Oglasi 2 Savinjske novice št. 48, 2. december 2022 Tretja stran Vsebina O ciljih, uspehu in prihodnosti Janez Poličnik, KLS Ljubno »V varovanje okolja vlagamo veliko časa in sredstev« ......................... 6 Kmetijsko gozdarska zbornica Naši kmetje težko pridejo do sredstev na razpisih ....... 7 6 Klavdij Strmčnik, novi lučki župan »Županovanje je javna funkcija, kjer ni prostora za osebne interese« ................. 8 Majda Potočnik, rečiška županja Za prijetno bivanjsko okolje z ustrezno infrastrukturo in storitvami ....................... 8 Volitve v državni svet 2022 11 Franja Naraločnika nasledil Peter Dermol ......... 9 MŠ Turistična zveza Slovenije Dani Praznik in Robertu Klemenaku priznanje za prostovoljstvo ................ 11 Rečica ob Savinji Računalniško kiparjenje - iskanje vzporednic med starim in novim ................. 11 11 Volog ŠS Prikaz gašenja požara na objektu s sončno elektrarno .......... 14 Policijski veterani Sever Pri Prodniku v Juvanju državno prvenstvo v igranju taroka .................. 15 Jernej Mazej 15 Raziskovanje zdravilnih zelišč ga je dodobra prevzelo ............................. 16 BK Osnovna šola Ljubno ob Savinji Plezanje hitro postalo priljubljeno ........... 19 Športno društvo Daski Mozirje Po dveh letih spet sejmarili ............ 19 19 ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 48, 2. december 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 2.10 EUR, za naročnike: 1.89 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.000 izvodov. Vedno znova sem navdušen nad posamezniki, ki si drznejo podati na pot, po kateri do takrat ni hodil še nihče, ki poskusijo nekaj, kar prej še ni obstajalo, ki sprejmejo tveganje, da bodo, preden bodo uspeli, če sploh, morali skozi številne zahtevne izkušnje, kar jih bo stalo veliko napora in sredstev. Naša tokratna sogovornica Manja Pančur, ki študira flavto na Dunaju, sodi v to kategorijo. Kot lahko preberete v intervjuju na straneh 10 in 11, se je odločila za glasbeno pot, ki je drugačna od že prehojenih. Igranje na flavto, kjer že dosega mojstrski nivo, želi kombinirati s petjem jazza in popa. Vsak nov cilj jo, kot je povedala, napolni z izjemno motivacijo, pri čemer pa morata biti izpolnjena dva pogoja. Prvi je ta, da je cilj jasno definiran, drugi pa je ta, da s sabo nosi dovolj velik izziv, da je torej pomemben in kot tak vreden truda. Natančno tako mi je ustrezno postavljanje ciljev pred časom opisal glavni direktor KLS Ljubno Mirko Strašek. Cilj mora biti ambiciozen, visok, vendar s polnim angažiranjem realno dosegljiv. Če je prenizko zastavljen, pri posamezniku ne bo zbudil dovolj potrebne motivacije, če pa že od začetka deluje kot nedosegljiv, bo sprožil nasprotni učinek in bo posameznika demotiviral. Na strani 5 pišemo o tem, da sta Mirko Strašek in Boštjan Gorjup na letošnji Akademiji strojništva prejela nagrado za globalno prodornost slovenskega inženirstva. Oba vodita podjetji, kjer so strojniški procesi sestavni del proizvodnje izdelkov za njihove kupce, a je razlika med njimi ogromna, saj se v KLS Ljubno ukvarjajo z elementarnimi postopki preoblikovanja in obdelave kovin, v BSH Hišnih aparatih pa dobijo v proizvodnjo izdelane polizdelke ali celo že posamezne sklope. Obe omenjeni podjetji veliko pozornosti in sredstev namenjata varovanju okolja. Kako to počnejo na Ljubnem, na straneh 6 in 7 na poljuden način razloži Janez Poličnik in poudari, da je tudi na tem področju pomembno imeti cilje in sprejemati ukrepe za njihovo doseganje. Za okolje sprejemljiv razvoj je le razvoj, ki zadovoljuje trenutne potrebe, ne da bi ogrožal zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij. Ustvariti čim boljše pogoje za življenje in delo prihodnjih generacij sta si za svoj cilj zastavila nova županja Občine Rečica ob Savinji dr. Majda Potočnik in novi župan Občine Luče Klavdij Strmčnik. Njuni kratki predstavitvi objavljamo na strani 8, na strani 9 pa vas čaka pregled rezultatov nedeljskih referendumov v volilnem okraju Mozirje. Ker pri nas ni drugega kroga županskih volitev, smo Zgornjesavinjčani za letos z volitvami končali. Čaka nas le še praznični december in potem … Kdo ve, kaj bo prineslo leto 2023? Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Tatiana Angioi, Franjo Atelšek, Marijan Denša, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Peter Udir, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 48, 2. december 2022 3 Tema tedna EKOLOGI ZA VZPOSTAVITEV KAVCIJSKEGA SISTEMA Skrajni čas za uvedbo vračanja povratne embalaže Sredi aprila je začel veljati nov zakon o varstvu okolja (ZVO-2), ki postavlja temelje za uvedbo kavcijskega sistema, zlasti za plastenke in pločevinke. Od vlade je sedaj odvisno, kako hitro bo uredba o ravnanju z embalažo pijač dejansko zaživela. V društvu Eko krog in Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) menijo, da je nastopil čas za vzpostavitev kavcijskega sistema in vračanje povratne embalaže. Prepričani so, da bi sistem lahko zaživel leta 2024, ustrezno zakonsko podlago zanj pa bi morali sprejeti najpozneje v začetku prihodnjega leta. VRAČANJE KAVCIJE NAJ BO PREPROSTO Zakonsko urejena pravna podlaga za vzpostavitev kavcije pomeni, da se potrošniku ob nakupu pijače znesek za embalažo zaračuna oziroma se mu ob vračilu embalaže na zbirno mesto kav- Le 8,2 % plastenk je bilo leta 2020 v Sloveniji izločenih iz zbranih odpadkov in poslanih v reciklažo. cija povrne. Tak sistem se je že izkazal za učinkovitega pri zbiranju odpadne embalaže v številnih evropskih državah. Kot pravijo v društvu Eko krog, se je v praksi kot najbolj učinkovita rešitev izkazal kavcijski sistem za vso embalažo do treh litrov. Na slovenskem trgu bi bilo s tem zajetih 99 odstotkov vse embalaže za pijače. Po izkušnjah strokovnjakov ZPS je za uspeh kavcijskega sistema ključno, da je možnosti vračila čim 4 Savinjske novice št. 48, 2. december 2022 več in da so čim bližje potrošniku. Zato predlagajo možnost vračila embalaže na čim več mestih, tudi tam, kjer je potrošnik ni kupil, vsekakor pa mora biti način vračila kavcije preprost in potrošniku prijazen. POVRATNE EMBALAŽE SKORAJDA NI Delež pijač v povratni embalaži je na trgovskih policah v zanemarljivih količinah. Prevladujejo plastenke in pločevinke za enkratno uporabo, po podatkih iz raziskave Analiza ravnanja s plastenkami pijač in vračljivo prodajno embalažo Združenja industrije pijač je bilo leta 2020 steklo kot material uporabljeno zgolj za 15 odstotkov embalaže, pri čemer je nepovratno steklo predstavljalo zgolj en odstotek. 53 odstotkov embalaže je iz plastike, kovinske embalaže je nekaj več kot četrtina. Plastenke se danes odvržejo v zabojnike z embalažo skupaj s preostalo embalažo z različno kemijsko sestavo, pogosto so prisotni še drugi odpadki. S tem je onemogočena njihova ponovna uporaba v prehranski industriji. »REŠENIH« LE OSEM ODSTOTKOV PLASTENK Po navedbah društva Eko krog smo Slovenci v letu 2020 porabili nekoliko manj plastenk kot leto prej, hkrati pa smo jih ločeno zbrali 11 odstotnih točk manj kot v letu 2019. Ločeno zbranih je bilo okoli 63 odstotkov plastenk, skladno s cilji EU pa je do leta 2025 za recikliranje potrebno ločeno zbrati najmanj 77 odstotkov plastenk. Po podatkih iz prej omenjene raziskave Združenja industrije pijač, je izvajalcem sortiranja iz mešane odpadne embalaže uspelo izločiti zgolj 8,2 odstotka plastenk, ki so jih nato poslali v reciklažo. Gospodarstvo tako izgublja pomembno surovino, ki namesto ponovne uporabe postane odpadek. V KAVCIJSKI SISTEM VKLJUČITI PLASTENKE, PLOČEVINKE IN STEKLO Analize, pri katerih je sodelovala tudi organizacija Zero Waste Europe, kažejo, da v celotnem življenjskem ciklu povratna steklenica povzroči za 70 odstotkov manj izpustov od izdelave nove plastenke in 85 odstotkov manj od steklenice za enkratno uporabo. Najslabše, kar lahko naredimo naravi, je, da le enkrat uporabljen izdelek zavržemo. V Eko krogu si zato prizadevajo, da bi bile v kavcijski sistem vključene plastenke, pločevinke in steklo. Še posebej zagovarjajo povratne steklenice, saj menijo, da je to najbolj učinkovit način varovanja virov. Predlagajo tudi znižano stopnjo DDV za povratno embalažo in obvezne kvote pijač, ki bi morale biti polnjene v povratno embalažo. Predloge Eko kroga podpira tudi Zveza potrošnikov Slovenije. Tatiana Angioi Tema tedna, Gospodarstvo Naša anketa Se vam zdi kavcijski sistem vračanja embalaže smiseln? Marija Atelšek, Ter Kavcijski sistem vračanja bi bil še kako dobrodošel in bi se ga vsekakor posluževala. Nič me ne bi motilo, če bi mi bila embalaža sprva zaračunana. Delam v trgovini in opažam, da se vračila, kolikor je mogoče, poslužuje že kar veliko ljudi. Vračajo predvsem steklenice. Robi Bider, Mozirje V preteklosti smo že vračali stekleno embalažo in bilo bi super, da se tovrstni sistem vrne. Tudi za plastenke bi to bilo zelo dobrodošlo. Zdi se mi neumno, da so stvari le za enkratno uporabo. Pozdravljam, da se poslužujemo recikliranja in ponovno uporabimo, kar se da uporabiti. Škoda je, da tako veliko stvari zavržemo. S kavcijskim sistemom bi prispevali delček k rešitvi našega planeta. Aleš Robnik, Robanov kot Skrajni čas je, da se uvede kavcijsko vračanje embalaže tudi za vse vrst plastenk. Upam, da bomo s tem pripomogli k manjšemu onesnaževanju okolja. Tako v Robanovem Kotu kot po drugih krajih naše občine namreč opažam, da se plastenke valjajo povsod. Sam bom rade volje plačal določeno kavcijo za embalažo, saj bom potem, ko bom drugič v trgovini, embalažo lahko zamenjal. Ana Sotošek, Varpolje Pripadam generaciji, ki je po kavcijskem sistemu že vračala embalažo. To se mi zdi super. Tako bomo lahko vračali ne le že sedaj vračljive steklenice, temveč tudi plastenke in pločevinke. Verjamem, da bomo tako pripomogli k čistejšemu okolju, v katerem živimo. Pripravila Marija Šukalo, foto: arhiv anketirancev AKADEMIJA STROJNIŠTVA 2022 Gorjupu in Strašku nagrada za prodornost inženirstva Zveza strojnih inženirjev Slovenije (ZSIS) je na dogodku Akademija strojništva, ki je potekal predzadnjo sredo v novembru, podelila nagrade izstopajočim posameznikom na področju inženirstva. Nagrado za globalno prodornost slovenskega inženirstva sta prejela Boštjan Gorjup, direktor družbe BSH Hišni aparati, in Bogomir Mirko Strašek, ustanovitelj, glavni direktor ter solastnik družbe KLS Ljubno. POVEZOVANJE STROJNIH INŽENIRJEV Akademija strojništva v organizaciji Zveze strojnih inženirjev Slovenije v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in Fakulteto za strojništvo v Ljubljani že več kot desetletje spodbuja povezovanje inženirjev in opozarja na pomembnost inženirskega poklica. Udeležence letošnjega dogodka so nagovorili predsednik Zveze strojnih inženirjev Slovenije prof. dr. Iztok Golobič, minister za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Igor Papič in predsednik Inženirske akademije Slovenije dr. Mark Pleško. BOŠTJAN GORJUP V OSPREDJE POSTAVLJA ODLIČNOST Boštjan Gorjup je menedžer, ki v ospredje postavlja cilj biti prvi po odličnosti in ne po velikosti, ter že vrsto let prispeva k razvoju v Savinjski regiji in k pozicioniranju Slovenije kot odličnega okolja za raziskave in razvoj. V podjetju Letošnji nagrajenci Akademije strojništva (z leve) Bogomir Mirko Strašek, Boštjan Gorjup in Ivo Boscarol s predsednikom ZSIS prof. dr. Iztokom Golobičem (foto: arhiv ZSIS) je uvedel organizacijsko kulturo, ki telokalne skupnosti. Podjetje je pod njemelji na zaupanju, odprtem komunigovim vodstvom razvilo visoko stopnjo ciranju, sodelovanju in poštenosti. Zadružbene odgovornosti in navdihujočo posleni pri njem najbolj cenijo ustvarnotranjo pripadnostjo. jalnost, obvladovanje dela in usmerjaKRONOTERMU NAGRADA ZA nje ter izkazovanje podpore. USPEŠEN PRENOS ZNANJA MIRKO STRAŠEK ČLOVEK Z IZJEMNIM Nagrado za življenjsko delo je prejel OBČUTKOM ZA SODELAVCE Ivo Boscarol, ustanovitelj in dolgoletni Bogomir Mirko Strašek vodi druždirektor podjetja Pipistrel, ki proizvaja bo KLS Ljubno, ki v letu 2022 praznuje ultra lahka letala, posebno priznanje za 50-letnico delovanja. Strašek je v podjeuspešen prenos znanj in izkušenj pa je tju od vsega začetka in je v njegovo rast prejelo podjetje Kronoterm, prevzela sta in razvoj vložil tako rekoč vse svoje živga ustanovitelj podjetja Rudi Kronovšek ljenje. Je človek z izjemnim občutkom za in njegov naslednik Bogdan Kronovšek. sodelavce in vedno na voljo za potrebe Franci Kotnik Savinjske novice št. 48, 2. december 2022 5 Gospodarstvo JANEZ POLIČNIK, REFERENT ZA VARNOST V KLS LJUBNO »V varovanje okolja vlagamo veliko časa in sredstev ter skrbimo za stalni napredek« smo zmanjšali količino odpadnih maziv za več kot 90 odstotkov, hkrati pa smo prihranili pri porabi in nabavi novih olj in maziv. • Kaj pa ostala področja varovanja okolja? Vseskozi spremljamo cilje in sprejemamo ukrepe tudi za ostale okoljske vidike, kot so poraba energije in materiala, izpusti v zrak in nevarni odpadki, saj so za nas pomembni vsi dejavniki, ki vplivajo na okolje. Skrbimo za čiste in urejene poslovne prostore in okolico podjetja. Enkrat letno, praviloma v v primerjavi z referenčnim letom 1990 do leta 2030 zmanjšamo ogljični odtis za polovico. Evropa se je zavezala, do bo do leta 2050 postala prva ogljično nevtralna celina na svetu. To pomeni, da bi do leta 2050 dosegli ravnovesje med izpusti CO2 v ozračje in zajemanjem ogljika iz ozračja v ponore, to so gozdovi in oceani. Mi ugotavljamo, kakšen je ogljični odtis podjetja in naših proizvodov, in kateri dejavniki najbolj prispevajo k zviševanju našega ogljičnega odtisa. Izračun ogljičnega odtisa izvajamo po standardu ISO 14067. Pri tem izračunu upoštevamo Janez Poličnik V KLS Ljubno že več let načrtujejo in izvajajo trajnostni razvoj družbe, zlasti na področju zmanjševanja vplivov na okolje, saj želijo ustvariti dobre življenjske in delovne pogoje za prihodnje rodove. Na to temo je tekla beseda v pogovoru z Janezom Poličnikom, referentom za varnost. • Na kakšen način v KLS Ljubno v praksi izvajate svojo okoljsko naravnanost? V ta namen vlagamo veliko časa in sredstev, predvsem pa skrbimo za stalni napredek, v smislu izpolnjevanja zahtev okoljskega standarda ISO 14001, kar pomeni, da planiramo, izvedemo, kontroliramo in nato ukrepamo. Vsako leto si postavimo visoke cilje na področju zmanjševanja odpadkov, ki nastajajo pri našem poslovanju, in jih skrbno ločujemo, vodimo ter nadzorujemo. • Na katerem področju okoljskega delovanja ste v zadnjem obdobju dosegli največji napredek? V zadnjih letih smo največji napredek naredili na področju zmanjševanja porabe in nastajanja odpadnih olj in maziv. Specifično porabo olj in emulzij smo zmanjšali zlasti pri odpadni emulziji, ki jo na izvoru prestrežemo, nato pa jo vrnemo v proizvodni proces. Ko je zaradi izgube mazalnih lastnosti ne moremo več uporabljati, jo destiliramo in iz nje izločimo vodo, preostanek oziroma koncentrat pa predamo pooblaščenemu zbiralcu odpadka. Na ta način 6 Savinjske novice št. 48, 2. december 2022 Trajnostni razvoj (vir: https://www.siq.si) je razvoj, ki zadovoljuje trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožal zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij (WCED, 1987). aprilu, izvedemo čistilno akcijo, kjer zaposleni skupaj z otroci temeljito očistimo vse zunanje površine. Tako dvigujemo ozaveščenost o skrbi za ravnanje z odpadki in za čisto okolje • V zadnjem času je veliko govora o ogljičnem odtisu. Kakšen je ogljični odtis KLS Ljubno? V proizvodni dejavnosti, kot je naša, ogljični odtis pomeni, koliko emisij snovi toplogrednih plinov, izraženih v ekvivalentu CO2e, je bilo izpuščenih v zrak pri izvajanju določenih dejavnosti. Eden glavnih ciljev Evropske skupnosti je, da celoten energijski tok osnovnih surovin in pomožnih materialov ter rabo energije, maziv, goriv in nastajanje odpadkov. • Kaj je pokazal izračun? V letu 2021 smo izračunali, da naš ogljični odtis znaša 30,04 kg CO2e na kilogram izdelka. Največji delež CO2e izdelka, kar 88,3 odstotka, predstavlja transport jekla do naše tovarne. Sledita proizvodnja jekla, ki ga kupujemo, ki ima 7,9-odstotni delež, in poraba električne energije v tovarni, ki ima 3,3-odstotni delež. Ostali dejavniki, kot so odpadki, olja in maziva ter embalaža, so Gospodarstvo, Kmetijstvo z vidika ogljičnega odtisa zanemarljivo majhni in skupaj predstavljajo le 0,4 odstotni delež. V primerjavi z letom 2021 smo v letu 2022 ogljični odtis izdelkov zmanjšali, saj smo z izgradnjo sončne elektrarne kapacitete dvakrat 900 kW na ostrešju naših proizvodnih hal povečali delež električne energije iz obnovljivih virov, natančneje iz sonca. Naši sončni elektrarni proizvedeta deset odstotkov električne energije, ki jo porabimo za obratovanje. Planiramo, da bomo v prihodnjih letih še povečali delež električne energije iz obnovljivih virov. • Vidite možnosti za zmanjšanje ogljičnega odtisa še kje drugje? V prihodnjih letih načrtujemo občutno znižanje ogljičnega odtisa naših izdelkov tudi v segmentu transporta in proizvodnje jekla. To bomo dosegli predvsem z zamenjavo dobaviteljev jekla, kar bo prineslo skrajšanje transportnih poti. Oddaljenost dobavitelja jekla in način transporta sta pri tem ključnega pomena. Pomemben vpliv ima tudi postopek pridobivanja jekla. Jeklo, ki se proizvaja v elektro pečeh, ima namreč Prispevek k ogljičnemu odtisu izdelka (KLS 2021) polovico nižji ogljični odtis kot jeklo, proizvedeno v visokih pečeh. Po drugi strani bomo z našimi proizvodi pripomogli k zmanjšanju ogljičnega odtisa tudi na globalni ravni, saj skladno z našim dolgoročnim strateškim planom vlagamo v razvoj in povečevanje proizvodov za električna in hibridna vozila, ki naj bi v naslednjem desetletju v celoti nadomestila vozila na pogon z motorji na notranje izgorevanje. Pogovarjal se je Franci Kotnik KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Naši kmetje težko pridejo do sredstev na razpisih Na novembrski seji odbora mozirske izpostave Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije so med drugim obravnavali problematiko kmetijstva v Zgornji Savinjski dolini. Opazen je trend prenehanja delovanja kmetij, kmetje imajo tudi težave pri pridobivanju sredstev na razpisih, ker so kmetije premajhne. Opozorili so tudi na težave zaradi divjadi in napadov zveri na drobnico, predvsem pa na to, da večina kmetov ne dobi povračila škode, zato mnogi le-te sploh ne prijavljajo, to pa negativno vpliva na verodostojnost podatkov o škodah. (PRE)MALO MLADIH PREVZEMNIKOV KMETIJ Na zgornjesavinjskih kmetijah primanjkuje mladih. Mnenje sodelujočih v razpravi je bilo, da je treba znižati vstopne pogoje za mlade prevzemnike kmetij, saj se do sedaj gozdna zemljišča niso upoštevala za vstopni pogoj. Problem je tudi ta, da se nekateri mladi prevzemniki na razpis prijavijo samo zaradi denarja, po izpolnjenih obveznostih pa končajo s kmetovanjem. V novem programskem obdobju se bo upošteval prihodek iz kmetijske dejavnosti in ne površina zemljišč, hkrati pa bodo morali mladi prevzemniki izpolnjevati obveznosti pet let. Udeleženci seje so bili mnenja, da bi se mladim lahko namenilo še več sredstev, vendar bi v tem primeru morali obveznosti izpolnjevati več let, saj bi le tako ohranili kmetije. MAJHNE KMETIJE BREZ MOŽNOSTI NA RAZPISIH Kmetije v Zgornji Savinjski dolini se soočajo tudi s težavami pri pridobivanju sredstev na razpisih kmetijskega ministrstva. Kmetije dosegajo premalo točk in le malo kmetij prejme sredstva, ker so premajhne. Omenjena je bila tudi problematika hribovskih kmetij, ki jih po prenehanju kmetovanja ne bo nihče obdeloval. Predsednik odbora izpostave Jože Orešnik je bil mnenja, da bi bilo treba za te kmetije objaviti posebne razpise. Vodja območne enote Slovenj Gradec Stanko Jamnik je opomnil, da so bile na preteklih razpisih anomalije v točkovanju, na kar so ves čas opozarjali. Na kmetijskem ministrstvu so obljubili, da bo v novem programskem obdobju denar pravičneje razdeljen. MALO PRIJAV ŠKODE ZARADI DIVJADI Glede problematike divjadi v Zgornji Savinjski dolini so se strinjali, da so posledice resne, vendar se premalo lastnikov odloči, da bi prijavili škodo. Menili so, da je treba kmete spodbujati k prijavi vsake škode. Pomembno je, da zahtevajo zapisnik, saj samo v tem primeru lahko kaj dosežejo. V Sloveniji so znane tožbe, ki so se končale v korist kmetov. Lovske Stanko Jamnik je opozoril, da so bile na preteklih razpisih anomalije v točkovanju. (Foto: Štefka Sem) družine bi ob večjem številu prijav škod morale ukrepati z večjim odstrelom. Podana je bila pobuda za srečanje kmetov s predsedniki lovskih družin, ob tem je Jože Lenko predlagal, da bi pripravili srečanje kmetov, kjer bi lahko povedali, s kakšnimi težavami se srečujejo v praksi. Štefka Sem Savinjske novice št. 48, 2. december 2022 7 Iz občin KLAVDIJ STRMČNIK, NOVOIZVOLJENI ŽUPAN OBČINE LUČE »Županovanje je javna funkcija, kjer ni prostora za osebne interese« Klavdij Strmčnik Klavdij Strmčnik je diplomiran ekonomist finančne smeri. Delovne izkušnje je pričel nabirati na Upravni enoti Mozirje, kjer je bil šest let zaposlen kot svetovalec na oddelku za okolje, prostor, kmetijstvo, gospodarske in negospodarske dejavnosti. Od leta 2007 do leta 2020 je bil direktor občinske uprave na Občini Luče, nato pa podsekretar v kabinetu župana. V letih delovanja v javni upravi je pridobil bogate delovne izkušnje, vodil večje investicijske in druge občinske projekte, bil član svetov nekaterih zavodov na območju upravne enote, poleg tega pa deloval v organih lokalnih društev. V LOKALNO DELOVANJE VPET DVE DESETLETJI »Zmaga na volitvah za župana Občine Luče mi pomeni potrditev, da sem v preteklosti delal dobro, saj sem v lokalno dogajanje vpet vse od leta 2002. Pri svojem delu poskušam upoštevati rek, ki gre nekako takole: »Karkoli delaš, delaj preudarno, bolje od drugih in misli na konec.« Županovanje je javna funkcija, kjer ni prostora za osebne interese, prevladati mora javni interes,« je ob izvolitvi povedal Strmčnik. POŠTENOST, PRAVIČNOST, PREUDARNOST IN PODJETNOST Pravi, da bo kot župan sledil vrednotam, ki si jih je zadal ob izvolitvi: poštenost, pravičnost, preudarnost in podjetnost. Dodaja še, da Občina Luče nima možnosti za razvoj industrije, ima pa naravne danosti, ki jih je potrebno še bolj izkoristiti in na njih graditi razvoj. Razvoj občine bo spodbujal v smeri zelenega turizma, ki vključuje kmetijsko pridelavo in podporne storitve. Ob tem je potrebno skrbeti za dobre pogoje življenja za občane, da bodo tu še naprej živeli veseli, zadovoljni in srečni ljudje. V sodobnih tehnologijah vidi priložnosti, ki so bile še nedavno nepredstavljive. Marsikatero delo danes lahko opravljamo na daljavo, kar je ena od priložnosti, da se mladi po šolanju vrnejo v domače okolje. Barbara Rozoničnik MAJDA POTOČNIK, NOVOIZVOLJENA ŽUPANJA OBČINE REČICA OB SAVINJI Za prijetno bivanjsko okolje z ustrezno infrastrukturo in storitvami Majda Potočnik Majda Potočnik je diplomirala iz zootehnike, kasneje pa še doktorirala iz agrarne ekonomike. Svojo karierno pot je pričela na Hmezadovi farmi krav molznic, nadaljevala pa v kmetijskih zadrugah Celje in Hmezad Trnava Gomilsko. Leta 2000 je prestopila v javni sektor na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja. Od pričetka delovanja Občine Rečica ob Savinji leta 2007 pa do poletja 2021 je 8 Savinjske novice št. 48, 2. december 2022 s krajšo prekinitvijo opravljala delo direktorice občinske uprave. Zadnje leto je bila s sestro oskrbnica koče na Menini. V SKRBI ZA ČLOVEKA, SKLADNO Z VESTJO IN ZAKONODAJO »Zahvaljujem se volivkam in volivcem, ki ste se udeležili lokalnih volitev, še posebej tistim, ki ste mi zaupali svoj glas. Izziv za kandidaturo sem sprejela s precejšnjim osebnim zadržkom, zato se iskreno zahvaljujem tistim, ki ste me spodbujali in mi svetovali pri odločitvi. Čestitam vsem, ki ste se tudi pogumno odločili kandidirati in ste na ta način omogočili izbiro volivcem. Še posebej čestitam izvoljenim svetnicam in svetnikom; veselim se našega skupnega dela za občane v prihodnjem obdobju. Naloge županje bom opravljala kakor bom najbolje mogla; odgovorno, v skrbi za človeka, skladno s svojo vestjo in v okviru veljavne zakonodaje. Želim si vključitve mladih v proces odločanja. Prizadevala si bom za vzpostavitev prostorskih pogojev za novogradnjo, za nadaljevanje okolju prijaznih politik, za sklep že začete modernizacije cestne infrastrukture v sklopu koncesije ter za realizacijo drugih spremljajočih projektov s področja javnih gospodarskih služb. Podpiram društva, ki so pogosto prerasla v osnovne centre družabnega življenja posameznega naselja ali občine kot celote.« OBČINA, PRIVLAČNA ZA OBČANE, OBISKOVALCE IN INVESTITORJE Občina Rečica ob Savinji ima nekoliko specifično lego glede na ostale občine Zgornje Savinjske doline. Potočnikova pravi, da navidezna slabost umeščenosti v prostor lahko postane tudi prednost. Občina je prijetno bivanjsko okolje in kot taka naj raste in se razvija naprej ter se opremlja z ustrezno infrastrukturo in storitvami, da bo privlačna za občane, obiskovalce, turiste in investitorje. Dodaja, da si bo s pospeševanjem pogojev za gospodarsko in kmetijsko dejavnost prizadevala ohranjati obstoječa in ustvarjati nova delovna mesta, z inovativnim pristopom pa bo v domačem okolju mogoče bolje poskrbeti tudi za ranljive skupine občanov. Barbara Rozoničnik Politika REFERENDUMI O ZAKONIH O VLADI, RTV SLOVENIJA IN DOLGOTRAJNI OSKRBI Večina volivcev v Sloveniji podprla zakone, večina v Zgornji Savinjski dolini proti V nedeljo smo volivci v Sloveniji odločali, ali naj se uveljavijo spremembe zakona o vladi, spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi in novela zakona o Radioteleviziji Slovenija, kot jih je sprejel državni zbor. Vsak volivec se je sam odločil, ali bo glasoval na vseh treh referendumih ali samo na enem oziroma dveh. REFERENDUM O SPREMEMBAH ZAKONA O VLADI Rezultati na nivoju države in volilne enote Na referendumu o spremembah zakona o vladi je bila udeležba v nacionalnem merilu 41,6-odstotna, oddanih je bilo 705.486 glasovnic. Za uveljavitev zakona je glasovalo 56,6 odstotka volivcev, proti jih je bilo 43,4 odstotka. Izid referenduma je bil pozitiven v smislu potrditve zakona v vseh osmih volilnih enotah v Sloveniji. V volilni enoti Celje, v katero spada tudi volilni okraj Mozirje oziroma Zgornja Savinjska dolina, je za uveljavitev sprememb zakona o vladi glasovalo 53,8 odstotka volivcev, volilna udeležba je bila 40,2-odstotna. Rezultati na nivoju volilnega okraja V volilnem okraju Mozirje se je referenduma o spremembah zakona o vladi udeležilo 40,6 odstotka volivcev, od teh je večina – 58 odstotkov - glasovala proti. Najvišja udeležba je bila v občini Solčava, kjer je glasovalo 51,3 odstotka volivcev, v občini Ljubno je bila udeležba 40,6-odstotna, v občini Gornji Grad 40,2-odstotna, v ostalih občinah pa ni presegla 40 odstotkov: Rečica ob Savinji 39,3 odstotka, Luče 38,8 odstotka, Nazarje 38,5 odstotka in Mozirje 36,9 odstotka. Predčasno je glasovalo 414 volivcev, ki so s 55,8 odstotka glasov podprli spremembe zakona o vladi. Rezultati na nivoju občin Zakon o vladi so z minimalno večino 50,1 odstotka podprli volivci v občini Nazarje, v ostalih šestih občinah pa je bila večina volivcev proti, in sicer: v Lučah 79,3 odstotka, v Solčavi 71,9 odstotka, v Gornjem Gradu 60,6 odstotka, v Mozirju 58,1 odstotka, na Ljubnem 57,7 odstotka in na Rečici 54,5 odstotka. REFERENDUM O SPREMEMBAH ZAKONA O DOLGOTRAJNI OSKRBI Rezultati na nivoju države in volilne enote Udeležba na referendumu o spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi je bila na nivoju države 41,6-odstotna. Za spremembe zakona je glasovalo 62,2 odstotka volivcev, proti jih je bilo 37,8 odstotka. V vseh osmih volilnih enotah se je večina volivcev, ki so prišli na volišča, izrekla za spremembe zakona. V volilni enoti Celje je bila udeležba 40,2-odstotna, za je glasovalo 59,3 odstotka volivcev. Rezultati na nivoju volilnega okraja V volilnem okraju Mozirje je bila udeležba 40,6-odstotna, večina volivcev - 53,4 odstotka - pa je glasovala proti. Relativno največ – 51,3 odstotka – volivcev se je udeležilo referenduma v Solčavi, v ostalih občinah zgornjesavinjskih občinah je bila volilna udeležba naslednja: Ljubno 40,7 odstotka, Gornji Grad 40,2 odstotka, Rečica ob Savinji 39,3 odstotka, Luče 38,8 odstotka, Nazarje 38,5 odstotka in Mozirje 36,8 odstotka. Predčasno je glasovalo 415 volivcev, od teh jih je spremembe zakona podprlo 59,5 odstotka. Rezultati na nivoju občin Najbolj prepričljivo so spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi zavrnili volivci v občini Luče, proti jih je bilo 79,7 odstotka, v Solčavi je bil ta delež 68,2-odstoten, v Gornjem Gradu 55,9-odstoten, v Mozirju 53,5-odstoten in v občini Ljubno 51,3-odstoten. V občinah Nazarje in Rečica ob Savinji je večina volivcev, ki so prišli na volišča, glasovala za spremembe zakona: v Nazarjah 56,1 odstotka in na Rečici 50,4 odstotka. REFERENDUM O NOVELI ZAKONA O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA Rezultat na nivoju države in volilne enote Na referendumu o noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) je sodelovalo 41,7 odstotka volilnih upravičencev. Za uveljavitev novele je glasovalo 62,8 odstotka volivcev, proti jih je bilo 37,2 odstotka. Tudi na tem referendumu se je v vseh osmih volilnih enotah večina volivcev, ki so prišli na volišča, izrekla za v parlamentu sprejeto novelo zakona. V volilni enoti Celje je bila udeležba 40,2-odstotna, za zakonsko novelo o RTVS je glasovalo 59,8 odstotka volivcev. Rezultati na nivoju volilnega okraja V volilnem okraju Mozirje je prišlo na volišča 40,6 odstotka volivcev, od teh jih je 52,8 odstotka glasovalo proti. Volilna udeležba po občinah je bila sledeča: Solčava 51,3 odstotka, Ljubno 40,6 odstotka, Gornji Grad 40,2 odstotka, Rečica ob Savinji 39,3 odstotka, Luče 38,8 odstotka, Nazarje 38,5 odstotka in Mozirje 36,8 odstotka. Možnost predčasnega glasovanja je izkoristilo 415 volivcev, od teh jih je tri petine glasovalo za. Rezultati na nivoju občin Proti noveli zakona o RTVS so se izrekli volivci v občinah Luče – 77 odstotkov, Solčava 69,7 odstotka, Gornji Grad 55,9 odstotka, Mozirje 52,5 odstotka in Ljubno 51 odstotkov. Za novelo o RTVS so glasovali volivci v občini Nazarje – 56,4 odstotka in v občini Rečica ob Savinji – 51 odstotkov. Franci Kotnik VOLITVE V DRŽAVNI SVET 2022 Franja Naraločnika nasledil Peter Dermol 23. in 24. novembra so potekale volitve v Državni svet Republike Slovenije. Sestavlja ga 40 članov, od tega 22 predstavnikov lokalnih interesov, štirje predstavniki delodajalcev, štirje predstavniki delojemalcev, dva predstavnika kmetov, en predstavnik obrtnikov, en predstavnik samostojnih poklicev ter šest predstavnikov negospodarskih dejavnosti (šolstva, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, zdravstva in socialnega varstva). Mandat članov državnega sveta je pet let. Na volitvah predstavnikov lokalnih interesov je v 6. volilni enoti zbor volilnega telesa, ki ga tvori 15 elektorjev (Mestna občina Velenje 7 elektorjev, Občina Šoštanj 2, občine Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava in Šmartno ob Paki pa po enega elektorja) za novega državnega svetnika iz SAŠA regije soglasno izvolil Petra Dermola, sicer župana Mestne občine Velenje. Franci Kotnik Savinjske novice št. 48, 2. december 2022 9 Ljudje in dogodki MANJA PANČUR, ŠTUDENTKA FLAVTE NA DUNAJU »Ko imam pred sabo jasen cilj, je moja motivacija izjemna« Manja Pančur Manja Pančur iz Luč se je odločila svojo poklicno pot zapisati glasbi. S sedmimi leti je začela igrati prečno flavto v Glasbeni šoli Nazarje, danes pa je študentka magistrskega študija flavte koncertne smeri na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Glasbeno udejstvovanje nadgrajuje z učenjem petja, eden njenih glavnih ciljev pa je igrati flavto v orkestru ter na ta način čim širšemu krogu poslušalcev približati klasično glasbo, ki je v tujini veliko bolj poznana in cenjena kot pri nas. Ravno to jo je tudi spodbudilo, da se poda na Dunaj, v prestolnico klasične glasbe. FLAVTA JO JE PREVZELA ŽE V RANI MLADOSTI V eleganten, lesketajoč inštrument se je zaljubila že kot majhna deklica. V glasbeni šoli v Nazarjah je nižjo glasbeno izobrazbo pridobila pod mentorstvom profesorja Jerneja Marinška, nato pa pot nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. V družbi podobno razmišljajočih je spo- »Vedno znova me zaboli, ko vidim, kako malo ljudi pri nas posluša in ceni klasično glasbo.« znala dobre prijatelje, a je bilo vse prej kot lahko. Visoke zahteve in pritiske je znala obrniti v svoj prid in se odločila nadaljevati. PO SPREJEMNEM IZPITU ŽELJA POSTALA REALNOST Po drugemu letniku se je udeležila poletne šole flavte. Tam je srečala univerzitetno profesorico Wally Hase, s katero sta hitro navezali stik in se odlično ujeli. »Za študij flavte sem si želela profesorja, ki bo dober pedagog in dober človek. Po spletu večih, skoraj neverjetnih 10 Savinjske novice št. 48, 2. december 2022 naključij, sem dve leti za tem na univerzi na Dunaju pristala ravno v razredu profesorice Hase,« je razplet ob odločitvi za študij v tujini opisala Manja. Dodala je, da se je pri odločanju o svoji poklicni poti vedno znova vračala h glasbi in jo naposled ob močni podpori domačih prepoznala kot edino pravo in zares želeno izbiro. Po tehtnem premisleku in uspešno opravljenem sprejemnem izpitu na dunajski univerzi je želja postala realnost. IGRANJE FLAVTE ŽELI KOMBINIRATI S PETJEM Pravi, da je Dunaj izbrala, ker ni tako zelo daleč od doma, kulturno in glasbeno je mesto izjemno bogato in je zato želja vsakega klasičnega glasbenika. Program, ki ga je izbrala, traja šest let. Z malo diplomo je letos zaključila diplomski študij, sedaj pa izobraževanje nada- »Če se dobro organiziraš, gre vse, marsičemu se je sicer potrebno odreči, ob malih in velikih zmagah pa je trud poplačan.« avdicij za projektno igranje v orkestrih in na turnejah. Pravi, da je konkurenca izjemno huda, saj na Dunaj prihajajo mladi talenti iz celega sveta z istim ciljem - uspeti v svetu klasične glasbe. »NAJVEČ MOTIVACIJE IMAM, KO JE PRED MANO KAJ ZELO POMEMBNEGA« »Glasba je moj vsakdan in zdravilo za vse tegobe. Največ motivacije imam, ko je pred mano kaj zelo pomembnega. Ko imam pred sabo jasen cilj, je moja motivacija izjemna,« je povedala mlada flav- »Ker je moja velika ljubezen tudi petje, bi rada flavto kombinirala s petjem jazza in popa ter tako med ljudi delila nekaj novega, drugačnega.« ljuje na magistrski stopnji. »Želim iti po svoji poti, po poti, ki je drugačna od že prehojenih. Ker je moja velika ljubezen tudi petje, bi rada flavto kombinirala s petjem jazza in popa ter tako med ljudi delila nekaj novega, drugačnega,« Manja razmišlja o svoji glasbeni prihodnosti. »PRI NAS MALO LJUDI POSLUŠA IN CENI KLASIČNO GLASBO« Na področju klasične glasbe se pri nas po njenih besedah ne moremo primerjati s tujino, sploh pa ne z Dunajem: »Vedno znova me zaboli, ko vidim, kako malo ljudi pri nas posluša in ceni klasično glasbo. S svojim znanjem in izkušnjami, ki jih zadnja leta pridobivam v tujini, bi rada pripomogla k prepoznavnosti in cenjenosti klasične glasbe v Sloveniji. Želim si, da bi že otroci, ki začenjajo z učenjem inštrumenta v glasbeni šoli, čutili podporo družbe in imeli več možnosti za nastope.« DOKAZOVANJE IN ISKANJE PRILOŽNOSTI Manja se vse od nižje glasbene šole naprej redno udeležuje seminarjev in mojstrskih tečajev s priznanimi glasbeniki ter tekmovanj v Sloveniji in tujini. Prejela je več odmevnih nagrad in priznanj, v zadnjem času pa se udeležuje Manja Pančur je že zakorakala v sklepni, magistrski del študija na dunajski Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost. (Foto: osebni arhiv) tistka, ki je prepričana, da na ta način dokažeš sebi in drugim, česa si sposoben in kdo si. Obdobja epidemije se zaradi negotovosti, zaprtja izobraževalnih ustanov in odpovedi nastopov spominja kot nečesa zelo utrujajočega, kajti glasbeno ustvarjanje na daljavo preko računalnikov preprosto ne gre. ČLANICA KVARTETA FLAVT VIF Manja je članica kvarteta flavt ViF, s katerim je poleti nastopala po Sloveniji, eden od teh koncertov je bil tudi v Ljudje in dogodki, Organizacije Nazarjah. Kvartet sestavljajo štiri energična dekleta, ki študirajo flavto v avstrijski prestolnici. Z igranjem so se že večkrat predstavile na univerzi, ob 30. obletnici samostojne Slovenije pa so sodelovale na koncertu v Slovenskem kulturnem centru Korotan na Dunaju. ŠTIPENDISTKA ROTARY CLUBA LJUBLJANA Letos junija se je za Manjo zgodil še en pomemben dogodek, postala je dobitnica štipendije Rotary Cluba Ljubljana. Omenjeni klub vsako leto nameni dve štipendiji slovenskim študentom v tujini. Kot so navedli v obrazložitvi, želijo podpreti mlade na njihovi študijski poti na priznanih tujih ustanovah in pri razvoju njihovih strokovnih znanj. Štipendija je vsekakor dobrodošla vzpodbuda, Manja jo bo namenila nakupu nove flavte, ki predstavlja velik finančni zalogaj. RADA SODELUJE NA PRIREDITVAH V DOMAČEM KRAJU V prostem času, ki ga ni na pretek, gre rada v naravo, pleše, smuča, kolesari, PODELITEV PRIZNANJ TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE Med dobitniki tudi Dana Praznik in Robert Klemenak Turistična zveza Slovenije je v okviru Dnevov slovenskega turizma v Laškem pripravila srečanje predstavnikov turističnih društev, na katerem so 56 zaslužnim prostovoljcem podelili priznanja. Med prejemniki sta bila tudi Dana Praznik iz Kulturno-turističnega društva Bazilika Šentjanž in Robert Klemenak iz Turističnega društva Mozirje. PRAZNIKOVA JE GONILNA SILA Dana Praznik je ena od ustanovnih članov društva Bazilika in gonilna sila pri organizaciji dogodkov. Na turističnem področju promovira štruklje, društvo je najbolj znano prav po Štrukelj festu, na socialno zdravstvenem področju pa ozavešča o pomembnosti zdravja v tretjem življenjskem obdobju. KLEMENAK S SRCEM IN DUŠO MOZIRJAN Robert Klemenak je Mozirjan s srcem V odsotnosti Roberta Klemenaka je priznanje prevzela njegova soproga Ana. gre v fitnes ali igra tenis. Čeprav jo je želja po nekaj več vodila v tujino, se domov vedno rada vrača. Z veseljem se odzove vabilu za igranje ali petje na vsakoletnem božičnem koncertu kulturno-umetniškega društva, večkrat je sodelovala tudi na tradicionalni prireditvi Lučki dan. DUNAJ JI JE PISAN NA KOŽO Za prihodnost pravi, da pušča vse poti odprte. Na Dunaju se trenutno zelo dobro počuti, saj mesto klasično izobraženim glasbenikom nudi številne možnosti in priložnosti: »Če se dobro organiziraš, gre vse, marsičemu se je sicer potrebno odreči, ob malih in velikih zmagah pa je trud poplačan.« Barbara Rozoničnik RAČUNALNIŠKO KIPARJENJE NA REČICI OB SAVINJI Iskanje vzporednic med starim in novim Predsednik Turistične zveze Slovenije Pavle Hevka je izročil priznanje Dani Praznik. in dušo. Celotno svoje aktivno obdobje je nepogrešljiv akter na številnih področjih. Kot predsednik mladinske organizacije je bil med ustanovitelji mladinskega kluba. Že v času srednje šole se je včlanil v društvo Pust Mozirski, kjer je postal ustvarjalec tradicionalnega programa v času pustovanja. Športno društvo je pod njegovim vodstvom uspelo vzorno urediti igrišča za košarko in odbojko. V turističnem društvu, katerega član je že več kot tri desetletja, se udeležuje vseh akcij, vodi pohode v okolici Mozirja in promovira znamenitosti domačega kraja na sejmu Alpe Adria. Je tudi član Ekološko hortikulturnega društva Mozirski gaj in v času Božične bajke kot Boižiček razveseljuje otroke ter starejše. Marija Šukalo, foto: arhiv Turistične zveze Slovenije V Medgen borzi na Rečici ob Savinji so se družili ljubitelji kiparstva. Krog – društvo za skupnostno umetnost in prostor je z akademskim kiparjem Simonom Macuhom iz Nazarij pripravilo delavnico Digitalno kiparjenje – izdelajmo si svoj 3D tiskani objekt. NADGRAJEVALI KLASIČNE KIPARSKE TEHNIKE Udeleženci so na delavnici spoznali različne vrste 3D tiskalnikov in se učili uporabljati programe za ustvarjanje poljubnih 3D objektov. Raziskovanje sodobnega oblikovanja je temeljilo na nadgradnji klasičnih kiparskih tehnik, ki so ljudem tradicionalno bližje, in iskanju vzporednic med starim in novim. KROŽENJE ZAMISLI IN DELA NAČIN SOBIVANJA Simon Macuh, kipar, performer in intermedijski umetnik, pri svojem delu združuje veliko stvari, ki jih deli z drugimi in se od njih uči. »Kroženje zamisli in dela so zame način sobivanja,« je o svojem pristopu povedal umetnik ter poudaril, da so z delavnico na Rečici želeli udeležencem približati vsebine, ki so bolj dostopne ljudem v urbanih središčih. Kot je povedala predsednica društva Krog Mihaela Žveglič, projekt prispeva k razvoju in refleksiji sodobnega ustvarjanja ter promociji in izobraževanju na področju intermedijske umetnosti. Marija Šukalo Savinjske novice št. 48, 2. december 2022 11 Organizacije PRVA MOBILNA APLIKACIJA ZA STAREJŠE V SLOVENIJI Magdo želijo predstaviti čim več starejšim V socialnem podjetju Simbioza Genesis so razvili prvo mobilno aplikacijo za starejše v Sloveniji. Ta združuje različne informacije in vsebine za starejšo populacijo. Pri Simbiozi organizirajo delavnice, na katerih skupaj z udeleženci raziskujejo in pregledajo funkcije, ki jih aplikacija nudi, na osnovi povratnih informacij pa je ta deležna nadgradenj. E-ZDRAVSTVENA PISMENOST IN DIGITALNA VKLJUČENOST Zavod za medgeneracijsko sodelovanje Simbioza Genesis, socialno podjetje ima za svoje osnovno poslanstvo sodelovanje in prenos znanja med generacijami ter spodbujanje vseživljenjskega učenja na vsakodnevni ravni v vsakodnevnih aktivnostih. V ta namen so zasnovali mrežo organizacij in posameznikov Simbioza Skupnost, ki v lokalnih skupnostih preko različnih aktivnosti spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje. Skupnost združuje že več kot 190 šol, vrtcev, domov za starejše in drugih organizacij. V sodelovanju s partnerji iz Nemčije, Litve, Grčije in Švice pripravljajo tudi program in izobraževanje e-zdravstvene pismenosti. V sodelovanju z ZDUS in Zavodom IZRIIS so ob podpori ministrstva za javno upravo iz Sklada za NVO konec oktobra zagnali medgeneracijsko digitalno platformo digitalnovkljuceni.si, prvo te vrste v Sloveniji. Ta omogoča vseživljenjsko učenje za pridobivanje funkcionalnih digitalnih znanj, učenje uporabe ključnih e-storitev za starejše, dostop do vsebin in programov aktivnega in zdravega staranja ter izobraževanja po celotni Sloveniji. APLIKACIJA S ŠTEVILNIMI VSEBINAMI ZA BOLJŠO OBVEŠČENOST V Simbiozi so novembra leta 2020, v času covida-19, ko so se stiske in izzivi starejših še povečali, razvili mobilno aplikacijo Magda. Ta na enem mestu brezplačno, na preprost in do uporabnika prijazen način, združuje različne informacije in vsebine, ki jih starejši potrebujejo v svojem vsakdanjem življenju. Nastajala je v sodelovanju s starejšimi in njihovimi potrebami, zato je zasnovana tako, da je preprosta za uporabo. Med drugim vsebuje »Info točko«, ki uporabnikom omogoča, da enostavno in na enem mestu najdejo kontakte zdravstvenih domov, lekarn, CSD-jev itd. Navedeni so tudi številni ponudniki storitev, kot so brezplačni prevozi, pošte, upravne enote, knjižnice, ki jih lahko starejši kontaktirajo s klikom na gumb »pokliči«, hkrati pa jih lahko filtrirajo glede na kraj bivanja. Na voljo so tudi »Novice«, kjer so strnjene aktualne informacije za starejše. OD VADBE DO KUHANJA IN PREGLEDA DOGODKOV V »Učilnici« so zbrane raznovrstne vsebine za izobraževanje doma, kot so uporaba računalnika, pametnega telefona, video lekcije s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije, e-bančništvo, osebna zavarovanja, kuhanje. Rubrika »Telovadnica« nudi video vsebine z vajami, ki so jih zasnovali vrhunski športni strokovnjaki in so prilagojene starejšim. Koristna je tudi kategorija »Radio« z možnostjo poslušanja različnih radijskih postaj znotraj aplikacije, prav tako pa »Dogodki« s pregledom dogodkov, tako v živo kot digitalnih, namenjenih starejšim po vsej Sloveniji. APLIKACIJA DELEŽNA REDNIH NADGRADENJ Magda ima po dveh letih 4700 uporabnikov. Pri Simbiozi si želijo še več uporabnikov aplikacije, zato organizirajo delavnice v Simbioza BTC City Labu in s Simbiozo Mobiln@ na terenu po vsej Sloveniji. Na delavnicah z udeleženci skupaj prenesejo aplikacijo na njihove pametne mobilne telefone ali tablice. Nato jo skupaj raziskujejo in pregledajo, katere funkcije in zavihke ponuja. Aplikacijo nenehno nadgrajujejo in vnašajo nove vsebine, skupaj s starejšimi uporabniki le-te. Roman Mežnar MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE V SOLČAVI Praznični okraski za Miklavžev sejem Zadnjo novembrsko soboto so člani Kulturnega društva Franc Herle Solčava in društva upokojencev medse povabili otroke ter tako v duhu medgeneracijskega sodelovanja izdelovali praznične okraske. V prostorih lovskega doma so izpod spretnih prstkov najmlajših in izkušenih rok njihovih Praznični okraski, ki so nastali na medgeneracijskem druženju, bodo naprodaj na Miklavževem sejmu. (foto: arhiv društva) 12 Savinjske novice št. 48, 2. december 2022 babic nastajali pisani okraski, ki že kar sami po sebi vabijo v praznični čas. V SOLČAVO PRIDE NAJPREJ MIKLAVŽ V soboto, 3. decembra, bodo v Solčavi na prireditvenem prostoru člani kulturnega društva v sodelovanju s turističnim društvom in skupino Solčavski tajflni organizirali Miklavževanje z Miklavževim sejmom. Sejem se bo pričel ob 16. uri, stojnice bodo založene s pestro ponudbo lokalnih dobrot in drugih izdelkov, poleg tega pa bodo naprodaj praznični okraski, ki so jih izdelali v okviru medgeneracijskega druženja. ZA MIKLAVŽEM ŠE SOLČAVSKI TAJFLNI Sejemsko ponudbo bodo ob 17. uri popestrili mlajši člani Kulturnega društva Franc Herle Solčava, sledil bo obisk Miklavža. Dogodek bodo zaključili v večernih urah, ko bo ognjeni šov napovedal prihod Solčavskih tajflnov. Barbara Rozoničnik Zgodovina in narodopisje Angelos Baš o plavljenju lesa po Savinji (4) PETER WEISS Ponatiskujemo razpravo etnologa dr. Angelosa Baša o plavljenju lesa, predvsem hlodov, po Savinji in njenih pritokih. Objavljena je bila v reviji Slovenski etnograf leta 1977. Branje Baševega besedila skoraj pol stoletja po izidu je koristno zato, da lahko mlajše generacije vzdržujemo miselni stik s svetom prednikov, ki je bil njihov način življenja in je pomenil preživljanje njih samih in njihovih družin. Delo plavcev ob vodi in splavarjev na reki je bilo težaško in marsikdaj tudi smrtno nevarno. Z zapisanim pa spoznavamo tudi poudarke, ki jih je v objavah zasledoval raziskovalec, profesor Angelos Baš. Njegov prispevek o plavcih in splavarjih ter splavarstvu nasploh je za naše kraje neprecenljiv, ostal bo nepresežen, saj se je še lahko pogovarjal s tistimi, ki so vmes opuščeni dejavnosti opravljali v prvi polovici 20. stoletja, večinoma do druge svetovne vojne. – Mednaslovi in pripombe v oglatih oklepajih so urednikovi. NADALJEVANJE: KOLIKO PLAVCEV JE SODELOVALO Za plav okoli 5000 platanic [= hlodov] je bilo potrebnih okoli 20 plavcev, za plav 500 platanic pa kakih 6. Te številke veljajo za bolj ali manj normalno stanje vode. Pri »slabi« vodi in veliki plavi pa so bili plavci [ob Savinji] skoraj na vsakih 50 metrov. Delo plavcev je nadzoroval »plavmajster« oziroma gozdar, v določeni meri pa tudi lesni trgovci. Ti so po medsebojnem dogovoru hodili – zdaj eden, zdaj drugi – nadzorovat, kako se plavi njihov les. Lastniki lesa, ki so sami plavili svoj les, pa so tudi sami nadzorovali plavljenje. – Plavcem je določil delovno mesto »plavmajster« oziroma gozdar, in sicer v okviru svojega območja. Solčavsko območje je segalo skorajda do Igle, lučko območje nato do Revsove peči (med Lučami in Ljubnim) in ljubénsko območje do grušoveljskega ali pobreškega jeza. Naprej, do Nazarij, se je plavil samo graščinski les, toda tamkajšnje ustavljanje platanic ni več spadalo na območje ljubenskih plavcev (tam je plavila posebna skupina graščinskih plavcev). ORODJE Za orodje sta služila cepin in tako imenovani akelj. S cepinom so prijemali, vlačili in odrivali platanice, v iste namene pa so predvsem na jezovih uporabljali dolge aklje, da so se na široki vodi kar najmanj zmočili. To orodje je bilo sestavljeno iz ročaja, dolgega nekaj metrov, iz trdnega in prožnega lesa, v en konec platanic po dve nogi in tako naredili »stolice«. »Stolice« so postavili drugo poleg druge v vodo, in sicer tako, da so bili tisti konci platanic, ki so stali v vodi, ki torej niso bili podstavljeni z nogami, obrnjeni proti toku vode, medtem ko so bili drugi konci platanic, se pravi tisti, ki so stali na nogah, odmaknjeni od prihajajoče vode ali dvignjeni. Po navadi so položili Zaláge kot stolice v strugi Savinje, ki tule teče na desno, na Ljubnem med svetovnima vojnama; platanice plavijo iz Savinje v umetno strugo. (Iz razprave dr. Angelosa Baša) zvečine iz smrekovine, in je bilo na enem koncu opremljeno z dvema železnima klinoma; z večjim, ki je bil zakrivljen nazaj [= kavelj], so platanice prijemali in vlačili, z manjšim klinom [= ostjo], ki je štrlel naprej, pa so jih odrivali. KAKO JE POTEKALO PLAVLJENJE S cepini so spravili les v vodo. Pred plavajočimi platanicami so šli po strugi zalágavci, v skupini 4 do 6 mož, ki so oblagali skale v vodi z lesom, da so tako platanice lažje šle naprej in da se plav ni začela »zapirati«. Zaradi velikega padca vode in zaradi številnih čeri in peči so se platanice pogosto ustavljale in zapirale pot drugim. Da bi se to preprečilo ali vsaj kar najbolj omejilo, so nastajale opisane obloge. Ko so zalágavci prišli do jezov, prek katerih se je plavil les in ob katerih so bile struge, povezane z žagami, h katerim so plavili les, so naredili tako imenovane zaláge. Te so bile postavljene daleč in poševno čez reko ter so zadrževale platanice oziroma ob njih so plavci izločali iz plavljene množine lesa tiste platanice, ki so bile po svojih znamenjih namenjene v ustrezne struge, medtem ko so druge puščali naprej. ZALÁGE, ZALÁGAVCI ... Zaláge so izdelovali tako, da so zabili čez »stolice« še eno ali več platanic. Vse »stolice« na enem mestu so sestavljale tamkajšnjo zalágo. Za zalágavci so šli na delo tako imenovani poštarji. Ti so se razvrstili po dva in dva pri obloženih pečeh in pazili, da se plav ni »zaprla«. Tako je bilo treba najprej izbezati iz nakopičenega lesa tisto platanico, zaradi katere se je plav začela zapirati. To je bilo težavno in tudi nevarno delo, pri katerem so plavci včasih padli v vodo in morali paziti, da jih ne bi stisnilo med platanice. Za platanicami, ki so šle zadnje na pot, so hodili zadnjeki, v skupinah 4 do 8 mož, in metali v vodo les, ki ga je vrglo iz struge ali je ostajal v reki ob obrežju. Z zadnjeki se je označeval zadnji kraj ali konec posamezne plavi. ... POŠTARJI ... Zato so se zadnjekom postopoma pridruževali (od para do para) poštarji. Delo plavcev je bilo precej mokro; za najboljšega plavca je veljal tisti, ki je ostajal najbolj suh. Plav sta utegnili ustaviti premajhna in velika voda. Zoper prvo težavo so si skušali pomagati z neredkimi zapornicami, pa tudi z jezovi, ki so odvajali vodo po strugah na žage. Z njimi se je lahko zajezovala voda in s tem omogočala zadostna višina vode. Savinjske novice št. 48, 2. december 2022 13 Organizacije, Iz občin OBČINSKA GASILSKA VAJA V VOLOGU Prikaz gašenja požara na objektu s sončno elektrarno Na kmetiji Podgoršek v Vologu so prostovoljna gasilska društva Nazarje, Šmartno ob Dreti in Gorica ob Dreti v oktobru, mesecu požarne varnosti, izvedla občinsko gasilsko vajo gašenja požara na objektu s sončno elektrarno. Na vaji pod vodstvom poveljnika PGD Šmartno ob Dreti Marka Gluka je sodelovalo okrog 40 gasilcev s šestimi gasilskimi vozili. Uporabili so tudi gasilsko Na domačiji Podgoršek v Vologu so pri vaji gašenja požara na objektu s sončno elektrarno uporabili gasilsko vozilo z dvižno košaro. vozilo z dvižno košaro za gašenje požara. Tema vaje je bila gašenje objekta s sončno elektrarno, pri tem je bilo potrebno oskrbeti poškodovano osebo, ki je ostala ujeta na seniku. Vajo so gasilci treh prostovoljnih gasilskih društev po analizi ocenjevalca, poveljnika Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Mira Brezovnika, izvedli zelo dobro. TUDI BATERIJE LAHKO ZAGORIJO Glede na to, da so sončne elektrarne v zadnjem času močno v porastu, je to področje še kako aktualno. Oktober, mesec požarne varnosti, je letos potekal pod sloganom »Tudi baterije lahko zagorijo. Preprečite požar baterij«. V vsakdanjem življenju se povečuje uporaba naprav z litij-ionskimi baterijami. Med drugim jih najdemo v mobilnih telefonih, prenosnih računalnikih, orodju, hranilnikih električne energije, električnih vozilih in podobno. Litij-ionske baterije lahko shranijo več energije kot navadne ter se lahko znova polnijo, ob nepravilni uporabi pa lahko tudi zagorijo. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik REČICA OB SAVINJI Vsa tri gasilska društva prejela novo osebno zaščitno opremo Pred rečiškim gasilskim domom so vsa tri gasilska društva, ki delujejo v občini Rečica ob Savinji, prejela novo osebno zaščitno opremo. Slednjo, v vrednosti nekaj manj kot sedem tisoč evrov, so društva prejela po ključu, ki je določen s pogodbo o financiranju. EPIDEMIJA COVIDA-19 PROSTOVOLJNI GASILCI UČINKOVITI IN PRIPRAVLJENI POMAGATI Različne kose osebne zaščitne opreme jim je izročila županja Ana Rebernik ter se jim zahvalila za vsestransko pomoč pri intervencijah. Prepričana je, da so prostovoljni gasilci zelo učinkoviti in pripravljeni pomagati, ne samo ob požarih, temveč tudi ob naravnih in drugih nesrečah. Obenem je povedala, da bi si društva zaslužila sicer več, a zaradi omejitev proračunskih sredstev to ni mogoče. Predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar je poudaril, da imajo gasilci rečiške občine vso opremo, ki jo zahteva zakonodaja in pohvalil županjina prizadevanja in vsa finančna sredstva, ki jih občina namenja gasilcem. Marija Šukalo Pretekli teden skok okužb v Gornjem Gradu V preteklem tednu je do večjega skoka okuženih s covidom-19 prišlo v občini Gornji Grad. V četrtek, 24. novembra, je bilo število okužb v tej občini 20, teden prej le štiri. V preostalih občinah Zgornje Savinjske doline je bilo število potrjenih okužb sledeče: v občinah Mozirje in Luče je bilo po 9 primerov okužb, Rečica ob Savinji 8, Ljubno 7, Nazarje 3 in Solčava 1 primer. Skupaj je bilo 57 okuženih, 12 več kot teden prej. ŠS 14 Savinjske novice št. 48, 2. december 2022 Zaščitno opremo je gasilcem izročila županja Ana Nuša Rebernik ter se jim zahvalila za vsestransko pomoč. (Foto: arhiv občine) Organizacije, Za razvedrilo ZVEZA POLICIJSKIH VETERANSKIH DRUŠTEV SEVER Pri Prodniku v Juvanju državno prvenstvo v igranju taroka Komisija za šport pri Zvezi policijskih veteranskih društev (ZVPD) Sever, ki jo vodi mag. Darko Repenšek, je organizirala 4. državno prvenstvo v igranju taroka. Prvenstvo je gostil mozirski odbor Policijskega veteranskega društva (PVD) Sever za celjsko območje, igralci taroka pa so se zbrali v gostišču Prodnik v Juvanju. Udeležence prvenstva so uvodoma nagovorili predsednik ZPVD Sever dr. Tomaž Čas, župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik in načelnik Policijske postaje Mozirje Matjaž Sem. EKIPNO NAJBOLJŠI MARIBORČANI, MED POSAMEZNIKI IZTOK DREV Na prvenstvu je sodelovalo devet ekip s 27 tekmovalci, med njimi sta bili tudi dve tekmovalki. Tekmovalci so bili iz sedmih društev. Ekipni državni prvaki za leto 2022 so postali člani PVD Sever Maribor, druga je bila ekipa Zasavja, tretje mesto pa je osvojila ekipa PVD Sever Ljubljana I. Med posamezniki je postal državni prvak v igranju taroka Iztok Drev iz PVD Sever za celjsko območje. Prehodni pokal ZPVD Sever je za eno leto v hrambo prejela zmagovalna ekipa iz Maribora. ZAHVALA ORGANIZATORJEM Priznanja najboljšim ekipam in posameznikom sta podelila Tomaž Čas in predsednik mozirskega odbora PVD Sever za celjsko območje Jože Rojšek. Darko Repenšek se je v imenu komisije za šport za pomoč pri organizaciji in izvedbi tekmovanja še posebej zahvalil Slavku Šmigocu in Jožetu Rojšku. Za nagrado so najuspešnejši tekmovalci dobili tudi Repenškovo knjigo Povezani (tudi) skozi šport, v kateri je opisana športna dejavnost v ZPVD Sever v zadnjih desetih letih, odkar v okviru zveze deluje komisija za šport. Štefka Sem Najboljši tarokisti med policijskimi veterani so Mariborčani, ki so odnesli veliki prehodni pokal. (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 48, 2. december 2022 15 Ljudje in dogodki, Organizacije RASTLINE ČAROVNIŠTVA Z JERNEJEM MAZEJEM Raziskovanje zdravilnih zelišč ga je dodobra prevzelo V Medgen borzi na Rečici ob Savinji so pripravili predavanje Rastline čarovništva, na katerem so udeleženci spoznavali rastline, ki so jih zaradi njihovih lastnosti v preteklosti povezovali z bogovi in nadnaravnimi dejavniki. O njih je spregovoril Jernej Mazej iz Ljubije. UDELEŽENCI SPOZNALI LEGENDE O RASTLINAH IN ZELIŠČIH Predsednik društva Učni sadovnjak in pridelovalec številnih vrst paradižnika je priznal, da ga je raziskovanje omenjenih Jernej Mazej je na predavanju predstavil številna zdravilna zelišča in rastline ter legende, povezane z njimi. (Foto: Marija Šukalo) rastlin in zelišč dodobra prevzelo, zato je pričel prebirati različno literaturo in prišel tudi do zanimivih spoznanj. Najbolj so ga navdušile različne legende. Nekatere med njimi je predstavil udeležencem. PREDNIKI OPAZOVALI NARAVNI SVET OKROG SEBE Pri tem je poudaril, da so naši predniki natančno opazovali naravni svet okoli sebe, ob tem pa so, predvsem pri cvetlicah, drevesih in zeliščih, prepoznavali njihove zdravilne učinke. »Razumeli so, da imajo rastline in ljudje podoben življenjski krog, ki se je usklajeval tudi z značilnim predkrščanskim cikličnim pogledom na življenje, rojstvo, zrelost, smrt in transformacijo,« je med drugim povedal Mazej, ob tem pa predstavil številne rastline. Med drugim so slušatelji spoznavali vraže, povezane z jablano, ki naj bi bila rastlina ljubezni, jerebiko, ki naj bi bil namenjena sreči v stanovanju, in hrastom, ki naj bi bil sveto drevo. Baziliko je bilo moč pokusiti celo v čaju in spoznati njene blagodejne učinke. Marija Šukalo JESENOVANJE NA LAZAH Pri akciji Jota/Joti moči združili nazarski taborniki in člani mozirskega radiokluba Taborniško društvo Rod Sotočje Nazarje je s taborniki rodu Hudi Potok iz Šmartnega ob Paki in Radioklubom Mozirje pred časom pripravilo tridnevno akcijo imenovano Jota/Joti. Na jesenovanju na Lazah so tako udeleženci spoznavali opremo za vzpostavljanje zvez in z njo sklepali poznanstva s taborniki in skavti po svetu. POVEZOVANJE PREKO RADIJSKIH VALOV IN INTERNETA Cilj omenjene akcije je bil po besedah načelnika Dejana Ugovška povezati tabornike in skavte s vsega sveta, jih spoprijateljiti in deliti znanje. Jota poteka preko radijskih valov, joti pa preko interneta. Da bi udeleženci jesenovanja bolje spoznali delo radioamaterjev, so ti pripravili kratko predavanje, na katerem so predstavili smisel radioamaterstva ter različne postaje. Ob uspešno vzpostavljeni zvezi so potem govorcem poslali QSL kartico, s katero so se zahvalili za opravljeno zvezo. 16 Savinjske novice št. 48, 2. december 2022 NAVEZOVANJE STIKOV S SKAVTI IZ DRUGIH DRŽAV »Najprej smo kontaktirali tabornike z Raven na Koroškem, povezavo smo vzpostavili tudi s švedskimi in angleškimi skavti ter skavti iz nekaterih drugih držav. Poleg tega smo se igrali zanimive igre z voki-tokiji in pripravili igre na temo jota/ joti,« ni skrival zadovoljstva Ugovšek, ki je prepričan, da tovrstno sodelovanje prinaša nova koristna znanja. Prav tako spodbuja navezovanje stikov in znanstev, ki se drugače morda ne bi niti zgodila. Marija Šukalo Taborniki so s pomočjo opreme za vzpostavljanje zvez sklepali poznanstva s taborniki in skavti po svetu. (Foto: arhiv društva) Ljudje in dogodki, Organizacije SPOMENIK PADLIM BORCEM NA MEDVEDJAKU Upajo, da bodo obiskovalci spoštovali kraj in vloženo delo Planinsko društvo Rečica ob Savinji je pred časom na Medvedjaku poskrbelo za ureditev spomenika padlim borcem XIV. divizije med drugo svetovno vojno. Po besedah predsednika društva Janeza Janžeta je bil ta v zelo slabem stanju, okolica pa zanemarjena in polna smeti. V OKOLICI OBELEŽJA PLASTENKE IN PLOČEVINKE »V okolici obeležja smo nabrali za celo vrečo smeti, predvsem plastenke in pločevinke. Zamenjali smo polomljeno ograjo,« je o sanaciji povedal predsednik in dodal, da so namestili odpadle plošče, popravili razpoke in spomenik zaščitili s premazom. VEČ KOT TRIDESET UR PROSTOVOLJNEGA DELA Več kot trideset ur prostovoljnega dela je bilo potrebno, da je spominsko obeležje sedaj urejeno. Obnovili so namreč tudi črke na plošči. Prav tako so postavili smerne table in poskrbeli za klop na razgledni točki. »Le upamo lahko, da bodo obiskovalci spoštovali kraj in vloženo delo, saj je spomenik pomnik in zgodba o požrtvovalni epopeji XIV. divizije,« je zaključil Janže. Marija Šukalo Prostovoljci so v obnovo obeležja in okolice vložili več kot trideset ur dela. (Foto: arhiv društva) PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SOLČAVA Evakuacijska vaja v Podružnični osnovni šoli Solčava Tudi letos so člani PGD Solčava učencem podružnične osnovne šole in otrokom tamkajšnjega vrtca v oktobru, mesecu požarne varnosti, predstavili osnovno gasilsko opremo. Kot so zapisali na spletni strani občine, so izvedli evakuacijsko vajo, nato pa najmlajšim prikazali uporabo naprtnjače za gašenje požara, gasilnika na prah in gasilska vozila. PREPREČEVANJE POŽARA NA LITIJ-IONSKIH BATERIJAH Letošnji mesec požarne varnosti, v katerem so gasilci pripravili številne preventivne in informativne dogodke, je potekal pod sloganom »Tudi baterije lahko zagorijo. Preprečite požar baterij.« Povečuje se namreč uporaba naprav z litij-ionskimi baterijami, najdemo pa jih v mobilnih telefonih, prenosnih in tabličnih računalnikih, fotoaparatih, igračah, orodju, električnih vozilih in podobno. PO UPORABI V NAMENSKE ZABOJNIKE Litij-ionske baterije shranijo več energije kot navadne baterije ter se ponovno polnijo. Pri tem je potrebno zagotoviti, da naprava in polnilnik med polnjenjem nista pokrita ali v bližini gorljivih in vnetljivih predmetov. Pozorni moramo biti tudi, da baterije niso poškodovane in so ustrezno shranjene. Ker pa iztrošene litij-ionske baterije predstavljajo nevaren odpadek, jim moramo odložiti v namenske zabojnike. Barbara Rozoničnik V oktobru, mesecu požarne varnosti, so člani PGD Solčava učence tamkajšnje podružnične šole in otroke v vrtcu seznanili z gasilsko opremo. (Foto: arhiv Občine Solčava) Savinjske novice št. 48, 2. december 2022 17 Oglasi 18 Savinjske novice št. 48, 2. december 2022 Šport, Organizacije EVROPSKO PRVENSTVO V KICKBOXINGU Urh Černivšek iz Turčije z bronasto medaljo Med 11. in 20. novembrom je v Antalyi v Turčiji potekalo člansko evropsko prvenstvo v kickboxingu. Mozirjan Urh Černivšek je slovensko reprezentanco zastopal v disciplini full contact, v kategoriji do 67 kg. Z odličnimi borbami je osvojil tretje mesto in bronasto medaljo. POLFINALNO BORBO MORAL PREDATI ZARADI POŠKODBE Po osmini finala je napredoval v četrtfinale, v katerem se je pomeril z borcem iz Portugalske. Z zmago se je uvrstil v polfinale in si zagotovil najmanj tretje mesto. V polfinalu ga je čakal predstavnik Turčije. Polfinalno borbo je nato moral predati zaradi poškodbe kolena. S tem je osvojil tretje mesto. »ČE SE ZA NEKAJ ODLOČIM IN SI POSTAVIM CILJ, TO TUDI IZPELJEM« Urh Černivšek: »Letos sem bil v najboljši formi do sedaj, tehnično, fizično in psihično. Vem, da če želim poseči še višje, moram še bolj garati in še bolje pripraviti taktiko borbe, s katero lahko uspem. Od začetka septembra sem treniral 8- do 11-krat tedensko. Kot trener v Mozirju sem vodil 6 do 8 ur treningov tedensko. Prav tako sem normalno trikrat ali štirikrat tedensko hodil v službo v Cerknico, kjer delam 12-urne izmene. Za vožnjo v eno smer potrebujem uro in pol. Tempo je bil res naporen, ampak če se za nekaj odločim in si postavim cilj, to tudi izpeljem. Ko nekdo reče, da nima časa, je to samo izgovor.« Benjamin Kanjir ŠPORTNO DRUŠTVO DASKI MOZIRJE Urh Černivšek (desno) je na evropskem prvenstvu zastopal Slovenijo v disciplini full contact, v kategoriji do 67 kg. (Foto: osebni arhiv) OSNOVNA ŠOLA LJUBNO Plezanje hitro postalo priljubljeno Na Osnovni šoli Ljubno ob Savinji so bogatejši za plezalno steno. Otrokom je tako omogočena še ena vrsta športa, s pomočjo katerega bodo pridobili nove gibalne veščine. Plezalna stena je med šolarji zelo priljubljena. Plezalno steno je financirala Občina Ljubno in ima možnost nadgradnje, če bo za to potreba. Plezanje bodo na šoli preko dodatne dejavnosti omogočili s pomočjo izkušenih alpinistov, ki jih v dolini ne manjka. Otroci bodo tako znanje plezanja usvajali s pomočjo plezalcev. Ravnatelj mag. Samo Kramer je povedal, da so občini za pridobitev zelo hvaležni. Štefka Sem Otroci so ravnatelju Samu Kramerju (levo) in županu Franju Naraločniku pokazali, kako uživajo na plezalni steni. (Foto: Štefka Sem) Po dveh letih spet sejmarili Športno društvo Daski je po dveh letih premora v Športni dvorani Mozirje zopet organiziralo sejem rabljene in nove smučarske opreme. Prodajalci so v komisijsko prodajo prinesli okoli 1350 artiklov, od katerih jih je dobra tretjina dobila novega lastnika. SODELOVALO 40 PROSTOVOLJCEV Na večer pred začetkom sejma se je v dvorani zbralo več deset prostovoljcev, ki so pripravili dvorano in vse potrebno za nemoten potek dvodnevnega dogodka. Rabljena oprema s strani prodajalcev se je iz ure v uro kopičila, izbira za kupce pa je bila posledično zelo dobra. Oba dneva je bila v dvorani ves čas gneča, izkušeni svetovalci pa so kupcem pomagali pri nakupih. Za otroke so občani največ kupovali smuči, smučarske čevlje in čelade, odrasli pa so največ posegali po smučeh. SMUČARSKI TEČAJ TUDI ZA TISTE BREZ OPREME Na sejmu je bila na voljo tudi nova smučarska oprema, Športni center Golte je nudil cenejše smučarske vozovnice. Veliko staršev se je odločilo za informativno prijavo otrok na smučarski tečaj, ki ga bodo izvedli, ko bodo na Golteh pognali naprave. Na tem tečaju otroci dobijo v brezplačen najem vso potrebno opremo. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 48, 2. december 2022 19 Športnik leta 2022 Solčavo čaka (še) lepša športna prihodnost S tokratnim sogovornikom v rubriki Športnik leta Rajkom Rudnikom, športnim pedagogom in članom strokovne komisije Športnik leta Zgornje Savinjske doline 2022, smo se pogovarjali o pomenu novega športnega objekta v Solčavi. Kot je na tem mestu povedala že županja Občine Solčava Katarina Prelesnik, bo nova telovadnica prinesla nove možnosti športne vzgoje in boljše pogoje za rekreacijo občanov. Objekt je trenutno v peti fazi gradnje. RAZBREMENITEV ZA STARŠE »Glede na to, da že skoraj dvajset let živim v zgornjem delu Zgornje Savinjske doline in že več kot trideset let poučujem športno vzgojo na osnovni šoli v Lučah, lahko upravičeno trdim, da tudi v tem delu doline rastejo zelo dobri športniki in športnice, kar dokazujejo z odličnimi rezultati na šolskih državnih športnih tekmovanjih, kjer posegajo tudi po najvišjih mestih. Da se potem, razen redkih izjem, kot sta smučarki Mateja in Tina Robnik, v članski kategoriji ne razvijejo v vrhunske športnike, ki bi lahko dosegali odmevnejše rezultate, po mojem mnenju obstaja le en razlog, in to je oddaljenost od večjih mest, kjer bi v klubih lahko nadgradili svoje znanje in sposobnosti. Celotno breme pade na starše, ki bi morali žrtvovati skoraj vsa- Rajko Rudnik SKRB ZA ŠPORTNO VADBO SE OBRESTUJE SKOZI REZULTATE Občini Luče in Solčava se trudita, da otrokom in mladini nudita čim boljše pogoje za ukvarjanje s športom tudi v popoldanskem času. V Lučah so pred dvema letoma dobili športno dvorano, za katero si želijo, da bi bila v bodoče še bolj izkoriščena. V zimskem času imajo občani možnost rekreacije tudi na smučišču, kjer SK Luče in STD Luče organizirata smučarske tečaje za vse kategorije ter alpsko šolo smučanja. Otroci iz Luč in Solčave smučarsko šolo in vadbo obiskujejo v velikem številu, kar se Telovadnica pri osnovni šoli v Solčavi bo še pred snegom pod streho. ko popoldne, da bi svojega otroka vozili na treninge v nekaj deset kilometrov oddaljene centre, kar pa si večina staršev v teh časih težko privošči, pa če si še tako močno želijo,« je povedal Rajko Rudnik. 20 Nominirance za zgornjesavinjske športnike leta 2022 si lahko ogledate tudi na spletni strani www.sportnik-zgs.si in na facebooku. Športnik leta 2022, Šport odraža v uspehih na šolskih smučarskih tekmovanjih, kjer dosegajo izjemne rezultate tudi na državnem nivoju. V Solčavi so pred veliko infrastrukturno pridobitvijo. Poleg podružnične osnovne šole raste telovadnica, ki je že pod streho in bo naslednje leto predana svojemu namenu. »Morda prav zaradi boljših možnosti za vadbo iz mladih nadobudnežev nekoč dobimo kakšnega vrhunskega športnika ali športnico. A to ni osrednji namen investicije. Bistvo je, da se šolska mladina in mladostniki več ukvarjajo s športom in da jih na ta način vsaj malo odmaknemo od raznih čeri, ki prežijo nanje v sodobnem svetu računalnikov, pametnih telefonov in raznih družabnih omrežij. Dokazano je tudi, da so fizično aktivni otroci precej bolj zdravi in bistri, da si znajo organizirati prosti čas, se naučijo sodelovanja v družini, skupini in kasneje v družbi,« je pojasnil Rudnik. ŠPORTNIK LETA 2023 V SOLČAVI? Če zapisano povežemo s projektom Športnik leta Zgornje Savinjske doline, bo nov športni objekt v Solčavi že v prihodnjem letu ponudil možnost izvedbe zaključne prireditve in razglasitve najboljših športnikov leta 2023. To bi bilo v čast tako temu alpskemu kraju kot tudi vsem tistim, ki se v najbolj severni zgornjesavinjski občini ukvarjajo s športno vzgojo in organizacijo rekreacije za odrasle. Tekst in foto: Jože Miklavc Izpolnite vse rubrike pri kategorijah. Le taka glasovnica bo veljavna! Glasujem za: Športnik _____________________________ Športnica _____________________________ Mladi športnik _____________________________ Mlada športnica _____________________________ Ekipa 1. ____________________________ 2. ____________________________ 3. ____________________________ Prireditelj _____________________________ KOLESARSKA ZVEZA SLOVENIJE Monika Hrastnik gorska kolesarka leta Gorska kolesarka Monika Hrastnik z Lepe Njive je vnovič postala gorska kolesarka leta. Priznanje je prejela od Kolesarske zveze Slovenije. Njeni dosežki so jo postavili ob bok najboljšemu cestnemu kolesarju Tadeju Pogačarju, ki je tudi prejel priznanje za kolesarja leta. Monika je šestkratna državna prvakinja v gorsko kolesarskem spustu, drugič zapovrstjo je v Mariboru postala evropska prvakinja, na svetovnem prvenstvu v Franciji pa je osvojila peto mesto. Priznanje je prejela na dogodku, poimenovanem Večer zvezd, ki ga vsako leto organizira nacionalna kolesarska zveza. Štefka Sem Monika Hrastnik s priznanjem za gorsko kolesarko leta (foto: Vid Ponikvar) SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Timi Zajc še lovi pravo formo Po skokih na umetni podlagi so se smučarski skakalci preselili na sneg, v finsko Ruko. Timi Zajc je na treningih dobro skakal, na tekmah pa mu ni šlo po načrtih. Tako v soboto kot v nedeljo je zasedel 22. mesto. Naslednje tekme svetovnega pokala bodo drugi vikend v decembru v Nemčiji. Štefka Sem KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Niz neprijetnih porazov V Športni dvorani Nazarje so v 8. krogu 3. SKL vzhod domači košarkarji gostili ekipo iz Vojnika. Domačini so morali gostom priznati premoč, končni rezultat je bil 77:88. To je bil že četrti zaporedni poraz varovancev trenerja Mihe Čmera, saj so prejšnji vikend z rezultatom 88:79 izgubili v Slovenski Bistrici. Na lestvici sedaj zasedajo predzadnje mesto z devetimi osvojenimi točkami. SPODBUDEN ZAČETEK POTEM PA … Nazarski košarkarji so na domačem parketu odlično otvorili tekmo, saj so po prvi četrtini vodili za deset točk. Prednost so ohranili vse do konca prvega polčasa, ki so ga dobili z rezultatom 40:35. V drugem delu srečanja je sledil popoln preobrat. Gostje iz Vojnika so v tretji četrtini dosegli 31 točk. Nazarčani so se jim v zadnjem delu tekme uspeli približati na pet točk zaostanka, vendar so bili Vojničani v končnici dovolj zbrani, da so srečanje mirno pripeljali do konca. Pri domačih je bil najboljši strelec Primož Bitenc, ki je dosegel 26 točk. Po 14 točk sta dosegla Jan Vodlak in Andraž Zavolovšek. BISTRICA VODILA CELOTNO TEKMO Teden dni prej so Nazarčani gostovali v Slovenski Bistrici. Domači igralci so vodili praktično celotno tekmo. Gostje so ob polčasu zaostajali za šest točk, po tretji četrtini pa že za petnajst. V zadnji četrtini so uspeli poraz malce omiliti in tekmo izgubili za devet točk. V nazarski zasedbi je bil z 20 točkami najboljši strelec kapetan Lovro Blatnik. Primož Vajdl Savinjske novice št. 48, 2. december 2022 21 Nasveti, Kronika ZIMA V CESTNEM PROMETU Poskrbite za ustrezno zimsko opremo vašega motornega vozila Pozimi, ko so vremenske razmere nepredvidljive, morajo udeleženci v prometu, predvsem vozniki motornih vozil, računati na možne hitre spremembe voznih razmer. Ob spremenjenih voznih razmerah je temeljni pogoj za varno udeležbo v prometu ustrezna zimska oprema motornega in tudi priklopnega vozila, za kar je treba pravočasno poskrbeti. ZIMSKA OPREMA PREDPISANA OD 15. NOVEMBRA DO 15. MARCA Od 15. novembra, ko morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu zimsko opremo, policisti ob svojem rednem delu pri nadzoru cestnega prometa preverjajo tudi opremljenost vozil s predpisano zimsko opremo. Zakon o pravilih cestnega prometa v 29. členu določa, da morajo biti motorna in priklopna vozila na slovenskih cestah pozimi (med 15. novembrom in 15. marcem naslednjega leta) in v zimskih razmerah (ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledena ploskev) ali poledenelo (poledica)), opremljena s predpisano zimsko opremo. ZIMSKA OPREMA MOTORNIH VOZIL V skladu s pravilnikom o delih in opremi vozil za zimsko opremo motornih vozil štejejo: Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo: • zimske pnevmatike na vseh kolesih ali • letne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki za pogonska kolesa. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Pogoji za uporabo snežnih verig so izpolnjeni takrat, ko je na vozišču toliko snega, da pnevmatika med vožnjo ne pride v stik s površino vozišča (za pnevmatiko ostaja snežena sled). Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo: • zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali • letne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki za pogonska kolesa. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Poleg tega morajo imeti ta vozila v opremi še lopato. Kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm. Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako M+S ali M.S ali M&S. STEKLA IN VZVRATNA OGLEDALA NAJ BODO ČISTA Pred vožnjo poskrbite, da bodo stekla in vzvratna ogledala čista in da se z vozila med vožnjo ne bodo raztresali sneg, led, voda ali druge snovi. Policija lahko prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo, ki v zimskih razmerah nima predpisane zimske opreme ali če so na njem sneg, led, voda ali druge snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega, ali če stekla vozila ali vzvratna ogledala niso čista. Izločitev vozila traja toliko časa, dokler se ne odpravijo razlogi, zaradi katerih je bila odrejena. ODSTRANITEV VOZILA, KI OBSTANE NA CESTI Policija lahko odredi odstranitev vozila, ki obstane na cesti, ker nima predpisane zimske opreme, pa bi jo moralo imeti, ali je v cestnem prometu, ko ne bi smelo biti, če ga s ceste takoj ne odstrani voznik. V takem primeru ga na stroške lastnika odstrani izvajalec rednega vzdrževanja ceste. PR IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • VLOMILEC V LOKALU • ODNESEL NAKIT • VLOMILEC PRIJET MED DEJANJEM Nazarje: V noči na 22., 24. in nato tudi na 25. november je nepridiprav vlomil v gostinski lokal. Vsakokrat je odnesel menjalni denar, cigarete in nekaj pijače. Ljubija: 24. novembra je nepridiprav skozi pritlično okno vlomil v stanovanjsko hišo in iz notranjosti odnesel nakit. Nazarje: Pri četrtem vlomu v poslovni objekt je bil storilec prijet, policisti so mu odvzeli prostost. Na podlagi zbranih obvestil in dokazov bodo zoper znanega osumljenca na pristojno državno tožilstvo podali kazensko ovadbo. 22 Savinjske novice št. 48, 2. december 2022 Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi Prihodnje leto začetek gradnje proti Šentrupertu – Prikaz nasprotnih dejstev II. del V 47. št. Savinjskih novic je bil objavljen moj prispevek z gornjim naslovom. Da bi lahko prebivalci doline dobili kar najbolj verodostojne podatke, sem na DARS službo za komuniciranje naslovil naslednja vprašanja: 1. Koliko so v fazi priprave sprememb prostorskih planov, Protokola o ureditvi medsebojnih razmerij pri reševanju cestne problematike Občine Braslovče in druge dokumentacije za umestitev 3. razvojne osi v prostor sodelovale tudi občine Zgornje Savinjske doline? 2. Kakšna je časovnica za izgradnjo v uvodu omenjene povezovalne ceste? 3. Kakšne so možnosti, da se povezovalna cesta in obvoznica Letuš naveže na regionalno cesto Letuš-Mozirje cca 1815 m zračne linije dalje od projektiranega priključka na vstopni rondo v Zgornjo Savinjsko dolino, kjer se regionalna cesta Letuš-Mozirje odcepi za smer Gorenje, Šoštanj in Velenje? Od DARS-a sem 25. novembra prejel sledeče odgovore: »Spoštovani g. Zvone Zupan, v zvezi z zastavljenimi vprašanji pojasnjujemo, da je Vlada RS v letu 2017 sprejela Uredbo o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj– Koper do priključka Velenje jug (Uradni list RS št. 03/17; v nadaljnjem besedilu: DPN). V postopku priprave omenjenega DPN so lokalne skupnosti predlagale vključitev tako imenovane povezovalne ceste Podgora–Letuš v prej omenjeni DPN. Med Ministrstvom za infrastrukturo in Občino Braslovče je bil s tem v zvezi podpisan protokol, ki med drugim določa, da se projekt za povezovalno cesto vključi v sklop projekta državne ceste Šentrupert– Velenje jug. Načrtovana povezovalna cesta Podgora–Letuš je smiselno nadaljevanje povezovalne ceste od priključka Podgora na državno cesto Šentrupert–Velenje jug do regionalne ceste R2-426 Letuš–Šmartno ob Paki in predstavlja obvoznico naselja Letuš. Današnja povezava Zgornje Savinjske doline skozi naselje Letuš po regionalni cesti R1-225/1246 Soteska–Letuš je namreč zaradi prometnih obremenitev, neustreznih cestnih elementov in prometne varnosti, neustrezna. Državni prostorski načrt za povezovalno cesto Podgora–Letuš je trenutno v zaključni fazi študije variant. V njej so primerjane tri variante; dve izhajata iz Pobude za povezovalno cesto Podgora–Letuš, ki je bila javno objavljena jeseni leta 2020, ena varianta pa je predlog javnosti, ki se je oblikoval v času javne objave pobude. V študiji variant se vse tri variante vrednotijo in medsebojno primerjajo s prostorskega, funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika in predlaga najustreznejša varianta, ki bo tudi javno razgrnjena, nanjo pa bo mogoče podati pripombe in predloge. V nadaljnjem postopku o najustreznejši varianti odloči Vlada RS. Lep pozdrav, Marjan Koler, vodja Službe za komuniciranje DARS« Sonce ljubeznivo je žarelo in zašlo; tako pozdravlja zadnjič zemlja, mati zvesta. Življenje moje hvalnica lepoti je biló in hrepenenja je bilo proseča gesta. (Ernst Goll) ZAHVALA ob izgubi drage mame, babice in prababice Jožice MAROLT 19. 3. 1930 - 16. 11. 2022 Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč in podporo, izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče, darove za Karitas in sv. maše. Hvala zdravstvenem osebju ZP Luče, negovalkam zavoda Pristan in Marjani za pomoč na domu. Hvala g. župniku za opravljen obred, govornici in pevcem. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranjali v lepem spominu. Sin Tomaž in hčerka Petra z družinama Mnenja sem, da bi se morali župani Zgornje Savinjskih občin nemudoma sestati in sprejeti ukrepe, da se predvidi tudi varianta navezave povezovalne ceste Podgorje-Letuš pri vstopnem rondoju v Zgornjo Savinjsko dolino. Mogoče pa še ni vse izgubljeno. Zvonko Anton Zupan Dobrovlje pri Mozirju 15 3331 Nazarje Savinjske novice št. 48, 2. december 2022 23 Za razvedrilo USEKALO JE IZ TOPA V Mozirju je ondan, 11. novembra ob 11. uri, Pust Mozirski povzročil pravi šok. Ko je »šusmojster« Janez Pirnat prižgal »cinžnuro«, je stari trški top usekal, da so se stresle vse bajte tam okoli. V tistem trenutku je mošt postal vino, kar je bil pravzaprav namen Martinovega dneva. Pustni bend Boj se ga je komajda še prišel do izraza, kapljica iz vinograda Miha Fajfarja iz Kolovrata pa je odlično prestala pustno degustacijo. JM PRAZNIK KAKIJA TUDI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI? Kaki je sadež, tako bogat z vitamini, minerali in antioksidanti, da ga velja uvrstiti na jedilnik naše jesenske prehrane. V začetku meseca novembra je čas za obiranje in v Strunjanu vsako leto pripravijo praznik, posvečen kakiju. Toda ta fotografija ni bila posneta na Primorskem, ampak v Varpoljah. Še en dokaz več, da se narava okrog nas segreva. JK PRAVA GLASBA ZA SRČNE POSLUŠALCE Primož Zvir je glasbeni virtuoz, ki s harmoniko razveseljuje poslušalce na različnih dogodkih. Njegova glasba je pravi balzam za dušo v tem ponorelem svetu, s čimer se strinjajo tudi uporabniki VDC SAŠA, še posebej pa Irenca, ki je zadnjič takole pozirala ob vedno nasmejanem Primožu. TA 24 Savinjske novice št. 48, 2. december 2022 Za razvedrilo, Informacije STVARNA LITERATURA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Juan Carlos Kreimer: Kolesarski zen Knjiga argentinskega pisatelja in založnika s podnaslovom Kolesarjenje kot meditacija širi bralčev pogled na kolesarjenje in prikazuje to priljubljeno športno dejavnost iz drugega zornega kota. Polega avtorjevega razmišljanja o izkušnji, ki jo lahko ponudi kolo, je to hkrati tudi knjiga o zenu: Ko kolesarim, kolesarim. Bralec v knjigi, polni humornih in kontrakulturnih misli, spozna tudi pisatelja kolesarja. Le-ta kolesari že od zgodnjih otroških let, kolesaril je v vsakem mestu, kjer je živel, v starosti preko 70 let pa še vedno prekolesari od 32 do 48 kilometrov na dan. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 49. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): 2022 Savinjske novice št. 48, 2. december 2022 25 Napovednik, Čestitke, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Sobota, 3. december Ponedeljek, 5. december Torek, 6. december Sreda, 7. december Četrtek, 8. december ob 9.00. Galerija Štekl Gornji Grad Adventni sejem ob 15.00. Galerija Štekl Gornji Grad Delavnica izdelovanja lesenih tablic z lepimi mislimi ob 16.00. Trg na Rečici ob Savinji Miklavžev sejem ob 17.00. Trg na Rečici ob Savinji Miklavževanje ob 17.00. Katedrala v Gornjem Gradu Miklavževanje ob 17.00. Pred gradom Vrbovec v Nazarjah Miklavževanje in Miklavžev sejem učencev OŠ Nazarje ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Najlepše darilo ob 17.00. Medgen borza na Rečici ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Miklavžev dobrodelni koncert za Mozirsko kočo ob 18.00. Medgen borza na Rečici ob Savinji Delavnica izdelovanje vaz iz vrvi ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Prav posebno darilo ŽIVALI – PRODAM Prodamo prašiče težke 120– 180 kg, kupimo telice in krave za zakol; gsm 031 832 520. Prodam prašiče domače vzreje od 30 do 300 kg. Možno polovice. Dostava. Andrejeva kmetija; gsm 031 509 061. Prašiče, mesnate pasme za zakol ali svinjske polovice. Fišar, Tabor; gsm 041 619 372. Prodam bikca ls, 3 mesece, 160 kg; gsm 031 759 955. Prodam tri breje koze in kozla; gsm 041 315 320. Prodam dva bikca sr ls, stara štiri mesece; gsm 051 331 020. Prodam bikca čb/ls, star 14 dni; gsm 040 723 865. Prodam teličko čb/lim, staro 3 tedne; gsm 040 809 530. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031 533 745. 26 DRUGO – PRODAM Prodam nov telefon samsung A04S, bel, cena 160 eur; gsm 041 908 707. Suhe treske za podkurit ali strojček za izdelavo tresk prodam; gsm 051 355 787. Prodam krompir, korenje, suhe fige, orehe, ješprenj; gsm 051 825 988. DRUGO – KUPIM Kupim tlakovce; gsm 051 428 737. Traktor in ostale kmetijske stroje kupim; gsm 041 259 810. VOZILA – PRODAM Prodam VW golf 2.0 TDI 4motion, letnik 2010; gsm 031 726 849. DRUGO – NAJAMEM Najamem njivo v Zgornji Savinjski dolini; gsm 041 804 413. Savinjske novice št. 48, 2. december 2022 KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. Naročnik objave: PD Mozirje, V Savinjski gaj 4, 3330 Mozirje Oglasi Savinjske novice št. 48, 2. december 2022 27