Leto LXX Stev. 183 a V Ljubljani, v torek, 11. avgusta I942-XX fS^&lfr^9""* Prezzo - Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Lcdaja celoletno 34 Lir, ca inozemstvo SO Lir. Ček. rat Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inaerate. Podruini cai Novo mesto. SLOVENEC Uhaja vsak dan zjutraj razen p oocdeljk« ta dneva po praznika. Izključna poohlaSčenka za oglaševanje italijanskega in tujega | izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. | Urednlitvo tn ipritli Kopitar)«*« 6, L|abl|ana. Redazlone, Amministrazlooei Kopitarjeva 6, Lablaoa. Telcion 4001—4005. § Abbonsin«ntb Mese 18 Lire; Gstero, mesa JU Lir«, bdioone domenica, tono 34 Lir«, tj ter o 50 Lire. C. C. fJ Lubiana 10650 per (li abbo-namentl! 10.349 pev ie insarzioni, Pilt.l.l Noto me« t o. Concessioneria esclnslva per la pahblidtA dl pravemenza ttaliana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. Milana. Nove nemške in zavezniške zmage Krasnodar, Majkop in Pjatigorsk zavzeti — Sovjeti se zagrizeno branijo pri Stalingradu — Močna sovjetska armada je obkoljena pri Kalaču Japonska pomorska zmaga na Tihem oceanu II Bollettino No 804 Moderata attivita in Egifto Diurni e notturni attacchi contro le basi di Malta II Quartier Generale della Forze Armata co-munlca: Moderata attivitA operativa terrestre ed aerea sul fronte e g i z i a n o. Velivoli _ britannici hanno lanciato bombe su alcuni centri delle nostre retrovie uccidendo cin-que civili libici. Danni lievi. Attacchi diurni e notturni sono stati eilettu-ati da formazioni dell'aviazione dell'Asse contro le basi aero-navali di Malta. Vojno poročilo št. 804 Zmerno delovanje v Egiptu Dnevni in nočni napadi na letališča na Malti . Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na egiptovskem bojišču zmerno delovanje na kopnem in v zraku. Angleška letala so spuščala bombe na nekatera središča v našem zaledju in ubila pet libijskih civilistov. Lahka škoda. Osne letalske skupine «o izvedle dnevne in nočne napade na letalska oporišča na Malti. Italijanske izgube v juliju Rim. 10. avg. AS. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil poroča o izgubah v mesecu juliju in tistih, ki jih ni v poprejšnjih seznamih, pa so do 31. julija prišle glede njih zapovedane listine ter navedbe po imenu: Vojska in milica: Egipt: padlih 657, ranjenih nih 3774. Rusija (10. 622. Balkan: padlih 399, ranjenih 648, pogrešanih 113. Mornarica: padlih 27, ranjenih 120, pogrešanih 397. Letalstvo: padlih 47, ranjenih 73, pogrešanih 98. Seznam padlih prinaša včerajšnji posebni dodatek lista »Oborožene silcc. Seznam za Balkan vsebuje razen tega devet imen s parnika »Galateac, ki niso bila objavljena v aprilu. Slavnim padlim ter njihovim rodbinah velja ganjena in nevenljiva hvaležnost domovine. Rusi in Anglosasi so do vratu v težavah Berlin, 10. avgusta AS: Berlinski pristojni krogi so z ironijo vzeli na znanje anglosaška poročila iz Moskve, ki naj bi po vsem svetu ustvarila ozračje napetega pričakovanja. Kmalu po prihodu Rooseveltovega in Churchillovega posebnega odposlanca, so prišle v sovjetsko prestolnico še nekatere druge osebe, med njimi takoimenovani predstavniki »boreče se Francije« in neki norveški general. Ista propaganda govori, da je treba pričakovati važnih odločitev in da bodo zato v Berlinu in Rimu vznemirjeni. Čeprav ni znan uradni namen tega majhnega sestanka, je vendar očitno, da bi Anglosasi radi izvlekli iz Stalina neka zagotovila, rdeči diktator pa bi rad ob tej priložnosti vrgel na mizo svoje karte in zahteval, naj se izpolnijo obljube, ki jih je dobil Molotov v Londonu in Washingtonu. Brez dvoma pa je ta sestanek dokaz, težavnega vojaškega položaja boljševikov ter njihovih anglosaških zaveznikov. To je priznal — kakor pravijo v Berlinu — sam Stalin v svojem tajnem ukazu, ki so ga našli pri napadu na neki sovjetski glavni stan, iz katerega je razvidno, da hoče rdeči diktator s terorjem preprečiti neizogibno katastrofo. 1609, pogreša-seznam): padlih 157, ranjenih KaIIay med kmetskim prebivalstvom Budimpešta, 10. avgusta. AS. Predsednik madžarske vlade Kallay je v spremstvu predsednika vladne stranko Lukaša in nekaterih drugih ministrov obiskal prekodonavske pokrajine. V Zadar-ješecu je predsednika vlade sprejelo ljudstvo z veliko manifestacijo. Kalla.v je imel tamkaj tudi govor, v katerem je poveličeval marljivost prebivalstva ter sporočil kmetom, da je stopil v veljavo zakon o razlastitvi judovske zemlje, ki bo prišla zopet v last madžarskega kmetijstva. Med drugim je dejal, da morala industrija in trgovina delati izključno za vojne potrebe in da si mora Madžarska ob strani osnih sil kar največ prizadevati za dosego skupne zmage. Predsednik vlade je nadaljeval: »Ker bodo to leto bolj kakor druga lela krite domače potrebe, bo Madžarska izvažala več žita zaveznikom. Nato je govoril še o organizaciji, domače prebrane in zaključil z napovedjo strogih nastopov proti špekulantom in tako imenovani črni borzi. Ankara, 10. avgusta AS: Po neuradnih poročilih je poslanik Združenih držav odpotoval iz Ankare v Moskvo. ITitlerjev glavni stan, 10. avgusta. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Kakor je bilo že objavljeno v posebnem poročilu dne 9. avgusta so nemške pehotne divizije, ki so jih uspešno podpirale letalske edinice, po izrednem pohodu in trdili bojih pri tropski vročini vdrle v močno utrjene postojanke severno od- reke Kuhanj a ter zasedle Krasnodar, glavno mesto kuhanjske pokrajine in zelo važno sovjetsko industrijsko središče za oboroževanje. Hitri oddelki so v naskoku zavzeli mesto Majkop, središče petrolejske pokrajine, ležeče v severnih kavkaškili obronkih. V hitrem sunku proti jugovzhodu so hitri oddelki zavzeli mesto Pjatigorsk. Severozahodno od S t a I i n g r a d a se je sovražnik obupno hranil. Njegovi protinapadi so v hudih bojih izpodleteli. V velikem donskem kolenu je bila obkoljena močna sovražna armada zahodno od K a I a č a. Ponovni izpadnj poskusi so ostali brez uspeha. Obkoljenim in na tesnem prostoru stisnjenim sovražnim silam so prizadelo skupine nemških letalcev težke izgube. Letalstvo jc poleg lega bombardiralo čete in ladje, na katere so nalagali gradivo na severni k a v k a š k i obali. V pristanišču T u a p s e so bojna letala potopila z bombami 4000 tonsko trgovsko ladjo, eno nn-daljno pa so težko poškodovala. Nadaljni napadi so bili usmerjeni na železniške naprave južno od Stalingrada Uničen je bil en sovjetski oklepni vlak. Jugovzhodno od R ž e v a sovražnik nadaljuje s svojimi napadi. V zagrizenih bojih so bili prj tem je bilo uničenih 34 sovražnih bojicu trenutno le odbiti in tankov. Na egiptovskem majhno delovanje. Po vojaško neučinkovitem dnevnem vznemir-jevalnem napadu na severno nemško oba 1-s k o področje in zahodno Nemčijo je angleško letalstvo zadnjo noč zopet napadlo zahodno nemško področje. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. V nekaterih krajih, zlasti po stanovanjskih četrtih v mestu Osnabriick so nastali požari in poškodbe na zgradbah. Pet napadajočih bombnikov je bilo sestreljenih. Nemško letalstvo je včeraj s težkimi bombami napadlo vojaška taborišča in vojno gospodarske naprave na angleški južni obali. V noči na 10. avgust so bile bombardirane obroževalne naprave v M i d I a n d u ter ladjedelnice in doki na angleških obalah. V zgodnjih jutranjih urah je 9. avgusta prišlo v Rokavu ponovno do bitke med nemškimi čistilci min in angleškimi hitrimi čolni. En hitri čoln je bil v polno zadet, drugi pa je zažgan in se je zavil v močan dim. Rcrlin. 10. avgusta. AS. Pehotne divizijo so 13 dni |M> zavzetju Rostova in Batajska zasedle Krasnodar. Krasnodar leži na severnem bregu reke Kuhan ter se v njem križajo železniške proge Novorosijsk— Stalingrad, Primoski—Ahter-koje, ki vodi v Azovsko morje ter proga, Voro-šilovsk—Pejsk na Črnem morju. Mesto ima okoli 210.000 prebivalcev, je važno industrijsko središče, ima precejšen rečni promet, mnogo rafinerij, orožarn, kovinskih tovarn in živilske industrije. Zmagovita bitka pri Salomonskih otokih Po dosedanjih poročilih so Japonci potopili 12 angleških vojnih ladij, 10 parnikov in sestrelili 132 nasprotnih letal - Bitka še vedno traja Tokio, 10. avg. AS. Japonski cesarski glavni stan je objavil naslednje uradno vojno poročilo: Japonska mornarica je zadala nov, hud udarec angleško-ameriškemu vojnemu brodovju v vodah pri Salomonskih otokih. Potopila ali hudo poškodovala je 28 nasprotnih ladij in sicer eno oklepnico, deset križark, šest rušilcev in 11 prevoznih ladij. Bitka, ki se je bila 7. avgusta, se nadaljuje. Seznani sovražnikovih izgub obsega naslednje enote: Potopljene ladje: ena oklepnica nedoločene vrste, dve križarki vrste »Astoria«, dve križarki vrste »Australia< (vse po 9890 ton), tri križa.rke neugotovljene vrste, štirje rušilci in deset prevoznih ladij. Poškodovane ladje: tri kri-žarke po 9950 ton vrste »Minneapolis«, dva ru-šilca in ena prevozna ladja. Poročilo pristavlja, da je bilo zbitih 132 bombniških in lovskih letal in sicer v letalskih spopadih. Japonske izgube znašajo: šest letal, dva manj poškodovana rušilca, ki pa sta vseeno lahko nadaljevala z bojem. V zgodovini bo bitka zapisana pod imenom »Bitka pri Salomonskih otokih«. Bern, 10. avgusta. AS. Po poročilih iz Wa-shinglona severnoameriški krogi priznavajo, da so bile dosedanje izgube zavezniških pomorskih sil pri pomorski bitki na Salomonskih otokih »težke«. Uradno poročilo se omejuje na kratko izjavo, češ, da še »ni mogoče dati podrobnih poročil o bojih, ki še potekajo.« Buenos Aires, 10. avgusta. AS. Uradno poročilo iz Washingtona pravi, da so severnoameriške pomorske sile pri napadu na Salomonske otoke naletele na znaten sovražni odpor. Isto po- ročilo pravi, da je še prezgodaj naznaniti zavezniške izgube. Tokio. 10. avgusta. AS. Glavni japonski stan poroča, da so edinice japonske mornarice odbile močno sovražno skupino, ki se je 8. avgusta prikazala pred AleutL Berlin, 10. avusta. AS. Nemški listi posvečajo danes zjutraj obširne komentarje zasedbi Majkopa in Krasnodoru. »Zwolt Ulir Blatt« poudarja strateški in gospodarski pomen teh sijajnih uspehov, ki so ju nemške in zavezniške sile dosegle v enem samem dnevu. Majkop ni samo veliko petrolejsko središče, marveč ima tudi veliko vojno industrijo, velike kemične laboratorije ter številne tovarno za proizvodnjo živilskih izdelkov. Bern, 10. avgusta. AS. Severnoameriške agencijo v svojih brzojavkah iz Moskve priznavajo, da so nemške sile .dosegle petrolejsko pokrajino Majkop in da je položaj zelo kritičen.« Stockholm, 10. avgusta. AS. Po poročilih iz Londona je aretacija Gandija in drugih članov indijsko kongresne stranke izzvala globok vtis v Angliji. Listi bi radi opravičevali vladne ukrepe, toda nekateri krogi pripominjajo, da prejšnje aretacije Gandija in drugih indijskih voditeljev niso mogle nikdar rešili indijskega vprašanja in »da z nasilnimi sredstvi Anglija le izziva indijsko prebivalstvo ter se igra z ognjem«. Lisbona, 10. avgusta. AS. Iz Londona se je izvedelo, da je boleč pomiriti zelo zaskrbljeno javno mnenje, včeraj govoril po radiu minister za Indijo Amery o vzrokih, ki so povzročili indijska dogodke. Amery je izjavil, da je podliraljevska vlada sposobna urediti vsa važna vprašanja r l>ogledu policije in sodišč. Berlin, 10. avgusta. AS. Iz pristojnega vira se je izvedelo, da so angleška letala zadnjo noč priletela nad zahodno Nemčijo ter spuščala razdiralne in zažigalne bombe na stanovanjsko četrti in povzročile v nekem vvestfalskem meslu požare, ki so bili hilro zadušeni. Po dosedanjih poročilih so bili sestreljeni štirje bombniki. Nemško letalstvo pa je s svoje strani izvedlo napade na južno angleško obalo ter na vojaške cilje v Midlandu in na vzhodni angleški obali, ad Nem. vojno poročilo Himmler je obiskal Finsko Helsinki, 10. avgusta AS: Sef nemških napadalnih oddelkov Himmler se jc pred kratkim mu« dil na Finskem, kjer je nadziral nemške skupine, ki se bore ob strani Fincev. Bil je sprejet "pri predsedniku republike Rytiju, maršalu Manr.er-heimu in predsedniku vlade Rangellu. Položaj v Rusiji Trenutno je v ospredju zanimanja ruska vojna šahovnica, ali še natančneje rečeno, najjužnejši odsek te šahovnice. Dočim Finci na skrajnem severu junaško zadržujejo napade boljševikov, ki vsaj v enem delo želijo doseči kakšen uspeh in so slabe izkušnje na srednjem odseku odsvetovale ruskemu vrhovnemu poveljstvu nadalnje nastope, jc pozornost vsega sveta posvečena bojem na najjužnejšem odseku velikega ruskega bojišča. Nemško poveljstvo napada proti jugu, obračajoč se proti Kavkazu, zemlji petroleja. Pravi nemški cilj ni polastiti se petrolejskih vrelcev, vendar pa je to najvažnejši cilj sedanje ofenzive. Ne gre za to, da bi se polastili teh vrelcev, marveč verjetneje bolj za to, da bi preprečili sovražniku njihovo izkoriščanje. Za zmedeno boljševiško vojsko, ki je pretrpela težke in neprestane poraze, je preskrba že zelo važno vprašanje. Slabo rusko cestno omrežje ovira ustanovitev zasilnih zvez. Nemci nadzirajo tudi tiste proge, ki jih še niso zasedli in zato je promet po železnici mogoč samo z velikim tveganjem in si ne more pomagati pred letalskimi napadi. Usodni dogodki v Indiji Indijski kongres je sprejel Gandijevo resolucijo, Angleži pa so Gandija z drugimi voditelji zaprli - Veliki nemiri v Indiji Bangkok, 10. avgusta. AS. Iz Novega Delhija poročajo, da je vseindijski kongres z velikansko večino (od 300 delegatov je bilo samo 13 nasprotnih glasov) sprejel Gandijevo resolucijo, naj Angleži zapuste Indijo. Posledice tega sprejema so bile naslednje: 1. angleška vlada ,jf! odklonila nadaljna pogajanja s kongresom pod pretvezo, da bi sklepi kongresa pognali Indijo v zmešnjavo in nered ter onemogočili vojne napore; 2, Gandi je izjavil: »Obvezal sem se napram kongresu in kongres se je tudi s svoje strani zavedal, da bo deloval ali umrl«; 3. Gandi je pozval profesorje in dijake, naj bodo pripravljeni, da bodo prenehali z vsem delovanjem, indijske kneze pa je pozval, naj tolmačijo resnične zahteve svojih podanikov; 4. Gandi je pozval indijske liste, naj prejiehajo izhajati. Rangkok, it), avgusta. AS. Angleška uradna agencija poroča, da je vlada indijskega podkralja pooblastila bombavske oblasti, da zapre Gandhija in vse člane kongresne stranke, ki so se udeležili seje vseindiiskega odbora v Wardhi, seje, na kateri ie bil sprejet zgodovinski sklep: Zapustite Indijo!« Gandhija so s stražo privedli v neko zasebno vilo, imenovano »palačo age Kana«, v Pooni. Nekaj drugih članov izvršnega odbora je prav tako kot on zaprtih v istem poslopju. Izvršni odbor kongresa, vseindijski kongres in vsi pokrajinski odbori so bili razpuščeni. Ukrt-pi. ki jih je uvedla policija, so bili poostreni. Veliki oddelki policijskih agentov in vojaštva so pre- prečili v Bombavu manifestacije »kongresnih prostovoljcev«, med katerimi je bilo tudi mnogo žensk, ki so se shajale vsak dan pred poslopjem, ki je v lijem imel svoj sedež vseindijski odbor. Shajale so se z namenom, da bi izkazale čast kongresni zastavi. Indijski dogodki so v tukajšnjih krogih vzbudili najživahnejšo razgibanost in največje navdušenje zn boj Indijcev proti stoletnemu zatiralcu. Anglija, ki se ob vsaki priliki proglaša za varuhinjo svobode in pravice, se je ponovno razkrinkala. Ko je videla, da je njena bogata kolonija v nevarnosti, ko ie spoznala — seveda že nekoliko pozno — da se Indijci ne zadovoljujejo več s praznini govoričenjem in obljubami. ie po svoji stari navadi .prijela za lisice in za strojnice. Toda to nasilno dejanje kaže. da se bo razvilo v nov poraz za ponosne Angleže, ki vidijo, kako se pod udarci trojne zveze in z upori narodov, nad katerimi gospodujejo in jih izkoriščajo, razkraja njihov veliki-imperij. Tokio, 10. avgusta. AS. »Yomiuri«, ki komentira dogodke v Indiji piše, da Gandi,jeva aretacija brez dvoma ne bo oslabila indijskih rodoljubov. Japonske armade so že pripravljene na indijski meji in Japonska smatra osvoboditev Indije za svojo sveto dolžnost. Bangkok, 10. avgusta AS: Izvedelo se ie, da je bilo aretiranih 27 članov kongresa v Ahmeda-badu in 13 v Lahoreju. V Bombayu je mnogo skladišč zaprtih. Po ulicah krožijo močne patrulje. Zamotano dobavljanje tekočega goriva, ki jc bilo prej pri rokah in blizu bojišča, z dovozom, po dolgih pomorskih ali železniških poteh skrajno zmanjšuje možnost premikanja rdečih oklopnih brigad. Anglija in Amerika sta že v težavah s pc-tuolejskimi ladjami in ne moreta več žrtvovati svojega brodovja za pomoč zavezniški vojski. Tako je torej dobil boljševiški vojni sistem nov, zelo težak udarec. Zavedajoč se važnosti tega bojišča, je osno poveljstvo postavilo svojim mobilnim kolonam določen cilj — vdreti v sovražno obrambo, uretrgati prometne zveze in zveze med rdečimi armadami in jim otežkočiti obrambo. Na tem bojišču so Osi dobro služila navodila ruskega poveljstva ruskim oddelkom. Povelje za umik, kadar grozi nevarnost obkolitve, je povzročilo obupno dirko v iskanju varnejših postojank v zaledju, ne da bi seveda našli takšne postojanke, ki bi bile varne pred vsako morebitno obkolitvijo ali pred presenečenjem izza bokov. Zaradi takšnega položaja je zamoglo nemško napredovanje s svojimi mobilnimi in oklopnimi kolonami priti v srce tistega dela Rusije, ki je vedno dajal carju in veliki imperialni Rusiji najzvestejše vojake. Čete, prihajajoče v te kraje, vidijo žalostne prizore. Veliki in najrodovitnejši predeli so zapuščeni, vasi prazne, cerkve razdejane. Vse to je preobrnila boljševiška tragedija, ki s svojim barbarstvom ni mogla ukloniti hrabrega ljudstva ob Kubanu in je množice ljudstva odvedla ali pa jih na mestu pobila. Če hočeš najti maloštevilne preostanke, jih moraš iskati v najosamljenejših sibirskih pustinjah, kjer jih pred pomanjkanjem, zlostavljanjem in trpljenjem ohranja pri življenju le upanje na skorajšnj oosvoboditev. Ruski general, ki mu je poverjena obramba lega odseka, ne ve več, kako zadržati armado zmagovalca, ki jo pri napredovanju zmagoslavno sprejemajo kot osvoboditeljico, maloštevilni preostali, katerim se je posrečilo skriti se v podzemlja in zbežati pred morilskim besom rdečih. Ta poveljnik ve, da se okoli njega vse podira. Ne more niti izvesti svojega starega načrta požiganja pred sovražnikom, kajti njegove čete mislijo bolj na beg kakor na izvrševanje njegovih povelj. Zato že vidi prihajati dan, ko se bo boril na tuji zemlji, v Iranu in v drugih deželah, zasedenih s prevaro, v deželah, kjer bo sovraštvo prebivalstva za njegove čete nova nevarnost in nova nepremagljiva skrb. Na kubanskih zemljah se odloča usoda no Rusije, kajti ta je že določena in se ne more več spremenili, marveč usoda angleškega Bližnjega vzhoda, ki ga je arabsko pVebivalstvo že podkopalo in ki mu Os pripravlja svobodo ter življenje. Srednji vzhod napeto pričakuje prihoda zmagovitih vojsk Osi, da se postavi na njihovo stran ter odloči usodo Anglije, ki ga je stoletja varala s svojimi obljubami, ga podlo izrabljala ter ga nazadnjo prepustila najhujšim sovražnikom svobode narodov, Judom, ki so sprejeli angleško dediščino ter se podvizali, da bi uničili zadnje nade svobodnih narodov teh deželi. »ARU«. Donava - reka vojske Važnost pristanišč v Adrijanskem morju — Hrvatska med IJalijo in Madžarsko naravni most Za pristaniščem Czepel in za Budimpešto jo važno pristanišče Komaroin, ki služi največ prometu z rudninami, bauksitom, premogom, železom in žitom. Za tem je Ujvidek — biši Novi Sad, glavno mesto bogate Vojvodine, ki je po razsulu Jugoslavijo pripadlo Ogrski. Zdaj žanje Ogrska pridelke tega rodovitnega in bogatega ozemlja in razpečava izdelke tovarn. Tu je prehod za tranzitno blago iz Bolgarije, Romunije in Srbije, ki je namenjeno dalje po železnici v Italijo in v Nemčijo. To mesto je važno zaradi bogate zemlje in bližine Orienta ter ugodno zveze po Donavi na sever in na jug. Kakor kaže, ho postala Budimpešta — morsko pristanišče, kadar bo Donava plovna tudi zu pomorsko ladje z globočino treh metrov. Ko pa bo dovršen kanal med Meno in Reno, bo postala Donava ogrsko morjo. Potrebno dopolnilo. Donava bo tudi po vojski važna, ko se bo organizirala plovba na večji podlagi in, ko se bo uredil uvoz in izvoz iz Evrope čez Balkan v Orient. Bližina Adrijanskega morja je velikega pomena za Ogrsko. Zdaj, ko je izginila Jugoslavija, ki je, kakor zagozda delila Fiumo od Ogrske, ter Fiumo in Spalato, so te ovire odstranjene. Hrvatska, ki leži med Ogrsko in Adrijanskim morjem, je po neprisiljenih pogodbah postala prijateljica in sodelavka Italije na Balkanu in v donavski kotlini; Srbija in Bolgarija sla postali sosedi Italije po zvezi z Albanijo, ki je italijanska. Če je torej Donava ogrska reka, tako rekoč ogrsko morje, je tedaj Adrijansko morje njeno potrebno in naravno dopolnilo. Odkar je dobila Ogrska nazaj svoja ozemlja, se jo pričela razvijati in rasti. Po svetovni vojni, po razsulu Avstrije, je Ogrska komaj životarila; njeni pridelki so komaj zadostovali za domače potrebe, za izvoz ni ostalo nič. Njeno sosede, posebno Beneševa Čehoslova-ška, je bojkotirala ogrsko žilo in moko: ogrski mlini so umolknili, Boljševiška vlada pod Belo Kunom, je bila tudi velika nesreča za Ogrsko. Potem pa se je obrnilo na bolje. Prijateljstvo z Italijo je poživilo trgovino, obrt in plovlio. Z Italijo so nastale važno gos|>odarske prometne zveze, ki so dvignile promet. —■ Ogrska je dobila nazaj svojo Fiumo, ki je punčica njenega očesa. Sicer trdijo sovražniki, da Fiuine za Ogrsko nima velikega pomena, češ da nima pravega zaledja; in da l>o prišel čas, ko bo tekla vodna črta od Rotterdama do Soluma v — Črno morje, takrat, da bo Fiumi odklenkalo. Pa naj bo že kakor hoče — Ogrska potrebuje morje. Ogrska mora priti do morja. Prišla bo po nekdanjih polih, ki so varna in gotova. Železniške zveze jo zdaj, ko je izginila Jugoslavija, neovirano vežejo z morjem. Zdaj so so odprla nova pota za trgovino z lesom. Donavsko-adrijanski vodni promet je oživel. Vsak dan prevozijo velike množine rudninskega olja in drugih pridelkov v Italijo. Kaj hočete šo več za trgovsko zvezo med Italijo in Ogrsko?! Mogoče, da javnost ni opazila članka v časopisju o italijansko-ogrski pogodbi glede prometa s Fiume, kjer je Italija odstopila prosto luko; Italija pa ima v ogrskem Csepelu svojo prosto luko. Kaj ima komitč še v načrtu, je trgovska skrivnost dvčh gospodarskih sil. O vsem tem ho treba še razmišljati, tako, da bo nastalo koristno medsebojno sodelovanje in tekmovanje za napredek med Italijo in Ogrsko, to se pravi, z evropskim Orientom. Važno je dalje vprašanje trikota: Italija, Ogrska, Hrvatska. Snuje se načrt za električno železnico, ki bi po najkrajši poti vezala Adrijo z Ogrsko čez Hrvatsko. Ta zveza hi se imenovala: Trieste-Budimpešta. Grof Volpi, predsednik italijansko-hrvatskega gospodarskega komiteja, vztraja na tem, da bi pridobil za sodelovanje tudi Hrvate. Pristanišče Fiume. Hrvatska je naravni most med Donavo in Adrijanskim morjem. Res, da se poslužujemo sedaj hrvatskega pristanišča Vuko-vara na Donavi; jutri se bomo posluževali pristanišč ob Savi, ki bodo odprta za naše ladje in bomo tako zbližali Adrijo z Ogrsko in z Balkanom. Od tega ho imela tudi Hrvatska svoje velike koristi, ker bo zaslužila s transitom, kar bo poživilo njeno trgovino, ko se bo še bolj navezala na Italijo, kakor si je to zvezo želela Hrvatska Prevzem tujih industrij v Romuniji. S posebnim razglasom so prešla v državno upravo podjetja, pri katerih so soudeleženi državljani držav, ki so v vojni z Romunijo. Vlada je zato imenovala komisarje pri naslednjih družbah v Romuniji: International Business Mashines Corporation Nc\vyork, Compania Elektrocontabilata NVatson, Romana Američana, Unirea, Globul de Petrol, Vacuum Oil Com-panv, Ford Romania, Bane of Romania, Romanofir, Sleaua Romana in Astra Romana. že pod Jugoslavijo. Hrvatska sama bi ne mogla graditi eletkričnih železnic in vzdrževati železniških parkov. Saj niti bivša Jugoslavija, ki bi bila lahko zvezala Savo z jadranskim morjem, tega ni storila, Če tudi bi jo bilo stalo mogočo kakšni dve milijardi dinarjev. Amerikanski podjetniki so vrgli na ta načrt svoje oko. Dali so v ta namen tudi svoj denar. Ta denar pa je Belgrad razprčkal v druge namene. Potem so Ame-rikanci ponudili Belgradu še neki drug načrt, ki ga pa Belgrad ni sprejel, ker so ponudniki za- htevali predolgo dobo za izkoriščanje teh železnic; Jugoslavija pa je hotela le posojilo. Iz političnega in zgodovinskega vprašanja je izšla Neodvisna Hrvatska v zvezi z Italijo. Jasno je, da pojdejo vso zveze Italije z Ogrsko čez Hrvatsko. Vmes je še Albanija, ki ima svojo posebno privlačnost in izžarevanje, svoje posebne gospodarske odnošaje na Balkanu. Dasiravno Donava ne obteka italijanskega ozemlja, je Donava zelo važen element za naše gospodarstvo, tako v času vojsko, kakor v mirnih časih. V Fiu-meju je nekoč cvetela trgovina Ogrske. Fiume in Donava sta nerazdružljivi in važno medsebojno dopolnilo. Vojska jo to omrežje še bolj raztegnila. Jasno je, da se bodo, po vojski tod razvila važna prometna pola. Načrti in študij teli načrtov je nakazan; načrte je treba le še izvesti. (»La Stampa« — Gino Mazzoni.) Pravila združenja industrijcev in obrtnikov Službeni list objavlja v svoji številki z dne 8. avgusta odlok Visokega komisarja Ljubljanske [»krajine, s katerim so odobrena pravila Združenja industrijcev in obrtnikov Ljubljanske pokrajine. Ta pravila so objavljena v isti številki Službenega lista. V združenju so včlanjena sama po sebi vsa industrijska in obrtna podjetja v pokrajini. Združenje pripada Pokrajinski zvezi delodajalcev. Glede novih članov je predvideno, da morajo vložiti prošnje za vpis v združenje. Prošnja mora vsebovati najvažnejše podatke o podjetju ter se naj predloži Zvezi delodajalcev. Člansko svojstvo ne preneha z izstopom, niti z izključitvijo, temveč more prenehali le, ko preneha podjetje. Obveznosti članov do združenja so v glavnem naslednje: dajati združenju vse podatke, obveščati združenje o sporih z delavstvom, držati se kolektivnih |K>godl> in gospodarskih s|K>rnziimov, kj jih sklene ali združenje nli Zveza delodajalcev. Odnošaje z osebjem vzdržuje glede delovnopravnih odnošajev predvsem Združenje ozr. Zveza. Osnovna celica organizacijske zgradbe je sindikat. V njem so včlanjene vse tvrdke, ki izvršujejo slično ali enako delavnost. Kadar število tvrdk ene stroko ne presega 3^ potem se sindikat ne ustanovi, temveč se podjetia dodele v druge slično ali splošno sindikate. Naloga sindikata je predvsem skrbeti za včlanjena podjetja, skrbeti za pogajanja za sklenitev kolektivnih jx>godb, iz- vrševati vse od združenja poverjene naloge, imenovati predstavnike sindikatov v razne organe, uveljavljati disciplinske ukrepe napram članom, skrbeti za strokovno izobrazbo. Seveda se sindikati poslužujejo tajništva združenja, ker niso samostojne pravne osebnosti. Sindikat ima dva glavna organa in sicer predsednika in skupščino, ki imata vsak po pravilih določen delokrog. Predsednik sindikata je v funkciji tri leta, njegovo izvolitev pa mora potrditi predsednik Zveze po zaslišanju predsednika Združenja. Skupščino tvorijo vsi člani in se skliče najmanj enkrat na leto. Predsedniku je v pomoč predstavništvo največ 5 članov, ki jih lahko izvoli skupščina. Organi združenja so: predsednik, katerega voli skupščina, katerega izvolitev pa je podvržena odobritvi Visokega komisarja; skupščina, katero tvorijo vsi industrijci, vodje obrtniških skupin in predsednik odsei odobritvi najmanj dveh članov nadzorstva. Končno govore členi 24 do 28 o disciplinskih predpisih. Predsednik sindikata lahko izreče članom ukor, skupščina sindikata lahko suspendira od izvrševanja članskih pravic posamezne člane, predsednik sindikata lahko izreka tudi denarne globe do 1000 lir, izključitev člana od uživanja raznih ugodnosti in dokončno suspendiranje od izvrševanja članskih pravic, izvršilni odbor pa lahko kaznuje voditelje sindikatov. Končno jo predvideno tudi, da lahko izvršilni odbor naznani predsedniku Zveze one voditelje sindikatov, ki ne izpolnjujejo svojih dolžnosti. Seveda je v pravilih dana tudi možnost pritožbe ter je uveljavljena cela instančna pot. Zadnji člen št. 29 govori o izpremembah teh pravil in o možnosti postopka za dosego tega Posebna določila za obrtništvo Odsek za obrtništvo včlanjuje vse obrtnike, ki izvršujejo svojo delavnost na področju Ljubljansko pokrajine. Tudi za vpis v odsek za obrtništvo se mora vložiti prošnja. Obrtniki so — kot industrijci v sindikate — razdeljeni v skupine, te pa so zopet razdeljene v stroke. Posamezne stroke ima jo tudi svojo skupščino, vodjo 6troke in sosvet 6troke. Funkcijska doba le-teh traja tri leta. Organi skupine pa so vodja skupine, skupščina skupine in predsedstvo. Skupščina skupino je lahko dvojna: ali jo tvorijo vsi včlanjeni obrtniki ali pa vodje strok in člani sosvetov strok. Vodjo skupine, katerega izvoli skupščina, mora potrditi predsednik odseka za obrtništvo. Predsedstvo skupine tvorijo voditelji strok, kjer so bile stroke konstituirane ali pa člani, katere voli skupščina po svojem preudarku. V ostalem pa glede obrtniških skupin veljajo analogni predpisi kot za sindikate. Organi odseka za obrtništvo so: predsednik, skujjščina. pokrajinski odltor ter nadzorstveni odbor. Predsednika voli skupščina za tri leLa. Predsednik ima iste funkcije kot predsednik Združenja industrijcev. Skupščino tvorijo vodje skupin. Člani predsedstev, člani sosvetov za stroke ter voditelji pomožnih zavodov. Pokrajinski odbor tvorijo vodje skupine, nadzorni odbor pa šteje tri člane in dva namestnika. Glede pristojnosti posameznih organov veljajo ista določila kot za Organe združenja, nadalje veljajo glede odseka ista določila kot jih vsebujejo pravila Združenja industrijcev in obrtnikov, tako da je dejansko odsek samostojna organizacija s svojim proračunom, financami, premoženjem, možnostmi discipliniranja itd. (delniški kapital 2.35 mliijonov lir); Calci e Cementi del Bisenzio, Prato (delniški kapital 1.4 milijona lir) in Cemento e Legno, Alzano Lom-bardo (delniški kapital 0.5 milijona lir). Nemčija bo podvojila nasade oljaric. Nasadi oljaric vržejo v normalnih razmerah povprečno petkrat toliko maščob kakor jih na isti površini lahko pridobimo s tem, da gojimo živinska krmila iu skušamo izkoriščati mleko ali pa rediti prašiče špe-harje. Ker je reja prašičev v glavnem zaradi nezadostnosti krmil manjša kakor v normalnih časih, je nad vse važno, da se poveča površina oljaric. Urad za prehrano je Nemčiji predlagal, da se za prihodnje leto poveča površina oljaric na dvakratno površino letošnjega leta. Ta podvojitev mora biti dosežena, ker je enako važna za preskrbo prebivalstva z maščobami in je torej enako pomembna kakor podvojitev produkcije v kaki vojni industriji. Znatne investicije v Romuniji. Romunsko finančno ministrstvo je objavilo preglede o novih investicijah kapitala in o zvišanju delniških glavnic v letu 1941. Medtem, ko je bilo leta 1940. ustanovljenih novih družb s skupnim kapitalom 607,7 milijonov lejev in so bile delniške glavnice zvišane za skupno 1.46 milijard lejev, so doseglo ustanovitve novih družb v letu 1942. skupen znesek 537 milijonov, zvišanja delniških glavnic pa 3.06 milijard lejev. Zadnje leto je torej v celoti preseglo predlansko leto za 1.5 milijarde lejev. Sueški kanal zaprt za tovorni promet. V sedanji vojni je Sueški kanal popolnoma zgubil svoj pomen. Šele sedaj pa je bila izrečena zapora prekopa za ves tovorni promet. Odslej naprej je prekop na razpolago le še vojaškemu ladijskemu prometu in vojaškemu tovornemu prometu. Prepoved tovornega prometa v prekopu je v zvezi z bojiščem v Egiptu, saj je Sueški prekop tako rekoč prišel v vojno ozemlje. Zapora bo zlasti zadela ameriški tovorni promet v pristanišča vzhodnega Sredozemlja. Skozi prekop so namreč doslej, čeprav poredko, še zalagali vzhodno Sredozemlje. Kronika diplomatskih zgodb i"n spletk-: ! DUNAJSKI KONGRES Nad glavo Marije I.ujize so se zbirali te žalostne spomladi temni oblaki. Pogrešala je Menevala, čigar vdanost in zvestobo je visoko renila. Po drugi strani pa ji je bil Mčneval nadležna priča, njena živa vest, njen tihi sodnik, ki ni govoril z besedami, pač pa je svaril s svojim poštenim življenjem. Iz tega razloga je bilo Mariji Lujizi kar všeč, da odhaja Meneval za drugimi k Napoleonu, ki mogoče tudi ne odobravajo vsega, kar snuje njegovo nestanovitno srce. Po zadnjih dogodkih je zapadel Schonbrunn v mrtvilo in dolgčas. Medtem pa se je Evropa mrzlično pripravljala na vojsko proti Napoleonu. Marija Lujiza, ki je zdaj pogrešala razvedrila, ki ji ga je nudil njen ljubi general, se je odločila, da pojde v Baden na oddih. Tam se je namreč zbrala vsa dunajska visoka družba, ki je bila vznemirjena zaradi Bonapartejeve vrnitve. V tem novem obiležju se Marija Lujiza ni dosti brigala za politiko in za priprave na vojsko, četudi ji je bilo vse to tako blizu. Baronica Montet, ki se je istočasno nahajala v Badenu, pripoveduje, da je videla cesarico — »lepo svežo kakor roža!« Nad njenim bogatim razkošjem pa je kar ostrmela. Marija Lujiza je uživala v Badenu res lepo in prijetno življenje, iznova se je pričela ukvarjati s slikanjem; igrala je klavir in kitaro. Ob lepih dnevih pa je jahala na sprehod, oblečena kot amaconka; obiskovala je koncerte in so udeleževala zabav. Baronica Montet popisuje tudi naslednji zelo značilni dogodek, ki postavlja *bivšo cesarico v zelo slabo luč. Med svečanostno mašo v badenski cerkvi so se nenadoma na široko odprla cerkvena vrata; v cerkev so prišli policaji; med molilci so naredili široko gaz za — Marijo Lujizo. Bilo je v sredi svetega opravila. Bivša cesarica je imela obleko rožnate barve. Čez obleko je nosila krasno ogrinjalol i,: dragocenih čipk; klobuk je bil okrašen z nojevimi peresi. Gospodi de Bausset je stopal naprej, mršil obrvi in delal prostor. Mlad lakaj j je nosil torbico, v kateri je bila knjiga za cesarsko princeso. Ta razkošni nastop, kar med mašo, je napravil na pričujoče zelo slab vtis in povzročil veliko govoric, ki pa niso bile v prilog bivši cesarici. Vse to bi naposled ne bila tako huda reč. Nerodno je bilo le to, da se je drama Marije Lujize izprevrgla v — komedijo. Prava drama se ni odigravala na bregovih Donave, temveč na bregovih reke Sene. Na Dunaju je vladalo med tem časom veliko razburjenje. Osemindvajsetega marca se je Wellington odpravil k svoji armadi, ker je kazalo, da je tam bolj potreben kakor na kongresu. Maršal Wrede pa je odšel k svojim četam šele sredi aprila. Tudi vladarji so drug za drugim zapuščali Dunaj in so odšli v bojna taborišča. Vladarice pa so se vračale v zapuščene palače, kjer bodo čakale na povratek svojih soprogov. Princ Talleyrand pa ni mogel pustiti dela pri kongresu napol dovršenega. Delo je moral zaključiti; podpisati je moral neštete akte, urediti zadeve, ki so se tikale Napoleona in voji*odine Parmske. Naposled je bilo treba urediti tudi zadeve Evrope z ozirom na zmago nad Napoleonom, ki jo je zagotovo pričakoval. Šele proti koncu maja se je lahko odpravil tudi on na pot. Večina svojega osebja je poslal že naprej: štiri tajnike, pol ducata slug, komornic in druge služin-čadi, je bilo že odpotovalo. Gospod Neukomm je bil tudi že odpotoval — saj v teh burnih dneh ni kazalo, da bi inuzicirali! Zdaj je vse napeto pričakovalo novic iz Francije. V tem času se je pojavil na Dunaju neki novi Napoleonov odposlanec, zloglasni in skrivnostni Schulmeister, ki je bil vedno pripravljen, da zasuče svoj plašč po vetru in da služi tistemu, ki bolje plača. Ustavil se je pri abčju Alfieriju, ki mu je nametal nekaj novic, ki jih je tu in tam ujel, in da mu dfi na razj>olago iz arhiva nekatero spise, ki jih je potreboval. Med vsemi temi zmešnjavami je ohranil mirno kri edini lord Stevvart. Ril je ravno zelo srečno zaljubljen. Lagodno jo užival ljubezen, fine likerje in dobro vino. Nekega dne, ko je po kosilu nekoliko preveč pil — kar se je večkrat dogodilo — mu je ušla z jezika za diplomata precej surova šala. Rekel je, da drži tega norca od Napoleona kakor ocvirek na svojih vilicah. Njegova tokratna velika ljubezen je bila vojvodinja Sagan, ena izmed velikih dam, ki so v tem času še ostale na Dunaju. Prestolica še ni bila izgubila vse svoje privlačnosti, zato je Saganova še ostala v mestu. Da bi se ne dolgočasila, se je dala slikati od slikarja Fricka. Njeni prijatelji, med njimi seveda tudi Talleyrand so med slikanjem posedali pri zabavni in lepi vojvodinji in so kramljali kakor poprej ob kongresu. Lord Stewart je bil med vsemi obiskovalci lepe princese najbolj vstrajen in neutrudljiv. Policija pa je izvedela za te obiske, ki so se zavlekli v pozne nočne ure. Zaljubljencev vse to ni oplašilo. Da bi se umaknila znancem, sta šla na deželo, v Saxenburg, v Reichenau in na Semmering... Talleyrand je z dobrohotnostjo opazoval to ljubezen. Nihče pa ni slutil, da je on tisti, ki ima tu svoje prste vmes. Dne 10. junija, preden je dospel kralj v Gent, je imel Talleyrand še zadnji tajni razgovor z vojvodinjo Sagan. Usoda Napoleona je bila zapečatena. Kdo ve, če ni bila prav vojvodinja tista, ki je v tihi noči pošepetala zaljubljenemu britanskemu poslaniku ime tistega nesrečnega otoka — Santa Helena, kjer se je Napoleon potem pokoril. NAPOLEONOVA USODA. Ludvik XVIII. je pobegnil s svojim dvorom, z grofom d'Artoisoni in z vojvodo Berryjem v Gent, potem ko se je nekaj časa ustavil v Lillcju. Napoleon mu je pustil prosto pot. Francoski kralj si je pridno dopisoval s Talleyrandom; 21 aprila mu je poslal besedilo razglasa, ki naj ga obelodani, čim bo stopil na francoska' tla. Razglas naj bi odobrila tudi Wellington in general Pozzo di Borgo, hud nasprotnik Napoleona. Ta dva gospoda sta bila sedaj kraljeva angela varuha. »Ako so vladarji še na Dunaju, ko prejmete moje hesdeilo, upam, da jih boste pridobili, da bodo podpisali tudi oni,« je pisal kralj Talleyrandu. »Sicer pa to ni nujno; naglica, s katero je treba delati, je bolj nujna kot vse drugo. Poročila iz notranjščine so zelo ugodna, toda časa ne smemo izgubljati...« (Dalje.) Posestne dražbe so v Na deželi so se ljudje strašno bali sodnega 1 stvo, je pač prišlo do tega, da je prišla do-eksekutorja, kadar je prišel cenit kako pose-mačija zaradi včasih prav malenkostnih dolgov na l>oben in na kant. V onih časih, ko so razni kmečki magnati posojevuli ljudem — kmetom denar, je bila huda za vračanje. Navadno je magnat dajal denar na posodo proti visokim obrestim v nabavi in denarju, tuko da je moral ubogi kmet v jeseni pripeljati magnatu poljske pridelke na račun obresti in potem še odšteti nekaj gotovine. Itak malenkostno posojilo pa se ni liotelo nikdur in nikdar znižati, vedno je še rajši rastlo v nedogled. Stare in izkušene žene so kaj rade mladini pripovedovale, kako je prišel ta ali oni kmet, ki ie bil poprej trden in veljaven, na kant zaradi borih 50 ali 100 goldinarjev, ki jih nikakor ni mogel plačati vaškemu magnatu. I11 velik je bil v tistih časih strah pred bobnom! Kadar se je po vasi čulo: »Boben poje!«, je vse stikalo glave in gledalo, kakšna usoda bo doletela nesrečnega kmeta. Svoj čas so bile sodne dražbe raznih posestev prav pogoste. Tudi kronika ljubljanskega okrajnega sodišča je gotova leta po vojni, posebno v letih najhujše gospodarske krize, zaznamovala veliko število sodnih dražb raznih posestev v okolici in nepremičnin v mestu. _ Kdor je kdaj prisostvoval kaki sodni dražbi, je pač opazil gotove tipe ljudi, ki so bili tako rekoč stalni udeleženci vsake dražbe takega ali enakega posestva, nastopali so kot interesenti, dostikrat pa kot kibici in mešetarji. So nač ljudje, ki se skušaj okoristiti z nesrečo bližnjega. Zanimivo pa je, da so posestne dražbe v sedanjih časih zelo, zelo redke. Jih sploh ni. Na okrajnem sodišču so določene posebne ob-javne deske, nn kuterih so nabiti sodni razglasi, da bo to in to posestvo v okolici ali pa ta in ta hiša v mestu prodana na javni sodni dražbi. Razglas vsebuje natančno število zemljiških parcel, njih označbo, njih katastrsko številko in njih sodno cenitev, kakor tudi najnižji ponudek. Takih razglasov je bilo gotova leta brezkončno, toliko, da skoraj niso imeli prostora na obeh objavnih deskah. V sedanjih časih pa so ti razglasi na deskah zelo redki. Je kak razglas, ki določa dan javne sodne dražbe kake nepremičnine, toda do dražbe dejansko ne pride, ker je dolžnik poprej dosegel z upnikom kako poravnavo ali pa upnika poplačal, ki je nato umaknil predlog za sodno dražbo. Toliko o sodnih dražbah nepremičnin. Za- Vrednost cementnih gnojišč Ljubljana, avgusta. Sedanjo ugodno priliko za vnovčenje vseh podeželskih pridelkov nekateri naši kmetje »tako v Ljubljani sami, kakor tudi v najbližji okolici in morda tudi v drugih krajih pokrajine, prav pametno izkoriščajo. Ako že ima kmetija slučajno kako leto dober vir dohodkov, potem je treba to priliko tudi preudarno uporabiti. Naš kmet se dobro spomni še let, ko ni bilo pri hiši denarja niti za žveplenke in za sol, prodati pa svojih pridelkov na prenatrpanem trgu ni mogel nikjer. Zato kmetje po možnosti kar se da sedaj dobljeni denar investirajo v svoja posestva. Tako vidimo sedaj na mnogih točkah delavce, ki marljivo kopljejo zraven kmetskih domov velike, največkrat štirikotne jame, drugi delavci pa zopet mešajo beton s peskom. To bodo jame za gnoj, oziroma za gnojnico. Betonske jame so naši strokovnjaki že dolgo poprej priporočali kmetom, naj si jih po možnosti napravijo čim več in čim bolj obsežne, zakaj le tako bo mogoče kmetu pametno izkoristiti gnojnico in gnoj, ki se je drugače toliko porazgubi po neurejenih in nebetoni-ranih jamah. Za kmeta pa sta hlevski gnoj in gnojnica nenadomestljivo gnojilo, ker le z njima more dati zemlji dovolj dušikovih sestavin in bakterij, medtem, ko rudninske snovi še nekako nadomesti z umetnimi gnojili. Betonske jame, ki jih sedaj grade okoli Ljubljane, so po večini obsežne kakih 16 do 24 kub. metrov, torej dovolj za srednje veliko kmetijo, kakor je v navadi na Ljubljanskem polju. Kmetje so res žrtvovali precej lepe zneske za cement, toda so veseli, da so ga dobili. Jame delajo sami, le betoniranje tal in sten nadzoruje vešč zidar. Kmetje se pri tem zavedajo, da ne grade nekaj trajno vrednega samo zase, temveč tudi za potomstvo, saj taka betonska jama drži cele rodove in le včasih jo je treba malo popraviti in zakrpati, ako preveč ne pušča. V današnjih časih si prave kmetije brez betonske jame za gnojnico skoraj ne moremo več misliti in zato je prav, da naš kmet uporablja odvišek izkupljenega denarja za napredek svoje kmetije in svojega gospodarstva. KULTURNI OBZORNIK Letošnja operna sezona Delo ljubljanske Opere v tej sezoni sc bliža svojemu zaključku. Če smo sproti zabeležili in ocenili vsako posamezno delo, ki jc bilo trenutno na sporedu, se ozrimo sedaj suniarično ali celo statistično na umetniško delo našega opernega gledališča v času. o katerem bi mislili, da sam po sebi umetniškemu udeistvovanju ni posebno naklonjen. Dejstva so nas prepričala, da tako mišljenje ni pravilno. Predvsem moramo pohvalno omeniti, da operna uprava morda ni skrčila števila del. ki iih je navadno postavila v prejšnjih sezonah na oder, ampak se jc tudi letos držala običajnega števila osemnajstih predstav. Tudi repertoarja, ki ga je operna uprava v začetku sezone obljubila, se je v glavnih obrisih načrtno držala. V kolikor se je iz tehtnih razlogov od prvotnega načrta odmaknila, je skušala dati namesto prvotno nameravanega dela enakovreden nadomestek. Tako je bil na primer Čajkovski zastopan z Evgenijem Onieginom namesto s Pikovo damo: iz francoske romantike so igrali Gouno-dievega »Fausta« namesto Massenetjcve »Ma-non«. Po času nastanka ie bila večina izvajanih del, če nc štejemo novejših operet, vzeta iz prejšnjega stoletja. Občutno smo pogrešali vsaj eno pomebnejše delo iz zadnjih desetletij, ki bi spored prijetno osvežilo:* najavljeni sla bili sicer dve deli iz povojne moderne, ki sta pa iz neznanih razlogov izostali. Po narodnosti je bilo na sporedu največ italijanskih avtorjev, nekako ravno polovica: s posameznimi deli so hili zastopani Nemci. Čehi ozir. Slovaki, Rusi in Francozi. V prihodnji sezoni hi kazalo postavili na spored tudi kako slovensko delo. čeprav »Gorenjskega slavčka«. Uprava je y pri- sedanjih časih redke nimivi so podatki o teh dražbah za prvo polovico tega leta. Pri okrajnem sodišču je bilo podanih in v zemljiški knjigi vpisanih v prvih šestih mesecih le 29 predlogov za uvedbo draž-benega postopanja, nanašajočega se na kuko nepremičnino v mestu ali okolici. Šlo je pri tem za terjatve v skupnem znesku 170.956 lir in 1,210.485 nekdanjih dinarjev. V prvem četrt- jetni raznolikosti menjavala tehtnejša dela z vsebinsko lažjimi ali celo najlažjimi; vendar ni dala na spored nobenega dela. ki bi bilo niuzi-kalno ali vsebinsko pod še sprejemljivim nivojem. Občinstvo je, kot bom še omenil, po-sečalo predstave v kar najlepšem številu, tako da ni bilo treba upravi seči po cenenih delih, ki niso nikomur v prid razen blagajni. Na drugi strani pa uprava tudi ni eksperimentirala, da bi namreč v času, ko ljudje splošno niso naklonjeni reševanju težkih problemov, ampak iim ie obisk gledališča v vsakdanjem delu skoro nujen oddih, dajala na spored dela. ki zahtevajo poleg primerne dispozicije skrajno koncentracijo duha. Kot rečeno je pri izbiri sporeda vobče prevladovala tendenca po vsebinsko in muzikalno lažjih, vendar solidnih delih. Če se bežno ozremo na izvajana dela in na njih glavno karakteristiko, bi k posameznim to-le pripomnili: Verdijeva »Aida« zahteva kar največjega odrskega aparata in skrajnega napona sil pri vseh sodelujočih, pri posamezniku ravno tako kot v celotnem ansamblu; vendar je bila dostojno podana. Tudi scenska glasba, ki pri poslušalcu velikokrat razbije iluzijo in ga opomni trde realnosti, je bila dosti dobro naštudirana. Za uvod v sezono je bila »Aida« kar najprimerneje izbrana: grandijoznost v celotni zasnovi, tragična svečanost v izrazu, razumljivost v vsebini, preprosto, a vendar iskreno doživetje v glasbi: vse to napravi poslušalca sprejemljivega, pozornega in pozitivno usmerjenega do nadaljnjega opernega dela. Straussov »Netopir« je po »Aidi« prijetna duševna razbremenitev. Samo po sebi je »Netopir« opereta, vendar bi ga po splošni zasnovi in po glasbeni izdelavi skoraj uvrstili med komične onere. Tudi izvedba, ki so sc ic vsi sodelujoči lotili z vso. pri operetah neobičajno resnostjo, potrjuje to trditev. X Čisto drug svet nas popelje Puccinijeva letju, to je v času od 1. januarja do 31. marca je bilo podanih 21 predlogov za terjatve v skupnem znesku 142.517 lir in 59().hb2 lir. V aprilu samem je bilo letos vpisanih v zemljiški knjigi prav malo takih predlogov, bili so samo 4 za razne terjatve v skupnem znesku 619.823 din. Prav toliko predlogov je bilo v maju, ko je šlo za terjatve v znesku 28.439 lir. Pra vznačilno pa je, da ni bil v letošnjem juniju vpisan noben predlog zu uvedbo družbenega postopanju. »La Boheme«. Libreto nam ne pokaže, v nasprotju z mnogimi drugimi operami, organično sklenjenega dejanja, ampak vrsto situacijskih prerezov iz življenja pariških umetnikov-bohe-mov; predstava ie bila zelo posrečena. V nadaljnjih uprizoritvah je bila ta opera deležna večje zamenjave prvotnih vlog. V kratkem razdobju ie bil Verdi zastopan že z drugim delom na našem odru. To pot je bil na vrsti »R i gole 11 o«, ki mu poteka letos že 90. leto nastanka. Kot povsod je bil tudi pri nas deležen toplega sprejema. Močan dramatični razvoj, tragičen zaključek, ki vzbudi v slehernem človeškem srcu močan odmev, izrazita melodika in jasnost v harmoniji in instru-nientaciii: vse to napravi to delo privlačno za najširše občinstvo. Puccinijeva »Madame Butterflv« izžareva prečudno moč, ki zajame preprostega poslušalca kot tudi izobraženega glasbenika, ki ga ne moti niti sinteza dveh popolnoma raznolikih, če ne celo nasprotujočih si elementov v glasbi: italijansko narodno mclodiko uporabi ia-jočega Puccinija in Puccinija, ki mora dati vsemu delu vzhodnjaško prevleko. Malokatera opera ie bila sprejeta s toliko prisrčnostjo kot ravno »Madame Butterflv«. ki tudi že po svoji dramatični izvedbi napravi na poslušalca najmočnejši vtis. V svet lažje, vedre glasbe nas popelje Ros-sinijeva komična opera »Seviljski brivec«. Čeprav nam je to delo slogovno že odmaknjeno, sni se ob njegovih melodijah opajajo poslušalci že dokaj več kot sto let. vendar je še danes polno življenjske sile. Spretno, pretežno na komičnih zapletljajih zgrajeno dejanje in sveža, vedno živa glasba dajeta prav Beethovnu, ki je ob priliki dunajske izvedbe rekel Rossiniju: :Dokler bodo živele italijanske opere, bodo izvajali tudi vašega »Brivca«. Smetanova »Prodana nevesta« ie skoraj stalno na sporedu ljubljanske Opere, ven* V boju proti BHKTERIJHm Jožef Lfibel Ur. Martin Alezlus t« Pariza dr. Rogoslava Atezlusu v Kronovein (Sedmero občin). dar je vsaka njena uprizoritev občinstvu vedno ljuba in zaželjena. Zdrave melodije, živi ritmi, ljudski duh, našemu soroden, dobra izvedba: vse to zgrabi poslušalca z elementarno silo in ga drži v napetosti prav do zadnjega takta. Pa tudi dejstvo, da vsak količkaj razgledan operni obiskovalec pozna skoro do podrobnosti sleherno melodijo te opere in vsak njen okret, vsak vstop posameznega pevca in skoraj vsak njegov gib: vse to vpliva, da poslušalec s čini največjo pazljivostjo zasleduje njen potek. Heubergericv »Ples v Operi« ie opereta, polna komičnih in resnih zapletljajev in razpleti jajev. Glasba je pa v primeri z drugimi operetami dokaj resna in solidna ter značilna za skladatelja, ki je spadal v Brahnisov ožji prijteliski krog. Donizettijeva komična opora »Don Pas-au a le« spada po vsebini in po glasbi nekako v isto vrsto kot Rossiniiev »Seviljski brivec«. Pri nas je bila doslej nepoznana, ie pa po svojem vedrem nastopu takoj zajela občinstvo. Po dosedanjih uspehih sodeč izvedba v tej sezoni gotovo ni bila zadnja in si jo bo občinstvo vedno znova zaželelo. Čaikovskega »Ev gen i i Oniegin« se večkrat pojavi na ljubljanskem opernem odru. Tudi letošnja predstava je dosegla lep uspeh. Težišče opere ic v občutenih, klasično izdelanih samospevih in še bolj v mojstrsko izoblikovanem orkestru, ki se gibčno prilagodi vsakokratni situaciji na odru. Posebno zajame poslušalca prva slika, polna ljudske elemcntar-nosti. Jara Reneševa opereta »Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron« uživa po tolikih uprizoritvah še vedno veliko popularnost nied najširšim občinstvom. Mislim, da so značilne, deloma na ljudsko čustvovanje, deloma na znane šlagerje naslonjene melodije kakor tudi od sile pestro dejanje lista privlačna sila. ki vedno znova napolni dvorano. (Dalje) T. M. Obiranje jesenskega Ljubljana, avgusta. Pravzaprav smo še sredi poletja, vsaj po koledarju in po vročini moramo mesec avgust vsekakor šteti med poletne mesece, vendar pa pravimo sadju, ki smo ga sedaj pričeli obirali, jesensko sadje, z razliko od poletnega sadja, med katero štejemo češnje, marelice, breskve in zgodnje hruške. Prvo »jesensko« sadje, ki v naših krajih dozori, so takozvani »šentjakobčki«, drobna, rdeča jabolka, ki dozore ob sv. Jakobu, odtod tudi njihovo ime. Ta jabolčka običajno niso za prezim-ljenje, niti za trg niso, vendar jih sem in tje kaka kmečka ženska le prinese v mesto na prodaj. Otroci imajo ta jabolka prav radi, saj so tudi okusna, ako so hitro potrgana. Značilno pa je, da prav tem jabolčkom jabolčni belin, kakor pravimo škodljivcu metulju, največ škoduje. Pameten sadjar take manjvredne vrste jablan odpravi s svojega vrta ter posadi raje bolj plemenite vrste, ki jih je lažje varovati pred škodljivci in se tudi škropljenje bolj izplača. Hkrati pa gospodar odpravi nevarno leglo metuljevih ličink, ki obžro jabolka. Dozorela pa so tudi nekatera druga jabolka in seveda žlahtne hruške. Nekje na periferiji smo videli kmetico, ki je tresla mlado jablano, polno Tako predčasno in nepravilno obiranje sadja, zlasti jabolk in hrušk, povzroči, da se vsako leto mnogo sadja pokvari in da dobimo manjvredno blago. hočemo imeti okusno sadje, trpežno za prezimljenje in za prevoz, ga moramo obirati tedaj, ko je zrelo na drevesu. Vedeti moramo za dvojno zrelost sadja: ko je lepih, toda še. ene dozorelih jebolk. jabolko na drevesu že zrelo, običajno še ni zrelo za uživanje ter mora nekoliko ležati. Ako je sadje na drevesu prezgodaj obrano, pri ležanju ne dobi pravega okusa. Najprej dozore res pri ležanju ona Zadrugarska industrija Ljubljana, avgusta. Zadrge — to so vrvice za čevlje, ako kdo tega še ni vedel. Škoda je tako lepega domačega izraza, da bi ga pozabili in nadomestili s kakšnim umetnim, recimo s kako sestavljenko. Zadnje čase sicer moda zadrgam ni naklonjena, ker povprečno le malo moških nosi visoke čevlje, še manj pa žensk, kjer so zadrge še najbolj potrebne, ljudje nosijo le bolj nizke čevlje, poleti celo sandale in v novejšem času tudi vsakovrstne coklje, od visokih plutovinastih, do navadnih z lesenimi podplati: vsa ta obuvala pa seveda zadrg ne potrebujejo, celo pravi nizki čevlji so le redko kdaj delani tako, da bi potrebovali zadrge. Se je pogost po ljubljanskih ulicah pojav prodajalca ali prodajalke zadrg, ki jih ponuja od človeka do človeka, od enega lokala do drugega. Nekoč so naši predniki polagali na zadrge mnogo več važnosti, kakor jo dandanes mi. Čevelj, če smo hoteli, da je bil eleganten, je moral imeti lepo, pravo umetniško zavozljano mašnjico, kakor metuljček. Pa široke so bile te zadrge. Prednamci so imeli pač več časa, da so si utegnili zavozljati take mašnjice ali pa so si jih dali zavozljati kakemu hlapcu ali služkinji. Zakaj včasih so bile zadrge precej komplicirane in sta bili potrebni kar dve osebi, da je nastal lep eleganten vozel. Zlasti znana doba, kakor baročna, rokokojska in bider-majerska so bile v tem oziru zelo natančne. Te zadrge so bile ali iz prave svile ali iz pristne konjske žime ali — bolj navadne, — iz čvrstega platna, vse pa lepo pobarvane, Novejši čas je odpravil mnogo tega razkošja in načičkanosti. Moda in potreba sta prinesli praktične čevlje s kolikor mogoče enostavnimi zadrgami. Pa še ni dolgo tega, ko so kupovalci gledali, da so dobili zadrge iz pristne žime. Konjske žime je bilo tedaj na pretek in prejšnji rod pravzaprav ni .dobro vedel, kaj bi vse z žimo počel. Polnili so z žimo žimnice, delali razne okraske in podobno. Ponekod je celo živela navada, da so dekleta pletla fantom, svojim zaročencem, verižice za ure iz žime. Fant, ki je tako verižico prejel, je veljal za bodočega moža dekleta, ki jo je spletlo. Te zadrge so naši kraji celo izvažali v Trieste, na Hrvatsko in drugam. Sodobna industrija je odpravila to domačo obrt. Zima je postala potrebna za druge namene, kjer jo je industrija tudi izkoristila, na drugi strani pa je industrija namesto žime uvedla cenejšo sadja se je začelo jabolka, ki tudi na drevesu dozore najprej, čim poznejša zrela jabolka, zlasti pozna jesenska, pa potrebujejo prav dolgo dobo ležanja. Nekatera zimska jabolka so, kakor znano, zrela šele pomladi. Ako trgamo sadje prezgodaj, dobe jabolka kiselkast okus, hruške pa celo okus po kisli repi. Običajno spoznamo, da je sadje tedaj zrelo, ako dvignemo en plod kvišku in se pecctj takoj loči od veje, oziroma njenega nastavka. Samo tisto sadje, ki je namenjeno takoj za trg, moremo obrati nekoliko prej, da leži nekaj dni, nato je sposobno za trg. Drugo sadje, namenjeno za prevoz, pa oberemo tedaj, ko lupina pri svetlejših sortah še ni popolnoma rumena Na drevesu j seveda niso vsi plodovi hkratu zreli, zato obiramo le zrele plodove, druge pa pustimo, da dozore. Obiramo pa sadje le, kadar je suho in lepo vreme in sicer v jutranjih ali v poznih popoldanskih urah, ne pa, kadar je vroče. Vsako sadje, ki ga jemo presno, moramo obirati le z roko. Noben pameten sadjar ne bo sadnega drevesa — tresel, še manj pa s kakim po-rajkljem klatil sadje z drevesa. Tako sadje rado gnije, ker jc pač več ali manj ranjeno. Sadja tudi ne smemo kar metati v košaro, kakor repo ali krompir, temveč pazljivo polagati v mehke košare, v katere denemo nekaj suhe slame, ali vre-čevine, ali sena, če pa tega ni, suho praprot. Le tako bo postopal pameten sadjar, ki bo pravilno obrano sadje in dobro uležano tudi lažje prodajal po višjih cenah, kakor pa oni, ki prinese ali pripelje k trgovcu ali na trg potolčeno, nagni-to sadje ,ki ne more prezimiti in ki je kvečjemu dobro za takojšnje uživanje ali za krhlje. _____________________ V vsako hišo »Slovenca«! v Ljubljanski pokrajini snov, takozvano jekleno nit, oziroma prejo, posebno trdno predeno bombažno prejo, ki je črno pobarvana, pristni žimi zelo podobna in jo more razlikovati le strokovnjak, povprečen kupec pa zelo težko. Industrija se je polastila tudi izdelovanja zadrg. V neposredni bližini Ljubljane je nastala cela tvornica te vrste, namreč na Fužinih, nasproti vevške papirnice in elektrarne, na desni strani Ljubljanice. Ta tvornica je v Ljubljanski pokrajini največja. Nameščena je v tovarniški stavbi, kjer je bila nekoč livnica bakrovih zlitin. Ta tovarna dela izključno s stroji, ki vrte vretena. Okoli trideset takih vreten je v tovarni, seveda pa niso vsa stalno v obratu, dasi je kapaciteta te tovarne zelo velika in daleč prekaša potrebe Ljubljanske pokrajine. Z zadrgami mora kriti vse domače potrebe in mora računati na izvoz. Zdaj se že obnavljajo stare zveze in tovarna je že pričela zadrge izvažati tudi izven meja pokrajine. Od zaslužka v tej tovarni je odvisno kajpak več družin in je zato želeti, da bi se izvoz čimbolj dvignil. V zadnjem času pa je ta tovarna pričela uporabljati za zadrge namesto dosedanje »jeklene« preje z bombaža novo surovino, ki je v Italiji avtarktična. To je namreč preja iz umetnih vlaken, torej neke vrste lesni produkt, vendar različen od navadne celuloze. Ta preja je zelo trpežna ter prav tako nadomešča pristno žimo, kakor »jekleno prejo« in kar je glavno: dovolj je je. Ta indurstrija torej ni v zadregi za surovine, gonilno silo pa dobiva od bližnje vevške elektrarne. V tej tovarni izdelujejo tudi razne trakove in vrvice iz umetne svile za otroško in žensko perilo ter podobno. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H Iz gospodarstva Zapora nad zalogami vin odpravljena. Glede na to, da je oskrba vojske in oskrba z gorivom z določenimi količinami vina zagotovljena, je ministrski komite v Rimu dvignil zaporo nad zalogami vin. S tem naj 6e omogoči racionalno kritje potreb po vinu do nove letine. Pričakujejo povsod, da bo letošn ja trgatev posebno bogata in bodo zaradi tega 1 vsi radi izpraznili dosedanje zaloge, ki morajo biti I do prihodnje trgatve prazne. Dragi, dohrt oče! Ne smete ml zameriti, ti, mama In aestrlea, (p ur Vam nisem vet* oglasil, potem ko tem na kratko javil srečen prihod v 1'arlz. Nisem našel miru In zbranosti, ki lita potrclina za podrobnejše porotllo, tako velika In silovita Je mnoilea mojih vtisov. Odkar sem tukaj, se ml zdi. da sem hil pn nekem taru prestavljen ne samo v nek drug kraj. marvet tudi v drug čas. Zdi se ml. kakor da lil z enim samim skokom prešel ne samo Iz tihega kotltka v sredlšte sveta, marvet Iz zadnje te-trti devetnajsteea stoletja v polno sredino dvajsetega. Ne morem Vam podati niti hlede slike vsega, kar me obdaja na vsakem koraku v tem središču civilizacije. Ze slika, ki Jo nudijo ulice. Je fantastična. Njihova tla niso tlakovana, temveč prevlečena s svetlo plastjo, z asfaltom, In v deževnem vremenu hite In luči odsevajo v nJem kakor v zrealu. Po nJem se lirez rnputa pode nepregledne vrste kočij, med njimi ne-številna dvokolesa moderne Izgradnje. Ne t visokimi kolesi, kakor tisto, ki sa Ima v našem mestu porotnik Vclt. Imajo namreč po dve kolesi enake velikosti. In vse «kii|>aj se Imenuje hlclkelj. Na splošno Je tehnika v Parizu naredila čudeže! Predstavljajte si samo, da v hotelu, ki nI prve vrste In ki stoji v bližini Lukseni-hurškegga vrta, kjer sem se nastanit Jaz. Ima vsaka solia v steni gumh, In dosti Je, te pritisneš In ie nekje zazvoni, nnkar pride strežnik. Prav kakor v najholj drznih pripovedkah Tisoč In ene noči! Ne smeš pa misliti dragi oče, da sem Jaz podohen neumni kravi, ki se ustavlja In zija v mimoidoči vlak, ter da zapravljam svoje dni v občudovanju teh neverjetnih stvari. Samo v začetku sem al dovolil prijetnost ter se razhodi! pn sijajnih hulvarjlh, ki so široki kot trg t našem mestu. Prehodit sem Jih t nekaki opojno-stl ter občudoval trgovine, kavarne ter tudi ljuhke ParUanke, ki so tako privlačne s tvojimi kratkimi lasmi. Spomnil sem se pa, da Je Parli mesto svetlobe ne samo v materialnem, temvet tudi v duhovnem pogledu. da Imajo tukaj svoj glavni stan ne samo razkošje, okus, zahave, temvet tudi znanost In veda. In spomnil sem se tudi, da sem prišel aem prav za tn, da se havlm z znanstvenim delom. Zato sem zatel te od vteraj študirati, da si prldohlm resno Izohrazho. Po nasvetu popotnega tovariša, ki sem ga It vet-krat sretal v restavraciji naš« latinske tetrtl, kjer tmam hrano — ta tovariš Je namreč moj ruski sošolec, ki Jo pred kratkim promovlral na medlelnl v Heldel-hergu — aem Iskal ter dnhll delo t Pasteurjevem laboratoriju. Pasteur je prav za prav kemik, ne zdravnik. Velja pa za enega najslavnejših hakterlologov. Ostal bom nekaj mesecev pri nJem. ter tako upam pridobiti temeljno znanje na tem novem podrotju znanosti, ki Je tako važno za nns zdravnike. V vsakem primeru Te hom pa ohveštal o svojem napredku. Mami In pa Lulzl obljubljam, da ju hom do podrobnosti ohveštal o pariškem elegantnem svetu. Tako hodo postale v našem ljubkem mestecu gospe In gospodltne bolj na tekotem, kar se tlfe mode. Medtem Ju pozdravljam ter Iz srca poljubljam. Tehl pa se zahvalim, da al ml dobrohotno omogotll bivanje v Parizu. Delam najlepše natrte ta hodofnost. — Pozdravlja Te Tvoj vdani Martin. * Dr. Rogoslav Alulus. ohtlnskl zdravnik v Kronovem , (Sedmero ohtln), svojemu sinu Martinu v Parizu, Ulmska ulica, Paateurjev Institut. Dragi sini Prvi popi« Tvojega bivanja t Parizu nas Je zadovoljil In razveselil. Pesnici na ljubo, tvoja sestra I.uzn nI pustila onega dela pisma kar tako mimo ter Je stavila nekaj zbadljivih opazk na besede, a katerimi Izražaš utlnek, ki so ga nate naredile Parižan-ke. Tudi Tvoja mati je oh tej toCkl stavila nekaj pripomb. In toliko bolj, ker je lekarnarjeva tena, gospa Schustcrjeva, ki Jc, kakor veš, bila lansko leto ▼ Pa-rlzu, pripovedovala mnogo stvari glede ne vedno dostojnega obnašanja pariških dam ter Je celo opazila, da nekatere Izmed njih pobirajo na cesti viečko In to na tako nesramen natln, da se Jim vidijo nogavice celo do gletnjevl Toda Tvoja mati In Tvoja sestra zaupata v Tvojo moralno zavest, ki sta TI Jo vlila Tvoje potomstvo In vzgoja. Mene pa bolj zanima natln, kako si zatel svoje študije. Tudi Jaz mislim, da kemija. In predvsem nova panoga, to je hakterlologlja, ki Ima tako sijajno bodočnost, pomeni dragocen doprinos k naši stroki. Toda ne bi hotel, da hI posvetil preveč časa tem podrobnostim, ki so za nas samo drugotna sredstva, viri, ki Jim ne gre pripisovati bistvene važnosti. Res Je sicer v končni analizi, da se vitalni procesi morejo smatrati kot kemični procesi. Vendar pa je nek drug Francoz, ki nI nič manj učen kakor pa Tvoj učltei} Pasteur — in Pasteurjevega Imena še nikoli nisem slišal — opravičeno govoril o »lahkomiselni praksi«, ki k nam prihaja z Angleškega, In ki nas ho nekega dne privedla do tega, da se bomo bližali bolniški postelji z drobnogledom v rokll (Dalje.) šdho&ne noiace Določitve glede zatemnitve Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi svojih odredb (i. junija 1941 XX. št. 42. in 1. julija 1942-XX, št. 103. glede na potrebo, da se doloii nov urnik za zatemnitev, L. odreja: Čl. 1. Do nadaljnih odredb so je treba ravnati po določilih glede zatemnitve, ki bo trajala od 21.30 pa do 5 zjutraj. Čl. 2. Vsa druga navodila v odredbi 0. junija 194I-XX, št. 42, ostanejo nespremenjena. Čl. 3. Nova odredba stopi takoj v veljavo in bo objavljena v uradnem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 10. avgusta 19I2-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: K nt i I i n Grazioli. Koledar Torek, 11. avgusta: Tiburcij, mučenec; Suzana, devira in mučenica; Aleksander, škof in mučenec; Digna, devica; Tavrin, škof. Sreda, 12. avgusta: Klara, devira in ustanoviteljica reda: llilarija, mučenica; Uerkulan, škof; Nimija, mučenica; Evplij, mučenec. Lunina sprememba: mlaj: 12. avgusta ob 3.28. Iferschel napoveduje vetrovno in nestanovitno vreme. V sredo je tudi delni sončni mrk, ki pa v Srednji Evropi ne bo viden. Blažk — Anera — Lukan Vam bodo zn vedno ostali v spominu, če naročite in prečitate roman, mogočen in napet, kakor jih je malo v svetovni književnosti Ognjišče I. knjiga, 438 strani Napisal M. Budak . prevedel S. Sali - opremil arh. VI. GajSek - izšel v zbirki ..Naia knjga" Elegantno vezan v celo platno 75 Lir Če se naročite na zbirko „N AŠA KNllGA" (3 ali 6 knjig) je roman mnogo cenejši. Založba Ljudska knjigarna v Ljubljani Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5 — Duhovno vajo za duhovnike bodo v Domu duhovnih vaj v Ljubljani ta mesec še dvakrat: od 17. do 21. avgusta in od 24. do 28. avgusta. Sicer sta v načrtu dva tečaja ludi za september (od 7. do 11. in od 21. do 25. septembra); vendar prosimo ljubljanske gg., da se priglasijo že za ta prva tečaja, ko zunanji gg. ne morejo priti. Pogoji so razvidni iz zadnje številke Škofijskega lista str. 33. — Vodstvo. — Duhovne vaje za dekleta bodo v Lichten-turnovem zavodu od 13. do 17. avgusta. One udeleženke, ki žele imeti oskrbo v zavodu, naj pri-neso s sbeoj živilske karte ali pa živila. Duhovnih vaj pa se udeležujejo lahko tudi vsa ona dekleta, ki bi imela hrano doma. V obeh primerih pa prosimo, da se prijavite na naslov: Licli-tenturnov zavod, Ljubljana, Ambrožev trg 8. Pri-četek duhovnih vaj bo 13. avgusta ob 6 zvečer; nadaljni spored dobite v zavodu. — Vreme od soboto do ponedeljka. Jutra so bila nekam hladna. Podnevi je oba dneva vladalo lepo. sončno in primerno toplo vreme. Za kopalce ni bilo dobro nekoliko hladnejše vreme, ko je bila voda prav mrzla. Toda sončili so se kaj radi tam na Prulah oh obeh Ljuhljaničinih bregovih. V soboto je bil zaznamovan temperaturni maksimum + 23.4° C, v nedeljo pa za dober las višji, namreč + 23.6° C. V nedeljo zjutraj je bilo dokaj hladno, kajti zaznamovan je bil jutranji temperaturni minimum + 8° C. ko se je v ponedeljek že dvignil na + 10.8° C. Barometer je začel padati. Ko je barometer v soboto ta mesec dosegel najvišje stan je 767.6 mm, je v nedeljo že padel na 764.0 in v ponedeljek zjutra j na 763.9 mm. Na Barju je bila v ponedeljek zjutraj gosta, nizka megla, pozneje so se kopičili belkasti oblaki — golobčki. — Ajda že lepo poganja. Letos so naši kmetje povsod preorali vsa strnišča po pšenici, rži in ječmenu ter so skoraj povsod vsejali ajdo. Ajda spričo ugodnega vremena povsod že lepo poganja iz zemlje ter je na nekaterih njivah visoka že celo ped. Ako bo vreme ugodno, bo v jeseni dovolj ajdovega zrnja vsaj za domačo prehrano pridelovalcev in dovolj ajdovih žgancev, te izvrstne špecialitete naše domače kuhinje. 2e več let je tega, odkar naši kmetje sejejo le malo črne ajde, ki je prav za prav bila nekoč pri nas domačinka, temveč sejejo le sivo ajdo, ki se bolj obnese. Pač pa čebelarji trdijo, da črna ajda bolj medi. Ako pa bo siva ajda cvetela ob pravem času, bo tudi ta ajda nudila obilo paše čebelicam. Za ajdo so najbolj ugodna tista leta, ko ni ne preveč suho, pa tudi ne preveč deževno, recimo tako, da lahno rosi vsako noč nekoliko. Ob takem vremenu ajda ne napravi visokih stebel, pač pa ima bogate kobulje zrnja, kar se pozna pri mlačvi, ko kmet dobi le malo ajdove slame, ki skoraj ni uporabna za nobeno stvar, pa pa dosti lepega zrnja. — Ali je pižmovka tudi v Ljubljanski pokrajini. Te dni smo brali, da so se v Banatu pojavile podgane pižmovke v velikem številu okoli Donave ter njenih pritokov ter prekopov. Pižmovke so izredno nevarne, ker namreč izpodje-dajo jezove in nasipe, ogrožajo tako vodne naprave in varnost naselij, polja, elektrarn, mlinov in slinega ob večjih rekah. Hkrati pa škodujejo fudi ribolovu. Pižmovke so s svojim izpodjeda-njem povzročile že marsikake povodnji ter jih oblasti prav zaradi tega preganjajo in razpisujejo nagrade za vsako ubito žival. Pižmovka ni domačinka v Evropi,* temveč v Kanadi. Spada v vrsto glodalcev, živi pa podobno življenje, kakor recimo bobri. V domovini je pižmovka zelo cenjena, ker daje prav lep kožuh lovcem, ki ga lahko dobro prodajo. To je bilo na misli nekemu gra-ščaku na Češkem, da jo pred kakimi štiridesetimi leti naselil nekaj pižmovk tudi v vodah okoli svoje graščine, računajoč pri tem, da bo dobival od te živali dragoceno kožuhovino. Toda pižmovka se je izneverila, pričela se je naglo množiti, njen kožuh v Evropi ni bil več tako lep kakor v Kanadi, pač pa je pričela delali veliko škodo na vodah. Ni minilo desetletje, je bila že na Dunaju in prodirala čim dalje proti jugu ter končno dosegla Banat. njeno selienie dalje ob Donavi pa seveda še ni ustavljeno. Kakor vsi glodalci, se ta žival množi prav tako hitro, recimo, kakor zajci ali prave podgano, dasi so jo lovci pričeli neusmiljeno preganjati. Prišla je tudi že v območje Mure in Drave, pred leti pa so jih opazili celo na Savi pri Brežicah. Kaki hpel let je tega, kar so par podobnih živali opazili okoli jezu na Fužinah pri Ljubljani, torej naj bi pižmovka prodrla celo v kraje, ki spadajo sedaj v Ljubljansko pokrajino I Lovci so jo pričeli preganjati tudi v ljubljanski okolici, ni pa znano, če je kdo Iu že ustrelil kako tako žival. Pač pa so tedaj srečni lovci ustrelili na Ljubljanici nekaj vider, ki dajejo zelo dragoceno kožuhovino, so pa ribolovu zelo škodljive. <£juMjaH.a Ne zanemarite hišne zaščite! Ker je razpis Vis. komisariata od 29. XI. še vedno v veljavi, moramo brez izjeme slej ko prej skrbeti za hišno zaščito v ožjem smislu, da osnažimo podstrešja in jih imamo vedno pospravljena, prav tako pa moramo napraviti na podstrešjih ognja varni tlak, nabaviti gasilno orodje itd. Ta hišna zaščita je zaradi varnosti pred požarom neobhodno potrebna ne samo zaradi morebitnih napadov sovražnih letal z zaži-galninti bombami, temveč tudi v mirni dobi. Tega zavarovanja namreč ne predpisujejo samo zaščitni predpisi, temveč ga ukazujeta tudi gasilski red in gradbeni zakon. Zato Visoki komisa-riat vztraja tudi pri zahtevi, da je treba nabaviti vstavljive ročne brizgalne ali posebne aparate, čeprav je na podstrešju vodovodni hidrant. Kes ima večina ljubljanskih hiš za lastno varnost pred požari razne priprave za zasilno gašenje ognja. Ker imajo pa taki pripomočki le tedaj pomen, če so neprestano v uporabnem stanju, je v interesu slehernega hišnega lastnika, če da te pripravo sem in tja osnažiti ter jih pre-iskusi. Ker so te priprave enostavne, lahko vsakdo pomankljivosti ter pripravo spet spravi v red. šluger Jasno je, da je treba kovinske dele teh priprav varovati pred rjo tako, da jih preplcskamo z barvo ali namažemo z maščobo. Konopljene cc-vi je seveda treba varovati pred vlago in jih moramo po vsaki uporabi osnažiti ter dobro posušiti. Vstavljive ročne brizgalnice in brentačne brizgalne (vedro z vdelano brizgalno) moramo vsaj vsakega pol leta preizkusiti z vodo tako, da se prepričamo, če morda ventili niso zamašeni ter so tesnila še uporabna. Tudi pri teh napravah moramo gumijasto ali konopljeno cev dobro izprati in osušiti. Vedra in posode, kjer moramo imeti vedno pripravljeno vodo, je treba sem in tja umiti in zamenjati vodo. Posebno pa moramo skrbeti pozimi, da voda v posodah ne zamrzne. Pri ročnih gasilnih aparatih (Minima*, Caire, Tatra i. dr.) moramo predvsem paziti, da iztočna šoba ni zamašena, prav tako pa moramo gledati, da je priprava vedno polna ter da temperatura prostora, kjer je aparat shranjen, ne pade nižje kol je za dotično polnitev ali izdelek predpisano. Obenem pa moramo skrbeti, da so osebe, ki bi jim bila ob požaru poverjena uporaba takega gasilskega aparata, zanesljivo dobro poučene o predpisih, kako je treba rokovati z aparatom. V dvomu ali nejasnosti, naj se vsakdo informira pri tvrdki, ki mu je pripravo prodala ter mu bo tudi rada dala vse potrebne nasvete. Upoštevanje teh načelnih navodil bo preprečilo nepotrebne stroške in omogočilo, da bo priprava, kadar bo treba, res zanesljivo delovala. JAJCA Trgovina olja, lakov in barv MefliC Franjo ohvešča vse, ki so pri njein kupili letos spomladi vodotoono steklo in vložili jajca, ki so se že ali pa se še bodo pokvarila, da prinesejo takoj, najpozneje pa do 15. avgusta 1.1. vsa ja:ca, ki so jih vložil' v to vodotopno sleklo, da vam vsaj delno povrne škodo za pokvarjena jajca. Po 15. avgustu pa trgovina ne bo več sprejemala pokvarjenih jajc in ne bo več plačevala odškodnine. 1 Prva obletnica za pokojnega prof. dr. Franceta Trdana bo v sredo, 12. avgusta ob K'9 v kapeli Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska 9. K tej žalni slovesnosti vabimo vse prijatelje, znance iu bivše učence blagega pokojnilta. — Prijatelji. 1 Sv. maša za rajne Moravčano bo v torek, 11. t. m. ob 17 v frančiškanski cerkvi. 1 Sv. maša za f župn. upr. Jožefom Geohc-lijem bo v torek, 12. t. m. ob 8 v stolnici pri glavnem oltarju. 1 Sv. maša zadušnira za pokojnega Janeza Mavhlja bo v četrtek, 13. t. m. ob 8 v Križankah (72). 1 Maša zadušnica za pok. dr. Franc Ježem bo dne 11. avgusta 1942 ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Jožefa. 1 Sprejemni izpiti za I. razred gimnazijo. Vpis v tečaje, kjer poučujejo gimnazijski profesorji vse predmete trikrat po dve uri tedensko po novih predpisih, traja še nekaj dni. — Učnina nizka. Informacije in vpis pri vodstvu učnih tečajev, Zrinjskcga cesta 7, II. nadstropje, dnevno od 8 do 12. 1 Popravni izpiti. Strokovni pouk za vse srednješolce. V posebnih tečajih proučujejo profesorji vsak predmet trikrat po dve uri na teden. Učnina nizka. Pri rednem posečanju in veslnem sodelovanju uspeh zajamčen. Ne odlašajte, vpišite se takoj na poljanski gimnaziji, zdaj Lichtenthur-nov zavod, dnevno od 8 do 12. 1 Urnik normalno oddaje plina je po odredbi Vis. komisariata spremenjen tako, da bo ob delavnikih imel plin normalni pritisk od 7 do 12.30 ter po enournem presledku spet od 13.30 do 16 popoldne in od 18.30 do 20.30 zvečer. Ob nedeljah in praznikih je pa normalna oddaja plina omejena na Čas od 7 do 9 ter od 10.30 ilo 13.30 in od 18.30 do 20.30 zvečer. Stranke opozarjamo na ta novi urnik in jih prosimo naj o tem pouče vse člane svojih družin. Zelo pogosto se namreč dogaja, da stranke kličejo plinarno, češ, da je plin pokvarjen, da ne gori, da je potrebno popravilo, ker so pač poskušale rabili plin ob času zapore. Zalo nastanejo nepotrebna pota uslužbencev plinarne, zato bodo pa morala biti v bodoče v takih primerih laka nepotrebna pota zaraču-njena. I Živilski trg po nedelji. Deževje v preteklem tednu je povzročilo, da so gobe začele naglo rasti in jih je ponekod na izobilje. Pozna se sedaj to nekoliko tudi na trgu, kajti v ponedeljek je bilo nekaj prodajalk, ki so ponujale gospodinjam lisičke, izbrane in lepe. Neka ženica v spremstvu starejšega moškega prinaša že skoraj vsak dan tja na semeniški vogal gobe, ki jih prodaja po 4 lire liter. Zatrjuje, da so to šampijoni, pač pa so te gobo podobne šampijonom. Gospodinje jih še kaj rade kupujejo. Takih gob je bilo v ponedeljek precej na izbiro. Prihaja čas za domača jabolka, domačo hruške in slive. V ponedeljek je neka okollčanka, doma iz sostrske okolice, prodajala na trgu domače slive po 5 lir kg. Naprodaj so bili poleg uvoženih tudi domači paradižniki po 2.70 lir kg. Zanimivo je, da so se gospodinje začele zelo zanimati za sušenje razne zelenjave in kupujejo v velikih množinah na trgu razno ze-lcnjadno perje. Tako je neka gospodinja naročila od neke pridelovalke zelenjave kar celo kopico perja od zelene in peteršilja. Ljudje prinašajo na trg še neko zanimivost. Znano je. da domači zajci zelo radi zobljejo mlado trtno perje z vejicami. In trtne vejice sedaj na trgu gospodinje kaj rade kupujeio, druge pa ga jemljejo za okrasje. 1 Za snago po ulicah. Činiteijem, ki jim je skrbeti za snago po ljubljanskih mestnih ulicah, jo žo od nekdaj delalo velike preglavice vprašanje, kako odvaditi občinstvo, ki se vozi s cestno želznico, da bi ne metalo porabljenih vozovnic na ceste in ulice. V novejšem času so ob izhodih na vozovih videti neke odprtine, kamor naj bi potujoče občinstvo metalo porabljene vozovnice, da ne bodo cesto in ulice smetne Teh odprtin pa se občinstvo, kakor je videti, poslužuje le deloma, zakaj še vedno je videti vse polno listkov po ulicah. — Kako vse drugače se da to vprašanje praktično in temeljito rešiti, o tem poroča revija »Svetovna štednja« v št. 6-7 iz Brna to-le: »Da bi se prebivalci mesta Brna odvadili metati porabljene vozovnice cestne železnice na ulice, je železnična uprava sporazumno z ondotno hranilnico sklenila, da vsakdo, ki odda določeno količino porabljenih vozovnic, dobi enomesečno brezplačno vozovnico za eno proso, ch-enein pa se mu izroči še vložna knjižica tamoš-nje hranilnice s primerno hranilno vlogo.« Ali bi ne bilo izvedljivo to tudi pri nas? I Dario Nircodemi: »Učiteljica«. Komedija v treh dejanjih, ki 6t> godijo v podeželskem okolju. Delo elika usodo podeželske učiteljice, ki vsa iivi v hrepenenju za svojim otrokom, ki ga končno najde med svojimi učenkami. Predstava bo v Drami v torek, 11. t. m. ob 17.30. Cene od 10 lir navzdol. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama: Torek, 11. avgusta ob 17.20: »Tlčiteljteui, Izveu. Ceno od 1(1 lir navzdol. — Sred«, 12. avgusta oli 17.30: »Kralj na Hetajnovi«. Izven. Cene od 10 lir navzdol. — Sobota, 15. avgusta <>l> 17: »Ko-vurstvo in ljubezem. Izveu Cene od 10 lir navzdol. — Nedelja, ir> avgusta ob 17.,10: »Učiteljica«. Inveu. Ceno od 10 lir nuvzdol. — Ponedeljek, 17. avgusta: Zaprto. KADIO. Torek. 11. avgusta: 7.30 Pisana glasba. 8 Napoved tušu. Poročila v Italijanščini — 12.20 i\e-produeiraua glasba — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Trio Emona — 13 Napoved čiisa. Poročila v italijanščini — 13.15 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Operetno glasbo vodi dirigent PetralU — 11 Poročila v italijanščini — 14 15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. :>i-jHnec, sodelujeta sopranistka Druga Skok in tenorist Janez LipuSček Operetna glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert pianista Marijana Lipov-Ska — 17.40 Koncert sopranistke Ksenijo Ku.šoj — 10.10 Poročita v Slovenščini — lil. 45 Lahka glasba — 20 Napoved časa Poročila v Italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Prenos iz Romunije — 21 20 Orgelski koncert Pavla Rančign.in iz cerkve sv. Petra v Ljubljani — 21.50 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanee — operna glasba — 22.20 Novi orkester, vodi dirigent Frn.,'Na. 22.45 Poročila v itnlljaSčinl LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: Dr. O. Plccoli. Blfivvcisova eesta li; mr Hočevar, CeiovSka costa 62: mr. Oarhis. Moste - ZaloSka eesta 47. 500 lir nagrade dobi, kdor prvi izsledi storilca ali kozo mlekarico, ki je bila odpeljana dne 10. t. m. okoli 11 do Vi 12 dopoldne iz vogala Vošnjakove in Kralja Viktorija Emanuela (pfcoje Bleivveisove) ulice. — Koza je bela s črnimi progami, brez rog. Odpeljal jo je mlad visok fantič oblečen v beio obleko, v smeri proti prelazu na Bleiweisovi cesti (prejo Tyrševi cesti). — Naslov se zve v upravi lista. /e MM&fra phi kasC& iozad&t Jjz, Q.OJlUZXjZ Oblnk se je ulrnnl. Zadnji ponedeljek se je okrog osmih zvečer nad okolico C.ormonsa utrgal oblak. Med silovito vihro in strašnim nalivom je nenadoma začela razbijali toča. Okle-stila je sadovnjake, polja in vinograde. Precej sta trpeli turščica in trta. Nevihta ie ponekod poškodovala tudi mnogo dimnikov in razkrila več streh. V Connonsu samem so se zaradi na-plave zamašili cestni kanali in jc voda udrla v kleli in pritlična stanovanja. 1'rifelek Ionske sezone. Kakor je razglasila prefeklura, sc v nedeljo, 23. avgusta v naši pokrajini odjire letošnji lov. Od tega dne na-prej se za dobo 1942—1943 sme streljati divjačina in ptiči, v kolikor dovoliti je zakon. 1400 stolov drv zaplenjenih. Po nalogu pre-fekture je oblastvo zaplenilo 1000 stotov drv družbi »Italslrade« iz Milana, ki ima svoje skladišče na Rechi pri Circhini, 300 stotov tvrdki Al. Novak in 108 stotov tvrdki Ivan Drolc iz Piedimelza. Drva so bila zaplenjena, ker se imenovane tvrdke niso držale veljavnih predpisov. Drva so bila nakazana »Pokrajinski trgovski zvezi« in bodo naprodaj civilnemu prebivalstvu za domače poirebe. Trgovske izložbe v Kranju bodo ob nedeljah odprte! Doslej je bila navada, da so trgovci svoje izložbe ob nedeljah zaprli. Trgovinski gospodarski odsek je sedaj izposloval, da ostanejo trgovske izložbe ob nedeljah odprte. Vsekakor bo mestna slika bolj poživljena z vedno okusno opremljenimi izložbami, kakor pa z zaprtimi. Poljska zaposlitev dijakov. Tudi v Škofjo Lcko so prišli dijaki in dijakinje na počitniško zaposlitev. Sprejel jih je vodja krajevne skupine Bo-dner. Dijaki bodo dva meseca pomagali pri delu. Veteran iz Bosne. V Dolu pri Ljubljani so ustanovili skupino vojakov bivše avstrijske armade, ki šteje že 53 članov. Med njimi je tudi vojni invalid, ki se je leta 1878. udeležil okupacije Bosne in Hercegovine, 85 letni Ivan Za je. V Bosni ga je zadela krogla v koleno. Kljub visoki starosti je še vedno popolnoma zdrav in ga zaradi dobrega spomina nazivajo »živi koledar«. J Spodnjega JjtajeKskefa Umrla je v Mariboru 72 letna zasebnica Marija Tunič. V Spodnji Sv. Kungoti je v visoki starosti 86 let umrla vdova po nadučitelju Alojzija Roškar. V Št. Ožbaltu pri Mariboru je umrla v starosti 56 let zasebnica Antonija Hojnik. V Ptuju j^ umrla zasebnica Ivana Raštajgar. Zastrupljen.je krvi. V nekem mariborskem industrijskem podjetju zaposlena uradnica Ivana Fric, stara 29 let, se ni zmenila za majhno rano na nogi. Rana se ji je prisadila in nastalo je hudo zastrup-ljenje krvi. Prepeljati so jo morali v mariborsko bolnišnico, kjor se zdravniki trudijo, da bi ji rešili življenje. Z drevesa je padla. V Spodnjem Bregu pri Ptuju je padla s sadnega drevesa i6 letna Silvana Niklas in si dvakrat zlomila medenico. Obsojen ubijalec. 41 letni Albin Zmrzlak iz Toplic, okraj Trbovlje, je 15. aprila z nožem zaklal svojo ljubico. Po zločinu je zbežal, pa so ga orožniki kmalu prijeli. Kazenski oddelek pri jk>-veljniku varnostne policije na Spodnjem Štajerskem je predlagal za Zmrzlaka smrtno kazen, šef civilne uprave pa je smrtno kazen spremenil v ječo 15 let. Ijz, Žbivalke. Zveza Zagreba s hrvatskim Zagorjem. Gradi se nova cesla Sesveti—Kašija—Marija Bistrička, ki bo najkrajša potna zveza med Bistrico in Zagrebom ter najlepša cesta po hrvatskem Zagorju. Mednarodna razstava izumov v Zagrebu. Ze leta 1933. se je v Zagrebu usianovilo društvo hrvatskih izumiteljev, ki so izumili mnogo novih iznajdb na vseli področjih človeškega udejstvovanja. To društvo je ustanovilo tudi odsek tujih inozemskih iznajdb ter bo priredilo v kratkem času v Zagrebu razstavo domačih hrvatskih ter novih inozemskih izumov. Razstava bo gotovo zelo zanimiva ter bo gotovo nudila mnogo pobud za nov vzpon iznajdi-teljskega duha pri Hrvatih. Nova naredba o službeni dobi. Toglavnik je izdal novo naredbo o računanju službenih let, ki velja predvsem za liste, ki so bili v prejšnji državi predčasno upokojeni. Vsi državni in samoupravni uradniki, ki so bili predčasno upokojeni, imajo pravico na penzijo, kakor da so ves čas, kar so bili upokojeni, preživeli v aktivni službi. Prav tako tudi potomcem ti-itih predčasnih upokojencev, ki so umrli, pripada penzija, kakor da so do dneva 6mrli bili v službi. Enako se vsem še sedaj aktivnim uradnikom, a so bili morda upokojeni nekaj časa, šteje pokojninska doba v aktivno delo ter v napredovanje in v penaijo. Ti predpisi, s katerimi se popravljajo krivice prejšnjih uprav, veljajo samo za one, ki so bili nasilno upokojeni, ne pa tudi za tisto, ki so dali sami ostavke ali pa 60 bili na prošnjo upokojeni. \S\8uLje Zapečateni kotli za žganjekuho. Srbski finančni minister je odredil, naj se zapečatijo kotli za kuhanje žganja v Banalu. Ta odlok je bil potreben, in naj bi preprečil kuho žganja iz žita. Najvišja dovoljena tena za staro opeko. Srbski komisar za cene jo določil najvišjo ceno ia staro opeko 900 dinarjev za 1000 opek. Dolgin - Debeluh - Ostrogled Risbe- ROM — Besedilo po K. 3. ERBENU 71. ^iSMvf.-* IZ BISERA VSTANE DEKLICA. KO JO ČAROVNIK VIDI, SE MU Z GLASNIM TRESKOM RAZPOČI DRUGI OBROČ KROG PASU. 72. JEZNO ZAMRMRA IN ODPELJl NO S SEBOJ. KRALJIC- Sonce in zima v letih 1942-1943 Novi cikli Lanska zima 1941-1942 je bila zgodnja ter izredno ostra. Kot tako smo jo tudi napovedovali v svojem članku v »Slovencu« od 21. junija 1941. Svojo napoved smo opirali na desetletna opazovanja sonca, in na gotove pojave na soncu, ki sk v zakonitem redu pojavljajo ter imajo vzročno zvezo 7 atmosferičnimi spremembami na zemlji. Sonce je ogromna žareča plinasta obla, katere ekvatorijalni premer je 1,391.000 km. Ta ogromna obla se zasuče enkrat okoli svoje osi v 25,16 dneh. Vkljub tako navideznemu počasnemu vrtenju okoli svoje osi, pa vendar brzi ena točka na sončnem ekvatorju s hitrostjo 2005 metrov na sekundo. V notranjosti sonca nastajajo, zlasti v dobi splošne sončne aktivnosti, silne eksplozije in erupcije ter strujijo ogromne struje (ritmi) v redovitih časovnih razdobjih. Sonce deluje tako, kakor eno organično dualistično telo. To dvojnost redovitih struj (ritmov), smo že v posebni knjižici (Die Rhythmen ... 1938) dokazali in pojasnili. Sončne pege pa so le sekundarni pojav, kot vzročna posledica vseh silnih sprememb v notranjosti sonca. Doba, v kateri sonce več ali manj aktivno deluje, je takozv. 11 letna maksimalna perioda. Navidezno relativno sonce miruje v začetku te II letne periode (glej diagram pri A), tedaj je sonce tedne, celo mesece brez peg. Nenadoma aktivnost poživi ter narašča do maksima pri M. Večja ali manjša aktivnost se izraža v več ali manj številnih pegah. Od M do B pa aktivnost polagoma pojenjuje dokler ne doseže zopet »*e-hki minimum« B, ko sonce tedne, celo mesece navidezno miruje t. j. stanje brez peg. Po velikem minimu B pa se prične zopet prihodnja nova »11 letna maksimalna perioda«. Veliki minimum A jc bil v letu 1930—1931, prihodnji pri B bo i«ta 1913-1944. V dobi med obema vel. minima A in B ko je sonce splošno več ali manj aktivno ter ima več ali manj peg, se nenadoma pojavi stanje brez vsakih peg. To izredno stanje v dobi splošne aktivnosti, ko je sonce za dobo 1 do nekoliko dni brez peg, smo imenovali t—subminimum (totalni sub-minimum). T-subminimi se pojavljajo v zakonitih razdobjih in na določenem površinskem območju sonca (heliogr. dolžina). T-subminimi se pojavljajo v serijah. Posamezne serije t-subminimov nam kaže tablica in diagram, ter so označene z a—m in njih časovno razdobje in sorazmerni laktor. V vsaki seriji se t-subminimum lahko večkrat, vsled rotacije sonca, ponovi. Večkrat pa se v isti seriji razvije, na nasprotni strani sončne oble — nasproti prvotnemu t-subminimu, še »proti t-subminimum«, ki se tudi včasih zaradi rotacije sonca onovi. Serije t-subminimov se pred maksimom v razdobju med A in M pojavljajo v časovno sorazmerno rastočih razdobjih ter so maloštevilne. Po maksimumu pa sc serije pojavljajo (M-B) v skrajšujočih razdobjih, toda tevilnejše. Cim bližje je serija velikemu minimu B, tem več t-subminimov je v isti seriji. Sonce izžareva razven svetlobnih žarkov, tudi elektromagnetične in druge žarke. V dobi splošne sončne aktivnosti je to izžarevanje večje kot ob času neaktivnosti. Ako tedaj v dobi splošne aktivnosti med A in B, sonce deloma nenadoma postane neaktivno, to je ko sc pojavi t-subminimum, je splošno sončno izžarevanje raznovrstnih žarkov, več ali manj drugačno v jakosti. Ta nenadna iz-prememba izžarivanja v jakosti, množini raznovrstnih žarkov, vpliva na zemeljsko ozračje ter ruši ravnovesje v ozračju. Ako se pojavi nenadno t-subminimum, se polagoma v 8—10 dneh razvije v zemeljskem ozračju stanje visokih toplotnih razlik, ki so svojske vsakokratnemu letnemu času, v katerem se je t-subminimum pojavil. Sončni svetlobni žarki se širijo s hitrostjo 299774 km na sekundo, pri tem ko se drugovrstni žarki širijo iz sonca s hitrostjo 40000 km na sekundo, tedaj ca. 7,5 krat počasneje. Zaradi teh pojavov t-subminimov v lanski zimi 1941/1942, se je pojavil v severnih predelih zemlje silen mraz, istočasno pa v južnih predelih, izredna vročina. Tudi pomladanski meseci 1942 so kazali velike toplotne razlike. Za lansko zimo je bila kritična »serija g« (glej diagram), ta se je pojavila dne 7 11. 1941. Naslednji t-subminimi so se pojavili v seriji g: dne 7. 11. 1941, ki je trajal 1 dan, dne 26. 1. 1942, ki je trajal 3 dni, in »proti t-subminimu«: dne 20. 12. 1941, ki je trajal 2 dni, dne 9. 3. 1942, ki je trajal 4 dni. K znak serije T-subminima datum pričetka serije ra7.dobJe med serijami, dnevi Isto razdobje kot soraz.merni faktor A. Veliki minimum a b c 31.12.1931 29. 6.1933 29. 7.1935 30.11.1937 546 760 855 3,- 4,2 4,7 M. Maksimum d e f g h i i k 1 m 30. 3.1939 4. 5.1940 3. 4.1941 7.11.1941 28. 5.1942 485 401 334 218 202 2,7' 2,2 1,8 1,2 1,12 B. Veliki minimum T-subminimi so se tedaj ponavljali v ca. mesečnih oziroma 14 dnevnih razdobjih. Na ta način si lahko razlagamo takozvane »mrzle in toplotne vale«. Naslednja serija h sc je pričela dne 28. 5 1942, ter traja Se danes. T-subminimi so bili do danes sledeči: dne 28. 5. 1942, ki je trajal 9 dni, dne 28 6. 1942, ki je trajal 4 dni, in »proti t-subminimum«: dne 12. 6. 1942, ki je trajal 4 dni ter dne 14. 7. 1942 ki je trajal 14 dnill Tudi v tej seriji h so bili isti pojavi, izredna vročina, hladna jutra, v južnih krajih, kjer je sedaj zima, pa nenavaden mraz. Do danes so se v tekoči maksimalni periodi že pojavile naslednje serije: pred maksimom M so bile serije a, b, c, po maksimu pa d, e, f, g in h. Ostanek serij i---m se pojavi še do konca tekoče periode B, veliki minimum. Iz dosedanjih gorenjih navedb smo videli, da so v tekoči maks. periodi, aktivne, pred maksimom M 3 serije, po maksimu pa 10 serij. To dejstvo nam odkriva izredno važno novo zakonitost v sončni aktiviteti. Marsikatere tajne v sončni delavnosti, si s to zakonitostjo lahko raztolmačimo in pojasnimo. Tu vlada neka zakonitost v sorazmernem številu 2:3:5, preiščimo raz.dub|a serij. Razdobje med b in c = razdobju c--d + d--c ali = 2 serijam, razdobje med a in b = razdobju e--f + f--g + g--h ali = 3 serijam, razdobje med A in a — razdobju h--i + i--j + j—k + k--l + i--m ali 5 serijam. To sorazmerje je isto tudi, ki se pojavlja v 11 letni maksimalni periodi v raznih subpcriodah. Ako pogledamo tablico in diagram, zlasti razdobja in sorazmerne faktorje, uvidi lahko vsak strokovnjak, da jc možno izračunati, kedaj se bo kaka serija pojavila Ako v eni maksimalni periodi, v začetku te periode, opazujemo vsaj serijo a ln b, tedaj lahko z gotovostjo sklepamo in izračunamo: koliko časa bo trajala maksimalna peiioda, kedaj se bo pojavil maksimum M, kedaj veliki minimum B in razne ostale serije, ter v katerih letnih časih se bodo pojavljali t-subminimi in slednjič, kakšno splošno vreme bo prevladovalo. V dobah velikih minimov A in B, ob času dolgotrajnih t-subminimov ter v dobah pred maksimom M, ko so pojavi serij t-subminimov zelo redki, tedaj prevladuje istovrstno splošno vreme: dolgotrajna suša, ali deževje, vročina ali mraz, ki odgovarja vsakočasnemu letnemu času. V dobah pa, ko so serije t-subminimov pogoste ter t-subminimi kratkotrajni in se razdobja t-subminimov hitro menjujejo, tedaj se pojavljajo izredne toplotne razlike: izreden mraz ali vročina, istovrstno vreme nima trajnega značaja. Ker bo tekoča maksimalna perioda končana konccm leta 1943 (glej diagram), ko se bo pojavil veliki minimum B bo leto 1944 v času velikega minima povsem podobno letu 1931, ob času velikega minima A. Kakšen upliv pa imajo dolgotrajna istovrstna splošna vremena, ali pa kratkotrajna splošna vremena z menjajočimi toplotami, na rast in poljedelstvo, ve to vsak poljedelec. Prihodnje serije i, j in k (glej diagram) se bodo pojavile v zimski dobi 1942/1943 in siccr »i« v jeseni 1942, »j« v sredi zime in »k« spomladi 1943. Tak pojav je izreden, ki se v stoletjih redko primeri. Iz diagrama že je razvidno tudi, kdaj se serije pojavljajo, da je to odvisno od datuma, kdaj je pričelo sonce v novi maksimalni periodi, zopet aktivno delovati, t. j. kateri datum je pri A. Ob času serij i, f, k se bodo pojavile toplotne razlike podobno kot lansko zimo, toda zaradi številnejših serij (3) bodo razdobja v spremembah krajša. Ker pa sončna aktivnost hitro pada, in smo takorekoč tik pred velikim minimom, bo že opaziti tendenco splošnega vremena minimalnega tipa. Zadnje serije 1 in m se bodo že »zlile« v veliki minimum B. Poletje, jesen in zima 1943 bo že ve-liko-minimalnega značaja, ko prevladuje splošno vreme, dolgotrajnega istovrstnega vremena. Do sedaj je bilo znanosti znano, da se tako-zvana »11 letna maksimalna perioda« pojavlja povprečno vsakih 11 let, in da so nekatere periode različno dolge 7—17 let. To se je ugotavljalo samo po času, kedaj se je pojavil maksimum M, to je, kdaj je bilo po velikosti in številu največ peg. Takšno ugotavljanje pa je samo približno, kajti kakor smo že omenili, so pojavi peg samo sekundarnega značaja sončne aktivitete v notranjosti sonca. V periodah 7—17 let pa tiči zopet ona tajin-stvena zakonitost, ki smo io že omenili, namreč zakonitost sorazmerja 2:3:5111 Večdesetletna opazovanja in meritve pojavov na soncu, so nam odkrili novo zakonitost, da serije t-subminimov »potujejo« po sončni obli v smeri od zapada proti vzhodu. To se pravi, vsaka nova serija se pojavi vzhodneje od predidoče serije. Pojav »sile«, ki povzroča serije t-subminimov, potuje v nasprotni smeri (vztrajnostni moment), kakor se suče sonce okoli svoje osi. Dnevni povprečni premik serij, v tekoči maksimalni periodi in v prejšnji, znaša 0,30266 heliogr. dolžinskih stopinj. Premik serij pred maksimom M, pa je za samo 0,01018 heliogr. dolžinskih stopinj višji kot po maskimu M, in to radi večje aktivitete. Povprečna hitrost premika serij znaša tedaj 43,5 metrov na sekundo. Serije rabijo, da potujejo enkrat okoli sončne oble (360°) točno 1193 dni aH 3 leta 98 dni oziroma 3,268 let. To obhodno dobo, enkratno potovanje serij okoli sončne oble v 3,268 letih bomo imenovali t-subminimalni ciklus ali enkratni t-s ciklus. Osnovna zakonitost v raznih subperiodah, serijah ter v aktivnosti sonca, se izraža v sorazmerju 2:3:5. Poglejmo, kako se lo razmerje izraža v maksimalnih periodah (7—17 let) glede na enkratni t-s. ciklus 3,268 let. e. V diagram serij fatalnih subminimov 2. t-s. ciklus = 6,536 let = maksimalna perioda dveh ciklov, 3. t-s. ciklus — 9,804 let = maksimalna perioda treh ciklov, 5. t-s. ciklus — 16,340 let :=: maksimalna perioda petih ciklov. Ako seštejemo vse tri nove cikle, dobimo veliko maksimalno periodo desetih t-« ciklov = 32,68 let. Povprečna maksimalna perioda sončne aktivnosti je tedaj 31.68 -J- = 10.893 let. Oglejmo si kako delujejo in kakšen je vpliv maksimalnih period dveh, treh in petih ciklov. Leta 1610 je Galilco Galilei prvi opazoval sonce z daljnogledom (Galilejevim), odkril je sončne pege. Samo kakih 2»0 let astronomi opazujejo sonce redno, za preje pa smo navezani na zgodovino. Sončno aktiviteto pa nam tudi samo sonce zapisuje v knjigo narave. Prerez debel dreves ima »letne rasti«, ki nam kažejo vsakoletni prirastek. V zelo starih drevesih čitamo lahko vso zgodovino aktivnosti sonca, kakšne so bile maksimalne periode, kedaj so bili maksimi in minimi. Kakšne so tedaj maksimalne periode različnih ciklov? Maksimalna perioda dveh ciklov: 6,536 let. V dobi te periode jc sončna aktivnost sploino slaba, prevladujejo minimi, serije t-subminimov so maloštevilne. Pred maksimom M se pojavi ena serija, po maksimu dve, sorazmerje 1:2. Prevladujejo dolgotrajna istovrstna splošna vremena (WitU:-rung). Perioda dveh ciklov se pojavlja pred in po seriji močnejših period. Zaradi svoje sploSne nizke aktivitete ima perioda značaj sekularnega velikega minima. Zgodovina nam spričuje o dobah »7 suhih let«. Maksimalna perioda treh ciklov: 9,804 let. Sončna aktivnost v tej periodi je več ali manj močna. Sedanja perioda treh ciklov je izred- no aktivna. Pojavljajo sc itevilne serije, pred maksimom 3 po maksimu 10, razmerje 3:10. PrejSnja perioda z maksimom 1928, j« bila manj aktivna, pred maksimom so se pojavile samo dve seriji, po maksimu pa 5, te^aj je bilo sorazmerje 2:5. Sploina vremena so menjajočega značaja, oh redkih serijah pa dolgotrajna. Za poljedelstvo jc v splošnem ugodna perioda, odvisno pa kdaj sc pojavljajo serije t-subminimov, ki označujejo mc-njajočo aktivnost. Maksimalna perioda petih ciklov: 16,340 let. V tej periodi dosega sonce najviijo aktivnost. Pojavljajo se številne serije t-subminimov, najnižje sorazmerje jc 5:15. Nastajajo velike toplotne razlike. Splošna vremena so menjajočega tipa, zato za poljedelstvo ugodna. V tej periodi se lahko pojavijo izredne, vidne spremembe na soncu. Poglejmo kaj nam zgodovina astronomije pripoveduje o tem. »Leta 536 po Kr. jc bila sončna svetloba skozi 14 mesecev znatno zmanjiana. Leta 626. je bilo sonce 8 mesecev do polovice temno. Leta 1547. je sonce tako močno počrnelo, da so se videle zvezde pri belem dnevu cele 3 dni.« To nam dokazuje, da sončna aktivnost v več stoletnih razdobjih, v aktivnosti silno naraste, pojavijo se ogromne pege, oziroma del sončnega površja potemni. Fotoslera se razredči in granulacija sc silno pomnoži tako, da je večji del sončne površine temnejii od ostale fotosfere. Tudi jedra (umbra) sončnih peg so v nasprotju fotosferini svetlobi, navidezno temna, čeravno izžarevajo 4e znatno svetlobo. Obstoja tedaj sekularna maksimalna sončna perioda. Od sekularnega velikega minima (perioda 2 ciklov) aktivnost sonca v valovih narašča do sekularnega maksima. nakar zopet pada do minima v valovih (ritmih). Po dosedanjih dognanjih lahko pričakujejo naši zanamci, da bo sonce v svojem sekularncm maksimu zopet delno počrnelo okoli leta 2470 po Kr. Sekularna maksimalna perioda traja potemtakem ca. 28—30 velikih ciklov. Tako nam narava sama razkriva svoje tajne. Priv. astro-observatorij za opazovanje sonca v Ljubljani. I Ivan Tomec Tipi ruskih vojnih ujetnikov, ki so jih njele italijanske čete na vzhodni fronti. Veletok Sv. Lavrencija Največja suhozemska vodna pot Na kanadsko-ameriški meji tvorijo Niagarski slapovi zvezo med Erieskim in Ontarijskim jezerom in odtod se pretaka neizmerni veletok Sv. Lavrencija mimo Montreala in Quebecka in se vali dalje po dolgi strugi do Zaliva Sv. Lavrencija, ki ga na severu obdaja Kanada, na vzhodu Nova Fundlandija, na jugu Miquelone Saint Pier-re in Nova Škotska, na zahodu pa Novi Brun-švik. Dva morska preliva spajata ta zaliv z Atlantskim morjem in sicer na severu preliv Belle lise med Novo Fundlandsko in Labradorjem, na jugu pa Cabotski preliv, med Novo Fundlandsko in Novo Škotsko. Veletok Sv. Lavrencija je najbolj prometna suhozemska vodna cesla na svetu. Takoj ob ia-hodu iz Ontarijskega jezera se razširi v jezero, ki je dolgo 60 km in široko 12 km in ki vsebuje okrog 1700 majhnih otočkov. Nato se veletok zoži na širino 4 km in ima pod mestom Ogdensbur-gom čez 12 km dolge brzice, ki se jim kasneje pridruži jo 15 km dolgi slapovi pri Long-Saultu. Na montrealski ravnini je Lovrencijeva reka že tako široka, da morejo velikanski oceanski parnik pripluti po njej prav do Montreala. Pri Quebecku obliva ta reka otok Orleans, ki je dolg 33 km in širok 8 km Kmalu naraste veletokova širin ana 16 km, nato na 25 km in malo pred izlivo mv Zaliv Sv. Lavrencija sta oba bregova za 150 km vsaksebi. Ze več let delujejo Američani na to, da bi prelive v zgornjem teku veletoka tako preuredili, da bi mogle pluti oceanske ladje prav v notranja pristanišča Združenih ameriških držav. Zaradi zemljepisnih vzrokov se ta veletok tudi ob spodnjem toku imenuje »reka«, toda ondotni prebivalci ga ondi nazivajo »morje«. Tj prebivalci ob reki Sv. Lavrencija so potomci prvih francoskih priseljencev iz Normandije. Še zdaj so napol pomorščaki, dasi so medtem že zdavnaj postali farmarji. Potopisec Colin Ross, ki že 30 let roma po raznih delih sveta, je v eni svojih knjig opisal tudi vtise z vožnje po veletoku Sv. Lavrencija. Pravi, da je to reka, široka kot morje, ki vsebuje več čeri in globin kot jih je v katerem koli morju sveta. Ta veletok pa ni samo morje, 0 kruhu »komisu« »Komis«, to je ime za tisti te.čni, čvrsti in okusni vojaški kruh, izhaja iz dobe tridesetletne vojne. Ko je Wallenstein, cesarski vojskovodja, 1. 1628 zaman oblegal Stralsund, je oblegovalni armadi kmalu primanjkovalo kruha. Vojaki ga niso mogi nikjer dobiti, saj je bila tudi okolico mesta vsa izčrpana od vojske. Rekvizicijski oddelki so prod'rli do Branden-hurga, da si preskrbi živila — predvsem pa žita za kruh. Naslale so komisije, ki so imele posebno nalogo, da so oskrbovale vojaštvo in prebivalstvo s kruhom. Odtod je prišlo ime »komisijski kruh« — po vojaški okrajšavi >ko-misni kruh«, kratko: »komisj, kt je zabredlo v suho zemljo, marveč je v pravem pomenu besedo vodna cesta, ki je zaradi nje Montreal eden prvih in največjih pristanišč, dasi leži 1500 km daleč od morja. Res je pa, da 4 do 5 mesecev v letu ni moči z ladjami pluti po tem veletoku, ker je pokrit z debelim ledom. Oim bolj se voziš po reki Sv. Lavrencija navzgor, tem bolj so pogoste vasi francosko-kanadskih kmetov, dokler ni slednjič vse le še ena sama vas, tako da je reka kakor cesta, ki stojijo ob njej na vsaki strani strnjene vrste hiš, dasi do Quebecka, to je na 1200 km dolgi poti, ni nobenega mesta. Od Quebecka dalje je prvi železniški most čez reko Sv. Lavrencija, ki je z njim v zvezi huda nesreča. Most sestoji iz dveh, daleč ven molečih polovic loka, med njima pa visi srednji del. Ta srednji del 2700 m dolgega mostu je kmalu po izgotovitvi te mogočne zgradbe zgrmel v reko, vprav takrat, ko je bil vlak na njem. Tedaj je utonilo dve sto ljudi Poletna univerza V Budimpešti je te dni odprl ministrski firedsednik Kalilay posebno poletno univerzo v )ebrečinu. Pri tem je imel predavanje o »Evropi in madžarstvu«. Svatje vpreženi v avto Prebivalci ribiškega pristanišča Svolvaerja na Lofotih so bili nedavno priča prav nenavadne vojne poroke. Ko se je hotel mladi par peljati v cerkev, ni biJo poročne kočije od nikoder. Zaman so iskali okoli kako drugo vozilo. Slednjič so svatje v neki garaži našli avto. Ker so bili brez bencina, motor ni mogel delovati, zato »o uporabili kot gonilno silo svoje — mišice. Svatje so se vprcgli v avto. S pomočjo »mišičastega« motorja so svatje peljali poročni par v cerkev. Ribiči so seveda z veselim vzklikanjem spremljali svate do cerkve. 517 mož letalonosilke se je ponesrečilo Angleška admiraliteta je sporočila, da sr je v mesecu aprilu, ko so v Bengalskem zalivu potopili Japonci angleško letalonosilko »ller-mes«, potopilo 286 mož posadke, 231 jih pa še pogrešajo, vendar so izgubljeni tudi ti. Kralj britvic v konkurzu Kralj britvic Gilette je po poročilu iz Los Angelosa v teh dneh napovedal konkurz. Dolžan je več ko 40.000 dolarjev, pa nima nobenih dohodkov, da bi mogel poplačati svoje dolgove. Noče pa povedati, kam so šli tisti milijoni, ki mu jih je bil zapustil njegov oče. . 'JJ' i Y< A 359. Serajnik ustavi Zaliko: >Stoj, Zalika! Ti si ravno tako moj otrok, kakor Mirko. Boljše je, da eden živi, kakor pa da sta oba mrtva.« Zalika pa mu odgovori: >Imate prav, oče. Kdo ve, če bi prizanesli Turki Mirku, tudi če bi imeli mene v rokah? Kdo nam je porok za to? Boljše je res, da vsaj eden živi, kakor pa da umrjeva oba, ne da bi rešila drugega.« 360. >Ti ostaneš pri meni,« reče Serajnik. >Ne pustim te od sebe. Ako ubijejo Turki Mirka, imam še vsaj v tebi enega otroka, ki mi zatisne oči na smrtni postelji. Za Mirkovo dušo pa molimo, da bi bila zveličana. V nebesih se zopet vidimo.« Po teli besedah se spusti na kolena in vsi okoli spremljajo molitev sivolasega očeta in lepe žene Zalike. A nenadoma se oglasi Almira in se vstopi med Se-rajnika in Zaliko: »Ako se obotavljate tedaj vi žrtvovati življenje za Mirka, storim to jazi Pokazati hočem, da sem ljubila Mirka in ga še ljubim bolj kot njegova nevesta in žena. Nihče me ne zadrži več od mojega sklepa. Hočem se žrtvovati za tistega, kateremu sem poklonila svoje srce. Naj ima še Mirko moje — življenjel« Spori »Kakor ribe so urni v vodi« pravijo ljudje in se čudijo plavalni spretnosti ljubljanske mladine Letos je minulo 13 let, odkar so začeli na Slovenskem s sistematičnim poučevanjem novega plavalnega sloga cravvla. L. 1929, je najela ljubljanska Ilirija nekega inozemskega strokovnjaka, ki je vzgojil prvo Čredo izšolanih plavalcev. Kopališč«. Ilirije je postalo žarišče slovenskega plavalnega športa. Mladina se je z veseljem oprijela sistematičnega vodnega športa. Ze v prv?m letu jih je hilo okrog 30. ki so se lahko |>onu£ali s tem. da znajo plavati cravvl. Po vzgledu Ilirije so začeli tudi v drugih kra;'b. zlasti letoviških, graditi plavalne bazene po >|ortnih predpisih. Nastopila je doba velikega razmaha, marsikje so prvič videli zanimivosti plavalnih tekpm in ustanavljale so «t< nove pod-družnire ljubljanske plavalne podzveze. Za naš plavalni šport so prišli časi vzpona in poleta. ■Srečra okoliščina je hotela, da sn.o imeli okrog 1. 1930. dva enakovredna plavalna kluba: »Pri-morje« in »Ilirijo« Nedeljo za nedeljo so se vrstilo v poletnih tednih mikavne plavalne tekme, ki so privabile na tisoče gledalcev. Plavalni šport je postal modni šport. Naša dekleta in fantje so se že v prvem letu povzpeli med rekorderje — in ko je Primorje, ki ni imelo kopališča, omagalo, so vabili v Ljubljano priznane inozemske plavalne klube. Plavilci iz Budimpešte, Gradca in Dunaja so naleteli v Ljubljani vselej na ekipo, ki je presenečala. V waterpolu smo sicer zaostajali, v plavanju in skokih v vode pa se je razvila Ilirija v pičlih letih v tako močno trdnjavo, kakršne imajo samo po nekaterih evropskih središčih. Tudi zagoreli mojstri z morja, ki so se nam zdeli vse do leta 1930. nedosegljivi, so morali marsikdaj položiti orožje pred žilavimi Ljubljančani. Naš plavalni šport je dobil kmalu več pristašev kot jih je imel nogomet. Kako živahni so bili večeri na Iliriji, ko so bile pomembnejše nočne prireditve! Ljudje so se trgali za vstopnice, množice so navalile na blagajne, kdor je prišel prepozno, je moral ostali zunaj. Marsikdaj se je zgodilo, da je bilo za gledalce veliko premalo prostora. Na tribunah niste videli samo športnikov, ki so prišli zaradi senzacije; to niso bili laiki, pač pa strokovno podkovana publika. Vse rekorde so znali na pamet, o vsakem tekmovalcu so vedeli povedati, kako je treniral in kaj bo dosegel. Tudi njihove opazke o stilu in startu, o obratih in tekmovalni tehniki so razodevale, da so navdušeni pristaši povodnega športa. V čem je bila tajna ilirijanskih uspehov? Tudi v drugih športih smo opažali požrtvovalno prizadevanje, vendar se niso mogli povzpeli do tolikšne popularnosti in do mednarodnih znamk. Vodstvo naših plavačev je imelo vsekakor srečnejšo roko: organiziralo je plavalne tečaje za mladino. Sto in sto otrok se je navadilo cravvla že v tistih letih, ki so za športni uspeh najvažnejša. Ce ste prišli ob vročih dneh okrog 11 na kopališče, ste videli tam pravo tovarno mladih plavačev. Sedemletni malčki, pa vse do 14 letnih dekličev in fantičev, velika Čreda živahne mladine se je zbirala krog postavnih vaditeljev in vadite-Ijic, ki so imeli svojo šolo. Velik živ-žav je bil to, podjeUio poučevanje, skakanje v vodo, vaje s poedinci in vaje v skupinah. Otroci so se učili brcati z nogami, veslati z rokami, izdihavaii pod vodo in vsega tistega, kar je v metodiki plavanja priporočljivo, starši pa so se zurali ob robu bazena in bdeli nad napredkom svojih dragih otrok. Ob zaključku plavalne šole so imeli otroci svoje tekme. To je bil neke vrste športni krst mlade plavalne generacije. Najuspešnejše so sprejeli med plavalni naraščaj in iz teh so se razvili v nekaj letih plavalci velikega kova. Tako je raslo število podjetnih tekmovalcev, vzporedno pa število tistih, ki so se začeli zanimati za prireditve na Iliriji. Srečno roko so imeli ljudje, ki so postavili plavalni šport na široko podlago. To delo je bilo tudi občekoristno, zakaj vsakdo se rad nauči plavanja, da bi izgubil strah pred vodo in da bi bil v polni meri deležen vseh neštetih prijetnosti kopanja. Pred 15. leti bi lahko na prste prešteli vse tiste Ljubljančane, ki so se v vodi ponašali s craw-lom. In če pridete danes na to ali ono kopališče, se lahko prepričate, da je crawl med mladino najpopularnejši slog plavanja. Nekateri so 6e ga-navadili v plavalni šoli, ti pa so pokazali drugim kako je treba brcati z nogami, kako veslati z rokami in dihati »pod vodo«, Veliko razliko opazite med starimi in mladimi plavalci: stari se pogajnajo kakor težko obloženi čolpi, glavo molijo visoko nad vodo, noge pn jim visijo metr globoko; nasprotno pa plavajo mladi z lahkoto, kakor lahki čolnički vam ležijo visoko na vodi in švigajo kakor postrvi. Le opazujte to razliko, pa se boste prepričali, da je rodil naš plavalni šport lep uspehe! Šport v kratkem O včerajšnji športni nedelji smo prejeli naslednja kratka poročila: V olimpijskem stadionu v Helsinkih so imeli veliko atletsko prireditev, katere se je udeležilo tudi nekaj švedskih in madžarskih tekmovalcev. Manjkal pa je najprivlačnejši atlet Gundar Haegg, kateremu je zdravnik začasno prepovedal vsako tekmovanje. Kljub temu pa 60 prišli prijatelji lahke atletike v obilni meri na svoj račun. Posebno napeta je bila borba v teku na 5 km. Tu je naletel finski prvak Maki na odlično razpoloženega Madžara Gcnaja. Precej krogov sta se kosala za vodstvo, na zadnje pa je Maki, ki je prišel naravnost z bojišča, omagal. Prehitel ga" je Genej, ki je zmagal z izvrstnim časom 14:44 min., Maki pa je prispel na celj kot peti. Med dobrimi znamkami je omembe vreden tudi izid v skoku v višino. Nil-son je preskočil 1.95 m. Hrvatski kolesarji so končali včeraj uspelo dirko na 127 km. Proga je bila precej težka in je zahtevala od tekmovalcev veliko napora in rutine. Borba za prvo mesto je potekla v znamenju dvoboja med Horvatičem in Prosinkom. Po temle vrstnem redu so pridrveli na cilj: t. Horvatič 3 ure 58 min. in 5.2 sek.; 2. Prosinek (zaostal je za prvakom za štiri kolesne dolžine); 3. Pokupec; 4. Šolman; 5. Rebrovič. V Belgradu sta se srečala na zelenem polju stara rivala BSK in SK 1913 (bivša Jugoslavija). Prvj polčas je potekel brez gola, končni izid pa je bil 2:1 v korist BSK. Precej pestra je bila včerajšnja športna nedelja v Nemčiji. Na vrsti so bili sicer športi, ki nimajo toliko pristašev, kot jih ima nogomet, na kratko bomo pa le povedali, kaj se je godilo na posameznih pozoriščih. V Ilannovru so ves teden hodili gledat može z železnimi pestmi. V cirkuški dvorani so nastopali boksarji z usnjatimi rokavicami in se borili za državno prvenstvo v vseh kategorijah. Včeraj so bile finalno tekme, do katerih so se vrste precej zredčile. Nastopali so sami mojstri amaterskega boksarskega športa. V težki katecoriji je zmagal Berlinčan Runge, ki je potisnil Kleinhol-demanna na drugo mesto. Vse račune so poravnali po točkah, nobene borbe niso končali s. k. o. Herbergerjeva enajstorica, ki se pripravlja za srečanje z Rumuni, je imela v Beuthenu svojo generalko. Proti mestni reprezentanci Beuthena so zmagali kandidati za državno nogometno reprezentanco s izidom 6:0. Trener Herberger bo sedaj objavil končnoveljavno postavo, ki se bo spoprijela 16. t m. z romunsko državno reprezentanco. Težaki, ki imajo veselje z dviganjem železnih ročk, so bili včeraj zbrani v Monakovem. Tu so se borili za prvenstvo težke atletike za 1. 1942. Presenetil je Alldering, ki je bil tokrat močnejši od olimpijskega prvaka Mangerja. Prvenstvo v dviganju uteži ei je priboril s 3S0 kg. V Berlinu so dirkali za mikavno nagrado, ki ji pravijo »zlato kolo«. Precej dirkačev se je potegovalo za to nagrado, najhitrejših nog pa je bil tudi tokrat znani Lohmann. Blizu 500 vitkih čolnov je bilo včeraj na znamenitih veslaških progah v Griinauu. Tu so tekmovali za državno kajakaško prvenstvo. V čol-ničku v dvoje sta zmagala H8hn in Seidel, med posamezniki pa VVedermann. Nogometni prvak Schalke 04 je igral za Tschammerjev pokal proti Kasselu. Moštvo Schal-keja je odpravilo nasprotnike z izidom 6:0. Za veliko dunajsko nagrado 100.000 mark so se borili na konjskih dirkah v Freudenauu. Zmagal je Erlenhofov Piccino v času 2 min. 30.6 sek., dolžina proge pa je znaša 2400 m. Italijanski konj Scire (konjušnica Fossati) je dosegel peto mesto. LJUBLJANSKI EMATOCPAFI Predstave ob delavnikih od 16 in 18.15. ob nedeljah In praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 In 18.?« BOCCACCIO Pikantne pustolovščine in Ijubavni v Firenci v XIII. stoletju zapetljaji Clara Calamai, Osvaldo Valenti itd. kino union . tel. 22-21 Zelo zanimiv tn obenem delikaten Skandalček (SCANDALO PER BKNE) v istoimenskem filma Izza starih beneških natricilsKih Časov. V glavnih vlogah: Evi Maltagtiatl. Glnseppe Porelli, Camillo Pilotto. Hežlja: Eaodo Pratelli kino sloga . tfl. 27-30 Prva ljubezen dekliškega srca v argentinskem filmu mladosti in neugnanosti Zaljubljena dekleta Biser južnoameriških lepotic Delia Garges kino matica . tel. 22-41 B SUižte 1 Dobe: Postrežnica vajena kuhe, poštena In varčna, se sprejme za pol dneva. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 4513, b | Stožbc ^ mcio: Mizarski pomočnik za splošna dela, želi pre-menjatt službo. Naslov v upravi »SI.« pod št. 4514. EMS23 Omaro za obleko dobro ohranjeno - kupim. Ponudbe s ceno na upravo »Slov.« pod »Omara«. | Komfortno etažo v novi hiši ugodno prodam v centru. Vse ostalo po dogovoru. Ponudbo upravi »Slov.« pod značko »Resen in pošten kupec« št. 4512. i Žimnica dobro ohranjena, naprodaj, - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4515. 2 951 Giovannl Verfiat 39 Tone Nevolja Roman. »Ne govoriti tako!« so žene ihteč prosile, kot da bi hotel umreti svojevoljno. >Za Boga, ne govorite tako.« Žalostno je zmajal z glavo in odvrnil: »Zdaj, ko sem vam povedal, kaT sem vam hotel povedati, mi ni za to. Star «om. Ko ni več olja, luč ugasne. Okrenite me zdaj na drugo stran, ker sem utrujen.« Pozneje je poklical še Toneta in mu dejal: »Ne prodajte .Previdnosti', četudi je tako stara, sicer boste morali hoditi na dnino in vi ne veste, kako je težko, ko vam gospodar Čebula ali 6tric Cola rečeta: ,V ponedeljek nikogar ne potrebujem." In še to ti hočem povedati, Tone: ko boste spravili skupaj kak groš, morate najprej omožiti Meno in ji dati moža, ki bo istega poklica, kot je bil njen oče, in dober dečko naj bo. Povedati vara hočem tudi, ko boste omožili tudi Lio in če boste imeli prihrankov, dajte jih v stran in kupite zopet hišo pri nešpljevem drevesu. Stric Križ vam jo lx> prodal, če bo pri tem imel dobiček, ker je bila vedno last Nevolj in ker sta iz nje izšla vaš oče in dobra duša Luka.« »Da, ded, da!< je joka je obljubljal Tone. Tudi Aleš je poslušal, nad vse resen, kot da 5>i bil že mož. Žene so mislile, da bolnik Medc, ko so ga slišale klepetati in zopet klepetati, in stavljale so mu na čelo mokre obloge. »Ne,« je rekel gospodar Tone, »priseben sem. Hočem dokon- čati vse, kar vam moram povedati, preden umrem.« Medtem je bilo že slišati ribiče, ki so se klicali od vrat do vrat in vozovi so zopet pričeli peljati po ulici. »Čez dve uri bo dan in lahko greste pokli-cat dona Giammario,« je dejal gospodar Tone. Ti ubožci so pričakovali dneva kot Mesije in vsak trenotek so hodili pripret okno, da bi videli, če se zori. Nazadnje je sobica pričela jati bela in gospodar Tone je znova rekel postaja »P« »Pokličite mi zdaj duhovna, ker se hočem izpovedati.« Don Giammaria je prišel, ko je bilo sonce že visoko in ko so začule zvonček na Nerovi uličici, so vse sosede pritekle, da bi videle Popotnico, ki je šla k Nevoljam. Vstopale so tja vse, kajti kamor gre Gospod, tam 6e ne sme zapirati vrat pred nosom ljudi, tako da se oni ubožci, ko so videli hišo polno, niso upali niti jokati in obupavati, medtem ko je don Giammaria mrmral med zobmi in je mojster Cirino 6tavljal svečo pod nos bolniku, ki je bil rumen in tenak kot ona. »Videti je naravnost kot patriarh sveti Jožef, na tisti postelji in s tisto dolgo brado! Blagor mu!« je vzkliknila Santuzza, ki je kar na lepem puščala bokale in vse drugo in je hodila vedno tja. kjer je začutila Gospoda, — »kot vrana!« je govoril lekarnar. Don Ciccio je prišel, ko je bil tam še vikar s svetim oljem, tako da je že hotel zaokreniti oslove vajeti in vrniti se. »Kdo vam je rekel, da je treba duhovnika? Kdo je šel po popotnico? To vam moramo povedati mi, zdravniki, ko je čas za to. Čudim se vikarju, da je prišel brez računa za popotnico. Ali hočete vedeti? Popotnice ni treba. Ce pa se počuti boljše, pravim vam!« »To je čudež Prežalostne Matere božje!« je vzkliknila Dolginka. »Mati božja je napravila čudež, ker je bil Gospod že prevečkrat v tej hiši!« — »Ah! Sveta Devica!« je vzkliknila Mena, s sklenjenimi rokami: »Ah, sveta Devica, ki si se nas usmilila!« In vsi so plakali od tolažbe, kot če bi bolnik že bil zmožen, da se zopet vkrca na .Previdnost*. Don Ciccio je odhajal in godrnjal: »Tako se mi zahvaljujejol Če ostanejo pri življenju, je Madonna napravila čudeži Če umro, sem jih jaz umoril!« Botre so čakale na vratih, da bi videle, kako bodo nesli mimo mrliča, kajti vsak trenotek so morali priti ponj. »Ubožecl« so tudi one mrmrale. »Tisti starec je trdoživ. Če ne udari z nosom ob tla kot mačka, ne umre. Zapomnite si, kar vam pravim danes, je pridigala Zuppidda. »Pravim vam. da na« bo on vse pokopal.« Botre so iztegnile kazalec in mazinec.* Zlodej naj se skrije, ker hčerka sem Marije,« in Osa je poljubila tudi svetinjico, ki jo je imela na ška-pulirju. »I/guba in poguba! Grom z neba in žvepleno vino!« Zuppidda je dodala: »Vi vsaj nimate otrok za možitev, kot jih imam jaz, ki bi na,pravila veliko škodo, če bi šla pod zemljo.« Ostale so se smejale, ker je Osa imela za možitev edinole samo sebe in še to ji ni uspelo. »Kar zadevo to, napravlja izmed vseh največjo škodo gospodar Tone, ker je steber hiše,« je odvrnila sestrična Ana. »Bučman Tone zdaj ni več deček.« Toda vse so skomizgnile z rameni. »Če umre stari, boste videle, kako bo propadla tista hiša!« V tem je prav urno prišla Nunziata, z vrčem na glavi. »Vstran I Vstran I Ker pri botri Maruz- * Vraža, ki ima namen, pregnati zle vplive. zi čakajo na vodo. Če se moji otroci spravijo igrat, mi puščajo vso robo na sredi ceste. Lia se je postavila na vrata in je vsa napihnjena govorila botran: »Ded se počuti boljše. Don Ciccio je dejal, da ded za sedaj ne bo umrl.« In ni se ji zdelo res. da jo vse botre poslušajo kot odraslo ženo. Prišel je tudi Aleš in je rekel Nunziati: »Zdaj ko si tu, skočim pogledat, kaj je S .Previdnostjo'.« »Ta tu je pametnejši od starejšega!« je dejala sestrična Ana. »Donu Mihaelu bodo dali svetinjo, ker je vrgel vrv na .Previdnost',« je govoril lekarnar. »Tudi pokojnina bo. Tako zapravljajo denar ljudstva!« Da bi branil dona Mihaela, je Gosja noga pravil, da 6i je oni zaslužil svetinjo in pokojnino. Zato se je vrgel v vodo do kolen, z vsemi škornji, da bi reši«! življenje Nevoljam, se vam zdi to malo? Tri osebe! In za las je manjkalo, pa bi tudi on pustil kožo, da se je o tem povsod govorilo. Tako da so dekleta ob nedeljah, ko si je oblačil novo uniformo, puščale na njem oči, da bi videle, če ima svetinjo. »Zdaj ko si je Barbara Zuppidda izbila iz glave onega paglavca Nevoljo, ne bo več obračala hrbta donu Mihaelu.« je govoril Gosja noga. »Videl sem jo z nosom med oknicami, ko je šel po cesti.« Ko je don Silvester to čul, je rekel Vanetu Pizzutn: »Lep dobiček imate, ko ste «i spravili s poti Toneta, gospodarja Toneta, zdaj ko je Barbara vrgla oči na dona Mihaela!« »Če jih je nanj vrgla, jih bo pobrala, kajti njena mati ne prenaša ne biričev, ne postopa-čev, ne tujcev.« h Ljudsko tiskarno v LJubljani: Jože Kramaril Izdaiatell: tnl Joži Sodia Urednik: Viktor CenčiJ