkanja benrina so prepovedali na Kitajskem vožnjo zasebnim avtomobilom. Na Španskem to dali svobodo vsem obsojen n upornikom, če kazen ni presegala dvajset let ječo in je bil zločin izvršen od meseca junija 1986 do aprila 1939. Američani so odvzeli Rusom in Angležem trans-iransko železnico, ki veže Perzijski zaliv s Kaspi-škim morjem. Madžarska policija fe razpustila judovsko ustanovo »Javna« in zaprla njeno gimnazijo. 35. mraca Je minulo 15 let, odkar je general Carinona predsednik potrgualske republike. Skoraj 26 milijonov ton trgovskega brodovja to potopile nemSke podmornice in letata od začetka vojne. Španska falanga bo odprla v Italiji posebno razstavo španske knjige. Francoska vlada |e sklenila raztegniti obveznost o civilni kmetijski alužbi na vse francoske moške državljane od 16. do 60. leta. »Domoljub« ie vedno dajal prave smernice Slovencem. Naroči nai J?a vsaka družina v vašem kraju, ker bo" vsem na^vestejši prijatelj! Prečenske žrtve slovesno pokopane Pod Hmeljnikom so izkopali mučene in pomorjene žrtve iz Prečne: župnika Komljanca, brata Murgija in Lojzeta Pačiča lansko leto 15. dne meseca rožnika so ko-v Prečni nasilno odpeljali v gozd, tam umorili ter zagrebli župnika Jankota Komlj«1"8' bluC.ca P«SIŽ« Alojzija ter oba bra-!u,,relia — Toneta in Lojzeta. Dne 3. t. m. r, faJ našli ter jih odkopali. Pri tem je bil komisiji nuvzočen tudi zdravnik dr. Korbar i, Novca mesta. Komisija ie o izkopu napravila zapisnik, ki ga objavljamo, da bo svet v li l kako so komunisti svoje žrtve mučili, lireden so jih umorili. Naj bi vsaj ta uradno 'iogua'"a"deJjstva ljudem, ti še v temi tavajo, odprla oči in srcel Prečenski župnik Janko Komljanec, kakršen je liil živ, zraven pa njegovo razmrcvarjeno truplo, kakor so ga morilci i r. »osvobodilne fronte« po svojem zločinu zagrebli. Uradni zapisnik se slavi takole: I kshumaeija žrtev je bila dne 3. aprila 1043 ter mi pri odkopu sodelovali kot priče: Koinjia-U'c l ii.lv ik. Prečna I, brat umorjenega župnika, Alnrjelj Jože, pos. sin, Daljni vrli 9, brat umorjenih Murgija Antona in Alojza, Zagorc Josip, župan občine Prečna ter Milievc Ivan, odvetniki kandidat. Novo mesto. Da bi se strokovno zdravniško ugotovile poškodbe na truplih pokojnih, je bii naprošen okrajni sanitetni refe-" ni c. dr. Korbar, du strokovno pregleda trupla .m ugotovi nasilne poškodbe ua trujilih pokojnih. \«e žrtve so sc nahajale v skupnem grobu, k' Je ležal v dolinici severno od grudu. Grob ■I'' '•'.rok (>o ein. dolg 1.50 m in globok 1.10 m. l'o grobišču je bilo nametano dračje in suhe veje. J reko groba je bila položena lestev, na kateri s" l>;> trditvah očividcev iz gradu prinesli ko-|'»'ins|i pok. Murgija Antonu, ki je imel z.lom-J.leno ncigo. — Ker so bila trupla zelo dobro j"1'"" ionu, se je identiteta posameznih trupel lahko Ugotoviti. Mm Vi'" v 8r"bu je ležal oblečen le v hlače Ki T1 'V'1""' l>')s. sin, Dnljni vrh 9, rojen nion , i'"1 1918- obrnjen navzdol ter potis-] glavo med skalo, roke spodvite pod telo. „W,nn?W ^ l)ila z«vita v cunje, ki so bile točiu se •VaNi°' ll0"a iR l,iln zlomljena. Povsem irliive r, Jv 1,0 ugotoviti, du je bila leva stran leva it','1- n.°mn razbita; to je spodnja čeljust, glave sn 111 senPna k"st- tudi na levi strani 80 s-e poznali znuki močnih udarcev. Po izjavi zdravnika so bili vsi udarci prizadeti s topim orodjem, verjetno s kopitom puške. Gornja ustnica je bila z nosom odrezana. Pokojnik ie umrl zaradi težkih poškodb na glavi, ki so >ile po izjavi zdravnika vse smrtne. Spodvit pod njim je ležal oblečen v hlače in srajco in obut v vojaške čevlje Murgelj Alojz, nos. sin, Daljni vrh 9, rojen 12. januarja 1913. Kolikor se je dalo ugotoviti, je bil obraz močno nakažen, ustnica skupna z nosom odrezana, desna rama, leva spodnja čeljust in ličnica popolnoma razbiti. Na hrbtu je bila koža že močno razpadla, iz česar se sklepa, da je bila žrtev na hrbtni strani močno stepena in so podplula mesta hitreje razpadala. Vse rane na glavi so bile od poškodb, ki so bile smrtne. Truplo tretje žrtve, Pašiča Alojza, rojenega 13. marca 1921, župnijskega hlapca, je ležalo z obrazom potisnjenim na levo stran prsi župnika, ki je ležal pod njim. Leva noga je bila obrnjena pravokotno, navzgor, leva roka izvle-čena izpod telesa in zavita na hrbet; verjetno je bila roka v zapestju zlomljena. Ugotoviti so se dale sledeče poškodbe: I.eva noga dvakrat zlomljena in to tik nad kolenom in nekoliko nad stopalom, zgornja ustnica z nosom odrezana, leva čeljust, ličnica in senčna kost popolnoma razbiti. Rane so bile prizadejane s topim predmetom in smrtne. Na dnu v jami je ležal župnik Komljanec Janko, roj. 26. junija IS92. Nogi je imel močno razkrečeni, skrčeni in potegnjeni k telesu, tako da mu je mogel med nogami ležati Pašič Alojz. Truplo župnika jc bilo zelo dobro ohranjeno. Glavo je imel potegnjeno nazaj, obrnjeno na desno pod skalo. Roke je imel na prsih prekrižane. Na truplu so se ugotovile sledeče poškodbe: lobanja na zadnji struni popolnoma razbita, desna spodnja čeljust in ličnica zdrobljeni, zgornja ustnica odrezana, na hrbtu s Krvjo podplula mesta inočno razpadla. Rune so bile prizadejane s topim predmetom, verjetno s puškinim kopitom. Razen naštetih poškodb so imele žrtve še več drugih. Zaključek: žrtve so bile zverinsko mučene, preden jih je smrt rešila strašnega trpljenja. Na Hmeljniku, 3. aprila. Truplo Toneta Murgija, na katerem kako mu je glava zbita se še vidi, Slavko Ljub.: Cvetna nedelja S »hosana« ljudstvo Jezusa proslavlja, ko v zmagoslavju jezdi v 6veto mesto, pogrinja s plašči, z vejami Mu cesto, z zelenjem v rokah burno Oa pozdravlja. Pred nas dogodek Cerkev ta postavlja, ko oljčne veje; palmove mladike ter butarice mate in velike ko oljčne veje; palmove mladik današnji dan slovesno blagoslavlja. Z veseljem ljudstvo nese jih domov, jih varno shrani, da jim bo čez leto poroštvo za nebeški blagoslov: da grešnih se očuvajo okov in želo ostro križem bo odvzeto, pod božjim varstvom bosta polje, krov. IIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM Verujem! slovesno pokopali. Pogrebne obrede je imel novomeški prošt premil. gosp. dr. Čerin ob ogromni udeležbi ljudstva. Govor pa je imel g. župnik Kres iz Vavte vasi, ki je med drugim govoril o župuiku Komljancu ter nato dejal: Zločin, ki ie bil izvršen nad nedolžnimi žrtvami, naj sodi zdrava ljudska sodba in zgodovina, ki bo izpričala, du so vse žrtve padle sumo zato, ker so bile neizprosni borci proti komunizmu, pošteni Slovenci, verni katoličani, ne pa izdajalci, kakor se je trdilo, ko se je gnusen zločin §kušal opravičiti. Prišel bo čas, ko bodo te žrtve svetal zgled bodočim rodovom, kakor v stari zavezi zgled Makabejskih bratov, ki so za vero in dom umirali mučeni-ške smrti. Ob koncu govora je izrazil trdno upanje, da bo sv. Cerkev dvignila prečenske mučence na stopnjo one slave in časti, kakor jo da tistim, ki so dali življenje zanjo. Sklenil je z besedami: »Verujem, da se bo to zgodilo kmalu in da bo še marsikdo od vas, ki se dunes s solzami v očeh poslavljate od gospoda župnika in njegovih tovarišev v smrti, to po-veličanje dočakal ter vesel pel Bogu zahvalno pesem, da je tudi naš narod dal za vero svetnike — mučence. Nove žrtve v Beli krajini . Viniško okolico je v nedeljo, dne 29. sušca in v ponedeljek 29. sušca zadela huda nesreča, ko se je tja priklatila od one strani več sto mož močna tolpa, ki je do golega izropala šest vasi. Pobrali so po hišah prav vse, kar so dobili, celo plenice iz otroških zibeli so jemali in odnesli s seboj. Niso pa samo jemali, temveiS tudi ubijali. V vasi Nova lipa so ubili posestnika Meteža Ivano, ko so mu poprej vso hišo izropali. Iz vasi Hrast pa so odvlekli s seboj posestnika in cerkvenega ključarja Jureta Ga-šperiča. Vsa okolica je ogorčena zaradi teh nasilij. Prav vsak kos slovenske zemlje mora okušati, kako »osvobodilna fronta« osvobaja slovensko ljudstvo. Komunistične tiskarne odkrivajo Zadnje čase je bilo v Ljubljani odkritiK več skritih komunističnih tiskurn. Najimenitnejša med njimi je bila tiskarna v knjigoveznici, ki je bila last znunega gosposkega komunista, založnika Silvestra škerlja, v Subičevi ulici. Tam ie ta možak, ki je sicer od sile nobel gospod, imel za knjigoveznico skrivne prostore, kjer so se tiskale komunistične knjige kar na debelo. Stavni stroj, ki je to stavil, je bil nuj-bolj moderen ter najmanj 750000 lir vreden. Plačali so ga pač tisti petični Ljubljančani, ki so v svoji stranopetnosti debele denarje plačevali za svojo »osvoboditev«, misleč, da se bodo tako odkupili, kadar bi komunisti prišli na vrh. Pa bi se ne, tako si ti ljudje le v svoii neumnosti mislijo. V tej tiskarni so tiskali komunistične pesmi in propagandne knjige, zraven pa so tudi ponarejali živilske izkaznice, ki so jih našli tam cele kupe. V podzemlju je bil tudi radijski oddajni aparat. Podobno luknjo so odkrili v neki hiši t Krojaški ulici v Ljubljani. Kaj ie NOVEGA 80 letnico je obhajal dne 2. t- m. bivši ie-ženski župnik g. r'r-Pavlan. Košir, svoj jubilejni god pa dne 6. t. m. Rodil se je v Skofji Loki pred 80 leti, kot duhovnik pa je služboval nn Dolenjskem in Gorenjskem, dokler ni pred 24 leti prišel na Ježieo. kjer je vsestransko skrbel za dušni in telesni bla-or svojih faranov. erkev in društveni dom, posojilnica, bolniki — vse je bila »jegova velika skrb. Znto si je tudi srca svojih faranov tako pridobil. Ko je pred 10 leti stopil X pokoj, je ostal med njimi ter še vedno rud *om»«a v dušnem pastirstvu. Nihče bi mu ne risodil teh visokih let, tako je še čil in čvrst, 'udi Domoljub se pridružuje željam njegovih livših faranov in vseh njegovih častilcev ter Uu k temu jubileju iskreno čestita ter vošči le mnogo let blagoslovljenega delal Bog ga živil 60 letnico je dne 10. aprila t. 1. obhajal dolenjevaški župnik g. K. škulj, ki že celih 25 let vzoruo vodi to lepo faro. Jubilant slovi po vsej lepi slovenski zemlji kot neumoren delavec za blagor ljudstva, kateri je zlasti na Kočevskem storil toliko dobrega za ljudi, da se ga bodo šc pozni rodovi hvaležno spominjali. G. župnik škulj je doma iz Ponikev v dobrepoljski fari, ki nam je dnla že toliko nesebičnih gospodarskih in kulturnih delavcev. Z vsem navdušenjem jc mladi kaplan Sktilj pred 40 leti šel na delo in c istim navdušenjem dela danes kot jubilant. Bil jc že pred prvo svetovno vojsko deželni poslanec, po vojski pa je do leta 1959 zastopal •voje kočevske rojake. Ni čudno, da so tega delavnega moža komunisti vzeli na piko ter lo ga že nekajkrat iskali, pn je po božji previdnosti bil rešen. Iiog ga ohruni šc dolgo leti d Obletnica škofovega posvečenja. Na praznik Marijinega Oznanjenja 25. marca obhaja gospod nadškof Margotti obletnico škofovskega posvečenja. Kakor druga leta, je bila v stolnici tudi leto« v ta namen slovesna služba božja, ki jo je opravil dekan stolnega kapitlja. Navzoč je bil nadškof, ki je v zahvalo za izrečena voščila obljubil, da bo za vse molil. d Lepo Marijansko akademijo so priredili 4. aprila v ljubljanski frančiškanski dvorani diiaki fn dijakinje drž. učiteljišča. Poleg škofa dr. Rož-mana in d. ugih odličnih osebnosti so se akademije udeležili učiteljščniki in mnogi starši. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. Prireditev je bila v vsakem pogledu na višku. d Življenje nekaterih bolnikov jo t nevarnosti, ce se pri njih ne izvrši pravočasno pretok zdrave krvi. V la namen se je ljubljanski bolnišnici javilo pred ča.sotn veliko število ljudi, ki so bili vedno pripravljeni dali v potrebi svojo kri bolniku. Zaradi izrednih razmer pa je njih število znatno padlo. Zalo je potrebno, da se število kri-dajalcev poveča. Kri more dali brez škode za svoje zdravje le zdrnv Človek med 20. in 50. lelom. Pretok krvi se izvrii brez bolečin. Dajanje krvi ni poklic. — pač pa človekoljubno dejanje v bolezni pomoči potrebnim. Vendar se bolnišnica oddolži za dano kri s honorarjem, mestni preskrho-valni urad pa z dodatno živilsko nakaznico za 14 dni. Zadnjemu pozivu so se odzvale predvsem ženske, ki so dobrodošle; naj bi bil zgled moškim, zlasti krepkim in bolje hranjenim. Potrebna zdravniška preiskava in pregled krvi se izvrši na I. kirugičnein oddelku vsak ponedeljek in sredo med 10. in 11. uro. — Podrobna navodila na deski pri vratarju splošnem bolnišnice. — Splošna bolnišnica v Ljubljani. d Novo mesto jo dobilo novo občinsko upravo. Z odločbo Visokega komisarja so bili imenovani: za župana dr. 1'olenšek Marjan, zdravnik v Novem mestu; v sosvet pa: Dolenc Ivan, gimnazijski direktor; inž. Absec Matija, ravnatelj kmet. pokraj. šole na Grmu; 1'aučič Jože, posestnik; Medic Ivan, posestnik in tovarnar; Andrej Agnitsch, posest-nik-obrlnik; Prijatelj Ivan, poseslnik-trgovec; Ko-be Julij, poseslnik-trgovec; Osolnik Ivan, posest-nik-goslilničar; Maver Ivan, postajni načelnik; Mirlič Ivan. mizar; Sonc Viktor, zasebni uradnik; Klemenčič Prane, delavec; Vrhovnik Valentin, zidarski mojster. d Policijska ura Iraja sedaj v mestu Ljubljani od 5 do 22, na ostalem ozemlju pokrajine od 5 do 21. d Nad 75.0(10 sadik je pripravila letos za svoje vojne vrtove ljubljanska mestna vrtnarija. d Za doktorja vseli pravuih ved so proglasili na ljubljanskem vseučilišču Dušico Jeleničevo. Hrvatski listi pišejo, da je bila Jeleničeva prva Hrvatica, ki je dosegla v Ljubljani lo čast v času ustanovitve Nezavisne Države Hrvatske. d Sin zaklal očeta s škarjami. V družini Franca Lavrenčiča v znani vasi v bližini vipavskega trga so bili družinski prepiri zelo pogosti. 52 letni gospodar Franc je bil zelo vdan pijači. Zadnjič se je vrnil zopet močno vinjen domov. Takoj sc je začel pričkatl z ženo in je oklofutal 15 letnega sina Viktorja. Ko se je nalo s podvojeno divjostjo zopet lolil žene, se je sin vrgel v obrambo matere. V metežu, ki je nastal, je zbegani sin pograbil škarje, ki so slučajno ležale na mizi, in je z njimi dvakrat močno sunil proti očetu. Zadel ga je smrlno na srčni strani in mu težko ranil ludi pljuča. Nesrečni oče se je zgrudil in kmalu izdihnil. d Nagrade za dvojčke iz Piieejevega sklada so dobili zakonci Kolenc Anion in Karolina iz Srednjega Glohodola, Purelj Jožef in Stanislava iz Orlake ter Peter in Frančiška Slavša iz Vrz-denca. d Dobra knjižica — z.i vašo hčerko je le dni izšla v založbi »Nova stvarc. Naslov ji je »Prebujenje«. Napisala jo je Marija Brega r, katere prvo delce »Odkod sem, mati?« so naše matere z veseljem sprejele. Nova knjiižca je namenjena deklicam po dvanajstem letu. Najkočlji-vejša vprašanja, o katerih mnoge matere kar ne morejo govorili s svojo hčerko, četudi bi morale, sq v tej knjižici lepo in jasno razložene. Knjižico jc ponazorila s slikami akad. slikarica Bara It e mer. opremil pa arh. Vlado Gajšek. Sko-lijski ordinariat je besedilo odobril. Zalo delce vsem vzgojiteljem, zlasli pa materam, toplo priporočamo. Cena je 4 lire. d Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani jc začelo delili svojim članom sladkor za krmljenje čebel. d Poletni delovni čas so dobile s t aprilom tudi hrivnice Odprte moraio biti od 7.30 do 12.30 in od 15 do 19. Ob sobotah in dnevih pred prazniki obratovalnice zapirajo ob 19,30, d Prebitek rojstev t Italiji znaša tudi v sedanjem vojnem času mesečno 18.000 do 21.000 otrok, oiše časopisje. d Dve kozi sta dali osem mladičev. Železni-čarskemu delavcu Jožetu Vižintinu iz Zaloga pri Ljubljani je vrgla koza šest mladičev, kar je nekaj izrednega. Ves zarod je živ in zdrav. Istočasno mu je druga koza vrgla dva mladiča. Dve kozi torej skupno osem mladičevi d Sidrtno se fe ponesrečil desetletni deček Anton Najdan z Rakeka, ko se je peljal od Rakeka proti Cerknici na vozu s konjem, ki ga ie vodila dekle Ivanka Tekavc iz Beguni. Konj se je splašil mimo vozečega avtomobila, tako da ie z vozom priletel v brzojavni drog t^r pod seboj pokopal dečka in dekle, ki sta bila r.a vozu Oba hudo ranjena so peljali v bolnišnico. Že med prevozom pn je deček umrl. d Podeželske nezgode. Na Jcžicl stanujoči železniški ključavničar. 40 letni Janez Knšar je padel in so poškodoval po glavi. — V Stični so se otroci igrali. Kamenje so metali s nračo. Neki NOVI GROBOVI TTTTTtVMVTVTTTTVTTTVVTTTTTTTTTTVTTTTTTTTTTTTTTT f Msgr. Ante Kordin Dne 8. t. m. je y ljubljanskem l e.,ni-ščit umrl po dolgem trpljenju msgr. Ante Kordin, konsultor škofije v Skopi ju ter general, provikar pokojnega škofa dr I. Gnidovca. - Rodil se je v Ljubljani I. |v)7 ter tukaj dovršil tudi gimnazijo kol gojenec Marijanišea. -Med svetovno vojsko je moral na fronto, nnto pa je po končani vojski stopil v bogoslovje ter kot duhovnik vneto delal zlasti za mladino. Skof dr. Gnidovec ga je spravil na misijonsko polje v južne kraje. Zarudi napornega dela je obolel ter je zdaj v Ljubljani izdihnil. Pokopali so ga v soboto popoldne- — Naj v miru počiva I V Beogradu je umrla Rezitca Plavčeva, žena znanega celjskega trgovca in gostilničarja. — V Smledniku je odšla v večnost Josipina Konjar. — V Guštanju je odšla v večnost žena jeklarniškcga uradnika Antonija Konečnik. — Na Dunaju 'e umrl 67-Ietni akademski slikar Friderik Gornik, ki sc je rodil v Prevaljah ob Mežici. — V Radovljici je umrla 28-lelna Minka Čcrne roj. Mule-. — V Sp. Lipnici je odšla v večnost Ana Golma-ycr. — V občini Cerklje so zaspaili v Gospodu-Ivan Sager iz Štefanje gore, Ana Mu.šic iz Dvorii in Teran Marjana iz Smartna. — Na Ladiji pri Medvodah je umrl 85-lctni prevžitkar Andrej Lustrik in kmalu nato 76-lctni cerkovnih Simon Jamnik. — V Novem mestu je odšel v večnost 40-lclni notar Lojze Ponebšck iz Ormoža. Pokopali so ga v Ljubljani. — V Dobrem polju jc na veke zatisnila oči 79-lctna Rozalija Kleindienst, — V Mostah v Ljubljani je odšla v večnost posest-nica in gostilničarka Helena Magister. — Do!cn;i vasi so pokopali uglednega posestnika Janeza Trdana. — Umrli so še: Saje Franc iz Snvurtnj, Korsin Franc, Košmrlj Ivan iz Stopič; Stopar Martin iz Kostanjevice. Vsi štirje so bili legionar i ter so padli v borbi s komunisti dne 19. februarja, eden pa ie umrl zaradi poškodb v bolnišnici. — ivaneš Marija, žena posestnika iz Brusnico, Štefanič Marija, po6tnika hči iz Podzemlja, Sodcc Katarina, žena posestnika iz Metlike in Zor: n Jožeta, perica iz St. Petra. — V Skofji Loki za vedno zatisnila oči 66-letna Lojzika (Guzelj. -Umrl je dr. Ignacij Malnerič, odvetnik in posestnik v Črnomlju. — K Bogu je odšla po večno Elačilo 80-lctna Nose Marija iz Ribnice. — V iubljani so odšli v večnost: 87-letna Ana Zalar, Justina Pogibov roj. Pirnat, 88-letni Franc Žitko z Verda, mala Metka Oblok, žel. upok. Mihael Voje, soproga trgovca Marica Vokač roj. Ogrinc, dijakinja Trgovske akademije Mija Bernik. 1V--terček Zupan in vodniška učiteljica v p. 89-letnt Julijana Supančič roi. Suklje, — Naj počivalo " miru! Preostale lolaži Bogi Dolenja vas. Pretekli teden smo pokopali g. Janeza Trdana iz Dolenje vasi. Z njim lega v grob eden onih pravih ribniških krošnjarjev, ki so znani po nekdanjih avstrijskih deželah. Tudi on je nosil te/ko krošnjo cela desetletja, posebno po Tirolah. Kot trezen, varčen, delavec, priden reSetar je bil zelo priljubljen pri svojih odjemalcih. Bil je vedno pravi krščanski značaj, veren član Apostolstva mož. Bog ga je poklical k sebi ravno na prvo nedeljo zjutraj ob istem času, ko se je po navadi odpravljal k spovedi in sv. obhajilu; to nedeljo zjutraj pa je odšel k večnemu zedinjenju z Bogom v nebesa. Povsod je rad podpiral vsako krščansko delo, posebno tisk. Bog mu Dodi večni plačnik! deček pa je po nerodnosti s kamnom zadel po-sestnikovega sina, 12 letnega Ludvika Glavana v glavo. Poškodba je huda. — Karel Gornik, 45 letni kočar v Ribnici je padel in si zlomil desnico. — V leviro se je vsekal 10 letni sin poscstnice Jožo Zupančič v Žužemberku. — Posestnik, 44 letni Anton Kavčnik v Logu pri Brezovici je padel z drevesa in si zlomil levico. Na vrtu ie obrezoval sadno drevje. — Padla je in si zlomila levo nogo 14 letna hčerka poscstnice Danica Kovačičeva v Velikih Laščah. ■Sil Ko»ii ros nisem dohitel pred vrati mojega itanovanja? Nikogar drugega kot svojo gospo-v slovesni krasni obleki, in kot zaplenje-''ladjo v brazdi za njo nikogar drugega kot Jlotvlevja , trobojnioo na čepici in v visokih kornjili. fe pravim, da je bil kot zaplenjena iailia V njeni brazdi, govorim seveda samo v prispodobi. Res pa je, tla jo je spremljal pod nazdnho in z največjo dostojnostjo. Ko sem bil stopil proti domu, sem si bil j7n,;,lil lokav načrt, kako bi dosegel, da bi se Mrs. Ilankines bolj zanimala za naju. Želel 6em ji 7 a u pati vse. to se pravi, svojo ljuba vno zadevo. In res, toliko do sem ji omenil neko mla-do damo, ki se zanimam zanjo, se je dostojanstveni! obrnila proti meni in željno poslušala v-e. kar sn mi je zdelo primerno, da ji povem a svoji idili, ("'mino! Ljubezen je tnko jie-i/ineriia strast, da mi je l ilo malone v zadoščenje. dn sem se zaupal tem kamnitim prsim. Zveza i'' bila mahoma sklenjena. Ol tega hipa dalje ie bito videli, kakor da bi bila midva ena družina in le malo truda je bilo trelm. da sem jo pregovoril, da se pridruži nnmn in pre-v/ani" pri mizi glavno mesto. Gotovo še nikoli ni bilo tako neenake trojice kot smo bili Mrs. ilankiiH«. Ro\vley, pa grof Anne. Ampak jaz sein že tak; vse vsem ženam! Če ne morem nia-jati k iki ženi me laliko obesijo nn ovratnici. Dogodki v ponedeljek: družba pri odvetniku. Drino jutro sem pozvonil točno ob pol devetih n.i vratih odvetnikove pisarne v Ulici na grad, našel som ga v njegovi sobi skritega za pisalno mi/o, sredi več vrst zdlenih pločevinastih skrinjic. Odvetnik me je pozdravil kot stare- i priiilelja. >Slopile noter! Le noter! Zobozdravnik že čaka, in jaz mislim, vas lahko zagotovim, da se bo izvršila operacija brez bolečin ' - Nisem tako prepričan, gospod Robbie,« sem rekr!, ko sva si dala roko. »Vendar nočeva izgubi i ni r.i-.i pred jedjo.« Med za jtrkom, ki je bil izl>oren. me je vprašal '.o-nod Robbie: »Gotovo znate plesati, Tif-li* Ravno prav. V četrtek bo pri meni ples. 'In >e razume, da morate priti; častno boste »prej..|j Pri tem mi pride na misel, da vam lip zniibii primanjkovalo plesalk na plesu — ej, tudi jaz sem bil mlad nekoč! Če vas je volja, •'■i sprejmete povabilo na tako dolgočasno reč kot jc čajanka v hiši neporočenega odvetnika, vas prosim, da se |wilrudite danes zvečer proti "-mi uri k meni. V družbi liodo v glavnem njegove nečakinje in nečaki, njegove' pranečakinie 'n pianečaki, pa njegovi varovanci, veste, in sinu potomci njegovih klijentov. Upam pa. da v.itn boni med njimi lahko pokazal eno ali dve C'- iic ki sta vredni pogleda, in « tema |Kilem LillV-i plešete < Kako rade vol ja sem sprejel to povabilo, si nliko vsakdo mis-li. Odhitel sem domov, da se oblečem dostojno za nje, ki bi jih tam našel, "i primerno za dobre vesti. Sem pa tudi prepričan, da je bila moja zunanjost nekaj posebnega. Ko sem odhajal, mi je Rowlcv rekel: 'I-J. gospod Anne. imenitni ste videti!« Celo soma kamenitn Belhiah je bila — kako bi najbolje jiovedal? — oslepljena zavoljo moje zunanjosti, obenem pa tudi ogorčena. Ze ko ie Pomilovnla nečimumost moje obleke, vendarle m mogla popolnoma utajiti občudovanja nad nienoj. I'ri gospodu Robbleju je bila zbrana le "•'Uma družba - s tem seveda nočem reči, da ie t i i™a,<) 'j'"1'- P° v,t'h prostorih se ,1 noi^ i ~ ampak za zabavo gostov se ni "osi, st<,r,|(, y pnj Sf)bj ^ s(jjle mi7ei kjrr ,.<, M. starejša gospoda zabavali z igranjem whista; * "rtifft in hkrati največji sobi pa «> skušali !>',„• ?-,OJni m'adi Hjudje ol>ojega spola pre-Minjati en s, kakor so pač znali. Dame so sedelo * nizkih stolicah. kjer so si pustile dvoriti. Mispodje pa so Stali okrog njih in se jim la-h,,. *zo>?er. dolgočasje, kvečjemu so bili v za-' 5e koledarji in časopisi, ki so ležali l>o mizah, v katerih so bile fJlike mladih junakov dneva. Robbie sam se je največ mudil v igralni sobi, samo zdaj pa zdaj je stopil kot pravcati vzor vsesplošnega strica med mlade ljudi, dobre volje hodil od enega do drugega in jih ogovarjal. Gospod Robbie je bil j>opoldne slučajno srečal lioro. »Danes pa morale priti k meni na obisk, gospiea Gilchrist. Pokazati vam želim pravega Feniksa, nekega gospoda Ducieja, novega mojega Mijenta, v katerega sem se zaljubil do ušes.« Ker je pri tem tudi nekoliko opisal, kakšen sem, je Klora kmalu uganila, koga ima v mislih. Polna pričakovanja je res prihitela v druž.l>o in si izbrala prostor tik zraven vrat, kjer sem jo našel 6redi omlednih mlade-ničev. Ko sem pristopil, je hitro vstala in me jKizdravila kakor starega znanca z besedami, ki jih je bila očividno skrbno pripravila. »Kako se pa kaj počutite, gosjiod Ducie? Ze celo večnost se nisva videla!« »Mnogo vam moram povedati, gospiea Gilchrist.« sem odvrnil. Dovolite, da prisedem k vam« S tem, da si je izbrala sedež pri vratih in spretno uporabila svoj šal, se ji je posrečilo, da je ohranila stol jvileg sebe prazen. Naredila mi je prostor, kakor da bi to bilo samo jio sebi umevno, mladeniči pa so bili toliko dostojni, da so se umaknili. Brž ko sem sedel, je razvila pahljačo in mi skrita za njo za-šepetala: »Si blazen?« »Blazno zaljubljen, da, drugače pa pri zdravi pameti.« »Nimam miru. Niti ne veš, koliko trpiml Kaj boš rekel Ronuldu, majorju Chevenixu, pa moji teti?« »Tvoji teti?« sem prestrašen vzkliknil. »Je tukaj?« »V igralni sobi je in igra whist.« »Potem bo gotovo ostala ves večer tukaj ali ne?« »Morebiti,« je priznola Flora, »ponavadi ostane!« . »Dobro; j>otcm se moram pač izogibati igralne sobe. To pa je ravno moja želja. Nisem prišel sem kvartnt, ampak da bi videl neko mlado damo, če mogoče, in ji povedati razne vesele novice.« »Ostaneta pa še Ronald in major!« je vztrajno govorila Flora. »Ta dva se ne držita igralne sobe! Ronald teka venomer 6em in tja, major Cheveni* pa —« »Se neumorno suče okrog gospice More,« sem ji segeil v besedo, »in se prejkonc razgo-varjala o uliogcin St. Ivesu, ne-li? To sj lahko mislim. «rce moje. Toda gospod Ducie je prišel. rProsim pustite bojazni.« da prepreči to. Prosim, pusti te bojazni; strah imam samo pred tvojo teto.« »Zakaj pa pred mojo teto?« »Ker je dama, draga moja, in sicer prav pametna dama, pa tudi prav srčna dama, kot so vse pametne žene! Človek nikdnr za gotovo ne ve, kaj bodo take dame storile, če jih rfi| zaloti v kakem skritem kotičku, kot sem tuka| tebe. Tvoja tet« bi ne oziraje se na mojo n nalda. »Saj vidiš, draga, da te ubogam.« Obdarila me je s pogledom, ki je že sam bil plačilo, jaz pa sem šel, kakor da bi se par slovil od sonca. Nosil pa sem ta j>ogled seboj v srcu kot ljubimkovanje. Rdeče oblečena gospiea je bila dekle s poL nimi prsmi in je zaljubljeno gledala. Najlepši na njej so bile oči in zobje. Vneto je zmajeva« la z rameni in njena zabava je šumela kot slap, Nobenega dvoma ni bilo, kakšna čustva so pre« vevala Ronalda; oboževal je celo stol, kj sedela na njem. Jaz pa nisem poznal usmilje« nja. Ravno ko se je sklonil čez njo, sem m« položil roko na ramo. »Oprostite prosim za trenutek, gospod G1W christ!« /.ganil se je, se urno obrnil in me pogledal s silnim začudenjem. »Da, res, jaz sem. Oprostite, da vas tak^ motim, ampak tukaj se moramo najprej oziraj ti na gospoda Robbieja. Ne bi bilo prav, če b( v hiši tega gosjuida naredil kako nesporazum« Ijenje. Zaradi tega se mi vidi potrebno, da val opozorim, tukaj mi je ime gospod Ducie.« »Saj — Saj — pravim! Zopet ste tukaj! Z* vraga, kaj pa imate opraviti tukaj?« »Tiho, bolj tiho, prosim«, sem odvrnil. »Tu* knj ni pravj kraj, moj dragi, ni pravi krajj. če vam je prav, obiščite me na koncu, ali jutri zjutraj če vum je drago. Potem se lahko pojr menimo. Samo tukaj ne gre, to morate sami uvideti.« On pa še ni zbral svojih misli, da bi mi odj govoril, ko sem mu že bil dal svoj naslov in izginil v množici. Toda usoda na žalost ni hotela, da bi se tako lahko vrni! k Flori. Gospod Robbie mi j« zaprl pot. Neizmerno ga je mikalo, da bi govoril, m ko je venomer čebljal, sem jaz moral gledati, kako so se omledni mladi gospodje iz-nova zbrali okoli moje Hore. Ravno sva malomarno stopala z roko v roki po sobi, ko sem zagledal svojega prijatelja majorja, ki se j« nama bližal trdno vzravnan in prisiljeno na-čičkan kot po navadi. »Ej,« sem vzkliknil in pogrubij priložnost« »tu prihaja gospod, ki bi ga rad poznal. Ali M bili tako prijazni in me predstavili majorji* Chevenixu?« »Samo da mi poveste, prijatelj,« je odvrnil Robbie in hipoma zaklical: »Major, stopite m a« lo semkaj, rad bi vam predstavil svojega pri* jatelja, gos|>oda Ducieja, ki vas želi spoznatul Major je zardel, da je bilo dobro videtli vendar je ostal miren. Priklonil se je prav glo* boko in rekel: »Nisem sicer prav gotov, venda« se mi dozdeva, da sva bila nekoč skupaj, nelirc »Ne uradno,« sem odvrnil in se mu enakq poklonil. »Vendar želim že dolgo, da potrdiv* najino poznanje.« »Jako prijazno, gospod Ducie. Ali ne bi vi mogli pomagati malo mojemu spominu? Pri kateri priliki sem imel to čast?« »Potem bi vse izblebetal,« 6em' dejal in §4 nasmejal, »in to vpričo odvetnikal« (Htitinlleunnie prihodnlif.) V Rep — orožje aH orodje Morski volk Opice v živalskem vrtu Bober ima ploščat luskav rep za krmilo pri plavanju, llišnu miš se z repom vzdržuje pri skakanju v ravnotežju in se z njim tudi oprijema; prav tako opica. Rjavi vriskač (opica novega sveta) ovija rep okoli vej in visi na njem. Levji rep ima na koncu čop dlak in v njih skrito roženo ost. Z repom lev usmrti človeka in tudi vola pobije. Vidra prav dobro plava, saj s krepkim, ploščatim repom izvrstno krmari. Kitu je rep glavni gibalni organ in tako močan, da razbije z enim samim mahom velik čoln. Z udarci navzgor ali navzdol se kit potaplja v globino ali prihaja na površje. Ako suče obe polovici repa, se giblje naprej, kakor parobrod ob vrtenju vijaka. Kenguruj večkrat sede na zadnji nogi ter se opira na rep. Ko mladiči v Ameriki živečega hrbtonosca nekoliko odrastejo, splezajo samici na hrbet in ovi-jejo svoje repke okoli nazaj zavitega materinega repa. Potem pu gre cela družina čez drn in strn. Žolne se opirajo na rep, ko s kljunom dol-bejo v deblo. Puran se razjezi, razprostre rep v kolo in napade takrat tudi človeka, če ga draži. S svojim krasnim repom se ponaša pav. Ruševec, ki je manjši od divjega petelina, sy baha z ukrivljenimi repnimi peresi »krivci«, ki si jih lovci in nelovci radi zatikajo za klobuk. Ker ima zleknjeno telo in dolg rep, sp martinček ne premiku kakor druge živali temveč sunkovito šviga sem in tja. če izgubi rep, ni več tako okreten in sreču, du mu od. padli rep znova zraste. Strupena, v Severni Ameriki živeča velika kača klopotača razdražena škrebeta z roženimi obročki na konca repa. Nilski krokodil je na suhem precej neokretna' žival, dočim v vodi s svojim dolgim, močnim in stisnjenim repom šviga sem ter tja kukor strela. V Atlantskem occanu živeča riba poletaš se požene, kadar jo preganjajo morske roparice, z repom po več metrov visoko iz vode. Morski volk kot plavnč prekaša najbrže vse druge ribe in ima vretenast rep z dolgo na dva enaka dela razdeljeno plavutjo, ki krepko z njo vesla in krmari. Vidra Škorpijonov členasti repek se okončava v strupen mehurček z zavitim votlim želom, škorpijon ponoči zasleduje žuželke in drži repek nu hrbet zavihan z navzgor obrnjenim želom, vedno pripravljen, du napade uli da se brani. Kadar raku preti nevarnost, udari nekajkrat z repom ter izgine zaradi odboja blisku-v't° ritensko v svojo luknjo. Samica nosi po zimi jajčka, prilepljena na varnem mestu pod repom. Izleženi mladi rukci lezejo okrog samice, kakor hitro jih kaj prestraši, zbežijo k materi in stara odnese nu repu svoj zarod v varno zavetje. Repe, oziromu žimo na n jih cenijo tudi tatovi, suj se je neredko zgodilo, da so krasni konji dobili v hlevu čez noč — gole repe. Rep mnogokrat omenjajo slovenski narodni pregovori, nu pr.: Izgovor je dober, če ga tudi pes na repu prinese. Ali pa: Mačku zacvili, kadar ji stopiš ua rep. Kenguruj Na videz malo važen je rep v sestavu živalskega telesa. l'a vendar ni tako, zakaj pri mnogih živalih opravlja tudi on važno delo. Konji in krave uporabljajo rep za preganjanje muh in brencljev. Opicam služi za peto roko pri plezanju po drevju ali pa celo za trganje sadežev z dreves. Druge živali se nanj aaslonjujo. Veverici pomaga košati rep, da ostaja v ravnotežju pri skakanju z drevesa na drevo; pri padcu z višine ji zmanjšuje hitrost ka- Vccerica kor padalo. Poleg tega se veverica z repom tudi pokriva. Perzijska mačka uporablja rep pri spanju za žimnico in odejo obenem. Rep je učinkovito orožje bodičastemu skatu, sorodniku morskega psa. Ta žival ima kukor bik dolg rep, nagubančen z ostrimi bodicami. Gorje mu, kdor »stopi v stik« z bodičastim skatom. >Da lant Je bolj pameten kot ti, čeprav si „ eno lelo starejša od njega. Toda zapomni si to- Neodkritosrčnost ne prinese nobene sreče.« >Kaj menite s tem?c >Kdor prelomi besedo enemu, jo prelomi tudi drugemu.« »Ne. Svoje besede ne prelomim — nikdar — ne Janezu in vam tudi ne.« >Bomo videli,« je zagodrnjal stari. >I)ekle 6e je usedlo k mizi in se je krčevito razjokalo. VIII. Kraljiček je čvrsto korakal po dolini ob reki. Dasiravno mu je slovo od ljubljenega dekleta težilo srce, je vendar čutil v prsih toploto in Kraljiček je ivrtlo korakal... srečo kot še nikdar v življenju. Vedno znova je pritiskal šopek, ki je bil zložen iz vrtnic, na-geljev, rožmarina in spominčic, na lica in srkal prijetni vonj z nosom, vedno znova je mislil na ljubeznive, sladke besede, ki mu jib je govorila Majda, in na solze, ki jih je pretakala ob slovesu. Ko jo po cnournl hoji krenil od Modreja po bližnjici proti Bači, mu je tain zndonelo na ušesa pokanje možnarjev in hrupna muzika. Kaj neki imajo tukaj? Kako poroko?... Zavil je proti hiši kolarja Muznika, kjer je bila poročena sostra njegove rajnke matere, Krajnikova Polona. Tam je stalo več praznično oblečenih ljudi in tedaj mu je že Skočil naproti neki mož — čevljar Lovre — njegov oče. »Janez, moj lant, kaj si res ti?« jo zaklical iznenadeno Vetrnjak; »pozabili so, da bi te povabili, sedaj pa prideš sam sem, to Je lepo.« Mladenič ie stisnil očetu roko in vprašal: »Kakšna slavnost je tukaj?« »Pa ka] nič ne veš Muznikov Martin, tvoj bratranec, se poroča z Brežanovo Malko z Bače; njen oče je brat tvojega krstnega botra, Boltarja. aako imaš dvojen vzrok, da si zraven, haha...« »Jaz ne ostanem. Moram iti dalje, ker hočem Pnti danes še dale« naprej.« »I a zakaj neki si na poti? Ali te morebiti dernač Godrnfač zapodil ali si mu sam ušel?« »Ne, mojster je bil prav dober z menoj in naučim"18 poSil'a na P°lovanie. da 86 6e kal »Na potovanju si? Torej sam svoj gospod. Ali imaš denar?... Ti, Janez, bi mi morebiti mo-sei... pa o tem bova R0v0rj]a pozneje ... Danes moraš na vsak način ostati tukaj, zaradi enega dneva ti ne sme biti toliko.« In že je zaklicalo več glasov: »Janez je tukaj, Kraljiček.« Sorodniki — vse seslrične in bratranci — so stopili k njemu in mu prigovarjali, naj ostane, nazadnje je prišla še teta Polona in ga ni več izpustila. Bila bi sramota, nečast za celo družino, jo izjavila, da bi bil že tukaj in bi zbežal s svatbe. Tako ni preostajalo ubogemu Kraljičku, pa najsi mu je bilo še tako neljubo in neprilično, nič drugega, kot da se je pokazal prijaznega in se udeležil svatbe. Odložil Je svoje stvari v Muz-nikovi hiši, in ko eo odšli po nevesto na njen dom, je šel tudi on med drugimi svati v cerkev. Med svetim opravilom, ki je bilo zelo slovesno, je moral vedno misliti na Majdo; v dveh letih bo stal tudi on z njo pred oltarjem. Svatovsko kosilo je bilo na nevestinem domu. Preden 60 se posedli okrog mize, je potegnil Vetrnjak svojega sina v manjšo stransko sobo, kjer sta sedela pri litru vina Brbljač in Skric,. ki sta poroko nekoliko zamudila. Oba 6la skočila pokonci, prijela vsak za eno roko mladeniča in za-klicala i »Janez, moj kumčel — Zlati fanti — Bodi pozdravljeni te več kot eno lelo se nismo videli. Si vendar srečno ušel iz zmajevega brloga?« Kraljiček je nejevoljno zmajal z glavo. »Janez, zelo si zrasel in lepo si se razvil, tem, da j* lestavil zanjo prvi nčni načrt leta 1568. Učcnce je naučil po tem redu latinščine popolnoma, grbine deloma, računstva, glasbe, petja in seveda verouka, žal, da protestantskega. Pouk je bil »eveda po večini v nemškem jeziku, vendarle pa ie tudi slovenščina ni zanemarjala, saj je prav Bohorič sam napisal prvi praktični iolski abecednik pod naslovom Elementale Labacense, torej nekako začetnico za ljubljansko šolo. Obenem pa je izdal tudi nekak slovarček, a katerim je hotel pomagati slovenskim učencem pri učenju latinščine in nemščine. To knjižico je imenoval Nomenklatura trium linguarum, po naše Slovarček treh jezikov, namreč slovenskega, nemškega in latin-»kega jezika (1580). Posebno pomembna je Bohoričeva udeležba pri revizijski komisiji Dalmatinovega svetega pisma leta 1581 v Ljubljani. Pri tej komisiji jc namreč prav Adam Bohorič dobil veliko nalogo, zapisati vse sklepe, ki jih |e komisija sprejela proti Irubarjcvemu načinu slovenskega pisanja in uvedla potrebne spremembe in novosti, ki «o vse šle «» tem, da bi se slovenski knjižni jezik zboljšal do' «" le vreče temeljito osna- žgemo prekuhamo- zapredke po stenah pa m- šega jezika. Cele odstavke je kar posnel po latinski slovnici in ni na primer spoznal niti posebnih slovenskih sklonov, ki so vendarle precej drugačni kot latinski, še posebno slabo pa je poznal veliko vrednost slovenskega glagola in njegove rabe ter pomenovl Toliko važnejši pa je uvod, kjer jasno podčrtava svoje slovensko poreklo, pa tudi tisti deli slovnice, ki je v njih uveljavil določila novega načina pisanja. Tako se je s to slovnico uveljavila pri nas dosledna pisava, imenovana prav po njem — bohoričica. Ta pisava je bila pri nas v veljavi daleč tja v 19. stoletje, ko je Bleivveis v svojih Kmetijskih in rokodelskih Novicah leta 1846 uvedel gajico, ki jo še sedaj rabimo. Bohoričeva slovnica je leta 1715 doživela drugo izdajo, ki jo je priredil oče Hi-polit, 1758 pa tretjo, ki so (o priredili celovški jezuitje. Bohorič je po vsej pravici prištet med naše velike može, saj je naš prvi veliki šolnik, ki je dal slovenščini v šoli precejšnjo veljavo, saj je pisec Erve slovenske slovnice in utemeljitelj pisave bo-oričice, ki so z njo pisali Slovenci skoraj polnih tri sto let. PRAVNI NASVETI Baraka na tujem svetu. A- š. V dopisu opisujete, da ste dali pred leti v najem nekaj sveta z dovoljenjem, da si najemnik lahko zgradi na tem svetu barako. Ta pa je postavil več stavb, kakor je bilo takrat rečeno. Sedaj 6e ne moreta zediniti glede obsežnosti v najem danega sveta, kakor tudi ne glede najemnine, odnosno zakupnine ter želite nasveta. — Oba pogodnika veže pogodba, ki sta jo sklenila ali dogovorila. Gotovo sta se tedaj dogovorila tudi glede obsega zemljišča, ki ste ga dali v zakup, kakor tudi glede višine zaku|inine, ako niste duli zemljišča v zakup brezplačno. Ta dogovor velja in gu ne morete seduj enostransko spreminjati. Ce hoče zakupnik še več zemljišča v zakup, kakor ga ima sedaj, se pač lahko z njim dogovorite, lahko pa njegovo zahtevo ali prošnjo odklonite. Zakupnine za zemljišče, ki je oddano v zakup, ne morete novišati, kakor se tudi najemnina pri stanovanjih ne more zvišuti. Čc glede odpovedne dobe za v zakup dano zemljišče ni ničesar dogovorjenega, lahko zakup odpoveste najmanj na šest mesecev. Če se pa baraka, ki stoji na omenjenem zemljišču upo-rablja za stanovanje, bo pn po našem mnenju tudi za njo veljula stanovanjska zaščita in se bo treba držati zakonitih omejitev glede odpovedi. Preden kaj ukrenete, bi bilo dobro, du zaprosite občino za posredovanje. Iz vašega pisma se da težko razbrati, kakšen dogovor ste prav za prav sklenili in bi bilo potrebno še nckuj pojasnil, preden bi se vam moglo kaj določnejšega svetovati. Izročilna pogodba. P. G. Pred enim letom je posestnik vzel k sebi tujega dekleta z obljubo, da ji bo izročil posestvo. Nupravil je pred njo in dvema pričama izročilno pismo z izjavo, da ji izroča posestvo in da izročitve ne bo preklical. Zaradi današnjih razmer je dekle zapustila posestnika in odšla drugam. Vprašate, ali sedaj posestnik pismo lahko preklice. — Za tako pogodbo je potrebno, da io napravi notar, ker drugače ni veljavna. Izgleda, da tisto pismo tudi ne more biti veljaven testament, ker ni bilo tedaj navzočih treh prič. Ce ima posestnik resno voljo izročiti posestvo dotične: mu dekletu in njenemu bodočemu možu, naj gredo vsi trije k notarju, ki bo mogel napraviti tako pogodbo, da bo veljala. Spor med domačimi. R. F. Ce ste si med domačimi delali medsebojne usluge In imeli pri tem izdatke, sedaj ste se pa sprli in hoče imeti vsak vse svoje nazaj, lahko pride do dolge obračunske pravde, ki bo stala mnogo denarja, koristila pa bo malo. Na vaše kratko vprašanje ni mogoče odgovoriti, kdo bo imel prav in kdo je upravičen zahtevati plačilo za usluge. Če je tako, kakor pišete, je gotovo, da ste tudi vi upravičeni zahtevati, da se vam računa v dobro, kar ste napravili za sorodnika, ako sorodnik od vas zahteva plačilo za delo, ki ga je napravil v vaši hiši. če vas bo res tožiT, boste morali pred sodiščem pač povedati, kar ste vi napravili in koliko je to delo vredno ter zahtevati, da se vse to vračuna. Okrog sosedov s Vojni njetniki bodo razstavili Na razstavi v Beogradu bodo v kratkem pokazali slike, ki so jih skrbski umetniki izgotovili v vojnem ujetništvu. Ravstavljenih bo čez «to portretov in raznih pokrajin in bodo med razstavljale! zastopani sledeči umetniki: Dragi Stojanovič, Beložanski, Pavle Vasič, Sikoparja, Jovanovič, Mirkovič, Jo-noč, Kriščinski in Samojlov. s Tatvine v belgraskem živalskem vrtn. Iz živalskega vrta v Beogradu so neznani zlikovci v zadnjem času odnesli raznih živali v vrednosti 50.000 dinarjev. Med drugimi je izginila angorska mačka zelenih oči. s Srbske oblasti nastopajo strogo proti črni borzi. V začetku marca je bile zopet objavljena dolga vrsta prijetih črnoborzijancev, od katerih jih je bilo precej prav občutno kaznovanih bodisi z globo ali pa z zaporom in odgonom na prisilno delo v delovne taborišča. s Hrvatski vseučilUki letopis. Vse lakultete (bogoslovno, farmacevtsko, medicinsko, kmetijsko-gozdarsko, modroslovno, pravno, tehnično in veterinarsko) zagrebškega vseučilišča obiskuje 6668 slušateljev in slušateljic. Od teh je 5199 akademikov in 1469 akademičark. Po narodnosti je 5949 Hrvatov, 339 Bolgarov, 149 Nemcev in 231 ostalih narodnosti. Hrvatsko vseučilišče šteje danes 128 rednih in izrednih prolesorjev, 119 pogodbenih in honorarnih profesorjev, 34 docentov, 4 strokovne učitelje, 146 asistentov in suplentov. Upravnega osebja je 326. s Železarna (e zgorela. Zadnjega marca je začelo goreti na podstrešju železarne Tischler v Lobnici v ruški občini. Ogenj na podstrešju je zanetila najbrž iskra iz kovaškega dimnika, Ogenj se je hitro razširil in kmalu zajel 30 m dolgo podstrešje vsega tovarniškega poslopja. Podstrešje je zgorelo in tudi notranja oprema je bila deloma uničena ali pa vsaj poškodovana. Hitri nastop gasilcev in brambovcev iz Ruš in Lobnice je preprečil, da poslopje ni pogorelo do tal. s Nad 13.000 partizanov je po poročilih hrvatskega časopisja padlo v dosedanjih bojih v Bosni. s 4000 gledalcev je obiskalo do 3. aprila umetnostno in obrtno razstavo v Kamniku, med njimi tudi general Brenner. s Gorenjski novi grobovL V Žireh je umrl Hieronim Kogovšek. V občini Brezje so umrli: Ana Grilc z Brezij, Neža Langus iz Perašice, Ana Kalan iz Posavce, Rozalija Kleindinst iz Dobrega polja. V občini Bohinjska Srednja vas: Jožef Ra-šen iz Studora, Jožef Mulej iz Nomna, Margareta Zaloker iz Gorjuš in Avgust Korošec iz Gorjuš. V kamniški občini so umrli: Terezija Verlinšek iz Kamnika, Franc Kemperle iz Podgorja, Franc Vin-šik iz Tunjic, Luka Pengeršič iz Brii in Jožef Hace iz Vrpolja. s Odločilne are nemške zgodovine. Na zborovanju narodnih socialistov v Munchenu je nemški minister Rosenberg povedal tudi tole: Vemo, da so mostovi za našimi hrbti porušeni; vemo, da živimo v odločilnih urah nemške zgodovine; vemo pa tudi, da je poroštvo za zmago Nemcev odločnost 80 milijonov Nemcev in da nobena sila na svetu ne bo mogla preprečiti nem&kega preporoda. s V bojih na vzhodu se \e smrtno ponesrečil šolski upravitelj in krajevni skupinski vodja ▼ Cerkljah pri Kranju Alfred Huber. Dne 28. februarja je v neki vojaški bolnišnici umrl in so ga naslednji dan pokopali. • 32.800 vajencev Je *eda| na Hrvatskem, od teh odpade na moško mladino nad 70%. Pristojno ministrstvo je nedavno izdalo važno zakonsko odredbo, ki določa med drugim, koliko dnevnih ur Je lahko vajenec .zaposlen, kakšno nagrado mora prejemati za tvoj trud in našteva tudi druge važne pravice. Vajencem gre plačan dopust. s V bojn t uporniki je bil ranjen in nato v zagrebški bolnišnici poškodbam podlegel rezervni poročnik-učitelj Smiljko Smiljanič. Tekač Ladas in njegov suženj Zgodba iz grške olimpijade leta 648. pred Kr. (Nadaljevanje.) obrazu sužnja so se vlile debele solze. Ljudje so Naslednjega dne popoldne, lto sla bila na vrsti boke in pankration, ju bilo mnogo manj gledalcev. Plemenitim ljudem najbrž niso bile všeč Krme borbe s pestmi, ovitimi s trdimi jermeni m obloženimi s kovinastimi ploščami. Mladeniči so se na-skakovali, da je bilo groza. Ko jc nastopil orjaški Andreola, eo ga nekateri burno pozdravljali, sc vi C | Takole se je boril ennoki Andreola; na sliki vidimo tudi sodnika s palico v roki. pa jih je navijalo za njegovega nasprotnika. Andreola je bil mojster pankrationa, t. j. borbe, pri kateri so bili dovoljeni vsi udarci in sunki, dovoljeno je bilo ščipati in grizli ter lomili prste. Andreola je to pač tudi sam okusil, zakaj oko je izgubil v borbah pri pilijskih igrah, uho pa pri zadnji olim-pijadi. Tudi tokrat je zmagal enooki Andreola, veliko pa je bilo takih, ki so govorili, da panlration ne spada v spored olimpijskih svečanooli, krvoločni Andreola pa še celo nel Ladas je prišel na vrsto šele naslednjega dne, ko so končali s pelerobojem. »Zdaj ali nikolilt mu je šepnil njegov suženj, ko ga je privedel na tekališče in ga predstavil sodnikom. Vrsta zagorelih mladeničev je čakala na znamenje sodnika s palico. Tekmovali so v leku na 24 stadionskih dolžin. Lahkih nog so 6e podali v dir in prehitevali drug drugega. Ljudje po tribunah 60 jih bodrili, opaziti pa 'je bilo, da tudi odjičnikom ui bilo vseeno, kdo bo zmagal. Ladas ni bil med prvimi, dasi je bilo očitno, da je tekel z lahkoto. Za njegovega" sužnja so bile te m:nute strahovito dolge. Najrajši bi skočil k njemu in ga spomnil na obljubo, toda pri tekmah tudi svobodni učitelji niso smeli spregovoriti. Ko so pretekli že 18. progo, in ko so bili trije pred Ladasoin, je začutil v prsih spet znano bolečino. Z vsemi močmi se je trudil, noge pa so postajale vedno bolj ležke in z muko je lovil sapo. Prav od blizu je slišal, kako ga nekdo kliče: »Ladas! Ladas!« Ozrl se je in zagledal svojega očeta, ki je stal v družbi vaščanov. »Naprej!« so mu vpili v etrahu, da bo odstopil. Ladas se je opotekel in mislil samo na to, kako bo hudo, če bo izgubil. Razdalja je postajala večja, bolečina v prsih pa ni bolela popustili. Spomnil se je zvestega sužnja in 61 želel, da bi ga imel pred seboj in da bi tekel po njegovih stopinjah Za njegovo svobodo gre, mu je šinilo v misel. Ko se je obrnil, je zagledal za stebrom dvoje močnih oči, ki so strmele v njega. Bil je suženj, ki ga je proseče gledal. Vselej, kadar ga je kopal ali kadar mu je gnetel utrujene mišice, mu je govoril samo o sreči, ki jo mora občutiti svoboden Ork. Zdaj gre za njegovo srečo. Za srečo človeka, ki jo morda boljši od mene, si je mislil Ladas. Tekač je bil ves prašen, pot je curljal z njegovih lic, v srcu pa se je boril s poslednjimi močmi. Nekateri so že odstopili in ljudje so jih zaničevali. Prav tega sc jo njegov oče najbolj hal; s toliko skrbjo je opazoval borbo svojega sina, da si ni upal dihali. Oglasili so se rogovi in napovedali, da se približuje konec teka. Bolečina v Ladasoviii prsih je popustila; čulil je, da se mu spet vračajo moči. Korak je postajal daljši, v prsih ga ni več dušilo. Ko je prehitel tretjega, so se začeli ljudje spraševali, kdo je neki oni z rožnatim predpasnikom? In ko je prehitel drugega, so ga žo tisoči klicali s pravim imenom. Na obratu je spet zagledal srečne oči svojega sužnja in 6e podal v dir za zadnjim tekmecem. V sredini stadiona ga je dohitel in začela se je peklenska borba za prvo mesto. Po koščenem kričali, vojščaki so mahali z meči, dostojanstveniki so se dvignili s svojih sedežev in strmoll proli tekačema, ki sla dirjala v oblaku prahu. »Ladas! Ladas!« je odmevalo po Olympij , ko se je pojavil deček In mu podaril drobno oljčno vejico/Nekdo je bil v tem trenutku srečnejši od olimpijskega zmagovalca: lo je bil njegov zves i suženj, kateremu je posijalo sonce tako tez,ko pričakovane evobode. Romunske surove kožo V 1 1940 je dobila Romunija 19.2 milijona kg govejih kož, v letu 1942 samo 10 milijonov kg. Svinjskih kož je zbrala Romunija v 1. 1941 552..846 kiolgramov, za leto 1942 računajo 6 pridelkom 620.000 kg svinjskih kož. Povedano leto je bilo konjskih kož nekaj manj kot prejšnje leto, namreč 43.396 kosov. Kozjih kož so našteli 66.796 kosov. Zanimivo je. da v izkazu za november 1942 prvikrat omenjajo tudi romunske pasje kože 620 kosov. Pišejo, da so izkušnje romunskih usnjarn 6 pasjimi kožami prav zadovoljive. čitajte in širite »Domoljuba«! Izdelujem razna vre-tena za krožne žage. Avtomatične brusilne stroje za brušenje gaterskih in krožnih žag. Fran Lončar izdelovatelj avtomatičnih brusilnih strojev CelovSha 43, L|u&l|ana Vil, tel. 20-84 wulnjon, oi.ntve in Obutev v Itomvniji Zaradi velike dobavo kož se je času v Romuniji zboljšal položaj glede ...... usnjenih izdelkov. Oaniski polčevlji s kavčiikastin, podplatom veljajo 3200, moški čevlji s kavčuk, slini podplatom 2500, snežni ženski iV.lji 1T00 lejev. (|,Pj j, bil svojčas tretjino vrednosti bivšega dinarja.) Čevlji iz. samega usnja pa veljajo najmanj dva-krat toliko. Za ohranitev čebelarstva Zadnja leta so v Bolgariji razne bolezni po. končale mnogo čebel, tako da je čebelarstvo v nevarnosti, da bi sploh propadlo. I)a se to pre. preči, je bolgarsko kmetijsko ministrstvo pripravilo zakon o pospeševanju čebelarstva. Gre v prvi vrsti za to, da se zagotovi čebelarjem zadostno število panjev. V ta nainen bo dala kmetijska in zadružna banka na razpolago enkratni znesek 5 milijonov levov, država pa vsako lelo še eo milijon. Bolgarske železnice bodo elektrilieirali Železniški minister inž. Radoslavov jc nedavno objavil članek, v katerem piše, da se bo v 20 letih izpopolnilo bolgarsko železniško omrežje, Po tem načrtu bi elektrilieirali najvažnejše železniške pro. ge. Minister Radoslavov utemeljuje potrebo elek-trilikacije železnic tudi s tem, da potrebujejo bol. garske železnice na leto 350.000 do 400.000 ton sokovrednega premoga in da morajo visok odšlo, tek vagonov — eno četrtino — uporabljati samo za prevoz premoga._ Vse 20-letne mladeniče, ki so v zaporih, bodo za četrto obletnico osvoboditve Madrida izpustili na svobodo; gre za 20.000 lantovl Anglija je Ameriki sporočila, da ne bo trpela nobenega tujega vmešavanja v svoje kolonialno posesti ne sedaj, ne po vojni. Petim milijonom Kitajcem v pokrajini Honaa grozi smrt od lakote, je uradno sporočila čung-kinška vlada. , V ameriškem Los Angelesu jc umrl znam hlm< ski igralec 50-lctni Konrad Vcidt. V Rim je prispel 6. aprila zagrebški žtipaa Ivan Werner, kjer je bil prijateljsko sprejet. T£iff&if£ za Hitenje semenskega Žita. primerne za zadruge In druge stroje dobite v novi trgovini z ZeleinEno in poljedelskimi stroji ..FEHRUM" LEON STUPICA LJubljana — Gradišče 1 (poleg Uriullnk) Zahvala Vsem, ki kA z molitvijo, venci ln cvctjcm 7. iskrenim sožaljem In Številno udelefcbo pri pogrebu počastiti nase drage, župnika JANKA KOMLJANCA, blata ANTONA In ALOJZIJA MURGICLJNA ter ALOJZIJA PASICA, »o najlakrcneje zahvaljujemo. Prisrčno z.ahvato dolgujemo težko prizadele družine oddelkom narodne straže, njihovi vcllltl požrtvovalnosti, da so so trupla mufienlkov prenesla Iz gozdov na posvečeno zemljo. I'rav tako ne prav Iskreno zahvaljujemo vsem, kateri so s svojo navzočnostjo pri pogrebnih svečanostih 60 posebej počastili prečonsko mučence. Zalivala velja mllostljlvemu g. proštu K. Cerlnu za vodstvo pogreba, župniku Ia Vavte vasi g. J. Kresu za lep žalni govor In vaej preč. duhovščini ter 00. frančiškanom za soudeležbo. Zlasti pa velja nasa zalivala B. vikarju Jankotu Oblaku za ve« njegov trud. Izraze hvaležnosti naj prejmejo vsi predstavniki vojaške In civilno oblasti, zaBtop-nlkl KA, pevski zbor za pretresljive žalostlnke. Zahvaljujemo se nadalje vojski lo oddelku narodne straže, ter vsem znancem, prijateljem ln ostalim udeležencem, kateri so bo udeležili žalnega sprevoda. Vsem naj bo Bog najboljši plačnik, padle žrtve pa jim bodo hvaležne! Prečna, dne 1. nprila 1013. Žalujoče družino: KOMLJANEC, 2NIDERSIC, OLOJ BEVNIK, VAJS, MURGELJNOVI IN PASIOEVI. »Domoljub« stane 24 lir za eelo leto, za inozemstvo 30 lir. — Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba« naročnino, inserate in reklamacije pa uprava »Domoljuba«. — Oglasi se zaračunaj« po posebnem ceniku. — Telelon uredništva in upravo štev. 40-0-1 Izdajatelj: dr. Crcgorij Pečjak. — Urednik: France Kremžar, — Za Lludsk« tiskarno: Jože Kramarič.