—fcfrl ■ —K-re-r—r-r-r=---
Chicago, 1H.. torek, 3. novembra (November 3), 1925
Brika Si ||flVI
Atene. Grčija. 2. nov.—Admiral Hadtikirijakoa, grški zunanji minister, jo včeraj v intervjuvu h poročevalcem "Chicago Tribune" odločno tajil,,da ima OrŠka kake agresivne namene proti Bolgariji alt komurkoli. Dajal je, da Grčija potrebuje vaa svoje »ile ta gospodarsko obnovo, ne pa ta «vojno. Dalja ja rake!, da najboljia garancija ta mir na Balkanu bi bil varooetni pakt med Oriko, Jugoslavijo, Bolga-rijo in Rumanijo pod nadaor-itvom lige narodov. On nima nič proti tema, de tudi Turčija pod-pile balkanski pakt.
MAKSIMALNI dohodnin-gKlDAVBK flB ¿NOSA QD 40% NA *%. .
Davčno znižanje bo sneslo od
|800,00MW *> $350.000,000.
Wsahingt*n, D. C*-3bornični odsek te t delom glede dohodninskega davka bliža h koncu. Republikanska večina v tem odseku soglašat da te znlU davek za od tri sto do tri sto petdeset milijonov dolarjev.
Tega davčnega znižanja bodo najbolj deležni bogati ljudje, ker se bo maksimalni dohodninski davek od 40 odstotkov znižal na dvajset Maksimalni dohodninski davek plačujejo samo milijonarji. V teh krogih ae ie vesele, ds .bo znižanje sprejeto v kongresu, zato pa tudi računijo, za koliko se jim bo premoženje pomnožilo, ali koliko tisočakov bodo v bodočnosti lahko zapravili po nepotrebnem vsako leto.
Odsek se Je dalje zedinil,da se odpravi davek na tovorne avte, gumijaste line za *vte, davek na darove in že nekatere druge predmete.
Zaslišanje Je končano. Ampak it se je odsekova večina sedittila glede davka, Že ni. s tem rečeno, da tako ostane, kot predlaga odbor. Kongres bo imel zadnjo besedo o tem znižanju in to besedo bo precej močnd slišati v senatu.
Problem bi itd sis vil H k otrok v Rusiji rete*	¡
Moskva, 2. nov,—Sovjetska, vlada je na nov način režilavpra-l nanje osirotelih otrok. V ruski republik! Je okrog 800,000 otrok. |
»o brez staršev in doma valed revolucije in velike lakote, katera je morila ljudi |»ed tremi '« ti. Ti otroci so se potepali od krtja do kraja ia MU so totak¡ problem za sovjete. Vlada Jej "iaj odredila, da vaaka kmetska '•rutina vzame po dva taka stroka in vlada plača 10 do 110 sla-tih rubljev ta vsakega otroka, dokler ne odraste. Kf*Jám( ">vjeti bodo pa skrbeli, da otro-¡ ti ne bodo izkoriščani od svojih krutaHi Staršev ta do dobe do-lm> Moisfco vzgojo ao komunistič-* Podlagi.	_ —
i v
— ■ - m -r
L .
mbra
P R O SVE
QLAMLO SLOTEMEE JfASOIHSg fOPPOCTE JE»
uumtinx SLOITEMEE MASOPKI TOI
T '¿Urotnina: Zedlnj«» irtmv (lmn Chicago) $8*0 m leto. pol WU in f 1.26 u tri Mudi Chioufo is Cict* $GM m Uto. kU. $1.61 zu ir,
TROBV BT A"
2*67.» fe. Lmiftfo Avmmm. Chief*.
-THE ENLIGHTENMENT-
Or*an tW SWt-U Nati—al B**f*
MEMBER of the F ED ED rate d P1MT
Data* f okl«M»hi pr. (OkU Sl.-tt) pok« rmlf I»®»» aa moIotii | i» m h» to» daatasi mrwMm*. FmooMo |o klNTM m astarl fiat. ___-- '_
ŽELEZNIŠKI BARONI SO LETOS DOBRE VOLJE.
Dobički žeUznUkih druib 00 zopet n*rasH.
V
2elezni6ki magnatl radi potožijo, da m dobički tako majhni, da težko plačujejo sedfcnje meede pri tedanji vo*-nini. Pri dveh železnicah je priilo celo do stavke, ker uprava ni hotela povišati mezde. Pri eni so zastaviti brzojavni uslužbenci, pri drugi,pa «trojno in vlakoeprem-no osobje.
Ali so dohodki železniških družb rta tako nizki, da se železniške družbe nagajajo v Mpm finančnem poWajti?
■v .' • ;. ...i s'-'f-i ,	*/ fjf	t	V ' SV^ifUg^B^ i' f	ni.-' n||MK'i ,	f^ !
Poročila, ki «o jih izdale želeinižke družbe, nam povejo, da bo dobički železniških djpižb v mesecu avgujtai t. L narasli na »124*04,616. torej so višji za tridiset odstotkov kot v mesecu avgustu LTako poroča meddržavna trgovska komiMja.
Ako se dobiček meseca avgjmta preračuni v odstotkih na $20,500,000,000 železniškega kapitala, tedaj znaša 5.86 odstotkov. Ce pa vemo, da je U železniški kapital za več ko eno tretjino pretiran, t. j. da je več ko ena tretjina vode v njem, tedaj je profit za več ko eno tretjino večji.
r
Ekonomičarji, ki so se pečali s proračunjenjem železniškega kapitala, pravijo, da znese okoli dvanajst milijard dolarjev. Okoli osem milijard dolarjev je torej vode v njem. To pomeni z drugimi besedami, da je bilo približno za osem milijard dolarjev fedanih delnic, dasiravno ni bilo vloženega niti enega centa v denarju.
Cisti dobiček za prvih osem mesecev v letu 1926 znaša $662,762,605. Povišal je za sto milijonov dolarjev nad dobičkom za prvih onem mesecev v letu 1924. v
Dve železniški družbi bodeta*letos izplačali po 22 od stotftov dobička lastnikom delnic. Ti dve železniški družbi sta Chesapeake & Ohio in Atlantic Coast Line. Pri zadnji so zastavkali brzojavni uslužbenci, ker jim družba ni hotela povišati mezde za sedem centov na uro.
Tudi nekatere druge železniške družbe se ne morejo pritožiti radi dobička. Akoravno je dobiček v odstotkih prsračunjen na podlagi zvodenenega kapitala, so nekatere železniške družbe napravile dobička, kot sledi: Delaware 6 Hudson 18%, Lackawanna več ko 18%, Nickel Plate 17.8%, Norfolk & Western 1*2%, Reading 20%, Southern 16.6%, Santa Fe 15.7%, St. Louie-San Francisco 16.5%, New York Central 11% Jn Baltimore ft Ohio 9.6r4.
Cez ameriške železnice so dandanes gospodarji privatni finančni interesi, ki imajo svoj sedež v Wall Streetu. Od nekdaj so bile železnice predmet špekulacije teh interesov.
▼ MTAQMMt? -
h.jakajsč? — AM be doval jednotl? — Ali Je
»j»? — AM dopis
Usti in zdivtti v V*a£emu je kropljenl ne bomo ničesar dosegli, Delovati motamo torej za to, «e združimo v eni politični nki.
Kapitalisti «e nam smejejo, ko vidijo, kake vlečemo vsak na svojo stran. Posnemati moramo nje, ki ne složni« .. Pozdrav savgdalm delavcem.
Ste ve Prelc
jeije in fiiviiM aapa jo t
Dopisniki, ki ne bodo ? dopisi osebne prepirljive vsebine doi>o-sieli odgovora na ta vprašanja, ne morejo pričakovati, da pojdejo doplsf v list, ker jim. pravila to branijo. 1.'
Tftkl dopisi morajo biti v smisla točke t, člen XL, stran 40 podpisani s polnim imenankt V * -Všal dopisnik naj tudi točko ppno prečita, ko odpošlje dopis uredništvu. V smislu te točke so dovoljeni le taki ¿opisi, v katerih je dostojna In stvarne kritika. V ; ,	... '	■]
Anbnrn, «L — Ne dolgo tega čital v Prosveti dopis Toneta Terbovca,/Jtf razlaga svoje mnenje o* porabi preostanka fonda J. R. 1. Sure*tira, naj,roja-ki podajo svoja mnenja. * Nato sem čital v Prosveti z dne 27. oktobra dopis Antona tenlka k Hermmie, Pa. On je nasproten mnenju Terbovca, ki priporoča, da naj bi se preostanek porabil se zgradbo doma za slepee V starem kraju. Jaz se tudi ne strinjam z omenjenim priporočilom. Vsake države dolžnost jo, da slabi, za vojne pohabljence. Nisem pa proti temu, če se sanje nabirajo prostovoljni prispevki, ker dr žava najbrž v resnici le slabo skrbi za omenjene pohabljence
Denar v sklad J. R. Z. Je bil nabran za splošno dobrobit Slovencev, za kar na j bi se sedaj tu di porabil.	' " ;
A. Zomik podaja svoje mnenje in priporoča, kar je še denarja v Ameriki, naj se naloži v stavbo J. S. Z. doma. Tam da denar ne bo izgubljen, ker od tam bo delavstvo v Jugoslaviji in A-meriki prejemalo snanje. Ne bi Imel nič prati temu, kar br. Zor-nik priporoča, če M veČina Slovencev ali vsaj darovalcev spadala v J. 8. Z. Sedaj imamo več političnih strank in darovale! so tudi pri več strankah. Torej bi ne bilo pravično, če bi se preostanek J. R. Z. daronU eni stranki. Sem za to, da bi se denar porabil za splošno izobrazbo Slovencev, ali pa kadar se bodo večinoma podporne jednote in sve-U združile in bo prišla potreba za slovensko zavetišče, naj se o-menjeni denar naloži v tak dobrodelni savod. Koristil bo aploš-nosti in ns bo nasprotovanja, ker je bil nabran v splošno korist, čeravno se ni ideja mogla izpeljati. Krive pa .ni J. R. Z., krive so tamoinje razmere^ ' Tisti čas je bilo mnogo pisanja o samoodločevanj u narodov ter o Wilsonovih štirinajstih točkah. Ko je bilo vojne konec, so pa Italijani v par dneh zasedli vse, kar so fce prej imeli obljubljeno. Srbi pa še drago. Naroda niso vprašali, kakšno formo vlade hoče, vseh štirinajst točk pa je h plavalo po vodi.
Kakor piše Zornik mi ne gre v glavo, da bi bili komunisti krivi, da nimajo republike V Ju vi j i. Kakor mu je znano, Rta Ita-
Nihče pa ni slišal ali čital; da so železniike družbe, katerih dobički so veliko višji, kot jih določa transportni zakon, izjavile, da bodo izboljšale delavne razmere na železnicah ali celo povišale mezdo svojim uslužbencem. Rav-notako niso te železniške družbe izrekle, dk bodo znižale vosnine, da bo ljudstvo saj nekaj prejelo nazaj, kar je pre-plačalo.
Ta dobiček se bo razdelil med one, ki lastujejo delnice.
Popolnoma drugače bi pa železniške druibe ftastopile, ako bi imele le eno desetinko manj dobička, kot je določeno v transportnem zakonu. Naglaiale bi, da se morajo »J« ^MU* vzelivse « bajone. znižati mezde uslužbencev ali pa povišati votnine. Vsak	«¡Jj?^¡¡3\«lS2
cent, ki se doda tovorni voznini, pa podraži aa tri cente produkt, preden doeeže konzumenta. Da je oatala tako visoka draginja, je povzročila previsoka tovorna votnina.
Med vsemi industrijami je nsjholj potrebna nocijona-luscijc jelezniskn. V v^nem času se je veliko ¿ovorllo o nacijonalizaciji amerifidh železnic po Flumbovem načrtu. Ta zahteva je le nekaj časa prihajala precej glasno
v jsvnost, ko je bil sprejet Ash-Cummineov transportni _ _
zakon. Polagoma je U zahteva zaspala. Lj^vo PjM^Z^SIgk*^ rabilo nsnjo počasi. Ta ljudsks pozabljivost je precej kri- tudi šolstvo Jako napreduje. Ge-va, da prhratni bianiški intareei sede preoej trdno še v > stari ljudje hodUo v šoiow Nje-vse* industrijah in da le ni anamenj tukaj aa n*ctjonaR- !^®	^ nika** m
liranje industrij a -----' ^ WM
Ce bi bil narod prav naklonjen federativni republiki, je bUo te vse prej sklenjeno in plen
deljen. Bilo bi vse samsn se tista vi jati. Nesmiselno je iom OMolevati komuniste. t
Meni tudi ni znano Ukor pilo Zornik. da komunisti učijo, da jo Bola nepotrebna slišimo Is Ruiije, kakor m ravno tam prlsadevajo komunisti taob-
, 1 A„ fk .m . '	'Kt vAtf-Š L :
i pnav^ un —- Vidi VTSt j udje se dobe na tem slavnem kofcinentH, ki je še bolj slaven iot je bila slavna osma redna tonvencija Slovenske narodne podporne jednote. Od vseh vrst rtltike/ ae dobe, katerih naloga e, da pasijo, kaj sosed dela. Nikoli pa ne pogledajo doma v svojem gospodarstvu, kaj se godi.
Nekaj oseb me napada, da sem komunist in cerkvenjak obenem, dasa cerkev darujem. Hočem se totej javne izpovedati Prej kot se o£es)U, sem napraVU pogodbo s nevesto, da ae ne bom nUar epo#tikal nad njenim prepričanjem glede vere in obratno, da se tudi ona ne sme v moje. Leta 1«Z4 je dala za cerkev fl; ker Ji je ime Frančiška, je bilo označeno "Fr.". Zakaj je dala, naj jo pridejo opravljivci sami vprašat Kar ni šlo iz mojega žepa» na noben način ni moja dott-noat, da bi jas poizvedoval. / Ni-Ism človek, da bi iskal duhovna
_____ v gotovih slučajih kot to
delajo nekateri naši naprednja-ki, in se nisem poročil na način hUpo se moji nasprotniki 1 v Žar kometu je pisala neka hribolazka glede delegata, kaj je govoril radi plač gl. odbora. Svetujem ji, da si v prihodnje očisti ušesa, ako bo prišla na društveno sejo. Ce je imela pa posebnega kurirja, naj se ne zanaša preveč na njegovo odkritosrčnost.
Kar sem govoril, tudi rad pri-poznam, in to je, da delavske razmere širom držav so slabe. Za slučaj viemimo delavstvo v Pue-bki. Delamo za 98.92 na dan in srsčen, kdor dela celo leto. Naj več jih je, ki naredijo od 7 me-seoev do 10^ Primerjajmo našo plnčo s plačami glavnega odbora! Pripoznati moramo, da so glavni odborniki dobro plačani. ■Ako sem grešil proti načelom S.iN. P. J » stopite na prste in me bacnite tja, kjer bi radi videti* da bi bil. Ce pa ne, vam svetujem: boljše da molčite, ako ni mate kaj bolj pametnega aa jav noet.—Frank Pechnlk.

Pravosodje v Zdnionih
n.
Državna sodišča.
Za pravosodje v poedinih državah skrbijo državna sodišč« (state courts). Sistem državnih sodišč je popolnoma oddaljen od federalnega pravosodja. V pravdah, ki spadajo v kompetenco državnih sodišč, so odločbe dr-Cavnih sodišč končno-veljavne Le v 'pravdah, ki so v zvezi s federalnimi zakoni in nekaterih izjemnih slučajih (ki jih bomo o-menjali v poznejšem članku), nimajo državna sodišča popolne pravosodna oblasti in je vedno mfcoče prizivati se na federalna
Pravosodni sietem poedinih zveanlh držav ae toliko razlikuje eden od drugega, da je tu mogoče podati le jako aplošen opis M naj velja aa vse driave. I
County Conria. U, / "
V	vsakem okraju (county > ee nahaja county court, na Čehi katerega stoji County Judge. Ako bi hoteli primerjati kompetenco tega sodišča $ etarokrajskim sinom, bi lahko rek& da je
county court nekaka |comMnad-ja tamošnjega okrajnega sodišča (razun v malih civilnih in kazenskih pravdah) in eodnega J dvora prve instance (okrožnega ali deželnega sodišča). ' County courts je prizivno sodišče proti razsodbam mirovnega sodnika. V prvi instanci pa sodi v kriminalnih pravdah in v civilnih stvareh, ki se nanašajo na večje vsote- % - '•<. % • fv?
County Presecntor. 1
County prosecutor ali diatriet attorney je važni činitelj v zvezi s county courtom. On odgovarja starokrajskemu državnemu pravdniku. Njegova dolžnost je zasledovati in obtoževati zločine v dotičnem okraju. On tudi obtožuje lokalne javne uradnike, Id zlorabljajo svoje mesto. On
puties).
Circuit ali diatriet court. To je državno sodišče druge instance, odgovarjajoče starokrajskemu višjemu deželnemu sodišču. Nekje se imenuje cir cuit, nekje pa district court. Ta sodišča, katerih je nekoliko v vsaki državi, sodijo o prizivih prpt razsodbam nižjega sodišča in vršijo pravosodje najširšega značaja v kazenskih in civilnih zadevah.	.. \ j
State supreme court. Najvišje sodišče v državi je supreme court, ki se nekje imenuje tudi court of appeals. To sodišče je sestavljeno od treh ali več sodnikov. V večini držav sodi le v zadevah, ki so prišla pred sodišča vsled priziva proti razaodbi nižjega sodišča. V nekih malo, državah ima tudi originalno pravosodje. Državni «u preme court ima tudi pravico proglasiti zakone državne legi« slature za neveljavne in jih razveljaviti iz razloga, ker se ne strinjajo z državno ali s.federalno ustavo (konstitucijo).
Nekatere države imajo tud posebna sodišča, na pr, ona, > kompetenco katerih spadajo pravde, na katere se ne nanaša nikaka odločba občnega zakona
—	takozvane "cases in equity/'
V	mnogih drŽavah ae nahajajo posebna zapuščinska sodišča
—	probate courts.
Sodniki,
Sodniki večine driavnihTE dišč, toliko nižjih kolikor višjih so izvoljeni v splošnih volitvah Zk sodnike okrajnih ali okrožnih sodišč glasujejo volile! v dotičnem volilnem okraju. Za Aodnfke najvišjega državnega sodišča pa volflci vse države. V nekaterih malo državah pa državna legislature sama izbira višje sodnike, v nekaterih drugih jih imenuje governor s privoljenjem državnega senata.
Doba, za katero se sodnik Is» voli, je razna — od dveh let do nedoločene dobe, dokler se "dobro obnaša".. V splošnem so višji sodniki izvoljeni za daljšo dobo kot nižji. Mirovni sodniki se volijo za dve ali štiri leta, do-čim sodniki najvišjega sodišča se volijo za osem ali detet let. Večina držav zahteva od kandidatov za sodnijska mesta gotovo starost in pravniško vsposoblje-noet. — F, L L 8.
*a krttao.
Najbolj smešni ae klerikalc i kadar govore o krščanskem so. cializmu. Ta "socializem" je n,j hove posebne vrste, ki ima namen, pritegniti delavce na kkri kalizem v industrijskih krajih kjer se defevci he dajo več vleoi «a nos od klerikalne buržoaz«
Klerikalna sas4Uaa ^ Mfitnskira socializma je nekaj časa raH
STAVKA PROTI ZNIŽAJMU
Najnižje sodišče v okrajih na deželi je ono, kateremu je na čelu mirovni sodnik (justiee od the peace). Vsaka občina ima svojega nrirevnepa sodnika, ki «odi v hagstelnih civilnih in kazenskih prevdah On odlofcoje v prav dffc' ki se nanašajo na mak ta, navadno do |Ž0. V slučaju re*nlh prestopkov mirovni sodnik izvršuje predhodno obravnave (preltminary trial) In izroči obtoienca višjemu sodišču v svr-bo obravnave in sodbe. Skoraj v vseh slučajih ae stranke sne-jo prizivati na višje sodišče pro-ti razsodbam mirov negi ki.
New York,
Hillcrest Silk genu, N. J. je lavcev Vee delo jo
-Vji-ii.... uflL»
T. — V tovarni v North Ber vkalo 160 de-ižanja mezde, lačano od koea in tovarna je zdaj znižala mezdo od 20 d«> 25 odstotkov. Vsak tka^ fec ps mora delati pri štirih me. sto pri treh statvah.
ZOPET REŽEJO Mfc£DO TEKSTILNIM DELAVCEM.
WhlttlaavIHe, Masa. — V stilni tovarni Lin wood in Saun-dervOle kompanije so znižaU mezdo, toda naziuu koliko. Lani je ta drafba mižala mesdo v
Avstriji in V drugih
ras tla v kajserski
deželah p
_____i« bira. V Ameriki je
niso zasadili.
JJ™™ U HliMcega
socializma, je pa dovolj krščanskega kapitelizma. Ako je kJ(. kak čudak, ki ae naziva krščanski socialist, se lahko sreča s krščanskim kapitalistom ob nedeljah v cerkvi. Krščanski sonato* in krščanski kapitalist malo pomolita za duše v vicah, potem pa molita vsak zase; prvi moli Bogu, na} omehča zadnjega, da mu da več plače in več pravic sploh, drugi pa moli k istemu Bogu za več dobička in da ostanejo delavci zadovoljni s tem, kar imajo, da ga ne bodo nadlegovali za večjo mezdo. Navadno se zgodi, da je prej uslišan krščanski kapitalist, dočim delavec, ki je krščanski socialist, vedno vleče "ta kratko".
O, kapitalisti, krščanski in nekrščanski, bi bili zelo zadovoljni, če bi bili na svetu le krščanski socialisti
s* e -e
Za dom onih, ki zdravijo slepce!
Dragi K. T. B.! Pridružujem se sugestiji br. Zornika iz Penne, da se denar J. R. Z. porabi za gradnjo doma J. a Z. Ce žo hočemo pomagati revežem, je najbolje, da podpremo organizacijo, ki zdravi duševne slepce v tej deželi. Bratje, ki ste dsli v "mi-lijondolarski" sklad, glasujte z
Zornlkom! -— Nekdo, ki je dal. • • *
Dobra šiba. '
Ako bodo Qrki in Bolgari še kaj kalili božji mir na Balkanu, je najbolje, da liga narodov podeli mandat Francozom. Oeneral Sarfail bo že naredil mir.
Cesarska kulture. Gode Paganini, *! ( poje Bavazinl, slika Berdolini,
' • bode Mussolini. • * •
Dobre novice iz Jugoslavije.
Kralj Aleksander je bil malo bolan, samo toliko, da so lahko uradno poročali, da je zopet zdrav.
Pripovedka.
Bil je Župan. Zupanoval je v velikem mestu dvanajst let. Ko ni več hotel biti župan, je šel rr^tf berače. Uairl je v ubožnici in pokopan je bil na javne sfro-ške.	♦ ♦ ♦
Bomo čakali.
Ali pride* kdaj dan, ko listi objavijo največjo vest:
Danes ni bilo nikjer vojne, no-benega umora na cesti, v tovarni in ne v rudniku, nobene razpo-ročne pravde in nobenem pod-kupninskega škandala?
mro Ak, val v Floride!
Zvezni biro za statistiko o delu poroča, da brezpoeelnost med delavci pada.
Kaj pa armada "brezposelnih", ki je zopet začela drveti v Florido? Ali je žetev dividend io
končana?
I ' . • e •
Zadnja veat.
Cena krompirju je poskočila!
Založite se s krompirjem! • • •
Kolena nI sa osebno sbadanj*.
Enllnlsti: Odgovora "Ravno ti-sti z Jugozapada" ne bom priob-čfl. Vsaka od vaju je itaela enkrat beeedo in to naj zadostuje. Zarkomet ni sa gole osebne prepire. ki nimajo sa javnost nobe ne koristi in čitatelji sploh vedo. 'zakaj pravzaprav gr<
Enemu izpod Krima: Pbjsiui-H ksl Je ns »tvarf. Kada-draštva imenujejo s številke i* ttteba poslati natančne iafora--elje, da nebopelsm kakega pre-pira ali razdora v društvu. Drugače pa le pHite.
Red Dominiku: Hi4la. »e stri-ajam. Kolona je in ostane politična. Trunk je najet od kutar-kot nekak glavni krt-eo Se vsi izčrpani ali
ne
P R 08VETU
poliueno « bdim prahom kokaina. žensk«, ki je prej Ujtia «Vete • Stradiotovo. je ««daj onemela. Bila j« aretira»« in radi Rjhmh izpovedi je policija ie i-»ti dan aretirala nekemu Andreja Perka is Gorice, pri katerem ae je našel 1 kg kokaina. Tudi neki hotelski ravnatelj, ki je pomagal razpečevati strup, je prišel pravici v roke. /
Doslej je apravila triaAka policija pod kiju« pakf omenjenih krivcev i« nastopne osebe: 66-tetnega Petra Velikonjo ia Trsta, njegovega sina Humberta in hčerko Ado. 4 Delnega Petra Co-ciancicha ii Umaga ter 88 letno Marijo Marinich. Pri Patru Ve-Ukonji «o našli agenti tudi ve*jo mnoiico ponarejenih bankovcev po «to lir. Policija p« domneva, d« le ni prill« na sled pravim trgovcem in preiakuje še dalje.
Mptrti jidioti
GLAVNI STAN. XSS7-SB 90, LAWNDALE AVL. CHICAGO, ILLINOIS
IgvrtevRlnl odbor: . '.i, • , UPRAVNI OOflBKt hlfclWk Vlaanat Coiaknrs todprod»c4ntk Andrnr VMrkh, R. F. D. f, Boi 10S, Jchantowa, P». 5 gL taiaik ftUttkv* Turki Ujnlk fcolaftlktse sMslks Rlan Novah} gl. bl«g»inlk John Vogrkkj urednik glssUa J«l« Znvartalk. •#r»HM) «UalU Ml» GaSln«.
j* v ^__POROTNI odseki
flpBr. Brt i —RT*r. prednik. «m STt, Itirbertea. Ohio; Frnacca A. Tuuehar, SSS9 B. RMgooay Ave,, Chlcog», III,; Jaha KeUa»e«t. iti ti Re-nlnvioti Ai«. WnI rtrlu Ohio; Mary UdovIch. >«t» S. RMgcway Ave« Chicago, UL; Jaha Taršeti box ti. Strahaao. fa."
R0LNI&K1 ODSEK t OSREDNJI OKROllRi lllaa Novak, prefaWalk, HI74I S. Lawafeln Ave*
(Chicago, 111.
VZHODNO OKROŽJE: Janah AiahreiW, Box MS. Moon Ram Pa.
Jo^ph Zurko, Rm. I. Uo* 114, Wval Nfttaa, Pa, EAPADNO OKROllEi Anton Anlar, Box 104, Gronn, K«n«.. ss iagouan* Frank K Inn, Hon SW, i Mihtla, Mina«, na n^e, iaa* Jaha Ualah» Ras 144, Rank Sprlaga. Wye,
Nadzorni odbor:
Paal Rergor, preŠMdalh 26&S So, Uvratoln Ave. Chicago, UL, Rkhnr* J, Snvnriaik, R. No, 1, HlanSala, 1R,| Praak XoJc. MSI W. Stih Rt, Chi*
jvgMtovaaika kvot«
leiili bratje društev, kamor je pripadal tudi blagi pokojnik, tako tudi prijatelji in ananci. Radi tega si štejem v dottnost, da se Kahvallm vsem, ki so me tola-ftlli ob «asu njegove boletni in vsem, ki so polotili vence in Cvetlice k pokojnikovi rakvi. Zahvaljujem ae društvu Slovenski vrt-ter It. 841 8. M. P. J. sa krami venae, Pokojnik je bil ilan tega društvu, iskrena hvala društvu Sloga It. 160 8. R. P. Z. u lep venec in udaMbo, Osni društva slovenske narodne podporne jedr note ao priredili dostojen pogreb. Spremili so pokojnega dne 23. oktobra k sadnjemu počitku. Po« greb Je bil civilen na ntroAnem iHikopalltfu.
Na pokojnika ohranimo blag spomin. ŽRluJoči: Alojaija Pa« trleh, soproga, Willie In Andrew, m i nova in Margareta, hči.
ITALIJANI MOKAJO PLAČATI.
TOBlg, 8. NOVEMBRA. * ŽENITVENA PONUDBA
Slovenec dobrega auiaja, *
želim seznani« s Slovenko v sta. K*ti okrog 20 let v svrho teniu ve. Morapa verjeti v civilno mesto cerkveno poroko. Odto. varalo ae bode le na resnTrtg. n^k^ to miaU. Akojemc
gode priloži naj se tudi slika kar se bo na željo tudi na obratno «vrtil«. Tajnost jamčena. Pu. ma naj se naslove na naslov "FANT/' 2667 So, Lawnda!e »ve., Chicago, 111.—(Adv.)
VO, PlSl PO NAflE PRODUKTE.