18. šteuilRfl U L]uN]nni, u torek, 23. Januarja 1906. XXXIX. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prelemaa za avstro-ogrske dežele za vse leto v5 K, za pol leta »3 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K ao h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta Vi K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi 8am DOiij, plača za vse leto 'it K, za pol leta H K, za četrt leta & K 50 h, za en mesec 1 K &o h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. N;i naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuie od peterostopoe petit-vrste po 12 b, če se oznanilo tiatfa enkrat, po 10 h, Če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Pokopih se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Knatlovih ulicah št 5, in sicer uredništvo v I. nadatr., upravnistvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Uredništva telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št 85. Movpijočn krivica najdena hranilna knjižica. n. Slučaj Mihe Plešca, okrog katerega se plete današnji naš članek, s prejšnjim sicer ni identičen, a silno soroden mu jo vendar. Razložiti ga moramo in to že zategadelj, da se pokaže, kdo je v tem slučaju pravico zastopal, kdo krivico. Le za pravico se gre, in tu ostane pravica, in naj je posvetnim sodnikom tudi prikrita ostala! Dne 10. junija 11MJ4. je na Bre-zovioi pri Sv. Katarini umrla Marija Plešec. ne da bi bila zapustila kako < poroko. Marija Plešec je pri življenju go-. ila. da ima eno samo hranilnicno knjižico. Vide dr. Furlanovo tožbo Cs I 69/6/1. Kakor navada, padli so tudi pri ti i>riliki dediči po sinu, pri katerem je mati umrla, ter zahtevali od njega milijone. Ta sin je bil Miha Plešec, zadolžen posestnik, ki bi smodnika ne bil iznašel, če bi slučajno že ne bil iznajden. Revež je, in spreten advokat ga brez težave pripravi do tega, da podkriža lastno smrtno obsodbo, ne da bi prišel do zavesti kaj je podpisal ! Kar je Miha Plešec o zapuščini svoje matere resničnega priznal, to je zapisano ▼ zapisniku z dne 30. jul. 1904. A VITE 478 4. Pri tem zaslišanju ni i »ilo odvetnika in vršilo se je v mirni obliki, tako da Miha Plešec s svojo ponižno inteligenco ni prišel iz ravnotežja. ..Priznal je, da je imel pred 1*2 leti spravljeno hranilno knjižico pokojne matere Marije Plešec, da pa sta pred 12 leti šla z materjo v Kranjsko hranilnico in da so tam mati dvignili na svojo knjižico 400 K, katere so mu nato podarili za nakup travnika, knjižico pa nato obdržali, ne da bi on vedel o nadaljni usodi te knjižice in o naloženem denarju, ter pri-porninja, da so mati v teh 1*2 letih lahko ves denar porabili." Vide akt Cg I 69/5/1. Da se je to priznanje vzelo za podlago zapuščinske razprave, ter se vse drugo prepustilo poznejši mirni pravdi, bi bil Miha Plešec lažje vozil svoj voziček, nego ga je tako. Ali dediči Marije Plešec, ki je pri življenju pravila, da je imela eno samo hranilnicno knjižico, so se zatekli k dr. Furlanu, ki je sprožil sedaj divji svoj aparat. Na njegov predlog je zapuščinski sodnik povprašal pri Kranjski hranilnici za knjižicami Marije Plešec. Vodstvo Kranjske hranilnice je s poročilom z dne 12. novembra 1904. sodišču naznanilo, da je Marija Plešec imela eno samo knjižico, št. is;j<;si. da pa je bila le-ta dne 5. decembra 1901., torej skoraj tri leta pred smrtjo za-p u s t n i c e, popolnem realizo vana, in da je zadnji znesek 1208 K <>2 v dvignil na to knjižico neki Miha Plešec. To je zadoščalo dr. Furlanu, da je (dr. Furlani zahteval, '4da naj se v zapuščino po Mariji Plešec postavi na račun knjižice št. 183684 cela njena vrednos 2180 K 38 v! .Ker je hranilnica poročala, da je v knjižici zapisano, da je Miha Plešec, katerega ime je pa lahko druga oseba zlorabila, dvignil zadnji ostanek, se je brez daljših ovinkov trdilo, da je Miha Plešec dolžnik za celih 2180 K 38 v! Dr. Furlan s tem lepim uspehom še ni bil zadovoljen: Marija Plešec j*» morala imeti veo hranilničnih knjižic, a on jih je moral izvohati. Tu se je zastavila tista divja energija, o kateri smo že govorili. Gospodu dr. Furlanu hranilnicno uradno poročilo ni zadostovalo, in domneval je. da je hranilnicno vodstvo malomarno postopalo. Zatorej je prosil zapuščinsko oblast, da mu izda pooblastilo, da sme sam poizvedovati pri Kranjski hranilnici ter dotične vloge pregledati. Poslušajmo. kaj dr. Furlanova tožba Cg I 69 o 1 o nadaljni h uspehih pripoveduje. JL izdanim pooblastilom poizvedel je dr. Furlan pri Kranjski hranilnici ter našel še nerealizovano vlogo pokojne Marije Plešec štev. 1 .">.'{.943 z glavnico 1240 K in z vrednostjo na dan smrti pokojnice t. j. 10. junija 1904 vsled naraslih obresti 1934 K 62 vin." „Iz hranilničnih glavnih knjig je vodstvo hranilnice dr. Furlanu pojas- LISTEK. Mina na Reki. Spisal Josip Stare. (Dalje.) Med nami in Kečani ni več jenjalo nekako bojno stanje: niti z belega dne. na sredi korsa nismo bili varni pred potepuhi in fakini. Zdaj metali kamenje za nami, ne da bi jim mestni stražarji tega branili. Ce smo le utegnili, smo zahajali odslej rajši v okolico ter se navduševali z veselim petjem. Bilo pa je med nami pogumnih porednežev, ki so reškim lahonom in madžaronom kaj radi kako zasolili. Naj za primer povem le eno do-godbico. Strastni madžaron hrvaške krvi je namestil nad svojo delavnico na korsu ploščo v madžarskih barvah ter dal čisto po madžarski napisati svoje ime in svoj obrt. To nas je strašno jezilo in zbadalo v oči, kadar smo šli mimo. Naposled pa se ohra-brita dva naša tovariša, plečasti slovenski Dolenjec in žilavi hrvaški Li- čanin, pa sta snela v pozni noči pločo, jo doma razpilila na male kosce ter jih razmetala po vsem korsu. Drugo jutro niso vedeli^Re-čani, kaj bi od jeze, ko so prvo madžarsko firmo našli razkosano ležati po cesti. Gorje tistemu, ki jim je naredil to sramoto, ali niso ga zasledili nikdar. Tudi med dijaki nas je bilo prav malo, katerim sta pre-drzneža razodela svoje delo. Hrvatstvo se je iz javnega življenja na Reki jelo počasi umikati. Še enkrat se je zasvetilo, pa le za nekoliko trenutkov. Bilo je to meseca maja 1861, ko se je blagoslovila ob obletnici slavne zmage Hrvatov nad Mongoli (1242) na Grobniškem polju nova zastava reške županije. Kumovala . sta soproga velikega župana Zmajića in vladika. Strosmajer, ki se je pripeljal dan poprej na Reko. Tndi drugih hrvaških gostov je prišlo toliko, da jih je kar mrgolelo po mestu. Pred toliko množico Hrvatov so umolknili ReČani in se poskrili. Zvečer smo napravili Strosmajerju sijajno bakljado, katere se je udeležil, kdor se je le količkaj čutil Hrvata. nilo, da do smrti pokojne Mine Plešec t. j. do 10. jimija 1904 na to knjižico ni nihče ničesar vzdignil, da je pa prvič na to knjižico šele neznani sedanji posestnik knjižice potegnil dne 29. julija J904 vse do tedaj natekle obresti v znesku 698 K 86 v in nato dne 3. novembra 1904 od glavnice 40 K. tako, da je vrednost knjižice št. 153.943 dne 3. novembra 1VK34 znašala le še 1200 K.u „S tem je bila za dr. Furlana stvar pojasnjena, in dognano, da je materina hranilna knjižica št. 15:5.1*43 Kranjske hranilnice v rokah toženca." Tako tožba. S tem famoznim svojim preiskavanjem je pomnožil dr. Furlan zapuščino Marije Plešec za celih 1934 K 62 v. ker se je ubogemu Mihu Plešcu na rovaš zapisala ne samo ostala glavnica. 1200 K, temveč tudi po neznani roki dvigneni svoti 698 K 86 v in 40 K. Zatorej dr. Furlan ni opravičen trditi, da se je šlo sploh za denar, šlo se je specijalno le za knjižico št. 153.943 in oziroma za njeno vrednost 1934 K 62 v, katera se je po krivici v zapuščino vsilila. Za Miha Plešca osodepolno pre-iskavanje dr. Furlana pa je bolehalo na izvanredni površnosti. Dr. Furlan bil je v tem slučaju zelo ognjevit pa tudi zelo površen civilni detektiv. Ko se je po izgubijoli pravdi vpeljalo amortizacijsko postopanje, zglasil se je pri sodišču Juri Oman. posestnik v Sori, št. 18, ter dokazal, da živi v Sori užitkarica Polona Te-hovnik, da je le-ta po svoji sestri Mini Plešec podedovala knjižico štev. 153.943, in da se je fa knjižica tudi pri hranilnici že dne 3. novembra 1 904 prepisala na ime Polone Tehov-nik. Slučaj je torej nanesel, da ste živeli dve Mariji Plešec. ena v Preski, druga pa v sorski fari. V življenju se niti poznale niste, tudi si niste bile nič v sorodu. Ko je ona v sorski fari umrla, je zapustila svojo knjižico sestri Poloni Tehovnik, ki je s pomočjo dotičnih sodnih listin dne 3. novembra 1'104 pri hranilnici knjižico na svoje ime prepisati dala. Akt ljubljanskega dež. sodiščaT 7/5 3. Kakor smo zgoraj videli, je vodstvo Kranjske hranilnice v zapuščinski zadevi naše Marije Plešec sodišču izročilo svoje poročilo dne 12 novembra 1904. Očividno je tedaj, da je pričel dr. Fin lan svoje raziskovanje šele po 12. novembru 11*04, a ves čas, kar je trajalo famozno t«. raziskovanje, je bila knjižica 153.943 prepisana že na ime Polone Tehovnik, kar je danes sodnijsko dokazano. Odtod tudi izvira, da vodstvo Kranjske hranilnice v svojem poročilu z dne 12. novembra 1804 knjižice sploh omenjati ni moglo, ker je bila knjižica že dne 3. novembra HH14 pravilno prepisana na Polono Tehovnik. Te prevažne okolščine pa dr. Furlan pri svojem usiljivem preiskavanju pri Kranjski hranilnici ni opazil, in zategadelj se očitanju velike malomarnosti ne more izogniti. Ce bi drugega ne bilo, nego kruta ta malomarnost, je že ž njo za dr. Furlana, ako je vesten odvetnik, velika moralična odgovornost nasproti Mihu Plešcu, ki sedaj v. raztrganim komolcem okrog hodi, utemeljena. Preosnova ministrstva. Dunaj, 22. januarja. Dr. plem. Derschatta je opravičil brzojavno svoje nepričakovano odpotovanje s tem, da je imel nujnih poslov v štajerskem deželnem zboru. Odsek četvorice nemških voditeljev mu je izrekel zaradi takega postopanja nezaupnico, a obenem sklenil, n a j se n a-daljujejo neovirano pogajanja z a r a d i p a r 1 a m e n ta r i z o v a -n j a ministrstva. — Splošno se sodi v političnih krogih, da bodeta dr. Derschatta in Pacak imenovana za ministra še pred otvoritvijo državnega zbora, ako ne nastanejo zadnji trenotek velike ovire. Odsek četvorice bo imel te dni zopet sejo ter bo pozval dr. Derschatto brzojavno. Tudi nemški iz v r sevalni odbor bo imel še ta teden sejo Sicer nimata niti dr, Derschatta niti dr. Pacak izrecnega mandata vseh svojih strank za vstop v ministrstvo, a dr. Pacak je mnogo na boljem, ker se lahko zanaša na naknadno pritrditev svojega kluba in večjega dela svojih rojakov, dočim vlada med nemškimi strankami v Tem o z i r u splošna nesloga in n < i -v o š č 1 j i v i» s r. Niti v isti stranki niso poslanci edini. Brno, 22. januarja Poslanec «lr. S t r a n s k y piše v svojem listu, < l a sta bili že dve skupni konferenci med zastopniki Cehov in Nemcev, da bi se dognalo, ali je sploh skupno delovanje v državnem zboru mogoče. Raspravljalo -** je o prepornih vprašanjih ter končno konstatiralo, «1 a položaj š ♦* ni tako zrel, da bi se moglo misliti na parlamentarno ministrstvo. Vendar se ni bati. da bi ponesrečena preosnova zahtevala Gau-tschevo ministrstvo za žrt^v. Cesar c volilni reformi. Dunaj, 22. januarja. Cesarje sprejel malorusko deputacijo, ki je prišla posredovat v zadevi volilne reforme. Deputacija je sestala iz metropolita grofa S z e p t \ «• k ♦* g a , dveh škofov in maloruskih poslam-ev Roman ćuk a in Korola. Prosili so. naj se glede neposrednih volitev postopa z < Jalieijo. posebno z vzhodnjo Galicijo, kjer bivajo Malorusi. ravno tako kakor z ostalimi kionoviuami. t. j., da se da deželi toliko število mandatov, kakor ji gre po razmerju prebivalstva. Cesar je odgovoril : ..Moja vJada predloži, kakor je že napovedala, načrt volilne reforme tekom prihodnjega zasedanja državnemu zboru v ustavno postopanje. Prepričani ste lahko, da bo moja vlada pri tej težavni nalogi najskrbneje gledala na pravit ♦* in koristi vseh narodnosti fcer si bo prizadevala, nuditi vsakomur priliko, spraviti svoje težnje do v»4jave. Zaradi tega bodite prepričani, ki ste prišli k meni v imenu maloruskega naroda, da se bo volilna reforma tudi na vaš narod primerno ozirala. Za. sr«*čno izvršitev tega dela pa je v prvi vrsti treba ostati popolnoma v mejah zakonitosti. To pričakujem od vseh, zato pa prosim tudi vas. da zastavite ves vpliv, da izostanejo ščuvajoč-- prireditve in izjav«* breztemeljnega nezaupanja, ker to ne vodi tlo mira, te-muč le poostri narodnost no nasprot- Menda so se razlegali zadnjikrat po reških ulicah živio-kliei in zadnjikrat je govoril slavni Hrvat na Reki očitno domoljubni govor. < 'util si se na hrvaških tleh; nikjer nisi videl narodnega nasprotnika, kajti vsi so čepeli doma in trdo so zaprli vsa okna, da bi ničesar ne videli, ne čuli. Drugo jutro smo se učenci na vse zgodaj zbrali pod veliko hrvaško zastavo in prepevaj e hrvaške davorije smo stopali veseli proti Grobniškemu polju. Tu smo se utaborili pod milim nebom ter znašali suhljad in drv, da smo si na ražnju pekli jagnje. Veselili smo se mladega življenja svojega: kakor dobri bratje smo se ljubili in drug poleg drugega posedli na zemljo v velikem kolobaru. Prišel je tudi ljubljeni naš Janez Trdina in ponudili smo mu kruha s soljo in kupico vina. Tako smo počivali od dolgega pota, dokler je napočil čas, da smo šli vsi skupaj k posvečevanju županijske zastave. Ginljiva je bila ta redka svečanost, na katero se je se-šlo več tisoč domoljubnih Hrvatov. Predaleč bi zašel, ko bi hotel vse to dostojno opisati. Po dovršenem blagoslovljeni u so gospoda posedla k banketu, drugi pa so m krepili in veselili, kakor je kdo mogel. Vse je bilo v najlepšem redu V tem poči glas, da so gospoda zasačili grđega vohuna in vse je bilo razburjeno. Zdaj smo spregledali, da smo imeli tudi v dijaškem taborit vohuna. < >d-rastli mladenič, ki je govoril dobro hrvaško ter se izdajal za novega učenca mornarske šole, nas je na Reki prav lepo prosil, da bi se nam smel pridružiti, in tako navdušeno je znal govoriti, da smo ga vzeli po sklepu večine s seboj. Prav vljudno se je vedel, ali po malem je potihnil, a popoldne je prav pridno zapisoval nekaj v čisto novo knjižico. Kar je izginil in nismo ga mogli več najti. To nas je še bolj razdražilo. Bili smo kar besni. Dan se je začel nagibati, zmračilo se je in so se zažigali umetni ognji. Navdušenje je prikipelo do vrha in gorje mu, kdor se ni ujemal z radikalnimi našimi nazori. Tedaj stopi med nas zagrebški jurist v črni surki in začne nam govoriti o Madžarih, naših bratih, s katerimi mo- ramo živeti v slogi ter ■€ /. njimi zvezati zoper -kupne naše sovražnike. Takih besed ni smel izustiti nihče proti nam reškim dijakom. Kakor iz enega grla je zagrmel««: ..izdajica!- in v tem trenutku je ležal ttesr«*čni jurist na tleh. Čutil je mnogo mladih pesti, dokler ga niso županijski panduri odpeljali iz naše srede. Bila je že črna noč, ko smo se vzdignili ter nastopili dolgo pot proti Reki. Z bengaličnimi svečami smo si svetili. Bilo je že blizu polnoči, ko smo dospeli vsi utrujeni pod 'IYs.it. Tu nas pri takoimenovanih „ Banskih vratih" ustavi krdehe vojsčakov & nasajenimi bajoneti. ..Kaj pa je to ?-smo se jezili in začeli razsajati. V tem nas je vodnik potolažil, da so vojščaki komandiram /.a našo branili«.. Ko so se namreč gospoda pripeljala z Grobniškega polja, so jih napadli fakini s kamenjem in je bilo nidi krvavih glav. Grozili s., >e, da bodo nas dijake vse pobili. Zdaj da je v«e mirno; mi da naj bomo mirni, a vojščaki da nas bodo spremili v uaaa stanovanja. Tako je tudi bilo. (Konec prih(- stvo. Sicer pa je v vašem lastnem interesu, da živite v miru in zaupnosti z narodom, ki biva z vami v moji ljubljeni Galiciji. Spravljivost teh dveh narodnosti, ki sta obe enako blizu mojemu prestolu, bo tudi olajšala volilno reformo, ki se ozira na zahteve časa." Reforma gosposke zbornice. Dunaj. 22. januarja. Nacrt ministrskega predsednika o reformi gosposke zbornice je baje izdelan po sledečih točkah: Razen dosedanjih članov se pokliče v gosposko zbornico : vseh 10 deželnih glavarjev, vseh 17 županov dež. glav. mest. 30 zastopnikov trgovskih zbornic in p ol o vica veleposestnikov, ki so doslej v poslanski zbornici, a bodo vsled splošne in enake volilne pravice večinoma izgubili mandate. Število Članov gosposke zbornice bi se potemtakem zvišalo na 340 do 350 članov. Del članov bi se eventualno volil iz deželnih zborov. Tudi zastopniki strokovnih zadrug in kmetijskih zbornic, ki se bodo šele ustanovile, pridejo v gosposko zbornieo. Članom gosposke zbornice pa se z zakonitimi določbami tudi omogoči, potegovati se za državn o zb orski mandat. Načelniki treh skupin gosposke zbornice so pretresovali Gautschev načrt ter izjavili, da se ne strinjajo z njegovimi načrti in da ne sprejmo spojitev reforme gosposke zbornice z volilno reformo. Uporno gibanje med Ma-lorusi v Galiciji. Lvov, 22. januarja. V kraju Tarnavica-Lesna so včeraj zborovali maloruski kmetje. Po shodu so se zgrabili z vojaštvom in orožniki. Vojaki so morali napad odbiti z bajoneti. Mnogo oseb je bilo hudo ranjenih, med njimi tudi občinski predstojnik. Tudi v Tlumaczu je bil maloruski shod. in ker se je bilo bati izgredov proti Poljakom in Židom, je odšla na shod eskadrona dra-goneev. Kriza na Ogrskem. B u d i m p e š t a . 22. januarja. Med niinistromKrištof yj eni in budimpeštanskim vrhovnim mestnim poglavarjem R u d n a 3' e m je nastal tako oster razpor, da je Rudu a v poslal ministru svoj o demisijo. Takozvani reški odbor v združeni opoziciji je pooblastil poslanca Kossutha. da stopi v zvezo z dalmatinskim posl. dr. Čingrijo, ke-daj se naj odbor sestane s hrvatskimi poslanci iz Dalmacije. Baje bo ta sestanek 4. februarja na Reki. Gospodarska vojna med Avstro - Ogrsko in Srbijo. Dunaj, 22. januarja. Se preden je bil izdan odgovor srbske vlade, je cesar pretečeno soboto rekel na dvornem plesu srbskemu poslaniku Vuiću: ..Po mojem mnenju se je srbska vlada pri trgovinskih pogajanjih vedla zelo nekorektno." Vuic je vprašal: -Zakaj?" Cesar je odgovoril: „N e pogaja se zvlado, kdor je proti isti državi sklenil tajno zvezo.- — Grof Golucho wski je povedal srbskemu poslaniku, da je Avstro-O grška trgovinska pogajanja s Srbijo pretrgala. Jutri bo v tej zadevi ministrska konferenoa, katere se udeleži tudi ogrski ministrski predsednik. Carinska vojska se začne z zatvoritvijo meje proti uvozu srbske živine. Belgrad, 22. januarja. Bel-grajski trgovci in industrij ci so sklenili resolucijo, v kateri sicer priznavajo potrebo trgovinske pogodbe z A v s tr i j o , vkljub temu pa pozivajo vlado, naj ne popušča Avstriji. Ko so trgovci izvedeli, da je avstrijski konzulat odrekel svinjskim potnim listom vizum, so takoj preklicali vsa naročila, ki so jih imeli v Avstiji. Carigrad, 22. januarja. Turška vlada je dala izjaviti srbski vladi, da ne more obnoviti srbsko-tur-ške trgovinske pogodbe, ako se definitivno sklene srbsko-bolgarska carinska zveza. Belgrad, 22. januarja. nPoli-tika" piše: Inozemski agenti po na- roČilu Avstrije, se trudij o na vse mogoče načine, da razderejo prijateljstvo med Srbijo in Bolgarijo. Tako so nedavno v Sofiji zaplenili pisma polkovnika Masi na, ki poziva bolgarske častnike, naj vržejo kneza Ferdinanda ter proglasijo kralja Petra za bolgarskega kneza. V Sofiji so se merodajni krogi zaradi teh pisem zelo vznemirili, toda kmalu so se prepričali, da so vsa taka pisma in proklamacije navadni fa 1-z i f i k a t i, ker pisma niso bila pisana v Srbiji ter je tudi polkovnikov podpis ponarejen. To je dokaz, da z gotovih strani ne mirujejo, temuc se na vse načine trudijo, da zaneso čimveč zavisti in nezaupanja med balkanske države." Dogodki na Ruskem. Varšava. 22. januarja. Vsled poziva socialnih demokratov se praznuje danes obletnica peterburŠkih dogodkov v vseh tovarnah v Varšavi, Lodžu in K i j e v u. V Kijevu so zaprli mnogo višjih železniških uradnikov in častnikov. Vse ječe so prenapolnjene. Konec Zeppellnoue ladje. (Izvirno poročilo.) Kisslegg (Wurttbg.) 18. jan. 1906. Zeppelinove ladje, ki je zadnja leta vzbujala splošno pozornost in bi bila imela rešiti problem prostega polet a. ni več. Sedaj ko to pišem, leži orjak onemogel in razorožen na prostranem travniku in neusmiljeno pojete sekira in žaga, da hrešči velikansko ogrodje. Brzojav nosi vest o zadnjem ponesrečenem poletu širom sveta, problem pa pričakuje novega rešitelja. Slučaj hoče, da sem bil navzoč ob zadnjih urah te svetovne abnor-mitete in zanimalo bode še koga drugega izvedeti podrobnosti o zadnjem vzletu te senzacij onalne prikazni. General grof Zeppelin se je dvignil — brez poprejšnjega naznanila — v spremstvu, sedmerih oseb, ki so zasedle obedve balonovi gondoli, včeraj 17. januarija proti polu trem popo-ludne v Friedrichshafenu ob Boden-skem jezeru. Balon je sprva krožil nad jezerom, izvršil nekaj manevrov, da izpriča svojo sposobnost, potem pa zaplaval proti vzhodu nad švabsko planjavo. Okoli 4. ure popoldne prihaja vlak od Bodenskega jezera sem v Kisslegg, majhen \vurtemberški trg. Potniki tega vlaka opazijo malo pred imenovano postajo v bližini proge orjaško ladjo, ki se je bila spustila nad obširnim travnikom očitno z namenom, da se zasidra. Bliskoma se raznese vest po hišah in četrt ure pozneje se drve vozovi, motorji, kolesa in — last not least — neizogibna vaška drhal na lice mesta. V 20 minutah dospemo na historično mesto. Pred nami je orjak v vsi svoji dolgosti (126 m), popolnoma miren. Čuden gost na tej enolični ravnini. Prostran, močvirnat pašnik, nekaj samevajočih brez, petdeset korakov daleč osamela kmetska hiša, v sredi pa ta v belo rjuho zaviti velikan. Sprednji konec visi še prosto v zraku, le gondola se dotika tal, zadnji pa je ob tleh in sedaj že zapazimo, da zeva. Stopimo bližje, nekoliko oprezno, kajti 10.000 kg težka pošast se giblje vsled močnega vetra, pa ne da mi leže ta orjaška mora na prsi. Lahko smo brez skrbi, balon tiči. So ga li zasidrali? Ne, ne, tu ne pomaga nič več, revež je obtičal, ravno blatni kolovoz je zasedel v vsi svoji dolžini. Ob kraju te poti moli mala breza svoje prazne veje proti nebu in ta dolgočasna metla je zadala smrtni sunek dragocenemu velikanu. Ravno med zadnji koničasti konec je zadrla svoje lesene šibe in se zapletla med aluminijevo ogrodje, da je revež razcapan in raztrgan obstal. Prava sreča za drzne pijonirje tega drznega problema — ta zgodovinska brezica jim je najbrže otela življenje. Kmalu izvemo podrobnosti. Balon je sprva dobro funkcijoni-ral. V poldrugi uri je mirno preplaval kakih 50—(JO km, dvigajoč se polagoma na 300 m. Že nad bodenskim jezerom pa je balon prenehal funkcij onirati in sicer iz naslednjih vzrokov: 1.) eno izmed stranskih krmil se je bilo prevrglo, 2.) prekinila se je zveza med motorjem in dvema sprednjima propellerjema, katera sta se radi nekega pogreška na hladilnem aparatu tudi preveč razvnela. Vsled tega je veter ladjo kot navaden balon podil pred seboj. Zeppelin je odredil, da se spusti balon na travnik, ki se imenuje „Allwinden", na povratek k Bodenskemu jezeru pa ni mogel več misliti. Balon je plaval v visočini 850 m nad morjem oziroma 450 m nad Bodenskim jezerom. Daljava med Friedrichshofenom in Kifileggom v zračni črti znaša 25 km. Zaman skušajo balon, ki proži vetru vso svojo dolžino, obrniti tako, da se postavi v smeri vetra s koničastim koncem naprej. Mogočno se opira veter ob orjaške boke in ga žene pred seboj. Prva gondola že dolgo signalizuje, naj se zrakoplov spusti na tla, a izumitelj še vedno upa. Slednjič izprevidi, da treba misliti na lastno rešitev, orjak ne uboga več. Ventili se odpro in naglo se velikan bliža tlom. Sedaj se spusti sidro, a tla so tako zamrzla, da sidro ne prime. Že se plazi zadnja gondola ob tleh, da se nje stanovalci krčevito oprijemajo opor, orjak pa drvi kakor razkačen dalje. Zdaj pa se zadere mala breza, prava šivanku proti temu kolosu, ravno v zadnji konec, ki se ji je bil v naglici pozabil izogniti. Zaman se skuša gigant iztrgati pritlikavcu, ki se mu zaplete med aluminijeve kosti, da se krive in hrešČe od napora. Zadnji čas, in izpraznil bi bil balon svoje vladarje v bližnjo reko. Široko zeva rana in razkriva radovednim očem zanimivo notranjo konstrukcijo. Balon je razpet ob velikanskem 11*7 metrov visokem in 12b metrov dolgem ogrodju iz aluminija, in sestoji iz 16 ločenih, s plinom napolne-nih prostorov, ki se završujejo na oba kraja v koničasto podobo. Zunanja odeja je svitla, skoro bela, iz močnega platna, notranja posebno fina iz bombaža, preparirana znotraj s kavčukom, zunaj s firnežem. Med notranjo in zunanjo odejo se nahaja še tanka skrbno spletena mreža deloma iz aluminija, deloma vrvice. Sploh so vsi trdi deli — če le mogoče — iz aluminija napravljeni tako štirje na dolgih drogih pritrjeni propellerji v podobi vetrnice, dva in dva ob obeh straneh in dve gondoli v podobi čolna: te hranijo bencinske motorje, katerih vsak ima 85, skupno 170 konjskih sil. Spodaj in na straneh vise čudna krmila, podobna policam, v resnici lesene latve, preprežene s platnom. Veliko teh se je pod težo velikana na tleh popolnoma polomilo. Tudi spodnji del aluminijevega ogrodja seje precej poškodoval. V vsaki gondoli se je nahajal brzojavni aparat, Maschinen-Telegraf, da so se povelja mogla signalizovati, blizu tega v zvezi z motorjem (Daim-ler-motor) šest tipk, na katere je bilo treba samo rahlo pritisniti, da se je izvršil nameravan manever. Signali-zovala so se povelja : „naprej", -nazaj", počasi-, „stop". Klopi v gondoli ni bilo nobene. Vsaka oseba je imela svojo strogo začrtano nalogo, ki je zahtevala vso pozornost, tako, da na počitek nihče mislil ni. Ekspedicije se je udeležilo, kakor rečeno v vsem osem oseb, med temi en častnik, štirje mašinisti in dva inženerja. Vsi so bili s početka precej razburjeni in veseli, da so se tako srečno rešili, roke so si bili malo odrgnili, drugega se jim ni zgodilo. Oh našem prihodu so se trudili obrniti balon od vetra proč, kar se jim pa ni posrečilo, tako da je veter zadnji konec pošteno razmesaril. Vsa povelja je dajal grof Zeppelin sam, simpatičen sivolas mož 74 let star, pa še čvrst in nekam sanja-vih oči. Sprva je upal, da more balon na licu mesta napolniti vnovič s plinom in ga le malo poškodovanega po zraku nazaj privleči k Bodenskemu jezeru. Projekt pa bi bil združen z ogromnimi stroški in kde ve, ali bi se balon na povratku še bolj ne poškodoval, saj se je že sedaj burja zaletavala z vso silo vanj. Proti večeru se torej odloči in da povelje, da se balon popolnoma demontira. Danes v jutro je došlo iz bližnje gar-nizije 80 vojakov, ki so sneli odeje, izpraznili vseh 16* balonov in nato v malo urah z žagami in sekirami raz-tolkli ogromno okostje. Posamezni deli namreč niso bili z vijaki zvezani in pritrjeni, nego zvarjeni. Ostanke bodo stopili — žalosten konec umetnega velikana. Grof Zeppelin je ostal pri vsem popolnoma hladen. Mirno je popisoval vožnjo in nehote se mu je zaiskrilo oko, ko je pripovedoval, kako tiho in veličastno mirno je plaval njegov orjak po neizkoncnem prostoru in samozavestno opomnil: „malo pritisnem s prstom in vodim ga, kamor hočem". Občuduje smo zrli na velikansko ogrodje, sestavljeno z minucijozno natančnostjo. Sancje nam odvrne: „Z ravnilom in šestilom morete meriti črte, tako natančno so odmerjene," — in vendar hrani ta prostor 10.400 m:{ plina. Gondole same z motorji so tehtale okoli 400 kg, hitrost pa je znašala blizu 40 km v eni uri. Sedaj pa je vse skupaj samo še kup kovine, problem pa čaka novega mojstra. Kdo ve, Če mu ga ne zruši zopet kaka pritlikava breza V _v. s. Dnevne vesti. V Ljubljani, 23. januarja. — WzaJemnošć slowianska. Pod tem naslovom priobčuje v Kra-kovu izhajajoči ugledni poljski list „N o w a Reforma41 članek, v katerem se razpravlja o stališčih, ki so jih v zadnjem času zavzeli poedini slovanski narodi napram dogodkom v Rusiji in napram poljsko - ruskemu vprašanju. O Slovencih pravi pisatelj: „Slovenci posvečajo vobče malo pozornosti temu, kar se godi na „ru-skem Poljskem", kakor se izražajo njihovi dnevniki; veni prvih številk, ko se je po carskem manifestu zasvi-tala nada lepše bodočnosti za Poljsko, je priobčil „Slovenski Narod" daljši članek pod naslovom „Avtonomij a ruske Poljske". Nato priobčuje z vidnim zadovoljstvom posamne značilnejše odstavke iz tega članka ter izraža ob koncu svojih izvajanj obžalovanje, da je slovansko časopisje, ki je vedno naglašalo „wzajemnošc slovviariska", obmolknilo in ne razpravlja več o poljskem vprašanju, odkar je ruska reakcija vnovič vkovala v težke spone poljski organizem. — „Slovence" je snoči poročal, da je okrajno glavarstvo radovljiško razveljavilo izvolitev jeseniškega župana in volilne posle poverilo famoz-nemu komisarju Schittniku. Će je to res, potem je „Slovenec" prej vedel za uradno odločbo, predno je bila izdana. — Rozman ze zopet „šveflals. V snočnjem „Slovencu" sanja pred vsem o nekem celjskem Seliškarju — no, če imajo klerikalci še v Celju katerega tako odločnega spovednika za njih sleparije in goljufije — potem bi jim svetovali, da oddajo svoje želodce poprej v stroj ai no, če ne bodo mogli v njih vsega prenesti in prebaviti. Kajti od Seliškarja očitani jim kos sleparij in goljufij jim je menda že obtičal v želodcu — ker si ne upajo ničesar ugovarjati, še manj pa tožiti Seliškarja. Ker smo v sobotnem uvodnem članku na podlagi letopisov „Celjske zveze- za leto 1904. in .Zadružne zveze-, oziroma poprejšnje -Gospodarske zveze" osvetlili, da se „Zadružna zveza- celjski niti primerjati ne more — ne ve ^Slovenec", oziroma šveflač Rozman drugega povedati, kakor da so številke zopet napačne, ker imamo v rokah le letopis „Gospodarske zveze-, poročila „Zadružne zveze" pa ne. Mi smo že v sobotnem članku navedb, da naj se nam ne ugovarja, ker smo primerjali izkaze -Celjske zveze" za leto 1904. z izkazi -Zadružne zveze" za leto 1903. To pa radi tega, ker klerikalna zveza z letopisom za leto 1904. še ni prišla na dan. PaČ žalostno, da za nad 40.000 kron upravnih stroškov na leto na letopis za 1. 1904. najbrže ne mislite, in smo prepričani, da bomo poprej dobili v roke letopis „Celjske zveze** za leto 1905. kakor pa bode „Zadružna zveza** svoj falsificirani letopis za leto 1904. skrpucala. Ta električna hitrost prihaja od tod. ker je direktor -Zadružne zveze" agrarični tehnik pardon, iz II. letnika učiteljišča iz-bacnjeni Rozman — vodja -Zadružne zveze", v Celju pa gospod Jošt. Dalje Rozman obeta tudi hvala Bogu. da je vsaj obljubil ampak storiti bo težko), da bo ob priliki od njega podana primera (da bi le kmalu bilo) med revizijskim delom -Zadružne zveze- in -Celjske zveze" postala sitna celjskemu Seliškarju Je pripravite se dobro g. Jošt) in zavodom, katere on revidira. Pa ne vraga, da bi morali na povelje sleparjev okrog „Zadružne zveze" vsi zavodi, ki so pri Vaši zvezi, konkurz napovedati, činitelji zavodov pa bodo marširali v luknjo. Menda namesto klerikalnih sleparjev — ker jih državno pravd-ništvo tako pardonira. Vsaj v naši s klerikalizmom osrečeni državi je vse mogoče. Rozman čaka prilike — naj je le čaka. A mi pa vsem poštenjakom okrog „Zadružne zveze- že danes povemo, da je revizijsko delo „Zadružne zveze" v Ljubljani sedaj znano — da Vam take sleparske manipulacije že delajo in bodo še delale sitnobe, daje Vaše revizijsko delovanje bilo in še bode v velikansko pogubo nekaterim zavodom — in da je delovanje Vaše slaboglasne zveze daleč — daleč za vestnim in točnim delovanjem „Celjske zveze". Vipavska klet- iz vipavske doline se nam piše : Presenetilo nas je „Poslano" v „Narodu", dne 19. ja- nuarja t I , katero je podpisal » B Dolenc, vodja kmetijske sol-Čemu se je ta veljak oglasil, nam m jasno in hočemo v njegovo opravič*-nje verjeti, da so ga potapljajoči i« vipavski klerikalci zato navidezno na pomoć naprosili Dosti je mož napi sal in dal gradiva Ko bi se človek ljubilo, bi ga človek cenclal, kak-kobiHco na trnku; pa pustimo to in mu kar na VSI usta j »o vemo, da klet zadruge, katero je po lastnih besedah on konstruiral za vipavski dol, ni rabljiva. Ker on citira g. Povšeta, gi < i tiramo tudi mi in povemo, da se j« ta gospod pretečeno poletje v Vi [»i. pod skalo sam izrekel, da je k h-pregorka, in konstatiramo, da se je pretečeno poletje toplomer v tej klet večkrat povzdignil do 17 stopinj R in tudi za 18 stopinj R. gre verodostojna govorica. Čez pol leta bom -dejansko s toplomerom v roki kon štatirali, se je li g. R. Dolenc oglasi na korist sebi in bankerotni faršk zalegi, ali če bi bil večji filozof ostal da je molčal. M. Sušelj se je oglasi v „Slovencu* za farške zavode v vi pavski dolini in obeta, da dobi 1000 kron, kdor bo dokazal, da je Antonija Vidrih iz Lož pri faršk; posojilnici zaprosila in dobila 7< I goldinarjev ali 140 kron. Vprašamo Kdo jih bo pa plačal? Mož. vi niste še zreli za javnost, k večjemu morete nastopiti pred mladino in ji predstavljati sveto Genovefo. Res je. da „Slovenee" ni bogvekaj, toda docela ga boste ugonobili, ako bo sprejemal take psalme, kakoršnih l»> tt mu vi doposlali. Kaj to zaleže, ako na tako uničujoč dopis v „Narodu- o farških vipavskih podjetjih vzamet. že popolnoma izrabljeno lajno v posvečeno naročje in izlajnate \C> komadov edine farške obrambe: „Lažje to-. Na dan s sklepi računov pc*> tečenega leta in potem pa: Kaj čakate za grmom z že obdrgnjeno gor-jačo? S tožbo se udari po takih laž-njivih obrekovalcih, ki grde poštene zavode v vipavski in bistriški dolini! Kaznujte nas že na tem svetu, da ne porabite za nas na onem drugem preveč razbeljenega olja. Vaših 1'i -štikelcev se nas je toliko prijelo, kolikor krščanski nauk tistega, ki g« posluša vrh Nanosa. Mi smo navedli fakta, vi pa vrzite nam v glavo knjige o svojih podjetjih in dajte nam priliko, da se prepričamo o vaših bilancah in skrbite za to. da pridemo pod ključ, da ne bomo mogli uatolcevati več zelo koristnih far.ških podjetij, osnovanih na „katoliški- in sedaj hi-rajočih na „ljudski- podlagi. Sleparji ste, ako ne tožite, to vam rečemo v javnih listih in ako nam dobite za to dovoljenja, vam to vržemo v gobe Delate v resnici samo na korist revnega ljudstva, katero zaslepljeno tava za vami do zadnjih cap, katere bu>' ■ pobrali ž njega. „Naš List" se je le rečkrat pohvalil kako modri, pametni in izobraženi ljudje so zbrani okrog njega Za ilustracijo te modrosti, pameti in izobraženosti naj navedemo majhen, a karakterističen slučaj. Pri nas je navada, da pojasnjuje minister zunanjih del zunanjepolitične razmere ustmeno Sicer je grof Beust svojčas svoja ustna pojasnila podprl s tem, da je predložil delegacijama zbirko zadevnih dokumentov, a dočini se je to v Avstriji opustilo, je v drugih državah še v navadi. Take zbirke diplomati--nih dokumentov se imenujejo zgolj po barvi ovitka -Weissbuch-ali „Blaubuch" ali „Rotbueh-itd. Pred kratkim je franroska vlada izdala tako zbirko dokumentov deda Maroka in istotako Nemčija Francoska zbirka je imela rumen ovitek Gelbbueh — nemška pa bel ovitek \Veissbueh. Dalje j t- Francija izdala tak < relbbuch o Makedoniji. Pametni, modri in izobraženi možje so nekaj čitali o tem Gelbbuchu in si mislili, daje to gotovo tiskovna pomota ter da se mora glasiti -lleldbueh". In dne 2« I t. ni so prinesli notico: -denarna knjiga Frane i je- in z veliko tesnobo pripovedujejo o tej denarni knjigi. O jerum, jerum! — Profesorska vest Dr. Janko Bezjak, glavni učitelj na moškem učiteljišču v Mariboru je imenovan učiteljem na II. državni gimnaziji v Ljubljani. — Repertoir slovenskega gle-tališča. Danes zvečer je predstava tl\ najemnike lož in sedežev na g ep ar. lgra sp prvič veseloigra nP o-tujem s hčerko" (Njen sistem . V četrtek, dne 25. januarja se ponavlja prvič v sezoni opera „('ar ostreje e~. Drama pripravlja noviteti Sovražnik ljudstva" H. Lbsena in .lak. Dolinarjeve -('i gane". Slovensko gledališče. Kakor že včeraj omenjeno se visi d a našli j a p r e d stava -Potuje m s hčerko" na nepar, ne pa. kakor je na gledaliških listih pomotoma tiskano, na par. Gospod ravnatelj Andrija Fijan iz Zagreba bode v kratkem gostoval na našem odru. Že danes: dobrodošel! »Splošno slovensko žensko društvo" ima 2. februarja ob 5. popoldne svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Prešernov spomenik. 1 M bor za nabiranje prispevkov za Prešernov spomenik prosi želeč zaključiti svoje račnn»- tem potoni vse one cenjene gg. nabiralke in nabiralec prispevkov, kateri jih odboru še niso priposlali, naj blagovolijo to storiti čim preje, gotovo pa najkasneje do 15. februarja letos. Odbor za Malenškov nagrobni spomenik je sklenil v svoji seji dne 19. prosinca t. 1. storiti ta-koj vse potrebne korake, da bode truplo pokojnega župnika Martina Malenška prvo počivalo na novem pokopališču v njem od vdanih tara-nov in prijateljev pripravljenem častnem grobu. Ljubljana Belgradu. Pod tem naslovom piše belgradski „Slovenski Jug**: rNaša občina ima namen, da zgradi v tekočem letu več javnih poslopij, v prvi vrsti pa siro-fciščnico in sirotinjsko kopališče. Proračun za ti dve človekoljubni napravi znaša 280.000 dinarjev. Uprava slovenskega glavnega mesta, bele Ljubljane, je ponudila naši občini brezplačne načrte za ti dve zgradbi. Vsled te bratske pomoči smo postali v ma-terijahiem in moralnem oziru dolžniki svojih bratov Slovencev. Beležimo ta izredno simpatičen pojav in izjavljamo, da smo bratom Slovencem iskreno hvaležni na tej lepi uslugi. Prepričani smo, da bo tudi naša občina vedno na uslugi bratski Ljubljani." „Slavčeva" maskarada bo let i »s v nedeljo, dne 4. februarja 1906 v veliki dvorani hotela ..Union4* v Ljubljani. K j.Zvezi slovenskih pevskih društev" je kot 38. društvo pristopilo Bralno in pevsko društvo j, Topliceu v Toplicah na Dolenjskem. Prebrisanost sv. Bureau- kratiusa. Kakor znano, je dovoljeno tudi privatnim tiskarnam tiskati vozne liste, kateri pa seveda morajo odgovarjati po svoji obliki in tekstu obratnim predpisom. Večje podjetje si je za svojo potrebo naročilo vozne liste pri neki tiskarni in sicer natančno po uradnem vzorcu, samo v koloni: -Be-antragte Duplikat, Aufhahmsschein, Qtuttungsbuch se je po naročilu tovarn, tiskale- samo: -Beantragter Aufnahmsschein", a vse drugo, kar je bilo za tovarno brezpomembno in se tudi glasom nižje tiskane instruk-prečrtati, se je izpustilo. Na ta način je izrazilo podjetje popolnoma svojo željo in vsak bi mislil, da se nad to majhno spremembo ne bo spotikala železnična uprava. Ali temu ni tako. Tiskarna dobi odlok c. kr. oprave državnih železnic, v katerem se naroča tiskarni, da morajo biti tiskane vse dotične opazke in kar se ne želi in ne rabi pa se naj prečrta oziroma naj bo pretiskano, toraj mora biti tiskano tudi to. kar se potem prečrta. Kaj bi pa bilo, ako bi tiskarna na dotičnem prostoru naredila debele črte in trdila, da je pod temi črtami tiskan tekst? Gotovo je, da se mora rabiti vozni list, ki odgovarja predpisom, vendar je pa preveč, zahtevati, da se kaj tiska samo zato, da se pozneje prečrta. Zopet jasen ft"kaz, kako imenitno je mebliran sveti -Bureaukratius** v zgornjem rŠtoka". Umrl je v Kranju v starosti 8|' let g. Juri K o k a 1 j, oče ljubljanskega odvetnika g. dr. Alojzija K o k a 1 j a. Lahka mu zemljica. Požar na Jesenicah. Pri nedeljskem požaru v tovarni Kranjske industrijalne družbe je zgorela skoro tretjina vse tovarne. Zgorela je žicama, cinkarija, tovarna žebljev in yse velikanske zaloge s približno 180 Vagoni žebljev. Nad dvesto dragih Strojev in transruisijonov je uničenih n zaradi velikanske vročine deloma f^^pljenih. Zdaj so se pokazale Že *°di posledice ognja. V ponedeljek zjutraj je bilo že 400 do 500 elavcev brez dela in za-ptuzka in minilo bo mnogo mese-v« predno bo tovarna popravljena. a te reveže bo na vsak način treba nekaj storiti. n „Marinekapitan". Piše se 111: Nič kaj dobro ni delo kaplanu (rnidovcu v Št. Vidu na Dolenjskem, ko ga je „Slov. Narod* malo vzel na muho. Ves bled in zelen od jeze kakor kušar se je repenčil na prižnici, da so ga dali v tiste umazane Časnike, ki so od škofa pod smrtnim grehom prepovedani itd. Prav. je bilo, da je zvedel (Inidovc, ali da je sam bral, i seveda je storil s tem smrtni greh v ..Narodu", kar je bilo ondi o njem pisanega. Ker ne neha uganjati neumnosti, naj še kaj izve. Najmanj 15 (reci petnajst) trudapojnih pridig o Marijini družbi je govoril g. Gni-dovc in niti enega bojevnika mu ni pridobila vsaka pridiga pod „mari-narsko" zastavo. Pač se je oglasilo par pokvek, ki naj bi krasile to žalostno vojsko. Niti to ni vleklo, daje „hauptman" obljubil vsakemu fantu po tri „marinarice*. Naši fantje imajo že itak vsak svojo dekle izbrano, čemu naj bi jih torej delil kaplan. Ne vemo. kaj bo rekel gosp. Bolna-natura e pardou, Bonaventura, ker je poslal ravno Unidovca v najboljši nadi za „komandanta" v Sent Vid, da tukaj aranžira novi „marine-regiment". Pa ne gre in ne gre! A korajža velja! Morda pa g. (inidovec le še pride enkrat v blažene škofove zavode, saj se mu pa vendar le tudi posreči kako „veliko- delo. Tako je u. pr. zadnji čas sobo bralnega društva pod kaplanijo spremenil v ,ma-rinekosarnott, vse je že gotovo, le napis bode še treba oskrbeti. Da bi pa bile „marinarice" še tesneje zvezane s svojim „poveljnikom", je ustanovil v kaplaniji lastno „šparkaso4*, kar bo tudi nekaj zaleglo pri škofu. Resno se pa čudimo župniku gospodu Vidergarju, da pusti kaplanu popolnoma proste roke. Zadnji čas je, da se temu nadutemu ^petelinu" malo pristriže grebenček. Svetujemo vam, g. župnik, navzlic temu, da je vaš kaplan tako „poboženu in brevir vedno okrog farovža moli, da ga vendar skoraj predlagate v „avanziranje~ (n. pr. v šk. zavode i, za kar vam bodo Sentvidci zelo hvaležni. Na postaji nabrežinski je prišlo, med premikači in njih preglednikom Pavčičem do sporov; nato so zahtevali premikači od ravnateljstva odstranitev njim neljubega predpostavljenega PavčiČa. Dne 22. t. m. so vzeli vse premikače na zapisnik. Dokazalo se je, da so bili zadnji omenjeni v resnici opravičeni se pritožiti, a vzlic temu je gospod nadin-spektor Stiimpfl iz Trsta dal odpustiti L2 prizadetih premikačev iz >lužbe. — Posledica je sledila takoj : ob sedmi uri zvečer je bil sklican delavski shod. na katerem se je po zelo burni debati sklenilo, da napravijo vsi železniški delavci postaje in kurilnice vNabrežinitočno ob deveti uri stavko, kar se je tudi točno izpolnilo. V Trstu je bil ob deveti uri shod, kjer se je sklenilo radi solidarnosti z nabrežinskimi 'delavci stopiti v pasivno resi-s t ene o in v nji toliko časa vztrajati, da se vzamejo odpuščeni kolegi v Nabrežini nazaj v službo in da bode preglednik Pavčič prestavljen iz Nabrežine. iz liurice prihajajo poročila, da stopijo tudi v Gorici premikači radi nabrežinskih sodrugov danes v pasivno resistenco. Premogarski štrajk v Trbovljah se je razširil tudi na Hrastnik in na Ojstro. Premogarji zahtevajo zvišanje plač, a ravnateljstvo neče o tem ničesar slišati V Trbovlje | pride za sedaj 50 orožnikov; v trboveljski šoli so pripravljeni prostori za en bataljon vojaštva. Notar V Sevnici. Namestnikom notarskega mesta v Sevnici je imenovan gosp. dr. Fran Strelec, koncipijent v Mariboru, dokler ne pride tja nov notar. 301etnica akademičnega tehniškega Društva „Triglav". Vabila za slavnost so razposlana. Prijatelji in somišljeniki društva, ki še niso prejeli vabila, naj blagohotno oproste in se obrnejo s popolnim naslovom do društva „Triglav* v (4radcu, Hein-richstrasse 8. II. Nadalje še enkrat opozarjamo vse one, ki se hočejo udeležiti komerza, da to javijo v najkrajšem času gosp. dr. Janku S e r n e c u, zdravniku v Celju. Med poukom se je obstre- lil na celovški realki neki dijak III. razreda. Pod klopjo se je igral z na-basanim samokresom, ki se je naenkrat sprožil in zadel nepazljivca v nogo. Zdravnik mu je obvezal nogo. Zagovarjati se bo imel še radi nedo-voljene rabe orožja. Umrl je v Trstu soustanovnik in prvi urednik „Naše Sloge* kanonik Ante K ar aba i 6. Zaročil se je v Trgu na Koroškem gosp. Albin Kusterle, sin posestnika in lastnika žag g. Uregorja Kiisterla, z gdč. Mici Janeževo. Slovenskemu paru kličejo okoličanski Slovenci krepki -Živio!* k temu veselemu dogodku. Zašito Srce. Delavec Herkul Gentilini v Trstu je napadel svojega tovariša kletnega delavca Cezarja C a v uli j a in ga parkrat sunil z nožem naravnost v srce, da se je ranjenec takoj zgrudil. Prepeljali so ga v deželno bolnico, kjer so ga sklenili operirati, da bi mu morda rešili življenje. Zdravnik dr. Dolcetti mu je odprl prsi, vzdignil ranjeno srce in ga zašil s tremi šivi. Srce so djali zopet v prejšnjo lego in prsi zašili. Z masažo so spravili kri spet \ tok in operiranec se je kmalu zavedel, da je spregovoril nekaj besedi. Njegov položaj se vedno boljša in zdravniki upajo, da ga gotovo ohranijo pri življenju. Taka operacija se doslej v Trstu še ni nikoli izvršila in se sploh prav redko posreči, ker je odvisna od ranitve. Vlomi V Tratil. Prodajalcu žganja Konstantinu Z a tf o p u 1 u v Trstu so neznani tatovi vlomili po noči v prodajalno in odnesli železno blagajno, v kateri je bilo za 9000 K bankovcev, 12 funtov šterlingov in vrednostnih stvari za okoli 1000 K. Prazno blagajno so našli v nekem jarku ob cesti na Opčine. Drug vlom so izvršib tatovi v italijanski konzulat in odnesli 400 K denarja. Vlom v Ricmanjih. V soboto zvečer so neznani tatovi vlomili v „Posojilnico" v Ricmanjih in odnesli 267 K deloma v gotovini deloma v kolkih. Poskušali so tudi na blagajni svojo moc in umetnost, a jim ni šlo delo izpod rok, kot so želeli, zato so se omejili le na zgorajšnji znesek. Panorama - kosmorama. Ta tedenska serija nam kaže južno Ameriko (Panama, Ecuador, Peru in C kile). Glavne in najlepše slike zavzemata Panama in Chile-, panamsko vojaštvo mora človeku ugajati zbog njegove različne uniforme in ker je njegova disciplina vsa bolj „po domaČe*. V Valparaisu v Chile nam je omeniti posebno Kolumbov spomenik, v Santiagu pa podnožje sv. Lucije. — Prihodnji teden se razstavi otok CejIon. — Pogreša se od sobote bi netili mestni tesar Mihael Bezlaj. Pogrešanec ima sivkaste brke in je imel pri odhodu z doma rjav zimski suknjič, črn, mehak klobuk, štiflete in belo likano srajco brez ovratnika. Tozadevni podatki naj se sporoČe mestni policiji. Nogo so odrezali v deželni bolnišnici bivšemu graščaku in hišnemu posestniku g. Antonu Jesche-naggu. reete Zarubi iz Ljubljane, ker si je pri neki praski zastrupil kri. Tatvina. Hlapeti Jožefu Kni-fiču sta bili dne 19. t. m. ukradeni dve modri konski odeji, vredni 10 K. — Ukradla je služkinja Katarina Zablatnikova nekemu vozniku električne cestne železnice 2<) K denan'a in jo odkurila nekam na Koroško. Nepreviden voznik. Včeraj je po Poljanski cesti drvil neki mesar tako neprevidno, da je zadel z ojem v nasproti mu došli električni voz. katerega je nekoliko poškodoval. Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 18 Slovencev, 30 Hrvatov in 14 Macedoncev. V Meran je šlo 12 Hrvatov. Redni pouk za naraščaj ljubljanske društvene godbe se zopet prične 2!*. januarja, na kar se opozarja osobito taiste, ki so se že pričeli učiti. Učenci se sprejemajo vsak dan do 27. t. m. od 6. do 7. ure zvečer v godbeni sobi magistrat-nega poslopja II. nadstropje. Prodaja vtihotapljenih prašičev. V mestni klavnici jo bilo danes popoldne ob '5. uri potom licitacije prodanih 58 zaklanih malih prašičev. Jugoslovanske vesti. Hrvatski sabor. Na včerajšnji saborski seji se je v tretjem čitanju sprejel zakonski načrt, s katerim se izpopolnjujejo postavne določbe o ureditvi sodišč v kraljevini Hrvatski in Slavoniji. Nato je poročal dr. Egers-dorfer v imenu imunitetnega odseka o zahtevi okrajnega sodišča v Zagrebu, da se mu izročita poslanca dr. J o s. Frank in Grga Tuškan. Predlagal je, da se prošnji ugodi in da se poslanca izročita sodišču. Ta predlog je bil sprejet. Kot tretja točka dnevnega reda je bila verifikacija banskih pozivnic in naknadno izvoljenih poslancev. Volitve so se verificirale. Nato sta interpelirala vlado posl. Pisačić o razdelitvi urbarnih gozdov v Bedekovčini, posl. dr. Frank o sestavi volilnih imenikov. Na Fran-kovo interpelacijo vlada še ni odgovorila. Prihodnja seja bo v četrtek. Iz zemlje brezpravnosti in nasilstva. V Varaždinu je veliki župan Kadoslav Rubido, ki je bil nedavno v priznanje svojih zaslug „za cesarja in domovino* povišan v — barona. Hrvatski listi so že mnogo pisali o tem velikem županu in ga slikali v najtemnejših barvah. Reški „Novi List* je pa v svoji nedeljski številki odkril škandalozno afero velikega župana Rubida, ki z bengalično lučjo osvetljuje nečuvene razmere v hrvatski državni upravi in dokazuje, da je Hrvatska res zemlja brezpravnosti in uradniškega despo-tizma. Kar je zakrivil baron Rubido, to bi se ne moglo zgoditi nikjer drugod razen morda še na Turškem. V naslednjem hočemo na kratko izpre-govoriti o dotični škandalozni aferi: Obč. blagajnik v Mihovljanu, J o s. Jakopič, je 1. 1897. poneverii nekaj denarja in se je radi tega uvedla proti njemu preiskava, ki je trajala dve leti. Da ne pogine gladu, je stopil v službo kot pisar pri baronu Rauchu v Lužnici, dočim se je njegova žena Štefanija preselila v Varaždin in si kot šivilja služila kruh. Štefanija Jakopičeva je bila mlada, izredno lepa ženska. Baron Rubido, ki je znan, da je velik „prijatelj* nežnega spola, jo je videl pri neki priliki in se takoj razvnel za njo. Ker ni mogel ž njo priti drugače v dotiko, jo je dal pozvati v svoj urad, češ, da ima ž njo govoriti v zadevi njenega moža, kateremu hoče pomagati. NiČ zlega sluteč, je Štefanija Jakopičeva šla k Ru-bidu. Prišedši k njemu, ji je Rubido jel obljubo vati, da bo vse mogoče storil za njenega moža, ako se mu vda. Ker se je Jakopičeva njegovi zahtevi upirala, jo je posilil. T«> je storil dvakrat. Nato ji je opetovano pisal in jo vabil na nočne sestanke, a ona ni hotela več k njemu priti, ker je vedela za njegove namene. L. 190O. je bil J. Jakopič obsojen na dve leti ječe. Ko je prišel iz zapora, je dobil službo pri zemljiškem katastru v Ivancu pri Varaždinu. Rubido je za to izvedel in ker se mu Jakopičeva žena ni hotela vdati, se ji je maščeval s tem, daje provzročil, da je bil njen mož odpuščen iz službe. Vzpričo tega je Štefanija Jakopičeva priznala svojemu možu, da jo je veliki župan Rubido dvakrat posilil. Mož, ponižan in osramočen, je sklenil, da odide v Ameriko, kar je tudi storil. Štefanija Jakopičeva s tremi otroki je ostala sama brez sredstev in pomoči. Ker je Rubido zakrivil njeno nesrečo, ga je tožila, zahtevajoč od njega, da vzdržuje njo in njene otroke. Tekom pravde je Rubido priznal, d a j e Štefan i j o Jakopičevo posilil, toda vkljub temu je pravdo dobil, nakar je tožil Štefanijo J. radi obrekovanja in predlagal, naj se Štefanija J., čim -e uvede proti njej kazenska preiskava, zapre, ker bi sicer morda pobegnila v Ameriko. Sodišče je tej nečuveni zahtevi ugodilo in Štefanija J. že sedi sedaj 14 dni v zaporu, njeni trije mali otroci pa mrjejo v neki kmetski hiši v Ivancu gladu. — Brez komentarja! Vprašamo samo, ali ni res Hrvatska, kakor pravi dr. Potočnjak, zemlja brezpravnosti in demoraliza- cije?! — — Srbske dinare dobivamo! Znano glasilo takozvane hrvatske čiste stranke prava, .Hrvatsko Pravo*, zatrjuje v zadnjih številkah vzporedno z dunajskim listom „Wiener AUgem Zeitung*. daje potrosila srbska vlada v zadnjih dveh letih na stotisoče kron za srbsko, to je jugoslovansko propagando na Hrvatskem in Slovenskem. To so čudaki pri ^HrvatskemPravu" ! Ker se je jugoslovanska ideja v zadnjem času tako mogočno razvila med Hrvati in Slovenci, mislijo, da se je to zgodilo samo s pomočjo — denarja. Gospodje okoli »Hrvatskega Prava" morda vzdržujejo svoje »Čisto hrvatstvo" samo s pomočjo denarja, zato sodijo tudi o drugih, da širijo svoje ideje s tem, da jih zavijajo v zlate in srebrne zavoje. Mi pa po-vemu „Hrvatskemu Pravu* na uho, da je jugoslovanska ideja med Hrvati in Slovenci že tako krepko razvita, da je ni treba vzdrževati na umeten način z gmotnimi sredstvi! Sicer pa, ako bi bila srbska vlada tako splen-didna, da bi podpirala pošteno hrvatsko in slovensko časopisje, ki se ima boriti še z raznimi neprilikami. bi bilo to samo umestno in pravilno. Žal, da se Srbija ne nahaja v takih rlnancijal-nih razmerah, da bi mogla to storiti, česar je dolžita „Hrvatsko Pravo" in nWieuer Allg. Zeitung"! Slovenci v Ameriki. 2 5 7 Slov e n e e v je prišlo zadnji teden pretočenega leta v Ameriko. V rudniku je zasulo v Darrahu A n d r e j a Dolinska Dobili so mrtvega. * Najnovejše novice. Brezžična brzojavna p o s t a j a se je ustanovila v Podgorici na Črnogorskem. Veliki delavski izgredi s*o bili v tovarni Nandorhegv na Ogrskem. Orožniki so morali streljati ter so ubili 9 oseb. Novo mesto. Moravski trg „Nova Ulica* je povzdignil cesar za mesto. Predsednic o t a j n e a n a r-h i s t i č n e zveze so zaprli v Buda-pešti v osebi dekle Marije Gruber. V njenem stanovanju je našla policija nakradenega blaga v vrednosti 40.000 K — Italijanskega vojaka so ubili v Kaneji. Vojak je bil odposlan, da pazi na red pri volitvah. Velika nezgoda v cerkvi. V cerkvi sv. Pavla v Filadelliji je nekdo po pomoti zaklical: gori! Takoj je vse drlo proti vratom in je nastala gnječa. v kateri je bilo 18 oseb zmečkanih. * Najnovejša pisateljska reklama. Da ljudje gledajo pri vsaki novoizišli knjigi bolj na prsateljer«. ime kakor na vsebino knjige je tudi že v avstraliji znana žalostna resnica. V Svdn^ju je nedavno izdal neki mladi pisatelj svoj (j knjigo, ki pa je ostala skoraj popolnoma neopažena, zato je mladi mož sklenil, da na energičen način obrne pozornost občinstva na svojo knjigo. Šel se je ob nabrežju sprejajat ter brez povoda učil nekega kitajskega delavca. Uspeh je bil sijajen* Njegovo ime je zaslovelo in ljudje so se trgali za njegovo knjigo ter vso izdajo pokupili. Pisatelj pa se ne bo dolgo veselil svoje sreče, ker ga je že sodišče obsodilo na smrt Telefonska in brzojavna poroiila. Dunaj 23. januarja Dr. Kra m a i je prišel danes iz Rusije nazaj in je imel doig pogovor z Gautschem Po tem pogovoru je bil Gautsch v avdijenci pri cesarju. Tudi danes kaže vse, da se bo morala rekonstrukcija ministrstva odgoditi na nedoločen čas Dunaj 23. januarja Ogrski ministrski predsednik K e j e r v a r y je bil danes 2 in pol ura pri cesarju Šlo se je za važne od ločbe Iz Pešta so poroča, da hoče Fejervarv demisijo nirati; če se doseže sporazum ljenje z madjarsko koalicijo, oi-stopi Fejervarv definitivno; če ne, pride novo ministrstvo, ki bo zopet imelo generala na čelu Cunaj 23. januarja. 0 vladnem načrtu za reorganizacijo rospo-ske zbornice se čuje: Vlada heče dati virilni glas v gosposki zbornici vsem deželnim glavarjem, vsem županom deželnih stolnih mest in predsednikom trgovskih in obrtnih zbornic. Dalje hoče poklicati v gosposko zbornico polo vico dosedanjih veleposestniških poslancev, pa tudi deželni zberi naj bi imeli pravico voliti nekaj članov v gosposko zbonreo. Razen treh članov gosposke zbornice so se vsi izrekli proti temu načrtu in sporoče to danes Gautschu. Dunaj 23. januarja. Cesar je na dvornem plesu ogovoril srbskega poslanika Vuiča in mu očital, da je Srbija jako nekorektno postopala. Vuir je vprašal, v Čem obstoji ta nekorektnost. Cesar je dejal da v tem, ker M je Srbija z Avstrijo radi trgovinske pogodbe pogajala, v tem ko je imela z Bolgarsko že sklenjeno carinsko unijo. Vilic je potem cesarju dokazal, da je njegovo očitanje popolnoma neutemeljeno in da je Srbija korektno postopala. Dunaj 23. januarja. Srbska vlada je poslala ministrstvu zunanjih del noto, v kateri pravi, da obžaluje, da so se pretrgala pegajanja zaradi trgovinske zveze in izjavlja, da je pripravljena kc-pet začeti taka pogajanja, če Av strija izreče to ket svojo željo Dunaj 23. januarja iz Pešte in iz Krakova se javlja, da cd stopi šef generalnega štaba fem Beck m da prida na njegovo mesto fcm. Fiedler. Na kompe tentnem mestu pravijo, da to ni res, dostavljajo pa: če pojde Beck, se to ne zgodi iz političnih nego iz zdravstvenih nagibov. Belgrad 23. januarja Trg o vinski dogovori so prekinjeni, srbski delegatje so odpoklicani z Dunaja. Avstrija je prepovedala uvoz srbskih prašičev brez vsa kega stvarnega vzroka, kajti prašiči so zdravi. Balgradski trgovci skličajo meeting, na katerem se izjavijo z a carinsko zvezo. . — ut Varšava 23. januarja V trd njavi je bilo obešenih 11 oseb. Berolin 23. januarja. »Vor vvarts" poroča, da je neki stotnik z ozirom na pričakovane delavske demonstracije poučeval vojaštvo, da mora streljati na ljudi, čim zapoje boben; kdor bi nalašč pre visoko streljal, tega bodo oficirji takoj z revolverji ustrelili. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 22. januarja 1906. Naložbeni papirji. 4-2°,, majska renta. . . 42% srebrna renta . . 4° # avstr. kronska renta . 4»/0 , zlata „ . 48„ ogrska kronska renta 4o; zlata 4° t posojilo dež. Kranjske 4 > 0 posojilo mesta Spljet 4Vf<70 ■ « Zadar 41',0 o bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . !! 10066 4°-t češka dež, banka k. o. 100* 4% „ . n ž. o. j l(Xrl5| 4" 0 0 zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pešt. kom. k. o. z 10J... pr......li 106 45 zast. pisma Innerst. || hranilnice .... zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . j| 100-— z. pis. ogr. hip. ban. 100 — obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... obl. češke ind. banke 41 0' * 2 < Al - 0' 4. • Denar I Blago 100— j 100-20 99 95; 100-15 100 20 100 40 117Sr)| 11S 05 9615 96*35 114-45i 114-65 i)(.K)0 101— 100 Cof 10165 100.— 100 — 101 c:> 100 30 100 50 100-45 101*40 107*45 100 50 10150 100-40 100*90 4V H 4° j prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 4°, prior, dolenjskih žel. . 3°, prior. juž. žel. kup. 1 ,1 , 4' ,°„ avstr. pos. za žel. p. o. Srećke. Srečke od 1. 1860\5 . . . „ od 1. 1864 . . . . a tizske...... _ zem. kred. I. emisije w ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100 — 8 turške...... Basilika srečke . . . Kreditne „ . . . lnomoške ■ . . . Krakovske w . . • Ljubljanske » . . . Avstr. rdeč. križa „ ... Ogr. „ mm ... Kudolfove • . . . Salcburške „ . . . Dunajske kom. „ . . . Delnice. južne železnice..... Državne železnice .... \vstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ • . Živnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan . . . . Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji........ 99-50 100-50 100 50, 101-50 99 90^ 9950 100- 316 25, 31825 100 75 101-75 195—i 290—, 161- 197— 291 — 163-- 297-50 30750 299 50 309-50 264 — 269 50 102-— 112— 150 151 151 15 25-40 27 40 477._ 4S6-— 79 - 85 — 93—; 100-61 - 67 — 52 -25 54-25 33 35 35 35 57— 63 -72 - 78 50 529 50 53^50 119 666 1631 674 792 246 662 527 2610 527 277 504 157 80 75 120 SO 667*75 1641 — 675'— 79350 246-50 666 — 528 25 — 2625 — 50 528-25 — 281 — — 568 — 160-50 50 25 11-34 1911 23-50 23-97 117-45 95-60 251 25 4-84 11-38 19 13 2354 24*05 117-65 9570 25225 5*— Žitne cene v Budimpešti. Dne 23. januarja£1906. g. Termin. s Pšenica za april . . . za'100 kg K 1714 „ „ oktober . Rž „ april . . Koruza „ maj . . . Oves , april . . . „1100- Brez kupčije. Neizpremenjeno. Meteorolo$ično poročilo. Višina nad morjem 306-2. Srednji zračni tlak 736 0 mm. „rioor.; „ 16 90 w 100. w _ „jj 13*98 - 100 \9\ „ i 13-92 Čas \ ****** SO , baro 5 metra ^ vanj a T 4 v mm p 5 Vetrovi Nebo 22. 23. 9. zv. ; 733*8 ! 0*3 er. jvzb. oblaćuu 7. zj. 2. pop. 738 8 — 24 sr jvzbod oblačno 741-3 — 16 moč svzb oblačno Srednja včerajšnja temperatura: — 0*4n, normale: — 2*2 . — Padavina v mm 00. I Podpisani smo prejeli toliko dokazov srčnega sočutja in iskrenega sožalja v bridkih dneh bolezni in zlasti ob žalostnih trenotkih smrti nepozabne so proge, sestre, matere, svakinje in tete, gospe Rozalije Trošt roj. Premrov kije v 47. letu svoje starosti v naročju svojih najdražjih po dolgi bolezni mirno zaspala v Gospodu dne 18. januarja 1906 v Tomišlju, da nam ne dostaje besed, ki bi se mogli z njimi primerno zahvaliti. Zlasti se zahvaljujemo g- domačemu župniku za skrb in tolažbo ob zadnji uri, preč. g. dr Mauringu in rodbini Japljevi za darovane vence, kakor tudi g županu A. Svetetu za vso potrpežljivost v najhujši sili, posebno se domači gospodični Novakovi in p. n. koleginjam z Iga in ISke vasi, g tovarišu Trostu za spremstvo na zadnji poti, obč. odboroma iz Tomišlja in Vrbljenj, za udeležbo pri pogrebu, g. organistu z Iga za lepo petje vsem sosedom in sosedam. Bog plati i 319 V Tomišlju, 21. januarja 1906 Ivo Trošt, soprog. — ,Vladimir, Olga, Janko, Emil, ▼Ilful, lannj, J^udoviU, otroci. — Farni? in Jflarlja Premrov, Amonija roj. Iio-Irii-/., sestre. - TVfcla I* r mirov rojena Kletni*-. Frane Kichtl*. — Vsi ne«akl [In neealtlnje. I Pričakujem sporočila do 24. t. m. ker potem moja zaupna oseba odpo tuje iz L. 321 Službo kot gospodinja ali pa mesto v trgovini želi dobiti starejča dama. Naslov pove upravuistvo „Slov. Naroda". 271—3 Akuiziterje sprejme pod jako ugodnimi pogoji prav dobro uvedena zavarovaluica za življenje. Predstaviti se je od 9.—11. ure dop. v Gosposkih ulicah št. 15 pritlično, p-sarna na levo. 274—3 U najem se iste dobro Idola gostilna na Gorenjskem blizu železnice. Ponudbe na uprav. „Slov. Naroda" pod št 172. Pariški svetovna razstava 1900. 172- ;> Uečll vrt v Celju s toplimi gredami se da takoj v najem. Pogoji se izvedo ustmeno. Naslov pove upravništvo „Slov. \ Naroda". 203-3 I -1 Zaradi odpotovanja se ceno proda , razno pohištvo i DlJ00CTEUR P1ERRE PAR1S Svaftovnoslavna ustna vodu. Oor»»v» Dovaod. ;-Jfi64—23 in vmes tudi 306-2 salonska garnitura. Kongresni trg štev. 16, I. nadstr. Na nobeni mizi bi ne smelo manjkati StniiijBJin shvovke ===== (letnik 1889)---------= prirodni pridelek prve vrste iz kleti ekscelence pok. Škofa dr. J. J. Stross-maverja, ki jo prodaja D. Reichsnu sin o Djakouem (Slavonija). 3744 26 Postni zavoj z 2 litri franko K 6'—. Pri naroČilih naj se navede tudi kraj, kjer je pristojna finančna straža. Vi Knjižna novost! jI. /Jšker c: JViučentkL Slike iz naše protirefornacije. Cena: broŠ. z izvirno risbo na naslovni strani 3 K, eleg. vez. 4 K 50 h, po pošti 20 h več Ta najnovejša Aškerčeva pesniška knjiga obsega petdeset epskih pesnitev iz zgodovine slovenske proti reformaciji. Reakcija zoper protestantizem se je bila začela že za Trubarja. Ko pa je zasedel ljubljansko škotijsko stolico Tomaž Uren, so se začeli hudi časi za slovenske protestante. To reakcijo nam slika Aškerc v plastičnih epskih pesnitvah na podlagi zgodovine in v njenem duhu. Vsak izobražen Slovenec Be mora zanimati za zgodovino svojega naroda, torej tudi za slov. protestante, ki so po dolgem upiranju podlegli kot pravi mučeniki za svoje prepričanje, tako, da jim mora izkazovati svoje simpatije in spoštovanje vsak napreden Slovenec 64— '.i Knjiga je izšla v založbi Lav. Sclnveiitnerja v Ljubijani. 5 kron in već zaslužka na dan! IŠČejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ni-«j česar. — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi. * Družba pletllnih strojev za domače delavce 3477 37 0- THOS. II. WHITTICK Ac Oo. < -J Praga, Petrske namesti 7 156 Trst, Viaa Campanile 13 156. Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C kr. ravnateljitvo dri. felesnica v Beljaku. Veljaven od dne 1. oktobra 1006. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE Ju*, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari U m p«.. l\ o*oh: t rl&k v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Franzensfeste, laomost, Mosakovo, Ljubno, fes Belzthal v Amsee, Solnograd, ces Klein-Beifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 n sjutrej osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beliak, Celovec, Maran, Manterndorf. Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čes SelsthaJ v 8olnograd, Inom os t, cez Klein-Reifling v Steyer, v Line, Budejevice, Pisen, Marijine vare, Heb, Rrancove vare, Prago, Lipsko, čes Amatetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec Mali Glod-nitz, Ljubno, SelsthaJ, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregeno, Curich, Ze neva, Pariz, cez Ancstetten na Duuaj. — Ob 3. ari 68 m popoldne osobni *Uk « Trbi?, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, laomost, Monakovo, Ljnbnc. des Klein Reifiing v Stevr, Line, Badej>*yice, Pisen, Marijine vara Heb, Francove vare, Karlove vsre, Prago2 (v Prago di* rektni vos I. in D. razr.), Lipeko, n& Dunaj Sez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobnt -i»k v Trbiž, Beljak, Fransensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni ves I. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki, Ob 7. uri 17 m Bjatraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotake. — Ob 7. uri 8 m svecer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. ori 23 m zjutraj osobni vlak s Dunaja čes Amstetten, Monakovo (Monakovo-Trst đirekć. vos ]., II. raz). Inomost, Franzensfeste Solnograd. Line, Stevr, Ifil, Aussee, Ljubno, Celovec, Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m sjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak s Dunaja cez Amstetten, Lipsko, Prago (iz Prage direktni vos I. in II. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Plzen. Budejevice, Line, Stevr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregene, Inomost, Zeli ob jezeru, Bad Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Šmohor. Pontabel. — Ob 4. ar 29 m popoldne osebni vlak s Dunaja, Ljabua, Selzthala, Beljaka Celovca, Malega Glodnitza, Mouakovega, Ino mosta, Franzenrfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka, Mnraua, Malega Gloduica, Celovca, Pontabla, cez Selzthal od Inomosta in Solnograda, čez Klein-Reifliig iz Stevra Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Franoovvih varov, Pragi, Lipakega. — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 3. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta h Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne is Straže, Toplio, Novegs mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m svecer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V bLAMMK. Mešani vlaki: Ob 7. utj 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m -večer. — On 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki; Ob 6, ari 49 m ujm raj, ob '0. ari 69 m dopoldne, ob f. ari 10 m zvečer Ob 9. ari 66 m ponoči sam ob nedeljah r rsznikih in le v oktobra. — Srednjeevropski čas