91. številka Trst v soboto 1. aprila 1905. Tečaj XXX, tmr Iz naj« vsaki dan. o i ib ri-leliah in praznikih ob 5. uri. ob ponedelikih ob uri ziutrai. 'osaBi' iir številke *e prodajajo po 3 novč. <6 atotink) » nanorih tooakarnah v Trsta in okolici. Ljubljani. Gorici, velii- Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji. S t. Petru. Sežani, Nabrežini. Noveinmestu itd. >r a^f ir airoebe sprejema uprava lista „Edinost", uiiea i'crrl® Oaiatti 4t. iS. — Iradne nre so od pop. do rreČer. — Cene oelaaom 16 nt na vrsto petit: poslanice, )-mrtnice. javne zahvale in domaći otrla?i po pogodbi. ^s^^ccccc TELEFON Štev. 11»7. tmtiost Glatilt političnega društva „Edinost" za Primorsko. F edinosti je moč t Naročnina znaša :a vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na aaročbe brez dopoalane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi nai se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Gior*io Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik £onsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18. Poštno-hranilnični račun št. 652.&41. Vojna na skrajnem Vztoku. iBrzojavne vesti). Poročilo geneiala Lineviča. PETROGRAD 31. General Linevič je včeraj brz -javil : I>ri armadi S9 ni ničesar spremen 1". Vztoeoo od žeiezniee razvija bo-vrsžnik živahno delavnost. Po noči je padlo mnogo snega. General Harkevič. PETROGRAD 31. (Uradno.) Načelnik jeneralnega štaba prve mandžurska armade :l<»rkevič je imenovan ca me*.o generala ^iharova, ki je pozvtn v Aleksandrov odbor ti ranjtncs, štabaim ntčilnikom vrbnega poveljnika generala Lineviča. Členom omenjenega oul»ora e l i imenovan tudi poveljnik prvega sibirskega frmadnega zbora, general baron S:acze berg. Dementi PARIZ 31. »Agence Havas« dementuje :» ročilo nekega aagležkega 1 sta, eeš, da je ;»onski odposlanec v Parizu dr. Motono v t.-. Injem rasu imel privatne razgovore z ministrom vonjih stvari Delcasšćjem v njega privatnem stanovanju. jene: grofa Tiszo. Pred avdijenci je Tiazo obiskal poveljnik mornai.ce, podadmiral Mon-tecuccoli. BUDIMPEŠTA 31. Cisar je vsprejel danes ob 11. uri predpoludne državnega vojnega miniBtra FZM. Pitreicha in povelj nika mornarice podadmirala Montecuccolija v tričetrturni avdijenc*. Kakor se sliši, sta oba obiskala ministra Lukacsa. DUNAJ 31. Avstro ogrski poslanik Szogveny-Mari<;h je dcspal semkaj :'z Budimpešte. BUDIMPEŠTA 31. Poal. Szentivanyi je poslal predsedniku liberalne stranke pismo, v katerem ie pri )bč 1 svoj izstop iz stranke. vsprejel odposlance Anglije in Italije, ki so se bili zakasnili. Posebno dolgo se je cesar razgovarjal s španskim odposlancem. Ob 1. uri 20 min je C9sar zapustil poslaništvo ter se podal na »Hamburg«. Cesar Diljem na potovanja. TANGER 31. (Reuterjevo poročilo.) Brzojavne vesti. f Grof Ferrich. ZAGREB 31. Deželni in državni poslane c grof Ferrich je včeraj popoludne umrl. Proračunski odsek. DUNAJ 31. Proračunski odsek je odobril poglavje »dvorna in državna tiskarna« ter je pričel posvetovanje o poglavju »poštni in brzojavni zavodi«. Pritožba ničnosti zavržena. ,T . . . . . .. DUNAJ 31. V tajni razpravi se je ba- Ceear Viljem je dospel semkaj na parmku ... , .. . .. .. . j / , , . vilo kasač jsko sodišče s pritožbo ničnosti lU Dogodki v Rusiji. BERDJANSK 31. (Gubernija Tavrin-Plovba je zopet otvorjena. Dospelo je ža nekoliko inozemskih psrnikov. Hamburg«. Baterije in dva francozka kii žhr,a fcta ga s streli pozdravila. Cesarja eo ob izkrcanju vsprajeli zastopniki sultana in diplomatični zjor. TANGER 31. Izkrcanje cesirja Viljema se je v-led neugodnega vremena za kas a i I o. Cesar ee je izkrcal ob 11. uri in tri četrt predpoludne. TANGER 31. (Agecca Havas, ob 12. italijanskih dijakov, ki so bili radi pregre-škov po § 305. kazenskega zakona obsojeni od deželnega sodišča v Trstu v zapor na 14 dni do 6 tednov. Povodom pokrajinske raz-: prave v Vidmu, se je bil vršil tamkaj shod djakov. Shoda se je udeležila tudi deputacija italijanskih dijakov iz Avstrije. Na kolodvoru je dijake pričakovala ogromna množica ter jih na okrašenih vozeh peljala v uri 35 min.) Cesar Viljem se je izkrcal ter, , VT , ,... . , . .. J J 1 mesto. Na vozeh so bili irredeatiBtiški znaki. se podal na nemško odposlanstvo. Ob njegovem prihodu na trg Sokc, je velika gruča gorskih prebivalcav izvajala »fantazijo«, pri Slišati je bilo tudi irredentistiških klioe^. Na nekem vozu, na katerem ni sicer bilo . , . „ _ nobenega avstrijskega dijaka, eo bili držani čemer je svirala sultanova godba. Domače . . . . n j- i j i 1RKUTSK 31. Radi itr.jU trgovsk.h prabiva!,tvo in Sp.n9ka kolonija priredil. f ™" ^ «kt'™> ad>l*ib° ---- 'r . . . - . - na teh demonstracijah je bilo obsojeno 10 cesarju tople ovteje. lesar je imel umfjrmo .. .. ... , „ , , t «r j x l avstrijskih dijakov po i; 30o. kazenskega za- IV. gardnega pesco.ka. , . ...... „ .. m. l14l . kona radi nezakonitin dejanj. Pritožba nic- TANGIL.R 31. (12. ura lo min. »Agence p močnikov so vse |>rr>dajalnice zaprte. PETROGRAD 31. V hoteiu »Palas R val«, so našli v eni s>bi bombo. Mož, ki 3 bival v srbi, je bil aretovan. PETROGRAD 31. Kakor je zvedel list »Novo e Vremjt«, je &v. Č>inrd sklenil nare p- ti carja, da ee skliče cerkveni zbor pravoslavne cerkve. PETROGRAD 31. »Ruskoje Slovo« p reča, da se v visokih krogih govori o j red stoječi h preiskavah radi dogodkov na trajnem Vet* ku. Pričakovati je, da se popolnoma p jasu o dogodki, ki Eedaj vznemirjajo občinstvo. Ni dej a ti se je, da pride na dan resn:ea ne elele na visoka drstojan-stva oseb, ki pridejo v peštev. SEBASTOPOL 31. Tukajšnjo zalogo ruske parobrod ne družbe t»o odpuščeni delavci zažgali, fear je provzrečilo mnogo škode. Ogrska kriza. BUDIMPEŠTA 31. (Ogr. brz. biro.) < e^ar je vsprejel danes predpoludne v avdi- r. v ... , nosti :zvaja, da ne zadostuje za učin § 30o. Havas«). Cesar Viljem ee je izkrcal ob 11.!, , , , ...... -i. . „ . . , le peBivna udeležba na nezakonitih dejanjih, uri 4o min. Cesarja je pnzciravil Abdel Ma- j „ . , , , . , Pritožba ničnosti je bila zavrzena. dek, s katerim ee je dlje ca?a razgovarjal. 1 Na to je bilo cesarju predstavljeno marokan- Poslanec 86 je nstrolil. sko odposlanstvo. Za tem so cesarja pozdra- I DUNAJ 31. Državni poslanec dvorni vili členi nemške k< ljnije. Cesar je odgovo- avetnik dr. Woltfnard sa je ustrelil. Woltf ril : Srečen sem, da zamocem v vas pozdra- h*rd Je imel vodilno ulogo v nemškem viti udane pijonir e nemšae industrije in »Schulvereinu« in v nemški ljudski stranki, nemške trgovine, ki mi pomagate izvrši vati ' v parlamentu vzbuja samomor veliko sen-mojo nalogo s tem, da vedno v soko čislate i ®flcijo interesa domovine v tuji d< želi. Diplomatični zbor ni bil navzoč. Pri csrinskem uradu so' PODLISTEK. marokanske čete izkazale cesarju čast. TANGER 31. (1. ura 35 min. Agence Havas) Cesar je vsprejel na nemškem odpo-sianištvu posamezne inozemske odposlance in marokanske odličnjake, med temi El Me nebhi ter člene španske kolonije, nakar se je podal v stanovanje nemškega diplomat;čnega zastopnika, kjer je z Abriel Malskom imel zopet daljše posvetovanje. Na to je cesar Krida. DUNAJ 31. Trgovec s suknom Friderik Deutsch, na Dunaju II. okraj, Štefanija ulica je in^olventen. Pasiva znašajo okolo 310 000 kron, za aktiva se še ne ve. Novi ogrski dvorni urad. DUNAJ 31. Koresp. »AVilhelm« je zvedela iz Budimpešte, da je cesar odredil ustanovo dvornega maršaUkega urada, ki bo podrejen dvornemu maršalu na Ogrskem. Novi urad bo vmesaa instanca med najvišim je bil kaj srečno izbran kukor mogočaa zaključna točka. Ves oratorij traje v celoti tri Koncerta pevskega zim „Glasbene Matice" dne 25. In 26 marca 1905. (Zvršetek). V. X'»v:»fcova »Nesrečna vojn a«. I al ada za mešan zbor in orkester, je skoz in -Koz or ginaln > delo, katero s povsem pripre-st;m: sre letvi, naslanajcč ee na slovfirške narodne motive naravnosr pretresljivo izraža ve^ tragiko narodne pesmi. »Mladi fantje v vojsko gredo«, čujejo te krepki zvoki voja godbe, ob katerih čete korakajo na boj, :n poin navdušenja t dloči se tudi mladi fan-t f moško, da pojde žnjimi. Starejši sestri mu pnprav.ta konja in sabljo, a najmlajša od žalosti — zaplaka. Tolažijo jo, d» ee brat povrne čez tri leta, toda v te tolažilne besede se že meša labkodušno žvižganje fanta tlauta), ki z vojaki odhaja, — kontrast, ki je glasben'* imenitno pogojen. Orkestralna meiigra slika puščobo in praznoto v očetovi Liši mej tem, ko je s n odsoten. Konečno »tri že leta minejo« in z istim motivom kakor ;•;><»četka ee vojaki vračajo iz vojske domov, toda brata ni mej njimi, samo njegovega ko- Hubad s svojim divnim zborom. — Matej nja pripeljejo. Vse obupane povprašujejo j H u b a d je res glasbenik in pevovodja po čakajoče sestre po bratu, uda vojaki jim' božji volji. Vsestransko izobražen in inteli-i dgovarjajc, da je padel, da njegova glava genten, se ponaša b temeljito strokovno lež na francozki planjavi »vsa poteptana, vzgojo in finim glasbenim tiku^om. Po svoji vsa s podkvami razmečkana !« Tragični ko- naravi odkrit in iskren, je živo unet za vse, nec te skladbe je glasbeno silno pretresljiv,! kar je lepega in dobrega, poln žilavosti, že- poioben impozantnemu mrtvaškemu spre- lezne vztrajnosti in energije. Naravnost ob- vodu. čudovanja vreden pa je njegov posebni dar, A. Dvifasov »Sklepni zbor I. da zna t>», kar sam misli in Čuti, z bese- dela oratorija Sv. Ljudmile« dami, mimiko in gestami, da, z jednim samim migljajem ali pogledom popolnoma prenesti tudi na ves bvoj zbor. Odtod tista čarovita ure, a iz veake pote, iz vsakega akorda nam jedootncst in popolnost v pevanju »Glasbene govori velikan mojster DvtraK z vso svojo | Matice«, ki je sad tega fascinujočega vod-bujno melediko in bogato glasbeno in/encijo. stva, zares uzorne discipline in pa seveda J tiče« prihajajo do najpopolnejše veljave Fugiranemu prvemu delu tega sklepnega zbora (»Vec lomi se«) sledi veličanstven kan-tabile, v katerem obupani pogani kličejo na pomoč svoje boge ve (»O luč vsevečna«), konec pa je pompozen, velikanski, m cd u dvornim uradom in dvornim glavarstvom, oziroma med upravami dvornih vrtov v Budimpešti in Godollo ter bo aktiviran že dne 1. maja t. 1. Sestanek cesarja Viljema in kralja Vik torja Emannela. NEAPELJ 31. Parnik »Hamburg«, ki pripelje semkaj cesarja Viljema, se bo usidral pred arzenalom. Dae o. aprila se poda casar Viljem na »Hohenzolern«. Dje 6. aprila se sestaneta cesar Viljem in kralj Viktor Emanuel. Italijanska eskadra sa bo usidrala v zalivu Santa Lucia. Francija in Maroko. PARIZ 31. V parlamentarnih kr. gib se govori, da namerava minister zunanjih stvari DelcasEĆ že danes odgovoriti na vprašanje o marokanski politiki, ki ga je napovedal senator in bivši minister za kolonije Decrair. Govori se dalje, da p^da minister zgodovinske podatke o vprašanju, da omeni tudi izjave nemškega državnega kancelarja Bii • lowa od 12. aprila 1904. ter da bo naglasil, da se potem ni ničesar dogodilo, kar bi utegnilo dati ostalim vlastim priliko, da menjajo svoje vedenje. Ustaja v Arabiji. CARIGRAD 31. Maršal Riza psša je v ponedeljek pričel prodirati od Hodeiua proti Sani, glavnemu mestu v Jemfinu. Novi škof Spierski. MONAKOVO 31. Stolni dekan Karol BuBch je imenovan škofom v Speieru. Odličen Rus o Slovencih. (Članek izven uredništva.) (Uvod.) Imenitni slavist in profesor pstrograškega vseučilišča, G. A. I l i n b k i j, je bival delj časa med Slovenci in je ob tej priliki spoznal vso gorostasno m 2ero slovenskih političnih razmer. Ko se je vrn i domov v Rusijo, si je bil v sve?t', da je njigova dolžnost, da ne prekriva vseh teh kričečih nedostatkov in smrtnih grehov slovenskega javnega življenja, ampak da z odkrito moško besedo izrazi svoj najhujši pesimizem in zakliČB glavnim krivcam in grešnikom : N e naprej po tej poti, ker vede v pogubo!! Napisal je lani v »Slovanskem veku« članek, v katerem naglasa potrebo ustanovitve slovenskega narodnega muzeja v Ljubljani. Prava tendenca vsega čhnka je pa vsa druga. Njegovo jedro je rezka in ostra kritika slovenskih razmer, kakoršne še niBmo bodisi roožkega ali mešanega, napravlja v resnici čudovit utis po svojem harmoničnem skledu in popolnem ravnotežju. Poleg tega pa se vse nijanse, od najnežnejšega pianissimo do najsilnejega fortis?imo, izborno izvajajo, izgovarjanje je jf-aco, naglašavanje izrazito, deklamacija sploh uzorna. Z največjo pazljivostjo sledi zbor intencijam svojega voditelja in se z vidno ljubeznijo uglablja v duh vsake posamezne skladbe. Ni čudo torej, da vsa dela v izvajanju pavskega zbora »GUsbene Ma» tudi naravne izvrstnosti glasovnega materi jalu ter njegove dobre glasbene vzgoje. Pevski zbor »G labene Matice« — čegar ženskemu oddelku sedaj načeluje g. dr. Per^ančičeva, dočim je pred- mentalen, in vse se stresa pod nepopisno sednik možkega zbora g. pref. Stritof — je močjo združenega zborovega in crke§trovega fortissima. Izvajanje tega bogatega in mnogovrstnega programa je bilo na obeh koncertih vseskozi uzorno in je stalo na vrhuncu glasbene umetnost'. L;p5ega in boljšega izvajanja si kratko in malo ne moremo misliti, in srečen je lahko vsak skladatelj, čegar dela najdejo takega interpreta kakor je mojster v Trstu nastopil v impozantnem številu 72 pevk in 70 pevcev. Za sam pogled na to mogočno maso, za katero se je na drugem koncertu v povišanem oeadju dvigal še po polni vojaški orkester, je občinstvo očaral, osupnil in navduševal. A kaj še-le njih božanstveno petje! .Lepi in sveži, kakor dra-žeatne pevke same, S3 čisti in zvonki glasovi sopranov in altov, mežato krepki in mogočni eo krasni tenorji in basi. Posebno priznanje pa bodi sicer maloštevilni ali hrabri četici altov, ki ee de prav zlasti odlikujejo po vseskozi polnih glasovih. Sozvok celega zbora, Kakor solista sta na koncertih sodelovala koncertna pevka g.čna Mira Dev in operni pevec gosp. Julij Betetto iz Ljubljane. G.čna Mira Dev je poosebljena ljubkost, bogato nadarjena pev ka s srebroo-čistim, milim glasom, izborno šolo in pr stnim umetniškim cutstvovanjem. Odgojena v šjli ^Glasbene Matice« kakor učenka mojstra Hubada je najlepši dokaz za izbornoBt našega prvega glasbenega zavoda in njegovih izvrstnih učiteljev. Na prvem koncertu je gospodična v najdovršenejši obliki zapela tri prekrasne samospeve, ki so bili jeden lepši od druzega. J. ProchjCekova »Zvezde žarijo« (poklonjena gčni. Miri Devovi) in A. Lajoviceva »Kaj bi le gledal« sta najnovejši skladbi, ki spadati v prvo vrsto naših najboljših glasbenih del in bi delali čest tudi vsaki svetovni literaturi. čuli is ruskih, oziroma slovanskih ust. Mi Slovenci Fmo pa bili pisatelju tudi jako hvaležni, prav po — slovenski ! ! Mest?, Ha bi se bili bavili z njegovim člankom, molčali smo, ker nam je povedal bridko resnico ! Staro dejstvo, ki pa 89 bo enkrat še strašno maščevalo, je, da smo Slovenci siino iahkom šlj*n narod. Ne kasor po amieniki ampak kakor pol tična, to je, narodna celota. Živimo v ozračju, ki kakor na?.ceno z opa-n mi plini, ki nam, keiar jih užge zlobna roka, vee raz ne sej o, kar ;e v bližini. Govorimo mnogo o nevarno«t;, ki grozi naši ekzistenci, ali mi ne čut mo :nstinktivno (izvzemši edino le obmejne Sluvence), kaj nas čaka, ampak smatramo vse to za retorično trazc. X;si»o si v svesti, da toli obrekovana in zasmehovana politika tržaških Slovencev ni nikasa lim nadna, in da ni jokava, ampak prokleto realna politika, ker računa z mogočnim casprotn kovimi silami in jih ne pcdce-njuje. Ni se čuditi, da je odlični Rus Iimskij tako kruto ožigosal smer slovenske politike. R-s e sicer, da nikak razvit politični organizem ne more biti brez strank, ali vpra sanje ogrcmne važnosti je, kako je medsebojno razmer e strank v stvareh, tikajočih se eminentno narodnih interesov ? ! Domačini so navadni optimisti, kar se tiče domač h razmer. in ^o?ebno slovenski zrak je tak, da postaja čiovek doma nepoboljšljiv optimist glede naše bodočnosti. Ali, ako gleda iz tujine n.i domačo zemlj i, na ta mali kf š5ek zeml e krč te mu src«; mnogo bolj jasno mu st"£j& v zaves: misel, da ga ni naroda, ki bi imel izvojevati tako hud boj, čegar ekz Atenca je v taki nevarnosti in da ga ci naroda. k. bi «e bori! s takim nedostatnim or 7. em in na tak lahko^išljen, rekel bi skoraj, brezvesten način. Utegnilo bi se povdarjat'", da prihaja ta rezka obsodba slovenskih razmer iz ust učenjaka in tujca, kateremu niso znane av-str sfce n slovenske notranje polit'čne razmere, k?r nam stoji preoddaljen. Gospod Ilinskii naj se ne vzmirja, kerje izrekel take sodr»e on. ki m politik po poklicu. Njegovega m r er»i a so najpametnejši, najupli vnejši češki t.- vni politiki. Razlika je le ta, da so na rianii poslednjih o slovenskih strankarskih idem*: h še boj pikra in ostra. Gospod iiiaski) je v najboljši družbi ; to mu lahko potrjujemo. Ni treba nadalje še dokazovati, da je vrsta najboljših slovenskih mož istih nazorov kakor cn V izvajanjih g. Ilm^kega pogrešamo sam , urnodnj< s:, kajti take zaklade, fcaki.r e njegov mogočni, polni in prijetni bas, narava le redkokedaj daruje svojim posebnim izv 1 en?em. Na prvem koncertu je g. Betetto z le; im m praviln m prednašanjem za^el znamenito arijo kneza Gremina iz J. Ćajkov«k*ga elavnoznane oper« »Evgenij Onjegm«, polno res gnacije, etežnesti in miline. Vsled viharnega aplavze je dodal še prikupljiv Viitar:ev samospev. Na II. koncertu sta t ha solista na imeniten način sodelovala pri »Pomladni romanc «„ Klavirsko spremijevaoje na prvem ken certu je prevzel g. fosip Proch^zka, učitelj »Glasbene Matice« in priznano izvrsten pijani^t ki nam je kakor velenadarjen skla-datel, v novejši dob ustvaril že toi ko kra-n h skiair\ da bo zi vselej zavzemal jedno naj-častnejših mest v naši g asbem literaturi. Da je svojo, žal, e preskromno ulogo rešil kakor prav. mojster, se razume samo ob sebi. Konečno pa bodi omenjen še orkester 97. p e š p o 1 k a, ki je, kakor rečeno, s .de lova: na drugem koncertu, in v reen:ci za-služ. naša pesibuo priznanje za vnemo, s katero se je lotil svo,e nelahke naloge in vele dostojno spopolnjeval celotni utieek. Vsa čast vnovič g. kapelniku Teplemu, ki je Ustvaril tako izvrsten, izborno discipliniran in umetniško delujoč orkester ter je težavne skladbe tudi tako temeljito in vestno pripravil, da sta za nastop zadostovali samo dve vaji z mojstrom Hubadom in od teh le jedno skupno z zbore m. O zunanjem vspehu, obisku, aplavzu itd. smo že obširneje poročali, in ne prihaja nam niti sedaj ca miBel, da bi podrobno ocenjevali izvajanje posameznih to?k in ut s, ki so ga vse napravile na občinstvo. Glasneje in zgo vorneje, nego bi to zamogle najizbranejše besede, je o splošnem utisu pričalo tiBto nepopisno. iskreno in pristno navdušenje na obeh koncertih, izlasti pa na drugem, navdušenje, kakoršnega dozdaj še nismo doživeli na nobenem koncertu, in ki je bilo v taki živahni prisrčnosti nekaj neobičajnega in nepričakovanega celo pevskemu zb iru »Glasbene Ma t ca« samemu, ki je vendar navajen najlepših vspehov. In ko js to navdušenje ob zvršetku druzega koncerta našlo duška v vznesenih akordih naše narodne himne, ko je iz tisoč grl zagrmelo proti nebu »Hej Slovani !«, tedaj tako bi grozila nevarnost japonskim dovoznim črtam, kar b bilo v veliko zlo za japonske operacije na kopnem. Iz pred Vladi vostoka bi zamogel Roždest venski z naj boljo nado zapiičeti boj za gospodstvo na morju. Obojestranske sile na morju cenijo stro kovnjaki tako-le ' Rus: imajo sedaj (z všteto tretjo eskadro, torej brez četrte) 11 velikih bojnih ladij, 8 velikih in 4 male križarje. Japonci pa: 6 velikih vojnih ladij, 11 velikih in 15 malih križarjev. Glede teh poslednjih so torej Japonci številno v premoči? Ali kakovo je stanje tega brodovja po enoletni vojni ?! Ali glavno je, da so Rusi v premoči z velikimi vojnimi ladijami (a bodo še veliko bolj, ko se pridruži še »Slava«), kajti skušnje vse sedanje vojne uče, da odločujejo velike bojne ladije z ogromno artile-rijo svojo. Danes pr hajajo iz Parira in Londona senzacijonelne vesti, ki ne trde nič manje, nego da Brno že na predvečeru sklepa miru. Japonska in Rusija da sta se sporazumeli, da se podredita razsodbi predsednika Ame riških Zjedinjenih držav, Roosewelta. To so današnje senzacijonelne vest1', ali — po našem trdnem uverjenju — neverjetne, vsaj kolikor se dostaje Rusije. Ako nimajo svojega izvora v zgolj borznih manevrih, bi si jih mi mogli tolmačiti le tako, da se po želji Japonske išče — razeodišča. Znak bi bil torej, da je začela Japonski sapa pojemati. In ne bi bilo čuda ! V Mandžuriji so ostali Japonci brtz vsacega res strategično odločilnega vspeha in b perspektivo na dolgo, dolgo vojno, katere njihovo razsuto ekonomično stanje ne bi moglo vzdržat'. A na morju se bliža ogromna sila RoždeBtvenskega. VspriČo te sile, mora Japonska računati z možnostjo, da jo nekoliko ur nevspeha na morju pahns v definitivno nesrečo. Iz Londona javljajo, da je Rusija stavila do sedaj le dva negativna pogoja, ki sta : da ne od stopi nič od svojega ozemlja in da ne plača nikake vojne odškodnine. Kakor rečeno, da bi se hotela Rusija v tem hipu, ki je dosegla zaželjeno konsolidacijo svojih velikih sil na morju, spuščati v mirovna po gajanja. Ali denimo, da bi bila pripravljena v to pod označenima dvema pogojema : ali ne bi pomenjalo to, da je Japonska zastonj doprinesla žrtve; ki jih ne preboli najmanje pol etoletja ? ! zujejo statistike — in so atrakcijska olee ja postaj imenovane železnica: Opčine, sv. Ivan in Rocol obljudena skoro izključno od Slovencev ; ker je v smislu obstoječih zakonov ia predpisov za železnice državni upravi v dolžnost, da ee ob napisih, razglasilih in v skupni službi ozira na narodne razmere v onem kraju, po katerem tečejo železnice, in Be bodo rečene železnice posluževali toliko tržaški, kolikor drugi S ovenci; ker imajo Slovenci, ko spolnjujejo svoje dolžnosti nasproti državi, pravico zahtevati od države, da ista vrši svoje dolžnosti nasproti njim tar da spoštuje njih in njihov jezik, in ni državna uprava odvezana oi spolnjevanja te dolžnosti niti po obzirih nasproti gospodovalni italijanski stranki, stav-Ijajo podpisani do njegove ekscelence. gospoda ministra za železnica vprašanje: Je-li njegova ekscelenca, v smislu svoje zaprisežene dolžnosti, pri volji pravice slovenskega prebivalstva spoštovati in zahtevat', da j-.h speštujejo tudi drugi, ter vsled tega odrediti, da se prirede tudi slovenski napisi na vseh postajah nove železnice Celovec-Trat na ozemlju s slovenskim prebivalstvom, izlasti pa na tržaškem ozemlju ? Jfapisi na postajah nove železnice. Poslanec S p i n Č i d in tovariši so v seji sbornice poslancev dne 27. marca 1905 stavili nastopno interpelacijo na ministra za železnice : Glasom verojetnih vesti se imajo napisi na gradeči se državni železnici Celovec-Trst na tržaškem ozemlju prirediti samo v italijanskem in nemškem jeziku. Ker se b krivicam, ki j h je storila in še dela c. kr. železniška uprava slovenskemu in hrvatskemu prebivalstvu, pridružila še nova krivica ; ker so Siovenci na tržaškem ozemlju avtohtoni in Tvorijo velik del prebivalstva t?ga ozemlja — veliko veči, nego ga izka- se nam je zdelo, kakor da so se duše ljubljanskih slavčkov spajale v ljubezni in bratski slogi s Brci razdivljenega občinstva! S tem bi bil muzikalni referat pri kraju. Toda, predno se na tem mestu poslovimo od milih gostov, bodi nam dovoljeno se par besed našim domačim pevcem in pevskim društvom. Sijajni vspeh pevskega zbora »Glasbene Matice« je zapustil najmogočnejši utie, in obledel je vpričo njega celo spomin na tiste naše pevske in glasbene prireditve, ki smo jih dcziaj šteli mej svoje najimenitnejše dogodke. Ni čuda t^rej, da bb je marsikaterega pevca lotila malodušnost, češ. čemu se trudimo in mučimo, ko vendar nikdar ne moremo doeeži te popolnosti ! — To^a, ne tako ! Namen »Glasbsne Matice« ni bil, da nas a svojim nastopom potlači, poniža in uduši, nasprotno, njen namen je bil, da našo ljube zen do petja le še poveča in povzdigne, da nam s svojim uzornim pevanjem pokaže, kaj vse zmore dobra volja, vztrajna pridnost in stroga disciplina. Poznajoč naše težavne razmere ne bo noben razsoden glasbenik primerjal nastopov naših društev z onimi ljubljanskega zbora, in noben pameten človek ne bo mislil, da se hočejo naši pevci kosati z »Glasbeno Matico«. Pevski zbor »Glasbene Mat ce« nam bodi svetel uzor, vzvišeni izgled, kateremu skušajmo elediti v neprestanem stremljenju Pismo iz Rusije. O homatijah v notranji Rusiji Vam danes nočem še pisati, ker nisem prav »v duhu«. Pride že pravi čas za to. Le nekoliko splošnih opazek si dovoljujem danes. Da je v Rusiji ljudij, navzetih od zapadnih »liberalnih« idej, ki bi hoteli to ptujo rast'ino kar presaditi na ruska tla, ne da bi razmišljali, je li ta rastlina tudi primerna za tla — o tem sem se mogel uveriti že pred tridese timi leti. Ali da bi mogli ti elementi zaiti v take blodnje, da bi mogli ta'jo kruto gaziti čutstvo ruskega patrijotizma, da bi se mogli v hipih, ko gre za varovanje nedo glednih interesov lastne jim domovine, podajati roko nje neizprosnim sovražnikom : ne, tega si nisem mogel domnevati nikdar in gledam tudi danes na te elemente kakor na nekako psihologično zagonetko. Ko je bil junaški in nepozabni Makarov poginil pred Port Arturjem, je eden mojih tovarišev umrl od žalosti ob vesti o tej grozni nesreči. In skoro da ga zavidam danes in mi je žal, da sem doživel tolike vse-svetne sramote, ki so jo provzročili takozvani »liberalci« svojemu lastnemu narodu. Sramota, pravim, ker zaupam dobremu geniju naroda ruskega, da ne dopusti nesreče, ki bi jo hoteli zadati Rusiji oni, katerim gredo liberalci na roko vedć, ali ne vedć, v svoji zmoti, ali pa svoji zlobi. Po hudi uri se prikazuje zlato solnce na razjasnjenem obzorju... in moja vtra je trdna, dn meč Rusije nadvlada tudi to hudo krizo in da potisne svoje vnanje i a ukroti svoje notranje sovražnike. Rusiji tieba le na krm;lo — pravih mož! Po Svetopolk Mirskem in po Grippen-bergu se najdejo sčasoma možje, ki bodo s primerno eneigijo in dalekoglednim duhom varovali ugled in korist Rusije in da tudi iz-prei domačega praga pometejo destruk- vedno v ša in više. Da Ii sploh kedaj prispemo do tistih jasnih višav, na katerih se ponaši pevski zbor »Glasbene Matice«, — to je v b( žjih rokah. Pa če bi tudi nikdar ne, nič za to ! Će nas bo le vedno vodil pravi duh in prava ljubezen do umetnosti, tedaj bomo tudi z mnogo skromnejšimi vspehi lahko zadovoljni v sladki zavest', da smo pošteno in vestno storili to, kar emu mogli — ob danih razmerah. In zato pogum ! Kvišku srca ! In neustrašeno naprej na delo ! Vam pa, dični mojster Hubao, ljubeznive pevke in predragi pevc;, bodi najiskrenejša, pr srčna hvala za tiste blažene, z'ata trenotke najčietejšega glasbenega užitka, ki Bino jih preživeli minolo soboto in nedeljo. Raz grali ste nam dušo in srce, okrepili naš ponos in našo zavest, zdramili zaspanec in ojačili probujene ter potrdili naše upanje po boljši bodočnosti slovenskega naroda. Svojim čutom spoštovanja, hvaležnosti in ljube/ni doVaeje naše občinstvo dajalo tako ganljivih izrazov, da zaman iščemo besed, ki bi primerno in dostojno opisa e veličastno slovesnost teh ne-pozabn h pojavov. A tolaži nas prepričanje, da je to, kar je prihajalo iz dna srca, tudi našlo pot d > Vaših čutečih src. Ia zato samo na kratko še enkrat : Hvala Vam! Čast in slava Vam! In na svidenje! ••••O ••• • k. t: vne elemente. Potem irginejo metatelji bomb, a Japonci bodo brusili pete. A jaz -em tudi urerjen, da pride potem vrsta na znane morske razbojnike . . . Preveč zla so ie zakrivili Busiji A lb i jo« i in Jankeji v javni in tajni zvezi z Japonci. A zapomnite si to vi vs: v zspadci Evropi: to slo se ne tiče samo Rusije, airr-ak vseslovanskih interesov. Vendar pa so sedanji dogodki — vojna na skrajnem Vztoku in mahinecije sovražni-aov v notranjem delu Rusije — prinesli ve lik dobiček za nas vseh : vsi pravi Rusi ->r.hajajo do spoznanja, da je vse S 1 o-vanstvo potrebno Rusiji isto tako, kakor Rusija Slovan s t v u ! Iskra je torej užgana ; dal Bog, da č m prej razvname v mog* čen plaineo ! B.dite mi zdravi do ve«»eieje dobe! lirska kri/a. Z oziro^i ta ogrsko krizo p sejo slo vaš se \arodnie No»iiv" nastopno : Ne, cesar ne u'jpusTi. K njemu pr.hajajo sedaj v avdiience -amii Andrasav,. Tiszi, Wekerli in Szelli. < esar mora pa vedeti, da tu Ji drugi nema ijarski narodi na Ogrskem ne žele midjari ztcije trmade ; ne morda to iz ljubezni do neocšiega poveljstvenega jez Ka in nemške vojaike služb?, smpak iz čutstva samoobrambe. It. ne žele te spremembe. Isto hočejo izs lit: Madjari, da postane pomadja-rena armada orodje raznarcdenja slovaškega, •t- szega, nemškega in romunskega prebivaliva. Tudi se1 t'j prt drag provizor.j. Ilrohue politične vesti. Akademični senat v Zagrebu ni hotel potrditi pravil »Kluba hrv. vseučiliičniKov — Z dov« ter se mera klub sedaj razpustiti. C. in kr. eskadra v turšbih vo lah. Kakor so »Pol. Cjrr.c sporočili iz i irigrada, utegne ostati avstro ogrska eskadra do 4 aprila v Smirni. Sultan je povelj n K..I t.-sadre, kontreadmiraiu PietruB&emu, poda-il tri dragocene preproge. Domače yesti. Imenovanje. Predsedn.štvo c. kr. finan- nftra ravnateljstva je imenovalo računskega prakrisenta Petra Buzicha računskim ae.štentcm v XI. razredu. Veliki koncert Ondriček. Danes zvečer se bo t^rej vršil z veliko napetostjo pri-~;k vam k -ccert s avijenega češkega mojstra, - de jvaDjem russe pevke Marije Hristofo-r »vn- Grabiš V češsega pijaniste ramere in p p<« negm voješkega orkestra. Opcz^rjamo - ta:*-! e na današnjo notico, ki se bavi s vi*:i> isjo poskušajo. Iz in« bodo č.tatelji rac »raii. da je t> v resnici, kakor je mojster Oniriček sim označil, najinteresantneji kon i'e:t ki se ga zamore v obče mislit*. A nc-tran emi velikemu vspebu pridruži se tud ve: k v na nji mpeh. Dvorana je tako rekoč vsa razprodana, ter je za oddati šamo se 40 sed-ždv. To bo brez dvoma najveSa zadovolj- - as velikemu mojstru, veren dokaz, da naša rca-i razumeva njeg >vo veliko umetnost. koncert pevskega društva »Kolo«, -ta b ti d< bro obiskan. VTsaj soditi je tako | vei kem zanimanju, ki vlada za ta koncert m* 1 ji rš mi ma.sam . G.ede lož in sedežev se nscj pL>r »ča, ds se ista prodajajo precej pa . X), mi upamo, da se tudi naši boljši £r gi ne vz Irže koncerta društva, ki se po v-- praviei tme pr.šlevaii med najdelavnejše v Tr*tu in okoliei. Društvo »Kolo« si je s tem koncertom nako alo do fc>00 kron troekov. nevštevši tr šse za vaje in glarkfe in nevštevši velikega truda za naučenje pesmi. Dolžni st vseh zavednih Slovanov je, da se udeieže prvega koncerta, ki ga »Koioc priredi y Nar. inem domu«. On;, ki ve, koliko truda trebi, pre lno ec navadni pevec nauči !e ene pesmi, bo tudi gledal, da društvo »Kolo« ne zadene »sreča«, da bi moralo zraven truda trpeti še gmotne škode. Mi poživljamo vse prijatelje lepe narodne pesmi, da pridejo ob 7. uri in pol v »Nerodni dom« na koncert »Kola«, a »Kolo« se pokeže hvaležno s tem, da se bo še pridneje »vrtelo«, nego se je doe ej. Že nekaj o koncertih »Glasbene Matice«. Danes zaključujemo na drugem mestu muzikalni referat o teh koncertih. Tu pa bi radi še opozorili na neko drugo lastnost, ki v Visoki meri diČi pevski zbor »Glasbene Matice«. To je tisto veselje, ki se ne plaši niti največih fisičnih naporov ko gre za dosezanje vzv šenih umetniških ciljev. Pomislimo le, da je posebni vlak, s katerim se je pripeljal pevski zb r »Matice«, odišel iz Ljubljane ob 6. uri zjutraj, da so se torej ude.eženci moral', odpraviti doma najmanje že ob peti uri. Dospevši v Trst po štiriurni vožnji zopet niso imeli poč.tka, ker so morali poiskati svoja stanovanja. Potem so imeli skniajo, ki je trajala cd 11. in pol do 1. in pol, in na kateri sj poskušali vse skladbe širnega programa. Skušnji je nepa-btzdno sledil obed in koj p° 80 He izletniki pedali na parni k na triurno vožnjo. Čim so se vrnili z izleta, so s? morali pripravljati zx koncert, ki je trajal nesaj nad '2 uri. V vsem tem čaeu in v tropični vročini so pevci in pevke ves čas stali na odrn. Iitotako na drugem koncertu, da-si so vse predpoludne porabili — kar se umeje ob sebi — za manjše izlete v bližnjo okolico. Bila sta torej ta dva dneva skrajna zahteva do njihove fizione vztrajnosti. In vendar: s kako pazljivostjo, kakim navdušenjem in ve selih obrazov, in s kako preciznostjo so pevci in dražestne pevke absolvirali oba programa v nezmanjšani sv-ežosti in moči do zadaje note!! Pa ne samo to, njihovo navdušin;e je tekom koncertov še naraščalo, tako, da so bili popolnoma kos velikim težkočam, ki jih provzroča Dvorakov zbor iz »3v. Ljudmile«. Pevski zbor »Glasbene Mat ce« je na kratko povedano, kako je podrejati vsa ozue in napenjali vse moči, ako se hoče dosezati velike cilje. Tudi v tem pogledu nam bodi pevski zbor »Glasbene Matice« uzor! Svečani banket ▼ čast Ondrička. Kakor je bilo že javljeno v naštm listu, vršil ee je sinoči v dvorani „Siovan^k^ Čitalnice" banket na čast češkemu umetniku mojstru Ondričku. Banketa sa je udeležilo primerno število členov čitaln.ca Slovencev, Hrvatov in Čehov. Mojstru Ondričku so napivali g. dr. Rvtar v češkem in slovenskem jeziku, g. Javurek v imenu Čehov v češkem jeziku in gospa Duška Mankočeva v menu dam v češkem jeziku. Govornika in govorn ca so slavili Ondrička ne le kakor umeinika, ampak Slovana. Ondriček se je zahvalil v krat&ih a [ rtsrČa.h bisedah na nap tnicah. Prireditev banketa je prevzel hotelijer gotp. Dolničar, kateri je rešil svojo nalogo na obče zadovolje t f o. Koncert OndriČek. Danes nam je bila prilika prisostvovati prvi orkestralni skužaji za ta koncert. Da bi govorili o svetovno-zaani umetnosti mojstra Ondrička, to je pač nepotrebno. Zagotoviti pa moremo, da s; je pridružil izvrstnega tovar ši v csib mladega Češkega pijanista Famere, ki je res, vkljub svoji mladoB'.i. dovršen umetnik. Posebno (a nas veceli, da moremo povedat , da je kapel nik Tt p v se svojim vrlim orkestrom prav men tno nastudiral c rkestralno spremljevanje. Tako torej lahko zagotovimo, da nam nceoj-šnji koncert zarčs ponudi največi umetniški užitek in da bo Oadričkov koneert v resnici epohalea dogodek v zgodovini našega glasbenega življenja. Razpisane službe. V področju politične uprave na Primorskem je razpisaca siužba okrajnega tajnika z d hodai X. plač. razreda, eventuelno službo namestništvenega kaccelista z dohodki IX. plač razreda. Prošnje je predložiti službenim potom do dce 20. aprila na j r<*dsedništvo c. k. narnesL-ni Št v a. Na c. k. davkarijah v Primorju je raepieano eno mesto uradnega sluge. Prošnje je predložiti c. k. tiaančnemu ravnateljstvu v štirih tednih, računano od '26. maica dalje. >1. Istraki Sokoi« v Puli bo imel svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 2. aprila UHJ5. ob 3. uri popoludne v sokolski dvorani (v:a Tradonico.) Za koncert »Kola« se prodajajo lože,; sedeži in vstopnice, vsaki dan od 9. ure ajatraj dopoludne in od 3. pop. i do 6. ure zvečer pri vratsrju »Narod- J nega doma«. On>, ki žele izb rati lože in sedeže, naj se požurijo. Je li tndi to ▼ smisla krščanske pravičnosti? Iz »Mira« prsnemljemc, da gimnazijcem v »Marijanišču« v Calovcu branijo čitati slovenski ličt »Mir«. Na vse možne načine skušajo preprečiti, da list ne prihaja v roke dijakov. Nu, stvar ne bi bila tako huda, Če bi bilo dijakom principijelno zabranjeno čitanje jpolitičcih listov. Ali temu ni tako. TiBta glasila nemških svečenikov, ki skušajo se s0, Lloydov* ^kci?" — — £75 — Srečke: TIb* K 343 50 -247 5 ienkredit 1889 K 3.5.— 314—, InrSke K 14150 do 143 50 Srbsko —.— ao — Dunajska borza ob 2. uri pop. Državni dolg v papirju „ n n »rebru Avstrijska renta v zlatu n „ kronah 4*/, Avst. investicijska renta 3,/1,/0 Ogrska renta v zlatu 4°/0 „ „ kronah 4° ° q i Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 l^str. 100 državnih mart 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini včeraj danes 100.73 100. dO 100.75 10 '.80 119** J 119.95 100.50 100.Ć0 9M 3:. 93.45 118 70 118 *<0 98 J 98.30 c»90 89.^5 1647 — 1645 — — Francozka renta ^•♦.GJ. italijanska renta 105-10, španski esterieur 9i H* akcije otomanske banke 606—. Menjice na Londjii 251 SO. Pariz. (Sklep.) Avstrijske drsnvas {&>•■• —.— Lombnrdi 91— unificirana tnr!Ska roet S'» 3 i avstrijska zlata ren-lf3 25, o^Taka 4°/0 renta 10J.8.S Lftndeibai f>19— turško «re5xe paržks banks 13.13, italijenskc rii:-jonalne akcije--, akci'« R-. Tinto 16.51. Ttdna London. (Sklem Konsottd'Tan -lr»« 9l'/fc Lombardi 3a/4 srebro 2613 ls špa-aka rent* 91u. lijanska renta 104—, trŽui diskont, 2'/4 ^ n v Dnnaju—.— dohodki banke —.— tzpi*£i:n i> i.i--« —.— Trdna. Tržna poročila 31. marca. Budimpešta PSenic* ia aoril K 18 53 do K 18.60; rž za april K 14.54 do K 14.f 6 ; ova* r ,>ril od K 13.86 do 13.88; koruza za maj K 14 94 do K U 96 PSenica : ponudbt ^rednje povpr«ftevan e pičlo, vzdržano. Prndaja 8.030 met. stot., nespremenjeno. Druga žita nespremenje o. Vreme: lepo Ha vre. fSfcieu t Kav* San«.« R"" rasre za tek. mecec po 50 kg —.— frk, za inaj 44 »/v New-York. (Otv>* Kava Kio u e dobavf, vzdržano, nespremenjeno, 5 stot. zvišanja. H gm b o r g. (cikle op.f Sauvja averace za marec -ici —. — naj 3)1/, za 1 4 sa decembei 37'/<• Vzdržano. Rio n* « loco 37.—38, navadna reela« 39 -40 navn-it^ di n; , 41—42. H a m b o r g. (Sklep) Sladkor za marec 28.9» za aniil 29.05. maj 29.4'), za juni 29.3\__ julij 29 40, ta avgust 2v».d5. Sladkor tuzemski Oentrifugal nlle, pro m i K 66.50 do 68.00, za septi noe K — - do — -marec-avg. 66.50 do 68. — Concas3Š In Melv^ > » promptio K 68.30 do 69.3 i a aept K —.—, marec-avg. 68.30 do 30. London. Sladkor iz repe surov 14'/, Java 15.4V«. Stalno. Pariz. Rt za teki • mesac 15.25 rž ™ april 15.40, za maj - junij 16.--, za in j - avgust 15.75 'mirno.t — r-enica za te«oči ui sec 23.85, za april '4 05 za maj - juaij 24.45 za maj-avgust 24 20 imlaČ *o). Mofc« z» v koči mesec 30.20, za apiil oli iO, za maj-junij 30.90, za maj-avgust 31 20 (mlačaj). — Repičn«> olje za tekoči meajc 50 tO za april 50.50 za maj - avgust 50.^0 za sepienbe-- december 60 (mirno špirit za tekoči mesec 45.7 v za april 46 2'» z. maj-avgust 46.75 ?a september-december 41 7 > (stalno). Sladkor b uro v 88w uao nov 3»j3/4—37— (stalno) bel za tekoči mesec 4la/4 za mi|-avgust 4ls/s, julij-avgust 427/k, za oktoDer-januvar 3i3/4, st In rarinirui 72—72'/i Vreme : lepo. SPECIJALITETA: likerji. pristna vina v buteljkah in na drobno. Cene zmerne. Maršala 80 nč. liter, žganje 80 nvč. liter vermut 64 nvč. liter. Prodajalnica boteljk i U DRAGOTIN VEKJET Zlatar v Trstu, Corso štev. 47 ^ priporoča vsakovrstne M" zlatenine in srebrnine zzz: = ter £epne ure. VT Sprejema poprave ter kupuje zlato. ^jr Cene zmerne. T c var aa poh Aleksander Levi šilinzi z=zz uiica Tesa š*. 52 A z=z Iv iT.-, ni hi5i.) ZALOGA: Pia22» Rasarf« (šolska poslopje). Vnntt, d* so nt bati nliai« koaksrsa ~ Sprejemajo se vsakovrstna dela tad i po posebnih načrtih. Hastr^vaa oanlk breipladao im fras^s. Serravallo-vo železnato kina vino i za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje organizem, Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni o]aeiti. Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO = trst. = laileš prost vojesčlHH z uprava li)U 7 «lovrs€Dinn "O šestimi gimnaziji ni^ri ti — ^ov<»ri in pi-^e slovensko, - ■■ lu talijansko, do!>r»> izurjen v knjigo-\ i isće primerne službe. Naslov pove lista _Kiinost". W M A I* JI. OZNANI la A lietoviife. A' i- j.m n zdravem kraju l>liz«> železnice se sobe v naiem - popolr o oskrio in |m> zmernih 'fnah. Ponudite naj se blagovole na*l<»-V ti na Grad Lesno Brdo (Holzenegg) p. Vrhnika. hlo7nQniom v~eni oniui vinogradnikom, !™ClZ.I!ctlIJCllll kateri rabijo trte, da imam - ve ti h »5 na zeleno ali na suho cepljenih trt : 1 K 17-— Cenik na za-■ V(» zastonj. < >gJ;»~iti se je hitro pri Josipu CotiČ. trtnarju v Vrhpolju pošta Vipava. JROGERI.Ja" JOSIP Z j 0 011 nI. Caseriaš ~ o o o~ ™ ^^ e o e o Izbor drog. barv. čopiče v, pok osti parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode. voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa tamarindo, malinovca itd. itd. Potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom. prijateljem in znamcem. da je nepozabljena soproga, oziroma mati gospa Eliza Starec roj. Jlaraniron. danes, dne 31. marča po dolg"i in mućni bolezni, previđena se sv. zakramenti za umirajoče v 2~. letu svoje dobe, v Gospodu zaspala. Pogreb pokojn ce bo v nedeljo, dne 2. aprila ob 2. uri popoludne iz bolnišnice pri sv. M. Magdaleni na pokopališče na Prošeku. Xa Prošeku, dne 31. marča 1905. Ti cl^ 5» ć&t ~fi> V novi prodajalnici jestvin in koionijai petra Peternel t- ulici Gnlia št. 76 ie vilobiti vsakovrstne iestvine kakor: kavo. rit. testenine i napeljske). sladkor, turščiio in *>elo moko. naravno maslo, sveče. milo. jetlilno olje prve vrste po 36 novč. — Blaero vedno sveže.— uacu Trst slikar-dekorater. Sprejema delo na deželi. Dekoracije soS s papirjem. Slikanje sol) in napisov v vseh slogih iu na vse načine. Ponarejen les in marmor. Barvanje pohiStva. podov Itd. Vse po zmernih cenah, točuo in hitro. — Delavnica: ulica Ugo Foscolo štev. 19. TOCOCOOCOOCOOOO Svoji k svojim ! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. premoga in riruiro razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, ul. Cavtina luhod uliea Ca-vazzeni št. 31. C CGOCOOOOOOOOOO Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene svece o Cenil brezplačno m frank Vladko. sin. Drjusotfn Starec, soprog. Drag. Schonberger TRST ul. S. Caterina. 11, II civilna Erojačnica Naročbein plačila po dogovoru vsaia obleka se izgotoviv 24ur. Jančar 3van tehn. konces. zobozdravnik TRST ul, Torrente 32II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata po franeozkem sestavu. Poprave v 2 urah. Cene zmerne, -^e Sprejema od 8—6 pop. MIR0DILN1CA Simona Skrinjar ulica Farneto št. 33 podružnicu nI. Settefontane 629 sprejema tudi pismena naročila ter pošilja na zahtevo blaga na dom po najnižjih cenah. MIROIHLMCA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 tVOgal Ggppj) Specijaliteta navadnih in tne-dicinalnih drog. liarv, j'nk.'Sti, lakov, Sčetk. čupičev, navadnega in parfumm-ga mila, petroleja, Špirita (icste) 7:1 goreti. — Barvilo za čiSeenjc ===== vina. r . Nizke cene. Prodaja na debelo in drobne v ulici Ugro Foscolo it. 9 Zaloga vina A. FONDA Istr-fca in li vsled pristnosti kolikor zmernosti v ceni irian^ko vino lastnega pridelka. Prodajalnicm buteljk, -pecijaiilfta: rozolja vermut, maršala, istrsko in lurlansko žganje. Prodaja na debelo in drobno. =—:— Krčmarjem in trgovcem po znižanih cenah Xdor se hoče dobro in z veliko ekonomijo obleči, naj se poda v prodajalnico izgotovljenih oblek I. FARCHI Barriera vecchia5 kjer se vsaki dan izdeluje obleka ____ v lastni krojačnici. i ■ i - PEKARNA /Hojzij Gul TRST-nI. caserma 17 -TRST nasproti trgovinski kavarni) priporoča v vsakem času svež kruh. sladčice itd. itd. Sprejemanje domačega - kruta v pecivo. Prodaja mo&o prvih mimo?. Pošiljanje na dom. Tovarna kisa Brnscbiiia & Hrovatii Trst - Riva Grumula 6 Zaloga vinskega kisa in specijalnih kisov. Konkurenčne cene. Podpisani priporoča svojo »-NOVO PEKARNO !N SLADČIČARNO pri Sv. Jakobu istrsKa ulica 12 (ziavei si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naročila in domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Benedikt Suban Prodajaliiico jeslrio založeno z vedno svežim olagom I. vrste kakor: kavo vseh vrst. sladkorja, olja. mila. kisa, testenin, moke, otrobov itd. priporoča svojim rojakom udaui Počkaj Ivan ul. PETRONIO 2 (vogal ul. S. F.} Hotel ,,CENTRAL v Se žar ____ . Zaloga —— krompirja m zelja .. ul. <1H1*Olmo št. 4 f % —j--—■—- Podpisani si časti naznanjati cenjenemu občinstvu, da jo prešel hotel „Central" v Sežani v njega last. s J Boge za parkete hrastove ali jelove prve vrste = semenski krompir »rožnike in umeri- prodaja pod jamstvom po tovarniški eeni. kan-ki kakor tudi krompir za kuhati. ZcllOC)d ICSd - M i C I a U Z Cene zmerne ulica Fonderia št. 7 prijN»riH*a: /inton Gerdovič, tr«rovec. trgovina z manufakturom blagom Barriera vecchia II. - ANTON SANCIN - Barriera vecchia I . Z&loga perila blaga od same volne za ženske obleke, velik dohod barhanta (fuštanj). veleur ln pletenin : zaloga imbotiranih in flaneliranih pogrinjal. bele in barvane srajce za moike. maje. spodnje blače in delavske hlače; bogat izbor ovratnikov, zapestnic ln kravat. Moderci in drobnarije. Vse po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence. <5! Pri tej priliki naznanjam, da sem sobe kakor tudi restavracijo in k:ivarno popolnoma prenovil in preskrbel, da bodo cenjeni gosti v vsakem obziru najboljše j postreženi po najnižjih cenah. — Zalogo pive, katero sem imel prej v hiši gospe Gaberšček, se nahaja sedaj v mojem lastnem poslopju. — Toči se n:»j> oljši kraški teran, belo vipavsko in istrsko vino kakor tudi vedno sveže Dreherjevo pivo. Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. Na razpolago je moderno opremljenih sob: v hiši se nahaja senčnat vrt in hlev za konje. Priporoča se udani M ( v ■ v ^^ lastnik. ' % _9 Anton Bevčič, TOVARNA POHIŠTVA I&NAC KRON TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMIC 5 MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. j^aroDni kolsk je vSoblti pri upravi £3inost" Intabulacije ^m Dijamanti za rezanje šip z a CVkujiibe TRST in okolieo po proti odplačevanju od I. do 60 let daja A 3 O "T 40 po 1'80. 2-40. 3. 4, 5. 6. 8. 10, 11. 15.20. 30 K. Nad IO.OOO lastnik > Prvega avtoriz . posredovalnega in koncesijoniranegr« zavoda« z odobrenim tarifom, z razpisom vis ces. kr. namestniatva štev. 29.460 XII. fHtenetn tudi oblastveno jnnjbl. zavarovalni agent in upravitelj hiš 1 in zemljišč vsled dovolitve mest. magistrata št. 14.245 kakor tudi GLAVNI ZASTOPNIK Uzajemno zavarovalne banke „Slav&ja" TRST ul. Vincenzo Bellini št. 13 I. n. - Telefon št. 1567. imav zalogi Angelj Casagrande TRST Porlici tli Chiozza 1 Telefon 994 Vsak komad je zajamčen Razpošilja tudi posamezne komade po povzetju. Vsaka dama prihrani mnogo denarja, ako se sluzi pri kupovanju manifak. blaga pri tvrdki 1ERDC TONSERN, ul. poste 1 • Trst W Otvoritev bo 1 aprila t. 1. TP1 Izvadeh cenika: I.a«n Tfiii-« llauela. m»*t«*r |m» . nvr. perL*l. »IoImt. meter jm» . . IC . I. on >irok pri^tnr harTe ii .. T«il« de I.aine meter |»o ... 30 nve. svila im»ns4-liue \ najnovej^ili ribanjih. meter |h»...... — B»ago od volne za ženske obleke v največji izberi. — Taj»«-ti i r. >mirnt-. :J metre dol'i 20 n<>vri« ev vi^e. 'iarnilure za posteljo in mizo od goliL 5 vi~e. ' 'cd'pmh* lame ><■ naprt -ajo, tla si hlap »vole ogledati l»lago. FERDO TONSERN iz Ljubljane. Najboljše STISKALNICE ZA GROZDJE IN OLJKE so naše stiskalnice „ERGOLE" naj novejšega iu najboljšemu sestava /. dvojno in nepretrgano pritiskalno nioejo; /ajam-eeno najboljše delovanje, ki prekaša vse drupe stiskalnit-e. HIDRAVLIČNA STISKALNICA. Najlmlji«- autotnatično patentovane utno bri/i;:ilni< o, ki uelujejo same t «1 ul- tla bi jih l>i!o tre-ba gouiti. .Syphonia1; plugi, stroji, za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalndi, življenskih in mi- ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, ""—3 slamo itd. na roko. Mlatilniee za žita, AUtOfflaUČna DrlZgalDlCa. čistilnice, rešetalnice. — Slamorezniea, ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji z.i poljedelstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejžega izhorneea uresnit-enega, najbolj pripoznanega in odlik, sestava. Stiskalnica za grozdje. PH. MAYFARTH & Co. tovarna za poljedelske in vinske stroje, DUNAJ. II. TABORSTRASSE št. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 530 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami 'S en: k z z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer nismo zastopani. rI?LAVLlA" -prejema zavarovanja rlo-ve^kega /ivljrnja |K» najraznovrstnejsih kombina« imh p«-i tak<> ugodnimi pogoji, ko nobeua druga zavarovalnica. Zlasn je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z rmanj-ujočimi -e vplačili. Vsak elan ima po preteku petih let ptanoo do dividende. "I „Slavij a" I" Tzajemua zavarovalna tMa v Pragi. — Rezervni fond 29.217.694*46 K. izplačane adškoduine: 78:324 62317 K. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše dr lave z vseskozi slovansko-narodno upravo. Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, t-egar pisarne ro v lastni bančni hiši v Gospodskii ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokjristne namene.