Edini slovenski dnevnik Dj W -:v Zedinjenih državah.:- SL ^jf Velja za vse leto... $3.00 |jf jn Ima 10.000 naročnikov:- ffl NARODA r GLAS List slovenskih delavcer 7 Ameriki The only Slovenian daily -: in the United States ■ ■ ■ Issued every day except -: Sundays and Holidays TELEFON PISARNI: 4687 CO RTLANDT. Entered as Second-Glass Matter September 11, 1903, at the Post Office at Hew York, K. Y. under the Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON FISABNE: 4687 OOBTLANDT, NO. 168. — STEV. 168. NEW YO&K, SATURDAY, JULY 19, 1913. — SOBOTA, 19. JULIJA, 1913. VOLUME XXL — LETNIK ttt Vse se je zarotilo proti Bolgarski. Kralj Ferdinand - baje pobegnil. KRALJICA ELEONORA ODPOT OVALA NA NIŽJEAVSTRIJ SKO. VSTAVLJEN POHOD. RUMUNSKA STOPI V BALKAN-SKO ZVEZO. KOALICIJSKO MINISTRSTVO. OBSTRELJEVANJE BOLNIŠNICE. VAŽNA KONFERENCA. KONSTANTIN SE HOČE MAŠČEVATI. 12 MILIJONOV ŠKODE. NIKAKEGA PREMIRJA. London, Anglija, l'J. julija- — Polgarski kralj Ferdinand se nahaja s prestolonaslednikom Borisom na begu. To poročilo je prispelo sem iz dveh različnih virov preko Bruselja in Parizu. Bolgarska kraljica je včeraj nepričakovano dospela z velikim spremstvom v grad Ernstbrunn na Ni-žjeavstrijsko. Pred odhodom iz I Sofije je baje brzojavno naprosila ruinutittko kraljico, da bi s svojim posredovanjem preprečila prodiranje rumunskih čet proti Sofiji. Lcndcn, Anglija, 18. julija. — Uusija je zopet začela ii|obi|iz.i-ruti in zbira silno armado blizu avstrijskih mej. Petrograd, ltuhija, 18. julija. — N. de triers, ruski poslanik v Carigradu, ji* brzojavil danes ruskemu ministru zunanjih zadev, da je turška vlada prepovedala svojemu vojaštvu prodirati proti Dri-jiopolju. Tukajšnji politični krogi t»o prepričani, da bo tudi Rumun-ska v kratkem vstopila v novo balkansko zvezo. Kiisija nikakor Jie bode dopustila, da bi se delalo z Bolgarsko od strani zaveznikov, I karkoli bi se hotelo. Sofija, Bolgarsko, lb. julija. — Nod j a bolgarskih liberalcev v so-j branju, l&adoslavov. je kouečno 1 i šesta Nil koalicijsko ministrstvo.. )ri bo »topilo na mesto Dane ve g« kabineta. V novem kabinetu j«-preeej liberalcev. Vrhovni poveljnik bolgarske armade poroča, da je grško vojaštvo namenoma bombardiralo bol-[ uišuico v Deiuihisaru. čeravno je; vihrala raz poslopje zastava Ude-! eega kri/.a. Več Ktrežajk in bolni-! kov je ranjenih, oziroma ubitih.' Bolnišnica je v razvalinah, (lene-; ral dostavlja, da so Grki pomorili skoraj \se vojaštvo v Kilkisu.i Atene, (irško, 18 .julija. — Mi-j iiister zunanjih zadev, Venizelos, se je danes dolgo čas«, posvetoval ' s Demidovoiu, ruskim posh>nikoiu.' Politični krogi so prepričani, daj bosta Srbija in Grška sklenili z j Bolgarsko mir edinole na bojnem i |pol|u. Državi nista zadovoljni z Oborožen naseljenec. Na prošnjo švedske vlade so prijeli naseluiški uradniki 37-let-uega 11 uga Sjorgrena. Pri njem so ua*ii nabit samokres, britev in precej dolgo bodalo. Izgovarjal se je, da ni prišel z nikakimi slabimi nameni v Zdr. države. Sjorgren je baje v domovini ubil nekega svojega tekmeca. Uspeh aviatike. Detroit, Mich., 18. julija. — B. Kaven* je danes srečno dospel \ Detroit. Iz < 'hieaga pa do sem je prevozil s svojim aeroplanom D00 milj. ruskim posredovanjem. Predno [»ride do sklenitve miru, se bodo morale premagati še velike zapreke. mogoče bodo še celo zavezniki navalili na bolgarsko glavno mesto Solijo. Grška armada se nahaja kakih 10 kilometrov proč od Sofije, in kot se čuje. prodira polagoma naprej. Kralj Konstantin je baje zatrdilo sklenil navaliti na Sofijo, samo da se maščuje za grozovitosti. katere se uganjali Bolgari. Danes so se dozuale podrobnosti o sestanku grškega ministrskega predsednika s srbskim ministrom Pasičem v Skoplju. iz Monastii-a se j«* minister odpeljal v Skopi ie /. avtomobilom. Motor se je med-potoma šestkrat pokvaril, ker so cehie v silno slabem stanju. Ministra so sprcniljevali srbski vojaški oddelki. Posvetovala sta se na železniški postaji. Sestanku je prisostvoval tudi poveljnik srbske armade, general Putnik in grški poslanik v Belgradu. Konferenca je precej dolgo trajala. Grški finančni minister pravi, da so napravili Bolgari v Seresu za 12 miljonov dolarjev škode. Grška vlada bo zahtevala to svoto od Bolgarske kol vojno odškodnino. Minister vojne mornarice na-znaii a, da imajo Grki dosedaj i&l.OOO vojakov mrtvih, oziroma ranjenih. Med temi je veliko častnikov. Solun, Macedonija, 18. julija. Z mestom Xanti je pretrgana vsa zveza. V mestu je nekoliko Aine-ri kance v, Angležev in kakih 20.000 Grkov. Nek kurir je sporočil, da so bolgarske čete že zažgale mesto. Vojaki so umorili vsakega, kdor je skušal pobegniti. Nato so udrli v mesto in vprizorili pravo mesarsko klanje. Lcndcn, Anglija. 18. julija. — Grška. Srbija in Rumunska bodo prodrle do Sofije in tam diktirale Bolgarski mirovne pogoje. Prej ne bo nikakega premirja. Proti domu. Zdravstvena oblast je tožjila Edison Co. ker krši paragraf 181. mestnih sanitarnih predpisov, ki zahteva, da se ne sme v mestnem okrožju valiti skozi dimnike gost, in zdravju škodljiv dim. Sodnika Hussel in Zeller sta se izjavila, da ta paragraf ni posebno konstitu-eionalen in nista kaznovala omenjene družbe. Umrljivost v državi New York. Albany, X. Y., ig. julija. — Zdravstveni urad je naznanil, da je meseca maja umrlo v državi New York 12.261 ljudij. Zasuti v rovu. V premogovniku blizu Pittsbur-ga, Pa. se je udri rev. 4 delavci na mestu ubiti. Pittsburg, Pa., 18. julija. — V mali prcniogarski naselbini Er- j nest, 5 milj oddal ;eno od našega j mesta se je pripetila danes velika ! nesreča. Ko je kopal oddelek pre- j mogarjev na zemljišču Jefferson in Clearfield Coal družbe večji rov za odtakanje vode. se je usula nanje velika plast kamenja in peska. Katastrofa je zahtevala 4 žrtve in dva ranjenca. Mrtvi so: Mike Aleama, star 29 let; Tony Snyder (Anton Znydarf), star 28 let; Tony Chuck (Anton (Juki) star 19 let in Wm. Reed, star 18 let. Teško ranjen je John Piseli (Piš? ) star 40 let in še nek drug prempgar. Nesreča se je pripetila radi tega, ker so bili leseni oboki in tramovi nad rovom prešibki. Več drugih delavcev je skušalo rešiti zasute tovariše izpod plasti, a šele po preteku treh ur so dospeli do njih trupel. Na lice mesta "došla ambulanea je odvedla v bolnišnico samo dva težko ra-njena premogarja; 4 zasute žrtve so pa prepeljali v bližnjo mrtvašnico. Koroner je odredil se-daj strogo preiskavo o krivdi katastrofe. Borba s smrtjo. Ped lokomotivo s smrtjo se boreči strojnik prosil navzoče naj ga umorijo. Než rešitev, Decatur, Ala., 18. julija. — Vodstvo tukajšnje Louisville in Nashville železnice je naročilo zadnje dni več novih lokomotivov. Pcskušnjo s temi se je poverilo 26-letnemu strojniku Huston G. Klemingu, ki je veljal za najboljšega strokovnjaka v tem ozira. Na nekem križišču nedaleč od postaje se je pa po nesreči danes prevrnila ena izmed novih lokomotiv na strojnika Fleminga; zdrobilo mu je noge in je bil tudi vsled uhajajoče pare opečen po celem životu. Vendar je bil Fleming navzlic groznim bolečinam še popolnoma pri zavesti. ''Za božjo voljo in lepo vas prosim, rešite me bolečin. Ubijte me", je prosil navzoče. Naravno, da mu niso hotli njegovi tovariši izpolniti te želje! Vsaka pomoč in rešitev je bil a baje izključena. "Dobro", je velel dalje s smrtjo se boreči strojnik, "ako nima nihče izmed vas tega poguma bodem pa storil to sam." Nato je potegnil iz svojega žepa oster nož in si je zadal globoko rano v vrat; izdihnil je že po preteku nekaj minut. Fleming je bil zaročen z neko ugledno deklico, ki je sedaj vsled izgube svojega ženina neutolažljiva. '' Rumena nevarnost'' . Na krovu ladje "Columbia" jf včeraj prispelo, sem iz GlasgoAva 128 Kitajcev. Podali se bodo v New Orleans. United Fruit Company je morala postaviti za vsakega $500 varščine. Kača v postelji. Sandyrton, N. J., 18 .julija. — Soproga farmerja George But-cherja se je snoči zelo prestrašila ko je zapadla v svoji postelji i! črevlfa dolgo strupeno kačo. Med spanjem jo je kača pičila dvakrat v nogo. Poklicani zdravnik Dr. Avers trdi. da bo Mrs. Butchet ohranil pri življenju, dasiravno j« bil pik kače smrtnonevaren. Bomba na poti. Nek J. M. Hannon v našem mestu je dobil včeraj po paketni po šti bombo. Pošiljatev je prišla is New Britanican. K sreči ni bomb« eksplodirala. Sumijo, da jo je po slala neka ženska. Končana stavka {Rusija za svetovni mir. v Paterson, N. J. Strvkujcei svilctkalci so včeraj ; sklenili, vrniti se zopet na svoja i stara mesta. DIREKTNA POGAJANJA. j Mir se bo dosegel brez posretlo-1 vanja zveze I. W. W. Aretacija socialističnega župana v Haledonu i Petersen, N. J., 18 .julija. —j Včeraj se je zbralo v Helvetia dvorani več tisoč stavkarjev, kjer s«- je imelo določiti zadnjo besedo o dolgotrajni stavili.. Nu tem zborovanju se ie naj prvo skoroj enoglasno sprejelo resolucijo s o formalnem preklicu stavke. Za- [ jedno so stavkarji tudi sklenili, da nočejo imeti več trtika z de-j lavsko zvezo 1. \V. W. katera jih-, je vodila za nos že celili 5 me-. secev. Takoj po tej sprejeti resoluciji . je naznanilo vodstvo velike Smith ] in Kaufmauove tkalnice da so de- < lavcem zopet odprta vrata tovar- j ne. Dovolilo se jim je 8 urno delo j in 17 odstotni takozvani prospe- j ritetni zaslužek, kakor je bil v veljavi že leta 1905. Stavkarjem j je tudi na prosto voljo dano, da i se direktno pogajajo s preotali- j ini tovarnarji glede zopetnega de- | la. Pričakuje se torej. da.bode na,-.j stopilo med delavstvom že tekom ! Ini zopet prejšnje življenje, sloga j in mir. Tega nastopa naravno ne odobravajo organizatorji zveze I. . W. W.; a ljudstvo se več dosti ne ozira nanje. Nekaj starih pripadnikov t»-zveze je priredilo včeraj v Hale- ; donu javno zborovanje, kojega sel je udeležil tudi oudoUti sociali- j stični župan Brueckman. Župana i so pa najeti detektivi aretirali, ker je s svojo navzočnostjo indi-rektno ščuval stavko k izgredom. Obtoženega in aretiranega župana je pa kasneje mirovni sodnik izpustil na prosto. V znamenju bede. Stražnik je našel včeraj na 107. cesti in peti Ave. sestradano ženo z osmimi otroki. Rekla je, da so jo vrgli iz stanovanja, ker ni mogla več plačevati najemnine. Že osem dni je blodila z otroki okrog in se preživljala z ostanki jedil, ki jih je našla v smeteh. Nesreč-nico so poslali v mestni azil, otroke so pa izročili družbi za varstvo otrok. Napad na policaja. . j Ko je peljal snoči detektiv Cas- j setti nekega postopača na poli- i cijsko postajo na 114. cesti v New i Yorku, se mu je rogalo mnogo radovednih gledalcev ob cesti. Na svoje veliko začudenje je za-1 pazil detektiv, da mu je vrgel nekdo iz množice zadrgneno vrv okoli vratu; takoj zatem je ustrelil preplašani Cassetti v zrak, da so mu prihiteli bližni policisti na pomoč. Star svinjar. Mcnt Holly, N. Y., 18. julija. — Metodistovski pastor Geo. D. Huggins, ki je star 72 let, bode moral iti jutri v Trenton, kjer bode sedel od pet do trideset let. ker je posilil neko farmersko deklico Violo Fallis. Obsojen je bil sicer v dosmrtno ječo, toda sodišče mu je slednjič odmerilo manjšo kazen. Samomor fabrikanta. St. Louis, Mo., 18 .julija, — Edmund J. Piper, predsednik in blagajnik velike tovarne za gla-sovirje, se je danes zastrupil v svojem stanovanju. Vzrok samomora ni znan. Mestna ledenica. Pri zadnji občinski seji mesta New York se je enoglano odobrilo predlogo o izdaji bondov $32.000 za zgradbo mestne ledenice. Led se bo prodajal -um lastno ceno samo revnim d rutinam iz New Yorka in Brooklyna. j Predloge predsednika Wilscna o ! svetovnem miru bo prva sprejela Rusija. Washington, D. C., 18. julija. — Odkar je sprožil predsednik Wilson preblago misel o splošnem, ali svetovnem miru. se je priglasilo za to idejo že 21 raznih držav in državic. Zadnja med temi je mala republika Chile. Pomenljivo je pri tem, da je Wilsonovo predlogo prva odobrila Rusija, to je danes javno naznanil državni tajnik Brvan pri sprejemu neke dcputaeije iz Ruskega. O zadevi se je 'izrazil Bryan napram ruskim zastopnikom sledeče: "Veseli me, da ie ravno vaš narod v prvi vrsti, ki namerava odobriti načrte našega predsednika o splošnem ali svetovnem mi ru. Vaš mogočni car je pokazal s tem, da se zanima za najbolj važno vprašanje današnjega časa, za mir vseli narodov in premirje med ! vsemi državami. V veliko čast si bom štel tedaj, ko bom podpisal v imenu Združenih držav tozadevno svetovno mirovno pogodbo. Si tenl bodo prenehaja vsa stranska ' naziranja in prepiri med vašimi 1 carstvom in našo mogočno Unijo. ; Dandanes se mora človeštvu Ie ' pomagat: ni' pa istega medseboj- j no zatirati ali celo moriti." Smrt v plamenih. j i „ . . i Fri požaru tovarne je uteklo smr- | ti nad 300 deklic. 3 mrtvi, 15 teas- ' ko ranjenih. Včeraj popoldne je nastal ogenj v tovarni Katz Leather Co. na 1 135. zapadni 20. cesti v New Yorku, ker se je unel kotel z vrelim eeluidom. Nevarnost je bila velika. kr se je nahajalo v tem 12-nadstropnem poslopju več kroja-ških delavnic. Takoj zatem ko se je slišalo razstrclbo kotla, je na-1 stala med delavci in delavkami1 grozna panika; vse je drlo na streho, k izhodom in oknom. Thomas Calzo in Dom. Procario sta stala med časom razstrelbe v neposredni bližini onega kotla; ma-1 homa sta bila zajeta v plamen in j vržena več črevljev a- stran. Do smrti se je opekla tudi 18-letna delavka Rozalija Rizzo. Nepopisen je bil strah preplašenih deklic, 300 po številu, ko so klicale s 3 nadstopja na pomoč. Pri tem jih je več poskakalo na cesto po3obnih živim bakl.iam. Na lice mesta poklicana požarna bramba se je borila z vso silo da ustavi ogenj,, osobito pa še, da je prestregla v svoje varnostne mre-* že vse opupne deklice. V bližnji Bellevue bolnišnici se nahaja sedaj 15 več ali manj i*-njenih delavcev Katzeve tovarne, 3 so pa že umrli za opeklinami Otrok v senatski zbornici. Washington, D. C., 18. julija. — V zgodovini senatske zbornice se še ni pripetilo sličnega slučaja kakor danes. Med zborovanjem je pestoval podpredsednik Marshall 3 in pol let nega sinčka nekega pastorja in države Virgiuija. Otrok je sedel na kolenih prvoinestnika senatske zbornice ves čas zelo mimo in se je navidezno zelo zanimal za razne govornike. Iz Mehike. Vera Crnr, Mehika, 18. julija. Politični položaj se bode znatno izboljšal, ko bo odšel iz Mehike general Diaz mlajši. Mehikanci so v velikem strahu, ker je poklican amerikanski poslanik v Washington. , Iz El Paso, Tex., poročajo, da so nstaši zopet umorili enega A-merikanea. Amerikanci v Torreo-nu se pripravljajo na odhod v Zdr. države. I" Krajini In t>rzl parni k I (Avitro-Americao proge) MARTHA WASHINGTON odpluje ▼ soboto die 26. julija Kaiser Franz Josef L odpluje v sredo doe 30. jolija režnja do Trsta ium 13 4nL do Trsta ali Reko - - $37410 Cono ToznOi Krtkov: do Ljubljane - - - $38.18 do Zagroba - . • . $38.08 k*UM (oddel«k Mi tL ta 1IL ruradta) atu» T*ftmla f—h mtfke poloric*. Trn oddalek poMOaa Vmšmim llrtfa, dmhM pri »X IAKSEK, M OortUndt Smw Tok. Situacija v Kini. Ustaški predsednik. Južni del Kine je imenoval nove vlado. Ustači so obglavili dvajse' častnikov. YUAN SHI KAI. Urtajo podpira financielno naj-brže japonska vlada. Vroča bitka pri Suchowsu. Pckin, Kitajsko, 18 .julija. — Voditelji južnih ustaših čet so danes proklamirali Tsen Chun Ilsuan-a zči predsednika republike. Novi predsednik je bil prej podkralj v Kantonu in ie velik sovražnik Yuan Shi Kai-a. Usta-ši so imenovali tudi finančnega ministra in ministra za zunanje zadeve Vsi trije so znani na severu kot skrajni fanatiki. Provizorieni predsednik Yuan Shi Kai s eje danes dolgo easa posvetoval s svojimi generali, kako bi se zatrla vstaja na jugu Razmere so se sicer nekolike ^.boljšale, toda prebivalstvo se še nikakor ni pomirilo. 1'staši so /.avzeli v provinci Kiangsi dve važni trdnjavi. 1'morili so dvajset častnikov, med temi tudi ne kega govemerja. Splošiui se sodi, da je celo usta jo vprizorila Japonska in jo tud financielno podpira. Časopisje tr di, da je pri ustaših kakih 40 ja jonskih častnikov. 2000 vojakov, ki so ostali še zve sti provizorieni vladi, je danes premagalo pri Naukingu 400 u stašev. Dr. Sun Val Seu, prejšnji pro vozioriani republikauski predsed nik, je vstopil v revolucionarni stranko. Shanghai, Kina, 18 .julija. -Sem je prišlo iz pristanišča Kin kiang poročilo o nekem nenavad nem dogodku. Posestnik Duff j< prosil generala severnih čet za do voljenje, če bi smel pribaviti ino zemcem v Kulingu nekoliko živil S seboj je imel priporočilo angle šk<-ga konzula, toda general jt priporočilo na kosce razstrgal re koč, da-zanj ne obstoji nikaka an gleška vlada. Uboj s sekiro. K stražuikoma prvega nevar škega revirja je pristopil veera; zjutraj zamorec Charles itock re koč: '4Ubil sem svojo ženo. Uda ril sem jo s sekiro dvakrat p< glavi, nakar je padla na tla. nt da bi dala kak glas od sebe.' Stražnika sta šla v stanovaanje ii res našla nesrečno ženo v krvi nj tleh. Pri natančnem zaslišanju j< zamorec izpovedal, da jo je ubi iz ljubosumnosti. *'Cock County" v denarni stiski Chicago, 111., 18. julija. — Predsednik okrajnega sveta Me t'ormick naznanja, da je Cooko1 okraj ali "Cook County", popol noma bankeroten. Ta okraj im; sedaj že $2.317.000 dolga, a ni imetja. Oblasti so radi tega zeli v skrbeli, kake davke naj bi s naložilo, da bi se prišlo iz denar ne zadrege'.' Prenos Kolumbovih ostankov cre panamski - prekop. Washington, D. C., 18. julija. -Danes se je vrnil s svojega južne ga potovanja pomožni državni taj liik John E. Osborne, ki je obiska tudi republiko S^n Domingo. Pr tem obisku se je izrazila San Dc minska vlada, da bode rade vol j dovolila prenos Kolumbovih kost preko panamskega prekopa o pri liki slavnostne otvoritve 3et« 1915. Ostanki odkritelja Amerike s nahajajo sedaj v katedrali gla\ nega mesta republike San Dc mingo; shranjeni so v močni, 2 i pol črevlja dolgi svinčeni rakv To rakev bodo položili pri sla^ nostni otvoritvi panamskega pr< kopa na največjo vojno ladjo Zdi držav in bodo Kolumba prepelja z največjo svečanostjo skozi pri kop. i k Razne evropejske vesti. Frani; Jožef in Berchtold, Posvetovanje v Išlu. Nov rekerd. \fera Krupp. Švedski podmorski čoln v veliki nevarnosti. UMORIL MAČEHO. Ova nova kabla med Zdr. državami in Veliko Britanijo. Brzojavna družba na Azorih. Dunaj, Avstrija, 18. julija. — Avstrijski zunanji minister groi* Berchtold se je v zadnjih dneh večkrat posvetoval s cesarjem Franeoni Jožefom, kako stališče naj zavzame Avstrija napram balkanskemu vprašanju. Kolikor je losedaj znano, se Avstrija ne bole veliko ali nič mešala v balkanske zadeve. Berolin, Nemčija, 18 .julija. — V takozvano lvruppovo afero je zapletenih sedem častnikov. V začetku se je mislilo, da se bodo obravnave vršile strogo tajno, toda vojni minister se je izjavil, da bo imel k zaslišanju vsakdo pristop. Stockholm, Švedsko. 18. julija. \"ek švedski podmorski čoln se je spustil i. vso posadko 200 čevljev globoke pod vodo. Vsled velikanskega vodnega pritiska se ni mo-^el več dvigniti in možtvo ie že popolnoma obupano gledalo smrti v oči. V zadnjem trenutku je poveljnik odvil vijake, ki so držali težko svinčeno podladje in motorni čoln je šinil mahoma na povr- Berclin, Nemčija, 18. julija. — Trinajstletni deček Himsler je umoril svojo mačeho, ker ga je vedno pretepala. Dansko, Nemčija, 18. julija. — Nova velika kri žarka "Seydlitz" je dosegla pri svoji poskusni vožnji brzinski rekord. Napravila je 29. vozlov v eni uri. Lizabona, Portugalsko, 18. julija. Portugalska vlada je naredila pogodbo z brzojavno družbo na Azorih. da se zgradita dva nova kabla, ki bosta vezala Velik Britanijo z Zdr. državami. Samomor bankirja. Baltimore, Md.. 18. julija. — Thomasa M. Hulings, podpredsednika Continental Trust Company so našli danes zjutraj mrtvega v njegovem stanovanju. Usmrtil se je s plinom. Baje je bil neozdravljivo bolan. Kardinal Gibbons. Baltimore, Md., 18. julija. — Prihodnjo sredo bo star kardinal tiibbons 79 let. Nekemu obiskovalcu je rekel, da so mu že ure štete in daje popolnoma pripravljen na smrt. V kratkem bo odšel na počitniee. Denarje v stare domovino pošiljamo: K. $ K. $ 6--------1.10 130____ 36.60 10.... 2.15 140.... 38.65 15.... 3.15 150.... 30.70 30.... 4.20 160.... 32.75 25.... 5.30 170.... 84.80 30.... 6.35 180 ____ 36.85 35.... 7.35 190 ____ 38.90 40.... 8.30 300.... 40.90 45.... 9 30 350.... 51.15 50.... 10.30 300____ 61.35 55________11.35 850____ 71.60 60.... 12.35 400.... 81.80 65.... 13.40 460.... 92.00 70.... 14.40 600____10""«» 75________15.45 600.... T.2.7J 80.... 16.46 709.«.. Hd.l5 85--------17.« 800____163.60 90.... 18.41 900.... 184,00 100--------30.46 1000.... a>4.00 110.... 23.50 2000.... 407.00 130.... 24.66 6000....1017.00 Poštarina je všteta pri teh svo-tah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve razpošilja na zadnje pošte c. k. poštno hranilnični urad na Dunaju v najkrajšem času. Denarje nam poslati je najpri-ličneje do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske pa po Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft. _ FRANK SAXSER, 6104 St. Clair Avenue, N. K i- . .„--..v.-'- • . * GLAS NARODA, 19. .JULIJA, 1913. "GLAS NARODA" " (Slovenk Dally.) Owned and published by the Slovenic Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President JANKO PLES K O, Secretary. LOUIS BEN ED IK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers ; 82 Cortiandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za cela leto velja list ra Ameriko in Canado........................$3.00 " pol leta....................... 1.60 l«to &a mesto New York........ 4.00 pol leta za mesto New York ... 2.00 ** Evropo za vse leto...........4.50 14 "pol leta............. 2.55 " "Četrt leta............ 1-T0 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan _izvzemii nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" 4 ("Voice of the People") every day except Sundays and » Holidays. Subscription yearly $3.00. V ent Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejii^je biraliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA** »2 Cortiandt St., New York City. Telefon 4687 Cortiandt. _ y&wcw ASSOC/^1 ggSlgiS Nemiri v Mehiki in Monroe doktrina. Mehikanci imajo do Združenih držav že od nekdaj svojo srd; vedno jim sledijo po življenju ali jim pa plenijo imetje. Šele pred nekaj dnevi so nameravali z di-namitom razstreliti v Piedras Ne-gras poslopje konzulata Združenih držav. Ameriški generalni konzul Luther Ellsworth jim je pa še pravočasno utekel. Za vsa ta početja in grozovitosti bo prejela Mehika še sama ob sebi zasluženo plačilo. Ne prestani domači boji so jo privedli že do splosnega finančnega poloma. Državni dolgovi so namreč že tako visoko narasli, da je vlada ved-! no v stiskah za denar; skoro vse države so ji že odpovedale zaprošena posdjila, Saj pa tudi ni čuda. Preje zelo cvetoča mesta in naselbine so sedaj obkoljene od raznih vstašev. Trgovina in splošni promet počiva, tako da že trpi ljustvo bedo. Tako trpijo Mehikanci sami najbolj hude posledice medsebojnega prepira. devnosti vojaške oblasti mora u- tihniti vsaka kritika. t 30 milijonov kron po nepotrebnem izmeče vsako leto vojaška uprava. Volksblatt". ki ima tudi ozke ^ stike z vlado, konstatira dejstvo, t; da je na Avstrijskem v razmer-ju proti Nemčiji 9000 častnikov in vojaških uradnikov pr» - nemški armadi, ki šteje v miru (r 770,711 podčastnikov in vojakov, 7, je na 1000 mož 48 oficirjev; v av- ^ stri j ski armadi z mirovnim sta- j -njem 400,000 mož je na 1000 mož () okclo 72 oficirjev. Oficirski zbor j. šteje na Avstrijskem 29,194 oseb. ^ Ako vzamemo, da je od tega šte- j vila 9000 oseb preveč in da izda ^ vojaška uprava za vsako osebo , na leto povprečno 3400 kron, te- j % daj izmeče po nepotrebnem 30 j milijonov kron vsako leto. Pri- ] t šteti moramo pa še pokojnine,!} ker od teh 9000 oseb gre vsako leto precejšnje število v pokoj in potem seveda še znatno naraste s svota. Avstrijski militarizem je ^ torej še vse bolj požrešen kakor j • militarizem po drugih deželah, Vsaka vojna ladja velja na Av- i ( strijskem šest do osem milijonov j več in vsako leto gre okolo 40 , milijonov kron za nadštevilne ofi-cirje. Potem ni čudno, da ni za j socialne in kulturne potrebe nik- k dar denarja na Avstrijskem. , i Rudarsko zavarovanje proti no- ] zgodam. Uradno se poroča: Vlada je , predložila zakonski načrt o zava- ^ rovanju rudarjev proti nezgo- j dam. Na podlagi tega zakona sej, bo rudarsko delavstvo, ki je do- . slej pogrešalo posebnega varstva. < ki ga zajamčuje postavodaja o ] nezgodnem zavarovanju, izenači- j J lo z industrijskim delavstvom, ki j že 25 let vživa dobrote te posta-!, vodaje. To je rudarsko delavstvo j že mnogo let želelo in vlada je to željo upoštevala že v svoji pred- ] logi o socialnem zavarovanju. , Vsled nujnosti stvari pa, katero J povdarjajo vsi prizadeti — ru- , darji in rudniški posestniki —. j je vlada sklenila to vprašanje že . preje rešiti. Določbe vladne . predloge bistveno vsekakor ne . segajo preko okvira dosedanje , zakonodaje, vendar pa se kolikor , mogoče ozirajo na reforme, ki so ! se na podlagi dosedanje izkušnjv ] izkazale za potrebne in so l>ile } sprejete tudi v vladno predlogo . o socialnem zavarovanju, zlasti , kar se tiče zdravljenja poškodo- , vancev. Z ozirom na posebno tjiež- ■ ke nezgodne nevarnosti, ki so -zvezane z rudarskim delom, je kazalo rudarsko nezgodno zava- > rovanje organizirati na strokov- ' ni podlagi z lastno zavarovalnico. < kar je tudi v smislu predloge o ] socialnem zavarovanju. Koneeno 5 bodi omenjeno še to, da so se v , predlogo sprejele posebne določ- j be o razmerju zahtev nezgodne < rente in invalidske provizije iz bratovske skladnice, ki bodo te ^ skladnice izdatno razbremenile.^ Na podlagi teh določb bo mogoče i pripraviti pot za potrebno teme- i Ijito reformo bratovskili sklad- , nie, ki se bo seveda mogla izve- t sli le v zvezi s splošnim social- & nim zavarovanjem. r Anica Rihla. ,<• T> * ». -O— Novela. h -O— z Češki spisal J. S. Machar. __ d Rihla se je postavila pred naju dejala, da ve, da je Anica prismojena punica in da mi kot mati mora povedati, da ne bi rada, če bi njena hči prišla ljudem v zobe, in da se nadeja, da bom del, kaj naj storim. Vstal sem. Gospa Rihla je hotela nadaljevati, Anica pa je grozno, zaplakala, skočila kvišku in jo prosila, naj gre, naj gre. .. In gospa Rihla je šla. Anica ie plakala in ni izpre-govorila besede. Tolažil sem jo, gladil ji lase, vzel jo okrog vra-Lu. In prvi njen poljub je bil žgoč kot saharski veter, zaprl je oči. bil v sencih in grmel v ušesih kot vodopad. In je poljubljala in poljubljala in se izpovedovala... In jaz sem se naenkrat zbudil, prijel njeno glavo, gledal ji v oči — ne. gledal sem pravzaprav v svojo dušo, iskal sem kakšen mailien plamenček čifctva, vsaj toliko, kot kadar brli ponočna lučica — in žal mi je stisnil srce... Nič, prav nič...- Hladni lazuin je sedel ondi, opazoval, smejal -se meni, smejal stv nji in kot bi šepetal: norec, komedijant. hinavec... Spustil sem njeno glavo, prijel jo za roko, govoril ji o sebi!.. Povedal sem ji kako prazno je v meni in kako v vsakem živcu mojem trepeče hrepenenje po sreči, kakšue trpke izkušnje imam od življenja, ki sem ga pravzaprav jako malo živel; da nimam nikjer cilja in ne vem, zakaj pravzaprav živeti dalje --dolgo in dolgo sem tako in slično govoril, tudi ji odkrito priznal, da ne čutim moči, iti sam skozi to življenje, kaj še, da bi hotel prikovati k svoji usodi še usodo koga drugega... Z glavo je pritrjevala in dejala, da ve to. Zrla je v pesek stezice, potem pritisnila mojo glavo na svoje pisi in jaz sem čutil, da mi tihe gorke solze padajo na lase. . . In naenkrat ie vstala in odbežala brez besede... Sedel sem sani... V takih tre-notkih gleda človek vase in si iz-prašuje vest. Moj žal se je izpre-menil v besnost. Dogodbe prejšnjih mojih ljubezni so poletava-le pred menoj... Zakaj je sedaj tako pusto? Ali sem sploh zapravil vse fonde svojih čustev i Kaj niti plamenčka ponočne lučice ni ondi za to-le dete! Kako je mogoče tako hazardiranje ?... Spomin na ta saharski žar mi je iz-nova pognal kri v oči... Kaj, samo toliko čutim do nje?... In zopet so vstajale ženske podobe pred menoj... Drzne oči so zrle vame in pomežikavale zasmeliljl-vo — zaman sem, jih odganjal, zaman podil proč... In enako mi je bilo, ker so prišle sedaj, ker so sploh bile v mojem življenju... Tem, tein ši dajal fonde svojih čustev... posinehovalo se je nekaj v moji notranjosti... In samo koprnenje po teh poljubcih, samo san po tem saharskem žaru je ostal v moji duši — več nisen občutil za Anico. pnigega dne — stara historija. Anica je bila zabledeJa, potrta, redkobesedna. Govorila sva o naj vsakdane jših stvareh in včerajšnji dan je ležal za nama kot oddaljen vrh, s katerega sva nekdaj videla užasen svet... In besedice nisva izpregovorila o tem razgledu... Nisem invel poguma, da ji stisnem roko, dasi sem kra-doma pogledoval na njene ustni-• l,11 razšla sva se hladno, tuje, ne voljno. Ampak "saharski trenotek", kflk-or sem ga v svojih sanjah na-zival, se je vrnil. In zopet je bila žgoča tema v očeh in grmeči vo-dopad v ušesih ij. zapustil je v duši željo po prihodnjem tre-notku... In dnevi oO potekali... Začela sva se shajati zjutraj po peti uri. Ptiči so prepevali, rosa je igrala po travi in cvetkah, dan se je smejal z zlatim nasmehom. Anica jf>?**!>aji»la. s polodprtimi očmi.. "Raj prvih ljudi", je pravila jutrom ob žgočih trenotkih... In dnevi so potekali.. . Kot človek fatalist, kateri pada s pečine in samo zatisne oči. da ne bi videl brezdna — tako sem hodil na te jutranje sestanke... Toda nekega dne sem jo opozoril na vse, kar bi utegnilo priti... Da nisem snežen mož, da nisem človek iz železa, da v takih hipih izgubljata razum in preudarek vlado... Gledala je trdno vame; potem je rekla počasi, da sem skrbnejši nego njena — mati... In zopet so dnevi potekali in nie se ni izpremenilo. Trepetal sem pred vsakim prihodnjim jutrom kot pred obglavljen jem, ne iz sti^hu obsojenca, marveč vsled ueprij«4?!£ga občutka rabljevega. In oni drugi v meni je vedno bolj pogosto izražal podobno bojazen.' Ne več, da bi svaril, ampak ker je vedel, kako vsaka taka bojazen priliva njenemu plamenu, in ker mu je bilo prijetno, da se je udajala tako brezmejno, brezupno Ie tako iz čiste ljubezni. In proti temu se je borilo vse: sklepi, izkušnje, sočutje, žal, umske perspektive v bodočnosti, vse se je upiralo, uklepalo ga z obljubami, vezalo ga z vezmi priseg — bogovi, koliko sem pretrpel! Anica Rihla je videla vse. Slutila je te boje, poznala je mojo notranjost, poznala i prvega i drugega v meni, vedela je vse in ljubila — drugega. Tiste sence, tiste propasti, kjer je sedela ironična jeka. te je ljubila. Pozneje mi je to priznala. Slovensko katoliško Ip====== podp. društvo svete Barbare E ' =B Dopisi Steelton, Pa. — Tukaj je g. Jo žef Rems obiskal svojega brata in sestro in ker je ravno ob tej priliki imelo društvo sv. Alojzija veselico, se jo je tudi on udeležil. Bili smo prav židane volje. Posebno sem bil vesel jaz, ker sem se po 30 letih sestal s svojim znancem iz Novega mesta. — 4. julija nas je obiskal stari prijatelj Marko Bajuk. — Pred krat-jkim je prinesla cospa Štorklja Martinu Kraševcu sedmega sina. Na poti se je še enkrat ozrla nazaj. da hišne številke ne pozabi. Mogoče se misli še oglasiti ? Pozdrav vsem rojakom! — Jozel-nov Pepček. Eveleth, Minn. — Časi se spreminjajo. Pred nekaj dnevi je bila huda vročina, danes, ko to pišem, me pa skoraj nirazi. Da, tako je pri nas po severnih pokrajinah. Dela se dobro, še preveč, če hoče kedo dati vse svoje moči kapitalistu. Plačajo nam komaj za hrano. Tukaj nas je par samcev. ki čakftMio slovenskih cvetk, pa ne vemo kako bo ka j. V takih slabih razmerah človek skoraj ne more stopiti v zakonski stan. Lep pozdrav Mike Cegaretu in vsem rojakom! — M. Ž. Jančar. Iščem brata JOSIPA 1IREN. po domače Anzel iz Perovega pri Grosupljem na Dolenjskem. Jaz in Janez prišla sva v Zedi-njene države, zato prosiva, da nama naznaniš svoj naslov. Če pa kedo drug ve za njega, naj mi blagovoli naznaniti. — Anton Hren, 904 Chestnut St., Johnstown, Pa. (19-21—7) SKKBITE ZA BODOČNOST. Kdor hoče, da bode imel živeti i česa na stare dni, mora ž< zdaj skrbeti za «vojo bodočnost Ni je lepše prilike, kot vam jo nudiva midva. Kupi in odplačuj polagoma zemljo, pa boš kdaj na svojem. Prodajava svojo zemlje od 15 dolarj-ev naprej za aker Sto dolarjev plačal takoj, ostalo mesečno po deset dolarjev. Če si bolan ali nimaš dela. počakava Če kupiš 40 akrov, plačava rož njo. Prodava samo tistim, kateri i pridejo sami pogledat. Jamčiva da pridelate na vsak aker naj manj toliko čistega vBako leto kolikor placat-e za ves aker. Iz čistite lahko nekaj akrov na te den Do železnic in mest od ene do -tirih milj. Kmetije vse na okoli. Zdrav zrak, nobenega moč virja. polqo studencev. Nimav* nobenih agentov in zato ne zame njujte naju z drugimi, ki proda jajo danes tukaj, jutri tam, da nes za to, jutri za drugo kompa oijo. Ne silite v kraje, kjer gr# samo živinoreja, ker za živino nt potrebujete 40 akrov, kot pri na» ampak trikrat toliko. Najboljša prilika za tiste, ki se nameravajo to pomlad naseliti. Če ne misli) letos iti gori, kupi letos, kupi ta koj, pa boš že nekaj odplačal de drugega leta. Vedi, da delo mi stalno, da pridejo krize — pa Č* imaš svoj košček zemlje, se lahke umakneš in ▼ vsaki krizi napra viš življenje. Piši ali pridi še da nes na naslov: Krže Mladič Lanc Co., 2616 S. Lawndale Ave., Chi cago, 111. Telefon: Lawndal« 7449. Začni danes, če hočeš ka. imeti jutri. Če pa odlašaš vean« na jutri ** boi imel vikdar ni/ Društvene vesti za Greater New York In okolico. Zedlnjeri© države Severne Amerike. Sedež: FOREST CITY, Pa. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania. odborniki: 4" 7 FredstdnJk: martin gercman, Box ill, V or Ml City, Mfc Podpredsednik: JOSEP PETERNEL, Box M Wllloek, H*> - S L tajnik: IVAN TELBAN. Box 707, Forest CSty. Fa. \ i ( +1 n. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City. JMb \ u/ Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box SS7. Foreat City, 9m. " nadzorniki: Predsednik nadzornega odbora: KAR o l balah, bok M7, Foreat City, mb L nadmornlk: IGNAC PODVA8N1K, 4784 Hatfield St-, Pittaburg, Fa-LI. nadzornik: FRANK SUNK, KQ m1u St.. Luaerne, Pa. Ett. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 29» Cor. N. — trd S«-, Soak BprtBB porotni in prizivni odbor: " Predsednik porot, odbora: PAUL OBREGAR, Box Ml, JTltt Bk I. porotnik: MARTIN OBER2AN. Box 11, Mineral, Kana. . , XL porotnik: ANDREJ 8LAK,, 7711 Iaalar St.. derelaag. 1mb vrhovni zdravniki ' l-"' Dr. J. M SBLIAKAK, I1S7 Clalr Ara, ClaTalaa«. Oklih Dopisi *aj as poSUJaJo L tajniku IVAN VMUAM, F< O, R«B III 1 Fat««! City, Fa. DrnJtreao glasilo Ja "OkAB NABODA'S ___ Znano jo. da se je obrnila te dni nemška in francoska vlada v Washington za nujno posredovanje v mehikanskih nemirih. Pri tem se je Združenim državam tudi povedalo, da bodo nastopile v nasprotnem slučaju potrebne korake te velesile same. Pri tem nastane sedaj vprašanje: ali sme sploh kaka inozemska velesila stopiti z orožjem na naša ameriška tla ? Na podlagi takozvane Monroe doktrine nikakor ue. Nad vse previdni predsednik Združenih držav James Monroe je p recital svojo resolu-eijo \ poslanski zbomiei že dne 1. deennbra 182-1. naglašujoe nedotakljivost ameriškega ozemlja. To Monroetovo doktrino so kasneje odobrile poleg Združenih držav rudi eentralue in južne republike ameriškega kontigenta. In res se tekom zadnjih 90 let še ni j>rigodil slučaj, da bi bila Nemčija ali Francija že pretila Ameriki z vojsko kakor sedaj. Vendar pa lahko uniči sila.še tako trdno zvezo ali pa razdre še tako sveto postavo. O tem smo se žal prepričali baš zadnje dni, ko se nekdanji balkanski zavezniki sedaj koljejo med seboj iz zgolj pohlepnosti po imetju. Združen«, države pa najbrže ne bodo ugodile želji preplašenih Nemcev, kajti prišle so do prepričanja. da se s takimi bandit kakor so Mehikanci sploh ni vredno pajdasiti ali celo boriti. Prav ima naša washingtonska vlada, da noče oticijelno pripo-znati Huerta in njegovih moril-eev vrhovnim uradnikom vedno nesrečne Mehike. To je pred .kratkim naglašal v senatski zbornici tudi senator A. Ii. Fall iz New Mexico, kojemu s<» mehikanske razmere predobro znane. Omenjeni senator ima zanesljive dokaze, da je sam sedanji mehikanski predsednik Huerta povzročil že toliko gorja bodisi domačinom ali inozemcem; pomagala sta mu pa njegova dva zvesta pripadnika Carrauza in Zapata. V Narodni palači glavnega mesta mehikanske republike se kujejo neprestano načrti zavratnih umorov, pustošeuj in požigov, namesto da bi se delovalo za dobrobit ljudstva. In tako vlado naj bi oticijelno priznale Združene države? V Mehiki ne bo preje nastal zaželjeni mir, predno se ne zatre vseh roparskih zarotnikov, koiim ni sveto in drago niti človeško življenje. Težko pa. da b; se našel ondi inož ali pravi ljudski predsednik. O kakem miru v Mehiki sploh ni govora, dokler se ne reši tega problema. Dospeti do časti predsednika v Mehiki ni nič težavnega. Kdor zna bolj moriti in pleniti svoje someščane, ta ima v političnih krogih ugled. Roparske tclpe ga kmalu izvolijo generalom in ga konečno ie proglasijo predsednikom 14- milijonov prebivalcev broječe republike. Iz Avstrije, Družina strada — ode v norišnici. "Hrvatski Dnevnik" poroča: "V Novem Sarajevu je zblaznel vojak, rezervist rumunske narodnosti in so ga vojaki zvezanega odpeljali v bolnišnico. Prijatelj tega vojaka je povedal, da so povzročila blaznost rezervista poročila njegove družine, ki živi doma v največji bedi. Obenem nam je povedal, da ta slučaj ni osamljen v poslednjem času med vojaštvom." Avstrijska vojna uprava uva-žuje veliko trpljenje vojaštva ob meji in je podelila vsakemu rezervistu, ki je bil zadnje meseee v aktivni službi — spominski križec! Drakcnske ebsedbe čeških vojakov. Vojaško sodišče v Przemvslu v Galiciji je 26. junija 40 čeških dragoncev, ki so jeseni ob priliki odhoda dragoncev iz Pardubic v Galicijo demonstrirali proti ru-sko-avstrijski vojni, obsodilo skupno na 120 let. Dva rezervista sta bila obsojena na smrt. 19 pa na ječo od 7 do 4 let. Velikodušnost vojnega ministrstva. Vse. kar so prestali avstrijski vojaki ob mejah, bodo ohranili le kot lep spomin. In vojno ministrstvo je sedaj poskrbelo, da bodo vojaki, ki so stradali in prezebali na severu in jugu avstro-ogrske l^onarhije, lahko kazali še svojim vnukom spomine iz teh časov. Vojno ministrstvo je namreč odredilo: vsak vojak, ki je bil po razglasu od 27. maja prestavljen v neaktivno službovanje, sme obdržati erarično perilo, ki ga je bil prejel ob času službovanja. Ali vsi vojaki niso deležni te izredne milosti, zakaj vojno' ministrstvo določa dalje, da smejo obdržati to perilo le oni, ki so služili nad sest tednov. In tako bodo shranili vojaki, ki so deležni te izredne časti, za vse večne čase: dve grobi srajci, dva para spodnjih hlač in dva para "šu-fecnov". Nasproti tej velikodušnosti in tej visoki socialni uvi- (Nadaljevanje.) Našel sem Anico Rihlo, svežo cvetočo temno rožo. Nisem je ljubil, ali dan za dnem sem zahajal tja, kjer sem vedel, da jo najdem. V mojih prsih je bilo prazno, mrzlo in čuta ni bilo v Itjili, pa sem dopuščal, da je moje dneve nesel njen čut. Njena družba mi je bila nekako to, kar je starim ljudem solnee: bilo mi je prijetno loviti njene ljubeznipolne tople poglede, dihati iz njenega pripovedovanja vonj njene mladosti in poslušati spomlad njenega smeha. Po cele popoldneve sva pr sedala na klopici starega grajskega parka, če je deževalo, sem vedel, da bo klopica potegnjena pod alian in da bo Anica čakala ondi. Čakala je vselej. In zasužnjila se je, uboga duša... Svoje prijateljice je odpravila od najinih sestankov, ogibala se je vsega, o čimer je ugibala, da bi mi utegnilo biti neprijetno; svojo mater je poprosila, naj je ne isee in ne prihaja zanjo. Toda gospa Rihla je nekoč prišla. Anica je prebledela. Gospa SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO : : PODPORNO DRUŠTVO : : za Greater New York In okolico v obsegu dvajsetih milj, « sedežem v New Yorku. Ustanovljeno 17. decembra 1»11. ODBOR: IVtdsednik: Alojzij Škrabar, 424 E. 9th St.. New York, N. V. Podpredsednik Mihael Plrnat, 2S03 Catalf»;i Ave., Rirtgewood, N. Y. I tajnik;Vinko Zevnlk. 1966 Cornelia St.. Kid^ewood, N. Y. II. tajnik: Anton Plevel 410 E. 5th St., New York, N. Y. Blagajnik: Ivan Maček. 346 E. 9th. St New York. N. Y. Nadzorniki: Anton Pauli, 410 E. Bth. St., New York N 5. N1Vyn r,rnat' 267 E 10th- st- New York, Ivan PodborSek ml., 623 Savoye 8t West Hoboken, N. J. Društveno geslo: 'V slogi je mofil" Seje «e vrta vsako Četrto soboto -* mesecu v Beethoven-Hall. 210 E. 6. ulica blizu 3. Ave. New York. N. Y. Prihodnja četrtletna seja se vrši v soboto dne 26. julija 1313. DELEGATI DRUŠTVA SV. BARBARE, kteri so bili izvoljeni meseca junija za na konvencijo v Pittsburg. Štev postaje: 1. v Porest City, Pa., John Tornič in Andrej Oražen oba Forest City, Pa. 3. v Moon Run, Viktor Butija. Box 271, Moon Run, Pa. T. v Lasalle, 111., Mihael KobaJ, 1026 Main Str., Lasalle, 111. 8. v Johnstown, Pa., Ivan Tegelj, 1115 Wirginia Ave., Johnstown, Pa. - 13. v East Mineral, Kan., John Kastelic, Box 56, Mineral, Kan s. 14. v Balton, Ala., Joe F. Kren, Box 33, Piper, Ala. 16. v Willock. Pa., Lovrenc Dolenc, AVillock. Pa. 17. v Broughton, Pa., Pavel Fortuna, Anton Demšar, Brough- ton, Pa. 18. v Fleming, Kans., Martin Štefančič, R. R. No. 2, Pitts- burg, Kans. 19. v Bridgeport, O., Anton Hočevar, R. F. D. No. 2, Box 11% Bridgeport. O. 20. v Claridge, Pa., Anton Recher, Claridge, Pa. 21 v Little Falls, N. Y., Frank Boštnar, 36 Diamond Str., Little Falls, N. Y. 22. v Imperial. Pa.. John Pirih, Box' 302. Imperial, Pa. 23. v Springfield. 111., 1019 E. So. Grand Ave., Springfield, 111. 26. v Collinwood, O., Matija Kastelic, 15924 Saranac Rd., Collin wood, O. 27. v Yale, Kans., Alojz Cvetko, Yale, Kans. 29. v Kock Springs, Wyo., 229 H. 3rd Str., Kock Spriugs, Wyo. 32. v Braddock, Pa.. Jernej Zagore, 36 Itige Ave., Braddoek, Pa. 34. v Vandling, Pa., Alojz Zaverl, Vandling, Pa. 37. v Radley, Kan., Matevž Birk, R. R. No. 1, 1 Donkirk, Pittsburg, Kans. 39. v Clarkswille, Pa., Jurij Pervič. Box 11. Universal, Pa. 41. v Mulbery, Kans., Martin Smolčnik Breezy Ilil. Sta., Box 61, Mulberv, Kans. 42. v Winterquarters, Utah, Louis Blažič, Box 102, Winter- quarters, Utah. 44. v Franklin, Kans.. Anton Selak, Box 56, Franklin, Kaus. 46. v Pens. Sta., Pa., Andrej Sirk, 6.17 Chesnuth Str., Jean-nette. Pa. 49. v East Palestine, O.? Box 374 East Palestine, O. 50. v Burdine, Pa., John Tauear, Box 82, Burdine, Pa. 51. v Skidmore, Kans.. Valentin Platiša, R. F. D., No. 3, Box 221 Columbus, Kans. 54. v Greensburg, Pa., Josef Novak, Box 623, Greensburg, Pa. 61. v Grayslauding, Pa., Jakob Zupančič, Box 4-1, Coliersmit, Pa. 72. v Ilostetter, Pa., Vincenc Valež. Box 16, Lojajhonna, Pa. 76. v Detroit, Mich., Mihael Klobčič, 70 Buenawesta, E. De- troit, Mich. 77. v New Alexandria. Pa., Antou Bemad, Box 114, New Alexandria, Pa. 79. v Leadville, Colo John Fajdiga, 401 Chesuut Str., L.ead-ville, Colo. Ti delegat je so prijavljeni, ki so bili izvoljeni v mesecu juniju; nekatere postaje bodejo št izvolile delegate v mesecu juliju, katere potem objavim. Z sobratskim pozdravom IVAN TELBAN. Pokojni Abraham Lincoln j«' dejal: Ne želi nikomur slabega; bodi milosrčen do vseli; deluj s stanovitnostjo za pravico, prav kakor veli nam Bog, da spoznavamo pravico." LISTNICA UREDNIŠTVA. A. M., Conemangb, Pa. Ker s z imenovanim listom principielm ne spuščamo v nobeno polemiki več, tudi Vašega dopisa ne mo remo priobčiti. M. V., Walkerville, Mont. Pri tožbo pošljite v glasilo S. S. P. Z VESELICE IN IZLETI 1913. Rojaki in rojakinje, pristopite v naš krog, ker edini namen na šega društva je: podpirati dra? drugega in gojiti slovensko na rodno zavest in ■ bratoljnbje. Slov. samostojno boln. podp. drufitvo za Greater New York in okolico priredi družinski izlet k "Revnemu I^azarju" v nedeljo, dne 27. julija 1913. — in "vinsko trgatev" v soboto, dge 18. okt. 1913. v "Beethoven-Hall" 210 E. Bih St., v New Yorku. DruStvo Sv. Jožefa priredi svoj letni PIC-NIC v nedeljo dne 10. avrusta v Ti voli-Park, Glendale. L. 1st Druatvo Svetega Frančiška priredi "Rilveslrov večer" dne 31. decembra 1913 in 17. letno veselico, dne 21. februarja 1914. v D. A. Sokolovni, 525 E 72. St v New Torku. Samo za možke. ROJAKOM : — Vi in visi prijatelji ste uljudno vabljeni, «la po-1 setite mojo znanstveno galerijo, 4»>1 Sixth Avenue, blizu 28. re-te v few Yorku. Na tem mestu sem razstavil umetni-Ska iu kiuardka dela. izvršena od flovečih umetnikov ki k.žejo različne oigH.ne telesa v zdravem in bolnem stanju. Druitvo Sv. Petra priredi družinsko zabavo v soboto 30. avgusta v dvorani bratov Vogrič v Brooklynu, N. T. Slov. pevsko ln dramatiCno druitvo "Domovina" priredi veliki koncert v nedeljo dne 28. septembra v 'Arlington-Hall' na S. ulici bllsu S. Ave. ▼ New Yorku. Tu lahko študirate iz- ___ vor in razvoj človeškega plemena od zibelke do groba ter vidite tudi zelo interesantne nenormalnosti, tcu« rijoiitete io moostrozitrte. _ Ura. katero prebijete med gručo teh krasnih modelov, vam obtane v spominu vse dni življenja. Ta lahko študirate poaledice bolezni in -pregrešnosti na naravno velikih modelih. Iikuaec slovenski tolmač je vedno pripravljen, da odgovori na vsako vprašanje. Galerija je odprta vsaki dan, tudi v nedeljo in praznike, od 8. ure zjutraj do polnoči._ Kje je moj brat MARTIN FU KER? Doma je iz Šentjernej ske fare na Dolenjskem. Prei 14. dnevi je prišel v Amerik* in ue vem, kje se je naselil Prosim ceujtMie rojake, ee ke do ve za njegov naslov, da gi mi naznani, ali naj se pa san javi, za kar mu bom zelo hva ležen. — Frank Furer, Box 21 Courtney, Pa. (19-23—7j VSTOP PROST. 461 Sixth Avenae, near 28th Street. New York, N. V. Kje je MARTIN ZORC, po do mače Birtov iz Brezja. Pet nje govih bratov bi radi izvedli zi njegov naslov, posebno pa &( njegov oče v stari domovini da se dogovore radi dote. Č< kedo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli javiti, ali naj se pa sam oglasi. — John Zore, Box 432 North Chicago, 111. (19-25—7) ______ W{. ' '" ■ ; .....----- GlxAS NAHODA, 19. JULIJA, 1 913. K Pri šefa. p Milan Pu£#lj rŠf I Njegova *i»t>a ima dve okni »n ko, I nI.. (HMIllilllilllskll solll- i i \',i ti« li si* svetijo široke lisei .s. .m |il< >«• sw1«*l (»tali. Na , i n.tfl oiiiant knjig s«- giblje a. 1. i.i m 1.1»"-•■<•« a ploea nihala, ki ■ v-ililjt ura tiho in diskretno.' Na \ -»i ■ n «• iimiru. ki j<- povez- * i• i ob. -ialo lik \ rat, s»-di d«'-I.. I.i iii Uu iujoto modra muha. | N.» v: . . br. firala po s«,bi. . • l i j . i i in m t tna ne zadnji dve j S«"f pis*-. Strokoplce je, težak.;' % obraz t. man in /ulit in diha z j ni « r. » |i«». 1'.tu * riotieno .škrip- ' j1' M:i)ia j.- dvignila in brenči, " lludir, h udar!" fu m gr« ri»-kaj po volji, ozr»-/ - m muho in otrese * a k»»j ■ " Iludir. vi a/ji hudir!" i1 V »lan«*, »topi po palieo k obe-, i - .i f u i: odpravi na muho. Mu-j' Ita prib« iM-i, on <*aka s palieo v j •b-Htiiei. Muha"»w vrti v krogih in J • '•-i:. udriha s palieo /a njo i' in i>a njo. n je ne zadt-ue. Vekdo rMitrka l< V topi poru/.no sluga Ko«*iper. j "Kaj pa \ i .' (fa »fuvori šet". Palieo d»/i na hrlitu in se obrne . pii>ti i tj« rt« ti. Sluga šepasl. Eno 1 nojro itiut krajM« iu siet-r levo. Pri- i ... .. Kiu . I i»r« m »a i u i /»■. 1 ' Prišel s.-iti. gospoil s. f. o go-j spful šef. da hi razlili rezine svojo; milost, •■♦•zine, uhogo iti lir- vredno stvorjenjc, nevredno, da! si- o zrn vanj vase prejasne oči,: n» vrt dno, da bi izvolili obrisati v arij . . . milostno . . . svoj . .. če- I Vel j ..." K i" m. .-uti mokrcto v nosu in zaporedoma Murka. Oči ima zalite s solzami. "Ju/, o, nesrečno s1 vorjenjt1, ki sani ni*., m imel s čim živeti, sem se| in -><• /amešit 1 med /.»-nske iu te *•«» /?» r kakor limatiice za neumne ptiče. Primes se takoj, ko pa hoč« s frčat i. tie moreš več. > •• bolj opletaš, bolj si zavozlan, h no roko sem ji dal, ko sem se je pa otepal z drugo, je ujela še tisto iu 1;ikrat je bilo vse izgubljeno. No, pa se še ne more *vči: Zdaj pa je. kar je! Ne! Ne more s ! Ali v /»-uski je nekaj vražjega .nekaj takega, kakor bi nas sam satan dražil. Prede, prede o-koli nas, dela nedolžne oči, a mi. čop! smo naenkrat tam___kako hi rekel — za turškim gričem, kakor se pravi, tudi jaz sem jo /aoral " "Kaj pa hočete? Koeiper. vi ste spet, vi Ste —!*' "Ne. gospod šef, samo te besede me lio^r varuj, iz vaših ust me je I tog varuj in sveta pomočnica Marija ! Zaoral sem jo! To se pravi: rekla je, da bo imela z menoj otroka! O. satan je tega kriv." Koeiper je silno smrkal in solze so mu kapale na sršeče brke. "Satan je kriv! Večer, spomlad, vino, bosta — tukaj je satan doma. Mislite, da bi jo bil vzel. če bi ne bil tako pošten kakor sent? Ne. nikoli ne! Pustil bi jo bil, kar tako pljunil v stran: ■i ie l.odi! A mislil se m: Vidiš, oče boš, otrok je tvoja kri iu tako naprej. Še žival ima rada mladiče. O ptiču pelikanu pravijo, da kar samega sebe nakljuje, pa jim da piti svojo kri. Vzel sem jo... vse po katoliško, kakor sveta vera uči." "Kociper, vi ste spet, vi ste spet —!" "Ne. ne, ne! O gospod šef. samo toga ne recite! To je moje pogubljenje, moja smrt, če slišim iz vaših ust. No, poglejte! Vzel sem na rame jarein svetega zakona. Ho ž*' Bog pomagal, sem rekel. Saj skrbi tudi za rožico v polju! In zdaj in zdaj, o gospod, šef, večna čast in slava nebeškemu očetu! — obsipal me je z blagoslovom, z neskončnim blagoslovom. Po poroki prvi otrok, prvo leto drugi otrok, drugo leto tretji in tako do danes. Oženjen s*m pa že šesto leto. Lani sem rekel: *'Žef-ka, sem stopi, na koleno mi sedi, lepo se objemiva in poljubiva!" Vse sem ji razodel, kakor sera bil iztuhtal. Zdaj pa nič več ne, nobenega otroka več v hišo, konec naj bo! Ona je jokala in tudi meni se je storilo inako, pa sva oba jokala.^Tak adijo, lepo zakonsko življenje! Vse gre vragu v grlo!'' Kooi per je prestopil na kratko nogo. Škriea — vrag me udari po ustih za to besedo! — gospoda, go da se bojim in se ne upam pred njegovo obličje. Vsakega se bojim, slehernega! Pogum je ubit v nas kakor v psih, ki nimajo gospodarjev. O, poznam samega sebe in da bi lahko stopil pred vas in da bi lahko to povedal, kar sem mislil, in da bi vas lahko poprosil, zato sem si kupil devet kozarčkov. Ne žganja, poguma sem si kupil. O, mi smo brez pravic upamo se pred obličje gospode, groza nas je. Če bi ne bil pil, ne bi bil zdaj tukaj." Koeiper se je mogočno tolkel po prsih. "C'e sem trezen, ne morem s tožbo na dan. Tu, tu, tu v prsih jo nosim, nihče je ne vidi, nihče ne pozna. Ponosen sem, imam svojo čast. Hudo mi je, življenje me tare, a ne rečem, ne prenesem, da bi pokazal nase in povedal: glejte me, jez sem revež! Gospod, ako nimam ničesar, eno imam: svoj ponos, svoj ponos in čast i In te ne dam, za nič je ne dam! Gorje mu. ki bi se je hotel dotek-niti. Prestopil je na dolgo nogo in popolnoma izpremenil glas: "Za deset kron povišajte, izkažite svoje milostno srce, usmilite se revčka!" "Vi ste pijanec! Prvega vas odslovimo!" Kociper je dvakrat prestopil, Zravnil je glavo, potem jo povesil postrani globoko na prsi. Naglo je smrka4 in solze so mu kapale v sršeče brke. Ko se je o-hrnil, se je opotekel in se ujel za kljuko. Nerodno in z ropotom je odprl, zaprl in se zapoletel na hodnik. ker zdravnik ne dovoli, češ, da se Ponarednik Milan iz prvega ba bo razburil in da se mu bo stanje I taljona osemnajstega polka je pri-" pohujšalo, a on potrebuje mir in j hitel k poveljniku stotniku Džor-se ne sme razbilrjati. i džu. "Kaj naj storimo, gospod Toda on ni odnehal. Prosil je t stotnik?" in jih zaklinjal. Klical je Boga j "Da bi se umaknili, na to ni mi- na pomoč. Končno so mu morali ugoditi. Ko je ranjenec zagledal odrezano nogo, so mu oblile lice gorke solze. Bolniščarke so okre-liile glave v stran, da bi ne videli boli in duševnih muk mladega mučenika. Ena izmed sester je stopila k njemu, ga pogladila po laseh in ga poljubila na čelo. "Junak naš, miljenec naš!" je vzkliknila, dušeč se sama v solzah. Tudi njemu je postalo milo in tužno pri srcu. in v hipu se je vzravnal, kakor da bi se mu bile mahoma povrnile moči. Zamahnil je z roko. "O Srbija, mati naša premila. sreča otrok naših, na da Bosne ponosne ... evo, še drugo nogo bi dal, samo da bi enkrat tudi mi dočakali zlato dobo svobode in u-jedinjenja srbskega!" Tišina, mrtva tišina. Vsi so gi-njeni molčali, slišalo se je samo tiho ihtenje bolniščnark. Ni bilo očesa, ki bi se v tem trenotku ne bilo orosilo. sliti. Moramo se boriti do zadnjega moža." "Razumem. Tako sem tudi sam mislil. Ali vidite, kako prodirajo Turki od vseh strani semkaj od Pčine in nas hočejo žive polo-viti." Poveljnik se je vzravnal. "To se ne sme dogoditi!" Videč sebe in svoje ljudi v vrlo težkem, naravnost obupnem položaju, je zbral svojo četo pred seboj in ji rekel z razburjenim, ali odločnim glasom: "Bratje, tu ne moremo in ne smemo misliti na umikanje. Moramo se boriti kakor levi, dokler ne dobimo iz zaledja kake pmoči. Dotlej pa moramo moško vztrajati. Ali umrimo. ali pa se vdaj-mo... Ali je kdo tukaj, ki bi bil za prodajo?" * Nihče se ni oglasil. S sovražnikove strani se je zaslišal poziv za predajo. Ogenj iz pušk je bil odgovor na ta poziv. Sovražnik je besno prodiral niz- i Zapeka. Ato potrebujete kako zanesljivo zdravilo nper zapeko, napihovanje, prebavo teikoali nepreba^o, vteicitc Severov v Zivljenski balzam 1 Scvera's Balaam of Life) Je varna in zaneBljiva tonika za prebavne organe. Cena ~~> centov. * * * dol in sipal točo svinčenk na za- Srb mrje. j ostale srbske »borce. Od Straeina proti Makrešu in \ Devet je še ostalo borcev, devet Vojniku vodi pot preko Mlade- jlevov- Pripravljeni so bili na smrt, ga Nagoričana v Kumanovo. Med . nikdar pa za kapitulacijo. Povelj-Je : Makrešem in Vojnikom teče reka i nik streljal skupno z ostalimi ' Pčina. Na desnem njenem obrežju I borei na sovražnika, ki se je tru- Driska—^ se more takoj na- prvi prikaz odpraviti. Vzemite Severovo Zdravilo zoper drisko (Severa's Diarrhoea Remedy) katero podeli hitro olajšbo v slučajih driske, poletnih pritožb, griže, kolike in krča v želodcu. Cena 25 in 50 centov. "Gospod šef, ne bi povedal naprej, Če bi ne bil tako odkritosrčen. A pri meni velja to le geslo: Resnica nad vse!" Silno se je udaril trikrat s pe-rjo po prsih Bobnelo je kakor po sodu. "Laži ne poznam! Kar je tu znotraj v teh mojih prsih, to je tudi na jeziku! Vse bom povedal, poštenje j«- prvo, skrivati ne znani. Sklenila sva z ženo in joka- J kiila sva s<*. Kako ne? Prej mož in žena, zdaj ne to in ne ono. Pa sva šla za veliko noč k spovedi in • iiba sva izvedela isto. Kako pa kaj j /iviš.' Tako iu tako! Kaj pa to. kaj pa ono? Se tako, ko ni vedno treba, govorim samo sveto resni-1 r-o. nikar še pri spovedi. Povedal 1 sem vse — po duši. Kaj, kaj ? so j rohneli duhovni oče. In kar napih- i njeni si» bili in rdeči, da' sem se j hal zanje. Se mrtvoud jih bo, še mrtvond. seiu si mislil in strašansko k* m jih tolažil. Saj bom. saj ; ho, kakor rečete, tako bom živel! 1». sveta, sveta nebesa, da bi bil «avol.:o mene. grešnika, duhovne-i Lra očeta mrtvoud. to bi bila zaga- : ta! Samo zaradi tega sem oblju-j (iii. No vidite, gospod šel", imejte j »ree. pokažite ga revežem!" " Koeiper, vi «>te spet —!" * * («os pod. gospod, izkažite mi >vojo milost, ne recite tega! Šesto leto sem oženjen in sedmič bomo krstili. r*-meU4-ah*i — res, o kako res, go-spod. .laz to gledam in meni silijo solze v oči. Kako trpi, kako se »uši, a druge, gospod, v atlazu in svili z moškimi za zabavo. Takrat vi-m, kaj je to, soeialist ! Jaz sem soeialist, gospod, demokrat! Prestopil je na dolgo nogo in se udaril po prsih. "A tudi Boga ne zapustim. Tudi on ima srce za reveže, kakor je I o zapisano. " "Koeiper, kakšni pa ste? Kaj boste tako delali: Vi ste spet —" "Gospod šef, po smrti se vse izravna. Berač bo kakor bogataš in bogataš kakor berač. Takrat ne pojde zato, koliko si imel. Pošteno, porečem, gospod, pošteno, to je moja čast! Malo je bilo, potrošil sem za najpotrebnejše. A drugi so imeli veliko in so potrošili za nič. Revežem nisem dal ni-i''esar, ker nisem imel sam ničesar. Ca pa sem imel steklenico žganja, pa je šel mimo mene žejen človek, sem rekel: na, požri. pogrelo te bo, kakor pogreje mene! Mi, reveži. bomo tam kralji, oni, bogataši bodo tam reveži. Mi krone na glavah in zlate plašč krog ram, oni peklenski ogenj okoli beder! '»rem po cesti tako, lačen sem. žejen sem. ne upam si domov, ker zija doma šest lačnih kljunov, vidim žensko v atlasu, vso dišečo in šumečo in pregrešno, pa si mislim: pekla se boš, to se boš žga-la in pekla ! Peklenski ogenj ti bo lizal bedra in te zbadal v bela prša in pod pazduhe!" Kociper je prestopil na kratko nogo. Se eno. gospod šef, še majhno potrpeljenja. ne glejte grdo! Veste. človek je oče, kaj ne, pa ti pride domov in doma šest otrok in vsi lačni, lačni. Oče, oče, oče, kličejo, a to pomeni: Kruha, kruha .kruha! Groza je na svetu, gospod. o in koliko je je! Tak majhen lačen otrok, ki še ne zna govoriti, ki samo vije roke, pači o-hraz in joče, je strahota. Če bi ga mogel nasititi s kazalcem ali palcem, pa bi vzel škarje in ga od-strigel. Samo, da bi se ne pačil in jokal, samo da bi imel mirno vest: ni lačen, sit je!" "Gospod šel*, odprite svoje milostno srce, zvišajte mi mesečno plačo, za deset kron mi jo zvišajte. Bogu izkažete dobroto, če jo storite meni. Šest otrok, sedmi na potu! Bolehna žena, ki pere, pere. pere! In jaz pohabljen revež, ki imam eno nogo prekratko — poglejte nas. premislite nas, usmilite se! Ali naj pripeljem pred vas moje otročičke, vseh pet in najmlajšega ? In vsi naj povzdignejo ročice in zakličejo: Prosimo milost? In tudi najmlajši, ubožec Franek? Plosim, piosim, plosim? — Kaj se pozna cesarju deset kron na mesec, a meni, o vsega-vredni in milostni gospod, a meni kakor bi mi dal cesar svoje cesarstvo!"' "Vi ste spet pijani kakor ka-non!" "Gospod šef, naj ogiušim, naj onemim, samo da ne slišim te strašne besede iz vaših ust. Nisem, nisem, nisem! Jaz sem plah, ubog, esrečen človek, brtez poguma! Slike iz vojne. Napisal Mike Pavlovic. Domovinska ljubezen. V bolnišnici je bilo veliko vrvenje; strežaji in bolniščarji so hiteli semtertja ter pripravljali vse potrebno za operacijo, ki se je imela izvršiti. Slučaj je bil ze- j lo lesen: granata je razdrobila nogo nekemu podnaredniku iz podčastniške šole. Rana se je gnojila in vsled tega povzročala velike skrbi. Mogoče je še bilo rešiti ranjenca, toda samo za ceno, da izgubi nogo. Ra njenec je bil doma iz bosanske krajine, iz neke vasi izpod Kozare planine. Še kot dečko je došel pred nekaj leti v Srbijo, da obiskuje gimnazij t. Opravljal je razne službe, a zraven se je učil. Srce ga je vleklo k vojakom. Obleči vojaško uniformo, biti vojak v svobodni zemlji — to je bi najlepši sen mladega krajišnika. Zategadelj je zapustil gimnazijo in se prijavil v podčastniško šolo. Bil je eden najboljših gojencev. Ko se je pričela vojna, kdo je bil srečnejši od njega?! Mlado, srbsko srce je gorelo ko-pmenja, da se poskusi v boju. V bitki pri Kumanovu je vse občudovalo njegovo junaštvo. Tu je tudi pal. Težko ranjen je tu v bolnišnici pričakoval zdravniški nož ali hladno smrt. O11 je sam uvidel, kako je s stvarjo: zavedal se je, da je slučaj težak in resen, zato se ni ničemer upiral. Zdravnik mu je že napovedal, da ga bo danes operiral. Ranjenec je odgovoril z vso od-ločnosto: "Le režite, doktor, če je že potreba." Vse je že bilo pripravljeno. Ranjenca so položili na operacijsko mizo. Asistent ga je narkotiziral Zdravnik je pričel z operaeijo, asistenti so mu pomagali. Mrtva tišina: prizor strašen in ginljiv. Operaeija ni trajala dojgo. Vešča roka okretnega in modrega doktorja Jedličke je z uspehom izvršila svojo težko nalogo. Mladi, oduševljeni borec ni imel več desne noge, toda rešeno mu je bilo življenje. Končno je tudi to pridobitev. Pozno zvečer se je ranjenec zavedel. Bil je še slab, toda moči so se mu polagoma vračale. Sestre in bolnišničarke so pristopile k njemu, smehljajo se mu, gladijo mu čelo in se razgovarjajo ž njim, da ga nekoliko razvedre Ranjenec jih je prosil, na mu pokažejo odrezano nogo. Samo, da jo vidim, kakor Boga vas prosim, da vidim svojo nogo poslednjikrat." Rekli so mu, da to ni mogoče, je operiralo srbsko levo krilo. Triindvajsetega oktobra je napočil otožen, hladen, deževen dan. Okrod 9. dopoldne je pričel sovražnik s plošnim napadom. Borba pri Mladem Nagoričanu se je vodila z največjim ogorčenjem. Sovražnik je imel 11a svojem desnem kriln znatno premoč. Ogledniki n^so natančno proučili sovražnikovih sil : sovražnik je bil na našet^ levem krilu znatno močnejši, kakor se je mislilo, Srbski borci so odbijali napade, toda vedno slabeje. Videlo se je j iu čutilo, da prehaja sovražnik v napad in da prodira naprej z namenom/ da razbije naše levo Ob 4. popoldne se je pojavil večji sovražni oddelek na hribu tik reke Pčine. Pozicije tega oddelka so bile vrlo ugodne, ker so obvladovale vso dolino pod hribom. Tu so opazili Turki, da se je oddelek srbske vojske znatno oddalji! od centra in se pomaknil naprej. Turki so pričeli z vso lju-tostjo napad. Započela se je peklenska borba. Sovražnik je bil štirikrat močnejši in se je nahajal na mnogo boljših pozicijah. Srbski oddelek je po nesreči zašel v koncentrični sovražnikov o-genj in imel pred sabo štirikrat močnejšega sovražnika. dil, da bi živega ujel srbskega častnika. Napad je bil tako silen, da mu ni bilo mogoče odoleti. Poveljnik je opazil, da mu je padel zadnji borec. Skočil je k njemu, ga poljubil na krvavo čelo 111 ga prekrižal. "Z bogom, mila mati! Z bogom domovina!" Obkolilo ga je več Turkov z dvema častnikoma. Zahtevali so. naj se jim vda. Mladi stotnik se je ponosno vzravnal: "Nikdar! Srb umre, ali se ne vda ..." Dvignil je desnico k čelu. Zadnji strel prihranil je za-se. Slab revolverski strel je pretresel ozračje. In stotnik se je zrušil mrtev na zemljo poleg svojih hrabih borcev, ki so padli do zadnjega ... Glavobol se hitro vda uplivom Severovim Praškom zoper glavobol in nevralgijo .'Severa's Wafers for Headache and Neuralgia) Cena Akatljice 1*2 praškov 2"> centov. Kadar kupujete Zdravila, recite izrecno, da hočete Severova. Ne vzemite nadomestitev. Ako jih nima lekarnar, jih lahko naročite od nas. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA ROJAKI, NAROČAJTE SE NA VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. GLAS NARODA", NAJ- pet točk. 1) Rodovitna zemlja. 2) Zdrava, čista studenrna voda. 3) Zdravo podnebje, ugodna klima in prijazen kraj. 4) Dober trg doma in dobre železnične zveze s velikimi indu- strijalnimi mesti. 5) Nizke cene, lahki obroki ter nobene čifatarije. Se je proEtora za 150 rojakov. Pridite in oglejte si to zemljo in kraj sedaj ko vidite kaj raste in kako raste. Tu bodo samo Slovenci, tujcev ne bo med nami. VSE TO je vzrok, da sem prodal od 23. maica naprej nad CO rojakom farn.e v največji slovenski farmarski naselbini v WAUSAUKEE. WIS C. PREDNO kupite farmo, glejte, da imate poleg drugih tudi TE ngodnesti, brez katerih nigte v stanu usptSno izhajati. Za nadaljne informacije pilite A. MANTEL c.|of CRIMMER LAND CO., 133 W. Washington St-. Chicago, 111. Room 1007. Najhitreje in najceneje pošilja denarje v staro domovino. Denarne nakaznice izplačuje c. k. poštna hranilnica na Dunaju. FRANK SAKSER, S 2 Co rti and t St., New York. t Podružnica: 6104 St pair Ave, N. E, Cleveland, Ohio. s., '2-IK-Mi Si : - : - AiSiai.... J 'J i.. ' GLAS NARODA, 19. JULIJA,-1913. Rumene rože. Ivan Cankar. Sedela sta ua vrtu. v skriti lopi. Ona je vezla prtie, tak prtič o katerih samo ženske vedo, čemu da -so potrebni. On, golorok, že malo zaspan, je bral časopis, tak časopis, o katerih samo zaspani možje vedo, čemu da so branja vredni. Opoldansko solnee je komaj malo mežikalo skozi gosti bršlin; toliko, da s«- je prikazal žareč cekin na uiizi, na njeni okrogli, goli roki, na njegovi prezgodnji pleši. Poročena sta bila šest mesecev. Njegov pogled se je časih mežikaj«* otresel plešočili črk in meglenih sanj. ki so vabile izza br-šlina ter se je božaj«><* ozrl na mlado ženo. bnjnolaao, sinje«»ko. Tu di ona j«* nagnila glavo; žareči cekin se je vzdignil z njene bele roke, zasvetil se v smehljaju njenih ustnic ter s«- nazadnje raztopi! v sijaju njenih oči. Od tla leč, izpred vrtnih vrat. je zaklicala dekla. "(Jospa!" (iospa je vstala, stopila je v svoji (»hlapni, pisani halji počasi, z lahkotnim, zibajočiiu s.- korakom na prag. "Kdo je v • ■ Pismonofia!' * "Naj pride s«*m ! " On j«* položil časopis ua mizo ter je gledal proti duriin. ' Kaj prinašate*." je vprašala Zunaj na pesku so zahreščali koraki. "'Zavojček, samo en zavojček; z« gospoda!" minut s svojo ženo 'ii mimo. PASJE ŽIVLJENJE. smehlja človek, ki je sam s svoji- J mi sanjami. Vztrepelal je ter se vzdramil. Žena je bila zalučila vezenje na tla ter je vstala sunkoma; oči je imela rdeče obrobljene,' dušilo jo je ihtenje. "Na gnoj jih pomečem, te rože... ua smetišče!" je vzkliknila s čisto neznanim, liripavim glasom. "Daj jih, če se ti zdi!" je odgovoril hladno ter se vzdignil. Na pragu se je še za hip okrenil. "Če misliš, da sem te žalil, pahni mene samega na gnoj, ali na smetišče! Kaj pa »o ti storile hudega rože, te uboge'V Napotil se je v pisarno. Ko se je pod večer vrnil, je stopil najpoprej na vrt; zlovoljen jej bil, da sam ni vedel zakaj, glava | mu je bila pusta in težka. Zazdelo se mu je, tla ga kličejo od nekod tihi glasovi. Klicali so ga iz sence, izpod visokega zida, od smetišča sem. "f'mor! Brezdušen umor!" je vzkliknil brez uma, omamljen otl groze in srda. Rože so ležale razmetane po smetišču. Sklonit se je, pobral tisto. ki je bila najbližja. Drobni rumeni lističi so bili ob robeli že j rjavi in nagniti, vili in krčili so se v smrtni bolečini. Pobožal jih je narahlo in zgenili so se trepeta je; bolnik odpre oči in se nasmehne, ' kadar začuti na licih toplo roko * prijatelja. 1 "Ali vam je težko, sirote, po 1 nedolžnem obsojene'' Položil je umirajočo rožo na smrtno posteljo ter se napotil proti lopi. Zena je slonela za mizo, glavo na golih rokah. "Pokaži no, pokaži no!" je kli-eal za šopi j en. z glasom polnim za-ničevanja in studa. "Ali nimaš krvavih rok? Pokaži no. ali nimaš Kajnovega znamenja? Ti...!" Izpljunil je kletev, okrenil se naglo ter se napotil v krčmo. Počasi je vzdignila glavo: ves njen obraz je bil objokan, telo je sunkom- v/trepetalo od ihtenja .. Vzbudi se človek v temi, iz hudih sanj ter išče sveče, tolažilne luči s tresočo roko... Spomnila se je na mladega, črnega fanta, svojega druga, ki je ob svatbi plesal y njo ter jo poljubljal s plame-nečimi očmi. Zdelo se ji je. da čuti toplo sapo njegovih ust na ii-eih in na golem vratu in zavzdihnila je globoko. Materina slika. Vaščanka. Pred mano stoji v preprostem okvirju tvoja slika, mati. Ure in ure slonim pri mizi in zrem v te in se pogovarjam s teboj, kot se osebno ne morem nikdar. Zakaj, ne vem. Morda me zadržuje misel. tla bi ti ogrenila zadnje tre-notke tvojega življenja, morda me zadržuje misel, da bi me ti ne mogla umeti prav. . I>ox "J."). Denver. Colo. t (12-18—7 POZOR 8UMSKI DELAVCyM Delo dobi 60 mož. Plačam J leti in pozimi od $1.75 do .f2 lB dan. hrana in stanovanje prostor Tukaj se režejo sami k rdi iz smrekovega drevja (Spruce Logs). Tukaj je dobra voda iu dober zrak. Hubert Mihic, Black Mountain, N. C. Kii OOSPODA* " edini slovenski magazia r Ameriki. Izhaja na 32 straneh vsak •nesee in velja za vse leto samo 51.00. Prinaša podučne članke za gospodarstvo, gospodinjstvo, le-i)e povesti, razprave o naših gibanjih in zanimivosti ii celega tveta. Pošlji denar ma: Nai Gospodar. Ztl§ S. Lawmdals Ave»m«< (10-8 ▼ 2 d) Chicsffo, HI Prijetna vest Informacijski predal Glas Naroda". I. A., Crested Butte, Colo. Ker se izdeluje v našem milijonskem mestu raznovrstne stvari, mislimo, da se nahaja tudi tukaj kaka t vomica za vrtiljake, ali kakor se Vi izražate: "Merry-go-rountl". Pojasnite nam pa, ali želite velike vrtiljake, ali igrače za otroke? A. M., Columbus, Kan. Kje bi se pa radi naselili ua ''Homestead"? V kateri državi.' Pišite nam tozadevno, pa Vam bomo potrebne nasvete. Fr. L., Ccllinwocd, 0. Dotično mesto spada pod italijansko krono. Leta 1866 se je vršilo splošno ljudsko glasovanje, je I i naj o-stane še pod Avstrijo ali ne? Pri tem se je pa izreklo ljudstvo z veliko večino glasov za Italijo. Iv. K., San Francisco, Cal. A-meriška zastava je prvič zapla-polala na otoku Port o Hico dne 18. oktobra 1898 kmalu po sklenjeni pogodbi v Parizu. Otočje meri 3600 štirjaških milj ter ima približno en milijon prebivalcev. Od teh je tri petine belokožcev ostali pa doinačani. Nekateri izmed nas se nikdar ne naveličajo govoriti o stvareh, katere so izvršili in o prijateljih, katere so nekdaj imeli. ZA VSAKO SLOVENSKO DRU- [ ŠTVO V ZJEDINJENIH DRŽA- I VAH OB TEM ČASU SPLOŠNE ( DRAGINJE JE, DA NAŠA :-: j slovenska unijska tiskarna računa še vedno najnižje cene za vse najboljše društvene in trgovske TISKOVINE. Tisoče zahval slovenskih društev po Ameriki, katerim smo tiskovine izgo-tovili, nam je velik dokaz, da smo ustregli že tisočim društvom. Mi izdelujemo društveni papir, kuverte vseh mer, bolniške liste, pravila, prošnje za vspre-jem, plačilne knjižice, vse tiskovine za veselice. Ako imate sploh kako tiskovino, pošljite jo nam, in od nas dobite točen odgovor, koliko stane, delo je narejeno v najkrajšem času v vašo popolno zadovoljnost. Pišite po cene. Prva slovenska unijska tiskarna Vzdih si are ga jazbečarja: " gobčniki moramo hodili okoli: j i!i celo v mesnice nam je vstoo vi) pasje življenje! Času primerno. K a ko je res svet hudoben! Z na-oleg tega se nas vodi na vrvieah prepovedan. To je vam zares, pra- — "Kdaj se boš pa draga Emilija pravzaprav poročila?" — "To je zapisano še v oblakih. ker je moj izvoljenec član zrakoplovnega športnega kluba. ZADNJI PRI POMOČEK. Vesten stražnik. Soproga bogatina N. ie vtrgala v mestnem parku lepo rožo. .Opazit io je pa slučajno stražnik [jarka. ter jo je. hotel tirati na poli-e i j sko postajo. Njen mož je l>ii radi tega užaljen. Konečno ponudi stražniku dve fini havana smod-ki s prošnjo, da naj molči-o utrgani roži. Stražnik se mu za darilce iskreno lepo zahvalil rekoč: "Pa kar dve havanke l Gospa, le utrgajte zato še eno rožo." Zaslugi plačilo. .Mlad pesnik: "Ze od nekdaj mi vrača uredništvo "Trobente" vse moje pesmice nazaj s toiažilninii in oprostilnimi vrsticami." Čudilo res. da sem dobil za to svojo zopet opevano smolo včeraj prvo nagrado." CLEVELANDSKA AMERIKA, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. £__ —as. -ft-io%-ft-_*' Živinozdravnik: "Čemu ste pa poklicali mene. ko je vendar va živina v hlevu zdrava?7' Kmet: "Moja žena pravi da bom umrl. Pa.sem vam imel že vse mestne zdravnike in nihče mi ni mogel pomagati. Sedaj bom pa poskusil že z vami; saj ste tudi zadnjič mojega konja rešili smrti." Jednotini in Zvezini znakovi. Srednja velikost, zato pa dobro blago in po ceni. En znak stane loc, 12 pa za $1.10; zlate znake prodajam pa po -ti kos. Znake imam prirejene kakor gumbe, ali pa kakor igle za kravate. Imam pa tudi v zalogi priveske vsakovrstnih znakov. Cena priveskom z znakom na eni strani je $1.75 in na obeh straneh pa $2. V zalogi imam sledeče znakove: K. S. K. J„ ,J. S. K. J.. Sv. Barbare v Forest City, Pa., S. N. P. J.. S. S. P. Z., S. I), p. Z.. S. D: P. D.. II. S. Z . Z. S. Z.. H. Zajednice v IU., N. H. Z. Male 'zneske pošlje se lii hko v poštnih znamkah. Naslov za znake je: A/V. Pogorele, box 226 WAKEFIELD, MICH. Naslov za drugo trgovino je: M PnanrfAr 29 a M'diso" st- Rooni 1112 ITI. I UgUI C1C, CHICAGO, ILUNOlŠ! X3T Vellkazaloga vina In žgan)«, ^ Marija drill Prodaja belo vi* 9 po..............70c. galls a Črno *lno po .............50c. " Drolnlk -4 galone ta....................tli.M Brinjevec 12 steklenic ta...............$12.09 4 gal. (sodček) u..................fl*.M Za obtlno naroČbo ac prlporoEa MARUA QRILL, 03OS St. eialr Av®., N. E., Ciaveland, O (»M —----»i i ri^ii Phon« 346. FRANK PETKOVSEK, javni notar - Notary Public, 718-720 Market St., WAUKE0AN, ILL PRODAJA fina vina, najbolje ifcanje te-ixvrstne smotka— palenlovina zdra vila PRODAJA volne llstae vseh prekaaaor sklh črt. POŠILJA denar v star kraj aanesl)lvt in poŠte no ^ UPRAVLJA vse v notarski posel spada* joCariete. Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortiandt St..NcwYork. mm ■ ... ----- a TT'*~ n ■ SE Jngisloianska B : — "......""B fatal. Jedneta B lnkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI i Pr*dMdnlk WAJi amm, »07 Cherry Way or Bok 17. Podpredsednik: IVAN PRIMOŽIČ, Eveleth, lClnn. Boa Ml. Glavni tajnik: GEO. Ij. "HROZTCH, Ely. Hirnn.. Bdi H4. Pomotnl tajnik'. MIHAEL MRAV1NEC, Omaha. Nek., lit« Ulfe M. Bla«ajnlk: IVAN OOUZE, Ely, Minn., Box 10*. ALOJI VTRANT, Lorain, Ohio, 170« B. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dv. HASTEN I. IVRC, JoUet, I3L, ISO No. Cklea«« M. NADZORNIKI! ATOIB KOSTELIC, Salldo. Colo., Box HI MIHAEL KLOBUCHAR, Calumet. Mich., ill - TU It PBTBB flPEHAR, - City, Kan«., 432 No. «tk >L POROTNIKI! n rVAN KX&2I8N1K. Bwrdlne, Pa.. Box 1M DUNK OOUZE, Chi ■holm, Minn.. Bo« 71«. MARTIN KOCHBVAR, Pueblo, Colo. UII BOar Art Vri dopUt na) — »otnjajo na vlavneffa lalntka. ti« denarna poftUfatre pa aa davneca blagajnika Jednote. £*nfttv*no vlaallo: "QLAl NARODA". GLAS NARODA, 10. JULIJA, 1913. 721etna starka se nbila. Žena grajskega najemnika v Zgornjem Cnmreku je dne 29. junija padla v grajski studenec in se ubila. Po dolgem iskanju jo je mož sam našel v studencu. Nek mladenič se je spustil nato v studenec in jo spravil na prosto. Poskusen samomor. V domobranski vojašnici v Celju se je hotel dne 30. junija zvečer ustre skem Primorju. Prav tako je o-vadila Tissiera neka gospa Rakova iz Sušaka. češ. dp jo je ogoljufal za 2000 K. Aretirani Tissier je odločno tajil in je celo pokazal dokumente, da je šlo v resnici za uvedbo onih avtomobilskih voženj in da je vložil tudi tozadevne vloge na ogrsko ministrstvo. Ker ni bilo pravih dokazov proti njemu in ker so i o vaditelj i i ova- Potk zdravlju, moči in kreposti« ŽELODČNE BOLEZNI liti vojak 8. stotnije 26. domo- jenec inozeraci, je policija izpu-branskega pešpolka Arzenšek. stila Tissierja na svobodo in spi-Vrnil se je ravno z dopusta. Po- j se odstopila državnemu pravdni-gnal si je pa s službeno puško , štvu krogljo v brado in si le poškodo val spodnjo Čeljust in zobovje. Revmatizem Zaprli so poštnega potu pri c. kr_ poštnem uradu V Mozirju Fr. Cafuto zaradi poneverbe. Mož je denar, ki je dohajal po poštnih,uosti z deklicami nakaznicah za različne stranke iz 10 Renjikolski svinjar. Na podlagi raznih ovadb je bil 26. junija v Trstu aretiran 561etni brivec Alojzij Lanziano,. rodom Benečan, ker je uganjal razne nesram-starimi izpod Amerike, poneveril m ga porabil za plačilo svojih dolgov. Pone-verjenega denarja utegne biti kakih 500 K. Ogenj. Dne 27. junija je iz neznanega vzroka začelo goreti v kemični delavnici Frana Media v ul. Media št. 25 v Trstu, in sicer NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Slovenska umetnost. f skega mosta, si je slekla bolniš-Junija nično obleko in šla v Evini podo- Letcšnje nove sv, maše. Anton tamkaJ' kJer k«hajo timež. O- j Bratkovie, dne 27. julija, Kapela ' Je raziiril tudi na police,1 pri Radencih; Ignacij Critič, dne kjL'r so se nahajale posode z bar-15. avgusta, Prihova; Pavel Hole-j vami" Ognjegasci so morali od-man in Vinko Holcman, dne 10. lm>ti hidrautov, da so poga- j avgusta. Remšnik; Anton Med- j si,i ki ^ Je zaradi lahko-! ved, dne 3. avgusta, Rajhenhurg;! gorljivih snovi razširjal zelo hi-j Anton Peršuh, dne 10. avgusta, ' Sv. Lovrenc na Dravskem polju; Jakob Bohak, dne 10. avgusta, tro. Skoda je precej velika. KOROŠKO. nu seca je napravil na c. kr. u-; . J ■ -........' Poklicali so rešilni voz. da bi k svoji sestri na Poljansko ce me'no obrtni šoli v Piagi zadnji , *«- Poklicali so rešilni voz. izpit z najboljšim uspehom rojak «> Jo odpeljali na opazovalnico. . V U ; 1 -...KHoti^ ;». Nevarno ie obolel bivši deželni Dragotm Vahtar iz Ljubljane lil J , • -. * ♦ .i^ poslanec Anton Llm, graseak na je zdaj nastopil trnjevo pot slo- pu*"«"*«- » s venskega umetnika. Ze lani. po- Klevevžu pri Mokronogu. Pred 8 vodom ^razkrit ja spomenika Janu ^ J*' bil v bolnišnici usmiljenih Leg« j,- bila prilika slišati jako bratov v Kandiji po takratnem . ,. , ,rtlo j.„, .. pi ima ni u Ddranceschiju srečno ugodne sodbe o tem mladem u- ' . . , izdelal reliefe za operiran na možganih. L lm je bil metniku, ki je ta spomenik. Sedaj se je naselil, ? iv v Opatiji in čaka 1 1 ~ u 1 rod jem v roki, kake sadove mu . . . ii ^t i?..„ Hn«.- so se pri mem krči. Pretekle dni prinese bodočnost. Kazen \ Kipar-, * .........., , 1 ♦ ; ... i ...i; „ 1 je dobi taksen zivc*u napad, da stvu ni v cizelerstvu je mladi u- ^ .. f , •. * * , 4 ^ s*- ie vse telo zvijalo v krčih. Mo- no tmk tudi specialist za umetno ^ »l J - - o letos zdrav in^e oskrboval svo-kiparskim o-! J« posestvo. Letos je jel tožiti o bolečinah v desni nogi in pojavili kožno eize lira nje in vtej stroki, kronoški zdravnik dr. Cešark je nasvet oval takojšnjo operacijo. Prepeljali so Ulma v sanatorij v edini med slovenskimi umetniki, j Kočevska umetnost. Te dni bo . .. . , . - . [Gorico, kjer ga ie dr. Detrances- v Kočevju koncert gojencev ob- " ^ ' ,J ® J Že ime ka- 0Perira'- Operacija se je popolnoma posrečila in nadejati se einske glasbene šole. /ie ime žt*. da vzilržuje to šolo občina, v kateri je precejšnje štewlo slovenskih davkoplačevalcev in da torej tudi ti podpirajo to šolo in tisto "umetnost", ki se v njej goji. Vzlie temu s** pri vsaki priliki pokaže, kako nestrpen nemški šovinizem preveva to šolo. Zelo značilni so v tein oziru lepaki, ki vabijo na omenjeni koncert gojence te šole. ''Nur fiir Deutsche" je zapisano na teh lepakih. Samo Nemci imajo pristop k tej priredbi — Slovenci so izključeni, tudi tisti, ki pomagajo s svojimi davki vzdrževati to šolo. Ce bi se prireditelji tega koncerta točno držali načela "Nur fur Deutsche ", pol em bi bilo na tem koncertu preklicano malo udelež-nikov. zakaj večina kočevskih **Nemcev" so vendar sama izpri-dena slovenska kri, so vendar sami odpadniki. Državno realko v Ljubljani nameravajo, kakor se govori, nastaniti v poslopju c. kr. obrtne šole. V sedanje poslopje državne realke pride med drugimi nemškimi zavodi baje tudi Hutliov zavod. Realna gimnazija v Idriji. Deželni šolski svet kranjski se je iz-r«-k«*l po daljši razpravi za izpre-meiiitt-v n-alk«* v Idriji V realno gmnazijo. . V Ameriko je odšel nenadoma mozetjaki župan Hans Jonke. Zapustil je velike dolgove; govori n«- celo o 200.000 K. Hans Jonk« j«- bil med najglasnejšimi pristaši bojevite nemškonaeijonalne stru je na Kočevskem. Pri zadnjih volitvah je bil celo izvoljen od kočevskih občin v okrajni šolski svet v Kočevju. Popihal jo je še le malo časa na Savi na (Jorenjskem bivajoči trgovec Luvtiiar. Mož se je menda čutil krivega nekega pregreška in zaprl nekega lepega dne trgovino ter odšel. Zblaznela je v Ljubljani 28!et-iim Valentina Kočevarjeva iz Pre-log pri Mokronogu, katero so z K rilnim vozom prepeljali na opazovalnico v dež. bolnišnici. V deželno blaznico na Studenec »o 27. junija pripeljali na sodno odredbo posestnika Frana Klinca iz (»aberšč pri Postojni. Nesrečnež je bil v blaznici že leta 190*. potem je sel v Ameriko, sedaj se mu je bolezen pa zopet j »o v mil*. fllpna blaznost. Dne 27. junija je iz deželne bolnišnice v Ljubljani iz medicinskega oddelka u-šla 261etna omožena Frančiška Pogačnikov* iz Predoslja pri Kranju. Ko je. prišla do J'oljan- Studeuice; Andrej Klobasa, duel Suha skorja. V Regini se je za-17. avgusta, Sv. Jurij na Ščavni-1 davila dveletna Terezija R4epl, ki ci; Janko Slavic, dne 17. avgu- je bila pri svoji stari materi na sta, Ljutomer; Frančišek ŠtiglieJ počitnicah. Otrok je požrl drobti- je, da bo L'lin v kratkem popolnoma okreval. Nalezljive bolezni v novomeški okclici. Nekaj časa sem ni bilo v novomeški okolici nobene nalezljive bolezni. Osobito nam je prizanesla letos griža, ki se kaj rada pojavlja s prvimi črešnjami. Sedaj je pa nenadoma zavladala v novomeški okolici škarlatica, ki je bila "letni regent" letošnje zime. Posebno hudo se je uvedla v Mirni peči iu v Podborštu pri Mirni peči. Pa tudi v Novem mestu samem je obolel za škarlatin-ko sinček pri dr. O. Samohrdu za-posljenega inženirja Pavliča. Avtomobilska alpska tekma čez Kranjsko in Ljubelj. Pri najlep še m vremenu ob % na 3. popoldne 28. junija pasirali so tekmovalci Ljubelj. Prvi so bili angleški vozovi Rolls-Rovse, kateri letos tekmujejo za prvo ceno; ta angleško-auierikanska tvrdka je postavila 4 vozove, ki so odnesli tudi častno darilo. Zadnji vozač j«' pasiral ob pol 8. obeliske na Ljubelju. Kranjski avtomobilski klub je zbral mnogoštevilno na Ljubeljskem sedlu, kjer je pod vodstvom podpredsednika Vinko Majdiča in barona dr. Kari Borna aranžiral lep sprejem. Veselo so se zahvaljevali utrujeni tekmovalci gospem in gospodičnam, ki so jih obsipavali s cvetkami in jim celo servirali jestvine. Po celi kranjski progi bili so vozači prijazno sprejeti, vasi in mesta so bila v zastavah, šolska mladež je stala v špalirju iu mnogo zbranega ljudstva je aklainiralo tekmovalce, med katerimi so se nahajali tudi trije nadvojvodi. Posebno so se odlikovala mesta Škof j a Loka. Kranj, Tržič in Poljane, ki so razobesila zastave, kar je bila v prvi vrsti zasluga okrajnega glavarja Žitnika iz Kranja. ŠTAJERSKO. 131etni deček zaklal 41etno deklico. Iz Jerneja nad Muto poročajo: Dne 27. junija je zaklal 13-letni Luka Thomas, gostački sin, 4letno Micko Pušnik, posestnika hčer v St. Jerneju nad Muto. Sta-riši fanta so bili pri Pušniku na dnini. Dekletce je šlo v gozd nabirat jagod ter je imelo kot igračo male orglice. Za njo je prišel deček ter hotel imeti od nje orglice. Ker mu jih dekletce ni'dalo, jo je vrgel na tla ter ji zadal s kuhinjskim nožem tri rane, na katerih je otrok na mestu umrl. Deček je še šolar šentjernejske šole in že od nekdaj jako, surov in vedno oborožen z nožem. dne 17. avgusta, Rečica v Savinj-' ski dolini; Mihael Turk, dne 10. avgusta, Pilštanj; Jožef Vrečko, 3. avgusta. Sv. Jožef nad Celjem. PRIMORSKO. Umrl je na Angleškem znani slovenski publicist Ludovik Fur-lani, vpokojeni c. kr. računski revident. Sodeloval je svoj čas pri tržaški "Edinosti", potem pri celjski "Domovini". Umrl je v goriški bolnišnici 68 let stari Ivan Silič, učitelj jezikov, doma iz goriške okolice. Umrl je v Oseku nadučitelj g. Anton Bele, star 52 let. Obupen čin matere. Na Reki je živela 28 let stara vdova Marija Varga z Ogrskega s svojim 5Iet-uim sinčkom že par mesecev v hudi bedi. Dne 25. junija pa je videla, da nima zase in za otroka niti grižljaja več. Zato je sklenila končati. V steno svojega bornega stanovanja je zabila dva žeblja in pripravila je tudi dve zanjki. V eno je vtaknila glavico svojega otroka, v drugo je pa zlezla sama. Tako sta nauiah zavisela oba obešenca. Šele čez kake tri ure je prišla trkat soseda, a ker je bilo vse tiho, so ljudje vlomili k Var-govi. Tam so osupnjeni došleci našli mater mrtvo, deček pa je v zanjki, ki se ni bila dobro zadrgnila, še malo dihal. Njega so rešili. "Kaj ljubezen st'ri". Na Greti v hiši št. 324 stanujoči železničar Josip Simič je že dalje časa sem sumil, da mu nekdo doma hodi v zelje, in bil je ta sum upravičen, kajte prepričal se je, da ima njegova žena Franica ljubezensko razmerje z ogljarjem Franom Po-lenčičem, ki je doma iz Dolenje pri Krmiiiu in je stanoval v isti hiši pri Simiču. Seveda Simiču ni bilo nikakor prav, da bi redil tujega kozla v svojem zelniku in je zato povedal svoji ljubi ženi precej odločno svoje mnenje. Nekateri pravijo, da je bilo tisto, kar je sledilo besedam, t rje nego besede same in da se je tudi Franici poznalo. Koliko je bil Poleneič deležen Siiničevega ljubeznivega pogovora, ni znano, toda kaka "trda" je pa menda vendarle "padla", kajti 26. junija je Po-lenčič zaklical Simiču s ceste skozi okno, naj le pride dol, da ga zakolje. Ker se pa Simiču nikakor ni dalo igrati uloge živalce, na kateri bi Poleneič poizkušal svoje mesarske zmožnosti, in ker je Polenčič že prej tudi Simi-čevi sestri, ki ga je ozmerjala zaradi njegovega razmerja s svakinjo, poskušal na precej mesarski način zavezati jeziček, so celo zadevo naznanili policiji, ki je Po-Ieiičiču nakazala za nekaj časa drugo stanovanje v ulici Tigor, kjer bo imel časa premišljevati, da ni dobro hoditi v tuje zelje iu igrati mesarja, če je človek — ogljar. Sumljiva stvar. Aretiran je bil 26. junija neki Francoz po imenu Tissier, ki je stanoval na Šalita Gretta št. 12 v Trstu, in sicer na ovadbo reškega lekarnarja Ro-senkacta, češ, da ga je opeharil za 3000 K, ki mu jih je posodil, ker se je Tissier izdajal za zastopnika nekega francoskega konsor-cija, ki baje namerava uvesti redne avtomobilske vožnje po hrvat- no suhega kruha, ki mu je obtičala v grlu. Kljub vsem rešilnim poskusom, poklicali so tudi zdravnika, je otrok v eni uri umrl. .'edvice, Jetra In rrtehurne bolezni, zguba moške kreposti, nervoznost, gubltek žlvljenskcga soka, sifilis ali zaotrupljena kri, naložena ali podedovana. mpBtenoa. trSpor. nočni gubites, atrofija, strlktura, varicocele In vse druge moške spolne bolezni se zamerejo temeljito Šzdravltl doma. privatno Irs i malimi stroški. ^ * Ta brezplačna knjižica govori o teb boleznin. Pove vam zaka) trpite in kako lahko ozdravite. Ako ste se 5e naveličali, trositi H... CHIOAUO H-« - »LflVENSFF rFNfKF PfSii, t A ZASTONJ. Kje je FRANK SUŠTARSIC? Doma je iz Velikega vrha pri Krki na Dolenjskem in njegova žena pa nekje na Štajerskem. Omenjeni je šibke in visoke postave ter kostanjevih las. To obražU se mu spuščajo rdeči iu rumeni mazulji. On mi dolguje že nad par -let $30, zato želim, da takoj poravna svoj dolg, ker inaee pripravil ga bo-dem v stroške. Denar in pismo naj se pošlje na: Frank Kaste-liz, 7o "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York City. KO JAKOM r Fcnnsylvaniji in W. Virginiji NA ZNANJE. Eojakom v Pennsylvaniji in West Virginiji naznanjamo, da jih obišče ui novi potnik d, «»» rt* ♦*» ' ft «»<■ •»> v £ O ® ® © ® 0 ^ ^ # # ^c-;:- ® ^ m 9 « ft ft ft. ft ft Prekinjeno delo. Naše vsakdanje življenje bi moralo biti tako urejeno, da bi ostali čvrsti in da bi mogli v polni meri uporabiti svoj čas in svoje zmožnosti. To bi nas delalo zdrave iii močne. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela v škodo celega telesa. A tudi največja skrb včasih ne more preprečiti, da se delovanje kakega organa zmanjša ali da se sploh ne prekine. Dogaja se, da noče želodec sprejemali hrane ali vsaj toliko ne, kot jo potrebuje telo. Včasih prenehajo jetra ali kak drugi organ z delovanjem iu posledica je težka konstipacija. V takih slučajih, ko so afieirani prebavni organi, je najboljše sredstvo ft ft ft ft ft I ft ft ft 3 $ ft S ft s ft ft Mr. LEO ftTKUKELJ, ki je zastopnik Slovenic Publish ing Company in pooblaščen pobi rati naročnino za list "Glas Na roda*', kakor tudi druga naroči la. Vedno in povsodi so šli naš rojaki na roko našemn potniki! in ga lepo sprejeli, zato smo n ver j eni, da bode tndi novemu potnika na prvem potovanju ta ko. Rojaka našega novega potni ka kar najtopleje priporočamo Slovenie Publishing Co. TRINER'S HSS& BITTER-WINE trinerovo HORKEV1HO ^"Ved ^ JOSEPH TRINER 799 SAsKUna Ave. TRINERJEVO flmerisko Elixir grenko vino, f Ta Vam očisti celi sistem, br»>z bolečin in drugih neprilik. Ojači Vam tudi prebavne organe in s tem celo telo. USTVAKI DOBER TEK, POSPEŠI SEKRECIO IN OLAJŠA KONSTIPACIJO, NOTRANJE BOLESTI IN KRČE, GLAVOBOL, -ZLATENICO, KOLCANJE IN BLJUVANJE. Vspešen je pri vseh takih boleznih, pri kojih trpi želodec in pri kojih opazimo zmanjšanje teka, koustipacijo in slabost. Priporočamo jo pri nervoznosti. povzročeni po neprebavi in pri boleznih ženskih spolovil, povzročenih * po kronični konstipacijL V LEKARNAH & * • ft I ft JOSEPH TRINER, 1333-1339 SO. 1SHUND AVE., CHICHGB, ILL. 2ftftft«ftftftftftftftftftftft« ftftftftftftftftftft ftftftftft a« ft* GLAS NARODA, 19. JULIJA, 1913. ---' >*m—mmmmmm trnmmm^mm^SS^ Kapitan Satan ......ali...... Doživljaji Cirana de Bergerac. SptMii Ui i Call«*. --Za "Glu Naroda'1 poalovanil J. T. » i f (Dali*.) N«' > .i l i in * j v — j.- povzel grof < 'oliguac — Cadiguau je m iiti.en k> t osel in trmast kot mula. Vrjemi mi. prijatelj, da je boljw\ če bi jutri odpotoval. V času sv lahko dožeue, kako stvar obstoji. _ Saj \nidar veš. da bi /.e inoiiil biti v Saiut-Serniuu in mi- fcliiu. da mi tale županeek ne bode branil. — Kuj je vendar s tem zapornim poveljem i _ I.ahko si mislis. Od časa. ko sem izdal knjigo "Pot na mesec", me vsi uorei sovražijo; pravijo da so v njej napadi na vero in Koga, mene imenujejo Kapitana Satana. Moji sovražniki, katerih je pa precej, so vprizorili to igro. Dragi prijatelj, jaz lUO-Jram .še noeoj odriniti. — Midva te bova spremila. — Ne, tega ue trpim. — In če ti ka| zgodi.' _ Kaj se mi hoče zg^uiti? Dobi i Cadiguau, ki se je stresel že ob mojem pogledu, mi vendar ne more ničesar storiti. In kmetje! l$tii! Beži! Ne bodo si upali, vem, da ne! — Mogoče imaš prav. Ker se je županu ponesrečila nakana, bo najbrže sel v Toulouse naznanit sodišču. Predno se vrne. si že lahko preko devet gora. Idi, toda nikakor ne skozi mesto. — Zakaj za božjo voljo! Mar misliš, da se jih bojim? 1 2U. Župan se je vrnil h kmetom, ki so ga čakali pred gradom, tako skesanega obraza, tla so bili vsi prepričani, da se je zgodila kaka in-sreča. Obkolili so ga. in on jim je povedal v kratkih besedah celo zgodbo. Vrnili so se v ktčuio k posvetovanju. — Grofa se bojim zjeziti — je povzel Cadiguau — zato je treba delati previdno. — (ietovo. grof ne sme ničesar vedeti. — Počakajmg ga na cesti iu potem po njem. ko se prikaže. — .laz vzamem kadilo s seboj — se je oglasil crkovnik. — Dobro, škodilo ne bo. la/. vzamem kiihiniski nož — se j.- ustil krčmar in z njim drugi strahot epe i. l/.vrstno. (Muli si- oborožit«' z rovnieami, cepci, kostimi, ne po/.ahite vrvi da ga bomo lahko zvezali. Peter. Jaka in Štefan, idite na preznjo. Kakor hitro se prikaže, mi naznanite. Mi čakamo ua križišč«. Za eno imo se sestanemo.ua dogovorjenem mestu; jaz se grem s«' prep/ičati, če so zapahi pri zaporu v dobrem stanju, da nam ptiček ne ujide. Okoli ševte ure popoldan je zapustil Cirano grad svojega prijatelju. <»r«>f < oliynae in marki Cusau sta ga spremila do Markovega trtra. Na deželni cesti ni bilo nobenega človeka, v vasi se nič ganilo. Prijatelji so pomirjeni odšli \>ak po svoji poti. Saviniun je jahal ponosno z visoko dvignjeno glavo. Okna so bila polna radovednih žensk in otrok. Vsak je hotel videti čarovnika, brezverzea in Antikrista. .Medtem je bil zasedel župan s petdesetimi dobrooboroženimi možmi cesto. Župan je stal v sredi, na njegovi desnici krčmar z velikanskim kuhinjskim nožem, na levici pa cerkovnik z loncem blagoslovljene vode. Preko ceste so bili napeli dober čevelj od tal d« beh vrv. S hriba je naenkrat pridirjal Peter, brez sape. mahajoč z rokami. — Prihaja, prihaja! Postavili so se v vrsto. Ovinek je sicer zakrival jezdeea, toda konjsko peketanje se je slišalo že od daleč. t'adignau se je smrtno prestrašil. Kolena so se mu klecale, uajrajše bi pobegnil: zadrževala gsi je samo misel na kralja in na f\ ojo težavno nalogo. Saviniaiiu se š<* sanjalo ni. da ;ra čaka tak pozdrav. Konj s»e je preplašil in na mestu obstal. Cadiguau iu dvanajst kmetov je stopilo k jezdecu, drugi so zastražili pot. Gospod župan, ali mislite refsno.' — j" vzkliknil plemič, ue da bi potegnil meča iz nožnice. \ imenu Njegovega Veličanstva kralja Vas aretiram — je zakričal t'adignau. — Primite j *tnika! — je zapovedal kmetom. Ki. ej, mojster t'adignau — se je norčeval Cirano — svetovali ko Vain mrzle obkladkt*. Zakaj niste ubogali" Ali niste imeli povoda . No čakajte, jra Vam bom jaz da! ! Pri teli besedah ua j«* oplazil dvakrat s palico po obrazu, spod-bodel konja in planil naprej. Krčiua rje v načrt se je posrečil. K« ni se je spodtaknil ob napeto vr» in padel z jezdeconi vred n a zemljo. Cirano je divje zaklel, kmetje so pa zmagovalno zavpili. V trenutku je bil tako povezan, da ni mogel z nobenim udom ganiti. ' — Satanu*. Diabosus — je rjul cerkovnik, plesal okoli njega in ga škropil z blagoslovljeno vodo — rotim te v imenu vsemogočnega Boga! — Psi! Lopovi! Lumpjc! — je kričal Cirano — to Vas bo pro-kleto drago stalo — * — Satanns. Diabolns — ga je prekinil globok Landriotov trlas — pri veh svetnikih, rotim te pri vsemogočnem Bogu, svete- ftn Ivanu, ee st- ganeš, če se hočeš samo zoperstaviti, hudič naj me zauie, da ti porinem nož v tvoje črno srce! Zupauov tajnik je medtem preiskoval plemičev plašč, ki je visel na sedlu, in našel v njem neko knjigo. Kmet ji so preplašeno ivpili: — Le poglejte, gospod župan, v tej knjigi ima čarovnik roja znamenja, * katerimi čara; sedaj je vse dokazano. Čeravno se je nahajal Bergerac v tako žalostnem položaju se moral vseeno ua glas zasinejati, Cudiguuu je stresel z glavo. — To je Mi/.no odkritje, neovrgljiv dokaz njegove krivde. To moramo sporočiti vrhovnemu sodniku v Pariz. Vzdignite jetnika fh ga peljite v mestni zapor. Kmetje so ga ubogali iu ponosno odnesli svoj plen. Plemič je bil čisto miren; ni ne preklinjal, ne molil, zdelo se je. kot da bi se popolnoma udal v svojo usodo; v resnici je pa venomer premišljeval, na kak način bi se rešil iz tega neprijetnega položaja. Sprevod se je polagoma premikal. 1 Paznik coliguaškega zapora ni imel veliko dela, ker ni bilo v 1 fee*tu nobenega slabega človeka. Po poklicuxje bil čevljar in ime- 1 no val ae je Cabriol. ! V hiši je stanoval sam s svojo ženo, hčerjo iu čevljarskim ( Učencem ] Zadnji mu je tudi pomagal v onih redkih slučajih, če je biioJ m \ & SLOVENSKO ZAVETIŠČE. j iaiiiill^l GLAVNI ODBOR: Pradaadnlk: Frank Sakaar. n Cortland St.. Na« York. M. X. Podpredsednik: Paul Bchnellar. Calumat. Mtc*. Tajnik: Frank Krta, Ml« 8. Lawndala A»a„ Chtaafa. QL Bla«ajnulk: Om. U. Pwlifc Sly. Maa OffiUTOBIJ: Dir ek torij obatojl ta J«dnega aaa opolka od t**A Blovenaklk podpornik orsanlaaclj. od »aak sloTanakib listov in od vaok aamoatojnib druitev. Za anamka, knjiaic. ln drufo m okrnita na tajnika: Frank Krta. Mil • Lawndala Ave.. Chicaao. lil. Tudi vaa danarna potlljatv« poSilJaJ te na ta naaloT. Narod ki na akrbl aa »roja rara, nima proatora ped cIvIllaoTanlml CloTak ki na podpira narodnih aavodov. nI vreden aln svojega, naroda. Spominjajte aa ob vaek prilikah Slovenske*. Zaveti*€a. treba zapreti kakega pijanca ali pretepača. Pigoš. tako se je imenoval, je prinašal kaznjencem vodo, kruh in skrbno zapiral vrata. Zapor je bila neke vrste klet pod čcvljarjevim stanovanjem. To je bilo vpitja in govorjenja v hiši, ko so prinesli ubogega ('irana. Ženske so kričale, možje mrmrali. Cabriol se je pa svest si svojega dostojanstva, obrnil k pomočniku rekoč: — Vžgi luč in posveti. Tega hudičevega zaveznika bova spremila v celico za obsedence. Pigoš je ubogal, vzel luč in posvetil. Z veliko težavo so prinesli viteza v klet in ga vrgli v malo celico kot žakelj krompirja. Cabriol je pazljivo zaprl za seboj vrata in se postavil pred jetnika. Cirano je šele čez čas sprevidel, kje se pravzaprav nahaja. Bil je smrdljiv brlog, bolj podoben peklu kot zaporu. — Cuješ dobri mož — se je oglasil Cirano — tukaj še za mrliča ni prostora. — Bo že, bo že — je zamrmral Cabriol — v kratkem se boste privadili. S svetilko je obsvetil vse kote, boješ se. da bi jetnik ue pobegnil. Brezpotrebna skrb! Celica je bila vsekana v živo skalo, n -kjer nobenega okna, nobene špranje. Na vratih je bila prtrjeiia močna ključavnica, veriga in zapah. Ko je čuvaj pregledoval zapor, je plemič spravil neopaženo ves svoj denar v škornje, ker so mu bilo znane navade po kaznilnicah. Takoj nato ga je Cabriol potipal za žepe. .....„ — Kaj delate* — je vzkliknil plemič. ^ NAZNANILO. Vsem našim cenjenim naročnikom naznanjamo, da bodemo od sedaj naprej imeli cene naših pristmtrttomanh pijač, priob-čene od časa do časa v časopisu "Glas Naroda". Briujevec......zaboj 12 steklenic $13.00 Tropinjevec .... " " " 12.00 Slivovka...... " " " 12.00 Cognac....... " " " ; 12.00 Kneipovo grenko trim* " " " *■ s.oo Cena na galone. Slivovka galoni $2.75 Tropinjevec " 2.75 Cognac " 2.75. Whiskey " 2.00 Vino domače rdeče 44 L ,50c. Ako bi kdo izmed rojakov rad zvedel cene drugih pijač, ktere niso tukaj priobčene, ga prosimo, da naj se pismeno na nas obrne. Pri večji naročbi znaten popust. POSTREŽBA TOČNA. Za obila naročala ae priporoča, The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04 St. Clair Ave, Cleveland, O. Pozor slovenski farmeiji! Vsled občne zahteve, amo tudi letos naročili večje Število J* pravih domačih & & KRANJSKIH KOS V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 7$ cm. Koae ■o izdelane iz sajbeljšefa jekla r ttati t arami m Štajerskem. Iste se pritrdijo na kosiŠČe s rinkcamL Cena 1 k j« 91.10. Kedor nnrotl 6 kot, jih dobi p« $1.00. V talogi imamo tudiUspehe oranje iz finega jakla; Pristae "Iern«i" braalae k»M po30c.koo. Pri naroči tri nam je naznaniti poleg poStne postaje tudi bližno železniško. Naročila priložiti denar ali Postal Hons jI Order. Sloveoic Publishing Co. 82 Cortiandt Street, & NewJ&wfc J*. Y. HARMONIKE bodici kakorinckoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpefoo in zanesljivo. V popravo zanc. fljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad 16 let tukaj Tt<>tn posla in sedaj v svojem lastnem dimu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu Icakorsno kdo zahteva brez nad a j ni h vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St. Cleveland. O. Hamburg-American Line. Edina direktna proga med NEW TORKOM io HAMBURGOM, PH1LADELPHI0 in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM oskrbljena s parni ki na dva vijaka: KaiMria Aarast« Vktsria, Aatrika, Pnaifcal Gra*, h*«** Li«wle. Ckv«M r».i—Ii, rrskaria, Patricia, Paaaiylraaa. Grai VaUcnM, Pwm Oifar a Prias Aiiftet, katerim pled i v kratkem nov parni k na itiri vijake in turbino IMPERATOR 919 Čevljev dolg, 50.000 ton, najvetji p*r- nik na avetn. Izvrstno poslovanje. — Nizke cene. — Dobra postrežba. Za vse podrobnosti obrnite ac na: Hamburg-Americas Lise, 41-45 Broadway, New York Gtj ali lokalne agente. RED STAR LINE Plovitba med^New Yorkom Ha Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov brzoparniki na dya vijaka. ZSELAND 11,904 ton FINLAND 12,760 ton AOOlfLAIID 12,760 ton ADXRL4.HD 12,017 ton LAPLAND 18,694 ton. Kratka in adobn^ pot za potnika ▼ Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvatsko, in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna železniška zveza. Posebno se še skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Tretji razred obstoji od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov. Za sadaljne informacije, cene in vožne listke obrniti ae ja nai RED STAR L1INE » 1•ssfc" N. W. Vubitah La Sail«] JM IU- StFMt. MW YORK. CHICAGO. ILL. .*WINN1PEG. MAR. t H Stmt« Strut, 1J0S "F' Street. K. W. 11« • ~ BOSTON. MASS. WASH1NCTOWN. D. C. SAM FajS3sCOCAI_' ^KSASSTA. ^oSSlSsW M^&SlIS'WN- SftSV.5«. ^AtSSSS.^ MONtoKLTCAKADA. W VAŽNO ZA VSAKBOA SLOVENCA! Vsak potnik, kteri potnje skoti New York bodisi v stari kraj ali pa Lz starega kraja naj obišče PRVI SLOVENSKO-HRVAIW mo r e u AUGUST BACU. 140 Washington St.. Now York, Corner Cedar 8t Na razpolago ao vedno . iifte aobe in dobra domača hrana po nizkih cenah. Ltc! I Dobil mam is Wwh in(t»na »" •»<>(• sdrf vila Mcfalno »t*vilkoi kt»-ra janfl, da n turi vito prava la ko-rlBtnm. Po dolaaai (ua m nil j« - ^^^^^^^^^ joaroSUo Is ^ sajtl pravo Alpen tiokta-ra 111 /^■^^^^PHk p tool taaada- njo la sa raat '■ir. ..--rfirff-i i ___ tmu b t bilo, od katera ■gMak lan^rtHMRaatl to ^dgt i^wnuU- taraa ■hJ.Jtom tak, uttlai v«, tatela rokah n—h ta krliKah v s dnoh po »pHioi— aa- . ^_ . _ m--. . . . . - ■ - _ _ aia«au.naaoeMa whitOi piiw nniiin w bbtM Dtji ta nnlni 11,111 " JAKOB VAMdC P. O. Baz ss nudili I Zemljevid balkanskih držav je dobiti po 15c. komad. aiovonle Publlahlng Company. 83 Cortiandt Street, New Tork ROJAKI. NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA", NAJ VTSČJ1 IN NAJCENKjftl DNEVNIK. C0MPAQNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francoske peirobrodna družba. Direktna črta do HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA in LJUBLJANE. PoAtnl Gkaprea parrallcl eoi[ LA PROVENCE" /LA SAVOtE" "LA LORRAINE" aa Sravdaka aa i "FRANCE" aa Saltfl vijaka Poštni parnlk! aoi •'CHICAGO*' ' LA TOURAJfE" "KOCHAMBEAU" "NlACAJtA" Glavna agencija: 19 STATE STREET. NEW YORK. comer Pearl St., Ctaesebroaffa Bnildlaf, Paniki e^plaieio ai sedaj naprej redno ob četrtkik is pristaaflta iter. $7 iNartk River in ob sokotib pa iz pristanišča 84 Nortk River. N. T. *LA SAVO IK 24. julija 1913. *LA SAVOIK 13. uug. 1913. ®LA PROVENCE 31. julija 1913. t FRANCE due 20. augusta 1913. •LA LORRAINE 7. augusta 1913. *I>A TOCKAINE 27. aug. iyi3. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: •NIAGARA odpl. s pom. št. 57. due 19. julija 1913. ob 3 popol. •CHICAGO odpl. s puui. 5t. 57. due 2. augusta 1913. ob 3 popol. tROCH AM BE A1' odpl. s pome. «t. 57. due 1G. aug. 1913. ob 3 pop. •CHICAGO odpl. s pom. 51. 57. due 30. augusta 1913. ob 3 popol. raralkl i irezdo sataaaoTaal Imala pajiva vl|aks. Parali s kriioi iaai* f Tif«ka ATstro-Amerikanska crta (preje bratje Cosulich) N ajptipravntjsa in najcenejša parnbrodna drla za Slovence in Hrvate. Novi parnik na dva vijaka "Martha. Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko. Cena Tožnik listke v iz Ntw Yoria za U'. razred so'do: Vai spodaj navedeni aovi par#« trsta brodi na dva vijaka imaie T rJmfTr^^^' •34.0« brezžični brzojars ^tc^i^ b^. mm mm* 35.18 ALICE, LADXX. ^^ MARTHA WASHINGTON, 35.08 AimVKTTVA aniiimvva 3d .Si OCEANIA, u Martha Washington La Kaiser Franz Josef L stane $3.00 vei, tiiwi VKANZ JOSH L u- ftAKRttD do TJUSTA ali REKE: Mai lha Washington in Kaiser Fraax Joeel I $65.00, drngi$60 do $65. Phelps Bros & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, NEW YORK. LL- . . .. 'i-JtljO • » .,-r. ..... .