izhaja ob ponedeljkih,
sredah in sobotah - telefoni: uredništvo 24-73, Tajništvo in uprava 21-90 - tekoči račun pri komunalni banki v kranju 17-70-1-135- letna naročnina 900 din. mesečna 75 din, posamezna   stev.  10 din
LETO XIV
KRANJ, PONEDELJEK, 7. avgusta 1961
A
ŠT. 88 izhaja od oktobra 19« kot tednik - od l januarja 1956 kot poltednik - od 1. januarja 1960 trikrat tedensko - izdaja cp »gorenjski tisk* V kranju - urejuje uredniški odbor - glavni urednik:   slavko beznik
GLASILO    SOCIALISTIČNE    ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA    ZA GORENJSKO
Na Gorenjskem sejmu v Kranju
Neusahljiv vir novih obiskovalcev
Kranj, 6. julija — Danes je že deseti dan Gorenjskega sejma in razen tega je še nedelja, kar seveda oboje govori v prid močnemu obisku. Vsi avtobusi, ki pripeljejo v Kranj, so natrpani s potniki, parkirni prostori so prenapolnjeni z motornimi vozili. V Kranj prihaja na tisoče ljudi, vsi krenejo v smer, ki jo nakazujejo puščice — proti Gorenjskemu sejmu. Največ obiskovalcev je seveda z Gorenjske, razveseljivo pa je, da ta sejem vsako leto rajši obiskujejo tudi prebivalci iz drugih predelov Slovenije, kar je le dokaz, da je Gorenjski sejem zares popularna gospodarska prireditev.
Več tisoč Kranjčanov je z navdušenjem sprejelo besede, ki jih je povedal predsednik Gane dr. Kwame Nkrumah
Predsednik Gane dr.Kvrame Nkrumah na Gorenjskem
Dobrodošel In prisrčno sprejet
V Kranju in na Bledu je visokega gosta v spremstvu predsednika ljudske skupščine LRS Miha Marinka pričakalo več tisoč ljudi - Na vsej poti so gosta iz Gane pozdravili številni Gorenjci
Kranj. 6. avgusta — Potem, ko
je predsednik prijateljske Gane dr. Kvvame Nkrumah s predsednikom Ljudske skupščine LRS Mihom Maririkom in ostalim spremstvom zapustil včeraj popoldne Ljubljano, kjer ga je pozdravilo okoli 80.000 Ljubljančanov, je visoki gost nadaljeval evojo pot po Sloveniji na Gorenjsko. Na vsej poti do Bleda, kjer te predsednik Nkrumah tudi premočil, pa bo visokega gosta in °8talo spremstvo z navdušenjem Pozdravljali številni državljani. Pogosti pa so bili med cvetjem to pisanimi zastavami obeh prijateljskih držav, Gane in Jugoslavije, vzkliki »Uhuru!   — Osa-
gyefo!« (Svoboda — osvoboditelj).
Ze precej pred prihodom v Kranj   (okrog 18. ure),  se je ob
glavni cesti zbralo več tisoč Kranjčanov, ki so želeli videti in toplo pozdraviti dragega gosta. — V » Iskri« in »Tiskanim« so celo' ustavili stroje, da so delavci lahko pozdravili predsednika Nkru-maha. Največ Kranjčanov pa se je zbralo na Trgu Revolucije, kjer so brigadirji in ostali ustavili kolono avtomobilov. Visokega gosta in predsednika Ljudske skupščine LRS Miha Marinka pa so pričakali tudi številni predstavniki okrajnih in občinskih družbenopolitičnih organizacij, med katerimi  je predsednik  OLO Kranj
Tržaška mladina daie pobude
za kulturno-prosvetno delo
C) kulturno prosvetnem delu v tržlškl občin! In posebej v Tržiču, smo že večkrat pisali. Zal pa tisto pisanje ni bilo posebno spodbudno. Zlasti v zadnjih štirih ali petih letih smo ugotavljali, da nekatere zvrsti kulturno prosvetnega dela v Tržiču močno upadajo, medtem ko beležijo okoliška prosvetna društva, čeprav ne delajo v posebno ugodnih pogojih, prav lepe uspehe. In kaj naj zapišemo o minuli sezoni to pot? Vsekakor je tokrat zapisek zasnovan bolj optimistično. ,
Najprej beseda, dve o trt UM j Kaj pa tržiška knjižnica? Ugo-Svobodl. Prav gotovo bi posnmez-' tovili smo: status quo! Se vedno *im sekcijam Svobode in njenim životari v pretesnih prostorih, če-ftanom delali krivico, če bi njiho- prav knjig in bralcev ne manjka. *• hotenja in nanore povs-m t8S-  Prav  gotovo pa bo bolje   ko bo
vrednotili. Kvečjemu bi kazalo •Citati, da «o se v preteklih letin ,f),<'vai, đela brez smotrno %et lav Menih programov In ustreme e/ga-nltaclje, ki bi dajala posameznim •skcijam pečat resnega in ne zgolj Prliožno itne ;a dela. Res pa je ludi, (la .1o moč uspešno delati le pri uKodnih delovnih pogojih. Le-teh Pa tržiška Svoboda ni Imela. Tu R° mišljeni predvsem ustrezni Prostori.
foamska dullna na primer dela POvtem nemogočih pogojih. Ker ***eda kinematograf edino, za ,r«m«ko delo primemo dvorano, se 'grnicj zbirajo k vniam v zasebnih *»«0vanjih In drus h nič bol m°rnih prostorih. Kljub temu pa
v pretekli sezoni uspešno nri-
so
Pravili nekaj dramskih uprizoritev v nekolko boljšem položaju ta 5?*°« na pihala In pevski ibor,
godbi naj zapišemo, da vključuje precej mladih ljudi, razen tega
nn,ima z<>,<> prltadevneg« kapel« 'kn. Pevski zbor sicer ne prireja '"iio.siojniii koncertov, pač pa i ■■■■
?*? vadi In nastopa na i aznih pri«
^sdatvaiu
prerasla iz sedanjega okvira -delu}«, namreč v sklopu Svobode - v občinsko knjižnico. Stiska, ki (are knjižnico, je namreč narekovala občinskemu Svetu za pro-BvetO m kulturo, da je predlagal o!»: m k emu ljudskemu odboru, naj bi •« knjižnica preimenovala v ob-:.o knjižnico. Kaže da se Obetajo bralcem lepši časi.
O kakšnih drugih oblikah, slasti o klubskem življenju, pa sploh n kaže govoriti. Tudi v tem primeru trčimo ob prejšnjo ugotovitev: nI prostorov! staro petem o prostorih pa bomo ponavljali vse dotlej, dokler ne bodo zgradili v Tržiču poslopja, kjer bodo našle primerno mesto vse zvnsti kulturno prosvetne dejavnosti.
Spodbudneisi pa so rezultati, ki j,h je zabeležila delavska univerza v zadnjih dveh letih. Pred dvema letoma je bila namreč ustanovljena. S smotrnim in zanimivim delovnim programom, in čeprav nima lastnih predavalnic, temveč prireja predavanja in tečaje v sindikalnem domu in v BPT, si je v krat-<m...i;.i „..'.mu i. j a ».i t-1
Jakob Zen v imenu vseh prebivalcev kranjskega okraja zaželel predsedniku Gane dr. Kwame Nkrumahu dobrodošlico in ga povabil na okrašeno tribuno. Tu ga je v imenu Kranjčanov pozdravil podpredsednik ObLO Kranj Ivo Sefic in mu izročil spominsko darilo, s cvetjem pa so predsednika prijateljske Gane pričakali tudi brigadirji, ki gradijo kranjski športni stadion. Za tem pa je več tisoč Kranjčanov pozdravil predsednik Nkrumah, ki je med drugim dejal:
»Dovolite mi, da vas vse v imenu prebivalcev Gane najtopleje pozdravim,« nato pa je nadaljeval: »Želim, da bo ta obisk utrdil mir in priateljske odnose ne le med Gano in Jugoslavijo, temveč med vsemi afriškimi deželami in vami. Prijetno se* počutim pri vas in presenečen sem, ka-ko hitro ste obnovili porušeno domovino. Čeprav je to zahtevalo precej naporov, sem vesel, da danes povsod med vami vidim samo vesele in nasmejane obraze. Zclim, da bi bili takšni tudi v prihodnje, saj sem prepričan, da pomeni vsak vaš uspeh, uspeh tudi za nas.«
Visokega gosta so med njegovimi besedami večkrat prekinili navdušeni vzkliki zbrane množice, po zadnjih besedah pa skandiranja -Gana — Jugoslavija«, kar ni bilo konec. Nato je visoki gost med drugim še dejal:
»Premagali ste kolonializem in ustvarili družbo, v kateri ni več izkoriščanja človeka po človeku. To pa je družba, ki jo hočemo ustvariti tudi mi. Zato naj živi prijateljstvo med Gano in Jugoslavijo!-«
Med navdušenim ploskanjem in vzklikanjem sta nato predsednik Gane dr. Kwamo Nkrumah in predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko z ostalim spremstvom zapustila Kranj in ob 18.45 prispela na blejski grad, kjer so visokega gosta pričakali številni domačini In turisti. - V imenu vseh občanov je predsednika prijateljske Gane pozdravil predsednik ObLO Radovljica tovariš Franc Jere, 20 pionirk in pionirjev pa mu je izročilo sooke nageljnov. Nato so si predsednik dr. Nkrumah in ostali gostje ogledali blejsko jezero z grada ob zahajajočem soncu.
Zvečer je priredil predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko predsedniku Nkrumahu in ostalim ganskim gostom večerjo, po kateri je bila ob 22.30 iluminacija z blejskega gradu in otoka na jezeru. — Danes zjutraj pa je visoki gost Iz prijateljske Gane že zapustil Bled in se je okoli 8.30 le spet peljal I svojim spremstvom skozi Kranj proti Ljubljani in iu»fo   ureko   Reke v Crikvenico,
kjer ga je pričakal tovariš Tito. Skupaj sta nadaljevala pot na Brione. B. Fajon
Ce smo že do sedaj lahko pisali, da je v sejemskih prostorih vedno dovolj obiskovalcev, to še prav posebno velja za današnji dan, ko se že od jutra na obeh razstaviščih kar tare ljudi, tako da se le s težavo zvrstijo med posameznimi razstavnimi paviljoni. Da drži trditev, da je gorenjski sejem predvsem potrošniški, se kmalu lahko prepričamo, saj nam ni treba dolgo opazovati in vidimo, da skorajda ni obiskovalca, ki bi ne zapustil sejma vsaj z manjšim, če že ne velikim zavojem. Največjo gnečo sem opazila na rastavišču II v paviljonu, kjer prodaja blago kranjska tovarna Tiskanina, čeprav vse kaže, da gredo zelo dobro v promet tudi r-lctenine in drobna konfekcija, kar je vse mogoče kupiti v več paviljonih v poslopju Tekstilne šole. Možakarju, ki je nekajkrat povprašal, kje imajo železo jeseniške Železarne, sem sledila v prostor kjer prodaja jeseniško trgovsko podjetje Uni verzal. Tudi v tem prostoru je bilo več kot preveč kupcev in gledalcev.
Novost, letošnjega sejma — dobra udeležba razstavljavcev pohištva, je bila brez dvoma lepo sprejeta. Prav povsod, kjer je razstavljeno pohištvo, sem našla tudi veliko občudovalcev, pa tudi takih, ki so se kar takoj odločili za ta ali oni kos pohištva ali celo garnituro in izpolnili naročilnico. Priložnost za nakup je pač več kot ugodna, saj med tolikimi vr-
stami pohištva v Kranju ni vedno mogoče izbirati.
Sejem, kakršen je gorenjski j ima zaradi svoje raznolikosti za vsakogar dovolj zanimivih in privlačnih stvari. Zato pa so tudi vsi obiskovalci, s kakršnimi koli zahtevami, z obiskom zadovoljni. Čeprav utrujeni od hoje, množice vtisov in gneče, skozi katero se morajo danes prerivati, tudi današnji obiskovalci sejem zapuščajo navdušeni in zadovoljni, ker so si vzeli čas za njegov obisk.
m. s.
PRAZNIK DUPELJCANOV Duplje, 6. avgusta — V okviru praznovanja krajevnega praznika in 20-letnice revolucije je imel KO Duplje slavnostno sejo. Udeležili so se je številni predstavniki političnega, družbenega in kulturnega življenja, med njimi tudi tajnik ObLO Kranj Rudolf Balderman. Na seji so sprejeli sklep, da se osemletka v Dupljah preimenuje v osemletko »Teran Stanislav«, po padlem prvoborcu. Zatem je bila žalna komemoracija pri spominski plošči padlih borcev v Dupljah.
Pretežno toplo in sončno, vendar nestanovitno.
Predsednik prijateljske Gane dr. Kvvame Nkrumah  pozdravlja K ranjčane I
OBRAZI
»sinili
z dobrinami za "široko potrošnjo. Medtem je zvočnik na ves glas, H
Sejmski običaji za skritimi zave- $ polno jakostjo zatulil popevko 1
sami s ponudbo in povpraševa- »Only you« (Samo ti),
njem so se preselili na nočni zrak, Neka notranja zahteva pijance 1
kjer mno%i sklepajo ugodne nočne sili, da govorijo, čeprav jih nihče 3
kupčije. Poslovna spretnost pono- n« posluša.
či ni zmanjšana zaradi slabe jav- — Fantje, nocoj sem na konju |
ne razsvetljave.     ^ Vsak norec ima v življenju en- I
Mož je stal z točilno mizo. To krat priliko. Sejem je. Ob sejmu je I
treba družino  poslati na deželo a *|     J*    •    mM%.maJl m Petnice na morje. Ločeno j=
PiOCUI    56JCIil življenje  v  času  sejma   prihrani §.
Ljudje  so  prihajali  k   točilni ||
fp   Ljudje niso hmeljevke, da bi se je dejstvo, ki že nekaj pove. V niizi, naročevali so pijačo in jedi. §§
p oprijeli zakonske zveze kot hmelj vinu je končno veliko resnice. Če Samogovor pa je tekel naprej. 3
I bmtljcvkc.   Staro   geslo   »dokler bi pogledali v njegov življenjepis, -—  Moja  žena   je  na  morju. a
H vaju smrt ne loči* je v dobi vsa- bi bilo dovolj nekaj splošnih po- Ljudje imajo različne okuse: ne- I
§f kovrstnih sejmov in razstav po- datkov:    kvalificirana    delovna kateri ljubijo gore, drugi morje. |j
s stalo svetopisemski očitek. Človek moč,   srednje   postave,   poročen, Najbrž je tudi žena kje na kaki I
I se je — pravijo — razvil iz opi- skrbi za otroke, in cigareto je imel barki ljubezni. Ali pa ji dela v a
= ce,  pa   to  znanstveno   hipotezo v ustih. šotoru druščino kak kapetan krat' 3
§ skuša na vsakem koraku izkori-          p:,    r;     v. ,     ,.      - kc plovbe. Čudovita misel.
S .v  ■  ,,7     i,         t. i             — Kwo. listo ščuko, v: se ze \r »       / ;
~ šcati Ni treba, da zaradi domne-           »       V .         '   .vv Noe  /e kazala
ves večer mece po razstavišču.
S ve hodite po cirkusih. H    7.a petdeset dinarjev vstopnine I si v teh dneh na razstavišču lahko S privoščite    dobro razpoloženje,
je  Kazala  svoj  izmučeni a profil. Pijanci so odhajali v čre- I — Imamo samo ribe v olju, ce Jaf,t  kakor^ goveda  na  Divjem §
zapadu. Nočni sejem je — kaže —r s
- Kje neki. To ribo želim imeti prinesel nove kupčije,
hrenovko z gorčico in ljubezen, v postelji. Boste videli, da se bo Ljudje so videli, da je možakar g
H Kajti nočni sejem je postal prav ujela na moj trnek. Čudovita mi- nakazal  »smerni kazalec«.  Riba M
f§ tako sestavni del splošnega sejma sel.       , pa je v trenutku zgubila plavuti.m
3 i n/i^i	NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA	PONEDELJEK, 7. AVGUSTA 1961
		
III. ZASEDANJE AVNOJ
Danes, 7. avgusta, bo minilo šestnajst let, ko je bil v Beogradu Začetek III. zasedanja AVNOJ.
BORBA PRI KOTLIĆU Poleti 1941. leta je bil na Jelovici ustanovljen   Cankarjev bataljon. Takrat so Nemci neprestano haj-kali po jelovški planoti, da bi pre-
minuli
m
Ljudje in dogodki
NepopDsfljivost ni na miti mesta
Angleški laburistični časopis Tribu- njih ne bo spremenil vojaškega ravne je objavil zanimiv uvodnik, v ka- notežja v Evropi, preden Hruščev terem nasprotujejo stališčem, ki jih  uresniči svoj namen, da sklene mirov-
Je zastopal predsednik Kennedv v svojem programskem govoru. Ta uvodnik je po svoje zanimiv, ker daje odgovor na številne napake zahodne politike, ki so Jih v zadnjem času zagrešili.
Angleški laburisti namreč sodijo, da so bile besede Kennedvja: »Ne telimo se bojevati, vendar bi se zdaj ne  bojevali  prvič«  — bolj podobne
borit, Blcgaš in ostala gorenjska gozdnata  področja.  Gosto cestno omrežje je sovražniku omogočalo, da je lahko naglo premikal svoje sile iz enega v drug operativni sektor, da je lahko skoncentriral §j »voje enote tako, da je pri neka- | § terih hajkah skoraj vsako drevo § stražil po en sovražnik. j I
V gorenjskih gozdovih so tisto j 9 državniškemu odgovoru gnali »gošarje«. V enem izmed poletje 1942. leta operirale takrat I = lakih pohodov so naleteli pri Kot- številčno šibke partizanske čete liču na Cankarjev bataljon. Čeprav in bataljoni. V okolici Storžiča, v je bilo med partizani le malo ta- Zasavju in okoli Kamnika je ope-klh, ki bi bili vajeni orožja, je "ral Kokrški odred, v Karava n-bataljon 8. avgusta sovražnika raz- kah, na Pokljuki in na Jelovici
pa se je zadrževal Gorenjski odred.
no pogodbo z Vzhodno Nemčijo.
Rilo je nevarno, hudodelsko neodgovorno, da Je Kennedv s svojim go-
vorjenjem   spravil  ameriško ljudstvo tov,Jc" dostop do mesta,
v tak strah, ugotavljalo angleški ča- Kot Je ,,„,  .Tribune« poudaril že
sopisni komentatorji. Sovjetska zveza tedaj   ko je bi, sovjetski memoran-
namreč ne bo napadla Zahoda. To jI dum prvič objavljen, ni v nJem niče-
nI potrebno. sar  kar Dl nei>0.xredno spodbijalo za-
Ali   najsi   je   ameriški   predsednik hodne pravice.  Nikogar ne preganja
tako prekoračil mele razsodnosti, brl- iz zahodnega Berlina, čeprav sovjet-
nje častno In pravično. Uporabiti mo- in okrog Berlina. Kakor se bodo ramo diplomatska sredstva, da bomo bralci spominjali, smo predlagali, da videli, katero pot bo mogoče ubrati.« bi pogajanja o Berlinu razširili tudi Nameni, o katerih Je Hruščev go- na razgovore o nevtralni coni v Ev-voril, so bili: da naj zavezniške čete ropi. Z načrtom Rapackcga bi bilo ostanejo v mestu, in da naj bo zago-  treba začeti in počasi preiti k širšemu
pasu nevtralnih držav. Omejevati predloge   za   nevtralizacijo  samo na
bil. Padlo je okoli 30 policistov, čeprav je bilo Nemcev neprimerno več In so bili bolje oboroženi. To je bila dotlej največja bitka na Gorenjskem, saj do takrat ni nikoli naenkrat padlo toliko sovražnikov. V tej bitki pa so padli tudi partizani Pavle Koren z Jesenic, Andrej Komar in 23-letni Lojze Zvan iz GoriJ. To so bili prvi i ki so padli na Jelovici. Tako je ta hrib dobil ime -Partizanski vrh-.
40.000 OBISKOVALCEV
Osmega avgusta 1955. leta je bil za ključen V. gorenjski sejem v Kranju. Takratno prireditev si je ogledalo 40.000 obiskovalcev, sklenjeno pa je bilo za 371 milijonov dinarjev kupčij.
TRETJA OFENZIVA
Tretja sovražna ofenziva na narodnoosvobodilno gibanje v Jugoslaviji je divjala poleti 1942. leta v Bosni. Crni gori, na Kozari, v Dalmaciji in na Dolenjskem. Samo na slovenskem ozemlju je v tej ofenzivi sodelovalo nekaj desetti-soč Nemcev in 60 do 70.000 Italijanov. V okviru tretje ofenzive so Nemci izvedli tudi »očiščevalno« akcijo proti gorenjskim partizanom. Nad desettisoč mož nemškega vojaštva in policije, ki jih je podpiralo letalstvo, topništvo in tanki, je načrtno prehajkalo Pokljuko, Jelovico, Karavanke, Udin
Vojaški ukrepi, ki jih Je napovedal Kennedv, niso samo povsem napačen odgovor na sovjetski politični pritisk za ureditev nemškega vprašanja. — Pravzaprav jih sploh ne moremo lme-
Vzhodno In Zahodno Nemčijo, bi bilo nespametno. Tudi Poljska In Madžarska bf morali zapustiti Varšavski pakt, če bi Zahodna Nemčija zapustila NATO.
Od Sovjetske zveze bi bilo preveč utopistično pričakovati, da stori kaj takega,  česar si   želimo  mi, dokler nismo   mi   pripravljeni   storiti tisto V  nadaljevanju   se  časnikarji  Tri-  prvo, česar si želi ona. Odkrito poveće Hruščev zares  misli  tisto,  kar  bune  sklicujejo na predloge o tako  dano,   to   je   diplomatsko priznanje Izraža kot svoje namene, je rekel lord   imenovanem   »disengagementu«   (nev-   Nemške   demokratčne   republike, za-Home   22. Julija,   »potem   se   nam  tralnem področju na obeh straneh),  ključujejo   svoje   poglede časnikarji
Evropi  lista Tribuna.
i
nerazsodnosti  mladostnika,  kakor pa   lanskemu  zunanjemu ministru  se je ska vlada s tehtnimi pravnimi razlogi
zdaj naposled posrečilo, da je prebral ugovarja temu, da ima zahodnonem-
resnlčno besedilo sovjetskega  memo- ška vlada tam svoje prostore, randuma o Rcrlinu.
novati odgovor, zakaj nobeden Izmed  utegne posrečiti, da uredimo vpraša-  kar bi zmanjšalo napetost
IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHUIIIIIIIIII^ ........."'vmi
!MMMni!;!ii'li|!|i|||||!|||||||||l|ini|||||||||||l!ll|!!:i!f;!ll!l!l||||||||||||||||||^
Nepregledne in tudi ozke ceste skozi Kranj so že dlje kamen spol;kc za promet. — Vendar zadeva že precej boljša, vsaj tako kaže naša slika s »kranjskega Bckselna«
pa je
Z obiska pri Planinki v Kamniku
Vedno imomo zasedeno
Največje kamniško gostišče Pri Planiki je skozi vse leto enako zasedeno, sezone in predsezone ne poznajo, ker stalnih gostov ne morejo sprejemati. Tako mi je razložil direktor podjetja tov. Pivk.
Kadar misli kakšen tujec prenočevati v Kamniku, ali pa se hraniti v kakšni gostilni, takrat mu vsak domačin toplo priporoči gost išče pri Planinki. To prav go-
tovo ni naključje, pač pa potrjuje resnico, da so tudi Kamničani sami zadovoljni s to restavracijo. Ker me je zanimalo, kako posluje. 6em povprašal tov. Pivka za nekaj podatkov.
»Stalnih gostov v glavnem ne sprejemamo, vendar se včasih zgodi, da imamo tudi kakšnega tujca, ki tu preživlja dopust. Dnevni penzion velja 1200 dinar-
jev, torej 200 dinarjev več kot lani. Zmogljivost prenočišč je zelo majhna (15 postelj), tako da imamo vedno vse zasedeno. Pfi nas prenočujejo v glavnem poslovni ljudje, ki so tu na seminarjih, službenih potovanjih in podobno.«
»Pa nameravate kapaciteto prenočišč kaj povečati?«
»Nameravali smo, vendar sedaj pravijo, da bodo zgradili v Kam-
Se danes in Jutri, potem pa bo spet konec prijetnih zabav v Kranju, ki jih sieer omogoča vsakoletni Gorenjski sejem vsaj enkrat vsako leto po nekaj dni
niku hotel in tako ne bi imelo pomena. Torej moramo počakati.«
Ta gostilna pa ni samo gosilna v ožjem pomenu besede, pač pa je menza za večji del Kamniča-nov, ki nimajo možnosti, da bi se hranili doma. Redno prejema tu kosilo 80 ljudi. Vsi so s hrano zadovoljni, saj je razmeroma cenena.
To je nekaj podatkov, ki utegnejo zanimati tiste, ki nameravajo svoj dopust preživeti v Kamniških planinah in jim bo Kamnik predstavljal izhodiščno točko, kjer. bodo ostali le dan ali dva.
T. M.
V PLANIKI bodo nadaljevali z decentralizacijo delavskega samoupravljanja
Na zadnjem zasedanju delavskega sveta tovarne »Planika« so med drugim razpravljali tudi o priporočilih Zbora proizvajalcev ObLO Kranj. Priporočila Zbora proizvajalcev se namreč nanašajo na uvajanje novih oblik raz-delejevanja osebnih dohodkov po delu. Člani delavskega sveta so na tem zasedanju sklenili, da bodo še naprej pospeševali decentralizacijo dela\-skega samoupravljanja. Za dobrega gospodarja je značilno tudi to, da skrbi za izkoriščanje proizvajalnih sredstev ter notranjih rezerv. K takšni politiki silijo delovne kolektive novi gospodarski predpisi. To so spoznali tudi v Planiki, zato je delavski svet sklenil, da bodo stremeli za boljšim izkorfščanjem strojnega parka oziroma proizvajalnih sredstev ter da bodo poiskali in izkoristi tudi vse notranje rezerve.
naš RQzoouoii
Največ poškodb
MIH.....
Problem zdravstvene službe v Selški dolini je že dlje časa precej pereč. O tem nam je pripovedovala bolniška sestra Marta Tavčar iz ambulante v Železnikih. Odgovorila jc na nekaj vprašanj:
»Kot nam je znano, ste let<xs 1. maja odprli v Železnikih nov zdravstveni dom; kako da sedaj še vedno delate V drugih prostorih?«
bil   zdravstveni dom
Ko Je odprt, Se razpolago
»limun
nI bil opremljen. Na Je  bilo  samo nekaj
uiuiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiuuiiiiiiiiiiii
aparatov. Zato sedaj čakamo, da ga bodo opremili ln potem se bomo brž vselili.«
»Kako pa je pri vas z zdravstvenim kadrom?«
»Tudi s tem je velik problem. Precejšnjemu Atevilu nrebival-cv sta sedaj na razpolago samo dva zdravnika, eden dopoldne, drugi popoldne. S prvim septembrom pa bomo l/gubili še cne^a zdravnika, iako da bo ostal sumo eden.«
»To se pravi, da Imate dela precej. Kakšnih obolenj je naj-
»Največ je poškodb, ln to zelo hudih. Naj vam povem samo primer, ki se je zgrnili preti kratkim. V ambulanto je nekdo pripeljal svojega prijatelja. Ze vrsto let delata skupaj v gozdu in ie nikoli se jima ni mM lmi Sega pripetilo. Sedaj pa je po nevrednem naključju ta svojega
sodelavca udaril I cepinom po glavi in ga hudo poškodoval, tako da je prišel ob oko.«
»Ali vas poklic, ki ga opravljate, veseli?««
»Bolniška sestra sem *<• štiri leta ln Imam izredno veselje do svojega dela.«
»Ste  že  bili  na dopustu ln
kje?«
••Bila sem štirinajst dni v Portorožu.«
• Kako pa kaj družabno življenje v Železnikih?«
»Tega organiziranega sploh ni Sedaj Je tu pravo dolgočasje, l if.un, da bo na Jesen le nekoliko bolje, ko bo spet mladina kaj organizirala.«
M. Z.
Te oni po sutnu
DRUGA VESOLJSKA LADJA — Moskva, 6. avgusta — Danes zjutraj ob 7. uri so sovjetski znanstveniki izstrelili v vesolje drugo vesoljsko ladjo Vzhod II. Ladjo upravlja 26-letni major Titov In bo v 24 urah sedemnajstkrat obletela Zemljo. Medtem ko je največja razdalja med Vzhodom II ln Zemljo 2S7 km, je najmanjša 178 km. Major Titov Je kmalu po Izstrelitvi poslal poročilo sovjetskemu premieru Hruščevu o poteku poleta, prav tako pa Je Titov sprejel tudi Hruščevo čestitko ln željo, da bi polet uspešno končal. — Ta In ie številne druge razgovore so sprejele s svojimi napravami številne ustanove hi agencije po vsej zemeljski obli, prav tako pa tudi nekateri amaterji.
PREDSEDNIK NKRUMAH PREJEL ZLATO PLAKETO BEOGRADA — Predsednik ljudskega odbora mesta Beograd je podelil predsedniku Gane dr. Nkrumahu zlato plaketo mesta Beograda. Ganski predsednik je skupaj s predsednikom Titom obiskal Institut za jedrska raziskovanja v Vinči. V Beogradu so se začeli politični razgovori, ki so se nanašali na vprašanja, ki zanimaj« obe deželi. Potekali so v zelo prijateljskem in prisrčnem vzdušju.
ABAS POVABLJEN NA BEOGRAJSKO KONFERENCO — Jugoslovanski veleposlanik v Tuniziji je obiskal predsednika začasne alžirske vlade Ferhata Abasa in mu izročil uradno vabilo jugoslovanske vlade za udeležbo na beograjski konferenci. V daljšem razgovoru sta obravnavala tudi probleme, o katerih bo govora na konferenci.
AGRARNA REFORMA — Brazilski predsednik Quadjos je v posebni izjavi zahteval nujno spremembo v agrarni strukturi Brazilije in agrarno reformo Pred brazilskim Kongresom je bilo doslej kakih 200 načrtov za izvedbo agrarn« reforme, toda doslej ni bil sprejet noben načrt.
Predvolilni spopadi v Ruanda Urundiju — V prvem tednu volilne kampanj« v Ruanda Urundiju je blizu mesta Kigali padlo v medsebojnih in medsttan katskih spopadih 31 ljudi. Volitve naj bi bile jeseni, razglasitev samostojnost) in neodvisnosti pa prihodnje leto. Na volitvah sodeluje 25 strank.
ZAHOD PROUČUJE SOVJETSKO NOTO — V Londonu so sporočili, da j« britanska vlada prejela celotno besedilo sovjetskega odgovora na berlinsko not"« Britanska vlada sedaj proučuje vsebino sovjetskega od-^vora. Politični krog* pravijo, da je bil sestanek .Macmillanove vlade povsvečen proučevanju sovjet" skega odgovora.
RAZLASCEVANJE VELEPOSESTNIKOV — Mehiški predsednik jc podelil kmetom brez zemlje v južnih državah 472.00 hektarov površin. S tem — kot poudarjajo — njegova vlada nadaljuje akcijo za uresničenje načela »zemljo tistemu, ki jo obdeluje«.
Gradnja Iskrenega obrata v Novem metlu dobro poteka
Kranjska Iskra gradi v Bršljinu pri Novem mestu tovarno usmer-niških naprav. V aprilu so se dela na terenu zaradi dolgotrajni "a deževja in obilice vode zavlekla. Vse je kazalo, da bo to vplivalo na celotno gradnjo. Ko se je vreme izboljšalo so delavci na gradbišču pohiteli in tako naredili pelo več, kakor je bilo za to obdobje predvideno v operativnem planu.
Sedaj so v Brsljinu že zabetonirali nosilne stebre. Ko bo dogra-
| jen zadnji nosilec za streho, de-■ lavci in strokovnjaki ga imenujejo shoclo nosilec, bo objekt prak-' t urno gotov in na vrsti bodo le še obrtnika dela. Strokovnjaki nt«1 nijo, da bo to že v prvi polovici avgusta in da bodo konec tega meseca zastavili obrtniki.
Prva faza gradnje tovarne usmerniških naprav v Novem mestu, tako zatrjuje gradbeno vodstvo, bo končana do 29. oktobra-Takrat bodo lahko pričeli montirati ze stroje in ostalo opremo.
■ml
Z RAZSTAVE V KRANJSKIM MUZEJU  - Kdo Keetnan: V«*** (Zadar v ruševinah - olje)
D+:++9+447+/.^^^72::5+.+:::.9++..$^^^2+/6:/+668:+:^+:^..+:^+:25^4+5:/^..++:/+++^^
PONEDELJEK, 7. AVGUSTA 1961
MLADA RAST — ZANIMIVOSTI
STRAN
Zažgali so mos
Na  Koritnem  je  minilo malo noči, da ne bi bilo nobenega partizana pri nas. Hitlerjevci so hoteli otežkočiti partizanom zvezo z našo vasjo na ta način, da so po-> drli vse mostove od Bohinjske Be- J le do Radovljice že pozimi med * letom 1942 in 1943. Zato so se do-f mačini pogovorili s partizani, da hitlerjevcem   v   zameno požgali «*odo maščevali nasilna dejanja in blejski    most.    Nacisti  so imeli'iskora* namreč na Bledu geslapovske in t
Zanimiv primer v ameriškem pravosodju
Poročil ie svoio jmf
David Webb je bil 21 let zaprt ječi v Indiani v ZDA. 21 let je j zatrjeval, da je nedolžen. Zdaj je I bil  zaradi  dokazane nedolžnosti I izpuščen.
i   Za »nedolžnega« se ima pri nas vsak zapornik, je novedal
i neki paznik te ječe. »Na Webbove
esosovske  komande  —  torej   vso»,      , J , ,.     _ '
,, ~.   „ _ v... j   ,    i besede nismo mnogo dali.« Toda
večjo moc. Odločili so se, da bo- v    , , .,      . . ...    .  , .,
j„ * -   „       .  .T   , , -   i nekemu  sodniku,  ki tudi  ni bil
do zažgali most. Na določen večer' ,„ ,'     .      , T.
je prišlo pet partizanov. S seboj {TOoričoii o Webbov, nedolžnost!,
so prinesli približno 50 litrov ben-*Me ™peI°' d,a * J"^* cina in ročno brizgamo. Seveda ™* k«te™ .na>  * ?av!d
bili tudi dobro oboroženi, ker TO i Webb zagrešil zločin. Etta, ki O Nemci most dobro zastražili. S * ]e .^etno napadel nek. moški partizani so odšli v akcijo tudi ^'n .jo zlorabil, ima danes 27 let ie Torkarjev  Francelj,  moj  oče  in ^c,cna . z<Lna treh otrok.
Komarjev Joža. Ta je n-zneje pa-{Ta,k?J ie blIa P"PravlJena ob^skati-del v partizanih. Ivan > upan-Ne-*:zl°cmca<<  v Ječl stor jim je dal navodila in vsake-fsestlet™„ dekle n mu svoje delo. fna
Oprezno so se splazili pod most. f; ezf1 1 Hitro so začeli brizgati benzin por. lesu. Zadnji liter benzina so polili ^ ]
Pred  20 leti moglo pričat; sodišču, ker je morala dolgo v bolnišnici. »Te ni on, sai to vendar ni on«.
za.šepetala 27-letna Etta, ko so na betonski nosilec. S tem so svo-<Me P^azali Davida Webba. »Tisti, je delo opravili in se z brizgamo, k1,™ je napadel, je imel mnogo previdno umahnili. Joža Domik pa Jbolj temno Polt<< je na betonskem nosilcu benzin f prižgal. Kmalu je bil ves most vf JB% %
plamenih, vendar ni zgorel, ker je bil premazan z neko nezgor-liivo snovjo. Ogenj je razcvetu" ves Betin, da še ni bilo nikoli tako svetlo. Nemci so takrat vžgali z vsemi težkimi strojnicami, ki eo bile naperjene na most, s »trom-, boli« ter z raketami po partiza-f* *a. le!°f» raftavi dekorativnih. K sreči ni bil nihče ubit ali{n'h, m Austrijskih umetnosti v ranjen ^Milanu je predstavljala pravo pre-
Janez Erlah iz Belega lokvanja
Webba so takoj izpustili. Enaindvajset let je moral presedeti v ječi, obtožen dejanja, ki ga sploh ni storil.
Zdaj leži David Webb v bolnišnici. Enaindvajsetletna ječa sicer ni imela posebnih posledic za njegovo zdravje, zato pa je bil žrtev neke prometne nesreče. Ob nje-
govi izpustitvi iz zapora je »zločinec« David Webb poročil ženo, katero naj bi pred 21 leti napadel.
Novopečena Etta Webb pravi: »To je bila ljubezen na prvi pogled, ko sva se srečala v zaporu. Najprej sva si dopisovala, poročila pa sva se takoj, ko je bilo mogoče.«
Jnotk-onr Izven ringa
Pred dnevi je ameriška boksarska federacija suspendirala znanega ameriškega boksarja Sonny-ja Listona. Mladi boksar bo, kot kaže, obsojen na najmanj tri mesece zapora, ^prav gotovo pa mu bo boksarska zveza tudi odvzela licenco profesionalnega boksarja. Zakaj?
Nekega večera se je Liston s svojim avtom zapeljal v Central
isenečenje zgradba neke britanske
Lepo ie bilo na Gorenjskem -
so povedali pionirji iz Zemuna, Pule in Zagreba ob slovesu
V preteklem tednu so se, polne lepih vtisov, vrnile iz Zagreba, Zemuna in Pule skupine otrok iz kranjske občine, ki so v omenjenih krajih preživeli 14 dni kot gostje občinskih odborov SZDL. Na posameznih področjih, ki so jih obiskali ,so se naši pionirji seznanili z lepotami in znamenitostmi ter gospodarstvom in se spoznali s tamkajšnimi pionirji.
Pretekli četrtek pa so se vrnili
UGANKE
Školjko dvignem na uho: ga ne vidim. Vprašam: Kdo? Dasi gost ni prišel v vas, vendar čujem dragi glas.
(uojsp;)
S kljunčkom trka in posluša, če ne bo pod lubjem suša. Ce zadene mesto pravo, bo v gozdovih drevje zdravo.
(buioz)
Tesno bratci se tiščijo dokler v posteljici ležijo. Ko pa v zemlji vsak je zase, bratcev sto iz njega zrase.
(mu)
Vsak jo izmed vas pozna, saj med cvetjem je doma. Vas dan neutrudno dela in ime ji je —
Grbast možiček, oster jeziček, kogar obliže, mu glavo odstrižc.
(i?pqor>)
(d.w)
l|
na 6voje domove tudi otroci iz I' Pule, Zemuna in Zagreba, ki sof bili 14 dni na obisku v Kranju. Program njihovega obiska je bil zelo obširen, da bi tako kar naj^ bolje spoznali lepote in znamenitosti Gorenjske ter njeno gospodarstvo. Tako so obiskali Begunje in Drago, Bled, Vintgar, Krvavec, v Kranju so se udeležili odkritja Spomenika revolucije in si ogle-
dali Gorenjski sejem ter obiskali j v vrečice po pol kilograma, 1 kilo
osnovne šole. Solo so zgradili na razstavišču za manj kot devet tednov v njeni naravni velikosti. Ta proizvodni model je dobil nič „koliko nagrad. Sola je zgrajena iz imontažnih delov ,ki se na grad-Ibišču sestavijo.
10.000 MILJ Z JADRNICO
Trije Angleži so se napotili z Dalnjega Vzhoda domov na otok z jadrnico. Prejadrali so 10.000 milj, tri morja, dva oceana in en kanal. Prepluli so Kitajsko morje, Indijski ocean, Arabsko morje, Sredozemsko morje. Atlantski in La Manche. Vzrok za tako dolgo jadranje po morjih in oceanih je stava.
STROJI ZA PAKIRANJE MOKE
Iz Italije bomo uvozili večje število strojev za pakiranje moke
več tovarn. Ob odhodu so kranj ski gostje zatrjevali, da so bili z obiskom v Kranju nadvse zadovoljni in današe mesto kar težko zapuščajo. Ker so bili v istem času v Kranju tudi otroci iz francoskega mesta La Ciotat in so vsi skupaj stanovali v Dijaškem domu v Kranju, so priredili več# skupnih izletov in se tudi čTruga-^ če med seboj dobro spoznali.
Ze nekaj let nazaj je čutiTi dokaj   močno vez  med občinsTcimi ljudskimi   odbori   Pula, Zemun, Kranj in zagrebško občino Trnje, Sodelovanje je vedno trdnejše tudi  med političnimi  organizacija-i mi omenjenih občin, prav poseb-i no še med organizacijami Zveze ^ borcev. Zato so se tudi obč odbori SZDL teh občin domen da te vezi še poglobijo z vsako- £ letno izmenjavo otrok, ki naj spo-J znajo življenje na področju pri-f jatrljskih občin. V prihodnje paf bi  to sodelovanje želeli razširiti T posebno še na kulturnem področ-J ju. Do takega sodelovanja je lej prišlo med Kranjem in Zemunom,* saj so naše kulturne skupine gostovale v Zemcnu, zemunske p pri nas.
gram in 2 kilograma. Te stroje bodo dobila večja jugoslovanska mesta. En sam stroj lahko naredi toliko kot 120 delavcev.
Park v Philadelphiji, ker si je — kakor je kasneje izjavil — želel privoščiti malo šalo. V parku je namreč zapazil mlado črnko, se ustavil o njenem vozilu in se predstavil kot član »specialne policije« ter pričel dekle nadlegovati. Na njegovo nesrečo na je v istem trenutku pripeljal mimo policijski patruljni avto, ki je takoj stopil v akcijo. Toda Liston prav tako ni miroval: skočil je v avtomobil in pobegnil. Policisti so ugotovili njegovo številko in preko radia pozvali ostale policijske patrulje, naj zasledujejo begunca. Po polurnem lovu je ena izmed patrulj ujela Listona v drugem delu mesta. V kratkem pretepu je črni boksar knock-outiral tri policiste, njegovo sijajno akcijo pa je s samokresom ustavil četrti. Liston čaka na kazen; menijo, da mu bodo naprtili najmanj tri mesece zapora.
MARI1TN  ZOPET POROČENA?
Zdi sc, da govorice o ponovni poroki med Marilvn Monroe in znanim igralcem baseballa Joeiem di Maggio niso bile brez podlage. Ameriški tisk poroča, da sta baje že sklenila zakon — brez radovednežev in običajnih ceremonij, baje zaradi zdravstvenega stanja Marilvn Monroe, ki je pred kratkim prestala operacijo. To vest je potrdil tudi direktor nekega hotela v Long Islandu, ki je izjavil, da je Joe rezerviral pri njem aparlma zase in za Marilvn. Ta novica je toliko verjetnejša,, ker je bil Joe neprestano v družbi svoje bivše žene. odkar se je Marilvn ločila od Arthurja Millerja, in je bil tudi vedno pri njej, ko je ležala na kliniki.
:inski i lenili, f
Moram se pohvaliti, da jc moj mož tako pozoren kot na poročnem
potovanju
DOKUMENTI    DOKUMENTI DOKUMENTI
AUSCHWITZ"
Dnevnik taboriščnega zdravnika
S strojnicami, pripravljenimi na strel so esesovske straže obstopile poslopje. Vsa vrata so zaprta, okna na debelo zamrežena. Nobenega izhoda ni več za nas.
»Posebna komanda« krematorija II je že tu, za nami prihaja »Posebna komanda« krematorija IV. Tako nas je zbranih v poslopju nad 460 mož. Vsi smo, ki vemo za grozote bestij v esesovskih uniformah.
Na smrt čakamo in le to se sprašujemo, kako se bo to zgodilo. Najbolj verjetno je še, da nas bodo s krematoriji vred pognali v zrak. Počasi prehajajo glasni razgovori v šepet. Toda tudi šepetanje polagoma zamira. Tihota, ki stiska srce. Tesno drug ob drugem čepimo na betonskih tleh.
Globok molk. Le tu in tam vzdih...
In jemali smo slovo. Slovo od naših mrtvih. Slovo od življenja.
Težka vrata se odpro. Oberscharfuhrer Steinberg z dvema esesovcema vstopi. »Zdravniki k meni!« zatuli. Z dvema tovarišema in z anatomskim slugo zapustim poslopje.
Ženejo nas nazaj v krematorij I v našo sobo in uka-žejo, da je ne smemo zapustiti.
Naslednjega jutra vozijo tovornjaki trupla v krematorij, naše mrtve tovariše »Posebne komande« in jih polagajo pred peči. Trupla so pokrita s strahotnimi opeklinami, obrazi so iznekaženi, da jih ni moč spoznati.
Moje tovariše so pomorili z metalci ognja...
Nam štirim so pustili življenje. Dr. Mengele nas bo najbrž še potreboval... Kljub strahotnemu živčnemu stanju vendarle najdem trenutek, ko razmišljam: Kako morejo ti ljudje biti tako nepojmljivo brezsrčni, tako bestijalni, tako grozovito trdi? Ali jih njihova ideja rasizma in nacionalsocializma obdaja z ledenimi oklepi sovraštva do vsega, kar ni nemško, zlasti pa do nas — Judov? Ali jih res pri tem vodijo le patološki možgani voditelja in ali ne tiči krutost že v bistvu tega naroda? Ne vem si jasnega odgovora na vsa ta vprašanja.
Dnevi minevajo v brezdelju. Ponoči ne moremo spati. Moja dva tovariša, anatomski sluga in jaz smo ostali sami v krematoriju. Vsaka dva ali tri dni pride trideset mož novo postavljene provizorične »Posebne komande«, da požgo trupla tistih, ki so umrli v barakah.
Tiho in popolnoma strti čakamo konca. Potem, ko so poginili skoro vsi tisti, ki so vedeli za grozotne skrivnosti plinskih celic, krematorijev, grmade, mora v nekaj dneh priti vrsta tudi na nas.
Slabo znamenje se nam zdi že to, da se nas Oberscharfuhrer Mussfeld, dosledno izogiba. Morda čuti, da bi se tudi njemu, ki prav tako ve za vse tajne taborišča, utegnilo pripetiti to, kar je tako radodarno delil drugim. Zapira se v svojo sobo in pije, pije.
Taboriščni zdravnik dr. Mengele se nenadoma pojavi in pove, da bo vse taborišče Auschvvitz na višje povelje do kraja likvidirano — vendar zdaj ne gre za stanovalce, temveč za zgradbe in naprave.
Najprej bodo porušili dva krematorija. Eden ostane, da bodo v njem še lahko sežigali trupla v barakah umrlih bolnikov.
Mi naj se z vso secirao dvorano, vsemi akti in preparati preselimo v krematorij IV.
Z rušenjem krematorijev I. in II. so takoj začeli. Krematorij II. je zletel v zrak že pri uporu »Posebne komande«, čudni občutki me obhajajo, ko gledam, kako na tisoče zapornikov hiti rušiti ogromne zgradbe krematorijev. Tistega mrzlega decembrskega dne, ko so začeli zaporniki odnašati gore opeke s krematorijev, ne bom nikoli pozabil... — Judje so na povelje SS začeli graditi te krematorije, Judje jih na povelje SS rušijo. Še nikoli niso zaporniki taborišča Auschwitz tako radi izpolnili kako povelje kot to. Tisoči mož delajo kot obsedeni, kot bi se bali, da jih ne bi prehitel nenaden preklic povelja. Na njihovih upadlih obrazih se prvič pojavlja jasen žarek prvega še nezaupnega zaupanja v prihodnost ...
DOKUMENTI    DOKUMENTI DOKUMENTI
lian s VVcrncr H i elite r
»Zri, človek,« je dejal, »tako dobro nam ne bo *iiko!i \<<., Guehler jc ležal na hrbtu. Odkimal jc * glavo.
»Premaslno jc zame,« je dejal.
Rokave so imeli zavihane, kakor pri težkem delu ali med velikimi kolinami. Beljerke je obrnil Prazno skodclo.
»To  j«- bilo /.rije,« je dejal.
Topniški ogenj izz« valovitih gričev onkraj ceste
je popolnoma zamrl.
»Pripravite ie,« Je vpil Hahnemena s resic. .Guehler Je skočil.
-Naprej, Beljerke, vsi   .db a.jajo.«
Cela je stopila V jarek /raven ceste. Odšli so k KVOJemu avtomobilu in vzeli strojnice. Zatem so se Postavili poleg ostalih.
»Nikar se ne pustite ujeti!« je v/klonil neki Voznik. Drttg /a drugim sto stopali ob :<iku. Avtomobili so ostali za njimi na eesti. V ja.Vti so hvale r*Kbltc čelade, kipe raztrganih uniform in razbile puške,
Na cesti je stal prerešelan avtomobil. Izognili so Se konjskemu Iruplu, ki je, moeno nabuhlo, le/, 'o na vročeni soncu. Sonce jim  ie pripekalo V brblc.
2zalo je skozi untlorroe, znoj Je curljal prek tre
tolha in med nogami in jih oviral pri hoji. Guehler J« fiuttl, I tkO v vedno huje vleče k llom. BtrOJ-Olca ga je t,s.ala v  lopatico. Zaboji /a naboje BO
mu težko viseli na hrbtu.
»Ne bodi nilabav, Guehler!« je dejal Beijerke, ■ Je sel za nJim.
Po cesti so hodili italijanski vojaki. Umikali so se proti severu. Sli so v srajcah, brez uniforme. Ni jim bilo treba več nositi pušk, slrojnic in čelad.
»Vojna je končana, vse je propadlo!« so vzklikali.
»Njim je dobro.« je dejal Beijerke.
Guehlrr je poskušal prestavili strojnico na dru-go ramo. Zaboji za naboje so padli. Trdo so treščili ob tla.
»Skoraj po mojih nogah,« je vzkliknil Beijerke. »Človek, pazi vendar!«
»Ne morem več,« je dejal Guehler.
»Naprej, naprej!« so vpili za njima. »Kaj se dogaja tam spredaj?«
»Daj mi zaboje za naboje,« je dejal Beijerke. »Prej nisi holel jesti mesa, kako naj bi ne bil zdaj mlahav! Tako je s tem.«
Beijerke jc vzel zaboje za naboje in si jih oprtal preko ramen.
»Naprej, tam spredaj!« so vpili oslali za njima.
»Vrni mi zaboje za naboje,« jc dejal Guehler.
»Norost,« je dejal Beijerke in ga sunil v hrbet.
Guehler je omahnil. Molče so stopali dalje. Hodili so ure in ure. Sonce je viselo nizko nad obzorje} n. Večer so ujeli s sencami, ki so ležale med hišami na robu* eeste. ("Vte italijanskih vojakov so sr se vedno umikale mimo njih proti severu. Pri-li so do kasarne. Na ničnih oknih se je zrcalilo zahajajoče sonce. Pred kasarno so se ustavili. Beijerke Je vrgel zaboje za naboje v jarek. Kasarniško dvorišče je bilo polno nemških vojakov. Nekdo je iniscl mimo njiju. V roki je nosil dva fotografska, aparata.
»Od kod?« je zavpil Beijerke.
Oni je pokazal s palcem prek rame na kasarno. »Prepozno  ste  prišli... je dejal zatem, »vse je pri zno.«
Guehler je sedel V Jarek. V skornjih so ga pekle noge.
»Naprej!« je nekdo zarjul spredaj. Vstali so, slopili prek ceste in odšli na majhno vz.oetino. Stc/.a. ki ie oeliala na «iič, je bila pe-
ščena In vroča. Hodili so zgrbljeni In upognjeni kakor tovorna živina. Skornji so škripali po pesku.
Na vzpetini so prejeli povelje za odmor. Popadali so na zemljo.
Guehler je dejal:
»Imaš kaj pijače?«
»Ničesar, nili kaplje,« je dejal Beijerke. Pristopil je Konz.
»Naprej!« je dejal. »Okopali se moramo.« »Cemu?«  je  dejal  Beijerke  in  se  obrnil na trebuh.
»Ne obračaj mi zadnjice. Naprej, na delo!«
»Samo lega je še manjkalo,« je dejal Beijerke.
Vstala sta in vzela svoje lopate. Večerne sence so počasi lezle preko polja na griču. Klečala sta in pričela počasi kopati.
»Tukaj, na desni, je nekaj hiš. Prej sem jih videl. Pojdi in poglej, morda boš našel vodo. Crknil bom od žeje,« je dejal Beijerke.
Guehler je vzel svojo skodelo in odšel čez polje. Pred hišami so stali trije tanki. Dvorišče jc bilo poteptano in v neredu. Tanki so bili prazni in za-pu-ceni. Gosenice so bile prerešetane. Eden izmed tankov je zgorel. Guehler jc pogledal vanj in stopil krog njega. Nenadoma je zastal. Pred njim je stal italijanski častnik. Stal je naslonjen na svojo strojnico, njena cev pa je bila obrnjena k tlom. Z rokami je trdno oklepal kopito. Lase jc imel zlepljene. Svetili so se črno. Prek ramena mu jc visel tanek usnjen plašček. Guehler je slal in slrmel vanj. Zatem je počasi stopil bliže. Italijan se nI premaknil.
»Mrtev je,« je pomislil Guehler.
Obrnil se jc in stekel nazaj.
»Nimaš vode?« je vprašal Beijerke.
»Mrači se, mar ne vidiš?«
Metal je z lopalo zemljo i/, jame.
»Globoka mora biti do vratu. Luknja za tanke,« je deal Beijerke. Kopala sta brc/ odmora.
»Letalska nevarnost!« je zavpil Hahncmann preko polja. Neko Italijansko letalo se je spustilo nizko nad grič. Streljalo jo z lahko strojnico.
Beijerke se je zasmejal. Skočil je v jamo in si nataknil čelado.
»Gnoj,« je dejal, »kakšen gnoj.«
Kopala sta dalje. Preko polja je pritekel Konz.
»Nehajte!« je vpil. »Nehajte! Naprej moramo.-«
Guehler je vrgel lopato na zemljo.
»Vsi ste ponoreli. Cemu ste torej ukazali, naj kopljemo jame?«
»Kaj moram za to. Nič ne morem,« je dejal Konz.
Beijerke je zlezel iz jame. Otresel je pesek s hlač in dejal:
»Ti nikoli ničesar ne moreš.«
»Povelje,« je dejal Konz.
Očistili so lopate in jih spravili.
»Se že zbirajo,« jc dejal Konz, »naprej, na delo.«
Stekel je nazaj preko polja.
»Ptičje strašilo,« je dejal Beijerke.
»Pripravila sta se. Ostali so hodili mimo njiju. Spet sta molče stopala drug poleg drugega. Nobeden ni spregovoril besede. Guhlerja je bolel trebuh zaradi premočno pritegnjenega pasu.
»Pusti jih, naj odidejo. Imava čas,« je dejal Beijerke.
Zatem sta se še sama spustila po griču. Od ceste jima je prihajala naproti noč. Počasi je lezla preko gričev in goltala hiše, ljudi in drevesa.
Njihov avtomobil je stal na cesti pred kasarno. Zlezla sta nanj in se znova peljala skozi noč. Beijerke je vzel obroke iz železnih rezerv padlih.
»Tole bova požrla,« je dejal.
Vsak jc vzel po eno konzervo in jo odprl.
»Svinjsko meso,« je dejal Beijerke.
Guhler ni ničesar dejal. Vzel ie koščke mesa Iz konzerve in si jih stlačil v usta.
Vozili so se skozi mesto.
»To bo najbrž Rim,« je dejal Guehler.
Kolona se je ustavila na nekem tmoslu. Konz je zlezel iz voznikove kabine.
»Kje smo pravzaprav?« je vprašal Guehler.
Konz jc skomignil z rameni.
»Ne vem,« je dejal.
5951
STRAN
GLAS
PONEDELJEK, 7. AVGUSTA 1%1
fi t i OGLASI
PRODAM
Prodam motorno kolo BMW R
85/2 v odličnem stanju, z gobastim sedežem in 2 čeladama. Ima pre-vovcženih 36.000 km. Kokalj Jo že, Dolina 22, Tržič 301
Enodružinsko hišo z malim pc sostvom prodam. Naslov v oglas nem oddelku 3074
Enosobno stanovanje, vseljivo jeseni, prodam. Ponudbe oddati do 20. avgusta na upravo lista pod -Jesenice« 3080
Prodam 500 kg betonskega železa ter zidno opeko. Zbilje 22, Smlednik 3088
Prodam kuhinjsko in sobno pohištvo zaradi selitve. Koprivnik, Predvor 39, (župnišče) 3090
Prodam Roller 125 ccm. Dam tudi na ček ali zamenjam za moped
Colibri. Naslov v oglasnem oddelku 3117
Prodam   motorno   kolo »Vikto-
ria« 250 ccm, registriran za leto 1961. Naslov v podružnici Glasa Jesenice 3132
Prodam zelo dobro ohranjen italijanski moped na 3 prestave ali zamenjam za moped Tomos. Poizve se vsak dan v gostilni Preddvor 3133
Prodam dvostanovanjsko hišo v
Kranju. Ješetova 10, Ponudbe oddati v oglasni oddelek 3134
Zidarske »punte« in lege ter nekaj tramov prodam. — Naslov v oddelku 3135
Prodam družinsko stanovanje v
Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 3136
Prodam  dostavni  avto znamke
»Opel« generalno popravljen. Naslov v oglasnem oddelku pod »Opel« 3137
Nujno iščem žensko za varstvo' dveh otrok in pomoč v gospodinj-' stvu — Stražišče. Eventuenlo nu-t dimo tudi sobo. Ostalo po dogo-1 voru. Naslov v oglasnem oddelku*
814«
Veličastna proslava krajevnega praznika
Organizacija ZB Predoslje razvila ara
itali-
JaSBOiOl KADij: 6. in 7. avgu ruski film KOCUBEJ
Kororka  Bela:  7. avgusta janski film NEZVESTE
Radovljica: 8. avgusta zapadno-nemški film ROMAN GINEKOLOGA ob 20. uri
Bled: 7. in 8. avgusta francoski barvni  film NJFNO ŽIVLJENJE
Kranj »STORZlC«: 7. in 8. av-""■sta nom-ki film NEDOKONČANA ZGODBA ob 16., 18. in 20. uri, ter matineja istega filma ob 10. uri
Letni kino »PARTIZAN«: 8. av; gusta   domači   film MARTIN OBLAKIH ob 20. uri
Predoslje, 6. avgusta V počastitev letošnjega krajevnega praznika v Predosljah - osmega po vrsti - so e ves teden vrstile številne kul-urne, zabavne in športe priredit-
Prebivalci bivše občine Predoslje ■36 vsako leto v tem času spominjajo prvih  padlih  borcev tega kraja, ki so padli 5. avgusfa 1911. 'leta pod Storžičem; med njimi sta
, VSAKO LETO VEC
Zmogljivosti Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo v Kranju že dalj časa ne krijejo potreb. Število pacientk in oskrbnih dni je vsako leto večje. Bolnišnica, ki je bila urejena le za 1200 sprejemov letno, je imela 1933 že 1935, VU957. leta 2274, 1958. leta 2549 in <*1960
bila tudi Andrej Kmet in Franc Mrak.
Kot uvod v praznovanje je krajevna organizacija ZB Britof že prejšnjo soboto odkrila v Britofu spominsko obeležje v spomin na prvi organiziran sestanek članov OF.
V soboto zvečer so organizirali v Prosvetnem domu v Predosljah svečano akademijo, katere skrbno pripravljen program so izvajali člani prosvetnega društva »Stor-žič« s Kokrice in godba na pinala
DPD Svobode iz Kranja.
Danes je bilo ves dan zelo živahno. Po jutranji budnici je bila v Prosvetnem domu slavnostna seja KO, ki se je je poleg števil-. nih predstavnikov političnega in kulturnega življenja udeležil tudi podpredsednik ObLO Kranj Ivo Sefic. Ob 9. uri se je pred domom zbralo več sto domačinov in okoličanov, ki so prisostvovali odkritju .spominske plošče na Prosvetnem domu. S sprejemom partizanskih patrol, ki so se vrnile
Ob krafeiniam prazniku v Nakism
leta 3031
sprejcunov. Ležal-
Stražišče »SVOBODA«: 8. avgu-* nadoba> ki naj bi ob normalnih
sta ameriški barvni film SKRIV-\pogojih trajala od sedem do de-
NOSTNO MOČVIRJE ob 20. uri
Naklo, 6. avgusta — V okviru proslave osmega krajevnega praznika bivše občine Naklo in v počastitev 20-letnice vstaje slovenskega naroda, so bile danes v Naklem številne prireditve. Ob 9. uri dopoldne se je zbralo več sto domačinov in okoličanov pri spomeniku 22 padlim borcem v Stra-. . .. hinju pri Naklem, kjer je sprego-porazno. Ležalna doba v ljubltan-j yoril   domažin   Franc   Križaj in
'vet dni, je zato skrajšana na 5,2 dneva. To je v primerjavi z ležalno dobo po ostalih bolnišnicah
V KRANJU
Poročili so se: Jože Gmajnar. uslužbenec in Štefanija Cotar, bančna uslužbenka; Zdravko Mar-žič, avtemehanik in Marija Laus-■segar. tkalkar Vladimir Urbane, nameščenec in Martina Antolič, nameščenka: Franc Indihar. ing. kemije in Olga Oman. kemijski tehnik: Janez Cof, kovinostrugar in   Nada Cem;
ski porodnišnici traja kar 8,1 dne va.  Vsi  omenjeni  podatki torej popolnoma  opravičujejo gradnjo 'nove porodnišnice v Kranju.
TRŽIŠKA MLADINA DAJE POBUDE
(nadaljevanje s 1. strani) kem času pridobila množico zvestih prijateljev. Razna predavanja, politična šola, večerna šola in raz-lažar; Janez Jerič.*"1 ^<*ovni ^čaji so dobro obi-kmečki delave- in Marija C^mžar, \ska7V" To p?. dai,e nove pobude za Kmečka delavk*: Vladmir M^t-ise obsezneJšl delovni Program, nak, finomehanik in Danica Kr-
OSTALO
Komisija za sprejem in odpoved delavcev pri trgosvkem podjetju »JRožca« Jesenice razpisuje prosto delovno mesto šoferja za polto-vorni avto 1,5 tone. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prejemki po pravilniku. Ponudbe je poslati na trg. podj. »Rožca« Jesenice na Gorenjskem do 15. avgusta 1951
3097
Našla sem žensko jopico. Zasavska 47, Kranj 3138
Na stenovanje sprejemem dekle, ki bi po službi pomagala v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 3139
Gozdno gospodarstvo Kranj zaposli v svojem transportnem obratu takoj 2 mehanika. Osebni dohodki po dogovoru. Podjetje stanovanj nima. Ponudbe pošljite na naslov:
Gozdno gospodarstvo Kranj.
POZOR! Vse lastnike motornih vozil obveščamo da izpolnjujemo tiskovine za registracijo vsak dan samo od 15. do 18. ure. Avto moto društvo Kranj 3140
Delavka gre pomagat za hrano in stanovanje. Kokalj Pavla, Prešernov trg 14, Kranj 3141
žišnik, tkalka; Anton Rehberger, tovarniški delavec in Zofija Cufer, delavka: Rajmund Bogataj, geo-meter in Marija Zupan, učiteljica.
Rodile so: Pavla Jelene — dečka, ^i^nčiška Rekar — dečka, Marija Vidmar — deklico. Darinka Hafner
— deklico. Vera Jeršek — deklico, Terezija Rant — deklico, Valentina Valjavec — dečka, Ivana Dolenc
— deklico, Cecilija Mahnič — dečka. Vida Učakar — dve deklici, Vida Zumer — dečka, Ana Kova-čič — deklico, Marija Korošec — deklico, Štefanija Martinjak — dečka, Marija Žibert — deklico, Terezija Celeč — dečka, Marta Debeljak — deklico, Ljudmila Bajt
— deklico, Ana Prestor — dečka.
In še ena razveseljiva ugotovitev: pobude iz vrst tržiške mladine jamčijo, da se bo kulturno prosvetna dejavnost, pri malo boljših delovnih pogojih, v prihodnjih letih močno okrepila. Torej je trditev nekaterih, češ da današnja mladina nima smisla in veselja za kulturno delo, le privlečena za lase. Pa tudi s starejšimi kulturnimi delavci pride mladina kaj kmalu v pravšnje stiske.
Letos je bil končno formiran tudi občinski Svet Svobod in prosvetnih društev, ki bo poslej sistematično uravnaval vse kulturno delo v občini. Kaj ni to novo obe-tanje, da bodo poslej v Tržiču bolje plačevali svoj kulturni dolg, ki gre občanom. s. S.
Medobčinski zavod za prosvetno pedagoško službo v Kranju razpisuje tale delovna mesta:
4 prosvetne svetovalce za osnovne šole, 1 prosvetnega svetovalca za strokovne šole, 1 prosvetnega delavca za organizacijo izobraževanja učno-vzgojnega osebja, 1 psihologa,
1 tajnika oz. tajnico zavoda.
Za vsa službena mesta razen tajnice je potrebna ustrezna srednja, višja ali visoka izobrazba in nekaj let uspešne prakse v učnovzgojnem delu. Za mesto tajnice pa je potrebna ekonomska šola, administrativna šola ali pa gimnazija z zaključnim izpitom.
Podrobne informacije dobi prosilec oziroma prosilka v Zavodu za prosvetno pedagoško službo pri OLO Kranj.
Medobčinski zavod za prosvetno pedagoško službo v Kranju
dolgoletni član ZK Janez Mlakar. Sledil je kulturni program.
Popoldne se je večje število prebivalstva zbralo pred kulturnim domom v Naklem. Med šte-
vilnimi predstavniki političnega in družbenega življenja je prisostvovalo tudi več preživelih borcev I. kranjske čete. Prvoborec in domačin Gabrijel Mede je opisal NOB gibanje v Naklem in ustanovitev I. kranjske čete.
Zatem je krajevni odbor ZB Naklo razvil prapor, ki mu je ku-moval delovni kolektiv »Save« iz Kranja. Sledil je kulturni program, v katerem so sodelovali pevci iz Stražišča, Dupelj, člani domačega KUD in pihalna godba DPD »Svobode« iz Kranja.
-an
izpod Storžiča, kjer so položile vence k spomeniku padlih prvo-borcev, je sledilo razvitje prapora KO ZB Predoslje. V imenu delovnega kolektiva »Zagc Britof« mu je kumoval tov. Vinko Galičič. Po razvitju prapora je spregovoril zastopnik ObO ZB Kranj Andrej Pagon, ki je orisal potek NOB na tem področju. Nato je odkril spominsko ploščo. — Sledil je pester kulturni program.
Popoldne pa so organizirali izredno zanimiv krajevni običaj — kmečko ohcet —, ki so jo na 12 vozen prikazali tudi v bližnji okolici in mestu Kranju; obiskali so tudi Gorenjski sejem.
Popoldne je bilo v Predosljah partizansko zborovanje. -an
Tovarna pohištva iz Nove Gorice letos prvič sodeluje na Gorenjskem sejmu in moramo priznati, da se je kar postavila. Posebno pohištvo za dnevno sobo, ki ga prikazuje tudi naša slika, je obiskovalcem sejma močno všeč. (To bi bil lahko nov dokaz, da naši kupci le
niso tako starokopitni, kot si mislimo). Omenjena dnevna soba je sestavljena iz montažne knjižnje police, kavča, mizice in treh foteljev (vse skupaj velja na sejmu 168.500 dinarjev). Do sedaj so prodali že 15 takih kompletov, obiskovalci sejma pa radi segajo tudi po ostalih vrstah pohištva novogoriške
tovarne.
Razlogov za to, da so kupci in razstavljal« s sejmom zadovoljni, je torej dovolj.
Uprava Gorenjskega sejma čestita vsem obiskovalcem sejma iz Tržiča k
občinskemu prazniku oktin Iržič
Kajakaši in Pokal Kranja
kanuisti prvič za
Tekme Savi
Kranj. 6. julija — Popoldne je
bilo na Savi pri kranjskem mostu zanimivo tekmovanje kajakašev in kanuistov za prehodni pokal mesta Kranja ob njegovem občinskem prazniku. Letos ga je domače brodarsko društvo organiziralo prvič, udeležili pa so se ga skoraj vsi najboljši »divjevo-daši« naše države, med katerimi emo opazili tudi državne repre-zentante, ki so pred nedavnim uspešno zastopali našo državo na svetovnem prvenstvu v Nemčiji. Pokal Kranja je osvojila ljubljanska ekipa pred člani Soških elektrarn iz Nove Gorice in domačini.
REZULTATI - člani F-l: 1. Bone (SE) 182,5. 2. Jug (SE) 217.5, 3. Hlede (SE) 225,3 itd.; mladinci F-l: 1. Brišnik (Lj) 239,9, 2. Pobe-raj (SE) 255,3, .3. Leban (SE) 401.8 itd.; C-2: 1. Šolar - Koritnik (Lj) 336,3, 2. Žitnik - Andijašič (Lj) 345,8, 3. Tomšič - Stefelj (Lj) 358^8 itd.; C-l: Kobi (Kranj) 430,9 kazenskih točk. JZ
NOGOMETNI v BRITOFU
TURNIR
Britof 5. avgusta. V počastitev ft.
krajevnega praznika bivše občine Predoslje je bil danes popoldan na igrišču TVD Partizan Predoslje nogometni turnir za pokal krajev-neorganizacije SZDL Britof. Pokal je v trajno last osvojila enajstorica TVD Partizana Predvor. Rezultati: Predvor : Trboje - Voklo 4 0, Predoslje : Trboje : Voklo 0 : 1 in Predoslje - Predvor 1 :1.
- an
MLADI : STARI 2 : 2
Naklo, 6. avgusta — Na nogometnem igrišču TVD Partizan Naklo je bila danes popoldne zanimiva nogometna tekma med enajstoricama TVD Partizana Naklo in člani predvojnega »Slovana«. Za enajstorico bivšega »Slovana« so nastopili: Fister, Koren-čan, Oman, Križaj in Rejc (kot ustanovitelji »Slovana«) ter Tičar, Male, Lakner. Kalan, Feldin in Studen. Tekma se jc končala neodločeno 2:2 (1:0).
Mladost na prepovedani poti
Mirko je deveti otrok nižjega prometnega uslužbenca iz predmestja. Komaj je dopolnil sedemnajsto leto, je že moral stopiti pred senat sodnikov za mladoletnike. Obdolžen je bil za vrsto tatvin, med temi tudi za nekaj vlomov. Podhranjonemu, beldolič-nemu, nemirnemu skorajda plahih oči, se je na prvi pogled poznalo, da mu v domačem gnezdu ni bilo dobro. Mati je pred njim povila že osem otrok; vsakega teže, a najteže zadnjega — Mirka. V rani mladosti, tako je mati povedala sodnikom, je bil slaboten otrok; nobeni otroški bolezni se ni mogel upreti. Mož se je kmalu predal vinski družbi in pognal po grlu večji del svojega skromnega zaslužka. Vso skrb za družino, ki se jima je brez prestanka množila, je prepuščal svoji ženi. Ob okupaciji se je zatekla na svojo kmečko domačijo in tako preživela otroke. Po osvoboditvi pa je morala nazaj k možu, ki pa je ostal, kar je bil - alkoholik. Prepuščal ji je komaj še otroški dodatek, kar pa seveda ni zadoščalo, da bi družino nasitila, oblekla in obula.
POČITEK NA KUPU UMAZANIH CUNJ
Od leta do leta jih je beda huje stiskala. Otroci so rasli in vpili po vedno večjem kasu kruha. Gnetli to m v stainovania! v eni sobi in
Kdo je kriv?
mali kuhinji. Ko je zmanjkalo prostora na dveh posteljah, so morali ostali k počitku na kup umazanih cunj na tleh. Namesto skrbne vzgojne besede so morali otroci poslušati le mater, ki je rotila očeta, kadar je bil doma, naj ne robanti, zmerja in grozi; znal pa je tudi neusmiljeno udariti.
Mati je vse težave pred drugimi prikrivala, oče je pa veljal, ker je rad »dal zanj«, celo za »dobrega človeka«. Sele šolski vzgojitelji ko spoznali, da mora biti pri Mirku doma marsikaj narobe. Otroci so prihajali v šolo vedno slabše oblečeni, zanemarjeni in nepripravljeni. Sola je opozorila na te razmere Socialno skrbstvo, in to je kmalu korenito poseglo v Mirkovo družino. Mati je Mirka in mlajša dva brata oddala v vzgojni zavod. Vsi trije so se tudi že vdali potepuštvu in je bil ukrep zato tembolj potreben.
POBEG IZ VZGOJNEGA ZAVODA
Mirko pa reda in disciplino v zavodu ni prenašal in je kmalu ušel. Nekaj dni se je potikRl po okoliških vaseh in se preživljal s prosjačenjem. potem se je vrnil domov. Spet so ga dali v vzgojni zavod, vendar ga tudi tokrat niso mogli pridobiti. Zavračal je vsako pokorščino in tudi v xavodovi Soli
- moral je že tretji? v klop petega razreda - niso z njim nič opravili, Čeprav je bil po naravi dovolj bister.
Lepega večera se Je vnovič po-tepel. Pridružil se mu je tudi gojenec Lojze, ki si je vtepel v glavo pohod na Divji zapad in pridobil za ta pođV'g tudi Mtrfca, Mahnila sta jo res naravnost proti severni meji. Seveda se je kmalu oglasila glad in morala sta prositi za hrano. Lojze pa se je zbal. da uetgne kdo odkriti njune avanturistične namene. Zato sta začela kranti živiH. Mirko je videl, da je Lojze *«k h poslov zelo vajen in je s spoštovanjem sprejemal njegova navodila.
Ko sta dospela do krajev tik ob meji, je Lojze ponoči skrivaj ušel s senika, kjer sta prenočevala. Najbrž mu je bil sopotnik premalo »izšolan« za pobeg čez mejo. Mirko je bil hudo razočaran Ln užaljen ter mu ni hotel slediti.
Vrnil se je nazaj v dolino. Tam se je udinjal pri samotnem kmetu, čeprav dela na polju ni bil vajen. Lojzetova potegavščina ga je tako prizadela, da se je odločil postati priden in delaven. Kmet pa je bil zahteven pri delu, a skromen pri jelu. Zato Mirko ni dolgo vzdržal pri svojem sklepu. Ostal je koma i dva tedna, nato pa si je nekega ranega jutra vzela za plačilo odejo, suknjič in par čevljev, za pot pa
še nekaj brašna in Jo popihal naprej po dolini.
Ko mu je bilo pota dovolj, se je ustavil v manjšem kraju pri nekem voznik vi in povprašal za delo. Ta je bil prav takrat brez pomočnika in je Mirka Korejci, čeprav ko mu je zdel premršav in libak. Vožnje s konji so bile za Mirka pravo odkritje. Brž se jim je privadil in gospodar je bil z njim zadovoljen. Tudi obroki hrane so bili pri njem večji kot pri kmetu.
Minila sta dva meseca, ne da bi se zgodilo kaj posebnega. Nekega večera pa je Mirko pogledal iz svoje podstrešne sobice še malo po podstrešju. Pri tem je na skrivnem mestu našel pištolo z več naboji. Tako je bilo njegovega miru spet konec. Pred njim so zaživele razburljive prigode kriminalcev in kavbojev iz filmov, ki jih je bil gledal. Spomnil se je I.ojzetn in mu zavidal »Klavo«, ki jo je najbrž že priboril »tam za mejami«. Kesal se je, da ni šel takrat za njim.
NOC GA JE VZELA
Tako kot ga jo dala, ga je noč tudi vzela. S seboj je vzel pištolo, naboje in še dobro zalogo iz voznikove shrambe. Izogibal se je cest. Potem ko mu je zaloga pošla, Je začel spet prosjačiti, včasih pa je vzel kakšno malico tudi sam. Tako se je pritihotapil do meje. Prenočeval je pod kozolcem. Ko je zjutraj ves premražen vstal, je zagledal dva miličnika. V zadnjem trenutku se je skril. Sinilo mu je V glavo, da iščeta prav njet^.i. ker je prišel medtem ž«j večkrat navz-
križ z varnostnimi organi. Pogum mu je upadel in ni upal več naprej. Lojze ga je prav ocenil, ko se mu je zazdel preveč plašljiv.
SPET NAZAJ V DOLINO
Se bolj razočaran kot na prvem umiku se je vrnil v dolino. Spet En je obšla želja, da bi prijel za kakšno delo. Prišel je do gozdnega gospodarstva in vprnšal za delo. Bil je Kprejet za pomoč pri meritvah. Tudi tu je pokazal, da ko zn delo zanima. Se vedno pa ni bil dovolj Utrjetl proti slabim vplivom. Med fanti, ki so bili tu zaposleni, ie bilo tudi nekaj izori-ioncev. Dvajsetletni Andrej je bil kaznovan zaradi Izmiknnia kole« in stare i ši Jože zaradi pobetra čez mejo. Ko sta spoznala v Mirku mladoletnika, ki bi se najbrž ne znal unreti vabilu na kakVn nočni »pohod«, sta se mu približala in ga res pridobila za to. Vdrli so v shrambo neke kmetije in si naložili prekajenega IviAekega mesa klobas in še drugega. Za neka) dni so imeli izdaten priboljšek. Uspeh jih je opogumil in čez nekaj dni so pn.4ku.sili srečo v skladišču krajevne trgovine. To akciio so jim domačini preprečili. Podali ko sina daljšo turo, na planino, kjer ko vdrli v lovsko kočo. Toda plen je bil tu zelo boren. Razbili so vso steklonino in kočo ponesnažili.
ZAVEDELI SO SI SVOJIH
DEJANI
Sedaj se )e šele Mirkova druščina zavedela, da je naredila preveč slabega. Brez slovesa so zapustili  delovno   mesto   in odšli.
Jože je svoja prijatelja kmaM zapustil in jo ubral proti mc>i. Mirko in Andrej pa sta se podala na pot proti Primorski. Ko sta na* slednji večer iskala prenočišče, se jima je V veži prijazne hišice V°~ nudilo motorno kolo in izposodi* ■ti si ga brez vprašanja. Vozil Je Andrej in kmalu je naučil še Mit*" ka. Naslednjega dne je Andrej odšel v vas, da bi kje dobil malo prigrizka. Pri tem pa se je Mirko pokazal kot slab prijatelj in z motorjem sam ušel.
Vendar je užival srečo tnotOtfO* vožnjo le kakšno urico. Vozilo mu je »spuntalo«, in to sredi Prl" mon^kega mesteca. Ni si znal pomagati in ko je to opazilo oko varnostnega organa, je bil njegovemu poletu zapisan neizbežen konec. Mirka ko namreč že nek*' časa zasledovali. Ves skrušen *" osramočen- je moral na posta'0 ljudske milice, od tam pa v okru*' ne zapore.
Ko Je po končanih poizvedba" stal pred senatom in ponovil svojo zgodbo, je povedal v kvojc oprnV'" čilo to, da je bil zaradi domači" bedBih   razmer,  zaradi očetoveg9 pijančevanja   in   večnih prepir0^ mod starši ves nesrečen. Ni o1 bilo mar niti za šolo, niti za delo nikjer ni našel sreče in miru, * temi preprostimi besedami J° '7. povodni tudi glavne vzroke, ki * ga prsihlj v potepuštvo in kri"1 j nal. S tem pa je postavil na tožno klop tudi pravega krlvra T svoje zablode - očeta alkoholi'**
Mirko Je bil oddan v vtgojno Pj£ bolj evalni zavod. Skrbna in d"'\j roka ga bo morda Se pripelJ*1 na pravo pot.
L.