Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 10 / Leto 79 / 7. marec 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si INTERVJU ROGATEC Str. 5 Str. 8 CELJE PRIL OGA Mali šef Slovenije: »Stremeli smo k temu, da bi bila oddaja še bolj zabavna« SPORED Vedno je lažje poklepetala s starejšimi kot z mlajšimi Helena Pirc ŠT. 10 7. MAREC 2024 PET. 8. 3. SOB. 9. 3. NED. 10. 3. PON. 11. 3. TOR. 12. 3. SRE. 13. 3. ČET. 14. 3. z mlajšimi z mlajšimi z mlajšimi z mlajšimi z mlajšimi z mlajšimi z mlajšimi Špela Grošelj Domna zamenjala z … Špela Grošelj Špela Grošelj Špela Grošelj Špela Grošelj Špela Grošelj Špela Grošelj Špela Grošelj AKTUAL TV Str. 12-13 NAŠA TEMA CELJE Str. 6 Betka Šuhel Mikolič se pogosto vrača v domače Laško INTERVJU Betka Šuhel Mikolič se pogosto vrača v domače Laško Str. 22-23 Dragocenost, ki si jo natočimo iz pip Jeza zaradi pomanjkanja parkirnih mest Kdo je pozabil na kmečke žene in njihove pravice? Prejšnji teden je bila v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec okrogla miza na temo uveljavljanja pravic kmetic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Organizacijo je prevzelo Društvo podeželskih žena Občine Žalec v sodelovanju z Medobčinskim društvom invalidov Žalec in Medobčinskim društvom delovnih invalidov Celje. O tej temi so predstavnice društev razpravljale s predstavnicami Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, društva invalidov in poslancema državnega zbora. »Dokler sem bila zdrava, nisem vedela, kako zapleten je pokojninski sistem za kmete, žal še malo bolj za ženske,« pravi Marta Rojnik, predsednica Društva podeželskih žena Občine Žalec. Težave so tudi pri vdovskih pokojninah in drugih storitvah ob mo- rebitnih boleznih in poškodbah. Foto: Andraž Purg »Farsa« pri glasovanju o podražitvah Bili smo na srečanju društva anonimnih alkoholikov Str. 24-25 Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 10, 7. marec 2024 AKTUALNO Pred Hotel Žalec se je pri- peljalo približno sto kmetov iz Spodnje Savinjske doline in Šoštanja, ki so med drugim zahtevali vključitev v pogovore o načrtih in izrazili nasproto- vanje suhim zadrževalnikom na njihovih zemljiščih. »Ker se pogovarjajo o naši lastnini, o naši zemlji in o naših delovnih mestih, je nedopustno, da ne moremo biti na takih sestan- kih zraven, da bi nas seznanili, kako in kaj se bo z nami do- gajalo,« je bil jasen Rok Sed- minek iz Šempetra v Savinjski dolini, ki je bil prav tako eden izmed protestnikov. Ukrepi vznemirjajo spodnjesavinjske kmete Obisk ministra spremljal protest V okviru že enajstega delovnega obiska ob vodotokih po Sloveniji se je minister za naravne vire in prostor Jože Novak v petek mudil v spodnjem delu porečja Savinje. Ob njem so ta del naše regije obiskali še državna sekretarja dr. Lidija Kegljevič Zagorc in mag. Miran Gajšek ter pred- stavniki direkcije za vode in koncesionarji. Dopoldne je delegacija opravila terenski ogled, popoldne je skupaj z župani pregledala načrt dela na vodotokih v prihodnjih dveh letih. A vsi obiska niso bili veseli. V Žalcu na parki- rišču je delegacijo pričakala množica kmetov. ŠPELA OŽIR »V pripravi je dopolnjena hidrološko hidravlična študija, ki upošteva minule poplave in dolgoročno rešuje odpornost na podnebne spremembe,« je povedal minister Jože Novak. »Ker se pogovarjajo o naši lastnini, o naši zemlji in o naših delovnih mestih, je nedopustno, da ne moremo biti na takih sestankih zraven, da bi nas seznanili, kako in kaj se bo z nami dogajalo,« je bil jasen Rok Sedminek. Pred žalskim hotelom je ministra pričakalo približno sto kmetov. (Foto: osebni arhiv) Žalski župan Janko Kos v družbi ministra Jožeta Novaka in ostalih predstavnikov delegacije, ki se je minuli petek mudila v Žalcu. (Foto: arhiv ministrstva) Delovni obisk Na delovnem sestanku so predstavniki ministrstva in direkcije županom občin Ve- lenje, Šoštanj, Žalec, Celje, La- ško, Vojnik, Dobrna, Vitanje, Mislinja, Vransko in Tabor predstavili že izvedena vzdr- ževalna dela in izredne ukrepe v letu 2023, predlog programa del javne službe za letošnje leto ter predlog načrta sana- cij in investicij v letih 2024 in 2025. Na tem območju porečja Savinje je bilo v okviru izrednih ukrepov v preteklem letu in v prvih dveh mesecih letošnjega leta zaključenih 29 delovišč in s tem delo na približno 110 kilo- metrih vodotokov. »V izvajanje sanacij in naložb, ki še sledijo, bodo občine aktivno vključe- ne. Predloge bodo lahko podale že pri pripravi programa dela, kar je tudi namen terenskih obiskov in srečanj z župani, ki jih ta mesec opravljata minister in državna sekretarka,« so spo- ročili z ministrstva. V pripravi hidrološko hidravlična študija Minister Jože Novak si je skupaj z župani na terenu ogle- dal izvedbo izrednih ukrepov na vodotokih. »Predstavili smo načrt dela, župani bodo v na- slednjih 14 dneh podali svoje predloge in priporočila. Pripra- vili smo tudi predlog dolgoroč- nega programa sanacij, kjer je obseg del v višini 120 milijonov namenjen trajnemu reševanju zadev. V pripravi je dopolnjena hidrološko hidravlična študija, ki upošteva minule poplave in dolgoročno rešuje odpornost na podnebne spremembe. Pri- pravlja se tudi celovit program za dolino, v okviru katerega bodo nastali trije državnopro- storski načrti,« je izpostavil minister. Upoštevanje podnebnih sprememb Pred dvema tednoma je de- legacija obiskala vodotoke in občine, ki ležijo v zgornjem delu porečja Savinje. Udele- ženci obeh obiskov pa so bili enotnega mnenja, da je po- trebno vodotoke urejati celo- vito. Državna sekretarka dr. Lidija Kegljevič Zagorc je ob tej priložnosti izpostavila, da mora biti pristop k celovitim ureditvam strokoven, pri če- mer je upoštevanje podnebnih sprememb nujno izhodišče za izračun potrebnih volumnov zadrževanja voda. »Pomembno je, da izvajamo ukrepe tako na povirju vodotokov, kjer zadr- žujemo plavje in nanose, kot tudi v nadaljevanju, ko ureja- mo zadrževanje in nadzoro- vano razlivanje vodotokov ter zmanjšujemo erozijske pro- cese vodotokov. Ukrepi, ki jih izvajamo na vodotokih, mora- jo biti medsebojno usklajeni, saj je treba upoštevati njihovo soodvisnost in stremeti k čim večjemu končnemu učinku v smislu večje poplavne odpor- nosti.« ZADETKI »Radio Celje je bil zame sedem let varna, mehka in ljubeča zibelka. Od- skočna deska za kasnejše učenje in piljenje veščin javnega nastopanja.« Betka Šuhel Mikolič, ra- dijska in televizijska vodi- teljica »Spomnim se, da smo otroke za božič vprašali, kaj si želijo za praznično večerjo, in so v en glas rekli, da piščanca. Kakšno veselje smo jim pričarali, ko smo jim ga postregli!« Iza Zorc, udeleženka tri- mesečne humanitarno-me- dicinske odprave v Ugandi »Pot do strokovnosti na kateremkoli področju zahteva veliko trdega dela in vztrajnosti. In ko se z ustvarjalno in vizualno umetnostjo začneš ukvar- jati v zrelejših letih, je to precejšen izziv.« Zhanna Matyunina, ruska umetnica, ki že deset ustvar- ja v Celju »Sem še tista stara garda, ki se ji zdi, da besedilo skladbe nekaj pomeni. V rokenrolu ali glasnejši glasbi je v ospredju besedi- lo refrena, drugih stavkov pa ponavadi ne poznamo tako natančno.« Aleš Boroš Barni, vodja vračajočega se Barni benda »Človek brez vere je pra- zen človek. Tudi tisti, ki zase pravi, da ne veruje v nič, veruje v to, da ne veruje v nič. Želimo vrniti izgubljeni koncept verova- nja, vere, tega, da je nekaj čudno in neznano. Mi- slim, da nam to predvsem v razvitem svetu manjka.« Miha Slapnik, mladinski delavec in pevec 10 4 7 1 9 2 10 4 Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 10, 7. marec 2024 AKTUALNO Bolnikom in zdravnikom zmanjkuje potrpljenja Stavka bo spet podaljšala skrajšane čakalne dobe Celjski muzej novejše zgodovine od prejšnjega četrtka gosti razstavo Dunajski model socialnih stanovanj. Ta pri- kazuje več kot sto let star model gradnje socialnih stanovanj v avstrijskem glavnem mestu, kjer kar četrtina meščanov živi v teh stanovanjih. Razstava je nastala v sodelovanju med Avstrijskim kulturnim forumom Ljubljana, Mestno občino Celje, Muzejem novejše zgodovine Celje (MNZC) in orga- nizacijo Wiener Wohnen, ki na Dunaju skrbi za socialna stanovanja. MNZC bo razstavo gostil do 14. aprila, do takrat se bodo v Celju zvrstili tudi številni spremljevalni dogodki. Celjska bolnišnica je, kot je znano, sicer še vedno v fazi izgradnje nadomestne novogradnje. Trenutno izvajajo tako imenovano Etapo 1.c, ki predvideva dokončanje in opremljanje drugega, tretjega in petega nadstropja nad urgentnim centrom. V te prostore bodo umestili kardiološki oddelek, oddelek ORL in varen podatkovni center. Urad RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu je v začetku februarja sicer izdal sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, katerega predmet je izdelava projektne dokumentacije za dokončanje in opremljanje prve etape nadomestne novogradnje. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Po vsej Sloveniji se nadaljuje tudi sicer najdaljša stavka zdravnikov. Ena izmed posledic se je dokaj jasno pretekli teden pokazala že v Ginekološkem dispanzerju Splošne bolnišnice Celje, od koder so sporočili, da zaradi stavkovnih razmer do nadaljnjega naročanje na redni ginekološki pregled ne bo možno. V bolnišnici pojasnjujejo, da je pri njih soglasje za nadurno delo umaknilo 47 odstotkov zdravnikov. Do zadnjega februarskega dne pa so umik soglasja pre- klicali trije zdravniki. V bolnišnici so reorganizirali delo, pravijo, da sta prioriteti predvsem nemoteno delovanje urgentnega centra in zagotovitev nepreki- njenega zdravstvenega varstva. Sicer pa v bolnišnici priznavajo, da se bodo na račun stavke znova podalj- šale čakalne vrste na področju nenujnih ambulantnih specialističnih dejavnosti in na področju funkcio- nalne diagnostike. To bo pomenilo dodaten udarec bolnišnici, ki je uspela lani čakalne vrste skrajšati. SIMONA ŠOLINIČ Čeprav večina bolnikov, ki so imeli preglede ali posege v celjski bolnišnici, zaenkrat pravi, da večjih težav ni bilo, pa se že pojavljajo zgodbe bolnikov, ki so jim pregle- de ali posege prestavljali za daljši časovni rok. Slednji zapise o tem objavljajo tudi na družbenih omrežjih, kjer številne potrpežljivost in ra- zumevanje do zdravniške stavke minevata. Na to v za- dnjih dneh opozarjajo tudi varuhi pacientovih pravic povsod po Sloveniji. Javnost jezi predvsem dejstvo, da niso vse bolnišnice stavka- jočim zdravnikom odvzele soglasij za delo pri drugem delodajalcu. Vodstvo celjske bolnišnice se za takšno po- tezo prav tako zaenkrat še ni odločilo, trenutno naj bi ča- kalo na pravno razlago, ki bo potrdila pravilnost takšnega ravnanja. V vmesnem času pa se je vodstvo odločilo, da bodo vsi zdravniki v bolnišni- ci, ki so umaknili soglasja za nadurno delo, zaradi kadro- vskega primanjkljaja razpisa- ni v bolnišnici za vseh 48 ur tedensko. To dejansko pred- stavlja odvzem soglasja, saj so se zdravniki, ki so umakni- li soglasja za nadurno delo, sami odločili, da tedensko ne bodo delali več kot 48 ur, so pojasnili v celjski bolnišnici. V bolnišnici so se tudi di- stancirali od izjave doc. dr. Matjaža Sajovica, ki jo je po- dal pred dnevi na novinarski konferenci vodstva Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides. Sajovic je ta- krat dejal, da naj si »ministri- ca za zdravje ne dela sramote in naj odstopi«. V bolnišnici pravijo, da njegova izjava ne predstavlja uradnega stališča vodstva bolnišnice. Sodelovanje družinskih zdravnikov Posledicam stavke se tako le ne bo dalo popolnoma izo- gniti. »Težave z organizacijo dela pričakujemo na podro- čju radiologije in infektolo- gije ter na manjših interni- stičnih oddelkih,« dodajajo. Ker pa v celjskem urgentnem centru že vrsto let opozarjajo na težavo s pomanjkanjem družinskih zdravnikov, ki bi dežurali v službi nujne medi- cinske pomoči, smo na bol- nišnico naslovili tudi vpraša- nje, kako je s tem vidikom ob tokratni stavki. »Zdravniki družinske medicine so se v zadnjih mesecih sicer vklju- čevali v zagotavljanje nepre- kinjenega zdravstvenega var- stva, vendar bodo zaostrene stavkovne razmere zahtevale bistveno večji angažma vseh zdravnikov celjske regije. Hkrati sta interes za sodelo- vanje v Pediatričnem urgen- tnem centru Celje pokazali le dve zdravnici pediatrinji celjske regije,« so nam od- govorili. Nov oddelek nevrokirurgije Svet zavoda Splošne bol- nišnice Celje je pred dnevi obravnaval in sprejel letno poročilo za leto 2023. Kot pravijo v bolnišnici, so lani uspeli izboljšati poslovni izid. Izgubo iz leta 2022, ki je znašala 8,29 milijona evrov, so uspeli znižati na 3,72 milijona evrov. V bolni- šnici ob tem dodajajo, da so lani kljub splošnem poveča- nju števila čakajočih uspeli zmanjšati čakalne vrste na področjih radiologije, kolo- noskopije, prvih pregledov v kardiologiji, okulistike, preventivnih pregledov v ginekologiji ter na podro- čjih operacij kolena, trav- matologije, nevrokirurgije in pri operacijah kile ter v antikoagulacijski ambulanti. Vprašanje pa je, glede na to, da bolnišnica sama omenja možen porast čakalnih vrst zaradi stavke, kako dolgo bodo tako spodbudni po- datki veljali. Svet zavoda je sprejel tudi program dela in fi nančni na- črt za letošnje leto. Na naše vprašanje, katere naložbe bolnišnica načrtuje letos, v vodstvu omenjajo predvsem enajstmilijonsko naložbo iz lastnih sredstev in donacij za nabavo dveh RTG aparatov, 6 operacijskih miz, opreme na oddelku za interno inten- zivno medicino in na odseku za interno medicino opera- tivnih strok, zamenjali naj bi tudi aparat za robotsko kirurgijo. Bolnišnica za le- tos optimistično napoveduje tudi ustanovitev samostojne- ga oddelka nevrokirurgije. Dunajska stanovanja zgled za celjska Razstavo je odprla avstrij- ska veleposlanica v Sloveniji Elisabeth Ellison - Kramer, tudi sama Dunajčanka, ki je povedala, da je vesela, da bo Celjanom na ogled primer do- bre prakse spopadanja s stano- vanjsko krizo. »Zgodovina gra- dnje socialnih stanovanj sega v čas, ko Dunaj ni bil le glavno mesto velikega cesarstva, am- pak tudi prostor, kamor se je priseljevalo izjemno veliko ljudi,« je povedala veleposla- nica. Dodala je še, da je ravno gradnja teh stanovanj dvignila kakovost življenja meščanov in na Dunaju rešila ne le stano- vanjski problem, ampak tudi nekaj zdravstvenih. Zaradi slabih bivanjskih pogojev so se po mestu namreč širile številne bolezni. V Celju primanjkljaj javnih stanovanj »Celje ima med slovenskimi mestnimi občinami najvišji de- lež javnih najemnih stanovanj. Družba Nepremičnine Celje upravlja z več kot 2000 takšni- mi stanovanji,« je na odprtju razstave povedal celjski župan Matija Kovač. Dodal je, da je ta razstava bila postavljena v Celje ob ravno pravem času, saj na občini začenjajo s sno- vanjem stanovanjskega progra- ma. »V sklopu tega smo pred kratkim izvedli anketo z naslo- vom »Pa ki ti žviš?«, s katero smo želeli ugotoviti, kakšne so stanovanjske potrebe v me- stu, kako prebivalci ocenjujejo kakovost bivanja in kakšne so njihove želje in pričakovanja glede bivanja,« je še povedal. Potrebe po tem tipu stanovanj so v Celju velike, na nedavni javni razpis družbe Nepremič- nine Celje za 150 neprofi tnih najemnih stanovanj se je pri- javilo 640 prosilcev. Vodja oddelka za medna- rodno sodelovanje »Wiener Wohnen« Christian Schantl, ki je tudi avtor razstave, je povedal, da njihova družba opravlja z okoli 220.000 sta- novanji. V šali je še dodal, da je to štirikrat več, kot je prebivalcev Celja. Na odprtju razstave je še povedal: »Dvig cen zemljišč, visoki stroški gradnje, energetska draginja ter številni drugi dejavniki predstavljajo velik izziv, s katerim se srečujejo vsi, ki si želijo urediti svojo stanovanj- sko situacijo. Večji del Evrope se sooča s stanovanjsko krizo, ki pa ne zadeva le revnejšega prebivalstva. Razstava kaže, kako se Dunaj uspešno spo- pada s težavami, ki pestijo Evropo.« Direktor muzeja, ki gosti razstavo, Tonček Kregar, je ob odprtju razstave povedal, da sta stanovanjska in bivalna kultura tesno povezani s po- dročjem dela in vsebinami, s katerimi se ukvarja v muzeju. Ob tej priložnosti je izpostavil zgodovino stanovanj v Celju in meščansko stanovanje, ki si ga bo mogoče v kratkem ogledati v prenovljeni Fotohiši Pelikan. »V muzeju se ukvarjamo tudi s proučevanjem modernizacij- skih in urbanizacijskih tokov po drugi svetovni vojni. S tem, kako so gradili nove stanovanj- ske soseske, z njimi pa so se spreminjali način življenja ter kulturni in bivanjski vzorci prebivalcev našega mesta,« je še povedal Kregar. JF, foto: Andraž Purg Obiskovalci Muzeja novejše zgodovine Celje si bodo lahko do sredine aprila ogledali primer dobre prakse spopadanja s stanovanjsko krizo. Na razstavi so obiskovalce pozdravili avtor razstave Christiah Schantl, direktor MNZC Tonček Kregar, avstrijska veleposlanica Elisabeth Ellison - Kramer in celjski župan Matija Kovač. Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 10, 7. marec 2024 GOSPODARSTVO Dividende z zamudo tudi v Termah Olimia Tako kot v Cinkarni Celje in Cetisu so tudi v Termah Olimia del bilančnega dobička iz leta 2022 namenili za dividende. Zaradi državne pomoči za blažitev vi- sokih cen električne energije dobička lani niso smeli izplačati. Da bodo o delitvi bilančnega dobička odločali na začetku leta 2024, je direktor term Florjan Vasle napovedal že po lanski seji skupščine. Takrat sta uprava in nadzorni svet predlagala, naj dobiček v višini 11 milijonov evrov ostane nerazporejen, tudi zato, ker so se v podjetju odločili za več naložb. Zastopnica države, ki je skupaj s Kapitalsko družbo in Slovenskim državnim holdingom 100-odstotna lastnica Term Olimia, takšnega predloga ni podprla in na seji o delitvi dobička ni bil sprejet noben sklep. Za razliko od obeh celjskih družb so bili v Termah Oli- mia pri delitvi bilančnega dobička bolj skromni. Država se je odločila, da si bo na račun dividend izplačala le nekaj več kot 700 tisoč evrov. Malo manj kot štiri milijone evrov dobička je razporedila v rezerve, o uporabi preostanka dobička v višini 6,4 milijona evrov pa bo odločala v na- slednjih letih. JI Unior je objavil nekaj nerevidiranih podatkov o poslovanju svoje skupine in ma- tične družbe. Pojasnila, zakaj je skupina lani ustvarila manj prihodkov od prodaje in občutno manj dobička kot v letu 2022 in zakaj je matična družba ob približno enakem obsegu prihodkov kot predlani poslovno leto zaključila z izgubo, bodo javnosti znana konec aprila, ko bo objavil revidirano letno poročilo za leto 2023. JANJA INTIHAR Prihodki zreške družbe v letu 2023 nekoliko upadli Unior lani spet v rdečih številkah Zadnji veliki projekt v Uniturjevem rekreacijskem središču na Rogli je postavitev sodobne šest- sedežnice z ogrevanimi sedeži in zaščitnimi kabinami, ki je začela obratovati decembra lani. V sklopu naložbe, ki je bila vredna 11,4 milijona evrov, od tega je osem milijonov evrov prispevala država, so še leteči tobogan, bike park, gozdni pustolovski izziv in steza za gorske vozičke. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Uprava Uniorja je v po- ročilu opozorila, da bodo končni podatki o poslovanju skupine in matične družbe morda nekoliko drugačni. »Podatki še niso revidirani in vsaka ugotovitev oziroma zahteva revizijske družbe do drugačnega izkazovanja postavk, predvsem tistih, ki se nanašajo na postopke za prodajo odvisnih družb Uni- tur in Unior Components ter deleža v družbi Štore Steel, lahko pomembno vliva na končne rezultate poslovanja in na morebitna odstopanja od objavljenih nerevidianih podatkov,« je navedla uprava, ki jo bo le še nekaj mesecev vodil Darko Hrastnik. Celotna skupina z dobičkom Skupina Unior, v kateri je poleg matične družbe v Zrečah še trinajst podjetij, od tega jih je enajst v tujini, je po nerevidiranih podatkih lani ustvarila 287,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je približno šest milijonov evrov več kot leta 2022. Čisti dobiček je znašal 3,7 milijona evrov in je od lanskega nižji za 6,5 milijona evrov. Za razliko od celotne skupine je matična družba lansko poslovno leto zaklju- čila z izgubo. Znaša 832 tisoč evrov. Prihodki od prodaje so znašali 204,6 milijona evrov in so bili od predlanskih višji le za približno 55 tisoč evrov. V letu 2022 je Unior imel pet milijonov evrov čistega dobička. Da bo poslovni izid v letu 2023 občutno slabši od predlanskega, so nakazali že rezultati poslovanja v prvih devetih mesecih, ko je čisti dobiček znašal manj kot pol milijona evrov. Vendar takrat v Uniorju možnosti izgube niso omenjali. Tolikšno zni- žanje dobička so pojasnje- vali z višjimi stroški finan- ciranja in z dejstvom, da je bil predlanski dobiček višji tudi zaradi prodaje deleža v romunski družbi Unior Te- pid, za katerega so dobili 1,7 milijona evrov. Višje finančne obveznosti Finančne obveznosti Uni- orja so konec lanskega leta znašale 97 milijonov evrov, kar je 13 milijonov evrov več kot eno leto prej. Finančne obveznosti skupine so se lani v primerjavi z letom 2022 zvišale za 17 milijo- nov evrov, na 121,7 milijona evrov. Zreška družba se že več let spopada z veliko za- dolženostjo in stara posojila odplačuje z najemanjem no- vih. Aprila lani je s konzorci- jem bank podpisala pogodbo o reprogramiranju posojila, ki ga je najela leta 2016 in bi ga morala odplačati v letu 2023, ko ji je za odplačilo ostalo še 55 milijonov evrov. Pogodba določa, da bo Unior v treh obrokih dobil 97 mili- jonov evrov posojila, njegova hčerinska družba Unitur pa v dveh obrokih 11 milijonov evrov. Družbi morata denar vrniti v sedmih letih. V novi posojilni pogodbi se je Unior zavezal, da bo pro- dal družbo Unitur, nekaj več kot 29-odstotni delež v štor- ski jeklarni in 100-odstotni delež v srbski orodjarni Uni- or Components. Postopka za prodajo Uniturja in srbske družbe sta se začela septem- bra lani in v Zrečah pričaku- jejo, da bosta zaključena v drugi polovici leta 2024. Po neuradnih informacijah sple- tnega portala Finance naj bi se za nakup zanimala Ivo Boscarol in Marjan Batagelj, vendar ne eden ne drugi o tem, da sta res poslala neza- vezujočo ponudbo, ne daje nobenih informacij, molčijo tudi v Uniorju. Unior je za svojo turistično družbo, ki upravlja terme v Zrečah in rekreacijsko sre- dišče na Rogli, z daljšimi ali krajšimi prekinitvami išče kupca že od decembra leta 2019. Prodajo je nazadnje prekinil aprila lani. Kot razlog je navedel negotove razmere v turistični dejavnosti zaradi pandemije koronavirusa in vojne v Ukrajini, kar naj bi bistveno vplivalo na ceno, ki bi jo rad iztržil za to svojo družbo. Podatkov, kako je Unitur posloval lani, še ni, znano je le, da je v prvih devetih me- secih v primerjavi z enakim predlanskim obdobjem pri- hodke povečal za 14 odstot- kov. V letu 2022 je imel 23,1 milijona evrov prihodkov od prodaje in pol milijona evrov čistega dobička. Kmalu novo vodstvo Informacij o tem, kako je s postopkom za prodajo Uniorjevega deleža v družbi Štore Steel, je bolj malo. Za zdaj je uradno znano le to, da ga vodi NLB in da svojega deleža v jeklarni ne bo proda- jal le Unior. V celjski družbi Kovintrade, ki je 15-odstotna lastnica štorske železarne, so namreč že lani potrdili, da so se pridružili konzorciju prodajalcev, svoj 20-odstotni delež pa naj bi bila pripravlje- na prodati tudi družba poo- blaščenka Železar, vendar le pod pogojem, da bo cena primerna. Kot je že znano, bo vode- nje Uniorja, druge največje proizvodne družbe na Celj- skem, 1. junija prevzel Ro- bert Vuga. Darko Hrastnik, ki družbo vodi od leta 2012, je novembra lani nadzorni svet obvestil, da ne namerava kandidirati še za en mandat predsednika uprave. Vuga trenutno vodi eno od petih dejavnosti nemške skupine EGO, ki je večinska lastnica cerkniške Ete. V uniorju ne bo novinec, saj je lani pol leta vodil njegov nadzorni svet, a je 12. decembra, ko so ga imenovali za predse- dnika uprave, odstopil s tega položaja. Prihodnji teden marčni peterček Od 15. do 17 . marca bo na celjskem sejmišču pet sejmov, ki jih bo mo- goče obiskati le z eno vstopnico. Že tradicionalnim sejmom Altermed & Flora, ApiSlovenija in Festival kave Slovenija se bosta pridružila se sejem Dnevi lovstva, ki so ga v Celju lani pripravili prvič, ter sejem Dnevi športnega strelstva, ki je letošnja novost. V družbi Celjski sejem tudi za letošnje marčne sejme napovedujejo bo- gato ponudbo ter številne dogodke, prikaze, predavanja in najrazličnejša tekmovanja. Na sejmu Altermed & Flora bodo obiskovalci lahko spoznali številne izdelke in storitve s področij alternativne medicine in naravne samooskrbe ter se podučili o pripomočkih in vzgoji rastlin po naravni poti. Na sejmu ApiSlovenija bodo na ogled najnovejša oprema, materiali in tehnologije, ki so potrebni za uspešno čebelarjenje, najnovejšo ponud- ba opreme in pripomočkov bo razstavljena tudi na sejmu Dnevi lovstva. Veliko zanimanje obiskovalcev bodo zagotovo pritegnili Dnevi športnega strelstva. Gre namreč za prvi tovrstni sejem v Sloveniji, ki je namenjen tako ljubiteljskim kot profesionalnim navdušencem športnega strelstva. Festival kave bo letos še bogatejši kot prejšnja leta, saj se bodo ponudnikom najbolj priljubljenega napitka na svetu pridružili že slovenski izdelovalci gina, slaščic, čajev in vina. JI Odstopil nadzornik cinkarne Prejšnji teden je odstopil član nadzor- nega sveta Cinkarne Celje Mitja Svoljšak. Zastopal je Slovenski državni holding, ki je največji posamični lastnik celjske družbe. Mitja Svoljšak, sicer strokovni direktor oddelka za upravljanje finančnih naložb v SDH, je bil za člana nadzornega sveta cin- karne imenovan junija 2021. Nadomestil je Aleša Skoka, ki je 1. januarja istega leta v celjskem podjetju začel svoj polni 5-letni mandat predsednika uprave. V sicer 6-članskem nadzornem svetu cin- karne so kot predstavniki kapitala še Mario Gobbo, v Italiji živeči ameriški finančnik, ljubljanski odvetnik Luka Gaberščik in di- rektor zavarovalnice Grawe David Kastelic. Jože Koštomaj in Aleš Stevanovič v nadzor- nem svetu zastopata zaposlene. JI Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 10, 7. marec 2024 GOSPODARSTVO Dividende z zamudo tudi v Termah Olimia Tako kot v Cinkarni Celje in Cetisu so tudi v Termah Olimia del bilančnega dobička iz leta 2022 namenili za dividende. Zaradi državne pomoči za blažitev vi- sokih cen električne energije dobička lani niso smeli izplačati. Da bodo o delitvi bilančnega dobička odločali na začetku leta 2024, je direktor term Florjan Vasle napovedal že po lanski seji skupščine. Takrat sta uprava in nadzorni svet predlagala, naj dobiček v višini 11 milijonov evrov ostane nerazporejen, tudi zato, ker so se v podjetju odločili za več naložb. Zastopnica države, ki je skupaj s Kapitalsko družbo in Slovenskim državnim holdingom 100-odstotna lastnica Term Olimia, takšnega predloga ni podprla in na seji o delitvi dobička ni bil sprejet noben sklep. Za razliko od obeh celjskih družb so bili v Termah Oli- mia pri delitvi bilančnega dobička bolj skromni. Država se je odločila, da si bo na račun dividend izplačala le nekaj več kot 700 tisoč evrov. Malo manj kot štiri milijone evrov dobička je razporedila v rezerve, o uporabi preostanka dobička v višini 6,4 milijona evrov pa bo odločala v na- slednjih letih. JI Unior je objavil nekaj nerevidiranih podatkov o poslovanju svoje skupine in ma- tične družbe. Pojasnila, zakaj je skupina lani ustvarila manj prihodkov od prodaje in občutno manj dobička kot v letu 2022 in zakaj je matična družba ob približno enakem obsegu prihodkov kot predlani poslovno leto zaključila z izgubo, bodo javnosti znana konec aprila, ko bo objavil revidirano letno poročilo za leto 2023. JANJA INTIHAR Prihodki zreške družbe v letu 2023 nekoliko upadli Unior lani spet v rdečih številkah Zadnji veliki projekt v Uniturjevem rekreacijskem središču na Rogli je postavitev sodobne šest- sedežnice z ogrevanimi sedeži in zaščitnimi kabinami, ki je začela obratovati decembra lani. V sklopu naložbe, ki je bila vredna 11,4 milijona evrov, od tega je osem milijonov evrov prispevala država, so še leteči tobogan, bike park, gozdni pustolovski izziv in steza za gorske vozičke. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Uprava Uniorja je v po- ročilu opozorila, da bodo končni podatki o poslovanju skupine in matične družbe morda nekoliko drugačni. »Podatki še niso revidirani in vsaka ugotovitev oziroma zahteva revizijske družbe do drugačnega izkazovanja postavk, predvsem tistih, ki se nanašajo na postopke za prodajo odvisnih družb Uni- tur in Unior Components ter deleža v družbi Štore Steel, lahko pomembno vliva na končne rezultate poslovanja in na morebitna odstopanja od objavljenih nerevidianih podatkov,« je navedla uprava, ki jo bo le še nekaj mesecev vodil Darko Hrastnik. Celotna skupina z dobičkom Skupina Unior, v kateri je poleg matične družbe v Zrečah še trinajst podjetij, od tega jih je enajst v tujini, je po nerevidiranih podatkih lani ustvarila 287,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je približno šest milijonov evrov več kot leta 2022. Čisti dobiček je znašal 3,7 milijona evrov in je od lanskega nižji za 6,5 milijona evrov. Za razliko od celotne skupine je matična družba lansko poslovno leto zaklju- čila z izgubo. Znaša 832 tisoč evrov. Prihodki od prodaje so znašali 204,6 milijona evrov in so bili od predlanskih višji le za približno 55 tisoč evrov. V letu 2022 je Unior imel pet milijonov evrov čistega dobička. Da bo poslovni izid v letu 2023 občutno slabši od predlanskega, so nakazali že rezultati poslovanja v prvih devetih mesecih, ko je čisti dobiček znašal manj kot pol milijona evrov. Vendar takrat v Uniorju možnosti izgube niso omenjali. Tolikšno zni- žanje dobička so pojasnje- vali z višjimi stroški finan- ciranja in z dejstvom, da je bil predlanski dobiček višji tudi zaradi prodaje deleža v romunski družbi Unior Te- pid, za katerega so dobili 1,7 milijona evrov. Višje finančne obveznosti Finančne obveznosti Uni- orja so konec lanskega leta znašale 97 milijonov evrov, kar je 13 milijonov evrov več kot eno leto prej. Finančne obveznosti skupine so se lani v primerjavi z letom 2022 zvišale za 17 milijo- nov evrov, na 121,7 milijona evrov. Zreška družba se že več let spopada z veliko za- dolženostjo in stara posojila odplačuje z najemanjem no- vih. Aprila lani je s konzorci- jem bank podpisala pogodbo o reprogramiranju posojila, ki ga je najela leta 2016 in bi ga morala odplačati v letu 2023, ko ji je za odplačilo ostalo še 55 milijonov evrov. Pogodba določa, da bo Unior v treh obrokih dobil 97 mili- jonov evrov posojila, njegova hčerinska družba Unitur pa v dveh obrokih 11 milijonov evrov. Družbi morata denar vrniti v sedmih letih. V novi posojilni pogodbi se je Unior zavezal, da bo pro- dal družbo Unitur, nekaj več kot 29-odstotni delež v štor- ski jeklarni in 100-odstotni delež v srbski orodjarni Uni- or Components. Postopka za prodajo Uniturja in srbske družbe sta se začela septem- bra lani in v Zrečah pričaku- jejo, da bosta zaključena v drugi polovici leta 2024. Po neuradnih informacijah sple- tnega portala Finance naj bi se za nakup zanimala Ivo Boscarol in Marjan Batagelj, vendar ne eden ne drugi o tem, da sta res poslala neza- vezujočo ponudbo, ne daje nobenih informacij, molčijo tudi v Uniorju. Unior je za svojo turistično družbo, ki upravlja terme v Zrečah in rekreacijsko sre- dišče na Rogli, z daljšimi ali krajšimi prekinitvami išče kupca že od decembra leta 2019. Prodajo je nazadnje prekinil aprila lani. Kot razlog je navedel negotove razmere v turistični dejavnosti zaradi pandemije koronavirusa in vojne v Ukrajini, kar naj bi bistveno vplivalo na ceno, ki bi jo rad iztržil za to svojo družbo. Podatkov, kako je Unitur posloval lani, še ni, znano je le, da je v prvih devetih me- secih v primerjavi z enakim predlanskim obdobjem pri- hodke povečal za 14 odstot- kov. V letu 2022 je imel 23,1 milijona evrov prihodkov od prodaje in pol milijona evrov čistega dobička. Kmalu novo vodstvo Informacij o tem, kako je s postopkom za prodajo Uniorjevega deleža v družbi Štore Steel, je bolj malo. Za zdaj je uradno znano le to, da ga vodi NLB in da svojega deleža v jeklarni ne bo proda- jal le Unior. V celjski družbi Kovintrade, ki je 15-odstotna lastnica štorske železarne, so namreč že lani potrdili, da so se pridružili konzorciju prodajalcev, svoj 20-odstotni delež pa naj bi bila pripravlje- na prodati tudi družba poo- blaščenka Železar, vendar le pod pogojem, da bo cena primerna. Kot je že znano, bo vode- nje Uniorja, druge največje proizvodne družbe na Celj- skem, 1. junija prevzel Ro- bert Vuga. Darko Hrastnik, ki družbo vodi od leta 2012, je novembra lani nadzorni svet obvestil, da ne namerava kandidirati še za en mandat predsednika uprave. Vuga trenutno vodi eno od petih dejavnosti nemške skupine EGO, ki je večinska lastnica cerkniške Ete. V uniorju ne bo novinec, saj je lani pol leta vodil njegov nadzorni svet, a je 12. decembra, ko so ga imenovali za predse- dnika uprave, odstopil s tega položaja. Prihodnji teden marčni peterček Od 15. do 17 . marca bo na celjskem sejmišču pet sejmov, ki jih bo mo- goče obiskati le z eno vstopnico. Že tradicionalnim sejmom Altermed & Flora, ApiSlovenija in Festival kave Slovenija se bosta pridružila se sejem Dnevi lovstva, ki so ga v Celju lani pripravili prvič, ter sejem Dnevi športnega strelstva, ki je letošnja novost. V družbi Celjski sejem tudi za letošnje marčne sejme napovedujejo bo- gato ponudbo ter številne dogodke, prikaze, predavanja in najrazličnejša tekmovanja. Na sejmu Altermed & Flora bodo obiskovalci lahko spoznali številne izdelke in storitve s področij alternativne medicine in naravne samooskrbe ter se podučili o pripomočkih in vzgoji rastlin po naravni poti. Na sejmu ApiSlovenija bodo na ogled najnovejša oprema, materiali in tehnologije, ki so potrebni za uspešno čebelarjenje, najnovejšo ponud- ba opreme in pripomočkov bo razstavljena tudi na sejmu Dnevi lovstva. Veliko zanimanje obiskovalcev bodo zagotovo pritegnili Dnevi športnega strelstva. Gre namreč za prvi tovrstni sejem v Sloveniji, ki je namenjen tako ljubiteljskim kot profesionalnim navdušencem športnega strelstva. Festival kave bo letos še bogatejši kot prejšnja leta, saj se bodo ponudnikom najbolj priljubljenega napitka na svetu pridružili že slovenski izdelovalci gina, slaščic, čajev in vina. JI Odstopil nadzornik cinkarne Prejšnji teden je odstopil član nadzor- nega sveta Cinkarne Celje Mitja Svoljšak. Zastopal je Slovenski državni holding, ki je največji posamični lastnik celjske družbe. Mitja Svoljšak, sicer strokovni direktor oddelka za upravljanje finančnih naložb v SDH, je bil za člana nadzornega sveta cin- karne imenovan junija 2021. Nadomestil je Aleša Skoka, ki je 1. januarja istega leta v celjskem podjetju začel svoj polni 5-letni mandat predsednika uprave. V sicer 6-članskem nadzornem svetu cin- karne so kot predstavniki kapitala še Mario Gobbo, v Italiji živeči ameriški finančnik, ljubljanski odvetnik Luka Gaberščik in di- rektor zavarovalnice Grawe David Kastelic. Jože Koštomaj in Aleš Stevanovič v nadzor- nem svetu zastopata zaposlene. JI Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 10, 7. marec 2024 GOSPODARSTVO Pred osmimi leti je Mestna občina Celje v okviru strategija razvoja gospodarstva ustanovila komisijo za internacionalizacijo, ki bo spodbujala sodelovanje in povezovanje med domačimi in tujimi podjetji. Projekt je poimenovala Celje International, vanj so se vklju- čili še regionalna gospodarska zbornica, območna obrtna zbornica, Razvojna agencija Savinjske regije, Inkubator Savinjske regije, Klub podjetnikov Zlatorog ter družbi Kovintrade in Celjski sejem. V času korone je projekt zastal, a je v predalu ostal tudi potem, ko so razmere spet postale normalne. Vodstvo Mestne občine Celje zdaj napoveduje, da ga bo letos obudilo. JANJA INTIHAR Pred leti uspešen, zdaj »počiva« v predalu Je Celje pozabilo na projekt za internacionalizacijo gospodarstva? Projekt Celje International je z organiziranjem poslovnih srečanj in mednarodnih po- slovnih forumov v domačem mestu ter z obiski podjetnikov v tujini nekaj let podpiral pro- dor srednjih in malih podjetij s Celjskega na zunanje trge. Zaradi korone so se poslovne konference morale preseliti na splet, a jih ni bilo veliko. Leta 2020 je organizacijski vodja projekta Primož Kristan odsto- pil, občini pa kljub imenovanju nove komisije ni več uspelo oživeti srečanj domačih in tu- jih gospodarstvenikov. »Letos bomo projektno skupino za- stavili na novo in verjamemo, da bo projekt Celje Internati- onal v prihodnje znova kon- kretneje zaživel,« so na naše vprašanje, kaj bo s projektom, odgovorili iz kabineta župana. Most med jugovzhodno in zahodno Evropo Predvsem po zaslugi orga- nizacijskega vodje Primoža Kristana je komisija za inter- nacionalizacijo v Celju leta 2016 začela prirejati poslovna srečanja, ki so bila med gospo- darstveniki dokaj priljubljena, saj so bila vsa zelo dobro obi- skana. Odločitev komisije je tudi bila, da bo vsako leto v času Mosa pripravila mednaro- dni poslovni forum, s katerim bo prav tako spodbujala sode- lovanje in povezovanje med domačimi in tujimi podjetji, predvsem pa Evropi pokaza- la, kakšne so v Celju priložno- sti za naložbe. »Želimo, da bi mesto in tudi celotna celjska regija na področju gospodar- stva in še zlasti turizma postala v Evropi bolj prepoznavna,« so takrat poudarjali predstavniki občine. Že prvi forum leta 2016, ki so se ga udeležili predstav- niki podjetij, gospodarskih združenj in lokalnih oblasti iz mest na območju Alpe-Ja- dran in jugovzhodne Evrope, je bil zelo uspešen, celo tako, da so mnogi smelo napoveda- li, da bo v nekaj letih zrasel v dogodek, ki bo prepoznaven doma in v svetu. Dejali so, da sicer Celje nikoli ne bo Davos, lahko pa postane mesto, ki bo most med jugovzhodno in za- hodno Evropo. »Želimo, da bi se v Celju odslej srečevali pod- jetniki, si izmenjevali izkušnje ter se dogovarjali o možnostih sodelovanja pri mednarodnih projektih in o skupnih nasto- pih na tretjih trgih,« je o ciljih mednarodnega poslovnega foruma povedal takratni pred- sednik mestnega odbora za gospodarstvo Miloš Rovšnik. Poslovna srečanja in forumi Skupina je v naslednjih nekaj letih s svojim delom dokazala, da s projektom internacionalizacije misli resno. Poleg mednarodnega foruma v času Mosa je vsako leto pripravila še najmanj eno poslovno srečanje, večkrat na leto je skupaj z domačimi podjetniki na obiskih v tujini iskala možnosti poslovnega sodelovanja. Podjetniki iz Celja in celotne regije so se o pogojih poslovanja v tujini lahko seznanili na poljsko- -slovenskem, indijsko-sloven- skem, nemško-slovenskem in hrvaško-slovenskem večeru, skupina je pripravila tudi srečanje, na katerem so so- delovali predstavniki gospo- darskega oddelka britanskega veleposlaništva v Sloveniji, med zadnjimi je bil še po- slovni večer, namenjen spo- znavanju turškega trga. Kot je takrat dejal Primož Kristan, je v prvem letu delovanja mar- sikdo dvomil v uspeh skupi- ne za internacionalizacijo. Po treh letih so se dvomi raz- blinili, saj so v marsikaterem podjetju prav zaradi srečanj doma in v tujini dobili zagon za prodor na tuje trge. Celjski forumi (najbolj uspešen je bil leta 2018, ko se je 160 udeležencev iz devetih držav srečalo z uglednimi strokovnjaki iz tujine) in po- slovna srečanja so domačim podjetnikom in skupini za in- ternacionalizacijo odprli tudi vrata na podobne dogodke v tujini. Bili so na Hrvaškem, v Katovicah na Poljskem, v Sin- genu v Nemčiji, na Češkem, na investicijskih konferencah v Londonu in Istanbulu … Zadnje srečanje aprila 2022 Ko se je začela korona, so se poslovne konference morale preseliti na splet, a jih ni bilo veliko. Projekt je začel ugašati. Tudi potem, ko so razmere po- stale spet normalne, komisija za internacionalizacijo ni več delala. Zadnja poslovna kon- ferenca, ki je bila pod okriljem projekta Celje International, je bila aprila leta 202l, pa še to na željo bolgarskih gospodar- stvenikov, ki so bili v Celju na Mednarodnem industrijskem sejmu. Pod okrilje projekta so na občini »stlačili« tudi obisk svetovne razstave Expo v Du- baju, ki pa je bil bolj turističen kot strokoven. V primeru želje Celjanov, da bi mesto in tudi celotna celjska regija na področju gospodar- stva in še zlasti turizma postala v Evropi bolj prepoznavna, se je znova pokazalo, da uspe- šnost nekega projekta ni odvi- sna samo od tega, kako dober je, ampak tudi od ljudi, ki ga vodijo. Že leta 2020 je namreč organizacijski vodja Primož Kristan obvestil občino, da od- stopa s tega mesta in predlagal novo vodjo. T udi predlog, kako naj skupina za internacionali- zacijo deluje v prihodnje, je pripravil, a so na občini njego- ve predloge zavrnili in marca 2021 imenovali novo komisijo ter za njenega predsednika iz- brali Tomaža Benčino, direk- torja regionalne gospodarske zbornice. Benčina je lani od- stopil z mesta predsednika, a pravi, da bo pri projektu, če ga bo občina znova obudila, rad sodeloval z nasveti. »Če bo projekt Celje Interna- tional res spet zaživel, bodisi v takšni obliki, kot je bil nekoč ali kako drugače, bom zelo vesel. Tudi pri pripravi do- godkov bom pomagal, če me bodo potrebovali,« pravi tudi Primož Kristan. Na občini so ga sicer vprašali, ali bi znova prevzel mesto organizacijske- ga vodje, a je njihovo ponud- bo zavrnil. Pravi, da nima časa in tudi dela z organizacijo po- slovnih večerov in forumov je zelo veliko. Podjetniki iz Celja in celotne regije so se o pogojih poslovanja v tujini lahko seznanili na številnih srečanjih, ki jih je pripravila skupina za internaci- onalizacijo gospodarstva. Fotografija je s hrvaško-slovenskega večera leta 2019. (Foto: arhiv Celje International) Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 10, 7. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Parkirišče v Gregorčičevi ulici je bilo že ob pripravi prostorskega akta, ki je nare- koval prenovo območja, na- menjeno uporabi stanovalcev oskrbovanih stanovanj, ki jih Mestna občina Celje umešča v prenovljeno Vilo Vodniko- va na Vodnikovi 14. »Zagota- vljanje parkirišč je namreč pri varovanih stanovanjih nujen predpogoj za pridobitev upo- rabnega dovoljenja za stavbo in jih zato nismo mogli zago- toviti na drugi lokaciji,« pra- vijo na Mestni občini Celje. Druga možnost Na občini še poudarjajo, da je omenjeno parkirišče sicer v dopoldanskih urah namenje- no mešani uporabi stanoval- CELJSKO – »Več kot 4100 od- kritih rakov debelega črevesa in danke v 15 letih delovanja ter pri več kot 31.700 osebah odstranjene predrakave spre- membe. T o so ključni poudar- ki presejalnega Programa Svit za celotno Slovenijo,« pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Kakšna pa je odzivnost v programu na na- šem območju? Lani je bila odzivnost v pro- gam v naši regiji 65-odstotna. Glede na statistične podatke se vabilu Svita na pregled še vedno bolj odzovajo ženske. Najvišja odzivnost pa je lani bila v občinah Gornji Grad, La- ško, Tabor in Polzela. Občine z nižjo odzivnostjo pa so, kot v letih do zdaj, še vedno Koz- je, Rogaška Slatina in Rogatec. »Ob 15-letnici presejalnega programa Svit z zadovoljstvom ugotavljamo, da na Celjskem trenutno ni občine, ki bi imela odzivnost v programu v pov- prečju nižjo od 50 odstotkov. Le v eni od občin, v Rogatcu, je odzivnost pri moških 47-od- stotna,« pravi koordinatorica preventivnega Programa Svit za celjsko regijo pri NIJZ Ta- tjana Škornik Tovornik. Do- daja, da odzivnost vabljenih v Svit z leti nekoliko niha, kljub temu pa zaznavajo naraščanje odzivnosti. Osveščanje z ambasadorji V celjski regiji se v promocijo Programa Svit aktivno vključuje pet ambasadorjev. Ti so svojo izkušnjo z rakom ali izkušnjo s Svitom pripravljeni deliti z dru- gimi. Ambasadorji na Celjskem so Stanka Drobnak iz Šmarja pri Jelšah, Sonja Punčuh iz Sloven- skih Konjic, Ana in Milan Ko- ren iz Velenja in Alojz Antlej iz Dobja. Strokovnjaki iz celjske enote NIJZ bodo v sodelovanju z am- basadorji, Društvom za boj pro- ti raku regije Celje, Centrom za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Celje, Onkološkim inšti- tutom Ljubljana in Fakulteto za zdravstvene vede v Celju marca in aprila pripravili informativ- no-svetovalne dogodke, ki bodo osredotočeni na informiranje o preprečevanju raka in zgodnje odkrivanje ter v spodbujanje zdravega življenjskega sloga. Danes, 7 . marca, bodo do 18. ure prisotni v Citycentru Celje, kjer bodo strokovnjaki obisko- valce seznanjali s splošnimi priporočili proti raku in izvajali brezplačne meritve krvnega tlaka. Dan kasneje bo preven- tivna delavnica tudi v Planetu T uš v Celju, kjer bodo poudarili pomen zdravega življenjskega sloga in duševnega zdravja pri preprečevanju rakavih obolenj. Strokovnjaki bodo med 15. in 17. marcem prisotni tudi na Sejmu Altermed/Green Vita Celje, nato v središču Celja na Dan zdravja, ki bo 6. aprila, ter v Šentjurju ob Tednu zdravega mesta, in sicer 1 0. aprila. SŠol ŠENTJUR – Vse jasnejše obrise dobiva kolesarska povezava, ki jo Direkcija republike Slovenije za in- frastrukturo (DRSI) gradi v Občini Šentjur. Zaradi ureditve mostu čez Pešni- co in podvoz bo to soboto med 7. in 17. uro zaprta ta povezava med Hruševcem in središčem mesta. Popol- na zapora bo tudi od pone- deljka, 11. marca, do petka, 15. marca, med 8. in 17 . uro. Veliko ljudi se sicer sprašu- je, ali bo za kolesarje varno prečkanje glavne ceste na območju v bližini Lidla in pred šentjursko tržnico. Z Občine Šentjur so sporo- čili, da je UE Šentjur pri Celju za kolesarsko povezavo Šen- tjur–Grobelno–Šmarje pri Jelšah za prečkanje podvoza in Pešnice izdala gradbe- no dovoljenje za postavitev montažnega mostu. Občina se je odzvala tudi na vprašanje, ali bo za kole- sarje varno prečkanje glav- ne ceste v bližini Lidla in tržnice. V službi za odnose z javnostmi so pojasnili, da sta navedeno rešitev pripra- vila projektant, ki je izdelal projekt, in recenzent, ki ga je pregledal. Na območju prečkanja državne ceste so bili zgrajene dodatne ovire za fizično omejevanje hitro- sti vožnje, hitrost je omejena na 50 kilometrov na uro, vo- zniki pa bodo opozorjeni, da je na obravnavani točki pre- hod. Na občini še pravijo, da bodo morali biti na omenje- nem mestu prečkanja glavne ceste bolj previdni vsi ude- leženci v cestnem prometu. »Z upoštevanjem pravil in s strpnostjo se bomo nava- dili tudi novega prehoda in večje prisotnosti kolesarjev. Kolesarji pa bodo morali pri prečkanju upoštevati, da so šibkejši udeleženci v prome- tu in da morajo pri prečkanju državne ceste preveriti, ali je prečkanje varno in ali je pre- hod prost.« Nekaterim lastnikom dodatna pojasnila V Šentjurju izbrani iz- vajalec trenutno gradi dva kraka glavne državne ko- lesarske povezave, in sicer Celje–Štore–Šentjur in Šen- tjur–Grobelno–Šmarje pri Jelšah–Rogaška Slatina–Ro- gatec. Gradnja obeh krakov kolesarske povezave se po- časi zaključuje, saj mora biti končana do sredine leta. Na občini pravijo, da gradnja mineva brez večjih zapletov. »Občina je od lastnikov ze- mljišč pridobila vsa potrebna soglasja za posege v zemlji- šča. Ob začetku gradnje so nekateri lastniki potrebovali dodatna pojasnila glede po- segov, kar DRSI uspešno re- šuje v sodelovanju z Občino Šentjur.« TS CELJE – Prebivalci Gregorčičeve ulice se pritožujejo Jeza zaradi pomanjkanja parkirnih mest Po družbenem omrežju Facebook te dni kroži zapis ob- čanke o parkirišču v Gregorčičevi ulici v Celju. Nekateri stanovalci so kritični do tega, kot je zapisano, da je 11 parkirnih mest namenjenih varovanim stanovanjem v pre- novljeni t. i. Vili Vodnikova, medtem ko naj bi morali drugi, ki v večstanovanjskih stavbah bivajo že več desetletij, zdaj parkirati drugje, saj pogosto tam ni dovolj parkirišč. Ponoči naj bi nekateri parkirali tudi na označeni intervencijski poti. SIMONA ŠOLINIČ Varovanim stanovanjem pripada 11 parkirnih mest. (Foto: SŠol) cev in obiskovalcev, v popol- danskih urah pa ga pretežno uporabljajo le stanovalci, ker je obiskovalcev tem času v mestu manj. »Situacijo na parkirišču nenehno spremlja- mo, pogosto tudi zgoraj zju- traj in v poznih popoldanskih urah, pri čemer ugotavljamo, da je mešani sistem, ki smo ga uvedli, primeren za vse uporabnike. V času, ko sta- novalci parkirišče najbolj potrebujejo za svoje potre- be (v popoldanskih urah in zvečer), je prostih parkirnih mest dovolj,« še dodajajo na občini. Ob tem pojasnjujejo, da so stanovalcem, ki imajo parkirno dovolilnico v Gre- gorčičevi ulici, omogočili, da lahko z njo parkirajo tudi na bližnjem parkirišču Spodnji grad, ki je od Gregorčičeve ulice oddaljeno približno 200 metrov. Gre za ugodnost, ki je predvidena le za imetnike dovolilnic za to parkirišče, saj druge dovolilnice za pre- bivalce starega mestnega je- dra tovrstnih kombinacij ne omogočajo,« še dodajajo na občini. A nekateri stanovalci menijo, da je parkirišče Spo- dnji grad čez dan prezasede- no. Vselitve v prvi polovici leta Februarja so sicer iz družbe Nepremičnine Celje sporoči- li, da izvajalci v objektu Vila Vodnikova zaključujejo obr- tniška in instalacijska dela. Družba Nepremičnine Celje, izvajalec gradbenih del Ko- grad Igem in projektant Stu- dio List pa, da pripravljajo dokumentacijo za tehnični pregled in pridobitev upo- rabnega dovoljenja. V stano- vanjskem objektu bo na voljo dvanajst oskrbovanih stano- vanj za starejše pare in posa- meznike. Razpis za dodelitev stanovanj bo na spletni strani družbe Nepremičnine obja- vljen v pomladnih mesecih. Stanovanja bodo za vselitev na voljo v prvi polovici leto- šnjega leta. Lani, ob najavi začetka gradbenih del, so si- cer pri Nepremičninah oblju- bili, da se bodo upravičenci v stanovanja lahko vselili že v začetku tega leta. Projekt Vila Vodnikova financira Evrop- ska unija v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Vre- den je več kot milijon evrov. Ker je stavba v neposredni bližini Zdravstvenega doma Celje, Splošne bolnišnice Ce- lje, postaje lokalnega potniške- ga prometa, lekarne, trgovine, bančnih, upravnih in drugih storitev, pri Nepremičninah ocenjujejo, da bo šlo za dobro priložnost za kakovostno bi- vanje starejših občanov. Svit samo na Celjskem rešil več kot 4 tisoč ljudi V 15 letih delovanja Programa Svit je bilo v naši regiji odkritih 500 primerov raka na debelem črevesu in danki, pri 4701 osebi pa so na podlagi preventivnega pregleda odkrili in pravočasno odstranili predrakave spremembe. (Foto: NIJZ) Ker bo pri podvozu do sredine marca popolna zapora, bo obvoz urejen po vzporednih cestah. (Foto: TS) Zapora podvoza, previdno pri prečkanju glavne ceste Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 10, 7. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Parkirišče v Gregorčičevi ulici je bilo že ob pripravi prostorskega akta, ki je nare- koval prenovo območja, na- menjeno uporabi stanovalcev oskrbovanih stanovanj, ki jih Mestna občina Celje umešča v prenovljeno Vilo Vodniko- va na Vodnikovi 14. »Zagota- vljanje parkirišč je namreč pri varovanih stanovanjih nujen predpogoj za pridobitev upo- rabnega dovoljenja za stavbo in jih zato nismo mogli zago- toviti na drugi lokaciji,« pra- vijo na Mestni občini Celje. Druga možnost Na občini še poudarjajo, da je omenjeno parkirišče sicer v dopoldanskih urah namenje- no mešani uporabi stanoval- CELJSKO – »Več kot 4100 od- kritih rakov debelega črevesa in danke v 15 letih delovanja ter pri več kot 31.700 osebah odstranjene predrakave spre- membe. T o so ključni poudar- ki presejalnega Programa Svit za celotno Slovenijo,« pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Kakšna pa je odzivnost v programu na na- šem območju? Lani je bila odzivnost v pro- gam v naši regiji 65-odstotna. Glede na statistične podatke se vabilu Svita na pregled še vedno bolj odzovajo ženske. Najvišja odzivnost pa je lani bila v občinah Gornji Grad, La- ško, Tabor in Polzela. Občine z nižjo odzivnostjo pa so, kot v letih do zdaj, še vedno Koz- je, Rogaška Slatina in Rogatec. »Ob 15-letnici presejalnega programa Svit z zadovoljstvom ugotavljamo, da na Celjskem trenutno ni občine, ki bi imela odzivnost v programu v pov- prečju nižjo od 50 odstotkov. Le v eni od občin, v Rogatcu, je odzivnost pri moških 47-od- stotna,« pravi koordinatorica preventivnega Programa Svit za celjsko regijo pri NIJZ Ta- tjana Škornik Tovornik. Do- daja, da odzivnost vabljenih v Svit z leti nekoliko niha, kljub temu pa zaznavajo naraščanje odzivnosti. Osveščanje z ambasadorji V celjski regiji se v promocijo Programa Svit aktivno vključuje pet ambasadorjev. Ti so svojo izkušnjo z rakom ali izkušnjo s Svitom pripravljeni deliti z dru- gimi. Ambasadorji na Celjskem so Stanka Drobnak iz Šmarja pri Jelšah, Sonja Punčuh iz Sloven- skih Konjic, Ana in Milan Ko- ren iz Velenja in Alojz Antlej iz Dobja. Strokovnjaki iz celjske enote NIJZ bodo v sodelovanju z am- basadorji, Društvom za boj pro- ti raku regije Celje, Centrom za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Celje, Onkološkim inšti- tutom Ljubljana in Fakulteto za zdravstvene vede v Celju marca in aprila pripravili informativ- no-svetovalne dogodke, ki bodo osredotočeni na informiranje o preprečevanju raka in zgodnje odkrivanje ter v spodbujanje zdravega življenjskega sloga. Danes, 7 . marca, bodo do 18. ure prisotni v Citycentru Celje, kjer bodo strokovnjaki obisko- valce seznanjali s splošnimi priporočili proti raku in izvajali brezplačne meritve krvnega tlaka. Dan kasneje bo preven- tivna delavnica tudi v Planetu T uš v Celju, kjer bodo poudarili pomen zdravega življenjskega sloga in duševnega zdravja pri preprečevanju rakavih obolenj. Strokovnjaki bodo med 15. in 17. marcem prisotni tudi na Sejmu Altermed/Green Vita Celje, nato v središču Celja na Dan zdravja, ki bo 6. aprila, ter v Šentjurju ob Tednu zdravega mesta, in sicer 1 0. aprila. SŠol ŠENTJUR – Vse jasnejše obrise dobiva kolesarska povezava, ki jo Direkcija republike Slovenije za in- frastrukturo (DRSI) gradi v Občini Šentjur. Zaradi ureditve mostu čez Pešni- co in podvoz bo to soboto med 7. in 17. uro zaprta ta povezava med Hruševcem in središčem mesta. Popol- na zapora bo tudi od pone- deljka, 11. marca, do petka, 15. marca, med 8. in 17 . uro. Veliko ljudi se sicer sprašu- je, ali bo za kolesarje varno prečkanje glavne ceste na območju v bližini Lidla in pred šentjursko tržnico. Z Občine Šentjur so sporo- čili, da je UE Šentjur pri Celju za kolesarsko povezavo Šen- tjur–Grobelno–Šmarje pri Jelšah za prečkanje podvoza in Pešnice izdala gradbe- no dovoljenje za postavitev montažnega mostu. Občina se je odzvala tudi na vprašanje, ali bo za kole- sarje varno prečkanje glav- ne ceste v bližini Lidla in tržnice. V službi za odnose z javnostmi so pojasnili, da sta navedeno rešitev pripra- vila projektant, ki je izdelal projekt, in recenzent, ki ga je pregledal. Na območju prečkanja državne ceste so bili zgrajene dodatne ovire za fizično omejevanje hitro- sti vožnje, hitrost je omejena na 50 kilometrov na uro, vo- zniki pa bodo opozorjeni, da je na obravnavani točki pre- hod. Na občini še pravijo, da bodo morali biti na omenje- nem mestu prečkanja glavne ceste bolj previdni vsi ude- leženci v cestnem prometu. »Z upoštevanjem pravil in s strpnostjo se bomo nava- dili tudi novega prehoda in večje prisotnosti kolesarjev. Kolesarji pa bodo morali pri prečkanju upoštevati, da so šibkejši udeleženci v prome- tu in da morajo pri prečkanju državne ceste preveriti, ali je prečkanje varno in ali je pre- hod prost.« Nekaterim lastnikom dodatna pojasnila V Šentjurju izbrani iz- vajalec trenutno gradi dva kraka glavne državne ko- lesarske povezave, in sicer Celje–Štore–Šentjur in Šen- tjur–Grobelno–Šmarje pri Jelšah–Rogaška Slatina–Ro- gatec. Gradnja obeh krakov kolesarske povezave se po- časi zaključuje, saj mora biti končana do sredine leta. Na občini pravijo, da gradnja mineva brez večjih zapletov. »Občina je od lastnikov ze- mljišč pridobila vsa potrebna soglasja za posege v zemlji- šča. Ob začetku gradnje so nekateri lastniki potrebovali dodatna pojasnila glede po- segov, kar DRSI uspešno re- šuje v sodelovanju z Občino Šentjur.« TS CELJE – Prebivalci Gregorčičeve ulice se pritožujejo Jeza zaradi pomanjkanja parkirnih mest Po družbenem omrežju Facebook te dni kroži zapis ob- čanke o parkirišču v Gregorčičevi ulici v Celju. Nekateri stanovalci so kritični do tega, kot je zapisano, da je 11 parkirnih mest namenjenih varovanim stanovanjem v pre- novljeni t. i. Vili Vodnikova, medtem ko naj bi morali drugi, ki v večstanovanjskih stavbah bivajo že več desetletij, zdaj parkirati drugje, saj pogosto tam ni dovolj parkirišč. Ponoči naj bi nekateri parkirali tudi na označeni intervencijski poti. SIMONA ŠOLINIČ Varovanim stanovanjem pripada 11 parkirnih mest. (Foto: SŠol) cev in obiskovalcev, v popol- danskih urah pa ga pretežno uporabljajo le stanovalci, ker je obiskovalcev tem času v mestu manj. »Situacijo na parkirišču nenehno spremlja- mo, pogosto tudi zgoraj zju- traj in v poznih popoldanskih urah, pri čemer ugotavljamo, da je mešani sistem, ki smo ga uvedli, primeren za vse uporabnike. V času, ko sta- novalci parkirišče najbolj potrebujejo za svoje potre- be (v popoldanskih urah in zvečer), je prostih parkirnih mest dovolj,« še dodajajo na občini. Ob tem pojasnjujejo, da so stanovalcem, ki imajo parkirno dovolilnico v Gre- gorčičevi ulici, omogočili, da lahko z njo parkirajo tudi na bližnjem parkirišču Spodnji grad, ki je od Gregorčičeve ulice oddaljeno približno 200 metrov. Gre za ugodnost, ki je predvidena le za imetnike dovolilnic za to parkirišče, saj druge dovolilnice za pre- bivalce starega mestnega je- dra tovrstnih kombinacij ne omogočajo,« še dodajajo na občini. A nekateri stanovalci menijo, da je parkirišče Spo- dnji grad čez dan prezasede- no. Vselitve v prvi polovici leta Februarja so sicer iz družbe Nepremičnine Celje sporoči- li, da izvajalci v objektu Vila Vodnikova zaključujejo obr- tniška in instalacijska dela. Družba Nepremičnine Celje, izvajalec gradbenih del Ko- grad Igem in projektant Stu- dio List pa, da pripravljajo dokumentacijo za tehnični pregled in pridobitev upo- rabnega dovoljenja. V stano- vanjskem objektu bo na voljo dvanajst oskrbovanih stano- vanj za starejše pare in posa- meznike. Razpis za dodelitev stanovanj bo na spletni strani družbe Nepremičnine obja- vljen v pomladnih mesecih. Stanovanja bodo za vselitev na voljo v prvi polovici leto- šnjega leta. Lani, ob najavi začetka gradbenih del, so si- cer pri Nepremičninah oblju- bili, da se bodo upravičenci v stanovanja lahko vselili že v začetku tega leta. Projekt Vila Vodnikova financira Evrop- ska unija v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Vre- den je več kot milijon evrov. Ker je stavba v neposredni bližini Zdravstvenega doma Celje, Splošne bolnišnice Ce- lje, postaje lokalnega potniške- ga prometa, lekarne, trgovine, bančnih, upravnih in drugih storitev, pri Nepremičninah ocenjujejo, da bo šlo za dobro priložnost za kakovostno bi- vanje starejših občanov. Svit samo na Celjskem rešil več kot 4 tisoč ljudi V 15 letih delovanja Programa Svit je bilo v naši regiji odkritih 500 primerov raka na debelem črevesu in danki, pri 4701 osebi pa so na podlagi preventivnega pregleda odkrili in pravočasno odstranili predrakave spremembe. (Foto: NIJZ) Ker bo pri podvozu do sredine marca popolna zapora, bo obvoz urejen po vzporednih cestah. (Foto: TS) Zapora podvoza, previdno pri prečkanju glavne ceste Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 10, 7. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV LAŠKO – Pravilnik o participativnem proračunu med svetniki izzval številne pomisleke Priložnost za gradnjo močnejše in bolj povezane skupnosti LAŠKO – Župan Marko Šantej je s predstavniki Gasil- ske zveze Laško, osmih pro- stovoljnih gasilskih društev v občini, Radio kluba Laško in Radio kluba Zidani Most, Kinološkega društva reše- valnih psov Celje in Gorske reševalne službe Celje podpi- sal pogodbe o sofi nanciranju izvajanja nalog s področja zaščite in reševanja za letos. Občina Laško participativni proračun izvaja od leta 2021. Doslej je veljalo, da je imela vsaka krajevna skupnost v občini na leto na voljo deset tisoč evrov za uresničitev predlaganih projektov, letos pa se obetajo nekatere novosti pri razdeljevanju denarja. Nov pra- vilnik o postopku izvedbe participativnega proračuna je med svetniki izzval nemalo pomislekov in strahu. Opozarjali so, da bodo zlasti manjši kraji v občini zelo težko prišli do tega denarja oziroma uresničitve želenih projektov, a so pravilnik naposled le potrdili. BOJANA AVGUŠTINČIČ V Tevčah v Krajevni skupnosti Marija Gradec so se krajani lani razveselili nove lesene brvi čez Lahomnico. (Foto: Občina Laško) Pogodbo o sofinanciranju izvajanja nalog s področja zaščite in reševanja je župan Marko Šantej podpisal tudi s poveljnikom Civilne zaščite Laško Bojanom Špilerjem. (Foto: Občina Laško) Občina zvišuje sredstva za zaščito in reševanje področja zaščite in reševanja vključuje tudi zavezo o sofi - nanciranju nakupa gasilskega vozila GVC-1 za potrebe PGD Sedraž. T o vozilo bo povečalo operativne zmogljivosti gasil- cev pri posredovanjih ter bo prispevalo k učinkovitejšemu delovanju gasilskega društva. Občina Laško letos za de- lovanje sistema za zaščito, reševanje in pomoč namenja 557 tisoč evrov (v ta znesek je vključen tudi nakup gasilske- ga vozila za PGD Sedraž). V letu 2023 je sofi nanciranje (s stroški nakupa gasilskega vo- zila za PGD Vrh nad Laškim) znašalo 516 tisoč evrov ter leta 2022 približno 293 tisoč evrov. Ta sredstva so namenjena za delovanje gasilske zveze, po- žarno takso, sofi nanciranje gasilskih vozil, intervencijsko vzdrževanje stavb in opreme ter usposabljanje gasilcev. Za pripravljenost sistema za za- ščito, reševanje in pomoč je letos načrtovanih približno 60 tisoč evrov (lani približno 34 tisoč evrov in leta 2022 pribli- žno 22 tisoč evrov). Sredstva iz te postavke so namenjena nakupu reševalne opreme, vzdrževanju opreme, posre- dovanjem na terenu, uspo- sabljanju ter sofi nanciranju dejavnosti, pomembne za zaščito in reševanje. BA Razdeljevanje sredstev za namen izvajanja participa- tivnega proračuna doslej ni bilo urejeno s pravilnikom in potrjeno na občinskem sve- tu. Edini ključ za razrez sred- stev je bila delitev na devet območij krajevnih skupnosti. Takšen način delitve po mne- nju občinske uprave ni upo- števal smiselnih kazalnikov za razrez sredstev, kot so na primer površina območja, po- seljenost, število naselij. Nov pravilnik natančneje določa način priprave participativne- ga proračuna. Še vedno bo na voljo 90 tisoč evrov, ki bodo razporejeni na tri območja v laški občini. Ta so določena na osnovi treh kriterijev, to je števila prebivalcev, površine in števila naselij. Prvo obmo- čje zajema krajevne skupno- sti Laško, Sedraž in Šentru- pert in ima na voljo 30 tisoč evrov. V drugo območje so uvrščene krajevne skupnosti Rečica, Marija Gradec in Vrh nad Laškim. Dodeljeno mu je 29 tisoč evrov. Za območje krajevnih skupnosti Zidani Most, Rimske Toplice in Jur- klošter je v participativnem proračunu namenjenih 31 tisoč evrov. V novem pravilniku je tudi določeno, da postopek izved- be participativnega proraču- na vodi strokovna komisija, ki jo imenuje ž upan. Občani lahko pri participativnem proračunu sodelujejo tako, da predstavijo svoje ideje in prijavijo predloge ter nato glasujejo za projekte, ki so ocenjeni kot ustrezni. Pro- jekti, ki bodo prejeli največ glasov, bodo tudi uresničeni. Burna razprava Glede pravilnika se je med občinskimi svetniki vnela burna razprava. Največ po- mislekov so imeli glede raz- delitve občine na omenjena tri območja. Opozarjali so, da bodo zlasti manjši kra- ji v občini zelo težko prišli do uresničitve predlaganih projektov, saj da jih bodo v večjih krajih »preglasovali«. Menili so, da je bila prejšnja delitev po ključu krajevnih skupnosti bolj pravična. Zmotilo jih je tudi, da o no- vem načinu delitve denarja oziroma o pravilniku ni bilo širše razprave. Po njihovem mnenju bi namreč moralo biti gradivo usklajeno z lo- kalnimi skupnostmi oziroma obravnavano tudi v krajevnih skupnostih. Župan Marko Šantej je sve- tnikom pojasnil, da je Občina Laško pri pripravi pravilnika sledila primerom dobrih praks v drugih občinah. Dejal je, da znajo ljudje v manjših krajih običajno bolj stopiti skupaj in enotno glasovati, zato ni strahu, da njihovi projekti ne bi imeli možnosti za uresničitev. Poudaril je, da morajo dobre ideje seči čez meje krajevnih skupnosti. Zato si želi čim več predlogov občanov oziroma čim večji nabor idej ter da občanke in občani sami prepoznajo teža- ve v svoji lokalni skupnosti in možnosti izboljšav, da sami predlagajo rešitve in o njih sami odločajo. Če se bo izkazalo, da parti- cipativni proračun ne bo zaži- vel na ustrezen in želen način, bodo v občini pravilnik priho- dnje leto spremenili oziroma popravili, je še dejal župan. Dosedanje pridobitve V Občini Laško pravijo, da je participativni proračun pri- ložnost za gradnjo močnejše in bolj povezane lokalne skupnosti. Z vključenostjo občank in občanov želijo ustvariti in izvesti projekte, ki odražajo potrebe in želje vseh. Krajani posameznih krajevnih skupnosti so doslej tako prišli do že kar nekaj vi- dnih pridobitev. V minulem letu so tako v KS Jurklošter sredstva iz participativnega proračuna namenili za ure- ditev vaškega središča v Ma- rijini vasi, v KS Sedraž so na nogometnem igrišču Brezno namestili lovilne mreže, v KS Zidani Most uredili parkirne prostore na pokopališču Šir- je, v KS Laško ozelenili zid pri vremenski hišici, v KS Šentrupert uredili igralno ploščad, v KS Marija Gradec v Tevčah obnovili leseno brv čez Lahomnico, v Rimskih Toplicah obnovili in nadgra- dili del škarpe v plezalno ste- no ob medgeneracijskem par- ku ter v KS Rečica prenovili sindikalni dom v Hudi Jami. Namen participativnega proračuna je doseganje boljše kakovosti bivanja v lokalnem okolju z dejavnim sodelovanjem občanov pri razporejanju javnih sredstev, pravijo v Občini Laško. Predloge za projekte lahko da vsak občan, star 15 let in več. Kako in kdaj bodo občani lahko oddali svoje predloge, bo Občina Laško še sporočila na svoji spletni strani in družbenem omrežju. Participativni proračun ni namenjen velikim komunalnim in naložbenim projektom (ki npr. zahtevajo projektno dokumentacijo in pridobitev gradbenega dovoljenja). Prav tako ni namenjen za razdeljevanje proračunskih sredstev društvom, krajevnim skupnostim ali javnim zavodom, saj predlagatelj sam ne prejme denarja, in tudi ni javno naročilo za izbor izvajalca, pojasnjujejo v Občini Laško. V Rimskih Toplicah so v letu 2022 s sredstvi iz participativnega proračuna postavili otroška igrala pri gasilskem domu (na fotografiji), lani so obnovili in nadgradili del škarpe v plezalno steno ob medgeneracijskem parku. (Foto: Turistično društvo Rimske Toplice) Kako zelo so enote za zaščito in reševanje nujne ob morebi- tnih nesrečah in v primerih, ki zahtevajo hitro in usklaje- no ukrepanje, se je še posebej izkazalo ob lanskih poplavah in neurjih. V občini Laško so veseli, da je bila letos pogodba podpisana tudi z gorsko reše- valno službo (enota Celje), ki bo prevzela odgovornost za naloge reševanja v primeru ne- sreč na težje dostopnem tere- nu. Pogodba o sofi nanciranju izvajanju nalog in delovanja s Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 10, 7. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Predsednica Društva po- deželskih žena Občine Žalec Marta Rojnik je uvodoma povedala, da je iz lastne iz- kušnje spoznala, s kakšnimi težavami se spopadajo kmeti- ce, ko zbolijo, se poškodujejo ali ostanejo same na kmetiji. »Dokler sem bila zdrava, ni- sem vedela, kako zapleten je pokojninski sistem za kmete, žal še malo bolj za ženske. Zavarovana sem kot družin- ski član na kmetiji. Prispev- ke si plačujem v višini 208 evrov. Teče mi pokojninska doba, lahko grem v bolniško, nimam pa pravice v primeru izgube službe (navadno je ra- zlog ločitev) do nadomestila na borzi,« je med drugim povedala gostiteljica okrogle mize, ki jo je pripravila ob znatni podpori predsednice Medobčinskega društva inva- lidov Žalec Nataše Privošnik. POLZELA – Civilna iniciati- va Ločica-Breg je še naprej de- javna. Prebivalci so jo ustano- vili 28. avgusta lani, nekaj dni po obsežnih poplavah. Pove- zani v civilno iniciativo opo- zarjajo na pomen poplavne varnosti tega območja, kjer je ogroženih več kot 300 hiš. Dela na nasipu ob Savinji so v osrednji fazi sanacije. Seve- da je to šele začetek, mnogo del je še odprtih in računajo na zgledno sodelovanje in za- ščito prebivalcev omenjenega območja z ustreznimi, dolgo- ročnimi rešitvami. Člani civil- ne iniciative so zadovoljni, da jim je prisluhnila direkcija za vode in upoštevala njihove šte- vilne predloge, pobude in ar- gumente, da so se dela končno začela. Člani civilne iniciative imajo zdaj nekaj pomislekov glede priprave OPPN Ločica VI. »Projekt je dala občina v iz- delavo oktobra 2023, torej po avgustovskih poplavah, čeprav je bil sklep zbora občanov, da se ustavi izvajanje obstoječih in ureditev novih OPPN na po- plavljenem območju, dokler se ne preučijo razmere in na novo osvetlijo problematična, poplavna in razlivna mesta, ki so nastala po poplavah. Pro- jekt nastaja kljub temu, da so stroka in vladne skupine za ob- novo po poplavah priporočile občinam, naj ne sprejemajo ob- činskih prostorskih načrtov za to območje, in kljub navedbam v državni in lokalni zakonoda- ji,« so še zapisali člani civilne iniciative. ŠO Karolina Črešnar: »Nikoli ni bilo denarja zanjo, niti za njeno zavarovanje. Danes pri 70 letih še vedno hodi na tržnico, da zasluži vsaj kakšen evro, ki ga seveda porabi za kmetijo.« Marta Rojnik: »Dokler sem bila zdrava, nisem vedela, kako zapleten je pokojninski sistem za kmete, žal še malo bolj za ženske.« Od leve proti desni Marta Rojnik, Karolina Črešnar, Jožica Jeromel, Vanja Iršič, Sara Čuš Kolar, Dragica Mirnik, Anže Logar in Aleksander Reberšek (Foto: Andraž Purg) ŽALEC – Okrogla miza o uveljavljanju pravic kmetic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja Kdo je pozabil na kmečke žene in njihove pravice? Prejšnjo sredo je bila v avli Domu II. slovenskega tabora Žalec okrogla miza na temo uveljavljanja pravic kmetic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Organizacijo je prevzelo Društvo podeželskih žena Občine Žalec v so- delovanju z Medobčinskim društvom invalidov Žalec in Medobčinskim društvom delovnih invalidov Celje. O tej temi so razpravljale s predstavnicami Zavoda za pokojnin- sko in invalidsko zavarovanje Slovenije, društva invalidov in poslancema državnega zbora. Predstavile so različne zgodbe. Med drugim tudi takšno, ko kmetica zboli oziroma ima trajno telesno okvaro in ni upravičena do nobenega dodatka ne glede na stopnjo zavarovanja. Težave so tudi pri vdovskih pokojninah in drugih storitvah ob morebitnih boleznih in poškodbah. ŠPELA OŽIR Pri 70 še na tržnici Na njej je sodelovala tudi predsednica kmetic Mislinj- ske doline Jožica Jeromel. Povedala je, da imajo v dru- štvu tri kmetice, ki so hitro postale vdove, njihovi možje pa so imeli že veliko delovne dobe. »Ker so bile premlade, da bi lahko dobile vdovsko pokojnino, otroci pa preveč odrasli, da bi jih lahko ›pri- peljali‹ do pokojnine, ne bodo nikoli upravičene do vdovske pokojnine.« Podpredsednica Društva kmetic Zarja Slovenske Konji- ce-Zreče Karolina Črešnar je predstavila primer ene izmed njihovih članic. »Zavarovana je po možu. Doma je skrbela za predšolske otroke in po- tem za starše vse do njihove smrti. Nikoli ni bilo denarja zanjo, niti za njeno zavaro- vanje. Danes pri 70 letih še vedno hodi na tržnico, da zasluži vsaj kakšen evro, ki ga seveda porabi za kmetijo.« Brez pokojnine Marsikoga je presenetila informacija, da kmetica, ki je zavarovana po možu, ne bo imela pokojnine. »Nekdo, ki ne dela in prejema soci- alne prispevke zato, ker ni v službi, in dopolni starost, ko se lahko upokoji, verjetno socialne prispevke prejema naprej. Drži?« je poslanec SDS Anže Logar vprašal pristojne službe. Te so mu pritrdile. »Kmečka žena pa teh socialnih prispevkov ne prejema naprej. Tukaj gre za popolnoma neustavno in neenakomerno merilo,« je še dodal. Pristojne službe so pojasnile, da drugače, kot je opredeljeno v zakonskih osnovah, ne morejo odloča- ti. Tako Anže Logar kot Ale- ksander Reberšek sta bila jasna, da je te anomalije v zakonu treba nujno popra- viti. Obenem sta dodala, da je vsakokratna sprememba zakonodaje dolgotrajna in lahko traja več let, da se kaj spremeni. A to ne pomeni, da s takšnimi tribunami ni vredno izpostavljati takšnih težav. »Problem, ki pri tem nastane, je, da se takšne ne- sistemske, nečloveške krivice pojavljajo pri delu družbe, ki nima močnega »zvočnika«. Tisti, ki poznajo način, da se o njih poroča, zelo hitro najdejo rešitev v zakonodaji.« Bodo pobude slišane? Pobudnice okrogle mize so oblikovale pobudo in jo predale obema poslancema. Želijo si, da bi pristojne služ- be pregledale sedanje prav- ne podlage za zavarovanje kmetic in predloge za uredi- tev pokojninskega in invalid- skega zavarovanja kmetic, s katerimi bi, če bi bili spreje- ti, vzpostavili enakopravno razmerje pri uveljavljanju pravic kmetic iz naslova po- kojninskega in invalidskega zavarovanja. Poslanec Ale- ksander Reberšek je pobude z okrogle mize že prenesel v državni zbor. Pred dnevi je na to temo že zastavil po- slansko vprašanje ministru Luki Mescu. Tudi o suhih zadrževalnikih ŽALEC – Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić se je minuli četrtek mudila v Spodnji Savinjski dolini. Obiskala je govedorejsko kmetijo Čretnik s Pernove- ga in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ter Občino Žalec. Ob kon- cu obiska si je ogledala še predvideno območje držav- nega prostorskega načrta, ki predvideva umeščanje suhih zadrževalnikov na kmetijska zemljišča. Kmetija Čretnik, ki jo vodi mladi prevzemnik Simon, obdeluje 30 hektarjev kme- tijskih zemljišč in je usmer- jena v prirejo mleka. Zgradili so hlev s prosto rejo za krave molznice in mlado živino. Posebnost hleva so inovativ- Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić si je ogledala hlev kmetije Čretnik s Per- novega. (Foto: arhiv ministrstva) na tla, ki dosegajo visoke stan- darde, saj kravam molznicam nudijo suh in udoben prostor za bivanje ter naravno vedenje. Zaradi vsega tega je kmetija lani pridobila naziv Naj hlev. Ministrica je nato obiskala in- štitut za hmeljarstvo in pivovar- stvo. Njegovi glavni dejavnosti sta raziskovanje in eksperimen- talni razvoj na področju nara- voslovja in tehnologije. Ob tem tamkajšnji zaposleni opravljajo še strokovno delo kot dejavnost javnih služb s področja kme- tijstva in strokovne naloge po pooblastilu ministrstva za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano. Raziskovalno delo je usmerjeno na področja rastlin, tal, okolja, varstva rastlin, agrokemije in pi- vovarstva. Ministrica si je ogle- dala inštitut, poskusna polja in laboratorije. Ob koncu obiska Spodnje Sa- vinjske doline se je ministrica seznanila s predvidenim ume- ščanjem suhih zadrževalnikov na kmetijska zemljišča v okviru predvidenega državnega pro- storskega načrta. Po sestanku s predstavniki kmetov, krajevne skupnosti in občine je v izjavi za medije poudarila, da mo- ramo poskrbeti za kmetijska zemljišča. »Danes sem prišla na teren, da slišim kmete. Ra- zumem njihovo stisko, zato je pomemben dialog. Dokazali smo, da ga znamo dvigniti na višji nivo«. Sicer je ministr- stvo za naravne vire in prostor pobudnik državnega prostor- skega načrta. Ustanovljena je delovna skupina, ki vključuje vse nosilce urejanja prostora, med katerimi je tudi omenjeno ministrstvo. ŠO Živahno na nasipu ob Savinji Vzgojiteljice se ne učijo albansko ŽALEC – Po družbenem omrežju je zaokrožil posnetek Zmaga Jelinčiča, v katerem stoji pred novim žalskim vrtcem in govori o tem, kako so bile tamkajšnje vzgojiteljice poslane na pouk albanščine. »Starši so nas poklicali in rekli, poglejte, kaj se dogaja, uslužbenci tega vrtca so dobili ukaz, da se morajo naslednji teden začeti učiti albanščino. Kje mi živimo? Ali se bomo Slovenci že enkrat zbudili? Eden najlepših vrtcev bo sedaj albanska enklava ….« med drugim v videu, ki ga je komentiralo več kot tisoč uporabnikov, govori Zmago Jelinčič. Takoj se je nanj odzvala ena izmed strokovnih delavk iz vrtca, ki je zapisala: »Kot strokov- na delavka v vrtcih Občine Žalec bi vam želela sporočiti, da je za takšno objavo potrebno preverjanje verodostojnih informacij pri osebah, ki jih navajate v svoji objavi. Iz prve roke naj vam povem, da do nas še ni prišla ideja o učenju albanskega jezika, kot navajate v svoji objavi, zato bi bilo potrebno opravičilo vsem zaposlenim in vodstvu našega zavoda.« V pisnem sporočilu medijem se je oglasila tudi ravnateljica vrtca Natalija Starič Žikić. »V vrtcu imamo trenutno vključenih 842 otrok, od tega 46 otrok albanske narodne skupnosti, največ jih je vključenih v enotah v mestu Žalec, kjer imamo štiri enote, skupaj sicer 13 enot. V okviru izvajanja dejavnosti se srečujemo s težavami, ki nastanejo zaradi jezikovne pre- preke. Iščemo rešitve, da bi se pri delu z njimi opolnomočilo strokovne delavce, hkrati tudi iščemo načine, da bi priseljenci čimprej osvojili pravila, ki veljajo v našem vrtcu.« Občina Žalec zagotavlja dodatno strokovno pomoč za učenje slovenskega jezika, kar je v pomoč tako učencem kot strokovnim delavcem vrtca in učiteljem. ŠO Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 10, 7. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Da župan Rogatca Martin Mikolič ni želel prešteti izida glasovanja glede predloga podražitev cen sto- ritev obveznih občinskih gospodarskih služb varstva okolja, ko je večina svetnikov glasovala proti podra- žitvi, in da ponovno glasovanje ni bilo izvedeno v skladu s poslovnikom, opozarjata člana občinskega sveta Leon Rehar (SD) in Anja Polajžer (Oživimo Ro- gatec). Župan Martin Mikolič (NSi) pa je prepričan, da svetniki ne morejo sprejeti sklepa, ki bi imel fi - nančne posledice, če denarja za njegovo uresničitev ni predvidenega v občinskem proračunu. TINA STRMČNIK Sledi vgradnja jekla, stekla in aluminija ROGAŠKA SLATINA – Gradnja Razglednega stolpa Kristal se bliža h koncu. Kot je povedal župan mag. Branko Kidrič, so armirano-betonska dela dokončana. Sedaj izvajalci skrbijo za obrtniška dela in za nape- ljave. Pripravljen je gradbeni oder za montažo zgor- njega dela stolpa, ki bo izdelan iz jekla, aluminija in stekla ter bo simboliziral obliko kristala. Vzporedno je okolica deležna zunanje ureditve. Slatinski župan je dejal, da gradbenih izzivov še ni konec, saj bo treba približno sto metrov nad zemljo poskrbeti za montažo več kot 300 kilogramov težkih steklenih plošč. »Izvajalci nimajo priložnosti, da bi vsak dan izvajali takšna dela. Zahtevna je tudi dobava ome- njenih steklenih plošč, saj gre za poseben material, ki bo omejeval sončne žarke, hkrati pa bo imel zadostno izolativno sposobnost.« Občina je za dobavo in montažo pohištva v pritličju in na vrhu stolpa izvedla javno naročilo. Na javnem razpisu je najugodnejšo ponudbo oddalo podjetje Panles iz Ro- gaška Slatine. Slednje bo med drugim dobavilo prodajni pult in omare v pritličju ter pohištvo za kavarno. Za dobavo tehnološke opreme za kavarno je občina izbrala podjetje Kovinastroj iz Grosuplja, ki bo med drugim zagotovilo pomivalni stroj, hlajeno vitrino za sladice in pijače, ledomat za proizvodnjo ledu ter mešalno bateri- jo. Skupna vrednost obeh podpisanih pogodb znaša 96 tisoč evrov, vključno z DDV. Kot so sporočili z občine, je montaža opreme predvidena v sredini aprila. Po besedah Kidriča občinska uprava pripravlja še raz- pis, s pomočjo katerega bo izbrala najemnike kavarne in zunanjih hišic, ki bodo namenjene prodaji lokalnih izdelkov. Dejal je, da je rok za dokončanje del še vedno predviden spomladi letos. »Kaj več pa žal ne morem povedati, saj se stvari spreminjajo iz tedna v teden. Zah- teven je tudi postopek tehničnega pregleda, saj vsak ni pripravljen biti v komisiji za takšno edinstveno stavbo.« Dodal je, da je projekt, kar se tiče stroškov, še vedno v okviru fi nančnega načrta, ki ga je potrdil občinski svet. TS Nekateri občinski svetniki menijo, da so se na izredni seji občinskega sveta Občine Rogatec zgodile nepravilnosti pri glasovanju o predlogu podražitev cen komunalnih storitev. (Foto: arhiv občine) Občinska svetnika Leon Rehar in Anja Polajžer sta na enem od družbenih omrežjih pojasnila, da je šest svetni- kov glasovalo proti podraži- tvam, pet jih je glasovalo za, en svetnik se je glasovanja vzdržal. V tem primeru pre- dlog podražitve torej ne bi bil sprejet, kar pomeni, da bi breme podražitve morala poravnati občina iz občinske- ga proračuna. Kot je zapisala svetnica Anja Polajžer, je ob ugotovitvi, da je proti predlo- gu podražitve glasovalo šest svetnikov, v sejni sobi nastala smrtna tišina. »Župan je pre- kinil sejo in ob ponovnem začetku seje je podžupa- nja Brigita Vodušek izrazila pomislek, da glasov nismo znali prešteti in predlagala, da ponovimo glasovanje.« V vnovičnem glasovanju so proti glasovali štirje svetniki, za jih je bilo šest, dva sta se vzdržala glasovanja. Leon Rehar pravi, da je bilo prvo glasovanje jasno, brez dvomov in korektno. Ter opo- zarja, da se je zahteva za dru- go glasovanje sklicevala na 53. člen poslovnika, ki pravi, da se lahko, če član občinske- ga sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugoto- vitvi izida glasovanja, glaso- vanje ponovi. Vendar mora občinski svet o predlogu po- novitve glasovanja odločiti brez razprave. Rehar torej meni, da bi morali občinski svetniki glasovati o ponovitvi glasovanja, te priložnosti pa na izredni seji niso dobili. »Prvo glasovanje je bilo jasno, brez dvomov in korektno,« pravi član občinskega sveta Rogatec Leon Rehar. Župan stvari vidi drugače Župan Občine Rogatec Martin Mikolič je dejal, da pri prvem glasovanju občin- skih svetnikov ni razglasil izida glasovanja, saj se je obetalo, da predlog podraži- tve ne bo sprejet. A poslov- nik občinskega sveta pravi, da mora predsedujoči po vsakem glasovanju ugotoviti in objaviti izid. »Izida nisem razglasil, ker takega sklepa ne bi mogel uresničiti. Naša občina v proračunu namreč nima denarja, da bi krila raz- liko, ki bi nastala zaradi po- dražitev. Vsak sprejet sklep ima fi nančne posledice, v tem primeru gre za sto tisoč evrov. Zato sem se odločil za premor, po premoru pa smo še enkrat glasovali.« Poslovnik Občinskega sveta Občine Rogatec v 48. členu navaja, da predsedu- joči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in obja- vi izid glasovanja. Ponovno glasovanje opredeljuje 53. člen poslovnika. Slednji pravi: »Če član občinskega sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugo- tovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. O ponovitvi glasovanja od- loči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.« Zakaj občinskemu svetu ni dal možnosti odločati o pono- vitvi glasovanja? Mikuliču se zdijo podrobnosti 53. člena o odločanju občinskega sveta glede ponovitve glasovanja iz pravnega vidika vprašlji- ve. »Podžupanji se glasova- nje ni zdelo najbolj jasno in predlagala je ponovno odlo- čanje. Menim, da občinski svet ne more sprejeti sklepa, če za njegovo uresničevanje ni predvidenega denarja v proračunu. To področje ure- ja Zakon o javnih fi nancah.« Na vprašanje o tem, ali ni zaželeno, da svetniki razmi- šljajo vsak s svojo glavo, je odgovoril: »Pogovorili smo se o tem, ali se zavedajo, da bo treba ob zavrnitvi predlo- ga podražitev plačati iz pro- računa. Nato so spoznali, da denarja nimamo. Občina bi morala podražitev plačeva- ti vsa leta do predloga nove cene, ne le letos.« Opozorila o »farsi« pri glasovanju o podražitvah ROGA TEC – Večina občinskih svetnikov najprej proti, nato za podražitev komunalnih storitev Župan Rogatca Martin Mikolič: »Občinski svet potrjuje tudi proračun, kjer so predvidene pomembne naložbe za občane, načrti, ki jih skušamo uresničiti. Pri zagotavljanju denarja za naložbe imamo že sedaj težave. Če imamo dodatne stroške, denarja zmanjka drugje, na primer za vzdrževanje občinskih cest.« event24.si Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 10, 7. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Predsednica Društva po- deželskih žena Občine Žalec Marta Rojnik je uvodoma povedala, da je iz lastne iz- kušnje spoznala, s kakšnimi težavami se spopadajo kmeti- ce, ko zbolijo, se poškodujejo ali ostanejo same na kmetiji. »Dokler sem bila zdrava, ni- sem vedela, kako zapleten je pokojninski sistem za kmete, žal še malo bolj za ženske. Zavarovana sem kot družin- ski član na kmetiji. Prispev- ke si plačujem v višini 208 evrov. Teče mi pokojninska doba, lahko grem v bolniško, nimam pa pravice v primeru izgube službe (navadno je ra- zlog ločitev) do nadomestila na borzi,« je med drugim povedala gostiteljica okrogle mize, ki jo je pripravila ob znatni podpori predsednice Medobčinskega društva inva- lidov Žalec Nataše Privošnik. POLZELA – Civilna iniciati- va Ločica-Breg je še naprej de- javna. Prebivalci so jo ustano- vili 28. avgusta lani, nekaj dni po obsežnih poplavah. Pove- zani v civilno iniciativo opo- zarjajo na pomen poplavne varnosti tega območja, kjer je ogroženih več kot 300 hiš. Dela na nasipu ob Savinji so v osrednji fazi sanacije. Seve- da je to šele začetek, mnogo del je še odprtih in računajo na zgledno sodelovanje in za- ščito prebivalcev omenjenega območja z ustreznimi, dolgo- ročnimi rešitvami. Člani civil- ne iniciative so zadovoljni, da jim je prisluhnila direkcija za vode in upoštevala njihove šte- vilne predloge, pobude in ar- gumente, da so se dela končno začela. Člani civilne iniciative imajo zdaj nekaj pomislekov glede priprave OPPN Ločica VI. »Projekt je dala občina v iz- delavo oktobra 2023, torej po avgustovskih poplavah, čeprav je bil sklep zbora občanov, da se ustavi izvajanje obstoječih in ureditev novih OPPN na po- plavljenem območju, dokler se ne preučijo razmere in na novo osvetlijo problematična, poplavna in razlivna mesta, ki so nastala po poplavah. Pro- jekt nastaja kljub temu, da so stroka in vladne skupine za ob- novo po poplavah priporočile občinam, naj ne sprejemajo ob- činskih prostorskih načrtov za to območje, in kljub navedbam v državni in lokalni zakonoda- ji,« so še zapisali člani civilne iniciative. ŠO Karolina Črešnar: »Nikoli ni bilo denarja zanjo, niti za njeno zavarovanje. Danes pri 70 letih še vedno hodi na tržnico, da zasluži vsaj kakšen evro, ki ga seveda porabi za kmetijo.« Marta Rojnik: »Dokler sem bila zdrava, nisem vedela, kako zapleten je pokojninski sistem za kmete, žal še malo bolj za ženske.« Od leve proti desni Marta Rojnik, Karolina Črešnar, Jožica Jeromel, Vanja Iršič, Sara Čuš Kolar, Dragica Mirnik, Anže Logar in Aleksander Reberšek (Foto: Andraž Purg) ŽALEC – Okrogla miza o uveljavljanju pravic kmetic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja Kdo je pozabil na kmečke žene in njihove pravice? Prejšnjo sredo je bila v avli Domu II. slovenskega tabora Žalec okrogla miza na temo uveljavljanja pravic kmetic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Organizacijo je prevzelo Društvo podeželskih žena Občine Žalec v so- delovanju z Medobčinskim društvom invalidov Žalec in Medobčinskim društvom delovnih invalidov Celje. O tej temi so razpravljale s predstavnicami Zavoda za pokojnin- sko in invalidsko zavarovanje Slovenije, društva invalidov in poslancema državnega zbora. Predstavile so različne zgodbe. Med drugim tudi takšno, ko kmetica zboli oziroma ima trajno telesno okvaro in ni upravičena do nobenega dodatka ne glede na stopnjo zavarovanja. Težave so tudi pri vdovskih pokojninah in drugih storitvah ob morebitnih boleznih in poškodbah. ŠPELA OŽIR Pri 70 še na tržnici Na njej je sodelovala tudi predsednica kmetic Mislinj- ske doline Jožica Jeromel. Povedala je, da imajo v dru- štvu tri kmetice, ki so hitro postale vdove, njihovi možje pa so imeli že veliko delovne dobe. »Ker so bile premlade, da bi lahko dobile vdovsko pokojnino, otroci pa preveč odrasli, da bi jih lahko ›pri- peljali‹ do pokojnine, ne bodo nikoli upravičene do vdovske pokojnine.« Podpredsednica Društva kmetic Zarja Slovenske Konji- ce-Zreče Karolina Črešnar je predstavila primer ene izmed njihovih članic. »Zavarovana je po možu. Doma je skrbela za predšolske otroke in po- tem za starše vse do njihove smrti. Nikoli ni bilo denarja zanjo, niti za njeno zavaro- vanje. Danes pri 70 letih še vedno hodi na tržnico, da zasluži vsaj kakšen evro, ki ga seveda porabi za kmetijo.« Brez pokojnine Marsikoga je presenetila informacija, da kmetica, ki je zavarovana po možu, ne bo imela pokojnine. »Nekdo, ki ne dela in prejema soci- alne prispevke zato, ker ni v službi, in dopolni starost, ko se lahko upokoji, verjetno socialne prispevke prejema naprej. Drži?« je poslanec SDS Anže Logar vprašal pristojne službe. Te so mu pritrdile. »Kmečka žena pa teh socialnih prispevkov ne prejema naprej. Tukaj gre za popolnoma neustavno in neenakomerno merilo,« je še dodal. Pristojne službe so pojasnile, da drugače, kot je opredeljeno v zakonskih osnovah, ne morejo odloča- ti. Tako Anže Logar kot Ale- ksander Reberšek sta bila jasna, da je te anomalije v zakonu treba nujno popra- viti. Obenem sta dodala, da je vsakokratna sprememba zakonodaje dolgotrajna in lahko traja več let, da se kaj spremeni. A to ne pomeni, da s takšnimi tribunami ni vredno izpostavljati takšnih težav. »Problem, ki pri tem nastane, je, da se takšne ne- sistemske, nečloveške krivice pojavljajo pri delu družbe, ki nima močnega »zvočnika«. Tisti, ki poznajo način, da se o njih poroča, zelo hitro najdejo rešitev v zakonodaji.« Bodo pobude slišane? Pobudnice okrogle mize so oblikovale pobudo in jo predale obema poslancema. Želijo si, da bi pristojne služ- be pregledale sedanje prav- ne podlage za zavarovanje kmetic in predloge za uredi- tev pokojninskega in invalid- skega zavarovanja kmetic, s katerimi bi, če bi bili spreje- ti, vzpostavili enakopravno razmerje pri uveljavljanju pravic kmetic iz naslova po- kojninskega in invalidskega zavarovanja. Poslanec Ale- ksander Reberšek je pobude z okrogle mize že prenesel v državni zbor. Pred dnevi je na to temo že zastavil po- slansko vprašanje ministru Luki Mescu. Tudi o suhih zadrževalnikih ŽALEC – Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić se je minuli četrtek mudila v Spodnji Savinjski dolini. Obiskala je govedorejsko kmetijo Čretnik s Pernove- ga in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ter Občino Žalec. Ob kon- cu obiska si je ogledala še predvideno območje držav- nega prostorskega načrta, ki predvideva umeščanje suhih zadrževalnikov na kmetijska zemljišča. Kmetija Čretnik, ki jo vodi mladi prevzemnik Simon, obdeluje 30 hektarjev kme- tijskih zemljišč in je usmer- jena v prirejo mleka. Zgradili so hlev s prosto rejo za krave molznice in mlado živino. Posebnost hleva so inovativ- Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić si je ogledala hlev kmetije Čretnik s Per- novega. (Foto: arhiv ministrstva) na tla, ki dosegajo visoke stan- darde, saj kravam molznicam nudijo suh in udoben prostor za bivanje ter naravno vedenje. Zaradi vsega tega je kmetija lani pridobila naziv Naj hlev. Ministrica je nato obiskala in- štitut za hmeljarstvo in pivovar- stvo. Njegovi glavni dejavnosti sta raziskovanje in eksperimen- talni razvoj na področju nara- voslovja in tehnologije. Ob tem tamkajšnji zaposleni opravljajo še strokovno delo kot dejavnost javnih služb s področja kme- tijstva in strokovne naloge po pooblastilu ministrstva za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano. Raziskovalno delo je usmerjeno na področja rastlin, tal, okolja, varstva rastlin, agrokemije in pi- vovarstva. Ministrica si je ogle- dala inštitut, poskusna polja in laboratorije. Ob koncu obiska Spodnje Sa- vinjske doline se je ministrica seznanila s predvidenim ume- ščanjem suhih zadrževalnikov na kmetijska zemljišča v okviru predvidenega državnega pro- storskega načrta. Po sestanku s predstavniki kmetov, krajevne skupnosti in občine je v izjavi za medije poudarila, da mo- ramo poskrbeti za kmetijska zemljišča. »Danes sem prišla na teren, da slišim kmete. Ra- zumem njihovo stisko, zato je pomemben dialog. Dokazali smo, da ga znamo dvigniti na višji nivo«. Sicer je ministr- stvo za naravne vire in prostor pobudnik državnega prostor- skega načrta. Ustanovljena je delovna skupina, ki vključuje vse nosilce urejanja prostora, med katerimi je tudi omenjeno ministrstvo. ŠO Živahno na nasipu ob Savinji Vzgojiteljice se ne učijo albansko ŽALEC – Po družbenem omrežju je zaokrožil posnetek Zmaga Jelinčiča, v katerem stoji pred novim žalskim vrtcem in govori o tem, kako so bile tamkajšnje vzgojiteljice poslane na pouk albanščine. »Starši so nas poklicali in rekli, poglejte, kaj se dogaja, uslužbenci tega vrtca so dobili ukaz, da se morajo naslednji teden začeti učiti albanščino. Kje mi živimo? Ali se bomo Slovenci že enkrat zbudili? Eden najlepših vrtcev bo sedaj albanska enklava ….« med drugim v videu, ki ga je komentiralo več kot tisoč uporabnikov, govori Zmago Jelinčič. Takoj se je nanj odzvala ena izmed strokovnih delavk iz vrtca, ki je zapisala: »Kot strokov- na delavka v vrtcih Občine Žalec bi vam želela sporočiti, da je za takšno objavo potrebno preverjanje verodostojnih informacij pri osebah, ki jih navajate v svoji objavi. Iz prve roke naj vam povem, da do nas še ni prišla ideja o učenju albanskega jezika, kot navajate v svoji objavi, zato bi bilo potrebno opravičilo vsem zaposlenim in vodstvu našega zavoda.« V pisnem sporočilu medijem se je oglasila tudi ravnateljica vrtca Natalija Starič Žikić. »V vrtcu imamo trenutno vključenih 842 otrok, od tega 46 otrok albanske narodne skupnosti, največ jih je vključenih v enotah v mestu Žalec, kjer imamo štiri enote, skupaj sicer 13 enot. V okviru izvajanja dejavnosti se srečujemo s težavami, ki nastanejo zaradi jezikovne pre- preke. Iščemo rešitve, da bi se pri delu z njimi opolnomočilo strokovne delavce, hkrati tudi iščemo načine, da bi priseljenci čimprej osvojili pravila, ki veljajo v našem vrtcu.« Občina Žalec zagotavlja dodatno strokovno pomoč za učenje slovenskega jezika, kar je v pomoč tako učencem kot strokovnim delavcem vrtca in učiteljem. ŠO Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 10, 7. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Da župan Rogatca Martin Mikolič ni želel prešteti izida glasovanja glede predloga podražitev cen sto- ritev obveznih občinskih gospodarskih služb varstva okolja, ko je večina svetnikov glasovala proti podra- žitvi, in da ponovno glasovanje ni bilo izvedeno v skladu s poslovnikom, opozarjata člana občinskega sveta Leon Rehar (SD) in Anja Polajžer (Oživimo Ro- gatec). Župan Martin Mikolič (NSi) pa je prepričan, da svetniki ne morejo sprejeti sklepa, ki bi imel fi - nančne posledice, če denarja za njegovo uresničitev ni predvidenega v občinskem proračunu. TINA STRMČNIK Sledi vgradnja jekla, stekla in aluminija ROGAŠKA SLATINA – Gradnja Razglednega stolpa Kristal se bliža h koncu. Kot je povedal župan mag. Branko Kidrič, so armirano-betonska dela dokončana. Sedaj izvajalci skrbijo za obrtniška dela in za nape- ljave. Pripravljen je gradbeni oder za montažo zgor- njega dela stolpa, ki bo izdelan iz jekla, aluminija in stekla ter bo simboliziral obliko kristala. Vzporedno je okolica deležna zunanje ureditve. Slatinski župan je dejal, da gradbenih izzivov še ni konec, saj bo treba približno sto metrov nad zemljo poskrbeti za montažo več kot 300 kilogramov težkih steklenih plošč. »Izvajalci nimajo priložnosti, da bi vsak dan izvajali takšna dela. Zahtevna je tudi dobava ome- njenih steklenih plošč, saj gre za poseben material, ki bo omejeval sončne žarke, hkrati pa bo imel zadostno izolativno sposobnost.« Občina je za dobavo in montažo pohištva v pritličju in na vrhu stolpa izvedla javno naročilo. Na javnem razpisu je najugodnejšo ponudbo oddalo podjetje Panles iz Ro- gaška Slatine. Slednje bo med drugim dobavilo prodajni pult in omare v pritličju ter pohištvo za kavarno. Za dobavo tehnološke opreme za kavarno je občina izbrala podjetje Kovinastroj iz Grosuplja, ki bo med drugim zagotovilo pomivalni stroj, hlajeno vitrino za sladice in pijače, ledomat za proizvodnjo ledu ter mešalno bateri- jo. Skupna vrednost obeh podpisanih pogodb znaša 96 tisoč evrov, vključno z DDV. Kot so sporočili z občine, je montaža opreme predvidena v sredini aprila. Po besedah Kidriča občinska uprava pripravlja še raz- pis, s pomočjo katerega bo izbrala najemnike kavarne in zunanjih hišic, ki bodo namenjene prodaji lokalnih izdelkov. Dejal je, da je rok za dokončanje del še vedno predviden spomladi letos. »Kaj več pa žal ne morem povedati, saj se stvari spreminjajo iz tedna v teden. Zah- teven je tudi postopek tehničnega pregleda, saj vsak ni pripravljen biti v komisiji za takšno edinstveno stavbo.« Dodal je, da je projekt, kar se tiče stroškov, še vedno v okviru fi nančnega načrta, ki ga je potrdil občinski svet. TS Nekateri občinski svetniki menijo, da so se na izredni seji občinskega sveta Občine Rogatec zgodile nepravilnosti pri glasovanju o predlogu podražitev cen komunalnih storitev. (Foto: arhiv občine) Občinska svetnika Leon Rehar in Anja Polajžer sta na enem od družbenih omrežjih pojasnila, da je šest svetni- kov glasovalo proti podraži- tvam, pet jih je glasovalo za, en svetnik se je glasovanja vzdržal. V tem primeru pre- dlog podražitve torej ne bi bil sprejet, kar pomeni, da bi breme podražitve morala poravnati občina iz občinske- ga proračuna. Kot je zapisala svetnica Anja Polajžer, je ob ugotovitvi, da je proti predlo- gu podražitve glasovalo šest svetnikov, v sejni sobi nastala smrtna tišina. »Župan je pre- kinil sejo in ob ponovnem začetku seje je podžupa- nja Brigita Vodušek izrazila pomislek, da glasov nismo znali prešteti in predlagala, da ponovimo glasovanje.« V vnovičnem glasovanju so proti glasovali štirje svetniki, za jih je bilo šest, dva sta se vzdržala glasovanja. Leon Rehar pravi, da je bilo prvo glasovanje jasno, brez dvomov in korektno. Ter opo- zarja, da se je zahteva za dru- go glasovanje sklicevala na 53. člen poslovnika, ki pravi, da se lahko, če član občinske- ga sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugoto- vitvi izida glasovanja, glaso- vanje ponovi. Vendar mora občinski svet o predlogu po- novitve glasovanja odločiti brez razprave. Rehar torej meni, da bi morali občinski svetniki glasovati o ponovitvi glasovanja, te priložnosti pa na izredni seji niso dobili. »Prvo glasovanje je bilo jasno, brez dvomov in korektno,« pravi član občinskega sveta Rogatec Leon Rehar. Župan stvari vidi drugače Župan Občine Rogatec Martin Mikolič je dejal, da pri prvem glasovanju občin- skih svetnikov ni razglasil izida glasovanja, saj se je obetalo, da predlog podraži- tve ne bo sprejet. A poslov- nik občinskega sveta pravi, da mora predsedujoči po vsakem glasovanju ugotoviti in objaviti izid. »Izida nisem razglasil, ker takega sklepa ne bi mogel uresničiti. Naša občina v proračunu namreč nima denarja, da bi krila raz- liko, ki bi nastala zaradi po- dražitev. Vsak sprejet sklep ima fi nančne posledice, v tem primeru gre za sto tisoč evrov. Zato sem se odločil za premor, po premoru pa smo še enkrat glasovali.« Poslovnik Občinskega sveta Občine Rogatec v 48. členu navaja, da predsedu- joči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in obja- vi izid glasovanja. Ponovno glasovanje opredeljuje 53. člen poslovnika. Slednji pravi: »Če član občinskega sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugo- tovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. O ponovitvi glasovanja od- loči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.« Zakaj občinskemu svetu ni dal možnosti odločati o pono- vitvi glasovanja? Mikuliču se zdijo podrobnosti 53. člena o odločanju občinskega sveta glede ponovitve glasovanja iz pravnega vidika vprašlji- ve. »Podžupanji se glasova- nje ni zdelo najbolj jasno in predlagala je ponovno odlo- čanje. Menim, da občinski svet ne more sprejeti sklepa, če za njegovo uresničevanje ni predvidenega denarja v proračunu. To področje ure- ja Zakon o javnih fi nancah.« Na vprašanje o tem, ali ni zaželeno, da svetniki razmi- šljajo vsak s svojo glavo, je odgovoril: »Pogovorili smo se o tem, ali se zavedajo, da bo treba ob zavrnitvi predlo- ga podražitev plačati iz pro- računa. Nato so spoznali, da denarja nimamo. Občina bi morala podražitev plačeva- ti vsa leta do predloga nove cene, ne le letos.« Opozorila o »farsi« pri glasovanju o podražitvah ROGA TEC – Večina občinskih svetnikov najprej proti, nato za podražitev komunalnih storitev Župan Rogatca Martin Mikolič: »Občinski svet potrjuje tudi proračun, kjer so predvidene pomembne naložbe za občane, načrti, ki jih skušamo uresničiti. Pri zagotavljanju denarja za naložbe imamo že sedaj težave. Če imamo dodatne stroške, denarja zmanjka drugje, na primer za vzdrževanje občinskih cest.« event24.si Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 10, 7. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Kot pravijo v Ljudski ini- ciativi Velenje (LIV), bi bili referendumi predvsem izraz državne nepokorščine, saj verjamejo, da so njihove zah- teve upravičene in utemelje- ne v luči trenutnih družbenih in ekonomskih razmer. Nedo- pustno se jim zdi, da zahteve, ki bi ljudem omogočile neko- liko bolj dostojno življenje, odgovorni ignorirajo. Komu- nalno podjetje Velenje je s 1. marcem variabilni del toplote za gospodinjske odjemalce v Šaleški dolini sicer znižalo za 0,7 odstotka na 68,2 evra za megavatno uro (MWh) brez davka. Ob tem bosta občini Velenje in Šoštanj ceno to- BERLIN, VELENJE – Na vodilnem svetovnem turističnem sejmu ITB Ber- lin se ta teden (od 5. do 7 . marca) prvič predstavlja tudi Šaleška dolina, ki jo zastopa Zavod za turizem Šaleške do- line pod okriljem Slovenske turistič- ne organizacije. Letošnja predstavitev Slovenije je osredotočena na umetnost in kulturo, hkrati utrjuje njeno vlogo pionirke na področju trajnostnega turizma. V Šaleški dolini so zelo ponosni, saj se je turistično doživetje Skrivnosti po- topljenih vasi v okviru mednarodnega projekta Najboljših 100 zgodb uvrstilo med šest najbolj trajnostnih zgodb na svetu. Organizatorji vodilnega globalne- ga turističnega sejma ITB Berlin na do- godku, ki je namenjen izključno poslov- ni javnosti, letos pričakujejo približno 24 tisoč udeležencev. Organizatorji so poskrbeli za pester strokovni program pod geslom Pionirji prehoda v potova- njih in turizmu. Skupaj.« Na slovenskem razstavnem prosto- ru se poleg Zavoda za turizem Šale- ške doline predstavlja še 20 destinacij in turističnih ponudnikov iz različnih koncev naše dežele. Slovenija se na ITB Berlin predstavlja z novo stojnico, ki je opremljena z najsodobnejšo tehnologi- jo, vključno z umetno inteligenco. Med drugim ponuja intimnejše prostore za poglobljene pogovore in dogodke. Tako je razstavni prostor tudi prizorišče po- govorov o turizmu, umetnosti in kulturi. Namenjen je manjšemu številu izbranih novinarjev, strokovnjakov in odločeval- cev v turistični industriji. BF Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 10, 7. marec 2024 Svet zavoda Regijskega študijskega središča na podlagi 12. člena Akta o ustanovitvi Fakultete za varstvo okolja razpisuje prosto delovno mesto: Direktorice / direktorja Fakultete za varstvo okolja Kandidatka / kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: • najmanj univerzitetna izobrazba (prejšnja), specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja) ali magistrska izobrazba 2. stopnje (bolonjski sistem) ekonomske, pravne, tehnične ali naravoslovne smeri; • najmanj 5 let delovnih izkušenj ter strokovne, vodstvene in organizacijske sposobnosti; • poleg slovenskega jezika aktivno obvlada še najmanj en svetovni jezik. Kandidat / kandidatka mora k prijavi predložiti tudi program vodenja in razvoja visokošolskega zavoda za mandatno obdobje. Direktorica / direktor bo imenovan za mandatno dobo štirih let. Pisne prijave z življenjepisom, dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in programom vodenja in razvoja visokošolskega zavoda za mandatno obdobje naj kandidatke in kandidati pošljejo v zaprti pisemski ovojnici v 15 dneh od datuma objave razpisa, to je do vključno 22.3.2024 na naslov: Javni zavod Regijsko študijsko središče, Mariborska c. 7, 3000 Celje, s pripisom: »Razpis za direktorico / direktorja Fakultete za varstvo okolja«. Svet zavoda Regijskega študijskega središča bo kot organ ustanovitelja fakultete izmed kandidatk / kandidatov, ki bodo predložili pravočasne in popolne prijave ter izpolnjujejo razpisne pogoje, imenoval direktorico / direktorja Fakultete za varstvo okolja. Mariborska c. 7, 3000 Celje VELENJE – V Ljudski iniciativi stopnjujejo pritiske na odgovorne zaradi visokih cen ogrevanja Podpisujejo peticijo, tudi referendumov ne izključujejo Ker so v Ljudski iniciativi Velenje (LIV) prepričani, da mora zaradi drastične podražitve ogrevanja nekdo prevzeti vsaj moralno odgovornost, so spisali peticijo, v kateri zah- tevajo odstavitev direktorja, nadzornega sveta in skupščine Komunalnega podjetja Velenje. Peticijo občani množično podpisujejo. Če odgovorni na lokalni in državni ravni ne bodo upoštevali zahtev za znižanje cen toplotne energije, v LIV napovedujejo tudi več referendumov tako na lokalni kot na državni ravni. BARBARA FURMAN plote za marec in april sub- vencionirali v višini 5 evrov za megavatno uro. Niso zadovoljni Iz Komunalnega podjetja Vele- nje so sporočili še, da je svet usta- noviteljev komunalnega podje- tja variabilni del cene toplote za gospodinjstva lahko prilagodil potem, ko je Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) s 1. januarjem in nato še s 1. februarjem znižala nakupno ceno toplotne energi- je Variabilni del cene toplote za ogrevanje prostorov in sanitarno toplo vodo poslovnega in indu- strijskega odjema medtem osta- ja nespremenjen in znaša 73,05 evra za MWh brez davka. V Ljudski iniciativi Velenje s tem niso zadovoljni, zato so TEŠ-u vročili zahtevo, da ceno toplote zniža na 20 evrov za MWh. Zahtevajo tudi zniža- nje stopnje DDV na toplotno energijo z 22 na 9,5 odstotka ter izločitev stroška emisijskih kuponov ogljikovega dioksida iz izhodiščne cene distribucije toplote. Zahteve so posredo- vali tudi državnemu zboru, vladi ter ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Če zahteve ne bodo upoštevane, je ljudska iniciativa napovedala sprožitev postopka za razpis referendu- ma. Od pristojnih pa pričakuje, da se na njene zahteve odzove- jo so sredine marca. Pismo županu Medtem so predstavniki LIV- -a velenjskemu županu Petru Dermolu posredovali javno pismo, v katerem, ga sprašu- jejo, zakaj v javnosti ves čas poudarja, da kot župan nima pristojnosti pri določanju cen toplotnega ogrevanja. »Večkrat smo poudarili, da zakoni in akti dajejo županu to pristojnost, vi Visoki stroški ogrevanja še vedno »vroča« tema v Šaleški dolini. (Foto: Pixabay) pa še vedno vztrajate pri svoji trditvi. Zato vas pozivamo, da premislite o svojem položaju in preučite dejanske pristojnosti, ki vam jih podeljujejo zakoni in akti. Zaradi ohranjanja inte- gritete in moralnih standardov vodenja občine vas pozivamo tudi, da uveljavite svoje pri- stojnosti in takoj znižate cene toplotne energije. Če tega niste pripravljen narediti, pa odsto- pite,« so med drugim zapisali v javnem pismu. V LIV so prepri- čani, bi takšna poteza župana prispevala k ohranjanju zaupa- nja občanov v transparentnost in poštenost sveta mestne občine Velenje kot najvišjega organa odločanja lokalne sku- pnosti. Velik odziv na peticijo Ker so odgovorni ne odzivajo na njihove pobude, so občani v soboto na pobudo LIV v Vele- nju začeli zbirati podpise pod peticijo za odstavitev direktor- ja Gašperja Škarje ter članov nadzornega sveta in skupščine Komunalnega podjetja Velenje, v kateri sedi tudi direktor ob- činske uprave Mestne občine Velenje Iztok Mori. »Odziv je velik, število podpisov se iz dneva v dan povečuje,« pravi predstavnica ljudske iniciative Sara Bajec in dodaja, da bodo peticijo v naslednjih dneh iz- ročili županu Petru Dermolu v upanju, da bo upošteval voljo občanov. V LIV menijo, da to ni zgolj peticija za odstop od- govornih v komunalnem pod- jetju, ampak izraža tudi neza- upnico velenjskemu županu, saj ta imenuje predstavnika v skupščino Komunalnega pod- jetja Velenje in odloča o imeno- vanju ter razrešitvi direktorja. Prvič na turističnem sejmu ITB Berlin Majcnova prevzema vodenje CELJE – Marca je vodenje Inkubatorja Savinjske regi- je, katerega ustanoviteljica in lastnica je Mestna občina Celje, prevzela Sonja Majcen. Na zadnji seji mestnega sveta so svetniki dali tudi soglasje za njeno razrešitev s položaja direktorice Celjskega mladin- skega centra. Majcnova je na svojem novem položaju za- menjala Sašo Lavrič. Majcenova pravi, da je In- kubator Savinjske regije s svo- jim delovanjem in posrednim ustvarjanjem novih delovnih mest pomemben dejavnik go- spodarskega razvoja mesta: »Izkušnje z mentorstvom, is- kanjem virov projekte, iskanje razvojnih možnosti in izkori- ščanje razvojnih potencialov ter vključevanje in povezova- nje različnih deležnikov so ti- ste izkušnje, ki jih bom lahko z dosedanjega delovnega oko- lja dobro prenesla v delovanje družbe Inkubator. V okviru inkubatorja sem se zavezala poiskati in vzpostaviti nove programe in spodbude za podjetnike, ki bodo privlačni Sonja Majcen stopa v čevlje direk- torice Inkubatorja Savinjske regije. (Foto: Andraž Purg) Pozor! Spremenili urnike odvoza odpadkov CELJE – Družba Simbio je za letošnje leto posodo- bila urnike odvoza odpadkov, in sicer glede odvoza ob prazničnih dnevih. Nov razpored velja od marca naprej. Hkrati pa je prišlo tudi do sprememb v odpi- ralnem času nekaterih zbirnih centrov. Uporabniki storitev, ki prebivajo v enostanovanjskih objektih, bodo nove urnike dobili s februarskimi polo- žnicami, ki jih bodo prejeli v teh dneh. Pri Simbiu doda- jajo, da številni občani že uporabljajo spletno aplikacijo Moj dan odvoza odpadkov, kjer so prav tako navedeni natančni datumi naslednjega odvoza in vrsta zabojnika. »Spremembe so bile uvedene zaradi reorganizacije dela ter z namenom zagotavljanja boljše učinkovitosti in prilagodljivosti storitev. V praksi to pomeni, da bodo odvozi odpadkov tudi ob prazničnih dnevih, z izjemo 1. maja, 1. novembra in 25. decembra, ko odvoza na praznik ne bo, ampak bo ta opravljen v soboto,« doda- jajo pri Simbiu. Dodajajo še, da z marcem postajajo nekateri zbirni centri, ki so v upravljanju te družbe, ob sobotah odprti dlje. To velja za zbirne centre Vransko-Tabor, Braslovče, Prebold, Žalec in Vojnik, ki bodo ob sobotah odprti med 7. in 14. uro, zbirni center Andraž-Polzela pa med 8. in 14. uro. Delovni čas zbirnega centra Bukovžlak ostaja ob sobotah nespremenjen, in sicer od 6. do 14. ure. SŠol ne samo za Celje in Savinjsko regijo, temveč tudi za nacional- no in mednarodno raven, ter omogočiti dobro podjetniško platformo za mednarodna po- vezovanja, sodelovanja in pre- nos izkušenj.« Inkubator Savinjske regije je nastal z namenom, da poveže podobno misleče na področju gospodarstva in jim nudi pro- stor, v katerem lahko izmenju- jejo znanja in izkušnje ter sku- paj razvijajo nove ideje, ki jih s pomočjo mentorskih progra- mov spreminjajo v resničnost, pr a vi jo na Mes tni občini Cel je. SŠol »Spremembe so bile uvedene zaradi reorganizacije dela ter z name- nom zagotavljanja boljše učinkovitosti in prilagodljivosti storitev,« pravijo pri Simbiu. Foto: (arhiv NT/Sherpa) Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 10, 7. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Kot pravijo v Ljudski ini- ciativi Velenje (LIV), bi bili referendumi predvsem izraz državne nepokorščine, saj verjamejo, da so njihove zah- teve upravičene in utemelje- ne v luči trenutnih družbenih in ekonomskih razmer. Nedo- pustno se jim zdi, da zahteve, ki bi ljudem omogočile neko- liko bolj dostojno življenje, odgovorni ignorirajo. Komu- nalno podjetje Velenje je s 1. marcem variabilni del toplote za gospodinjske odjemalce v Šaleški dolini sicer znižalo za 0,7 odstotka na 68,2 evra za megavatno uro (MWh) brez davka. Ob tem bosta občini Velenje in Šoštanj ceno to- BERLIN, VELENJE – Na vodilnem svetovnem turističnem sejmu ITB Ber- lin se ta teden (od 5. do 7 . marca) prvič predstavlja tudi Šaleška dolina, ki jo zastopa Zavod za turizem Šaleške do- line pod okriljem Slovenske turistič- ne organizacije. Letošnja predstavitev Slovenije je osredotočena na umetnost in kulturo, hkrati utrjuje njeno vlogo pionirke na področju trajnostnega turizma. V Šaleški dolini so zelo ponosni, saj se je turistično doživetje Skrivnosti po- topljenih vasi v okviru mednarodnega projekta Najboljših 100 zgodb uvrstilo med šest najbolj trajnostnih zgodb na svetu. Organizatorji vodilnega globalne- ga turističnega sejma ITB Berlin na do- godku, ki je namenjen izključno poslov- ni javnosti, letos pričakujejo približno 24 tisoč udeležencev. Organizatorji so poskrbeli za pester strokovni program pod geslom Pionirji prehoda v potova- njih in turizmu. Skupaj.« Na slovenskem razstavnem prosto- ru se poleg Zavoda za turizem Šale- ške doline predstavlja še 20 destinacij in turističnih ponudnikov iz različnih koncev naše dežele. Slovenija se na ITB Berlin predstavlja z novo stojnico, ki je opremljena z najsodobnejšo tehnologi- jo, vključno z umetno inteligenco. Med drugim ponuja intimnejše prostore za poglobljene pogovore in dogodke. Tako je razstavni prostor tudi prizorišče po- govorov o turizmu, umetnosti in kulturi. Namenjen je manjšemu številu izbranih novinarjev, strokovnjakov in odločeval- cev v turistični industriji. BF Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 10, 7. marec 2024 Svet zavoda Regijskega študijskega središča na podlagi 12. člena Akta o ustanovitvi Fakultete za varstvo okolja razpisuje prosto delovno mesto: Direktorice / direktorja Fakultete za varstvo okolja Kandidatka / kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: • najmanj univerzitetna izobrazba (prejšnja), specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja) ali magistrska izobrazba 2. stopnje (bolonjski sistem) ekonomske, pravne, tehnične ali naravoslovne smeri; • najmanj 5 let delovnih izkušenj ter strokovne, vodstvene in organizacijske sposobnosti; • poleg slovenskega jezika aktivno obvlada še najmanj en svetovni jezik. Kandidat / kandidatka mora k prijavi predložiti tudi program vodenja in razvoja visokošolskega zavoda za mandatno obdobje. Direktorica / direktor bo imenovan za mandatno dobo štirih let. Pisne prijave z življenjepisom, dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in programom vodenja in razvoja visokošolskega zavoda za mandatno obdobje naj kandidatke in kandidati pošljejo v zaprti pisemski ovojnici v 15 dneh od datuma objave razpisa, to je do vključno 22.3.2024 na naslov: Javni zavod Regijsko študijsko središče, Mariborska c. 7, 3000 Celje, s pripisom: »Razpis za direktorico / direktorja Fakultete za varstvo okolja«. Svet zavoda Regijskega študijskega središča bo kot organ ustanovitelja fakultete izmed kandidatk / kandidatov, ki bodo predložili pravočasne in popolne prijave ter izpolnjujejo razpisne pogoje, imenoval direktorico / direktorja Fakultete za varstvo okolja. Mariborska c. 7, 3000 Celje VELENJE – V Ljudski iniciativi stopnjujejo pritiske na odgovorne zaradi visokih cen ogrevanja Podpisujejo peticijo, tudi referendumov ne izključujejo Ker so v Ljudski iniciativi Velenje (LIV) prepričani, da mora zaradi drastične podražitve ogrevanja nekdo prevzeti vsaj moralno odgovornost, so spisali peticijo, v kateri zah- tevajo odstavitev direktorja, nadzornega sveta in skupščine Komunalnega podjetja Velenje. Peticijo občani množično podpisujejo. Če odgovorni na lokalni in državni ravni ne bodo upoštevali zahtev za znižanje cen toplotne energije, v LIV napovedujejo tudi več referendumov tako na lokalni kot na državni ravni. BARBARA FURMAN plote za marec in april sub- vencionirali v višini 5 evrov za megavatno uro. Niso zadovoljni Iz Komunalnega podjetja Vele- nje so sporočili še, da je svet usta- noviteljev komunalnega podje- tja variabilni del cene toplote za gospodinjstva lahko prilagodil potem, ko je Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) s 1. januarjem in nato še s 1. februarjem znižala nakupno ceno toplotne energi- je Variabilni del cene toplote za ogrevanje prostorov in sanitarno toplo vodo poslovnega in indu- strijskega odjema medtem osta- ja nespremenjen in znaša 73,05 evra za MWh brez davka. V Ljudski iniciativi Velenje s tem niso zadovoljni, zato so TEŠ-u vročili zahtevo, da ceno toplote zniža na 20 evrov za MWh. Zahtevajo tudi zniža- nje stopnje DDV na toplotno energijo z 22 na 9,5 odstotka ter izločitev stroška emisijskih kuponov ogljikovega dioksida iz izhodiščne cene distribucije toplote. Zahteve so posredo- vali tudi državnemu zboru, vladi ter ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Če zahteve ne bodo upoštevane, je ljudska iniciativa napovedala sprožitev postopka za razpis referendu- ma. Od pristojnih pa pričakuje, da se na njene zahteve odzove- jo so sredine marca. Pismo županu Medtem so predstavniki LIV- -a velenjskemu županu Petru Dermolu posredovali javno pismo, v katerem, ga sprašu- jejo, zakaj v javnosti ves čas poudarja, da kot župan nima pristojnosti pri določanju cen toplotnega ogrevanja. »Večkrat smo poudarili, da zakoni in akti dajejo županu to pristojnost, vi Visoki stroški ogrevanja še vedno »vroča« tema v Šaleški dolini. (Foto: Pixabay) pa še vedno vztrajate pri svoji trditvi. Zato vas pozivamo, da premislite o svojem položaju in preučite dejanske pristojnosti, ki vam jih podeljujejo zakoni in akti. Zaradi ohranjanja inte- gritete in moralnih standardov vodenja občine vas pozivamo tudi, da uveljavite svoje pri- stojnosti in takoj znižate cene toplotne energije. Če tega niste pripravljen narediti, pa odsto- pite,« so med drugim zapisali v javnem pismu. V LIV so prepri- čani, bi takšna poteza župana prispevala k ohranjanju zaupa- nja občanov v transparentnost in poštenost sveta mestne občine Velenje kot najvišjega organa odločanja lokalne sku- pnosti. Velik odziv na peticijo Ker so odgovorni ne odzivajo na njihove pobude, so občani v soboto na pobudo LIV v Vele- nju začeli zbirati podpise pod peticijo za odstavitev direktor- ja Gašperja Škarje ter članov nadzornega sveta in skupščine Komunalnega podjetja Velenje, v kateri sedi tudi direktor ob- činske uprave Mestne občine Velenje Iztok Mori. »Odziv je velik, število podpisov se iz dneva v dan povečuje,« pravi predstavnica ljudske iniciative Sara Bajec in dodaja, da bodo peticijo v naslednjih dneh iz- ročili županu Petru Dermolu v upanju, da bo upošteval voljo občanov. V LIV menijo, da to ni zgolj peticija za odstop od- govornih v komunalnem pod- jetju, ampak izraža tudi neza- upnico velenjskemu županu, saj ta imenuje predstavnika v skupščino Komunalnega pod- jetja Velenje in odloča o imeno- vanju ter razrešitvi direktorja. Prvič na turističnem sejmu ITB Berlin Majcnova prevzema vodenje CELJE – Marca je vodenje Inkubatorja Savinjske regi- je, katerega ustanoviteljica in lastnica je Mestna občina Celje, prevzela Sonja Majcen. Na zadnji seji mestnega sveta so svetniki dali tudi soglasje za njeno razrešitev s položaja direktorice Celjskega mladin- skega centra. Majcnova je na svojem novem položaju za- menjala Sašo Lavrič. Majcenova pravi, da je In- kubator Savinjske regije s svo- jim delovanjem in posrednim ustvarjanjem novih delovnih mest pomemben dejavnik go- spodarskega razvoja mesta: »Izkušnje z mentorstvom, is- kanjem virov projekte, iskanje razvojnih možnosti in izkori- ščanje razvojnih potencialov ter vključevanje in povezova- nje različnih deležnikov so ti- ste izkušnje, ki jih bom lahko z dosedanjega delovnega oko- lja dobro prenesla v delovanje družbe Inkubator. V okviru inkubatorja sem se zavezala poiskati in vzpostaviti nove programe in spodbude za podjetnike, ki bodo privlačni Sonja Majcen stopa v čevlje direk- torice Inkubatorja Savinjske regije. (Foto: Andraž Purg) Pozor! Spremenili urnike odvoza odpadkov CELJE – Družba Simbio je za letošnje leto posodo- bila urnike odvoza odpadkov, in sicer glede odvoza ob prazničnih dnevih. Nov razpored velja od marca naprej. Hkrati pa je prišlo tudi do sprememb v odpi- ralnem času nekaterih zbirnih centrov. Uporabniki storitev, ki prebivajo v enostanovanjskih objektih, bodo nove urnike dobili s februarskimi polo- žnicami, ki jih bodo prejeli v teh dneh. Pri Simbiu doda- jajo, da številni občani že uporabljajo spletno aplikacijo Moj dan odvoza odpadkov, kjer so prav tako navedeni natančni datumi naslednjega odvoza in vrsta zabojnika. »Spremembe so bile uvedene zaradi reorganizacije dela ter z namenom zagotavljanja boljše učinkovitosti in prilagodljivosti storitev. V praksi to pomeni, da bodo odvozi odpadkov tudi ob prazničnih dnevih, z izjemo 1. maja, 1. novembra in 25. decembra, ko odvoza na praznik ne bo, ampak bo ta opravljen v soboto,« doda- jajo pri Simbiu. Dodajajo še, da z marcem postajajo nekateri zbirni centri, ki so v upravljanju te družbe, ob sobotah odprti dlje. To velja za zbirne centre Vransko-Tabor, Braslovče, Prebold, Žalec in Vojnik, ki bodo ob sobotah odprti med 7. in 14. uro, zbirni center Andraž-Polzela pa med 8. in 14. uro. Delovni čas zbirnega centra Bukovžlak ostaja ob sobotah nespremenjen, in sicer od 6. do 14. ure. SŠol ne samo za Celje in Savinjsko regijo, temveč tudi za nacional- no in mednarodno raven, ter omogočiti dobro podjetniško platformo za mednarodna po- vezovanja, sodelovanja in pre- nos izkušenj.« Inkubator Savinjske regije je nastal z namenom, da poveže podobno misleče na področju gospodarstva in jim nudi pro- stor, v katerem lahko izmenju- jejo znanja in izkušnje ter sku- paj razvijajo nove ideje, ki jih s pomočjo mentorskih progra- mov spreminjajo v resničnost, pr a vi jo na Mes tni občini Cel je. SŠol »Spremembe so bile uvedene zaradi reorganizacije dela ter z name- nom zagotavljanja boljše učinkovitosti in prilagodljivosti storitev,« pravijo pri Simbiu. Foto: (arhiv NT/Sherpa) Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 10, 7. marec 2024 KULTURA »Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav kamen, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo …« je v eni od svojih pesmi zapisal pesnik Ivan Minatti, ki se je 22. marca 1924 rodil v Slovenskih Ko- njicah in tam preživel prvih pet let. Ker je bil njegov oče geometer, se je družina pogosto selila, najprej v Slovenj Gradec in od tam v Ljubljano. Pesnik, ure- dnik, prevajalec in akademik se je zadnja leta svojega življenja z ženo Lojzko Špacapan rad vračal v mesto pod Konjiško goro. In kako bo 100. obletnica Minat- tijevega rojstva zaznamovala utrip v konjiški občini? BARBARA FURMAN V Galeriji Velenje je do 23. marca na ogled razstava slikarja in pesnika Stojana Špegla, ki jo je poimenoval V ogledalu. Razstavljena dela predstavljajo transcendentno potovanje skozi labirint umetnikove domišljije, kjer se realnost prepleta s fantazijo in simbolizmom. Po navedbah kustosa razstave Matica Veler- ja se v delih Stojana Špegla realnost prepleta z domišljijo in simbolizmom skozi večplastna dela, ki segajo od slikarstva do instalacij. Av- tor spretno združuje elemente fantastičnega in realnega, ki se prelivajo med organskimi oblikami ter industrijsko problematiko. Izrazi- ta simbolika, še posebej v upodobitvi krogov na platnih, vzbuja razmišljanje o družbenih krogih, mehurčkih ter ideji o povezanosti in Koga bo letos navdihnila Fanny Haussmann? Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec raz- pisuje pesniško nagrado Fanny Haussmann, imenovano po prvi slovenski pesnici, za naj- boljši ciklus pesmi v Sloveniji v tekočem letu. Tematika je poljubna. Avtorje vabi, da na natečaj prijavijo ciklus pe- smi v slovenskem jeziku, ki naj ne bo daljši od 200 verzov. S poslanimi pesmimi ne smejo so- delovati na še katerem drugem natečaju. Pesmi predhodno ne smejo biti javno objavljene. Ciklus pesmi naj bo podpisan le s šifro. V posebni zale- pljeni ovojnici, prav tako označeni z isto šifro, naj bodo avtorjevo ime, priimek, naslov, elektronski naslov in telefonska številka. Vsak avtor lahko na natečaj prijavi samo en ciklus pesmi. Natečaj bo odprt do 30. aprila. Strokovna komisija v sestavi lanskega prejemni- ka nagrade Toma Vebra, slovenistk Lidije Koceli in Marije Končina ter pesnika in urednika Zorana Pevca bo izbrala pet nominiranih avtorjev, med katerimi bo določila zmagovalca, ki bo razglašen na sedaj že tradicionalni prireditvi. Imena izbra- nih petih nominiranih avtorjev bodo objavljena v pomembnejših tiskanih medijih in na družabnih omrežjih, nominiranci pa bodo prejeli tudi pisno obvestilo. Zmagovalec bo prejel nagrado v višini tisoč evrov, ki jo prispeva Občina Žalec. Nagrada bo podeljena ob izidu Revije za književnost in kultu- ro Vpogled letos septembra. Ciklus pesmi zmago- valca, izbrane pesmi drugih štirih nominirancev in morebitni drugi kakovostnejši prispevki bodo objavljeni v reviji Vpogled. ŠO NE PREZRITE Ko zapoje Vintgar Luka Černe je nekdanji pevec zasedbe Perpetuum Jazzile in zborovodja različnih glasbenih sestavov. Gorenjec, ki ga je ljube- zen pripeljala v Šentjur, kjer živi že nekaj let, bo v svoj nov domači kraj to nedeljo pripeljal družinsko glasbeno zasedbo Kvintet Vintgar. V naših krajih Černe sicer že ne- kaj časa vodi tudi Vokalno skupino Jakobčani. Kvintet Vintgar bo to nedeljo, 10. marca, v kulturnem domu Gorica pri Slivnici ob nastopil ob 17. uri. Gre za petčlansko moško vokalno zased- bo, ki je zasnovana družinsko. Njen umetniški vodja ter pevec je Luka Černe, ob njem pa med drugim na- stopata še njegov oče Andrej Černe in njegov brat Ambrož Černe. Kvin- tet, ki je lani obeležil deset let delo- vanja, bo v program uvrstil za vsak glasbeni okus nekaj. Predstavil se bo z vrsto žanrov, in sicer z ljudskimi in umetnimi pesmimi, s priredbami pop skladb, z narodno-zabavnimi in zimzelenimi popevkami ter z dal- matinskimi skladbami. Kot glasbeni gostje bodo nastopili pevka Monika Avsenik, kitarist Matic Plemenitaš, ansambel Šmarnogorski kvintet in godalni kvartet C'est La Vie. TS Mineva 100 let od rojstva Ivana Minattija, častnega občana Slovenskih Konjic Imamo ga radi! V Splošni knjižnici Sloven- ske Konjice so v počastitev 100. obletnice pripravili dve razstavi, ena je na prostem, druga v prostorih knjižnice. V ospredju razstave, ki je na ogled na konjiškem Mestnem trgu in nosi naslov Prisluško- vanje tišine v sebi, je Minat- tijevo literarno ustvarjanje, obogatena je s fotografi jami dijakov konjiške gimnazije. Razstava v domoznanskem kotičku knjižnice pa je bolj biografska, pripravila jo je Stanka Ledinek. Kot je še povedala vodja konjiške knji- žnice Ana Miličevič, bodo v pomladnih mesecih pripra- vili organizirana vodenja po obeh razstavah, junija bo na Mestnem trgu še recital Lju- biteljskega gledališča Petra Simonitija, posvečen Ivanu Minattiju, ki je umrl 6. junija 2012. Pesniške zbirke Ivan Minatti je začel pisa- ti pesmi v zgodnji mladosti, najprej večinoma zase, njego- va prva pesem bila objavljena leta 1943 v reviji Umetnost. Po besedah Ane Miličevič se je Minatti javnosti prvič pred- stavil kot partizanski pesnik. »Kljub temu, da bi pričako- vali, da je med vojno pisal udarne, glasne, bojevite pe- smi, kot večina v tistih časih, so njegove pesmi popolnoma drugačne, osebno izpovedne, otožne, veliko je bilo prizorov samote, domotožja, strahu, tesnobe.« V prvi zbirki S poti (1947) je povezal kolektivno izku- šnjo partizanskega boja z izrazito intimistično liriko, polno groze nad krutim ča- som. Leta 1955 je izšla njego- va druga pesniška zbirka Pa bo pomlad prišla, ki je polna ljubezni, a vanjo vdirajo tudi Prevedel Malega princa Tudi njegovo prevajalsko delo ni ostalo prezrto, saj je leto 1972 prejel Sovretovo na- grado za prevod iz pesniškega dela Koče Racina in Izeta Sa- rajlića. Tri leta pred smrtjo je prejel Zlatnik poezije, poseb- no priznanje, ki ga podeljujejo v Celju v sklopu tradicionalne Veronikine nagrade. Njegov prevajalski opus je obsežen, med drugim je iz francoščine prevedel Malega princa avtorja Antoina de Sa- int-Exupéryja, Skupno je po svetu prodanih več kot 200 milijonov izvodov te knjige. Je ena najbolje prodajanih knjig tudi v Sloveniji, saj je Mladinska knjiga prodala več kot 160.000 izvodov Malega princa. »Čeprav so se v zadnjih letih, ko so potekle pravice, Minatti- jevemu prevodu pridružili še novi prevodi v slovenščino, ostaja njegov prevod še vedno enako priljubljen kot nekoč. Kar ni presenečenje. Tako lirične zgodbe ne more pre- vesti kar vsakdo. Ivan Minatti je premogel tenkočutnost in senzibilnost, zato je njegov prevod Malega princa klasičen v najboljšem pomenu te be- sede,« je povedal Andrej Ilc, Razstava o Minattiju je ne ogled tudi v konjiški knjižnici. (Foto: A. Miličevič) Vodja konjiške knjižnice Ana Miliče- vič (Foto: osebni arhiv) občutja tesnobe, samote in upanja. Njegova tretja zbir- ka Nekoga moraš imeti rad je luč sveta ugledala leta 1963. Zanjo je leto kasneje prejel nagrado Prešernovega skla- da, leta 1985 se je razveselil Prešernove nagrade za liriko, zbrano v knjigi Prisluškujem tišini v sebi. vodja uredništva leposlovja pri Mladinski knjigi. Od kave do knjigobežnice Med Konjičani je spomin na Ivana Minattija še vedno zelo prisoten, negujejo ga na različne načine. Zgodba o kavi in poeziji v konjiškem Starem trgu živi že od leta 2018, ko so v kavarni v starem mestnem je- dru začeli streči prav posebno Minattijevo kavo. Kava z do- datkom cimeta in priloženimi verzi, med njimi tudi tistimi iz Minattijeve najbolj znane Ne- koga moraš imeti rad, poživlja srce in duha, pravijo domačini. Leta 2015 so v mestu slovesno odkrili bronasti kip pesnika Ivana Minattija. Oblikovala ga je akademska kiparka Katja Majer. V Slovenskih Konjicah se lahko sprehodite tudi po te- matski literarno-turistični poti – Po Minattijevih stopinjah. V predprostoru lokalne medijske hiše pa je Minattijeva knjigo- bežnica, kjer lahko vsakdo pobrska po knjigah, vedno jih je na voljo okoli 2.000. Izbrano knjigo lahko brezplačno odne- se domov ali zbirki doda svojo. Knjige so označene s posebno Minattijevo spominsko štam- piljko. Stojan Špegel, Triptih, Industrial suite, mešana tehnika (Foto: Galerija Velenje) V ogledalu širjenju razumevanja sveta. Poleg slikarskih del je razstava obogatena z večdimenzionalno instalacijo, ki je postavljena v središče galerij- skega prostora. Stojan Špegel, rojen 14. novembra 1963 v Slovenj Gradcu, je slikar in pesnik. Diplomi- ral je na Arthouse – College of visual arts pod mentorstvom prof. Darka Slavca ter nadaljeval magistrski študij, pri čemer je pridobil naziv magister likovnih umetnosti. Je član Zveze dru- štev slovenskih likovnih umetnikov in Društva likovnih umetnikov Maribor. Sodeloval je na številnih razstavah doma in v tujini, prejel je tudi več nagrad in priznanj. Poleg slikarstva se ukvarja s poezijo, izdal je več pesniških zbirk ter prispeval ilustracije in likovno opremo za raz- lične knjige. Njegove pesmi so bile objavljene v različnih revijah in prevedene v več jezikov. BF Razstava Prisluško- vanje tišine v sebi. (Foto: A. Miličevič) Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 10, 7. marec 2024 NAŠA TEMA Pred svetovnim dnem voda, 22. marcem Voda je lahko orodje za mir ali sproži- lec za konflikte. (Foto: Pixabay) Da je voda lahko orodje za mir ali sprožilec za konfl ikte, kadar ena država drugi onemogoča dostop do te dobrine, opozarja geslo letošnjega svetovnega dneva voda, ki ga bomo tudi pri nas obeležili čez dva tedna. V Sloveniji, kjer si jo lahko večina prebivalcev natoči iz pipe, se dragocenosti te tekočine navadno zavemo šele ob suši, obilnih padavinah, poplavah ali onesnaženjih, ko komu- nalna podjetja uvedejo ukrep prekuhavanja vode ali pa prepoved uporabe pitne vode. Zanimalo nas je, kaj o kakovosti vode v javnem vodovodnem sistemu pravijo upravljavci vodovoda in kaj pristojne službe, ki izvajajo zunanji nadzor. TINA STRMČNIK, BARBARA FURMAN Svetovni dan voda, ki ga obeležujemo vsako leto 22. mar- ca, je generalna skupščina Organizacije združenih naro- dov (OZN) leta 1993 razglasila, da bi opozorila svetovno javnost na omejenost in ogroženost naravnih vodnih virov in na nujnost dobrega gospodarjenja z njimi. Danes je voda vse bolj ogrožena zaradi naraščajočega števila prebivalstva, ki mu ne sledi odgovorno upravljanje in gospodarjenje z vodami. Zahteve kmetijstva in industrije so vedno večje, prav tako vplivi podnebnih sprememb. Kot še poudarjajo v OZN, je vrednost vode veliko večja od njene cene, saj ima izjemno in vsestransko vrednost za naše domove, kulturo, zdravje, izobraževanje, ekonomijo in celovitost našega naravnega okolja. Zato je cilj trajnostnega razvoja usmer- jen v to, da bi se do leta 2030 dostop do vode in sanitarna ureditev zagotovila vsem prebivalcem. voda bele barve, ki se v nekaj sekundah zbistri, saj se me- hurčki zraka počasi dvignejo iz vode. Kadar je voda motna, pa je po besedah Kača prav, da se pri ljudeh pojavijo dvomi in da takšne vode ne pijejo. »Ni namreč običajno, da bi iz pipe tekla motna voda. Zato naj se uporabniki takrat obrnejo na upravljavca javnega vodovo- da, da slednji preveri, kaj je razlog. Velikokrat je lahko vzrok težav interna napeljava uporabnikov, torej vodovodno omrežje, ki je za vodomerom. Na to lahko vplivajo materiali, iz katerih je narejena napelja- va, pogosto se izkaže, da je vzrok za težave način priprave tople vode,« je pojasnil. V vodo skušajo čim manj posegati Kakšne postopke voda pre- stane, preden si jo uporabni- ki lahko natočimo v kozarec? Postopki se razlikujejo glede na vodni vir, iz katerega upra- vljavec javnega vodovoda je- mlje vodo. »Naša želja je, da v vodo čim manj posegamo. Če je voda, ki jo dobimo iz vo- dnega vira v naravi, primerna za pitje, gre takšna naprej v vodovodni sistem, mi pa nad- ziramo njeno kakovost,« je razložil sogovornik. A dodal, da je takih vodnih virov, kjer je voda v vseh pogledih vedno povsem primerna, zelo malo. Doslej ni bilo na primer nikoli treba posegati v vodo iz vrtine Tremerje. Na druge vodne vire naj- pogosteje vplivajo vremenski pojavi, še posebej padavine. Padavine lahko povzročijo, da lahko iz površine v vodni vir na primer vdrejo bakterije. Zato je treba vodo dezinfi ci- rati. Podjetje Vo-ka za dez- infekcijo uporablja klorove preparate, in sicer plinski klor ali natrijev hipoklorit. Kadar dezinfekcija ni dovolj, sledi- jo še nadaljnje priprave pitne vode, na primer fi ltracija s peščenimi fi ltri ali fi ltracija z aktivnim ogljem. Najsodob- nejša tehnologija priprave vode je metoda ultrafi ltracije. »Vodo fi ltriramo skozi mem- brane, ki imajo tako majhne pore, da s to metodo iz vode odstranimo tudi bakterije in večino virusov. Tak način pri- prave pitne vode, ki je najbolj zanesljiv v vseh vremenskih pogojih, uporabljamo v vo- darnah Frankolovo in Gojka, kmalu pa bo začela delovati tudi vodarna Lanšperg na Do- brni,« je pojasnil sogovornik. In dodal, da ima klasična fi l- tracija s peščenimi fi ltri svoje omejitve, sploh takrat, ko je vodni vir močno kalen. »Če vode s fi ltriranjem ne uspemo očistiti tako, da bi bila dovolj čista, tak vodni vir izklopimo. Po ultrafi ltraciji pa se še ni zgodilo, da voda tudi v naj- hujših vremenskih razmerah ne bi bila zdravstveno ustre- zna. Ta postopek namreč od- strani motnost in tudi mikro- biološko onesnaženje.« Številni nadzorovani parametri Kač je pojasnil, da mora Vo- -ka kot upravljavec vodovoda skladno z Uredbo o pitni vodi vzorčiti številne parametre vodnih virov, ki jih nato ana- lizira Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Do- ločeni parametri so fi zikalno- -kemijski, kjer gre za merjenje temperature, motnosti vode in njene elektroprevodnosti. Še en sklop so mikrobiološki parametri. Če so neskladni indikatorski parametri, to še ne prinaša neposrednega tve- ganja za zdravje uporabnikov. Ko se v vodi pojavijo mikrobi- ološka onesnaževala, kot so escherichia coli ali enterokoki, pa to že lahko predstavlja ne- posredno tveganje za zdravje uporabnikov. Vo-ka spremlja tudi kemijske parametre. »Njihov nabor je zelo širok, saj spremljamo nevarnost težkih kovin, kovin, pestici- dov, mineralnih olj, naftnih derivatov …« »Vodni viri so del narave, v slednji pa se vedno kaj dogaja. Gre za spremembe pod vplivom človeka in za druge spremembe, ki lahko vplivajo na to, kaj se dogaja z vodo,« pojasni Simon Kač. Vo-ka na podlagi ocene tve- ganja za vsak vodni vir oziro- ma za vsako odjemno mesto spremlja obvezni nabor para- metrov, dodatno pa spremlja še tiste parametre, ki so poten- cialno možni onesnaževalci. To podjetje pri vodnih virih, ki jih uporablja, doslej nikoli ni zabeležilo prisotnosti tež- kih kovin. »Vsi vodni viri so gorvodno od območij, name- njenih industriji. Vodnjaki v Medlogu so zahodno od indu- strije, tok podtalnice pa vodi iz Savinjske doline proti Celju. Vsi drugi vodni viri so še bolj oddaljeni oz. odmaknjeni,« je pojasnil sogovornik. Kdaj prekuhavanje in kdaj prepoved uporabe? Kadar obstaja sum, da bi zaradi mikrobiološkega one- snaževanja lahko prišlo do zdravstvenih posledic za lju- di, Vo-ka Celje izda ukrep o prekuhavanju vode (viruse in bakterije lahko s segrevanjem namreč uničimo). Kadar gre za kemijsko onesnaženje, podjetje izda ukrep prepo- vedi uporabe vode za pitje in pripravo hrane. Takrat mo- rajo uporabniki uporabljati ustekleničeno vodo. Kač je še razložil, da človek pri uživanju mikrobiološko onesnažene vode hitro začuti posledice – gre predvsem za prebavne motnje, ki so zelo neprijetne, vendar ob ustre- znem odzivu navadno hitro minejo. Upravljavcem javnih vodovodov se po njegovih besedah zdijo bolj problema- tična kemijska onesnaženja – kemijske snovi se lahko na- mreč nalagajo v naših telesih, zdravstvene težave so razvi- dne bistveno kasneje, nato je bistveno težje pomagati obolelemu človeku. »Zato naše podjetje, zakonodajalec in državne ustanove, kot sta Nacionalni inštitut za varo- vanje zdravja in zdravstvena inšpekcija, veliko pozornost posvečamo kemijskim one- snaževalom. Tako na ravni države kot Evropske unije se pristojni posvečajo tudi no- vodobnim onesnaževalom. Vsak dan nastanejo kakšne nove škodljive snovi. Zato vedno spremljamo, kakšna so tveganja za zdravje upo- rabnikov, če omenjene sno- vi pridejo v v vodno okolje. Zaradi tega je zakonodaja ves čas deležna posodobitev.« Vsi priključeni na vodovod? Vo-ka s pitno vodo oskr- buje prebivalce štirih občin – Celja, Vojnika, Štor in Do- brne. Največ vodovodnega omrežja ima Mestna občina Celje, kjer je več kot 99 od- stotkov prebivalcev priklju- čenih na javni vodovod. Še vedno obstajajo zaselki, deli naselij ali skupine hiš, ki še nimajo dostopa do javnega vodovoda. Pri manjših vodo- vodih je vodni vir lahko ne- primeren – ob suši so v teh zajetjih premajhne količine pitne vode ali pa je slednja neustrezna glede kakovosti. »Največkrat se dogaja oboje. Krajani zato pogosto poziva- jo k širitvi javnega vodovoda ali k prevzemu vaškega vodo- voda v javno upravljanje,« je dejal sogovornik. Tehnično-operativni vodja v podjetju Vo-ka mag. Simon Kač je pojasnil, da imajo upravljavci vodovodnih sis- temov lasten notranji nadzor, poleg tega država oz. NLZOH izvajata zu- nanji nadzor. V Sloveniji pijemo dobro vodo, a kako dolgo še? Ali vemo, kakšna je voda? Se za- vedamo, da vse, kar zlijemo v odtoke, na koncu pristane v njej? Kako vse to vpliva na naša življenja in kaj lahko naredimo, da bo naša voda kakovostna tudi v prihodnje? Voda – eno od najbolj nadzorovanih živil »Mislim, da je voda iz jav- nega vodovodnega sistema dobre kakovosti, pitna voda je tudi eno od najbolj nad- zorovanih živil. Zdravstveni inšpektorat pri upravljavcih javnih vodovodnih sistemov redno izvaja nadzore.« Tako je na vprašanje o tem, kakšna je kakovost pitne vode v javnem sistemu, odgovoril mag. Si- mon Kač, tehnično-operativ- ni vodja v podjetju Vodovod- -kanalizacija (Vo-ka), ki skrbi za vodooskrbo prebivalcev v občinah Celje, Vojnik, Štore in Dobrna. Od več kot tisoč vzorcev pitne vode, ki so jih v podjetju Vo-ka lani odvzeli na svojih vodovodnih sistemih in jih dali analizirati, je zna- šal delež neustreznih vzorcev skoraj nič. Simon Kač opaža, da se lju- dje pogosto ustrašijo, če voda, ki si jo natočijo iz pip, kakor- koli odstopa. Nič nevarnega ni, kadar se v vodi pojavi raz- topljen zrak, kar je videti kot Simon Kač: »Za pitje se uporablja le hladna voda. Ko začnemo vodo pripravljati kot sanitarno toplo vodo, slednja ne spada več v kategorijo pitne vode. Ko vodo segrevamo, se lahko spreminja njena mineralna struktura, lahko se začne izločati vodni kamen. Tudi naprave za pripravo tople vode so lahko narejene iz materialov, ki niso nujno primerni za pitno vodo.« Dragocenost, ki si jo natočimo iz pip Dragocenost, ki si jo natočimo iz pip Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 10, 7. marec 2024 NAŠA TEMA Ministrstvo za zdravje vsako leto zagotovi sredstva za izvedbo monitoringa pitne vode, ki ga izvaja Nacionalni labo- ratorij za zdravje, okolje in hrano. V pitni vodi preverja skladnost s predpisanimi mejnimi vrednostmi mikrobioloških in kemijskih parametrov. Nitrati v pitni vodi zadnja leta niso presegli mejnih vrednosti. OB ROBU Po kapljicah T udi danes zjutraj sem najprej spila kozarec vode, ki je pritekla iz domače pipe. Hvaležna, da je tako. Mnogi nimajo tega privi- legija. Žal. Zato prikimavam tistim, ki poudarjajo, da je vre- dnost vode veliko višja od njene cene. Voda iz pipe ali pitnika je cenovno bistveno bolj ugodna in predvsem bolj trajnostna iz- bira. Skratka, je boljša izbira za zdravje, okolje in denarnico. V Sloveniji, za razliko od mnogih drugih držav, veči- noma pijemo dobro, neoporečno vodo. Kar dve tretjini prebivalcev naše države imata dostop do vode prek velikih vodovodov in ta je praviloma ustrezna. Toda kako dolgo še? Pitna voda je zagotovo naša skupna skrb. S tem se strinja tudi dr. Brigita Jamnik iz Slovenskega društva za zaščito voda, ki pravi, da bomo odgovorno kot državljani ravnali že takrat, ko bomo vodi iz pipe zaupali. Seveda, če si to naše zaupanje tudi zasluži. Kakšno vodo pijemo in kje je mogoče najti informacije o tem, mora vedeti vsak. Ne smemo pričakovati, da nam bo nekdo te podatke prinesel kar na pladnju. A morajo nam biti dostopni. Morda si boste vzeli čas in to preverili že danes. Nato pa postopoma in vztrajno po korakih, oziroma kapljicah, naprej do zdrave družbe v vseh pogledih. Tudi po kapljicah se daleč pride. BARBARA FURMAN Da je voda iz pipe ali pi- tnika cenovno bistveno bolj ugodna in predvsem bolj trajnostna izbira, poudarja- jo na Zvezi potrošnikov Slo- venije (ZPS). Dodajajo, da je okoljski vpliv ustekleničene vode vsaj 1400-krat večji kot vpliv vode iz pipe, vodni od- tis ustekleničene vode pa je lahko do 17 litrov. ZPS je lani izvedel primerjavo cen vode iz pipe in vode iz plastenke. Medtem ko je štiričlansko gospodinjstvo iz glavnega mesta za pol litra vode iz pipe lani plačalo 0,001 evra, je moralo za enako količino vode iz plastenke lani odšteti od 0,27 do 1,91 evra. Voda iz pipe je boljša iz- bira tudi, ko razmišljamo o našem zdravju. Plastenka za brezalkoholne pijače in vodo je namenjena samo za en- kratno uporabo. Pri vnovični uporabi plastenke se zaradi izrabe in poškodbe materi- ala lahko izločajo kemikali- je, ki lahko škodijo zdravju. Ker moramo plastenko po enkratni uporabi zavreči, pa nastaja velik okoljski odtis. Slednjega ima tudi izdelava plastenk, saj se pri tem pora- bijo številni naravni viri, kot sta nafta in voda. Sodelavci ZPS opozarjajo, da se za iz- delavo ene plastenke porabi okrog četrt litra nafte. »Iz nafte se izloči osnovni mate- rial za izdelavo polietilena, iz njega in iz različnih dodatkov Boljša za zdravje, okolje in denarnico Voda iz pipe je boljša izbira za zdravje, okolje in denarnico. (Foto: Pixabay) nato proizvajalci oblikujejo polizdelek za izdelavo pla- stenke, pokrovčka ali folije za etikete.« Strokovnjaki ZPS so izpostavili še ugotovitev In- stituta Jožef Stefan, da prav izdelava osnovnega materia- la za plastenke najbolj vpliva na okolje, saj ima na okolje celo večji vpliv kot transport plastenk. Plastenka ima, kot opozarjajo na ZPS, tudi velik vodni odtis. Proizvajalci za njeno izdelavo in polnjenje porabijo tudi do 17 litrov vode. Glede na študijo inšti- tuta za globalno zdravje v Barceloni ima ustekleničena voda 1400-krat večji vpliv na ekosisteme kot voda iz pipe. Slabo sortiranje in recikliranje Recikliranje plastenk bi vpliv proizvodnje plastičnega materiala na okolje zmanjša- lo le, če bi bile sortirane in zbrane plastenke iz enakega materiala, iz njih pa bi morali odstraniti tudi pokrovčke in nalepke. Ker v Sloveniji v en zabojnik mečemo vso emba- lažo iz različnih plastičnih materialov, po ugotovitvah ZPS ne moremo pričakova- ti kakovostnega sortiranja. Delež recikliranja bi lahko povečal kavcijski sistem, če bi s tem prišlo do zbiranja plastenk iz enakega materi- ala. Ker večkratno reciklira- nje plastike zmanjša kako- vost plastičnega materiala, proizvajalci plastenk vedno dodajajo tudi svež material. ZPS poudarja, da plastenke torej ne morejo biti izdelane iz 100-odstotnega reciklata. Mineralna, izvirska ali namizna? Vode v plastenki, steklenici ali drugi embalaži so označe- ne glede na določila Pravilni- ka o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi. Naravne mineralne vode izvi- rajo iz podzemnega vodnega vira. Na embalaži je obvezna označba, da gre za naravno mineralno vodo, označe- ni morajo biti še podatki o kemijski sestavi značilnih sestavin, kraju izkoriščanja in imenu izvira. Količine mi- neralnih snovi se med različ- nimi blagovnimi znamkami močno razlikujejo. Izvirske vode so vode iz znanega podzemnega izvira, katerega ime mora biti nave- deno na embalaži, a nimajo kemičnih lastnosti naravnih mineralnih vod. Morebitne prisotnosti mineralnih snovi ni treba označevati, ni pa to prepovedano. Namizna voda je vsaka pitna ali izvirska ali narav- na mineralna voda, ki nima navedenega izvira in nima kemičnih lastnosti naravnih mineralnih vod in jih tudi ni treba označevati. Če je na- mizni vodi dodan hidrogen karbonat (najmanj 570 mg/l), se lahko označi kot sodavica, dodaja se ji lahko tudi mor- ska voda. (Vir: ZPS) Zveza potrošnikov Slovenije je lani izvedla primerjavo cen vode iz pipe in vode iz plastenke. Medtem ko je štiričlansko gospodinjstvo iz glavnega mesta za pol litra vode iz pipe lani plačalo 0,001 evra, je moralo za enako količino vode iz plastenke odšteti od 0,27 do 1,91 evra. Namesto da ku- pujemo vodo v plastenkah, ZPS svetuje nakup ste- klenega bidona, ki ga napolnimo z vodo iz pipe ali pitnika. » Tovrstna izbira ni le cenov- no bolj ugodna, s tem namreč pri- spevamo tudi k manjši količini odpadkov in ohranjanju na- ravnih virov.« Voda naj bo skrb vsakogar Od junija 2023 je v uporabi Uredba o pitni vodi z izjemo členov, ki se uporabljajo iz Pravilnika o pitni vodi. Nadzor nad skladnostjo in zdravstveno ustreznostjo pitne vode je v Sloveniji zastavljen in zagotovljen kakovostno, kar odraža tudi dejstvo, da je pravica do pitne vode zapisana v Ustavo Republike Slovenije. Po navedbah Nacionalne- ga inštituta za javno zdrav- je (NIJZ) je kakovosti pitne vode v največji meri odvisna od razmer na vodnem viru in njene distribucije do upo- rabnikov. Do poslabšanja kakovosti najpogosteje pri- haja med močnejšimi pada- vinami in taljenjem snega. Predvsem kraški vodono- sniki so v naši državi zelo občutljivi na onesnaženje, zato kraški vodni viri zah- tevajo še posebej previdno upravljanje. Problematični manjši sistemi Ko pride do onesnaženja vode, mora upravljavec vo- dovoda čim prej ugotoviti vzrok in zagotoviti ukrepe za odpravo onesnaženja, ob tem pa uporabnikom po- sredovati priporočila o tem, kako ravnati. Po podatkih NIJZ je bilo leta 2022 prese- ženim vrednostim pesticidov v pitni vodi izpostavljenih 580 uporabnikov, nitrati v pi- tni vodi pa od leta 2018 niso presegali mejne vrednosti. Predvsem najmanjša oskr- bovalna območja z vodo, ki obsegajo od 50 do 500 pre- bivalcev, so najmanj urejena in zato najbolj izpostavljena onesnaženjem. Leta 2022 je bilo takšnih oskrbovalnih območij v Sloveniji 573, z vodo pa skupno oskrbujejo 96.843 prebivalcev oziroma 4,6 odstotka vseh. Na teh območjih je bilo predlani 5,8 odstotka vzorcev fekalno onesnaženih. Dolgoročna re- šitev je priključitev najmanj- ših oskrbovalnih območij z vodo na večji sistem ali pa jih je treba ustrezno urediti. Na NIJZ zato poudarjajo, da je skrb za zagotavljanje za- dostnih količin zdravstveno ustrezne pitne vode naloga in odgovornost celotne skupno- sti. Nadzor mora temeljiti na oceni in upravljanju tveganj v celotni oskrbovali verigi pi- tne vode – od prispevnega ob- močja za zajetja pitne vode, vzdolž sistema za oskrbo s pi- tno vodo, do mesta uporabe podzemne vode. Nadzor kakovosti živil Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) poudarjajo, da so za varnost živil odgovorni nosilci živilske dejavnosti. V notranjem nadzoru morajo sami redno spremljati tudi varnost in kakovost vode. Na- ravna mineralna voda je lahko v prometu le, če je proizvajalec za to pridobil priznanje označ- be. To priznanje ni potrebno za trženje izvirske in namizne vode. Proizvajalci mineralne vode izkazujejo varnost živil tudi tako, da na UVHVVR re- dno pošiljajo letne kemijske in mikrobiološke analize naravne mineralne vode pred polnje- njem in po njem. Inšpektorji UVHVVR prav tako opravljajo redne preglede nosilcev živil- ske dejavnosti. Embalirana voda ne spada med živila z vi- sokim tveganjem, saj prihaja iz podzemnih virov. Njihovo kakovost oziroma varnost je s kemijskimi in mikrobiološki- mi analizami preprosto spre- mljati. Proizvajalce embalirane vode pregledajo vsaka tri leta, še pravijo predstavniki Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Pitna voda je eno najbolj nadzorovanih živil. (Foto: Pixabay) Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 10, 7. marec 2024 NAŠA TEMA Pred svetovnim dnem voda, 22. marcem Voda je lahko orodje za mir ali sproži- lec za konflikte. (Foto: Pixabay) Da je voda lahko orodje za mir ali sprožilec za konfl ikte, kadar ena država drugi onemogoča dostop do te dobrine, opozarja geslo letošnjega svetovnega dneva voda, ki ga bomo tudi pri nas obeležili čez dva tedna. V Sloveniji, kjer si jo lahko večina prebivalcev natoči iz pipe, se dragocenosti te tekočine navadno zavemo šele ob suši, obilnih padavinah, poplavah ali onesnaženjih, ko komu- nalna podjetja uvedejo ukrep prekuhavanja vode ali pa prepoved uporabe pitne vode. Zanimalo nas je, kaj o kakovosti vode v javnem vodovodnem sistemu pravijo upravljavci vodovoda in kaj pristojne službe, ki izvajajo zunanji nadzor. TINA STRMČNIK, BARBARA FURMAN Svetovni dan voda, ki ga obeležujemo vsako leto 22. mar- ca, je generalna skupščina Organizacije združenih naro- dov (OZN) leta 1993 razglasila, da bi opozorila svetovno javnost na omejenost in ogroženost naravnih vodnih virov in na nujnost dobrega gospodarjenja z njimi. Danes je voda vse bolj ogrožena zaradi naraščajočega števila prebivalstva, ki mu ne sledi odgovorno upravljanje in gospodarjenje z vodami. Zahteve kmetijstva in industrije so vedno večje, prav tako vplivi podnebnih sprememb. Kot še poudarjajo v OZN, je vrednost vode veliko večja od njene cene, saj ima izjemno in vsestransko vrednost za naše domove, kulturo, zdravje, izobraževanje, ekonomijo in celovitost našega naravnega okolja. Zato je cilj trajnostnega razvoja usmer- jen v to, da bi se do leta 2030 dostop do vode in sanitarna ureditev zagotovila vsem prebivalcem. voda bele barve, ki se v nekaj sekundah zbistri, saj se me- hurčki zraka počasi dvignejo iz vode. Kadar je voda motna, pa je po besedah Kača prav, da se pri ljudeh pojavijo dvomi in da takšne vode ne pijejo. »Ni namreč običajno, da bi iz pipe tekla motna voda. Zato naj se uporabniki takrat obrnejo na upravljavca javnega vodovo- da, da slednji preveri, kaj je razlog. Velikokrat je lahko vzrok težav interna napeljava uporabnikov, torej vodovodno omrežje, ki je za vodomerom. Na to lahko vplivajo materiali, iz katerih je narejena napelja- va, pogosto se izkaže, da je vzrok za težave način priprave tople vode,« je pojasnil. V vodo skušajo čim manj posegati Kakšne postopke voda pre- stane, preden si jo uporabni- ki lahko natočimo v kozarec? Postopki se razlikujejo glede na vodni vir, iz katerega upra- vljavec javnega vodovoda je- mlje vodo. »Naša želja je, da v vodo čim manj posegamo. Če je voda, ki jo dobimo iz vo- dnega vira v naravi, primerna za pitje, gre takšna naprej v vodovodni sistem, mi pa nad- ziramo njeno kakovost,« je razložil sogovornik. A dodal, da je takih vodnih virov, kjer je voda v vseh pogledih vedno povsem primerna, zelo malo. Doslej ni bilo na primer nikoli treba posegati v vodo iz vrtine Tremerje. Na druge vodne vire naj- pogosteje vplivajo vremenski pojavi, še posebej padavine. Padavine lahko povzročijo, da lahko iz površine v vodni vir na primer vdrejo bakterije. Zato je treba vodo dezinfi ci- rati. Podjetje Vo-ka za dez- infekcijo uporablja klorove preparate, in sicer plinski klor ali natrijev hipoklorit. Kadar dezinfekcija ni dovolj, sledi- jo še nadaljnje priprave pitne vode, na primer fi ltracija s peščenimi fi ltri ali fi ltracija z aktivnim ogljem. Najsodob- nejša tehnologija priprave vode je metoda ultrafi ltracije. »Vodo fi ltriramo skozi mem- brane, ki imajo tako majhne pore, da s to metodo iz vode odstranimo tudi bakterije in večino virusov. Tak način pri- prave pitne vode, ki je najbolj zanesljiv v vseh vremenskih pogojih, uporabljamo v vo- darnah Frankolovo in Gojka, kmalu pa bo začela delovati tudi vodarna Lanšperg na Do- brni,« je pojasnil sogovornik. In dodal, da ima klasična fi l- tracija s peščenimi fi ltri svoje omejitve, sploh takrat, ko je vodni vir močno kalen. »Če vode s fi ltriranjem ne uspemo očistiti tako, da bi bila dovolj čista, tak vodni vir izklopimo. Po ultrafi ltraciji pa se še ni zgodilo, da voda tudi v naj- hujših vremenskih razmerah ne bi bila zdravstveno ustre- zna. Ta postopek namreč od- strani motnost in tudi mikro- biološko onesnaženje.« Številni nadzorovani parametri Kač je pojasnil, da mora Vo- -ka kot upravljavec vodovoda skladno z Uredbo o pitni vodi vzorčiti številne parametre vodnih virov, ki jih nato ana- lizira Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Do- ločeni parametri so fi zikalno- -kemijski, kjer gre za merjenje temperature, motnosti vode in njene elektroprevodnosti. Še en sklop so mikrobiološki parametri. Če so neskladni indikatorski parametri, to še ne prinaša neposrednega tve- ganja za zdravje uporabnikov. Ko se v vodi pojavijo mikrobi- ološka onesnaževala, kot so escherichia coli ali enterokoki, pa to že lahko predstavlja ne- posredno tveganje za zdravje uporabnikov. Vo-ka spremlja tudi kemijske parametre. »Njihov nabor je zelo širok, saj spremljamo nevarnost težkih kovin, kovin, pestici- dov, mineralnih olj, naftnih derivatov …« »Vodni viri so del narave, v slednji pa se vedno kaj dogaja. Gre za spremembe pod vplivom človeka in za druge spremembe, ki lahko vplivajo na to, kaj se dogaja z vodo,« pojasni Simon Kač. Vo-ka na podlagi ocene tve- ganja za vsak vodni vir oziro- ma za vsako odjemno mesto spremlja obvezni nabor para- metrov, dodatno pa spremlja še tiste parametre, ki so poten- cialno možni onesnaževalci. To podjetje pri vodnih virih, ki jih uporablja, doslej nikoli ni zabeležilo prisotnosti tež- kih kovin. »Vsi vodni viri so gorvodno od območij, name- njenih industriji. Vodnjaki v Medlogu so zahodno od indu- strije, tok podtalnice pa vodi iz Savinjske doline proti Celju. Vsi drugi vodni viri so še bolj oddaljeni oz. odmaknjeni,« je pojasnil sogovornik. Kdaj prekuhavanje in kdaj prepoved uporabe? Kadar obstaja sum, da bi zaradi mikrobiološkega one- snaževanja lahko prišlo do zdravstvenih posledic za lju- di, Vo-ka Celje izda ukrep o prekuhavanju vode (viruse in bakterije lahko s segrevanjem namreč uničimo). Kadar gre za kemijsko onesnaženje, podjetje izda ukrep prepo- vedi uporabe vode za pitje in pripravo hrane. Takrat mo- rajo uporabniki uporabljati ustekleničeno vodo. Kač je še razložil, da človek pri uživanju mikrobiološko onesnažene vode hitro začuti posledice – gre predvsem za prebavne motnje, ki so zelo neprijetne, vendar ob ustre- znem odzivu navadno hitro minejo. Upravljavcem javnih vodovodov se po njegovih besedah zdijo bolj problema- tična kemijska onesnaženja – kemijske snovi se lahko na- mreč nalagajo v naših telesih, zdravstvene težave so razvi- dne bistveno kasneje, nato je bistveno težje pomagati obolelemu človeku. »Zato naše podjetje, zakonodajalec in državne ustanove, kot sta Nacionalni inštitut za varo- vanje zdravja in zdravstvena inšpekcija, veliko pozornost posvečamo kemijskim one- snaževalom. Tako na ravni države kot Evropske unije se pristojni posvečajo tudi no- vodobnim onesnaževalom. Vsak dan nastanejo kakšne nove škodljive snovi. Zato vedno spremljamo, kakšna so tveganja za zdravje upo- rabnikov, če omenjene sno- vi pridejo v v vodno okolje. Zaradi tega je zakonodaja ves čas deležna posodobitev.« Vsi priključeni na vodovod? Vo-ka s pitno vodo oskr- buje prebivalce štirih občin – Celja, Vojnika, Štor in Do- brne. Največ vodovodnega omrežja ima Mestna občina Celje, kjer je več kot 99 od- stotkov prebivalcev priklju- čenih na javni vodovod. Še vedno obstajajo zaselki, deli naselij ali skupine hiš, ki še nimajo dostopa do javnega vodovoda. Pri manjših vodo- vodih je vodni vir lahko ne- primeren – ob suši so v teh zajetjih premajhne količine pitne vode ali pa je slednja neustrezna glede kakovosti. »Največkrat se dogaja oboje. Krajani zato pogosto poziva- jo k širitvi javnega vodovoda ali k prevzemu vaškega vodo- voda v javno upravljanje,« je dejal sogovornik. Tehnično-operativni vodja v podjetju Vo-ka mag. Simon Kač je pojasnil, da imajo upravljavci vodovodnih sis- temov lasten notranji nadzor, poleg tega država oz. NLZOH izvajata zu- nanji nadzor. V Sloveniji pijemo dobro vodo, a kako dolgo še? Ali vemo, kakšna je voda? Se za- vedamo, da vse, kar zlijemo v odtoke, na koncu pristane v njej? Kako vse to vpliva na naša življenja in kaj lahko naredimo, da bo naša voda kakovostna tudi v prihodnje? Voda – eno od najbolj nadzorovanih živil »Mislim, da je voda iz jav- nega vodovodnega sistema dobre kakovosti, pitna voda je tudi eno od najbolj nad- zorovanih živil. Zdravstveni inšpektorat pri upravljavcih javnih vodovodnih sistemov redno izvaja nadzore.« Tako je na vprašanje o tem, kakšna je kakovost pitne vode v javnem sistemu, odgovoril mag. Si- mon Kač, tehnično-operativ- ni vodja v podjetju Vodovod- -kanalizacija (Vo-ka), ki skrbi za vodooskrbo prebivalcev v občinah Celje, Vojnik, Štore in Dobrna. Od več kot tisoč vzorcev pitne vode, ki so jih v podjetju Vo-ka lani odvzeli na svojih vodovodnih sistemih in jih dali analizirati, je zna- šal delež neustreznih vzorcev skoraj nič. Simon Kač opaža, da se lju- dje pogosto ustrašijo, če voda, ki si jo natočijo iz pip, kakor- koli odstopa. Nič nevarnega ni, kadar se v vodi pojavi raz- topljen zrak, kar je videti kot Simon Kač: »Za pitje se uporablja le hladna voda. Ko začnemo vodo pripravljati kot sanitarno toplo vodo, slednja ne spada več v kategorijo pitne vode. Ko vodo segrevamo, se lahko spreminja njena mineralna struktura, lahko se začne izločati vodni kamen. Tudi naprave za pripravo tople vode so lahko narejene iz materialov, ki niso nujno primerni za pitno vodo.« Dragocenost, ki si jo natočimo iz pip Dragocenost, ki si jo natočimo iz pip Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 10, 7. marec 2024 NAŠA TEMA Ministrstvo za zdravje vsako leto zagotovi sredstva za izvedbo monitoringa pitne vode, ki ga izvaja Nacionalni labo- ratorij za zdravje, okolje in hrano. V pitni vodi preverja skladnost s predpisanimi mejnimi vrednostmi mikrobioloških in kemijskih parametrov. Nitrati v pitni vodi zadnja leta niso presegli mejnih vrednosti. OB ROBU Po kapljicah T udi danes zjutraj sem najprej spila kozarec vode, ki je pritekla iz domače pipe. Hvaležna, da je tako. Mnogi nimajo tega privi- legija. Žal. Zato prikimavam tistim, ki poudarjajo, da je vre- dnost vode veliko višja od njene cene. Voda iz pipe ali pitnika je cenovno bistveno bolj ugodna in predvsem bolj trajnostna iz- bira. Skratka, je boljša izbira za zdravje, okolje in denarnico. V Sloveniji, za razliko od mnogih drugih držav, veči- noma pijemo dobro, neoporečno vodo. Kar dve tretjini prebivalcev naše države imata dostop do vode prek velikih vodovodov in ta je praviloma ustrezna. Toda kako dolgo še? Pitna voda je zagotovo naša skupna skrb. S tem se strinja tudi dr. Brigita Jamnik iz Slovenskega društva za zaščito voda, ki pravi, da bomo odgovorno kot državljani ravnali že takrat, ko bomo vodi iz pipe zaupali. Seveda, če si to naše zaupanje tudi zasluži. Kakšno vodo pijemo in kje je mogoče najti informacije o tem, mora vedeti vsak. Ne smemo pričakovati, da nam bo nekdo te podatke prinesel kar na pladnju. A morajo nam biti dostopni. Morda si boste vzeli čas in to preverili že danes. Nato pa postopoma in vztrajno po korakih, oziroma kapljicah, naprej do zdrave družbe v vseh pogledih. Tudi po kapljicah se daleč pride. BARBARA FURMAN Da je voda iz pipe ali pi- tnika cenovno bistveno bolj ugodna in predvsem bolj trajnostna izbira, poudarja- jo na Zvezi potrošnikov Slo- venije (ZPS). Dodajajo, da je okoljski vpliv ustekleničene vode vsaj 1400-krat večji kot vpliv vode iz pipe, vodni od- tis ustekleničene vode pa je lahko do 17 litrov. ZPS je lani izvedel primerjavo cen vode iz pipe in vode iz plastenke. Medtem ko je štiričlansko gospodinjstvo iz glavnega mesta za pol litra vode iz pipe lani plačalo 0,001 evra, je moralo za enako količino vode iz plastenke lani odšteti od 0,27 do 1,91 evra. Voda iz pipe je boljša iz- bira tudi, ko razmišljamo o našem zdravju. Plastenka za brezalkoholne pijače in vodo je namenjena samo za en- kratno uporabo. Pri vnovični uporabi plastenke se zaradi izrabe in poškodbe materi- ala lahko izločajo kemikali- je, ki lahko škodijo zdravju. Ker moramo plastenko po enkratni uporabi zavreči, pa nastaja velik okoljski odtis. Slednjega ima tudi izdelava plastenk, saj se pri tem pora- bijo številni naravni viri, kot sta nafta in voda. Sodelavci ZPS opozarjajo, da se za iz- delavo ene plastenke porabi okrog četrt litra nafte. »Iz nafte se izloči osnovni mate- rial za izdelavo polietilena, iz njega in iz različnih dodatkov Boljša za zdravje, okolje in denarnico Voda iz pipe je boljša izbira za zdravje, okolje in denarnico. (Foto: Pixabay) nato proizvajalci oblikujejo polizdelek za izdelavo pla- stenke, pokrovčka ali folije za etikete.« Strokovnjaki ZPS so izpostavili še ugotovitev In- stituta Jožef Stefan, da prav izdelava osnovnega materia- la za plastenke najbolj vpliva na okolje, saj ima na okolje celo večji vpliv kot transport plastenk. Plastenka ima, kot opozarjajo na ZPS, tudi velik vodni odtis. Proizvajalci za njeno izdelavo in polnjenje porabijo tudi do 17 litrov vode. Glede na študijo inšti- tuta za globalno zdravje v Barceloni ima ustekleničena voda 1400-krat večji vpliv na ekosisteme kot voda iz pipe. Slabo sortiranje in recikliranje Recikliranje plastenk bi vpliv proizvodnje plastičnega materiala na okolje zmanjša- lo le, če bi bile sortirane in zbrane plastenke iz enakega materiala, iz njih pa bi morali odstraniti tudi pokrovčke in nalepke. Ker v Sloveniji v en zabojnik mečemo vso emba- lažo iz različnih plastičnih materialov, po ugotovitvah ZPS ne moremo pričakova- ti kakovostnega sortiranja. Delež recikliranja bi lahko povečal kavcijski sistem, če bi s tem prišlo do zbiranja plastenk iz enakega materi- ala. Ker večkratno reciklira- nje plastike zmanjša kako- vost plastičnega materiala, proizvajalci plastenk vedno dodajajo tudi svež material. ZPS poudarja, da plastenke torej ne morejo biti izdelane iz 100-odstotnega reciklata. Mineralna, izvirska ali namizna? Vode v plastenki, steklenici ali drugi embalaži so označe- ne glede na določila Pravilni- ka o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi. Naravne mineralne vode izvi- rajo iz podzemnega vodnega vira. Na embalaži je obvezna označba, da gre za naravno mineralno vodo, označe- ni morajo biti še podatki o kemijski sestavi značilnih sestavin, kraju izkoriščanja in imenu izvira. Količine mi- neralnih snovi se med različ- nimi blagovnimi znamkami močno razlikujejo. Izvirske vode so vode iz znanega podzemnega izvira, katerega ime mora biti nave- deno na embalaži, a nimajo kemičnih lastnosti naravnih mineralnih vod. Morebitne prisotnosti mineralnih snovi ni treba označevati, ni pa to prepovedano. Namizna voda je vsaka pitna ali izvirska ali narav- na mineralna voda, ki nima navedenega izvira in nima kemičnih lastnosti naravnih mineralnih vod in jih tudi ni treba označevati. Če je na- mizni vodi dodan hidrogen karbonat (najmanj 570 mg/l), se lahko označi kot sodavica, dodaja se ji lahko tudi mor- ska voda. (Vir: ZPS) Zveza potrošnikov Slovenije je lani izvedla primerjavo cen vode iz pipe in vode iz plastenke. Medtem ko je štiričlansko gospodinjstvo iz glavnega mesta za pol litra vode iz pipe lani plačalo 0,001 evra, je moralo za enako količino vode iz plastenke odšteti od 0,27 do 1,91 evra. Namesto da ku- pujemo vodo v plastenkah, ZPS svetuje nakup ste- klenega bidona, ki ga napolnimo z vodo iz pipe ali pitnika. » Tovrstna izbira ni le cenov- no bolj ugodna, s tem namreč pri- spevamo tudi k manjši količini odpadkov in ohranjanju na- ravnih virov.« Voda naj bo skrb vsakogar Od junija 2023 je v uporabi Uredba o pitni vodi z izjemo členov, ki se uporabljajo iz Pravilnika o pitni vodi. Nadzor nad skladnostjo in zdravstveno ustreznostjo pitne vode je v Sloveniji zastavljen in zagotovljen kakovostno, kar odraža tudi dejstvo, da je pravica do pitne vode zapisana v Ustavo Republike Slovenije. Po navedbah Nacionalne- ga inštituta za javno zdrav- je (NIJZ) je kakovosti pitne vode v največji meri odvisna od razmer na vodnem viru in njene distribucije do upo- rabnikov. Do poslabšanja kakovosti najpogosteje pri- haja med močnejšimi pada- vinami in taljenjem snega. Predvsem kraški vodono- sniki so v naši državi zelo občutljivi na onesnaženje, zato kraški vodni viri zah- tevajo še posebej previdno upravljanje. Problematični manjši sistemi Ko pride do onesnaženja vode, mora upravljavec vo- dovoda čim prej ugotoviti vzrok in zagotoviti ukrepe za odpravo onesnaženja, ob tem pa uporabnikom po- sredovati priporočila o tem, kako ravnati. Po podatkih NIJZ je bilo leta 2022 prese- ženim vrednostim pesticidov v pitni vodi izpostavljenih 580 uporabnikov, nitrati v pi- tni vodi pa od leta 2018 niso presegali mejne vrednosti. Predvsem najmanjša oskr- bovalna območja z vodo, ki obsegajo od 50 do 500 pre- bivalcev, so najmanj urejena in zato najbolj izpostavljena onesnaženjem. Leta 2022 je bilo takšnih oskrbovalnih območij v Sloveniji 573, z vodo pa skupno oskrbujejo 96.843 prebivalcev oziroma 4,6 odstotka vseh. Na teh območjih je bilo predlani 5,8 odstotka vzorcev fekalno onesnaženih. Dolgoročna re- šitev je priključitev najmanj- ših oskrbovalnih območij z vodo na večji sistem ali pa jih je treba ustrezno urediti. Na NIJZ zato poudarjajo, da je skrb za zagotavljanje za- dostnih količin zdravstveno ustrezne pitne vode naloga in odgovornost celotne skupno- sti. Nadzor mora temeljiti na oceni in upravljanju tveganj v celotni oskrbovali verigi pi- tne vode – od prispevnega ob- močja za zajetja pitne vode, vzdolž sistema za oskrbo s pi- tno vodo, do mesta uporabe podzemne vode. Nadzor kakovosti živil Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) poudarjajo, da so za varnost živil odgovorni nosilci živilske dejavnosti. V notranjem nadzoru morajo sami redno spremljati tudi varnost in kakovost vode. Na- ravna mineralna voda je lahko v prometu le, če je proizvajalec za to pridobil priznanje označ- be. To priznanje ni potrebno za trženje izvirske in namizne vode. Proizvajalci mineralne vode izkazujejo varnost živil tudi tako, da na UVHVVR re- dno pošiljajo letne kemijske in mikrobiološke analize naravne mineralne vode pred polnje- njem in po njem. Inšpektorji UVHVVR prav tako opravljajo redne preglede nosilcev živil- ske dejavnosti. Embalirana voda ne spada med živila z vi- sokim tveganjem, saj prihaja iz podzemnih virov. Njihovo kakovost oziroma varnost je s kemijskimi in mikrobiološki- mi analizami preprosto spre- mljati. Proizvajalce embalirane vode pregledajo vsaka tri leta, še pravijo predstavniki Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Pitna voda je eno najbolj nadzorovanih živil. (Foto: Pixabay) Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 10, 7. marec 2024 KRONIKA Občan grozil, da se bo razstrelil v stanovanju Prejšnji četrtek okoli pol devete dopoldan so se velenjski policisti odzvali na klic občana, ki jih je obvestil o nena- vadnem ravnanju soseda, ki je skozi okno stanovanjskega bloka v Velenju zmetal več različnih stvari. Na kraj je odšla patrulja Policijske postaje Velenje in ugotovila, da je občan, ki se je zaprl v stanovanje, iz katerega je iztekala voda, grozil, da se bo razstrelil. Zaradi zagotovitve varnosti so policisti v sodelovanju z ga- silci evakuirali stanovalce celotnega vhoda stanovanjskega bloka, gasilci pa so zaprli vodo in tako ustavili njeno iztekanje in posledično preprečili nastanek škode. Policisti so medtem uspeli vzpostaviti stik z občanom in ga obvladali ter pomirili. Po prvih podatkih je šlo za lažne grožnje, saj občan pri sebi ni imel eksplozivnih snovi. Bil je hospitaliziran, policisti pa nadaljujejo z ogledom kraja dejanja in drugimi preiskovalnimi dejanji. V ponedeljek poskus prevare in ropa V ponedeljek so se do stanovanjske hiše v Košnici pri Ce- lju pripeljali štirje moški. Eden od njih z zaščitno masko na obrazu je prišel do vrat in starejši lastnici hiše dejal, da pri- hajajo iz telekomunikacijskega podjetja in da naj ga spusti na podstrešje, ker mora odpraviti napako pri delovanju televizije. Lastnica je takoj posumila, da gre za prevarante in jih odgnala ter policiste obvestila o dogodku. Ob tej priložnosti policisti opozarjajo vse občane, naj neznancev, ki prihajajo do njih pod raznimi pretvezami, ne spuščajo v hiše oziroma stanovanja. Prav tako v ponedeljek okoli 23. ure so bili policisti ob- veščeni, da je prišlo na bencinskem servisu na Mariborski cesti v Celju do poskusa ropa. Neznanec z zaščitno masko na obrazu je vstopil v prostore bencinskega servisa in zagrozil prodajalcu ter zahteval denar, nato pa brez denarja zbežal iz prostora in se s kolesom odpeljal v smeri centra mesta. Policisti o dejanju in storilcu zbirajo obvestila. Utrujenost voznikov tovornjakov še vedno velika težava Madžar vozil nepravilno pritrjen tovor Vozilo ni bilo brezhibno, tovor je bil nepravilno pritrjen. Policisti Postaje prometne policije Celje so konec prej- šnjega tedna na avtocesti ustavili madžarskega vozni- ka tovornega vozila s priklo- pnikom, na katerem so bila naložena manjša tovorna vo- zila. Pri nadzoru so ugotovili več kršitev cestno-prometnih predpisov. Vozilo ni bilo teh- nično brezhibno, tovor je bil nepravilno pritrjen in nepra- vilno zavarovan, višina vozila vključno s tovorom pa je za 0,25 m presegala največjo dovoljeno višino, ki je 4,2 m. Pri nadzoru zapisovalne opreme in voznikove karti- ce so policisti ugotovili več kršitev, in sicer prekoračitev dnevnega časa vožnje voz- nika, nezadostni dnevni čas počitka voznika, prekorači- tev podaljšanega dnevnega časa vožnje in več kršitev uporabe tahografa. Policisti so vozilo izločili iz prome- ta ter vozniku do odprave pomanjkljivosti prepovedali nadaljnjo vožnjo. Za storje- ne prekrške so mu izrekli 1.250 evrov globe, podjetju pa 3.900 evrov. Pravilno naložen tovor Udeležence v cestnem pro- metu policisti ob tej priložno- sti znova opozarjajo, da mora biti tovor pravilno naložen in pritrjen. Zahteva po pravilni pritrditvi tovora velja zaradi zaščite ljudi, ki nakladajo, razkladajo in vozijo vozilo, ter zaradi drugih udeležen- cev v cestnem prometu. Po- membna je tudi zaradi tovora samega in vozila, ki ga preva- ža. Prav tako je pomembno pred nalaganjem tovora pre- veriti, ali so nakladalna plo- ščad, karoserija in oprema za pritrjevanje tovora v dobrem in uporabnem stanju. Pravilnik o nalaganju in pritrjevanju tovora v ce- stnem prometu za najbolj pogoste tovore opredeljuje točno določene parametre, ki jim je treba zadostiti. Tovor na vozilu mora biti naložen, pritrjen in zavarovan tako, da ne predstavlja nevarno- sti ali ovire za druge ude- ležence cestnega prometa, ne povzroča škode na cesti in objektih, ne onesnažuje okolja, ne zmanjšuje sta- bilnosti vozila, ne povzroča več hrupa, kot je dovoljeno, ne zmanjšuje preglednosti vozniku, ne zakriva naprav vozila, registrskih tablic in drugih predpisanih označb ter se ne razsipa ali pada z vozila. Ustrezen počitek voznikov izjemnega pomena Agencija za varnost pro- meta (AVP) poudarja, da je utrujenost za volanom raz- meroma pogosta predvsem med vozniki tovornjakov in avtobusov, med ljudmi, ki delajo v nočnih izmenah, in med osebami z nezdra- vljenimi motnjami spanja. Utrujeni vozniki so manj pozorni, odzivajo se po- časneje in manj ustrezno, z več premiki volana, več spremembami v hitrosti vo- žnje in varnostni razdalji. Utrujenost vpliva tudi na razpoloženje in s tem na ve- denje. Utrujeni ljudje so bolj razdraženi in nestrpni. Na AVP ocenjujejo, da je utru- jenost voznika dejavnik, ki prispeva k od 15 do 20 od- stotkom prometnih nesreč z najtežjimi posledicami. Deleži so višji za prometne nesreče, ki vključujejo voz- nike gospodarskih vozil, za nesreče s smrtnim izidom in za nesreče na avtocestah. Foto: PU Celje Policisti so vozila izločili iz prometa, voznikom in tujim pravnim osebam pa izrekli globo. Šestkrat so izrekli glo- bo voznikom in podjetjem, štirikrat podjetjem in spre- mljevalcem izrednih prevo- zov, sledi še hitri postopek za pravno osebo, ki je opravljala spremstvo. Izredni prevozi po javnih cestah Ker izredni prevozi odsto- pajo od standardov in pred- Več kršitev tudi pri prevozu izrednega tovora Policisti Postaje prometne policije Celje so zadnjega februarja popoldan na av- tocesti A1 ustavili konvoj štirih skupin vozil in dveh spremljevalnih vozil, ki so prevažali tovor izrednih di- menzij. Pri nadzoru so ugo- tovili, da so izvajalci prevoz izrednih dimenzij izvajali v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz, ki jim ga je izdala Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo. Na podlagi izdanega dovo- ljenja bi izvajalec smel izre- dni prevoz izvajati le v noč- nem času, od 20. do 5. ure. Izvajalec je imel dovoljenje za izvajanje prevoza le v nočnem času. pisov vsakdanjih prevozov, so na policiji napovedali, da bodo policisti tudi v prihodnje izvajali nadzor nad izrednimi prevozi tako na avtocestah kot tudi na vseh drugih glavnih in regionalnih cestah na obmo- čju Policijske uprave Celje. Z dovoljenjem za izredni prevoz izdajatelj določi po- sebne pogoje prevoza, da bi zagotovil varnost udeležen- cev v cestnem prometu, var- stvo javne cestne infrastruk- ture in pretočnost prometa. JANŽE FRIC Vozil pod vplivom prepovedanih drog Policisti Postaje prometne policije Celje so med vikendom na avtocesti A1 izvajali poostren nadzor cestnega prometa s poudarkom na ugotavljanju prekoračitve hitrosti. Pri tem so ugotovili več prekoračitev hitrosti voznikov osebnih vozil, med katerimi izstopa voznik osebnega avtomobila znamke Mini cooper. Na odseku, kjer je hitrost vožnje s prometnim znakom omejena na 130 km/h, je vozil s hitrostjo 157 km/h. Kršitelju so izdali plačilni nalog in mu odredili še postopek za prepoznavo znakov oz. simptomov, ki so posledica prepo- vedanih drog. Test je pokazal prisotnost prepovedane droge v organizmu. Policisti so vozniku odredili strokovni pregled, ki ga je odklonil. Zoper voznika so podali obdolžilni predlog. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 10, 7. marec 2024 ŠPORT Celjske nogometašice želijo osvojiti dvojno domačo krono Blaž Adamič: »Želim zgolj še pet tekem!« S tekmama v Celju in Pivki se je začel polfinale 11. sezo- ne slovenske ženske lige v futsalu. Celjanke so v Kajuhovi dvorani z 8 : 1 nadigrale Vrhniko. Polčas so dobile z 1 : 0, strelka je bila Ines Ermenc. Precej bolj učinkovite so bile v 2. polčasu. DEAN ŠUSTER Z dvema goloma Vanje Tan- šek in enim Sergeje Kos so hi- tro ušle na 4 : 0 in si olajšale končnico obračuna, ki ga je končala Patricija Ham. Spretno je sprejela dolgo podajo, nato pa žogo z »volejem« poslala v mrežo. Košana boljša v Pivki »Že v prvem polčasu, ki smo ga dobili z zgolj 1 : 0, smo imeli precej priložnosti. Rezul- tat kaže na trenutno razmerje v kakovosti obeh ekip,« je v uvodu dejal trener Blaž Ada- mič. »Dekletom sem dejal, da do konca sezone želim in pričakujem zgolj še pet tekem. Pred nami je finalna tekma slo- Vanja Tanšek je trikrat zatresla mrežo Vrhničank. Kapetanka Sergeja Kos v objemu soigralk V izdihljajih obračuna se je izkazala še Patricija Ham z izjemnim zaustavljanjem žoge in učinkovitim zaključkom. venskega pokala, nato bomo odigrali drugo tekmo polfinala državnega prvenstva. V finalu se nadejam treh zmag že na prvih treh tekmah.« V rednem delu prvenstva je bila Košana v Pivki boljša od Celja s 6 : 3. Adamičeve varovanke so se Notranjkam doma oddolžile s 5 : 2 in zaradi le enega poraza osvojile najboljši položaj pred končnico. Dvoboj kakovostnih ekip Finale slovenskega pokala za ženske bo v soboto ob 15. uri v Podčetrtku. Adamič je zelo sa- mozavesten: »Imamo več kako- vostnih igralk, naša ekipa je bo- lje pripravljena. Pričakujem, da bomo pokal prinesli v Celje.« Vanja Tanšek je v soboto do- segla tri gole: »Vse igralke smo optimistične. Zavedamo se, kaj nas čaka. Upam, da bomo pri- kazale našo najboljšo igro in da bomo končno osvojile sloven- ski pokal.« Ena izmed številnih reprezentantk v celjski ekipi je tudi Anja Ložar: »To bo dvo- boj zelo kakovostnih ekip. Od- ločila bo naša ›dnevna forma‹. Tista ekipa, ki bo storila manj napak, bo zmagala. Potrebna bo osredotočenost na najvišji možni ravni. Upam, da nam bo uspelo.« Pred dvema leto- ma so Celjanke izgubile finale proti Slovenskim Goricam (1 : 2), lani pa jim je pot v polfinale preprečila administrativna na- paka. Polfinalni tekmi moških bosta jutri (ob 17.45 Dobovec – Bronx in ob 20.30 Siliko – Me- teorplast), finalna pa v soboto (19.00). Foto: Nik Jarh Trener Blaž Adamič je nastavil žogo svoji sestri Deji. Njun oče Drago je takoj po koncu tekme prihitel s tribune in čestital celotni ekipi, ki jo je vodil še v prejšnji sezoni. Z visokima zmagama proti Podgorici Košarkarice Cinkarne so v soboto v Šabcu v zaostali tekmi superlige Waba pre- magale Dugo s 100 : 44. Tudi v torek so dosegle dvakrat več točk od nasprotnic. V zadnjem krogu so ekipo Sloge iz srbske Požege v dvorani Gimnazije Celje Center nadigrale s 96 : 45. Thayna Silva je dosegla 27 točk. Sledile so ji Blaža Čeh (15), Niyah Becker (14) ter Sophia Gbemuotor in Kim Žibert (po 11 točk). Zaključni turnir bo znova v Podgorici. Na prvih dveh mestih po rednem delu sta Budućnost in Cinkarna, preostali udeleženki pa sta bili znani šele sinoči. V zadnjih dveh sezonah so varovanke trenerja Damirja Grgića obakrat slavile na finalnem turnirju v črnogorski prestolnici. Lani je zmago v zadnjih sekundah zagotovila Blaža Čeh: »Menim, da lahko tudi letos presenetimo domačinke.« V državnem prvenstvu bodo Celjanke naslednji tekmi igrale doma, v soboto proti Konjicam (16.30) in v sredo proti Iliriji (19.30). DŠ Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 10, 7. marec 2024 ŠPORT LESTVICA 1. SNL CELJE2 41 7435 3:18 55 OLIMPIJA 24 14 64 49:29 48 MARIBOR 24 11 67 42:273 9 BRAVO 24 10 77 32:293 7 KOPER 23 977 34:29 34 MURA 23 85 10 25:33 29 DOMŽALE 24 82 14 33:402 6 ALUMINIJ 24 73 14 26:48 24 KALCER 24 56 13 21:38 21 ROGAŠKA 24 54 15 24:481 9 Celjski nogometaši zadržali prednost sedmih točk pred Olimpijo Tudi tako se pride do naslova državnega prvaka Za Celje so igrali: Matjaž Roz- man, Žan Karničnik, David Zec, Damjan Vuklišević (od 65. Klemen Nemanič), Nejc Ajhmajer, Mark Zabukovnik, Denis Popović (od 65. Nino Kouter), Marco-Alexan- dru Dulca (od 65. Tamar Svetlin), Jegor Prucev, Aljoša Matko (od 71. Mario Kvesić), Sunday Adetunji (od 86. Edmilson). V 24. krogu 1. slovenske nogometne lige je bil ve- liki derbi v Stožicah, kjer je Celje z neodločenim iz- idom (1 : 1) zadržalo precej visoko prednost pred prvo zasledovalko, ljubljansko Olimpijo. Slatinčani na dnu lestvice zdaj le še za dve točki zaostajajo za Radomljani. DEAN ŠUSTER Po pol ure igre, v kateri so popolnoma prevladovali do- mači nogometaši, so njihovi privrženci z metanjem papir- natih trakov na zelenico usta- vili silovit nalet. To dostikrat storijo tudi mariborski navija- či, Celjski grofje na srečo ne. Tudi to je nogomet V 40. minuti je Celje v vod- stvo popeljal Žan Karničnik, ko je domači branilec Marcel Ratnik preusmeril let žoge pro- ti vratom in »prelisičil« svoje- ga vratarja. Po zadetku z obilo sreče je strokovni televizijski komentator dejal: »Olimpija je veliko boljša, Celje pa vodi z 1 : 0.« Njegovim besedam je pritrdil celjski reprezentant: »Olimpija nas je nadigrala v vseh elementih nogometne igre.« Nato je dodal: »Bili smo slabi v prvem polčasu. Ne zna- mo zadržati žoge na sredini igrišča. Domači so precej agre- sivnejši.« Razmerje v strelih je bilo 8 : 2, v vrata pa 5 : 2 (ob koncu 17 : 5; 12 : 3). Navijaška skupini Green Dra- gons je bila zelo aktivna. Mark Zabukovnik je imel ogromno dela na sredini igrišča, pomagal je tako v obrambi kot v napadu. Redi Kasa je ujezil napadalca Celja Edmilsona. Jegor Prucev je odvzel žogo Agustinu Doffu. V kazenski prostor je je popeljal Žan Karničnik, po udarcu je zadela Ratnika, spremenila smer in končala v mreži. Zadetek prejeli »po otročje« V nadaljevanju je vodstvo go- stov trajalo še 40 minut. V 85. minuti je izenačil prav Marcel Ratnik, povsem osamljen pred celjskimi vrati. Z glavo mu je podal Timi Max Elšnik, ki je Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 10, 7. marec 2024 ŠPORT Luzar izbral Italijo in Izrael Slovenski moški rokometni reprezentanci do 18 in 20 let sta na žrebu na Dunaju dobili prve tekmece na letošnjih evropskih prven- stvih. Mladinci bodo tekmovali v Celju. Med 10. in 21. julijem bo Slovenija gostila novo rokometno prvenstvo. Kot gostitelji tek- movanja so v mladinski reprezentanci imeli priložnost sami izbrati skupino prvega dela. Glavni trener Klemen Luzar se je odločil za skupino E z Dansko, Italijo in Izraelom: »Pred žrebom smo izvedeli za sistem tekmovanja, ki je nekoliko drugačen kot v preteklih letih. Kot gostitelji tekmovanja smo imeli prilo- žnost izbrati skupino, v kateri bomo nasto- pali. V prvem bobnu so bile res kakovostne reprezentance, zato smo se pri izboru osre- dotočili predvsem na tekmece iz tretjega in četrtega bobna. Italije in Izraela sicer še ne poznamo dovolj, a po mednarodni veljavi sta bila najprimernejša tekmeca za našo željo, da se na prvenstvu skušamo prebiti čim višje.« Slovenija bo nadaljevala z organizacijo rokometnih tekmovanj na najvišji ravni. Leta 2004 je gostila evropsko moško prven- stvo (Ljubljana, Celje, Velenje, Koper). Po daljšem premoru so v zadnjih letih v Celju gostovala evropska prvenstva za dekleta do 19 (2017) in 17 let (2019) ter za fante do 20 let (2018). Leta 2022 je bilo v Celju z oko- lico svetovno prvenstvo za dekleta do 20 let, Slovenija pa je bila istega leta s Sever- no Makedonijo in Črno goro še gostiteljica evropskega prvenstva za članice. DŠ Največ prikazal na najdaljši progi Mladinsko svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju na kratke proge je bilo v poljskem Gdansku. Na njem je nastopilo 70 tekmovalcev. Med njimi je bil tudi član Drsalnega kluba Celje Tibor Komerički. Z uvrstitvijo, ki jo je dosegel na 1.500 metrov (29. mesto), je bil zadovoljen. Razočaran je bil po tekmi na 500 metrov (45. mesto), ko je padel zaradi težav z drsalko. Na 1.000 metrov je zasedel 34. mesto. DŠ Tibor Komerič- ki je najhitrejši slovenski drsalec na kratke proge. (Foto: osebni arhiv) V nedeljo se bodo v Rdeči dvorani spopadli velenjski in celjski rokometaši. Tim Cokan (na sliki) je bil v Kopru najboljši strelec svojega moštva. (Foto: Andraž Purg) Preostali izidi 24. kroga 1. SNL: Aluminij – Mura 2: 0, Maribor – Domžale 3 : 0, Koper – Rogaška 1 : 2 in Kalcer – Bravo 0 : 1. bil v skoku precej višji od Ade- tunjija. V izdihljajih tekme so »zmaji« še tretjič zatresli okvir celjskih vrat in navijači vodil- nega kluba so si lahko globoko oddahnili. »Nismo bili hrabri. Vleklo nas je nazaj in Olimpiji smo omogočili, da se je raz- mahnila,« je sprva dejal trener Damir Krznar, ki med tekmo ni skrival jeze. »Kljub vsemu smo imeli dve lepi priložnosti za povišanje vodstva. Sedem točk prednosti nas obvezuje, da smo še naprej osredotočeni. Pred nami je takoj še en der- bi,« se vseh nevarnosti zaveda Krznar. Najboljši igralec Celja je bil vratar Matjaž Rozman: »Čakali smo na svoje priložno- sti in dolgo časa vodili, potem pa smo ›po otročje‹ prejeli za- detek.« Še dvanajst tekem »Mislim, da smo mi izgubili dve točki, Celjani so lahko za- dovoljni z razpletom. Nisem pričakoval, da bomo imeli toli- kšno število priložnosti. Mi smo bili kaznovani za eno napako. Upanja ne bomo izgubili,« je iz- postavil trener Olimpije Zoran Zeljković. In še mnenje Marce- la Ratnika: »Imeli smo nadzor nad igro. Ni se nam izšlo. S toč- ko smo lahko vseeno zadovolj- ni.« Celjani so na zadnjih štiri tekmah osvojili pet točk. Pred Olimpijo so imeli že 12 točk naskoka. »Remi« v Stožicah je zlata vreden. T udi tako se pride do naslova državnega prvaka. Foto: Andraž Purg David Zec v skoku za žogo, v ozadju pa tribuna s celjskimi navijači. Prva sta bila ob Karnič- niku Sunday Adetunji in Aljoša Matko. V domačem taboru so se pritoževali, da Matjaž Rozman išče dlako v jajcu, nakar je sodnikom prinesel trd predmet, ki je padel v njegovo bližino. V nedeljo zvečer je ne- malo prahu dvignila zelo slaba novica iz Kopra, kjer so rokometaši Celja Pivo- varne Laško doživeli nov prvenstveni poraz. V 18. krogu prve slovenske lige je bil Koper boljši z 32 : 27 . Takoj se je vsul plaz kri- tik, ki so letele predvsem na vodstvo kluba, pa tudi na trenerja Alema Toski- ća, a so mu v bran prisko- čili mnogi, ki se zavedajo, kako okrnjen kader ima na voljo. V dvorani Bonifi ka so gostitelji pred 2.000 gledalci z izjemno predstavo Tineta Poklarja presenetili državne prvake. Primorci so vodili večino tekme in zasluženo vpisali novi točki. Celje je doživelo tretji poraz v pr- Obdobje visoke napetosti v Zlatorogu venstvu in je na tretjem mestu lestvice z 29 točkami. Toliko jih ima tudi Gorenje, ki pa ima tekmo manj in za dve točki zaostaja za tre- banjskim Trimom. Poklar je celjsko mrežo zatresel kar 16-krat. Tim Cokan z dese- timi in Mitja Janc z deveti- mi goli pa sta bila najboljša Celjana. Poraz je presenetljiv tudi zaradi vtisa, ki so ga celjski rokometaši nekaj dni prej pustili na Portugalskem. V predzadnjem krogu lige pr- vakov so se zelo dobro upi- rali Portu, izgubili so z 32 : 30. Že večkrat smo opozar- jali, da ni toliko pomembna liga prvakov, pač pa tekme v domači konkurenci. Če so se pivovarji skozi šivan- kino uho še izvlekli proti Ribnici v dvorani Zlatorog, je sledil polom na Obali in dokončno slovo od naslova prvaka. Celje bo v nedeljo gostovalo v velenjski Rdeči dvorani. Če se bo razproda- ja igralskega kadra v Zlato- rogu nadaljevala, bo stanje le še slabše. Znani sta prizorišči za- ključnih turnirjev roko- metnega pokala Slovenije. Četverica najboljših žen- skih ekip se bo za lovori- ko merila v Litiji, v moški konkurenci pa bo turnir 5. in 6. aprila v Trebnjem. Ob domači zasedbi, ki je za uvrstitev v polfi nale prema- gala Moškanjce-Gorišnico, je udeleženec polfi nala tudi Koper, ki je izločil ekipo Or- moža. Zmagovalec dvoboja med Krko in Celjem Pivo- varno Laško bo znan 20. marca v Novem mestu. DŠ Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 10, 7. marec 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šo- linič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Otr Oška ustvarjalnica MINI PARAVAN Sobota , 9. marec 2024, ob 16.00, Stara grofija . INFORMACIJE IN PRIJAVE: MUZEJ@POKMUZ-CE.SI WWW.POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 Nedel ja , 10. marec 2024, ob 11.00, Stara grofija . j avn O v Odstv O CELEIA - MESTO POD MESTOM POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Kulturne prireditve ČETRTEK, 7. 3. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Življenje in delo češkega pisatelja Karla Čapka ter Češka književnost skozi oči slovenskih prevajalcev in prevajalk Češko obarvan večer in odprtje dveh razstav 18.00 Kulturni center Laško Ringaraja 2024 Območna revija folklornih skupin 19.00 Savinov likovni salon Žalec Folium, preoblikovanje repinca v koncept gline in stekla Odprtje razstave likovnih del Polone Demšar 19.00 Glasbena šola Velenje Aria della natura Razstava likovnih del in koncert dijakov 3. letnika Umetniške gimnazije Velenje PETEK, 8. 3. 12.00 Razstavišče Gaudeamus Stran pa ne bomo metal': O pogubnih navadah in boljših praksah Odprtje gostujoče razstave Muzeja novejše zgodovine Celje 17.00 Vrtni center Rogaška Slatina Pomlad Odprtje likovne razstave del DLLU Mavrica 19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Slovenska vicoteka Komedija, igrata: Janez Cankar in Jože Čamernik 19.30 Kulturni center Laško Vlado Kreslin Koncert SOBOTA, 9. 3. 10.00 in 17.00 Gledališče Celje Andrej Predin: Mica pri babici Drama SNG Maribor, abonmajček dopoldanski3+, popoldanski 3+ in izven 17.30 in 20.30 Kulturni center Rogaška Slatina Ićkoti 2 Festival-ić smeha 20.30 eMCe plac Velenje Večerja za generala Gledališka predstava Gledališča Velenje 21.00 Plesni forum Celje Uroš Perić & The Bluenote Quartet Posebni koncert Cocktails for two ob 20. obletnici njegovega delovanja in koncertiranja NEDELJA, 10. 3. 16.00 Kulturni dom Rogatec Naša šola: nekoč in danes Komedija 17.00 Kulturni dom Gorica pri Slivnici Kvintet Vintgar z gosti Koncert 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Erosi akustično Koncert 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Abonma Gustav: Kdo se boji Virginie Wolf? Post drama, Mini teater in Mestno gledališče Ptuj 19.00 Glavni trg 8 Celje Vse drugo molk Plesno-gledališka predstava; tudi v ponedeljek ob istem času 19.00 Cerkev svetega Jožefa Celje Oktet In spiritu Koncert iz sklopa Glasba na hribu PONEDELJEK, 11. 3. 9.00 Muzej Laško, Knjižnica Laško Likovni izdelki dijakov umetniške gimnazije GCC – likovna smer Odprtje razstave 19.19 Mestna knjižnica Velenje Stare pesmi pišem Predstavitev knjige Petra Rezmana, pogovor bo vodila Tina Felicijan. 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Paloma Komedija, Slovensko mladinsko gledališče, AGRFT in društvo KUD Krik; tudi v torek ob istem času TOREK, 12. 3. 17.00 Hiša generacij Laško Literarni večer ljubezenske poezije ob gregorjevem 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Na osemdeseti postaji življenjske poti Literarni večer s pisateljem Ernestom Jazbinškom, Glasbena gostja večera bo Vokalna skupina Amantes. 19.30 Kulturni center Laško Na zdravje Komedija s Tino Gorenjak in Tanjo Kocman SREDA, 13. 3. 16.30 in 19.00 Vila Rožle Velenje Pozdrav pomladi 2024 Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Šaleške doline 17.00 Knjižnica pri mišku Knjižku O nenavadnem velikonočnem jajcu zajca Vilija Gledališka predstava v izvedbi Gledališča Pravljičarna 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Jaz pa grem na zeleno trav'co Tematski večer oddelka nadstandardnih programov 18.00 Kulturni dom Rogatec Bolečina in osteoporoza Tematsko predavanje 19.00 Občinska knjižnica Žalec Mojih 33 odprav v najvišja in najbolj odmaknjena gorstva sveta Predstavitev knjige Vikija Grošlja Ob dnevu žena ČETRTEK, 7. 3. 11.00 do 13.00 Hiša sadeži družbe Žalec Delavnica za dan žena PETEK, 8. 3. 10.00 do 17.00 Velenjski grad in Hiša mineralov Prost vstop za ženske ob mednarodnem dnevu žena 10.15 Pegazov dom Rogaška Slatina Nastop učencev II. OŠ Rogaška Slatina ob dnevu žena 16.00 Prostori DU Velenje Proslava ob dnevu žena 17.00 Celjski grad Viteštvo in šarm Brezplačno vodenje za ženske ob dnevu žena 19.00 Celjski mladinski center Vagina, tudi ona je del nas Predstava v izvedbi avtorske ekipe Teatra Šentjošt 19.00 Dom kulture Velenje Skok čez plot Veseloigra Kulturno- prosvetnega društva Franca Schreinerja Šentilj 20.00 Celjski dom Žigolo, s.p. Monokomedija z Domnom Valičem 21.00 Celjski mladinski center Dan. CE žena! Za navihano muzkico bosta zadolženi članici kolektiva Agregat Wtrina in Tai Chi 22.00 Max klub Velenje Tabu Koncert SOBOTA, 9. 3. 17.00 Vaško-gasilski dom Donačka Gora Prireditev ob materinskem dnevu in občni zbor Društva žena Donačka Gora 20.00 Celjski dom Hamo & Tribute 2 Love Akustika ob dnevu žena NEDELJA, 10. 3. 12.30 Start izpred trgovine Kili v Libojah 36 pohod ob dnevu žena na Hom 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Klapa Kampanel & Zbor PopSeSlish & VS ZaPet Koncert ob dnevu žena Druge prireditve ČETRTEK, 7. 3. 9.00 Hiša generacij Laško Rože iz krep papirja Delavnica 15.00 do 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Herman Lisjak ob svojem 29. rojstnem dnevu podarja prost vstop v otroški muzej Hermanov brlog. 16.00 Občinska knjižnica Žalec Pomladno bralno druženje Pogovor bosta usmerjali Irena Štusej in Biserka Neuholt Hlastec 16.00 in 17.30 Celjski mladinski center Tečaj Lego robotike 19.00 Občinska knjižnica Prebold Stran od poteptanih poti: moje potovanje od Himalaje do Kavkaza in vsepovsod vmes Potopisno predavanje Polone Kotnik 20.00 Celjski mladinski center JaMCC Večer novo nastale glasbe PETEK, 8. 3. 18.00 Kavarna Lisjak Kavarniški četrtkov večer: Petje z Maliki SOBOTA, 9. 3. 10.00 Osrednja knjižnica Celje Pobarvanke z naših poti z Anuški, Laro in Petrom: Masala, svete krave in vse vmes Potopisno predavanje, primerno za družine z otroki od 5. leta 10.00 do 12.00 Rokodelski center Rogatec Pletenje iz šibja z Zdenko Pulko Pletarska delavnica 13.00 do 15.00 Muzej na prostem Rogatec Izdelava zeliščnega balzama za ustnice s Simono Arzenšek Zeliščarska delavnica 16.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Otroška ustvarjalnica – Mini paravan Delavnico bo vodila Enea Bronja Gajšek; primerna za osnovnošolske otroke. 19.00 Celjski mladinski center MCC pub kviz s Tadejem Perčičem NEDELJA, 10. 3. 14.00 Domačija Žafran v Dobrini, Loka pri Žusmu Prikaz rezi in oskrbe sadnih dreves v sodelovanju z Društvom Izviri Dobrina 15.00 Krčma TamKoUčiri Celje Dan mučenikov v TamKoUčiri 16.00 Telovadnica OŠ Antona Bezenška Frankolovo Ostanimo prijatelji Tradicionalno 33. srečanje narodno-zabavnih ansamblov 19.00 Gledališče Celje Big band Šentjur: MY WAY Koncert PONEDELJEK, 11. 3. 17.00 Okrepčevalnica Marjeta v Rimskih Toplicah Izdelovanje in spuščanje gregorčkov v Savinjo 17.30 Osrednja knjižnca Celje Prijatelj Slovencev Johannes Frischauf (1837-1924) v Savinjskih Alpah Ob 100-letnici smrti matematika, geodeta in alpinista, predaval bo dr. Peter Weiss. 19.00 Občinska knjižnica Žalec Kako otroku v svetu TikToka, vplivnežev in lepotnih idealov pomagati razvijati pozitivno (telesno) samopodobo? Predavanje za starše dr. Lucije Čevnik TOREK, 12. 3. 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: na gregorjevo ptičke pojejo Ustvarjalnica za otroke in starše SREDA, 13. 3. 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 11.00 Celjski dom Predstavitev lekarniških kognitivnih storitev Predavanje Katarine Ogrinc, mag. farm. 16.00 in 17.30 Celjski mladinski center Tečaj Lego robotike 18.00 Kulturni dom Rogatec Bolečina in osteoporoza Predavanje 18.00 Mestna knjižnica Velenje Kako do dobrih semen? Predavanje Sanje Lončar Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 10, 7. marec 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE ZAHVALA V 94. letu nas je zapustila KRISTINA BOHINC iz Planinske vasi 12, Planina pri Sevnici Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju ZD Planina, Šen- tjur in SB Celje, gospodu duhovniku za opravljen po- grebni obred, pevcem za odpete pesmi slovesa, Matevžu za poslovilne besede in pogrebnemu podjetju Žalujka za organizacijo pogreba. Vsi njeni n Minilo je eno leto, kar je v Bogu zaspal dragi brat in stric MARJAN KOROŠEC iz Cerovca 4, Šentjur pri Celju (20. 11. 1962–7. 3. 2023) Hvala vsem, ki se ga v molitvi spominjate in obiskujete njegov grob. Neizmerno te pogrešamo: tvoji najdražji 110 Spet je tu pomlad, kot je bila takrat, ko si odšel od nas, saj te bolezen je iztrgala od nas. V SPOMIN Tako na hitro si odšel, nisi rekel ne adijo niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal! V SPOMIN IGOR KORPNIK s Ceste v Lokrovec 11a, Celje (4. 3. 1965–4. 3. 2022) Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiščete njegov grob in mu prižigate sveče. Pogrešamo te: mami, dedi Ivo, sin Timi 114 Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi, ker dom je prazen in molči. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, svakinje, tete in botre NEŽE MIHOVLJANEC (10. 1. 1936–6. 2. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem in znancem za izrečena sožalja ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Posebna zahvala je namenjena tudi Onkološkemu inštitutu Ljubljana, gospe Urški Rugelj, dr. med., pevcem, gospodu župniku Srečku Hrenu za lepo opravljen obred, Alenki za govor ter pogrebni službi Veking za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni p Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in tašče HERMINE LEŠEK iz Šentjanža nad Štorami 27 (23. 12. 1943–25. 2. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem in znancem, da ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala za vse besede tolažbe, podporo ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala osebju enote intenzivne medicine operativnih strok in oddelku splošne in abdominalne kirurgije Splošne bolnišnice Celje, gospodu župniku Stanku Gajšku za lepo opravljeno pogrebno slovesnost in mašo zadušnico, go- vorniku gospodu Dušanu Volavšku za poslovilne besede, pevcem skupine Erosi za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano melodijo ter pogrebni službi Zagajšek, d. o. o. Hvala tudi kolektivoma podjetij Žonta, d. o. o., in ECE, d. o. o. Zelo jo bomo pogrešali in v srcu skrbno hranili spomine na naše skupne dni. Žalujoči: hčeri Damjana in Milena z družinama 120 Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi. V SPOMIN Minilo je deset let, kar nas je zapustil dragi ati, dedi in tast ANTON LEŠEK iz Šentjanža nad Štorami 27 (22. 5. 1943–1. 3. 2014) Hvala vsem, ki postojite na njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. Hčeri Damjana in Milena z družinama 119 Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. ZAHVALA V 79. letu nas je zapustil FRANC REZEC iz Reke nad Laškim (16. 2. 1946–19. 2. 2024) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu po- spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče, denarno pomoč in svete maše. Najlepša hvala gospodu župniku Ivanu Hrastniku za lepo opravljen obred, govornici Petri Kolšek za besede slovesa, kvartetu Oljka za odpete pesmi, kolektivoma Magles, d. o. o., in vrtcu Tončke Čečeve. Zahvala Komunali Laško za organizacijo pogreba in Marku Mastnaku za odigrano žalostinko. Zahvala tudi Onkološkemu inštitutu Ljubljana in osebju oddelka za he- matologijo in onkologijo Splošne bolnišnice Celje. Žalujoči: vsi njegovi L 6 IZDELUJEMO macesnove visoke grede po naročilu in vaših željah. Možna dosta- va. Telefon 051 769-163. Proizvodnja lesenih izdelkov, Lucija Jesenek, s. p., Nizka 12, 3332 Rečica ob Savinji. p Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre, tete in tašče ALOJZIJE KRUŠIČ iz Zadobrove 37, Škofja vas (4. 9. 1933–29. 2. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem in znancem za izrečena sožalja, tople objeme in sti- ske rok, podarjeno cvetje in sveče ter darovane svete maše. Hvala gospodu župniku Janku Ivančiču za opravljen obred in izbrane besede tolažbe, pevkam skupine Mjav za prelepo petje pred vežico slovesa in ob odprtem grobu, trobentaču za odigrano žalostinko in pogrebni službi Raj iz Vojnika za organizacijo in izvedbo pogreba. Zahvala patronažni sestri Simoni za obiske na domu ter zdravnikom in celotnemu osebju oddelka za žilno kirurgijo Splošne bolnišnice Celje za skrb in nego pri lajšanju bolečin. Posebno zahvalo izre- kamo Marjeti Krušič za sočutno izrečene ganljive besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste se od naše mame poslovili v tako velikem številu in jo pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: hči Stanka z možem Cirilom in sin Jože z Zdenko, vnuki Aleš z Barbaro, Marjetka, Damjan z Lucijo in Lidija z Urošem, pravnuki Sven, Anže, Žiga, Manca, Maruša, Hana in Urh ter sestra Ivanka 123 Smrti Celje Umrli so: Jožica DRNOV- ŠEK iz Celja, 90 let, Štefan KOPINŠEK iz Šentjurja, 65 let, Zora PEČNIK iz Mozirja, 70 let, Milan SOJČ iz Laške- ga, 94 let, Bojan PREDOV- NIK s Polzele, 72 let, Marija JESENEK iz Dramelj, 84 let, Milenko BON iz Celja, 78 let, Dragica PIRNAT s Teharij, 74 let, Valentin LUZAR iz Celja, 80 let, Franc RATAJC iz Sve- tega Štefana, 82 let, Jožef KO- VAČIČ iz Celja, 72 let. Laško Umrli so: Branka ŽVAR iz Laškega, 72 let, Marjan LA- PORNIK iz Leskovce, 73 let, Ana DEŽELAK iz Harja, 95 let. Šentjur Umrli so: Kristina BOHINC iz Planinske vasi, 93 let, Her- man ROGAN iz Tratne pri Grobelnem, 70 let, Vincenc ESIH iz Šentjurja, 84 let, Gre- ga ŽUREJ iz Marija Dobja, 40 let. Žalec Umrli so: Štefan KORBER iz Založ pri Polzeli, 62 let, Amalija OKORN s Polzele, 88 let, Ivana MATEK z Ložnice pri Žalcu, 78 let. Velenje Umrl je: Janko NOVAK iz Velenja, 59 let. OSTALO PRODAM VISOKE grede, širina 100 cm, višina 70 cm, dolžina 200 cm, impregniran les, dvojna stena s čepkasto folijo, prodam. Cena 190 EUR, z dostavo. Telefon 031 558-811. p SMREKOVO hlodovino, 7 m³, prva klasa, ob kamionski cesti, prodam. Telefon 031 239-886. 117 BIKE (200-kilogramski limuzin, 240-kilo- gramski simentalec, 500-kilogramski simentalec in 550-kilogramski limuzin) ter slamo v kockah prodam. Telefon 041 297-961. 118 RAZNO KOCKASTE bale sena prodam. Kupim teličko, težko od 300 do 400 kg, ki ni pašna. Te- lefon 041 431-026. 113 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p DVE kravi simentalki, breji, in telico, težko 300 kg, vse so pašne, prodam. Telefon 5774-463. 116 BIKA simentalca, težkega 330 kg, in telico, težko 300 kg, prodam. Telefon 041 945- 422. 124 TELICO križano limuzin, brejo 8 mesecev, na- vajeno na pašo, težko 550 kg, in teličko ali bikca, težka 150 kg, prodam. Telefon 031 515-187. 707 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELICE in krave za zakol kupim. Telefon 031 832-520. 105 ZAMENJAM BREJE telice, telice za pripust in teličke, vse pašne, menjam za kravo, bika ali telico za zakol ali dopitanje. Telefon 031 533-745. p pOSeST PRODAM ENOTRETJINSKI solastniški delež na hiši, vrt, asfalt, okolica Žalca, prodam. Telefon 068 146-810. 101 ODDAM HIŠO z vrtom in njivo, s svojim izvirom vode, za biološko pridelavo hrane, oddam po simbolični ceni. Telefon 031 406-327. 122 KMeTIJSKI pRIDeLKI PRODAM SENO in otavo v rinfuzi ter slamo v kockah prodam. Telefon 051 272-770, Celje. 111 RDEČE vino, po 1 EUR/l, prodam. Telefon 041 654-156. 112 MODRO frankinjo prodam. Telefon 051 321- 925. 112 SENO v kockah prodam. Telefon 041 573- 380. 121 BALE, suhe, okrogle ali rinfuza, okolica Šen- tjurja, prodam. Telefon 031 826-288. 125 Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 10, 7. marec 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šo- linič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Otr Oška ustvarjalnica MINI PARAVAN Sobota , 9. marec 2024, ob 16.00, Stara grofija . INFORMACIJE IN PRIJAVE: MUZEJ@POKMUZ-CE.SI WWW.POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 Nedel ja , 10. marec 2024, ob 11.00, Stara grofija . j avn O v Odstv O CELEIA - MESTO POD MESTOM POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Kulturne prireditve ČETRTEK, 7. 3. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Življenje in delo češkega pisatelja Karla Čapka ter Češka književnost skozi oči slovenskih prevajalcev in prevajalk Češko obarvan večer in odprtje dveh razstav 18.00 Kulturni center Laško Ringaraja 2024 Območna revija folklornih skupin 19.00 Savinov likovni salon Žalec Folium, preoblikovanje repinca v koncept gline in stekla Odprtje razstave likovnih del Polone Demšar 19.00 Glasbena šola Velenje Aria della natura Razstava likovnih del in koncert dijakov 3. letnika Umetniške gimnazije Velenje PETEK, 8. 3. 12.00 Razstavišče Gaudeamus Stran pa ne bomo metal': O pogubnih navadah in boljših praksah Odprtje gostujoče razstave Muzeja novejše zgodovine Celje 17.00 Vrtni center Rogaška Slatina Pomlad Odprtje likovne razstave del DLLU Mavrica 19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Slovenska vicoteka Komedija, igrata: Janez Cankar in Jože Čamernik 19.30 Kulturni center Laško Vlado Kreslin Koncert SOBOTA, 9. 3. 10.00 in 17.00 Gledališče Celje Andrej Predin: Mica pri babici Drama SNG Maribor, abonmajček dopoldanski3+, popoldanski 3+ in izven 17.30 in 20.30 Kulturni center Rogaška Slatina Ićkoti 2 Festival-ić smeha 20.30 eMCe plac Velenje Večerja za generala Gledališka predstava Gledališča Velenje 21.00 Plesni forum Celje Uroš Perić & The Bluenote Quartet Posebni koncert Cocktails for two ob 20. obletnici njegovega delovanja in koncertiranja NEDELJA, 10. 3. 16.00 Kulturni dom Rogatec Naša šola: nekoč in danes Komedija 17.00 Kulturni dom Gorica pri Slivnici Kvintet Vintgar z gosti Koncert 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Erosi akustično Koncert 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Abonma Gustav: Kdo se boji Virginie Wolf? Post drama, Mini teater in Mestno gledališče Ptuj 19.00 Glavni trg 8 Celje Vse drugo molk Plesno-gledališka predstava; tudi v ponedeljek ob istem času 19.00 Cerkev svetega Jožefa Celje Oktet In spiritu Koncert iz sklopa Glasba na hribu PONEDELJEK, 11. 3. 9.00 Muzej Laško, Knjižnica Laško Likovni izdelki dijakov umetniške gimnazije GCC – likovna smer Odprtje razstave 19.19 Mestna knjižnica Velenje Stare pesmi pišem Predstavitev knjige Petra Rezmana, pogovor bo vodila Tina Felicijan. 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Paloma Komedija, Slovensko mladinsko gledališče, AGRFT in društvo KUD Krik; tudi v torek ob istem času TOREK, 12. 3. 17.00 Hiša generacij Laško Literarni večer ljubezenske poezije ob gregorjevem 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Na osemdeseti postaji življenjske poti Literarni večer s pisateljem Ernestom Jazbinškom, Glasbena gostja večera bo Vokalna skupina Amantes. 19.30 Kulturni center Laško Na zdravje Komedija s Tino Gorenjak in Tanjo Kocman SREDA, 13. 3. 16.30 in 19.00 Vila Rožle Velenje Pozdrav pomladi 2024 Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Šaleške doline 17.00 Knjižnica pri mišku Knjižku O nenavadnem velikonočnem jajcu zajca Vilija Gledališka predstava v izvedbi Gledališča Pravljičarna 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Jaz pa grem na zeleno trav'co Tematski večer oddelka nadstandardnih programov 18.00 Kulturni dom Rogatec Bolečina in osteoporoza Tematsko predavanje 19.00 Občinska knjižnica Žalec Mojih 33 odprav v najvišja in najbolj odmaknjena gorstva sveta Predstavitev knjige Vikija Grošlja Ob dnevu žena ČETRTEK, 7. 3. 11.00 do 13.00 Hiša sadeži družbe Žalec Delavnica za dan žena PETEK, 8. 3. 10.00 do 17.00 Velenjski grad in Hiša mineralov Prost vstop za ženske ob mednarodnem dnevu žena 10.15 Pegazov dom Rogaška Slatina Nastop učencev II. OŠ Rogaška Slatina ob dnevu žena 16.00 Prostori DU Velenje Proslava ob dnevu žena 17.00 Celjski grad Viteštvo in šarm Brezplačno vodenje za ženske ob dnevu žena 19.00 Celjski mladinski center Vagina, tudi ona je del nas Predstava v izvedbi avtorske ekipe Teatra Šentjošt 19.00 Dom kulture Velenje Skok čez plot Veseloigra Kulturno- prosvetnega društva Franca Schreinerja Šentilj 20.00 Celjski dom Žigolo, s.p. Monokomedija z Domnom Valičem 21.00 Celjski mladinski center Dan. CE žena! Za navihano muzkico bosta zadolženi članici kolektiva Agregat Wtrina in Tai Chi 22.00 Max klub Velenje Tabu Koncert SOBOTA, 9. 3. 17.00 Vaško-gasilski dom Donačka Gora Prireditev ob materinskem dnevu in občni zbor Društva žena Donačka Gora 20.00 Celjski dom Hamo & Tribute 2 Love Akustika ob dnevu žena NEDELJA, 10. 3. 12.30 Start izpred trgovine Kili v Libojah 36 pohod ob dnevu žena na Hom 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Klapa Kampanel & Zbor PopSeSlish & VS ZaPet Koncert ob dnevu žena Druge prireditve ČETRTEK, 7. 3. 9.00 Hiša generacij Laško Rože iz krep papirja Delavnica 15.00 do 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Herman Lisjak ob svojem 29. rojstnem dnevu podarja prost vstop v otroški muzej Hermanov brlog. 16.00 Občinska knjižnica Žalec Pomladno bralno druženje Pogovor bosta usmerjali Irena Štusej in Biserka Neuholt Hlastec 16.00 in 17.30 Celjski mladinski center Tečaj Lego robotike 19.00 Občinska knjižnica Prebold Stran od poteptanih poti: moje potovanje od Himalaje do Kavkaza in vsepovsod vmes Potopisno predavanje Polone Kotnik 20.00 Celjski mladinski center JaMCC Večer novo nastale glasbe PETEK, 8. 3. 18.00 Kavarna Lisjak Kavarniški četrtkov večer: Petje z Maliki SOBOTA, 9. 3. 10.00 Osrednja knjižnica Celje Pobarvanke z naših poti z Anuški, Laro in Petrom: Masala, svete krave in vse vmes Potopisno predavanje, primerno za družine z otroki od 5. leta 10.00 do 12.00 Rokodelski center Rogatec Pletenje iz šibja z Zdenko Pulko Pletarska delavnica 13.00 do 15.00 Muzej na prostem Rogatec Izdelava zeliščnega balzama za ustnice s Simono Arzenšek Zeliščarska delavnica 16.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Otroška ustvarjalnica – Mini paravan Delavnico bo vodila Enea Bronja Gajšek; primerna za osnovnošolske otroke. 19.00 Celjski mladinski center MCC pub kviz s Tadejem Perčičem NEDELJA, 10. 3. 14.00 Domačija Žafran v Dobrini, Loka pri Žusmu Prikaz rezi in oskrbe sadnih dreves v sodelovanju z Društvom Izviri Dobrina 15.00 Krčma TamKoUčiri Celje Dan mučenikov v TamKoUčiri 16.00 Telovadnica OŠ Antona Bezenška Frankolovo Ostanimo prijatelji Tradicionalno 33. srečanje narodno-zabavnih ansamblov 19.00 Gledališče Celje Big band Šentjur: MY WAY Koncert PONEDELJEK, 11. 3. 17.00 Okrepčevalnica Marjeta v Rimskih Toplicah Izdelovanje in spuščanje gregorčkov v Savinjo 17.30 Osrednja knjižnca Celje Prijatelj Slovencev Johannes Frischauf (1837-1924) v Savinjskih Alpah Ob 100-letnici smrti matematika, geodeta in alpinista, predaval bo dr. Peter Weiss. 19.00 Občinska knjižnica Žalec Kako otroku v svetu TikToka, vplivnežev in lepotnih idealov pomagati razvijati pozitivno (telesno) samopodobo? Predavanje za starše dr. Lucije Čevnik TOREK, 12. 3. 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: na gregorjevo ptičke pojejo Ustvarjalnica za otroke in starše SREDA, 13. 3. 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 11.00 Celjski dom Predstavitev lekarniških kognitivnih storitev Predavanje Katarine Ogrinc, mag. farm. 16.00 in 17.30 Celjski mladinski center Tečaj Lego robotike 18.00 Kulturni dom Rogatec Bolečina in osteoporoza Predavanje 18.00 Mestna knjižnica Velenje Kako do dobrih semen? Predavanje Sanje Lončar Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 10, 7. marec 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE ZAHVALA V 94. letu nas je zapustila KRISTINA BOHINC iz Planinske vasi 12, Planina pri Sevnici Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju ZD Planina, Šen- tjur in SB Celje, gospodu duhovniku za opravljen po- grebni obred, pevcem za odpete pesmi slovesa, Matevžu za poslovilne besede in pogrebnemu podjetju Žalujka za organizacijo pogreba. Vsi njeni n Minilo je eno leto, kar je v Bogu zaspal dragi brat in stric MARJAN KOROŠEC iz Cerovca 4, Šentjur pri Celju (20. 11. 1962–7. 3. 2023) Hvala vsem, ki se ga v molitvi spominjate in obiskujete njegov grob. Neizmerno te pogrešamo: tvoji najdražji 110 Spet je tu pomlad, kot je bila takrat, ko si odšel od nas, saj te bolezen je iztrgala od nas. V SPOMIN Tako na hitro si odšel, nisi rekel ne adijo niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal! V SPOMIN IGOR KORPNIK s Ceste v Lokrovec 11a, Celje (4. 3. 1965–4. 3. 2022) Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiščete njegov grob in mu prižigate sveče. Pogrešamo te: mami, dedi Ivo, sin Timi 114 Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi, ker dom je prazen in molči. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, svakinje, tete in botre NEŽE MIHOVLJANEC (10. 1. 1936–6. 2. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem in znancem za izrečena sožalja ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Posebna zahvala je namenjena tudi Onkološkemu inštitutu Ljubljana, gospe Urški Rugelj, dr. med., pevcem, gospodu župniku Srečku Hrenu za lepo opravljen obred, Alenki za govor ter pogrebni službi Veking za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni p Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in tašče HERMINE LEŠEK iz Šentjanža nad Štorami 27 (23. 12. 1943–25. 2. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem in znancem, da ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala za vse besede tolažbe, podporo ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala osebju enote intenzivne medicine operativnih strok in oddelku splošne in abdominalne kirurgije Splošne bolnišnice Celje, gospodu župniku Stanku Gajšku za lepo opravljeno pogrebno slovesnost in mašo zadušnico, go- vorniku gospodu Dušanu Volavšku za poslovilne besede, pevcem skupine Erosi za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano melodijo ter pogrebni službi Zagajšek, d. o. o. Hvala tudi kolektivoma podjetij Žonta, d. o. o., in ECE, d. o. o. Zelo jo bomo pogrešali in v srcu skrbno hranili spomine na naše skupne dni. Žalujoči: hčeri Damjana in Milena z družinama 120 Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi. V SPOMIN Minilo je deset let, kar nas je zapustil dragi ati, dedi in tast ANTON LEŠEK iz Šentjanža nad Štorami 27 (22. 5. 1943–1. 3. 2014) Hvala vsem, ki postojite na njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. Hčeri Damjana in Milena z družinama 119 Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. ZAHVALA V 79. letu nas je zapustil FRANC REZEC iz Reke nad Laškim (16. 2. 1946–19. 2. 2024) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu po- spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče, denarno pomoč in svete maše. Najlepša hvala gospodu župniku Ivanu Hrastniku za lepo opravljen obred, govornici Petri Kolšek za besede slovesa, kvartetu Oljka za odpete pesmi, kolektivoma Magles, d. o. o., in vrtcu Tončke Čečeve. Zahvala Komunali Laško za organizacijo pogreba in Marku Mastnaku za odigrano žalostinko. Zahvala tudi Onkološkemu inštitutu Ljubljana in osebju oddelka za he- matologijo in onkologijo Splošne bolnišnice Celje. Žalujoči: vsi njegovi L 6 IZDELUJEMO macesnove visoke grede po naročilu in vaših željah. Možna dosta- va. Telefon 051 769-163. Proizvodnja lesenih izdelkov, Lucija Jesenek, s. p., Nizka 12, 3332 Rečica ob Savinji. p Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre, tete in tašče ALOJZIJE KRUŠIČ iz Zadobrove 37, Škofja vas (4. 9. 1933–29. 2. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem in znancem za izrečena sožalja, tople objeme in sti- ske rok, podarjeno cvetje in sveče ter darovane svete maše. Hvala gospodu župniku Janku Ivančiču za opravljen obred in izbrane besede tolažbe, pevkam skupine Mjav za prelepo petje pred vežico slovesa in ob odprtem grobu, trobentaču za odigrano žalostinko in pogrebni službi Raj iz Vojnika za organizacijo in izvedbo pogreba. Zahvala patronažni sestri Simoni za obiske na domu ter zdravnikom in celotnemu osebju oddelka za žilno kirurgijo Splošne bolnišnice Celje za skrb in nego pri lajšanju bolečin. Posebno zahvalo izre- kamo Marjeti Krušič za sočutno izrečene ganljive besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste se od naše mame poslovili v tako velikem številu in jo pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: hči Stanka z možem Cirilom in sin Jože z Zdenko, vnuki Aleš z Barbaro, Marjetka, Damjan z Lucijo in Lidija z Urošem, pravnuki Sven, Anže, Žiga, Manca, Maruša, Hana in Urh ter sestra Ivanka 123 Smrti Celje Umrli so: Jožica DRNOV- ŠEK iz Celja, 90 let, Štefan KOPINŠEK iz Šentjurja, 65 let, Zora PEČNIK iz Mozirja, 70 let, Milan SOJČ iz Laške- ga, 94 let, Bojan PREDOV- NIK s Polzele, 72 let, Marija JESENEK iz Dramelj, 84 let, Milenko BON iz Celja, 78 let, Dragica PIRNAT s Teharij, 74 let, Valentin LUZAR iz Celja, 80 let, Franc RATAJC iz Sve- tega Štefana, 82 let, Jožef KO- VAČIČ iz Celja, 72 let. Laško Umrli so: Branka ŽVAR iz Laškega, 72 let, Marjan LA- PORNIK iz Leskovce, 73 let, Ana DEŽELAK iz Harja, 95 let. Šentjur Umrli so: Kristina BOHINC iz Planinske vasi, 93 let, Her- man ROGAN iz Tratne pri Grobelnem, 70 let, Vincenc ESIH iz Šentjurja, 84 let, Gre- ga ŽUREJ iz Marija Dobja, 40 let. Žalec Umrli so: Štefan KORBER iz Založ pri Polzeli, 62 let, Amalija OKORN s Polzele, 88 let, Ivana MATEK z Ložnice pri Žalcu, 78 let. Velenje Umrl je: Janko NOVAK iz Velenja, 59 let. OSTALO PRODAM VISOKE grede, širina 100 cm, višina 70 cm, dolžina 200 cm, impregniran les, dvojna stena s čepkasto folijo, prodam. Cena 190 EUR, z dostavo. Telefon 031 558-811. p SMREKOVO hlodovino, 7 m³, prva klasa, ob kamionski cesti, prodam. Telefon 031 239-886. 117 BIKE (200-kilogramski limuzin, 240-kilo- gramski simentalec, 500-kilogramski simentalec in 550-kilogramski limuzin) ter slamo v kockah prodam. Telefon 041 297-961. 118 RAZNO KOCKASTE bale sena prodam. Kupim teličko, težko od 300 do 400 kg, ki ni pašna. Te- lefon 041 431-026. 113 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p DVE kravi simentalki, breji, in telico, težko 300 kg, vse so pašne, prodam. Telefon 5774-463. 116 BIKA simentalca, težkega 330 kg, in telico, težko 300 kg, prodam. Telefon 041 945- 422. 124 TELICO križano limuzin, brejo 8 mesecev, na- vajeno na pašo, težko 550 kg, in teličko ali bikca, težka 150 kg, prodam. Telefon 031 515-187. 707 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELICE in krave za zakol kupim. Telefon 031 832-520. 105 ZAMENJAM BREJE telice, telice za pripust in teličke, vse pašne, menjam za kravo, bika ali telico za zakol ali dopitanje. Telefon 031 533-745. p pOSeST PRODAM ENOTRETJINSKI solastniški delež na hiši, vrt, asfalt, okolica Žalca, prodam. Telefon 068 146-810. 101 ODDAM HIŠO z vrtom in njivo, s svojim izvirom vode, za biološko pridelavo hrane, oddam po simbolični ceni. Telefon 031 406-327. 122 KMeTIJSKI pRIDeLKI PRODAM SENO in otavo v rinfuzi ter slamo v kockah prodam. Telefon 051 272-770, Celje. 111 RDEČE vino, po 1 EUR/l, prodam. Telefon 041 654-156. 112 MODRO frankinjo prodam. Telefon 051 321- 925. 112 SENO v kockah prodam. Telefon 041 573- 380. 121 BALE, suhe, okrogle ali rinfuza, okolica Šen- tjurja, prodam. Telefon 031 826-288. 125 Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 10, 7. marec 2024 INFORMACIJE Breskova kodravost Taphrina deformans Jablanov škrlup Venturia inaequalis Akarinoza vinske trte Calepitrimerus vitis Zimska jajčeca rdeče sadne pršice Panonychus ulmi Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 10 / Leto 79 / Celje, 7. marec 2024 Str. 30-31 Str. 27 Str. 28 V Tropski hiši odslej nova vrsta pasavca Odkrijte čudoviti svet »oklepnikov« Ob 3. rojstnem dnevu je celjska Tropska hiša iz živalskega vrta Ausburg v Nemčiji prejela prav posebno darilo – predstavnika nove vrste pasavca. Velikemu dlakavemu pasavcu po imenu Shrek, ki v Tropski hiši domuje že od sredine leta 2022, se je v sosednji ogradi pridružil južni tripasasti pasavec Billy. SINTIJA JURIČ Ob 3. rojstnem dnevu je celjska Tropska hiša iz živalskega vrta Ausburg v Nemčiji prejela prav posebno darilo – predstavnika nove vrste pasavca. Velikemu dlakavemu pasavcu po imenu Shrek, ki v Tropski hiši domuje že od sredine leta gočal še več možnosti za vzrejne programe različnih vrst. Izobraževalne table Zaradi slabega slovesa teh živali v družbi, krčenja njihovih življenjskih prostorov in upadanja populacij različnih vrst pasav- cev, ki sicer poseljujejo različna okolja v Ameriki, so v Tropski hiši pripravili tudi projekt Odkrijte čudoviti svet »oklep- nikov«. Obiskovalci lahko tako skriv- nostno življenje pasavcev spoznavajo tudi z izobraževalnimi vsebinami ob ogradah pasavcev v prostoru Amazon- ske džungle. Kot je še dejal direktor, si v prihodnosti želijo tudi drugih vrst južnoameriških živali, s katerimi bodo lahko še bolje poustvarili tamkaj- šnji naravni eko- sistem. Foto: arhiv Tropske hiše Veliki dlakavi pasavec Shrek. Pasavci imajo značilno ozko glavo ter rep in kratke, a močne noge z dolgimi kremplji. Direktor Trop- ske hiše Simon Cirkulan z južnim tripasastem pasav- cem Billyjem Tudi vi odkrijte čudoviti svet »oklepnikov« v Tropski hiši. Prihod mladega samca za Tropsko hišo predstavlja veliko pridobitev, saj gre za redko in zelo zaže- leno vrsto pasavca. Populacija južnih tri- pasastih pasavcev v naravnem okolju upa- da, zato sodi namreč med skoraj ogrožene vrste. »Ogrožajo jo predvsem lov, trgova- nje s hišnimi ljubljenci, gozdarstvo in krčenje ži- vljenjskega prostora za po- trebe kmetijstva in industrije,« je povedal ustanovitelj in direktor Tropske hiše Simon Cirkulan. Odslej na ogled dve vrsti pasavca V Tropski hiši, kjer skrbijo za več kot 170 vrst živali, sta odslej tako na ogled dve vrsti pasav- ca: veliki dlakavi pasavec Shrek, ki je pred sko- raj dvema letoma prišel iz živalskega vrta Brno na Češkem, in južni tripasasti pasavec Billy, ki sicer spada med manjše vrste. »Billy je vrsta v rodu, ki se zvija v kroglo, medtem ko se Shrek ne zvija v kroglo, temveč se nekoliko vkoplje v podlago in se tako zaščiti pred plenilci. Obe vrsti pa ščiti trden oklep,« je dejal Cirkulan. Ker gre za dve različ- ni vrsti od sicer enain- dvajsetih poznanih in živečih, ter tudi, ker so pasavci samotarji, sta Shrek in Billy v loče- nih ogradah. Shreku so nedavno uredili ve- čjo ogrado, prav tako ga lahko obiskovalci opazujejo tudi v njego- vem brlogu. Želijo jih tudi vzrejati Redki vrsti pasavca želijo v Tropski hiši tudi vzrejati, zato že načrtuje- jo program razmnoževanja in za pasavca že iščejo samici. »Pozorni bomo, da si živali ne bodo v soro- du, da bodo mladiči zdravi in glede raznolikosti genov. Poskrbeli bomo tudi za več prostora, saj je treba za- gotoviti ločen prostor za samca in samico in tudi poseben prostor za razmnoževanje,« je povedal Cirku- lan in pojasnil, da je v oblikovanju tudi nov projekt Biopark, ki bo omo- Barni bend se vrača na odre Slovenija spodbuja njeno ustvarjalnost Na medicinski odpravi v Ugandi Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 10, 7. marec 2024 INFORMACIJE Breskova kodravost Taphrina deformans Jablanov škrlup Venturia inaequalis Akarinoza vinske trte Calepitrimerus vitis Zimska jajčeca rdeče sadne pršice Panonychus ulmi Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 10 / Leto 79 / Celje, 7. marec 2024 Str. 30-31 Str. 27 Str. 28 V Tropski hiši odslej nova vrsta pasavca Odkrijte čudoviti svet »oklepnikov« Ob 3. rojstnem dnevu je celjska Tropska hiša iz živalskega vrta Ausburg v Nemčiji prejela prav posebno darilo – predstavnika nove vrste pasavca. Velikemu dlakavemu pasavcu po imenu Shrek, ki v Tropski hiši domuje že od sredine leta 2022, se je v sosednji ogradi pridružil južni tripasasti pasavec Billy. SINTIJA JURIČ Ob 3. rojstnem dnevu je celjska Tropska hiša iz živalskega vrta Ausburg v Nemčiji prejela prav posebno darilo – predstavnika nove vrste pasavca. Velikemu dlakavemu pasavcu po imenu Shrek, ki v Tropski hiši domuje že od sredine leta gočal še več možnosti za vzrejne programe različnih vrst. Izobraževalne table Zaradi slabega slovesa teh živali v družbi, krčenja njihovih življenjskih prostorov in upadanja populacij različnih vrst pasav- cev, ki sicer poseljujejo različna okolja v Ameriki, so v Tropski hiši pripravili tudi projekt Odkrijte čudoviti svet »oklep- nikov«. Obiskovalci lahko tako skriv- nostno življenje pasavcev spoznavajo tudi z izobraževalnimi vsebinami ob ogradah pasavcev v prostoru Amazon- ske džungle. Kot je še dejal direktor, si v prihodnosti želijo tudi drugih vrst južnoameriških živali, s katerimi bodo lahko še bolje poustvarili tamkaj- šnji naravni eko- sistem. Foto: arhiv Tropske hiše Veliki dlakavi pasavec Shrek. Pasavci imajo značilno ozko glavo ter rep in kratke, a močne noge z dolgimi kremplji. Direktor Trop- ske hiše Simon Cirkulan z južnim tripasastem pasav- cem Billyjem Tudi vi odkrijte čudoviti svet »oklepnikov« v Tropski hiši. Prihod mladega samca za Tropsko hišo predstavlja veliko pridobitev, saj gre za redko in zelo zaže- leno vrsto pasavca. Populacija južnih tri- pasastih pasavcev v naravnem okolju upa- da, zato sodi namreč med skoraj ogrožene vrste. »Ogrožajo jo predvsem lov, trgova- nje s hišnimi ljubljenci, gozdarstvo in krčenje ži- vljenjskega prostora za po- trebe kmetijstva in industrije,« je povedal ustanovitelj in direktor Tropske hiše Simon Cirkulan. Odslej na ogled dve vrsti pasavca V Tropski hiši, kjer skrbijo za več kot 170 vrst živali, sta odslej tako na ogled dve vrsti pasav- ca: veliki dlakavi pasavec Shrek, ki je pred sko- raj dvema letoma prišel iz živalskega vrta Brno na Češkem, in južni tripasasti pasavec Billy, ki sicer spada med manjše vrste. »Billy je vrsta v rodu, ki se zvija v kroglo, medtem ko se Shrek ne zvija v kroglo, temveč se nekoliko vkoplje v podlago in se tako zaščiti pred plenilci. Obe vrsti pa ščiti trden oklep,« je dejal Cirkulan. Ker gre za dve različ- ni vrsti od sicer enain- dvajsetih poznanih in živečih, ter tudi, ker so pasavci samotarji, sta Shrek in Billy v loče- nih ogradah. Shreku so nedavno uredili ve- čjo ogrado, prav tako ga lahko obiskovalci opazujejo tudi v njego- vem brlogu. Želijo jih tudi vzrejati Redki vrsti pasavca želijo v Tropski hiši tudi vzrejati, zato že načrtuje- jo program razmnoževanja in za pasavca že iščejo samici. »Pozorni bomo, da si živali ne bodo v soro- du, da bodo mladiči zdravi in glede raznolikosti genov. Poskrbeli bomo tudi za več prostora, saj je treba za- gotoviti ločen prostor za samca in samico in tudi poseben prostor za razmnoževanje,« je povedal Cirku- lan in pojasnil, da je v oblikovanju tudi nov projekt Biopark, ki bo omo- Barni bend se vrača na odre Slovenija spodbuja njeno ustvarjalnost Na medicinski odpravi v Ugandi Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 10, 7. marec 2024 INTERVJU Betka Šuhel Mikolič se v domače Laško še vedno pogosto vrača »Tja gor grem po vedrino« »Radio Celje je bil zame sedem let varna, mehka in ljubeča zibelka. Odskočna deska za kasnejše učenje in piljenje veščin javnega nastopanja.« Sonce nosi v sebi. To sem opazila že v gimnazijskih letih, ko je z različnimi talenti opozorila nase. In ni me presenetilo, da jo je njena karizma zapeljala na prireditvene odre, pred televizijske kamere in radijske mikrofone, prve izkušnje je nabirala na Radiu Celje. Svoje bogato znanje Betka Šuhel Mikolič, Štajerka v Ljubljani, zdaj posreduje drugim kot mentorica javnega nastopanja, je tudi strokovnjakinja za odnose z javnostmi. Njeni urniki so natrpani z obveznostmi, a si zna vzeti čas zase. Tišina in mir ji vedno bolj prijata, zato prebujanje novega dne pogosto doživi na Šmarni gori. »V tisti uri na polno živim samo zase. Tja gor grem po vedrino. Pognat srce v višje obrate.« BARBARA FURMAN Ob besedi otroštvo, ki ga je preživljala v Laškem, se najprej spomni na potepanja, saj je bila njena pot iz šole vedno polna ovinkov. Domov se je vrnila šele, ko je padel mrak. Spominja se tudi preživljanja časa v gostilni ob cesti pri teti Štefki, kjer se je tudi zanjo vedno našlo kakšno delo. Že od malih nog ji je teta zaupala velike odgo- vornosti. Ugotavlja, da je odločilno, kje poženeš korenine, kaj oblikuje tvoje deblo in kdo biva v tvoji krošnji. Se v domače Laško še pogosto vračate? Trenutno sem veliko v Laškem. S Therma- no ustvarjamo fantastičen projekt. Zadnjič sem ekipi namignila, da bi bilo izvrstno, če bi imela kje prespati. Dóma in domačnosti, kakršna so ustvarili starši, ni več. T udi teta Štefka, poslednja vez s prijetnimi občutki iz mladosti, je odšla … Predvidevam, da ste bili živahna, zvedava, nagajiva deklica, ki ji je bolj ustrezala fantovska družba kot igranje s punčkami. Se motim? (Smeh) Prav imate. Fantovska družba. Moja Barbika je bil plastičen Ostržek, tam nekje v kotu. Nedotaknjen. Kolena pa ves čas obtolčena. Kdo si upa sple- zati čisto na vrh najvišje češnje? Kdo si upa peljati z motorjem brez zavor? Gremo rabutat koruzo? Je kdo takrat razmišljal o posledicah? Nihče. Kar se ne sme, je zapovedano, a hkrati nevarno in nepredvidljivo. Lah- ko te pahne čez rob. Lahko ti da pomembno lekcijo. No, na srečo sem samo prido- bivala dragocene izkušnje za življenje. Pogum me do danes ni zapustil. Okvirji me še vedno utesnjujejo. Upam si stopiti čez. Samo te- ren prej dobro pre- učim. Po drevesih pa ne plezam več. Katere vrednote, ki vam jih je dala družina, vam najbolj koristijo v življenju? Vzgojena sem bila s trdo očetovo roko in v varnem zavetju mamine vzpodbude. Po očetu sem podedovala trmo. Po mami premišljenost in vztrajnost. Naučila me je ravnati z ljudmi, vedenja in spoštovanja. Ker je bila bančnica, mi je že zgodaj dopovedala, da minus na bančnem računu pomeni, da denar tam spodaj ni tvoj, ker ga v resnici sploh ni. Še danes razpolagam samo s tistim, kar imam. In na kaj sta s partnerjem najbolj pozorna pri vzgoji vajinega sina? Koliko sebe vidite v najstniškem sinu? Aleksander ni tip otroka, za katerega rečemo »kot da ga ni«. Že zdaj vem, da bo znal pre- živeti. V vseh situacijah se znajde. Prožno razmišlja. Zavestno se trudim, da mu ne režem kril ustvarjalnosti. Zato je moja šibka točka postavljanje mej. Mož skrbi za strukturo. Je izjemno pra- gmatičen. T o je v realnem življenju videti tako, da fant v vseh situa- cijah najde luknjo v sistemu in naredi po svoje. Kaj ga navdušuje? Kikboks (smeh). Kot še čisto majhnega, štiri leta je imel, zgovoren in živahen je bil, ga je ogovoril Peter Čeferin in mu po klepe- tu rekel, da vidi v njem odličnega pravnika. Če se bo odločil za ta po- klic, ima službo v njiho- vi pisarni zagotovljeno. Takšen potencial naj bi iskali. V Aleksandru je videl močno osebnost, pristno ljubezen do so- človeka, prezenco, inte- ligenco in iznajdljivost. Zakaj vam to pripovedu- jem? Kadar sina vprašam točno to, kar me zdaj sprašujete, kaj ga navdušuje, dobim odgovor: »Mami, ne sprašuj. Saj veš, da imam službo že zagotovljeno.« Samo še fokus in »zicleder« mu zrasteta, pa bo zame konec skrbi. Najbrž ravno za lažje premoščanje skrbi in stresa zgodnja jutra preživljate na Šmar- ni gori, kjer v sproščenem miru pričakate sončni vzhod. Ja, v tisti uri na polno živim samo zase. Tja gor grem po vedrino. Pognat srce v višje obra- te, kar sprošča endorfi ne. Ti sprožajo občutek ugodja in zadovoljstva. To gorivo me poganja. Predvsem pa gre za telesno aktivnost v naravi ne glede na vreme. Ta povezanost z njo me pomir- ja, tudi kadar dežuje in kadar termometer kaže konkreten minus. Vmes, sploh navkreber, raz- mišljam, kaj vse me bo doletelo čez dan. Med spuščanjem po veličastnem vzhodu pa so misli lahkotne. Izvedba dnevnih aktivnosti zarisana. Jutranji odmerek gibanja deluje ves dan. Mi- slim, da tisti, ki delamo z ljudmi, potrebujemo veliko energije. Ne samo pozitivne. Govorim o vibraciji, ki sporoča, da smo aktivno prisotni. S Šmarno goro je povezan projekt Od vzho- da do vzhoda, ki sta ga zasnovali s prijateljico Metko Albreht. Med ljudmi je deležen lepih odzivov. Bosta nadaljevali? Ta projekt je zrasel iz neumnosti. Novinarka Urška Šestan me je za Vizito spraševala o novo- letnih zaobljubah, koliko se jih ljudje dejansko držimo. Presenetila me je z vprašanjem, koli- kokrat bom šla naslednje leto na Šmarno goro. Bleknila sem 365-krat in ta izjava je bila tisti hip nedvoumna in javna novoletna zaobljuba. Že utečen modus operandi sem razširila z idejo o 24-urni hoji gor in dol, da si naberem vsaj 20 vzponov bonusa in grem brez slabe vesti z dru- žino na morje. Potem sem konec maja na Pet- kovškovem nabrežju srečala Metko Albreht. Ker se dolgo nisva videli, se mi je zdelo, da kava ne more škoditi. Bila je navdušena nad idejo. Zdelo se ji je, da bi ona tudi hodila. V petih minutah sva sestavili projekt, ki je na poletni solsticij čez ves dan na Šmarno goro privabil skoraj deset tisoč ljudi. Potem se je spet zapletlo, ker je lju- bljanski župan odločil, da bo ta projekt od zdaj naprej na Šmarni gori vsako leto. Nisem upala reči ne. Obljubila sem, da ga bom organizirala Betka Šuhel Mikolič (Foto: Mediaspeed) Tisto uro na Šmarni gori polno zaživi samo zase, pravi. Sončni vzhod na Šmarni gori pogosto pričaka z Willyem. Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 10, 7. marec 2024 INTERVJU »Ko sem še aktivno delala v medijih, sem skoraj dobesedno spala s SSKJ-jem, pravopisom in leksikoni. Kriteriji, ki so se začeli nižati s pluralizacijo medijev, so popolnoma popustili. Javnost je to gostilniško domačnost sprejela odprtih rok.« sedem let. Pred dvema letoma je ta mandat po- tekel. To je vsa zgodba. Odbita, vam rečem. Če bi še enkrat? Ne bi. Celega te pogoltne. Tisto leto sem bila na Šmarni gori 367-krat. Zdaj grem samo petkrat na teden. (smeh) Ste prepoznaven medijski obraz. Prve ra- dijske izkušnje sta nabirali na Radiu Celje. Je res, da ste se med branjem osmrtnic začeli smejati? Res je, a najprej naj poudarim, da je bil Radio Celje zame sedem let varna, mehka in ljubeča zibelka. Odskočna deska za kasnejše učenje in piljenje veščin javnega nastopanja na RTV Slovenija. Zaradi tistih osmrtnic sem bila tudi suspendirana za dva meseca. S kolegom Kami- lom Lorencijem sva ga konkretno polomila. Kot bi bilo včeraj, se spominim, da sva pet minut pred tem ob kavi obujala spomine na smešno izgovorjavo črke s profesorice za geografijo z gimnazije, ki je »s« v besedi vedno izgovorila kot »c«. To nama je butnilo na jezik v najbolj neprimernem trenutku. Živa groza! Na nikogar se nisva mogla nasloniti, da bi se ta plaz smeha ustavil. Pogled skozi steklo v režijo, kjer so se ramena tehnika Mitje Tatarevića pozibavala od smeha, nama je dokončno spodnesel tla pod nogami. Ampak izkušnje niso bile samo takšne. Radio Celje mi je dal samozavest in možnost odskoka v širši svet, ob pravem času. Kako vidite slovensko medijsko krajino v luči kulture nastopanja? Lepo, da ste omenili kulturo nastopanja. Pred kratkim sem na to temo predavala študentom. Dotikali smo se pravil v družbi skozi bonton javnega nastopanja, ki zajema vse, od govori- ce telesa do govora, skozi katera jih peljem k prevzemanju odgovornosti, vplivanju, uteme- ljevanju. Bili so zaprepadeni, kaj vse se mi zdi, »dinozaverki«, pomembno. Sploh ko sem se dotaknila uporabe slovenskega jezika. Z njim danes lahko opleta vsak, kakor se mu zahoče. Nič nimam proti sproščenosti. Zmotita me be- sedičenje in izreka. Kaj konkretno vas najbolj moti? Zdaj ste pa zbudili puritanko v meni. (smeh) Ko sem še aktivno delala v medijih, sem sko- raj dobesedno spala s SSKJ-jem, pravopisom in leksikoni. S kolegom Janezom Dolinarjem sva na telefonu lahko visela celo uro in debati- rala o širinah in ožinah, premičnih naglasih in posebnostih. Čisti užitek. V zadnjih tridesetih letih so kriteriji, ki so se začeli nižati s plurali- zacijo medijev v devetdesetih letih, do danes popolnoma popustili. Javnost je to gostilniško domačnost sprejela odprtih rok. Medijski ljudje smo se preveč namnožili v smislu, ej, pridi delat na radio, če nimaš kaj bolj pametnega početi. Izginila je medsebojna povezanost. Okrepila se je tekmovalnost. Tako je počasi začel trpeti tudi slovenski jezik. Zelo kritične ste. Pravite, da so ostali redki braniki zborne izreke na radijskih in televi- zijskih postajah. Nekaj oaz je, ostala puščava je »šlamastika«. Menim, da sem upravičeno kritična. Gre za zavestno in načrtno neupoštevanje zapoveda- nih norm, za kar je v največji meri odgovoren posameznik, ki nastopa pred kamero ali mi- krofonom. Kdo sem in kaj predstavljam? To je osnovno retorično vprašanje za vsakogar, ki sto- pi pred javnost. Moral bi imeti jasno razčiščene pojme. Seveda se moramo danes zavedati tudi dejstva, da je tistega, ki ga dajemo na razpelo, pred mikrofon ali kamero, nekdo postavil. In tega nekoga na kompetenten položaj spet nek- do. Veste, pri delu v medijih gre v osnovi za poslanstvo. To je, kot da bi zdravnika odvezali Hipokratove prisege. Na splošno imam občutek, da se večini medijskih govorcev sploh ne ljubi več ljubiti slovenskega jezika. Ne berejo poezije. Nimajo bogatega besednega zaklada. Ampak, kot sem rekla, tisti, ki ga vidimo ali slišimo, je šele zadnja domina. Pred njim so rušilci delo- dajalci in družbena pričakovanja. Biti všečen bazenu svojih uporabnikov za vsako ceno je vizija iz ozadja, ker če tega ne boš naredil ti, bo v tvoj bazen zaplaval konkurenčen medij. Seveda imamo kakovostne voditelje. Novinarje. Izjemni so. A so žal prava redkost. Bi koga izpostavili? Občudujem napovedovalca Radia Slovenija Bernarda Stramiča, ki se z jezikovno policijo v objavah na Facebooku herojsko trudi z ošilje- nim kolom držati deročo reko nazaj. Po pravici vam povem, da poslušam zelo malo radijskih postaj, dva podkasta, Špilferderber in Socio- loški podkast, televizije ne gledam. Ko svojim slušateljem rečem, da sem sama morala skozi »Pustolovski duh mi dopušča sanjati, da čudeži obstajajo. Zanje je moje srce vedno odprto. In v krogu ljudi, ki ga imam, skrbno pazim da v njem sobivajo enake vrednote, kot jih imam sama.« enoletno govorno šolo, preden so me spustili pred mikrofon, se nasmihajo. Tu smo. Hočem reči, dober voditelj se ne rodiš, ampak postaneš. Veliko izkušenj ste nabrali v televizijskem in radijskem delu. Kdaj ste najbolj uživali? Kot riba v vodi sem se počutila takrat, ko sem delala na POP TV. Bila sem avtorica, scenarist- ka in voditeljica narodno-zabavne oddaje Med prijatelji. Zunaj okvirjev, jasno. To je bila prva narodnozabavna TV oddaja z občinstvom v stu- diu. V zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega tisočletja. (Smeh.) Nobenega urednika nisem imela nad sabo. Celotno ekipo sodelavcev sem izbrala sama. Sanjsko. Pa dobrih dvajsetih letih sem sodelovala z družino Avsenik. Soustvarjala sem Avsenikov festival, Avsenikove večere in abonmaje, posneli smo tudi več oddaj za TV Slovenija, namenjenih posameznim članom legendarne zasedbe ansambla bratov Avsenik. Krasna leta. Sploh v tistem obdobju, ko smo na odru nastopali s Slavkom Avsenikom. Privilegij je bil osebno poznati utemeljitelja narodnoza- bavne glasbe. Tretji polet mi je dalo devetletno redno delo na Radiu Hit. Najboljša služba. Spoznali ste veliko ljudi s slovenske me- dijske scene. Kdo vas je s svojo osebnostjo najbolj prevzel? Občudujem Bernardo Žarn. Pa ne samo na televiziji. Kraljica prireditvenih odrov je. Ona je edina, ki jo z užitkom gledam in poslušam. Izraznost, pojavnost, občutek, iznajdljivost, du- hovitost. Vse ima. Prava profesionalka. Tudi v osebnem življenju je taka. Dobrotljivo srčna in skromna. Pa še poezijo bere. In kdaj bomo vas ponovno videli na ka- kšnem odru? Aprila in maja. Ampak v zaprtem krogu. Po- slovne dogodke vodim čez celo leto. Tako da me v resnici ne boste videli. In s čim ste kot trenerka javnega nastopanja trenutno najbolj zaposleni? Začelo se je obdobje konferenc, zato imam zdaj največ dela z mentorstvom predavateljev na nastop. Od priprave vsebine do izbire in upo- rabe orodij. Na koncu sledi še piljenje nastopa pred občinstvom z uporabo vseh tehnik ver- balnega in neverbalnega komuniciranja. Vsak, s katerim delam, gre skozi vse faze. Da veščine zares ponotranji. Občudujem vaš neusahljivi vir energije in izjemno vitalnost. Kako vam uspeva? Ste brali Alkimista? Jaz sem ga dvakrat. Da sem zares dojela bistvo. Ne vleče me več na ko- nec sveta, to je izguba časa, zaklad, ki ga iščem, najdem doma. Zadnja tri leta si enkrat na mesec privoščim celostno razvajanje telesa in duha po ayurvedskih metodah. Začnemo z jogo za uravnovešanje delovanja hormonov, nadalju- jem z aktualnimi izzivi v pogovoru z mojimi ayurvedskimi svetovalci, ki pravijo, da imam v sebi preveč ognja in da ga je treba gasiti. Iščemo rešitve, kako in s čim. T udi s prehrano naredim ogromno. Prepustim se ayurvedski masaži, ki mi jo predpišejo za tisti dan. Če je čas, skočim še v savno. Ekipi povsem zaupam, saj so najbolje usposobljeni strokovnjaki, ki jih imamo ta hip v Sloveniji. Med rituale sem že v koronskih časih vpletla tudi hladne kopeli. Konkretne rezultate prepoznavam šele zdaj. Najbolj se mi poznajo pri mirnem sprejemanju vsega, kar se dogaja okrog mene. To sem iskala. Mir v duši, ki se pozna navzven. Da ne skočim kot pes na kost ob nerodnih dejanjih ali izrečenih besedah. Ko sva že pri psih, kako pa kaj Willy? Hvala, dobro je. Veste, ko imaš najstnika pri hiši, je pomembno imeti tudi psa. Da te je vsaj nekdo vesel. (Smeh.) Pes je ljubezen in obve- znost. Iz romantične predstave, da bom imela družbo za na »Šmarko«, se je rodil enakovredni družinski član, ki mu prilagajmo celo dopuste. Zdaj je že v letih. V dvanajsto gre. Vendar jih zaradi vsakodnevnega gibanja sploh ne kaže. S psom je za razliko od ljudi tako, da kemična reakcija obojestranske zaljubljenosti nikoli ne mine. Ta dodana vrednost odtehta dejstvo, da ga niti en dan ne zanemarjamo. Tudi za novo leto ga pod smrečico čaka darilo. Kdo vas je nazadnje nasmejal do solz? Ooo, to zmore pa samo en človek na tem sve- tu, in to je moja Tina. Tina Gracer. Celjanka. Poznam jo od njenega devetega leta starosti. Več kot 30 let. Ona zmaga v vseh dolžinah, širinah in višinah. Skupaj si privoščiva sončne vzho- de na visokih hribih. Premalokrat, če vprašate mene. Vedno me nasmeji do solz. Zato si nikoli za srečanje z njo ne nadenem črne maskare. Ja, ona biva v moji krošnji. Foto: osebni arhiv Z Metko Albreht in Goranom Dragičem v sklopu projekta Od vzhoda do vzhoda Surfanje v Soma Bayu z družino S sinom v Parizu Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 10, 7. marec 2024 INTERVJU »Ko sem še aktivno delala v medijih, sem skoraj dobesedno spala s SSKJ-jem, pravopisom in leksikoni. Kriteriji, ki so se začeli nižati s pluralizacijo medijev, so popolnoma popustili. Javnost je to gostilniško domačnost sprejela odprtih rok.« sedem let. Pred dvema letoma je ta mandat po- tekel. To je vsa zgodba. Odbita, vam rečem. Če bi še enkrat? Ne bi. Celega te pogoltne. Tisto leto sem bila na Šmarni gori 367-krat. Zdaj grem samo petkrat na teden. (smeh) Ste prepoznaven medijski obraz. Prve ra- dijske izkušnje sta nabirali na Radiu Celje. Je res, da ste se med branjem osmrtnic začeli smejati? Res je, a najprej naj poudarim, da je bil Radio Celje zame sedem let varna, mehka in ljubeča zibelka. Odskočna deska za kasnejše učenje in piljenje veščin javnega nastopanja na RTV Slovenija. Zaradi tistih osmrtnic sem bila tudi suspendirana za dva meseca. S kolegom Kami- lom Lorencijem sva ga konkretno polomila. Kot bi bilo včeraj, se spominim, da sva pet minut pred tem ob kavi obujala spomine na smešno izgovorjavo črke s profesorice za geografijo z gimnazije, ki je »s« v besedi vedno izgovorila kot »c«. To nama je butnilo na jezik v najbolj neprimernem trenutku. Živa groza! Na nikogar se nisva mogla nasloniti, da bi se ta plaz smeha ustavil. Pogled skozi steklo v režijo, kjer so se ramena tehnika Mitje Tatarevića pozibavala od smeha, nama je dokončno spodnesel tla pod nogami. Ampak izkušnje niso bile samo takšne. Radio Celje mi je dal samozavest in možnost odskoka v širši svet, ob pravem času. Kako vidite slovensko medijsko krajino v luči kulture nastopanja? Lepo, da ste omenili kulturo nastopanja. Pred kratkim sem na to temo predavala študentom. Dotikali smo se pravil v družbi skozi bonton javnega nastopanja, ki zajema vse, od govori- ce telesa do govora, skozi katera jih peljem k prevzemanju odgovornosti, vplivanju, uteme- ljevanju. Bili so zaprepadeni, kaj vse se mi zdi, »dinozaverki«, pomembno. Sploh ko sem se dotaknila uporabe slovenskega jezika. Z njim danes lahko opleta vsak, kakor se mu zahoče. Nič nimam proti sproščenosti. Zmotita me be- sedičenje in izreka. Kaj konkretno vas najbolj moti? Zdaj ste pa zbudili puritanko v meni. (smeh) Ko sem še aktivno delala v medijih, sem sko- raj dobesedno spala s SSKJ-jem, pravopisom in leksikoni. S kolegom Janezom Dolinarjem sva na telefonu lahko visela celo uro in debati- rala o širinah in ožinah, premičnih naglasih in posebnostih. Čisti užitek. V zadnjih tridesetih letih so kriteriji, ki so se začeli nižati s plurali- zacijo medijev v devetdesetih letih, do danes popolnoma popustili. Javnost je to gostilniško domačnost sprejela odprtih rok. Medijski ljudje smo se preveč namnožili v smislu, ej, pridi delat na radio, če nimaš kaj bolj pametnega početi. Izginila je medsebojna povezanost. Okrepila se je tekmovalnost. Tako je počasi začel trpeti tudi slovenski jezik. Zelo kritične ste. Pravite, da so ostali redki braniki zborne izreke na radijskih in televi- zijskih postajah. Nekaj oaz je, ostala puščava je »šlamastika«. Menim, da sem upravičeno kritična. Gre za zavestno in načrtno neupoštevanje zapoveda- nih norm, za kar je v največji meri odgovoren posameznik, ki nastopa pred kamero ali mi- krofonom. Kdo sem in kaj predstavljam? To je osnovno retorično vprašanje za vsakogar, ki sto- pi pred javnost. Moral bi imeti jasno razčiščene pojme. Seveda se moramo danes zavedati tudi dejstva, da je tistega, ki ga dajemo na razpelo, pred mikrofon ali kamero, nekdo postavil. In tega nekoga na kompetenten položaj spet nek- do. Veste, pri delu v medijih gre v osnovi za poslanstvo. To je, kot da bi zdravnika odvezali Hipokratove prisege. Na splošno imam občutek, da se večini medijskih govorcev sploh ne ljubi več ljubiti slovenskega jezika. Ne berejo poezije. Nimajo bogatega besednega zaklada. Ampak, kot sem rekla, tisti, ki ga vidimo ali slišimo, je šele zadnja domina. Pred njim so rušilci delo- dajalci in družbena pričakovanja. Biti všečen bazenu svojih uporabnikov za vsako ceno je vizija iz ozadja, ker če tega ne boš naredil ti, bo v tvoj bazen zaplaval konkurenčen medij. Seveda imamo kakovostne voditelje. Novinarje. Izjemni so. A so žal prava redkost. Bi koga izpostavili? Občudujem napovedovalca Radia Slovenija Bernarda Stramiča, ki se z jezikovno policijo v objavah na Facebooku herojsko trudi z ošilje- nim kolom držati deročo reko nazaj. Po pravici vam povem, da poslušam zelo malo radijskih postaj, dva podkasta, Špilferderber in Socio- loški podkast, televizije ne gledam. Ko svojim slušateljem rečem, da sem sama morala skozi »Pustolovski duh mi dopušča sanjati, da čudeži obstajajo. Zanje je moje srce vedno odprto. In v krogu ljudi, ki ga imam, skrbno pazim da v njem sobivajo enake vrednote, kot jih imam sama.« enoletno govorno šolo, preden so me spustili pred mikrofon, se nasmihajo. Tu smo. Hočem reči, dober voditelj se ne rodiš, ampak postaneš. Veliko izkušenj ste nabrali v televizijskem in radijskem delu. Kdaj ste najbolj uživali? Kot riba v vodi sem se počutila takrat, ko sem delala na POP TV. Bila sem avtorica, scenarist- ka in voditeljica narodno-zabavne oddaje Med prijatelji. Zunaj okvirjev, jasno. To je bila prva narodnozabavna TV oddaja z občinstvom v stu- diu. V zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega tisočletja. (Smeh.) Nobenega urednika nisem imela nad sabo. Celotno ekipo sodelavcev sem izbrala sama. Sanjsko. Pa dobrih dvajsetih letih sem sodelovala z družino Avsenik. Soustvarjala sem Avsenikov festival, Avsenikove večere in abonmaje, posneli smo tudi več oddaj za TV Slovenija, namenjenih posameznim članom legendarne zasedbe ansambla bratov Avsenik. Krasna leta. Sploh v tistem obdobju, ko smo na odru nastopali s Slavkom Avsenikom. Privilegij je bil osebno poznati utemeljitelja narodnoza- bavne glasbe. Tretji polet mi je dalo devetletno redno delo na Radiu Hit. Najboljša služba. Spoznali ste veliko ljudi s slovenske me- dijske scene. Kdo vas je s svojo osebnostjo najbolj prevzel? Občudujem Bernardo Žarn. Pa ne samo na televiziji. Kraljica prireditvenih odrov je. Ona je edina, ki jo z užitkom gledam in poslušam. Izraznost, pojavnost, občutek, iznajdljivost, du- hovitost. Vse ima. Prava profesionalka. Tudi v osebnem življenju je taka. Dobrotljivo srčna in skromna. Pa še poezijo bere. In kdaj bomo vas ponovno videli na ka- kšnem odru? Aprila in maja. Ampak v zaprtem krogu. Po- slovne dogodke vodim čez celo leto. Tako da me v resnici ne boste videli. In s čim ste kot trenerka javnega nastopanja trenutno najbolj zaposleni? Začelo se je obdobje konferenc, zato imam zdaj največ dela z mentorstvom predavateljev na nastop. Od priprave vsebine do izbire in upo- rabe orodij. Na koncu sledi še piljenje nastopa pred občinstvom z uporabo vseh tehnik ver- balnega in neverbalnega komuniciranja. Vsak, s katerim delam, gre skozi vse faze. Da veščine zares ponotranji. Občudujem vaš neusahljivi vir energije in izjemno vitalnost. Kako vam uspeva? Ste brali Alkimista? Jaz sem ga dvakrat. Da sem zares dojela bistvo. Ne vleče me več na ko- nec sveta, to je izguba časa, zaklad, ki ga iščem, najdem doma. Zadnja tri leta si enkrat na mesec privoščim celostno razvajanje telesa in duha po ayurvedskih metodah. Začnemo z jogo za uravnovešanje delovanja hormonov, nadalju- jem z aktualnimi izzivi v pogovoru z mojimi ayurvedskimi svetovalci, ki pravijo, da imam v sebi preveč ognja in da ga je treba gasiti. Iščemo rešitve, kako in s čim. T udi s prehrano naredim ogromno. Prepustim se ayurvedski masaži, ki mi jo predpišejo za tisti dan. Če je čas, skočim še v savno. Ekipi povsem zaupam, saj so najbolje usposobljeni strokovnjaki, ki jih imamo ta hip v Sloveniji. Med rituale sem že v koronskih časih vpletla tudi hladne kopeli. Konkretne rezultate prepoznavam šele zdaj. Najbolj se mi poznajo pri mirnem sprejemanju vsega, kar se dogaja okrog mene. To sem iskala. Mir v duši, ki se pozna navzven. Da ne skočim kot pes na kost ob nerodnih dejanjih ali izrečenih besedah. Ko sva že pri psih, kako pa kaj Willy? Hvala, dobro je. Veste, ko imaš najstnika pri hiši, je pomembno imeti tudi psa. Da te je vsaj nekdo vesel. (Smeh.) Pes je ljubezen in obve- znost. Iz romantične predstave, da bom imela družbo za na »Šmarko«, se je rodil enakovredni družinski član, ki mu prilagajmo celo dopuste. Zdaj je že v letih. V dvanajsto gre. Vendar jih zaradi vsakodnevnega gibanja sploh ne kaže. S psom je za razliko od ljudi tako, da kemična reakcija obojestranske zaljubljenosti nikoli ne mine. Ta dodana vrednost odtehta dejstvo, da ga niti en dan ne zanemarjamo. Tudi za novo leto ga pod smrečico čaka darilo. Kdo vas je nazadnje nasmejal do solz? Ooo, to zmore pa samo en človek na tem sve- tu, in to je moja Tina. Tina Gracer. Celjanka. Poznam jo od njenega devetega leta starosti. Več kot 30 let. Ona zmaga v vseh dolžinah, širinah in višinah. Skupaj si privoščiva sončne vzho- de na visokih hribih. Premalokrat, če vprašate mene. Vedno me nasmeji do solz. Zato si nikoli za srečanje z njo ne nadenem črne maskare. Ja, ona biva v moji krošnji. Foto: osebni arhiv Z Metko Albreht in Goranom Dragičem v sklopu projekta Od vzhoda do vzhoda Surfanje v Soma Bayu z družino S sinom v Parizu Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 10, 7. marec 2024 VSAK DAN JE NOVA ZMAGA Bili smo na srečanju celjskega društva anonimnih alkoholikov »Pozdravljeni, sem Tone, sem alkoholik.« »To je moj četrtek, ki mi daje upanje za okrevanje. Vem, da sem na pravi poti, da bom trezen in tudi ta skupina je razlog za to,« je dejal Tone. Ime je seveda izmišljeno, a njegova zgodba je še kako resnična. Kot novinarji smo bili povabljeni na srečanje skupine Društva anonimnih alkoholikov Celje z zavezo, da identitete prisotnih ne bomo razkrili. Alkoholizem ne izbira. To, da se v alkoholizem ujamejo le ljudje iz socialno nižjega sloja, je tipičen slo- venski stereotip, ki ga razbijajo zgodbe ljudi, ki smo jih slišali. Za nikogar, ki smo ga na srečanju spoznali, namreč ne bi nikoli, ampak res nikoli mislili, da je imel težave z alkoholom. Med prisotnimi na srečanju so bili mlajši, ljudje v zrelih letih, upokojenci, moški, ženske. Vsak je uspešen. Ne le v svojem življenju. Ampak tudi na poti tre- znosti. Njihove zgodbe opogumljajo marsikoga, da se iz alkoholizma da rešiti. SIMONA ŠOLINIČ Številki Društva anoni- mnih alkoholikov sta 06 966 54 78 in 031 802 710, spletna stran www.aa-slovenia.si. Spletna stran za pomoč svojcem alkoholikov www.al- -anon.si. Telefonska številka je Al-Anon 031 744 722 »Po dolgih letih skrivanja, poskusov prenehanja pitja al- kohola sem zbral pogum in prišel v skupino. A priznam, da sem nekaj časa na srečanje hodil s ›figo v žepu‹. Toda nato sem slišal zgodbe drugih in spoznal, da se vsi spopadamo z enako težavo, kdaj tudi z enakimi mislimi, in nato sem spoznal, da zmorem. Čeprav na prvem srečanju nisem po- znal nikogar, sem imel obču- tek, da se lahko izpovem. To mi je dalo izjemno podporo, saj sem pred tem razmišljal celo o samomoru. A skupina mi je dala moč in voljo,« je dejal eden izmed prisotnih. Trezen je že več kot desetle- tje. Na srečanju prostora za politiko ni. Besede so iskrene, ne izhajajo iz površinskega dojemanja sveta, ampak iz globine slehernega, ki je na srečanju prisoten. Vsak pove svoja globoka razmišljanja in za trenutek med posluša- njem njihovih besed dobimo občutek, kako zlagan je svet zunaj, okoli nas. Njihove iz- povedi pa so pristne, odgovo- ri na vprašanje »kako si« so iskreni, globoki in razmišlju- joči. Vmes pomislimo, da če bi ljudje vedno znali tako po- slušati in se pogovarjati, kot so se prisotni na srečanju, bi bil svet bolj iskren, bolj na- ravnan v pomoč sočloveku. »Besedo moram sem zamenjal z besedo želim« Izkušnje ljudi so različne. »Ko sem se soočil s težavo alkoholizma, nisem mogel sprejeti, da moram v ustano- vo na zdravljenje, zato sem prišel sem, v skupino. Sprva si namreč sploh nisem želel priznati, da sem alkoholik, saj se takrat nikoli nisem poglobil v to, kaj pravzaprav alkoholizem je. Ko sem želel biti kakšen dan trezen, sem vedno ›pogrnil‹. V resnici pa sem v sebi deset let pred prvo udeležbo v skupini iskal možnosti, kako zdržati brez alkohola. In ko sem stopil v skupino, sem spoznal, da imam to moč. Ne vem, kako bi se izrazil …, kot da gre za neko obliko višje sile,« je de- jal moški, ki je trezen že več let. Toda v skupini so tudi ta- kšni, ki so se ji pridružili šele pred nekaj meseci: »Trezen sem šest mesecev. Ves čas pred prihodom v skupino sem razmišljal in iskal nači- ne, kako bi nehal piti, a tudi, zakaj ne bi prenehal s tem početjem. Sprva sem mislil, da moram biti trezen, a nato sem besedo ›moram‹ zame- njal z besedo ›želim‹. Čutil sem tudi sram. Šele tukaj, v skupini, sem videl, da so se tudi drugi spoprijemali s podobnimi težavami in imeli enak cilj: postati in ostati tre- zni. Zgodbe, ki sem jih slišal v skupini, so mi pokazale, da je moj problem resen in tudi to, kako sem napačno mislil, da nimam problema. Dobil sem občutek varnosti. V času, ko sem razmišljal o pomoči, sem prebral ogromno literature o tem, kako lahko alkoholizem zadene človeka in to, kakšna je lahko pomoč. A pomoč te skupine in izkušnje tistih, ki so doživeli enako izkušnjo, so mi dale novo dimenzijo in nov pogled. Zame je to bila pika na i pri moji odločitivi, da ostanem trezen. Z roko v roki gremo v spoprijemanje s to boleznijo. Zdaj vidim, da mora vsaka odločitev za takšen korak v človeku do- zoreti,«. Moškemu v srednjih letih, ki je trezen šest mese- cev, so drugi v skupini dali izjemno podporo. Pomen ta- kšnih pogovorov je, da si med seboj pomagajo, se bodrijo, dajejo spodbude. Na srečanju so bile tudi ženske. Tudi njihove zgod- be o alkoholizmu so težke, a zgodbe o treznosti spodbu- dne. »Priznam, da sem pred časom naredila recidiv (po- vratek k pitju, o. p.). Stanje v družini je bilo težko, mož je zbolel in izkušnja s tem je bila boleča. A srečanja s sku- pino, ki jih ne glede na vse ni- sem izpustila, so mi nato spet pomagala priti na pravo pot, na kar sem ponosna in za kar sem hvaležna. Tudi danes ni- sem imela prevoza do Celja, a me je pripeljal sin, ki je samo zato moral prej iz službe. Ker je razumel, koliko mi pome- nijo ta srečanja in da brez njih ne morem, ker je vzdušje v skupini pozitivno naravna- no in tukaj dobim občutek, da me nihče ne obsoja in da sem postala boljši človek,« je povedala upokojenka. Da. Te- žave z alkoholizmom so tudi med upokojenci. In gospa je dokaz, da zmorejo tudi oni. »Zdaj ne spadam več za šank« Med prisotnimi na sreča- nju so bili tudi mladi. V sku- pini anonimnih alkoholikov so uvideli, da se da preseči sram, skrivanje pitja in zate- kanje v bolniško odsotnost zaradi alkoholizma. »Zadnjič sem sanjal, da sem v omari skrival alkohol. In, zanimivo, v sanjah sem čutil, kako hudo mi je bilo zaradi tega. Ko sem se zbudil, sem skočil do oma- re in pogledal vanjo, da sem se še enkrat prepričal, da je šlo samo za sanje …,« je dejal moški, star okoli 35 let. Pri- zna, da je ravno zdaj v stresu in težki življenjski preizku- šnji zaradi osebnih okoliščin, a da mu skupina pomaga, da gre lažje skozi to. Doda, da je bilo zdravljenje zanj čas, da je globlje pogledal in ana- liziral svoje življenje, svoje dosedanje odločitve. »Pravi- jo, da vsak alkoholik doživi svoje dno in priznam, da sem ga jaz doživel. Moral sem se umestiti, če se tako izrazim. Zdaj pripadam skupini, ne več ›za šank‹.« Naslednji mladenič je k temu dodal še svojo izkušnjo. »Dolgo sem bil ujet v razmi- šljanje, kaj bi mi pomagalo. Zdaj pa je pomembno, da sem tu. Vem, da je treznost zame izziv in hkrati, da da- nes ne bom prijel kozarca z alkoholom. K temu sta pripo- mogli tudi moja vztrajnost in podpora skupine. Hvaležen sem predvsem takrat, ko ka- kšen član skupine iskreno prizna, da je morda doživel recidiv, kajti to priznati ni lahko. Vse te zgodbe so mi v teh letih pomagale, da sem ostal trezen. Vsak teden je namreč veliko skušnjav. Si v družbi in opazuješ znance, kako ›uživajo‹, ko kaj spijejo. In potem razmišljam ›glej, kako se imajo fino‹, ampak ob tem vem, da je alkohol bil najslabše, kar se mi je zgodi- lo v življenju.« Danes ve, da se ima v družbi lahko dobro, četudi ne spije alkohola. In to po- trdijo tudi drugi. Iz njihovih besed je namreč razvidno, da ima družba še vedno veliko toleranco do alkohola in da vsi ljudje še vedno ne razu- mejo, da se je »imeti dobro« možno tudi brez pitja alko- hola. Mnogi danes v družbi lahkotno izustijo »daj, spij še malo« in osebo, ki ne pije, pogledajo čudno, kot da je kaj narobe z njo, če ne pije alkohola. Namesto da bi ne- komu, za katerega vedo, da je zdravljen alkoholik, čestitali za njegov uspeh, da alkohola ne pije več. »Verjeli ali ne, ampak ko sem nehal piti alkohol, sem postal bolj pozoren na oko- lico. Videl sem, kako je lepa in slišal celo ptičje petje, tega namreč prej, ko je bil moj prostor predvsem za šankom, nisem zaznal,« doda moški v srednjih letih, ki je trezen že 20 let. Prizna, da je v času alkoholizma v gostilni pre- živel več ur na dan. »Včasih sem prišel šele ob 22. uri do- mov … Danes vem, kakšna je razlika med alkoholizmom in treznostjo. Vem, kaj občutim, kaj bolje zaznam, kaj bolj doživljam in ponosen sem na svojo odločitev, saj danes znam ceniti stvari, ki jih prej nisem. In ta skupina je ves čas moja podpora.« Za srečanja anonimnih alkoholikov velja, da le-ti poslušajo in slišijo drug drugega, se bodrijo in podpirajo. Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 10, 7. marec 2024 VSAK DAN JE NOVA ZMAGA V Sloveniji alkohol predstavlja velik javnozdravstveni problem, saj spada med najbolj razširjene psihoaktivne snovi, ki prinašajo številne negativne posledice tako za zdravje kot za življenje posameznikov in njihovih bližnjih. Po količini popitega alkohola na prebivalca se uvrščamo med evropske države z visoko porabo alkohola. Prav tako pitje alkohola spada med najpomembnejše dejavnike tveganja za breme bolezni in prezgodnjo umrljivost ter je povezano z več kot 200 bolezenskimi stanji, poškodbami in zastrupitvami. Zloraba alkohola je v letu 2022 botrovala 1.507 prometnim nesrečam. V njih je ži- vljenje izgubilo 21 oseb, 126 je bilo hudo telesno poškodovanih, 588 pa lažje telesno poškodovanih. Delež smrtnih prometnih nesreč zaradi vinjenega voznika se je lani znova povzpel in znaša kar 25,6 odstotka. Med povzročitelji še vedno negativno izstopata dve starostni skupini, med 25 in 34 leti ter med 35 in 44 leti. Lani je kar 11 mladostnikov v starosti od 15 do 17 let, ki so bili pod vplivom alkohola, povzročilo prometno nesrečo, kar pomeni porast za 37 odstotkov. Vsak dan je zaradi alkohola v bolnišnico sprejetih 10 oseb. Vsako leto zaradi bolezni, ki so neposredno povezane z uživanjem alkohola, v povprečju umre 650 oseb. Vedno več mladih se z alkoholom sreča že pred 13. letom. Najpogosteje ga dobijo doma in pri prijateljih. Otroci staršev, ki so do alkohola kritični, pijejo manj alkohola. Nejasne meje ter pre- povedi brez razlage ne delujejo. S številkami ni mogoče izmeriti stisk v družinah, ki se srečujejo z alkoholizmom. Alkohol je dokazano vzročno povezan s sedmimi raki, med njimi tudi z rakom de- belega črevesa in danke, poleg raka ustne votline in žrela, grla, požiralnika in jeter ter dojke (pri ženskah). Moč skupine Srečanje anonimnih alkoho- likov v Celju poteka vsak četr- tek ob 18. uri v prostorih celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Da, podobno je tistemu, kar včasih vidimo v fi lmih in nadaljevan- kah. Besede »sem alkoholik« in »pozdravljen« so dejansko izrečene velikokrat, saj imajo srečanja svoj poseben proto- kol, ki se ga drži sleherni, ki na njem sodeluje. Vsako srečanje ima tudi temo pogovora, ki je rdeča nit celotnega pogovora. Na srečanju, na katerem smo bili prisotni mi, je bila tema Moč skupine. Vsako srečanje da vsakemu izmed prisotnih čas za njegovo ali njeno zgod- bo, med govorom in izpoved- jo ga nihče od prisotnih nikoli ne prekinja, ampak vsi drugi poslušajo. Poslušati, slišati in se zaupati tistim, ki razumejo, so glavne vrline takšnih sestan- kov. Četrtkovo srečanje so pri- sotni začeli z minuto molka in z dobrimi mislimi za vse tiste, ki se še odločajo ali zbirajo pogum, da poiščejo pomoč na poti iz alkoholizma. Nato je vodja srečanja prebral pre- ambulo. »Anonimni alkoholiki Ob koncu srečanja sledi stisk rok vseh v skupini. (Foto: Andraž Purg) 40 dni brez alkohola Do konca marca v Slove- niji traja vsakoletna akcija 40 dni brez alkohola. Gre za dejanje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi alko- hola. V Sloveniji je to vsaka četrta družina. Alkohol je najbolj razšir- jena droga v Sloveniji. V družbi kljub temu, da po- znamo nepregledno število škodljivih in nepopravljivih posledic, še vedno prevladu- je strpen odnos do pitja alko- hola in opijanja. Še posebej je zaskrbljujoče, da se vedno več otrok in mladostnikov z alkoholom sreča že pred 13. letom, večina z dovoljenjem staršev. Pitje pri mladih pov- zroča škodo v telesnem ra- zvoju in povečuje verjetnost za odvisnost v odraslosti. Pobuda 40 dni brez alkoho- la, ki jo v slovenski prostor letos organizatorji pošiljajo devetnajstič, je zasnovana kot odpoved, ki je izkaz so- lidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja, nesreč in bo- lezni, ki so posledica pitja alkohola. Pobuda ni name- njena samo tistim, ki imajo težave, ampak tudi tistim, ki pijejo redko in zmerno, da z izkazano odpovedjo sporočijo okolici, da je alko- hola na skupnih dogodkih, v naših skupnostih in dru- žinah preveč. Kot dodajajo organizatorji, je sodelovanje v akciji priložnost, da ljudje sebi in svojim bližnjim do- kažejo, da je življenje brez alkohola lepše, pristnejše, toplejše in bolj osrečujoče. Lahko je tudi »točka pre- Organizatorji akcije 40 dni brez alkohola so Slovenska Karitas, Zavod Med. Over. Net, Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, Direkcija RS za ceste, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter Nacionalni inštitut RS za javno zdravje. Srečanja anonimnih alkoholikov v okviru celjskega Društva anoni- mnih alkoholikov Slovenije pripravljajo v prostorih celjske območne enote nacionalnega inštituta za javno zdravje. verjanja«, ko ljudje ugoto- vijo, da se alkoholu ni tako preprosto odpovedati in da bi za vztrajanje potrebovali pomoč. Je priročen izgovor, ker v tem času ‘ni dovoljeno piti’ in prijatelji ne pritiskajo, češ ‘dajmo enega’. Varnega pitja alkohola ni Kako preverite, ali ste zasvojeni? Če se oseba težko sprosti ali ne more uživati, ne da bi popila alkoholno pijačo, je mogoče, da je zasvojena z alkoholom. Biti zasvojen z alkoholom pomeni, da oseba čuti, da ne more preživeti dneva brez alkoholne pijače, da potrebuje vedno več alkohola, da kljub posledicam težko preneha piti in da postaja alkohol vedno pomembnejša stvar v njenem življenju. Zaradi tega je manj dejavna na drugih področjih življenja ali pa vedno težje opravlja vsakodnevne obveznosti. V pomoč pri oceni vzorca pitja alkohola je ljudem lahko vprašalnik, ki je objavljen na spletni strani sopa.si. Vendar izid vprašalnika lahko nakaže le, ali je povečana verjetnost, da je nekdo zasvojen z alkoholom ali ne. Za postavitev diagnoze in pomoč pri zdravljenju se je treba vedno posvetovati s strokovnjakom – z osebnim zdravnikom ali psihiatrom. Projekt SOPA pomeni Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola in ga danes kot del programa Skupaj za zdravje izvajajo v zdravstveno-vzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja po vsej Sloveniji v obliki pomoči in delavnic. je skupnost moških in žensk, ki si delimo izkušnje, moč in upanje tako, da bi lahko rešili svoj skupni problem in poma- gali drugim, da bi okrevali od alkoholizma. Edini pogoj za pripadnost skupnosti je želja, da bi nehali piti. Članarine ali pristojbin ni. Vzdržujemo se z lastnimi prostovoljnimi prispevki. Skupnost AA ni povezana z nobeno sekto, ve- roizpovedjo, politično stranko, organizacijo ali ustanovo. Ne želi se vpletati v nikakršne spore. Ne zagovarja nobenih stališč, niti jih ne zavrača. Naš poglavitni namen je, da osta- nemo trezni in pomagamo tudi drugim alkoholikom k trezno- sti,« se glasi uvodni nagovor. Po pozdravu vseh se je začela debata o moči skupine. Ob koncu srečanja sledi stisk rok vseh in besede »Bog, nakloni mi spokojnost, da sprejmem, česar ne morem spremeniti, pogum, da spremenim, kar morem, in modrost, da spre- vidim razliko.« Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 10, 7. marec 2024 OD MLADIH ZA MLADE Preteklo nedeljo je konjiški mladinski center gostil avtorsko predstavo Mihe Slapnika z naslovom Tovarna ljudi, ki jo je zai- grala gledališka skupina konjiške gimnazije Roza orehi. Z osnov- nošolci konjiške »zgornje« šole je lani pripravil predstavo Kako je malčica premagala strah, s katero dosegli drugo mesto na festivalu mladinske kulture Vizije. Ko Miha ni scenarist, režiser in »deklica za vse«, je čez dan mladinski delavec v Mladinskem centru Dravinjske doline, zvečer pa pevec v zasedbi Vraževerje, kjer sicer poje, a sebe vidi bolj v vlogi interpreta pesmi. JANŽE FRIC »Največji sponzor Vraževerja bi morala biti Rimskokatoliška cerkev. To si lahko vsak razloži, kot želi.« Mladinski delavec, ki se trudi dvigniti raven kulture Interpret Vraževerja »Največji sponzor Vraževerja bi morala biti Rimskokatoliška cerkev. To si lahko vsak razloži, kot želi.« V mladinskem centru je Miha ko- ordinator Kul kluba, prvega kultur- nega inkubatorja v Dravinjski dolini. »Kul klub je projekt, pri katerem smo postavili štiri programske stebre. To so gledališče, fi lm, glasba in likov- na umetnost. Nedavno smo dodali še podkast.« Glasbeni del projekta počasi dobiva svojo podobo, glavni del predstavlja produkcijski studio, za katerega že imajo vso potrebno opremo in prostor, ki ga je treba še prenoviti. Z osnovnošolci je Miha tudi že posnel nekaj krajših fi lmov. »Moja naloga je, da vse poteka tako, kot mora. Uredim vsa poročila in vse drugo, kar je potrebno, da lah- ko izvajamo projekt. Na drugi strani sem tudi aktivno vpleten v izvajanje programa. Pri gledališču, na primer, sem režiser in scenarist.« Kul klub je sicer nov projekt, ki je bolj resno za- živel šele letos, pred tem so postavljali njegove temelje. Miha in nje- gova ekipa so sicer le nekakšna podpora oziroma mentorji mladim ustvar- jalcem. »Mi smo priskrbeli opremo, tudi scenarij sem na- pisal sam, am- pak osnov- na ideja je, da otroci čim več naredijo sami. Torej da tudi kamero primejo v roke in po koncu snemanja sami poskrbijo za čim večji del postprodukcije. Želimo, da se čim bolj preizkusijo v vseh delih ustvarjanja. Pri tem, česar ne zmorejo ali še ne znajo sami, jim pomagamo mi, ker vseeno želimo, da nastane celovit izdelek, ki je čim boljši.« Odlična oprema Zaenkrat se tudi Miha sproti uči. Kul klub je namreč široko zastavljen in mlad projekt, ki pokriva skoraj vse veje umetnosti. »Gledališki del projekta smo najlažje postavili, z njim imam veliko izkušenj. Vide- oprodukcija ima nekaj sorodnosti z gledališčem, predvsem režiserski del je podoben. Veliko je nove- ga, nove opreme, a sem se veliko že naučil. Vedno je dobro ob sebi imeti nekoga, ki ima potrebno znanje, saj je v nasprotnem primeru reži- ser odgovoren za to, da reši morebitne na- stale težave.« Produkcijski studio za sne- manje glasbe in podkastov tudi še ni pripravljen, a do poletja načr- tujejo, da bo prostor popolnoma prenovljen, vanj pa nameščena vsa oprema. »Od nekdaj sem glasbenik, tudi pesmi pi- šem, a je oprema, ki smo jo dobili, na viš- jem nivoju. Je skoraj profesionalna in se jo mo- ramo naučiti uporabljati, ker lahko v nasprotnem primeru naredimo veliko škode. Imamo srečo, da je v mladinskem centru nekaj ljudi, ki imajo potrebno znanje, s katerim lahko podpirajo Kul klub.« Kot pravi Miha, je namen tega pro- jekta, da bi dvignili raven umetno- sti v ruralnem okolju. Cilj je vzpo- stavitev infrastrukture in na enem mestu zbrati potrebno znanje, ki bo omogočilo dobro delovanje na kulturnem področju. »Projekt smo podrobno razdelali in napisali od 50 do 60 strani dolg priročnik, tako da »Človek brez vere je prazen človek. Tudi tisti, ki zase pravi, da ne veruje v nič, veruje v to, da ne veruje v nič. Želimo vrniti izgubljeni koncept verovanja, vere, tega, da je nekaj čudno in neznano. Mislim, da nam to predvsem v razvitem svetu manjka.« lahko moj morebitni naslednik delo brez težav nadaljuje.« Namesto piva Vraževerje Z Blažem Kokolom, harmonikar- jem pri Vraževerju, sta pred nekaj leti začela variti pivo, zvarila pa sta glas- beno zasedbo, ki je kasneje dobila ime Vraževerje. Med varjenjem sta namreč preigravala vsak svoj instru- ment. »Ko sva zvarila zadnje pivo, sva se odločala, če bi iz tega naredila podjetje in se začela resno ukvarjati s tem. Takrat sva predvidevala, da bi nama to podjetje vzelo približno 12 ur na dan, od petka do sobote. A sva se raje odločila, da se bova ukvarjala z drugimi stvarmi.« Tako sta v pivovarni namesto piva zvarila Vraževerje. Nastala je zasedba s tem imenom, ki jo poleg Mihe sestavljajo kitarist Leo Gaberšek, harmonikar Blaž Kokol, basist Sebastijan Starc in bobnar Domen Godec. Miha se je potrudil bistvo Vra- ževerja nazorno razložiti. »Vera je prisotna povsod. Človek brez vere je prazen človek. Tudi tisti, ki zase pravi, da ne veruje v nič, veruje v to, da ne veruje v nič. Želimo vrniti izgubljeni koncept verovanja, vere, tega, da je nekaj čudno in neznano. Mislim, da nam to predvsem v raz- vitem svetu manjka.« Vsak član prinese nekaj svojega Vsak član Vraževerja je v zasedbo prinesel nekaj svojega. Izkušnje iz prejšnjih glasbenih podvigov, svoj okus za glasbo, svoje poglede na svet in podobno. Zato lahko v nji- hovi glasbi najdemo zelo različne vplive, od roka in metala do popa, folka in šansona. »Vsak v naših pe- smih sliši to, kar mu je najbolj po- membno. To, kar je prinesel s sabo.« Za pisanje besedil je odgovoren rav- no Miha. »Nick Cave, Marko Brecelj, Svetlana Makarovič, Ježek, Neca Falk. Njihova dela zelo vplivajo na moje pi- sanje, ker so pisali poezijo, ki je tudi malo abstraktna. To poezijo so nato zelo lepo umestili v skladbo na zaba- ven in intelektualen način. Tako se tudi sam trudim pisati pesmi.« Albumski prvenec na vinilu Vraževerje ima trenutno tri izda- ne pesmi, ki jih poslušalci lahko najdejo na spletu. »Dodatnih pet pesmi smo tudi že posneli, a čaka- mo producenta, ker ravno menjuje opremo. A upam, da bodo končane do aprila.« Tem petih se bo pridru- žilo še pet dodatnih pesmi, ki bodo zaokrožile album, ki ga bodo izdali tudi na gramofonski plošči. »Našli smo podjetje na Poljskem, kjer nam bodo natisnili ploščo. Pri nas so cene za vinilne plošče previsoke, poljska je štirikrat nižja.« Foto: Andraž Purg Z zasedbo Vraževerje kmalu pripravljajo prvi album. (Foto: Klemen Ceglar) Želi si, da bi z ekipo spodbudili kulturno ustvarjanje. Miha Slapnik je zaposlen v Mladinskem centru Dravinjske doline, kjer je odgovo- ren za Kul klub. Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 10, 7. marec 2024 VRNITEV O izdaji pesniške zbirke, ki jo je minulo soboto predstavil v Mestni galeriji v Kultur- nem domu Rogaška Slatina, je Boroš razmi- šljal zadnjih pet let. Povod za izdajo zbirke je po njegovih besedah med drugim to, da je na vsaki od treh zgoščenk nekaj skladb, ki so ostale spregledane. »Nekatera besedila skladb, ki niso prišla toliko v ospredje, se mi zdijo celo boljša od besedil tistih skladb, ki so postale znane,« je dejal. Leta 1999 je izšla zgoščenka z naslovom Jutro pojutrišnjem, leta 2003 je izšla zgo- ščenka Drugi krog. Zakaj je Barni band kmalu po izidu zgoščenke Veseloigra leta 2012 utihnil? Člani zasedbe smo takrat želeli promovirati svoj zadnji izdelek, a nismo našli dovolj prilo- žnosti za koncerte. Nato se je takratni kitarist Boštjan Imenšek odločil zapustiti skupino. V nekaj mesecih nisem mogel najti novega kitarista. Zato sem ustanovil skupino Jean- nette, s katero že več kot desetletje igramo priredbe. Zakaj ste se od- ločili, da z Bar- niji spet stopi- te na oder? Moj navdih za pisanje besedil in glasbe ni nikoli pre- sahnil. Aleš Boroš Barni izdal zbirko besedil in se z zasedbo Barni band vrnil na odre Vsem starim »komadom« bi rad dal »šanso« Naša pesem, Srna z ulice, Mimi in Jani, Slavija … To je le nekaj legendarnih skladb zasedbe Barni Band iz Rogaške Slatine. Skupina, ki je od leta 1999 nanizala tri albume, leta 2013 pa je prenehala delovati, se je letos vrnila na koncertne odre, med drugim je nastopila na Grobelnofestu in na slatinskem festivalu Fertik. Njen ustanovitelj Aleš Boroš Barni skuša z vsako skladbo povedati zgodbo. Svoje verze, ki so uglasbeni že izšli na nosilcih zvoka, sedaj predstavlja še v pesniški zbirki Jutro pojutrišnjem. Kot pravi, želi, da ljudje tudi tako spoznajo njegovo »muziko«. TINA STRMČNIK »Melodije za moje pesmi so kantantavtorske, tri četrtine vsega ustvarjanja naredim sam, aranžmaje pa ponavadi soustvarjam s člani zasedbe.« »Sem še tista stara garda, ki se ji zdi, da besedilo skladbe nekaj pomeni. V rokenrolu ali glasnejši glasbi je v ospredju besedilo refrena, drugih stavkov pa ponavadi ne poznamo tako natančno. Z zbirko besedil bi rad, da bi se ljudje lažje vživeli v celotno zgodbo pesmi.« nette, s katero že več kot desetletje igramo priredbe. Zakaj ste se od- ločili, da z Bar- niji spet stopi- te na oder? Moj navdih za pisanje besedil in glasbe ni nikoli pre- sahnil. »Melodije za moje pesmi so kantantavtorske, tri četrtine vsega ustvarjanja naredim sam, aranžmaje pa ponavadi soustvarjam s člani zasedbe.« Morda bi kot glasbenik v kakšni zasedbi sčasoma ugotovil, da sem za tovrstne stvari že prestar, da imam igranja dovolj. Kot av- tor pa ne morem nehati, pisanje besedil in ustvarjanje je del mene. Barni band se je na koncertne odre vrnil tudi za to, saj bi rad, da poslušalcem predstavimo skladbe, ki doslej niso dobile prave priložnosti. Kakšna je nova postava? Ob sebi imam rad glasbenike iz lokalnega okolja, a težava je v tem, da je Rogaška Sla- tina res majhna. Zato sem za člane zasedbe moral pogledati nekoliko dlje naokrog. Na novo sta se nam pridružila baskitaristka Neža Pavlovič iz Celja, novi kitarist je Milan Plav- čak. Klaviature igra Peter Baroš, bobne Sandi Kampuš – oba sta že prej igrala pri Barnijih. Sedaj pridno vadimo, smo zelo dobra ekipa in upamo, da bomo dobili čim več priložno- sti. Če se naša želja ne bo uresničila, bomo sami organizirali nekaj koncertov, čeprav je z njihovo organizacijo povezanega nekoliko več dela. V zlatih letih je vaša zasedba največjo prepoznavnost verjetno dosegla s skladbo Naša pesem. Drži? Tako je. Ljudje so takrat pred televizijskimi ekrani bolj zvesto spremljali različne športne prenose, uredniki pa so vmes pogosto zavrteli videospot omenjene pesmi. Še sedaj jo zelo dobro poznajo moja genera- cija, pa tudi številni nekoliko mlajši glasbeni navdušenci. Ko igramo z zasedbo Jean- nette, se vedno najde nek- do, ki vpraša, ali lahko zaigramo Našo pesem od Barni banda. Na Pri- morskem sem enkrat srečal gospo, ki mi je dejala, da so s prija- telji zagotovo več- krat poslušali ta ›komad‹ kot jaz. Zdi se mi, da so zelo dobre tudi druge skladbe, med drugim Vi- soko nad obla- ki, Srna z ulice in Travica. A žel niso prišle to- liko v ospred- je kot Naša pe- sem, pri kateri nam je do večje prepoznavnosti takrat po- magal prav videospot. »Vedno se najde kdo, ki me vpraša, ali lahko zaigramo Našo pesem,« je povedal. Kaj vas je nagovorilo za to skladbo? V vsaki moji pesmi je malo nostalgije, v bese- dilih so moji spomini. Naša pesem je čisto ge- neracijska, ko razmišljam o tem, kaj bo, ko nas več ne bo. Vse svoje pesmi pišem kot zgodbo. Ogromno je resničnih, nekaj je polresničnih, nekaj je izmišljenih. Ljudje velikokrat povedo, da se najdejo v njih, vsaj v eni. Pesem, ki je polresnična, je na primer Babuška. V številnih majhnih mestih se dogajajo stvari, ki so opisa- ne v verzih te skladbe. Zgodba, ki jo številni poznajo na pamet od začetka do konca, je verjetno tudi tista iz skladbe Mini in Jani. Ta skladba je čisto navaden rokenrol. A se- daj, ko ga igramo v novi postavi, je to najbolj udarna skladba na koncertih. Zelo verjetno je, da jo bomo šli posnet v novi, še bolj nori obliki, saj želimo ustvariti totalno ›ludnico‹. V določenem obdobju je bil Barni band gost številnih koncertov po državi, nato je nehal delovati. Vam je kdaj žal, da dane pri- ložnosti niste bolje unovčili? Eno leto smo imeli neverjetno veliko kon- certov, nastopili smo na Lampijončkih v Ma- riboru, na Škisovi tržnici v Ljubljani, gre za dogodka, ki sta imela vsak približno deset tisoč obiskovalcev. Bliskovito smo postali precej pre- poznavni. Nato se je naenkrat spet vse spre- menilo. Verjetno bi morali ves čas ustvarjati novo glasbo. Na to, kako zasedbi uspe, mor- da vpliva tudi to, iz katerega kraja prihajajo člani. Takrat ni bilo družbenih omrežij, da bi se lažje predstavljali ljudem. Kot zasedba iz manjšega mesta smo težje prišli do ljudi, ki bi nam pomagali pri promociji. Ko se nekdanji člani srečamo, se velikokrat pogovarjamo o Aleš Boroš Barni s svojo pesniško zbirko Jutri pojutrišnjem. Razmišlja tudi o tem, da bi besedila nekateri skladb, med drugim skladbe Mimi in Jani, razširil v zgodbo. tem, kako blizu smo bili do uspeha. Ni nam vseeno. Vsekakor pa zaradi tega nismo izgubili volje do igranja. Razmišljali ste o ustvarjanju novih skladb, a ugotovili, da je dobro mladi generaciji predstaviti že obstoječe. Tako je, škoda bi bilo, če tega ne bi storili. Z našimi skladbami bi radi prišli ponovno na plan. Na vsaki od treh zgoščenk, ki smo jih izdali Barni band, je gotovo pet ali šest skladb, ki niso imele nikoli priložnosti, da bi jih kdo slišal, vsaj na radiu ne. Na radiu so v ospredju le hiti. Prav ta spregledanost nekaterih skladb je eden od razlogov, da sem se odločil za izdajo knjige, saj sem želel narediti pregled vseh svo- jih besedil. Nekatera besedila skladb, ki niso prišla toliko v ospredje, se mi zdijo celo boljša od besedil tistih skladb, ki so postale znane. Pri nekaterih skladbah je besedilo močnejše kot skladba, a se nato besede morda izgubi- jo v glasbeni spremljavi. Včasih pa se zgodi obratno. Zdaj bi rad vsem starim »komadom« dal priložnost. Zastavili ste si že tudi nov projekt, kajne? Drži, izbor najboljših skladb, ki so izšle na dosedanjih treh zgoščenkah, bi rad priredil v akustični različici. Dosedanji poizkusi so bili slišati odlično. Upam, da bomo skladbe v aku- stični različici v Rogaški Slatini lahko predsta- vili proti koncu tega leta. Kako to, da ste se sploh začeli ukvarjati z glasbo? Ko sem odraščal, je bilo v moji generaciji veliko športnikov. Ko sem nehal trenirati no- gomet, sem se začel posvečati glasbi. Z vrstniki smo osnovali skupino Vox, to ime smo si izbra- li, ker se tako imenuje znamka ojačevalcev za kitaro. S skupino smo razbijali v kleti pri nas doma. Igrali smo pankrok, nato pa smo se čez leta začeli nekoliko umirjati. Ko na koncertih predstavljate člane zased- be, na koncu vedno rečete »jaz sem Aleš, kli- čejo me Barni.« Kako je nastal vaš vzdevek? Moja učiteljica geografi je nikoli ni znala prav prebrati oz. izgovoriti priimka Boroš, ampak me je vedno preimenovala v Baroš. Nato je na televizijske ekrane prišla risanka Kremenčkovi, kjer je bilo enemu od likov ime Barni. Zaradi vsega tega so me sošolci začeli klicati Barni in ta vzdevek me vse od osnovne šole naprej spremlja vse življenje. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 10, 7. marec 2024 OD MLADIH ZA MLADE Preteklo nedeljo je konjiški mladinski center gostil avtorsko predstavo Mihe Slapnika z naslovom Tovarna ljudi, ki jo je zai- grala gledališka skupina konjiške gimnazije Roza orehi. Z osnov- nošolci konjiške »zgornje« šole je lani pripravil predstavo Kako je malčica premagala strah, s katero dosegli drugo mesto na festivalu mladinske kulture Vizije. Ko Miha ni scenarist, režiser in »deklica za vse«, je čez dan mladinski delavec v Mladinskem centru Dravinjske doline, zvečer pa pevec v zasedbi Vraževerje, kjer sicer poje, a sebe vidi bolj v vlogi interpreta pesmi. JANŽE FRIC »Največji sponzor Vraževerja bi morala biti Rimskokatoliška cerkev. To si lahko vsak razloži, kot želi.« Mladinski delavec, ki se trudi dvigniti raven kulture Interpret Vraževerja »Največji sponzor Vraževerja bi morala biti Rimskokatoliška cerkev. To si lahko vsak razloži, kot želi.« V mladinskem centru je Miha ko- ordinator Kul kluba, prvega kultur- nega inkubatorja v Dravinjski dolini. »Kul klub je projekt, pri katerem smo postavili štiri programske stebre. To so gledališče, fi lm, glasba in likov- na umetnost. Nedavno smo dodali še podkast.« Glasbeni del projekta počasi dobiva svojo podobo, glavni del predstavlja produkcijski studio, za katerega že imajo vso potrebno opremo in prostor, ki ga je treba še prenoviti. Z osnovnošolci je Miha tudi že posnel nekaj krajših fi lmov. »Moja naloga je, da vse poteka tako, kot mora. Uredim vsa poročila in vse drugo, kar je potrebno, da lah- ko izvajamo projekt. Na drugi strani sem tudi aktivno vpleten v izvajanje programa. Pri gledališču, na primer, sem režiser in scenarist.« Kul klub je sicer nov projekt, ki je bolj resno za- živel šele letos, pred tem so postavljali njegove temelje. Miha in nje- gova ekipa so sicer le nekakšna podpora oziroma mentorji mladim ustvar- jalcem. »Mi smo priskrbeli opremo, tudi scenarij sem na- pisal sam, am- pak osnov- na ideja je, da otroci čim več naredijo sami. Torej da tudi kamero primejo v roke in po koncu snemanja sami poskrbijo za čim večji del postprodukcije. Želimo, da se čim bolj preizkusijo v vseh delih ustvarjanja. Pri tem, česar ne zmorejo ali še ne znajo sami, jim pomagamo mi, ker vseeno želimo, da nastane celovit izdelek, ki je čim boljši.« Odlična oprema Zaenkrat se tudi Miha sproti uči. Kul klub je namreč široko zastavljen in mlad projekt, ki pokriva skoraj vse veje umetnosti. »Gledališki del projekta smo najlažje postavili, z njim imam veliko izkušenj. Vide- oprodukcija ima nekaj sorodnosti z gledališčem, predvsem režiserski del je podoben. Veliko je nove- ga, nove opreme, a sem se veliko že naučil. Vedno je dobro ob sebi imeti nekoga, ki ima potrebno znanje, saj je v nasprotnem primeru reži- ser odgovoren za to, da reši morebitne na- stale težave.« Produkcijski studio za sne- manje glasbe in podkastov tudi še ni pripravljen, a do poletja načr- tujejo, da bo prostor popolnoma prenovljen, vanj pa nameščena vsa oprema. »Od nekdaj sem glasbenik, tudi pesmi pi- šem, a je oprema, ki smo jo dobili, na viš- jem nivoju. Je skoraj profesionalna in se jo mo- ramo naučiti uporabljati, ker lahko v nasprotnem primeru naredimo veliko škode. Imamo srečo, da je v mladinskem centru nekaj ljudi, ki imajo potrebno znanje, s katerim lahko podpirajo Kul klub.« Kot pravi Miha, je namen tega pro- jekta, da bi dvignili raven umetno- sti v ruralnem okolju. Cilj je vzpo- stavitev infrastrukture in na enem mestu zbrati potrebno znanje, ki bo omogočilo dobro delovanje na kulturnem področju. »Projekt smo podrobno razdelali in napisali od 50 do 60 strani dolg priročnik, tako da »Človek brez vere je prazen človek. Tudi tisti, ki zase pravi, da ne veruje v nič, veruje v to, da ne veruje v nič. Želimo vrniti izgubljeni koncept verovanja, vere, tega, da je nekaj čudno in neznano. Mislim, da nam to predvsem v razvitem svetu manjka.« lahko moj morebitni naslednik delo brez težav nadaljuje.« Namesto piva Vraževerje Z Blažem Kokolom, harmonikar- jem pri Vraževerju, sta pred nekaj leti začela variti pivo, zvarila pa sta glas- beno zasedbo, ki je kasneje dobila ime Vraževerje. Med varjenjem sta namreč preigravala vsak svoj instru- ment. »Ko sva zvarila zadnje pivo, sva se odločala, če bi iz tega naredila podjetje in se začela resno ukvarjati s tem. Takrat sva predvidevala, da bi nama to podjetje vzelo približno 12 ur na dan, od petka do sobote. A sva se raje odločila, da se bova ukvarjala z drugimi stvarmi.« Tako sta v pivovarni namesto piva zvarila Vraževerje. Nastala je zasedba s tem imenom, ki jo poleg Mihe sestavljajo kitarist Leo Gaberšek, harmonikar Blaž Kokol, basist Sebastijan Starc in bobnar Domen Godec. Miha se je potrudil bistvo Vra- ževerja nazorno razložiti. »Vera je prisotna povsod. Človek brez vere je prazen človek. Tudi tisti, ki zase pravi, da ne veruje v nič, veruje v to, da ne veruje v nič. Želimo vrniti izgubljeni koncept verovanja, vere, tega, da je nekaj čudno in neznano. Mislim, da nam to predvsem v raz- vitem svetu manjka.« Vsak član prinese nekaj svojega Vsak član Vraževerja je v zasedbo prinesel nekaj svojega. Izkušnje iz prejšnjih glasbenih podvigov, svoj okus za glasbo, svoje poglede na svet in podobno. Zato lahko v nji- hovi glasbi najdemo zelo različne vplive, od roka in metala do popa, folka in šansona. »Vsak v naših pe- smih sliši to, kar mu je najbolj po- membno. To, kar je prinesel s sabo.« Za pisanje besedil je odgovoren rav- no Miha. »Nick Cave, Marko Brecelj, Svetlana Makarovič, Ježek, Neca Falk. Njihova dela zelo vplivajo na moje pi- sanje, ker so pisali poezijo, ki je tudi malo abstraktna. To poezijo so nato zelo lepo umestili v skladbo na zaba- ven in intelektualen način. Tako se tudi sam trudim pisati pesmi.« Albumski prvenec na vinilu Vraževerje ima trenutno tri izda- ne pesmi, ki jih poslušalci lahko najdejo na spletu. »Dodatnih pet pesmi smo tudi že posneli, a čaka- mo producenta, ker ravno menjuje opremo. A upam, da bodo končane do aprila.« Tem petih se bo pridru- žilo še pet dodatnih pesmi, ki bodo zaokrožile album, ki ga bodo izdali tudi na gramofonski plošči. »Našli smo podjetje na Poljskem, kjer nam bodo natisnili ploščo. Pri nas so cene za vinilne plošče previsoke, poljska je štirikrat nižja.« Foto: Andraž Purg Z zasedbo Vraževerje kmalu pripravljajo prvi album. (Foto: Klemen Ceglar) Želi si, da bi z ekipo spodbudili kulturno ustvarjanje. Miha Slapnik je zaposlen v Mladinskem centru Dravinjske doline, kjer je odgovo- ren za Kul klub. Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 10, 7. marec 2024 VRNITEV O izdaji pesniške zbirke, ki jo je minulo soboto predstavil v Mestni galeriji v Kultur- nem domu Rogaška Slatina, je Boroš razmi- šljal zadnjih pet let. Povod za izdajo zbirke je po njegovih besedah med drugim to, da je na vsaki od treh zgoščenk nekaj skladb, ki so ostale spregledane. »Nekatera besedila skladb, ki niso prišla toliko v ospredje, se mi zdijo celo boljša od besedil tistih skladb, ki so postale znane,« je dejal. Leta 1999 je izšla zgoščenka z naslovom Jutro pojutrišnjem, leta 2003 je izšla zgo- ščenka Drugi krog. Zakaj je Barni band kmalu po izidu zgoščenke Veseloigra leta 2012 utihnil? Člani zasedbe smo takrat želeli promovirati svoj zadnji izdelek, a nismo našli dovolj prilo- žnosti za koncerte. Nato se je takratni kitarist Boštjan Imenšek odločil zapustiti skupino. V nekaj mesecih nisem mogel najti novega kitarista. Zato sem ustanovil skupino Jean- nette, s katero že več kot desetletje igramo priredbe. Zakaj ste se od- ločili, da z Bar- niji spet stopi- te na oder? Moj navdih za pisanje besedil in glasbe ni nikoli pre- sahnil. Aleš Boroš Barni izdal zbirko besedil in se z zasedbo Barni band vrnil na odre Vsem starim »komadom« bi rad dal »šanso« Naša pesem, Srna z ulice, Mimi in Jani, Slavija … To je le nekaj legendarnih skladb zasedbe Barni Band iz Rogaške Slatine. Skupina, ki je od leta 1999 nanizala tri albume, leta 2013 pa je prenehala delovati, se je letos vrnila na koncertne odre, med drugim je nastopila na Grobelnofestu in na slatinskem festivalu Fertik. Njen ustanovitelj Aleš Boroš Barni skuša z vsako skladbo povedati zgodbo. Svoje verze, ki so uglasbeni že izšli na nosilcih zvoka, sedaj predstavlja še v pesniški zbirki Jutro pojutrišnjem. Kot pravi, želi, da ljudje tudi tako spoznajo njegovo »muziko«. TINA STRMČNIK »Melodije za moje pesmi so kantantavtorske, tri četrtine vsega ustvarjanja naredim sam, aranžmaje pa ponavadi soustvarjam s člani zasedbe.« »Sem še tista stara garda, ki se ji zdi, da besedilo skladbe nekaj pomeni. V rokenrolu ali glasnejši glasbi je v ospredju besedilo refrena, drugih stavkov pa ponavadi ne poznamo tako natančno. Z zbirko besedil bi rad, da bi se ljudje lažje vživeli v celotno zgodbo pesmi.« nette, s katero že več kot desetletje igramo priredbe. Zakaj ste se od- ločili, da z Bar- niji spet stopi- te na oder? Moj navdih za pisanje besedil in glasbe ni nikoli pre- sahnil. »Melodije za moje pesmi so kantantavtorske, tri četrtine vsega ustvarjanja naredim sam, aranžmaje pa ponavadi soustvarjam s člani zasedbe.« Morda bi kot glasbenik v kakšni zasedbi sčasoma ugotovil, da sem za tovrstne stvari že prestar, da imam igranja dovolj. Kot av- tor pa ne morem nehati, pisanje besedil in ustvarjanje je del mene. Barni band se je na koncertne odre vrnil tudi za to, saj bi rad, da poslušalcem predstavimo skladbe, ki doslej niso dobile prave priložnosti. Kakšna je nova postava? Ob sebi imam rad glasbenike iz lokalnega okolja, a težava je v tem, da je Rogaška Sla- tina res majhna. Zato sem za člane zasedbe moral pogledati nekoliko dlje naokrog. Na novo sta se nam pridružila baskitaristka Neža Pavlovič iz Celja, novi kitarist je Milan Plav- čak. Klaviature igra Peter Baroš, bobne Sandi Kampuš – oba sta že prej igrala pri Barnijih. Sedaj pridno vadimo, smo zelo dobra ekipa in upamo, da bomo dobili čim več priložno- sti. Če se naša želja ne bo uresničila, bomo sami organizirali nekaj koncertov, čeprav je z njihovo organizacijo povezanega nekoliko več dela. V zlatih letih je vaša zasedba največjo prepoznavnost verjetno dosegla s skladbo Naša pesem. Drži? Tako je. Ljudje so takrat pred televizijskimi ekrani bolj zvesto spremljali različne športne prenose, uredniki pa so vmes pogosto zavrteli videospot omenjene pesmi. Še sedaj jo zelo dobro poznajo moja genera- cija, pa tudi številni nekoliko mlajši glasbeni navdušenci. Ko igramo z zasedbo Jean- nette, se vedno najde nek- do, ki vpraša, ali lahko zaigramo Našo pesem od Barni banda. Na Pri- morskem sem enkrat srečal gospo, ki mi je dejala, da so s prija- telji zagotovo več- krat poslušali ta ›komad‹ kot jaz. Zdi se mi, da so zelo dobre tudi druge skladbe, med drugim Vi- soko nad obla- ki, Srna z ulice in Travica. A žel niso prišle to- liko v ospred- je kot Naša pe- sem, pri kateri nam je do večje prepoznavnosti takrat po- magal prav videospot. »Vedno se najde kdo, ki me vpraša, ali lahko zaigramo Našo pesem,« je povedal. Kaj vas je nagovorilo za to skladbo? V vsaki moji pesmi je malo nostalgije, v bese- dilih so moji spomini. Naša pesem je čisto ge- neracijska, ko razmišljam o tem, kaj bo, ko nas več ne bo. Vse svoje pesmi pišem kot zgodbo. Ogromno je resničnih, nekaj je polresničnih, nekaj je izmišljenih. Ljudje velikokrat povedo, da se najdejo v njih, vsaj v eni. Pesem, ki je polresnična, je na primer Babuška. V številnih majhnih mestih se dogajajo stvari, ki so opisa- ne v verzih te skladbe. Zgodba, ki jo številni poznajo na pamet od začetka do konca, je verjetno tudi tista iz skladbe Mini in Jani. Ta skladba je čisto navaden rokenrol. A se- daj, ko ga igramo v novi postavi, je to najbolj udarna skladba na koncertih. Zelo verjetno je, da jo bomo šli posnet v novi, še bolj nori obliki, saj želimo ustvariti totalno ›ludnico‹. V določenem obdobju je bil Barni band gost številnih koncertov po državi, nato je nehal delovati. Vam je kdaj žal, da dane pri- ložnosti niste bolje unovčili? Eno leto smo imeli neverjetno veliko kon- certov, nastopili smo na Lampijončkih v Ma- riboru, na Škisovi tržnici v Ljubljani, gre za dogodka, ki sta imela vsak približno deset tisoč obiskovalcev. Bliskovito smo postali precej pre- poznavni. Nato se je naenkrat spet vse spre- menilo. Verjetno bi morali ves čas ustvarjati novo glasbo. Na to, kako zasedbi uspe, mor- da vpliva tudi to, iz katerega kraja prihajajo člani. Takrat ni bilo družbenih omrežij, da bi se lažje predstavljali ljudem. Kot zasedba iz manjšega mesta smo težje prišli do ljudi, ki bi nam pomagali pri promociji. Ko se nekdanji člani srečamo, se velikokrat pogovarjamo o Aleš Boroš Barni s svojo pesniško zbirko Jutri pojutrišnjem. Razmišlja tudi o tem, da bi besedila nekateri skladb, med drugim skladbe Mimi in Jani, razširil v zgodbo. tem, kako blizu smo bili do uspeha. Ni nam vseeno. Vsekakor pa zaradi tega nismo izgubili volje do igranja. Razmišljali ste o ustvarjanju novih skladb, a ugotovili, da je dobro mladi generaciji predstaviti že obstoječe. Tako je, škoda bi bilo, če tega ne bi storili. Z našimi skladbami bi radi prišli ponovno na plan. Na vsaki od treh zgoščenk, ki smo jih izdali Barni band, je gotovo pet ali šest skladb, ki niso imele nikoli priložnosti, da bi jih kdo slišal, vsaj na radiu ne. Na radiu so v ospredju le hiti. Prav ta spregledanost nekaterih skladb je eden od razlogov, da sem se odločil za izdajo knjige, saj sem želel narediti pregled vseh svo- jih besedil. Nekatera besedila skladb, ki niso prišla toliko v ospredje, se mi zdijo celo boljša od besedil tistih skladb, ki so postale znane. Pri nekaterih skladbah je besedilo močnejše kot skladba, a se nato besede morda izgubi- jo v glasbeni spremljavi. Včasih pa se zgodi obratno. Zdaj bi rad vsem starim »komadom« dal priložnost. Zastavili ste si že tudi nov projekt, kajne? Drži, izbor najboljših skladb, ki so izšle na dosedanjih treh zgoščenkah, bi rad priredil v akustični različici. Dosedanji poizkusi so bili slišati odlično. Upam, da bomo skladbe v aku- stični različici v Rogaški Slatini lahko predsta- vili proti koncu tega leta. Kako to, da ste se sploh začeli ukvarjati z glasbo? Ko sem odraščal, je bilo v moji generaciji veliko športnikov. Ko sem nehal trenirati no- gomet, sem se začel posvečati glasbi. Z vrstniki smo osnovali skupino Vox, to ime smo si izbra- li, ker se tako imenuje znamka ojačevalcev za kitaro. S skupino smo razbijali v kleti pri nas doma. Igrali smo pankrok, nato pa smo se čez leta začeli nekoliko umirjati. Ko na koncertih predstavljate člane zased- be, na koncu vedno rečete »jaz sem Aleš, kli- čejo me Barni.« Kako je nastal vaš vzdevek? Moja učiteljica geografi je nikoli ni znala prav prebrati oz. izgovoriti priimka Boroš, ampak me je vedno preimenovala v Baroš. Nato je na televizijske ekrane prišla risanka Kremenčkovi, kjer je bilo enemu od likov ime Barni. Zaradi vsega tega so me sošolci začeli klicati Barni in ta vzdevek me vse od osnovne šole naprej spremlja vse življenje. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 10, 7. marec 2024 NEVROUMETNOST Rusinja Zhanna Matyunina, ki že deset let živi v Rogaški Slatini ter veliko deluje v Celju, je mojstrica eksperimentalne umetnosti, ki v svojih delih uporablja nevrografi jo. Čeprav je pred časom ustanovila svoje podjetje, ki se je ukvarjalo s turizmom, je od otroštva v njej gorela ljubezen do umetnosti. Ravno Celje je v njej prebudilo željo, da bi se s tem ukvarjala tudi profesionalno. Danes je strokovnjakinja za nevrografi jo, poleg tega, da razstavlja, redno pripravlja tudi tečaje nevrografi je, kjer se tečajniki ukvarjajo s samospoznavanjem, svojo sedanjostjo in prihodnostjo. EVA RUDMAN »Starši so me učili, da moram biti delavna in temeljita« Slovenija je spodbudila njeno ustvarjalnost Nevrogra ja, ki je osnova programa NevroArt, je metoda samospoznavanja in projektne podpore, ki nam pomaga uresničiti načrte in izboljšati kakovost življenja. 40-letna Zhanna Matyunina je umetnica, strokovnjakinja za ne- vrografi jo in podjetnica v gostinstvu. Rojena je bila v Sankt Peterburgu v družini uspešnih poslovnežev. Skla- dna s tem so bila tudi njihova priča- kovanja. »Sanjala sem, da bi postala umetnica, vendar sem zaradi vztraja- nja staršev najprej pridobila visoko- šolsko izobrazbo na prestižni Ple- hanovi ekonomski akademiji za turizem v Moskvi. Starši so me že od otroštva učili, da mo- ram biti pri vsem delavna in temeljita.« Redna gostja v Evropi Po končani fakulteti je Zhanna živela v različnih evropskih državah. »Moje delo je bilo povezano s potovanji, z različnimi kulturami in država- mi. Ustanovila sem svoje turistično podjetje in se še naprej izpo- polnjevala v umetnosti.« A Slove- nija je bila tista evropska država, ki je podjetnico in po duši umetnico popolnoma prevzela. »Očarala me je s svojo naravo, z gorami, gozdovi, dolinami in zgodovino. Očarali so me tudi ljudje. Tu sem spoznala veliko posameznikov, s katerimi še vedno prijateljujem.« V Sloveniji je spo- znala tudi svoje- ga moža, ki je postal njena velika opora v življenju. »Po- časen tempo življenja in barvitost Slo- venije me navdihujeta. Tu sem se odločila, da bom svojo ustvarjalnost razvijala profesionalno.« V svet umetnosti postopno Pred leti, na začetku kariere je umetnica dobila priložnost za so- delovanje na razstavi ljubiteljskih umetnikov društva Mavrica v Roga- ški Slatini v Aninem dvoru. Tam je spoznala mentorja društva, akadem- skega likovnega umetnika Toplico Ignjatovića, keramika, s katerim sta še vedno prijatelja. Tako je po- stopno ›zaplavala‹ v svet umetnosti. A ni želela, da bi njeno ustvarjanje ostalo le na ljubiteljski ravni: »Da bi bolje razumela umetnost, sem se vpisala v spletno šolo za področje umetnostne zgodovine in trenutno pišem diplomsko nalogo o delu Iva- ne Kobilce.« Prestop k nevrografiji Čeprav umetnica in podjetnica ne izhaja iz družine, ki bi se ukvarjala s psihologijo ali z njenimi vprašanji, se je pri njej prebudilo tudi to področje. »Obrnila sem se na znanstveno me- »Delo s preteklimi travmami je delo profesionalnih psihologov in psihoterapevtov. Nevrogra ja kot metoda samospoznavanja pa se ukvarja s sedanjostjo in prihodnostjo.« »Imam veliko idej in več ustvarjalnih načrtov ter projektov, ki zahtevajo veliko časa in pozornosti.« »Pot do strokovnosti na ka- teremkoli področju zahteva veliko trdega dela in vztraj- nosti. In ko se z ustvarjal- no in vizualno umetno- stjo začneš ukvarjati v zrelejših letih, je to precejšen izziv.« todo preoblikovanja – nevrografi jo, katere avtor je ruski znanstvenik, profesor, doktor psiholoških znano- sti in fi lozof Pavel Piskarev.« Najprej je sodelovala le na tečaju, a pozitivne spremembe, ki jih je ob tem opazila pri sebi in v svojem življenju, so jo prepričale, da je s to vejo umetnosti nadaljevala. Vpisala se je na Inšti- tut Pavla Piskareva za psihologijo ustvarjalnosti za pridobitev strokov- ne izobrazbe ter postala specialistka za nevrografi jo. »In to mi danes daje pravico za vodenje seans z drugimi ljudmi.« Poglobljeno delo s podzavestjo Zhanni Matyunini je uspelo ure- sničiti duhovni zakon: »Najprej reši- te sebe in rešilo se bo na tisoče ljudi okoli vas. Nevroart zame ni le barva na platnu, temveč poglobljeno delo s podzavestjo, utelešenje ustvarjal- nosti, ki mi je spremenilo življenje.« Danes umetnica deluje v Celju, ki jo vsakodnevno navdihuje. »Zame je Celje mesto ustvarjalnih ljudi. V času rimskega imperija je bilo dom edinstvenih obrtnikov, ki so iz ka- mna ustvarjali vzorce čipk. Reka Sa- vinja, hribi in rdeče opečnate strehe v središču mesta, nebo in obzorje, ki se razprostirata v daljavo. Vse to ustvarja edinstveno vzdušje mesta. Še globlje se rada vanj potopim, ko se sprehajam po ulicah in si ogledujem arhitekturo hiš.« Zhanna obožuje muzeje, njen najljubši je Mesto pod mestom, spremlja razvoj umetnosti v Celju, jo podpira in z veseljem opa- zuje, kako postaja zanimiva vedno večjemu krogu ljudi. Njen svet je tudi celjska knjižnica, kjer se rada potopi v literarni svet. Poleg tega, da razstavlja, redno pripravlja tudi tečaje nevroarta, ki je slog v sodobni umetniški risbi in omogoča videnje novih možnosti za izražanje. Njenim tečajem se lahko pridruži kdorkoli: »Vsakdo se lahko dotakne ustvarjalnega procesa, se vanj potopi v spremstvu strokov- njaka ali inštruktorja nevrografi ke, vzame pisalo in list belega papirja. Nevrografi ja ne zahteva sposobnosti risanja. Ta metoda se dotika podro- čja psihologije, vendar ni strokovno področje terapije, čeprav raziskave o tem še trajajo. Delo s preteklimi travmami je delo profesionalnih psihologov in psihoterapevtov. Ne- vrografi ja kot metoda samospozna- vanja pa se ukvarja s sedanjostjo in prihodnostjo.« Zhanna Matyunini je v Celju poleg prve samostojne razstave januarja pripravila tudi prvo avtorsko sreča- nje v zgodovinski vili. Nazadnje je tečaj pripravila pred kratkim v sklo- pu dobrodelne organizacije Sloven- ska fi lantropija – Hiša Sadeži družbe Žalec. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 10, 7. marec 2024 PEVČEVA ZAPUŠČINA V bistriški enoti Knjižnice Šmarje pri Jelšah bo do jeseni na ogled razstava o opernem pevcu in pevskem pedagogu Adu Da- rianu. Slednji je, kot navaja Slovenska biografi ja, odpel štiriin- šestdeset vlog, skupno pa nastopil v več kot 1.200 opernih in operetnih predstavah. Nastopal je v vseh pomembnejših liričnih tenorskih opernih in operetnih vlogah, med drugim v operah Cavalleria rusticana, Lohengrin, Tosca, Rigoletto, Čarobna pi- ščal. Mož, ki je ustvaril izjemno pevsko kariero, nato je bil še priznan pevski pedagog, je vse do svoje smrti rad obiskoval svoj domači kraj. TINA STRMČNIK »Že leta 2011 sem na trgatvi v tastovem vinogradu, ki je bil nekoč v lasti družine Moric-Darian, spoznala sina Toma Dariana in Petjo, vnukinjo Ada Dariana. Takrat o njem in njegovi družini nisem vedela popolnoma nič, a mi je obisk prebudil radovednost. Tast Franci Černelč mi je med bežnimi omembami počasi po koščkih odstiral bogato dediščino Moričevega hrama in Ada Dariana,« pravi Irena Černelč. V Bistrici ob Sotli obujajo spomin na opernega pevca Ada Dariana Iz malega kraja na največje evropske odre Ado Darian leta 1934. Knjižnica Šmarje pri Jelšah je o tem oper- nem pevcu posnela tudi dokumen- tarni film. Avtorica razstave bibliotekarka Irena Černelč in direktor Knjižnice Šmarje pri Jelšah dr. Marko Samec Del gradiva bo ostal predstavljen na stalni razstavi, v sklopu katere lahko obiskovalci vidijo portret Ada Dariana, ki ga je naslikal slikar Rado Romih. Na ogled so med drugim še fotoaparat, s katerim je Darian ovekovečil pomembnejše dogodke, magnetofon, ki mu ga je iz hvaležnosti podaril njegov učenec tenorist Jernej Plahuta, in prt z imeni krajev, kjer je nastopal. Vse te predmete je Knjižnici Šmarje pri Jelšah – enoti Bistrica ob Sotli darovala Eva Darian Baumsteiger. Ado Darian, kot se glasi umetni- ško ime, ki ga je ta operni pevec uporabljal od leta 1924, je bil v stavbi osnovne šole v Bistrici ob So- tli rojen leta 1895 kot Adolf Feliks Moric. Izviral je iz glasbene dru- žine. Mati Antonija je igrala citre. Oče Emerik, nadučitelj, je igral in tudi poučeval klavir, orgle, violino. Čeprav Emerik Moric svojih sinov ni učil igranja na glasbila, saj se mu glasba ni zdela dobra popotnica za življenje, sta se v svet glasbe poda- la dva od njegovih petih otrok. Kot je povedala Irena Černelč, bibliotekarka iz bistriške enote šmarske knjižnice, je petje že po gimnaziji v Mariboru postalo strast Ada Dariana. Po prvi vojni je do- študiral pravo na Dunaju. A se je hkrati tudi pevsko izobraževal na Novem dunajskem konzervatoriju. V viharnih časih mu je pravniški poklic omogočil premostitev naj- težavnejših let. Leta 1926 se je po- polnoma posvetil karieri opernega pevca. Med letoma 1927 in 1938 je kot operni in koncertni solist na- stopal na številnih odrih srednje Evrope. Med drugim je gostoval v različnih opernih hišah na Če- škem, Danskem, v Nemčiji, Avstriji in drugod. Vrh kariere je dosegel leta 1938, a se je moral zaradi po- litičnih razmer v Nemčiji vrniti v domovino. udeleževal tudi srečanj na Sv. gorah. Svojo navezanost na rojstni kraj je navdušeno prenašal še na ženo ter otroka Toma in Evo. Še posebej je prijateljeval z družino Lojzeta Zoren- ča, kar je razvidno tudi iz pisemske korespondence. Na trgatev v Okič je prihajal tudi po- tem, ko je njegova družina vinograd prodala, vse do svoje smrti leta 1966. Hči ohranila njegovo zapuščino Ideja o razstavi o Adu Darianu se je Ireni Černelč porodila, ko se je z namenom odstiranja zgodbe o tem pomembnem sokrajanu leta 2020 pr- vič srečala z njegovo hčerko Evo Da- rian Baumsteiger. »Gospa je odlična pripovedovalka, varuhinja očetovega spomina in zapuščine. Za razstavo je nesebično prispevala levji delež pri- čevanj in gradiva, od osebnih pred- metov do dokumentov in fotografi j.« Po besedah Černelčeve je bilo raziskovanje življenja Ada Dariana izjemno zanimivo. Nje- gova hči še vedno hrani njegov osebni dnevnik ter izrezane časopisne kritike o njegovih nasto- pih iz domačih in tujih časopisov. Na razstavi, ki bo na ogled do jeseni, so predstavljene še stare razglednice, fotografi - je iz Sv. gor, družinske fotografi je in fotografi je iz vinograda. V rokov- niku Ada Dariana so ob kratkih noticah nalog in obveznosti tudi hudo- mušni pripisi njegovih študentov. Razstava in knjižica, ki je izšla ob njej, osvetljuje- ta še vlogo, ki jo je v kraju imel Darianov oče Emerik Moric. O Darianovem sta- rejšem bratu Maksu Adri- anu (tudi on je spremenil svoj priimek) ni veliko ohranjenega, čeprav je bil prav tako izjemen lirični tenor. Z berlinsko opero je med drugim gostoval v Severni Ameriki. Foto: arhiv knjižnice Z rojstnim krajem povezan vse življenje V Ljubljani je najprej delal kot referent za kulturo, nato je bil leta 1940 imenovan za generalnega taj- nika Narodnega gledališča. Po vojni je postal profesor na akademiji za glasbo. Irena Černelč je pojasni- la, da se je pod njegovim vod- stvom kalilo veliko slovenskih pevcev, kot so Mitja Gregorač, Stane in Rajko Koritnik in Samo Vremšak. Leta 1951 je izdal Šolo lepega petja, ki je še vedno edini priročnik za poučevanje solopetja v slo- venskem jeziku. Nedokon- čana in v tipkopisu je ostala njegova knjiga z naslovom Zgodovina pevske ume- tnosti. Čeprav je Darian Bistri- co ob Sotli zapustil že po končani petletni ljudski šoli, je z rojstnim kra- jem ostal povezan vse življenje. Pred drugo svetovno vojno je obi- skoval svojo mamo, ki je poletne mese- ce preživljala v vi- nogradu. Rad se je Ireni Černelč so pri pripravi začasne razstave in knjižice med drugim pomagali mag. Li- dija Podlesnik Tomášikova iz glasbene knjižnice NUK, dr. Marko Motnik iz Muzikološkega inštituta ZRC Sazu ter glasbeni pedagog Aleš Vek. Šola lepega petja je še vedno edini priročnik za poučevanje solopetja v slo- venskem jeziku. Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 10, 7. marec 2024 KONJIČANKA V UGANDI Iza Zorc o izkušnjah s trimesečne humanitarno-medicinske odprave v Ugandi Svet, v katerem otrokovo življenje ni vredno skoraj nič Absolventka Medicinske fakultete Univerze v Mariboru se še odloča, ali bo delala specializacijo iz ginekologije ali pediatrije. Verjamem, da bo Iza Zorc izvrstna zdravnica – sočutna, pozorna, predana poslanstvu svojega poklica. Empatija ji ni tuja. Tako doživeto, na trenutke z občutkom ganjenosti, je namreč nizala vtise iz Ugande, kjer je skupaj še s štirimi absolventi medicine prostovoljno pomagala v lokalnem zdravstvenem centru in tudi v odročnejših vasicah, kjer so med domačini opravljali pre- ventivne zdravstvene preglede in jih osveščali o zdravju. Podhranjene otroke je srečevala na vsakem koraku. »Prehrana je beljakovinsko zelo osiromašena. Še bolj me je pretreslo spoznanje, da življenje otrok v tem okolju ni vredno skoraj nič,« pripoveduje s cmokom v grlu in dodaja, da se je vrnila po- mirjena, saj so marsikomu rešili življenje ali mu vsaj olajšali zdravstvene tegobe. BARBARA FURMAN Že zelo zgodaj je Iza dojela, da želi delati v medicini. Da se ni vpisala na ljubljansko, ampak na mariborsko medicinsko fakulteto, ji ni žal. »Prav nasprotno. Študij na Medi- cinski fakulteti Univerze v Mariboru je na visoki ka- kovostni ravni, profesorji so zelo dostopni. Da ne omenjam čudovitih so- šolcev, s katerimi smo si kljub zahtevnemu študiju znali vzeti čas za sproščeno zabavo.« Ceni tudi to, da fa- kulteta študentom omogoča sodelova- nje v številnih obštudij- skih dejavnostih, v katerih pridobivajo dragocene izkušnje. Med drugim so obiskovali otroke v vrtcu in jim z igro razblinjali strah pred zdravniki. Junija bo Iza začela opravljati pripravništvo, čaka jo še strokovni izpit. Medtem bo dozorela njena odločitev, ali bo ginekologinja ali pediatrinja. Zbrali 35 tisočakov Ko se ji je porodila želja, da bi s svojim znanjem šla pomagat ljudem v manj razvitih deželah, ni oklevala. In ker ni bila edina s takšno željo, so se s sošolci hitro povezali v petčlan- sko ekipo in se začeli pripravljati na odhod v Afriko. Sekcija za tropsko in potovalno medicino, ki deluje pod okriljem Slovenskega zdravniškega društva, že vrsto let absolventom medicine omogoča udeležbo na trimesečnih humanitarno- -medicinskih odpravah v Ugandi, Keniji ali Zam- biji. Delegacijo, v kateri je bila Iza, so napotili v Ugando, v lokalni zdravstveni center na otok Bwama na je- zeru Bunyonyi, kjer prebivalci še vedno bolj kot medicini zaupajo vračem. »Priprave na odpravo so traja- le približno leto. Največ časa smo porabili za zbira- nje denarja, saj smo ga morali za- gotoviti sami. Na- tisnili smo majčke z izvirnim logoti- pom, prav tako vrečke in obeske za ključe. Pro- dajali smo jih na stojnicah, ki smo jih postavljali na večjih prireditvah v različnih krajih, tudi v bolnišnicah in zdravstvenih domovih ter cerkvah. Organizirali smo koncert. Prijetno smo bili pre- senečeni nad radodarnimi odzivi ljudi. Denar so prispevala tudi pod- jetja, prav tako naša mariborska medicinska fakulteta. Zbrali smo kar 35 tisoč evrov. Ta denar smo porabili za nakup zdravil in me- dicinskih pripomočkov ter drugih oblik pomoči med našo odpravo v Ugandi. Eno podjetje je podarilo solarne module, saj se v Afriki med drugim soočajo tudi s pomanjka- njem elektrike.« Toda solarni moduli še vedno niso prispeli v lokalni zdravstve- ni doma v Ugandi, čeprav so jih iz Luke Koper poslali že maja lani. Pošiljka je obtičala v ugandski pre- stolnici Kampali. Kdaj bo prispela do naslovnika, ne ve nihče. Afriška ležernost, pač. Ko dežuje, ne delajo A dodaten vir elektrike bi še kako olajšal delo v lokalni zdravstveni ustanovi in manjši porodnišnici, kamor so Iza in drugi štirje člani odprave prispeli konec lanskega septembra. »Kljub temu, da sem pred tem že potovala, je bil prihod v to okolje zame velik kulturni šok. A časa za prilagajanje ni bilo, takoj smo začeli z delom. V tem zdra- vstvenem centru ni zdravnika, saj je v državi z 48 milijoni prebivalcev le približno 3 tisoč zdravnikov, kar je občutno premalo. Zato medicinske sestre tudi predpisujejo zdravila in opravijo manjše posege.« Kot še pravi, nimajo urejenega de- lovnika. »Mi smo želeli opraviti čim več dela, a smo se morali prilagoditi njihovi ležernosti. Ker so želeli, smo se prilagodili njihovemu predlogu, da začnemo ob pol desetih, a so prišli v službo šele okoli poldneva. Ko je deževalo, sploh niso prišli. Ži- vljenjski ritem je zelo počasen, to se odraža tudi pri delu. Evropejce, ki smo zelo storilnostno naravnani, to moti.« Najprej k vraču Med trimesečnim delom je spo- znala, da tudi Afričane pestijo povi- šan krvni tlak, sladkorna bolezen, glavoboli in bolečine v križu, še vedno pa so v tem okolju prisotne okužbe s HIV-om in sifi lisom, ljudje zbolevajo za gonorejo, tuberkulozo in malarijo. Veliko otrok je belja- kovinsko podhranjenih. Prihajajo zaradi opeklin in poškodb pri delu, pogosto se poškodujejo z mačetami. Takrat se, kot pravi Iza, najprej obr- nejo na vrača, saj mu najbolj zau- pajo. Častijo ga, saj je stara afriška tradicija med vaškim prebivalstvom še vedno močno zakoreninjena. Vrač jim v rano vtre mešanico zelišč. Šele po kakšnem tednu, ko se rana zara- di neustreznega zdravljenja vname, pridejo po medicinsko pomoč. »Kot zanimivost naj povem, da se tudi v primeru angine najprej zatečejo po pomoč k vraču, ki jim v grlo potisne vroče klešče in stiska mandlje. Zato pogosto pride do zapletov, ki jih re- šujemo mi.« Ko so ju zaman čakali Veliko je zgodb, ki so ji segle glo- boko v srce, pravi. O njih bi lahko govorila ure in ure, a je izposta- vila srečanje z mamo. Prišla je z dojenčkom in triletno hčerko, ki je bila prehlajena. »Toda mojo po- zornost je pritegnil nekaj dni star dojenček, ki je kazal znake okužbe s sifi lisom. Kasneje sem izvedela, da ga je okužila mama, pri kateri so sifi lis odkrili med nosečnostjo. Pre- dlagala sem ji, da bi dojenčka začeli zdraviti z odmerki penicilina, deset dni zapovrstjo bi moral prihajati po injekcijo. Mi smo plačali zdravila in zagotovili denar za prevoze v upanju, da bo redno prihajala in s tem rešila otrokovo življenje. A je z otrokom prišla le dvakrat, potem smo jo zaman čakali,« se z ogorče- njem spominja. Vaškega poglavarja so prosili, da bi se pozanimal, za- kaj ni prišla. Izvedel je, da je otrok »Mojo pozornost je pritegnil nekaj dni star dojenček, ki je kazal znake okužbe s si lisom. Okužila ga je mama, pri kateri so si lis odkrili med nosečnostjo. Predlagala sem ji, da bi dojenčka začeli zdraviti z odmerki penicilina, deset dni zapovrstjo bi moral prihajati po injekcijo. Pa je prišla le dvakrat.« »Spomnim se, da smo otroke za božič vprašali, kaj si želijo za praznično večerjo, in so v en glas rekli, da piščanca. Kakšno veselje smo jim pričarali, ko smo jim ga postregli! Mi smo bili srečni, ker smo lahko osrečili njih.« Iza je polna vedrine in optimizma. Konjičanka Iza Zorc. Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 10, 7. marec 2024 KONJIČANKA V UGANDI umrl. Na njegovem pogrebu mi je dojenčkova mama povedala, da je začel težko dihati, imel je povišajo temperaturo, zato so šli po pomoč k vraču, ki mu je v usta tiščal zeli- šča. Verjeli so, da je otrok uročen in da ga bo vrač odrešil uroka. Ker ga je neuspešno zdravil dan in pol, so se napotili v zdravstveni dom, a je med potjo umrl. »Predvidevamo, da je dobil pljučnico, ki bi jo lahko pozdravili, prav tako sifilis. Nekaj otrok smo namreč uspeli rešiti. Bo- leče je spoznanje, da življenje otrok ni kaj dosti vredno. Mama se ne bori za njegovo življenje, zato smo bili šokirani, kako brezbrižni so glede tega. Ne kažejo veselja in navduše- nja ob rojstvu otroka, niti žalosti ob njegovi smrti.« Na pogrebu Zato ne preseneča, da se vzdušje na pogrebu ali poroki ne razlikuje kaj dosti. Pokojnika pokopljejo na domačem vrtu. Pogosto kar med nasadom fižola. »Zbere se cela vas, po 400 ali 500 ljudi, ki sedijo na tleh, dogajanje povezuje voditelj, lahko bi ga primerjala s kakšnim našim stand-up komikom, ki skrbi za dobro vzdušje. Počaščeni so, če se povabilu odzovemo tudi belci. Na pogrebu dojenčka sem zbrane nagovorila, moje sporočilo je bilo žalostno, a so se posmehovali moji angleščini, ker jo oni pač izgovar- jajo po svoje. Vsa pozornost je bila usmerjena v nas, belce. Dru- žina umrlega dojenčka ni bila prav nič čustveno prizadeta, imajo šest otrok, med njimi še enega sina. Če bi umrl edini sin, bi to doživljali kot veliko izgubo.« Večina žensk rojeva doma. Tudi če pridejo v porodnišnico, nimajo za- gotovljene primerne oskrbe. »Žen- ska med porodom ne sme kričati. Če je katera glasna, jo babice tepejo. Med rojevanjem ob sebi nimajo par- tnerja, so pa ob njih pogosto mame, vendar jim niso v nikakršno pomoč, saj jih ne tolažijo oziroma bodrijo. Odnos med mamo in hčerko je zelo hladen. In ta vzorec odtujenosti se prenaša iz generacije v generacijo.« Mama sita, otrok lačen Presenetilo jo je tudi, kako mama vedno najprej sebično poskrbi zase. »Hrane ni v izobilju, a mama najprej nahrani sebe, otroci jedo, če ostane kaj hrane. Prehranjuje- jo se z živili, ki so beljakovinsko osiromašena, zato so otroci belja- kovinsko podhranjeni. Mesa si ne morejo privoščiti, uživajo pred- vsem fižol in zelje. Mama poskrbi za svojo obutev, otroci so bosi. Če smo jim dali denar za prevoz, da bi otroke pripeljale na preglede oziro- ma zdravljenje, so ga raje zapravile za kaj drugega. To so dejstva, ob katerih ne moreš ostati ravnodu- šen!« Zato se je, kot še pravi, domov vrnila z nekoliko grenkim prioku- som. »Afriko sem si predstavljala kot deželo toplih in srčnih ljudi, ki sicer nimajo materialnega bogastva, imajo pa drug drugega. Da znajo pristno sobivati. Da se imajo radi, si vzamejo čas drug za drugega. Da so veseli. Pa še zdaleč ni tako. Tudi hvaležnosti ne pokažejo. Zelo redko ti kdo reče hvala. Donacije, ki prihajajo iz vseh koncev sveta, sprejemajo kot samoumevne. Belce doživljajo kot vreče denarja.« Nepozaben božič Večino denarja, ki so ga Iza in njeni kolegi zbrali za potrebe od- prave, so porabili za nakup zdravil in medicinskega materiala. Večino pacientov so sicer oskrbeli sami, nekatere so napotili v osrednjo bol- nišnico, kjer so jim plačali dodatne diagnostične storitve in zdravlje- nje. Nekaj denarja so porabili za nakup šolskih uniform, zvezkov in pisal, tudi higienske pripomočke. Pogosto so obiskovali ustanovno Kasa – program za otroke z ulice. Otrokom, ki bivajo v njej, so nosili hrano. Ko so imeli čas, so tudi ku- hali zanje. »Spomnim se, da smo otroke za božič vprašali, kaj si želijo za praznično večerjo in so v en glas rekli, da piščanca. Kakšno veselje smo jim pričarali, ko smo jim ga po- stregli! Mi smo bili srečni, ker smo lahko osrečili njih,« poudarja Iza in dodaja, da bodo z zbranim denar- jem lahko v zdravstvenem domu, v katerem je delala, lahko kupili tudi ultrazvok, grelno mizico za novoro- jenčke in napravo za laboratorijsko merjenje vnetnih pokazateljev. Foto: Andraž Purg in osebni arhiv Iza, Blažka, Jakob, Ana in Nina z otroki in zaposlenimi v Kasi. Iza med delom v ambulanti. Iza in Ana z otroki iz Kase z venčki rož, ji sta jih prejeli od njih. Pogosto so se srečevali z beljakovinsko podhranjenimi otroki. Številne proste popoldneve so preživeli v Kasi, v kateri živijo otroci z ulice. Člani humanitarno-medicinske odprave z zaposlenimi v zdravstvenem centru. V zdravstvenem centru so opravljali tudi osnovne kirurške posege. Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 10, 7. marec 2024 KONJIČANKA V UGANDI Iza Zorc o izkušnjah s trimesečne humanitarno-medicinske odprave v Ugandi Svet, v katerem otrokovo življenje ni vredno skoraj nič Absolventka Medicinske fakultete Univerze v Mariboru se še odloča, ali bo delala specializacijo iz ginekologije ali pediatrije. Verjamem, da bo Iza Zorc izvrstna zdravnica – sočutna, pozorna, predana poslanstvu svojega poklica. Empatija ji ni tuja. Tako doživeto, na trenutke z občutkom ganjenosti, je namreč nizala vtise iz Ugande, kjer je skupaj še s štirimi absolventi medicine prostovoljno pomagala v lokalnem zdravstvenem centru in tudi v odročnejših vasicah, kjer so med domačini opravljali pre- ventivne zdravstvene preglede in jih osveščali o zdravju. Podhranjene otroke je srečevala na vsakem koraku. »Prehrana je beljakovinsko zelo osiromašena. Še bolj me je pretreslo spoznanje, da življenje otrok v tem okolju ni vredno skoraj nič,« pripoveduje s cmokom v grlu in dodaja, da se je vrnila po- mirjena, saj so marsikomu rešili življenje ali mu vsaj olajšali zdravstvene tegobe. BARBARA FURMAN Že zelo zgodaj je Iza dojela, da želi delati v medicini. Da se ni vpisala na ljubljansko, ampak na mariborsko medicinsko fakulteto, ji ni žal. »Prav nasprotno. Študij na Medi- cinski fakulteti Univerze v Mariboru je na visoki ka- kovostni ravni, profesorji so zelo dostopni. Da ne omenjam čudovitih so- šolcev, s katerimi smo si kljub zahtevnemu študiju znali vzeti čas za sproščeno zabavo.« Ceni tudi to, da fa- kulteta študentom omogoča sodelova- nje v številnih obštudij- skih dejavnostih, v katerih pridobivajo dragocene izkušnje. Med drugim so obiskovali otroke v vrtcu in jim z igro razblinjali strah pred zdravniki. Junija bo Iza začela opravljati pripravništvo, čaka jo še strokovni izpit. Medtem bo dozorela njena odločitev, ali bo ginekologinja ali pediatrinja. Zbrali 35 tisočakov Ko se ji je porodila želja, da bi s svojim znanjem šla pomagat ljudem v manj razvitih deželah, ni oklevala. In ker ni bila edina s takšno željo, so se s sošolci hitro povezali v petčlan- sko ekipo in se začeli pripravljati na odhod v Afriko. Sekcija za tropsko in potovalno medicino, ki deluje pod okriljem Slovenskega zdravniškega društva, že vrsto let absolventom medicine omogoča udeležbo na trimesečnih humanitarno- -medicinskih odpravah v Ugandi, Keniji ali Zam- biji. Delegacijo, v kateri je bila Iza, so napotili v Ugando, v lokalni zdravstveni center na otok Bwama na je- zeru Bunyonyi, kjer prebivalci še vedno bolj kot medicini zaupajo vračem. »Priprave na odpravo so traja- le približno leto. Največ časa smo porabili za zbira- nje denarja, saj smo ga morali za- gotoviti sami. Na- tisnili smo majčke z izvirnim logoti- pom, prav tako vrečke in obeske za ključe. Pro- dajali smo jih na stojnicah, ki smo jih postavljali na večjih prireditvah v različnih krajih, tudi v bolnišnicah in zdravstvenih domovih ter cerkvah. Organizirali smo koncert. Prijetno smo bili pre- senečeni nad radodarnimi odzivi ljudi. Denar so prispevala tudi pod- jetja, prav tako naša mariborska medicinska fakulteta. Zbrali smo kar 35 tisoč evrov. Ta denar smo porabili za nakup zdravil in me- dicinskih pripomočkov ter drugih oblik pomoči med našo odpravo v Ugandi. Eno podjetje je podarilo solarne module, saj se v Afriki med drugim soočajo tudi s pomanjka- njem elektrike.« Toda solarni moduli še vedno niso prispeli v lokalni zdravstve- ni doma v Ugandi, čeprav so jih iz Luke Koper poslali že maja lani. Pošiljka je obtičala v ugandski pre- stolnici Kampali. Kdaj bo prispela do naslovnika, ne ve nihče. Afriška ležernost, pač. Ko dežuje, ne delajo A dodaten vir elektrike bi še kako olajšal delo v lokalni zdravstveni ustanovi in manjši porodnišnici, kamor so Iza in drugi štirje člani odprave prispeli konec lanskega septembra. »Kljub temu, da sem pred tem že potovala, je bil prihod v to okolje zame velik kulturni šok. A časa za prilagajanje ni bilo, takoj smo začeli z delom. V tem zdra- vstvenem centru ni zdravnika, saj je v državi z 48 milijoni prebivalcev le približno 3 tisoč zdravnikov, kar je občutno premalo. Zato medicinske sestre tudi predpisujejo zdravila in opravijo manjše posege.« Kot še pravi, nimajo urejenega de- lovnika. »Mi smo želeli opraviti čim več dela, a smo se morali prilagoditi njihovi ležernosti. Ker so želeli, smo se prilagodili njihovemu predlogu, da začnemo ob pol desetih, a so prišli v službo šele okoli poldneva. Ko je deževalo, sploh niso prišli. Ži- vljenjski ritem je zelo počasen, to se odraža tudi pri delu. Evropejce, ki smo zelo storilnostno naravnani, to moti.« Najprej k vraču Med trimesečnim delom je spo- znala, da tudi Afričane pestijo povi- šan krvni tlak, sladkorna bolezen, glavoboli in bolečine v križu, še vedno pa so v tem okolju prisotne okužbe s HIV-om in sifi lisom, ljudje zbolevajo za gonorejo, tuberkulozo in malarijo. Veliko otrok je belja- kovinsko podhranjenih. Prihajajo zaradi opeklin in poškodb pri delu, pogosto se poškodujejo z mačetami. Takrat se, kot pravi Iza, najprej obr- nejo na vrača, saj mu najbolj zau- pajo. Častijo ga, saj je stara afriška tradicija med vaškim prebivalstvom še vedno močno zakoreninjena. Vrač jim v rano vtre mešanico zelišč. Šele po kakšnem tednu, ko se rana zara- di neustreznega zdravljenja vname, pridejo po medicinsko pomoč. »Kot zanimivost naj povem, da se tudi v primeru angine najprej zatečejo po pomoč k vraču, ki jim v grlo potisne vroče klešče in stiska mandlje. Zato pogosto pride do zapletov, ki jih re- šujemo mi.« Ko so ju zaman čakali Veliko je zgodb, ki so ji segle glo- boko v srce, pravi. O njih bi lahko govorila ure in ure, a je izposta- vila srečanje z mamo. Prišla je z dojenčkom in triletno hčerko, ki je bila prehlajena. »Toda mojo po- zornost je pritegnil nekaj dni star dojenček, ki je kazal znake okužbe s sifi lisom. Kasneje sem izvedela, da ga je okužila mama, pri kateri so sifi lis odkrili med nosečnostjo. Pre- dlagala sem ji, da bi dojenčka začeli zdraviti z odmerki penicilina, deset dni zapovrstjo bi moral prihajati po injekcijo. Mi smo plačali zdravila in zagotovili denar za prevoze v upanju, da bo redno prihajala in s tem rešila otrokovo življenje. A je z otrokom prišla le dvakrat, potem smo jo zaman čakali,« se z ogorče- njem spominja. Vaškega poglavarja so prosili, da bi se pozanimal, za- kaj ni prišla. Izvedel je, da je otrok »Mojo pozornost je pritegnil nekaj dni star dojenček, ki je kazal znake okužbe s si lisom. Okužila ga je mama, pri kateri so si lis odkrili med nosečnostjo. Predlagala sem ji, da bi dojenčka začeli zdraviti z odmerki penicilina, deset dni zapovrstjo bi moral prihajati po injekcijo. Pa je prišla le dvakrat.« »Spomnim se, da smo otroke za božič vprašali, kaj si želijo za praznično večerjo, in so v en glas rekli, da piščanca. Kakšno veselje smo jim pričarali, ko smo jim ga postregli! Mi smo bili srečni, ker smo lahko osrečili njih.« Iza je polna vedrine in optimizma. Konjičanka Iza Zorc. Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 10, 7. marec 2024 KONJIČANKA V UGANDI umrl. Na njegovem pogrebu mi je dojenčkova mama povedala, da je začel težko dihati, imel je povišajo temperaturo, zato so šli po pomoč k vraču, ki mu je v usta tiščal zeli- šča. Verjeli so, da je otrok uročen in da ga bo vrač odrešil uroka. Ker ga je neuspešno zdravil dan in pol, so se napotili v zdravstveni dom, a je med potjo umrl. »Predvidevamo, da je dobil pljučnico, ki bi jo lahko pozdravili, prav tako sifilis. Nekaj otrok smo namreč uspeli rešiti. Bo- leče je spoznanje, da življenje otrok ni kaj dosti vredno. Mama se ne bori za njegovo življenje, zato smo bili šokirani, kako brezbrižni so glede tega. Ne kažejo veselja in navduše- nja ob rojstvu otroka, niti žalosti ob njegovi smrti.« Na pogrebu Zato ne preseneča, da se vzdušje na pogrebu ali poroki ne razlikuje kaj dosti. Pokojnika pokopljejo na domačem vrtu. Pogosto kar med nasadom fižola. »Zbere se cela vas, po 400 ali 500 ljudi, ki sedijo na tleh, dogajanje povezuje voditelj, lahko bi ga primerjala s kakšnim našim stand-up komikom, ki skrbi za dobro vzdušje. Počaščeni so, če se povabilu odzovemo tudi belci. Na pogrebu dojenčka sem zbrane nagovorila, moje sporočilo je bilo žalostno, a so se posmehovali moji angleščini, ker jo oni pač izgovar- jajo po svoje. Vsa pozornost je bila usmerjena v nas, belce. Dru- žina umrlega dojenčka ni bila prav nič čustveno prizadeta, imajo šest otrok, med njimi še enega sina. Če bi umrl edini sin, bi to doživljali kot veliko izgubo.« Večina žensk rojeva doma. Tudi če pridejo v porodnišnico, nimajo za- gotovljene primerne oskrbe. »Žen- ska med porodom ne sme kričati. Če je katera glasna, jo babice tepejo. Med rojevanjem ob sebi nimajo par- tnerja, so pa ob njih pogosto mame, vendar jim niso v nikakršno pomoč, saj jih ne tolažijo oziroma bodrijo. Odnos med mamo in hčerko je zelo hladen. In ta vzorec odtujenosti se prenaša iz generacije v generacijo.« Mama sita, otrok lačen Presenetilo jo je tudi, kako mama vedno najprej sebično poskrbi zase. »Hrane ni v izobilju, a mama najprej nahrani sebe, otroci jedo, če ostane kaj hrane. Prehranjuje- jo se z živili, ki so beljakovinsko osiromašena, zato so otroci belja- kovinsko podhranjeni. Mesa si ne morejo privoščiti, uživajo pred- vsem fižol in zelje. Mama poskrbi za svojo obutev, otroci so bosi. Če smo jim dali denar za prevoz, da bi otroke pripeljale na preglede oziro- ma zdravljenje, so ga raje zapravile za kaj drugega. To so dejstva, ob katerih ne moreš ostati ravnodu- šen!« Zato se je, kot še pravi, domov vrnila z nekoliko grenkim prioku- som. »Afriko sem si predstavljala kot deželo toplih in srčnih ljudi, ki sicer nimajo materialnega bogastva, imajo pa drug drugega. Da znajo pristno sobivati. Da se imajo radi, si vzamejo čas drug za drugega. Da so veseli. Pa še zdaleč ni tako. Tudi hvaležnosti ne pokažejo. Zelo redko ti kdo reče hvala. Donacije, ki prihajajo iz vseh koncev sveta, sprejemajo kot samoumevne. Belce doživljajo kot vreče denarja.« Nepozaben božič Večino denarja, ki so ga Iza in njeni kolegi zbrali za potrebe od- prave, so porabili za nakup zdravil in medicinskega materiala. Večino pacientov so sicer oskrbeli sami, nekatere so napotili v osrednjo bol- nišnico, kjer so jim plačali dodatne diagnostične storitve in zdravlje- nje. Nekaj denarja so porabili za nakup šolskih uniform, zvezkov in pisal, tudi higienske pripomočke. Pogosto so obiskovali ustanovno Kasa – program za otroke z ulice. Otrokom, ki bivajo v njej, so nosili hrano. Ko so imeli čas, so tudi ku- hali zanje. »Spomnim se, da smo otroke za božič vprašali, kaj si želijo za praznično večerjo in so v en glas rekli, da piščanca. Kakšno veselje smo jim pričarali, ko smo jim ga po- stregli! Mi smo bili srečni, ker smo lahko osrečili njih,« poudarja Iza in dodaja, da bodo z zbranim denar- jem lahko v zdravstvenem domu, v katerem je delala, lahko kupili tudi ultrazvok, grelno mizico za novoro- jenčke in napravo za laboratorijsko merjenje vnetnih pokazateljev. Foto: Andraž Purg in osebni arhiv Iza, Blažka, Jakob, Ana in Nina z otroki in zaposlenimi v Kasi. Iza med delom v ambulanti. Iza in Ana z otroki iz Kase z venčki rož, ji sta jih prejeli od njih. Pogosto so se srečevali z beljakovinsko podhranjenimi otroki. Številne proste popoldneve so preživeli v Kasi, v kateri živijo otroci z ulice. Člani humanitarno-medicinske odprave z zaposlenimi v zdravstvenem centru. V zdravstvenem centru so opravljali tudi osnovne kirurške posege. Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 10, 7. marec 2024 ZAPOSLOVANJE/INFORMACIJE C M Y CM MY CY CMY K Novi tednik_3.3.2024.pdf 1 3. 03. 2024 17:10:51 Svetovalec za prebivalstvo v poslovalnici Celje (m/ž) Vaše ključne naloge bodo izvajanje poslov plačilnega prometa, blagajniškega in menjalniškega poslovanja ter svetovanje sedanjim in novim strankam glede po- trošniških in drugih kredi- tov. Deželna banka Sloveni- je, d.d., Kolodvorska ulica 9, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 3. 4. 2024. Po- drobnosti na www.mojede- lo.com. Šofer, dostavljalec (m/ž) (Celje) Dostava do končne stran- ke. Celjske Mesnine, Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje. Pri- jave zbiramo do 31. 3. 2024. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Strojni inženir v oddelku raziskave in razvoj (m/ž) (Velenje) Vabimo vas, da postanete del skupine Hisense Europe, in sicer v podjetju Gorenje Slovenija, d.o.o., v razvoj- nem oddelku, na podro- čju razvoja pralno-sušilnih aparatov. Hisense Gorenje Europe, d.o.o., Partizanska 12, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 31. 3. 2024. Po- drobnosti na www.mojede- lo.com. Voznik/-ca tovornega vozila z avtodvigalom (m/ž) (Šempeter v Savinjski dolini) Če vas zanima delo v stroj- ni branži, ki je hkrati zelo povezana z naravo, vas vabi- mo v naš tim kot voznika/- -co tovornega vozila z avtod- vigalom. Potrebna je IV. ali V. stopnja tehnične ali druge ustrezne smeri, izkušnje z av- todvigalom. Potreben je izpit B in C kategorije, koda 95 je zaželena, ni pa pogoj, digital- na kartica voznika. SIP, stroj- na industrija, d.d., Juhartova 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Prijave zbiramo do 31. 3. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik – izmenovodja v Celju (m/ž) Smo trgovsko-proizvodno podjetje na področju dobave lesnih repromaterialov. Leso- produkt, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 15. 3. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Skladiščnik – komisionar (m/ž) (Šentjur) V kolektiv podjetja Alpos alu, d.o.o., vabimo sodelavca na delovno mesto skladiščnik – komisionar. Alps alu, Ce- sta kozjanskega odreda 29b, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 31. 3. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Blagajnik v restavraciji (m/ž), Interspar Celje Vaše naloge bodo obsegale: strežbo hrane in pijače, po- spravljanje, pranje steklovine in skodelic … Spar Slovenija, d.o.o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Lju- bljana. Prijave zbiramo do 15. 3. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Menedžer za razvoj poslov (BDM) (m/ž) (Velenje) Iščemo menedžerja za ra- zvoj poslov, ki želi z nami rasti, napredovati, ustvarjati prihodnost in sooblikova- ti procese. Plastika Skaza, d.o.o., Selo 20 a, 3320 Ve- lenje. Prijave zbiramo do 22. 3. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Namestnik vodje kuhinje (m/ž) (Podčetrtek) V svojo sredino vabimo kreativne, samoiniciativne, komunikativne in dinamič- ne sodelavce s strastjo do kuhanja. V kolikor ste željni novih izzivov, iščete redno zaposlitev in radi delate v kre- ativnem timu, se prijavite na prosto delovno mesto name- stnik vodje kuhinje. Terme Olimia, d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prijave zbiramo do 30. 3. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Prodajalec (m/ž) za krajši delovni čas (30 ur/ teden), Celje Tvoje naloge: svetovanje in strežba kupcev … New Yor- ker, d.o.o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 3. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Serviser/prodajalec (m/ž) (Velenje) Vaše naloge bodo: servis: v svoji delavnici imate radi red. Poleg servisa smuči in koles z veseljem poskrbite tudi za prilagoditev smučar- skih čevljev … Hervis Sport in Moda, d.o.o., Šmartinska ce- sta 152g, 1000 Ljubljana. Pri- jave zbiramo do 21. 3. 2024. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Delavec v proizvodnji 1 (m/ž) titanovega dioksida (Mozirje) Delovno razmerje se skle- pa za določen čas 12 mese- cev z možnostjo sklenitve za nedoločen čas. Cinkarna Celje, d.d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 14. 3. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuhar (m/ž) (Rogaška Slatina) V Hotelu Atlantida Bou- tique Rogaška, Cvetlični hrib 1, 3250 Rogaška Slatina, iščemo novega sodelavca – samostojnega kuharja. Prija- vo z življenjepisom pošljite na naslov: racunovodstvo@ atlantida-rogaska.com. At- lantida Rogaška, d.o.o., Cve- tlični hrib 1, 3250 Rogaška Slatina. Prijave zbiramo do 28. 3. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist fakturist (HoReCA) (m/ž) v PE Šentjur Opis delovnega mesta: iz- vaja delo po navodilih direk- torja komerciale, sprejema in skrbi za naročila strank, skrbi za ažurno fakturiranje in vodenje embalaže, spreje- ma vplačila strank, zaključuje blagajne in je zanje odgovoren v skladu z internimi predpisi in zakonom, opravlja vsa dela, ki spadajo v delokrog sodelav- ca – vključno s svojim delom. Ahac, d.o.o., Stopče 31, 3231 Grobelno. Prijave zbiramo do 20. 3. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter (m/ž) (Celje) Opis delovnega mesta: montaže in demontaže skla- diščnih šotorov in hal, posta- vitev in montaža prireditvenih šotorov, odrov … natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, de- montiranje v skladu z delovno dokumentacijo in postavitve- nimi listi. Biro Ogis, d.o.o., Teharje 56, 3221 Teharje. Pri- jave zbiramo do 16. 3. 2024. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. klikni! Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si Zapeli nam bodo učenci Osnovne šole Dobje. Vidimo se v torek, 12. 3. 2024, ob 17. uri v Osnovni šoli Dobje. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Dobje. Družba NT&RC skupaj z Občino Dobje ter Osnovno šolo Dobje vabi na prireditev Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 10, 7. marec 2024 INFORMACIJE       �   ­   €­­    POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 10, 7. marec 2024 INFORMACIJE       �   ­   €­­    POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 10, 7. marec 2024 BRALCI POROČEVALCI Odrešilni predlog savinjskim občanom PISMA BRALCEV V sredo, 14. februarja, je bilo v Občini Tabor vsako- letno srečanje predstavni- kov Gasilske zveze Žalec in vseh treh prostovoljnih ga- silskih društev z območja občine Tabor, na katerem so udejanili tudi podpis pogodbe o opravljanju lo- kalne javne gasilske služ- be v Občini Tabor za leto 2024, ki je osnova za redno delovanje oz. fi nanciranje dejavnosti gasilskih dru- štev in gasilske zveze. S strani Gasilske zveze Ža- lec sta se srečanja udeležila predsednik Milan Pusto- slemšek in poveljnik Ludvik Meklav, s strani PGD Tabor- -Ojstriška vas predsednik Peter Jezernik in poveljnik Grega Serdoner, s strani PGD Kapla-Pondor predse- dnik Rok Pustoslemšek in poveljnik Matjaž Drča ter s strani PGD Loke predsednik Davorin Drnolšek in povelj- nik Tomaž Sopotnik. Podžupan Žan Grobler je vse prisotne lepo pozdravil in se zahvalil za dosedanje medsebojno tvorno sode- lovanje in za nesebično ter požrtvovalno delo na inter- vencijah, ob tem pa poudaril velik pomen gasilske službe za varnost ljudi in premo- ženja. Skupaj so naredili kratek pregled dogodkov v preteklem letu in ugotovili pomembno vlogo prosto- voljcev ter si zadali, da bodo tudi v prihodnje veliko po- zornosti namenjali skupne- mu enotnemu delovanju. Vsa tri prostovoljna ga- silska društva s svojimi operativnimi enotami opra- vljajo naloge javne gasilske službe, kot so preventivne naloge varstva pred poža- rom, zaščita in reševanje ob poplavah ter drugih na- ravnih nesrečah, gašenje in reševanje ob požarih. Ob dogodkih večjih razsežnosti se društva v skladu z načrti zaščite in reševanja povezu- jejo širše, to je z društvi v Gasilski zvezi Žalec in dru- gimi, kot je bilo v primeru požara na Krasu in nedav- nih poplav. Društva v skladu s svojimi nalogami skrbijo tudi za redna usposablja- nja in izobraževanja opera- tivnih enot, kadrovanje in vzgojo gasilske mladine. Občina Tabor je za letos za področje gasilstva nameni- la približno 117 tisoč evrov proračunskih sredstev, iz katerih se bodo fi nancirale zavarovalne premije, stroški dela strokovnega sodelavca GZ Žalec, stroški delovanja vseh treh PGD, nakup gasil- skih oblek in druge opreme po dogovoru. SAŠA ZIDANŠEK OBREZA Podpisali so gasilsko pogodbo Tretji konec tedna v febru- arju so se plesalci Plesnega foruma Celje pomerili na 32. državnem tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev OPUS 1 v Ljubljani in se v knežje mesto vrnili s prizna- nji za odlične uvrstitve. Namen vsakoletne prireditve je spodbujanje ustvarjalnosti mladih plesalcev. Tekmovalci se tako krepijo v samostojnem ustvarjanju avtorskih solo plesov ali plesov v dvojici. Pri ustvarjanju plesne miniature mentor mlade ustvarjalce le usmerja in jih nevsiljivo vodi, plesalci se tako skozi ples iz- ražajo. Plesalce Plesnega foruma Celje, ki so dosegli zavidljive rezultate, je vodila mentorica Gordana Stefanović – Erjavec. Zlata priznanja so si priplesale Alina Fister, Eva Sovič Čelik, Brina Bošnjak, Zala Teršek, Tisa Trefalt, Alena Marčič in Neža Pogelšek. Srebrno pri- znanje sta prejeli Mila Senič in Pika Podpečan, bronasto pa Eva Mezgec. Tekmovanje je Celjski plesalci spet poželi uspehe Alina Fister in Eva Sovič Čelik Tisa Trefalt, Brina Bošnjak in Zala Teršek organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v Kulturnem centru Španski borci v Ljubljani. Dekleta na obeh fotografi jah so poleg priznanj prejela še na- gradi mladih kritikov. ER Foto: arhiv plesnega foruma ROŽICE ZA ROŽICE V PLANETU TUŠ Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE 8. marec med 16. in 17. uro Iz medijev sem izvedel, da župani v Savinjski dolini zahtevajo več bazenov za po- plavne vode. Taki bazeni bi zavzeli preveč obdelovalne zemlje. Že ob prvem obisku zgornjega dela Savinjske doline od Gornjega Grada do Solčave in Logarske doli- ne leta 1959 sem pomislil na vodno elektrarno na reki Sa- vinji med Solčavo in Lučami. Reka in cesta ob njej sta skal- nati in ovinkasti, gospodar- sko nedonosni. Če tu zgradi- te vodno zajetje, ki bo hkrati zadrževalnik poplavnih voda in vodno elektrarno, boste dolino obvarovali pred popla- vami in hkrati pridobili pre- potrebno električno energijo za gospodinjstva, kmetijstvo, obrt in industrijo. Država naj zgradi elektrarno v sodelovanju s Savinjčani. Ob- čine in občani z zidovi zavaruj- te najbolj ogrožene domove. Stanovanjske in druge objekte ob vodi odstranite, rečno stru- go poglobite in ob nabrežinah z nasutjem zemlje od izkopov utrdite nasipe. Med Nazarjam in Mozirjem zgradite podze- mni bazen – zbiralnik in hra- nilnik odvečne vode. Idealna bi bila nova rečna struga, ki pa bi zavzela preveč rodovitne ze- mlje. Kjer je mogoče že nare- jene nove mostove dvigniti, to storite s hidravličnimi dvigali. Tako so storili na reki Dravi pri Velikovcu v času gradnje tamkajšnje elektrarne. Hkrati z ureditvijo rečne- ga jezera se bo zgradila nova ravna in varna cesta. Po reč- ni strugi bo priteklo še dovolj vode po Dreti, ki jo je tudi po- trebno regulirati; poglobiti, pri mostovih razširiti in bregove z nasipi dvigniti. Nasuti material je potrebno strojno potlačiti. Plazove – drsečo zemljo je naj- bolje odstraniti in jo odložiti tja, kjer je primanjkuje. V reč- ni strugi je potrebno obvezno postaviti polovične pregrade v višini 70 cm na vsakih 100 m dolžine za zadržanje potrebne vode kmetijstvu, komunali in gasilstvu. V času gasilskih letal mora biti dovolj varnih prosto- rov za zajemanje vode. Zajetje vode v Solčavi lahko polnite z vodo po ceveh spe- ljane iz Drave. S temi cevmi bo mogoče uravnavati gladi- no vode v Podravju v dneh obilnega deževja. To narediti ni pretežko in ne predrago. Ta voda je lahko tudi pomožna elektrarna pred vstopom v Solčavo. S temi novimi napra- vami na reki Savinji, Dravi in na Muri, ki energetsko sploh še ni uporabljena, lahko pri- dobimo zadostno količino po- trebne električne energije. Se- danja svetila potrebujejo manj moči. Obrtniške in kmetijske delavnice pa bodo pridobivale lastno elektriko iz elektromo- torjev, dodelanih v agregate, ki ne potrebujejo elektrike iz omrežja. Župani! Posvetujte se z ob- čani in glejte predvsem na sku- pno dobro. Če bo imela sku- pnost, bomo preskrbljeni tudi posamezniki. Ne dopustimo kapitalu, da ureja po svoje in družbi dela škodo. V ta namen za gradnjo elektrarne ustano- vite delavsko kmečko družbo, ki bo gradila brez prisotnosti velekapitala. Bodimo sam svoj gospodar. FRANČIŠEK VRANKAR Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 10, 7. marec 2024 BRALCI POROČEVALCI Odrešilni predlog savinjskim občanom PISMA BRALCEV V sredo, 14. februarja, je bilo v Občini Tabor vsako- letno srečanje predstavni- kov Gasilske zveze Žalec in vseh treh prostovoljnih ga- silskih društev z območja občine Tabor, na katerem so udejanili tudi podpis pogodbe o opravljanju lo- kalne javne gasilske služ- be v Občini Tabor za leto 2024, ki je osnova za redno delovanje oz. fi nanciranje dejavnosti gasilskih dru- štev in gasilske zveze. S strani Gasilske zveze Ža- lec sta se srečanja udeležila predsednik Milan Pusto- slemšek in poveljnik Ludvik Meklav, s strani PGD Tabor- -Ojstriška vas predsednik Peter Jezernik in poveljnik Grega Serdoner, s strani PGD Kapla-Pondor predse- dnik Rok Pustoslemšek in poveljnik Matjaž Drča ter s strani PGD Loke predsednik Davorin Drnolšek in povelj- nik Tomaž Sopotnik. Podžupan Žan Grobler je vse prisotne lepo pozdravil in se zahvalil za dosedanje medsebojno tvorno sode- lovanje in za nesebično ter požrtvovalno delo na inter- vencijah, ob tem pa poudaril velik pomen gasilske službe za varnost ljudi in premo- ženja. Skupaj so naredili kratek pregled dogodkov v preteklem letu in ugotovili pomembno vlogo prosto- voljcev ter si zadali, da bodo tudi v prihodnje veliko po- zornosti namenjali skupne- mu enotnemu delovanju. Vsa tri prostovoljna ga- silska društva s svojimi operativnimi enotami opra- vljajo naloge javne gasilske službe, kot so preventivne naloge varstva pred poža- rom, zaščita in reševanje ob poplavah ter drugih na- ravnih nesrečah, gašenje in reševanje ob požarih. Ob dogodkih večjih razsežnosti se društva v skladu z načrti zaščite in reševanja povezu- jejo širše, to je z društvi v Gasilski zvezi Žalec in dru- gimi, kot je bilo v primeru požara na Krasu in nedav- nih poplav. Društva v skladu s svojimi nalogami skrbijo tudi za redna usposablja- nja in izobraževanja opera- tivnih enot, kadrovanje in vzgojo gasilske mladine. Občina Tabor je za letos za področje gasilstva nameni- la približno 117 tisoč evrov proračunskih sredstev, iz katerih se bodo fi nancirale zavarovalne premije, stroški dela strokovnega sodelavca GZ Žalec, stroški delovanja vseh treh PGD, nakup gasil- skih oblek in druge opreme po dogovoru. SAŠA ZIDANŠEK OBREZA Podpisali so gasilsko pogodbo Tretji konec tedna v febru- arju so se plesalci Plesnega foruma Celje pomerili na 32. državnem tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev OPUS 1 v Ljubljani in se v knežje mesto vrnili s prizna- nji za odlične uvrstitve. Namen vsakoletne prireditve je spodbujanje ustvarjalnosti mladih plesalcev. Tekmovalci se tako krepijo v samostojnem ustvarjanju avtorskih solo plesov ali plesov v dvojici. Pri ustvarjanju plesne miniature mentor mlade ustvarjalce le usmerja in jih nevsiljivo vodi, plesalci se tako skozi ples iz- ražajo. Plesalce Plesnega foruma Celje, ki so dosegli zavidljive rezultate, je vodila mentorica Gordana Stefanović – Erjavec. Zlata priznanja so si priplesale Alina Fister, Eva Sovič Čelik, Brina Bošnjak, Zala Teršek, Tisa Trefalt, Alena Marčič in Neža Pogelšek. Srebrno pri- znanje sta prejeli Mila Senič in Pika Podpečan, bronasto pa Eva Mezgec. Tekmovanje je Celjski plesalci spet poželi uspehe Alina Fister in Eva Sovič Čelik Tisa Trefalt, Brina Bošnjak in Zala Teršek organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v Kulturnem centru Španski borci v Ljubljani. Dekleta na obeh fotografi jah so poleg priznanj prejela še na- gradi mladih kritikov. ER Foto: arhiv plesnega foruma ROŽICE ZA ROŽICE V PLANETU TUŠ Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE 8. marec med 16. in 17. uro Iz medijev sem izvedel, da župani v Savinjski dolini zahtevajo več bazenov za po- plavne vode. Taki bazeni bi zavzeli preveč obdelovalne zemlje. Že ob prvem obisku zgornjega dela Savinjske doline od Gornjega Grada do Solčave in Logarske doli- ne leta 1959 sem pomislil na vodno elektrarno na reki Sa- vinji med Solčavo in Lučami. Reka in cesta ob njej sta skal- nati in ovinkasti, gospodar- sko nedonosni. Če tu zgradi- te vodno zajetje, ki bo hkrati zadrževalnik poplavnih voda in vodno elektrarno, boste dolino obvarovali pred popla- vami in hkrati pridobili pre- potrebno električno energijo za gospodinjstva, kmetijstvo, obrt in industrijo. Država naj zgradi elektrarno v sodelovanju s Savinjčani. Ob- čine in občani z zidovi zavaruj- te najbolj ogrožene domove. Stanovanjske in druge objekte ob vodi odstranite, rečno stru- go poglobite in ob nabrežinah z nasutjem zemlje od izkopov utrdite nasipe. Med Nazarjam in Mozirjem zgradite podze- mni bazen – zbiralnik in hra- nilnik odvečne vode. Idealna bi bila nova rečna struga, ki pa bi zavzela preveč rodovitne ze- mlje. Kjer je mogoče že nare- jene nove mostove dvigniti, to storite s hidravličnimi dvigali. Tako so storili na reki Dravi pri Velikovcu v času gradnje tamkajšnje elektrarne. Hkrati z ureditvijo rečne- ga jezera se bo zgradila nova ravna in varna cesta. Po reč- ni strugi bo priteklo še dovolj vode po Dreti, ki jo je tudi po- trebno regulirati; poglobiti, pri mostovih razširiti in bregove z nasipi dvigniti. Nasuti material je potrebno strojno potlačiti. Plazove – drsečo zemljo je naj- bolje odstraniti in jo odložiti tja, kjer je primanjkuje. V reč- ni strugi je potrebno obvezno postaviti polovične pregrade v višini 70 cm na vsakih 100 m dolžine za zadržanje potrebne vode kmetijstvu, komunali in gasilstvu. V času gasilskih letal mora biti dovolj varnih prosto- rov za zajemanje vode. Zajetje vode v Solčavi lahko polnite z vodo po ceveh spe- ljane iz Drave. S temi cevmi bo mogoče uravnavati gladi- no vode v Podravju v dneh obilnega deževja. To narediti ni pretežko in ne predrago. Ta voda je lahko tudi pomožna elektrarna pred vstopom v Solčavo. S temi novimi napra- vami na reki Savinji, Dravi in na Muri, ki energetsko sploh še ni uporabljena, lahko pri- dobimo zadostno količino po- trebne električne energije. Se- danja svetila potrebujejo manj moči. Obrtniške in kmetijske delavnice pa bodo pridobivale lastno elektriko iz elektromo- torjev, dodelanih v agregate, ki ne potrebujejo elektrike iz omrežja. Župani! Posvetujte se z ob- čani in glejte predvsem na sku- pno dobro. Če bo imela sku- pnost, bomo preskrbljeni tudi posamezniki. Ne dopustimo kapitalu, da ureja po svoje in družbi dela škodo. V ta namen za gradnjo elektrarne ustano- vite delavsko kmečko družbo, ki bo gradila brez prisotnosti velekapitala. Bodimo sam svoj gospodar. FRANČIŠEK VRANKAR Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 10, 7. marec 2024 BRALCI POROČEVALCI Magda Drozg Bili so praznični dnevi, ko smo pravkar vstopili v novo leto, tisti praznič- ni dnevi, polni načrtov, upov in želja, ki smo jih nasmejanih obrazov z radostjo v željah pokla- njali svojcem, prijate- ljem, znancem …. In v tem prazničnem veselju nas je doletela vest, da je nenadna bolezen hudo prizadela našo Magdo Drozg na njenem domu v idilični vasici zreškega Pohorja, na Skomarju. Na tistem Skomarju, ki ga je tako ljubila ter se vrastla s tamkajšnjimi prebivalci v skupno celoto. Kot je novo leto prineslo novo upanje, tako smo vsi, ki smo jo poznali in imeli radi, upali na najboljše. Toda bolezen jo je premagala in teden dni po novem letu, 7. januarja je Magda za vedno odšla. Njen nenadni odhod ni prizadel le njenih najbližjih obeh hčera, vnuka … temveč tudi številne znance in prijatelje, prebivalce vasice Skomarje. Kot prvorojenka je Magda 28. junija 1949 privekala na svet materi Mari in očetu Francu Krajncu v Sloven- skih Konjicah, kjer je družina z bratom Brankom tudi živela. Po osnovni šoli v domačem kraju in srednji šoli v Celju jo je uka želja pripeljala v Maribor, na Pedago- ško fakulteto. Življenjska pot jo je kot mlado učiteljico razrednega pouka leta 1971 najprej vodila v idilično vasico Skomarje nad Zrečami, kjer se je predajala pe- dagoškemu delu na tamkajšnji nekdanji podružnični šoli, po njeni ukinitvi leta 1984 pa na matično Osnovno šolo Zreče, kjer je opravljala poslanstvo učiteljice razre- dnega pouka do leta 2009. Vendar Skomarja nikoli ni zapustila. Tu si je ustvarila družino z možem Ignacem ter hčerkama Ireno in Majo. Kasneje pa sta ji mnogo veselja prinašala še vnuka Ina in Jan. Z leti se je Magda bolj in bolj vraščala v Skomarje in življenje tamkajšnjih ljudi, saj je bila ena od gonilnih sil dogajanja v kraju. Še posebej jo je privlačila beseda ljudskega pesnika, Skomarjana Jurija Vodovnika. Mno- go njegovih pesmi je znala na pamet in to v narečju zre- škega Pohorja, kot jih je pred dvesto leti zapisal avtor. Bile so ji vodnik pri vsakoletni pripravi programa, aprila na Jurijevo nedeljo ali avgusta na Lepo nedeljo na Sko- marju, ko je z najmlajšimi vedno zavzeto pripravljala programe. Jurija Vodovnika in njegovo ljudsko izročilo je neutrudno razvijala in predstavlja na številnih kul- turnih dogodkih v Skomarski hiši, ki so jo pa obnovitvi Štrucove hiše odprli leta 1996. Kot turistična vodnica je po Skomarju neutrudno vodila številne obiskovalce in tako povezovala bogato preteklost s sedanjim časom ter ljudsko izročilo prenašala na mlade rodove. Bila je vpeta v vsakoletno slikarsko kolonijo na Skomarju … Njen zadnji prispevek k razvoju kraja pa je bil, ko so v skomarskem župnišču na obletnico smrti Jurija Vo- dovnika 17 . decembra 2023 odprli Vodovnikovo knjigo- bežnico in ko je pripravila dramatizacijo Vodovnikove ˝Pesmi o koristi ljudskih šol˝, napisane še preden so na Skomarju odprli osnovno šolo. Da, Magda je bila povsod v kraju, kjer se je kaj po- membnega dogajalo, zato je bilo kar naravno, da je bila članica sveta krajevne skupnosti, od leta 2014 do 2018 njegova predsednica in predsednica Turističnega društva. Njen bogat prispevek h kulturnemu dogajanju in razvoju kraja so prepoznali tudi v Občini Zreče! Tako je leta 2005 prejela priznanje za kulturno delovanje, leta 2014 pa srebrni grb občine Zreče za dolgoletno delo in dosežke na področju kulture, društvene dejavnosti in prispevka h kakovosti življenja v KS Skomarje. Veliko je lepega, kar je Magda s svojim odhodom pu- stila za sabo, veliko preveč, da bi jo mogli pozabiti! In pogrešali jo bomo tako njeni prijatelji, krajani, katerim je bila s svojim delom in lepo besedo predana, najbolj pa seveda njeni najbližji. Spomini se vračajo na številna nedeljska družinska srečanja s hčerama in njenimi najbližjimi ter seveda z obema vnukoma, ob teh druženjih je bila Magda najbolj srečna. Spomnimo se nebroja prireditev, katerim se je Magda predajala z vso ustvarjalno strastjo. Spomini se v vračajo na čudovit pogled z njenega vrta v dolino, ki ob lepem vremenu seže preko Zreč, Slovenskih Konjic, in Boča vse tja zagrebškega Sljemena na koncu obzorja. Nad njenim domovanjem v nekdanji šoli pa v samoti in žalosti sameva Skomarska hiša, katere skrbnica je bila. Zadnjič je vanjo vstopila v spominu zbranih na žalni slovesnosti, ki so ji njeni Skomarjani pripravili njej v spomin in slovo. In sedaj je odšla daleč tja preko mavrice v daljavo in se pridružila svojemu soprogu. Počivaj v miru, draga Magda! ŽIVKO BEŠKOVNIK Polzelani na regijski kviz V soboto, 2. marca, so se mladi podeželani Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline, ki ima v svojih vrstah nekaj več kot 200 članov, dobili v dvorani gasilskega društva v Šempetru, kjer so or- ganizirali tradicionalni Medobčinski kviz Mladi in kmetijstvo ter nato izpeljali letni zbor društva. Tekmovalo je šest ekip. Pet iz Društva podeželske mladine Spodnja Savinjska dolina (Braslovče, Gotovlje, Petrovče, Polzela 1 in Polzela 2) ter kot gostje ekipa Društva podeželske mladine Celje, Dobrna, Štore in Vojnik. Na regijski kviz se je uvrstila ekipa Polzela 2, ki so jo sestavljali Tim Zabukovnik, Laura Satler in Žan Zabukovnik. Drugo mesto je zasedla ekipa iz Bra- slovč, tretje tista iz Gotovelj. Teme kviza so bile: Kaj vse ogroža naš gozd, Ekološko kmetovanje in Suha roba. Regijski kviz bo 5. aprila v Šoštanju. Po kvizu je sledil uradni del, kjer je predsednica Man- ca Marovt poročala o vsem, kar se je dogajalo v letu 2023. Udeležili so se različnih tekmovanj, prireditev, sejmov, izobraževanj, sodelovali pri tradicionalni po- vorki na Dan hmeljarjev, na Hmeljarskem likofu ter Savinjskem Oktoberfestu, odpravili so se na tridnevno strokovno ekskurzijo na Češko, največji izziv pa jim je bila organizacija in izpeljava društvene veselice v Braslovčah. Tudi za letošnje leto so predstavili zanimiv in pester načrt dela, najbolj pa se veselijo društvene veselice, ki jo bodo 8. junija organizirali na Polzeli. TT S kviza Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline Obiskali so jih učenci iz Španije V tednu od 5. do 9. febru- arja so Osnovno šolo Franja Malgaja Šentjur v okviru projekta Erasmus+ Inova- tivne metode in oblike dela obiskali učenci iz španske- ga mesta Los Barrios na jugozahodu Španije blizu Gibraltarja. V Šentjurju jih je prijazno sprejelo 12 družin gostiteljic, ki smo jim pokazale, kako ži- vijo njihovi vrstniki pri nas. V tednu smo jim pripravili dneve, polne doživetij, spo- znali so našo šolo, okolico Šentjurja, Celje, Ljubljano in tudi Osnovno šolo Savsko naselje v Ljubljani. Španski vrstniki so prvič videli sneg in stali na smučeh, kar je bilo za njih prav posebno doživetje. V tem tednu smo primerjali podobnosti in raz- like med Slovenijo in Španijo, šolskim sistemom, načinom življenja. Med drugim smo ugotovili, da imamo podob- ne težave na področju bralne pismenosti, ob pretirani upo- rabi mobilnih telefonov med najstniki, da pa smo pri nas veliko naprednejši pri ekolo- ški ozaveščenosti, ločevanju odpadkov … Veselimo se že aprila, saj takrat naši učenci vrnejo obisk v Španiji. SILVA ŠKOBERNE Ogled celjskega gradu V spomin Spomini na prvo srečanje z njim kot profesorjem in izjemno likovno-umetniško osebnostjo segajo v čas mojih dijaških let na celjskem učiteljišču. Bil je prvi likovni pedagog, ki nam je znal približati pojmovanje in razumevanje likovne vzgoje. Prepričal nas je, da likovni pouk ni zgolj učenje risanja, ampak predvsem vzgoja razumevanja širine in moči likovnega izražanja človeka pri zaznavanju sveta. Doma in v Evropi se je prof. Ciril Cesar uveljavil kot iz- vrsten profesor in industrijski oblikovalec (všečna in pri- kladna namizna tehtnica). Kako visoko dodano vrednost lahko izdelkom Gorenja prispeva oblikovanje, je po njegovi vrnitvi iz Ulma, kjer je deloval v visoki šoli za industrijsko oblikovanje, med prvimi odkril legendarni prvi direktor Gorenja Ivan Atelšek. Zaupal mu je skrb za oblikovno podobo (dizajn) gospodinjskih aparatov, ki jim je Ciril Cesar prispeval funkcionalno utemeljeno estetsko obliko. V Gorenju so mu zaupali vodenje instituta za industrijsko oblikovanje, kjer je bdel nad sodobno likovno zasnovo in podobo izdelkov bele tehnike. Z veliko hvaležnostjo za njegov prispevek k napredku Gorenja je ta gospodarska družba postavila v trajen spomin nanj stalno umetniško zbirko njegovih del in projektov na velenjskem gradu. Pri tem je zavzeto pomagala njegova hči Nives, ki mu je bila ob soprogi Olgi v veliko pomoč zlasti tedaj, ko širše družbeno okolje ni premoglo pravega razu- mevanja in zadostne opore njegovim včasih tudi drznim likovno-umetniškim podvigom. Poleg njegovih prispevkov k dizajnu industrijskih izdel- kov ne gre spregledati in pozabiti njegovega bogatega ki- parskega opusa. Celjani smo lahko ponosni na njegov spo- menik pesniku Antonu Aškercu, čigar navzkrižne kretnje rok izražajo razpetost med polnim življenjem in nebom. Moj hvaležen dijaški spomin na prof. Cirila Cesarja sega tudi v zanj manj prijazne čase, ko ni bil vedno prav razu- mljen in je deloval za nekatere moteče s svojo načelnostjo in zvestobo svojim idealom. Ti namreč niso bili vedno po- godu trenutnim pogledom na vlogo umetnosti v družbi. T o se je pokazalo tudi ob zavrnitvi njegove ekspresionistično oblikovane protivojne skulpture, ki da ni dovolj prepričljivo izražala pričakovanega heroizma. Celju in celjski regiji je akademski kipar Ciril Cesar zapu- stil vrsto trajnih navdihujočih sledi. Mi, njegovi nekdanji dijaki na celjskem učiteljišču, mu ostajamo hvaležni za vsa zrna resnice pri prepoznavanju lepote sporočil likovnih umetnostnih stvaritev. Kot močna osebnost in načelen človek bo v svojih delih živel še dolgo, dolgo. Ni večjega priznanja človeku, kot je tisto, ki mu je bilo namenjeno za sledi in dosežke pri ustvarjanju človeških vrednot. In prof. Ciril Cesar nam je zapustil bogato bero. Prof. EMIL ROJC Akademski kipar Ciril Cesar v mojih spominih Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 10, 7. marec 2024 AKTUALNO pon-pet: 7.00-14.00, sob., ned., prazniki: 8.00-12.00 Po sveže ribe v domaco ribogojnico! ˇ Sprej za enostavno uporabo Zaščita ran po rezi Vrhunske škarje za čisto in natančno rez čisto in natančno rez Kateri so rodni brsti? Če ne vemo, kateri in kje so rodni brsti, jih hitro odrežemo stran. Pri pečkarjih (jablana, hruška, naši) so v marcu rodni brsti že prav lepo prepoznavni. Ti so namreč lepe okrogle oblike. Naj- demo jih na konicah enoletnih poganjkov (vejic). Ti so lahko zelo dolgi – vodeni poganjki, a se zaključijo z rodnim brstom. Najbolj kakovosten rodni les pa je kratek, dolg od 5 do 10 cm. Odvisen je tudi od sadne vrste in sorte. Ravno nasprotno od koščičarjev, kjer bolj cenimo dolge poganjke, ki jih imenujemo rodne šibe. Krošnja v obliki piramide Ko začnemo z rezjo, vedno začnemo pri vrhu. Najprej uredi- mo tega in nato nadaljujemo z zgornjo etažo in se pomikamo navzdol. Številni vrtnarji tako odkrijejo, da v spodnji etaži skoraj nimajo dela. Saj enodebelno drevo vedno oblikujemo samo z enim vrhom. Etaže pa morajo biti z rezjo skrajšane tako, da ne senčijo tistih pod sabo. Zato imamo največ dela v zgornjih dveh etažah, kjer je izrezovanja bujnih poganjkov in krajšanja predolgih vej res veliko. Osnovna dela Za pravilno rez potrebujemo kakovostne škarje z močnim in ostrim rezilom. Drugače hitro pride do slabe volje in slabe- ga dela. Osnova vsega so ročne škarje, med katerimi so večna klasika in sinonim za kakovost škarje Lowe št. 6. Poleg ročnih potrebujemo škarje s podaljšanim ročajem. Sam uporabljam kar teleskopske škarje Lowe 100 cm in z njimi dosežem vse etaže pri srednjih podlagah in večino pri sejancih. Za vse drugo pa uporabljam teleskopske škarje Stocker, ki jih lahko podaljšam do 300 cm. Odvajanje in krajšanje Odvajanje na bolj položen poganjek pomeni takšno rez: pre- dolgo vejo odrežemo tam, kjer imamo krajši poganjek, ki je pod položnim kotom. In so na njem seveda rodni brsti. Pri rezi pečkarjev vedno pazimo, da naredimo raven rez in ne puščamo čepov. Iz čepov namreč hitro odženejo vejice, ki jih ne potre- bujemo. Posamezne veje lahko tudi krajšamo, a do stranskih poganjkov, ki se zaključijo z rodnim brstom. Zimska rez pečkarjev T opli in sončni zimski dnevi so pravi čas za pomembno delo v sadovnjaku. V tem času izvajamo rez drevja in jagodičevja, obenem pa še opravimo prvo škropljenje. Zimsko rez v sadovnjaku delamo od novega leta pa vse do cvetenja. Bolj zgo- daj ko porežemo drevo, bolj močno odžene. Če pa rez izvajamo bližje cvetenju, so rastline bolj izpostavljene napadu škodljivcev in bolezni. Zato se večinoma odločamo za rez v marcu, ki je ravno vmes. Vedno režemo, ko je suho vreme in brez zmrzali. Prav tako morajo biti rastline v času rezi suhe. Priporočam, da izberemo lep sončen dan in naj bo po rezi še vsaj 3 dni suho vreme. Kljub suhemu vremenu je najbolje vse nastale rane zaščititi s cepilno smolo. Tako preprečimo vdor bolezni in škodljivcev skozi sveže rane v drevo. Najbolj enostavna za upora- bo je cepilna smola v spreju Compo Lac balsam. Ker je v obliki spreja, dosežemo tudi višje ležeče rane, ki jih z enim pritiskom hitro zapremo. Bohotivke in izrezovanje Bohotivke ali vodni poganjki ali navpičnice. Ti pokončni mladi poganjki so veliki porabniki hranil. Če izraščajo navpično navzgor ali navzdol iz hrbtišča veje, jih izrežemo. Če pa so bolj ob strani, jih upognemo. Zelo pomembno je tudi izrezovanje vej, ki se drgnejo druga v drugo, ker to povzroča rane in vhodno točko za bolezni in škodljivce. Prav tako izrezujemo veje v sredini krošnje, na katerih ni plodov, ampak samo gostijo krošnjo. Upogibanje Bohotivke in drug mlad enoleten les je zelo pomemben pri peč- karjih. Če je le možno, te veje upognemo v vodoraven položaj ali do kota 45 °. Tako vzgajamo mlad les za naslednja leta, ki bo nadomestil star, slabo roden les. Škropljenje je pomembno V tem pomladanskem času opravimo tudi prvo škropljenje z bakrenimi pripravki. Ti krepijo rastline in delujejo na pogoste bo- lezni, kot so breskova kodravost, listna luknjičavost koščičarjev, škrlup in številne druge. Zelo učinkovito bo škropljenje s sred- stvom Cuprovin 50. Prav tako pa škropimo z oljnimi pripravki, ki delujejo proti škodljivcem. Odsvetujem mešanje sredstev, saj se pripravek hitro sesiri. Pri uporabi sredstev je tako, da moramo temeljito omočiti celotno drevo. Če imamo velika drevesa, mo- ramo imeti močno škropilnico. Da je delo lažje, sam uporabljam kar akumulatorsko škropilnico Stocker Ergo 12 L, ker imam tako ves čas enakomeren pritisk, kar močno olajša delo. Zraven škro- pilnice sem dobil dve bateriji, ki skupaj zadoščata za več kot 5 ur škropljenja, kar je več kot dovolj za domači sadovnjak. Pazimo, da škropimo vedno v suhem vremenu in suha drevesa. V času škropljenja in še vsaj 5 ur po škropljenju naj bo temperatura nad 5 °C. Če smo že pri delu, poleg dreves poškropimo še vse jagodičevje in olesene okrasne rastline. Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., Metrobov strokovnjak Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 10, 7. marec 2024 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Kajuhovo dopisovanje z drugimi literati (6) Franc Šebjanič se je rodil 30. novembra 1920 v Murski So- boti, kjer se je tudi šolal. Kot mlad pesnik je postal urednik srednješolskega glasila Mladi Prekmurec, ki je preraslo v osrednje književno mladinsko glasilo. Na ljubljanski univerzi je študiral slavistiko. V letih 1941–1944 je bil učitelj v Gede- rovcih v Prekmurju. Bil je aktivist OF, po vojni je delal kot časnikar in uslužbenec v zveznih, republiških in drugih or- ganih, bil je tudi sodelavec Zgodovinskega časopisa, Letopisa za zgodovino in narodopisje ter član društva zgodovinarjev Slovenije. Dopisnica Franca Šebjaniča Franc Šebjanič pisnih stikih. V listu Mladi Prekmurec je v decembrsko- -novembrski številki leta 1940 objavljena Kajuhova pesem V nočeh pred vstajenjem. Na sestanku so se pogovarjali o organizaciji literarnega veče- ra, ki bi zajemal razstavo del Ivana Napotnika. Ob pomoči sodelavcev Slovenske mladine je vse priprave za večer prevzel Kajuh. Zaradi bogate kulturne tradicije mladih Šoštanjčanov in ker so bili zagotovljeni drugi materialni pogoji, je bil literar- ni večer v Šoštanju 30. 8. 1939 pod okriljem CMD, v dvora- ni šoštanjskega sokolskega doma. Po pozdravnem govoru dr. Jožeta Goričarja, predsedni- ka podružnice CMD, ter Biba Roecka je sledil recitacijski del prireditve. Po končani prvi Kajuhovi recitaciji in recitaciji Franca Šebjaniča je sledil od- mor. V drugem delu prireditve so svoja dela brali Miško Kra- njec, Kajuh, Milena Bole in France Jamnik. Nastop je za- ključil Dušan Bordon z esejem Odgovornost generacije. Prire- ditev je uspela, s prostovoljno vstopnino so zbrali denar za povračilo potnih stroškov po- vabljenim sodelavcem. Ohranjeni sta dve dopisnici, ki ju je Franc Šebjanič poslal Kajuhu. Se nadaljuje. Andreja Jurkovnik, Knjižnica Velenje Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Marjanček v maminem naročju, Spodnja Hudinja (Celje), 1958 Moj mož Marjan je bil pri Škoflekovih na Spodnji Hudinji najmlajši od treh otrok. Leta 1949 je s svojim prihodom na svet presenetil očeta Ignaca in mamo Ano in se pridružil takrat devet- najst let starejšemu bratu in deset let starejši sestri. Kot je pogosto v takšnih prime- rih, je postal njihov družin- ski miljenček. Prav posebno navezo pa je stkal z mamico, ki je, kot je bilo takrat običajno, skrbela za dom in gospodinjstvo. Nju- na je bila vsakodnevna skrb za zajčke, kokoške in pujske, ki so jih takrat še lahko redili na njihovi domačiji na obrobju mesta. Njegova navezanost na mamo ga je prikrajšala tudi za mnoga poletna doživetja na morju. Ker ni mogla mama z njim, se ni želel udeleževati šolskih kolonij. Oče Ignac pa je bil šofer in na veliko Marjanovo veselje ga je večkrat vzel sabo na vo- žnjo po Celju in okolici. In že takrat je sprejel odločitev, da bo, kot oče, opravljal šoferski poklic. In tako je Marjanček zrasel v Marjana in postal samostojni avtoprevoznik in ta poklic je opravljal vse do upokojitve. V družini Škoflekovih, v katero sem se primožila, so me zelo lepo sprejeli in sem se s taščo in vsemi drugimi zelo dobro razumela. Med sabo smo bili vedno zelo po- vezani. Prispevala: Cvetka Škoflek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra. si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Zadnje desetletje svojega ži- vljenja je posvetil raziskavam prekmurske preteklosti, pred- vsem raziskovanju protestan- tizma v Prekmurju. Dokazal je neposredne vplive Dalma- tinove Biblije na delo Števana Küzmiča (najvplivnejšega pro- testantskega pisatelja v Prek- murju). Šebjanič je bil eden od pobu- dnikov dvojezičnega šolstva v Prekmurju. Sam in kot soav- tor je izdal več slovarjev. Umrl je 26. oktobra 1984 v Murski Soboti. Na sestanku sodelavcev Slo- venske mladine, ki je bil konec julija leta 1938 na Osredku pri Krškem, se je Kajuh seznanil s Francem Šebjaničem. Nju- no srečanje je pripeljalo do Kajuhovega sodelovanja pri Mladem Prekmurcu. Šebjanič ga je seznanil s situacijo v Pre- kmurju in usmeritvijo revije ter ga povabil k sodelovanju. Pozneje sta ostala v pogostih 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 10, 7. marec 2024 AKTUALNO pon-pet: 7.00-14.00, sob., ned., prazniki: 8.00-12.00 Po sveže ribe v domaco ribogojnico! ˇ Sprej za enostavno uporabo Zaščita ran po rezi Vrhunske škarje za čisto in natančno rez čisto in natančno rez Kateri so rodni brsti? Če ne vemo, kateri in kje so rodni brsti, jih hitro odrežemo stran. Pri pečkarjih (jablana, hruška, naši) so v marcu rodni brsti že prav lepo prepoznavni. Ti so namreč lepe okrogle oblike. Naj- demo jih na konicah enoletnih poganjkov (vejic). Ti so lahko zelo dolgi – vodeni poganjki, a se zaključijo z rodnim brstom. Najbolj kakovosten rodni les pa je kratek, dolg od 5 do 10 cm. Odvisen je tudi od sadne vrste in sorte. Ravno nasprotno od koščičarjev, kjer bolj cenimo dolge poganjke, ki jih imenujemo rodne šibe. Krošnja v obliki piramide Ko začnemo z rezjo, vedno začnemo pri vrhu. Najprej uredi- mo tega in nato nadaljujemo z zgornjo etažo in se pomikamo navzdol. Številni vrtnarji tako odkrijejo, da v spodnji etaži skoraj nimajo dela. Saj enodebelno drevo vedno oblikujemo samo z enim vrhom. Etaže pa morajo biti z rezjo skrajšane tako, da ne senčijo tistih pod sabo. Zato imamo največ dela v zgornjih dveh etažah, kjer je izrezovanja bujnih poganjkov in krajšanja predolgih vej res veliko. Osnovna dela Za pravilno rez potrebujemo kakovostne škarje z močnim in ostrim rezilom. Drugače hitro pride do slabe volje in slabe- ga dela. Osnova vsega so ročne škarje, med katerimi so večna klasika in sinonim za kakovost škarje Lowe št. 6. Poleg ročnih potrebujemo škarje s podaljšanim ročajem. Sam uporabljam kar teleskopske škarje Lowe 100 cm in z njimi dosežem vse etaže pri srednjih podlagah in večino pri sejancih. Za vse drugo pa uporabljam teleskopske škarje Stocker, ki jih lahko podaljšam do 300 cm. Odvajanje in krajšanje Odvajanje na bolj položen poganjek pomeni takšno rez: pre- dolgo vejo odrežemo tam, kjer imamo krajši poganjek, ki je pod položnim kotom. In so na njem seveda rodni brsti. Pri rezi pečkarjev vedno pazimo, da naredimo raven rez in ne puščamo čepov. Iz čepov namreč hitro odženejo vejice, ki jih ne potre- bujemo. Posamezne veje lahko tudi krajšamo, a do stranskih poganjkov, ki se zaključijo z rodnim brstom. Zimska rez pečkarjev T opli in sončni zimski dnevi so pravi čas za pomembno delo v sadovnjaku. V tem času izvajamo rez drevja in jagodičevja, obenem pa še opravimo prvo škropljenje. Zimsko rez v sadovnjaku delamo od novega leta pa vse do cvetenja. Bolj zgo- daj ko porežemo drevo, bolj močno odžene. Če pa rez izvajamo bližje cvetenju, so rastline bolj izpostavljene napadu škodljivcev in bolezni. Zato se večinoma odločamo za rez v marcu, ki je ravno vmes. Vedno režemo, ko je suho vreme in brez zmrzali. Prav tako morajo biti rastline v času rezi suhe. Priporočam, da izberemo lep sončen dan in naj bo po rezi še vsaj 3 dni suho vreme. Kljub suhemu vremenu je najbolje vse nastale rane zaščititi s cepilno smolo. Tako preprečimo vdor bolezni in škodljivcev skozi sveže rane v drevo. Najbolj enostavna za upora- bo je cepilna smola v spreju Compo Lac balsam. Ker je v obliki spreja, dosežemo tudi višje ležeče rane, ki jih z enim pritiskom hitro zapremo. Bohotivke in izrezovanje Bohotivke ali vodni poganjki ali navpičnice. Ti pokončni mladi poganjki so veliki porabniki hranil. Če izraščajo navpično navzgor ali navzdol iz hrbtišča veje, jih izrežemo. Če pa so bolj ob strani, jih upognemo. Zelo pomembno je tudi izrezovanje vej, ki se drgnejo druga v drugo, ker to povzroča rane in vhodno točko za bolezni in škodljivce. Prav tako izrezujemo veje v sredini krošnje, na katerih ni plodov, ampak samo gostijo krošnjo. Upogibanje Bohotivke in drug mlad enoleten les je zelo pomemben pri peč- karjih. Če je le možno, te veje upognemo v vodoraven položaj ali do kota 45 °. Tako vzgajamo mlad les za naslednja leta, ki bo nadomestil star, slabo roden les. Škropljenje je pomembno V tem pomladanskem času opravimo tudi prvo škropljenje z bakrenimi pripravki. Ti krepijo rastline in delujejo na pogoste bo- lezni, kot so breskova kodravost, listna luknjičavost koščičarjev, škrlup in številne druge. Zelo učinkovito bo škropljenje s sred- stvom Cuprovin 50. Prav tako pa škropimo z oljnimi pripravki, ki delujejo proti škodljivcem. Odsvetujem mešanje sredstev, saj se pripravek hitro sesiri. Pri uporabi sredstev je tako, da moramo temeljito omočiti celotno drevo. Če imamo velika drevesa, mo- ramo imeti močno škropilnico. Da je delo lažje, sam uporabljam kar akumulatorsko škropilnico Stocker Ergo 12 L, ker imam tako ves čas enakomeren pritisk, kar močno olajša delo. Zraven škro- pilnice sem dobil dve bateriji, ki skupaj zadoščata za več kot 5 ur škropljenja, kar je več kot dovolj za domači sadovnjak. Pazimo, da škropimo vedno v suhem vremenu in suha drevesa. V času škropljenja in še vsaj 5 ur po škropljenju naj bo temperatura nad 5 °C. Če smo že pri delu, poleg dreves poškropimo še vse jagodičevje in olesene okrasne rastline. Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., Metrobov strokovnjak Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 10, 7. marec 2024 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Kajuhovo dopisovanje z drugimi literati (6) Franc Šebjanič se je rodil 30. novembra 1920 v Murski So- boti, kjer se je tudi šolal. Kot mlad pesnik je postal urednik srednješolskega glasila Mladi Prekmurec, ki je preraslo v osrednje književno mladinsko glasilo. Na ljubljanski univerzi je študiral slavistiko. V letih 1941–1944 je bil učitelj v Gede- rovcih v Prekmurju. Bil je aktivist OF, po vojni je delal kot časnikar in uslužbenec v zveznih, republiških in drugih or- ganih, bil je tudi sodelavec Zgodovinskega časopisa, Letopisa za zgodovino in narodopisje ter član društva zgodovinarjev Slovenije. Dopisnica Franca Šebjaniča Franc Šebjanič pisnih stikih. V listu Mladi Prekmurec je v decembrsko- -novembrski številki leta 1940 objavljena Kajuhova pesem V nočeh pred vstajenjem. Na sestanku so se pogovarjali o organizaciji literarnega veče- ra, ki bi zajemal razstavo del Ivana Napotnika. Ob pomoči sodelavcev Slovenske mladine je vse priprave za večer prevzel Kajuh. Zaradi bogate kulturne tradicije mladih Šoštanjčanov in ker so bili zagotovljeni drugi materialni pogoji, je bil literar- ni večer v Šoštanju 30. 8. 1939 pod okriljem CMD, v dvora- ni šoštanjskega sokolskega doma. Po pozdravnem govoru dr. Jožeta Goričarja, predsedni- ka podružnice CMD, ter Biba Roecka je sledil recitacijski del prireditve. Po končani prvi Kajuhovi recitaciji in recitaciji Franca Šebjaniča je sledil od- mor. V drugem delu prireditve so svoja dela brali Miško Kra- njec, Kajuh, Milena Bole in France Jamnik. Nastop je za- ključil Dušan Bordon z esejem Odgovornost generacije. Prire- ditev je uspela, s prostovoljno vstopnino so zbrali denar za povračilo potnih stroškov po- vabljenim sodelavcem. Ohranjeni sta dve dopisnici, ki ju je Franc Šebjanič poslal Kajuhu. Se nadaljuje. Andreja Jurkovnik, Knjižnica Velenje Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Marjanček v maminem naročju, Spodnja Hudinja (Celje), 1958 Moj mož Marjan je bil pri Škoflekovih na Spodnji Hudinji najmlajši od treh otrok. Leta 1949 je s svojim prihodom na svet presenetil očeta Ignaca in mamo Ano in se pridružil takrat devet- najst let starejšemu bratu in deset let starejši sestri. Kot je pogosto v takšnih prime- rih, je postal njihov družin- ski miljenček. Prav posebno navezo pa je stkal z mamico, ki je, kot je bilo takrat običajno, skrbela za dom in gospodinjstvo. Nju- na je bila vsakodnevna skrb za zajčke, kokoške in pujske, ki so jih takrat še lahko redili na njihovi domačiji na obrobju mesta. Njegova navezanost na mamo ga je prikrajšala tudi za mnoga poletna doživetja na morju. Ker ni mogla mama z njim, se ni želel udeleževati šolskih kolonij. Oče Ignac pa je bil šofer in na veliko Marjanovo veselje ga je večkrat vzel sabo na vo- žnjo po Celju in okolici. In že takrat je sprejel odločitev, da bo, kot oče, opravljal šoferski poklic. In tako je Marjanček zrasel v Marjana in postal samostojni avtoprevoznik in ta poklic je opravljal vse do upokojitve. V družini Škoflekovih, v katero sem se primožila, so me zelo lepo sprejeli in sem se s taščo in vsemi drugimi zelo dobro razumela. Med sabo smo bili vedno zelo po- vezani. Prispevala: Cvetka Škoflek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra. si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Zadnje desetletje svojega ži- vljenja je posvetil raziskavam prekmurske preteklosti, pred- vsem raziskovanju protestan- tizma v Prekmurju. Dokazal je neposredne vplive Dalma- tinove Biblije na delo Števana Küzmiča (najvplivnejšega pro- testantskega pisatelja v Prek- murju). Šebjanič je bil eden od pobu- dnikov dvojezičnega šolstva v Prekmurju. Sam in kot soav- tor je izdal več slovarjev. Umrl je 26. oktobra 1984 v Murski Soboti. Na sestanku sodelavcev Slo- venske mladine, ki je bil konec julija leta 1938 na Osredku pri Krškem, se je Kajuh seznanil s Francem Šebjaničem. Nju- no srečanje je pripeljalo do Kajuhovega sodelovanja pri Mladem Prekmurcu. Šebjanič ga je seznanil s situacijo v Pre- kmurju in usmeritvijo revije ter ga povabil k sodelovanju. Pozneje sta ostala v pogostih 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 10, 7. marec 2024 RAZVEDRILO HOROSKOP JE PRIPRAVIL TADEJ ŠINK, HORARNI ASTROLOG, 041 428 966 Denar: Pridobili boste več in- formacij, ki vam bodo koristile na delovnem mestu. Uran vam bo podaril nove zamisli, opraviti pa bo treba tudi osebno analizo, kaj si vi želite. Motite se, če mi- slite, da naj bi bilo vse po vaše, treba se bo prilagoditi in sodelo- vati. Zdravje: Svoje občutke boste izrazili skozi pogovor in tako bo- ste tudi našli notranji mir. Pozi- tivne vibracije prinaša peščeno rumena barva. Sledili boste svo- jim občutkom, sprostila pa vas bo tudi glasba. Denar: Projekte, ki bodo priha- jali v vaše življenje, boste sprejeli odprtih rok – tako najdete v sebi dodatno energijo. Spremljala vas bosta moč in pogum, s svo- jimi idejami boste ustvarili do- bro vzdušje. V tem tednu boste denarno napredovali. Zdravje: Sprehod ob reki vas bo sprostil. Pomembno je tudi, da svoje mi- sli usmerite v nekaj čarobnega. Poglobili se boste v obveznosti, s katerimi ste odlašali, in se tako po svoje umirili. Denar: Sodeč po zvezdnih namigih ne bo presenečenj in prejeli boste moč, da se soočite z obveznostmi. Jupiter vam bo pomagal razumeti dodatne oko- liščine in skozi to sledi določen napredek. Naredili boste načrt, kaj ima prednost. Zdravje: Spro- stili vas bosta prijetna glasba ali narava. Odločitve prinašajo iz- točnice za osebno rast. Pridobili boste nekaj modrosti in navdih našli v svojem srcu. Modro bo, da si vzamete čas zase in ugotovite, kaj morate spremeniti v vsakda- njem življenju Denar: Spremljala vas bo močna spodbuda in naredili boste pomemben korak naprej. Spoznanja, ki bodo sledila, bodo prav poučna. Na delovnem me- stu vam bodo v pomoč tudi sode- lavci. Spoznali boste, da se vam vztrajnost izplača, predvsem konec tedna. Zdravje: V ospred- ju bo plodna energija in tako se bo več ali manj vse odvijalo po pričakovanjih. Privoščite si več prostega časa. Poglobili se boste v svet besed, pridobili nova znanja in sledili osebnim smerokazom. Denar: Teden prinaša nekaj sprememb in novosti. A lahko bo- ste ponosni nase, saj boste znali slediti uspehu. Barva tedna bo svetlo modra. Pri denarju boste znali upoštevati dobre namige, katere novosti so dobrodošle. Zdravje: Obiskala vas bo vila kreativnosti in okrepila vašo sa- mozavest in samozaupanje. Po- membno vlogo bo imel pogovor, izmenjava mnenj. Res je, da se počasi daleč pride, torej si vze- mite dovolj časa za opazovanje, kajti sledili bo skoraj magični preobrati. Denar: Če boste znali izluščiti navdih iz lastnih izkušenj, bo gotovo prišel uspeh, prav tako nova motivacija. Na delovnem mestu se bodo obveznosti sicer kopičile in se bo treba bolje orga- nizirati. Če se boste z zaupanjem podali v nove izzive, boste že ob koncu tedna prijetno preseneče- ni. Zdravje: Neptun bo okrepil vaša duhovna znanja in tako boste na življenje pogledali na pozitiven način. Spremljala vas bo notranja moč. Črpali jo boste tudi iz kreativnosti, predvsem pa ob tem, ko boste prisluhnili čustvom. Denar: Poglobili se boste v obveznosti, Saturn pa vam bo namenil ugodne rešitve. Srečno roko boste imeli pri sodelovanju in raziskovanju novih znanj, čas bo namenjen tudi zaključkom. Denarno se bodo zadeve uredile v vašo korist, a postaviti si mora- te osebne meje. Zdravje: Zelena barva vam bo dala energijo in lahko boste naredili korak naprej. Poglobili se boste v raziskovanje pozitivnih misli in kreativno umetnost. Sprejeli boste tudi ne- kaj omejitev, a prav v tem bo tudi rešitev. Duhovno sporočilo tedna bo povezano z odpuščanjem. Denar: Poglobili se boste v različna znanja in tako odkri- vali zanimive, drugačne stvari. Mars vam bo podaril moč, da se bolje osredotočite na svoje cilje. Zanimivo je, da boste znali pri- dobiti paleto koristnih informa- cij, uspehi pa bodo skupinski. Zdravje: Drugi ljudje vam bodo pomagali razumeti globlji pomen in smisel. Prijetne besede bodo ključ do srca in medsebojnega razumevanja. V tem tednu boste upravičeno ponosni nase in na svoje dosežke. Sprostile vas bodo narava in aktivnosti na prostem. Denar: Spremembe na delov- nem mestu bodo dobra iztočni- ca za osebno rast. Odkriti boste morali svojo izvirnost, Merkur pa bo okrepil vaš smisel za diploma- cijo. Odločitve tega tedna bodo dobra iztočnica za napredovanje. Zdravje: Pozitivno energijo vam bodo povrnile narava in aktivno- sti na prostem. Vaše zamisli bodo briljantne in zelo dobro sprejete v širši skupini. Nekaj časa boste morali nameniti tudi pospravlja- nju omar – v simboličnem smislu boste sprejeli določene zaključke. Denar: Na delovnem mestu se boste morali postaviti zase, pozi- tivna vrednota pa bo diplomacija. V pomoč vam bo Merkur, prinaša paleto različnih rešitev. Pogovor s sodelavci bo pripomogel k sta- bilnosti, in če boste sledili svojim občutkom, boste napredovali. Zdravje: Neptun vam bo okrepil intuicijo in poudaril duhovna znanja, skozi to lahko pridobite dodatno motivacijo in nagrado. Stvari, ki jih ne morete povedati na glas, si zapisujte. Iz duhovnega sveta boste prejeli namig, da je čas pravi za raziskovanje preteklosti. Denar: Na svoj način boste morali povedati svoje mnenje, a štele bodo izbrane besede. Od- govornost vam bo ta teden pri- nesla neko nagrado in predvsem sodelovanja. Naredili boste korak naprej, vendar morate najti moč tudi v sodelovanju.Zdravje: V ospredju bo srčnost in to bo pripo- moglo k vašemu notranjemu rav- novesju. V energetskem smislu boste morali popaziti na predel grla. Zapisujte svoje občutke. Če se boste počutili ljubljene, boste srečni, in tako bodo vaše poti pol- ne harmonije in čarobnosti Denar: Merkur vam bo po- magal narediti načrt in sprejeti dobre odločitve. V svojo bližino boste v tem tednu privabili ljudi, ki vam bodo naklonjeni, in tako bodo pred vami uspešna sodelo- vanja. Pričakujete lahko denarni priliv. Zdravje: Poudarjena bo vaša notranja moč, skozi pogo- vor pa boste spoznali, kaj mora- te še spremeniti. Ključno bo, da popazite na svoje splošno zdravje in telesu privoščite dodatne vita- mine v naravni obliki. Izgubljeno energijo vam bo povrnila narava. Barva tedna bo zelena. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Čevljar Janez je z ženo čistil podstrešje, ko sta naletela na račun lokalne popravljalnice čevljev. Datum na računu je bil starejši od 11 let. V smehu sta se skušala spomniti, kdo od njiju je pred več kot desetletjem morda pozabil iti ponje. »Bodo čevlji še vedno tam?« je vprašal Janez. »Ni zelo verjetno,« je odgovorila žena. »Vredno je poskusiti,« je dejal Janez, pospravil račun v žep, skočil v avto in se odpeljal v trgovino. Z resnim izrazom je izročil listek moškemu za pultom. S prav tako resnim obrazom je moški odgovoril: »Samo trenutek. Moram poiskati.« Izginil je v temen kot v ozadju trgovine. Dve minuti kasneje je moški zaklical: »Tukaj so!« »Res?« odgovori Janez. »To je čudovito! Kdo bi si mislil, da bodo po tolikem času še vedno tukaj.« Moški se je vrnil k pultu praznih rok: »V četrtek bodo po- pravljeni.« Gospodinja Nekega dne gospodinjska pomočnica zahteva od gospe večjo plačo. To zelo razjezi gospodinjo in jo vpraša: »Pa dobro, Marija, povej mi razlog, zakaj misliš, da si zaslužiš povišico?« Marija odgovori: »Nimam samo enega razloga, ampak tri«. Presenečena gospa ji odgovori: »Dobro, pa mi povej prvi razlog!« »Prvi razlog za povišico je, ker lepše likam kakor vi!« »Kdo to pravi?« jo vpraša gospa. Marija mirno odgovori:« Tako pravi vaš mož«. »Kateri pa je drugi razlog«, nejevoljno vpraša gospa. »Zato, ker boljše kuham kakor vi.« Jezna gospodinja: »Pa ne reci mi, da je to rekel moj mož?« Marija se nasmehne in ji reče: »Res, tako je rekel vaš mož.« Gospa že vsa jezna: »Povej še tretji razlog!« Marija z vso resnostjo: »Tretji razlog je, ker sem boljša lju- bimka kot vi.« Gospa, rdeča kakor puran, histerično: »Ali boš tudi tokrat rekla, da to trdi moj mož?« Marija se zasmeji in ji reče: »Ne, gospa, to trdi vaš vrtnar.« Špageti V Ameriki je imel poročeni zdravnik razmerje s svojo me- dicinsko sestro. Kmalu mu je medicinska sestra zaupala, da je noseča. Da tega ne bi izvedela njegova žena, ji je zdravnik predlagal, naj se odseli v Italijo in ima otroka tam. Za odhod ji je ponudil večjo vsoto denarja z besedami: »Ko se bo otrok rodil, bom jaz skrbel za stroške preživljanja.« »Kako pa te bom obvestila, da se je otrok rodil?« je vprašala medicinska sestra. Zdravnik ji je odgovoril: »Pošlji mi kartico in nanjo napiši le »špageti«. Ker sestra ni imela druge možnosti, je vzela denar in se odpravila v Italijo. Šest mesecev kasneje je zdravnika v ordinacijo poklicala njegova žena. »Dragi,« je dejala, »iz Evrope si prejel kartico z zelo čudno vsebino, katere ne razumem.« Doktor ji odgovori: »Počakaj, da se vrnem domov, pa ti vse razložim.« Zvečer pride zdravnik domov, prebere razglednico in pade na tla zaradi srčnega napada. Žena pokliče nujno medicinsko pomoč. Ko reševalci nalaga- jo zdravnika na nosila, eden od njih vpraša, kaj je povzročilo napad. Žena pobere s tal razglednico in glasno prebere: »ŠPAGETI, ŠPAGETI, ŠPAGETI, ŠPAGETI. Dvakrat s klobaso in mesnimi kroglicami, dvakrat brez.« Ferrari F40 – 3.000.000€ Brezplačno parkiranje – neprecenljivo Ko je treba zgodaj v službo. Kaj bi se zgodilo, če bi se naša vlada naenkrat znašla sredi puščave? Prvi dan bi se čudili. Drugi dan bi imeli sestanek. Tretji dan bi podražili pesek. Ne morem se navaditi, da sem kolo zamenjal za avto. Poletni delovni čas 22.00–6.00 6.00–22.00 Hitra fotka, preden ostanemo brez službe. Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 10, 7. marec 2024 RAZVEDRILO HOROSKOP JE PRIPRAVIL TADEJ ŠINK, HORARNI ASTROLOG, 041 428 966 Denar: Pridobili boste več in- formacij, ki vam bodo koristile na delovnem mestu. Uran vam bo podaril nove zamisli, opraviti pa bo treba tudi osebno analizo, kaj si vi želite. Motite se, če mi- slite, da naj bi bilo vse po vaše, treba se bo prilagoditi in sodelo- vati. Zdravje: Svoje občutke boste izrazili skozi pogovor in tako bo- ste tudi našli notranji mir. Pozi- tivne vibracije prinaša peščeno rumena barva. Sledili boste svo- jim občutkom, sprostila pa vas bo tudi glasba. Denar: Projekte, ki bodo priha- jali v vaše življenje, boste sprejeli odprtih rok – tako najdete v sebi dodatno energijo. Spremljala vas bosta moč in pogum, s svo- jimi idejami boste ustvarili do- bro vzdušje. V tem tednu boste denarno napredovali. Zdravje: Sprehod ob reki vas bo sprostil. Pomembno je tudi, da svoje mi- sli usmerite v nekaj čarobnega. Poglobili se boste v obveznosti, s katerimi ste odlašali, in se tako po svoje umirili. Denar: Sodeč po zvezdnih namigih ne bo presenečenj in prejeli boste moč, da se soočite z obveznostmi. Jupiter vam bo pomagal razumeti dodatne oko- liščine in skozi to sledi določen napredek. Naredili boste načrt, kaj ima prednost. Zdravje: Spro- stili vas bosta prijetna glasba ali narava. Odločitve prinašajo iz- točnice za osebno rast. Pridobili boste nekaj modrosti in navdih našli v svojem srcu. Modro bo, da si vzamete čas zase in ugotovite, kaj morate spremeniti v vsakda- njem življenju Denar: Spremljala vas bo močna spodbuda in naredili boste pomemben korak naprej. Spoznanja, ki bodo sledila, bodo prav poučna. Na delovnem me- stu vam bodo v pomoč tudi sode- lavci. Spoznali boste, da se vam vztrajnost izplača, predvsem konec tedna. Zdravje: V ospred- ju bo plodna energija in tako se bo več ali manj vse odvijalo po pričakovanjih. Privoščite si več prostega časa. Poglobili se boste v svet besed, pridobili nova znanja in sledili osebnim smerokazom. Denar: Teden prinaša nekaj sprememb in novosti. A lahko bo- ste ponosni nase, saj boste znali slediti uspehu. Barva tedna bo svetlo modra. Pri denarju boste znali upoštevati dobre namige, katere novosti so dobrodošle. Zdravje: Obiskala vas bo vila kreativnosti in okrepila vašo sa- mozavest in samozaupanje. Po- membno vlogo bo imel pogovor, izmenjava mnenj. Res je, da se počasi daleč pride, torej si vze- mite dovolj časa za opazovanje, kajti sledili bo skoraj magični preobrati. Denar: Če boste znali izluščiti navdih iz lastnih izkušenj, bo gotovo prišel uspeh, prav tako nova motivacija. Na delovnem mestu se bodo obveznosti sicer kopičile in se bo treba bolje orga- nizirati. Če se boste z zaupanjem podali v nove izzive, boste že ob koncu tedna prijetno preseneče- ni. Zdravje: Neptun bo okrepil vaša duhovna znanja in tako boste na življenje pogledali na pozitiven način. Spremljala vas bo notranja moč. Črpali jo boste tudi iz kreativnosti, predvsem pa ob tem, ko boste prisluhnili čustvom. Denar: Poglobili se boste v obveznosti, Saturn pa vam bo namenil ugodne rešitve. Srečno roko boste imeli pri sodelovanju in raziskovanju novih znanj, čas bo namenjen tudi zaključkom. Denarno se bodo zadeve uredile v vašo korist, a postaviti si mora- te osebne meje. Zdravje: Zelena barva vam bo dala energijo in lahko boste naredili korak naprej. Poglobili se boste v raziskovanje pozitivnih misli in kreativno umetnost. Sprejeli boste tudi ne- kaj omejitev, a prav v tem bo tudi rešitev. Duhovno sporočilo tedna bo povezano z odpuščanjem. Denar: Poglobili se boste v različna znanja in tako odkri- vali zanimive, drugačne stvari. Mars vam bo podaril moč, da se bolje osredotočite na svoje cilje. Zanimivo je, da boste znali pri- dobiti paleto koristnih informa- cij, uspehi pa bodo skupinski. Zdravje: Drugi ljudje vam bodo pomagali razumeti globlji pomen in smisel. Prijetne besede bodo ključ do srca in medsebojnega razumevanja. V tem tednu boste upravičeno ponosni nase in na svoje dosežke. Sprostile vas bodo narava in aktivnosti na prostem. Denar: Spremembe na delov- nem mestu bodo dobra iztočni- ca za osebno rast. Odkriti boste morali svojo izvirnost, Merkur pa bo okrepil vaš smisel za diploma- cijo. Odločitve tega tedna bodo dobra iztočnica za napredovanje. Zdravje: Pozitivno energijo vam bodo povrnile narava in aktivno- sti na prostem. Vaše zamisli bodo briljantne in zelo dobro sprejete v širši skupini. Nekaj časa boste morali nameniti tudi pospravlja- nju omar – v simboličnem smislu boste sprejeli določene zaključke. Denar: Na delovnem mestu se boste morali postaviti zase, pozi- tivna vrednota pa bo diplomacija. V pomoč vam bo Merkur, prinaša paleto različnih rešitev. Pogovor s sodelavci bo pripomogel k sta- bilnosti, in če boste sledili svojim občutkom, boste napredovali. Zdravje: Neptun vam bo okrepil intuicijo in poudaril duhovna znanja, skozi to lahko pridobite dodatno motivacijo in nagrado. Stvari, ki jih ne morete povedati na glas, si zapisujte. Iz duhovnega sveta boste prejeli namig, da je čas pravi za raziskovanje preteklosti. Denar: Na svoj način boste morali povedati svoje mnenje, a štele bodo izbrane besede. Od- govornost vam bo ta teden pri- nesla neko nagrado in predvsem sodelovanja. Naredili boste korak naprej, vendar morate najti moč tudi v sodelovanju.Zdravje: V ospredju bo srčnost in to bo pripo- moglo k vašemu notranjemu rav- novesju. V energetskem smislu boste morali popaziti na predel grla. Zapisujte svoje občutke. Če se boste počutili ljubljene, boste srečni, in tako bodo vaše poti pol- ne harmonije in čarobnosti Denar: Merkur vam bo po- magal narediti načrt in sprejeti dobre odločitve. V svojo bližino boste v tem tednu privabili ljudi, ki vam bodo naklonjeni, in tako bodo pred vami uspešna sodelo- vanja. Pričakujete lahko denarni priliv. Zdravje: Poudarjena bo vaša notranja moč, skozi pogo- vor pa boste spoznali, kaj mora- te še spremeniti. Ključno bo, da popazite na svoje splošno zdravje in telesu privoščite dodatne vita- mine v naravni obliki. Izgubljeno energijo vam bo povrnila narava. Barva tedna bo zelena. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Čevljar Janez je z ženo čistil podstrešje, ko sta naletela na račun lokalne popravljalnice čevljev. Datum na računu je bil starejši od 11 let. V smehu sta se skušala spomniti, kdo od njiju je pred več kot desetletjem morda pozabil iti ponje. »Bodo čevlji še vedno tam?« je vprašal Janez. »Ni zelo verjetno,« je odgovorila žena. »Vredno je poskusiti,« je dejal Janez, pospravil račun v žep, skočil v avto in se odpeljal v trgovino. Z resnim izrazom je izročil listek moškemu za pultom. S prav tako resnim obrazom je moški odgovoril: »Samo trenutek. Moram poiskati.« Izginil je v temen kot v ozadju trgovine. Dve minuti kasneje je moški zaklical: »Tukaj so!« »Res?« odgovori Janez. »To je čudovito! Kdo bi si mislil, da bodo po tolikem času še vedno tukaj.« Moški se je vrnil k pultu praznih rok: »V četrtek bodo po- pravljeni.« Gospodinja Nekega dne gospodinjska pomočnica zahteva od gospe večjo plačo. To zelo razjezi gospodinjo in jo vpraša: »Pa dobro, Marija, povej mi razlog, zakaj misliš, da si zaslužiš povišico?« Marija odgovori: »Nimam samo enega razloga, ampak tri«. Presenečena gospa ji odgovori: »Dobro, pa mi povej prvi razlog!« »Prvi razlog za povišico je, ker lepše likam kakor vi!« »Kdo to pravi?« jo vpraša gospa. Marija mirno odgovori:« Tako pravi vaš mož«. »Kateri pa je drugi razlog«, nejevoljno vpraša gospa. »Zato, ker boljše kuham kakor vi.« Jezna gospodinja: »Pa ne reci mi, da je to rekel moj mož?« Marija se nasmehne in ji reče: »Res, tako je rekel vaš mož.« Gospa že vsa jezna: »Povej še tretji razlog!« Marija z vso resnostjo: »Tretji razlog je, ker sem boljša lju- bimka kot vi.« Gospa, rdeča kakor puran, histerično: »Ali boš tudi tokrat rekla, da to trdi moj mož?« Marija se zasmeji in ji reče: »Ne, gospa, to trdi vaš vrtnar.« Špageti V Ameriki je imel poročeni zdravnik razmerje s svojo me- dicinsko sestro. Kmalu mu je medicinska sestra zaupala, da je noseča. Da tega ne bi izvedela njegova žena, ji je zdravnik predlagal, naj se odseli v Italijo in ima otroka tam. Za odhod ji je ponudil večjo vsoto denarja z besedami: »Ko se bo otrok rodil, bom jaz skrbel za stroške preživljanja.« »Kako pa te bom obvestila, da se je otrok rodil?« je vprašala medicinska sestra. Zdravnik ji je odgovoril: »Pošlji mi kartico in nanjo napiši le »špageti«. Ker sestra ni imela druge možnosti, je vzela denar in se odpravila v Italijo. Šest mesecev kasneje je zdravnika v ordinacijo poklicala njegova žena. »Dragi,« je dejala, »iz Evrope si prejel kartico z zelo čudno vsebino, katere ne razumem.« Doktor ji odgovori: »Počakaj, da se vrnem domov, pa ti vse razložim.« Zvečer pride zdravnik domov, prebere razglednico in pade na tla zaradi srčnega napada. Žena pokliče nujno medicinsko pomoč. Ko reševalci nalaga- jo zdravnika na nosila, eden od njih vpraša, kaj je povzročilo napad. Žena pobere s tal razglednico in glasno prebere: »ŠPAGETI, ŠPAGETI, ŠPAGETI, ŠPAGETI. Dvakrat s klobaso in mesnimi kroglicami, dvakrat brez.« Ferrari F40 – 3.000.000€ Brezplačno parkiranje – neprecenljivo Ko je treba zgodaj v službo. Kaj bi se zgodilo, če bi se naša vlada naenkrat znašla sredi puščave? Prvi dan bi se čudili. Drugi dan bi imeli sestanek. Tretji dan bi podražili pesek. Ne morem se navaditi, da sem kolo zamenjal za avto. Poletni delovni čas 22.00–6.00 6.00–22.00 Hitra fotka, preden ostanemo brez službe. Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 10, 7. marec 2024 V akciji Ljudje odprtih rok vsako leto predstavljamo posameznike, ki izstopajo. So zgled in motivator za reševanje zagonetk, so agregat sprememb, izkazujejo se kot zaščitniki in zagovorniki ranljivih. Pomislite na ljudi v svoji okolici. Kdo izstopa? Kdo vas je razveselil ter navdal z lepimi občutki? Je to voznik avtobusa, ki pozdravi z nasmehom in z vami rad poklepeta, kar je vaša svetla točka dneva? Ste opazili osebo, ki pomaga starejšim? Poznate kmeta, ki dostavlja brezplačne zabojčke zelenjave tistim, ki živijo v pomanjkanju? Pomagajte nam najti izjemne ljudi, katerih dejanja ne smejo ostati neopažena. Sporočite nam ime vašega kandidata in njegovo zgodbo. V akciji Ljudje odprtih rok bomo predstavili izjemne ljudi, ki so s svojimi dejanji zaznamovali preteklo leto. Kandidate za regijski izbor bomo predstavili v našem mediju, bralci pa boste izmed njih izbrali tistega, ki ga bo v širšem, nacionalnem izboru za Dobrotnika leta spoznala vsa Slovenija. GLASOVNICA MOJ PREDLOG ZA DOBROTNIKA LETA  Ime in Priimek ......................................................................................................................................................................... ZAKAJ SI ZASLUŽI NAZIV DOBROTNIK LETA ......................................................................................................................................................................... ......................................................................................................................................................................... ......................................................................................................................................................................... DOBROTNIKA 2023 PREDLAGA: Ime in Priimek: ...................................................................................... Naslov: .................................................................................................. Telefonska številka: .............................................................................. Email: ................................................................................................... Datum: ................................................................................................. Podpis: ............................................................................... Predloge sprejemamo vključno do 22. marca 2024 na uredništvu Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2023«. Vsak ponedeljek ob 11:20 na Radiu Celje RAZVEDRILO Slikovna križanka REŠITEV SUDOKU 611 SUDOKU 612 SUDOKU 303 REŠITEV SUDOKU 302 3K ODSTOPIŠ - Z E R B - V I T K E P S R E P NOST NEKDANJA BRITANSKA PREMIERKA TRUSS HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA JUDOVSTVO Povsod z vami SLOVENSKA TV SERIJA: MALI … TAK, KI RAD LAŽE ANGLEŠKI IGRALEC GUINNESS ZELO DROBNI LEVKOPLAST NEMŠKI KANCLER SCHOLZ ANDRIĆ: MOST NA … BUTROS BUTROS-… TRŽAŠKA, TATARSKA TAK, KI JE BREZ DOLGOV ENERGETSKI ZAKON MISLITI … NIČ VEDETI PREBIVALCI OMANA ČEŠKI TEO- LOG (JAN) IZREDNA LEPOTA PODEŽELSKA NASELJA PREDSEDNIK NEKD. SZ BREŽNJEV RASTLINA Z VEJASTO RAZRASLIM STEBLOM ŽIVEŽ PRENOS TEŽE Z ENE NOGE NA DRUGO TAKI, KI RASTEJO … IMA 13 ŠTEVK RADIO ŠTUDENT DEL STOPALA REŠI SE, … MORE VRSTA BONBONOV OREGON TAVČARJEVA JUNAKINJA AVTOMOBIL- SKA OZNAKA KAZAHSTANA NA SVETU … ROŽCE NI, KOT JE TA VINSKA TRTA DOLG KOT … STREHA (STAR.) ŽIGA, ŽAGA, POJE …, ROM, POM, POM KLADIVO IME VEČ - N A Č P I G E SKIH FARAONOV PODARJENO ŽIVLJENJE MU VISI NA … EKONOMIST ZAKRAJŠEK ČE STOPIŠ … REP , ZACVILI EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA POVEJ ŠE ENKRAT BARČICA PO MORJU … UČINKI … LJUDI, STO ČUDI TISTI NA 40. MESTU SLOVENSKO SMUČIŠČE STANUJE, ŽIVI TERITO- RIALNA OBRAMBA ANG. PESNIK (JOHN) NAJVIŠJI VRH - I L I K A R A Ž D N A M SNOV, KI SE LAHKO PRETAKA FAKULTETA ZA UPRAVO AVSTRALSKI IGRALEC (GEOFFREY) MEDNAROD- NA OZNAKA ALBANIJE OČE (LJUBK.) GORA, JUŽNO OD LJUBLJANE EGIPČANSKI FARAON POLNILO ZA OROŽJE … KOT KUHAN RAK ZLOG V KOLIČINI SL. POLITIK (ZMAGO) GRŠKI ČRKI π IN ξ INGOLIČ JE AVTOR … NAFTNA, RAZGLEDNA PRED SEBE L I T S O G - NIČAR (POG.) IZSTAVIVA NENASELJEN (KRAJ) DEKAGRAM (POG.) POBUDNIK, ZAČETNIK NEPARNI PREDEL MARIBORA … PASO JE V TEKSASU RAZPORED ŠOLSKIH UR NEKDANJI FINSKI DENAR SLOVENSKI IGRALEC (BORIS) REPUBLIŠKI ZAVOD ELEKTRO SLOVENIJA CIRIL IN … AMERIŠKI IGRALEC LEBLANC PREPIR NA NAPAKAH SE … GU-GU: MOJA … LUCIJA PLJUČNI, MOŽGANSKI POGAŠENI DELCI PREMOGA MEDN. OZN. SAN MARINA ROSVITA PESEK AGROPOP: SAMO MILI- JON … JE PA LE NAJ GA IMA, SAJ MU GA JE … LJUBICA IZŽET, UTRUJEN OPRAH WINFREY MITOLOŠKI ZLI DUH TITAN OBLIKUJE SE V POLITIČNIH SREDIŠČIH SVETA AMERIŠKI IGRALEC (CLINT) NASELJE PRI MURSKI SOBOTI 4 8 1 2 10 5 9 3 7 6 Novi TEDNIK št. 10 7. 3. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 10, 7. marec 2024 PISANI SVET Častni občan Radeč Mar- tin Kraniz je 1. marca pra- znoval 101. rojstni dan. Ob tem častitljivem jubileju so ga Radečani z županom Tomažem Režunom na čelu ter gasilci PGD Vrhovo po- novno, tako kot lani ob sto- letnici, obiskali na njego- vem domu v Geislingenu v Nemčiji, kjer živi že 84 let, ter mu pripravili lepo pre- senečenje. »Vsi smo bili ganjeni, ko se je Martin zahvaljeval za obisk in nam pokazal, kaj je pravo domoljubje Slovenca v 650 kilometrov oddaljenem Geislingenu. Zaželeli smo mu predvsem zdravja in si obljubili, da se čim prej zo- Častni občan dopolnil 101 leto Tako kot ob lanski stoletnici so Martinu Kranizu v Nemčijo tudi ob nedavnem stoprvem rojstnem dnevu prišli čestitat gasilci PGD Vrhovo. (Foto: FB Tomaž Režun) »Kot bi ›štrikala‹« … S temi besedami je Kse- nija Benedetti opisala nastajanje knjige Hiša so- zvočja. V tem avtobiograf- skem intervjuju je naniza- la odgovore na vprašanja, ki ji jih je zastavilo 75 spraševalk in spraševalcev – od članov njene družine do njenih znancev in šte- vilnih vidnejših politikov, kulturnikov in drugih jav- nih oseb. Knjižnica Šentjur je nek- danjo šefinjo protokola Republike Slovenije pova- bila v goste ob zaključku Bralne značke za odrasle 2023, ki jo je opravilo več kot 200 članov knjižnice. Benedettijeva je obiskoval- cem prireditve med drugim zaupala, zakaj je po 18 letih odločila, da se poslovi od vodenja državnega proto- kola. Povedala je, kako je skoraj prišlo do tega, da bi protokol vodila za eno od kraljevih družin iz Abu Dabija, spomnila se je na obdobje, kako je kot člani- ca zasedbe Plexus solaris pred vrsto leti med drugim nastopila tudi na enem od celjskih glasbenih prizorišč. Gromek aplavz si je s svojo prisotnostjo v Ipavčevem kulturnem Centru prislužil tudi soprog Benedettijeve Boris Cavazza. TS Ko je še vodila državni protokol, si je želela, da bi se politiki na visokih srečanjih dogovorili kaj dobrega za ljudi, namesto da gre za srečanja brez vsebine, ki jih plačajo davkoplačevalci. Po njenih besedah je prav to zanjo sčasoma postalo ovira. (Foto: Jure Godler) Rešitev ima za presušene V Jutranjem ritmu Ra- dia Celje sta Tanja in Boštjan gostila Matevža Šaleharja Hama. Obisk je bil poln presenečenj in zanimivih razkritij. Slišali smo, da svojih »slav- nih« dolgih las vsaj do sobo- te, ko bodo Hamo & Tribute 2 Love imeli akustični koncert v Celjskem domu, še ne bo ostrigel, morda si bo uredil samo konice. Po vsej verje- tnosti pa bo na nastopu nosil svojo slavno pikčasto srajco, ki jo je kupil pred približno desetimi leti. Dolga leta je bila to edina pikčasta srajca, ki jo je imel, danes jih ima približno trideset. Ko je v roke prijel ki- taro, ki jo imajo v studiu Radia Celje, je nemudo- ma ugotovil, da je kita- ra presušena, zato nima pravega zvoka. Kitaro bo potrebno navlažiti, je dejal. Kako, lahko sliši- te na www.radiocelje.si . BO Hamo je s svojim obiskom še enkrat dokazal, da je preprost in pristen človek. Na fotografiji je v družbi voditeljev jutranjega programa, Tanje in Boštjana. (Foto: arhiv NT) Z roko v roki je vse lažje V Domu II. slovenskega tabora Žalec je bil v pone- deljek zvečer tradicionalni dobrodelni koncert Z roko v roki. Dekanijska Karitas Petrovče je z njim zbrala nekaj manj kot 10 tisoč evrov. Namenila jih bo za nakup hrane za družine v stiski z območja Žalca in Petrovč. Slednjo prostovoljci v pro- storih karitas razdeljujejo dva četrtka v mesecu. Nekaj denarja bo namenila tudi za plačilo izrednih položnic. Župnik Ivan Arzenšek je z letošnjim izkupičkom zelo zadovoljen. »Dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Če bi lahko, bi prodali še Domača skupina Dominik iz Petrovč Razprodana dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec pet snidemo,« je dejal župan Tomaž Režun. 101-letniku je prišel voščit tudi župan Gei- slingena Frank Dehmer. Radečani svojega častne- ga občana zadnja leta redno obiskujejo. Župan ga je z ekipo obiskal tudi lani ob stoletnici ter jeseni 2022, ko mu je izročil priznanje – naziv častni občan, ki ga je Martin prejel za dolgoletno podporo družbenega življe- nja in gasilstva v Vrhovem. Ker se podelitve v Radečah zaradi zdravstvenih težav ni mogel udeležiti, so mu ta na- ziv osebno izročili v Nemčiji. V Radečah zelo spoštujejo in cenijo, kar je Martin Kra- niz storil za domači kraj. Če- prav že več kot 80 let živi v tujini, kamor je bil leta 1941 z družino izseljen, nikoli ni pozabil svojih korenin. Ves ta čas je ostal tesno pove- zan z Radečami in Vrhovim, kjer je s svojim izjemnim posluhom za prepoznava- nje potreb domačega kraja pomembno vplival na razvoj družbenega življenja. Zlasti Prostovoljno gasilsko dru- štvo Vrhovo vsa ta leta brez- pogojno finančno podpira, za kar so mu izjemno hvale- žni. Kot pravi župan Tomaž Režun, je zgodba Martina Kraniza o nesebičnosti in ljubezni do domovine lahko vsem v navdih. BA več vstopnic,« je povedal po koncertu, na katerem je bilo 11 točk. V njih je sodelovalo 126 nastopajočih. Prireditev je povezovala direktorica žalske knjižnice Jolanda Železnik. Poseben gost je bil župnik Martin Golob. ŠO, Foto: TT