Posamezna številka 12 vinarjev. Štev. 187. v liodih v petek, 17. avgusta 17. Leto EV. s Velja po pošti: = za celo leto naprej.. K 30-— za en mesec „ ... „ »'50 za Nemčijo oeloletno . ,, 34'— za ostalo inozemstvo. „ 40'— V Ljubljani nu dom: Za oelo leto naprej.. K 28'— za en meseo „ ..K 2-30 V upravi prejeman mesečno „ 2'— = Sobotna izdaja: = 'la oe o lelo.....K 7-— za Nemčijo oelole no. „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12 — Enostolpna petitvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po 30 t za dva- in večkrat , „ 25 „ pri vočjlh naročilih primeren popnst po dogovoru. t-^---Poslano: Enostolpna petitvrsta po 60 v Izhaja vsak dan lzvzemšl nedelje In praznike, ob 5. nrl pop. Redna letna priloga vozni red. Uredništvo Je v Kopitarjevi nllot štev. 6/III. Ro.opisi se ne vračajo; neiranktrana pism:' ce ne = sprejemajo. — Uredniškega ie'eions štev. H- = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne kranllnoe avstrijs :e š*. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-liero. št. 7563.— Uprnvniškega teleiona št, 188. NaS vladar. Slovenski narod se ne zaveda še dolgo svojega narodnega življenja. — Burna je bila doba, ko ie začel s oomla-jeno silo vstajati in se stezati, da si pribori in ohrani na svetu tisti mali košček veljave in ugleda, kolikor ga je zahtevala njegova ponižna skromnost. Mnogi so rekli, da ne bo živel, ker ima premalo sposobnosti za življenje. Umrl naš narod ni. Hodil ie po poti, katero so mu začrtali njegovi prvi politični voditelji, hodil je po poti, katera edina odgovarja njegovemu kristalnemu značaju in ki je na kratko izražena v starem slovenskem geslu: vse za vero, dom, cesarja. Iz vere črpa mali naš narod svojo moralno moč. Slovenci nimamo takega blestečega sijaja in vnanjega bogastva, kakor ga imajo drugi. Pravijo, da smo reven narod. Smo res reven na zlatu, a zato toliko bogatejši na duševnih vrlinah, katere izvirajo iz najglobljega vrelca trdnega verskega prepričanja in med temi vrlinami ni najzadnja in najslabša naše poštenje in naša zvestoba do doma in do vladarjev, ki ostaie ravno zaradi tega tako trdno in neomajno, ker je zasidrano na solidnih tleh verske morale. Zvestoba je zahtevala in zahteva od slovenskega naroda potoke krvi v prejšnjih stoletjih in jih zahteva še danes. Branili smo vsako ped zemlie, na kateri živimo, branimo jo danes in jo . bomo branili. Naj nam nikar ne obetajo zlatih gradov, in naj nikar ne pravijo, da nam hočejo osvoboditi naš dom iz ljubezni do nas in do našega rodu. Plameni, ki žare danes iz gorenjskih gozdov, bombe, ki uničujejo slovenske vasi, smrtna groza in strah, ki preganja mirno prebivalstvo iz selišč v zakotna skrivališča, so jasen dokaz, kako umevajo naši nasprotniki ljubezen do našega naroda in našega doma. Zagospodovali bi nam radi, to je vse. Mi pa imamo že svojega gospoda izbranega, s katerim nas druži tisočletna zgodovina, ki nam je res čuval naš dom s svojo mogočno roko, da nas veže nanj naša hvaležnost in naše iz vere izvirajoče poštenje. Danes pozdravljamo prvič novega vladarja ob njegovem prvem rojstnem dnevu kot cesarja in kakor prihajajo naše želje za vladarjevo dobrobit mogoče pozno v daljno cesarsko prestolico, zato niso nič manj iskrene in vroče. Svojemu vladarju smo in ostanemo zvesti, kakor jc bil zvest slovenski rod habsburški hiši že stoletja. Mi odklanjamo odločno vsako drugo gospod-stvo, katero nam ponuja hinavščina in nezvestoba. Odklanjamo in se zahvaljujemo že naprej, da bi nam vladal tuj kralj, ki je celo svojemu narodu bil do zadnjih let tuj človek in ki je mogel priti na prestol le s okrvavljenimi rokami. Nikdar naš narod ne bi prenesel takega ponižanja, da bi mu kraljeval tak kralj, nikdar bi na našem jugu ne bilo miru, ako bi se ententi posrečilo na tak način usužnjiti slovenski narod. Naš narod si želi prostega razvoja pod habsburškim gospodarstvom in veruje v pravičnost cesarja Karla, da mu omogoči enakopravnemu med avstrijskimi narodi, razviti svoje sposobnosti močni Avstriji na jugu v korist. Slovensko ljudstvo je danes zbrano okolu svoje stare zastave, na kateri jc vsem, ki si žele naše zemlje in nas ločiti od Avs rije in celo družiti z velesrbstvom, ki sc z nami nikdar spojiti ne da, napisan naš odločen odgovor, staroizkušeno geslo naših očetov: Vse za vero, dom, cesarja! Benedikt XV. za mir. Pismo sv. očeta, naslovljeno le vladarjem. Dunaj, 16. avgusta. -Tukajšnji poučeni krogi trde, da je naslovljena nota sv očeta le na vladarje in ne na vlade. Papeževi pi- smo dostavijo vladarjem kurirji. Na Dunaju se kurir iz Švice že pričakuje. VscMoa note sv. očeta. Berlin, 16. avgusta. Cesar in državni karder sta dobila pismo sv. očeta voei&j. Papeževo pismo se ne sme objavit d ikler ne bo besedila oficielno razglasil »Csser ^alore Romano«. O vsebjvi n< to se stne že slede:e poročali. Sv. rčc j. oiuva vladarje držav in po njih vlade, naj končajo prelivanje krvi in naj se prično pogajati o miru, V protislovju s prejšnjimi posredovalnimi poizkusi ja smatral sv. oče ■/daj k ot umestno, da pri poroča £oto\e pogoie, ki naj tvorijo temelj mirovnim pogajanjem med vladami, katere nai poljubno H»stikujejo in izpopolnijo. V<.-dilr.o načelo bodi, naj velja več pravica, kakor sila orožja. Priporoča pogodbo o razsodiščih; istočasno naj se razorožujc. Priporoča se popolna svoboda morij, odpade naj odškodnina vojnih ponkodb in vojnih iznatkov, zasedeno ozemlje naj se splošno vrne. Nemčija naj bi torej popolnoma izpraznila Belgijo in zasedeno fran-cosk ozemljo, a vrnile naj bi se ji zasedene naselbine. Glede na Alzacijo in Loreno in z ozi-rnm na ozemlja, ki jih želi Italija, ni resnično, kar trdi sovražno časopisje, da priporoča sv. r če ratančne pogoje. Izraža marveč glede na ostala nemško-franco?Ka in avstrijsko italijanska vprašanja le splošno, da pričakuje, naj se posreči, da se posebne koristi posameznih narodov jamčijo s skupnim biagobifjem človeške družbe. Končno izjavlja sv. oče, da upa na sorav-Ijivo rešite^ tudi drugih teritorialnih vprašanj, posebno £lede na Ukrajino z ozi-ron na baMtanske države in Poljsko. Italijanski fis\atrčni minister Meda o miru. J.ugauo. 15. avgusta. (K. u.) Finančni minister Meda, ki pripada katoliški stranki, je bil izvoljen za predsednika milanskega provincijalnega sveta. Ob tej priliki je v svojem govoru rekel: Upam, da bosta slavila letos Italija in kulturni svet mir. Italijanski narod ne želi nobene stvari tako, kakor mir. Ravno to pa žele tudi ofi-cijelna mesta, a žele si takega miru, ki bo odgovarjal načelom politične pravice in bi zagotovil Evropi, da sc vojska ne povrne. Takega min/ pa ne more ustvariti volja nekaterih oseb, ne utrujenost, ne ogorčenje mnogih oseb, tudi ne varljive ideologije, ki ne upoštevajo zgodovinskih dejstev, marveč ga more ustvariti le razvoj in logičen konec dejstev, Mir je podoben sadu. Utrgati sc šele more, kadar dozori. Kdor kliče mir, ne glede na to, kakšen bodi, odlaga vedno le pravi mir in slabi odporni duh, ki more edino doseči korist od žrtev. Doba, fci nas loči cd pravega miru, kakor upa, bo kratka; a da se zavaruje meja Italije in c'a se zajamčijo pogoji njenega narodnega pogoja, bodo še morali premagati velike težave. Čaka nas še veliko izkušenj; trdno, moralno in politično ogrodje mora tvoriti italijanski narod, da bo premagal težke izkušnje. Poincare v Italiii glede na noto sv. očeta. — Italijanska javnost o noti sv. očeta. Lugano, 16. avgusta. Nehote moramo vprašati, zakaj je odpotoval predsednik Poincare h kralju Viktorju Emanuelu. Sklepati se sme, da gre za velcvažno politično dejanje, ker ga spremljata odlična politika: Bourgeois in veleposlanik Barre-re. Glavni razlog je pač mirovna nota sv. očeta Opozarjati se mora, da je Italija ogorčeno odklanjala ob izbruhu vojske misel, da bi sc sv. oče kot popolnoma enaki upravičenec udeležil mirovnega posveta. Zdaj so Italijo njeni zavezniki v tej stvari gotovo pomirili. Lugano, 16. avgusta. Ne da bi pretiravali, se sme o koraku sv. očeta vedeti, da med vsemi dosedanjimi koraki za mir moremo od koraka sv, očeta največ upali. Italijanski listi tolmačijo sicer noti sv, očeta previdno, a odločno bolj priiat-no, kakor so pisali o zadnjem Wilsonovem posredovanju, Haag, 16. avgusta. Italijansko časopisje i>vše: Pri previdnosti KUrije se sme upati, da so se splošno o mirovnih sfrem- j ljenjih načelno najbrže že zedinili. Angleško časopisje o mirovnem nastopu Benedikta XV. Haag, 16. avgusta. Iz Londona sc javlja: Angleško časopisje piše, da je nota sv. očeta le posledica nemško avstrijskih spletk in da se pozna Erzbergerjeva roka. »Daily News« pravi, da je inspirirala noto Avr.trija. Avstrijski dvor ni prikrival, da želi miru. Dejstvo, da je nastopil sv. oče, ko so pregnali Ruse iz Galicija in iz Bukovine in je Avstrija priborila vse, kar je izgubila, se ne more prezreti. List konča: Sodimo, da je nastopil sv. oče na iniciativo Avstrije. Zavezniki bodo morali pač ponudbo odkloniti, M;r, sklenjen v sedanjem trenutku, bi porrenjal za nas, o tem ne dvomimo, udarec. (Vsi glasovi časopisja se morajo zdaj presojati zelo, zelo previdno. Kljub vojski je v Angliji svoboda časopisja velika. Angleži so pa že zdaj razdeljeni v dva tabora: konservativci so za vojsko do skrajnosti, podpirajo jih v prvi vrsti seveda tisti, ki jih vojska bogati. Prezreti ne smemo včerajšnje vesti, da je noto sv. očeta Benedikta XV. izročila svojim zaveznikom Anglija. Ne pozabimo, da se je včeraj poročalo, kako dn napida italijansko časopisje nastop sv. očeta; danes se na poroča, da ga pozdravlja. Prezreti se tudi ne sme, da j" mirovno stremljenje povsod, tudi v A,,.'5{i'i, zelo močno in mogočno in da so miroljubneži, nad katerimi je takozvana kozmopolitična družba pred vojsko brila norce, na edem svetu med vojsko pridobili pristaše. Strasti so še velike, amoalc srca so zrahljana in miru si povsod žele. ker žrtve vojske rahljajo tudi na Germania« naglaša, da je podvzel sv. oče kot nevtralni vladar prvi veliki mirovni korak in če zelo slabo disciplinirano angleško ameriško časopisje izredno sodi, da so vso akcijo izvedli avstrijski agenti, to ni upravičeno. Kakor simpa-tizujemo z mirovnimi stremljenji sv. očeta, moramo reči, da njegov program ni pospeševati osrednjih velesil, marveč gre mu za to, da se doseže poravnalni mir. Amerika in mirovni nastop Benedikta XV. Rotierdam, 16. avgusta. Reuter brzo-javlja iz Washingtona, da bodo Američani mirovni nastop sv, očeta odklonili. GenS, 16. avgusta. »Herald« javlja iz Newyorka: 36 članov kongresa je podpisalo predlog na predsednika, ki tiče mirovno noto sv. očeta. Nevtralci prosili sv. očeta, naj posreduje za mir. Berlin, 16. avgusta. »Vossische Ztg.« javlja iz Curiha: Krogi, ki so v stiku s sv. stolico .izjavljajo: Nota dokazuje, da si tendence vojskujočih več diamentralno ne nasprotujejo. Razne nevtralne države so sv. očeta nujno prosile, naj posreduje za mir. Preden se je nota odposlala, je sv. oče vojskujoče se države obvestil o svoji nameri. Nikjer jc niso odklonili. Pametni angleški glas o mirovni akciji sv. očeta. London, (Kor. ur.) »Westminster Gazette« razpravlja o mirovnem nasvetu sv. očeta, naj ga zvezne vlade pro-uče in naj sc ne puste zapeljati, da bi ga kar tebi nič, meni nič kot nemško spletko zavrnilo. Mirovna nota sv. očeta še ni objavljena. Lugano. Ki. avgusta. (Kor. ur ) Včerajšnji »Osservatorc« še ni razglasil mirovne note sv. očeta, a jo najbrže kmalu razglasi. Italiji, Franciji in severni Ameriki ni izročilo note šnansko veleposlanstvo, marveč angleško po* slanstvo pri Vatikanu. Sv. oče je sestavil noto sam; pomagal mu je kardinal državni tajnik Gasparri; pregledala jo jc komisija kardinalov. Iz Rima poroča »Corriere della sera«, a poročilo se, kakor se zdi, naslanja zelo le na domnevo, da opozarja nota uvodoma, da jc sv. oče večkrat želel, naj se konča vojska in je v tem smislu deloval. Kot temeljna načela bodočega jamstva pravičnemu in trajnemu miru se označuje med drugim odprava armad, ustanovitev mednarodnega sodišča in svoboda morja. Nobena vojskujoča skupina naj ne zahteva vojnih odškodnin, posebno ker bo vsled razorožbe vsaka velesila veliko prihranila. Popolna obnovitev Belgije se ne izključuje, marveč bo tvorila prvi predpogoj trajnega miru. Kot pogoj se navaja tudi izpraznitev zasedenih francoskih okrajev; Nemčiji sc vrnejo izgubljene kolonije. Nota navaja tudi vprašanja Alzacije Lorene, Tri-denta in Trsta, upa na spravo tako, da bodo prizadeti narodi odneliavali eden drugemu in želi, naj se zadovoljivo rešijo narodne aspiracije. Končno omenja nota sumarično vprašanja vzhodnih narodov; posebno Poljake in Armence in svetlijo, naj se upoštevajo aspiracije narodov. Ljubljana, 17. avgusta 1917. Kakor poroča »Corriere della Sera«, sc je mudil predsednik francosko republike Poincare te dni na goriškem bojišču in je obiskal tudi Gorico, kjer je imel raz magistrat nagovor na laške vojake. Dogodek je dvojne važnosti. Prvič radi vesti, ki so se nenadoma pojavile, da misli namreč Poincare odstopiti. S svojim obiskom na goriškem bojišču in sestankom z laškim kraljem je hotel Poincare javno pred svetom manifestirati, da so vse pripovedke o njegovem odstopu izmišljene. Predsednik republike, ki misli jutri odstopiti, ne bo šel danes na obisk k sosednjemu vladarju. Drugič je ves dogodek izredne važ-nosli za Italijo samo in za njene aspi-racije po jugoslovanskem ozemlju ob naši Adriji. Sonnino so jc vrnil iz Londona. In javna tajnost je, da ni prinesel s seboj ravno najboljših obetov od oficijelne angleške strani z a uresničenje velelaških imperialističnih teženj. In Italijani dobro vedo, da nimajo računati pri Angležih na oporo. Zato je bilo treba zateči se drugam, ker mir se bliža z največjimi koraki, če tudi proro-kujejo razni glasniki, da bomo imeli novo zimsko vojsko in mogoče vojno, ki no bo imela nikdar konca. Italijani pa imajo velikanske skomine po naši Adriji. Vedo dobro, da je naš slovanski jug, naše ozemlje ob Adriji življenski predpogoj Avstrije kot velesile. V svojem govoru v Londonu jcSon-nino demonstrativno naglašal, da zahteva Italija vse to, kar ji bo zasigura-lo varnost na suhem in na morju. To .so pravi Dalmacijo, hrvaško Primorjo, naše Primorjo in mogoče tudi kos kranjskega dela slovenskega ozemlja, A demonstrativno jc izzvenela iz govora angleških državnikov hladna rezcr-» vii anost. Da ni bila Italijanom všeč jugoslovanska državnopravna deklaracija v avstrijski zbornici, je jasno kot na dlani. Toda na drugi strani je precej prekrižal njihove račune in imperialistične težnje Pašič-Trumbičev dotrovor na Krfu. I ti Lahi tako radi govore o osvoboditvi tlačenih in zatiranih malih narodov in o samodločevaniu. Zato je moral priti reprezentant bratske latinsko države, predsednik francoske republiko Poincare na pomoč v tem kritičnem momentu, da se na slovenskem ozemlju sestane z la-i škim kraljem in da az magistrat goriške mestne hišo \ o. t i popolno srečo laškemu orožju in tako javno prizna osvojevalne težnje italijanskega mac-chiavelizma. Ves ta teatraličen nastop na razvalinah Gorice bije v obraz tolikokrat povdarjenemu načelu samood-ločevanja in samouprave posameznih narodov. Dve leti in toliko mesecev ie že minilo, odkar teži v prvi vrsti naše slovenske kraje težka vojna nesreča. Z ognjem in mečem so šli Lahi v boj za svoje namišljene narodne zahteve in za osvoboditev zatiranih in tlačenih bratov onstran črno-rumenih mejnikov »terro irredonte«. Kako lepo so se glasi le te nedolžne besede v teoriji in kako izgledajo v resnici. Ti neodrešeni bratje, ki niso nikdar želeli italijanskega robstva, so v prvi vrsti naši Jugoslovani ob Adriji. Razdejali so naše cvetoče slovenske kraje, kamen na kamnu ni na posameznih mestih ostal, z bombami raz letal pozdravljajo naše mirne vasice v zaledju in pošiljajo smrt v naše prebivalstvo, ki je že tako trpelo. Toliko so trpeli naši ljudje, naša zemlja in naj trpijo za to, da bo naše jugoslovansko Primorje prikloplieno no vojni za vse večne čase pod težkim tujim robstvom Italiji? »Svobodni in združeni hočemo biti Jugoslovani, svobodno naše morje, naša sinja Adrija, svobodni in združeni v svobodni Avstriji pod habsburškim že-zlom. In kakor odklanjamo vsako tujo nadvlado Nemcev inMažarov, tako odklanjamo težki jarem, v katereea nas 'hočejo vpreči naši »osvoboditelji« Itali-ljani.« To je naša najnujnejša zahteva, to je naše geslo pred Avstrijo in pred svetom. Veliko smo žrtvovali Slovenci, Jugoslovani v tej vojni, mogoče največ med vsemi narodi Avstrije. Nasproti cesarju in monarhiji smo storili v polni meri svojo dolžnost. Naše ljudstvo je bilo pregnano iz svojih domov in raz-tepeno v širni svet, kjer umira v brezmejnem domotožju in koprnenju po domovini, po naši ljubljeni slovenski zemlji. Kdaj nam zašije solnce miru, kdaj zarja naših narodnih pravic, ki so nam tako nujno potrebne kot ribi voda? — Zvestobo smo dali državi, naš- cesar je opetovano pohvalil našo zvestobo in junaštvo. »Toda gospod je dober, ali služabniki so slabi.« Oni državniki avstrijski, ki še vedno odlašajo s podelitvijo naših narodnih pravic, bi morali biti slepi, ako čimprej ne uresničijo svetih življenjskih zahtev cesarju in državi zvestega ljudstva, zahtev, izraženih v naši državnopravni deklaraciji. Osvobodite nas tujcev, združite nas v Avstriji pod habsburškim žezlom, potem si vstvari Avstrija trden nepremagljiv branik avstrijske velevlasti ob Adriji in vsi italijanski valovi se morajo odbiti ob našem trdnem jezu. Niti Poincarč ne bo Lahom s svoiimi govori v Gorici več pomagal. Vojska z Holijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 16. avgusta. Uradno: Se nič ne poroča. Načelnik generalnega štaba, Boji na italijanskem bojišču. Dunaj, 16. avgusta. Vojni tiskovni stan: Sovražnik je včeraj na soškem pozo-rišču zopet s topovi živahnejše streljal. Na Koroškem so se vsled megle in ker se je slabo videlo, le malo borili. Na Tirolskem so s težkimi topovi nekaj časa obstreljevali višine na obeh straneh prelaza Tonale in okolico Rive in Rovereta. Laško uroio poročilo o napadu na Gorenjsko dolino. 15, avgusta. Ponoči od 13. na 14. avgusta praske s poizvedovalnimi oddelki, ki so izpadle ugodno za nas; spopadli so se na Monte Piano, pri Špaca-panib in na Fajtovern hribu. V krepkem pobližnjem boju srno odbili v zgornjem delu doline Parola (potok An-clraj) napad sovražnega wi>.< !ka na naše postojanke. Včeraj zjutraj je napadlo torotlovje italijanskih obstreljevalnih letal, ki so bile močno zastražena, važno železniško križališče Jesenice v dolini Save (jugozahodno od Beljaka), da oškoduje znatni obrat sovražnih vlakov in ga prekine. Operacijo je ponovilo popoldne drugo, nič manj mogočno zračno brodovje, ki si je stavilo za cilj železne tvorni-ce v tpm kraju. Rezultati, o katerih se je poročalo, so bili zelo zadovoljivi. Letalci so vrgli 6 in pol ton (650C kg) bomb težkega in srednjega kalibra; med njimi več zažigalnih bomb. Zadeli so več delavnic in so zažgali nekaj poslopij, med njimi kolodvor. Vsi naši letalci so se vrnili, ko so dobro končali svoja j drzno podjetje, ki ga je oddaljenost ob-streljevanih predmetov otežkočila, v naš tabor. V dobrem stanju so preletela sovražni zapiralni ogenj in odbila v živahnih zračnih bojih veliko sovražnih aparatov, ki so se dvignili, da jih zasledujejo. 16. avgusta. Na celi bojni črti omejene topniške akcije. Nobenih važnih dogodkov. XXX Če so imeli Lahi v svojih letalih ob napadu na Jesenice s seboj kakega ameriškega reporterja, ne vemo, to pa vemo, ker smo si parni ogledali napadeno ozemlje, da Lah svojih v poročilih označenih »ciljev« ni zadel, in da železniškega obrata ni motil in da kolodvor ni popolnoma nič poškodovan, kakor tudi tvornice ne. Kljub strahu in škodi, ki so jo trpeli vsled laškeea van-dalizma posebno Belci, se bo svet v jeseniški in v javorniški občini čudil bujni domišljiji ameriškega poročevalca o zračnem napadu na jeseniško zemljo. (Mlinsko ljudstvo ziieva, ji se m takoj §&! ene. Amsterdam, 16. avgusta. (Kor. ur.) »Allgemeen Handelsblad« poroča iz Lausannc: Oficielni italijanski socialisti resno zahtevajo, naj sc mir takoj sklene. Kljub prepovedi policij i so socialisti priredili velik izprevod v Milanu, ko sta prišla v mesto dva odposlanca delavskega in vojaškega sveta. Za-braniti jim tudi niso mogli v soboto velikega shoda in mirovne demonstracije. Veliko poslancev in voditeljev strank je zahtevalo mir. Mirovni pokret med narodom vedno bolj napreduje. Giolitti fioTOaane po vojski zopet vod-cfvo tlravciJi poslov. Lugano, 16. avgusta. Giolittijev govor v občinskem svetu v Cunco smatrajo splošno tako, da bo Giolitti po vojski zopet prevzel vodstvo državnih poslov. Sumili io isi se umikajo. Mackensenov nastop severno od Focsani je dosegel nameravani glavni uspeh. Rumuni so izprevideli, da se v zgornji dolini Suzite pri Soveji in pri Ne-grelesci ne morejo več držati. Umikati so se zato pričeli v severnovzhodni smeri. Dolgo časa, morebiti predolgo za nje, so se branili, da bi priznali bridko dejstvo, da so se umaknili. Z obupnimi napadi so zadržavali ob spodnji Suziti nemške divizije; radi bi jih bili vrgli nazaj v Focsani. Svoji usodi niso ušli, le Mackensenovo ofenzivo so nekoliko podaljšali. Macken-sen je pa dosegel pri izlivu Suzite nove uspehe; Rumuni so se morali umakniti. Mackensen je zopet lepo zmagal. Sovražnik se že tri dni umika v smeri proti dolini Trotusul in proti nižini Sereta. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 16. avgusta. Uradno: Vojna skupina maršala p 1. Mackensen a. Nemški polki so vrgli vzhodno od Marasesti sovražnika čez Seret nazaj. Ujeli so tam nad 3500 mož, 16 topov in nad 50 strojnih pušk. Pri Straoani so se izjalovili težki napadi sovražnika, na katere je pošiljal izdatne ojačbe. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berlin, 16. avgusta. Veliki glavni fciau: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Položaj se ni izpremenil. Vojna skupina generalnega polkov, nadvojvode Jožefa. V preganjalnih bojih so zrušile nemške in avstrijske čete večkrat odpor sovražnih zadnjih čet v gorah južno od doline Trotusul. Bojna skupina maršala p L M a c k e n s e n a. Pruski in bavarski polki so odbili severno od Stracani in Panciuja z uspehom številne napade Rumunov in novih sil, ki so jih privedli Rusi na bojišče. Krepak napad naših čet je vrgel pri Soreiu čez reko sovražnika, ki se je še ob Serrtu držal. Ujeli smo 54 častnikov, med njimi tudi francoske, 3500 mož in zaplenili 16 topov in nad 50 strojnih pušk. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Rusko uradno poročHo. 13. avgusta. Zahodno bojišče. Streljalo se je s puškami, nastopali so poizvedovala. Rumunsko bojišče. Sovražnik je pričel severnozahodno od Šipota po pripravi s topovi napadati naše postojanke. Pri Očni — Grosci so se cel dan besno bili, Rumunske čete, ki so jih tudi naši podpirali, so napadle sovražnika, ga pregnale z višin in napredovale. Podnevi smo ujeli nad 600 mož in zaplenili 4 strojne puške. V smeri proti Focsani so Nemci 12. t. m. trdovratno napadli zahodno od železniške proge Focsani — Adjud. Naše čete so svoje postojanke hrabro branile. S krepkim, odločilnim protinapadom je ujel 412. polk 500 avstrijskih vojakov. Pod besnim sovražnim pritiskom so se umaknile naš? čete proti večeru v črto Straski - Doskeci. Letalna služba. Naša letala so metala bombe na razne postojanke za sovražnimi postojankami. Rumunsko uradno po-očiJo. 1.2. avgusta. V odseku med Dnjestrom in Trotusom so odbile ruske čete vse napade. V odseku gorate pokrajine med dolinama Doftana in Putna jc nadaljeval sovražnik z napadi na naše postojanke. Mecl dolinama Ojtoz in Casinu sc je odigraval boj na črti, ki gre 3 kilometre zahodno vasi Doftana čez vzhodni rob Slanica do vasi Grozesci in Ma gura Casinului. Rumunsko čete so se sovražnim napadom hrabro upirale in so zopet osvojile z energičnim protinapadom steklarno. Ob Putni je v ozemlju Maresesti pričeta bitka no rasla v n a j v e č j o b i t k o, ki se je vršila od začetka vojske na rumunski bojni črti. Deset sovražnih divizij, med njimi devet nemških, je bilo vsled odpora ru-sko-rumunskih čet zadržanih, katerim se je, čeprav so bite po številu manjše, posrečilo obdržati svoje postojanke. Skoro povsodi so se zrušili obupni napadi, ki jih je izvajal sovražnik v gostih masah tekom Štirih dni in štirih noči s pomočjo številne težke arliljeri-je, pred črtami, ki so jih hrabre rusko-rumunske čete trdovratno držale. V pobližnjem boju in z energičnimi protinapadi so zadale sovražniku izredne izgube. Ob Seretu in Donavi silovit ogenj ruskfr. topništva. Pred premikabo bitko v Rumr.niji, _Ru- sko-iumunska armeda v Moldavi zajeta. — Besarabija izpraznjena. »Pesti Hirlap« pravi: Mostišče pri Bal-taretu se je vzelo na minuto natančno, kakor je bilo zapovedano. Ustvaril se je tako temelj, da so se naši napadi proti vzhodu razširili. Po tej osvojitvi ni mogoče, da bi se ustavil boj ob seretski črti. Zdi se, da je Mackensen pripravil vse za dostojen sprejem sovražnika, ki se umika iz gora. Pričakuje se premikalna bitka. — »Times« pribijejo suho, naj se računa z dejstvom, da je rusko-rumunska armada odrezana. Vojaški kritik »Tempsa« sodi ravno tako in pravi: Mackensen je izvedel obkolitev, ki je velikanske važnosti. — »Novo Vreme« poroča, da je Besarabija popolnoma izpraznjena. Novi uspehi v Rumuniji, Dunaj, 16. avgusta. (K. u.j Vojni tiskovni stan; Očistili smo od sovražnika zahodni breg reke Seret do vzhodno od Marasesti. Med 54 častniki, ki smo jih bili včeraj poleg 3500 vojakov ujeli, se nahajata dva polkovna poveljnika in en francoski major. Sovražnik je brez uspeha poizkušal, da prebije naše črte pri Straoani-Serbesti, podpiralo ga je njegovo zelo številno topništvo. Zavezniki so zaplenili pri Panciu tabor čet; zelo veliko orodja je bilo tam nakopičenega. Sovražnik, ki se umika na obeh straneh doline Suzita, se je ustavil vzhodno od Soveje. Pri zavzetju gore Resbojulni smo poleg ujetih sovražnikov zaplenili tudi tri strojne puške. Boji v Moldavi. Berlin, 16. avgusta. (K. ur.) Wolff: Na vzhodni bojni.črti se bijejo v jugozahodni Moldavi važni boji. Rusi in Rumuni se vzhodno in severnovzhodno od Soveje ljuto branijo, da zavarujejo aclmado Averescua, a severno od tam smo držali nadvladajoče višine Munte Resboiuli. Med Putno in Susito smo že prišli clo Rezasesce. Zavezniki pritiskajo tudi od juga. Napad napreduje tucli na zahodnem bregu Sereta. Pri Panciu smo zaplenili vojaški tabor, ki ga je hitro zapustila neka divizija; plen na vojnem blagu in strelivu jc ogromen. Izpraznitev Jaša. Lugano, 16. avgusta. (Kor. ur.) Iz Petrograda in iz Odese se poroča, da zapusti rumunska vlada Jaš, če se položaj poslabša. Rumunski kralj in kraljica zapustita Jaš šele v najskrajnejši sili in se preselita v južno Rusijo. Amsterdam, 16. avgusta. (Kor. ur.) »Times« poročajo iz Odese: V soboto se je odpeljal poseben vlak iz Kijeva v Jaš, da prepelje rumunsko kraljevsko rodbino v Rusijo. Vlak jc ostal v Jašu. Niso še sklenili, da odpotuje dvor. Krni i in kraljica bosta zapustila Rumunijo le v skrajni sili in se bosta podala na to v Kerzon, ki jim jc nakazan za presto-lico. črne trakove na rokavih bodo morali nositi vojaki tistih ruskih čet, ki se niso hotele udeležiti ofenzive, in sicer toliko časa, dokler s hrabrim nastopom pred sovražnikom ne izmije-jo svoje sramote. Tako je sklenila 12, ruska armada. Carjeva rodbina pregnana iz Carskega sela. Petrograd, 15. avgusta. (K. u.) Agen-tura: Bivšega carja in carjevo rodbino so prepeljali ponoči na 14. avgust popolnoma tajno drugam, kam, se bo po* zneje naznanilo. Prepeljali so ga vsled sklepa začasne vlade. Delavskega in vo-, jašlcega sveta niso vprašali za svet. Berlin, 16. avgusta. »Berliner Tage-blatt« poroča iz Petrograda: Carja in! carico so prepeljali iz Carskega sela vi Tobolsk v Sibiriji. Carjeva hči je želela, da bi smela spremljati svoje stariše .vi izgnanstvo j Petrograd, 15. avgusta. (K. u.) Agen-i tura Uradno: Vse, kar poročajo listi 0 bivališču bivšega carja in o preneljavi iz Carskega sela v novo bivališče, je izw mišljeno. Bivšega carja ni spremljal noben član prejšnje vlade. Vprašanje o prepeljavi bivšega carja se je izprožilo sredi julija le'vsled poliličnili in vojaških razlogov. Začasna vlada je pritrdila. Pri odločbi ni sodeloval ne petro-grajski in tudi ne delavski in vojaški svet v Carskem selu. Začasna vlada je ukrenila vse, da je zagotovila nrepelja-* vo bivšega carja popolnoma lajno. Mu veli lili oa Flanfler-sin. — Sovraiik eiii. No va ljuta bitka se bije na Flanderskem. Bijejo sc pri Ypernu; Angleži na-skakujejo nemške črte tudi v Artois pri Lensu in pri Loosu. V tej drugi flanderski bitki se je sovražni naval z velikimi izgubami za sovražnika razbil. Za točke, ki jih jc bil sovražnik vzel, so sc včeraj še bili. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 16. avgusta. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča Kupe rta Bavarskega. Na Flanderskem se je impla druga velika bitka. Topovski hoj je bil včeraj zopet skrajno besen na obali in med Yserom in iieule; ponoči, se je nadaljeval z nezmanjšano silo; danes se je zvišal v bobneči ogenj. Angleška pehota je napadla nato z gostimi ognjenimi valovi na 18 km široki bojni črti med Bexschote in Wytschaete. V Artois so napadli Angleži že včeraj zjutraj med Hulluchom in Lensom s štirimi kanadskimi divizijami. Po najmočnejšem obstreljevanju je vdrl sovražnik v našo prvo postojanko; trajno je pošiljal sveže sile, da bi bil razširil vpadaHšče na obeh straneh Loosa Iz povelj, ki smo jih našli, sledi, da je nameraval priti sovražnik s svojim napadom do vasi Vendin le Vieil, ki leži 4 km za našo bojno črto. V ljutih bojih, lii so se bili podnevi, so potisnile naše čete s protinapadom vpadlega soražni-ka čez tretjo črto naše prve postojanke nazaj. Angleži so pridobili le malo. Z novimi napadi, ki so se ponovili enajstkrat, je poizkusil žilavi sovražnik zvečer še enkrat svojo srečo. Pred našo bojno črto so se zrušili sovražni na-skakovalni valovi. Odbili smo napadalca južno od Hullucha in zahodno od Lensa; na vseh točkah smo zadali sovražniku najtežje izgube, Francozi so popoldne pri St. Quen-tinu posebno živahno streljali. Posrečilo se jim je, da so s približno 3000 streli na notranje mesto zažgali župni-šče. Od tam se je razširil požar na katedralo., ki gori od 8. ure 30 min, zveč. Bojna skupina nemškega cesarjeviča. V središču Chemin des Dames so se podnevi s topovi živahno bili. Zjutraj se je že izjalovil Francozom njih sunek; zvečer so pričeli Francozi zopet močno napadati na 5 km široki bojni črti med Cerny in Hurtebise. Boj je divjal sem in tja do v noč. Maše postojanke smo popolnoma držali. Brezuspešni napadi so stali sovražnika velika krvi. Na severnem pozorišču pri Verdu-nu je dopoldne zopet z veliko silovitostjo besnel boj s topovi, a Francozi se niso bili tako besno, kakor 12. in 13. avgusta. . Prvi generalni kvartirni mojster pl, Ludendorff, Na Flanderskem sovražni naval odbit. Berlin, 16. 'avsrusta zvečer. Veliki u lavni stan: Z velikimi izgubami za sovražnika se je razbil sovražni naval na Flanderskem, ki se je bil razširil v bitki še za 30 km široko. Sovražnik je priboril krajne uspehe le pri Driegracbtenu ob Yserskem prekopu in pri La-igemarcku, a tam se še bijejo. Sovražnika smo popolnoma povsod odbili na črti od St. Juliena, severno-vzhodno od Yperna do Warnetona od Lysa. V Artois in pri Verdunu so močno streljali. Poročilo o flanderski bitki. Berlin, 16. avgusta. Wolff javlja: Na zahodu so napadli zavezniki skoraj na celi bojni črti. Angleži so poizkušali na Flanderskem 15. avgusta z močnimi delnimi napadi vzhodno od Bixschoote in južno od West-hoeka izboljšati svoje izhodne postojanke. Odbili smo vse napade. Angleška pehota je napadla nato nekoliko po 6. uri med Bixschoote in Oosttaverne. Bitka se bije z vso silo. V Artois so napadli Angleži že zgodaj zjutraj 15. avgusta. Tam so nastopile na bojni črti med Hulluchom in Mericourtom južno od Lensa s svojimi štirimi kanadskimi divizijami. Kanadčani so naskakovali z žilavo hrabrostjo celi dan močne postojanke. Kanadski naskakovalni valovi so se severno od Lensa in južno od Hullucha krvavo zrušili. Južno od Loosa se jim je posrečil vpad v prvo črto, a kakor na Flanderskem, tudi tam ni bilo mogoče, da bi bili popolnoma držali pričetne uspehe. Popolna sila krepkega nemškega protisunka je vrgla Kanadčane nazaj; Nemci so se polastili večinoma izgubljenega ozemlja. Do večera smo odbili deset napadov. Nekoliko pred polnoči so Angleži, ki so se najkrepkejše pripravili s topovi, zopet napadli, a zopet brez uspeha. Jutro je pokazalo pred nemškimi postojankami sovražna mrliška polja, ki so bila grozno široka. Z malo srečo so napadli Francozi na bojni črti ob Aisne. Njih napori niso uspeli. S protisunkom smo jih povsod vrgli. Pri Verdunu besni topovska bitka dalje. Nemški topovi so oslabili .francosko topništvo, da ni doseglo učinke prejšnjih dni. Ameriški vojaki v Londonu. — 200 novih generalov v Združenih državah. London, 15. avgusta. (K. u.) Reuter: Ameriške čete so korakale danes po londonskih cestah. Londončani so jih viharno pozdravljali. Washington, 15. avgusta. (K. u.) Reuter: Predsednik Wilson je imenoval nad 200 novih generalnih majorjev in brigadnih generalov, ki bode poveljevali novi narodni armadi. Razna poročila. Kerenskij za stockholmskl posvet. Kerenskij je izjavil zastopniku »Daily Newsa«, da so noto ruske vlade napačno tolmačili. Stockholmskemu posvetu ne nasprotuje ne on in ne ruska vlada. Vedno je naglašal, da bi koristilo le Nemčiji, če bi nasprotovali stockholmskemu posvetu. Posvet smatra za izredno važen kot pojav javnega mnenja. Izpopolnitev poljske državne uprave. Jutri se v Varšavi razglasi nared-ba, glasom katere preide sodstvo v roke poljske države. Naredba stopi v veljavo 1. septembra. Novo francosko narodno posojilo. »Nouvelliste de Lyon« piše, da govore v pariških finančnih krogih o tretjem velikem narodnem posojilu, ki naj bi se razpisalo v oktobru 1.1. Dnevne novice. + Kranjskega deželnega predsednika grofa Henrika Attems jo sprejel cesar dne 15. t. m. v posebni avdienci. -j- Odlikovanja in imenovanja. Dunaj, 17. avgusta. »Wiener Zeitung« prinaša zelo veliko število z Najvišjim sklepom z dne 16, avgusta podeljenih odlikovanj in imenovanj pripadnikov različnih krogov prebivalstva, med temi veliko število uradnikov, kakor tudi visokošolskih profesorjev, funkcionarjev različnih korporacij, nadalje veliko število duhovščine vseh veroizpo-vedovanj, končno precej imenovanj in podelitev v zunanjem ministrstvu. — Nadalje prinaša imenovani list veliko število vojaških napredovanj. Za generalnega polkovnika sta imenovana fcm. Vencel Wurm in general konjenice baron Hauer, za generala konjenice je imenovan Adolf baron Brudermann, za generala pehote pa pod-maršala Klavdij Czibulka in Alfr. Krauss. — Ogrski ministrski predsednik grof Esterhazy je odlikovan z velikim križem eopoldoveiža reda. -j- Odlikovanja pri 17. pešpolku. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: Narednika Janežič Miroslav in Grohar Leopold; tit. narednik Mcvec Alfonz; desetnika Bricelj Ivan in Gorenc Ivan; poddesetnika Iiozjik Alojz in Zorko Matija; tit. poddesetnik Peteline Josip; pešci Škerjanc Josip, Žibert Josip, Za-laznik Andrej, Križaj Franc, Šantej Josip, Potočar Alojz, Vovk Franc, Križanec Alojz, Konig Alojz in Sever Bogomir; rač. podčastnik Klemenčič Josip; pešca Peternolj Ivan in Glivar Josip; častniški slugi Trbežnik Josip in Zagorc Matija. Duhovniška vest. Za provizorja k Sv. Antonu na Pohorje pride č. g. kaplan iz Vuzenice Konrad Šeško. Občinski odbor v Št, Janžu na Dolenjskem je imenoval svojim prvim častnim občanom preblagorodnega gospoda Pavla Sveten, vodjo okr. glav. in dr. V .Pfajfa rja c. kr. okr. komisarja v Krškem. Prekrasni diplomi, kateri jo izdelal n^.š umetnik prof. Koželj sta jima bili izročeni 10. t. m. — Na ljudski šoli v Boštanju ob Savi je razpisana učiteljska služba do 15. septembra 1917. v s(alno namešče-nje. Šola je štirirazredna z nerazdeljenim dopoldanskim poukom v vseh razredih. Kraj je prav prijazen, oddaljen 3 km od železniške postaje Sevnica. Na razpis se opozarjajo za svoj stan vnete učne moči obojega spola. Le dober učitelj ima prednost. — Navadil se je krvi. Iz Hrastnika pišejo: V nedeljo, 12. t. m. je črnovojnik Ivan Hrup, ki je na dopustu, ranil rudarja Bočko smrtno nevarno v lice in mu prerezal žilo. Bočko se jo vračal skozi Hrastnik domov v Trbovlje. Nesreča. Poroča sc: 20-letna poljska dninarica Pavla Antončič na Gori jc pomagala pri mlačvi posestnici Heleni Oblak. Ko je podajala snope v mla-tilnico, so jo zobje prijeli in potegnili njeno desno roko ter jo hudo poškodovali od konca prstov do komolca. Primorske novice. Ubogi slovenski begunci! »Edinost« piše: Dasi so se Čehi v Nemškem Brodu obrnili na Jugoslovanski klub, da bi došli v tamošnje taborišče Slovenci — in dasi je bilo to v begunškem odseku obljubljeno — vendar jc sedaj minister Toggenburg podpisal odlok, ki določa za Nemški Brod — Italijane iz Trentina. Da bi bilo pol in pol, to ne gre, pravijo, ker se Slovenci in Italijani »ne morejo videti«. Ali ker je Nemški Brod priznano dober kraj, kar so ugotovile laške in uradne komisije, ki so šle tjakaj, zato naj — seveda! — gredo tja Lahi. Kjerkoli je kaj dobrega, je vedno za Lahe! — Dunajski »Fliichtlingsheimi « so bili le za Lahe; dunajski konvikt je le za laške učence. V Gradcu in sploh povsod je vse polno laških učiteljišč, srednjih šol itd. Dunajski »Hilfskomite« za begunce z juga je — le za Lahe. Slovencem niti več v glavo ne pade, da bi se nanj obračali. Slovencev nikjer ne poznajo! — Zdaj pa še to! Češki narod želi v svojo sredo Slovencev, s katerimi bi se mogel sporazumeti, šel bi jim rad na roko v vsakem oziru na roko, a ne, tu prihaja grof Toggenburg, ki z eno svojo potezo prekrižuje vse te lepe račune in pošilja tja Lahe, ki se bodo hoteli sporazumeti — čujte! — s Čehi z onimi petnajstim" nemškimi besedami, ki so se jih naučili v pregnanstvu. In to — dandanes! Saj privoščimo Lahom vse najbolje, pa ne na našo škodo! Reveži so eni in drugi, ali zakaj naj bodo vedno Lahi protežirani? Pomožni odbor za goriške begunce v Ajdovščini jo sklenil uvesti uradno dneve in sicer ob sredah in sobotah od 8.—10. ure predpoldne. V teh urah so bode dajalo strankam potrebna pojasnila v begunskih zadevah, zlasti v zadevi begunskih podpor, glede sestave prošenj za podelitev istih itcl., na kar sc tem potom opozarjajo v ajdovskem okraju stanujoč begunci. Županstvo občine Vogersko sedaj v Zdenski vasi, pošta Videm-Dobre-polje, potrebuje nujno naslove tu spodaj navedenih občinarjev ter prosi vsakega, kateri hi mu bili isti znani, da mu jih prijavijo: Nardin Juštk Mohc, št. 12, Gorjan Jožof-Kos, št. 53, Sedevčič Blaž, nadčitelj v pok., št. 89, Černe Anton, št. 121, Zužič Ivan. Stara-gorc, št. 158, Figelj Franc, št. 1150, ter Žižmond Marija-Živnikarjcva, št. 1(51. Predrzna tatvina. Avgusta Uršič v Trstu, ul. Ponziano 3, jc šla neko dopoldne v minolem tednu kakor ponavadi na trg. Stanovanje je dobro zaklenila. Ko se je približno čez eno uro vrnila, jo našla vrata vlomljena in stanovanje malone docela izpraznjeno: tatovi so pobrali celo zastore z oken! Vrednost ukradenih stvari je znašala nad 2000 K. Ur:";iČ je hitela na policijo in le-ta jo če;; : : i prišla tatovom na sled. !5i!i m> Ju vi j Prostor, 351elni vozi v! 1 ulinc in neki Lippert. V P< • •ieveni sianovaniu so našli domalega vse ukradene stvari. Tatove so zaprli. Premoženje so zaplenili Karlu Can-toni, roj. 1. 1882. v Trstu, trgovskemu agentu, sedaj odsotnemu in Rudolfu Ullmann, roj. 1858. v Trstu, gledališkemu agentu, sedaj odsotnemu, kor sta osumljena zločina proti brambni moči države. — Umrl je v Lebringu trgovec Vladimir Jenko iz Podgrada. Kje so? Janez Maurič, zidar, doma iz Anhovega št. 24 na Goriškem, išče svojo ženo in clve hčeri, ki so bile doma ob izbruhu italijanske vojne, a od tistega časa ne ve nič o njih. Kdor bi kaj vedel, naj poroča župnemu uradu na Čatežu ob Savi. — Jožef Rot, doma iz Srpenice št. 70, je prišel sedaj iz ruskega ujetništva in bi rad izvedel, kje se nahaja njegova družina. Njegov naslov se glasi: Jožef Rot, k. u. k. Inf. Reg. No. 97, Stabs.-Abt., Radgona, Štajersko. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38. I. Posredovalnici za goriške begunce so darovali: P. Bonavcntnra Fran Savec, Ord. Min. Cap., 20 K; c. kr. okrajna sodnija 50 kron; Matevž Košir, Zg. Tenitiša štev, 5, 40 K; Blaž Hvalica, za uradniški trud, 2 K; darilo »Naroda« 20 K; k. k. Sch. 5.-I Feld-kompkommando, Feldpost 641, 70 K; Uredništvo »Mira« v Celovcu 60 K; Kat. izobr, slov. društvo Zazar pri Vrhniki 20 K; gp. prof. zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu 30 kron; šolsko vodstvo v Ligojni pri Vrhniki kot čisti dobiček predstave 100 K; Val.. Oblak, župnik v Kropi, dar Mar. družbe, 46 K 42 vin.; Valentin Batič, Pečine, Slap ob Idriji, 60 K; Goljas Janko, Bled, 10 K; neimenovana 34 K; preč, gosp. vojni župnik Martin Škerjanc, kot prebitek VI. voj. pos. 26 K; Franc Šmid, župnik v Gor. Branicij 100 K; »Banka Slavija« v Ljubljani 100 K; Borodinov 100 K; nabranih o priliki poroke g. Jožefa Mlinarja z g. Ivanko Pcčnik 15 K. — Posredovalnica za goriško begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38. Ljiljonske novice, lj Cesarjev rojstni dan v Ljubljani, Včeraj zvečer sta po Ljubljani svirali dve vojaški godbi, ki ju je spremljalo velika množica občinstva. Grad, s katerega vihrata cesarska in deželna zastava, je blestel v stoterih lučicah, proti Zvezdi ste bili obrnjeni dve kroni in plameneča črka K. Danes zjutraj je vojaška godba priredila budnico. Dopoldne je bila v stolnici slovesna služba božja. Vsa Ljubljana je v zastavah. lj Šentjakobsko prosvetno društvo priredi v nedeljo, 19. t. m , društveni izlet na Šmarno goro. lj Promenadni koncert. Jutri, v soboto, ob 6. uri popoldne bo v Zvezdi kon-certirala vojaška godba. lj Zaplemba živil, ki jih kdo prinese s kmetov, jo nedopustna. Graški »Ar-beitervville« poroča: V okrožju nekaterih štajerskih okrajnih glavarstev so hoteli zapleniti nekateri »naclzorovalni organi« živila, ki si jili je kdo nabral po kmetih, da jih prinese domov. Sodrug poslanec Rescl jo šel zato k deželnemu predsedniku in so pritožil nad takim postopanjem nadzorovalnih organov. Resel je dobil na to od deželnega predsednika pismeno obvestilo,* ki pravi, da je opozorilo cležolno predsedstvo okrajna glavarstva Maribor, Ptuj in Lipni-ca, da je na podlagi odredbe z dne 24. maja 1917 zaplemba živil, če jih prinese kdo s kmetov, nedopustna. »Arbei-tervville« pristavlja: Pričakujemo, da se vendar že enkrat ravnajo okrajna glavarstva pot tem odloku. To pa no velja za omenjena tri glavarstva, temveč tudi za vsa ostala okrajna glavarstva. Šele pred kratkim smo se pritoževali nad tem, da je zaplenilo orožništvo na postaji Kalsdorf živila. Če še kdaj oblastveni organi izvrše kaj enakega, naj se jih opozori na odlok z dne 24. maja 1917 in na novo odredbo deželne-! ga predsedstva. Kar velja za štajersko, naj velja turii za Kranjsko! Aprovi-začni odsek ljubljanske mestne občine se bo danes bavil s to zadevo i lj Smrtno ponesrečil se je predvčerajšnjem popoldne 1. 1899. v Šmartncm pri Ljubljani rojeni zavirač južno železnice Anton Zupančič, ko je opravljal | svojo služi n na ljubljanskem glavnem j kolodvoru. lj Tudi zobe kradejo. Tukajšnjemu zobozdravniku Sclnveigerju je bilo ukradenih zobovij za 8000 K. Za storilcem ni sledu. lj Prememba posesti. Hišo in gostilno pri Lozarju je kupila gospa Po-enel, soproga podkovskoga mojstra. lj C, kr. posredovalnica za delo voj-nim invalidom, Deželni urnd Ljubljana. Iščejo so: l hlapec, več vrvarjev, 1 porih-, i urarski pomočnik, 1 korespon-dent iu l upravitelj neko glavne irafi-I ko. Odda i i jo trafike v Kran jski gori, I Dolenji Dobravi pri Škofii Loki in Vi- nici pri Ribnici. Pojasnila daje c. kr. posredovalnica za delo vojnim invalidom, ki se nahaja v ravnateljski pisarni c. kr. državne obrtne šole, Gorupova ulica št. 10/L, vrata 33. Uradne ure od 9. do 11. uro dop. in od 3. do 5. ure pop. lj Zamenjana je bila pri tvrdki Až-man ročna usnjata torbica, v kateri so bili trije zavitki in druge malenkosti. Ker jo oseba dobro znana, je tem potom naprošena, naj napačno torbico odda takoj v omenjeno tvrelko. O EZZ1 ŽZZJ EZJ CZ3 S=l Gospodarske leiežke. — Razglas c, kr, deželnega predsednika na Kranjskem z dne 15, avgusta o prepovedi prometa s krompirjem. Z ukazom c. kr. urada za prehranjevanje ljudi z dne 26. julija 1917, 1., drž. zak. št. 311,,se je ves krompir letine 1917 zaplenil. Vsaka prodaja krompirja pri pridelovalcu je prepovedana in se bo strogo kaznovala. Zoper prepoved nakupljeni krompir se bo spoznal za zapaden. Prezgodno izkopanje krompirja stoji pod kaznijo in se bo tudi prezgodaj izkopani krompir proglasil za zapaden. Vojni zavod za promet z žitom, katerega organi so edinole k nakupu krompirja upravičeni, prevzame in kupuje le zrelo blago. Prezgodno kopanje je za pridelovalce krompirja brez namena, ker se ne more tak krompir uporabljati. Za zvonovi — orgle? »Čech« poroča, da so bili izdelovalci orgel poklicani na Dunaj, kjer so jim namignili, naj se pripravijo, da bodo že začetkom prihodnjega meseca pobrali iz cerkvenih' orgel vso cinaste piščali. Vsled nujnih prošnja bodo smele ostati samo tako-imenovane »mixture«. Cerkveno petje bo hudo udarjeno, ako je zgornja vest resnična. 13.000 odlikovanj za italijanske kmen tiče. Iz Lugana poročajo, da je italijanska vlada odlikovala 13.000 kmetic s pohvalnimi dekreti in srebrnimi svetinjami za za-! sluge na poprišču poljedelstva. Sadne cene na deželi. Ljubljanska mestna aprovizacija razglaša: Vedno bolj se množe pritožbe, da se klatijo po deželi neopravičeni prekupci, ki delajo reelni trgovini na razne načine veliko škodo. Baš ti naravnost onemogočajo, da bi se moglo oddajati konsumentu sadje po uradno določenih maksimalnih cenah, če tudi so te precej visoke. Ukrenjcno je vse potrebno, da so bo z vso energijo zasledovalo take škodljivce. Kdor bo nakupoval sadje brez legitimacije ali kdor ga bo dražil, se ga bo izročilo prvi žandarmerijski postaji, razven tega pa ga čaka še najstrožja kazen v zaporu, združenem z denarno globo. Kakor znano namerava mestna aprovizacija preskrbeti ljubljansko prebivalstvo s precejšnjo množino sadja. Pridobila je po celi deželi večje število nakupcev sadja, ki so bodo toč-* no držali pri plačevanju tega blaga uradno določenih maksimalnih cen. Uradno določene maksimalne cene so tako za produccnta, kakor za veletrgovino prikrojene čisto drugim razmeram, kakor našim domačim. Pri nas kmet no pozna neštetih vrst sadja in se tudi nc peča s takim sortiranjem, kakor to delajo po drugih deželah veleposestniki, vslecl tega tudi naša veletrgovina ne oddaja tako sortiranega sadja, kakoršnega prodajajo dunajski, budimpoštanski ali drugi veletrgovci. Kakor je našim razmeram primerno, bodo na primer nakupci oddajali mestni aprovizaciji le 2 poglavitni vrsti jabolk. Otresena in obrana. V smislu ministrske odredbe bodo nakupci plačevali kmetom otresena, za trg sposobna jabolka na domu do K 44 za 100 kilogramov, o b r a n a in prebrana, trpežna, povprečni letini odgovarjajoča zimska jabolka pa po povprečni ceni K 70 za 100 kg. Prvovrstne, obrane češ-pije bodo plačevali do Iv 60 za 100 kg. — Tobačna zalopa v Kraniski gori so razpisuje. Invalidi izza zadnie vojsko vdove in siroto v tej vojski padlih' ali umrlih vojakov imajo ob gotovih pogojih prednost. Omejitev prebivalstva na Reki. Ra-< d i boljše aprovizacije so jo zučasa vojno naselilo na Roki približno 11.000 oseb iz sosednih krajev, večinoma z Pulja in Trsta, tako da šteje Reka sedaj 57.000 prebivalcev, dočim jih je štela V miru 56.000, izmed katerih jih jc približno 10.000 odšlo pod orožje. Vse osebe, ki niso iz družinskih razmer prisiljene stanovati na Roki ali ki niso bile po oblastvenih odredbah (izpraznitvi) pri« morane zapustiti svojega prejšnjega bivališča, bodo sedaj odpravili iz mesta, da no bi trpela prehrana domačega prebivalstva. Doslej je moralo zapustiti mesto že krog 400 priseljencev. — Dobava živine in pomanjkanje krme. Vsled pomanjkanja krme se pripeti vedno pogostejše, da ljudje priženo kar tebi nič meni nič k vojaškim in civilnim dobavam več živine, kot jo je določil zaupnik »Kranjskega dež. mesta za vnovče-vanje živine«, oziroma kot so jo ljudje zaupniku prej prijavili. »Kr. dež. mesto za v. ž.« v takih slučajih ne more prevzeti tiste živine, o kateri se mu ni pravočasno sporočilo, da bo prignana k dobavi, ker ni vagonov itd. na razpolago ter nastane tudi nebroj drugih tehničnih težkoč. Vsak živinorejec, ki hoče oddati živino, naj torej vsaj deset dni pred dobavo naznani pristojnemu zaupniku »Kranj. dež. mesta za vnovč. živ.«, da bo živino prignal k določeni dobavi. Kdor tega nc bo storil, se mu živina ne bo mogla prevzeti ter naj potem sam sebi pripiše krivdo, č*> bo moral živino nazaj gnati ter je re ! o mogel prekrmiti. — Kranjsko deželno ro-sto za vnovčevanje živine. Prevzemne cene za žito letine 1917 določa mir. naredba z dne 31. julija 1917, drž. zak. št. 327, za sledeče vrste: Za pšenico in rž 40 K, ječmen 37 K, oves 36 K za 100 kg. Da se oddaja krušnega žita pospeši, prejmejo kmetovalci, ki oddajo pšenico ali rž Jo 15. novembra, premijo v znesku 2 K, tako da se bo plačevala pšenica in rž do 15. novembra 1917 po 42 K. Cene se razumejo za zdravo in suho blago, ki ne vsebuje nad 2 odst. tujih primesi (graši-ce, ljulike, stoklase, prsti itd.), za blago, ki ne odgovarja tem zahtevam, se napravi primeren odbitek na ceni. Blago mora biti postavljeno na bližnjo železniško postajo, oziroma če Žitni zavod tako določi ,v bližnji kontraktni mlin ali komisijonarjevo skladišče. Prevzemne cene za semensko žito. Ministrska naredba z dne 5. julija 1917, drž. zak. 2S6, določa prevzemne cene za semensko žito. Za izvirno semensko žito, ki ga pa na Kranjskem nihče ne goji, prejme vzgcjevalec 20 K nad prevzemno ceno. Za naše kmetovalce bi prišlo morda pri oddaji v poštev priznano semensko blago, v glavnem pa le navadno semensko blago. — Za priznano semensko blago je treba ceiHfikata od za to določene pripo-znavalne kemisije, kateri posel vrši na Kranjskem c. ki. Kmetijska družba. Kmetovalec, k" hoče, da se mu žito ali fižol pripozna kot dobro semensko blago, ga mora prijaviti c. kr. Kmetijski družb5 še dokler žilo raste na njivi, da ga tam pripo-znavalna konrsija pregleda. Seveda mora po mlalvi poslati kmetovalec Kmetijski družbi tudi vzorec, na kar je mogoče napraviti certifikat. Ker je sedaj žito večinoma že požeto, se morejo kmetovalci potegovati za certifikat le še za ajdo, proso in fižol. Ceno za priznani semenski fižol pa določi pripoznavalna komisija in sme dodatek znašati največ 25 odst. od določene prevzemne cene za fižol. — Važno za naše kmetovalce je, da prejmejo za dobro očiščeno navadno semensko blago 5 K nad prevzemno ceno, torej na primer za pšenico ali rž do 15. novembra 47 K. — V izjemnih slučajih more prevzeti žito ali fižol kot navadno semensko blago po ravnokar navedeni ceni že žitni komisiionar sam, praviloma, slasti pri večjih partijah pa je treba, da kmetovalec preje pošlie vzorec Žitnemu zavodu v Ljubljano, ki ga da v presoio strokevniaku. Dotični kmetovalec mora tudi jamčiti za žito, zlasti ^a izjavi, če je ozimno ali jaro. Vsi kmetovalci, ki imaio vrtjo množino lepega žita, r.uj se torej poslužijo te ugodnosti in naj nemudoma pošljejo Žitnemu zavodu vzorec i navedbo množine, ki bi jo mogli oddati. Tečaj za konserviranje sadja in zele-njadi. Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu priredi dne 3,, 4., 5. in eventuelno tudi 6. septembra t. 1. praktični tečaj za konserviranje sadja in zelenjadi po sledečem sporedu: V ponedeljek, 3. septembra: Od 3. do 5. popoldne predavanje o potrebi konserviranja sadja in zelenjadi, o vzrokih, da se sadje in zelenjad pokvari, o raznih sredstvih za konserviranje sadja, zelenjadi in živil sploh in o raznih načinih sadnega konserviranja s posebnim ozirom na potrebe sedanjega časa in z ozirom na pomanjkanje sladkorja. — V t o r e k, 4. s e p t e m b r a : Od 8. do 10. dopoldne predavanje o sušenju sadja in o napravi sadne mezge; od 10. do 12, dopoldne praktične vaje v sadni kuhinji in pri sadni sušilnici. Od 2. do 4. popoldne predavanje o vkuhavanju sadja, o sadnih sokovih in o sadnem kisu; od 4. do 6. popoldne praktične vaje v sadni kuhinji. — V s r e d o, 5. s e p t e m b r a : Od 8. do 10. dopoldne predavanje o konserviranju zelenjadi v obče, o raznih načinih konserviranja. Sušenje zelenjadi; od 10. do 12. dopoldne praktične vaje v sadni kuhinji in pri sušilnici. Od 2. do 4. popoldne predavanje o drugih načinih konserviranja zelenjadi (steriliranje, ohranjajoče snovi in kisanje); od 4. do 6. popoldne praktične vaje v sadni kuhinji, V slučaju, da bi se oglasilo dovolj interesentov, bo v četrtek dopoldne in po potrebi tudi popoldne pre- davanje in praktične vaje o napravi sadnega vina. Predavanja od 3. do vštetega 5. septembra so namenjena posebno našim gospodinjam in dekletom, dne 6. septembra pa tudi gospodarjem. Tečaja se ie lahko udeležiti vse 4 dni ali samo prve 3 ali pa samo zadnji dan. Ker se more vsled omejenih prostorov sprejeti le gotovo število udeležencev, se je treba za tečaj p r i-glasiti. Pismene priglasitve (na dopisnici), naj se naslovijo na: Deželni kulturni urad v Ljubljani (deželni dvorec) najkasneje do 26. a v g u s t a t. 1. — Sprejem proti toploti občutljivih živil na postajah c, kr. drž. železnic tudi izven uradnih ur. Da se prepreči poškodovanje proti toploti občutljivih živil, kakor slanine, masla ,masti itd. pri dovozu na železnico v vročini, sprejemajo odslej postaje v območju c. kr. ravnateljstva državnih železnic Trst lake pošiljatve tudi izven uradnih ur, dokler se posluje na postajah. Treba je naznaniti nameravano oddajo do 5. ure popoldne postajnemu uradu proti izkazu tovornega lista: ako se pa označi težo in če je plačati pristojbine že pri oddaji, tudi proti plačilu dotičnih tovornih pristojbin. — Zvišana rzdrSevalnina se izplača upravičencem že sredi tekočega meseca, če bi pa to nc bilo mogoče, pa začetkom prihodnjega meseca. — Te dni jc izšla izvršilna naredba k novemu zakonu o vzdrževalnim. — Vsled lakote ragenje j^del in umrl je 461etni rumunski vojni ujetnik Jon De-nesku na Semeringu. Mož je bil zaposlen z nalaganjem Laganja in lakota ga je zapeljala, da je snedel več pesti žeganja, katero je preje zmočil z vodo. Kmalu nato mu je postalo slabo, prenesli so ga v bolnišnico v Miirzzuschlagu, kjer je umrl. Ta slučaj bo morda opozoril gotove učenjake, ki priporočajo žaganje kot človeška hrano, češ, da vsebuje hranilne vrednote, da človeška prebavila niso ustvarjena za tako »hrano«. Notranja politike. kler se mu ne izboljša zdravje, dopust. Vladarjeva želja je, naj ostane ministrski predsednik na svojem mestu, da iz-| vede svojo nalogo. Neposreden povod za odstop ni Esterliazyjeva bolezen, apiriak dejstvo, da je pustila ministrskega predsednika Karolyjeva stranka na cedilu. Kdo bo Esterhazyjev naslednik? Budimpešta, 16. avgusta. (Kor. ur.) V političnih krogih imenujejo kot Esterliazyjevoga naslednika bivšega predsednika poslanske zbornice pl. Na-vaya. V slučaju imenovanja računajo, da izstopi pl. Navay z drugimi vplivnimi tovariši iz delavne stranke. Od druge strani pa poročajo, da bo Ester-liazyjev naslednik grof Julij Andrassy. Preosnova kabineta. Dunaj, 16. avgusta. V parlamentarnih krogih kroži danes vest, da bo imenovano definitivno Seidlerjevo uradniško ministrstvo dne 18. avgusta. Vsi dosedanji voditelji posameznih resortov postanejo pravi ministri. Odseki. Dunaj, 16. avgusta. Vojnogospodarski odsek bo zboroval v ponedeljek, 27. t. m., ob 10. uri dopoldne. Na dnevnem redu je poročilo o preskrbi s premogom. — V torek, dne 28. t. m., se sestane socialno-po-lit.oni odsek. Na dnevnem redu so sledtča poročila: Poslanec Payer o naredbah po § 14. glede izjeme pri nedeljskem počitku in mezdnih določilih rudarjev med vojno, dalje o razširjenju bratske skladnice itd. Poslanec Wildholz o določbah po § 14. glede pooblastila predsednikov bolniških blaganj in rudarskih bratskih skladnic i. dr. Poslanec Smitka o naredbah po § 14. glede spremembe §§ 94. in 21. obrtnega reda. Zadnjo točko dnevnega reda tvori poročilo o vladni predlogi glede spremembe in dopolnitve obrtnega reda v svrho varstva ženskih in mladoletnih delavcev. (Poroča posl, Hummer.) • Tiskovni odsek zbornice za odpravo cenzure. Dunaj, 16. avgusta. (Kor. ur.) Tiskovni odsek zbornice je sprejel soglasno predlog poslanca Steinhausa, ki poživlja vlado, naj odpravi tako) politično cenzuro. Rav-notako tudi soglasno predlog posl. Zenker-ja, v katerem se naro.ča vladi, naj predloži predlogo za zakonito ureditev vojaške cenzure med vojno. Mažari vabijo Slovake. Kakor poročajo > Narodnim Listom« iz Nitre, so pričeli Mažari obširno agitacijo med Slovaki proti češki državnopravni deklaraciji. Ogrsko notranje ministrstvo je poslalo v severne in zapadne slovaške pokrajine celo vrsto agitatorjev, med njimi uradnikov notranjega ministrstva, katerim je naročeno delovati v sledečem smislu: 1. Prepričajo naj ljudstvo o blagohotnosti ogrske vlade do nemažarskih narodnosti. 2. Poizvedo naj narodnostne zahteve slovaškega naroda. 3. Naznanijo naj slovaškemu narodu, da je ogrska vlada pripravljena dati Slovakom obširno samoupravo na podlagi obnovitve kneževine nitranske, h kateri bi morali biti priklopljeni tudi sosedni moravski okraji, ki so, kot se do-slovno izražajo mažarski agenti, podjarm-ljeni od praških počehovateljev. Odslop ogrskega m nistrskege predsednika. Budimpešta, 16. avgusta. Grof Mo-ric Estcrhazy jc izročil pretekli četrtek cesarju prošnjo za odslon. Cesar jc odločil, naj nastopi grof Esierhazy, do- Metropoli! Sepl cki. »Pester Lloyd« poroča iz »Ženeve«: Kakor je izjavil iz ruskega ujetništva osvobojeni metropolit Šepticki uredniku »Journal de Genove«, se ni nadškof namenoma ustavil na Dunaju in Berlinu. da ne bi vzbudilo njegovo potovanje v Rim sumnje kake politične tendence. Šepticki potuje do papeža izključno v verskih zadevah. l mm. Angleži izgubili 19 ladij. London, 15. avgusta. (K. u.) Reuter: Admiraliteta poroča: Minuli teden smo izgubili 14 ladij, ki so obsegale nad 1600 ton; dve pa, ki nista toliko obsegali; 13 ladij je bilo brezuspešno napadenih; trije veliki parniki so bili potopljeni. Boji v zraku. Koliko letal je izgubil sovražnik meseca julija. Berlin, 16. avgusta. Wolff: Naši sovražniki so izgubili meseca julija na vseh bojiščih skupno 236 letal (na zahodnem pozorišču 220) in 34 zrakoplovov. Mi smo izgubili 60 letal (52 na zahodnem pozorišču), zrakoplova nobenega. Med navedenimi letali smo se jih polastili 98; 115 smo jih videli, da so padla onstran naših črt; 23 smo jih prisilili, da so se morala izkrcati. Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode Iv l-80, za dame Iv 1*50, za otroke K 1'20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupa . Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani. Na zasebnem učilišču Legat v Mariboru se prično dne 2. oktobra 1.1. novi tečaji za stenograf.jo, strojepisje, pravopisje, poslovna pisma, računstvo in lepopisje. D.iba 6 mesecev. Prospekti zastonj. Govoriti je mogoče vsak dan od 11.—12. ure. Maribor, Viktringhofgasse 17, I. nadstr. 1916 izučena v meSnni trgovl z dobrim spričevalom i££e pnsuerne službe. Cenj. ponudbe na upravo Slov. pod Marljiva 2020, udinia vešča hišnega, kuhinjskega in poljskega gospodarstva, brez otrok, se sprejme tako) pod ugodnimi pogoji v bližini Celja. — Kje, pove uprava „Slovenca" pod št. 1977, ako znamka za odgovor Proda se že rabljena, toda prenovljena v ■ v •• Ogleda se pri sedlarju na Rimski cesti štev 11 išče službe zanesljiv ter pošten, vojaščine prost invalid 33. let. Naslov pove uprava lista pod pomočnik 2023 Vila na Bledu na prostovoljni javni dražbi. Proda se na Bledu tik pod kolodvorom vila Žirovnik. Prostora ima 10 opremljenih sob (oprava se razvidi iz inventarja), 2 kuhinji, shrambe in kleti. Zraven spada lično gospodarsko poslopje in ena prodajalna uta. Vrt je ograjen z živ>. mejo in meri 1700 m2. Cenjeno je skupno na . . . 47.000 K Sklicna cena (najnižji ponudek) 38.000 K Nadalje se proda zraven ležeča stavbena parcela cenjena na 1.000 K Najnižji ponudek..... 800 K Dražbeni pogoji so v poglpd na dan dražbe, ki se vrši v sredo, 22. avgusta 1.1. ob 10. uri na licu mesta. Pojasnila daje posestnik J. Žirovnik v Gorjah. Št. 12.191. Ljubljana stoji pred nevarnostjo, da bo ostala brez vode, ako se prebivalstvo ne spametuje in pravočasno ne neha brezvestno tratiti z vodo. Pumpe komaj še dosegajo nizko talno vodo, vendar morajo biti z največjo brzino v obratu noč in dan, ker je dnevna poraba narastla na 120.000 hI. Mestni magistrat bo brezobzirno zaprl vodo vsakomur, ki bi puščal pipe odprte, škropil z vodo nasade ali kakorkoli drugače tratil z vodo. Poleg tega ga zadene občutna denarna kazen. Ako bi tudi ta opomin prebivalstva ne spametoval, tedaj bi bil mestni magistrat primoran, poslužiti se najskrajnejših sredstev, ki bodo marsikoga zelo občutno zadele. Mestni magistrat ljubljanski dne 16. avgusta 19 .7. Zahvala. Za obilne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše nenadomestljive in nepozabne sestre, odnosno svakinje in trte. gospodične DORI I^LiOBOVS izrekamo vsem našo najiskrenejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo veleč, duhovščini v Gorenjivasi in Škofji Loki, posebej še velečast. gospod, vojnima kuratoma Jos Nodzynskiju in Tom. Pasztorju za časteče spremstvo. Prav posebno pa nas veže dolžnost zahvaliti se velecenjeni rodbini Fr. Jelovčanovi in gospodični Francki Regen v Gorenjivasi, ki ste se neumorno in požrtvovalno trudili in ji zadnje bridke ure s človekoljubnimi dejanji lajšali, kakor tudi z vnemo skrbeli našo hudo bol s potrpežljivostjo prenašati. Zahvalo smo tudi dolžni veleč. gosp. nadučit. J. Pipanu za pozorno odredbo, da se je šolska mladina udeležila pogreba. Najiskrenejšo zahvalo izrekamo tudi vsem darovateljem krasnih cvetk, ki jih je ranjka naša Dori tako zelo ljubila- Tem in sploh vsem, ki so jo na nje zadnji poti spremljali in delili našo bol z nami, bodi Vam še enkrat najsrčnejša zahvala in Bog naj Vam povrne stotero, našo Dori pa prosimo, ohranite v n jblažjem spominu. uiGuOkG ŽfiliijGČi OSlali. Tisk »Katoliške Tiskarne«. Izdaja konzorcij »Slovenca« Odgovorni urednik Mihael Moškerc.