115. številka.
(▼ Trsta, v torek zvečer dne 24 septembra 1895.)
Tečaj XX.
IINOBT«
izhaja po tri^ftt na tednn » ieurjli it-danjih ob fttelKllt, Aatrtklh
in aobotan. /jutranje izdiinje izhaja ob K. uri sjutraj, »eii-rno pit ob 7. ari verer. — Obojno iidknjr »tanr : I* Jeilnn m«»*c . f. —.»Ki, iivnn AVHtrij* f. 1.4T it tri moMC . . . 2.Mi , . . 4,— ta po! Ista . . . 5.— ... 8.— la vh leto . . . 10.— ■ • . 1*.— Na ■•r»ćb* brez priloien« naročnine
ae jemlje »tir. Poaamične številk« se dobivajo v pro-dajaluicati tobaka v lratu po a n»<'•„ Uren Irit« po S u»č. Bohotno večerno itdanje « Irntu « ni., imn Trita • nt.
EDINOST
Oglasi ae rakune po tarifa v petitu; ia nailoTH i debelimi črkami ne plačuje '■rontor. kolikor ob«."ga navadnih vrstic. t'o«lana. o«mrtutee in j»vnozahvalti, domaći «<ih»l itd. ae račtaajo po pogodbi'
V »i dopi<i nuj se poftiljajo uretniAtvu: ilica r»«erma At. IS. V*am> pi<mo mora biti Irim.iDTiiini. ker nefritnkovana no ne iprej »ruajo. Rokopisi *e po vračajo.
Naročnino, reklamacije iu oglasu spre-ji1 "i« m>ravni*tvo ultra Mulino pic-rolo hit. 3, It. nadit. Odprto reklamacija •o proita pofctnin«,
OlMllo alcvenaketfa političnega druitva za Prlmorako. r^Mt<j(m^
Šola - naša bodočnost!
To je že star rek. Kje je Slovenec, ki je v rodoljubnem navdušenju kedaj pomakal pero v crnilo, da ne bi bil že napisal te — fraze?! Ali res fraze ? Ne I Res, star rek je to, ali ni obrabljen. To ni prazna fraza, ampak stara resnica, veljavna tudi za sedanje čase iu za vse narode.
I mi se hočemo spominjati danes te resnice. Ni na kraj misli nam ni, da bi hoteli povedati česa novega ali da bi hoteli z novimi argumenti podpreti staro resnico; ne, le poklicati hočemo v spomin, kar se je povedalo 2e tolikokrati in kar se je naglašalo, se naglasa se dandanes in se bode naglašalo, do-kler bode veljala resnica, da človeštvu je namen, da se popolnjuje in napreduje.
Tudi narodom, ki so se povspeli na visoko stopinjo kulture in ki so dosegli svoj cilj: osiguranje narodne bodočnosti, tudi takim narodom je dolžnost, da skrbe in dopri-našajo žrtve za svojo šolo. Kajti zakon v naravi, v neizprosnem boju za obstanek, je tak, da oni že nazaduje, kateri ne napreduje. V naravi, v človeškem življenju, v vsein stvarstvu ni mirovanja, ni odihljeja, ni počitka; tu je večno snovanje, vrvenje, gibanje in napredovanje. Kdor ni za to, da bi se udeležil te velike tekmovalne delavnosti, ta ni za življenje, ta si je sam podpisal smrtno sodbo.
Te nevenljive in neoporečne resnice zavedajo se najintenzivneje ravno oni narodi, ki so napredovali najbolj. Pomočjo izobrazbe popolnil in dozorel jim je v veliki meri pravi zinisel za svoje potrebe in za pogoje svojemu obstanku. Mi se često čudimo, kako da ravno oni narodi, kojih obstanku ne preti nevarnost od nobene strani, toliko žrtvujejo za svojo izobrazbo, za podlago svojemu obstanku, za svojo šolo. In vendar ni nič čudnega na tem, ampak vse to je le prenaravno. Neveden Človek navadno ne ve, česa mu treba; izobražen človek pa ne pozabi na ničesar, kar mu treba, da se ne le ohrani na dosedanji višini, ampak da se popenja više in više.
Zato pa velja vsikdar in povsodi pravilo : kdor manj ve, uči se od onega, ki več ve! Narodi, ki so še le v prvem svojem razvoju ali ki so komaj vzrastli svoji takozvani otroški dobi, uče naj se od starejših, razvitih, po velikih skušnjah utrjenih narodov.
To velja tudi za nas Slovence. A nam se nikakor ni sramovati tega. Božja previdnost je tako določila, da smo pozno nastopili
PODLISTEK. Pesem o hajdukovi poroki.
Spisal A. Zaje. Slovenka! ako te kedaj nanese pot v malo ali prijazno mesto Goraždo, obdano z gostimi in visocimi gorami, dvigujačimi se ob desnem in levem bregu hladne in dereče Drine, uikakor ne pozabi vprašati za pesem, ki doni iz ust teninookih HoSnjakiitj, za pesem o hajdukovi poroki, žalostna in tužna je ta pesem, glasi se pa tako-le :
Noč je, temna noč. Drina pa šumi in šumi ter goni svoje valove v nepoznani svet. Iz med šumenja valov čuje se, gori izpod strehe Rizvan-begove kule (grajščine) sko-vikanje sove ter se nekako otožno, strašljivo, kakor glasovi polunočnega duhA, razlega po dolini. Doli pa pod gradom, na desnem bregu Di ine, sedi mladenič, sedi hajduk Borisav in pričakuje svoje zlato solnce : prekrasni! begovo hčer Zurilo. Zamišljeno mi sedi in vzdihuje, valovi pa pluskajo po njegovih nogah ter mu močijo gorsko obuvalo. .Oj, Zurila! Ti zldto inoje, ti solnce moje sreče, — kje si! ?• šepetal je zaljubljeni hajduk in stegoval
v veliki areni, kjer narodi evropski bijejo velik kulturni boj in se udeležujejo tekmovalnega hitanja za najvišjimi cilji človeštva: Pozno smo nastopili. Morda je dobro tako : mi smo še le v pomladnem cvetju, doflim drugim dozorelim narodom, zročim doli na nas nekako prezirljivo, že hladna jesenska sapa stresa z dreves pormenelo listje. I mi Slovenci, kot del velike slovanske družine, smo narod bodočnosti. Hoja nam sicer ni še trdna, ali iz zdravega jedra razviti se mora zdrav in čil rod.
Pogled v bodočnost nam je torej nadobuden. Pri tem pa ne smerno pozabiti, da tudi nam veljajo za vspešeu razvoj oni in isti zakoni, ki so veljali za druge starejše narode. Zato pa nam je dolžnost, posnemati one, ki so se razvijali pred nami.
Ker pa nam pravijo sijajni vzgledi, da je dobra šola poleg verskega čuta jedina pot do prave kulture, kultura pa trdna podlaga obstanku naroda, treba, da si tudi mi utisnemo v um in srce skrb za svojo šolo. Šola vzgaja našo de™. A kaj znači pojm „narod" ? Narod je skupina posamičnih oseb, koje spaja sličnost govorice, kulture, običajev itd. Kakoršni so deli, taka je celota; kakoršni so posamičniki, tak je narod. Po takem je res, da se nam v šoli vzgaja narod, daje v prvi vrsti od šole odvisno, da-II se narodno življenje razvija v dobri ali slabi smeri.
Ce pa je šola jeden glavnih stebrov, na katerem slonita naš obstanek in naša bodočnost, potem moramo tudi vedeti, kaj nam je storiti: poskrbeti, da se nam ta steber j a č i. Tej skrbi se ne smejo odtezati ni javnost, ni učitelji. Naše ljudstvo naj pomisli, da Bog sam zahteva, da neprestano popolnjujemo najdragocenejši dar, ki nam ga je podelil: s v o j e duševne zmožnosti in se tako bližamo po moči — božji podobi.
Posebno resuo besedo pa nam je spregovoriti danes do gg. učiteljev. Uverjeni smo sicer, da velika večina njih dobro pojmi svoj vzvišeni poklic, ali srce nas žene, da jim priporočimo še posebno, naj obračajo vso svojo skrb vzgoji z n a Č a j e v kot jedini podlagi pravega patrijotizma, prave ljubezni do domovine.
Vemo — in prav je tako —, da v šoli ni mesta za politiko — šola bodi vzvišena nad vsakdanje brobe. Ali kar more in mora storiti učitelj, je to, da poklada v mlada srca kali — poštenja!! Ne le onega poštenja, ki je izraženo v zapovedi: Ne kradi! —
svoje roke proti starodavnemu zidovju begove kule. .Prišel sem po tebe, kakor je bilo dogovorjeno, prišel sem iz gora, gori iz Vijegor-planine. Zurila! Zurila ! Pridi, poleti na moje srć, koje gine in vene za teboj in tvojim milim pogledom!*
Začuli so se koraki. Brzo se je podignil in zrl v temno noč, tja, odkoder je dohajal odmev stopinje, proti begovi kuli. .Ona je", šepnil je slednjič in trenotek pozneje pritisnil svojo premilo Zurilo na trpeče sreč. ,Si pripravljena ?u dejal je Borisav. „Glej! blizo je polunoči in tam gori, na najvišjem robu Vijegor-planine je zaplopolal ogenj: zbrali so se svatje, same dične gorske haramije (hajduki) ter pričakujejo dohod svojega glavarja in njegove nežne neveste Zurile. Hodi, duša hodi, kajti čas beži in se ne povrne nikdar več !■
»Borisave! Jaz ne morem ! Nekaj me teži z neizrečeno silo. Neka, do sedaj nepoznana tesnoba polotila se je mojega srca, ki hoče, da razpoči*. Zajokala je. on pa jo je molčč pritiskal na svoje srce, kajti tudi njemu, ki je brezštevilnokrat gledal smrti v obraz bilo je nekako tesno v junaških prsih.
Drina je šumela in šumela, nebo pa se
ampak tudi onega poštenja, ki je označujemo v življenju — kot značajnost in prava mož-/ tvo, kot ono lastno voljo, ki dela iz človeka\
—	res človeka, ustvarjenega po božji podobi. Učitelj skrbi za vzgojo razuma in — s r c a ! Vzgoji srca posvečaj učitelj vso svojo skrb, ako hoče plemeniti mišljenje in čutstvovanje v mladih srcih ter nam tako vzgajati prihodnje značaj e, prihodnje m o ž e !
Tako morata razumevati veliko nalogo šole toli javnost kolikor učiteljstvo ; vedno moramo imeti pred očmi staro in sveto resnico : da je šola glavna s o t r it d n i c a veri in da se v šoli gradi — bodoč nosi naroda!
Politiške vesti.
V Trstu, 10 24. septembra 1895.
Občinske volitve mi Dunaju Včeraj je volil drugi razred i u so a n t i s e m i t j e pridobili osem in a n d a t o v. V prejšnjem zastopu so imeli antisemitje i/ tega razreda 24 zastopnikov, sedaj jih imajo 32 od 46. Borba je morala biti silna, kajti večine so bile jako neznatne. Očevidno so laži-liberalci napeli vse svoje sile, dobro vedo, da jim gre za življenje: ne le na Dunaju, ampak po vsej državi. In padli so, grozno padli oni, ki so še nedavno temu tako kruto gospodarili v mestu dunajskem. Natanjčnega razmerja ined obema strankama še ni možno določiti danes, ker ima voliti še prvi razred, ali splošna sodba je ta, da se antisemitska večina približa 90 glasom, liberalna manjšina pa ne doseže 50. Kolik prevrat v par letih!
Ta poraz znači poslednji smrtni udarec stari stranki levičarjev. Ta udarec je tem usodnejši, ker jih je doletel ravno v trenotku, k o s e s n u j e n o v i z i s t e m in nova vlada. Teško je misliti, da bi se grof Ba-deni hotel vezati z ljudmi — kojih ni več, da bi na ruševinah propale stranke hotel zidati svojo bodočnost.
XX. september na Dunaju. Dne 20. t. m. bila je na Dunaju v mestni župni cerkvi pri sv. Petru slovesna zadušnica za papeževe vojake, padše dne 20. sept. 1. 1870. Cerkev je bila napolnjena ljudstva. Navzočih je bilo več členov poslanske in gospodske zbornice ter bivšega in bodočega občinskega zastopa, mnogo zastopnikov katoliških društev in na Dunaju živečih veteranov iz nekdanje papeževe vojske.
Zadovoljstvom beležimo, da tudi hrvatske in češke novine brezpogojno obsojajo demon-
je začelo solziti in rositi solzice na zemljo
—	na zaljubljeno dvojico, stoječo v tesnem objemu pokraj dereče reke.
— Kaj sta pričakovala ? Onega, kar je bilo njima namenjeno že pri rojstvu. Pričakovala sta — smrti — Oj mladost, ti nesrečna mladost!
Za bližnjim grmom je nekaj zašumelo, zaškripalo, globoko vzdlhnilo, potem se posvetilo in — pok! zadonelo je po obrežju, da je odmevalo po gorah in dobravah. Valovi Drine pa so zapluskali in vrgli svojo belo peno pred noge izvrstnega strelca. Stara roka ali še vedno dobro pogodi in ne zgreši svojega cilja. — DA, dobro si mi zadel, Rizvan-beže! Olovka predrla je njiju srci in nemo sta se zrušila v hladne valove, ki so ju odnesli naprej, v boljše življenje. — Izza grma stopila je temna postava ter se približala mestu, kjer sta trenotek poprej stala zaljubljenca. Bil je oče hajdukove neveste, oče prekrasne Zurile. Bil je Rizvan-beg. Postal je. vprl svoj pogled v valove, potem pa na desno, niz strugo. „Poročil sem vaju in odposlal po Drini v d*enem (pekel) 1 Proklete bile tvoje kosti, Zurila! Proklet bil tvoj spomin, ti zapeljivi pes kavriuski !u
stlačijo, dogodivšo se dne 2o. septembra v Rimu. .Politik" piše n. pr.: „.Panomino* je pokril Crispia' neverjetno sramoto — isti mož pa stoji danes vendar visoko gori na čelu države, in isti Sonnino, ki ga je že leta 1878 progasil brezčastnega in nevrednega državne službe, je danes njegov finančni minister..,. Kako vzvišeno je pa nad to fizično in mura-lično mizerijo papežtvo. Ne le nravstvena sila posle lujega, ampak tudi njega politiški vpliv je danes neprimerno veči, nego vpliv združene Italije. Beseda vatikana pada teško na tehtnico evropskih ukrepov in najmočnejše države se potezajo za dobrohotnost papeževe diplomacije. Bolj nego kedaj poprej je večno mesto danes odločilen činitelj velike evropske politike ali ono ni to kot središče in glavno mesto združenega kraljestva italijanskega, ampak kot s t a r o č a s t n i sedež glavarja cerkve katoliške. Oni .osvobojeni" Rim pa, ki je dal povod šovinistični demonstraciji, je le mlaka politiške popačenosti iu zgodnji g r o b v i s o k o 1e t e č i h n a d vseh o -n i h, ki so pošteno mislili se os v o-bojenjem d o ni o v i n e.
Japonski cesar v Evropi. Angleški listi javljajo, da se napoti japonski cesar (mikado) M u t s o h i t o prihodnje spomladi v Evropo. Cesuja da bode spremljevalo vojno brodovje, sestoječe iz onih oklopnic, ki so se posebno odlikovale povodom vojne s Kitajsko v bitki v izlivu reke Jalu in pri Wei-haj-veju Mutsuhito da namiruje obiskati angleško, francosko nemško iu avstrijsko prestolnico in japonsko brodovje da bode obiskalo po jeduo pristanišče omenjenih držav. Ta sklep japonskega cesarja vzbudil je v visokih politiških krogih veliko senzacijo, kajti ako Mutsohito obišče Evropo, bode to prvikrat, da se je ponosni član najstarejše vladajoče hiše vsega sveta napotil iz ,pro-svetljenega* Vstoka na „barbarski" Zapad.
Različne vesti.
Počeičenje in zaupnica. Iz Sežane nam pišejo: Minole nedelje je imel naš občinski zastop jako važno sejo. Na dnevnem redu sti bili, med drugim, dve zelo važni točki: imenovanje u z o r n e g a d r a. 1) to-k a r j a R y li a f a častnim ob č a n o m in pa predlog, da se našemu gos p o d u županu izreče nezaupnica, ker se raje pokori drugim uplivom, nego da bi spoštoval voljo ogromne večine občinskega zastopa.
bruhnil je težko sopeči starec ter potem, obrnivši se in potezaje za seboj puško-kre-menjačo (na kresilni kamen), počasi krevsal proti starodavni kuli. Na najvišjem robu Vijegor-planine pa je plapolal ogenj, sezajoči svojimi plameni gori pod tužno razjokano nebo, ki je lilo na zemljo svoje solzice, kakor da obžaluje zlobo in nesrečo tega sveta. Od ognja, iz daljine, pa so dohajali glasovi sledeče hajduške pesuii :
.Sivi jastreb svoji! gnezdo ima
V	dolu tam mi vrli visoke kule,
V	gnezdu pa je golobica bela,
Golobica rojena od bule (turške žene).
Pa priletel sokol je i/, gore,
Je iz gi'ire Vijegor - planine,
Pa odpeljal golobico belo
V	svoje mi je dvore na višine.
Oooooooooj! — •
Turobno se je razlegala pesem v temno noč. Drina pa je šumela in šumela ter drvila svoje valove v nepoznani svet. Iz med šumenja valov začulo se je zopet, gori izpod strehe Rizvan-begove kule, skovikanje sove ter se nekako otožno, strašljivo, kakor glasovi polunočnega duha, razlegalo po dolini. — Oj usoda, ti grenka usoda!
Razprava s<» je vršila mirno. Prva točka
»lin viitfga ifila je bila.: razni |> i e <11 o g i. 1 Vi t<*j i .."-ki jo pn-.llagal k Ivan R o i i i-, naj gos,«, dr. Utuk,u Kvbar imenuje častnim obr-anuni sežanskim z uviium na /.a-.silile, ki si jili je stekH z ustanovitvijo, uredbo in ve/banjam našega gasila, društva. S prva se j*- tfinu predlogu upiral gospod Oskar P o 11 e y, slednjič pa je tudi ta gospod glasoval za predlog. Predlog je bil torej vspre>t soglasno — z vsklikom.
Na to ><• jp oglasil za besedo g. Štefan U e n ć el j-B rs t o v c iz Dan. Dobivši l>e-sedo je izjavil, da hoee govoriti o stvari, zadevajoči osebo županovo. V smislu te izjave je pozval gosp. podžupan R e n 5 e 1 j - M a-1 a I a n gosp. župana: .Ker bode gosp. H e n č e 1 j-B r s t o v c govoril o stvari, ki se tiče gosp. župana, o g I a š h m se k o t 7. u p a n o v namestnik te r vabim istega, da se o d s t r a n i z a ta čas!" — Gospod župan j>* mimo odšel iz dvorane,
Renčelj-Brstovc je potem v daljnem govoru kriti koval postopanje g, župana nagla-šnjć še posebno, da so isti niti toliko ni potrudil, da bi se udeležil komisija radi naprave tramvaja Trst-Sežana in tako varoval koristi občine; grajal je potrato pri ulični svečavi, zlom Oljen je brizgahu- v privatne namene in pa postopanje ž u p a u o v(o ob p r i li o d u naših državnih poslancev, ko se jima ti i t i poklonil ni, p a č p a s e je poklonil baronu R e i n e 11 ti, ki je v Sežani na letovišču in ki nima dosedttj še II i k a k i h z a 8 I ll g za Sežano.
Dobivši besedo polemizoval je pioti temu predlogu gospod Oskar Po II ey, češ, da ulično razsvetljavo odreduje okrajno glavar stvo; kar pa se dostaje vsprejema poslancev, da to prvič poseza v „veliko politiko", s katero se ne sme baviti občinski nastop, v drugo pa bi bila žaljena nasprotna stranka, ako bi se bil župan poklonil poslancema.
G. Renčelj je zavrnil poslednjega govornika, rekši, da nikakor neče tirati politike, da s^ ne ogreva niti za Rybafa (kot politika) niti za .Muho, ker sta oba šele novinca ter da za sedaj ni megoče izroči ni« kake sodbe. Vsprejem naSih poslancev pa ni v nikaki direktni dotiki z volitvami, ampak je le čin u I j u d n o s t i in dolžnega spoštovanj a. Predlaga torej, naj se županu izreče nezaupnica.
Županov namestnik Renčelj je dal predlog na glasovanje Za so glasovali: Hrcar, Rožič, Macarol, Renčelj. Brstove Štolfa, Filipič, Pirjevec-Dane, Pirjevec Orlek, Pirje-vec-Grof. Proti ~ jedini P o 11 e y 1! t Trije niso glasovali.
Na to so pozvali župana v dvorano in seja se je mirno nadaljevala pod njegovim vodstvom.
Med občinstvom vlada smeh in veselje, da je moral gospod župan stati pred vratini liki poreden učenec. Denimo tudi, da se g. župan ti« bode kotel brigati za pomen te nezaupnice in da ne bode hotel izvajati posledic, ki se usiljuje že same ob sebi, pa naj ve iu na j vedo vsi drugi, da ini zavedni Sažanci ne le dobro pojmijo dalekosežni pomen te nezaupnice, da smo tudi uverjeni o opravičenosti iste in da jo odobrujeiuo popolnoma. Gospoda so nekoliko preveč napeli struno : struna je počila in — zdramil a I j u d s t v o. Občinskemu zastopu pa čestitamo od srca na tem možkein činu v varnost svojega dobrega imena, ugleda občine iu občinske avtonomije. Kam bi prišli, ako bi bili županje brezobzirni avtokrati, tam, kjer ne bi smeli biti — v občinskem zastopu — iu bi se ne brigali za jasno voljo poslednjega; tia drugi strani pa pokorni sluge tam, kjer bi morali biti m <■"> ž j e ? M V Sežani se že jasni, a skoro se počne jasni ti po vsem Krasu.
Kdo pači krajevna imena? Težko,skoro nemogoče je stvarno razpravljati z našimi sodeželani italijanske narodnosti o jezikovnih vprašanjih in s teiu tesno spojenem pravo-pisanju krajevnih imen naših trgov, vasij, hribov itd. Skoro nemogoče je tako razpravljanje na podlagi zgodovine, ker si so Iju-beznjivi Lahi „u s t v a r i I i" zgodovino po svojem kroju in proglašajo za „terra latlna* vse ozemlje na jugu tostranske državne polovice, kjer koli so se bile pred stoletji pokazale tolovajske rimske kohorte in pozneje grabežljivi Benečani. Malo se brigajo naši Lahi za to, kdo je bival v teh zemljah
p r e d n o so jih zasedli Benečani; njim zadošča, da par kričačev daje jednemu ali drugemu kraju umetn!, prisiljeni laški značaj. Zato 7,ylijo, da bi se celo taki kraji na Primorskem, kjer ne biva niti jednega Laha, nazivljali celo službeno izključno po laški. Pristno, prvotno slovensko irne takih krajev imenujejo pačeuje! Tako se zaganja današnji „Piecolo* v slovenska imena .Trst', .Gorica" iu „Tržič*. Pravi, da so taka imena navstala vsled zlorabe, potem so se ukoreninila vsled navade in dandanes da vlada za nobeno ceno ne bi se odločila v to, da stori k o r a k n a z a j in ila bi puščala nepokvarjen značaj slehernemu narodu. Izvrstno, vrli .Pic-colo" ! Prav dobro si jo pogodil! Saj t. u d i m i ne zahtevamo druzega, nego da nam se puščajo nepokvarjena naša imena i u n a r o d u i značaj n a š i h dežel a t Ker torej priznavaš, dragi .Piccolo«, da ni smeti pačiti krajevnih in,»m, izvrši svoj lepi nasvet, stori .korak nazaj* in ne kvari značaja slovenskih krajev. Proč torej z imeni : Opicina, Bagnoli, Senosecchia, Corgnale, Gorizia, Pisino, Veglia Piedlmonte, Ragusa, Segna itd., kajti po vseh teli krajih živi narod slovanski in n i k a k o r ni smeti pačiti prvotnih krajevni h imen !
Ti pa, dragi čitatelj, godi iz tega, da-li je mogoče stvarno polemizoval i s takimi ljudmi. Njim naj bode dovoljeno vse; celo vlado kličejo v pomoč, da naj bi priznala njih spakedraua imena, nam pa naj bi niti ne bilo dovoljeno, da smemo uazivljati svoje kraje v svojem jeziku. Kam zavaja človeka slepa narodna strasti Ubogi židovski zaslepljen'jc bije okolo sebe in niti ne občuti, da udriha — samega sebe po zobeh I
Nepoboljšljiv je! Nek odbornik nekega tržaškega slovenskega društva, kateri možak je posebno vnet za italijanstvo, agituje za laški oddelek c. kr. državne ljudske šole. Nikakor nam ne prihaja na um, da bi hoteli kritikovati svetost rodbinskih odnošajev omenjenega gospoda odbornika; svoje otroke more vzgajali v laškem, turškem, ali kakor-šneui kidi duhu. To naj zagovarja sam pred svojo vestjo in pred Bogom. Nikakor pa ne moremo mirno dopustiti, da omenjeni gospod nagovarja nezavedne slovenske stari š e, da u pišejo svoje otroke v laški oddelek c. kr. ljudske šole, češ: .Laški, laški naj se uči Vaš fantič, kaj bo s tisto slovenščino !•' To je brezvestno in tem strože moramo obsojati tako postopanje, ker se dotični gospod pri svojem zavajanju stavlja na stališče neke domišljene .izkušenosti*. Žalostno zares! Z jedne strani litini narodiijaštvo po slovenskih društvih, z druge strani pa sili slovensko kri v naročaj lahonstva. O tem delovanju dotičnega nazovi-Slovenca imamo dokazov!
Prihodnje zasedanje porotnega eodiifia tržaškega prične tlntS 14. novembra. Predsednikom sodišča je določen deželnega sodišča predsednik, dvorni svetovalec Mihalj lir b a n-c i c h, njegovima namestnikoma pa. dež. sodišča svetovalca Karol vitez Oefacis in Krnil vitez Nadamlenszki.
Nova listina triaftklh porotnikov bode v kratkem sestavljena. Potem bode javno izložena na magistratu, soba št. 16, III. nadstropje, od 30 t. m. do 7. oktobra, vsak dan od !). ure predp. do 1 pop. Posebna komisija bode vsprejemala slučajne reklamacije o izpuščenih imenih itd.
Premeščen peipolk. Včeraj zjutraj dospel je z Llovdovim parnikom .Elektra* iz Mo-starja v Trst pešpolk št. 84. Ta polk namenjen je, kakor smo že sporočili, v Krems ob Donavi. Polk šteje 59 častnikov in 1162 mož. Danes popoludne odpeljal se je polk po južni železnici v novo svoje bivališče.
Za trgovce z lesom. V pisarni tukajšnje trgovinske zbornice so na ogled pogoji za uvažanje lesa v Valencijo (Španjska). Ker dotični spis utegne zanimati naše trgovce z lesom, opozarjamo jih nanj v njih lastnem interesu.
Poziv. Te dni smo objavili, da je povodom izleta .Del. podp. društva* na Sveto Goro pozabil neki siromak ogriujačo in izgubil svojo verižico, ko je bil izstopil iz vagona v Gorici. Poživljamo zatorej dotičnika, ki je našel omenjena predmeta, da ju odda v uredništvu našega lista, ulica Caseriua št. 13, L nadstr. Saj Slovenci so poštenjaki in dotičnega izleta udeležili so se menda samo Slovenci!
Slavnem c. kr redarstvene«« ravnateljstvu na znanje. Jeden stanovnik zagate dei Falchi javlja nam, da prebivalci dotičnega okraja n» morejo najti zaželjenega po-nočnega miru, ker pijanci razgrajajo in tulijo vso noč. Isto velja v gornjem delu ulice Giulia Stanovniki oddaljenejših in postranskih ulic mesta imajo baš take državljanske dolžnosti, kakor <jo*poda, stanujoča v glavnih ulicah, ponočnega počitka pa so ptvi krvavo potrebni, bolj nego gospoda, ker si morajo služiti vsakdanji kruh težkim, napornim delom. Prosimo torej v imenu omenjenih stanovnikov, da bi si. c. kr. redarstveno ravnateljstvo odredilo čuvarje javnega miru po noči tudi v zapuščenejše, oddaljenejše kraje mesta.
Portušnja vožnja Včeraj zjutraj poskusili so najnovejši Lloydov parnik .Grof \Vurmb and". Vožnja »ponesla se je prav dobro. Parnik je krenol ob istrskem obrežju do Fazane in nazaj v Trst.
Splašen konj vzrok nesreči. Predvčerajšnjem popoludne hotel je 38Ietni izvošček Adolf Trček, stanujoči v ulici Molino grande hit. 16, poskusiti n vokupljenega konja. Sedel je v voz, v katerega je bil vprežen omenjeni konj in pole? njega je sedel 39letni izvošček Karol l.riimatti, stanujoči v ulici Carpiso:i lišt. 8. Med vožnjo splavil se je konj v ulici Chiozza, zdirjal kakor besen, a moža ga nista mogla zadržati, ker so se raztrgale uzde. Voz je trčil ob postranski tlak tako silno, da sta padla oba moža raz kozla; padel je tudi konj. Krvaveča moža ukazal je prihitevši zdravnik prenesti v bolnišnico. Trček si je o padu razbil čre-pinjo in si pretresel možgane; malo je na-deje, da ozdravi. Brumatti si je pretresel možgane in drobje, dasi se je pobil le neznatno ; tudi njegovo stanje je sila nevarno. Konj si je zlomil jedno nogo ter je moral priti konjederec ponj.
Kakor smo doznali danes, obrnilo se je obema ranjenima nekoliko na boljše, Uredu.
Nezgoda na lovu. Predvčerajšnjem zjutraj šel je 191etni kmečki fant Ivan Škrl iz Sežane na zajce. Nabival je svojo puško, držeči desno roko nad cevjo. V tem se je vnel strelni prali in bitec je nesrečnežu strašno razmesaril roko. Pripeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico, kjer so mu morali odžagati razkosano roko.
Nesreča na morju. Minolo nedeljo zjutraj vozila sta se 17letni težak Viktor Vi-sinali iu njegov prijatelj Ferdinand Bremic v lastnem čolnu po morju. Ko sta dospela blizo potnola št. 4 v novem pristanišču, donese] jeveter v vodo klobuk, katerega je bil odnesel nekemu na obrežju stoječemu dečku. Visiuali hotel je vjeti plavajoči klobuk, naguil se je iz čolna, pri tem izgubil ravnovesje in padel v vodo. Veter je v istem trenotku oddaljil čoln ■/. Bremicein. Dasi so prihiteli mornarji z bližnjih parnikov Visinaliju v pomoč, bil se je isti že potopil. Popoludne našel je po« tapljavec truplo na dnu. Truplo ponesrečenega mladenča izročili so stališem pokojnikovim, ulica Media list. 20.
Razprava proti demonstrantom z dno
20.	septembra, namreč proti oniiu demonstrantom. ki so pod ključem, bode v petek, dne 27. t. m. ob 9. uri dop. pred tukajšnjim kazenskim sodiščem.
Sodnijsko. Včeraj dobila sta pred tukajšnjim sodiščem 19letni Jakob Podbršič iz Trsta in 181etni Josip Fuk iz Rodika, zaradi tatvine vsak po tri mesece težke ječe. Oba sta Lila namreč brez posla in da si preskrbita cvenka za pijačo, vtihotapila sta se v stanovanje posestnice Marije Brezovčeve na Rocolu ter tam pokradla nekoliko denarja in dragocenostij, vse vkup vredno kakih 33 gld. Dragocenosti sta zastavila in — tatinska „poštenost* ! — ok rad en i po pošti poslala zastavljavne listke, — Tridesetletni Anton Gregorčič iz Trsta dobil je zaradi težkega telesnega poškodovanja mesec dnij ječe. Dne
21.	julija t 1. vrnol se je Gregorčič o zori pijan domov iu se spozabil tak6, da je navalil na dOletno svojo mater. — 17letni postopač Fran Mesuer klataril se je tekom julija in avgusta meseca t. I. po okraju Pod-grajskem. Kradel je, karkoli je mogel doseči, v prvi vrsti seveda jestvine. Konečno prijeli so ga orožniki in ga izročili sodišču. Isto ga je obsodilo zaradi nestevilnili malih tatvin in zaradi postopanja na 14 mesečno ječo.
Razpršila se tovarna za streljivo. Včeraj popoludne vnele in razpišile so se straš-
nim pokom rastreljive snovi v tovarni tvrdke
Meyer &. Roth v Florisdorfu pri Dunaju. Eksplozija j« skoro popolnoma razrušila poslopje. Na vso srečo v nesreči poginola sta pri tej katastrofi samo dva delavca, katera so zasule ruševine. Oba ponesrečena imela sta mnogošteviln > obitelj. Pravo čudo je, da ni bilo več žrtev in da nihče ni b I ranjen.
Jakost človeške čeljusti. Neki zobar v Novem Yorku Izračuni! je, koliko močen j« pritisk človeških čeljusti, kateri je potreben, da zobje razgrizejo in razmljejo jedila. Ta pritisk je jednak pritisku 15 do 35 kilogramov, kakor 2e človek zajfrizne bolj ali manj hlastno. Da pa se jedila — posebno meso, ki ni razkuhano — dobro zmeljejo med čeljustmi, treba je pritiska, jednakega teži 3(1 do 40 kg. Seveda veljajo te številke Iu za zdrave čeljusti in za zdrave zobe. Kdor pa nima zob, temu pa, mislimo, tako in tako ni treba pritiskati, ker mora uživati mehko hrano.
Najnovejše vesti.
Gorica 24. Volilski shod v Biljani seje vršil sijajno. Cesarju se je odposlala uda-nostna brzojavka, kUero so podpisali županje in poslanca Gregorčič in Coronini.
Dunaj 24. Pričela so se pogajanja med odposlanci za sklopljenje pogodbe ined Avstro-Ogersko in Bolgarsko.
Zagreb 23. Cesar dospe sem 14. oktobra. Cesar bode navzočen pri polaganju zaključnega kamena novega gledališča, raznih šolskih poslopji iu poslopja glasbenega društva. Cesar zapusti Zagreb dne 16. oktobra.
Banfy Hunyad 24. Cesar je ob 6>/i uri zjutraj objezdil vežbališče. V njegovem spremstvu sta bila tndi nemški in italijanski vojaški odposlanec.
Dunis|ikn borsMSS. MptembM VSMSS
dano« ft'eraj
IMavni .Ini« » papirju . . . '0055 100.55 „ . v »rol.ru . . . . 101 — 100.90 AfUrfjaU rntitit * rimu . . . 121 75 121.75 „ v kronali . . .100 95 100.90
Kreliln« aknij« ......401'2o 402.85
London 10 li»t....... 120.54'/, 120 55
Napoleoni ...	... A.M V, »-54V,
20 murk ........11.78 11.78
100 italj, lir .	.... 45.30 4522'/,
Išče se dečko
iz iiiosta nli okolice ki jo nekoliko iisiirjoii v 6i«v-I jarak i moki. Obrnili no ji- do Josipa Kolba vin S o 11 e KonUii« it. 2.
1
JAKOB ŠTRUKELJ - TRST
vit Caaerna it. 16 vhod plana delta Caeeraa.
(natproli tvlili lujainiri),
prodaju po m-vcrojclnili nizkih cenah vmiko-vratna angleSka
kolesa (bloykle)
Zaoo|i-.lv.» kolon „Ralalgh* iz tovarne „Ruluigh Cjrcio C" L.td. Nottiiitfhain Angleško" in koles .Adler ' iz tovarne 11. Kieyer Frankfurt.
Kolesa „Raloigh" in Adlor no i vutovno znana, poale Inja rabijo so v nemški vojski.
Kolima pošilja so nit deželo in na vse I,.«,*: brez v*«h stroškov.
8 p r e i e m a h c p o p r a v a vsnStovi htn li novih in starih k u l u h in iivalnilt strojev.
V zalogi nahitj t|o so vsakovrstna orodja in pripravo za kolosa. Zuhtav^Jo noj oanlkit
umm roHišm
z Dunaja in Iz Trata
dobro poznane tvrdke
Angelo Delpin
v ulici del Tovrente hit. 23, J. nadstropje.
(vitrio glodalica Annoiiiu),
Pripor>ča velikansko \jvojo zalogo pohiitva in tapetami« ih stviuij.
Pobiltvo za spalno gube, popolno, ud f. 14<> do .150 n • jodilno sobo	, f. 140 , 350
Fehlitvo za uradnike in delavce po initanlh cenah.
Zure* izbonio pohištvo po ni kih cenah.
SPIRITUS SINEPIS COMPOSITUS
(ALGOFON)
jo jt-dino srodstvo proti zohobolu, glavobolu itd. ler ne dobiva v Ktekl nie.ib, previđenih poukom za \ porabo, po 20 nvf. izključno v proinovani
l c h a r m i Prttjr tnarer (A i due Mori) Piazza grande, Trst. Čuvati se je ponarejanj.
Tolefuti it. 207.
Poštni opravitelj
I Ekspeditori
zmožen slovenskega, nemškega italijanskega jezika želi nastopiti kako mesto kot opravitelj. Oglasi uredništvu lista.
Lastnik politično društvo »Edinosti". — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.