uredništvo £n uprava: ljubljana, PUOGENUBVA ULICA t       JKLEFON: 31-22, 31-23, 31-34, 31-35 In 31-26 p— Izhaja vsak dan opoldne — Maoflfn a naročnina 11.— *r, »a tnoBcmatvo M.30 Mr IZKLJUČNO zastopstvo za oglase iz Kraljevine Italije in ima Računi prt pottno čekovnem zavodu: CONCESSIONARIA ESCLUSIVA par m pubblicita (H provenienza italiana ed
UNIONE PUBBLICITA ITALLANA 8. A„ MILANO LJubljana *ev%10-35T estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A- MILANO.
Sovražni izpadi zavrnjeni
Sovražna oklopna vozila uničena — Nemški lovci i lili sedem sovražnih letal — Bombe na Malto
Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 20. julija naslednje "83. vojno poročilo:
V severnem In srednjem odseka nafte razvrstitve na cgiptskcm bojišču so bili zavrnjeni sovražnikovi izpadi; pri tem je bilo
nekaj sovražnih oklopnih vozil uničenih.
NemSki lovci so napadli veliko formacijo letal tipa »Hurricane« In jih 7 sestrelili.
Slabe atmosferske razmere m omejile operacije nad otokom Malto, kjer pa je bilo vendar zadetih nekaj valnih ciljev.
Angleži priznavajo vedno občutnejše pomanjkanje ladij
Klavrna proslava dneva britanske mornarice
Rim, 21. jul. s. Tolmač londonskega radia je v zelo izbranih besedah prikazal
fLng-le^komu naxo<iu pomen proslave mornaričkoga dne. ki je  bila včeraj prirejena
po vsej Angliji. Glede na kaj.malo razveseljiv položaj, v katerem se je britanska mornarica znašla, pa so se vse proslave skrčile na kraljev proglas, na skupne molitve za mornarje ter na molitve za vojne in trgovske ladje. Naš narod, je dejal tolmač, prav vlobro razume obupni položaj na področju naše plovbe in mora z vsemi svojimi sredstvi pripomoči, da ga izboljša. Nove ladje, ki jih gradimo, lahko sicer na-domeste izgubljene, ne morejo pa nadome-
stiti izgubljenih mornarjev in izgubljenega tovora. Nobenega dvoma ni, da je sovraj-ntk, z delnim uspehom izzval britansko pomorsko moč. V tej zvezi je tolmač radia tudi obžaloval, da niso bile objavljene številke o izgubah britanskega trgovskega brolovja, izgubah, o katerih vemo samo to, da so velike in vznemirjajoče. Ob koncu pa je izrazil upanje, da bodo na obeh straneh Atlantika pospešili ritem proizvodnje ladij v tolikšni meri, da bosta obe ang-losaški velesili kos veliki grožnji, ki so kaže na obzorju. Potrebujemo namreč ladje, je zaključil, ladje in samo ladje.
V&jsia na Kitajskem
Tokio, 21. jul. s. V vzhodnem predelu pokrajine čahar so japonska letala metala letake, ki pozivajo preostale kitajske skupine in komuniste, naj se predajo.
Tokio, 21. jul. s. Iz Kantona poročajo, da so močne skupine japonskih letal izvršile IS. t. m. uničevalni polet obmejnim mestom Lungčuang med pokrajinama Če-kiang m Fukijen. Zaradi požarov, ki jih je povzročilo bombardiranje, je bilo ugotoviti veliko škodo na vojaških napravah in v skladiščih vojnega gradiva.
Posebni japonski izkrcevalni oddelki so se včeraj polastili kraja Panši, kjer so z uspehom napaili in zažgali vojašnice in druge vojaške naprave. Med tem pa je neki drugi izkrcevalni oddelek zaključil očiščevanje plavajočih min na reki Vu, v smeri proti Pukovu.
Japonska uprava v Hongkongu
f/ongkong. 21. julija s. Generalna vtadn v Hoimjkonfju je Izdala ukaz. & katerim se določajo upravna področja za otok Hcncikonp; m sosednjo ozemlje, in sicer 12 za Hong-kong, 9 za KoAvlon in 7 za predmestja Ko\v-lona Na ćelu vsakega upravnega okrožja bosta župan in podžupan s svetniki. Za sedaj bo glavna naloga teh upravnih okrožij razdeljevanje živil prebivalstvu, spleta higijena in vprašanja, ki se nanašajo na kitajske državljane.
Neuspeh čangkajškovega vojnega posojila
N&nkin$, 21. julija s. Navzlic propagandnemu zavijanju Čunffkinga. po katerem naj bi kitajski narod z navdušenjem podpisoval vojno posojilo v najnovejši cmisnji dveh milijard juanov v obliki posebnih varčevalnih bonov, je bil dosedanji uspeh tega posojila sitno skromen, saj je bilo do srede junija p;xrp'>an:.h komaj 60 milijonov juanov. Tudi takozvani zavezniški boni zma<je v znesku 1,00 milijonov juanov, ki so bili vrženi na rrg v preteklem maju. niso imeli večjega uspeha. Te vesti so potrjene iz raznih virov. Razen tega se doznava, da so propadli tudi vsri napori vlade v Čun^kingu. da bi preprč:,a inflacijo, tako da se država neizbežno pomika v finančni polom.
Vojna na morju
Berlin, 21. jul. s. Po vesteh iz pristojnega, vira so podmornice osi dne 19. t. m. potopile dve ameriški trgovski ladji srednje tonaže in sicer v bližini vzhodne obale Zedinjenih držav. Eden izmed teh parnikov je bil zadet v sredini in se je potopil v nekaj minutah, drugi pa je bil zažgan in se je tudi kmalu pogreznil. Obe ladji sta vozili dragocene surovine, namenjene v vzhodne luke Zedinjenih držav.
Buenos Aires, 21. julija s. Severnoameriško mornariško ministrstvo poroča, da je bila več sto milj od severne obale južne Amerike torpedirana v Atlantiku severnoameriška trgovska ladja srednje tonaže.
Inserirajte v „SI. Narodu44!
Radijska oddaja za rimske vojake
Ram, 21. jul. s- Dne 25. t. m. ob 18. uri bo preko radijske postaje v Rimu na pobudo nacionalnega direktorija fašistične stranke in v sporazumu z vrhovnim poveljnikom oboroženih sil, ministrstvom za narodno kulturp, navionalno ustanovo Dopo-lavoro in generalne direkcije družbe EIAR radijski prenos za rimske vojake na raznih bojiščih te vejne. Prireditev bo v režiji fašistične federacije v prestolnici.
Proslava obletnice španske revolucije
Madrid, 21 julija s. Listi komentirajo v daljših člankih govor generala Franca in prikazujejo pri tem veliko nacionalno cbno vit veno delo. ki r»a je izvršil F ran con- režim. Z največjim zadoščenjem beležijo pri tem italijansko udelc/bo na proslavi obletnice španske revolucije. V daljših izvlečkih objavljajo lirti tudi najbelj značilne komentarje italijanskh listov k prazniku, slaveč pri tem it ali jan?'ko-špansko bratstvo.
Položaj v Birmi
Tokio, 21. jul. s. Predsednik pripravljalnega odbora za osrednjo upravo Birme Maung je izjavil v nekem razgovoru, da se vsi Birmanci zavedajo dozorevajočih dogodkov v vzhodni Aziji in da žele lojalno in ustvarjalno sodelovati z japonskimi oblastmi za vzpostavitev novega reda. ki bo vsem državam Vzhodne Azije pod japonskim vodstvom prinesel splošni napredek. Predsednik je ša končno pripomnil, da so Japonci v pot'h mesecih svojega bivanja v Birmi storili za deželo več kakor Angleži v 5o, letih.
romunskega letalstva
Bukarešta., 21. jul. s. Rumunsko letalstvo je včeraj proslavilo dan svojega patrona. Listi uporabljajo to priliko za objavo podatkov o doseženih uspehih rumunstah letalskih sil v tej vojni in poudarjajo, da so rumunske oborožene sile v prvi fazi bejev, do reke Dnjester, v svojih množestvenih napadih na sovjetska letališča v Besarabiji uničile na tleh 104 sovjetska letala, 77 sestrelile v letalskih dvobojih, med tem ko jih je 51 sestrelilo protiletalsko topništvo. V drugi fazi bojev, ki obsegajo prodor od Dnjestra do obkolitve Odese, so romunska letala v svojih naprestanih napadih na sovražne čete na umiku sestrelile 37 sovjetskih letal v letalskih dvobojih, 16 so uničila na tleh, nadaljnjih 16 jih je sestrelilo protiletalsko toplištvo.
Najvišje vrhovno povelj-ništvo — zadnji Rooseeveltov
Buenos Aires, 21. jul1, a. Ust >Washing-ton Post« poroča, da je z uradnega vira izvedel, da pripravlja Roosevelt načrt za osredotočenje v rokah ene same osebe vseh \Tho\Tiih poveljstev na morju, na kopnem in v zraku, in da je baje v ta namen izbran kot najprimernejši mož bivši ameriški veleposlanik v Vichvju admiral Ltahy.
Zasledovalne borbe brez prestanka
Sovjetski umik se nadaljnje — Letalstvo uničuje sovražne kolone in prometne zveze ter zadaja sovražniku hude izgube
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. jul. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje vojno poročilo:
Xa jugu vzhodne fronte so po končanem deževju zasledovalne borbe v južni in vzhodni smeri zopet v polnem razvoju. Bojna letala   so razbila   sovražne kolone
vzhodno od Kost ova in uničila, važne oskrbovalne zveze sovražnika ob izlivu Dona ter podpirala uspešno zasledovalne borbe v loku Dona.
Sovražnik je tudi včeraj z močnimi silami napadal mostišče pri Voronežu. Vsi poskusi sovražnika. d» bi zopet zavzel mesto, so bili v trdih bojih, deloma s protinapadi in ob podpori letalstvu odbiti. Izmed C0 napadajočih tankov jih jo bilo 36 uničenih.
V prostoru okrog Moskve je letalstvo z uničujočim uspehom bombardiralo železniške proge.
Južno od Ilmenskega jezera so se razbili krajevni napadi sovražnika. V teh borbah je bila uničena sovražna skupina in razdejanih 19 tankov.
Področje luke Murmansk je bilo včeraj s posebnim uspehom bombardirano. V dokih ter v skladiščih tekočega goriva in drugih vojnih potrebščin so nastali veliki požari. Lovei so sestrelili v zalivu Kola 17 sovražnih letal.
V severni Afriki obojestranska delavnost in  borbe krajevnega pomena.
Severnov/.hodno od Londona je doseglo nemško bojno letalo zadetke na važno oboroževalno tovarno. ' .
Xa nemško - nizozemskem obmejnem ozemlju so angleška letala odvrgla včeraj nekaj bomb na stanovanjske okraje. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno.
Angleško letalstvo jo ponoči s slabimi silami napadlo nekatere kraje ob Nemškem zalivu, zlasti Bremen in Oldenbure. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Tri sovražna letala so bila sestreljena.
Fri uspešnih obrambnih bojih za mostišče pri Voronežu se je posebno odlikovala pehotna divizija iz šilozije. Lovski oddelek »i det« je dosegel svejo 2.500. letalsko zmago.
Pred vrati Kavkaza
Pesimistična presoja položaja v Londonu — „Prišla je
najtežja ura"
StocKholm. 21. jul. s. Moskovski radio jo v svoji predsnoćnji oddaji izjavil dobesedno: Kakor sporoča sovjetsko vrhovno novel jstvo. so ruske čete morale zapustiti Vo-rošilovgrad. Nemci so zaselli nekoliko ozemlja južno od te postojanke. VojsKe pri Rostovu in ob Donu so se zaraxli tega znašle v težk3m položaju. Prizadevajo si, da bi Timošenko dobJ nova ojačenja.
Na osnovi teh poročil moskovskega radia in po dopisih posebnih .poročevalcev londonskih listov na vzhodnem bojišču si ustvarjajo v Londonu zelo črno sliko o položaju. List :vTimesc piše. da je sedaj ogro-ženo vse sovjetsko boj.šče in da se je severno od Kavkaza začela velika in dokončna bitka, o i katere bo odvisna usoda Sovjetske zveze. List takole zaključuje: Končal se je zelo slab teden za Rusijo in njene zaveznike, a še hujši teden bi mu lahko sledil.
Znani publieist Garvln pa piše v listu j>Sunday Express : FrišJa je za nas naj-
težja ura. Kriza, ki grozi Sovjetski zvezi, bi lahko motila tudi obstoj nas. njenih zaveznikov. Ako bo Stalmgrad padel v nemške roke, bodo posledice te izgube hujše kakor pa v primeru izgube Moskve, kajti Stalingrad pomeni vrata h Kavkazu.
Buenos Aires, 21. jul. s. Glede na položaj na vzhodnem bojišču piše ne\vyorški list ;>New York Times« med drugim:
Ako ne bol o sovjetske vojske takoj prešle v ofenzivo, je Rusr.ja izgubljena. Sovražne sile so.neizčrpne in mi razumemo zato neprestane pozive naših ruskih zaveznikov po ustvaritvi druge fronte. Razumemo tudi, da bi razočaranje v Rusiji doseglo svoj viček, ako bi do druge fronte ne prišlo. Molotov se je vrnil s svojega potovanja iz Londona v VVashington s formalno obljubo, da bodo zavezniki storili vse, da bodo pomagali Rusiji. Sedaj pa Sovjeti že vedo, kaj lahko pričakujejo od Anglije in Amerike.
„Strateški umik" maršala Timošenka
V treh tednih sc nemške in zavezniške čete napredovale za 400 kan — Sovjeti ne morejo več zadržati naglega prodiranja
Berlin. 21. jul. s. Vsi včerajšnji nemški lisii poudarjajo v svojih komentarjih o operacijah na vzhodnem bojišču predvsem dinamičnost, s katero so bili v komaj treh tednih doseženi uspehi ogromnega pomena. V 21 dneh, piše list »ZwoLfuhrbIatt-:, so nemške, italijanske, rumunske, madžarske in slovaške čete navzlic srditim borbam pustile za seboj nič manj kot 400 km zasedenega sovražnega ozemlja, pri čemer so se polast'le strateško tako važnih peste-jak. kakor sta Voronež in Vorošllovgrad in še nadalje napredujejo ob dolnjem teku Dona. Iz teh dejstev lahko izluščimo tri nesporne resnice:
1. Južne vojske maršala TimcSenka so bile izpostavljene trdi preizkušnji in so še vedno izpostavljene najhujšim udarcem. To jasno izhaja iz redkobesednih, teda vsebinsko polnih poročil nemškega vrhovnega poveljstva. Potem ko so nemške in zavezniške čete začele ofenzivo na 500 km širokem bojišču, so začele svoje napredovanje
in strle srditi sovražni odpor, prizadevajoč rdečim nepopravljive izgube bodisi v ob-kolitvendh akcijah, bodisi z letalskim delovanjem na vsem bojišču.
2. Ako vse to upoštevamo, petem lahko rečemo, da je takozvani strateški umik maršala Timošenka, ki se je na početku naslanjal na odpor zaščitnic za vsako ceno. naletel na nepremagljive težave. Ta zmedn, ki je nastopila v taktiki umika, ki se ne more več naslanjati na trdna oporišča, je spremenila boljševiški umik v pravi zlom. ki resno ograža položaj vse Timcšenkovo vojske. V tej zvezi ni brez pomena opozoriti na pisanje londonskega lista /.Times^, ki trdi, da rdeči maršal ni več v stanju, da bi vzdržal silovitost napredovanaj nemških in acvezniških čet, ki se vrši na široki bojni črti in v sorazmerno zelo kratkem času. Po mnenju londonskega lista bo zaradi tega sovjetska vojska prisiljena umikati se še naprej, vse dotlej, dokler se ne bo m~g!a nasloniti na kakšno naravno obrambno črto.
3 Končno pa je v tej zvezi treba upoštevati tudi moralni udarec, ki so ga občutili zaradi tega Anglosasi, kakor tu 11 sploh vpliv teh dogodkov na javno mnenje v sovražnem taboru.
Razpoloženje v sovražnem takebru bi lahko primerjali samo s popolnim pesimizmom, ki je nastol po vojaških- dogodkih leta 1939. Tudi list »Ne\vs Chr^čle« trpka pripominja, da izgubljajo Sovjeti brez možnosti nadomestitve cvet svojih industrijskih, rudarskih in poljedelskih področij. To bi lahko v najkrajšem času imelo za posledica pcpolno katastrofo vsega oskrbovalnega sistema Sovjetske zveze.
Berlin, 21. jul. s. Kakor je znano, nadaljujejo boljševiki s svojimi slovitimi napadi na močno nemško mostišče pri Voronežu. Vsi ti napadi pa so klavrno propadli in
sovražnik je pri tem utrpel hude Izgube. Vztrajno zaletavanje, s katerim hoče Timošenko za ceno ogromnih žrtev izvajati pritisk na levi bok ogromnega klina, ki se vedno bolj širi v globino proti drugim živ-ljenskim vozlov sovjetskega obrambnega s-stema. najbolj zgovorno potrjujejo, kakor to poudarjajo v tukajšnjih pristojnih krogih, kaj s,e prav za prav dogaja med Don-cem in Donom. Vojske sovjetskega maršala so prisiljene umikati se v neredu ln ni_zanje nobenega izgleda več, da bi mogle zaoržati, kaj šele povsem zaustaviti prodira "oči pohod nemških in zavezniških sil. Sovjetski napadi severno od Voroneža so bili doslej vselej in povsod odbiti. V nasprotju s tem, kar hoče dati razumeti sovražna propaganda, je mesto Voronež krepko v nemški rokah. Boljševikom se je Sicer najprej posrečilo pridobiti nekoliko na terenu, toda so bili gladko zavrnjeni. Pr: teh akcijah, kakor ugotavlja uradno poročilo, se je odlikovala zlasti neka pehotna divizija iz šlezije.
Povpom Smešna pa je trditev organa sovjetskih oboroženih sil aKrasnaje Zvezde«, po katerem naj bi bila ofenziva ob Do-nu zasilnega značaja, češ da je bila odločna šele v zadnjem trenutku, ko se nemškim četam ni posrečilo prebiti sovjetskih postojank vzhodno od Voroneža. V ostalem pa isti moskovski crgan priznava, da je postal cb Donu izredno kritičen in da so Ncmd z zavezniki v celoti dosegli svoje strateške cilje.
Berlin, 21. julija s. Tz pristojnega voja-^kcua vira se doznava, da so dne 19. t. m. nerm-ke ondopne skupine dosegle zdo važno
5t0sko*
Boi
■rt    /jKoroČ3 /(Ostrogoislij
, —j*   T   f ilavjar.sRs^^Vvv"'^ I
Cap!*mo 1—^ MakejevJii J UjM ) m -^Mpupolj
ierdjaruV
,So»ijVa
Ttmafev^kđi
■ Ker č
Maj kep
pokrajino, ko so zasledm-ale umvkajoOciSa se sovražnika v južnem odseku v/hodnega bojišča. Reko Doneč so v severnem teku na vee mestih prekoračile nemške brze editvi-ce. V teku teh operacij je hi!a oHkoljena skupina sovražnih sil. Več sovrainih oddelkov jc bi!o> popolnoma uničenih pri očiščevalnih operacijah na tem področju.
Nemško letalstvo jc vedno znova napadalo železniške in cestne zveze na področju južno od Rostova. Na področju pri Voronežu so bili krajevni boji pehote in topništva, ki so se ugodno zaključili za nemške oborožene sile. Skupina sovražnih sil, ki je v temi prekoračila reko Voronež, je bila uničena. Na področju severno od Voroneža so nemška bojna in strmoglavna letala z bombami vseh kalibrov bombardirala sovražne postojanke in baterije. Več topov in možnarjev je bilo prisiljenih k molku.
Med letalskim! akcijami v južnem odseku vzhodnega bojišča so nemški lovci sestrelili 30 sovražnih letal.
Finski odsek
Helsinki, 21 jul. s. Preteklo noč je bfto zabeležiti nad Finskim zalivom živahno sovražno delovanje. Deset sovjetskih bombnikov, ki jim je posrečilo prileteti nad Kote-kar, je odvrglo bombe in rušilne mine, ki so povzročile smrt enega civilista, med tem ko so 15 drugih ranile in povzročile znatno materijalno škodo. Letalski alarmi so bili dani tudi v drugih krajih Finskega zaliva. V letalskih dvobojih južno od Si-vaervijo je finsko letalstvo sestrelilo sovjetsko lovsko letalo tipar »S 16-r, med tem ko so se finki lovei nad Finskim zalivom spopadli z mešanim sovjetskim letalskim odderkom, ki so ga uspešno obstreljevali 9 strojnicami.
Neki sovjetski bombnik tipa >P E 2«, ki je bil hudo za.det, je poskušal pristati na obali Finskega zaliva. Smatrati ga je potemtakem za uničenega.
Včeraj zjutraj je bil zaradi sovjetskega letalskega napada dan znak za alarm tudi v Helsinkih, kjer so protiletalske baterije takoj stopile vakcijo, vendar ni bilo zabeležiti incidentov.
Na kopnih bojiščih, je bilo v zadnjih 24 urah vojno delovanje zelo omejeno. Na bo;išču pri Karelijski ožini je bilo zabeležiti poskus napada nekega sovjetskega oddelka, ki pa je bil v kali zatrt zaradi posega finskega topništva in metalcev bomb. Na vseh ostalih bojiščih le sporadično delovanje topništva in patrol.
Madžarski delež pri doseženih uspehih
Madžarski armijski zbor tesno sodeluje z ostalimi zavezniki
Budimpešta, 21. jul. s. Glavni stan madžarske vejske je izdal včeraj naslednje uradno poročilo:
Naš armijski zbor je v tesnem sodelovanju z oklopnimi oddelki in letalstvom dobil v svoje roke poslednje boljševiško mostišče na zapadni obali Dona, ki ga je boljševika vojska trdovratno branila. Pri Um je bilo uničenih 23 sovjetskih tankov, zaplenjeni pa trije oklopni vozovi ter ogromne količine vojnega gradiva vseh vrst, zajetih pa več ujetnikov.
V pooblaščenih* madžarskih vojaških krogih pripominjajo k včerajšnjemu uradnemu poročilu glavnega stana, da so bile uničene in zajete od Madžarov ogromne sovjetske oborožene sile v bližini Kurska. Del obkoljenih sovjetskih čet je imel nalogo, da za vsako ceno brani edino mostišče, ki je še ostalo v boljševiških rokah ob zapadni obali reke Dona, zanašajoč se pri tem na pri-
hod novih ojačenj. ki naj bi zaustavila prodiranja nemških in madžarskih čet. Med tem ko so se madžarske brze in oklopne kolone utrdile na nasprotnem bregu Dona, so pehotni bataljoni druge armade v sodelovanju z oklopnimi edinicaml v naskoku zavzele poslednjo sovražno postojanko na tej strani Dona. Vsi sovražni tanki na tem mestu so bili uničeni bodisi zaradi delovanja madžarskega topništva, bodisi zaradi delovanja madžarskega letalstva, med tem ko so bile pehotne čete po srditih bojih deloma uničene, deloma pa zajete.
V istih vojaških krogih opozarjajo na popolno sodelovanje med pehoto, oklopnimi oddelki in letalstvom, kar je odločilno pripomoglo k zlomu sovražnega odpora. Sedaj pa madžarske kolone nadaljujejo srdito obstreljevanje vzdolž Dona in to v tesnem to-variSkem sodelovanju z nemškimi in zavea* niškiml oboroženimi silami.
Pogffcb dr. Cisra Mcserija
Ljubljana, 21. julija Včeraj popoldan je bil slovesen pogreb dr. Cira Moserija, uradnika v poljedelskem Ministrstvu, dodeljenega lr''sokemu komisa-riutu v Ljubijuh\%
Pogreba so se udeležili Visoki komisar, ki je 2us'',pal tudi fiumskeg/a prefekta, ljubljanski podžupan ter številni uradniki Visokega komisarlat a. Pokojnik, ki je bil vsepovsod   znan   in   spoštovan   zaradi tvojih
uradniških odlik in sxx>jega strokovnega znanja v poljedelskih vprašanjih nove pokrajine, je zapustil v vseh živ spomin, ki mu ga bodo znanci trajno ohranili zaradi njegove delavnosti in zaradi odličnih vrlin, I ki so ga odlikovale kot uradnika in državljana.
Pokojnikom'i  rodbini  naše  najgloblje so-žalje!
radni razglasi
Navadila za odpravo rent in drugih bremen
z da|atvami na nepremičninah nemških izselnikov
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukaza z dne *3. maja 1341-XIX št. 291. glede na italijansko-nem-faki sporazum z dne 31. avgusta 1941-XIX o preselitvi nemšk h državljanov in tukajšnjih Nemcev iz Ljubljanske pokrajine, glede na svojo naredbo z dne 8. novembra 194I-XX št. 143 z navodili o likvidacijskem postopku za terjatve in dolgove teh izselnikov m smatrajoč za potrebno, olajšati likv.dacijo rent in drugih bremen z dajatvami na nepremičninah, ki so bile last izseljenih nemških državljanov ali tukajšnjih Nemcev izselnikov in dovoliti njih o! pravo, odr<*ju:
čl. 1. Glede nepremične lastnine nemških državljanov ali tukajšnjih Nemcev, ki so se izselili v smislu itai.jansko-nem-Šga sp -razuma z dne 31. avgusta 1941-XIX, imata lastnik ali njegov naslednik pravico zahtevati odpravo rent kakršne koli vrste, užitkov, pravic rabe, stanovanja, razpolaganja ali dajatev (storitev) vsakršne vrste in iz kakršnega koli vzroka in V kateri kali obliki vknjiženih na tej svojini.
Cl. 2. Ob nesoglasnosti glede vsebine aH obstoja dajatev kakor tudi o odpravi ali o odkupilu odloča neprizivno poseben odbor, ustanovljen pri Pohotnem uradu po naredbi z dne S. novembra 1941-XX št. 143 in sestavljen iz treh članov, ki jih imenuje Visoki komisar.
Pre Usednik se izbere Izmed sodn kov Pohotnega urada.
čl. 3. Prošnja se mora predložiti odboru z vlogo, kateri je treba priložiti listine, s katerimi se dokaže obstoj in določita vrsta ter obseg pravic, katerih odprava se za-proša. V vlogi morajo poleg tega biti jasno sestavljeni in določno navedeni odpravi t veni predlogi.
Odbor pozove najprej uživatelje vknji-ženih pravic, naj se v 15 dneh izjavijo, ali sprejemajo predlagano odpravo, sicer pa naj predlože svoje morebitne ugovore zoper njo. priloživši vse listine in spise, ki se jim zdijo potrebn. ali uporabni.
Če ima imetnik pravic, katerih olprava se zahteva, svoje bivališče zunaj Ljubljanske pokrajine, sme dati odbor daljši rok za izjavo ali za vložitev ugovorov, vendar ne nad 40 dni.
če bivališče osebe ni znano, mora izpo-stovatJ odbor pri okrajnem sodišču, pristojnem po legi nepremičnine, da se ji ir.   :v.ije poseben skrbnik.
V primerih iz te naredbe zoper odpravi-tveni predlog ni dopusten drugačen ugovor nego le ob ugotovitvi dajatev in o odkupilu zanje.
čl. 4. čc sestoje pravice, katerih olprava se zahteva, iz dajatev (storitev), ki ni-
so Izražene v denarju, mora odbor najprej
določiti ustrezno denarno vrednost po načelnih vidikih, ki jih določi odbor sam. upoštevaje poleg tega pripombe ali dokazila, pribavljene od prizadetih strank, pri čemer si pomaga, kolikor se mu zdi potrebno, z izvedenci, ki j'h v ta namen imenuje, in tako, da se ceni v vseh primerih po vrednosti na dan 1. maja 1942-XX.
čl. 5. Vrednost rent, izraženih v denarju in obremenitev z drugimi dajatvami se po ocenitvi v denarju po določbah prednjega člena kapitaliz.ra tako, da se pomnoži letni dohodek:
z 20, če je upravičenec dopolnil 24. leto;
z IS, če je upravičenec starejši od 24 in še ni dopolnil 34 let;
s 16, če je upravičenec starejši od 34 let In še ni dopolnil 44 let;
s 13, Če je upravičenec starejši, ol 44 in še ni dopolnil 54 let;
z 10, če je upravičenec starejši od 54 in še ni dopolnil 64 let;
s 7, če je upravičenec starejši od 64 in še ni dopolnil 74 let;
s 5, če je upinv.čenec starejši od 74 in še ni dopolnil 80 let;
s 3, če je upravičenec starejši od 80 let.
Za podstavo se vzame upravičenčeva starost ob vložitvi odpravitvene prošnje.
čl. 6. Višino celotnega zneska, ki naj ae plača kot odkupU6 in ki se dobi s kapitalizacijo po prednjem členu, povečanega oz. zmanjšanega za vrednost dajatev ali rent, ki so v zastanku oz. bile dane vnaprej, določi odbor po kratkem postopku z odredbo, ki se sporoči strankam uradoma, s pozivom predlagatelju, naj v 15 dneh položi znesek odkupila pri ljubljanski podružnici zavoda Banca d'Italia.
če mine ta rok, ne da bi se polog opravil, sme imetnik v odkup predlagan h pravic uvesti na. podstavi te odredbe izvršilni postopek proti predlagatelju oiprave.
čl. 7. Na zahtevo osebe, ki je predlagala odpravo in ko se predloži potrdilo zavoda Banca d'Italia o opravljenem vplačilu, vroči predsednik cdbora predlagatelju odlok za izbris odkupljenih bremen in ustreznih na lastnino vknjiženih zastavnih pravic.
Ta odločba je dokončna in je izvršilni naslov za oprostitev in izročitev razbremenjenih nepremičnin.
čl. 8. Ves postopek po tej naredbi ter vse pogolbe in listine v zvezi z njim so taks, kolkov in drugih kakršnih koli pristojbin prosti.
Čl. 9. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 10. julija. 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli
-i i s i
Sita za razdružitev skupnosti
in izbris zemljiškoknjižnih vpisov zastaran'h kremen na nepremičninah nemških izselnikov
. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, glede na itali-jansko-nemški sporazum z dne 31. avgusta 1941-X1X o preselitvi nemških državljanov in tukajšnjih Nemcev iz Ljubljanske pokrajine in smatrajoč za potrebno, olajšati likvidacijo nepremične imovine teh izselnikov s pospešenim postopkom za razdružitev skupnosti in izbris zemljiškoknjižnih vpisov glede zasta-ranih bremen, odreja:
Člen 1. Vsak solastnik ali njegov naslednik nepremičnine, katere del pripada v skupnosti nemškemu državljanu ali tukajšnjemu Nemcu, ki se je izselil po itali-jan?ko-nemškem sporazumu z dne 31. avgusta 1941-XIX. je upravičen zahtevati o vsakem času, da se skupnost, če mogoče, razdeli v naravi ali pa drugače s prodajo skupne nepremičnine razdruži.
Člen 2. Ce se solastniki ali njih nasledniki no morejo sporazumeti neposredno rr.ed seboj in z drugimi morebitnimi imetniki pravic, vpisanih zemljiškoknjižno na nepremičnini, se razdruži skupnost v nepravdnem postopku pred krajevno pristojnim okrajnim sodiščem po določbah naslednjih členov.
Člen 3. Pri sodišču vložena prošnja za razdružitev skupnosti mora obsegati:
a) ime, priimek in stalno bivališče prosilca;
b) natančno navedbo nepremičnine ali nepremičnin, glede katerih se zahteva razdružitev skupnosti;
c) ime. priimek in bivališče ostalih solastnikov z navedbo njihovih deležev;
d) ime. priimek in bivališče morebitnih stvarnih upravičencev na nepremičnini z navedbo značaja in vsebine njih pravic in s^la>*m>.*U:h deležev, katere te pravice cbremenjajo.
Ce nima predlagatelj v občini, v kateri je sedež okrajnega sodišča, do katerega se je obrnil, svojega bival'šča ali svojega pooblaščenca za sodne vročbe. si mora izbrati tu stalni sedež. Ce ni prijavljeno bivališče predlagatelja ali njegovega pooblaščenca ali ni stalni sedež izbran, se opravijo vse sodne vročbe po tej naredbi predlagatelju s položitvijo v pisarni okrajnega sodišča, do katerega se je obrnil.
Člen 4. Prošnji je treba priložiti katastrski izpisek in overjen zemljiškoknjižni izpisek o nepremičnini ali o nepremičninah, za katere se zahteva razdružitev skupnosti, ki obsega popis zemljiškoknjižnega predmeta, razdelitev na solastninske deleže in navedbo služnosti, hipotek in drugih vknjiženih bremen.
Če gre za skupno hipo+eko. se morajo poleg tega predložiti izpiski tudi o drugih zemljiškoknjižnih vložkih, glavnem ali so-vložkih, na katerih je hipoteka vpisana.
Člen 5. Prošnji mora predlagatelj priložiti tudi predlog, kako naj se določijo pogoji za dejansko razdružitev skupnosti.
V tem predlogu se mora določno izjaviti, ali se po njegovem mnenju nepremičnina da deliti v naravi ali pa se more skupnost razdružiti samo z razdelitvijo izkupička.
V prvem primeru se mora predložiti načrt za razdelitev nepremičnine v naravi med solas-tnike. Če bi bilo razen predlagatelja več lastnikov nego eden in bi ti izjavili, da jim je ljubše obdržati med seboj skupnost, mora predložiti predlagatelj poleg tega načrt za ločitev z oddelitvijo njegovega deleža v naravi od deležev, ki naj ostanejo v skupnosti.
Obema načrtoma iz prednjega odstavka mora priložiti predlagatelj ustrezne geo-metrske črteže.
Ce obremeniajo nepremičnino vknjižena bremena, mora priložiti predlagatelj tudi razdelitveni načrt o njih, pri čemer mora upoštevati vrednost nepremičnine in vrednost deležev, ki se prisodijo posameznim deležnikom.
Ce pa misli predlagatelj, da se nepremičnina ne da deliti v naravi, mora določno označiti dražbene pogoje in hkrati predložiti cenitev vrednosti nepremičnine.
Člen 6. Predlagatelj vloži lahko tudi več alternativnih predlogov in se izjavi, po kakšnih pogojih bi bil pripravljen odkupiti od drugih solastnikov deleže, s katerimi so udeleženi pri skupngsti, ali po katerih pogojih bi bil pripravljen odstopiti svoj delež drugim, bodisi posameznim ali pa vsem skupaj.
Predlogi iz prednjega člena in izjava iz prednjega odstavka vežejo predlagatelja do prvega naroka, katerega se udeležijo solastniki pred okrajnim sodnikom.
Člen 7. Brž ko prejme okrajno sodišče prošnjo, obvesti o njej vse prizadete osebe in jih pozove, naj vpogleda jo prošnjo in priložene predloge v sodni pisarni; hkrati povabi vse prizadete stranke na narok pred tem sodiščem, ki se mora določiti na največ 30 dni od vložitve prošnje, na največ 50 dni pa, če ima katera prizadeta stranka svoje bivališče zunaj Ljubljanske pokrajine.
Člen 8. Na tem naroku razpravljajo stranke ali njih pooblaščenci o točkah predloga, predlagajo pa lahko po potrebi tudi spremembe.
Ce se sporazum doseže in razdružitev solastnine vsi navzočni sprejmejo, se napravi zapisnik o uporabljenih ukrepih glede razdružitve skupnosti, glede razdelitve zemljiškoknjižno vpisanih pravic in stroškov za razdružitev solastnine, ki se porazdelijo na posamezne deleže sorazmerno po njih vrednosti.
Zapisnik podpišeio sodnik, zapisnikar in vse navzočni deležniki.
Zapisnik ima veljavo končne sodbe tudi glede prizadetih strank, ki so bile redno vabljene,' pa niso prišle na narok; njih pravice varuje v takem primeru sodnik s tem, da zapisnik odobri.
Člen 9. Ce se smatra, da je mogoče nepremičnino deliti v naravi, pa se o delitvi ne doseže sporazum, imenuje sodnik strokovnjaka, da po zaslišanju strank in proučitvi listin napravi razdelitveni načrt v 15 dneh.
Načrt se priobči prizadetim osebam s tem. da se položi v sodni pisarni.
V naslednjih 15 dneh smejo podati prizadete stranke v sodni pisarni svoje pripombe k delitvenemu načrtu.
Sodišče izda po preteku teh rokov na podstavi spisov delitveno sodbo, ki ima dokončni značaj, pri čemer ukrene tudi česar treba po drugem odstavku prednjega člena.
Člen 10. Če se smatra, da nepremičnina ni deljiva ali če njen: delitvi v naravi
ugovarja kak vknjiženi upravičenec ali se stranke ne sporazumejo o dražbenih pogojih, odredi sodišče pri naroku, določenem po členu 7., da se nepremičnina proda na javni dražbi in ustanovi pogoje na podstave cenitve, k- jo je predložil predlagatelj in so jo sprejeli drugi prizadeti, ali pa ki jih ugotovi, če ni sporazuma, sodišče samo po § 113. zakona o izvršbi z dne 9. julija 1930. št. 68.508.
Člen 11. Dražbeni pogoji, ki so vselej dokončni, se nanašajo med drugim na:
a) najnižji ponudek po § 115., št. 4, zakona z dne 9. julija 1930, št. 68.503. ki se določi ne glede na služnosti, preužitke in druga vknjižena bremena;
b) na polog varščine (jamščine), določen v najnižji meri. pri čemer se sme upravičiti sodnik, ki bo "vodil dražbeni narok, da sme oprostiti položbe osebe, naštete v § 116. odst. 3.. zakona z dne 9. julija 1930. št. 68 508 in solastnike, ki so udeleženi pri skupnosti z deležem ne pod eno desetinko;
c) dan dražbenega naroka, določen ne nad 30 dni od objave dražbenega oklica v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino:
d) dan drugega dražbenega naroka, ki naj se opravi ne da bi bila potrebna objava drugega dražbenega oklica, v primeru, če bi dražba pri prvem poskusu ne uspela. Ta dan se določi na ne več ko tri tedne od dneva, določenega za prvi poskus; najnižji ponudek se zniža za eno šestinko. nespremenjeni pa ostanejo vsi drugi dražbeni pogoji;
el določbe o plačilu kupnine, ki ga je treba opraviti do vštetega osmega dne od
domika, če pa se to plačilo ne opravi, pa določitev zepetne dražbe po § 102. zakona, ki se torej doleči uradoma;
f) priznanje pravice zdražitelju, zahtevati, da se združena nepremičnina oprosti vseh hipotek in drugih stvarnih bremen kakršne koli vr-*.e. ki jo obreir.ervajo. tudi če bi se upniki ne bili izjavili v smislu § 175., odst. 4.. zakona z dne 9. jul 1930, št. 68.503. Ta zahteva se mora predložiti najkasneje pri razdelitvenem naroku in nje sprejem ima za posledico izbris vseh vpisov glede hipotek in drugih vknjiženih bremen. Ce so ta bremena rente kakršne koli vrste, užitki, pravice rabe. stanovanja, razpolaganja ali dajatve (storitve1* vsakršne vrste, sme sodnik, ki opravi razdelitveni narok, uporabiti brez procesualnih oblič-nosti določbe iz naredbe z dne 10. julija 1942-XX št. 142 o odpravi rent in drugih bremen z dajatvami na nepremičninah nemških izselnikov;
g) ' na pravico zdražitelja. ki bi ne uporabil možnosti iz prednje črke, marveč bi rajši prevzel hipoteke in druga zemljiškoknjižna bremena sam. zahtevati iz plačane kupnine povrnitev tistih vsot, ki ustrezajo prevzetim hipotekam in stvarnim bremenom in ki so obsežene v kupnini.
Glede ostalih dražbenih pogojev, ki v prednjih črkah niso omenjeni, se je treba sklicevati na zakonske predpise.
Člen 12. Stroške dražbenega postopka mora predlagatelj založiti in imajo pri razdelitvi prednost.
Člen 13. Pri ukrepih po tej naredbi mora sodnik vedno upoštevati njih opravilno nujnost.
Izdane odločbe so neizpodbitne in takoj izvršne.
Člen 14   V § 130. zakona o zemljiških knjigah z dne 18. maja 1930, š*. 53 608 določeni rok za prijavo morebitnih zahtevkov { se znižuje na en mesec za vsak amortiza-j cijski pestonek glede nepremičnin, ki so j ali so bile last nemških izselnikov.
Člen 15. Opravila po tej naredbi veljajo v smislu člena 2. naredbe z dne 30. marca 1942-XX št. 58 ket taka. ki so v zvezi oziroma sledijo iz prenosov ob prevzemu nepremične imovine nemških državljanov in tukajšnjih Nemcev izselnikov iz Ljubljanske pokrajine po družbi Emona.
Člen 16. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana dne 11. julija 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli
Navodila za likvidacij© nepremične imovine
nemških izselnikov iz Ljubljanske grofcrajitfe, biva-ločih v inozemstvu
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na Dodstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291,
glede na italijansko-nemški sporazum z dne 31. avgusta 1941-XIX o preselitvi nemških državljanov in tukajšnjih Nemcev iz Ljubljanske pokrajine,
upoštevaje, da zaradi vojnega stanja nekateri v inozemstvu bivajoči tukajšnji Nemci niso mogli oddati izjave o možnostih likvidacije svoje imovine in prenesti čisti izkupiček v Nemčijo, medtem ko je zadevna nepremična imovina zapuščena, ker je brez upravitelja ali ker se je upravitelj, katerega je bil lastnik preje predlagal, izselil v Nemčijo ali ga vobče ni v tej pokrajini, tako da je zavod za poljedelstvo in nepremičnine v Ljubljani »Emona«, Istituto Agrieolo Immobiliare di Lu-biana. prevzemnik imovine izseljenih nemških državljanov in tukajšnjih Nemcev izselnikov na poziv nemškega izselitvenega poverjenika že prevzel začasno upravo teh nepremičnin,
smatrajoč za nujno in neodložljivo, ukreniti potrebno, da se zagotovita proizvodnja in preureditev teh nepremičnin in da se hkrati olajša tudi likvidacija terjatev, obremenjaiočih te nepremičnine in ki jih imajo izseljeni nemški državljani in tukajšnji Nemci izselniki in
glede na svoje naredbe z dne 8. novembra 1941-XX št. 143. 30. marca 1942-XX St 58. 10. julija 1942-XX št. 142. 11. julija 1942-XX št. 143,
odreja:
Člen 1. Nepremična imovina, last tukajšnjih Nemcev, po rodu iz Ljubljanske pokrajine, ki pa bivajo v sovražni deželi ali v drugi deželi, iz katere zaradi sedanjega vojnega stanja niso mogli oddati izjave, kakor jim je to dovoljeval italijansko-nemški sporazum, podpisan v Rimu dne 31. avgusta 1941-XIX. da namreč likvidarajo svojo imovino in prenesejo čisti izkupiček v Nemčijo, se postavlja v likvidacijo, če ni zanjo postavljen upravitelj, ki ga je imenoval upravičenec in ki ima svoje stalno bivališče v Ljubljanski pokrajini.
Likvidacija obsega vso nepremično imovino z njenimi pripadki in priteklinami, pri kmetijskih posestvih pa tudi živi in mrtvi inventar.
Člen 2. Likvidatorja imenuje Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. Ta ima. vso in vsakršno oblast za izvrševanje določb te naredbe, vštevši pravico, da sami prevzamejo mesto upraviteljev, ki so jih morda imenovala sodišča osebam iz Člena 1.
Člen 3. V 30 dneh od objave odloka o imenovanju likvidatorja morajo upravitelji, ki so jih neposredno imenovale osebe iz člena 1. in ki imajo svoje bivališče v Ljubljanski pokrajini, pismeno prijaviti to svoje svojstvo likvidatorju in pri njem položiti pooblastilo ter zahtevati, če se jim zdi to umestno, da se zadevne nepremičnine izločijo iz likvidacije.
Člen 4. Po podatkih, dobljenih pri nemškem izselitvenem delegatu in po prijavah, zbranih po prednjem členu, sestavi likvidator enega ali več seznamov nepremičnin, ki spadajo pod likvidacijo, da se objavijo z navedbo lastnikov teh nepremičnin v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ce ni ugovorov, ki jih je vložiti pri Visokem komisariatu za Ljubljansko pokrajino v tridesetih dneh od objave zadevnega seznama, se likvidacija izvede in postane dokončna, izključivši vsakršno razveljavit-veno tožbo.
Ugovor se sme vložiti, tudi če se ni podala prijava po členu 3., edinole v primeru, ko je nepremičnina svojina lastnika, za katerega ni pogojev iz člena 1.
Člen 5. Da bi se zagotovila enotnost postopka pri upravljanju imovine in zlasti pri kmetijski preureditvi, odstopi likvidator imovino, vpisano v seznamu, kot celoto zavodu za poljedelstvo in nepremičnine v Ljubljani »Emona« Istituto Agrieolo Immobiliare di Lubiana po enakih pogo-
jih, po kakršnih je ta zavod prevzel nepremično imovino nemških državljanov in tukajšnjih Nemcev, ki so se izselili iz Ljubljanske pokrajine.
Člen 6. V ceno se poračunajo hipotekar-ni dolgovi in druga zemljiškoknjižna bremena, ki jih kupec prevzame ali pa jih sam likvidira. Upnikom nemškim državljanom in tukajšnjim Nemcem, na katere se nanaša italijansko-nemški sporazum z dne 31. avgusta 1941-XIX, izplača prido-bitelj v gotovini.
Člen 7. Cisti izkupiček prodaje mora vplačati likvidator pri denarnem zavodu, ki ga pooblasti Visoki komi^r. na račun, glaseč se na ime lastnika likvidirane nepremičnine, da se nakaže upravičencu.
Člen 8. Upniki oseb, označenih v členu 1. te naredbe, smejo uveljavljati svoje pravice na likvidacijski izkupiček po predpisih   naredbe   z   dne   8. novembra
1941- XX št. 143. Rok za prošnjo na Pohotni urad prične teči od objave seznamov iz člena 4. te naredbe v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Člen 9. Na likvidacijski postopek se razširjajo, kolikor so nanj uporabne, taksne in davčne olajšave po naredbi z dne 30. marca 1942-XX št. 58. določbe glede odprave rent  po naredbi  z  dne  10. julija
1942- XX št. 142. določbe o razdružitvi skupnosti in o izbrisu zastaranih zemljiškoknjižnih bremen po naredbi z dne 11. julija 1942-XX št. 143, kakor tudi vse druge določbe, ki so se ali bi se še izdale zato, da bi se olajšala likvidacija imovine izseljenih nemških državljanov in tukajšnjih Nemcev izselnikov.
Člen 10. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana dne 14. julija 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli
Kazenske določbe za neustre-zanje oblastvenim nalogam
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, na podstavi razglasov Duceja, Prvega Maršala Cesarstva, Poveljnika vojnih sil na vseh boj.ščih, z dne .3. in 24. oktobra 19il-XIX. objavljenih v uradnem listu iGazzetta Ufficiale del Regno« št. 237 z dne 7. oktobra 1941 in št. 255 z dne 28, oktobra 1941-XIX o kazenskih določbah za ozemlja, prpojena kraljevini Italiji s kr. ukazoma z dne 3. maja 1941-XTX št. 291 in 18. maja 1941-XIX št. 452 in smatrajoč za potrebno, izdati' dopolnilne predpise o ustrezanju oblastvenim nalogom po vsakomur, odreja:
Ć1. 1. če ni posebej drugače določeno, ae vsakdo, kdor ne ustreže ukrepu aii nalogu, ki ga je zakonito izdalo civilno aH vojaško oblastvo iz pravosodnih razlogov ali razlogov javne varnosti ali javnega reda, takoj zapre in kaznuje, če ni dejanje huje kaznivo, z ječo do dveh let ali v denarju do 10.000 lir.
V hujših primerih se lahko izrečeta obe kazni.
Cl. 2. Z istimi kaznimi se kaznuje, kdor ob nemirih ali v občni nezgodi ali ob skupni nevarnosti ali ob zalotitvi kaznivega dejanja brez upravičenega vzroka odkloni svojo pomoč ali svoje sodelovanje ali obvestila ali podatke, katere bi zahteval od njega javni uradnik ali oseba v javni službi pri izvrševanju svojih dolžnosti ali službe. Ce je dal krivec lažna obvestila ali podatke, se kazen podvoji.
čl. 3. Za sojenje kaznivih dejanj po tej naredbi je pristojno Vojaško vojno sodišče vifljega poveJjništva oboroženih sil »Slovenia-Dalmazia«, oddelek v Ljubljani.
čl. 4. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 16. julija 1942-XX.
Visoki ko*niaar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli
Djrločbe za sodne vročbe nercškim izselnikom
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na p>!s.tavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-X1X št. 291, glede na italijansko-nemški sporazum z dne 31. avgusta
1941- XIX o pioseiitvi nemških državljanov in tukajšnjih Nemcev iz Ljubi j. uske pokrajine, gleic na svojo naredbo z dne 30. marca 1942-XX št. 59 o dolocdih za tlub-niška pooblastila nemških izselnikov, upoštevaje, da nekateri nemški državljani in tukajšnji Name, ki so se po omenjenem sporazumu že izselili v Nemčijo, niso naznanili svojega, novega bivališča, zaradi česar jim je vobče težko vročati sodne sklepe tn smatrajoč za potrebno, da se iz pravosodnih razlogov olajša pravočasno vročanje sklepov, ki se jih tičejo, odreja:
Cl. 1. Poleg sklepov, naštetih v Členu 4 naredbe z dne 30. marca 1942-XX At. 59 — izvzemši primere, ki jih obsegajo posebne naredbe — se morajo vsi sodni sklepi, katere je na podstavi italijansko-nemškega sporazuma z dr.e 31. avgusta 1941-XIX vročatl nemškim đrsavijanorn in tukajšnjim Nemcem, ki so se izselili iz Ljub-ljunske pokrajine v Nemčijo, dolatno k obličnostim. določen'm z vcljajoeimi prav i-nhui predpisi, dostaviti v kolkov in pristojbin prostem prepisu tudi uradu nemškega de'egata za. izselitev v Ljubljani.
Cl. 2. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 14. julija 1942-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli
Fssfaviiev v obvezno
civilno sltaž&o
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je na podstavi svoje naredbe z dne 5. junija
1942- XX št. 106 po uvedbi cbve:me civilne službe odločil, da spadajo pod obvo:most civilne službe s pravnimi učinki omenjenn naredbe:
Začasna državna uprava ro7laftčenlh gozdov v Ljubljani, tvrdka Vojnovtć & Cie, tvornica /rJeznih vijakov in kisika. Ljubljana - Vič, tovarne kranjskega hinenega olja in firneža Urovat & Comp.. 1 juh'jana. panjarna LLavrUS, AL Vid pri Stični, tovarna usnja in usnjenih izdelkov ) Imlus.c, družba z o. z. Ljubljana, MolcroaoeJca to-varna us:'.?:i, družh:i ■•. o. z. Mokronog in tvrdka »Satnrnus«, d. d.. Industrija pločevinastih izdelkov, Ljubljana.
Osebje se obvesti o tem tako, da se nabi;e ukaz o službi o notranjosti sedeža podjetja in v delovnih prostorih. Ta odlok je sto;>;l v veljavo 9. t. m. in je objavljen v službenem listu za Ljubljansko pokrajino* št. 57 z dne IS. julija 1942-XX.
Najvišjje cene sira
Vfecfcj Kom-Marijat za Ljubljansko pokrajino, na podlagi določil čl. 1. naredbe od 9. V. 1941-XIX It, 17 SI. list 38 41 v zvezi z določili čl. 2. uredbe o cenah SI. Met 238 26-1941, na podlag dotočM el. 2. uredbe o ko<n-troij cen SI. i;st 68-15-1941. se odloča:
Cena za naslednje vrste sira H spreminjajo in cfoiočajo takole:
V PRODAJI NA DEBELO:
Za sir »Grana tipice«, letnik 1937 do 1039 ta 1 ka 22.(>5 lir;
za sir »Grana tipičen letnk 1040 za 1 kg 20.55 Lir;
za sir »Go>r£n«nzola« za 1 k« 1630 lir, franko skladi.-'ee, brez nies'ne tn^arinc.
V PRODAJI NA DROBNO:
za s;r »Grana tipico«, letnik 1937 do 1939 za 1 kr; 29.75 lir;
za s:r »Grana tipico-«, letali 1940 Si 1 kg 27.45 lir;
za sir »Gorgonzola« za 1 kg 24 lir
j franko sklad;:če vk'jueno vse javne dnjntve. K Coni jim in tozadevmm v cen ku z dne 28. III. 1942-XX štev VU1-2, 1829-1 objavljenim cenam se sme pribiti za dr/zorcvanjc, pri siru »Grana t'ipicc« od 1. XI. 1941-XA daAje mesečno 0.20 lir pri 1 kg,
pri si:-u »Asiago« in »Sbr .1/ <.  ki j<- star : 4 mesece po 0.20 Ur medeno pri 1 kg. pri siru »FmtnrilfhaiU in »Provoilonc«. ki J« sta.r nad 4 mesece, enkratni znesek 0.60 pri  1 kg.
pri s<iru »Pecc«*ino romano« od 1. XI. 1941-\X da'je mesečno 0.25 lir pri  1 kg.
Cene je v smislu odredb čl. 4. naredbe r>d (K V. 1941-XIX objaviti v prodajnem prostoru.
Prek rečen jc teh najvišjih cen se kaznuje no uredb' o cen j h v zvezi z n.iredb-o oj 2b. L 1942-XX.. št. 8. SI. List 8-42.
Taksa za to rešitev je plačana na vlogi ;t\ nredpisno uničena.
KOLEDAR
Dane*: Torek, 21. julija: Prakseda, Olga, Danijel
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matični Trgovec s sužnjami Kino SloRa: Turbine —- Vihar Kino Union: Siromaštvo in plomartvo Razstava umetnin Bajka Slapemi!^ hi Nikolaja Pirnata v cbeh razstavnih dvoranah galerije Obcrsncl  na Gosposvetski cesti
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba tr? 9. Kamor, MIkloiiCeva cista 20, Murmavcr, Sv. Petra cesta 73.
Naše #!eda!iš&2
DRAMA
Torek, 21. julija: Zaprto.
Sreda, 22. julija: Ob 17.30: Učiteljica. Izv.
Četrtek, 23. julija: Zaprto.
Petek. 24. julija: Ob 15.: Kralj na Betaj-
novi. Izven, Zelo znižane cene od 10 lir
navzdoL
OPERA
Torek. 21. julija: Zaprto. Sreda, 22. julija: Zaprto (generalka). I Četrtek, 23. julija: Ob 17. Trubadur. Prvič
v sezoni. Red premierski. j Petci«, 24. ob 17: Krlfrpin in njegova botra. Red četrtek. Sobota, 25. ob 17: Baletni večer. Izven. Cene od 20 lir navzdel.
OPERA Abonente red Četrtek opozarjamo, da bodo imeli tokrat zaradi bližnjega sklepa abonentske e(«one !n iz tehtnih tehničnih razlogov, namesto v četrtek, v petek predstavo opere bratov Riccijev: »Krispjn ta njegova botra«, v običajni zased!)!.
Nicc&đemijeva „Učiteljica44
Ljubezniva komedija z E. Kraljevo in VL Skrbio-škrcn je dosegla z izvrstno uprizoritvijo popola
uspeh
Ljubljana, 21. julija
Za. zaključek dram^ike sezone nam je režiser Jože Kovič po odlično uspelem Cankarjevem »Kralju na Bcta?novi« uprizoril Daria Niccodemija ljubeznivo čeprav vsebinsko skromno, ljudskim vrstam povsod in vedno dobrodošlo, ker s komike in sentimentalnostjo spretno prepojeno, igralski hvaležno komedijo »Učiteljica«.
Mak>mcstna morala in ozračje na dekliški osnovni šoii z mogočno filistrsJco voditeljico, >dvema slede poklicne in družabne navezonr.-sti pnrvsem različnima učitelj?cama tn dobr m originalnim šoistkim slugo dajeta igrici okvir za slikanje v zglednega materinstva, in značajnosti učiteljice Svetinove.
SVevnjalec Iv Gruden je italijansko ko-nvodijo brez čutne prisil j enoeti lokalizral na na.:a Bla ter dal nastopajočim osebam in omenjenim krajem domaća imena. Vendar ni mogel docela zabrisati tujega okolja, v I "erem tzf&ne otrok tako, da ga niti inteligentne mati ne more najti, čeprav imajo cd lično policijo in sodobno na višku stoječa oblastva. Niti ne more odkriti, kdaj in kje jc baje umri njen m rok tor kje jt njegov grob, temveč hodi na tuje pokopališče in na tuj otroški grob jokat za svojo hčerko, ki ji ne ve niti krstnega imena. Brezvestni
adenič. ki jo je oktavi i na cedilu, ji vzel otroka in jo odpravili v Ameriko je tekom p -' .'ven  b      a s, onestreča še
druga dekleta a živi v bližini. Marija Sve-1 ni/va se je namreč v mM a iz Amerike pre-ko Pariza v prav tisto malo mesto kjer jc
h*veža v prvi svoji mladosti ljubezensko d materinsKO tragedijo, ne zna pa — dasi zefto bistra in odločna učiteljica — zgrabiti nekdanjega svojega lopovskcga zapel ji v ca ;n zvedeti vsaj. kje -Teži gre'bek baje umrle
hčerke.
Vsebina komedije je, kako se vendarle razkrije resnica: da otrok sploh ni umrl, temveč jc kot devetletno dekletce celo vrla
učenka Anica v razredu Marije Svetinove! Mati torej ne ve da je že nekaj let učiteljica lastni hčerki, za katero hodi neprestano žalovat  na  tuj grobi
Resnico razkrije kar brž spočetka osorni, a hitro gallaratni grasćak m župan Blagaj, ki ima p-. . ga svetnika Vohana. Ta Vo
han 2e v par dneh zavoha nezakonskega očeta, bi».y.taša Grd ina in tudi hčerko Ani-
co. Kaj se zgodi potem z Grdinom, ki jc tako grdo ravnal, ne zvemo. Učiteljica Sve-tineva pa hoče ostati tudi posiej le mati m učiteljica. Odkloni roko kavalir j a Filipa p4. Blažja, veleposestnika, praSčaka in župana, dasi ji je elegantni in izonvkani svetovljan prav všeč: ostaneta si le dobra prijatelja ...
Komedija je torej zmes neAxrjetnoeti in
nemožnof.vt'. vsaj za na-^e razmere navade in običaje. Prizora z otroki, zlasti ob zaključku z Anico pa »ta za mehko materinsko ali očetovsko srce močna in ginljiva. da se težko ubraniš so!z. Tudi sicer ima igra dovolj učinkovitih dramatskih mest m vrsto krepko, nekaj prav drastično orisanih oscbnosvtL Dario Nccodemi nam je pač znan kot vešč dramatski tehnik, ki piše ■^ix'cr^ zahvalne uloge in zna poctfušaice zanvmati n qim;t\ pa hkratu tudi spravljati v zadovoljen smeh. Zato jo je lahko založila in izdala četo naša Mohorjeva družba.
Ker nam pa gre v današnjem ž-i vi jen j u za mnogo težje. važnejše probleme, nismo imeli več dovolj smisla za sentimcntaJne dogodke v igri, a tem več radosti nad m/vim dokazom, da sta Elvira Kraljeva in Vladimir Skrbinšek v glavnih ulogah učttcJj:ce Svetinove in župana Blagaja odlična igra i ca umetnika. Bita, sta imenitna: Njuna go\x)iri-ca je vzgledna.
A tudi Pavel Kovic, ki predstavlja zakrknjenega Grd ina. je postavil po silnem Kan tor ju novo močno osebnost skoro bolj z mimiko in gestami kakor z besedami. Zelo prikupno naravno, brez drastičnih črt je igrati M. Kovic slugo Klapčiča, prav dober Vohan je zopet D. Gori n šok. pa takisto Košuta kot župansdu sluga; ostro oornačeni sta šolska voditeljica zmerom do vseh detajlov premišljene rutinJrane igralke E. Starčeve in temperamentne učiteljice Lire, ki ljubi čim več svobodnih počitnic in zabav, a čim manje dela in ki jo predstavlja realistično S. Gorrmkova. Prav ustrezno »e jc drža'la deklica Anice m dobro govorila.
Komedija, ki ji je arh. Franz oskrbel prav lepo inscenacijo, je prinesla vesftne-rrru režiserju Joži Kovieu in vsem igradcem, predvsem E. Kraljevi in VL SkrbinSku popoln uspeh. Uprizoritev je zelo ugajala in bo brezdvoma privlačevala. Fr, G.
DNEVNE VESTI
— Pogreb poslanika Celesie. Ob velikem
spremstvu je bil v Torinu pogreb poslanika Andreja Geisserja Celesie. Za krsto so korakali številni odlčniki. med njimi minister Bellardi - Rieci, šef ceremoniala v zunanjem ministrstvu kot zastopnik grofa Crana, min ster knez Del Drago, glavni personalni ravnatelj v zunanjem ministrstvu, nadalje minister Rochira, glavni pro-pandni direktor v ministrstvu ljudske kulture kot zastopnik ministra Favolinija ter nemški poslanik v Rimu von Mackensen. —Na   polju   slave   je   pade!   fašist višji
narednik Gorizio Muncioppi. vodja fašističnega sektorja v Torontoli.
— Studijska ustanova »Ben^to Mussoli-nis. Za 1. XXI. je bil objavljen 16. razpis študijskih ustanov »Benito MussolinI«. Ustanov^ so namenjene organ;ziranim v G. I. L.-u. ki so gojenci srednjih šol. Razpis predvideva dve študijski ustanovi r>c 1000 lir in dve ustanovi po 500 lir. Razen
je predvidenih še 200 nagrad v znesku 1000 iir.
— Podtajnik Ra v as] o zastopnikom bančnih in zavarovalniških uslužbencev. Sindikalni nacionalni ter medpokrajinski dirigenti konfederacije kreditnih ter zava-rovalhiŠkih uslužbencev so bi' i sprejeti pri strankinem Podtajniku Ravaciu, ki jim je zatrdil, da stranica dobro pozna probleme delavcev pri bankah, zavarovalnicah in drugih sličnih ustanovah in da bo nudila vso svojo podporo, da bodo ti problemi lahko pravično rešeni. Poudarjal je, da bo stranka z vedno hitrejšim ritmom uravnala svojo lastno akcijo za popolno funkcioniranje korporativnega sistema, ki bo tako izpopolnjen, dokler ne bo prenehala poslednja oblika Lberalizma in gospodarskega individualizma. Treba bo prenoviti polit čno in gospodarsko življenje I tal je, da bo pripravljena za zmagovito z;.;;;:o v povojni dobi. K tej akciji naj doprinesejo uslužbenci bančne stroke svoj prispevek in doprinos, ki bo toliko učinkov te;.-!, v kolikor sredi finančnih tekov lahko blagodejno vplivajo z nasvetom in zgledom.
— Iz ^Službenega HMa«-. >Službeni list za Ljubljansko pokrajino« St. 57. z dne 18. julija 1942 XX. objavlja naredbe Visokega Komisarja: navodila za odpravo rent ln drug*:h bremen z dajatvami na nepremičninah nemških izselnikov. navodila za razdružitev skupnosti in izbris zemljiškc-knjižnih vpisov zastarani?) bremen na nepremični -r &h nemSk'h izselnikov, navodila za likvidacijo nepremične imovine Nemcev lz Ljubljans^-f4 pekra/ine, bivajočih v inozemstvu, določbe za sodne vročbe nemškim iz-selnikom, kazenske določbe za neustreza-nje oblastvenim nalogam; odločbe Visokega Komisarja: postavitev v obvezno civilno službo Začasne državne uprave razlaščenih gozdov, Ljubljana, tvrdke Vejnovič & Cie, tvornica železnih vijakov in "kisika, Ljubljana—Vič, Tovarne kranjskega lane-nega olja in firneža Hrovat & Komp., Ljubljana. "LTsnjama I. Lavrič. št. Vid pri Stični. Tovarne usnja in usnjenih izdelkov 2-Indus*. družba z. o. z. Ljubljana. Mokro-noške tovarne usnja, družbe z. o. z., Mo-kronosr. tvrdke »Satnrnus« d. d., industrija pločevinastih izdelkov, Ljubljana in popravek.
— Iz trgovinskega registra. Manufaktura Gentlemen. družba z. o. z. v Ljubljani. Z notarsko izjavo z dne 13. septembra 1941. se je družba razdružila In prešla v likvidacijo. Likvidator: Franc Berginc, trgovski poslovodja v Ljubljani. Podaljšek Bičevja št. 37. Pri Narodni tiskarni se izbriše član upravnega sveta Fran Seunig, vpišeta pa se člana upravnega sveta Mira Puc v Ljubljani, Aškerčeva 15. in Brezi-gar Mirfro v Ljubljani. Miklošičeva 15. Pri Učiteljski tiskarni d. d. se Izbrišeta člana upravnega sveta Napokoj Josip in Womer Ivan. vnišeta pa se člana upravnega sveta Franc Ostanek, učitelj v Ljubljani in Franc
Remškar, učitelj v Preserju pri Ljubljani. Izbrišeta se: mehanična tkalnica »Cron-tex« Kronich & Prebil radi razdružitve in montažna delavn:ca Igro. Vok & Co. zaredi opustitve obrata. Pri tvrdki Splošna uvozna in izvozna družba z. o. z. v Ljubljani, podružnica v Milanu je besedilo firme odslej slovensko: »Mibc, družba z. o. z., italijansko: >Mib« Societjj a. g. 1.
— Zvišana kazen poslušalcu tujih radijskih oddaj. 561etni Josip Ruatti iz krala Cles pri Trentu je bil obsojen na pet mesecev ječe ha 5000 lir globe, ker je poslušal neprijateljske ter nevtralne radii-ske oddaje. Apelacijsko sodišče v Trentu mu je zvišalo kazen na eno leto ječe m 5000 lir globe. Razen tega je bil Ruatti kaznovan po komisiji za polic jske ukrep' na pet let konfinacije.
— Avto in 4000 lir v vodi. Šoferja rešena. Med krajema Lagosanto in Codigoro pri Ferrari se je zlomla os tovornega avtomobila, ki je zagrmel v bližnji kanaL 31 letni vozač Silvino Bigoni iz Portomag-giora :n njegov so vozač sta se srečno rešila iz vode. Tudi tovorni avto se je posrečilo z volovsko vprego potegniti iz kanala. Ob priliki nesreče pa je padla Bigo-n-ju pri reševanju iz žepa listnica s 4000 lirami, ki jih je voda odnesla.
— 768 jajc brez lastnika na železniški postaj^ jxa železnški postaji v Altipiano da Mondovi so postali karabin jer j i pozorni na kovčeg brez lastnika. Zan-mali so se za vsebino ter ugotovili, da je notri 768 jajc. Jajca, ki jih je tajni prekupčevalec pustil v slutnji nevarnosti, so bila spravljena v bližnjem zbirališču živil. Lastnik jajc se na noben način noče javiti.
— Zaključek kongresa umetnostnih kritikov. Pod predsedstvom madžarskega delegata Gerevica je bil zaključen v Vene-zii kongres kritikov antične umetiostl, ki smo o njem že poročali. Na sklepnem zasedanju so delegati poudarili potrebo, da se dvigne in moralizira privatno tržišče z umetninami iz antične dobe s serijo ukrepov, ki naj zaščitijo poštenost trgovanja z umetninami ter kupčeve interese. Predsedstvo kongresa je bilo pooblaščeno, da prouči ter izdela vprašanja, ki so bila predmet tolikih in tako zanimivih razprav. Akademik Massimo Bon tem pel li pa J* sprožil misel, da se pripravi v Venezii razstava po tvorb, falrfikatov antičnih umetnin, slik, plastik, arhitekturnih za-snutkov in drugih del, ki so bila prepoznana kot neavtentična. Ta razstava naj bi služila kot dopolnitev razprav na bodočem kongresu umetnostnih kritikov. Potem, ko je kongres sprejel predloga akademika Bontempellija, je sledil zaključek kongresa, in je španski delegat akademik D'Ors. ki je naslovil na zbrane umetnostne strokovnjake izpodbuden nagovor. Poudarjal je neko trajno idealnost in večen čar umetnosti ter se zahvalil udeležencem za dragoceno sodelovanje pri vzvišenih nalogah kongresa. S kongresa so bile odposlane pozdravne brzojavke Duceju ter ministroma Bottaiu in Pavoliniju.
— Predstavnik ženevskega Rdečega križa v Rimu. V Rim je prispel delegat mednarodnega odbora Rdečega križa iz Zeno-ve Robert BruneL Med svojim bivanjem* v Rimu je posetil predsednika italijanskega Rdečega križa ter funkcionarji zunanjega ministrstva ki so j-m poverjene te naloge. Iz Rima bo potoval Robert Brunel v Atene, kjer se bo pomudil v zadevah svojega urada.
— pozor pred gobami! V tem oziru j« treba paziti zlasti na otroke. Pri naselbini Col le Saresano pri B en gamu so šli dečki v gozd, da bi se tam igrali. Med njimi sta bila tudi petletni A. Lazzaroni in sedemletni F. Martinelli. Ko sta bila sama. sta segla po gobah, ki s© bile strupene, ter jih zaužila. Takoj nato sta se približala brata M in G. Lazzaroni. ki sta tudi sled la zgledu obeh dečkov. A. Lazza-ronija in F. Martinellija so prevzela kma-
Predstave ob delavnikih ob 10. ln 1*15. ob nedeljan in praznikih ob
10.30   M JO   16.30 ln   18 30
tJ.NO MATICA —  mjEFOA 22-4J
..redno zanimiv ftlm globoke in pretresljive vsebine
Trgovec s sužnjami
Annette Bach — Enzo Fieririontc
tvINO  UNION   — TELKFON 22-21 Sijajna ženitvena komedija
Siromaštvo in plemstvo
V glavnih vlogah: Vineenzo Scarpetta, Elli Parvo, Maiia Donati, Dina Sassoii
tU NO SLOGA — TELEFON 27-30 Pretresljiva ljubezenska drama
Turbine — Vihar
V glavnih vlogah: Pavla Barbara in Friderik Bon fer
lu za tem hude bolečine v želodcu. Nesrečna dečka sta izdihnila. M. in G. Lazzaroni sta tudi začutila boleč ne, vendar pa sta že izven smrtne nevarnosti.
— Loterijska sreča. Dne 18. julija so bile izžrebane sledeče štev.: Bari 4. 89, 8, 64, 47. Cagliar: 88, 84, 65. 49. 34. Firenze 50. 39, 89, 32. 58. Genov^ " 75, 25. 9 Milano 73. 7, 35. 87, 25. T 2. 54, 30, 80, 82. Palermo 58, 26, 55 Rim 23 5, 75, 12, 46. Torino 89, 2,. iS. 29. Benetke 89, 82, 43, 34, 75.
— Splezal na drevo po gnezdo, pa ga je ubil električni tok. loletni Mario Rizzi iz Pernate je splezal na drevo, kamor gu je zam kalo ptičje gnezdo. Ko je ravno ?e-gel po gnezdu, s? je dotaknil z desnico žice s tokom visoke električne napetosti, ki je bila napeljana ob drevesu. Pri dotiku z žico je bil revež pri prči mrtev. Desnica je bila popolnoma ožgana.
— Sanje »o ji prinesle 80.00C rii. Pri gospe Ines Gasperoni, ki je nameščena v loterijski pisarni na korzu v Bolz'ir.u. se je nedavno zglasila gospa kakšnih 45 let, ki je pričela gospe Gasperoni pripovedovati svoje sanje. V sanjah se ji je prikazala D. Marija Karm, jo prijela za roko. jo vodila po nekem vrtu, kjer so bile še druge svetnice, med njimi sv. Katarina, v višavju sr^di oblakov pa se je pojavila Devica Marija. Gasperonijeva je malo pomislila, nato pa obrazložila sanje na sledeči način: Marijino ime je 12. septemhra. 16. julija (na dan sporočila sanj) je Dev. Marija Karm., 25. november je dan sv. Katarine, ki je patrona dotične gospe, 60 pa je hiSna štev. dotične grospe, ki je takoj igTala loterijo na štev. 12, 16. 25 in 60. Milanska loterija je bila goernejinim sanjam naklonjena. Zadela je kvaterno — 80.000 lir.
— Nov izum. Inž. Rihard Molari Iz Fer-rare je izumil novo plinotvorno pripravo, ki omogoča tvorbo plina iz ostankov raznih pridelkov in sadežev, n. pr. oliv, žita. riža. gTOzdja in konoplje. Gre torej za one sadeže in pridelke, ki vsebujejo vsaj majhne količine celuloze. Novo izumljeni aparat Lahko poganja motor z osmimi, devetimi ali desetimi konjskimi silami.
— Devet poletnih ko?onij v zaroki pokrajini. Kakor poroča *Agit«: iz Rima. je odprtih v pokrajini Zara devet poletnih kolonij, ki imajo prostora za 1500 dečkov in deklic. Dve koloniji sta v Tuntamici, dve v Sebenicu, ena v Zaravecchii, ena v Zla-rinu in tri na bližnjih otekih. č*oz poletje si krepi tukaj dalmazijska mladina svoje zdravje.
— Zadovoljiva žetev v Dalmazii. Po poročilu agencije >Agit« se v vseh kmetskih središčih dalmazijskega področja razvija žetev zelo zadovoljivo. Letos se je lahko prvič preizkusilo v Dalmaziji z bolj racionalnim kriterijem žito. ki je prispelo s polotoka in ki se je sijajno izplačalo. Dalo je najboljše povračilo. V mnogih krajih so prisostvovali žetvi predstavniki oblasti in pokrajinski strankini prvaki.
— Cene žitu v Dalmazii. >Aglt« poroča iz Rima: Z nedavnim odlokom je dalma-zijski guverner določil sledeče cene žitu: žito po 250 in 235 lir m. stot, ječmen in plrjevica 181 lir za m. stot. rž 1S6 lir, posebna mešanica ječmena in drugega žita 1S8 lir, oves 171 lir, koruza 170 lir.
— Potivljenje mnogo obetajoče dalmazlj-ske Industrije. Med važnimi gospodarskimi torišči Dalmazie zavzemajo zelo vidno mesto razne cvetlične in zdravilne rastline, ki rastejo naravno ali negovano v dalma-zijskem področju in ki so :tislovele v preteklosti po vsem svetu, kamor so jih izvažali. Dalmazijska oblast je spoznala pomen teh rastlin za Dalmaaio ter se je zavzela za to, da se dalmazijska rastlinska industrija na novo razvije ter poživi. Ta nova industrija hoče z moderno ureditvijo in širokopotezno uporabo industrijskih sredstev izrabiti rastlinsko bogastvo, ki slovi po vsem svetu. Nova industrija bo proizvajala olja iz rožmarina.
lovorja, žajblja, brinovega grma, cipres itd. Seveda pojde vzporedno tudi trgovina s cvetlicami in rastlinami, nadalje proizvajanje sokov in višnjevega alkohola.
— Nesreče. V zadnjih dneh so bili sprejeti v ljubljansko bolnico naslednji ponesrečenci. Valentin Jcrin. 7t-!etnf kovač z Verda se je ponesrečil pri i azxladanju hlodov; težek hlod mu je padel na desr.o nogo in mu jo zlomil. — Janez Kramar. 38-letni delavec iz Ljubljane, se je močno udaril po desnem očesu. - - Ivana Briclja, 13-let-nega dijaka iz Ljubljane, je v Za dvoru ugriznil neki pes v levo nogo. — Albin Južina, 54-letni žngar iz Ljubljane, si je na krožni žagi porezal desnico. — Vekoslav Munda, 13-lctni sin zHarja iz Ljubljane, si je pri padcu s črešnje zlomil desnico. — Viljem Dolenc, 34-letni natakar, se je pri cepljenju drv usekal v levo nego.
SZ LJUBLJANE
—lj Vtoraj je god oval Elija, gromovnik, in popoldne je opozoril nase s kratko nevihto. Nekajkrat je močno zacmiclo. nakar se je med hudim pišem vlila ploha, ki je pa nismo bili več veseli. Moče je bilo res že dovolj. Kmalu se je začelo zepot jasniti. vendar oblak] še obetali nevihte in dež. Zrok je bil tudi izredno ćist kakor navadno prod daljem. Zato nismo upali, da se bo danes naredil loko lep dan. Davi je bilo še močno oblačno, a oblaki so bili visoki in so se kmalu razblinili. Zračni tlak je visok, zato upamo, da se je vreme končno ustalilo ter da nam ne bo treba godrnjati nad deževjem.
—lj 60-Ictniea kremenitega mo/a. Ta dni obh°ja na svojem domu v Siski 60 Icmieo lojstva Ignac Burnik, železniški uradnik, dobro znan med številnimi znanci in prijatelji kot poštenjik in pravi mož kremeni-tega značaja. Po rodu je iz Skr.ručne. Železniški službi se je posvetil že v mladosti, in ji vaorao poevečal najboljše sile polnih 40 let. Vpokojen je bil v tem mesecu. Jubilant je prav tp.ko dober družinski rednik kakor je bil vzoren uradnik, življenjski praznik obhaja v krogu ljubljene družine. Čestitajo mu pa tudi mnogi prijatelji, ki so ga vedno cenili, zlasti oni. ki so ga spoznali ket prijatelja narave, lovca in planinca. Burnik je kazal tudi vedno razumevanje za društveno prosvetno delo. K jubileju mu čestitamo tudi mi kot zvestemu prijatelju našega lista.
—lj Popravi Janje nenavadne ograje. Nekaj let pred prvo svetovno vojno si je dal sezidati že pokojni Robert Kollmann, bivši veletrgevec s steklenino in poznejši velikodušni mecen, ob Večni poti mikaven dvorec v obširnem vrtu. zasajenlin z izbranim rastlinstvom. Severno stran vsega posestva, ki je zdaj mestna lastnina, obdaja na spodnjem in zgornjem koncu močna železna, na sredi pa izredno viso"ka kamnitna ogra a, okrašena na vrhu z betonskimi okraski. Predan je b;l srednji del ograje napravljen, so znižali precejšen klanec, ki je jako otežkečal posebno vozni promet. Po več letih se je začela ogrmja nagibati na cestno stran, prav za prav izbočila se je tako, da se je moglo z gotovostjo pričakovati da se bo prodrla. Pred kratkim so se pa lotili temeljitega popravljanja te ograje. NekoVko so je že porušili. Zdaj pripravljajo, oziroma utrjujejo temelj za novo, ki bo menda glede oblike docela podobna stari. Ali bodo pri tej priliki poravnali tudi železno ograjo ob zgornjem delu posestva, ki sestoji iz gospodarskih poslopij :'n stanovanjske hiše. ker se je zaradi usedlega podstavka v vsej dolžini zelo nagnila, se še ne ve. Dobro in lepo bi tr vsekako bilo.
—lj Tebačni* izvleček razprodan. Iz opozorila v dnevnih listih bi se dalo sklepati, kakor da je zaloga tobačnega izvlečka pri K. D. le začasno razprodana in da ga bo mogoče pozneje dobiti. Kmetijska družba prodaja sedaj drugo, zelo učinkovito sredstvo proti rastlinskim ušem. to je mu*j; les (Quassia). Ta eksotični les vsebuje za vse zajedalce smrten strup, bilo da jih raztopina direktno zadene, bilo da zajedalci grizejo ali sisaio na zastrupljenih listih. Zato je učinek ocedka m jšjega lesa temelitejši od tobakovega izvlečka, ki uniči zajedalce le če iih direktno zadene. Edino priprava ocedka je nekoliko nerodna, ker se mora muž ji les 21 ur namakati in potem prekuhati. Zato je pa delo s tem ocedkem bolj čisto, ker je tekočina bistra. Strup mušjega lesa ne škoduje človeku. Sicer se pa itak vsa zelenjava pred uporabo opere, talko da se tudi male količine strupa, ki se nahajajo na sočivju, vedno odstranijo pred uporabo.
—lj Pokrajirski svet korporaelj opozarja stranke, ki so vložile prošnje za uvoz in izvoz, naj iste dvignejo v Beethovnovi ulici 10/11. soba 25.
—Ij Sprejemni izpiti za I. razred gimnazije. Tečaj za pripravo se prične 27. t. m. Prijavljanje dnevno od 9. do 12. v Trgovskem domu, Gregorčičeva 27, pritličje.
ENAKO MNENJE
Žena: — No. kako se ti zdi na>a nova &!u/kin ja?
.Mchž: — Zd: se mi prav* čedno dekle.
2ena: — Vi<li>, tudi meni se tako zdi in zato sem jo hitro odslovi-la.
Zaščita spomenikov prirode
Ljubljana. 21. julij* Kulturne države \s<^*i sveta z zakoni >ča-rijo zj^Jon-inske m umetnostne sp "incnis in tako imamo tudi v Ljubljani za.^iteno dolgo vrsto z j na-o pretok'^ značilnih s.a-r;h roVopij, pJTbno pa hiše n.\ Starem »n Mestnem trpi ter Pred škofijo. Znano nam je, da tO no.i javiv» za'<:U> tudi izkonanm« ter v*»e najdbe zf^>iovinske#a pomena. Izvoz važnih »»ta^n in umetmn ie prepon e> dan. sedaj je pa pod najstrožjim aadMV stvom tudi trgo-vina z umctnnamt in starinami, da se kak p*vm^mr*en spomenik na-šcg'* delovanja na umetnostnem r^*-,u 1 sploh za zgodon-ino pomenljiva starina ne ircuhi.
Vse kulturne dr/.jvc si pa tud: pr/ades-jo za ohranitev in obvarovanje značJm^ti pokrajine, y.l*wti pa skrbe za varstvo raM-\mwt 11 in a. Ustvarjalo tako imeno-
vane rezervate a'i mm dne purke. kjer je ifaa&vo in rast.nstvo pop* uvm obvarovano na ve'lvih /emijrč.h. Ni nam trvh.i omenjati stavnih na-rodnih parkov pod Alpah in na razn h otokih in ni nam treba spominjati v-'..kancih a'imr'kih rezervatov, «aj je nseetni <bjina ljubljanska isJiH« tka VSC na '.:.ie *d \\vnc p ; d - -\ \v:i ce. ki vodi v Trioste, Trav tako je ssM ten rudi Lniol an*ki tfrad, da ?c v teh mestnih nasadih živu!>tvo runo pred k^vci fin spGoh BfS-gur.janjcm. Že mnOfSJ idi si pr./.id. \ amo tudi /a saicito na.i>-'!i ';v.ji'ivh delov Burja, da uhranimo wij lu'^aj za Barja najbolj znac Inegi rastlinstva, saj :*a.radj splošno potrehnepa btSuSevsnja i:i .','<> no koristne melioracije Barja nismo mo0li ohraniti za Barje snaoCnaaa livaistm, slasti p*
ni bilo movoćc obvarovat v nekdanjih ČSI h tako pogostili močvirskh ptic ker so fte nx>-čviirja spremenili v  plodno polje.
Knako Bi priaMCT«nn> M <Vnrinitev rnn-EHn vti na'h vasi ter s p.^cbno sp*>itlii-vostjo varujemo čj> itijive s<tarc UfM. Tu.ii Ljubljani je zasitila nekatere take apoosa« nike nrirode. na p>r\ em mestu p*i obe vHi-kanski platani v S trd liki al d. Lep ;h dreves od teh dveh mogočnih r-'^tan. ki sta res*n č-no parava spomen k a vcliLastne prirod*., pač nima Ljubljani!
Z bolestjo so pđ načiJno^ti Liubl'ane in za prirodo spioh sneti Ljubljančani te dni morali brati obsodbo teh dvesj prasraiili plačan.
V nedoljsikem »S'ovcncu« objavljena ot>-s-db.i teh dveh r.:i ilep- h -p<,;ncn kov pr-rode v Ljubljani jc kaj čudmi Vendar p;' ta rb><.;tba p'a ta nama n ka'x.--r ne bo mOfM Škodovati, saj clank:ir sam rr znava da sta obe prav dobro savarovam l OSjrejJG Ob-sr>riba jc pa dOtte^U popotoomi tlnig uOnek, kakor vi leil neznani dor>"sn:k. ki sta mu prelepi dve stari platani kakorko-h napoti.
Radio Liisblpus
SHEDA, IS« JI LIJ V 194» XX
7.30: Poročila v £oven5r":ni 7.45: L:l:ika
glasba. 8.00: Napoved easa. Poroč la v italijanščini. 12.20: Duct harmonik Golob-Adamič.  12.45:   Koncert kitaiista Stunlca
Preka. 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini 13.15; Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih S J v rlovcnaCini. 13.17: Koncert sopraniitke Rezike Korit-nik-Lipušček in tenorista Janeza LipU-ščka. 14.00: Poročila v italijanščini 14.15: Koncert čelista Cende Se llbauerja. pr: klavirju Marijan LipovSek. 14.45: Poiočila v slovenščini. 17.15; Pesmi in napevi. 19 30: Poročila v slovenščini. ID.43: Piscina glasba. 20.00; Napove] ča?::. P...r(jči!:i v .tali-janšćini. 2o20: Komentar dnevn h dogo i-kov v slovenščini. 20.JO: Vo.i&ške pesmi. 20.45: Opeina glasba na ploščah. 21.15: Predavanje v slovenščini 21.25: Koncert ljubljanskega komornega tria ■ sodelovanjem sopranistke Ksenije Kusejevs. Izvajajo: Marjan L.ipovšck, klavir; Albert Der-melj, viokna; CenJa šedlbauer. čelo. 22.15: Orkester »Cetra* vo-l. dJrigent Eaizizza. 22.15; Poročila v italijanščini.
SLOGA
Glavna privlačnost nckerja podeželskega cirkuškega podjetja je bila kletka, v kateri sta živela v najlepši slogi t;£cr in ovca.
— Ali se nikoli ne -cp< padeta, gospod ravnatelj? — je vpraČaJ nt-kdo.
— Zelo redko.
— No in če se spopadota? — Traja to samo eno minuto.
— Kaj pa potem?
— Petem pa kupimo no\-o oa co, — je odgovoril ravnatelj smeje.
ali oglas?
SLABOKRVNI IN MALOKRVNI
bodo poživi jeni in okrepljeni, če p i j o redno Ambroževo medico, ki se dobi v — Medarni — Ljubljana, Židovska ulica 6.
4 KLATE KROVE IN DVA ZOBA
v belem papirju zavito, sem izgubila. Najditelja prosim, da Isto i ne v oglasni oddelek »Slov. Narodac proti nasrradi.
Podkev
Harm Tolke je bil blaga duša, kakor pravimo. Ne da bi bil strahopetnež, brez moške moči in korajže, ne to Harm Tolke ni bil. To Je tudi dokazal, ko je takrat čisto sam reflll štiri ljudi na morju, kjer se je potopila »Anna.« in kamor si sicer nihče ni upal zaradi plime. Vražja strela, o t^.n govore ljudje Še zdaj.
Toda a svojo ženo Leno, z njo je imel Harm smolo, izrazito smolo. »Tega Harm ni zasluzil, prav gotovo ne,« — tako so govorili ljudje in zadnje Čase so ga pogledovali tako Čudno po strani, kakor da vprašujejo: Kaj res tega ie ni opazil ? Saj vendar vidi to vsak otrok in vrabci čivkajo na strehah o tistem med Leno in Aago Holmsenom. *
Toda. Harm zares se ni bil ničesar opazil, samo da je, odkar se je bil ujel v Lenine mreže, zvečer večkrat in potem zelo dolgo sedel v krčmi pri Farkenssenu ter tiho popival sam v svojem kotu. To je bilo slako znamenje. Svojega prvega moža je bila pregnala Lena s strupenim jezikom v Ameriko, potem se je pa zatekla k pravici in zakonu, da je dala prerezati to vrv zakonskega jarma, segajočo od Bergen a do Amerike. Harm takrat menda ni
bil povsem pri zdravi pameti. Toda Lena ie bila lepa, zelo lepa celo ln hišo je imela z vrtom, pa še jadrnico povrhu, Harm pa ni imel ničesar razen svoje moči, ribiške ladjice in bajte na morski obali.
2e pet let je živela Lena skupaj s Har-mom in Se vedno je bil živ. Da, bil je trdnega, žilavega rodu. Redko sem slišal, da bi bil izgovoril več kakor tri besede. Lena pa nikoli ni molčala. Od jutra do večera se je razglegal njen hreščeči glas po hisi in samo kadar spi zares molči. To je bil Harm nekoč povsem resno potrdil nekemu radovednežu. Toda v njegovi glavi doni njen vrišč kar naprej tudi če spi in v takih primerih pogosto misli, kako lep Je tam na pokopališču kriz, čeprav je skromen.
Nekaj podobnega je menda mislil, ko Jc šel oni dan proti večeru v krčmo. Ko je namreč zadel med potjo z nogo ob koiček železa, je najprej globoko zamišljen obstal, preden se je sklonil in pobral podkev.
Dolgo jo ie ogledoval. Potem je pa potisnil spodnjo ustnico čez zgornjo tn z za teglim »pfff« jc menda hotel reči: Pasja nogs, saj vendar nimam sreče! Po tem je pa vendarle spravil podkev v žep Toda kmalu je zopet potegnil roko iz žepa. Ves iz sebe se je potipal Harm sa drugi žep, kakor da • nekaj išče. Nagubančil je čelo. Gube slabe
volje so bile to in jezno je siknil skozi zobe.
Zopet je s^g-cl v hlačni žep m potegnil is njega podkev. Srdito jo je hotel vreči proč. Potem si je pa zopet premislil in se obrni!. Taka smola! Človek najde podkev na cesti, spravi jo v žep. v drugem žepu pa otiplje luknjo, skozi katero jo izgubil mod potjo denar. Odide čez dvorišče in po stopnicah v svojo sobo. Tam vrze podkev srdito pod omaro in sede ves zamišljen k oknu. Kar zasliši korake pred vrptl ln že nekdo potrka. Na pragu stoji Ema, dekla. Tako čudne oči Ima ln v zadregi gleda v tla.
— No. kaj je novega, Ema?
— Gospod.... zajeclja dekla, — gospod ....
— No, no, kaj se je pa zgodilo. Erna ? Na dan z besedo! — zagodrnja Harm nestrpno.
Gospa je pobegnila z Aago Holmsenom.
Povedati bi vam smela to šele drevl. _
odgovori dekle z drhtečim, skoraj jokajo-čim glasom.
Tedaj pa skoči Harm pokonci, se požene k omari, počene in potegne izpod nje podkev. Pritisne si jo na prsi, potem jo pa poljubi. Erna ga presenečeno gleda. A Ham zamrmra ves srečen: — Nekaj je pa le resnice na tem!
Kakšna je naša elektrarna)
ki ono jo dobili pred 45 leti — Povečana in prenrej je pa postala rezervni obrat
Je bila večkrat, končno
Ljubljana, 21. julija Mestna elektrarna spada merj najpomembnejše in najpotrebnejše obrate v Ljubljani, čeprav mesto dobiva elektriko od drugih elektrarn; ljubljanska elektrarna je potrebna že kot rezervni obrat, Ce bi bilo potrebno, bj ljubljanska elektrarna lahko krila skoraj vso potrebo po električni energiji v mestu Čeprav je bila sezidana že pred 45 leti. ko je bila elektrotehnika še na mnogo nižji razvojni stopnji, spada med moderne električne centrale, saj so jo stalno, tako rekoč vzporedno z razvojem elektrotehnike. preurei?)i ter izpopolnjevali.
Obrat ob ustanovitvi
Ljubljanska elektrarna je že od svojega začetka anesto podjetje; sezidana je bila leta 1897 po sklepu občinskega sveta. Izbiri prostora za elektrarno pa niso posvetili primerne skrbi. Elektrarna sicer ni posebno daleč od..železnice, vendar bi bilo idealno, da bi stala 'kje tik ob progi, da bi ne bilo treba prevažat premoga še z vozovi odnosno avtomobili. Prav tako ni bilo ugodno, da niso izbrali prostora za elektrarno ob vodi. Vedeti moramo, da potrebuje tudi kalorična električna centrala mnogo vode. Ljubljanska elektrarna je morala dobiti globok, velik vodnjak za vodo; obrat ne more biti navezan le na vodovodno vodo Izbira primernega prostora za elektrarno je velikega pomena, saj dovoz kuriva in pridobivanje vode zelo podražita obratovanje. Eiektrarna stoji na vogalu Slomškove in Kotnikove ulice in je skoraj soseda plinarne. Znano je. da je sklenjena premestitev plinarne. Prav tako je prišlo v razpravo tudi vprašanje prestavitve elektrarne, vendar so obrat le povečali, ker so sprevideli, da ima pomen le za rezervo in ne za stalno obratovanje. — Ce povemo, da so elektrarno štirikrat preuredili ter povečali v zadnjih 45 letih, si lahko predočite, kako skromen obrat  je  bila  v  začetku   Tedaj  sta stala
v kotlarni samo dva kotla, zdaj jih je pa 8. Zacinja dva. ki spadata k parni turbini* so namestili prj zadnjem povečanju in sta precej večja od drugih šest. Ku-rilna površina pri starejših kotlih (pri vsakem) znaša po 169 m'2, pritisk pare pa li atmosfer, med tem ko imata novejša kotla kurilno površino po 2G2 m2 in pritisk pare znaša 24 atmosfer V začetku elektrarna m imela odjemalcev in posredovalec je dobil za vs-ako žarnico goldinar. Elektrarna je obratovala samo ponoči Električni tok je pa vendar postal kmalu cenjen in že 1. 1899 so morali elektrarno povečati: dobila je drugi parni stroj in še dva kotla.
Elektrarna po oddelkih
Elektrarna ?e deli v glavnem v dva večja oddelka, v kotlarno in strojnico. Strojnico je pa treba zopet deliti v tri dele Glavni vhod elektrarne je v Slomškovi ulici. Desno ob njem je skladišče za premog, na levi pa vodijo vrata v kotlarno, kjer se vrste omenjeni kotli, in sicer po dva in dva skupaj. V kotlih se segreva voda in pretvarja v paro, ki žene parni stroj ali turbino. Vodo v kotle črpajo iz velikega vodnjaka. Iz kotlarne drže vrata v veliko strojnico. Razvoj obrata je zapustil tudi svoje sledove. V najstarejšem delu strojnice ob Slomškovi ulici je stikalna plošča ob njj stojita dve parni edinici, dva parna stroja in dva dina-mostroja Najstarejša parna stroja stojita najbliže stikalne plošče in imata po 200 ks. dinamostroja pa po 140 kilovatov. Par-n\ edinici sta dajali istosmerni tok napetosti 320 voltov. V omrežje je prehajal tok napetosti 300 voltov za motorje in 150 za razsvetljavo Ob prvi razširitvi, 1. 1899, je dobila elektrarna parni stroj z učinkom 400 konjskih sil in dinamo s 360 kilovati. Ped strojnico je -klet. kjer je nameščen kondenzator. To je neke vrste kad V nji se je zgoščevala para, ki so jo dovajali iz kotiov. V kondenzatorju so v paro brizgali hladno vodo. Voda se je pri tem ogrela, para pa zgostila. Ogreto vodo so dovajal; zopet v kotel, da so tako varčevali s kurivom za segrevanje vode v kotlih.
Doba elektrike
V začetku stoletja se je pokazalo, aa nastopa doba elektrike Ljubljana je dobila že leta 1901 tramvaj. Cestna železnica, čeprav je bila tedaj še zelo kratka, je bila velik porabnik elektrike v primeri z drugo porabo. Elektrarna se je morala ozirati na cestno železnico. Tramvaj je pa uporabljal tok 500 voltov napetosti, zato je bila potrebna preureditev; v elektrarni so tedaj postavili pretvarjalec ali pretvornik električnega tolra. Poraba teka Je
pa naraščala tudi v splošnem, ne le zaradi tramvaja, zato so morali začeti zopet misliti n,a povečanje. Leta 1905 so namestili parni stroj z učinkom 800 konjskih sil in dinamo z učinkom 540 kilovatov. Poslej je elektrarna zmagovala svoje delo,  da so bile krite potrebe   mesta   po električni energiji vsaj za silo 20 let. Vedeti pa moramo, da je bilo v tistih časih povpraševanje po električnem toku večje od ponudbe. Niti za razsvetljavo nj bilo tako iahko  dobiti   toka.   kaj   šele   za pogon. Elektrarna je morala celo bolj omejevati porabo kakor   pospeševati.   Tudi tarilna politika je bila temu prilagođena. Zato je bila potreba o povečanju elektrarne zopet zelo aktualna. Razmišljali so pa o zidanju elektrarne    na    primernejšem prostoru. Razpravljali so tudi o načrtu za postavitev vodne centrale na Savi v Medvodan, po drugem načrtu pa bi naj elektrarna stala   v   Tacnu.   Predlogov   za preskrbo Ljubljane  z   električno   energijo  je bilo mnogo, a nobeden ni bil uresničen. Končno so se vendar sporazumeli, da postavijo v stari elektrarni Dieslove motorje. Tedaj se je mesto že precej razširilo in istosmerni tok nizke napetosti ni več ustrezal. Ob koncih  daljših vodov  so žarnice gorele slabo. Leta 1925 februarja so naročili dve Dieslovi edinici z motorjema po 600 konjskih sil in generatorjema po 520 ki-lovol t amperov učinka in istega leta do zime so prizidali v ta namen strojnico. Pozimi leta 1926 je bila potreba po električni energiji v Ljubljani zopet krita, poslej so tok lahko uporabljali tudi obrtniki za pogon.   Dieslova  motorja  sta proizvajala vrtilni tok, ki ima to prednost pred isto-smemim. da je mogoč prenos v večje razdalje.   Kakor  rečeno,   istomemi   tok ob koncih daljših vodov ni imel več dovolj napetosti. Istosmerni tok je torej primeren le za bližino elektrarne, to se pravi za središče mesta. Generatorja Dieslovih edi-nic sla oddajala  izmenični tok 50 period in   6300   voltov   rapeto^i.   Ta   tok   je pa treba  pred porabo pretvoriti  v primerno,
nižjo napetost, in sicer za motorje na 380 voltov in za razsvetljavo na 220 voltov, zato so morali postavljati tudi transformatorje. Ko je elektrarna začeln oddajati izmenični tok. so bile potrebne še druge preureditve. Tako je morala dobiti prostor, ki se imenuje stiskalnica, za novo stikalno ploščo. Naj omenimo še. da je elektrarna leta 1925 skušala v splošnem čim bolj racionalizirati obrat. Zato je začela uporabljati za kurivo drobni premog in v ta namen so vzidali v stare kotle rešetke.
Razširitev leta 1930
Preureditve leta 1925 pa n:?o bile končne in niso mogle ustrezati delj časa. Zato je prišlo leta 1930 do posebno pomembne preureditve. Tedaj je elektrarna do-bla turbogenerator z. dvema novima kotloma. V ta namen je bilo treba preurediti strojnico, dvigniti n*ena tla. da so lahko pod njo v kleti nadomestili novi kondenzator, velik kotel. Turbogenerator sestoji iz dveh delov: prvi del je parna turbina (4100 kon.j-kih sil učinka), drugi pa generator. Na generatorju je montiran
zbujevalni dinamo. Turbogenerator daje trofazni tok 50 period in 4700 kilovolt-amperov učinka. Para, ki žene turbino, ima napetost 20 atmosfer in temperaturo 375 stopinj. S turbogeneratorjem sta zvezana dva agregata različne velikosti. Večji agregat daje istosmerni tok za porabo v mestnem središču, manjši agregat pa pretvarja istosmerni tok iz parnih edinic v vrtilni tok za porabo v predmestjih,
Zadnja preureditev
Poslej elektrarne niso več povečevali, leta 1934 je pa prišlo vendar do važne preureditve, in sicer v razdeljevanju električne energije. Povečanje ljubljanske elektrarne ni prišlo več v poštev, nove naprave so pa bile že prva leta po postavitvi preobremenjene. Ce bi se turoo-generator pokvaril, bi mestu takoj občutno primanjkovalo električne energije. Najboljši izhod iz te zadrege se jim je zdel, da je mestna občina leta 1934 sklenila s Cesnjevo elektrarno pri Tacnu pogodbo za 10 let Cesnjeva elektrarna se je obvezala oddajati mestni elektrarni vso energijo, ki znaša pri ugodnih vodnih razmerah 700 kilovatov. Mestna občina je kupila od tacenske elektrarne vse omrežje, z daljnovodi in transformatorji. 2e prvo leto je ljubljanska elektrarna prejela od Cesnjeve elektrarne 3.5 milijona kilovat-nih ur toka, njena produkcija je pa znašala okrog % milijonov kilovatnih ur. Vendar ta energija ni mogla kriti vseh potreb glede na razširjeno obmpčje mestne elektrarne, zato je mestna občina 8. januarja 1935 sklenila pogodbo še s Kranjskimi deželnimi elektrarnami. Po tej pogodbi poslej prejema tok iz transformatorske postaje v Črnučah; tam so zvezane naslednje elektrarne- žirovriiška, za graška, žirovska in velenjska. Cim je Ljubljana začela prejemati električni tok od Kranjskih deželnih elektrarn, se je lahko ustavil obrat v mestni elektrarni. Ljubljanska elektrarna je postala rezervni obrat. V obratu je ostal le še generator,
ki je potreben za pretvarjanje trofaznega toka v istosmernega za porabo sreai mesta.
Med pomembnejšimi preureditvami v zvezj z elektrarno v novejšem Času naj še omenimo, da so v Tivoliju sezidali tako zvano podstacijo. Tam se pretvarja tok v stosmerno napetost 500 voltov. Vedeti moramo, da za tramvajske motorje ni primeren izmenični tok in da mora Imeti istosmerno napetost 500 voltov. Vedeti mora namreč delovati zdaj počasi, pa zopet hitreje, za kar je primeren le istosmerni tok primerne napetosti. Morda se še spominjate nameščanja posebne priprave, pretvornika ali transformatorja v podsta-ciji pred leti. Prejšnje ča^e pod^tacije nismo potrebovali, ker je mestna elektrarna sama dajala istosmerni tok za pogon tramvajskih vozov.
Po zadnjih preureditvah se je nekoliko spremenila rudi e^ktrarna na zunaj, v splošnem je pa ostalo njeno lice ne.~p;e-menjeno. Nase opozarja ob Kotmkovi ulici posebne vrst« lesen stolp. To je hladilnik in v njem se ohlaja voda za hlajenje pare v kondenzatorju.
Krinka
v gledališki umetnosti
Važno vlogo je igrala že v gledališču stare Grčije
Kulturna zgodovina nam pripoveduje, da je igrala krinka žc v starogrškem gledališču važno vlogo. Takrat seveda še niso po-zna<li krink, ka.kršriih 'mamo zd.aj. V starih časih so bile krinke narejene iz drevesne skorje, lesa ali usnja. Krinka je pokrivala ves igralčev obraz ter mu dajeta nt ^imo bolesten, komičen ali tragičen '/raz, temveč je služila obenem ojačenju njegovega glasu. V modernem filmu ali gledališču, pa rudi za najmodernejše gledališke odre z gledanjem na daljavo in v plesni umetnosti, ie karakterna krm ka važno sredstvo rtv m i enega izraza in možnosti izpreminjanja.
Poklic izdelovalca krink ne zahteva zdaj samo velike 'zkušnje. spretnosti m preciznosti, temveč rudi temeljite študije po muzejih in umetnostnih knjižnicah. £e važnejše kakor za gledališki oder je njegovo znanje za fiUmsko platno, saj je treba na njem verno prikazati v velikih pnzonh vse potankosti v izražanju na obrazih. Zdaj upo^ rabljajo pri filmu tudi za usnje prav nežno
rjavu barvo. Prej, ko so bile se splošno v rabi živosircbrne /arn;ce. so lahko ^e uporabljali rdečo barvo kakor še zdaj pri gledališču zdaj. ko delajo z močnimi žarometi, bi bila pa rdeča barva presvetla. Zato *aii-kiijo« pri filmu takorokoe s pastelnimi barvami, za fjiedali^ki oder p-a v oiju.
C*:e je treba izdelati nov film. si da vestni izdelovalec krink najprej predložita po režiserju rokopis, da se fahko poglobi v značaj pot<lin'h vlog. Potem se naptvti k režiserju v atelje al! na dom. Pribhžno eno uro pred začetkem snemanja mera biti njegovo delo končano. Najprej pride na vrsto kar se da nežni ton. V ta namen uporablja izdelovalec krink posebno elastično upogljivo pasto, ki zakrije vse hibe odnosno vso nesnago kože. Tako je obraz toliko retu-siran. da je možna brezhibna fotografija. Potem pride na vrsito krinka kot taka. s katero dobi igralec v vlogi predpisano mu starost in izraz. Posebno izrazito je treba pri tem podčrtati oči m usta. Toda zdaj ne
kažejo nič več tistega demonskega izxaza, ki je bil običajen v času nemega filma. Končno pridejo na vrsto šc gube na abra/u in konture, kar se naredi s kožnim svinčnikom takozvanim dermatografom. ki ga uporabljajo tudi zdravniki pri operacijah, ko je treba naH ati ko/o. Na zadnje se pokrije ves obraz s finim pudrom, da izd ne sijaj masjubne krinke. Seveda bi v ateljeju, kjer je precej vroče, ves ta »sijaj kraalu izginil, če b: ga ne zavarovali s k<kščki#ledu.
Seveda želi vsak glcJališki in filmski igralec priti na svoj način čimbolj do> velja-
ve. Tako se \Villy Forrst najraje sam šminkal in prepusti izdelovalcu krink samo zadnje zaključne podrobnosti. Heinrich Georgo jo pa navdušen za čim mairkantneJM? z-aiisco. V Nemčiji imajo zda i t>-kr«><_« 5<» pr.-ii.irvh. izdelovalcev krink. Novi delavci na tem polju se rek.ru t i rajo bolj i/ poklicev umetnostnih obrtnikov in izdelovalcev lasulj kakor mo:Jcih ali danskih fri/vrjev. Zaivmivo je Še omeniti, da je bil nedavno na državni visoki šoti za g!eda1i:čo v Leipzigu otvoa--jen tečaj za oblikovanje krink.
Preskrba Eismunlfe
• Namestnik rumunskega ministrskega predsedn:ka prof. Mihail Antoncseu je ob vstopu Kumunije v drugo leto vojne spregovoril o vc! k i h gospodarskih uspehih, doseženih v prvem vojnem letu. Glavno je bilo vpra;an;e preskrbe prebivalstva z življenjskimi potrebščinami in temu je posvetila vlada največjo pozornost. Nastale so razumljive prometne težkoče. kajti železnice so morale v prvi vrsti izpolnjevati vo-jaikc naloge. To je vplivalo na vse gospodarsko življenje. Izkušnje ki so jih imele v tem pogledu pristojne organizacije, so pokazale, da bo treba pred letom dni ustanovi jeni oskrbovalni urad še izpopolniti in mu dodeliti dovo<lj delovnih moči, da bo kos svoji nalogi. "
Tehnične težkoče v preskrbi prebivalstva z vsem potrebnim so se kazale zlasti pri cenuh. ki jih je vlada strogo nadzorovala. Tu je bulo treba ustvariti najprej potrebni kontrolni aparat Ta urad se je sčasoma tako izpopolnil, da je bil mogoč prehod od nadzorstva nad cenami k nadzorstvu nad do'lc'čanjem cen Vlada proučuje zdaj vprašanje ponovnega pregleda vseh cen pnMižno za 140 najvažnejših življenjskih potrebščin.
Namestnik mini^trskecfa predsednika je naglasa! tesno zvezo med cenami in valuto, ki nujno zahteva v interesu državnih financ večje obdavčenje kapitala. Vada je z vsemi ra/no'rvf jivimi sredstvi nastopala proti tendencam, ki te zveze ne upoštevajo. Prizadevanja vlade niso ostala* brez uspeha. Rumunjka valuta se ie okrepila. Glede nove letine *o izgledi v Rumuniji zadovoljivi.
Gnezdo v odbijaču
Ptice si pogosto poiščejo Tcaj čudne kotičke za svoja gnezda. Rekord v tem po-gleilu je pa najbrže dosegel tičji par, ki so njegovo gneado "dkrili nedavno železniški uradniki na kolodvoru Uniskav v okraju Kulm na Vi si i in sicer v votlem odbijaču nekega vagona, Čeprav je bil vagon v prometu in  je skoraj  sleherni dan romal iz
kraja v kraj, se ptičji par ni chvl moriti, da bi si ne splete! gnezda v odbijaču. Tam so našli železnici uradniki v gne/du mladiče, ki sta jih stara skrbno pitala Sovodfl so jih pustiJi pri miru in tako so romali <*i ene do druge železniško postaje, dokler niso zapustili gnezda,
PEDAGOŠKO NAČELO Oče večinoma resno poučuje sina, kaj je dovoljeno in kaj ne, toda včasih je potrebna tudi šiba. Vsakemu šeškanju sledi pedagoški postopek in sicer dober nauk. Tako je moral oče tudi danes našeškati sinka.
— aTko, zdaj mi pa povej, zakaj si bil tepen, — pravi po opravljenem delu.
— Ta je pa lepa, — od g o vri sinko skozi solze, — najprej me natepeš, potem pa niti ne veš, zakaj.
PRIPOROČLJIVA SOBA
— Stenic menda nimate? — vpraša podnajemnik, ki bi rad najel sobo.
— Kaj mislite, da imamo pri na-s za tapetami zlate ribice! — odgovori gospo-, dirja.
PRI TELEFONU
— Ali bi šla z menoj malo na izprehod, Erna?
— Toda, France, jaz sem vendar Hllda,
— Ah, draga Hilda, pri telefonu je Jani ko.
POMOČ
— Dragi sinko, tako velik si 2e, da bt lahko svojemu očetu malo pomaga L
— Prav rad, oče, samo povej mi, kaj naj storim.
— Plačaj zadnji obrok za svoj otroški voziček.
DUET
— Kje je tvoj brat?
— Doma sedi pri klavirju. Igrala sva duet, pa sem prej končaL
DOKAZANO V družbi nanese pogovor na ženske.
— Za žensko je značilno, da potegne vse nase, — pravi nekdo.
— Kako to? — se začudi gosjx>dinja. —« Jaz tega ne delam.
D. Dn Manrier: .
Prva
Roman
Cravvlev me je nekega dne, ko je bil pri naju na .kosilu, na smrt razburil s tem, da je omenil jadralne tekme v Kerrithu, tri milje od nas. Nisem se upala vzdigniti oči od krožnika, bilo mi je, kakor da mi igla prebada srce; toda Maksim se je razgo-varjal dalje, kakor da ne bi bilo nič, in ni ničesar opazil, med tem ko sem jaz od negotovosti potila mrzel pot in se vpraševala, kaj še bo in kje se bo končal ta razgovor...
. Prith je bil zapustil obednico, ko nam je podal air; spominjam se, da sem vstala in si stopila k jedilni omari še po košček, čeprav nisem imela želje sedela za mizo; pri tem sem polglasno popevala, po njem, samo zato, da ne bi z onima dvema vred da ne bi slišala, kaj govorita. To so bile seveda napačne in prenapete misli; zabredla sem bila v bolno nevrastenično občutljivost, daleč v stran od normalnega bitja, ki sem vedela, da sem. Toda nisem si mogla pomagati. Kaj naj bi bila storila? Moja plahost in nerodnost sta bili vsak dan večji, in kadar je kdo prišel v goste, sem se vedla kot
budalo, iz katerega ni moči spraviti pametne besede.
V teh prvih tednih naju je obiskalo mnogo ljudi,
najinih sosedov iz grofije; njih sprejemanje, pozdravljanje, ves potek tiste predpisane pol ure je bil zame mnogo hujša preizkušnja, nego bi si bila mislila, samo zaradi mojega novega strahu, da ne bi kdo napeljal pogovora na prepovedano področje. Oh! Koliko muke mi je pripravljalo škripanje koles po pesku in cingljanje hišnega zvonca! Moj prvi nagib je bil vsakikrat, da bi pobegnila v svojo sobo. Potlej pa hlastno tapljanje s pudrnim čopkom po nosu in popravljanje las v veliki naglici; in nazadnje, negibno trkanje na vrata, vizitka na srebrnem pladnju ...
»Dobro. Takoj pridem.« Klopot mojih čevljev po stopnicah in po marmornatem veznem tlaku; vrata v knjižnico se odpro, ali, kar je še hujše, vrata v tisto dolgo, mrzlo in mrtvo dvorano; in notri sedi neznana gospa ali pa kar dva hkratu, mož in žena.
»Kako se imate? 2al mi je, Maksim je na vrtu, sama ne vem, kje. Frith je še ponj.«
>Cas je bil, da se poklonimo mladi gospodinji.«
Kratek smeh, kramljanje vzvalovi, premolk, oči blodijo na'okoli.
»Manderlev je še vedno krasno bivališče. Všeč vam je, kaj ne?«
»Oh, seveda...« In v moji plahosti, v želji, da ustreženi vsakomur, kdor koli je, mi uhajajo tisti šolski izrazi: besede, ki jih nikoli ne rabim v takšnih trenutkih. »Oh, bajno«, »oh čudovito«, »absolutno« in »brez primere«; neki stari gospe, ki me je opazovala skozi lornjon, sem menda celo rekla »srčkano«. Moje olajšanje ob Maksimovem prihodu
je bilo vselej zagrenjeno od strahu, da ne bi kdo zinil kaj vsiljivega, in komaj sem tako pomislila, sem že obmolknila, smehljaj mi je otrpnil na ustnicah in roke so mi negibno obležale na krilu. Tedaj so se jeii gostje obračati k Maksimu in govoriti o ljudeh in krajih, ki jih nisem poznala; spet in spet sem čutila njih poglede, ki so se negotovo, časih tudi osuplo upirali vame.
Zamišljala sem si jih, kako me obirajo, kakor hitro so zunaj, iDragi, kakšna mrzla kaša! Toliko da je usta odpra. i In pa besede, ki sem jih bila prvič slišala iz Beatrikinih ust, a mi od tistih dob niso več dale miru, besede, ki sem jih čitala vsakomur v očeh in na ustnicah: ^Tako različna je od Rebeke.«
Časihi sem ujela kakšno drobtinico, ki sem jo spravila k svoji skriti zalogi: v naglici izgovorjeno besedo, vprašanje, opazko, ki je komu slučajno ušla. In če Maksima ni bilo zraven, sem imela v tem pritajeno, malce bolno veselje, kakor ga ima človek nad nedovoljenim, v temi pridobljenim znanjem ...
Obiske sem vračala, kajti Maksim je bil v teh rečeh zelo vesten in neprizanesljiv; in kadar ni šel z menoj, sem morala sama opraviti formalnost. V razgovoru so spet in spet nastopali presledki, * ko sem si krčevito belila glavo, češ, kaj naj še rečem. »Ali boste v Manderlevu mnogo sprejemali, gospa de Winter?« je na primer kdo vprašal, jaz pa sem odgovorila r »Ne vem, Maksim še. ni ničesar določil zastran tega«« »Seveda, prezgodaj je še. A prejšnja
leta je bila hiša zmerom polna ljudi!« Nov premolk. »Ljudi, ki so prihajali z vseh strani, celo iz Londona, kakopak. Prirejali so sijajne veselice.« Jaz pa: »Da, da. Tako slišim.« Spet presledek, in čez čas, s tistim pritajenim glasom, ki ga rabimo v cerkvi ali v pogovoru o ranjkih: \ O n a je bila nenavadno priljubi jedna. Takšna izrazita osebnost.« »Da, v resnici...« In čez trenutek, ko sem privzdignila rokavico ter pogledala na uro: *2al mi je, a čas bo, da grem. Štiri je proč.«
»Ne ostanete pri čaju? Pijemo ga navadno ob četrt na pet.«
»Ne... Res ne, najlepša hvala. Maksimu sem ob-obljubila...« Stavek mi je obvisel v zraku, čeprav je bil pomen jasen. Vsi smo vstali, dobro vedoč, da se niti jaz ne varam o vabilu na čaj niti ne verjamejo gostitelji mojemu izgovoru, da sem Maksimu kaj obljubila. Časih sem se vprašala, kako bi neki bilo, če bi pustila ustanovljeno spodobje v nemar, sedla v avtomobil in pomahala gospodinji, ki še stoji na pragu, z roko, nato pa nanadno odprla vratca, rekoč: »Premislila sem se in ne grem domov. Vrniva se v salon in sediva. Če hočete, ostanem pri večerji in tudi prenočim pri vas.«
Kaj, če bi bili spodobje in dobra vzgoja močnejši od presenečenja in bi se pokazal na zaledenelem obrazu nepričakovan smehljaj! * Seveda! To je imenitna misel!« A v tem so se vratca zaloputnila, voz je odbrnel po peščeni poti, in gospa se je z vzdihom olajšanja vrnila v hišo ter odložila krinko.
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno
Fran Jeran — Za inseratni del Usta: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani