Gospodar in gospodinjo
LETO 1941	30. APRILA	ŠTEV. 18
Da bomo pridelati več iižola
V današnjih časih, ko primanjkuje žita in mesa, moramo gledati na to, da jih nadomestimo s kako drugo, po možnosti enakovredno hrano. Naši kraji že itak niso preveč rodni za žito, dočim živina dobro uspeva, in bi jo bilo treba rediti v čim večjem obsegu. Vendar mora kmet prodajati živino, da pokrije izdatke, ki jih ima v gospodarstvu in za družino, tako da si tudi ne more privoščiti mesa, kolikor bi ga rabil za izdatno prehrano.
Žito nam delno nadomešča krompir, mesu skoraj enakovredna hrana pa bi bil fižol. Vrednost mesa kot hrane je v beljakovinah in masti, ki jih ima v sebi. Tudi fižol ima mnogo beljakovin (okrog 20%) in ga je torej treba uvrstiti med močna hranila kakor meso, kateremu je fižol dober nadomestek. Če se torej hočemo oskrbeti z dobro, krepko hrano, bomo letos en del svojega polja zasadili s fižolom.
Za pridelovanje fižola moramo vedeti, da mu ugaja topla in lahka zemlja. Večji del naše zemlje ustreza tem pogojem. Zemlja naj ne bo preveč izčrpana, ker fižolu ne smemo gnojiti direktno s hlevskim gnojem. Pač pa je zelo prikladno zemlja, ki je bila lani dobro pognojena s hlevskim gnojem. Ako bi namreč za fižol direktno gnojili s hlevskim gnojem, bi nam fižol »podivjal«, t. j. steblo in listi bi se bohotno razrasli na račun dušika, ki so ga dobili iz hlevskega gnoja, dočim bi bil pridelek strokov, odnosno semena manjši kot brez gnojenja. Pač pa se pridelek fižola jako poveča, ako mu gnojimo s fosforjem (superfosfat, Tomasova žlindra, kostna moka) in kalijem (kalijeva sol, kainit, pepel). Tudi za apno je fižol hvaležen; kajti kisla zemlja mu nè prija, apno pa uiniči kislino v zemlji.
Dušičnih gnojil fižol kakor tudi vse druge stročnice in detelje ne rabijo mnogo; kajti one so sposobne, da s pomočjo bakterij, ki se naselijo na njihovih ko-
reninah same, pridobivajo dušik naravnost iz zraka. V mladosti pa, dokler še nimajo razvitih korenin, morajo najti potrebni dušik v zemlji. Zato je bolje, da se sadi fižol, grah, leča, bob, detelja itd. na njive, ki so bile zagnojene pred enim letom in je dušik že precej izrabljen, ostale sestavine, kakor fosfor, kalij in apno pa so tudi še v zemlji. Ako pa jih dodamo v obliki umetnih gnojil, nam pa znatno povečajo pridelek.
Glede oranja je vsekakor bolje, ako je .. bila tudi za fižol preorana njiva že v jeseni, ker le tako se bo lahko obdržala zemlja rahla, kakršna je za fižol potrebna. Spomladi pa je dovolj, da se pobrana toliko, da se uniči plevel in malo prerablja prst. Sploh je priprava zemlje za fižol ista kot za krompir in koruzo. PH nas se pogosto vidi nasajen fižol po razorih med koruzo, krompirjem itd. To je čisto pravilno, ker fižol izrabi tudi slabšo zemljo, kjer bi krompir ali koruza ne uspevala, le to je nepravilno, da se mu določi premalo prostora, da se ne more razvijati, kakor bi bilo potrebno.
Fižol ljuba toploto. Zato ga je treba saditi šele, ko je zemlja že dovolj segreta in ni več nevarnosti za slàno. Zà mraz je zelo ■ občutljiv in požebe že pri + 1 stopinji Celzija.
Sajenje fižola pada navadno v. prve dneve maja. Imamo dve vrsti fižola: grmičasti ali pritlični fižol in prekljar ali natični fižol. Na njive bomo sadili pritlični fižol, ker z njim bolje izrabimo površino. Sadimo ga v grmiče 30—40 cm narazen. V vsako jamico, ki naj bo le 2—3 cm globoka, damo 3—5 zrn. Nikakor pa ni potrebno in tudi ne gospodarsko, nasuti v eno jamico kar po deset zrn in še več. S tem ne bomo pridelka prp.v nič pomnožili, ker ena rastlina zajeda drugo v hrani in svetlobi in tako morda ena ali dve zrasteia močni, druge pa v pomankanju svetlobe in hrane zahirajo in ne-dajo pridelka. Še-huje se
maščuje pregosta in preobilna saditev pri prekljarju. Pet rastlin pri enein kolu popolnoma zadostuje. Če jih je manj pri enem kolu, bodo pa te močnejše in bodo torej dale večji pridelek.
Sadimo samo zdravo seme, ker le zdravo seme nam daje jamstvo, da bo fižol vzkalil. Le od zdravega semena moremo pričakovati velik pridelek. Ako vsadimo seme, ki je polno kali raznih bolezni (zamazana barva okuženega semena), se bo bolezen začela razvijati obenem z rastlino in bo uničila rastlino še preden bo dorasla, potem pa se bo preselila še na druge rastline in uničila do jeseni polovico pridelka. Zato bi bilo pravilno, ako imamo okuženo seme, da ga pred sajenjem razkužimo z uspulnom (2%). Varovati se je tudi fižolovega hrošča, ki se s semenom spet prenese na polje. Pred setvijo naj se seme na-
moči v vodi in se malo premeša. Okuženo in od ličinke fižolovega hrošča napadeno seme je lažje in bo splavalo na površino. Plavajoče seme naj se odstrani in sadi naj se samo opo, ki je ostalo na dnu. Na ta način bomo vsaj malo odstranili nevarnost, ki preti fižolu od bolezni in zajedalcev.	j
Fižol moramo okopavati in pleti, dokler se toliko ne razraste, da pokrije vso površino. Od tedaj pa do trganja ne potrebuje nobene nege več, ako je zdrav. Ako pa se naseli rja ali temu podobne bolezni, bi bilo primerno škropljenje Z bordoško juho (1.5%).
Če se bomo potrudili in posvečali paž-njo fižolu, bomo dosegli lepe pridelke, ki bodo pri povpraševanju, ki vlada zdaj in pri visokih cenah, ki jih je dosegel fižol, pomagali k uspešnejšemu gospodarstvu.	Inž. F. J.
Kaj ie vzrok nerodovUnosii sadnega drevja
Glavni vzrok, da je naše sadno drevje tolikokrat brez sadu, je največkrat njegova bohotna rast, ki je posledica na eni strani preobilice mineralnih ali rudninskih hra-niv, v prvi vrsti, dušičnatih, na drugi strani pa pomanjkanje tako zvanih glicidov (grško »glikist pomeni sladek). Tam, kjer sta obe vrsti hraniv — rudninska, ki jih sprejema rastlina iz zemlje potom korenin in glicidi, ki jih izdeluje drevo v listih s pomočjo listnega zelenila (klorofila) in pa božjega sonca—v pravilnem, prijateljskem razmerju, tam drevo lepo raste, pa tudi bujno cvete in bogato rodi. Tega ei pa ravno želi vsak gospodar in gospodinja; zato je njuna naloga, da uravnata obtok in proizvodnjo re-dilnih snovi v drevesnem telesu 1 V ta namen imamo na razpolago različna sredstva, toda po značaju in obliki drevesa si moramo izbrati najprimernejši način. Celokupno eadno drevo je kemijska tovarna s čudovito bistroumno notranjo opravo, in vsak sadjar se mora ravno tega naučiti, da zna obvladati ta strojni mehanizem, ako hoče, da bo uspelo drevo in mu donašalo korist.
Preobilico dušičnatih redilnih snovi v zemlji zakriviš, ako gnojiš vrt preveč enostransko, n. pr. z neprestanim zalivanjem z gnojnico; posledica takega ravnanja je, da ee veje podaljšajo preko meje1 medtem pa
se spodnji deli vejevja premalo obrastejo i vejicami, kar ima za nadaljnjo posledico, da ima drevo premalo listja, torej nezadostno veliko zeleno ploskev, kar se pravi po domače: ne dovolj delavnic za proizvajanje glicidov! Ta majhna porcija redilnih snovi, izdelanih v listih, je v celotnem svojem razmerju napram rudninskim snovem popolnoma nezadostna in glicidov je v tem primeru komaj dovolj za to, da pomagajo drevesu delati nove korenine, posledica tega je pa zopet, da raste drevo samo v les. Če se pa veje skrajšajo — bodisi s pravilnim obrezo, vanjem ali pa da so ostale pravilno dolge zaradi pravilnega gnojenja — potem prisili drevesni sok, ki se dviga iz korenin navzgor, več listnih popkov k razvoju, na ta način se poveča zelena ploskev, i njo proizvodnja glicidov v listih. Ko so le ti v zadostni množini, pridejo v kroni do veljave na ta način, da izdelajo celo množico cvetnih in po njih plodnih popkov. Iz tega vam bo jasno, da je treba drevesno krono gojiti, ako hočete imeti drevo rodovitno.
Seveda pa vpliva na rodovitnost sadnega drevja še več drugih važnih činiteljev; шко n. pr. že podlaga, iz katere smo privzgojili drevo, potem cepič plemenite sadne vrste, ki smo ga uporabili v zavesti, da se podedujejo vse lepe lastnosti cepičeve ma-
ter© tudi na novo cepljeno drevesce. Važen èinitelj je tudi sestava vrtne zemlje in gnojenje (količina rudninskih snovi, ki jih imajo korenine v zemlji na razpolago), pa tudi vreme — dovolj vlage, da more zoreti les — v času cvetja pa dovolj lepih sončnih dni, da se more cvetje oprašiti.
Poleg tega pa odločuje o množini cvetnih popkov neki činitelj, ki smo doslej malo mislili nanj, namreč fiziološko ravnotežje, to je pravo razmerje med redilnimi snovmi, ki jih dobiva drevo iz zemlje (rudninskimi snovmi) in pa med redilnimi snovmi, ki ee tvorijo v listju, to je glicidi. Če prevladujejo rudninske snovi, tedaj drevo si-ter bujno raste, a pri tem ne cvete in dosledno tudi ne rodi. Če pa prevladujejo gli. eidi, potem je drevo zelo rodovitno. Ako takemu rodovitnemu drevju ne postrežete z rudninskimi snovmi (v umetnih gnojilih) potem se vam drevo izniči, ugonobi zaradi prevelike rodovitnosti. Kaj pomeni to za praktično življenje?
To pomeni: a) Da moramo dajati drevju toliko hranilnih snovi, kolikor jih v resnici potrebuje; b) da moramo z gnojenjem dodajati samo takih snovi, kakršnih drevju primanjkuje; drevesa, ki bujno rastejo in nifi ne rode, moramo gnojiti s fosforjem, kalijem, včasih tudi z apnom. Drevju pa, ki je «labe rasti, sicer pa rodovitno, da je ve-
selje, privoščimo več dušičnatih gnojil: dobre gnojnice, komposta, hlevskega gnoja; c) Poskrbeti moramo, da bo listna površina kolikor mogoče velika, obenem pa tako razporejena,, da jo bo moglo sonce dobro razsvetljevati, to je že prvi korak k rodovitnosti. Drevo samo prispeva k temu v največji meri; pošilja namreč največ redilnih sokov v najbolj skrajne dele, v končne mladike. Od tukaj pa priraščajo vsako leto novi podaljški, ki služijo v to, da se poveča zelena listna ploskev, ki naj bo čim bolj izpostavljena soncu, kajti po vplivu sončnih žarkov in delovanju klorofilnih zrnc, ki eo v listju, se tvorijo snovi, ki so potrebne za ohranitev drevesnega življenja.
Toda čim bolj rastejo drevesne veje ▼ dolžino, toliko bolj so spodnji deli vejevja zanemarjeni glede svoje prehrane in ker primanjkuje gradiva zato, se ne morejo na njih razviti cvetni popki. Zato se pri kronah prosto rastočega drevja (brez primernega, pravilnega obrezovanja) spodnji ob-rastki na vejah suše. Naloga gospodarja, da njegova dolžnost je, da pomaga tem delom do razvoja in tako izboljša življenjske pogoje drevesa; ni se treba bati, da bi bilo to delo zastonj. Božje drevo se ti bo za tvojo pozornost izkazalo hvaležno s tem, da ti bo dalo jeseni obilico lepo razvitega sadja.
Zemlja
Knjiga vseh knjig — sv. pismo nam pojasnjuje, kako je Bog ustvaril človeka: »Izoblikoval je torej Gospod Bog človeka iz jemlje«. Po svoji telesnosti smo vsi del temlje, koe prirode, ki nas obdaja. Zato ni ni? čudnega, da slehernega človeka vežejo la zemlji neke skrite vezi, ki se v gotovih trenutkih pokažejo z vso silo. To so pri-redne vezi, položene v človeško naravo od prve ure človeškega življenja s snovjo, iz katere so bili vzeti.
Razen teh prvobitnih vezi je pa človek priklenjen na zemljo tudi z vezmi popolne odvisnosti od zemlje glede na telesno življenje. Brez dobrin, ki nam jih wdi >mati< zemlja, je telesno življenje nemogoče; vse namreč, kar potrebujemo za ohranitev telesa, kar nam služi za hrano, stanovanje, obleko itd., je proizvod zemlje. V vsem smo torej povezani z zemljo: samo človeški duh ali duša je prosta zemskih № ker je v nji vsejana iskra božja, a
še duh je skrit v telesu in tako na neki način v svojem tuzemskem življenju tudi odvisen od zemlje.
Mnogokrat človek v vrvežu vsakdanjega življenja pozabi na te pravezi z zemljo; posebno mestni človek se je od zemlje močno oddaljil in se je odtujil. Moderna sredstva tehničnega napredka so človeku res odmaknila od zemlje in ga bolj in bolj še od-mikajo. Saj izgleda, kakor da bi ga naredila za gospodovalca nad zemljo, za oblastnika, ki si je zemeljske moči in sile podjarmil in svobodno ravna z njimi. Celo kmečki človek, ki je ostal zemlji po svojem poklicu najbližji, se ji je v zadnjih desetletjih začel s samimi koraki odmikati. Ne «dmikati samo po načinu obdelovanja, pri katerem ee delo bolj in bolj >poum-njuje« (racionalizira) in po obliki gospodarjenja, kjer se naturalno gospodarstvo čedalje bolj umika denarnemu, ampak tudi po načinu življenja in po svoji notranji mi-
selnosti in notranjem doživljanju. Kazalo je, da bo mati-zemlja, naša rednica in skrbnica, ostala prepuščena samo tistim bornim ljudem, ki si v silnem zagonu tehničnega napredka se bodo mogli poiskati boljšega stališča, kakor da obdelujejo zemljo.
Ljudje pa, ki so vse stvari tudi v času sedanjih zmedenih pojmov gledali in ocenjevali ter vrednotili s pravim merilom, so opozarjali naše slovenske ljudi, da je poleg vsega zemlja vendarle največja tvarna dobrina, ki edina ostane in edina daje, četudi ee vse drugo poruši in uniči. Videti je pa bilo, da so bile takšne besede — glas vpijočega v puščavi. Množice ljudi, zlasti mladih, so drvele v mesta in tovarne, da si poiščejo boljši zaslužek in udobnejše življenje. Tolažili smo se, češ, zemlja jih ne more rediti; premalo imamo zemlje: morajo e trebuhom za kruhom. Zemlja je pa ostajala na pol obdelana ali celo neobdelana. Kar je je pa bilo obdelane, je bila slabo udelana; gnojnica se nam je razlivala po jarkih, gnoj je plesnil ali se sušil: kdo bi se ubijal — ne splača se ..
Naenkrat nas je pa vse udarilo po umu in srcu: samo zemlja nas bo ohranila, sicer smo izgubljeni. Vsi smo se hipoma zavedli,
da je res zemlja naša mati — vse drugo nas lahko zapusti in se nam izneveri. Mestni in delavski ljudje, ki so prej bežali z dežele, modrujejo, kam bodo šli »na krnele«, če vse drugo odpove. Pravijo, da bodo pomagali obdelpvati zemljo in se tako vsaj skromno preživljali. Vsem tistim, ki so nekoč prešerno obrnili zemlji hrbet, vhajajo misli in želje k domači kmečki hiši: tudi zanje se bo dobilo, če bo vse skrbno obdelano in z ljubeznijo odgojeno.
V težkih časih se stvari uvrstijo spet po pravem redu. In v takšnih časih se zable-stita zemlja in kmečki dom v pravi lučL Tehnični napredek prinaša uničevanje in smrt, mesta in tovarne danes so, jutri jih skoro več ni — zemlja pa ostane in rodi njim, ki o radi imajo. Mnogo smo o tem govorili in pisaJi v zadnjih letih, poučavali našo mladino in svarili. Premalo otipljiv je bil tačae naš nauk — besede so letele ' v prazno. Sedaj je prišla učinkovitejša učiteljica: stiska in je pokazala in še kaže dovolj otipljivo in prepričevalno: Kdor je imel močnoet ostati pri zemlji in ji je ostal zvest, bo za svojo zvestobo obilno poplačan. Zakaj mati zemija, prej zaničevana, je danes po-veličana.	н
Uničevanje plevela
Po naših njivah, travnikih in detelji-ščih se med posevke prav radi vgnezdijo najrazličnejši pleveli Deloma rastejo pleveli iz starih korenin in ostankov iz prejšnjih let, deloma jih posejemo z nečistimi semeni ali z gnojem. Zato nikoli ni preveč pažnje pri čiščenju in odberi semena; zato moramo strogo paziti, da imamo gnoj brez bolezenskih in plevel-nih kali. Odpadki rastlin ne spadajo na gnoj, ker se tako najlažje raznašajo glji-vične bolezini, kot gniloba, plesni itd.; tudi pleve, odpadki pri čiščenju semena, senend zdrob in podobno ne spada na gnojišče. Vse take odpadke vrzimo na poseben kup, na kompost. Vsaka kmetija bi morala imeti za take odpadke poseben prostor, ločen od gnojišča; po dveh ali treh letih bi imeli iz teh odpadkov dober kompost, najboljši gnoj za vrtove in travnike; klice bolezni in ostanki plevelnih semen se v tem času zaduše in uničijo; vse skupaj sprsteni. Kup je treba večkrat premetati, politi z gnojnico, primešati cestno blato, smeti z dvorišča in vse, kar
пата je sicer v nadlego in napoto. Tako se bo tekom leta nabralo precej komposta. Drugo leto naj se napravi poleg prvega nov kup za te odpadke, onega prvega pa pustimo dozorevati Vsaka kmetija bi morala imeti vsaj tri kupe komposta in bi tako imela vsako leto en kup za razvažanje na travnike, vrtove in njive. Imeli bi od tega dvojno korist: pridobitev nekaj prvovrstnega gnoja-kompo» sta in v precejšnji meri uničenje raznih plevelov.
Kljub vsej pazljivosti se razšopiri na polju dosti in preveč plevela. Jemljejo našim posetvam prostor, svetlobo in zrak in hrano in vodo. V borbi za povečani® pridelkov naših polj in travnikov je zelo važna tudi borba proti plevelom. Na travnikih, paišnikih in deteljlščih je najboljše sredstvo brananje. Tudi žita prenesejo brano zgodaj spomladi prav dobro. Kasneje, ko brananje ni več mogoče, ostane edino sredstvo trganje in ruvanje г roko ali kakim primernim ročnim orodjem. Zamudno je tako delot toda potreb-
no, če nočemo, da bi pleveli "dozoreli in e svojim semenom ogrožali setve še naprej.
Pri spomladankih posevkih koruze, pese, korenja, fižola in krompirja pa je nničevanje plevelov lažje in to z okopa-vanjem in osipanjem. Glavno pravilo nam mora biti: Plevele uničimo takoj v začetku razvoja, najbolje že takrat, ko jih še ne vidimo. Z okopavanjem uničujemo plevele in rahljamo zemljo. S tem omogočimo tudi mnogo boljšo rast in povečamo pridelke Vlaga se v rahli zemlji bolje drži, zrak v tlu poveča toploto, omogoča življenje najrazličnejšim malim organizmom, ki pripravljajo hrano koreninam kulturnih rastlin. Znan je prigo-
Kako je s
lansko jesen smo čebelarji s skrbjo zazimovali čebele. Večjidel je panjem manjkalo zimske zaloge in je bilo treba ali družiti ali pa poseči v žep in dokrmi-ti. Slovenski čebelarji smo izdali za de— naturiTani sladkor lepe denarce saj pravijo, da se je pokrmilo okrog 18 vagonov ali 180.000 kg jx> 9 din, kar znese čeden znesek nad poldrugi milijon dinarjev. S tem zneskom smo rešili slovensko čebelarstvo popolne katastrofe, vendar je verjetno, da je kljuib tenpi do tretjina panjev čez zimo padla.
Čebele so dobro prezimile, čeprav jo bila zima ostra. Kajti mraz je držal dokaj enakomerno in to je za prezimova-nje ugodno. Sredi zime — konec januarja — je bilo nekaj toliko toplih dni, da se je žival otrebila, nato pa spet sedla v zimsko gručo. Poraba medu je bila normalna in se suče okrog 1 kg na panj in mesec. Zaradi ugodne zime je bilo malo mrtvic in so družine kljub temu, da so bile jeseni šibke, prišle v pomlad razmeroma dovolj živali ne.
Letošnja pomlad pa je bila do sedaj spet neugodna. MtzH vetrovi so povzročili, da je ostalo zunaj mnogo izletne živali, ki jo je toplo sonce sicer izvabilo iz ■ panjev, a zaradi mrzlih vetrov je opešala in otrpnila. Namesto da bi se panji polnili s čebelami, smo s strahom ugotavljali, da se praznijo. Kajti, če ni izletnih čebel. se panj ne more razvijati ugodno. Zimske zaloge so pri koncu. Kdor ne pazi, je v nevarnosti, da mu sedaj sredi «
vor, da je pravilno in pogosto okopava-nje polovico gnojenja. Najboljše se obnese okopavanje ob lepem sončnem vremenu, da se podkopani pleveli posuše, potrebno pa bi bilo okopavati po vsakem težjem dežju, da se razbije skorja na površini in tako omogočimo dostop zraku do korenin in onemogočimo vodi prehitro izhlapevanje.
Ker je ročno okopajanje precej zamudno in drago, je okopalnik na kmetiji eno najbolj nujnih gospodarskih orodij, ki nikjer ne bi smelo manjkati. Sicer pa je res, da je ročno delo ravno pri okopavanju najbolj temeljito in da se tudi povsod obnese.	S. I*
čebelami?
pomladi plemenjaki ne padejo od lakote. Zunaj je paše malo ali nič, ker je prehladno in je rastlinstvo v razvoju zaostalo. Zato naj bi vsak čebelar, ki je rešil svoje družine doslej, skrbno pazil, da mu družine sedaj ne obnemorejo. Vsaj 2 kg zaloge mora imeti na strani vsak panj da smo lahko brez skrbi. Kjer je ni, jo je treba dodati in sicer v večji por-ciji naenkrat, da čebel brez potrebe ne razburjamo.
Ker so družine letos slabo razvite, se bo vse odrinilo. Roji bodo pozni, prav tako opravki, ki jih mora čebelar izvršiti če hoče imeti uspeh. V mislih imam predvsem prestavljanje ali prevešanje. Opozoriti je treba naš čebelarski svet, naj ne prestavlja prezgodaj, ker s tem družino zavre v razvoju. Dokler ni plodišče popolnoma zasedeno, ga je treba pustiit v miru. Toliko časa tudi ni pričakovati, da bi se družina pripravljala na roj, razen, če ima prav staro matico in obilo trotine.
Pazimo zlasti na zdravje čebel. Kdor je zasledil v kakšnem panju pojave griže, naj pobere nekaj odmrlih čebel in jih pošlje v preiskavo veterinarsko-bakterio-loškemu zavodu v Ljubljani, da ugotovi, če moïda niso bolne na nošami. Letos namreč zima in tudi lanska medena zaloga ni bila taka, da bi bila griža opravičljiva.
Vsak napreden čebelar ve, da ima pričakovati dobrega donosa le od zdravih in močnih družin. Nihče naj ne drži prav opešanih panjev g slabo, morda že staro
matico, ker ne bo z njimi gladko nič. Boljše je po dva takšna panja združiti. Kajti naši stari čebelarski očetje 90 prav vedeli, da je samo pri močnih plemenja-kih pridelek in da uspeh nikakor ni od-visein od števila panjev, ampak od zdravja in moči družin.
Skrbimo torej v vsem obsegu za močan in pravilen razvoj družin, da bodo močne prišle v glavno spomladansko pašo. Prvo v tem pravcu je hrana, drugo toplota in mir. Ne brskajmo preveč po panjih in in ohlajajmo plodišč. Sedaj je odeja in opaž bolj potrebna kakor meseca novembra in decembra. Upajmo, da bo letos vendar enkrat dobra paša. Naša skrb bodi obrnjena samo v to, da pleme-njake pripravimo zanjo, da bodo zdravi in močni lahko v polnem obsegu izkoristili pašo in nam po dolgih letih zopet prinesli kaj cvenka v žep, ki se je doslej le praznil. Nihče naj ne pozabi tudi na to, da je med izvrstno hranilo in da bomo mogli tudi čebelarji s svojim pridelkom prispevati k prehrani naroda v težkih dneh.
Gospodarske drobtine
Kako pomagamo bolnemu vinu. Ako je znak, da se hoče vino skisati, moramo v najhujšem mrazu premešati s primernim kolom vino od dna do vrha. Kmalu (v 14 dneh) bo vino čisto, zgubi rudečico in kislino ter ostane tudi v bodoče dobro. — Ako je vino vlečljivo (gosto), moramo se-ïgati vinsko trto v pepel, ga denemo polno pest v vrečico in jo obesimo v sod; gotovo je, da se vino popravi. — Če pa ima okus po plesnobi, vzamemo sveženj žajbe-lja, ali na 1280 1 30 peres kadulje (Salvia hominium); oboje se mora poprej na zraku posušiti, nakar šele lahko obesimo v sod. Da peresa ne plavajo po vinu, moramo spodaj (pod njim) obesiti nekaj težkega. V vinu jih pustimo 24 ur — nakar vino poizkusimo. Ako ima še po plesnobi okus, pustimo žajbelj ali kaduljo toliko časa v sodu, da se popravi. Pač pa je treba paziti, da ti dve rastlini ne visita predo'.go v vinu — sicer bi znal njun duh prevladovat. Treba je pač večkrat pokušati.
Da damo vinu dober okus. Sodu, ki vsebuje okrog 1300 1 vina, damo, zavito v tanko vrečico, celih 35 gr nageljevih žbic in 95 gr cimeta, v drugo vrečico pa zreza-nih 35 gr galgana (Alpinia galanga) in tako, da prideta obe vrečici na dno soda (s pomočjo snažne uteži). Od teh začimb lobi vino izboren okus; treba je večkrat poizkusiti, da kakor hitro ugotovimo istega, vzamemo vrečici iz eoda.
Domača lekarna
Za škulo ali zagotino. Kuhaj suho smokev na mleku, devaj toplo na škulo in na lice. Se bo prepustila.
Za zapeko. (Dunajski recept.) šest de-kagramov kropa vhj na šest gramov sena in gram korijandra. Ko je stalo četrt ure, precedi in razpusti v odlitku 10 gramov mane in 6 gramov vinskega kamna. Izpij tega pol kupice na tešče. Če ne pomaga takoj, pij še par dni. Se ne drži dolgo; je najboljše, če pripraviš vsak dan sproti. Za otroke je dobro odvajalo mana malega jesena, tako tudi za bolnike in priletne. Sok iztisni spomladi iz vej in posuši. Pol žličke mane raztopi na toplem mleku ali na kropu in izpij tri žlice zjutraj na tešče.
Da se umirijo živci. Mete, brinja, na* jarona in pomarančne lupine namoči na cvičku, uživaj po par žlic na dan in si utiraj život. To okrepi život in izčisti pljuča in prça.
Za krče' v mehurju, če zastaja voda: Četrt kilograma pšenične moke in dve pesti gomilic prevri na toliko vode, da bo gost močnik, namaži za dva prsta debelo na platno, zavij in pokladaj gorko, kolikor prenese koža, na mehur. Ce ne pomaga takoj, deni drug obkladek, kadar se ohladi prvi. Glede toplote obklad-ka poskuši, čc prenaša lice. Roka ni varno merilo.
Laneno olje uživaj in si devaj obklad-ke, če te zbada v pljučih.
Naduha je močna posledica hudih pre-hlajenj, dolgih naporov in hoje. Pri hudih napadih pomagajo obkladki vročega vinskega kisa. Še boljši so obkladki črnega kruha, ki je prevrel na kisu. Meli-sin čaj dajaj pri napadu po žlici in uti-raz žlezo pod ušesom z žganjem. V Bosni zdravijo naduho s česnom takole: Bolni« vzame vsako jutro 1—2 stročka in izpije ne to kupico mlačne vode. Tako delaj 41 dni in pravijo, da pomaga. Stroček česna in požirek vode za njim (na tešče) prežene tudi omotico, ki prihaja od želodca.
Glava boli. Hrvatice zmešajo kruh ra krušni kvas, kis in kapljo žganja in navežejo na čelo. To je boljše kakor krompirjev obkladek, ki je včasih naravnost škodljiv.
Zatečene noge mučijo marsikatero gospodinjo. Nekaterim pomaga, če Dostavijo noge na segreto hrastovo desko in jih naterejo s toplim lanenim oljem. Umivanje z vodo škoduje nekaterim; je boljše, da si taki zbrišejo noge z bato, namočeno v arniko ali v špirit. Mnogim gospodinjam zatečejo noge od stoje in dela, so zvečer zatečene in splaknejo čez noč. To ni nevarno. Če je pa noga tudi zjutraj zatečena ali celo obe, potem je treba
zdravnika, ki določi vzrok zatekanja. Mnogo bolezni pokažejo noge in si lahko pomagaš v začetku. Preveč mesne hrane ikoduje nogam.
Pismo neznani pisateljici
Spoštovana gospa učiteljica I. G.l
Večkrat mi je prišlo na misel, da bi Vam pisala. Vendar zaradi raznih ovir pišem šele danes. Jaz sem štirinajst let stara deklica iz Šinkovega turna. Zelo rada bi vedela, kako je ime Vam in na kateri šoli zdaj učite. Še mnogo drugega bi Vas rada
vprašala in Vam povedala. Vedno pišete v »Domoljubu« pod prilogo »Gospodar in gospodinja« kaj takega, kar je meni zelo všeč, namreč o svojih učencih in učenkah. Hvala Vam lepa. Jaz bi rada kaj takega či-tala, kar je tudi zame primerno in potrebno. Prosim Vas, napišite prihodnjič, kako in kaj naj jaz delam, kako naj živim, po kateri poti naj hodim, da bom srečna in zadovoljna v življenju.
Najlepše Vas pozdravlja in roko poljublja, četudi neznana deklica
Sinkov tura.
GOSPODARSKE VESTI
Danes bomo objavili zadnje cene na ljubljanskem trgu, ki so bile naslednje:
Meso: govedina I. vrste 16—18, II. vrste 13—15, jezik 18, vampi 10, pljuča 6, jetra 14, ledvice 16, možgani 20, loj 14— 24; teietina I. vrste 20, II. vrste 1—18, jetra 24, pljuča 18; svinjina I. vrste 24, II. vrste 18, pljuča 8, jetra 15, ledvice 19, domača slanina s kožo 23, slanina brez kože 25, salo in riba 26, trebušna slanina 24, domača mast 34, šunka 28—32, preka-jeno "meso 26—28, prekajena glava 14, jezik 24; mešo drobnice: koštrunovo meso 14—16, jagnjentina 16—20, kozličevina 20 dinarjev kilogram.
Klobase: krakovske 30—35, debrecin-ske 30—35, hrenovke 28—30, safalade 28— 50, tlačenke 16—20, sveže kranjske 30, polprekajene kranjske 40, suhe kranjske 60, prekajena slanina 25—30 din kg.
Perutnina: kokoš komad 30—50, zaklana 22—30 din kg, petelin komad 30— 45, zaklan 28 din kg, raca komad 30—40, zaklana 26 din kg, gos komad 35—60. zaklana 24—25 din kg, golob komad 6—7 din, domač zajec komad 15—25 din, pu-lard zaklan 34—36 din kg, kapun 36—40 dinarjev.
Kurivo: premog 440—460 din tona, trda drva 160—170 din 1 prm, trda drva žagana 170—190 din, mehka drva 90 din, oglje 1.50-3.50 din kilogram.
Zelenjava: radič domač 8—14, kislo zelje 3.50—4, kolerabe 1, špinača 14—16, lnSčen grah 18, konoplja 18, laneno seme 14, čebula 3—3.50, por 5, češenj 12— 24, krompir 1.75—2.50, repa 1, kisla repa 2.50, korenje 4—5, peteršilj 6—16, rdeča pesa 5—6 din kilogram.
Mleko in mlečni izdelki: mleko 2.50— 3 din liter, surovo maslo 48—50, čajno maslo 50—56, krhano maslo 48—52, bohinjski sir 40—44, sirček 8—10, polele-mentalec 44, trapist I. vrste 38—40, IL vrste 34—36 din kilogram.
Krma: seno sladko 120—140, polsladko 110—120, kislo 100—110, slama 80 din cent.
Pijače: vino belo 16—20, rdeče 16—18 din liter, pivo 7—8 din steklenica, mali-novec 26 din kg, rum 50—70 din liter, kuhano žganje 50—60 din liter.
Sadje: jabolka I. vrste 14, II. vrste 10—12, III. vrste 8—10, suhe češplje 14— 24, suhe hruške 12—20, orehi 14—16, lu-ščeni orehi 48—52 din kilogram.
Mlevski izdelki: moka pšenična št. 0 9.50, enotna 5.50, kaša 8—10, ješprenj 7.50—9.25, ješprenjček 9—13, otrobi 3— 3.50, koruzna moka 4.75—5, koruzni zdrob
5—6.50,	pšenični zdrob 0—10, ajdova moka I. vrste 11—13, II. vrste 9—10, ržena moka 6—7.25 dm kilogram.
Žito: rž 4.50, ječmen 4.50, proso 5—6, koruza 4—4.25, ajda 6—7, fižol ribničam
6—7,	prepeličar 8—12, grah 16—18, leča 13 din kilogram.
Najvažnejše specerîjsko blago: kava mešana 168, kristalni sladkor beli 18.50, sladkor v kockah 20.50, kavna primes 21 —26, riž I. vrste 18, II. vrste 16, namizno olje 27, jedilno olje 24.50, vinski kis 4—5, navadni kis 2.50—3, sol 2.50, testenine I. 16-20, II. 10-14, lug 5 din kilogram, petrolej 9 din liter.
Kmetje, obdelajte vsako ped zemlje!
PRAVNI NASVETI
Krivo pričevanje. P. A. L. 0. Tožili ste zaradi žaljenja časti posestnika. K razpravi niste prišli, ker ste bili na orožnih vajah. Imeli ete zastopnika. V vaši odsotnosti se je stvar tako rešila, da je bil nasprotnik oproščen, ker priča ni potrdila zatrjevane žalitve in ste bili obsojeni na povračilo stroškov. Ko ste s pričo govorili, ki vas je pustila na cedilu, se je ta izgovarjal, da je pač drugače govoril po nagovarjanju nasprotnika in vam je obljubil, da bo sam trpel vse vaše stroške. Ko ste mu pa končno povedali, koliko znašajo vaši etroški, pa se mu zdijo previsoki in je pripravljen plačati le polovico istih, drugo polovico pa naj bi plačal nasprotnik. — Stvar je zmešana. Gre zato, ali je priča res po krivem pričal 'na sodišču, ali pa je priča vas napačno informiral, predno ste vložili tožbo. Če je priča na sodišču zavestno drugače govoril, kot je bilo v resnici, potem je krivo kričal. Če je to storil po nagovarjanju nasprotnika, potem sta oba, priča in vaš nasprotnik, kriva krivega pričevanja. Oba lahko ovadite in bosta oba kaznovana, če se bo krivo pričevanje dokazalo. Če bo priča obsojen zaradi krivega pričevanja, potem boste lahko zahtevali obnovo kazenskega postopka v zadevi zaradi žaljenja časti in bo tam izšla nova sodba, e katero bo nasprotnik obsojen in bo moral on trpeti vse stroške.
Lastnoročno spisana oporoka. L. I. F. Lastnoročno spisana in podpisana oporoka, s katero ste razpolagali s svojim premoženjem za slučaj smrti, bo veljavna. Ni potreba, da bi jo podpisale tudi priče. Če sami ne bi napisali oporoke, potem bi jo morale podpisati poleg vas še tri oporočne priče in sicer vsaka s pristavkom, da je oporočna priča. — Oporoko lahko hranite pri sebi, lahko jo daste pa tudi v zaprti kuverti v hrambo kakemu znancu, z naročilom, da jo ob vaši smrti izroči sodišču. Če pa hočete dati svojo oporoko v hrambo sodišču, morate pa plačati še tozadevno posebno takso.
Zapisniki na sodišču. S. F. P. Sodišče piše razpravne zapisnike, zaslišanje prič itd. vedno le v enem izvodu. Sodišče ni dolžno, da bi istočasno napravlio tudi prepise zapisnikov za stranke. Saj imajo prizadete stranke praVico, da istočasno tudi same pišejo, ali pa, da naknadno zaprosijo za vpogled spisa in si takrat prepišejo iz spisa, kar jim je treba. Navada pa je, če se zapisniki pišejo na sodišču s strojem, in če stranke za to prosijo i ndajo na razpolago potreben papir, da sodišče dovoli, da se istočasno na stroju napišejo tudi drugopisi zapisnikov za stranke.
Užitkarica. I. S. Č. Užitkarica ima pravico zahtevati pogojeni prevžitek v naravi na posestvu, kjer ima dosmrtno stanovanje. Le če bi imela utemeljen vzrok, da pač ne
more več na tem posestvu živeti ; potem ima pravico, da se odseli proč in da se ji da prevžitek ali pa vrednost istega tudi na drugem mestu. Ker se je vaša prevžitkarica preselila brez razloga, niste vi dolžni, da za njo nosite vžitek v naravi. Stvar vžitkarice je, da se pobriga, da bo koga poslala po . mleko, ki ji dnevno pripada. Namesto mleka lahko daste vžitkarici vrednost mleka v vaši vasi v denarju. — Če bi bila vžitkarica umo-bolna, tako da bi morala biti oskrbovana v zavodu, boste morali njen vžitek dajati zavodu za bolno vžitkarico, primanjkljaj na oskrbovalnih stroških bo pa morala primakniti občina.
Prepoceni prodan gozd? U. T. P. Lansko leto ste kupili od soseda točno določen del gozda iin košemino za določeno ceno 5000 din. Sosed je napravil z vami pogodbo pri odvetniku, samo številka parcele je zaenkrat izostala, ker bi se moral oaprodani svet gozda oddelitd od stare parcele in po zemljemercu odmeriti. Ker sosed ni plačal tozadevnih stroškov, je stvar pri odvetniku zaležala, dočim ste sami takoj začeli kupljeni svet uživati. Medtem so začele cene nepremičninam rasti in sosed nii voljan več dati prvotn odoločeni del gozda, ampak manj, češ da je pod ceno prodal. Vi pa hočete, da se drži pogodbe, ali pa vam poravna vso škodo. — Ustno sklenjeno in pri odvetniku zapisana pagodba je veljavna, ker je bil v naravi točno določen del go^ zda in košenine, ki ste ju kupili iA tudi cena. Po količih. ki ste jih v naravi zataknili, bi mogel zemljemerec izračunati točno površino in tudinaipraviti naris za delitev prejšnje parcele. Te pogodbe so- ' sed ne more enostransko razveljaviti. Če je medtem, po kupčiji, cena narasla, le šlo vam v prilog. Če bi cena padla, pa bi vi kot kupec imeli škodo. Le. če bi bila cena za časa sklenjene pogodbe prenizka, da ni dosegla niti polovice obče vrednosti sveta, potem bi mogel sosed zahtevati ra^veljavljenje pogodbe zaradi prikrajšanja prekopolovične vrednosti. — Če sta oba sporazumna, pa lahko pogodbo razveljavita: sosed vam mora vrniti kupnino z obrestmi in stroški, vi mu morate pa izročiti nepremičnino in pridelek. — Če nočete pogodbe razveljaviti, morate soseda tožiti na izpolnitev pogodbe; sosed mora podpisati listino, s katero bo omogočen prepis dela gozda na vas.
Za omotičnost slovi korenina jegliča. Prevri je 15 gramov na četrt litra kropa in uživaj kupico tega na tešče.
Kmetje, obdelajte vsako ped zemlje!