V sredo so po zaobljubi v kranjski in škofjeloški kasarni predali namenu nov športni poligon z igrišči za nogomet, rokomet, odbojko in tenis, z atletsko stezo) in telovadnimi objekti. Poligon je predvsem delo vojakov in starešin, omogočal pa bo smotrno izrabo prostega časa in krepitev bojne pripravljenosti. Na sliki kranjska igrišča. Leto XXXI. Številka 73 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jeaeaice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Andrej Žalar GLASILO SOCIA NE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Kranj, petek, 22. 9. 1978 Cena: 4 din Liat izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1940 trikrat tedenako, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Samoupravne interesne skupnosti v prihodnjih dveh letih Dogovor o prednostnih nalogah V »redo je bilo v Kranju posvetovanje o uresničevanju družbenega plana občine. — F o to: F. Perdan Nespremenjeni cilji KRANJ, 20. 9. 78 - Na današnjem posvetu o izpolnjevanju srednjeročnega družbenega plana občine Kranj, so se zbrali predsedniki skupščin in izvrsnih odborov ter sekretarji samoupravnih interesnih skupnosti, predstavniki skupščine in izvršnega sveta občine Kranj ter člani predsedstva SO in občinske konference SZDL Kranj, da bi še enkrat pretresli celotno vsebino poročila izvršnega sveta občinske skupščine o uresničevanju družbenega plana občine za obdobje 1976- 1980 m to za leta 1976 in 1977 ter za prvo polovico letošnjega leta, kot tudi oceno rezultatov gospodarjenja v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Razpravljalci so v celoti podprli ugotovitve in stališča izvršnega sveta in se zavzeli za dosledno uresničevanje sprejetih srednjeročnih ciljev družbenega plana občine. KRANJ - Izvršni svet kranjske občinske skupščine je razpravljal o ocenah projekcij programov samoupravnih interesnih skupnosti za prihodnje leto in za leto 1980. Člani izvršnega sveta so menili, da gre v tej razpravi za zdaj res samo za oceno, saj natančnejših republiških podatkov in navodil še ni. Pričakovati pa je, da bo težišče usklajevanja preneseno na občino, da bo v prihodnjih dveh letih potrebnih manj solidarnostnih sredstev in da se bo tudi število občin, ki prejemajo pomoč za financiranje programov SIS, zmanjšalo. Kljub temu je izvršni svet ugotovil, da bo treba vrednost programov interesnih skupnosti znižati povprečno za okrog 2 odstotka, sicer ne bo uresničeno načelo, da mora biti rast porabe manjša od rasti družbe- nega proizvoda, kar zadnji leti v kranjski občini uspešno uresničujejo. Vseeno pa z razpravo o tem ne kaže odlašati, saj časa ni na pretek, ker morajo biti že pred koncem leta nared aneksi k samoupravnim sporazumom samoupravnih interesnih skupnosti. Člani izvršnega sveta so menili, da se kaže vseeno že letos odločiti za nekatere prednostne naloge na tem področju. Gre predvsem za smelejše reševanje komunalne problematike, za gradnjo novega vrtca na Planini, za ureditev izpraznjenega gradu Keiselstein, za urejevanje doma upokojencev na Planini in za reševanje stanovanjske problematike upokojencev, za kar ima Kranj na voljo tudi nekaj republiških sredstev, in za širitev celo- dnevne šole. Uresničevanje teh nalog terja skupno delo vseh samoupravnih interesnih skupnosti, usklajevanje njihovih programov in sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami. -jk Splošna ugotovitev posveta je bila v dejstvu, da se je kranjska občina v preteklem obdobju tega srednjeročnega obdobja razvijala skladno z zastavljenimi cilji, da »o gospodarski uspehi celo nekaj nad pričakovanji, vendar so bila ugotovljena tudi določena odstopanja in negativne tendence, predvsem zaostajanje izvoza za planiranim obsegom ter prekoračivan je zaposlovanja. Na drugi strani pa je prehitra rast Števila zaposlenih pogojena s prilivom delavcev iz drugih občin, kar vse zahteva nove dodatne naložbe za zadovoljitev potreb novih občanov in njihovih družin (stano-VanJa, vrtci, šole, .. .). Izvršni svet zato zahteva od vseh organizacij združenega dela, da ponovno prouče svoje razvojne programe in jih prilagodijo zahtevam po uvajanju sodobnejše tehnologije in organizacije dela na-rnesto novega zaposlovanja. Pri tem opozarja tudi na določena stukturna neskladja v naši kranjski industriji, kajti zadnje Čase postaja skrajno problematičen del tekstilne industrije. Čeprav je le-ta imela v prvem povojnem obdobju v Kranju in vsej Jugoslaviji dokaj dominanten položaj in je v tem času ustvarjala priznan delež akumulacije za razvoj predvsem drugih panog industrije, pa je danes njen ekonomski in tehnološki položaj v Kranju tak, da ima samo dve izbiri: ali v sodelovanju z družbenopolitično skupnostjo modernizirati tekstilno industrije do take rnere, da bo lahko zagotovila za približno enako delo približno enak osebni dohodek delavcev in enako akumulacijo kot druge industrijske panoge, obenem pa ostala konkurenčna tekstilni industriji iz drugih območij, ali pa postopoma opuščati to proizvodnjo in se preusmeriti v perspektivnejšo in hitreje se razvijajočo se panogo industrije. Celotna problematika bo obravnavana na seji vseh zborov občinske skupščine, ki bo koncem meseca, in se pričakuje poglobljena in tehtna razprava tudi o ostali problematiki, ki zadeva osebni in družbeni standard pa tudi interese naših občanov: gradnja stanovanj, vrtcev, šol, novih domov za upokojence oz. za socialne oskrbovance, nadaljnji napredek komunalne dejavnosti, ki je eden izmed glavnih pogojev nadaljnjega družbenega in gospodarskega razvoja občine, da o potrebi kulture, športa, šolstva, zdravstva in seveda o izboljšanju njihovega delovanja in poslovanja tu niti ne bi govorili! Ker vse tO po drugi strani zahteva tudi svoj delež finančnih sredstev, se bo v združenem delu, v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih ter v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti potrebno kaj kmalu dogovoriti o samih programih, ter o vrstnem redu izpolnjevanja nalog ter njihovem financiranju. V tem globalnem dogovarjanju pa vsekakor mora svojo vlogo odigrati zbor združenega dela občinske skupščine. Od zrelosti kolektivov, ki pošiljajo delegate v ta zbor kot tudi od zrelosti samih delegatov bodo v mnogočem odvisni zaključki in sklepi seje ter smernice nadalj-nega razvoja naše občine. I. S. Golničani za samoprispevek Golnik - Preteklo soboto je bil na Golniku referendum, na katerem so se prebivalci krajevne skupnosti Golnik odločali o samoprispevku za asfaltiranje krajevnih cest in potov ter nekaterih drugih površin. Sobotno glasovanje je uspelo nad pričakovanji. Od 860 volilnih upravičencev jih je glasovalo 86 odstotkov. Kar 72,5 odstotka vpisanih volivcev je glasovalo za samoprispevek! Izidi glasovanja kažejo, kako velika želja vlada v krajevni skupnosti za odstranitev makadama in vgraditev as" falta. Prav tako pa sobotni referendum ne bi bil tako uspešen, če se ne bi krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije odločile za skrbno pripravljeno akcijo. Golničanom bodo pri asfaltiranju pomagali razen Inštituta še delovni kolektivi, ki imajo v krajevni skupnosti svoje poslovalnice in enote ter kranjska občinska skupščina. -jk r ŠKOF J A LOKA — V sredo je v šoli za poslovodne kadre predaval predsednik avstrijske organizacije za mednarodne gospodarske odnose dr. Fritz Bock. Govoril je predvsem o odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo. Poleg gospodarskega sodelovanja meddržavama Je med drugim obdelal tudi družbeno-gospodarski sistem A vstrije in še posebej gospodarski in socialni položaj slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti, probleme in vprašanja kooperacijskih oblik med državami različnih gospodarsko-političnih sistemov in z deželami v razvoju. Obrazložil je tudi avstrijska stališča do aktualnih svetovnih problemov in vprašanj. — Foto: F. Perdan DOGOVORIMO SE 6.-7. stran: SEJA RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Radovljica — Danes na (i. sirani objavljamo gradivo za seje vseh treh zborov skupščine občine Radovljica. Delegati bodo obravnavali več pomembnih vprašanj, med drugim tudi rezultate gospodarjenja v prvem polletju, program stanovanjske gradnje, analizo uresničevanja srednjeročnega družbenega načrta občine Radovljica v letu IM7o' in 1977. osnove pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč v občini, poročilo o delu skupine za opravljanje nadzorstva nad zakonitostjo dela v organizacijah združenega dela ter več predlogov odlokov. 8. stran: SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE V sredo. 4. oktobra, se bodo sestali zbori kranjske občinske skupščine. Na H. strani objavljamo gradivo /a sej«*- Delegati bodo ocenili kranjsko gospodarjenje v letošnjem prvem polletju in obravnavali uresničevanje srednjeročnega družbenega plana občine v prvih treh letih. Razpravljali bodo tudi o sociaini politiki in socialnem razlikovanju v občini in o odloku o blagovnih rezervah. Na sejah bodo imenovali tudi pomočnika družbenega pravobranilca samoupravljanji' Zlata srna za Bohinj Bralci tednika Arene so med malimi turističnimi kraji na kopnem letos najvišje ocenili Bohinj. Ocenjevali so urejenost in privlačnost krajev ter cene. Predstavniki Bohinja so zato v Vrsarju, kjer je bila slovesnost, prejeli zlato srno, medtem ko so najvišje priznanje za najbolj urejen kraj na obali podelili Vrsarju. Zlata srna je vsekakor veliko priznanje turističnim delavcem Bohinja in domačinom, še posebno, ker so ga izrekli gostje, ki so letovali v Bohinju in v njegovi okolici ter posebna strokovna komisija. D. S. J NAROČNIK Davekše naprej Enoodstotni davek iz osebnega dohodka občanov, kije bil vpeljan letos, naj bi veljal le do konca leta. Po osnutku zakona o dopolnitvah republiškega davčnega zakona pa se bo obdržal kot stalen vir dohodkov republiškega proračuna. Vse nove obveznosti republike do zveze, zaradi katerih so davek uvedli, bodo namreč veljavne tudi naslednje leto. Kolikšen bo letos neobdavčeni dohodek občanov, še ni odločeno, predlog pa je, naj bi znašal 142.000 dinarjev, olajšava za vzdrževanega družinskega Člana pa naj bi bila 34.000 dinarjev. Bogata turistična bera Čeprav letošnja .turistična sezona še ni pri kraju, je že zdaj jasno, da bo rekordna. V prvih osmih mesecih je bil celotni turistični promet večji za 13 odstotkov, in sicer tuji za 19, domači pa za 8' odstotkov. Predstavniki Turistične zveze Jugoslavije trdijo, da bo registrirani turistični devizni priliv letos presegel milijardo dolarjev. Praznik Istre V dvorani Vatroslav Lisin-ski v Zagrebu so v sredo zvečer proslavili 35-letnico priključitve Istre in drugih naših krajev k Hrvatski in Jugoslaviji. S slovesne seje so poslali predsedniku Titu pismo, v katerem je med drugim rečeno, da prebivalci Istre, Reke, Zadra. Cresa, Lošinja in Lastova slave veliki dan svoje združitve z matično domovino prepričani, da je samo K P Jugoslavije, ki ji je stal na čelu predsednik Tito, lahka v cilje narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije vgradila tudi osvoboditev teh krajev. V Beograd tri letala? Ni vzrok prenovljeno brniško letališče, niti ni to jesen prvič opazna velika gneča na letalih, ki letijo od Ljubljane do Beograda in nazaj. Že nekaj jeseni je tako, da so vozovnice za Jalovo letalo prodane štirinajst dni pred poletom, za Inexo-vo pa teden dni. Zato razmišljajo, da bi jutranji in popoldanski povezavi našega glavnega mesta z Beogradom dodali še tretjo. Morda že novembra letos, zagotovo pa aprila prihodnje leto Onesnažen zrak preti gozdovom Onesnažen zrak ne škoduje le ljudem in živalim, ampak tudi gozdu. To je glavna tema srečanja mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih organizacij, ki ga prireja inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani. Udeležuje se ga 70 gozdarskih strokovnjakov z vsega sveta. V prvih dneh so izmenjali izkušnje, v naslednjih pa se. bodo se znanili s stanjem slovenskih gozdov. Onesnažen zrak je v Sloveniji poškodoval £e 20.000 hektarov gozda, popolnoma pa ga je uničil že 4000 hektarov. Najhuje so prizadeti gozdovi v Zasavju. Mežici in v celjski kotlini. 101 učenec na politični šoli Kumrovec — Za osnovnimi in srednjimi šolami so se v pone deljek odprla tudi vrata višješolskih zavodov in fakultet. Nove učence je sprejela tudi politična šola ZKJ Josip Broz-Tito v Kumrovcu. Letos jo obiskuje 101 učenec iz vseh republik in avtonomnih pokrajin. Prevladujejo delavci inženirji, funkcionarji in družbenopolitični delavci. Slušatelji naj bi po učnem programu proučili okoli 15(XX> strani marksistične, ekonomske, filozofske in druge literature. V torek 19. septembra, seje od sodelavcev poslovil dolgoletni direktor Grafičnega podjetja Gorenjski tisk Jože Konc, kije kot dober gospodarstvenik uveljavil to delovno organizacijo na slovenskem in jugoslovanskem grafičnem področju. Do marca 1975, koje GP Gorenjski tisk postal enovita delovna organizacija, in se je tudi GLAS samoupravno organiziral v samostojno delovno organizacijo, je bil tudi direktor naše časopisne hiše. Foto: D. Dolenc JESENICE Na zadnji seji krajevne konference SZDI. Dovje - Mojstrana jvi Ham obravnavali priprave na volitve v organe krajevne skupnosti Zavzeli mi se. da v najkrajšem času evidentirajo sposobne krajane /a organe krajevne skupnosti. Potem so izvolili tri sodnike-poroi mke seznanili pa so se tudi s sklepi .=eie sveta kra ie\ne skupimo j v^JJ'T'*" " il»fMV,:,a 1)0 Pivdsedslvn občinske konleren, e /..SMS Jesenice, (lani bodo ocenili dosedanji potek iavne razprave o dokumentih za 10 kongres /SMS. delo posameznih članoA pred sedstva. dogovoril, se hodo u nadaljnjem delt. ,»odročnih konleren, mladih ter obravnavali kadrovško%listo republiške konference /.SMS j r: KRANJ V torek. 19. septembra, je bila v Kranju 20 seja izvršnega sveta občinske skupščine, na kateri so obravnavali gradnjo cestnega omrežja v kranjski občim m soglašali / odločbo o ugotovitvi splošnega družbenega interesa nad nekaterimi parcelami v C'irčah kjer bo potekala gradnja. Izvršni svet je obravnaval tudi priprave na izdelavo prostorskega plana kranjske občine in nekatere urbanistične in zazidalne načrte, kjer so še posebno pomembni osnutki detajlnih tuba nisticnib redov za KS \ oklo-Voglie. Velesovn. Visoko Trstenik- IV netiše in Mesnico, ki bodo kmalu javilo razgrnjeni -jk SGP GRADBINEC n.sol.o.KRANJna zor je v a I Po sklepu Odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD STROJNO KOVINSKI OBRATI KOKRICA objavljamo proste delovne naloge in opravila 1 5 ŠOFERJEV 4 ŠOFERJE ZA SEKTOR JESENICE Pogoji: končana poklicna šola /a voznike motornih vozil in izpit za C in E kategorijo in dve leti delovnih izkušen i. 2. ŽERJAVISTA Pogoji: končana poklicna šola kovinske smeri iti i/|>it za žerjavista ter tri leta delovnih izkušeni. 5 MEHANIKA Pogoji: k ončana poklicna šola kovinske in avlojiieha-nične smeri in :\ leta delovni!, izkušeni I 4 STROJNIKI TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE Pogoji: končana poklicna šola kovinske smeri. izi»it - za strojnika TGM in najmanj 2 leti delovnih izkušenj. Po sklepu Odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD GRADBENA OPERATIVA TRŽIČ objavljamo proste delovne naloge in opravila r> OBRAČUNSKI TEHNIK Pogoji: končana srednja tehnična šola gradbene smeri. opravljen strokovni izpit in najmanj \\ leta delovnih izkušenj Po sklepu Odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNE SLUŽBE KRANJ objavljamo proste delovne naloge in opravila b\ KNJIGOVODJE OSEBNIH DOHODKOV Pogoji: končana srednja šola ekonomske smeri in najmanj "I let a delovni h izkušenj Za vse razpisane delovne naloge se delo združuje za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Kandidati naj prošnje z dokazili pošljejo na naslov: SGP Gradbinec Kranj, kadrovsko socialna služba. Kranj. Na-zorjeva 1. Prijave sprejemamo 15 dni od objave v časopisu. r Delegat na 10. kongresu ZSMS Kongresu dati vsebino Tržič - Trz.iško mladino ho na 10. kongresu ZSMS v Novi Gc do katerega nas loči samo še dvajset dni. jnedstavljalo pet delegatov. Zanimive hodo predvsem njihove razprave o marksističnih krožkih, inventivni dejavnosti in mednarodnih odnosih. Marko Valjavec. ki odhaja na kongres sicer kot gost. pa pripravi;, temi. vzeti iz. političnega sistema, in sicer oceno razvoja produkciisl odnosov v naši družbi in vlogo ZSMS pri tem ter vprašanje zap< 1 delavcev v mladinski organizaciji. Kot absolventu politološke smeri na Fakulteti za socioh _ politične vede in novinarstvo in že nekaj let zelo delavnemu mladine to področje Marku Valjavcu ni neznano. Zabeležimo le nekaj njeg misli, ki jih namerava posredovati v svoji razpravi: »V naši druži pojavljata temeljni protislovji: na eni strani se opredeljujemo _ samoupravno izražanje interesov, na drugi strani pa smo po rmx-voju produktivnih sil še vedno v denarno blagovni menjavi s tržiščem. Le z zavestno akcijo bo mogoče graditi nove odnose na novih osnovah: pri tem ima pomembno vlogo tudi ZSMS Samoupravna organiziranost pa omogoča tudi uveljavljanje ne-samoupravnih interesov in obratno. Na tem področju je pomembna vloga subjektivnih sil. Ugotoviti moramo, zakaj in kako je ZSMS kot subjektivna sila družbi potrebna. Mladi namreč moramo delovati predvsem v organizaciji SZDL in delegacijah, ne pa se ukvarjati z mladinskimi problemi, ki sploh niso mladinski, ampak družbeni.« Druga tema. v katero se je poglobil Marko Valjavec. je vprašanir profesionalcev v mladinski organizaciji. »Mislim, da bi najpre morali jasneje opredeliti vlogo teh delavcev. Malokdo od članov ZSMS pravzaprav ve, kaj sploh delajo, da so njihova, .tehnično-izvršilna' služba, največkrat pa .deklice za vse'. Profesionalce* sicer mladinska organizacija nima veliko, enega ali dva v občini, pa vendar na njih sloni največ dela. Člani v posameznih organih občinske konference ZSMS bi morali pokazati vtf samoiniciativnosti in odgovornosti pri uresničevanju svojih nalog, da bi zaposlenega mladinca razbremenili in mu omogočili tudi vsebinsko poglobljeno opravljanje nalog. S tem bi se h kra: izognili nevarnosti birokratizacije, odločanja enega. So pa p« drugi strani profesionalci tudi precej huda obremenitev n plitke finance občinskih konferenc ZSMS. Trebar bo zato misliti o sistemskih ukrepih financiranja, kakor tudi o em nejšem nagrajevanju v vsej Sloveniji.« Sogovornik je poleg teb navrgel še kup misli, ki bodo. i naletela na odprta ušesa delegatov 10. kongresa, kajti marsikatet nakazana rešitev bi motala najti mesto v sklepnih kongresnih d,.v. mentili. »Rad bi. da na kongresu ne bi zapravljali časa za stvari ki so bile že neštetokrat povedane. Delegati bi ob tej prilik: morali izmenjati izkušnje, da se bodo s kongresa vrnili bogatel* in da bodo pridobljeno znanje lahko posredovali naprej. Pir čakujem tudi, da bomo kongresu znali dati vsebino in s trti dobro akcijsko osnovo za nadaljnje delo.« H Jelov č-.in Brez zaposlitve 39 Tržičanov Tržič — Skupnost za zaposlovanje Kranj je pripravila odgovor na vprašanje, ki ga je na tržiški skupščini zastavila delegacija Združene lesne industrije. Zanimalo jo je, koliko je v tržiški občini brezposlenih in kolikšna sredstva se namenjajo za pomoč tem ljudem. Skupnost za zaposlovanje ugotavlja, da je bilo konec letošnjega maja v tržiški občini .39 iskalcev zaposlitve, od tega 12 žensk in 27 moških. Med moškimi je bilo 16 iskalcev pri- JRŽIČ učenih, 10 jih je imelo poklicno **■ eden pa visoko šolo. Od zengtf iskalk zaposlitve pa sta bili dve r priučeni, 8 priučenih, poklicne srednjo šolo pa sta imeli po i iskalka. Maja je imelo pravico do ztb* stvenega zavarovanja 13 iskalcev poslitve, zanje pa je bilo treba tal toviti 3200 dinarjev. Pravico do' narnega nadomestila pa sta is* dve osebi in sta prejeli 5380 dinar Organiziranost sveta krajevne skupnosti na Havnah j«* hjj, m nja tema seje izvršnega odbora krajevne konference SZDL v skup** Tržič-Havne. Na seji so sodelovali tudi vodje delegacij jn /astof*^ družbenopolitičnih organizacij. Kvidentiranju kandidatov posve poseluio skrb. saj v preteklosti pri izbiri niso imeli najsrečnejSi kar velja še posebno za mlade, katerih organiziranost je šepal* novem svetu KS bodo z.astoj>ana vsa naselja, v njem jia bosta p predstavnika družbenopolitičnih organizacij. V svetu bo od 11 #• § članov, vsak pa bo zadolžen za določeno področje, kar je p,-, t delovanju sveta. Z evidentiranimi kandidati so bili že opravi' razgovori, vsak j>a bo moral sodelovati tudi pri oblikovanju defr> programa^ *« Kepir DOGOVORIMO SE SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE JESENICE Jesenice - V ponedeljek. 2-r». septembra, ho seja družbenopol -nega zbora skupščine občine Jesenice, v torek. 2«. septembra, pa ha* seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela. Na sejah boti delegati razpravljali o analizi uresničevanja družbenega |>lana r*xv« občine Jesenice za obdobje l?>7b do 1W0 v letih l!>7(». 1977 in |9ft o predlogu odloka o blagovnih rezervah v občini, o predlogu od o potrditvi zazidalnega načrta pokopališča Kranjska gora. o program« skupščine občine .Jesenice za obdobje september-december 1978. o likovanju stališč o točkah dnevnega reda za zbor občin skupščine. -cialistične republike Slovenije ter o volitvah in imenovanjih. Na * zbora združenega dela bodo imeli še obširnejši dnevni red in poleg teh vprašanj bodo govorili tudi o potrditvi zaključnega računa nekdanji* investicijskega sklada na samoupravno komunalno skupnost ončiir lesenico ter o programu skupščine in o zagotovitvi sredstev za odpne posledic pol resa \ Posočju. URESNIČEVANJE SREDNJEROČNEGA PLANA Jesenice - Izvršni svet skupščine občine je zavzel stališče u analizi uresničevanja srednjeročnega plana občine Jesenice. ( lani K***! ugotovili, da imajo vse organizacije združenega dela svoje' sredn.iHnvrr »nemarne, ki so sicer |>o kvaliteti precej različni. Se večino ,e pm, organizacij, ki se premalo vključujejo v sistem samouj>ravnega nfa* ranja. premalo se delovne organizacije tudi povezuje.!"- Prijave je treba poslati v zaprtih ovojnicah in z oznako »Za razpisno komisijo« na naslov: Izobraževalna skupnost Radovljica. Radovljica, Kopališka c. 10, v 15 dneh od dneva objave. no zaposlovanje, kar terja dodatne naloge pri gradnji objektov družbenega standarda, ki so dodatna obremenitev za marsikdaj slabše akumulativno gospodarstvo in družbo nasploh Z vajeti smo spustili porabo predvsem v letu 1976, lani in letos pa je njena rast spet manjša od rasti družbenega proizvoda, kar je v skladu z družbenim planom. Občinska skupnost mora letos in prihodnjih dveh letih" posvetiti večjo pozornost primarnemu in terciarnemu sektorju gospodarstva, malemu gospodarstvu, sejemski dejavnosti in komunali, kjer se kaže dogovoriti, kakšno komunalo želimo in koliko smo voljni za njen razvoj prispevati. Zaostajamo pri povezovanju kmetijstva, trgovine in živilske industrije, smeleje pa se kaže lotevati tudi varstva okolja. Tehtne so tudi ugotovitve ocene, da uvoz spet krepkeje prehiteva izvoz in da je plan izravnave plačilne bilance leta 1980 v nevarnosti. Premalo se kranjsko gospodarstvo spogleduje s tretjim svetom in preveč je še nezaupanja do domačih surovin. Pri investicijah smo ujeli republiško povprečje, vendar spet preveč vlagajo v zidove in premalo v stroje, znanje in opremo. Predvsem pa se bo treba resneje pogovarjati o položaju dela kranjske tekstilne industrije in. odločiti, ali z njo nadaljevati in jo spraviti na raven drugih panog ali razmišljati o njenem preusmerjanju. Klub tem vrzelim kranjski družbeni plan ni v nevarnosti. Ob smelejšem uresničevanju zakona o združenem delu in organi:dranejšem družbenem planiranji} bo mogoče doseči 10-odstotno ras; družbenega proizvoda. 8-odstotno rast industrijske proizvodnje in pi; takšno stopnjo rasti produktivnosti. Te cilje je kranjska družbenopeii'i^na skupnost sposobna doseči. T Košnjek ^ INEX adria aviopromet^ljubiiana Odbor za medsebojna razmerja I razpisuje naslednje kadrovske štipendije: 2 4. (i. strojna fakulteta — T štipendija elektro fakulteta — 1 .štipendija ekonomska fakulteta — 2 štipendiji ekonomska srednja šola — 4 štipendije tehnična srednja šola — strojna — 2 štipendiji tehnična srednja šola — elektro — 2 štipendiji Pogoji: — prošnja ha obrazcu DZS !.*>•>. — fotokopija potrdila o premoženjskem stanju — fotokopija potrdil;« <» dohodku družine in čl v družinski skupnost i. — potrdilo o višini otroškega dodatka oziroma o lom. da ot roškega dodat ka no preioma'jo. — fotokopija zadnjega spričevala: iiiov. ki žive (>pl idilo Turistična poslovalnica GENERALTURIST -BLED 64260 BLED Cesta svobode 19 objavlja prosta dela in naloge za 1 REFERENTA ZA DELO NA OKENCU Pogoji: popolna srednješolska izobrazba pasivno znanje dveh svetovnih jezikov 2 REFERENTA ZA OBRAČUN IN ADMINISTRACIJO Pogoji: srednja ekonomska šola dobro znanje strojepisja Delo se združuje za nedoločen čas. Poskusno delo 2 meseca. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov: Generalturist — Bled 64260 BLED, Cesta svobode 19. [|. želi skleniti učno razmerje / učenci poklicnih šol: 1. aviomehanik — 2 učni mesti 2. radiomehanik — 2 učni mesti Pogoji: kandidat) naj vlogi prilože zadnje šolsko spričevalo. Kandidati naj pošljejo svoje vloge v roku 15 dni od objave na naslov Inex Adria Aviopromet, Titova 48, Ljubljana LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV n. sol. o. Škofja Loka Na podlagi sklepov pristojnih kadrovskih komisij VABIMO K SODELOVANJU — diplomirane strojne inženirje (dela in naloge na področju konstruiranja, tehnologije, razvoja in prodaje); — elektroinženirja (za delo in naloge na področju konstruiranja); več strugarjev; več orodjarjev — ročnih; — več orodjarjev — rezkalcev Prijave z ustreznimi dokazih sprejema kadrovsko-so-cialna služba 15 dni po objavi. F GLAS] sli aiL. Petek, 22. septem bra h Gradnja glavnega zbiralnika GZ-4 pri Iskri Široka dejavnost KOGP Kranj POSLUH ZA OBČANA Občani najbolj kritični do komunale — Bi lahko bilo naše mesto bolj čisto? — TOZD Obrt poznana po celi Jugoslaviji — S klasično opeko pokrivajo potrebe Gorenjske^ — Specializirani za nizke gradnje — Nova hala za proizvodnjo izdelkov iz opečnega zdroba in betonskih izdelkov — Skrb za dobro počutje delavca Komunalno obrtno in gradbeno podjetje Kranj obsega različne dejavnosti. Štiri temeljne organizacije in skupne službe ima in v teh štirih dejavnostih toliko posebnosti kot nikjer drugje. Leta 1969 so se tako odločili in združili več manjših obrtnih proizvodnih dejavnosti v eno podjetje. Ne pa tudi pod.vno streho. Razdrobljeni so bili po vsem Kranju in okolici. Tudi danes so še: opekarna v Straži.šču in Češnjevku. gramoznica in cementni izdelki v Stru-ževem, tapetništvo š<> vedno y premajhnih prostorih v mestu itd., toda združeni so nekako z novo upravno zgradbo, samskim domom in obratom družbene prehrane na Primsko-vem. ki ljudem, ki so tu zaposleni, pomeni največ. Večina jih je daleč od doma, iz drugih republik, in so doslej prebivali večina v slabih stanovanjskih razmerah. Zdaj se šele počutijo enakovredne člane naše družbe in zagotovo ne bodo več toliko odhajali kot prejšnje čase. ko je bila prav v takih službah, kot je komunala, fluktuacija najhujša. DEJAVNOST POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA Petsto delavcev danes združuje delo v Komunalno obrtnem in gradbenem podjetju Kranj. TOZD Komunala s svojimi 100 delavci ni sicer največji tozd, je pa prav zaradi svojega posebnega družbenega pomena stalno na očeh občanov: sem namreč sodijo ceste in javna snaga, pogrebne storitve, odvoz smeti, kanalizacija, tržnica in avtostrojni park. Za okrog 260 km občinskih cest skrbijo. V glavnem je to makadam in v večini gorske ceste, kar pa je asfalt, pa je Že vse dotrajano, kot na primer ta iz Nakla do Kokrice, v katero smo se že tolikokrat spotaknili. No, skrbijo še za mestne ulice in trge, toda. da bo jasno, le asfalt, ne pa tudi vzdrževanje in čiščenje zelenic. KRANJ BI BIL LAHKO BOLJ ČISTO MESTO! Mesto čistijo čistilci komunale v zgodnjih jutranjih urah in če se sprehodite po mestu takole od 6. do 8. ure zjutraj, imate dober občutek, da je naše mesto sveže, čisto. Pa pojdite potem skozi mesto še ob enajstih ali pa ob drugi uri popoldne, bo pa slika povsem drugačna. Pri TOZD Komunala so že razmišljali, da bi mesto čistili še enkrat, tam okoli 11. ure, toda, pravijo, da bi se ne izplačalo. Dokler ne bo naš občan spremenil svojega odnosa do čistoče mesta in metal smeti tja kamor je treba, bomo imeli svinjarijo, pa naj se delavci komunale še tako ženejo na svojem dnevnem obhodu. Pred kratkim so po vsem mestu strokovno obesili (urbanistični inspektor je določil mesta!) okrog 200 res ličnih malih Montaža oken in copilit stekel zelenih smetnjakov. Ste jih že sploh opazili, dragi občani? Lepo, če ste jih, in če ste jih tudi uporabili, drugi pa vedite, da so, skoraj na vsakem drugem koraku, če jih boste rabili. Druga pesem je seveda pranje mesta. Vsi vemo, da je v Kranju toliko prahu v zraku, da ga nobena metla ne more pomesti. Zato bi bilo potrebno pogostejše pranje. Toda tu se pa vse ustavi pri denarju. Pri Komunali pravijo, da perejo le tolikokrat, kolikor je »ipage«, kajti Samoupravna komunalna interesna skupnost plačuje le režijske ure opravljenih del. In komunalci bi raje večkrat prali mesto, saj zdaj avtomobil za pranje cest in pločnikov še zdaleč ni polno izkoriščen. Res pa je tudi, da avtočistilec zahteva ravne cestne površine, Kranj pa ima večino kotanjastih. Za ilustracijo povedo, da so sredstva, kolikor jih za to dobe, pri normalnem pranju porabljena takole približno v 3 mesecih, za ostali del leta pa ni denarja. Prav bi pa bilo, da bi bilo mesto prano večkrat na teden, ne pa le nekajkrat na leto! ZA ČIŠČENJE SNEGA ODGOVORNA SAMO KOMUNALA Podoben primer je odvoz snega. Pravijo, da imajo toliko mehanizacije vedno pri roki. da bi bil lahko ves sneg v enem. dveh dneh odstranjen. Pa je spet cokla pri denarju in čim dlje se odlaša, več naredi tu narava: sonce in dež opravita svoje in še plačati ni treba. Drugo je pa seveda slaba volja občanov, ki pa jim komunalci ne morejo dopovedati, da so za ta dela dobili le toliko in toliko denarja in da je odlok mesta, ki je bil objavljen tudi v Uradnem vestniku Gorenjske v GLASU, da mora v mestu vsaka stranka, vsako trgovsko podjetje itd. počistiti po svojem pločniku! Avtobusno postajo na primer morajo tudi sami očistiti. Je pa nerodno to. ker je tu delitev javnih površin in se prepletajo ene in druge. Prav bi bilo. da hi bilo čiščenje javnih površin pod eno firmo in dokler bo tako. bo negodovanje. No, le toliko, da veste, da tudi za Čiščenje snega ni odgovorna samo komunala ... So pa vedno za to, da se bolje organizirajo te službe v mestu, kajti bolje ko bodo organizirani, boljše bodo tovrstne storitve občanom. Občan mora imeti posluh pri organizaciji te službe v okviru Samoupravne komunalne interesne skupnosti, ko se odloča o teh stvareh. ODPADKI, ODPADKI... Je že tako. da se navadno obregu-jemo le v to, kar vidimo in nas neposredno dregne v nos. Tako nas vse pestijo trde smeti, ki jih je treba uničiti. Uden boršt, kjer je mesto za odlaganje trdih odpadkov za mesto Kranj in okolico, je že postal problem: 130 do 140 tisoč kubičnih metrov (!) smeti vsako leto zvozimo v to jamo. Približno polovico, 60 do 70 tisoč, gre na račun gospodinjstev, ostalo pa so odpadki industrije. Te smeti se tudi pogostokrat vnamejo in če to zagori, se ne da pogasiti v štirinajstih dneh. Pogos'te so pritožbe krajanov, toda sporazumno je bilo določeno, da se odvažajo smeti prav v to jamo in dokler se ne bomo spet samoupravno domenili drugače, bomo vozili smeti sem. Po 3000 smetnjakov dnevno izpraznijo komunalci. Najhuje je ob POGREBNA SLUŽBA BREZ PRIPOMB Izgleda, da imajo pri tozd Komunala še najmanj težav s pogrebno službo. Tyu stvari mirno tečejo, čez službo ni pritožb in vse kaže. da imajo tu zbrano res pravo ekipo. Težave pa se kažejo že vnaprej, ko bo treba iskati novo lokacijo, če bo staro pokopališče zaprto. To pa bi bilo lahko že v sedmih, desetih letih. PLUG ZA REZERVO Avtostrojni park je premajhen, vozila so v večini dotrajana — na leto kupijo enega do dva avtomobila. Letos bi rabili nov prekucnik. vendar ga bo zaradi spremenjene TAMOVE proizvodnje težko dobiti še letos. S specialnimi stroji so pa dobro opremljeni: plugov in čistilcev je dovolj za normalno zimo. No. en kamion s plugom bi morali imeti v rezervi, ker kaj rado pride do okvare v najhujšem in potem kasen odsek ceste ostane nesplužen in seveda takoj sledi kritika ... POLNE ROKE DELA V OBRTI Tozd Obrt je po številu delavcev (147) in po doseženem celotnem dohodku (60 milijonov) največja tozd v KOGP Kranj. S svojimi zaključnimi deli v gradbeni- Makadam zahteva pogosto izravnavo cestišča praznikih, ko je treba vse smeti odpeljati v nadurah. Odvoz smeti bodo v kratkem še razširili. Tako bo zajet tudi Preddvor, Zg. Besnica. del Bitnja ter Pre-doslje, dogovori pa teko tudi z Jezerskim. Komunalna služba teži za tem. da bi zajela čim širši odvoz smeti, saj bi tako ostali bolj čisti tudi naši gozdovi, kjer se vse pogosteje pojavljajo divja smetišča. Pripravlja se tudi nov odlok o ravnanju s smetmi — obvezna območja, kjer bo vsak dolžan smeti pravilno deponirati in omogočiti odvoz. Težnja je tudi, da hi se oblikovala enotna cena za odvoz smeti in odpadkov v vseh KS. toda zaenkrat je to skoraj neizvedljivo. REKE NEOČIŠČENIH ODPLAK Vse hujši problem, ki se ga vsi od kraja premalo zavedamo, ali pa namenoma zatiskamo oči pred njim. pa je reka neočiščenih odplak, ki se zlivajo v Savo in Kokro. Edino nekatere industrije imajo prečiščevalne naprave. Trenutno je v obdelavi desetletni program kanalizacije in čistilnih naprav za 100.000 ekvivalentnih enot - 30.000 za prebivalce in 70.000 enot za industrijo. Vzporedno s tem pa bo treba zgraditi in dograditi glavne zbirne kanale, ki bodo vodili vse odplake na čistilno napravo v Zarici. Potrebna bodo ogromna sredstva. Projekt bi zajel tudi novo nastajajoča naselja štvu — mizarji, steklarji, polagalci podov, pleskarji, pečarji in tapetniki — pokrivajo celotno Gorenjsko, del ljubljanskega območja, tapetniki pa kar celo Jugoslavijo. Opremili so vrsto prvorazrednih hotelov, ladje, kot na primer Jedinstvo, kinodvora-ne itd. Delajo v glavnem za ekskluzivne projekte po naročilu Slovenijalesa, Lesni ne in podobnih delovnih organizacij. Največjo poslovno enoto v tozd Obrt sestavljajo polagalci podov, saj jih je okrog 40. Delajo po vsej Gorenjski in delu Ljubljane, ločena pa je tudi enota za finalni pod in podložne betone. Težave imajo predvsem z rezervnimi deli, ker imajo večino strojev in pripomočkov iz uvoza. Dela pa je dovolj, saj sodelujejo z gradbeno operativo širom Slovenije, kot je Gradbinec, SGP Tržič, SGP Gorenje, SGP Tehnik Škof) a Loka, SGP Graditelj Kamnik, Tehnika Ljubljana, Gradiš, Zidar Kočevje itd. Tudi pri steklarstvu so največji na Gorenjskem. Delovne razmere so ae za steklarje v zadnjih petih letih zelo popravile. Na Primskovem imajo novo delovno halo. Tudi za tepetništvo se pripravljajo novi prostori na Primskovem, saj so na sedanji lokaciji silno utesnjeni. Največ prostora potrebujejo za skladiščenje gotovih izdelkov. Pravijo, da bodo z gradnjo leta 1979. Pečarjev manjka. Radi 1 širili to enoto, ki je do zdaj dtJ» v poslovni enoti skupaj g » skarji. V bodoče bosta osa* svojeni. Naročil je toliko, da morajo odklanjati in radi okrepili te vrste in posegli na privatni sektor. Učenci neradi gredo v te po* ce kljub temu, da so to dane«» nosni poklici: ni steklarjev, pečarjev, ni zidarjev. Osebni hodek pa je v teh skupina* * dober, saj poprečje doaeže i 6.360 din, s pripombo, da « večina le priučeni delavci v komur pri nas ne bi bilo * v Nemčijo, pravijo, imajo v obrti 16 učencev ~raf? bi jih imeli ie več NUJNA REKONSTRUKCIJI OPEKARN Za opeko je zadnje čase najw povpraševanje. Spoznanje, da jedan je s klasično opeko še vedno» boljše, najsigurnejše, in da so ta * novanja najbolj suha in topla spet povečalo povpraševanje po r hovih zidakih iz opekarn Strsi* in Češnjevk, ki sta po velikost 6. mestu v Sloveniji. Edini so na Gorenjskem s izvodnjo. Da zadovolje vsem pot* bam, dobivajo za maloprodajo tudi iz drugih opekam. Zdaj mr ljajo o perspektivnem razvoju * karstva v kranjski občini in na renjskem, kajti opeka je artikei katerem prevoz na daleč1 nj ek<* mičen. Obravnavan bo prograr konstrukcije opekarne StražiSč* se bodo na podlagi tega odloos investicijo, ki bi potekala v -1980-1982. Pripravljajo novo M sko peč, tunelske, sušilnice in «4-tev notranjega transporta taka bo odpadlo veliko težkega Zmogljivost bo še enkrat veča istem ali še manjšem številu J* slenih. Radi bi pa zainteresirali * krog porabnikov, posebej gospj* stvo. da bi pomagali pri uresa** te rekonstrukcije. Treba bo tš» vati sredstva, si pomagati s kred*" pa seveda preskrbeti precej > udeležbe. OSTAJAJO PRI NIZKIH GRADNJAH TOZD Gradnje ima 110 d*k* po realizaciji pa so drugi v ds^ organizaciji. 48.500.000 din »š* stavili plan za leto 1978 in vsr k* da bo tudi uresničen. Gradbena operativa ima \ p0 mu dela predvsem komunalne" prave na področju mesta Kras* vzdrževanje ostalih družben* * jek tov nizkih gradenj, vzdrir** družbenih objektov za Samoa** no stanovanjsko skupnost, k* nalne ureditve naših novih n** zraven pa prevzemajo Še oi dela. Zadnja večja dela so bila tev parkirišča v Planiki in Dvesto jih imamo v Proizvodnja betonske opeke v Struževem strukcija jedilnice in kuhinje, zunanja ureditev Zvezde in druga. Njihovo delo je tudi ureditev kanalizacije v Krožni ulici, gradnja glavnega zbiralnega kanala za čistilno napravo od Iskre do Planike itd. Njihova je Polaganje estriha kompletna zunanja ureditev Planine, gradnja, ki poteka vzporedno z gradnjo objektov. Težave pa imajo, ker se stanovalci vselijo prej, preden je urejena okolica in položen asfalt. Tudi pri revitalizaciji Kranja so oa/i svoj delež. Njihovi delavci so uredili novo mestno slaščičarno v Prešernovi ulici, vključno z vsemi obrtnimi deli. Njihova delovišča so tudi na kranjskem potresnem področju, v KS Predoslje, Gorice in Preddvor, kjer delajo predvsem na družbenih objektih. Čakajo pa tudi na začetek del pri komunalni opremi individualnega zazidalnega načrta Mlaka. poslovno pogodbo za izdelavo zunanjega oboda dimnika iz opečnega zdroba. Primanjkuje jim gramoza. Za lastno uporabo ga je zaenkrat še dovolj, ukinili so pa prodajo zasebnikom. Vendar upajo, da se bodo na tej lokaciji lahko še širili. Pripravljajo se na gradnjo nove hale v gramoznici za proizvodnjo izdelkov iz opečnega zdroba in betonskih zidakov. Zdaj je ta proizvodnja bolj sezonska, potem bo pa njihova sezona trajala vse leto. Pa vsej verjetnosti bo gradnja hale še letos zaključena. POSLOVANJE: ZELO DOBRO Letošnje prvo polletje so dobro zaključili, saj se je celotni dohodek I. polletja v primerjavi z lanskim povečal za 56, družbeni produkt za 55, dohodek za 58,7, čisti dohodek za 40 in ostanek dohodka za 80,7 odstotka. Osebni dohodki pa :so porasli v primerjavi z lanskim letom za 18 odstotkov, vse v skladu z resolu-cijskimi gibanji in panožnim sporazumom. Vzrok tako odličnim rezultatom je predvsem konjunktura, pa tudi tehnološka opremljenost, dobra organizacija dela, večja produktivnost in boljši izkoristek strojev. Skupne službe se pravkar ukvarjajo s preusmeritvijo dela na računsko zbiranje podatkov. Zaenkrat imajo strojno obdelavo podatkov v Iskri. Skrb za delavca je v KOGP stalno prisotna. Največ so se ukvarjali s stanovanjskimi vprašanji. Največ hkrati so jih rešili z novim samskim domom, kupujejo pa tudi družinska stanovanja: od leta 1975 do 1978 so kupili 11 stanovanj od Samoupravne stanovanjske interesne skupnosti, še enkrat toliko pa je bilo urejenih v objektih, ki jih sami Proizvodnja modularca v opekarni Strožje Po vseh enotah bi radi izboljšali strojno opremo, posebno za nizke gradnje. — kanalizacija, zunanja ureditev cest, parkirišča, dovozne ceste, odvodnjavanje, nova gradnja zelenic — za katere se mislijo še fcosebej specializirati. Skušajo slediti tudi potrebam revitalizacije mesta Kranj in se Usposobiti za adaptacije družbenih objektov v starem delu mesta. 8E LETOS NOVA HA LA V 8TRU2EVEM Gramoznica Struževo je poznana bo svoji kamnoseški dejavnosti. Od tu prihajajo stavbni tlaki, stene. Okenske police itd. ki se serijsko izdelujejo za trgovsko mrežo. Surovina je največkrat iskani istrski Onarmor. Dobro se prodajajo tudi Ojihovi cementni zidaki — betonski bloki za kletne zidove in vogalniki za Protipotresne stebre — saj skoraj ne *norejo zadovoljiti potrebam tržišča. ^ Kip Ljubljana pa imajo sklenjeno upravljajo. Kapacitete novega obrata družbene prehrane pa so tolikšne, da svoje storitve prodajajo še nekaterim drugim delovnim organizacijam kot je Oljarica, Surovina, Zvezda, Plinarna, Lesnina itd. Tudi za letovanja za svoje delavce so poskrbeli tako, da si lahko privoščijo lep in poceni dopust v lastnih prikolicah. Komunalno obrtno in gradbeno podjetje Kranj je bilo eno prvih kranjskih podjetij, ki je organiziralo v temeljne organizacije že koncem leta 1972. Delavci so namreč že 24.11.1972 sprejeli prvi sporazum o združitvi v enotno podjetje. S tem sporazumom so bila uveljavljena načela organiziranosti dela po TOZD ter uveljavljanje neposrednega odločanja delavcev. In vzporedno z notranjimi organizacijskimi spremembami se je razvijala tudi samoupravna organizacija v kolektivu. Da je ta dobro izpeljana, pričajo tudi odlični rezultati gospodarjenja v zadnjem letu. Os Glasbena mladina v Radovljici Radovljica — Po nekaj neuspešnih poskusih naj bi tudi v radovljiški občini ustanovili organizacijo Glasbene mladine. Pobudo je sprožilo na - novo izvoljeno predsedstvo občinske konference ZSMS pred dnevi. K akciji so pritegnili tucb predstavnike izobraževalne in kulturne skupnosti. ZKO. glasbene šole in glasbene pedagoge vseh osnovnih šol v občini, ki so pobudo vsestransko in z razumevanjem podprli. Ob koncu leta naj bi sklicali ustanovno konferenco. Na posvetu, ki so ga organizirali, pa so opozorili na pomen glasbene vzgoje v osnovnih organizacijah ZSMS in v krajevnih skupnostih ter šolah. Mladina bo v pripravljalnem obdobju poskušala pridobiti čimveč ljubiteljev glasbe med mladimi, ki bodo nosilci te dejavnosti v svojih sredinah. JR Konec počitnic tudi za študente V novo šolsko leto za osnovnošolci in srednješolci zdaj stopajo tudi študenti višjih in visokih šol, čeprav zanje ni bilo popolnoma brezskrbnih počitnic, saj so bile obogatene z množico izpitov in študijem. Po statističnih podatkih je bilo 1976. leta v jugoslovanskem visokem šolstvu 45.550 visokošolskih in višješolskih diplomantov (v Sloveniji 4845), od tega na področjih družbenih ved 27.415 (2970), na področjih tehničh ved 10.382 (1228). drugi pa na naravoslovno-matematičnih. medicinskih in biotehničnih. Šest knjig o Kozari Z izidom četrte, pete in šeste knjige Kozara v NOB — zapisi in spomini se je končal pomemben založniški podvig beograjskega vojaškega založniškega zavoda. V šestih knjigah, ki obsegajo okoli 11.000 strani, so zbrali in natisnili pripovedi udeležencev in prič epopeje na Kozari. Današnji in bodoči rodovi so s to knjigo dobili svojevrsten dokument o izjemnem obdobju naše novejše zgodovine, obenem pa je to tudi izviren spomenik tisočim padlim Kozar-čanom. ii lil t» V torek, 19. septembra sta se na Gorenjskem mudila generalni konzul Ljudske republike Poljske v Zagrebu Kazimierz Haladuš in konzul Jan Kucia. Dopoldne sta obiskala Skofjo Loko, popoldne pa ju je sprejela podpredsednica skupščine občine Kranj Kristina Kobalova. Glavni vzrok visokega obiska je bila razstava medaljerstva na Poljskem v prostorih Gorenjskega muzeja v Kranju, ki jo je odprl poljski generalni konzul pri nas Kazimierz Haladuš. V svojem krajšem govoru je poudaril, da želi Poljska dati več poudarka mednarodnemu sodelovanju in se vse bolj odpira navzven. Da bi lahko kar najbolje predstavili svojo deželo, žele ponuditi najboljše, kar ima dežela z bogato kulturno zgodovino, kot je Poljska. Razstava medalj je le ena od številnih možnih predstavitev te slovanske dežele svetu. Foto: D. D. Kdaj usmerjeno izobraževanje na delavskih univerzah? Avtočistilec bi bil lahko bolje izkoriščen Tržič — V zadnjem času je bilo na račun delavskih univerz izrečenih precej kritičnih besed; da poudarjajo administrativne poklice, ki jih je v Sloveniji že itak preveč, premalo ali nič pa se zavzemajo za izobraževanje strokovnih poklicnih delavcev, ki jih združeno delo najbolj potrebuje. To se pravi, da bi se morale tudi delavske univerze tako kot vse redne šole tesneje povezati z organizacijami združenega dela v sistemu usmerjenega izobraževanja. Vse lepo in prav; pri delavskih univerzah kritiko sprejemajo. Toda: kdo bo zagotovil denar za učne delavnice, ki so za izobraževanje poklicev nujno potrebne? Kdo bo zagotovil »rentabilnost« takšnega izobraževanja, če pa se ljudje bolj zanimajo za administrativne smeri kot pa na primer za kovinsko stroko? Saj navsezadnje delavske univerze se morajo živeti in preživeti same brez kakršnekoli družbene pomoči. Tudi v Tržiču se tega še predobro zavedajo. Po drugi strani pa je njihova občina z le nekaj večjimi organizacijami združenega dela (in še te nimajo vse matičnega sedeža znotraj občinskih meja) premajhna, da bi se to organizacijsko in ekonomsko brez večjih težav dalo speljati. No, kljub temu tržiška delavska univerza v sodelovanju z organizacijami združenega dela že nekaj let pripravlja tečaj za skladiščnike, za voznike viličarjev, za kurjače nizko-tlačnih kotlov centralnih kurjav pa še obvezni tečaj iz varstva pri delu za neposredne in vodstvene delavce ter tečaj higienskega minimuma, ki ga mora opraviti vsak, kdor ima posla z živili. Sicer pa v Tržiču že od 1960. leta v okviru dopisne delavske univerze v Ljubljani obstoja ekonomska srednja šola za odrasle. Pred dvema letoma so »učenci« celo prvič opravljali maturo doma, kar je tako za delavce delavske univerze kot za predavatelje lepo priznanje. Dveletno poklicno aministrativno šolo je zaključila že tretja generacija slušateljev. Letos so spet odprli nov oddelek te šole. ki prav tako spada pod ljubljansko dopisno delavsko univerzo. Vanjo načrtno usmerja svoje delavke predvsem tovarna Peko. Po daljšem presledku bo konec oktobra ali v Začetku novembra steklo predavanje v prvem letniku delovod-ske šole strojne stroke. Ponovna oživitev te šole se je pokazala kot pametna, saj zanjo vlada v tržiških organizacijah združenega dela veliko zanimanje. Med tečaji, ki jih organizira delavska univerza-^v Tržiču, velja omeniti še začetni 'in nadaljevalni tečaj strojepisja, ki je vsako leto dobro obiskan. Veliko uspehov ima tudi Bagatov šiviljski tečaj. Zdaj tečeta dva začetna. Pripravljajo pa v delavski univerzi zanimivo novost: kuharski tečai. Drugo poglavje so tečaji tujih jezikov. V Tržiču so se omejili le na nemškega, ki ga poučujejo po metodi 2000 S. Zanj se namreč zanima največ ljudi, medtem ko za angleščino in predvsem francoščino kljub pobratenju z meščani St. Marie aux Minesa ni navdušenja. Takole nekako torej izgleda v trži-ški občini izobraževanje odraslih ob delu. Poleg programa pa velja po- udariti še nekatere druge značilnosti. Predavatelji vsi delajo honorarno in so primerno strokovno usposobljeni. Delajo bolj zaradi veselja kot težnje po zaslužku Nekaj besed je treba reči tudi o slušateljih; izkazalo se je. da izobraževanje resneje jemljejo »zreli« ljudje kot mladi brez obveznosti. Večinoma jih v študiju podpirajo organizacije združenega dela. Posebno pri osnovni šoli pa je precej težav zaradi izmenskega dela in slabega znanja slovenskega jezika: v osnovno šolo se namreč vključuje tudi precej srbsko govorečih občanov. Težave torej so, uspehi pa tudi. In če povemo še, da delavska univerza v Tržiču poleg strokovnega organizira tudi družbeno izobraževanje — partijska politična šola, seminar za delavce v samoupravni delavski kontroli, izobraževanje delegatov in podobno — vsekakor prevladajo uspehi. H. J. Kranjčevih sedemdeset let 15. septembra pred sedemdesetimi leti je bil v prekmurski vasi Veliki Polani rojen Miško Kranjec, najpomembnejši in najplodovitejši slovenski pisatelj socialne realistične cmeri, ki je bil hkrati v predvojnem in povojnem času vseskozi politično dejaven. Leta 1934 je bil prvi glavni urednik komunističnega glasila Ljudska pravica, leta 1938 je postal član KP Slovenije, po vojni je bil zvezni poslanec, predsednik društva slovenskih pisateljev, direktor Slovenskega knjižnega zavoda itd. V novelah, romanih, drami in mladinskih zgodbah je Miško Kranjec upodabljal življenje prekmurskih ljudi in prvi živo in nazorno pokazal stvarnost rodnega kraja, agrarno vprašanje v Prek-murju po prvi svetovni vojni in mučno življenje tamkajšnjih kmetov ob največjih spremembah v svetu. Njegovi junaki so zvečine navadni ljudje s prikrito čustvenostjo, odvisni od narave in zunanjih vzrokov, ki gibljejo njihova dejanja, ljudje, ki jih je revščina gnala v svet za kruhom in ki so se s hrepenjenjem vračali v domači kraj. Ta zvesta podoba njihovega življenja pa ni niti romantična niti sentimentalna, marveč prej naturalistična, včasih lirsko zanesena. Kranjec je pred približno dvema desetletjema prišel iskat navdiha za svoje ustvarjanje tudi na Gorenjsko. Živel je med domačini na Pševem pod J o Sto m, kjer je nastala zbirka novel Mesec je doma na Bladovici. H. J. ® RADOVLJICA V sredo, 4. oktobra, bo ob 16. uri v veliki sejnii dvorani skupščine občine Radovljica, Gorenjska c. 19 5. seja /bora združenega dela skupščine občine Radovljica Dnevni red: 1. Določitev (Ines rittf.i r«'da ■">. seje /linni A<)ru> Zdravstveni dom Bled predi« ga komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadev* skupščine občine Radovljici delegata krajevne skupnosc Bled Vinka Slibarja. Za delegatko v zbor delavcev Muzejev radovljiške občine pa je predlagana Barbka Blaznik ii Krope, delegatka družbenopolitičnega zbora. I DOGOVORIMO SE Delegatom zborov skupščine občine Sekretariat skupščine občine Radovljica obvešča vse vodje delegacij in konference delegacij, da ob sklicu seje zborov skupščine občine Radovljica uvajajo nov način seznanjanja vseh delegatov skupščine občine Radovljica. Vsak bo dobil po en primer povzetkov skupščinskega gradiva. Te povzetke bo Glas objavljal na delegatski strani Dogovorimo se. Glas bo povzetke tudi poslal vsem delegatom na njihov naslov. ' Vse gradivo bo prejel le vodja delegacije, ki bo sklical sestanek delegacije oziroma konferenco delegacij. Ob tem novem načinu bodo delegati dobili gradivo v petek. 22. septembra. Prepričani so. da bo takšna, že na skupščini dogovorjena oblika obveščanja dosegla svoj namen in omogočila delegatom še aktivnejše sodelovanje v delegaciji oziroma v konferenci delegacij. Največ vložila industrija Ko v radovljiški občini analizirajo uresničevanji srednjeročnega družbenega načrta občine v leti 1976 in 1977, opozarjajo na področja, kjer se /us približali planom - Visoki materialni strošk Radovljica — Z analizo uresničevanja srednjeročnega družbenega načrta občine Radovljica v letih 1976 in 1977 so želeli predvsem ugotoviti, kje niso dosledno izpolnili svojih začrtanih programov in obveznosti, poiskati vzroke in opozoriti na pomanjkljivosti. Natančno so v analizi obdelali naložbe, ki so najbolj problematične tako po obsegu kot strukturi v zadnjih dveh letih. Pomembna ugotovitev je, da pri uresničevanju srednjeročnega razvojnega programa kljub dobrim rezultatom, predvsem kljub ugodni gospodarski rasti, v letu 1976 in 1977 še niso uspeli uresničiti s srednjeročnim programom predvidenih nalog. 724 družbenih stanovanj V obdobju 1971 do 1975 so v občini zgradili in naselili 800 stanovanj, do leta 1980 naj bi po srednjeročnem programu pridobili 724 družbenih stanovanj — Sredstva za stanovanja naj bi se združevala in plansko uporabljala — Kje gradbena območja? dohodkov v združe- Radovljica - Na sejah zborov skupščine občine bodo razpravljali o zadevah s področja stanovanjskega gospodarstva, tako o programu stanovanjske gradnje v občini, o aneksu k samoupravnemu sporazumu o izločanju sredstev za stanovanjsko gradnjo v občini Radovljica za obdobje 1977 do 1981 ter o osnovah plana pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč v občini Radovljica za obdobje 1979 do 1981 in do 1985. V skladu z odločitvijo Ustavnega sodišča SRS, ki je ob pristopu pridobivanja stavbnih zemljišč na Jaršah na Bledu ugotovilo pomanjkljivosti pri potrditvi Programa stanovanjske gradnje v občini Radovljica za obdobje 1976 do 1980 v okviru skupščine občine Radovljica bodo dali delegatom v ' potrditev prečiščeno besedilo tega programa. Program je osnova za delovanje samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica v tekočem srednjeročnem obdobju ter predvideva izgradnjo 724 družbenih in 310 zasebnih stanovanj, razporeja družbeno gradnjo po posameznih območjih občine in vsebuje oceno in pregled sredstev, ki se za stanovanjsko gradnjo izločajo iz bruto osebnih nem delu. Na območju občine je bilo od 1971. do 1975. leta zgrajenih okoli 800 novih stanovanj in ima občina 8600 stanovanj. V občini odloča o povprečnem stanovanjskem standardu zasebni stanovanjski fond, ki po površini močno presega fond družbenih stanovanj. Prostorske možnosti in potrebe stanovanjske gradnje obstojajo za gradnjo okoli 2500 stanovanj, pri čemer imajo že prostor za okoli 300 stanovanj, od tega 80 za zasebne gradnje. Poseben problem je v tem, da komunalno gospodarstvo zaostaja za stanovanjskim in prav temu bodo morali v prihodnje posvetiti vso pozornost. Z uveljavljanjem novih zakonov — zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči — družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji v SRS in z delovanjem samoupravne interesne komunalne skupnosti občine Radovljica je na področju pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč v občini prišlo do bistvenih premikov. Ti premiki so prerasli stare okvire, v katerih se je do zdaj reševala ta problematika (stroški pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč so bili v glavnem zajeti v ceni kvadratnega metra stanovanjske površine), zato jih bodo morali na novo urediti z aneksom k sporazumu ter tako zago- toviti, da se bodo sredstva, ki so se dejansko že sedaj namenjala, še bolj plansko združevala in uporabljala. Z aneksom k sporazumu se bodo opredelili za drugačno stopnjo sredstev, ki se namenjajo za stanovanjsko gradnjo iz bruto osebnih dohodkov v združenem delu. Delegati se bodo opredelili ob novih stopnjah za razširjeno reprodukcijo stanovanjskega sklada v družbeni in zasebni lastnini, stopnjah sredstev, ki se zbirajo na posebnem računu stanovanjske skupnosti, stopnjah za reševanje stanovanjskih problemov podpisnic, za kreditiranje stanovanjske' gradnje, za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, za gradnjo domov za učence in študente ter stopnjah za gradnjo omrežja komunalnih objektov in naprav. Osnove plana pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč v občini Radovljica za obdobje 1979 do 1981 in do 1985 predstavljajo dopolnilni material za sprejem aneksa k samoupravnemu sporazumu o izločanju sredstev za stanovanjsko gradnjo v občini Radovljica za obdobje 1977 do 1981, saj z njimi tvorijo celoto in osnovo za kompleksno obravnavo in reševanje problematike pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč v občini. V osnovah so zajete obdelava posameznih območij po urbanističnih načrtih, analize stroškov komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč ter izhodišča za plan pridobivanja in urejanja le-teh s pregledom finančnih sredstev in program aktivnosti pri pripravi in sprejemu tega plana. Z njimi se tudi zaključuje kompleksa obravnava zadev s področja stanovanjskega gospodarstva zato. da bi še uspešneje reševali stanovanjsko problematiko občanov in delavcev v občini Radovljica. za m le iškem* *•*•* ij je ^ ci le-V Neizpolnjevanje programa in «* negativnih pojavov se kaže prer vsem v neugodnem obsegu in strat turi naložb. V prvih dveh letih * ostajajo na področju investicijska vlaganj v osnovna sredstva, in sc* za 35 odstotkov. Največ je uspe« realizirati industrija z 52 odstotfe medtem ko je planirala 42 odrt* kov. Gostinstvo ji sledi s 24 odstots-kar pomeni skupno 76 odstotke vseh investicijskih naložb v mw& dveh letih. Na ostalih sedem pao* gospodarstva odpade le majhen * stotek. Investicijska intenzivnost P1 je znašala za leto 1976 19 odstotki* naslednje leto 23 odstotkov, za let* pa predvidevajo delovne oi cije 41 odstotkov. Zaposlovanje v zadnjih bilo kritično, saj so delovne zaci je smotrno zaposlovale okviru programov ter republj$keia» lucije. Zaskrbljujoča pa je predi«* kvaliteta zaposlovanja, saj j* a* na novo zaposlenimi delavci le kvalificiranih delavcev. Delegati bodo morali spi tudi o osebnih dohodkih, ki _ rali oblikovati po doseženem dok* ku, glede na rezultate dela in aa* seženo zasebno in vso družbeno ** duktivnost dela ter manj biti od«* od tekočih ekonomskih gibanj, d* od rasti življenjskih stroškov SI' pa bo potrebno posvetiti tudi ia* njetrgovinskim odnosom, saj je * dovljiško gospodarstvo v letn & povečalo izvoz za 30 odstotkov11 zmanjšalo uvoz za 30 medtem ko je bil v letu manjši od planiranega za 9 kov, uvoz pa kar za 36 odstč večji. Odstotek pokritja uvoza vozom je s 44 odstotki v letu padel za 27 odstotkov v letu Glavni vzroki so bili v hudi renči na zunanjih trgih, v 1 cen. v domači konjunkturi in tovitvi. da se je našemu stvu zelo zmanjšala konkui sposobnost, da ni bilo ti usmerjeno in da se še ni us4 dolgoročno vključilo v medriar delitev dela. Dovolj povoda za nezadovoJr*t je dala tudi nizka akumulan^" gospodarstva in relativno v*^ materialni stroški, neugodno zirana povezanost gospodarstva.: manjkanje kvalitetnih faktor« razvoja kot je produktivnost re ' večji pritiski na povečanje cen življenjskih stroškov, kar je vse *, valo na nadaljevanje inflacn gibanj. Radovljiško gospodarstvo bre: rednih naporov ne bo doseglo pfc* rane rasti produktivnosti, i z vosa naložb, preseglo pa bo pred\ obseg uvoza in-osebne porabe. 1977 Predlogi odlokov re: • Precejšnja pridobitev so mrliške vežice in cesta do pališča, ki so jih zgradili s prispevkom. nove poko-samo- Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku zaradi spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča. Prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča se predpisuje zato, da bi dosegli usmerjanje gradnje na manjvredna kmetijska zemljišča, da bi dosegli varčevanje z zemljišči za potrebe urbanizacije in zagotovili sredstva kmetijski zemljiški skupnosti za uresničevanje nalog, ki so določene po zakonu o kmetijskih zemljiščih. Merila za izračun prispevka za spremembo namembnosti kmetijskih ali gozdnih zemljišč so izdelani v skladu s 55. členom zakona o kmetijskih zemljiščih in predvidevajo stroške melioracij, povečane proizvodne stroške na slabših zemljiščih, prispevek zaradi trajnega uničenja splošne proizvod ne dobrine. Dosedanji prispevki veljajo že štiri leta. za povečanje prispevka pa je več vzrokov, med drugim tudi to. da so življenjski stroški v zadnjih štirih letih naraščali povprečno letno 20 odstotkov, da se zagotovijo sredstva za razvoj kmetijstva in da se uskladijo razmerja med razredi. Predlagano povečanje prispevkov je predvsem za prvi in drugi razred obdelovalnih zemljišč in za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča in gozdnega zemljišča pri gradnji počitniških hišic. Na slabših zemljiščih se prispevek ne bo povečal. Odlok o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Radovljica. Odlok o prispevku za pospeševanje kmetijstva je sestavljen na osnovi zakona o blagovnem prometu, ki med drugim tudi ureja pogoje in razmerja pri odkupu in prometu kmetijskih pridelkov zasebnih kmetijskih proizvajalcev Kmetijske pridelke, ki jih kmetje pridelajo na osnovi kooperacijskih pogodb prevzemajo organizacije združenega dela na podlagi pogodb. Pridelke, ki niso pridelani v pogodbenem ntf merju. sinejo od kmetov odkupovati organizacije združenega dela opravljajo promet s kmetijskim. -delki in veliki potrošniki s tem. dr dolžni prispevati sredstva za po* ševan je kmetijstva v občini, v k** so bili pridelki pridelani. Glede čitve višine prispevka je UpnlM predlog upravnega odbora zadm-* zveze Slovenije in Skupnosti aio*l skih občin. Največ kmetijski* delkov je v občini odkupljen* j osnovi kooperacijskih pogodb malo izven pogodbenega sat« I* vanja. v < Odlok o minimalnih tehnik k* in drugih normativih za vt*f ^ vanje stanovanj in poa*a<* prostorov v stanovanjskih hi* ČJ: Odlok natančneje opredelju,e s*J^ ki sodijo v investicijsko «** vanje, spremenjena je doba tra«*' posameznih elementov, ki sodjv stroške investicijskega Vzdrževl bolj natančno opredeljeni pa ^ p? ^ stroški, ki sodijo v tekoče v*l'' ^ vanje, vključili pa so tudi nekaj' ^ vih stroškov. * V 55 r Počasi do praktičnih rešitev Delovna skupina za opravljanje nadzorstva nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela je ocenila ustavnost in zakonitost V desetih organizacijah združenega dela — Se premalo v korak s prakso RADOVLJICA — Izvršni svet skupščine občine je že obravnaval poročilo o delu delovne skupine za opravljanje nadzorstva nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in njeno poročilo sprejel, obenem pa ga posredoval vsem delegatom zborov skupščine občine, komisiji za spremljanje uresničevanje zakona o združenem delu ter družbenemu pravobranilcu samoupravljanja. Člani komisije so ocenili samoupravne uplošne akte v desetih delovnih organizacijah: v tovarni Verig Lesce, v Plamenu Kropa, v Kemični tovarni Podnart. v LIP Bled, v Sukno Zapuže. v Vezeninah Bled. v Žitu Lesce, v Klanu Begunje, v GG Bled. in v SGP G orenjc Radovljica. Delovna skupina je strnila svoja mnenja in ugotovitve v nekaj zaključkov, nekaj načelnih mnenj in predlogov. Ocenili so, da so bili splošni akti. predvsem sporazumi o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter sporazumi o osnovah in merilih za vrednotenje dela in delitev sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo sprejeti v predpisanem roku. Ko so po delovnih organizacijah razporejali čisti dohodek, so v večini primerov dosegli, da je^išina sredstev za osebne dohodke vezana na višino dohodka in čistega dohodka. V letnih planih je še Ustrezno določena odvisnost sredstev za osebne dohodke od dohodka, niso pa v vseh primerih določena razmerja zasebne, splošne in skupne porabe. Uredili so tudi kategorijo zajamčenega osebnega dohodka, v večini primerov pa osnove za ugotavljanje dohodka, doseženega zaradi izjemnih pogojev na tržišču niso opredeljene. Še vedno pa so v aktih premalo Upoštevali prispevek delavcev k povečanju dohodka zaradi inovacijskih predlogov ali pa so to področje le načelno uredili. Večinoma so delovne organizacije upoštevale zakon o združenem delu. pri ugotavljanju rezultatov dela pa uporabljale »rjetode merjenja kot ocenjevanja po znanih osnovah. Zlasti to velja za področje strokovnih, administrativnih in drugih del. vJgotovili so večinoma obsežno uporabo kvalitetnih meril, ki se Odražajo v skupnih rezultatih dela. Opozarjajo pa na to. da se bo Marsikje morala praksa in praktične rešitve hitreje uveljavljati. ^Ja bodo morali v splošnih in drugih samoupravnih aktih jasneje *ti bolj konkretno opredeliti vlogo in pomen zakona o združenem ^elu glede na razmere, v katerih živijo in delajo. stran industrija z LIP predstavlja pomemben del radovljiškega eo-**oaarstva. Gospodarstvo zaostaja jŠelegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica bodo na ločenih sejah posebno ^zornost morali posvetiti poročilu o gospo-^vrskih gibanjih v občini Radovljica za prvo ^olletje letos in oceniti možnosti razvoja 3 drugem letošnjem polletju — Izgube gostinca .^DOVLJJCA , - S polletnimi rezultati gospodarjenja v *^čini Radovljica ne morejo biti povsem zadovoljni, saj sodijo P°vprečne. Značilna je predvsem realna rast družbenega V. r>izvoda — okoli 5 odstotkov - in neskladnost v delitvi ^ tvarjenega dohodka. V povprečju dosega radovljiško gospo-*fc5Mtv<> še vedno slabše rezultate kot jih dosega slovensko in ^renjsko gospodarstvo. *a prvo polletje je značilna zelo hitra rast količinskega f Proizvodnje, saj je nad planirano. Lahko se pohvalijo z ugodno prodajo na domačem tržišču, zalog ni pretirano «iko, naložb je precej, ekonomičnost poslovanja seje povečala J tudi realni osebni dohodki so porasli. V radovljiški občini ^^•Poslenostjo niso pretiravali in so ostali v okviru republiške ^ohicije. Realna rast družbenega proz voda je skromna. Delitev ^^■varjenega dohodka je neuskladna. kajti še vedno naraščajo "Y~^ °blike porabe prehitro glede na rast družbenega proizvoda. ^ ^ zunanjetrgovinskem področju so rezultati slabši kot lani £^n*kem obdobju, a ugodnejši kot v prvem tromesečju. Treba *\ bo renno spregovoriti o izgubah, ki ho precej večje kot lani. ^^iveč jih ima gostinstvo, ki ni imelo v prvih letošnjih mesecih £k^°U prometa, ponekod pa povečujejo izgube tudi visoke ^^resti, ki jih plačuje gostinstvo za odobrene dolgoročne |% *dite. .J^ Ko ocenjujejo prvo polovico planskega obdobja, ugotav-KK«J°'.0'a se plan«ka predvidevanja ne uresničujejo v zunanji K^a?v'ni' realna rast družbenega proizvoda je po oceni nekoliko -ja od planirane, vse oblike porabe pa še vedno naraščajo ^hitro glede na rast družbenega proizvoda. Nasprotno pa j«> . l^podarstvo v skladu s plani doseglo porast količinskega ^**ega proizvodnje, osebni dohodki so realno porasli /a 3 do j ^totke. rast zaposlenoti pa je bila v okviru republiških pred-T^^vanj. Razvoj v drugi polovici leta bo precej odvisen od jVdajih rezultatov gospodarjenja, nanj pa bo vplivala tudi *>£na gospodarska situacija v svetu Ce upoštevajo nekatere ocene razmer v svetu in naš splošni K voj kot tudi ocene delovnih organizacij, pričakujejo boljše *^J*Jf° gospodarsko polletje, prav v vseh panogah in delovnih Tanizacijah občine. Na Rinkah Preteklo soboto so se člani mladinskega odseka Planinskega društva iz Kranja povzpeli na Kranjsko in Koroško Rinko nad Ledinami (24.r>l metrov). Lažji dostop na Rinke je po označeni poti z Malih Podov, težji in zanimivejši pa je prek severne stene Koroške Rinke ali Križa z -Jesenskega sedla. Ta pot je izredno »zračna«, slabo zavarovana in krušljiva. Pa vendar pogled s Koroške Rinke ali Križa na severne stene Kranjske in Štajerske Rinke. na Okrešelj. Mrzlo goro. Veliko Babo. Ledinski vrh. Skuto. Kočno in druge vrhove poplača trud in tveganje D. Maretič Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KR RADOVLJIŠKE OBČINE Lai CO TURISTIČNO DRUŠTVO KRANJ (5. zapis) Slavje ob stoletnici Turističnega društva Kranj bo potekalo v dneh od 13. do 20. oktobra t.l. - Do takrat moram še povedati nekaj besed o Šmarjetni gori. ki je bila nekak začetek društvenega »turizma« (prej je bil poudarek na »olepševalnih« nalogah), začetek te dejavnosti sega v leto 1893. V tem in prihodnjem letu je Ivan Cof. tedanji meroizkusni uradnik v Kranju, z nekaterimi svojimi prijatelji splaniral vrh Šmarjet-ne gore in postavil nanj leseno hišico v izmeri 10 m X 7 m. Imela je dve sobi in kuhinjo. To je bil začetek šmarjetnogorskega turizma! — A. žal! Že 1. 1895 je Cofova stavba pogorela .. . Vztrajni možak je na istem mestu zgradil novo hišo. to pot iz kamenja in opeke. Posebnost te druge »turistične« postojanke je bila steklena stena na vseh štirih straneh, pač zaradi razgleda. Do konca prve svetovne vojne je bil lastnik stavbe na Šmarjetni gorj Ivan Cof sam. potem pa je hišo z vsem gostilniškim inventarjem prodal 25-članskemu konzorciju. Le-ta je gostišče, ki se je še vnaprej imenovalo »Cofišče«. oddajal raznim najemnikom, ki so se bolj ali manj trudili, da je bila izletniška točka res mikavna. Sam sem prijetno gostišče na vrhu Smarjetne gore večkrat obiskal in se ga zato prav dobro spominjam. — V letu 1944 je bilo Cofišče ponovno požgano. CZ. 1457 krvodajalcev na Jesenicah Jesenice - Občinski odbor Rdečega križa Jesenice je tuši letos v času od 5. do 13. septembra organiziral krvodajalsko akcijo. V šestih dneh je kri darovalo 14/37 krvodajalcev, lani pa 1541. Letos so odklonili 120 krvodajalcev. Najbolj so se izkazali delavci železarne, saj se je akciji odzvalo 710 krvodajalcev. Poleg tega so najbolj razumeli humanost delavci Iskre - TOZD Blejska Dobrava, hotela Kompas Kranjska gora. F"LIM Hrušiia in drugi. Akcije so se udeležili vsakoletni krvodajalci, premalo je bilo mladih. .1. K. Lovsko športno tekmovanje pod Krvavcem Lovska družina Cerklje na Gorenjskem bo v nedeljo. 24. 9.. priredila VIL tradicionalno lovsko športno tekmovanje v streljanju na umetne golol>e. v tarčo srnjaka in v tarčo bežečega merjasca. Tekmovanje bo tudi tokrat ekipno in posamezno, za prehodni pokal krajevne skupnosti Cerklje. Zmagovalne ekipe pa bodo prejele pokale v trajno last. prav tako tudi trije najbolje uvrščeni v kombinaciji. Kakor vsa dosedanja tekmovanja, bo tudi nedeljsko pri spodnji postaji Žičnice Krvavec Omenimo naj. da je to vsako leto ena od največjih lovsko športnih tekmovanj na Go-renjskem. Prehodni pokal iz lanskoletnega tekmovanja sedaj brani Lovska daižina Udinboršt. Ta prireditev bo uvod v pričetek praznovanja krajevnih skupnosti Cerklje. Urniki. Poženik. Šenturska gora in Zalog an (87. zapis) Ne morem drugače, kot da še ta-le zapis posvetim pripovedi o bohinjskem rojaku doktorju Janezu Mencingerju, pisatelju in mislecu — Seveda moram tudi povedati — da nekako opravičim pisanje, dostikrat kar obširno, o velmožeh. ki jih je nek kraj rodil slovenstvu. Pozoren bralec bo sam ugotovil, da tako pisanje nikakor ne želi biti slovstveno zgodovinsko. Pač pa je v vsem dosti osebne note. spominov, pogovorov s potomci in sosedi. Tudi precej osebnih znanstev in novih dognanj je bilo rezultat obiskov, pismenih in osebnih kontaktov. Res pa je tudi. da skozi prizmo pisanj o nekem velmožu. spoznamo njegov kraj in čas — vsaj za Mencingerja in Kersnika in Valjavca to za-trdno velja. No. prav zato bom v naslednjem poglavju ponovil zdravico, ki jo je izrekel pisateljev brat Gregor — vsa je pravi odsev bohinjske miselnosti. BOHINJSKA ZDRAVICA Znano je, da je dr. Mencinger po desetih letih bivanja in dela v Kranju (1871-1882) preselil svojo advokatsko pisarnico v Krško. Tako je ustregel tudi svoji ženi. ki si je želela živeti v svojih domačih krajih. Da pa bi pisatelj lažje pozabil srečna leta, ki jih je preživel v Kranju, si je na hribu nad Krškim kupil kar precej obsežen vinograd. No. to je bilo treba proslaviti, novega gospodarja krstiti in vinograd dostojno »odpreti«. — Za vse to je poskrbela pisateljeva krška družba, le besede zdravice bi moral spregovoriti pisateljev brat Gregor, gospodar na domu na Brodu, ki se je za to priložnost pripeljal prav iz Bohinja v Krško. Neroden in nerad je vstal izza mize. potem ko se je že dlje časa zaman branil te časti. Le obotavljaje je spregovoril: »Mi, Bohinjci, živimo v tesnem ograjenem gorskem svetu. Dan za dnem gledamo vedno iste ljudi in kraje, delamo venomer eden to. kar drugi. Pogovarjamo se vedno sami med seboj o svojih nespremenljivih stvareh. Zatorej je tesna naša pamet in kratek naš duševni vid. Ker nimamo mnogo misliti, imamo tudi malo besed in še te rabimo varčno, da se nikomur ne more oponašati, da se je mož — beseda spremenil v baba — besednjak.« »Ce pa vendar želite slišati bohinjsko napitnico. sprožil jo bom. a malo bo poka.« Nato je Gregor Mencinger nalil vsej družbi kozarce do vrha. privzdignil svojo kupico, srebnil poži-rek vina in ozrši se kvišku, počasi izustil: »Mozi vam Boh!« Po teh besedah je vsakega od prisotnih prisrč- no pogledal v oči in mu podal desnico. »To je zlata vredna napitnica«. je rekel eden od prisotnih Krčanov. ki še ni. vedel za ta lep bohinjski običaj Potem so vsi dvignili kozarce in trčili, da je kar zazvenelo. VINSKA MODROST Razigrana druščina v zidanic; sredi pisateljevega vinograda se je se ve pozno v noč pogovarjala o zdravicah in vinskih šegah — Da tudi Belokranjci mično povedo svojo napitnico: »Lepo se poglejmo, sladko si napijmo!« Nenavadna pa je resnica, kako se Slovenci z resne, ko pijejo zdravico. In da se tujcu vidi pesem o »starčku, ki je živel v vinskih gorah,« če je prav zapeta, kot prava molitev. — No. tako so možje še dolgo modrovali. Domislice so se kar prehitevale. Vinske modrosti pa so bile tudi take »ugotovitve«: da je Bog ustvaril vodo. človek vino. hudič pa žganje; da je že kralj David v svojih psalmih učil: vino naj razveseljuje srce človekovo! Tudi modri Salomon je v svoji visoki pesmi pel: naj pije vino nesrečnik, da pozabi svojo bedo. V ljudski pesmi slišimo: Bog je ustvaril ženo, da jezi moža — potem pa je ustvaril še vince, da tolaži ga! TREZNI PISATELJEV BRAT Gregorju na Dolenjskem ni bilo ničkaj všeč. Vse dni je silil domov, v Bohinj. Tožilo se je Gregorju tudi takrat, ko je sedel v pivski druščini: »To življenje ob vinu je jako dolgočasno. Vedno sedite na enem in istem prostoru, pijete in pijete brez žeje: pojete, da se vas človek poslušati naveliča. In govorite za može premalo resno. Iz vaših pogovorov se Človek nič ne nauči. Preveč je šale in smeha pa nič zrna v vaših gostih besedah.« »Gorenjec, kar sem. ne morem tako govoriti in gostobesedovati kot vi. To je čisto proti moji naravi. In piti kar naprej, kot vi. tudi ne smem Raje pazim in se postim.« Seveda je moral Gregor pred odhodom v Bohinj, popiti s prijatelji v Krškem, še »šentjanževca«. to je pijačo za slovo. No. ta lep običaj pa je Gregor le spoznal v Krškem in ga potem sporočil rojakom v Bohinju. Navada pa je ta-le: Preden možje vstanejo izza mize. da bi se poslovili, si še enkrat nali-jejo kupico in resno vzkliknejo: »Pijmo šentjanževca!« Spodobi se seveda, da možje »šentjanževca« popijejo stoje in v prisrčni dobrovoljnosti, ki pritiče slovesu med pravimi prijatelji. No. naj bo ta beseda o šentjanžev-cu hkrati tudi slovo od pisanja o pisatelju dr. Janezu Mencingerju in od njegovega rojstnega kraja. Broda pod bohinjsko Rudnico. Pisatelj dr. Janez Mencinger v prijateljski družbi (sedi levo. prvi od »tarče«) Kravji bal v Bohinju Bohinj — Turistično društvo Bohinj-jezero ho tudi letos pripravilo tradicionalno prireditev Kravji bal. ki bo v nedeljo. 24. septembra, ob 11. uri na prireditvenem prostoru v Ukancu od hotela Zlatorog preko Savice pod stenami Komarče in Pr-šivca. Prireditev se bo začela ob K), uri s koncertom godbe na pihala iz Gori j. Obiskovalci bodo lahko videli, kako se planšarji s svojimi čredami in basengo vračajo v dolino. V programu bosta sodelovali dve folklorni skupini i/. Bohinja in mladinska filklorna skupina, ki bo prikazala gorenjske narodne plese, bohinjski pevci pa bodo zapeli domače pesmi. Starosta planšarjev Oče-Ukc bo s svojim nagovorom podal zahvalo planšaricam in planšarjem. ki so se s tropi srečno vrnili v dolino ter povedal kaj več o usodi tistih, ki se že leta ukvarjajo s planšarstvom. Po programu bo priznani ansambel Blejski kvintet poskrbel za ples in dobro razpoloženje, planšarice pa bodo postregle v kmečki kuhinji z žganci. s kislim mlekom, klobasamj in kislim zeljem. V Bohinju je tudi dovolj prostora v hotelih in v zasebnih turističnih sobah, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali bohinjske zanimivosti, med drugin^tudi spomenik Štirim srčnim možem Triglava. I D. S. O LAS 8. stran (5) KRANJ 5. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ sreda, 4. oktobra, ob 15. uri v sejni dvorani občinske skupščine 6. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE KRANJ sreda. 4. oktobra, ob 15. uri v sejni dvorani občinske skupščine 5. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ sreda. 4. oktobra, ob 15. uri v sejni dvorani občinske skupščine Dnevni red Zbori kranJHke občinske skupščine se bodo sesli na ločene seje in po izvolitvi komisij za verifikacijo pooblastil ter ugotovitvi sklepčnosti posameznih zborov obravnavali — zapisnike 4. seje zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora, 5. seje zbora krajevnih skupnosti in skupne slavnostne seje, ki je bila 29. Ju,|j* — oceno rezultatov gospodarjenja v letošnjem prvem polletju — poročilo in oceno izvajanja družbenega plana občine Kranj za obdobje 1976- 1980 v letih 1976, 1977 in 1978 — socialno politiko in socialno razlikovanje v občini v letih 1966- 1976 (osnutek) — predlog odloka o občinskih blagovnih rezervah,in — predlog za imenovanje pomočnika družbenega pravobranilca samoupravljanja Zadnja točka zasedanj zborov bodo predlogi in vpraAanja delegacij in delegatov Pomoč družbenim pravobranilcem Družbeni pravobranilec samoupravljanja za kranjsko občino predlaga zborom občinske skupščine imenovanje pomočnika. Za to dolžnost predlaga Bredo Milic. S predlogom soglašata občinska konferenca SZDL in komisija občinske skupščine za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Družbeni plan odgovornost in obveza Delegati zborov kranjske občinske skupščine bodo na sejah 4. oktobra obravnavali poročilo in oceno o prvih treh letih uresničevanja družbenega plana kranjske občine Uresničevanje družbenega plana do leta 1980 se letos preveša v drugo polovico, zato so v kranjski občini namenili temu področju izjemno pozornost in za izdelovanje poročila in ocene angažirali strokovne skižbe z vseh področij. V družbeni plan so Kranjčani ob sprejemanju leta 1976 zapisali, da kaže smeleje uresničevati samoupravne odnose na vseh področjih, zboljševati življenjske in delovne pogoje delavcev in občanov, pospeševati gospodarsko rast na osnovi boljše izrabe obstoječih zmogljivosti, dela. materiala, energije in prostora, zaposlovati nove delavce na osnovi tehničnega in tehnološkega napredka, vzpodbujati kvalitetnejše in produktivnejše delo, razvijati terciarne dejavnosti, ki so dopolnilo industriji, in ne pozabljati na primarne dejavnosti, predvsem na kmetijstvo, in ukrepati, da bo ostalo okolje zdravo in čisto. Analize uresničevanja teh ciljev kažejo v splošnem ugodno sliko, kar je hkrati tudi pomemben prispevek k uresničevanju dogovorojenih ciljev in nalog v republiki in federaciji. Predvsem je pomembno, da prva leta uresničevanja družbenega plana sovpadajo s pomembnimi družbenimi dogodki: uresničevanjem ustave in zakona o združenem delu, oblikovanjem dohodkovnih odnosov, družbenim planiranjem, povezovanjem in združevanjem-dela in sredstev ter samoupravnim organiziranjem združenega dela. Izvršni svet občinske skupščine je skupaj s svojimi organi razčlenil prva tri leta uresničevanja družbenega plana. Leta 1976 je Kranjčanom uspelo zmanjšati inflacijo in zboljšati likvidnost ter plačilno bilanco. To pa je po drugi strani povzročilo nižjo gospodarsko rast. Lani in tudi letos se je zmanjšala konkurenčna sposobnost na tujem trgu, večja racionalnost pa je bila dosežena pri zaposlovanju. Struktura zaposlenih se le počasi spreminja na boljše, kar pa je tudi posledica počasnih tehnoloških sprememb. V srednjeročnem družbenem planu so Zanimiva analiza Socialne razlike še bodejo Kranj je dobil zanimivo analizo socialne politike in socialnega razlikovanja v občini med letoma 1966 in 1976, ki kaže, da delovni kolektivi bolj organizirano rešujejo to problematiko Leta 1966 je občinski sindikalni svet Kranj izdelal prvo analizo o standardu v delovnih organizacijah. S tem se je lotil pomembnega področja stalnega spremljanja uresničevanja socialne politike v delovnih organizacijah. Socialna politika je postajala del gospodarskih in družbenih prizadevanj in rezultat tega je bil sprejem programa socialne politike v občini* med letoma 1972 in 1976. to področje pa je upoštevano tudi v srednjeročnem načrtu družbenih dejavnosti do leta 1980. Leta 1970 in kasneje je z vključitvijo družbenopolitičnih organizacij to področje pridobivalo na pomenu in lani je bila izvedena analiza o socialni politiki in socialnem razlikovanju med letoma 1966 in 1976. Strokovna skupina občinskega sveta Zveze sindikatov je preverjala učinkovitost samoupravnega, ekonomskega in družbenopolitičnega sistema na tem področju in vlogo, ki jo imajo delovne organizacije, krajevne skupnosti in interesna področja pri socialni politiki. Številni problemi so bili ugotovljeni in nakazana pota. kako se lotevati tega področja v prihodnje. Raziskavo je financiral sindikalni svet. pomagali pa so občinska konferenca ZKS. skupščina in interesne skupnosti družbenih dejavnosti. Vzpodbudna je osnovna ugotovitev, da delovni kolektivi bolje razrešujejo socialno problematiko. To kažejo razvojni programi, čeprav vrzeli ni tako malo. Krepi se vpliv delavcev pri trošenju sredstev skupne porabe in jasnejša so merila za delitev. Položaj se od kolektiva do kolektiva razlikuje, pa vendarle se kaže napredek predvsem pri skrbi za stanovanja. Socialnega področja se še vedno -preveč lotevamo na ravni delovnih organizacij, premalo pa po temeljnih organizacijah združenega dela. Pre-pičlo je sodelovanje združenega dela" z interesnimi in krajevnimi skupnostmi. Zanimive podatke kaže dosedanje raziskovanje na tem področju. Leta 1976 je 13 odstotkov delavcev iskalo socialno pomoč. 15 odstotkov zaposlenih pa je septembra tega leta zaslužilo manj od 3000 dinarjev. Tretjini delavcev je tuja športna in rekreativna dejavnost, ter letni dopust na morju, petina pa je prikrajšanih za kulturne dobrine. Dober odstotek zaposlenih ni imelo stalnega bivališča in kar 10 odstotkov delavcev je iskalo tega leta pomoč pri razreševanju stanovanjske problematike. Devet odstotkov delavcev je leta 1976 spoznalo, kaj pomeni družinski član brez zaposlitve, nad 15 odstotkov delavcev pa nima za otroke zagotovljenega varstva. Samoupravne) organiziranje na tem področju je povečalo vpliv delavcev in pomagalo odstraniti marsikatero pomanjkljivost. Vendar bo potrebnega več sodelovanja s krajevnimi skupnostmi in združenim delom. Posebno prve izredno dobro poznajo probleme. Vendar so šestav-ljalci analize prepričani, da bo sodelovanje krajevnih in samoupravnih skupnosti z združenim delom na načelih ustave in zakona o združenem delu odstranilo še marsikatero vrzel. Povemo naj, da precej krajevnih skupnosti nima objektov družbene prehrane, trgovine ali zdravstvene postaje. Manjka otroških igrišč, vrtcev in poštnih poslovalnic, športnih objektov in naprav, kulturnih domov in drugih družbenih objektov. Marsikje pa ni niti avtobusne povezave za prevoz delavcev do tovarn Problemi niso nerešljivi, saj omogoča delegatski sistem usklajevanje interesov in dogovarjanje o rešitvah. posvetili precejšnjo pozornost primarnemu in terciarnemu sektorju. Pri prvem so zboljšali predvsem samoupravno organiziranost, na vzpodbudnejšo rast družbenega proizvoda pa bo treba še čakati. Delež terciarnega sektorja v družbenem proizvodu upada. Trgovina, gostinstvo in turizem se bodo morali boljše organizirati ter se dohodkovno povezati. Več pozornosti zaslužijo tudi malo gospodarstvo, storitvena obrt in sorodna področja. Odločitev o tekstilni industriji Industrija je najpomembneši del kranjskega gospodarstva. Pomembne rezultate dosega, vendar je njen del, predvsem velja to za tekstilno industrijo, problematičen. Le-ta je imela dolgo prevladujoč položaj v kranjskem gospodarstvu, sedaj pa ta panoga izgublja na pomenu tudi zaradi številnih težav. Dva izhoda se ponujata: ali modernizirati tekstilno industrijo do take stopnje, da bo lahko zagotavljala zaposlenim položaj, kakršnega imajo delavci v drugih panogah, in prav tolikšno akumulacijo, ali pa bo treba del tekstilne industrije opustiti in ga preusmerit^, posodobiti in uveljaviti druge donosnejše in akumulativne jše panoge. Družbeni plan namenja veliko pozornost tudi mednarodni menjavi. Lanska in predlanska zunanjetrgovinska menjava je bila ugodna in je obetala, da bo leta 1980 izvoz pokril uvoz. Letošnji rezultati pa resno opozarjajo na zaostajanje, saj uvoz spet krepko prekaša izvoz. K slabostim pa kaže dodati slabo sodelovanje z deželami v razvoju in prepočasno nadomeščanje uvoženih surovin z domačimi. Kranjčani so posebej ocenili tudi investicije. Leta 1976 in 1977 je bil njihov delež v družbenem proizvodu manjši kot povprečno v republiki. Letos se delež povečuje, vendar v kranjski občini preveč vlagajo v zgradbe in premalo v opremo. Na boljše se obrača pri porabi. Zadnji dve leti je njena rast počasnejša od rasti družbenega proizvoda (leta 1976 je bilo obratno), vendar pa kaže še posebej splošno porabo nekoliko izravnati in zadržati njeno rast. Kranjčani po svojih močeh uresničujejo plan tudi pri urbanizmu, komunalni dejavnosti, ki je samoupravno organizirana, vendar ima še vrzeli, in pri samoupravni organiziranosti družbenih dejavnosti. Predvsem pa je pomembno, da Sava in Iskra prizadevno uresničujeta naloge republiškega in zveznega plana, manj uspešni pa so Kranjčani pri proizvodnji hrane in gradnji cestnega omrežja. Vendar po oceni izvršnega sveta zaostanki niso takšni, da jih v prihodnjih dveh letih ne bi bilo mogoče uresničiti! Nalog vseeno še dovolj Znana so področja in naloge, ki jim bo treba v prihodnje nameniti več pozornosti. Gre za celovito uresničevanje zakona o združenem delu. za povečano produktivnost, ki mora biti rezultat sodobnejše tehnologije in uveljavljanja znanosti, za večji izvoz in uporabo domačih surovin ter hitrejši razvoj primarnega in terciarnega sektorja, za razpravo o prihodnosti tekstilne industrije, za samoupravno organiziranje stanovanjskega gospodarstva in za pospešeni razvoj krajevnih skupnosti.. Kranjčani so odločeni, da še več otrok vključijo v podaljšano bivanje in celodnevno šolo. da pospešijo preobrazbo šolstva v usmerjeno izobraževanje in širijo mrežo vzgoj-novarstvenih ustanov. Boljše pogoje za delo mora dobiti kultura, več ljudi in objektov bo potrebnih za širitev telesne kulture in rekreacije in resneje se bo' treba lotiti razreševanja problematike invalidov, alkoholizma, neurejenih družinskih odnosov, zdravstvenega varstva in zaposlovanja. Poročilo o uresničevanju družbenega plana je dobra osnova za razpravo, čeprav bo kmalu dopolnjeno z najnovejšimi podatki za leto 1978 in stališči družbenopolitičnih in samoupravnih organizacij. DOGOVORIMO SE Polletno gospodarjenje v kranjski občuti Tovarne delajo več in bolj Čeprav je gospodarjenje v letošnjem prvem * letju težko primerljivo z enakim lanskim 0fc$ jem, vseeno lahko ugotovimo pozitivne premik gospodarstvu kranjske občine — Zunanjetrgc ska menjava negativna — Šest delovnih kole' vov poslovalo z izgubo — Industrijska proiz nja končno presegla republiško povprečje Letošnji podatki o polletnem gospodarjenju v kranjski občini so težko primerljivi z enakim lanskim, obdobjem. Veljati je namreč začel nov zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega dohodka in prihodka, spremembe pa so nastale tudi pri vštevanju stroškov. Letos je potrebno pokriti vse stroške iz celotnega prihodka. Drugačno je tudi vrednotenje zalog gotovih izdelkov. Osebni dohodki se mednje ne smejo več prištevati. Podatki govore, da se je letošnje prvo polletje v primerjavi z enakim lanskim obdobjem celotni prihodek povečal za 27,6 odstotka, porabljena sredstva za 19,6 odstotka, ekonomičnost pa za 6,8 odstotka. Korigirani podatki ob upoštevanju plačane realizacije pa kažejo, da se je celotni prihodek povečal za 23 odstotkov, porabljena sredstva za 20 odstotkov, ekonomičnost pa za dobra dva odstotka. Ob upoštevanju porasta cen pa dosega rast celotnega prihodka pičlih 9 odstotkov. K temu je prispeval tudi 8-odstotni porast fizičnega obsega proizvodnje. Kranjsko gospodarstvo je doseglo te rezultate na osnovi večje prodaje doma in deloma tudi višjih cen. Izvoz je opešal, .vendar je pričakovati v drugem polletju več živahnosti. Uvoz se je na primer povečal za kar 15 odstotkov! Zunanjetrgovinska menjava je torej ena od slabih točk kranjskega gospodarstva. Ocena polletnih gospodarskih rezultatov v kranjski občini tudi pove. da je dohodek porastel na osnovi ne-popravljenih podatkov za .r>2 odstotkov, na osnovi korektur pa za 31 odstotkov. Realna rast je ocenjena na 15 odstotkov, rast družbenega proizvoda pa na 12.7 odstotka. Zbrani so tudi podatki o zaposlenosti. Ocena na osnovi vkalkuliranih ur kaže visoko rast (3..r) odstotka), kar je nad planom, ocena na osnovi števila zaposlenih pa ponija realnejšo sliko. Razveseljivi so podatki o čistem dohodku in njegovi delitvi. Cisti dohodek je letošnje prvo polletje v primerjavi z enakim lanskim obdobjem porastel za 36 odstotkov. Vzpodbudna je tudi delitev. Za osebne dohodke je bilo namenjenih dobrih 73 odstotkov tega denarja, medtem ko ga je lani kranjsko gospodarstvo namenjalo kar 80 odstotkov. Ostaja torej več denarja za vlaganja v razširjeno reprodukcijo. Za reprodukcijo je kar za 30 odstotkov več denarja. Šest temeljnih oziroma delovnih organizacij je letošnje prvo polletje poslovalo z izgubo Izguba znaša 11.392.000 dinarjev, kar je precej manj kot v enakem lanskem obdobju. Vzroki za izgube so znani in zato jih bo lažje odstranjevati \ voljivo sliko kažejo tudi inves V primerjavi z lanskim pollet* letošnje za 7 odstotkov vseeno uresničenih le 20 ods-planiranih vlaganj. Delež pos" veča. več pa namenjamo zzUl kot pa opremi. Ocena polletnega gospod posega tudi na področje snMM sk upne porabe. Sredstva zm fl4 porabo so se povečala zm. sk odstotkov, predvsem na račun * ga polodstotnega davka 12 c** dohodkov. Prikazana s*> v s? porabi, čerpav so bila nan**r€ tudi za skupno, torej za fina**."*"-* interesnih skupnosti in njihovi gramov. To je bilo nujno, sai * skupna sredstva za skupno j*H zmanjšala. Splošna ocena polletnega * skega gospodarjenja kajr ugodno sliko. Občina naprecV najpomembnejših kazalcih j; sti gospodarjenja, med ka rast dohodka, družbenega in čistega dohodka. Še veseljiva je rast proizvodnje, s dolgih letih zaostajanja ure!.-; hitela republiško povprec* ven premik je opaziti tudi pn čistega dohodka. Manj po:r osebne dohodke, ki kljub ščajo, in več za širitev pogojev združenega dera. Rezerve za izredne razmere Izvršni svet kranjske skupščine predlaga deku zborov v sprejem predlog o občinskih blagovnih rej Odlok bo urejal naloge ■ nosti s področja pl, oblikovanja, financira rabe in obnavljanja rezerv. Uporabili naj primerih izrednih razmer I sredne vojne nevarnost Prav tako bo urejeno f:-> ranje in graditev sltladk* 1 hranjenje rezerv. Na osnovi tega odloka 1 i/vršni svet skupščine spre v gram blagovnih rezerv v obO -bo določal nosilce nalog lr i I" nanciranja ter roke za uresniči nalog. Na osnovi gradiva Indok službe m. občine Kranj za objavo priprav Kosnjek Selca: v prihodnjem desetletju bodo polja med Solo in Petrovim brdom pozidana V Selcih praznujejo Selca.' vas v osrčju Selške doline, ki so pred petimi leti praznovala 1000-letnico. letos spet praznujejo. Pred 200 leti so loški glavarji izdali odlok, po katerem so bili dolžni v vseh okrajih njihovega gospostva ustanoviti takoimenovane trivialne šob?. Tako je bila tudi v Selcih, nekdanjem gospodarskem središču doline, že 1778. leta ustanovljena prva šola. Stavba je stala nasproti današnje gostilne. ' Kljub odloku pa se vsi otroci niso naučili brati. Njihovi starši so jih precej zadržali na domači zemlji, pa vendar se je šolstvo počasi le razvijalo. Iz prvotne enorazredne šole je nastala dvorazredna, dokler se 192.1. leta ni razvila v petrazredno. 17. novembra 1890. leta je stekel pouk v novi šolski stavbi. Tu so še zdaj štirje razredi osnovne sole, podružnice železnikarske osemletke. Seveda je za današnje čase hiša vse prej kot prijetna in sodobna. Ob nalivih je v kleti voda meter visoko, ni je pa v razredih, niti so urejena stranišča, razsvetljava in kurjava, otroci odlagajo plašče in čevlje v hodniku, telovadijo pa zunaj ali v razredih. Zelja krajanov za novo šolo — stare se sploh n« bi splačalo obnavljati —. je stara že dve desetletji. Pred šestnajstimi leti so jo skoraj uresničili. Zagotovo pa jo bodo kmalu po letu 06 80-letnici domačega gasilskega društva so gasilci lani s prostovoljnim delom obnovili dom; pred njim bo v soboto in nedeljo proslava 200-letnice šolskega pouka v Selcih 1*80, saj zanjo že tretje leto zbirajo denar. 100 starih milijonov bodo prispevali sami, prav toliko občinska izobraževalna skupnost in 5 telesnokulturna skupnost, razliko do 750 ali 800 starih milijonov, kolikor bo gradnja predvidoma znašala, pa bodo primaknile organizacije združenega dela iz Selške doline. juu.......ojlojjiiip inMWLmjwimji—........HimmmmfmmmHmmmnwmmmmmmK8mmmmmmmmmnHBuaimmi V zgornjem delu Selc v ozki dolini rastejo nove hiše Temeljni kamen za novo štiri razredno osnovno šolo in otroški vrtec so krajani nameravali položiti na proslavi 200-letnice šolskega pouka v Selcih. Žal se je nekaj zataknilo z zemljiščem, kjer naj bi stavba stala. Kljub pre-prekam pa krajani ne nameravajo vreči puške v koruzo, saj dobro vedo, koliko je vreden vsak v pravem času porabljen dinar. Pouk v Selcih zadnjih nekaj let obiskuje poprečno 95 učencev. Večji, teh je okoli 240. odhajajo v Železnike. Načrti za gradnjo nove šole so zato prirejeni za 120 otrok, medtem ko bo v vrtcu prostora za 30 malčkov. Ker pa je zemljišče od šole do Petrovega brda v dobrih desetih letih predvideno za pozidavo, je načrt šolske in varstvene stavbe prirejen tako. da bo mogoča kasnejša nadgradnja. Otvoritev novih prostorov bomo torej, upajmo, praznovali čez dve ali tri leta. Letos se bodo morali prebivalci krajevne skupnosti »potolažiti« le s praznikom ob 200-letnici šolskega pouka v Selcih. Začel se bo to soboto ob 19. uri s promenadnim koncertom godbe na pihala iz Škofje Loke in nastopom domačega mešanega pevskega zbora sredi vasi, mladi pa bodo ob tej priliki zakurili kresove. Še slovesneje bo v nedeljo; ob 9. uri bo prav tako zunaj, ob slabem vremenu pa v kulturnem domu, proslava, na kateri bodo nastopili pevci, folkloristi, škofjeloška godbe na pihala in učenci nižje in višje stopnje osnovne šole. Dolgoletnim in delavnim učiteljem, ki so poučevali v Selcih, bodo podelili priznanja, nato pa bodo v šoli odprli razstavo, ki bo prikazala razvoj šolstva v Selcih in delo današnjih učencev. Za konec pa bo seveda še veselica ob 15. uri. Besedilo in si i k* H. -lelovčan Celo napis na stari šolski stavbi je že zbledel Po maratonskem sestanku v Camp Davidu Trajen mir ali podaljšanje krize Carter, Begin in Sada t r Camp Davidu podpisala dva dokumenta — Predsedstva SFRJ in C K ZKJ o obisku kitajskega voditelja v Jugoslaviji — Vrhovec v Romuniji in na 33. zasedanju generalne skupščine Organizacije združeneih narodov — V Nikaragvi še tli odpor — Portugalska vladna kriza še traja — Je rasistu Vorsterju odzvonilo? — Bolgarski voditelj v Avstiji Kopico zunanjepolitičnih vesti smo prebrali ta teden, od katerih so nekateri izredno pomembni tudi za Jugoslavijo ali pa so se pri nas celo dogajali, pa vseeno namen jemo tokrat pozornost srečanju Carterja, Begina in Sadata v ameriškem letovišču Camp David. Trinajst dni je trajal maraton in vedno več je bilo glasov, da za javnost iz nedostopnega Camp Davida ne bo razveseljivih novic in da bo trojni setanek navadna polomija. Pa je svet Camp David presenetil. Carter, Sadat in Begin so podpisali dva dokumenta: smernice za mir na Bližnjem Vzhodu in smernice za sklenitev mirovnega sporazuma med Egiptom in Izraelom. Egipt in Izrael naj bi najkasneje v treh mesecih podpisala mirovno pogodbo. Izrael je pripravljen Egiptu vrniti Sinaj, slednji pa naj bi vzpostavil z Izraelom normalne odnose. O veliko stvareh se bo treba še pogajati, predvsem pa o izraelskih naseljih na zahodnem bregu reke Jordan. Oba dokumenta temeljita na resoluciji varnostnega sveta OZN številka 242.'ki pa žal ne govori veliko o Palestincih in še manj palestinski osvobodilni organizaciji PLO. Mir naj bi bil na temelju resolucije zagotovljen v petih letih. Osnova za to je umik Izraela z zasedenih ozemelj, vendar še ni jasno, kako »globok« bo ta umik. kje bodo njegove nove meje. V tem obdobju je predvidena »predhodna« skupna jordanska, izraelska in palestinska uprava na zahodnem bregu Jordana, potem pa naj bi Palestinci sami odločali o svoji usodi. Tudi tu je kopica nejasnosti, za katere Palestince pravzaprav gre. Palestinske osvobodilne organizacije namreč nikjer ni omenjene. Carter je po podpisu smernic dejal, da je to »orjaški korak«. Sadat je sporazum ocenil kot »zgodovinski trenutek« in med drugim dejal, da je dolga noč minila in da je konec z izraelsko vladavino na arabskem ozemlju. Palestinsko vprašanje ni pozabljeno. Narodu je zagotovljena avtonomija v petih letih, izraelske čete pa se bodo umaknile takoj po sklenitvi mirovnega sporazuma. Palestinci bodo enakopravni v pogajanjih z Izraelom. Egiptom, Jordanijo in tu naj bi bilo odločeno, kako rešiti palestinske nacionalne probleme. Begin pa je Camp David ocenil kot »velik uspeh« in na osnovi dokumentov zagotovil, da bo njegov parlament kmalu odločal o ukinitvi naselij na arabskem ozemlju. Seveda pa Bližnji Vzhod po Cainp Davidu ni tako čist. kot so vzpodbudna izročila trojnega sestanka. Še pred iztekom sestanka je odstopil egiptovski zunanji minister in se poslovil veleposlanik v ZDA. Protiegiptovska fronta zavračanja Sada-tovebližnjevzhodne politike je reagirala sunkovito. Obsodila je sporazum in napadala Sadata. Še posebno zaskrbljujoče pa je. da so najbolj ognjeviti zastopniki Saudske Arabije. Jordanije, Sirije in tudi Kuvajta, ki imajo na osnovi sporazuma iz Camp Davida veliko breme odgovornosti za uresničitev sporazumov. Carter, za katerega je Camp David velikega zmaga, je že poslal na pot po Bližnjem Vzhodu državnega sekretarja Vancea, zadnje novice pa govore, da utene izraeski voditelj Begin kmalu obiskati Kairo. V najtežjem položaju je brez dvoma Sadat. na katerega dežujejo plohe obsodb. Drugje po svetu pozdravljajo sporazum z večjim ali manjšim žarom. Sovjetska zveza pa ga je že obsodila. Veliko je še odprtih ran. ki jih Camp David ni zacelil. Zato je prisotna dilema, ali bo na Bližnjem Vzhodu po štirih vojnah v tridesetih letih le zavladal mir ali pa se bo nadaljevala negotovost in grozila s peto vojno. Predvsem ni jasno, kako daleč se bo umaknil Izrael, kaj bo z izraelskimi naselji na zasedenem bregu Jordana, ali bodo arabske države pristale na ločena pogajanja z Izraelom (to štejejo Izraelu za uspeh) in kaj ho v resnici s Palestinci, o katerih je malo govora o Palestinski osvobodilni organizaciji pa nič. J. Košnjek TE DNI PO SVETU ODŠKODNINA ZA RAZLITO NAFTO Pri zveznem sodišču v New Yorku je 88 francoskih mest in vasi na atlantski obali vložilo tožbo, s katero zahtevajo od lastnikov tankerja »Amočo Cadiz«, registriranega v Liberiji, in od mednarodne naftne družbe »Shell« odškodnino 500 milijonov dolarjev, to je okoli 9 milijard dinarjev. Zaradi v marcu razlite nafte s tankerja sta ribištvo in turizem v teh obmorskih krajih pretrpela veliko škodo. Tožbo je vložila tudi francoska vlada, ki zahteva 300 milijonov dolarjev odškodnine (okoli 5 milijard dinarjev). KUGA SE NI PREGNANA Svetovna zdravstvena organizacija (VVHO) poroča, da je na svetu lani umrlo za kugo fi7 ljudi od 1447. kolikor nh je zbolelo za to boleznijo. Predlanskim je bilo na svetu 1508 primerov obolenj za kugo. umrlo pa je 99 ljudi. Največ primerov so zabeležili v Vietnamu. V zadnjih devetih letih je zbolelo za kugo 28.042 ljudi. Od teh jih je podleglo 1467. PROLLOVI SODIJO BRITANCI V torek se je začela pred prvostopnim sodiščem v Londonu prva obravnava proti nemški teroristki Astrid Proll. ki jo je prejšnji teden aretirala britanska policija v severnem delu Londona. Prollova sodi med 40 najbolj iskanih teroristov v ZRN, vendar ni na listi tistih, ki jih iščejo zaradi umora Hannsa Martina Schleverja in dveh drugih pomembnih osebnosti iz nemškega javnega življenja. Britanska policija dolži Prollovo v imenu oblasti ZRN naklepnega umora in dveh bančnih ropov, za kar žele nemške oblasti tudi njeno izročitev. UMOR KENNEDYJA NAROČIL PEKING Svojo verzijo uboj« pr.......... '-'— Kennedvja jr iznenada, ravno pred i.v ob- letnico dogodka ponudila Sovjetska zveza: uboj ameriškega predsednika je prek svoje tihotapske zveze z mamili naročil Peking ameriški mafiji, ki je v ta namen najela Leeja Harveva Oswalda. znanega po svojih »maoističnih pogledih«. Razlog: Kennedv se je začel preveč zbliževati s Sovjetsko zvezo. .. .To verzijo zagovarja v svojem najnovejšem romanu pod naslovom »Ca-priecioso (ta sicilijanski način« znani sovjetski pisateljMulijan Semjonov. oče slovitega Stirlitza iz Sedemnajstih trenutkov pomladi. Ob vsem tem je mogoče reči. da gre ;:\ izreden proizvod aktualnih sovjetskih političnih potreb. Prav zdaj. v času zastoja amerisko-sovjetskih odnosov, je Moskvi potrebno, da izbrise nekdanji sum. ki je po uboju Kennedvja padel na ZSSR. Roman se torej zdi preveč aktualen, da bi bil lahko zgodovinski, čeprav soSemjonovu sicer, kot pravijo, odprta marsikatera vrata in marsikateri arhivi IZMENJAVA ŠTUDENTOV V prihodnjih nekaj letih bo 20 kitajskih in prav toliko zahodnonemskih diplomiranih studentov opravljalo podiplomski studij v ZR Nemčiji oziroma na Kitajskem. Dogovor o izmenjavi podiplomskih študentov sta sklenila zahodnonemski inštitut Mai Planck in kitajska akademija znanosti. Večina teh študentov je šturirala naravoslovne vede. Dogovor so sklenili za tri leta, poleg tega pa je Kitajska pripravljena ustanoviti tudi nemško univerzo, kakršna je delovala v Šanghaju pred prvo svetovno vojno. PRVI PROSTOVOLJNI PRISPEVEK ZA OI Jack Rackling je podaril ček za petsto dolarjev kot prvi prostovoljni prispevek za organizacijo zimskih olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984. Rackling je poslovnež iz Pennsvivanije v ZDA. kjer med drugim prodaja tudi Sipadovo pohištvo. Upa. da bo s svojim prispevkom spodbudil tudi druge ameriške poslovneže, ki sodelujejo z jugo-alnva nekimi organizacijami združenega dela. Odbor za medsebojna delovna razmerja v osnovni šoli PETER KAVČIČ ŠKOFJA LOKA razpisuje delovne naloge in opravila: 1 UČITELJA MATEMATIKE ALI FIZIKE za določen čas s polnim delovnim časom, 2 KV KUHARICE za nedoločen čas s polnim delovnim časom POGOJI: pod L: višja izobrazba ustrezne smeri pod 2.: ustrezna poklicna šola z nekajletno prakso. Nastop službe pod točko 1 in 2 takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prijave sprejema odbor za medsebojna delovna razmerja v osnovni šoli Peter Kavčič Skofja Loka. ALPCTOUR SOZD Alpetour Škofja Loka objavlja na podlagi 22. člen« Zakona o delovnih razmerjih in sklepov komisij za delovna razmerja naslednja dela in naloge za: TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije 1 2 DELAVCA ZA DELO NA AVTOMATU 2. 2 DELAVCA ZA DELO STRUGARJA 3. 4 DELAVCE ZA DELO KLJUČAVNIČARJA Pogoji za sprejem: 1. NK delavec. Poskusno delo 1 mesec. 2. KV strugar in 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca, 3. K V ključavničar ali varilec. Poskusno delo 2 meseca. Delovno razmerje se*združuje za nedoločen čas. Kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok in urejene stanovanjske razmere. TOZD Potniški promet 1 5 VOZNIKOV AVTOBUSOV ZA DE KRANJ 2 5 VOZNIKOV AVTOBUSOV ZA DE ŠKOFJA LOKA 3. 2 SPREVODNIKA ZA DE KRANJ Pogoji za sprejem: 1. in 2. Poklicna šola za voznike motornih vozil in 2 leti delovnih izkušenj kot poklicni voznik motornih vozil. Kandidati morajo imeti stalno bivališče v bližnji okolici Kranja oziroma Škofje Loke. Poskusno delo mesece. 3. Dokončana osemletka in 1 leto delovnih izkušenj. Odslužen vojaški rok. Poskusno delo 1 mesece. Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek Kranj, Ko-•oška cesta 5 — 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu ibveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka. platnih WBm\ V i i Pet konjičev oskrbuje planinsne postojanke pod Triglavom. Dan za dnem premagujejo živali skupaj'z vodniki naporna pota, dolga ure in ure. Pa v dneh največjega obiska zaloga hipoma skopni. Kaj bo potem, ko bodo konji in njihovi skrbniki omagali. Poiskati bomo morali druge načine oskrbe, saj bo obisk gora v prihodnjih letih še in še naraščal. - Foto: J. Košnjek KRANJ — »Klasičnega planinstva ni več,« je dejal v nekem pogovoru ob letošnjem jubileju 200. obletnice prvega pristopa na Triglav predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik. »Planinstvo je postalo množičen, vsakodnevni pojav, življenjska navada ter potreba ljudi. Marsikdo najde za marsikaj odgovor v naravi. Ljudem je treba planine samo na primeren način približati ...« Uspešno uresničujemo misli predsednika slovenske planinske organizacije, ki združuje že blizu 100.000 članov, od katerih jih je nad polovico mlajših od 27 let. To nam uspeva, čeprav so v našem življenju pomembnejše stvari od planinstva, pa je vendarle hoja po čudovitem gorskem svetu, skalnem in gozdnem, lažjem in težjem, najpomembnejši šport dvajsetega stoletja. Gremo v hribe! To vabilo postaja vedno bolj mikavno in bližje Slovencu. Gremo na Triglav pa je geslo, ki omami in zvabi tudi marskikaterega, ki mu planinstvo ni bilo blizu in nanj ni polagal posebne pozornosti. Nimamo velikega kosa Alp. pa se vseeno lahko pobahamo s podatki in številkami, pred katerimi utihnejo zastopniki dežela z bogatejšo, vsaj navidezno, planinsko in alpinistično preteklostjo in sedanjostjo. Ni veliko takšnih vrhov v Evropi kot je naš Triglav, na katerega se letno povzpne blizu 20.000 ljudi. Vedno bolj spoznavamo, da gora človeka na vsakem koraku sili pokazati najboljše moči duha in telesa! Visokogorski ulaninski domoi zaključujejo sezonr Koliko časa bodo še zdrža konjici Kdo bo oskrboval naše visokogorske planina postojanke, ko bodo odnehali tovorni konjiči P njihovi vodniki, ki vztrajno leta in leta oskrbuje postojanke, v katere se zgrinja na tisoče ljudi -Primer Doma Valentina Staniča — Pretesni ck movi in preobremenjeni ljudje, ki skrbe za planu ske domove ničevi postojanki zbralo 740 planincev, 200 pa jih je v 1 prenočilo, čeprav je na voljo le flf ležišč. Poznamo planinsko skror nost. pa vendarle prišlek želi v» tisto najnujnejše za okrepčilo Po* shramba ponavadi zdrži le dan ■* dva. Pet konjičev, ki z doline Kr oskrbujejo Dom Valentina Sta«i& Planiko in Kredarico, temu niha čeprav njihovi hrbti naenkrat pri* so nad 2000 metrov visoko 600 gramov jedače in pijače. 7,hf skopni kot pomladni sneg na vroft*-soncu. Pri Staniču so na pri«? dobili pivo v sredo, v petek večeru je pošla zadnja stekla**! ljudje pa so prihajali vso sobote tudi v nedeljo. Verjamemo |fic Cenu Ljuta ter Renati in || -Zupanu, da se morajo v tat' stiskah odreči jedači, nameni njim! 01) postojankah se kop^ steklenice in druga embalaža/t ni moč spraviti v dolino, 2 vodo p* treba varčevati in jo prekuhavatt Takšnemu delu so kos le ljud* i imajo radi planince in gore najin* toliko kot desettisoči. ki silijo 1 planinska pota in vrhove! Rešitve se Ponujajo Primer Staničevega doma Vendar doseganje takšne ravni slovenskega planinstva ni bilo lahko. Se posebno to velja za višje ležeče predele, saj se čim več ljudi želi povzpeti višje in višje. Podtriglavske planinske postojanske Dom Valentina Staniča, Planiko. Kredarico in Dolič. ki sodijo med naše najvišje ležeče postojanke, bo obiskalo letos vsako po skoraj 10.000 ljudi. Če že drugega ne, je večini teh gornikov treba zagotoviti vsaj topel čaj, najnujnejšo prehrano, in kar je najbolj iskano, streho nad glavo in prenočišče. Večina teh in tudi drugih visokogorskih postojank na območju Triglava je letošnjo sezono že zaključila. Čakajo tna sneg. Pozno spomladi ali zgodaj • poleti, ko bo snežna odeja skopnela. se bodo njihove duri odprle. Takšne kot letos bodo morale postojanke kljubovati obisku, ki zanesljivo ne bo manjši od letošnjega. Pretekli petek zvečer, dva dni pred zaključkom sezone, smo kramljali z osebjem Doma Valetnina Staniča, za katerega skrbi Planinsko društvo Javomik-Koroška Bela. Mislim, da je klepet razgnil probleme, ki gnjavijo visokogorske planinske domove. Društvu za tako odmaknjeno postojnako letos ni uspelo zagotoviti stalnega oskrbnika. Od 14. julija dalje, ko je dom odprl vrata, so za postojanko, eno od točk slovenske planinske tranverzale. skrbeli prizadevni člani društva. Zakonci Ljuta in Zupan z Javornika so za dom skrbeli zadnje dni. Če ne bi pristali za delo tako visoko in ne bi žrtvovali . rednega dopusta, bi bil dom že zaprt, čeprav se je preteklo soboto pri Sta- Zavedamo se. da je treba ni-gore varovati tem bolj. kolikor »-ljudi zahaja vanje. Pa vendarle * treba žrtvovati vsaj delček ktf sveta, da bo bivanje v planini* domovih prijetnejše. Šteta so k* da bodo konji in njihovi sprenl* valci garali ure in ure dan za M in tovorih na Kredarico, na DoIk Planiki ali k Domu Valetnina S*] niča. Slej ko prej bo morala tutfc «f sem seči jeklena vrv ali p& morali najti druge oblike ost*? planinskih zavetišč. Poseg v nar? bo to, pa bodo zaradi tega naše gore še vedno veličastne ljudje bodo še rajši in množj plezali nanje. Resneje in smel doslej bo treba obravnavati skrbnikov teh postojank, ki gospodarji domov v najožjem nu besede, temveč prijatelji željnih gora, in njihovi sveto\ pomočniki. Treba bo tudi ui misli, izrečene letos ob ot prenovljenega Aljaževega Vratih: takih trenutkov si želim drugje v triglavskem pogorju! Va pa ni le stvar planincev, družbene skupnosti, ki iz dan bolj ceni poslanstvo pj^ Čeprav bomo to storili in nj 7000 kilometrov naših ph potov in steza še varnejših, gore ostale hribovsko p« Obiskovali jih bodo dobri ljudv od njih poslavljali še boljši.' Prej bomo to storili. od prijetnih planinskih sezon m prihodnja leta poslavljali! J. Ki Najmodernejše kotle in Vam nudi iz konsignacije avtomatike za centralno ogrevanje VI I* S ^t^< * N Oljne in plinske gorilce od 1 5 000 kcal/h naprej z vsem instalacijskim priborom (cena 398 DM in 2604,1 5 din) — SSEN Raztezne posode in pripadajoči pribor —atROl Obtočne črpalke — GRt FOS Dobava takoj po vplačilu Vse informacije nasvete pri izbiri, pri projektiranju in nakupu dobite v METALKI LJUBLJANA, Dalmatinova 2, III. nadstropje soba 5, ali po tele fonu številka (061; 317-144 Vedno več ljudi zahaja v gore. Pogostejši so dnevi, ko postojanke ne morejo sprejeti vsen obiskovalcev in jim ponuditi dostojnega prenočišča po naporni hoji. Številni se morqjo zadovoljiti s počitkom na klopeh ali na tien, -» tt/nin naslonjeno na nahrbtnik. Od pobud do resnega del Društvo upokojencev Javo mik — Koroška Bela praznuje 25-letnico delovanja m 15-letnico pevskega zbora — Pestra dejavnost, skrb za bolehne in nepokretne Javornik — Društvo upokojencev Javornik — Koroška Bela sodi med najbolj aktivna upokojenska društva jeseniške občine in je v 25 letih svojega delovanja doseglo pomembne društvene uspehe. Bilo je ustanovljeno na pobudo Lojza Ra-hiča in v začetku je bilo kaj skromno: prostorov niso imeli, životarili so. dokler nazadnje niso prišli do sklepa, da morajo za uspešnejšo dejavnost imeti svoje prostore. Ob pomoči jeseniške železarne in ob udarniškem delu so leta 1960 začeli graditi dom, pomagali pa so vsi obdani in kmetje. Prav v rekordnem času so ga postavili, od aprila do decembra, nad domom pa ima še danes pokroviteljstvo jeseniška železarna. aktivni dolgoletni Član avgust jelen, »v zadnjem času smo povečali dom in uredili okolico ter balinišče.« PREDSEDNIK DRUŠTVA FRANC ARH: »Društvo dobro gospodari, dom pa je pod pokroviteljstvom jeseniške železarne.« Čeprav je bila društvena dejavnost poslej znatno boljša, je v preteklosti stalno deloval le pevski zbor Pod vodstvom več pevovodij. Svoj dom so potem še obnavljali, nape-'jali centralno kurjavo in ga razširili, tako, da je danes primeren in dobro opremljen. 814 članov upokojenskega društva ima danes možnost, da se udeležuje izletov, rekreacije, balinanja — imajo edini tudi dve ženski balinarski ekipi — kegljanja, dramske dejavnosti in družabnega življenja, ki ga imajo pri upokojencih zares dovolj. Stalno soae-lujejo s šolo. s krajevno skupnostjo z Zvezo združenj borcev, obiskujejo bolehne in nepokretne ter jih ob praznikih obdarujejo, rešujejo stanovanjske probleme, prirejajo predavanja ter sodelujejo pri vseh akcijah. Nikoli jim ni bilo odveč, če je bilo treba prispevati ob več solidarnostnih akcijah, dali so za Posočje, za ceste ter med upokojenskimi društvi edini za mrliške vežice na Blejski Dobravi. Letujejo v Crikvenici in v Biogradu na moru. Prav zdaj se pripravljajo, da bi zato. ker stalno in tesno sodelujejo z nekaterimi drugimi upokojenskimi BLAGAJNIK ALOJZ SMO-LEJ: »Imamo 37 članov, ki so stari 80 let, okoli 90 odstotkov je nekdanjih železarjev.« C7 r društvi podpisali listin«* pobratenja z upokojenskim društvom i/. Nove Gorice, čeprav zelo dobro sodelujejo tudi s Trbovaljami ter s sosednjimi društvi na Jesenicah in v Žirovnici. Veže jih družabno življenje, ki ga ponujajo v domu na Javorniku ter nacrti, da bi se stalno udeleževali skupnih tekmovanj, organizirali razstave in prirejali literarne večere ter skupne izlete. Da je dejavnost Društva upokojencev Javornik — Koroška Bela zares pestra, pričajo tudi prireditve, ki so jih organizirali v letošnjem tednu upokojencev. Skupaj z jeseniškim društvom so pripravili osrednjo občinsko proslavo, udeležili pa so se kegljanja na asfaltu, strelskega tekmovanja, balinarskega in šahovskega tekmovanja. V domu so razstavili ročna dela, zelišča, resno pa se pripravljajo, da bodo ustanovili oddelek za ženska ročna dela. saj je zadnj izredno zanimanje. Društvo dobro gospodari in nimajo večjih težav, le prostor za Športna in estetska vzgoja Pri vzgoji mladega rodu ne kaže prezreti oblikovanje lepote gibanja. Ta je povsod očitna, pri vsakodnevnih opravilih, pri hoji na cestah, v načinu vedenja, govorjenja, petja itd. Sestavine lepote se kažejo pri vseh športnih nastopih, od šolske vadbe do olimpijskih iger. Vsak si želi skladne in lepe postave, prikupen videz, kar še posebno velja za dorašča-jočo mladino, ko dobiva že skoraj dokončne obrise v drži in zunanjosti. Ta naj bi bila primerna, sorazmerna ali proporcionalna. Lepota se kaže že v mirovanju, ta je bolj nema, je objekt umetniškega upodabljanja. Lepota je bolj izrazita* v gibanju, je bolj živa, jasna in nazorna. Lepo držo v mirovanju, lahkotnost, gracioznost in prožnost koraka v gibanju je potrebno trajno ohranjevati. V pravilni drži je dobro počutje, to pa je znak človekovega zdravja. Lepota postave in gibanja je poleg naravnih danosti pridobljena še v načinu dela in v mladosti v vsebini in učinku šolske vadbe. Vendar mora vsak sam skrbeti za ohra- . njevanje lepega videza in dobrega počutja. Eden od načinov tega prizadevanja je vsakodnevna, najmanj dvajset minutna vadba. Pravilne vaje razvijajo mišice, preprečujejo njihovo slabitev, če vadimo ali tečemo na planem pospešujemo dihanje in presnovo, z znojenjem čistimo organizem, gibanje krepi srce in uravnoveša živčevje. Poleg ugodnega vpliva na delovanje organizma vadba učinkuje še na oblikovanje lepe postave. Ko pa je ta že dokončna, vadba odpravlja hibe v drži in preprečuje njihovo nastajanje. Nepravilna drža je posledica dolgotrajnega sedenja, nezadostne vadbe, težkega dela, gibalno siromašnega načina življenja itd. Moč prsnih, hrbtnih in trebušnih mišic ob podpori kolčnih mišic zagotavlja pravilen položaj in lego notranjih organov. Primerna napetost vratnih mišic omogoča pravilen položaj glave. Ta nadzira, usmerja, določa, čuti in zaznava položaje v gibanju in mirovanju. Osveščena glava, če tako rečemo, trajno ocenjuje in precenjuje način hoje, sedenja in dela. Prav delo pušča z leti za seboj bolj ali manj izrazite hibe v drži. Slaba drža, upog-njenost in ohlapnost so kvarne značilnosti, so odjek prehitre venelosti in ne pri spe-vajo^k lepoti niti k ugodnemu počutju. Zakonitost razvoja — dialektike, da je trajna le sprememba, da hitro mine čas in z jim lep obraz, kakor zveni ljudska pesem, se večkrat oglaša v zagrenjenosti in črnogledosti. Boj proti njima je v tem, da dvignemo glavo, se vzravnamo, razgibamo. To pa ne le v trenutkih krize in potrtosti, temveč vsak dan ob vsaki priložnosti; sistematično, brez zastojev in odlašanja. Učinek takega prizadevnega, vestnega ravnanja bo kmalu viden. Gibanje bo bolj lahkotno, delo lažje, počutje se bo izboljšalo, več bo zadovoljstva in svežine. V tem smislu naj bi se uresničevali, prepletali in povezovali vsi napori gibalne in estetske samovzgoje. Nadaljevanje sledi ZA LJUBEZEN JIH PA NI - Tako kot se radi šalijo javorniški upokojenci, da je prav prijetno v njihovem »mladinskem« domu ni šlo brez domiselnega napisa na razstavi, ki sojo pripravili. Meddrueim so razstavili tudi naravna zelišča, nad njimi pa še kako resnicoljubno modrosti zapisali: za ljubezen jih pa ni - Foto- in po ljudski J. Zaplotnik FRANCKA JEKOVEC, TAJNICA: »Vsako nedeljo poteka v domu družabno življenje, k nam prihajajo tudi iz sosednjih društev.« domom morajo še asfaltirati. Urejujejo okolico in si ustvarjajo prijetno okolje, se shajajo in znajo vedno prav poprijeti za delo. Nedvomno so danes lahko ponosni na vse, kar imajo, tudi po zaslugi nekdanjih prizadevnih članov društva. Jožeta Knifica, Rudija Ogrina ter predvsem neumornega in predanega Lojza Ti-šova. Dolgoletni član in prizadeven Avgust Jelen je začel voditi društveno kroniko, tako, da bodo vsi tisti, ki bodo prihajali v dom upokojencev in se v njem prijetno počutili, vedeli in spoznali ljudi in dogodke iz zgodovine društva. Upokojenci na Javorniku so resnično lahko za zgled, da je tudi starost lahko koristna, lepa in zabavna, če 80 ljudje pravi in pripravljeni aktivno delati in si prizadevati za pestro društveno življenje. D. S. OD VSEPOVSOD Bolniku pomagala v smrt Na Švedskem je sodišče obtožilo uboja in obsodilo na osem mesecev zapora novinarko in zdravnika, ki sta neozdravljivemu bolniku dala smrtno dozo zdravil. Novinarka Berit Hedeby je avtorica knjige Aktivna evtanazija, v kateri je opisala svuju vlogo ob smrti bolnika. S ven Erick Handberg, ki je imel sklerozo multiplex. je novinarko prosil, naj mu da sredstvo, ki mu bo pomagalo umreti. To je tudi storila. Vbrizgala mu je veliko količino insulina, pri tem pa ji je pomaga/ dr. Ragnas Toss. Nenavadne žrtve Na cesti Ćuprija — Paračin se je pred dnevi zgodila precej nenavadna prometna nesreča. Neko vozilo je trčilo v tovornjak, natovorjen z divjimi živalmi. Tovornjak se je prevrnil, iz kletk pa so se usule preplašene zveri in poiskale zavetje v bližnjem gozdičku ob cesti. Miličniki in lovci so se precej utrudili, preden so jih spet spravili pod ključ. Izkazalo pa seje. da so v nesreči izgubile življenje tri opice. Igre na srečo Zvestoba petju Po vsej Ameriki vlada prav pregrešno zanimanje za igralnice, kijih odpirajo v številnih mestih. Kaže, da so tudi zakone prilagodili »življenjskim interesom« Američanov, saj pravijo podatki, da se udinja igram na srečo kakšnih 90 milijonov prebivalcev ZDA. Dovoljene so različne igre na srečo, stave in drugo, vendar pa so edine uradne in javne igralnice le v Las Vegasu in po najnovejšem tudi v Atlantic Citvju Jesenice — Upokojenski pe\ ski zbor na Javorniku vodi zborovodja Jakob Veher. ki je že vse svoje življenje predan zborovskemu petju. Pevski zbor Društva upokojencev je iz leta v leto bolj aktiven in nastopa na številnih proslavah jn svečanostih 75-letni Jakob Veher pa h* ie za petje v zboru navdušil že v svojih mladih letih m od tedaj dalje ostal zvest lepi narodni, umetni ali partizanski pesmi. Ze desetletja nazaj je bilo čuti njegov glas v Svobodi, v Slogi in v meščan JAVORNIK - Pokroviteljstvo nad lepim domom ima jeseniška železarna. - Foto: Jože Zaplotnik skeni pevskem zboru, vse do leta 1940. ko se je začela vojna. Po osvoboditvi ni zdržal, bil je v pevskem zboru Svoboda. Tone Cufar ter v Jeklarju. Na to obdobje ga vežejo lepi spomini, saj je kljub delu v hladni valjam i vedno našel čas za vaje in nastope 40 let je delal kot zidar, vse to obdobje pa se nj nikdar niti zh trenutek odpovedal naši lepi zborovski pesmi. »Zdaj.« pravi Jakob Veber. »zdaj je vse drugače kot nekdaj Pevska dejavnost zamira, velikih zborov skorajda ni. Se posebno pa ni mladih, ki bi se navduševali za petje V našem zboru nas je danes deset, premalo le upamo, da bomo zbor okrepilt.* Zborovodja Jakob Veber vztraja; pri /boru. s/t raja tudi zato. ker so pevci vedno lepo in prisrčno sprejeti, vztraja p« predvsem zato. ker se nikoli ne bo od povedal* svoji rjiibe'zni do /bo lovskega pet ja. - 11 S "1 Na sprehodu - Foto J Zaplotnik GLAS 1. s i ran Petek, 22. septem bra KRANJ — Hoji v jugoslovanskih vaterpolskih baz«>nih se nadaljujejo. sai d v anajstorica prvoligašev daj«- vse moči /a čim ugodn«'jši izid. Der konca prvenstva j«' I«- š<- n«-kaj kol in vprašanje prvaka kakor tudi. kdo ho moral litfo /apu.stiti. Ae ni rešeno..Prvak bo ali beograjski Partizan ali korčulanski KPK ali reško Primorje. Lfgo pa bosta morala zapustiti eden. šihemški Solaris je /e odpisan, splitski .Jadran ali kranjski Triglav. V prednosti je .Jadran, saj je v Kranju Triglavu v boju za obstanek • odščipnil« prepotrehno točko. In /a toč k o je Jadran tudi v prednosti. Po dvomesečni prekinitvi se je kranjsk-i prvoligaš okrepil z vratarjem Božidarjem Novakovičem. Ta dvaintridesetletni Beograjčan je prišel v Kranj iz Partizana. To je bila hkrati pomoč Partizana Triglavu, da reši. Rar se še rešiti da. Novakovič je namreč poklicni delavec beograjskega prvoligaša. Božidar Novakovič-Turi je eden od najstarejših igralcev Partizana, saj se je tej igri zapisal že leta 19h0. Branil je Partizanov gol v vseh selekcijah in do lani je bil drugi vratar večkratnega državnega prvaka. Trenira še vedno vsak dan z Markovičem in V ranjenem, čeprav ni več v moštvu, ki se ponovno bori za najvišji naslov. V prvem moštvu je bil že od leta 1965. Kaj menit«' o igralcih Triglava? »To je po kvaliteti in znanju moštvo, ki zasluži, da ostane v ligi. Igralci so dobro fizično pripravljeni, so mladi in Božidar Novakovič: Sport ni več zabava hitro plavajo. Čudi me pa, tla so v igri le prevečkrat tako malodušni. To jim je v minus, čeprav jim je lahko v uteho, da nimajo prvoligaških izkušenosti. Vendar menim, da bi se v ligi morali obdržati. To bi bilo za napredek tega vodnega športa v Sloveniji sr najbolje. Nekaj pa mi ne gre v glavo. Res je. da trenirajo, vendar nimajo pravih delovnih navad.« Kaj mislite s tem? »To je predvsem neredno prihajanje na trening, ugovarjanje trenerju in neizpopolnjevanje taktičnih nalog, ki so jim dan«- pr«'d vsakim srečanj«>m. N«' zav««dajo s«-, da za tistega ki se zapiše vrhunskemu športu, šport ni več zabava, temveč delovna navada. To p« igralci Triglava pr«-p«ičasi spoznavajo. Kes je, da niso prim«'rn«i finančno stimulirani, da dobivajo premajhno hra-narino.H Kaj pa trener'.' »Trener Borut Karčnik je sicer mlad, toda dober strokovnjak. Lahko hi bil v rednem delovm-m odnosu, /di s«' mi. da Novkovič. ki ie »vikend« trener, ni prava rešitev. (V hočejo dvigniti vater-pol.sko kvaliteto v Kranju. pot< m je nujen poklicni tr«>ner«. Sogovornik ima prav. Potrebno bo najti poklicnega trenerja. Igralci pa morajo dojeti, da s takim odnosom «lo trenerja, do treninga in do igre. ki jo imajo, ne dosežeš napredka in m-ostaneš v prvi ligi. Vratar, ki je na golu zanesljiv, ni tudi nepremagljiv. C v je na golu Božidar, ni š«- vse reseitn. I) Minu.'. Rokomet Jutri v Križah Tržič : Kamnik Kranj — .Jutri in v nedeljo bodo odigrali četrto kolo v drugi zvezni rokometni ligi — severjn republiških rokometnih ligah. Osrednja pozornost ljubiteljev rokometa bo veljala slovenskemu derbiju v Kozini, kjer se bosta srečala tretj«'- uvrščeni Jadran in petouvrščena Jelovica. Rukometaši Jelovice imajo veliko možnosti za uspeh v gosteh in s tem tudi za dobro uvrstitev po pomembni zmagi z rezultatom 22:21 nad ekipo Varteksa. • V ženski konkurenci bo izredno zanimivo drugoligaško srečanj«- jutri popoldne ob 1H.."10 v Železnikih med Alplesom in Slavijo iz Kutine. Ker no rokometašice Alplesa v preteklem kolu povsem nadigrale v go- ieh ekipo novomeške Krk«- z rezultatom 27.19. lahko tudi v četrtem kolu pričakujemo dinamično, borbeno in požrtvovalno igro. Pred tekmo Alples : Slavija pravi Jože KakOvec. trener RK Alples: »Letos smo precej pomladili ekipo. Lahko rečem, da sta se Vrhunčeva in Saboljeva izredno dobro vključili v ekipo. V srečanju / ekipo Slavije računamo na uspeh naše ekipe. V nadaljevanju prvenstva imamo tudi nekoliko ugodnejši žreb. tako da lahko računamo po končanem jesenskem delu prvenstva na mesto v sredini prvenstvene lestvice.«. • V moški republiški rokometni ligi ho izredno zanimivo prvenstveno «r«>čanj«-v Križah jutri ob 19. uri, kjer se bosta pomerili ekipi Tržiča in Kamnika. Kamni-čani so doslej edina ekipa, ki je uspela od-ščipniti prvenstveno točko vodeči Lipi iz Ajdovščine, računajo pa tudi na uspeh t • Križah proti ekipi Tržiča. • V ženski republiški rokometni ligi — zahod se bosta v Križah srečali ekipi Tržiča in Ete iz CVrknega. Ker so Tržičank«-v nedeljo prikazale borbeno in požrtvovalno igro proti vodeči ekipi Preddv«>ra. lahko pričakujemo, da bosta točki ostali Visoka zmaga Jelovice Kranj — V drugem kolu republiške rok«»-metne lige za mladince — skupina center so v gorenjskem derbiju v Skofji Loki rokometaši Jelovice premagali mladine«-Tržiča /. 12 goli prednosti in dokazali, da resnično sodijo v vrh mladinskega slovenskega rokometa. Kdino zmago v gosteh s«> v Kamniku zabeležili rokometaši Olimpije. na srečanju Prule : Inles. kjer so zmagali z dvema goloma razlike domačini, so gostje imeli pripomb«- na sojenje, saj so pričakovali, kot so izjavili, bolj konkretno sojenje. Zapisnik s tekmi' Slovan : Kranj pa ni prispel. Rezultati: Kamnik : Olimpija 11:16 (5:8). Jelovica : Tržič 22:10 (12:«). Prule : Inles 19:17 (10:8). Vodita ekipi Jelovice in Prul s štirimi točkami pred Olimpijo. lnl«'som in Trži-čem z dvema točkama itd. V republiški rokometni ligi za mladink«-— skupina Center so največ uspeha imele gostujoče ekipe. Mladinke Kranja so se z zmago V g«>st«'h pri rokometašicah Polja povzp«de na prvo mesto skupaj z mladinkami Tržiča, ki so na Kodeljevem zmagal«' proti istoimenski ekipi s štirimi goli prednosti. V gorenjskem derbiju v Železnikih pa sta se sr«-čali mladinski vrsti Alplesa in Preddvora. Zmagale so mladinke Alplesa, ki s., oh polčasu vodil«' že 10:1. Rokometa-šici- Dupelj so izgubile tudi drugo srpani« V gosteh. tokrat proti »kipi Koči-vja. Rezultati; Kočevi«' : Duplje 15:11 (5:K). Polj. : Kranj 5:14 (.1:7). Kamnik : Olimpija «11 (3:8), Kodeljevo : Tržič 10:1 i (4.6), Alples : Preddvor 15:12(10:1). Vodijo ekipe Kranja. Olimpije in Tržiča s štirimi t«»čkami. sledij«» p» Pr«"ddvor. Kočevi«-. Alples in Kamnik / dvema točkama itd. ' Kuhat doma. Kokometašice Preddv«>ra pa b<»do v četrtem kolu gostovale pri Mlinot«'Stu v Ajdovščini. • V mladinski republiški rokometni ligi — center bo derbi srečanj«- v Škofji Loki Jelovica : Slovan, mladinci Tržiča in Kranja pa gostujejo. Tržičani gostujejo na Prulah. Kranjčani pa v Kamniku. • Najzanimiv«'jše srečanj«- mladinskih ženskih vrst pa bo jutri ob 17.,'tO v Železnikih med Alplesom in Tržičem, medtem ko ostale gorenjske ekipe gostujejo. Mladinke Dupelj gostujejo na Polju v Ljubljani, Kranj. ank. v nedeljo dopoldne v Kamniku. Preddvorčanke pa pri Olimpiji \ Ljubljani. | Kuh.ii Derbi Preddvoru Kranj - V drugem kolu občinske rokometne lige skupina A so rokometaši Save premagali Besnicn. Preddvorčani pa veterane Save in prevzeli vodstvo na lestvici. V prvem kolu so premagali borbeno moštvo 2abnice. V tretjem kolu bosta dve srečanji že danes: ob 19.30 Storžič : Sava in ob 19.45 Sava (veterani) : Žabnica. Jutri bo srečanje Križe : Krvavec ob 19. uri, v nedeljo ob 8.30 v Dupljah Duplje : Gumar in v Besnici ob desetih Besnica : Preddvor. V B skupini pa je bilo odigrano le srečanje med Tržičem in Veterani iz Kranja. Z dvema goloma prednosti so zmagali trži-ški veterani. Ostali dve srečanji sta se končali brez borbe. Prvo srečanje drugega kola bo že drevi ob 19. uri v Zabnici med veterani Zabnice in Stadionom. Druga srečanja bodo v nedeljo ob desetih. Igrali bodo Huje : Duplje. Veterani Kranj : Jelovica veterani in Bazenarji : Tržič — veterani. Vodijo veterani Dupelj, Jelovice in Tržiča. J. Kuhar Športne igre Železarjev JESENICE - Na Jesenicah so bile pretekli teden letne športne igre delavcev Združenega podjetja Slovenske železarne. Tekmovali so v nogometu, odbojki, balinanju, šahu, streljanju in v športnem ribolovu. Sodelovalo je 320 tekmovalcev iz železarn Ravne, Štore in Jesenice ter zastopniki Verige. Plamena. Tovila in Žične iz Celja. Največ uspeha so poželi tekmovalci vseh treh Železarn, pokrovitelj tekmovanja pa je bila sindikalna konferenca jeseniške Železarne. Zmagovalci v nogometu so bili Raven-čani. Veriga je bila četrta, jeseniška Železarna pa peta. V moškem in ženskem odbojkarskem tekmovanju je bila jeseniška ekipa obakrat druga, v balinanju in šahu pa so slavili Jeseničani. Tekmovalci iz Štor in z Jesenie so bili najboljši strelci, med strelkami pa so slavile tekmovalke iz Štor. V ribolovu pa BO slavili Gorenjci, saj so bili Jeseničani prvi. ribiči Plamena pa drugi. Tenis Kranjčani prvi v Rivoliju KKAN.J — Na povabilo pobratenega italijanskega mesta Rivoli so se U-nisači Triglava udeležili mednarodnega teniškega trob«)ja. Razen igralcev Rivolija so na turnirju nastopili tudi tenisači .V ont.-limarjii iz Francije in Kranja. Montelimar je pobraten z R i vOl i jem. V tekmovalnem delu so /a TK Triglav nastopili Znidar. 1'ranič. Seražin in Zezlina. Bili so boljši od gostitelja in Francozov.. Kranjčani so najprej z 2: 1 premagali moštvo Montelimarja in nato s ,'t:0 š«> domačine. Domačini pa so nato v borbi za drugo mesto dobili srečanje s 3:0 z Monteli-marjem. Tako so bili Kranjčani prvi. Bivoli drugi in Montelimar tretji. Kot nam je povedal vodja kranjske odprave Peter Stare, jih je za to trojno srečanj«' finančno podprla m»"dobčinska komisija za odnose s prijateljskimi mesti. Srečanj«- ni imelo le tekmovalnega značaja, saj so imeli pogovore o slovenski telesni kulturi in sistemu tekmovanj ter selekcioniranju igralcev. Tako kot Rivolčani so bili tudi Francozi izredno presenečeni in hkrati navdušeni nad našim načinom dela v športu. Naj omenimo še. da so bili Kranjčani in Francozi izredno gostoljubno sprej«'ti. saj so prijateljstvo čutili na vsakem koraku. V prihodnji sezoni bodo Rivolčani gostje TK Triglav iz Kranja. -t A in B. Gorenja vas. Alpina. Kondor A in B, Alples in Tehnik. Pionirsko ligo pa sestavlja sed«'m moštev: Kondor. Gorenja vas. Alples. Keteče. Alpina. Pol«-t in LTH. Mladinsk«'ga tekmovanja zaradi pr«-pičlega števila ekip ne bo. Kljub temu kaže. da s«' nogomet v škofjeloški občini razvija. J Starman Številne nogometne prireditve V soboto in nedeljo bo v Kranju več nogometnih prireditev. Osrednja bo nedvom-no v nedeljo, ko bo članska selekcija Kranja skušala dobiti točke v boju z Dolenjsko. V predtekmi bodo igrali mladinci. Tudi kadeti bodo igrali doma - Sava z. ekipo Mengša in Britof s Kamničani. Druge selekcije bodo odigrale tretje kolo. Vodeča Sava bo igrala z ekipo Brit«>fa in to je mali derbi tega kola. Rekreativci bodo v sobotnih tekmah spet poskrbeli za presenečenja. Vzrok za to je precejšnja izenačenost lige. Šenčurjani bodo domačini Korotanu in to bo tudi najbolj zanimiv obračun. Britof bo gostil ekipo Primskovega, Trboje Kokrico in Naklo Savo. V B ligi pa bo Podbrezje igralo s Preddvorom in Filmarji z Grintavcem. Vse tekme so jutri ob 16. uri. le v Naklem je začetek zaradi dvojnega programa neko- ■ liko prej. V nedeljo bodo nadaljevali s tekmovanjem mladinci, kjer vodi Primskovo brez izgubljene t«>čke. M. Šuliit Tržič visoko porazil Bled V I. kolu članskega prvenstva Gorenjske je Tržič v gosteh visoko porazil Bled. kranjski Triglav pa je po dobri igri doma premagal LTH. Jeseničani so dosegli pomembno zmago v Bohinju, Leftčani pa so hiii doma uspešnejši od novinca Reteč. Rezultati - člani: Bled : Tržič 3:8. Triglav : LTH (selekcija) 6:2. Bohinj : Jese-nice 0:2. Lesce : Reteče 3:2. Vodi Tržič pred Triglavom in Jesenicami, ki imajo po dve točki. Pionirji: Tržič A : LTH 1:5. Bohinj : Jesenice 3:3. Bled : Tržič B 2:1. LTH in Bled imata po dve točki, Jesenice in Bohinj pa po eno. Mladinci: Bohinj : Jesenice 4:6. Druge tekme hodo med tednom. P. Novak Zmajarji v evropskem vrhu Škofja Loka - Trije člani škofjelošk.ga kluba za prosto letenje LFT Peter Soklič z Lavrice, Martin Kos iz Škofje Loke in Marjan Fajfar iz Kranja so se razen treh zmajarj«'\ ljubljanske Delte in zdomca Štrucla udeležili 2. uradnega evropskega prvenstva v leteniu / zmaji \ Kossnu na Tirolskem. Naši zastopniki »o nastopili v 3. in 2. razredu In s«- uvrstili v evropski vrh. Soklič j«- bil z devetim mestom boljši od lanskega prvaka Nemca Guggi-nmoosa. Tekmoval j«- v drugem razredu m«-d I I/l letale!. V tretjem razredu pa j«- bil Tin«' Kos deseti m«d 27 tekmovalci. Lahko hi bil še boljši, pa si je zadnji dan poškodoval nogo. V prvem razredu j«- zmagal Avstrijec Pir-kcr. v drugem Francoz Thcvenod in v tre!-iem Nemec Olschevv sk v. P Poknrit KRIZNA GORA - Temeljna telesna kulturna skupnost Škofja Loka je v sredo na Križni gori na prijateljskem srečanju podelila letošnja športna priznanja občine Škofja Loka vrhunskim športnikom. Te podelitve in srečanja so se poleg športnikov udeležili tudi predsednik občine Loke Viktor Zakelj, predstavnik IS občine, predsednik OK SZDL Jože Šubic ter predsednik skupščine TTKS Jane/ Šter ter predsednik K) TTKS Boris Cajič ter tajnik Tone Pogačnik. V svojem nagovoru je predsednik TTKS Janez Ster dejal, da so športniki občine lahko ponosni na svoje uspehe, saj so v tem letu dosegli veliko lepih domačih in mednarodnih uspehov in to jih uvršča med najboljše športne kolektive v Sloveniji. Priznanja niso bila podeljena samo za športne dosežke, temveč tudi /a šolske in druge uspehe. Knjižne nagrade in priznanja so prejeli Marjan Spominski šahovski turnir J€*senice — Šahovsko društv«> Jesenic«' je pripravilo tradicionalni šahovski turnir v spomin na nar«>dnega heroja Jožeta Gregorčiča-Gorenjea. Sodelovali so veterani, borci, mladinske ekipe, pionirke in pionirji. Pripravili so tudi dvoboj m«-d šahisti Radovljice in Jesenic. Zmagali so Jeseničani s 17 : 8. Šahovski teden je bil zaključen preteklo nedeljo s turnirjem na dvanajstih deskah. Sodelovali so šahisti Jesenic in ZeR'Z.arne. Petdeset šahistov je sodelovalo, zmagali pa . so Jeseničani z 22 : 18. Skupno je na vseh šahovskih prir«'ditvah nastopalo nad 150 šahistov vseh starosti in kategorij. J. R. Mednarodno prvenstvo BLKD - Blejski golf klub je na igrišču za golf organiziral drugo mednarodno odprto prvenstvo Jugoslavije v golfu. Na tekmovanju nastopa, prvenstvo se je začelo že v sredo in bo končano v nedeljo, okoli šestdeset tekmovalcev in tekmovalk v članski in mladinski konkurenci. Start je vsako jutro ob 9. uri. slovesna razglasitev rezultat«>v pa bo v nedeljo «>b 17. uri v hotelu Toplice. Tekmovanje j«-izr««dno zanimivo, ne samo za tekmovale«', temveč tudi za gledalce, saj j«- t«> mlad" jugoslovanska športna disciplina. -dh Podelili občinska priznanja I. zvezna vaterpolska liga V nedeljo odločitev o prvaku in slovesu KRANJ - Štiri kola nas ločijo do konca tekmovanja V prvi zvezni vaterpolski ligi. Čeprav se je tekmovati i« \ t«-m elitnem tekmovanju povleklo * pozno poletje, pa j«' vprašanji- o prvaku in slov«'su od lig«- še vedno odprto. Za prvaka ima najv«-č možnosti b«>ograjski Partizan, ki je v nedeljo V Beogradu premagal najr«'sn«-jšega kandidata za naslov korčulanski KPK. Čeprav j«' sedaj Partizan v prednosti za eno točko, pa še vedno ni prvak. V nedeljo bo namreč odločit«-v 0 prvaku padla na Kij«ki. Partizan gostuje pri Primoriu Prav Primorje lahko Partizanu odvza-me državni nasl«>v. saj R«'čani za v«-čkratnim državnim prvakom zaostajajo le /a točko. Heograjčanom zadostuje že remi. Primorje pa bo hot«'l«> premagati dos«-danjega pr\aka in si tako ob svoji sedemdesetletnici zagotoviti najvišji vaterpolski naslov v soboto in nedeljo »><> Mvshno tudi % kranjskem l«'tn«-m baJtehjl. Kranjski prvoligaš, ki mu gori pod nogami, ho gostil branilca naslova Partizan in v nedeljo še Mladost-1 ndustromon ta*« I* Zagreba. Triglav ani si s Pni-ti/anom gotovo ne obetajo točk. l>.»li pomembno pa bo srečanji -v nedeljo i Mladostjo, rn srečanje je v boju rs obstanek Kriini-čanom najbolj pomembno, V tej igri morajo dobiti obe točki in Ink., bi ostali v družbi najboljših. Vsekakor pn (>-■ m. obeh si,, omili odločilno vlogo, posebno pa se I grebčnni. odigralo občinstvo k nun {•snom bo potrebna tudi njihova pomoč! Obe srečanji, v soboto in neilelio bosta ob 19 uri v letnem Ini/enii Šinkovec (SSK Ziri). Rade He*' (KK Loka in vest). Mojca Demšs (KK Lokainvest). Boštjan GaSpeiS (KK Lokainvest). Damjan Afk (TVI) Gorenja vas). Polona Koler (KK Kladivar- Alpina). Edo Obe star (RK Jelovica), Igor Eržen tS^h Žiri). Romana Pintar I SK Alpe tour). Konrad Istenič (K K Klari var-Alpina), Jože Bešter (RK J>| vita). Valentina Jensterle (RK A les). Tomaž Dolenc (KK d . invest). Alenka Kolene (SK A* tour). Mirjani Ovsenk (KK Kis-var-Alpina). Ahmed Mehonič |R}> •Jelovica). Irena Lušina (RK Alpie> Igor Doletu (KK Lokainvest! Ml t i ja Horvat (SK Alpetour). Rrarr Kankelj (ŠI) Železniki). Aleš pu; (AMD Škofja Loka). Polona (SK Alpetour). Nuša Tome Alpetour). Boris Strel tour) ter alpinec SK Alp>etour' J,-Ktiralt (na sliki), (-dh) _ [ F. Perdan Lokostrelstvo Naša trojka solidna ZKNKVA - Kot smo že poro^ajj k bilo v soboto in nedeljo v Švici leto*ni< svetovno in evropsko prvenstvo v loktv strelstvu v disciplini Hunter-Field in instiktivnem streljanju. Nastopil« j* nad šestdeset najboljših loko«trei>ev na svetu iz dvaindvajsetih držav Med U-mi je bila tudi jugoslovanska troiie* Mariborčan Postružnik. član Fxoter ma Franci-Aci Oblak ter v instinktivnem streljanju Ljubljančan Perko Med elitno svetovno lokostr^j-p družbo so največ uspeha imeli S-vesdj ki so bili daleč najboljši prav; v instinktivnem slogu. V disciplini Hunter-Field * zmagal Američan Darrel Pace. ki si * za osvojitev svetovnega naslova nrt-streljal 984 krogov. Naš najboljši je po pričakovanju Postružnik, ki ie dosegel enajsti rezultat, za »»vropsii naslov pa je osmi najboljši Evrooei« Oblak je za evropsko prvenstvo devetnajsti, za svetovno pa je bil stiriindvai-seti. Tudi Perko se ni odrezal slabo trn je bil triindvajseti na svetu in š«»st;na^t, v K v ropi. JKSKNISKF, ŠPORTNE VRST, TKNIS - Preteklo soboto je teniski kl* Jesenice pripravil na Mlačci nad Mr'i«r no prvi odprti teniski turnir za claaečJr niče in pionirke za pokal Trijfiava Le«»* nji je bil posvečen jubileju Triglava tt* movanje pa bo odslej tradieionnino,' moškimi so bili najboljši Marjan Ko»*~ Franci Klinar. Tomaž Komel in u^nc (>asar, med članicami Jožica MJaaaik ' Marjeta Kordež, med pionirkami Re**" Magnik, med moškimi pari pa Dr m on m^m in Viki lišler. MLADI TEKMUJEJO - Kooai^ " šport pri občinski konferenci ZSMS Je*-niče je pripravila program športnih tek vanj v počastitev kongresa slovenske av» dine. Člani osnovnih organizacij ZSf bodo tekmovali v košarki, odbojki, asf metu. streljanju, kegljanju, "-—jta— r nisu in šahu. Tekmovali bodo tudi osnovnih in dijaki srednjih sol, j," v košarki, odbojki, rokometu, nanisa** tenisu, šahu. nogometu in streljanju s no puško. t SPKSKN START NOGOMETAŠEV -Člansko, mladinsko in pionirsko smsO* jeseniškega kluba je uspešno startala * ► gaškem tekmovanju. Prvi dve moštvi s" zmagali, pionirji pa so igrali neodkVea BALINARSKI TURNIR - Bafcsan* klub Jesenice bo priredil v nedeljo. J4..**" U-mbra. na balinišču v Bazi na Jratsi** I balinarski turnir za Dugariev rnemiV Sodelovahi bo devet gorenjskih bal'n. i Nkih moštev. J K V POHOD PO KARAVANKAH - Koom* ,„ Aportno rekreacijo pn občinskem *>. /,,/, sindikstov Jesenice je priprsv II pohod po Karavankah. Pohod ie I organiziran v dveh smereh Lažji j* p0 kal s Planine pod Golicodo k«>če na R.vh nato pa do vznožja Mlince do nekd«-karavle. težji 1»h P<> zahtevnejši istim startom in ciljem. Sodelovalo n j; oohodnikov Pohod je bil pn.nekdam * ravli zaključen / vlečenjem vrvi in > nV Manjem z zračno puško, /a razvedrita « »oskrbela pihalna godba s Hrušu-t, p hil izreden, pripomoglo pa ,e tudj 13. stran Obvestilo KŽK Kranj. TOZD Kmetijstvo obvešča, da bodo v skladišču semenskega kromprija v Šenčurju' prodajali krompir samo v torek in petek od H. do 12. ure. Informacije dobite na telefon 41-017. NESREČE Hokej Preizkušnje čakajo Jeseničane Jesenice — Jeseniške hokejiste čakata ta teden dve pomembni preizkušnji. Sinoči so se v Celovcu v okviru tekmovanja za Pokal Karavank srečali s Kacom, v soboto (jutri) zvečer ob 18.30 *pa bo povratna tekma s švicarksim prvakom Bielom. ki je v prvem srečanju premagal Gorenjce s 15:1. Ta izid ni bil realen, saj so Jeseničani sposobni zaigrati veliko boljše. Obračun na ledu utegne biti zanimiv, na tribunah pa bo tudi boj med navijači, saj pričakujejo na Jesenicah tudi navijače iz Švice. Jeseniški hokejisti so se vrnili s turnirja v Avstriji. V prvi tekmi so premagali Fieldkirchen s 5:3. v finalu pa so po dobri igri podlegli poljskemu prvoligašu Katovvicam s 7:5. Tudi Kranjskogorci so sredi .priprav. Gostovali so v ČSSR in odigrali tri tekme: dve so zgubili, eno pa dobili. Igrali so tudi v Beljaku in bili poraženi z 8:0. In se novica za ljubitelje hokeja! Marjan in Franci Žbontar sta dobila izpisnici od uprave HK Jesenice in bosta v prihodnji sezoni igrala za novega prvoligaša Celje skupaj z Albinom Felcem! -bef Nenadoma v levo Škofja Loka — V sredo. 20. septembra, ob 0.25 se je na lokalni cesti, v Poljanah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebneKH avtomobila Dušan Logar (roj. 1949) iz Podvrha je pravilno prehiteval motorista Mira Kreka (roj. 1901) iz Volj?:. Motorist pa je iznenada brez poprejšnjega znaka zavil v levo prav pred Logarjev avto. V trčenju je Miro Krek obležal s pretresom možgan in drugimi poškodbami Zdravi se v Kliničnem centru I,. M S ceste v drevo Radovljica - V sredo., 20. septembra, ob 23.30 se je na lokalni cesti med Drago in Begunjami pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Hruste! j (roj. 1954) z Jesenic je v blagem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste in trčil v drevo. V nesreči je bila sopotnica Dragica Ga šperin (roj. 1954) z Jesenic huje ranjena, voznik pa lažje. Škode na avtomobilu je za 10.(XX) din. Pogoreli kozolci V ponedeljek. 18. septembra, dopoldne sta na polju v Sebenjah pri Tržiču pogorela dva kozolca last Jožeta Godnova iz Slapa pri Tržiču in kozolec Silve Meglic iz Sebenj. V vseh treh kozolcih je bilo okoli 3500 kg sena Kljub trudu prostovoljnih gasilcev je vse pogorelo. Škode je za okoli 35.(KK) din. Ogenj so po vsej verjetnosti zanetili otroci, ki so neprevidno v bližini kurili seno. da bi spekli koruzo. Dežurne trgovine V soboto, 23. septembra bodo odprte naslednjedežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa. Maistrov trg 11 od 7. do 19.30, v nedeljo od 7. do 11. ure. Živila - prodajalna SP Prehrana, Cesta Staneta Žagarja 16, prodajalna SP Planina, j • t Župančičeva 24 OtrOCi in mladina! TRŽIČ: Mereator - poslovalnica Cankarjeva 1 ŠKOFJA LOKA: SP Mestni trg. Mesnica Mestni trg poslovalnica 2. JESENICE: Emona Market. Prešernova c. l/a.__ Starši vzgojitelji, učitelji! Partizan Kranj obveSča vse zaintere-»irane, da pričenja z redno telesno-vzi*ojno vadbo za otroke in mladino v telovadnicah kranjskih šol. Vpisovanje se prične za cicibane v Posebni osnovni Soli Kranj v sredo, 27. septembra 1978, ob 16.30, za pionirke v Tekstilni Soli Kranj v petek, 29. septembra 1978, ob 18. uri, za mladinke v Tekstilni šoli v Kranju v petek. 29. septembra 1978, ob 18. uri. Vpisnina in članarina za otroke in mladino je 50 din. Obenem obveščamo tudi odrasle, da *e pričao redne ure rekreacije po ustaljenem urniku od 1. oktobra dalje v telovadnicah O. Š. Simona Jenka. Tek-stilno-obutvenega centra in Posebne osnovne Sole. Točen urnik vadbe bo objavljen v torek! Kam z moto športom? RADOVLJICA - O lokaciji za dt'javnost moto športa v Radovljici je bilo v zadnjem oa»u več razprav, kajti komisija za varstvo okolja je prepovedala dejavnost na Hraški Rmajni, kjer je bilo ze več občinskih, mednarodnih, republiških in zveznih tekmovanj. AMD naj bi poiskalo drug prostor. Na zahtevo izvršnega sveta je AMD ze predložilo Štiri predloge različnih lokacij *-* moto dejavnost, v katero bi radi pritegnili tudi več mladih, neorganiziranih motoristov. Prostor naj bi bil bodisi Se naprej na Hrflški gmajni, na Zatrniku. na smučarskih terenih Krpina ali na zemlji-*cu pri Čebelnjaku na terasah Save nad Sobcem. kar pa je najmanj sprejemljiv credlog. O- dokončnem predlogu za novo lokacijo bo odločal izvršni svet skupščine občine Radovljica. ./It TRŽNI PREGLED KRANJ Solata 18 din, špinača 28 din. cve-tača 30 din. korenček 14 din. česen 40 do 45 din, čebula 12 din. fižol 24 do 26 din. pesa 10 din. kumare 10 do 28 din. paradižnik 12 do 14 din. paprika 13 din. slive 18 do 20 din, jabolka 10 do 12 din. hruške 14 do 18 din. grozdje 16 din, žganje 60 din. lubenice 7 do 8 din. ajdova moka 20 din. koruzna moka 8 din, kaša 20 din. surovo maslo 80 din, smetana 40 din. skuta 18 do 20 din. sladko zelje 7 do 8 din, kislo zelje 14 do 16 din, kisla repa 10 do 12 din. klobase 30 din. orehi 150 din, jajčka 2,20 din, krompir 5 din. med 60 din. buče 18 din. JESENICE Solata 13 din. špinača 14.40 din, evetača 20.40 din, korenček 9 din. česen 36 din. čebula 6,60 din, fižol 20 din, pesa 8 din, kumare, 12 din, paradižnik 15 din, paprika 10 din, slive 13 din. jabolka 15.90 din, hruške 18 do 20 din. grozdje 16,70 din. limone 19.90 din. ajdova moka 18.80 din, koruzna moka 7.86 din, kaša 15,53 din. surovo maslo 79 din, smetana 35,70 din, skuta 26,56 din, sladko zelje 5,40 din, kislo zelje 9,60 din. orehi 152 din, jajčka 1,40 do 2,30 din. krompir 4.50 din. GORENJSKI ROKOMETNI DERBI - V nedeljo dopoldne sto se v gorenjskem ženskem rokometnem derbiju v Preddvoru srečal, ekip, Preddvorčank in Tržičank. V borbenem srečanju so znnigale domačinke, vendar so se gostje dobro upirale. S to zmago so ?™*d*»r*£' ke prevzele vodstvo na lestvici. Na fotografiji eden od napadov rokometa&ic Preddvora (beli dresi) - loto: J. KUhar Avto izsilil prednost Kranj — V ponedelejk. 18. septembra, nekaj po 18. uri se je v križišču Ceste Staneta Žagarja in Old-hamske ceste pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila -Jože Golob (roj. 1907) iz Kranja je pripeljal od Primskovega in je v križišču zavijal v levo na Cesto Sta-nega Žagarja. Opazil je sicer, da vozi od Vodovodnega stolpa naravnost po Oldhamski kolesar Janez. Aljan-čič. vendar pa je kolesarjevo hitrost napačno ocenil in je hotel zaviti še pred srečanjem. Janez Aljančič pa nesreče ni mogel preprečiti in je trčil v avtomobil. S hujšimi poškodbami so ga prepeljali v Klinični center. Iran: Strahotne številke Iz. iranske pokrajine Korosan, ki jo je v soboto proti, večeru stresel strahovit' potres, prihajajo vsak dan višje številke o smrtnih žrtvah. Najhuje je v mestu Tabasu. ki ga dejansko sploh ni več: izravnan je z zemljo, prav tako pa tudi štirideset vasi v tej pokrajini. In z. njimi vred je v ruševinah ostalo okoli 26.000 ljudi. Redki preživeli, mnogi ranjeni, še številnejši svojci in prijatelji, ki so prihiteli iz okoliških krajev pa tudi stotine vojakov, zdravnikov in medicinskega osebja so se morali sprijazniti s tem. da lahko epidemija, ki grozi, pomnoži število žrtev. Doslej so potegnili izpod ruševin kakih 5000 trupel. Drugih ne bodo več iskali. Letala so začela Tabas in okoliške vasi zasipati z razkužili, takoj za njimi pa bodo delo nadaljevali buldožerji. Čeprav pomoč prihaja, pa preživele in ranjene najbolj pesti pomanjkanje vode in hrane, saj se cisterne z vodo do teh krajev le težko dokopljejo. Iz Teherana še vedno vsako uro vzletajo letala, natovor-jena s hrano in drugim materialom, ki ga nosijo v Tabas in Ferdous. KRANJ - Se zgodi se sicer tako pogosto, da s tovornjaka pade tovor: -v sredo, 20. septembra, zjutraj je sredi Jelenovega klanca z nepravilno naloženega tovornjaka zdrsnil obsežen tovor, ki je pri tem močno polomil tovornjaka v o prikolico. Tovor so kasneje naložili na drug tovornjak. — Foto: l). Dolenc S SODIŠČA Počila zlata tihotapska veriga NAJHUJŠI POTRESI V TEM STOLETJU 1902 - Monte Pelle (Marti-nique), nad 30.000 mrtvih 1908 — Messina na Siciliji, 75.000 žrtev 1915 — Avezzano, Italija, nad 30.000 žrtev 1920 — najhujši potres v tem stoletju: v kitajski provinci Kansu, 180.000 mrtvih 1923 - Tokio: 145.000 mrtvih ob potresu in požarih 1932 — spet kitajska provinca Kansu: 70.000 mrtvih 1935 - Ketu z okolico, Pakistan: okoli 60.000 žrtev 1939 - čilsko okrožje Chil-lan, nad 30.000 mrtvih 1950 - Asam v Indiji, 20 tisoč mrtvih 1960 - Agadir, Maroko, okoli 12.000 mrtvih 19C3 - Skopje, nad 1100 mrtvih 1968 — Horo8an, Iran: okoli 12.000 mrtvih 1970 — zahodni Peru, okoli 50.000 žrtev 1976 - Guatemala, 23.000 mrtvih Na eno leto in 10 mesecev zapora je senat okrožnega sodišča v Kranju obsodil 40-letnega Nenada Nikoliča iz Beograda, ker je v juniju letos prepeljal čez državno mejo skritih več kot 20 kg zlata, s tem pa je zakrivil kaznivo dejanje nedovoljene trgovine. Zlato je bilo namreč namenjeno za preprodajo najverjetneje v Romunijo, saj preproda jalske poti.' katerih le neznaten člen je bil Niko-lič. nistj zadosti znane. Nikolič se je bil z.a »posel« zmenil v Beogradu, kamor je letos večkrat prišel po dolgoletnem bivanju v Stuttgartu. V Beogradu je popravljal očetovo hišo. kamor se je zdaj že vselila njegova družina, pripravljal pa je tudi vse potrebno za obrt taksista. Zaradi vsega tega dela je že v marcu v Stuttgartu pustil zaposlitev, družina pa je ta čas živela od prihrankov. Ko se je letos v maju spet mudil v Beogradu, se je spoznal z Dimi-trom Nikolovskim in Zdravkom Mr-kaičem. Ta dva sta mu ponudila milijon starih din. če bi s .svojim avtomobilom mercedes 220 D prepeljal iz Trsta v Beograd okoli 5 kg zlatega nakita. Za predujem sta mu na roko odštela 1500 din. Nikolič je potreboval denar, zato je pristal in 14. junija letos odpeljal iz Beograda preko Korenskega sedla do Vidma in v Trst. Tam sta bila že oba naročnika, ki sta v neko avtomehanično delavnico v Trstu prinesla »blago«. Bilo ga je dosti več kot so se zmenili — 20.7 kg. Že poprej sta ga naročnika opozorila, da imajo mercedesi votle blatnike, kamor bo lahko zlato spravil. Naslednjega dne naj bi se dobili v Beogradu. No. do tja zlato ni prispelo zaradi budnega carinika na Korenskem sedlu. ( Cariniku se je zdelo malo nenavadno, da je šofer sam. prijavil pa je le en rezervni del za' avtomobil, znamke *f'ord. Ko je z. vajeno roko potrkal po blatnikih mercedesa, je zazvenelo bolj polno. Pri pregledu je našel 21 zavitkov, iz katerih se. je. potem ko jih je prerezal. zasvetilo zlato. Našteli so 1514 poročnih prstanov. 468 verižic. 428 obeskov. 1452 uhanov, 207 prstanov s kamni, 984 okrasnih prstanov, vse iz 14-ka-ratnega zlata. Zlata vsebine blatnikov je bila vredna 2.1 milijona novih din. Strokovnjak je ugotovil, da so sicer grobo izdelani nakit prekupčevalci kupili nekaj v Trstu, izdelano pa je bilo v Vicenzi. Te vrste izdelki so vredni 80 din za gram, pri preprodaji pri nas pa cena naraste na 120 din za gram, medtem ko ima v Romuniji še višjo ceno. Preprodajalci bi zaslužili s preprodajo 724.0(K) novih din. Nikolič je na obravnavi pred okrožnim sodiščem v Kranju priznal, da je vedel, kaj tihotapi in da je za prevoz dobil predujem. No. do končnega plačila in morebitne udeležbe pri dobičku pa zaradi dobre carinske kontrole ni prišlo. Carinarnica Jesenice je za ta carinski prekršek naložila Nikoliču kazen I milijon novih din ter poleg zlatega tovora zaplenila tudi njegov avto- . mobil. O tem, če se je pot izplačala, bo Nikolič premišljeval v zaporu leto in deset mesecev, če bo seveda kazen taka tudi po pravnomočnosti sodbe. L. M. Osnovna šola HELENA PUHAR KRANJ. Kidričeva 51 razpisuje dela in naloge /a: 1 EKONOMSKEGA TEHNIKA za delo v knjigovodstvu s polovičnim delovnim časom, za določen čas. začetek dela takoj ČISTILKO za nedoločen čas s polnim delovnim časom v dopoldanskem času. začetek dela takoj . Vse informacije o pouniih dobite na upravi šole Razmere terjajo spremembe vode itd. To so področja, ki postajajo v tržiški občini vedno bolj problematična in jih kaže bolje reševati. Delegati občinske skupščine so z osnutkom novega odloka o javnem redu in miru soglašali, vendar so menili, da bi bilo zelo enostransko določena ravnanja občanov le prepovedati, ne pa omogočiti te dejavnosti drugje. Gre na primer za pranje avtomobilov, saj Tržič nima avtomobilske pralnice, za parkiranje, kar postaja v Tržiču vedno večji problem, za bolje organizirano komunalno dejavnost v najširšem smislu itd. Prav zato mora biti razprava široka in vsestranska. Na najrazličnejše načine jo je treba vzpodbuditi ih zainteresirati zanjo organe krajevnih skupnosti, lokalno radijsko postajo in glasila organizacij združenega dela. Gre za področje, ki je občanom vsak dan najbližje' . ' Jk Tržič — Oddelek za notranje zadeve tržiške občinske skupščine je skupaj s postajo milice in sodnikom za prekrške posredoval v javno razpravo osnutek odloka o javnem miru in redu v tržiški občini. Spremembo odloka terjajo spremembe v zakonodaji kakor tudi v vsakdanjem življenju, saj številna področja, zajeta v sedanjem odloku (sprejet je bil leta 1969). urejajo drugi zakoni ali akti. - Iz dneva v dan se kažejo problemi, na katere mora biti novi odlok o javnem redu in miru bolj pozoren. Gre predvsem za parkiranje vozil v stanovanjskih naseljih, na travnikih in drugih kmetijskih površinah, za zalivanje vrtov in drugih površin ter zar pranje avtomobilov v strugah ali ob bregovih vodotokov, za red pri izobešanju zastav, za netenje ognja in zažiganje najrazličnejšega odpadnega material:* in trave v primerih nevarnosti požara, za trošenje Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. TOZD Operkarne b. o. razglaša naslednja prosta dela in naloge OPRAVLJANJE PREVOZOV OPEKE Z VILIČARJEM (v peč), za PE Stražišče in.PE Češnjevek Pogoj: i/pit za voznika viličarja. / nekaj prakse Kandidati naj pošljejo ponudbe na odbor za medsebojna razmerja TOZD Opekarne ali se osebno zglasijo v obratih Stražišče ali Češnjevek. Rok za prijavo ie 8dni. DRUŽINSKI POMENKI Ocvrti jajcev ci za diabetike PORABA: 2 manjša jajčevco (melancane), mala žlička moke, poper, olje za cerenje, sol. IZDELAVA: Otupljena jajčevca nakrhljajte na strgalniku, poprajte in povaljajte v moki. Posamične listke na precej vročem olju opecite zlatorumeno. Odcejene in malo osoljene lističe ocvrtih jajčevcev ponudite vroče s kuhano solato. Premišljena preskrba s toplo vodo (1) DRUGI NASVET: Popravite kapljajoče pipe Mesečno stače skozi odtok, tudi do 170 litrov vode samo zaradi slabo zatesnjenih vodovodnih pip. Da pri-štedite vodo in denar, največkrat potrebujete samo novo tesnilo. Izjema so naprave za ogrevanje vode. pri katerih zaradi raztezanja med ogrevanjem voda mora kapljati. TRETJI NASVET: Ne ogrevajte več vooe kot je potrebno Če želite skuhati samo štiri skodelice kave. nikar v ta namen ne ogrevajte dveh litrov vode. V kuhalno posodo namerite toliko skodelic vode, kolikor kave nameravate skuhati in dodajte zaradi izparevanja še skodelico več. Pozornost posvetite tudi temperaturi vode. Za umivanje rok npr. ne boste potrebovali vode, ogrete na 60 stopinj. Tudi pri preizkušanju prave temperature gre v izgubo dosti mrzle in vroče vode, če ne razpolagate z ustrezno pripravo za mešanje vode. ČETRTI NASVET: Uporabljajte odgovarjajoče pripomočke za kuhanje Če v avtomatu za kuhanje kave ogrejete liter vode. porabite ravno toliko energije kot za kuhanje v posodi za hitro kuhanje. Na avtomatski plošči električnega štedilnika potrošite še polovico več električne energije. PETI NASVET: Pri nakupu armatur pazite na pravilen izbor Omenili smo že. da pri preizkušanju temperirane vode, izgubite mnogo vode in električne energije za njeno ogrevanje, dokler slednjič vendarle ne ujamete pravo »mešanico« — predvsem pri prhanju. Sodobne naprave za mešanje vode so prirejene tako. da z enim samim prijemom uravnate količino in temperaturo vode, ki jo potrebujete. Če napravite še korak dalje, si morate omisliti drago, toda ekonomično termostatično mešalno baterijo, na kateri poljubno uravnate željeno temperaturo. V tem primeru bo iz pipe pritekla točno na toliko stopinj ogreta voda. kot jo želite. r K jutranji ali večerni gimnastiki od danes dali naslednji vaji za krepitev mišic tilnika in hrbta: — Ležite v postelji na hrbet tako. da glava postelje. Seda i na iman j šest sekund dolgo dvigajte gla\ — Preobrnite se na trebuh, lipognjtc roki v komo in dvigajte trup šest sekund. Obe vaji po kratkem premoru, ki ga izkoristite za dihalnih vai. ponovite e lahko visi pr» o. Cih \ \ i• neka i li Hste dod ko roba ini k ■tnel j ri/a it ih MARTA ODGOVARJA Miša — Kranj Kupila sem si debelejšo volno za jopico, ki bi jo nosila v prehodnih dneh. Vzorec vam prilagam. Prosim svetujte mi ali naj bo jopica kratka ali dolga. Volne imam dovolj tudi za daljšo jopico. Stara sem 22 let. Odgovor Jopica je dolga, ravno krojena, ima enoredno zapenjanje z gumbi in »V« izrez. Rokava imajo širše zavihke, žepa sta večja in našita. Lahko si spletete tudi daljši šal. vendar naj bo pleten na debelejše igle. Za toplejše jesenske dneve modni oblikovalci priporočajo prih-u* modele dekliških oblek iz mešanice naravnih in umetnih vlaken, pn merne za naše nadobudne šolarke. Pomembno je izpiranje Dobro striženje je prvi, temeljito izpiranje drugi pogoj za uspelo pričesko, oboje skupaj pa priča o strokovni usposobljenosti nekega frizerja. Naslednja pravila za umivanje las ne veljajo samo za umivanje doma. ampak tudi v frizerskih salonih Oboji namreč včasih pozabljajo, da so temeljito umiti lasje predpogoj za vsako uspelo pričesko. Namen prvega umivanja lasišča je ta. da z las temeljito odstranimo vso umazanijo. Pri drugem umivanju pustimo peno šampona nekoliko učinkovati na lasišče: izbira pravega šampona je pri tem zelo pomembna. Z lahko masažo še podkrepimo učinek šampona, nato moramo lase temeljito izmiti. Pri splakovanju moramo lase dvigati in rahljati, ker samo na ta način lahko res temeljito izperemo z las vse ostanke šampona. Pri tem postopku ne smemo štediti ne z vodo, ne s časom. Lasišče smemo samo nalahno masirati, da ne poškodujemo kože. Tudi temper* tura vode je pomembna. KrepkeHs* umivamo z zmerno toplo vodo w ke. mastne lase s toplejšo, nikoli i las ne umivajmo s prevročo vodo c razdraži lasišče in poSkoduje bc* Premočna masaža in vroča voda pospešujeta delovanje lojnic, da z&fr jo proizvajati še yeč maščobe L* pravilno umivamo od tilnika uro: čelu. Pri izpiranju pokukajmo ni uro, kajti lase moramo izpirati d* tekočo vodo vsaj pet minut. CimS bomo izpirali lase. tem bolj bo nritt ska uspela. Z dodatkom kisa ati moninega soka zaključimo vsak? umivanje las. Kislo splakovanje m bo samoumevno, ker s tem zanres* pore na lasišču in dosežemo, da intf pričeska videz popolnosti in sviba: lesk. Nekateri frizerji ob zadnjem «wjt-kovanju oplaknejo lasišče fte s nrK hladne vode. s čimer dosežejo bolii prekrvavitev lasišča. Na Stolu V letošnjih počitnicah ni bilo veliko lepih nedelj. Prišla pa je nedelja, ko smo se z očkom in mamico odločili, da gremo na Stol. Tudi ta nede-lf .ja ni bila najlepša, kar je bil vzrok, da smo šele ob desetih odšli od doma. Oče se je sredi poti proti Begunjam malo ustavil pri čebelnjaku, kjer nas je dohitel še stric z družino. Nato smo se peljali v dolino Završnice in naprej proti Valvazorjevemu domu. Pri domu se nismo dolgo Kmalu bi utonila Bili smo na morju. Nekega dne, ko sem se kopala, me je prijel krč v nogo. Zakričala sem. V bližini je bilo veliko kopalcev. Eden izmed njih me je zadnji čas potegnil iz vode. Potem je pritekel očka in me nesel iz vode. Ko sem se zbudila, mi je očka rekel, da ne smem nikoli več v globoko vodo. Ubogoala sem ga, ker sem se bala, da bi utonila. Sonja Križnar, 3. a r. OS Cvetka dolarja v Škof/i Loki zadrževali, saj je bila pot do vrha še dolga. Sprva smo šli po ravnini ali še celo malo navzdol, toda kmalu se je steza začela strmo vzpenjati. Mi otroci smo zelo hiteli proti vrhu. starši pa so zaostajali. Ni bilo vroče, ker je bilo precej oblačno, pa vseeno smo v dolino lepo videli. Ko smo se bližali Prešernovi koči. smo srečali veliko planincev, ki so se vračali z vrha. Povedali so nam, da je na vrhu močan in mrzel veter. Kar nismo mogli verjeti, saj je bilo spodaj popolnoma mirno. No. pa smo kmalu ugotovili, da je res. A nič za to, v Prešernovi koči je bilo toplo. Z vrha Stola se je lepo videlo po Koroškem. Čas je hitro mineval in morali smo se vrniti. V dolini Završnice smo si še ogledali jez. za elektrarno, nato pa smo se hitro vrnili domov in sklenili, da gremo naslednje leto še enkrat. Marija Praprotnik. 7. b r. osn. šole heroja Bračiča v Tržiču Rešitev 9 = Z IZ + Z + Z 3xroAa iHiis Društvo proti mučenju živali Slovenije razpisuje ob 4. oktobru, svetovnem dnevu varstva živali nagradni natečaj na temo lepega ravnanja z živalmi in preprečevanja mučenja živali. Spis naj nosi naslov ODNOS DO ŽIVALI -ZRCALO TVOJEGA ZNAČAJA Razpis velja /a mladino vseh slovenskih oseinletk. Najboli še spise bo društvo nagradilo s knjižnimi nagradami in društvenimi značkami. Pionirji, ljubitelji živali, udeležite se n;t naslov: I uihl lana. III U.tl *1 lllllil ^ niiii'".........t ■ • - - razpisa iti pošljite spise do .'II. oktobra 107* DruStvo proti mučenju živali SH Slovenijo. f Trubarjeva 16. poštni predal Taborniški krst S ŠOLSKIH KLOPI Prvi šolski dan Jutranji veter je raznašal ptičje petje, ki je zvenelo ljubko in milo. Golobje so letali s strehe na streho in ogledovali cesto. Medlo sonce jim je bilo v napoto. Počasi so se ulice polnile z razigranimi šolarji in cicibani. Vsi so bili polni upanja v novo šolsko leto. Spoznali bodo mnogo čudes in marsikaj jim bo postalo razumljivo. Tudi jaz sem se tisto jutro odpravil v šolo. Prva ura angleščine se je odvijala nemoteno. Spoznali smo nekaj novih besed, ki so bile le delček prihodnjega znanja angleščine. Po angleščini je bila na vrsti matematika. Najprej smo se malo pošalili na sošolcev račun, potem pa rešili nekaj enačb deljenja. Matematiki je sledila telovadba. Dala nam je spodbudo za preostali dve uri. Razgibali smo se pri napeti igri med dvema ognjema. Vsi potni smo se povzpeli do glasbene sobe. Tam smo sprostili ustne mišice. Takrat sem bil prepričan, da so vsi vrabci s strehe pobegnili v modrino neba ob naši prvi pesmi. Zemljepis, ki je kot zadnja ura zaključil naš prvi šolski dan. nas je seznanil s podrobnostmi potovanja slavnega pustolovca Robinzona. Po končanem prvem šolskem dnevu sem se razpoložen odpravil domov. Livij Kocina, 6. a r. osn. šole Staneta Žagarja v Kranju Nekaj dni svojih počitnic sem preživela v Kajuhovem taboru v, Savu-driji. Ko smo zjutraj dvigovali in zvečer spuščali našo državno zastavo, smo stali mirno in peli taborniško himno. Tisti, ki je prvič taboril, je bil tudi krščen. Nihče ni vedel točno, kdaj bo taborniški krst. Nekega lepega avgustovskega dne sem se vrnila s plaže v tabor. Prišla je tovarišica Teja in mi rekla, naj povem mamici, sestrici Blanki in teti Pavli, da bo zvečer taborniški krst in kratka kulturna prireditev. Tudi naš vod Sirene je nastopil. Zapeli smo taborniško pesem »Če na svetu bi živeli v miru vsi . . .« Kmalu se je prireditev končala. Tedaj so po morju pripluli taborniki preoblečeni v gusarje. Ko so nas zagledali, so nas imeli za Turke. Zahtevali so pogajanja. Z njimi sta se pogajala dva tabornika. Z gusarji sta se dogovorila, da nas bodo krstili. Poklicali so svoje bogove, da bi nas krstili. Krst se je začel. Nas otroke so polili po laseh Štiri dvojke Je mogoče sešteti štiri dvojke (štiri številke 2), da po vseh matematičnih pravilih dobite rezultat 5? Če vas bo kdo skušal »prepričati«, da to ni mogoče, mu pokažite rešitev. Ampak najprej jo poiščite sami! Požrešnost V knjigi rekordov je našlo prostor tudi nekaj neverjetnih jedcev, lahko bi rekli kar požeruhov: Peter Lawn iz Haaga je pojedel 2 kilograma testenin, 12 kosov piščancev in 3 kilograme pečenke — v treh urah Alfred Reinboy iz Sydneya v A vstraliji 322 ostrig - v 24 minutah Carrol Peri, Italijan, je pojedel 10 metrov salame — v 117 minutah Robert Soyce iz Montreala v Kanadi 97 svežih jajc - v 30 minutah Fanis Costa Dimas pa 300 metrov špagetov v eni uri in vratu z zajemalko morske voit starejše pa z razredčenim rumom Zjutraj, ko sem vstala, sem km lase še mokre. Vse jutro smo se »* govarjali o krstu. Ugotovili smo 3 ne bo nihče, ki je bil krščen, po»fc tega veselega dogodka. Adrijana Šmid, 7. d r. osn. &ole Josipa Plemlja na Bledu Jesen Jesen se je začela, poletfe nam je vzela. Šolarji marljivi, smo se v šolo zapodili. Na njive hitijo kmetice, tako kot mi v šolo po petič* Tudi jabolka zorijo, hruške pa po tleh letijo. Ježki jih pobirajo, za zimo jih prebirajo. Sosedov Matiček, jesenski možiček oznanil je jesen že teden pred tem. Franci Kern, 7. a r. omn. iole Stanka Mlakarja v Šenčurju Slovesnost v Bohinju Zadnjo nedeljo ljubih poči tr smo Slovenci praznovali d veste t nico prvega pristopa na Triglav V Bohinju je bila ob tej prilotr sti proslava in odkritje spomeniki! štirim možem, ki so prvi stopih vrh Triglava. V nedeljo, na dar proslave, smo se s sorodniki odpe^ v Bohinj. Na svečanosti so najr^ prebrali pozdravno pismo Edvsrv Kardelja. Sledil je pester kultu: program z. godb«) na pihala, pevsi ' zbori in recitatorji. Med slavna* so odkrili spomenik štirim boh; skim možem, ki so se prvi povip na vrh Triglava, najvišje jUges-vanske gore Prireditev je nepolno prenašala televizija. Po končani svečanosti se je meri žica razkropila ob jezeru, .nuiofi so želeli videti spomenik od bluu s razstavo fotografij Jaka Čopa, Peter Kosmač. 7. b r osn so]t bratov Zvan v G p rja b TELEVIZIJA sobota 23. SEPT 9.00 Poročila 9.05 Profesor Baltazar — risanka 9.15 Vrteč na obisku: Slikajete z nami 9.25 P. Golia: Jurček — III. del 9.55 Pisani svet 10.30 A. Newman: Šopek z bodečo žico — TV nadaljevanka 11.25 Trimska televizija: Smučarska gimnastika. ponovitev 11.55 Poročila 16.20 Zlato pretekle dobe — film iz serije Podvigi 17.15 Obzornik 17.25 Nogomet Borac : Crvena zvezda — prenos iz Banja Luke v odmoru Propagadndna oddaja 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 W.S. Maugham: Kolači in pivo — Tv nadaljevanka 20.55 Moda za vas 21.05 Muppetshovv Julie Andrevvs 21.35 Isadora — celovečerni film 23.45 TV dnevnik 24.00 625 Oddajniki II. TV mreže: 18.00 Narodna glasba 18.30 TV novice 18.45 Sodobniki: Mihajlo Petrov 19.30 TV dnevnik 20.00 R.Strauss: Šaloma — It. del opere TA TEDEN NA TV Sobota Film Zlato pretekle dobe je ena izmed šestih epizod dokumentarne serije PODVIGI, ki opisuje drzne može v boju z naravo. Tokrat bomo spoznali negostoljubne A uc-fondske otoke 240 milj od Nove Zelandije, kjer je ne-*oč general Grant v nevihtnem morju izgubil življenje, z barko vred pa se je potopilo tudi 2576 unč zlata. Pred dvema letoma se je skupina potapljačev pod vodstvom Johna Grat-tona odpravila iskat ladjo in zlato, kar je predstavljalo poseben podvig zaradi mrzlega morja in še hladnješih tokov. ISADORA je precej izčrpna biografija plesalke Isadore Duncan. Rojena je bila v dokaj revni družini v San Franciscu. Zgodaj je zapustila šolo in se zaposlila kot plesalka, da si je lahko plačala pot v Evropo. Najprej je nastopala v Londonu, kjer je očarala s plesi v antičnih kostumih. Spoznala se je s scenografom Gordonom Crai-gom, kasneje s tovarnarjem Singerjem. Pot jo je zanesla v Rusijo. Poročila se je z Jeseninom, toda nemimi duh jo je gnal nazaj v Ameriko. Tu pa se je zaradi neuspehov zače la vdajati pijači, dokler ni umrla v avtomobilski nesreči. Odlike filma je predvsem v tem, da so ustvarjalci znali združiti biografske elemente Isadori ne življenjske zgodbe s plesnimi predstavami v filmski podobi. V naslovni vlogi je zaigrala Vanessa Redgrave. Nedelja Leta 1958 je režiser John Sturges posnel film STAREC IN MORJE po literarni predlogi E mesta Hemingwaya. Zgodbe skorajda ni; film je nekakšna parabola o starem ribiču, ki se nenehno bori z ribo. Trmastega in že nekoliko utrujenega ribiča je odlično upodobil Spen-cer Tracy, posrečena pa je tudi glasbena spremljava Dimitrija Tiomkina, saj nam daje občutek, da gre za boj med posameznikom in simfonijo. morjem. Ponedeljek Lope de Vega (od 1562 do 1635)' je podobno kot njegov sodobnik Shake speare strnil prizadevanja predhodnikov in dal dra 21.«) 24 ur 21.10 Feljton 21.40 Športna sobota (do 21.55)! TV Zagreb — I. program: 10.00 TV v šoli: Muzeji Srbije. Risanka. TV izbor 11.05 TV v šoli: Jonizacija in človek. Zdravila 12.05 TV v šoli: Poglejmo še enkrat 16.40 Poročila 16.45 T V koledar 16.55 Trije pod isto streho — humoristična serija 17.25 Nogomet Borac : Crvena zvezda — prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Marv, škotska kraljica — celovečmi film 21.45 Metronom 77, zabavno glasbena oddaja 22.45 TV dnevnik 23.00 Šahovski komentar nedelja 24. SEPT 8.30 Poročila 8.35 Za nedeljsko dobro jutro: KUD Jože Hermanko 9.05 625 9.25 V.Kovačevič: Kapelski kresovi — TV nadaljevanka 10.35 Viking Viki — serijski film 11.00 Hunterjevo zlato — serijski film 11.30 Ljudje in zemlja 11.35 Šahovski komentar 13.05 Poročila 16.05 Čudovita leta filma 16.30 Poročila 16.35 Okrogli svet 16.50 Dosje našega časa: Leto 1951 17.35 Športna poročila mi svoje dežele njeno tipično obliko. Pisal je deset let; v šoli, na dvoru, ko je služil na »Nepremagljivi armadi«, v svoji meniški celici. Pisal je neverjetno lahko, njegovo delo presega po obsegu opus kateregakoli slavnega avtorja. To so epske pesnitve, pesmi vseh vrst, romani, ekloge in zlasti soneti. Od njegovih 2200 gledaliških del so ohranjene 403. Nekatera je napisal v enem tednu, nekatera celo v enem dnevu. V tem velikanskem opusu je seveda čutiti improvizacijo, a povsod občudujemo plodno domiselnost, živahno dejanje in blesteča uglajenost stila. Španska televizija je izbrala in posnela eno od junaških tragedij ZGODBO O OL-MEDSKEM VITEZU, v kateri stopajo v ospredje spletke okrog strastne ljubezni in časti, ki neizbežna pripeljejo da tragičnega konca. Sreda V ciklusu sedmih oddaj MEDNARODNA DE-LAVSKA IN REVOLUCIONARNA PESEM bomo spoznali najznačilnejše pesmi mednarod-, nega delavskega gibanja in fUJrodnoosvobi idiln i h bojev v Evropi. Taka obravnava prva oddaja predsacialistične revalu ■ cionarne, himnične in domoljubne pesmi, druga oddaja revolucionarne pesmi socialističnega gibanja v drugi polovici prejšnjega in na začetku našega stoletja. Tretja oddaja je posvečena pesmim Oktobrske revolucije, četrta pesmim v antifašističnem gibanju med obema ste tovnima vojnama, peta prinaša izbor pesmi, ki so spremljale bane r španski državljanski vojni, šesta pa pesmi, nastale v zaporih in koncentracijskih taboriščih. V zadnji oddaji borna spoznali nekaj pesmi, ki so nastajale v drugi svetovni vojni, seveda tudi zunaj naših meja. Eden najbolj znanih indijskih filmskih ust car jalcev je Satvajif Tay, ki je doslej posnel že več kot dvajset filmov. V vseh prikazuje tipične trenutke iz indijskega življenja, preteklega in sedanjega. V filmu NOČI IN DNEVI je upodobil sodobno življenje v Bengalu. Pitsebno je poudaril položaj, r ka kršnega je še danes />o Usnjena indijska ženska 17.40 Moda za vas 17.50 Starec in morje — film 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 L. Ostojič: Ovinek, drama TV Beograd 21.10 Človek in voda - dokumentarna oddaja 21.40 TV dnevnik 21.50 Športni pregled 22.35 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 10.50 Proslava ob 35-letnici priključitve Istre in otokov matični domovini — prenos iz Pazina 15.30 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Konj moj prijatelj — dokumentarna serija 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Prometna zmeda — celovečerni film T V Zagreb — L program: 9.45 Poročila 9.50 Tehtnica za natančno tehtanje 10.25 Flandrijski pes 10.50 Proslava ob 35Jetnici priklj. Istre in otokov matični domovini 12.00 Kmetijska oddaja 13.30 Kritična točka 14.00 Sirote - mladin, film 15.30 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Dolga pot 21.05 Potovanja: Galapagos 21.35 TV dnevnik 21.50 Športni pregled 17.45 Otroška oddaja 18.15 Literatura 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Stop 20.50 Akcije 20.55 24 ur 21.15 Znanost 22.00 Muppet shovv TV Zagreb - I. program: do 20.55 isto kot na odd. II. TV mreže 21.00 MajorVihar.II.de! filma 22.35 TV dnevnik 22.50 Šahovski komentar 21.00 Razgledi: Za korak 21.30 TV dnevnik 21.50 Baretta - serijski film 22.40 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Otroška oddaja 18.15 Telesport 18.45 Bum festival 77 19.30 TV dnevnik 20. «) Gost urednik: Mira Railović 21. «) Včeraj, danes, jutri 21.20 V ospredju: Arhitekt Stjepan Planič 22.05 Glasbeni atelje T V Zagreb - I. program: do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 Roža iz Portoroža — zabavno glasbena oddaja 21.05 Baretta — serijski film -21.55 Dosje našega časa: Leto 1957 22.55 TV dnevnik sreda 27. SEPT ponedeljek 25. SEPT 9.00 TV v šoli: Pripovedka, Šolska zadruga. Od cveta do sadeža 10.00 TV v šoli: Materinščina Risanka, Zemljepis "\ 11.10 TV v šoli: Za najmlajše 15.00 TV v šoli - ponovitev 16.10 Kmetijska oddaja TV Beograd 17.10 Poročila 17.15 Čarobna žoga 17.30 Čudovita leta filma 17.55 Obzornik 18.05 Samoupravljanje — revolucija v trajanju. 4. del cikla Pota samoupravljanja 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 L. de Vega: Zgodba o vitezu iz Olmeda. TV drama 21.05 Kulturne diagonale 21.45 Mozaik kratkega filma: Senca na nasprotnem filmu 22.05 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Vrabec Letko 18.00 Pravljica 18.15 Zakaj nam je potrebna umetnost 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Izkušnje 21.00 Poročila 21.10 Smrt ob zori -celovečerni film 22.50 Kronika BITEFA TV Zagreb — I. program: 16.00 TV v šoli - ponovitev od 17.15 do 20.«) isto kot na od. II. TV mreže 20.«) A. Hieng: Nori malar — drama TV Ljubljana 21.10 Glasbeni trenutek 21.15 Kultura danes 22.00 TV dnevnik 22.15 Dokumentarni film torek 26. SEPT 9.45 T V v šoli: Kako rastem. Ali ste vedeli. Kondenzatorji, Nina in Ivo, Dnevnik 10 10.00 TV v šoli: Prirodoslovje. Risanka, Glasbeni pouk 14.45 TV v šoli — ponovitev 17.20 Poročila 17.25 Glasbeni pejsaži Srbije: F ruška gora 17.66 Obzornik 18.05 Pisani svet 18.40 Čas. ki živi: V partizanski šoli 19.10 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 Diagonale: Vsak košček lesa velja dvakrat obrniti 20 35 A.Tolstoj: Trnova pot — TV nadaljevanka 21 55 TV dnevnik 22.10 Glasba takšna in drugačna 23.10 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.15 TV dnevnik 17.36 TV koledar 9.00 TV v šoli: L Andrič: Aska in volk, Arheološk muzej. Pogovorni bonton 10.00 TV v šoli: Kocka, kocka. Risanka, Film 16.30 Šahovski komentar 17.00 Poročila 17.05 Deklica Delfina in lisica Zvitorepka 17.20 Poskočna domišljija 17.45 Obzornik 17.55 Spekter 18.25 Puntarska pesem - L del 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: dnevi in noči v gozdu 2135 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 21.45 TV dnevnik 22.00 Glasbeni magazin 22.45 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Daljnogled 18.15 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda 22.30 TV dnevnik TV Zagreb — I. program: isto kot na odd. II. TV mreže Baterije in raznovrstna ohišja zanje imajo naprodaj pri FUŽINA R JU na Jesenicah. Med njimi je zanimiva alarmna baterija — le zatič odstraniš, pa tuli. Cena: 51,75 do 90,35 din četrtek 28. SEPT. 8.55 TV v šoli: Matematika, Pismo materi, Otok Rab 10.00 TV v šoli: Francoščina 10.30 TV v šoli: Umetnost. Risanka, kemija 14.55 TV v šoli: ponovitev 17.15 Poročila 17.20 Trinajstletniki - serijska oddaja 17.50 Obzornik 18.00 Profesor Baltazar — risanka 18.10 Planine sveta 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Oči kritike 20.45 Retrospektiva TV drame: F.Bevk: Kaplan Martin Čedermac 22.05 Na zvezi 22.35 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 16.«) Namizni tenis - Jugoslavija : Anglija s slovenskim komentarjem 18.45 Vabilo na potovanje — kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 3-2-1 . . • start 23.30 Poročila TV Zagreb — I. program: do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 Rubežniki 21.35 TV dnevnik 21.50 Glasbena oddaja 22.35 Šahovski komentar V A l mi rini h artiklih, ki gredo v razprodajo in jim je seveda tudi cena padla nizko, je tudi ženski pulover LADY. Iz udobnega shetlanda je in modno kombiniran z usnjem na rokavih in v vratnem razporku. Barve: črna, kamel, beige, bela, siva. Veliko-s&j, od-38 do 42. V njihovi thdustrijski prodajalni v Radovljici se dobe. Cena: samo 270 din petek 29. SEPT 9.«) TV v šoli: Ruščina. Od odma do šole. Klub mladih tehnikov 10.00 TV v šoli: Angleščina. Risanka. Zgodovina 15.00 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) 16.40 Šahovski komentar 17.10 Poročila 17.15 Velika predstava na dnu morja 17.30 Norosti Maje Skovvron — serijska oddaja 18.«) Obzornik 18.10 Slovenski ročk: Begnagrad 18.40 Energetika leta 2«M>. tehnični film 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20«) Roža iz Portoroža — zabavno glasbena oddaja Po prtu z narodnimi motivi vedno rade se temo. Iz leacrila, širokega 140 centimetrov, v rjavi, rdeči, zeleni, drap in beli barvi jih imajo (na metre) v Zarjinem TEKSTILU na Jesenicah. Cena: 55 do 119,40 din za meter Pri Rašici so spletli tale »superwash« ženski pulover, ki ga bomo lahko mirno p rale v stroju. V vseh pastelnih barvah in v velikostih od 38 do 44 se dobe pri Murk ini MODI v Radovljici. Cena: 384,70din Cela serija ličnih modnih ženskih torbic iz kvalitetnega umetnega usnja je napolnila Ko krin oddelek usnjene galanterije v GLOBUSU. Barva: vse jesensko rjave. Cena: samo 297 do 397 din Petek, 22. septem bra 197* RADIJSKI SPORED Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje, ob 4.30, 5.00, 5.30, 6.00, 6.30. 7.00, 8.00. 9.00, 10.00 (Danes dopoldne). 11.00, 12.00. 13.00, 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00. 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00. 24.00, 1.00, 2.00. 3.00, 4.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.50. 23. SEP. Prvi program 4.-U) Dobro jut ro! H.(»8 Glasben« matineja 9.05 Pionirski tednik 9.t') Mladina po|e MMZ Radiodifuzije VVernigerode 10.1.ri Kdaj. kam. kako in po čem? 10.4(1 Turistični napotki za nase goste i/ tujine 11.(KI Iz opusa Matije Bravničarja ( njegova solistična dela) 11 .20 Po republikah in pokrajinah 11.40 Mi pojemo 12.10 Godala v ritmu 12 .10 Kmetijski nasveti — Ivan Grajš: O izkoriščanju gozdnih pas v tako imenovanih suhih letih 12.40 Veseli domači nape vi I3.IX) Danes do 11.00 13.30 Priporočajo vam . . . 14.06 Od ari je do ari je 15.10 Vedre melodije 15.45 S kniižnega trga 18.00 Vrtiljak 17.1X1 Studio ob 17.00 (zunanjepolitični magazini IH.05 Poletni divertimento 19.35 I.ahko noč. otroci! 19 45 Minute z ansamblom Jože Kampič 20.00 Sobotna glasbena panorama 21 .oo Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.05 Popularnih dvajset 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 I.'1.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13,33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako. kako pa mi? 14.20 Klavir v ritmu 14.30 Iz naših sporedot 14.,'13 Srečanja republik 15.30 Z vami in za vas 18.(10 Nas pod listek 18.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 18.40 Glasbeni casino 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Popevke lugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov ■ (Radio Koper) 18.40 Z ansamblom Silvo Štingl 18.50 Svet in mi Tretji program 19 05 Za vas muzicira jo . 20.00 Znani skladatelji - sloviti izvajalci 20.35 Zborovska glasba v prostoru in času I skladatelj in dirigent H Simić) 21.00 Kultura danes 21.15 Stereotonski operni koncert 23.(M) Simfonični nokturno 23.55 Iz slovenske poezije nedelja 24. SEP Prvi program 4.30 Dobro jutro' H.07 Radijska igra za otroke Ela Pefoci: Tacek H.49 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 10.30 Humoreska tega tedna P. Karvaš: O vzgoji I 10.50 Glasbena merligra 11.00 Poročila - Turistični napotki za nafte goste iz tujine 11.15 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravi ia jo 13.10 Obvestila in zabavna gjasba 13 20 Za kmetijske proizvajalce 13.45 Obisk pri orkestru 14.05 Nedeljsko popoldne 18.00 Zabavna radijska igra Honore de Balzac: Sreča je zmeraj ženska T9.35 Lahko noč. otroci! 19 4.5 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22 20 Skupni program JRT — Studio Zagreb Jugoslovanski umetniki pred mikrofonom 23.05 Literarni nokturno J. Stritar: Dunajski soneti 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 1 I oo Corktail melodij II 33 I / roda v rod I i 10 Zvoki i/ studia II I 4.00 Pet niimit humorja 14(i5 Mozaik glasov in ritmov 15.OO Mladina selu in vam 15..15 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraii in ljudje 18.00 Operetna glasba I8.:t.'t Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Večerni glasbeni studio 201.) J. Konnves - I.A VEHA ISTOK IA DELLA CANTOHIA 1)1 LUCCA DEI.l.A ROBIA 21 OO Naši znanstveniki pred mikrofonom — prof. dr. Anton Bajec 21.15 Richard VVagner: Odlomki iz opere »Rienzi« 23.0(1 Iz srbske komorno- ahsamblske literature 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 25. SEP. Prvi program 4.30 Dobro jutro' 8.08 Glasbena matineja 9.05 Rmgaraja 9.20 Izberite pesmico 9 40 Vedre melm Maksa Kumra 20.00 Stoppops20 21.15 Oddaja o morm in pomorščakih 22.2(> Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 .Jazz pred polnočjo Poletji jaz/. V Hollvvvoodu 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.(X) Petek na valu 202 13 IX) Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Glasba iz socialističnih dežel 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) Vida Brest: Orehovo leto 14.25 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Odmevi z gora — 85 let kamniškega planinskega društva 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereo jazz Orkester Peter Herbolzheimer — Dona Id Bvrd in voka list i 18.40 Glasba za vsakogar Tretji program 19.05 Radijska igra Zvonimir Kostić: Svinja 19.52 Komorni intermezzo Rešitve poftljite do 27. septembni na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 11 12 ; 13 ■ 14 15 16 18 ■ „ 20 21 ■ 22 1 r 24 25 28 29 H30 31 ■ 33 ■ 35 36 38 39 140 1 * 42 ■ 44 45 46 48 -■ 49 50 ■ 55 ■ 57 53 54 56 58 59 Vodoravno: 1. liričnost. lirske pesmi. 7. kol za fižol. 13. ustanovitelj islamske vere. tudi ime več turških sultanov. 14. francoski dramatik (»Cvrano de Bergerac«). Edmond, 16. nekdanji turški velikaš. 17. lastnost, značilnost enakega. 19. ime italijanskega romantičnega pesnika in pisatelja. Foseola. 20. jezero v Etiopiji, iz katerega teče Modri Nil. 22. panj, na katerem se seka. 23. korist. 24. ime popevkariee Kohontove. 26. najmanjši, kemično nedeljivi delec snovi, 27. reka v severni Švedski, ki se izliva v Botniški zaliv. 28. predel, področje, zaključeno ozemlje. 30. tropska rastlina z mesnatimi, bodičastimi listi. 32. Anton Vodnik, 33. Ivan Prijatelj, 35. radio-lo-kator. 37. stavba, namenjena zlasti za bivanje ljudi. 39. ščinkavec. 41. čas. ko prehaja dan v noč, 43. ena od dob starega zemeljskega veka. tudi grofija v jugozahodni Angliji. 4H. hrvaški skladatelj (opera »Dorica pleše«). Krsto. 47. svetel drobec goreče, žareče snovi. 49. ime jugoslovanskega politika Gligorova. 50. kulturna rastlina, iz katere pridobivajo predivo in olje, 51. priprava, ki se vrti, vretenast predmet. 53. vzvišena lirska pesem. 54. zdraviliški in letoviški kraj pri Kopru. 56. prebivalec albanskega mesta Tirane. 58. tablice, razpredelnice, preglednice. 59. ubijalec iz zasede, asas. Navpično: 1. eden od urednikov h rističnega lista »Pavliha«, Peter, 2. prebivalec Ihana, kraja pri Domžalah. 3. znak za kerr.k no prvino radij. 4. naziv. 5. grofija z rcxj nim gričevjem na jugovzhodu Anglije. 6. industrijsko mesto v jugovzhodni Turčiji. 7 uvodna beseda, uvodno poglavje v leposloviM* delu. nasprotje epiloga. 8. medvedu podoba«, rjavo črna in čokata, požrešna roparska zy*t iz družine kun, 9. Estonec, 10. avtornobilab oznaka za Kutino, 11. Petrarcova oboževalka, 12. vnetje mandeljnov in žrela. 13. znameniti Gorkijev roman, 15. dodavek. star izrazi dodatek. 18. slap. brzica, prag v reki. 21 premočljiva športna vetrovka s kapuce droben prah, v medicini zdravilo v prahu 5 ime Tolstojeve junakinje Karenine, 29. naivf ji vojaški čin v mornarici, 31. zaznava sko: oko. 33. industrijsko in turistično mesto v S venskem primorju blizu Kopra. 34. kdor jeV danten. pikolovec. natančnež, 36. ime Lupan* lika. ki ga je ustvaril francoski pisec k nalističnih romanov Maurice Leblanc > letala. 40. ustanova, ki opravlja denarrr plačilne in kreditne posle. 42. največji ešv otok v vzhodnem delu Sredozemskega mor 44. red. visoko odlikovanje. 45. kemični simbč za nobelij in aktinij. 48. latinski izraz za 51. ribniški izraz za že pri pesmi »Mi srn* Ribničanje . ..«. 52. oranžada, 55. začetek abecede. 57. vrhunski športnik. • 15. septembra: 1 Is! ranka. 9. okla. 13. Steinbeck. I.",. \j ). Po. lil lortar. 22. Aka. 23. trta. 25. T/ara. 26. botanika Kršitev nagradne križanke / dni korita« 17. Norveška. 19. IG na. 20. Po. 21 lortar. 22. Aka. 23. trta. 25. T/ara. 26. botanika >s bar. 31 Kani. 32. Kot. 35. Prater. 37. Ba. 38. pipa. 39. Agrikola. II. jereb. 12. kavs. L3. Kn/,,",., 45. Anet. 46. mandatar. Prejeli smo 95 rešitev. Izžrebani so bili: I nagrado I 70 din) prejme Pavlina Rotovnik Nal 121. 64202 Naklo. 2. nagrado 160 din) prejme Mirko Rihar. Kranjska c. 4 č. «1240 Kan nagrado [50 din) prejme Ivanka Meglic. Bistrica 183. 64290 Tržič Nagrade bomo poslali P pošti. KINO Kranj CENTER 22. septembra amer. barv. znan. fant. VOJNA ZVKZD ob 15.30. 17.45 in 20. uri 23. septembra amer. barv. znanst. fant. VOJNA ZVEZI) ob 15.30. 17.45 in 20. uri. prem. ital. barv. pust. ČRNI PIRAT ob 22 15 24. septembra prem. madž. barv risanka PASTIRČEK MATIJA ob 10. uri. amer. barv znanstv. fant. VOJNA ZVKZD ob 14 30. 18.45 in 19. uri. prem. angl. barv. krim UGRABITEV oh 21.15 25. septembra amer. barv. znanstv fant. VOJNA ZVEZI) ob 15.30. 17.45 in 20. uri 28. septembra ital. barv. pust. CRNI PIRAT ob 18. 18. in 20. uri 27. septembra ital. barv. pust CRNI PIRAT ob 16. IS. in 20, uri 28. septembru prem. angl. barv krim. BIGSV MEI.ON ob Hi. Is in 20. uri Kranj STORŽ IC 22. septembra amer. bnrv. vohun. TRI-J K KONDORJEVI DNEVI ob 16.. I H. in 20 uri 23. septembra amer. barv. akcij. AVTOCESTA NASILJA oh 16. 18. franc. barv erot POCESTNI CA ob 20. uri 24. septembra ital. amer barv. vvest. CJAMANCO ob 14. uri. franc. barv erot. POCESTNICA ob 16 uri. ital. barv GRESNICA ob 1H. uri. prem nem. barv. pust. OLDSUREHANOoh 20. uri 25 septembra franc. barv. erot. POCESTNICA ob 18. uri, dom barv. VONJ ROMSKEGA CVETJA ob 20. uri 26. septembra nem barv, pust OLD SUREHAND ob 16. 18. in 20. uri 27. septembra ital. barv GRESNICA ob 16, 18 in 20 uri 28. septembra amer. barv vojni DVANAJST ŽIGOSANIH ob 15.. 17.30 in 20. uri Tržič 23. septembra amer. barv. s|>ekl. POTRES ob 10.30, 17.45 in 20 uri, prem angl. barv krim. UGRABITEV ob 22.15 24. septembra ital. barv. akcij. ZMEDA V HONG KONGU ob 14.30. amer. barv. spektak. POTRES ob 1630 in 19. uri. prem ital. barv pust. CRNI PIRAT oh 21 15 25. septembra franc. barv. erot. POCESTNICA oh 18 uri. domači barv. VONJ ROMSKEGA CVETJA ob 20. uri 26 septembra amer. barv. vohun, trihler TRIJE KONDORJEVI DNEVI ob 18. in 20. uri 27. septembra nem. barv. pust. vvest. OIJ) SUREHAND ob 18 in 20 uri 28. septembra amer. barv. znanstv fant. VOJNA ZVEZD ob 1730 in 20. uri Kamnik DOM 23. septembra amer. barv kom ARTISTI IN MODELI ob 16. uri. amer. barv. pust. MANDINGO ob 18. in 20. uri. prem. nem. barv. pust OLD SUREHAND ob 22. uri 24. septembra amer. barv kom. ARTISTI IN MODELI ob 15 in 19. uri. angl. barv. glasb. TOMMV ob 17. uri. prem. angl. barv krim BU08YMAL0NE.ob21.uri 25. septembra ital barv. GRESNICA ob 18. in 20. uri 28 septembra amer b«rv. znan-stv. fant VOJNA ZVEZD ob 1730 in 20. uri 27 septembra amer barv vojni DVANAJST ŽIGOSANIM ob 17.30 in 20. uri 28 septembra franc barv. SORODNIK - SOKODNICA ob 18. in 20 uri Duplica 23. septembra ital barv akcij ZMEDA V HONG KONGU ob 20. uri 24 septembra amer. barv risani PAPAJ IN NJEGOVA DRUŽINA ob 15. uri. amer. barv pust MANDINGO ob 17 in 19. uri 27 septembra amer. barv znanstv fant. VOJNA ZVKZD ol> 17.30 in 20. uri 28 septembra amer barv spekf. POTRES oh 20. uri Radovljica 22. septembra ital. barv UCI-TEMICA IMA LEPE NOGE <>'' 20. uri 23. septembru (rune barv klini PRSA IZ LKDC ob 18 uri. ital. zabav, burv BLEFERJl pb 20 uri 24. septembra ital zabav barv BLEFERJl ob is uri, it»l l>«rv UČITELJICA IMA LEPE NOGE ob 11). uri 25 septembra franc barv krim PRSA IZ LEDU ob 20 uri 26 septembra ital barv l l I TELJICA IMA LEPE NOGE ob 20. uri 27 septembru franc. barv krim PRSA I/, LEDU ob 20 uri 28 septembra ital barv. Pl»H', KRVAVI JASTREBI Al-IASKh ob 20. uri 26. septembra franc. barv i PRSA IZ LEDU ob 20. uri 27. septembra ital. barv ,„k.v BLEFERJl ob 20. uri a0av 28. septembra ital. barv jc-k^t, BLEFERJl ob 20. uri *OM" Skorja Loka SOR A 22. septembra amer avanr koi.ova SENCA ob 18. ln - 23. septembra ital. avant M« STAVI SE DRUGO LICE ob iS in 20. uri 24. septembra ital. avant v i STAVI SE DRUGO LICE m 20. uri Železniki OBZORJE 22. septembra ital. avant STAVI SE DRUGO I.ICF 20 uri 23 septembra amer. drama ROMANCA NA RIVIER] oh ; 24 septembra amer. avant SOKOLOVA SENCA ob is. in sit «r Jesenice RADIO 22 septembra amer barv n^ dr. ZADNJI MOGOTEC ob 17.» 1». uri 23. septembra franc. barv- Du« pni ICIISKI REVOLVER Wr t* ~ mi 19. uri I septembra franc barv ni,«.; ICIISKI RKVOI VER ■ Bled 22. septembra amer barv MIN POGLAVARJA MASAJEV ob 20. un 2.1 septembra hongkon barv PIRSEL JE TIGER ob I« ital barv UČITELJICA IMA LEPE NOGE ob 20 url 24. septembra hongkon barv. PRIŠEL JE TIGER Ob 18 »r. franc bnrv knm PRSA IZ LEDU ob 20. Uri . 25. septembra ital. barv W I TEMICA IMA LEPE NOGE ob 20. uri 17. in 19. uri 24. POL 17. in 19. uri 25. septembra amer barv. kri». MESTO NEVARNOSTI oh i:",n 19. uri 28 septembra amer barv. krua MESTO NEVARNOSTI oh 17. ;„ 19. uri 27. septembra amer barv. pust [/.GlBLJENIob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 22. septembra amer. barv riM RACIJA HONG KONG ob |s 20 uri 23. septembra amer. barv vir STO NEVARNOSTI r»b u 20. uri 24. septembra amer. barv vi P STO NEVARNOSTI ob \(Tj, 20. uri 25. septembra franc. barv n\ LICUSKI REVOLVER 3^7 18. in 20. uri 26 septembra franc barv fsv I.K USKI REVOLVER jbj-^ 18. in 20. uri 27 septembra amer. barv »AD, I NJI MOGOTEC ob 18. in 20. uri Dovje - Mojatrana 23. septembra amer. barv nu DIVJAK ob 19,30 24. septembra amer. barv. Ki v, KONG ob 19.30 Kranjska gora 23. septembra amer. barv. KlNG K(")NG ob ->0 KOVINOTEHNA T TEHNOMERKATOR Kovinotehna — Tehnomercator TOZD Tehnična trgovina Razprodaja! Izredna priložnost za nakup glaziranih keramičnih ploščic LABIIMPROGRES — Potpićan v prodajnih enotah Kovinotehne — Tehnomercator — ŽELEZNINA Jesenice — OPREMA Mengeš — LABOD in GALEB Celje — KOVIT MARKET Maribor od 15. do 30. septembra 1978 Cena: 128 din za k v m Širok barvni in vzorčni izbor je prilagojen vsakemu okusu Uporabnost keramičnih ploščic LABINPROGRES je vsestranska 2a tla in stene Ploščice so primerne tudi /a hleve mlekarne veže kleti garaže in druge prostore SGP TEHNIK Škofja Loka. Stara cesta 2 Kadrovska komisija TOZD Gradbeništvo objavlja proste delovne naloge in opravila za nedoločen čas: 1 SAMOSTOJNEGA KALKULANTA V PRIPRAVI DELA Pogoj: višja ali srednja Vola gradbene smeri -— zaželeno visoke gradnje in :\ leta oziroma 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih opravilih. Poskusno delo traja 'J mesece. 2. VODENJE GRADBENEGA SEKTORJA Pogoji: višja ali srednja šola gradlnme smeri — visoka gradnja z opravljenim strokovnim izpitom in 'J leta oziroma 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih opravilih. Poskusno tlelo traja 3 mesece 3. OPRAVLJANJE TEŽKIH MOTORNIH VOZIL Pogoji: poklicni voznik motornih vozil z oprav . I jeni m izpitom za H. V. K kategorijo ter najmanj 2 leti delovnih izkušenj z upravljanjem težkih motornih vozil. Poskusno delo traja 2 meseca. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o šolski izobrazbi in zahtevanih delovnih izkušnjah, kadrovski službi SGP TEHNIK Sk. Loka. Stara cesta 2 v br> dneh od objave. Informacije o visini OD kot ostale dodatne informacije kandidati lahko dobijo v kadrovski službi osebno ali po telefonu 60-371. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po izbiri kan-didata. 17. stran O Mladinska knjiga Kranj Maistrov trg 1 ZA MODERNO PISARNO fotokopirni stroj CANON NP 5000 Canon predstavlja svoj zadnji dosežek tehnike — fotokopirni stroj NP 5000 za kopiranje na navadni papir, za vse formate od B-6 do A-3 majhen, ličnega izgleda z velikimi funkcionalnimi možnostmi — hiter — enostaven — ekonomičen — kvaliteten tftf 9!t ■r " W V in NASHUA 1220-S fotokopirni aparat — uporaba navadnega papirja — prva kopija v 4 sekundah — dvojne kasete za papir — avtomatsko se izključuje — hitra izdelava kopije na obeh strart^f) papirji KINOPODJETJE KRANJ KRANJ razpisuje po sklepu zbora delavcev LICITACIJO za prodajo avto prikolice z baldahinom IMVAdria de Luxe 450 letnik 1974 začetna cena 25.000,00 din. Ogled prikolice je mogoč vsak dan. Licitacija bo 26.9. 1978 ob 9. uri v Kinopodjetju Kranj. Stritarjeva 1. Prometni davek plača kupec. Pred pričekom licitacije je treba plačati 10-od-stotno varščino od izklicne cene. Tovarna obutve Tržič razglaša prosta dela in naloge za TOZD KOMERCIALA SAMOSTOJNEGA REFERENTA UVOZA Pogoji za sprejem: — ekonomsko komercialni tehnik s tremi leti delovnih izkušenj na podobnih delih — aktivno znanje enega svetovnega jezika — pogoji za opravljanje zunanje trgovinskih poslov, po veljavnih predpisih — poskusno delo 2 meseca DEVIZNEGA REFERENTA Pogoji za sprejem: — ekonomsko komercialni tehnik z enim letom delovnih izkušenj — ali finančni administrator s petimi leti delovnih izkušenj — poskusno delo 2 meseca Interesenti naj oddajo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovskem oddelku tovarne obutve »Peko« Tržič v 15 dneh po objavi. ŠIRŠI ASORTIMAN - VEČJA IZBIRA V prenovljeni prodajalni MANUFAKTURA Gorenja vas od 21. septembra 1978 dalje KRANJ kosovno pohištvo — hlače, krila - pletenine -kozmetika - perilo - posteljna konfekcija -volna, zavese, metrsko blago (za otroke, ženske in moške) r NE ZAMUDITE • NE ZAMUDITE • VOJNA ZVEZD ameriški barvni znanstveno fantastični film dobitnik 6 OSKARJEV Scenarij in režija GEORGE LUCAS Igrajo MARK HANIELL. CARRIE FISCHER ALEC GUINNES Glasba JOHN VVILLIAMS Posebni efekt JOHN DYKSTRA FILM PREDVAJAMO NA ŠIROKO PLATNO SUPERPANORAMA S posebnimi zvočnimi efekti NA REDNEM PROGRAMU OD 22 DO 25 SEPTEMBRA 1978 V KINU CENTER KRANJ Predstave vsak dan ob 15 30. 1 7 45 in 20 uri V nedeljo ob 14 30. 16 45. 19 uri L VEČJI PRODAJNI PROSTOR IH. stran MALI OGLASI telefon 23-341 PRODAM Prodam termoakumulaciisko PKČ Aeg 2kW. trajno žarečo Kiippers-* ^ busch in PKČ na olje Errio 5. Telefon 21 -852 7134 Prodam švedsko litoželezno PEC za centralno kurjavo znamke Not rahamrnar - 45.000j-cal. Tel. 47-349 K one Ivo. Naklo 192 7135 Prodani dobro ohranjen BILJARD, trajno žarečo PEC Kino in termoakumulacijsko PEC 4 kVV Kalinškova 41. K ran j 7136 Prodam 2 črno beli TELIO I -eno brejo v 4. mesecu. Koritno 22 pri Bledu 7ia7 Prodam nove kompletne zadnje LUČI in ODBIJAČ za LADO S Ogled možen vsak dan popoldne. , Jakupak Ludvik. GubČeva 2. Kranj * — Planina 7138 Prodam 2000 kom. STRESNE OPEKE bobrovec. starinsko MIZO in 6 STOLOV, visoko OMAKO / ogledalom, knjižno stekleno OMARO in veliko nabožno SLIKO v okviru. Britof 13, K ran j 7139 Poceni prodam SPALNICO, električni ŠTEDILNIK. BOJLKH in PEC na olje. Telefon 21-552 7140 Prodam novo PEC za centralno ogrevanje nemške proizvodnje -30.000 ccal. Urevč Jože. Gregorčičeva 43. Bled 7141 Prodam brejo KRAVO ali TELI-00 .simentalko. Breji 8. Preddvor 7142 Prodam termoakumulaci jsko PEČ 4 kW Aeg - malo rabljeno in kombinirano PEC za v kopalnico (elektrika - drva). Gubane Hajko. Pod-brezje66- zgoraj. Duplje 7143 Ugodno prodam prenosni TV sprejemnik Minirama. črno bel. Dol-har. Hrib 5. Preddvor 7144 Prodam dolgo poročno OBLEj<0 drap barve št. 38 s klobukom. Varšič Lidija, Planina 13, Kranj 7145 Prodam KRAVO po drugem teletu in tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Predoslje 5. Kranj 714b' Prodam termoakumulaci jsko PEC Aeg 3kW. Štupnikar Marjan. Pod-" ' nart50 7147 Prodam rabljen KOTEL za žga-njekuho - 45-litrski. Frantar. Pože-nik 13. Cerklje 7148 Zaradi selitve poceni prodam SEDEŽNO GARNITURO, regal, mizo. omaro za čevlje, TV z antenskim ojačevalcem. električni štedilnik. Informacije po tel. 21-180 od 12. do 21.30. Naslov Kečalovič Emir. Dijaški dom, Kidričeva 2. Kranj 7149 Prodam dolgo poročno OBLEKO št. 44. temno roza barve, s klobučkom in mošnjičkom. Dolenc-Jenko, Reteče 74. Škofja Loka 7150 Prodam 10 kom. ARMATURNIH , MREŽ R 377. Tomažič. Bistrica 171. r Tržič 7151 LJgodno prodamo ČOLN Maestral in motor TOMOS 4. Tel. 064 26-295 Prodam eno leto stare kokoši. Tupaliče 11. Preddvor 7152 Prodam 3 mesece brejo KRAVO — ima od ') do 10 litrov mleka na dan Šolar Franc. Kamna gorica 11 7153 Poceni prodam PONY EKSPRES in kombinirani ŠTEDILNIK Gorenje. Blažič Maks. Trojarjeva 20. Stražišče 7154 Prodam dva 80 kg težka plemenska PRASlCA. Luže 9 7155 Ugodno prodam 300 1 zmrzovalno skrinjo letnik 1977. Hlad Rajko, Cešnjica 7. Podnart 7156 Prodam globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK - moder. Kosmač. C 1 maja 63. Kranj. tel. 26-108 7157 Ugodno prodam SPALNICO. Informacije tet. 22-680 7158 Ugodno prodam nov HRASTOV PARKET I. kv. 16 kv. metrov. Blatnik Alojz. Zg. Bitnje 179 7159 Ugodno prodam dobro ohranjeno termoakumulacijsko PEC 4 kW. Jež Marjan. Šempetrska 46. Kranj 7160 Prodam suha BUKOVA DRVA. Stojan. Selo 20, Bled 7161 Prodam 6 mesecev starega BIK CA in trajno ž.arečo PEC. Tenetiše 44. Golnik 7162 Prodam črno bel TV RR Niš 2000. Šenčur. Delavska 13 7163 Prodam SLAMOHEZNICO s pu halnikom in verigo. Tupaliče 20 7164 Prodam rabljena VRATA. 6 kom. OKEN \ polkni in stoječ KAMIN. Ogris Andrej. Trojarjeva 9. Kranj, tel. 23-928 7294 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Zg. Bitnje liti. pri Puškami 7180 Prodam rabljeno OSTREŠJE 10x9 m (6 kub. m). Šimenc. Beto-nova 38. Kokrica. tel. 21-846 7181 Prodam SEKULAR. Piber Ivan, Ul. narodnih herojev 5, Bled 7182 Poceni prodani dobro ohranjen KAVC. C. na Klanec 49. Kranj, telefon 23-019 718'* Prodani semenski KROMPIR igor. Lahovče 13. Cerklie 7184 Rabljen črno bel televizor s štabi- » hiatorjem, ŠTEDILNIK kiippers-ri Knsrh in 9 SODA za kunrno .ol* pcodam. Rugale. Kram. Kidričeva 3 Prodam SLAMOR UZNICO Tempo z puhalnikom. Štefanja nora 21 7186 Prodam BIKCA zh reio in 2 PRAŠIČA po KM) kg. Polica 2. Naklo %. 7187 Prodam 2 dobro ohranjeni kup-persbuseh PEČI in aparat za izdelovanje gumbnic za Singer šivalni stroj. Naslov v oglasnem oddelku 7188 Ugodno prodani globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK plave barve. Planina 7.stanovanje 11 7189 Prodam 6 kom. Tr. 28 x 4 x 350. elektro motor 2.6 kvv (935 obr./min). oljno PEC Kmo 5. dobro ohranjeno, rabljeno sobno pohištvo in dobro ohranjen kavč. Naslov v oglasnem oddelku 7190 Prodam večjo količino DESK za opaž. Kranj. Smledniška 23 7191 Prodam trajno žarečo peč. skoraj novo. Jezerska 8. Kranj 7192 Prodani jedilni krompir cvetnik za ozimnico. Drakslar Prane, Mavčiče št. 15 7193 Prodam dobro ohranjene ELEMENTE za OP A Z 75 kv. m — 200x 5 in 150X50. Naslov v oglasnem oddelku 7194 Prodam novo tovorno PRIKOLICO, nosilnost 800 kg. 200 X HO cm z torzijskimi vzmetmi (IMV) za 9.000 din. Kovač. Moša Pijade 7. Kranj. tel.25-717 7195 Poceni prodam termoakumulacijsko PEC. skoraj novo ter 20 kub. hrastovega novega parketa. Britof 296 7196 RISALNO MIZO 80xl50cm. z regulacijo naklona, primerno tudi za srednješolce, prodamo. Nagv. Šorli-jeva 6, Kranj 7197 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE Dornik. Podhom 19. Zg. Gorje 7198 Prodam motorno KOSILNICO Rapid. rabljeno, navadni kmečki VOZ. vprežne SANI. vse v uporabnem stanju. Fabijan Franc. Zg. Bes-nica50 7199 Prodam CEMENT in BETONSKO ŽELEZO 10 mm ter 9 mesecev brejo KRAVO. Škofjeloška 33. Kranj 7200 Prodam 2 dolgi poročni OBLEKI, eno bež barve, drugo temno zeleno, štev. 38—40. Naslov v oglasnem oddelku 7201 Trajno žarečo PEC. belo JAKNO (poročno) in PONY EKSPRES prodam. Tominčeva 5. Kranj - Stražišče. Ogled v petek in soboto od 15. do 18. ure 7202 Prodam mlade nemške VOL0JA-KE. dobre čuvaje. Sp. Brnik 76, Cerklje 7203 Ugodno prodam VRTNICE. ROŽMARIN, OLEANDRE in druge vrtne trajnice za jesensko presaditev. Nadižar. Smledniška 14. Kranj 7204 Prodam termoakumuiacijsko PEC Aeg 3 kW - dobro ohranjeno. Šuligoj Zalka. Žirovnica 18/b 7205 Ugodno prodam novo PRIKOLICO 800 kg. Biček, Mošnje 26 7206 Poceni prodam OTROŠKO POSTELJO, topli POD ca. 16 kv. m. omarico za šivr.lni stroj in odsese-valno napo Tiki. Hrast je 117. Kranj 7207 Prodam KAMENJE za betoniranje. PUNTE in gradbeno električno OMARICO. Visoko 35. Šenčur 7208 Prodam 2 visoko breji TELICI. Korošec. Kovor 78 7209 Ofset TISKARSKI STROJ Romi-nor ugodno .prodam. Močnik. Cerklje 73 7210 Prodam ŽGANJE, brejo TELICO frizijko odličnega porekla in KUPIM jalovo KRAVO simentalko. Kalan. Poljšica 4/A. Podnart 7211 Prodani PAJKA za obračanje SENA Srednja vas 4. Golnik 7212 Prodam električni ŠTEDILNIK in ZIBKO po nizki ceni. Rozman Milena. Janeza Puharja 6. Kranj 7213 Prodam nova OKNA z dvojno zaporo. 2 kom. 120 X 140 + 30 cm in 1. kom. 180 x 140 + 30 cm. Čebul Peter, Nasovče 23, Komenda - 7214 Prodam TRAKTOR (35 km) z po gonom na vse 4 kolesa Naslov v oglasnem oddelku 7215 Prodam dolgo poročno OBLEKO drap barve. št. 36. Tel. 26-401 7216 Prodam malo težje PRAŠIČE za rejo. Sp. Brnik 19. Cerklje 7217 Prodam električni ŠTEDILNIK Gorenje v dobrem stanju. Gole Ivana. Alpska 7. Bled 7218 Prodani TRAKTOR Zetor s kosilnico in kabino. Grošelj Štefan, Podgorje 39. Kamnik 7219 Prodam TRAKTOR Pasimali 18 KM s priključki — plug. obračalnik, bočna kosilnica. Brezovica 4. Kropa 7220 Prodam GLISER Jugoplastika z motorjem TOMOS 18 in prikolico Ona 45.000 din. Dolenc Edo. Sred nja vas 19. Poljane 7221 Prodam OTROŠKO POSTELJI OO z jogi vložkom. Krah je. Ul. Staneta Rozmana 7. Kranj Ogled v ponedeljek po 14. uri 7222 Prodam kombinirani italijanski VOZIČEK po ugodni ceni. Ogled popoldne. Tavčarjeva 11 a. Škofja Loka 7223 ftnatUn KRAVO pm 11 -Hcm „teletu. Dolenc. Gabrovo 2. Škofja Loka Prodam suha BUKOVA DRVA. Bukovščica 13. Selca nad Škof jo Loko 7225 Prodani 2 PKCl za kopalnico -visokotlačno in navadno. Telefon 064 60-919 popoldne 7226 Prodam 2 novi kovinski baterijski CISTERNI za tekoče gorivo po 16001. (Ribnica). Tel. 74-048 7201 Prodam agregat HONDA 300 VV Znidar. Jezersko 04 a K ran j. KUPIM Kupim 2 kub. m lepih borovih PLOHOV. Kokalj Jakob. Triglavska 2 A. Bled 7227 Trajno žarečo PEC kuppersbusch kupim. Dane Novak. Jama 32. Kranj 722M Kupim termoakumulacijsko PEČ 4 kvv. Kodrič Miloš. Trojarjeva 53, Stražišče. tel. 24-839 7229 Kupim dobro ohranjen MOTOR za AMI 8. Tel. 064 21-101 7230 VOZILA Prodam MOTORNO KOLO Javva/Cz 350. registrirano do junija 1979. prevoženih 2700 km. Benedik. Tominčeva 41. Stražišče. Kranj 7165 Poceni prodam karamboliran avto ZASTAVA 1300 LUX. L 1974. Chva-tal Borut, Kranj. Cesta Staneta Žagarja 58/a 7166 Prodam Z /50. letnik 1972. prevoženih 69.(KM) km. Lapanja Miro. Ro-čevnica 29, Tržič 7167 Dobro ohranjen, registriran AMI 8 break. 1. 1972] prodam za 17.000.* Vovk.Ovsiše 32. Podnart 7168 Prodam SIMCO 1100 letnik 1972 Jambrešič Emilija. Gradnikova 93. Radovljica 7169 Prodam LADO SL 1500. staro 10 mesecev. Kokrica. Golniška c. 56 7170 Prodam VVV 1600 L. Ogled vsak dan od 14.30 dalje. Gril Marko. Pla-nina-21. Kranj ali tel. 26-825 Prodam FIAT 1300. ohranjen. Gogič. Veljka Vlahoviča 5. Kranj 7171 Prodam FIAT 850. Valjavec. Leše 31. Tržič 7172 Ugodno prodani R 4, letnik 1974. Klančar. Bistrica 190,Tržič 7173 Prodam Z 101. let 1976. GRUN-DIG C 6000. Lebar. Gubčeva 3. Kranj. tel. 26-747. Ogled in tel. v soboto 7174 Prodani ZASTAVO 101, letnik 73. v dobrem stanju, po generalnem pregledu. Cena po dogovoru. Ogled vsa ko popoldne. Žitnik. Sp. Preska 21. Tržič 7175 Ugodno prodam VOLKSVVAGEN 411 - 1700. letnik 1969. Tel. 40-568 7176 Prodam avto ZASTAVA 1300 DE LUX. letnik 1971. registriran do 14.4.1979. Prača Duro. Planina I. Kranj 7177 Prodam ZASTAVO 101. Srednje Bitnje — Bertoncelj. Ogled popoldne 7178 Prodam VVV GOLF L s 4 vrati, letnik julij 1978. nemške izdelave Visoče 5. Tržič 7179 Prodam ZASTAVO 750 letnik 74. registriran do julija 1979. Foto Kosi Milan. Jenkova 10 Kranj. tel. 21-090 TOMOS AVTOMATI K ugodno prodani Močnik. Cerklje 73 7231 Prodani dobro ohranjen FORD '7 letnik *>9. Jereb Janez, Staretova 38. Kranj - Cirče 7232 Dobro ohranjeno SIMCO 1301 special prodam. Kerlan. Trojarjeva 18 a (Stražišče - za samopostrežno trgovino) 7233 Prodam RENAULT 16 letnik 1970. Stefančič Janez. Savska Loka 10. K ran j 7234 Prodani ZASTAVO 750 let. 69 V zelo dobrem stanju, reg. do jun. 79. z radio kasetofonom, za 15.000 (lahko tudi na kredit). Struževo 2 e 7235 Prodam Z 750 za 7.000 din. reg. do teh. 79. Potočnik Lojze. Pipanova 68 A. Šenčur 7236 Prodam MOPED 15 SL. Ferlan. Hotemaže 35. Preddvor ali telefon 24-071 dopoldne 7237 Prodam NSU 1200 letnik 1969. registriran do marca 1979, vozen, za 1O.000 din. Ogled v soboto \p nedeljo popoldne. Sv. Bitnje 106 7238 Prodam ZASTAVO 1300 letnik 1966. registrirano do marca 1979. Stojan Janez. Bohinjska Bela 59 7239 Ugodno prodam RENAULT 16 letnik 1971. registriran do 31. 10. 78. Informacije vsak dan na telefon Jesenice 81-832 od 16. ure dalje 7240 Prodam VW 1200 letnik 1968, do-bro ohranjen. Visoko 44 7241 Prodam FIAT 750 letnik 1973. karamboliran. prevoženih 43.000 km. dobro ohranjen, registriran do aprila 1979. Ogled 23. in 24. septembra od 9. do 12. ure. Kavčič. Britof 11 pri Kranju 7242 Prodam - tudi po delih. VW 1200 L. 1961, malo karamboliran. Balantič Janez. Hotemaže pri Kranju 7243 KOMBI BUS (2 + 7 sedežev) Mercedes 306 D (1972) prodam z dobro vpeljanim delom v okolici Kranja. Ogled v večernih urah. Kos. Betonova 20. Kokrica — Kranj 7244 Prodam FIAT 750 LUX letnik 1976 november, prevoženih 22000 km. Smlednik 49. Smlednik 7245 Poceni prodam ZASTAVO 750. letnik 1968. Breg ob Savi l()/a 7246 Prodam AUDI 100 letnik 76 in AUDI 80 letnik 77. Ogled v Lescah. Alpska 54. telefon 74-217 7247 Prodam FIAT 850 letnik 1970. Ambrož, Jesenice. Titova 76 7248 Ugodno prodam RENAULT 4 L special. letnik 1977. Ječnik Janez. Sorlijeva 19. Kranj, tel. 24-072 7249 Prodam odlično ohranjen AUDI 60 L letnik 1970. Tratnik. Kranj. Mlakarjeva 2 d, telefon 24-208 7250 Prodam 23 mesecev star avto 125 P — karamboliran. Informacije na tel. 064 60-620 po 18. uri " 7251 Prodam FIAT 850 special. letnik 71. Informacije popoldne. Centa Jože. Planina 58. K ran j 7252 VW 1200. starejši letnik, karamboliran, prodam skupaj ali po delih. Kuster Bojan. St. Žagarja 56. tel. 21-316 " 7253 Ugodno in poceni prodam Fiat Zastava 650 letnik 1963. neregistriran, v voznem stanju. Informacije po telefonu 064 70-137 Potočan 7254 Petek, 22. septembra 19 Prodam ŠKODO 10OO MB tet: 1966, še dobro ohranjeno. Ogled : poldne. Kralj Ivan. Begunje 28 F Gorenjskem Prodam FIAT 750 letnik 1972 FIAT 850 po delih. Avsenik Al Letališka 12. Lesce Ugodno prodam ŠKODO K H« nik 70. registrirano do 1.9.79.1» povije 15, ('erklje Ugodno prodam ŠKODO > letnik december 1972. 36.000 v\ + Jenko. Trata 11. Škofja Loka Prodam AUSTIN HOO fcr 1967. Ravnikar Franc. Zg. 1 Selca Prodam dobro ohranjeno ZA"*" VO 850. Tonja Alojz. Sv. Duh 63 lefon 064 60-919 popoldne. Loka 7* Prodam SPAČKA po delih Krt Partizanska 44 Prodam NSU 1200 let. 1971 l kotnik Miro. Šutna 28. Žabnu —— S TA M OVA NJA l V Kranju prodani trosobno on-ljeno STANOVANJE. Vrt. telefon. Ponudbe pod Takoj vs*l Novo trisobno STANOVA.V telefonom v bloku v Radovi MENJAM za dvosobnega < nom v Kranju. Ponudbe pod F bujem Iščem SOBO v Kranju. Cen*-ponudbe oddajte pod Študentka Mlado dekle išče opremljen, ogrevano SOBO na Bledu ali okolici. Ponudbe pod l^službenk5 Samski, srednjih let. išče SOS okolici Kranja, po možnosti"*t t ari jami ali souporabo. Plača do^ Naslov v oglasnem oddelku Bodoča mamica iSče kakrc« STANOVANJE v Kraniu ali;* (i. gre tudi starejši osebi v poa*f Pod šifro Stanovanje Bodoča zakonca iščeta STVV VANJE za daljši čas nj jSm Kranj—Jesenice. Ponudbe pod)! čenjava življenje Oddam SOBO 2 dekletoma i» govorom. Naslov v oglasnem Jš ku Zamenjam dvo in pol sobno če* beno STANOVANJE, centri ogrevano, s telefonom. v Rado2 za enako kjerkoli v K ran ji Nujno Opremljeno SOBO ali GAl NJERO iščem v radoviiiSki obči zaželeno na relaciji Bled-ljica. Cuk Marta. Gostinska - Bled ———POSESTI WB Ugodno prodam GOZDNE F4 CELE v £ o Visoko v i2rner k v m in /668 kv. m ter v k o P~ dvor 3956 kv. m. Informacije d<* pri Šiling Drago. Kranj. Levstik?" št. 2 - Prodam GOZD (v čistih) v bi* fazanarije. Poizve se v gostilni h' Cerklje Nujno iščem PROSTOR M > in mirno OBRT. Ponudbe pc£v pod V okolici Kranja ZAHVALA Nepričakovano nas je v 76. letu starosti zapustil naš dragi ata. ded. praclecl in stric JOŽE JAGODIC Habanov ata Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalia. darovane veOce in cvel je. Posebna zahvala tudi sodelavcem tovarne Sava. gospodu /upniku /a pogrebni obred in vsem. ki ste ga v .tako velikem številu spremili na njegovi zadnji pol i Žalujoči: sinova, hčerke / družinami in ostalo-sorodstvo. Sv. Lenart, ('erklje. Kokra. Visoko. 1 L septembra 1978 ZAHVALA Nenadoma, predvsem pa prezgodaj nam je usoda i/t i gala iz dru/mskega kroga našega dragega moža. očeta, starega očeta, bratu 1,1 *tnca FRANCETA ROZMANA i/ Zg. Dupelj Iskreno se /aln al imeino vsem sorodnikom, sosedom, prualel i«-m in znancem, k m v l**klh trenutkih priskočil, na pomor. ,/rekli snžalie. daroval, vence ... < vet le le. ga p os piv ml, na njegov, /adr.i. poti, Zahvaljujemo se pevcem /a /apete žalost inke. < u < Še enkrat v ■ m prjsrčn« l.rvmj Vsi njegov i Kupim starejšo HIŠO Ho 15 km i/. Kranja. Klavora .Fedja. Na Skali 3. Kranj 6828 Dvostanovan jsko H ISO z vrtom, takoj vseljivo. prodam. Smole j. Do-bravska 14. Jesenice 7123 Najboljšemu ponudniku prodam enodružinsko stanovanjsko HIŠO ob cesti Begunje —Tržič. Ogled je mogoč samo ob sobotah in nedeljah. Na pismene ponudbe ne odgovarjam. Angela Peternel. Srednja vas 3. Begunje 7124 ZAPOSLITVE Po želji delam usluge na sekalnem stroju za usnje in druge tanjše materijale. Naslov v oglasnem oddelku 7274 Vzamem v varstvo manjša OTROKA. Poizve se v trafiki Cerklje ' 7275 Iščem honorarno delo v popoldanskem času v Kranju, Tržiču ali okolici. Vsa pisarniška dela sprejmem tudi na dom. Imam lastno prevozno sredstvo. Naslov v oglasnem oddelku 7276 Sprejmem v varstvo več otrok. Rozman. Janeza Puharja 6. Kranj 7277 Stiriurno zaposlitev išče upokojenka za dela v knjigovodstvu. Naslov v oglasnem oddelku 7278 Hitro in poceni prevajam iz slovenščine v nemščino in obratno. Inf. tel. 26-154 od 14. do 16. ure 7279 Sprejmem NK delavca za pomoč pri zaščiti avtomobilov. Ambrož. La-hovče 40. Cerklje 7280 FRIZERKO — učenko sprejmem takoj. Salon Mali Jožica. Cankarjev trg 2. Škofja Loka. telefon 60-049 7130 Otroke vzamem v varstvo. Naslov v oglasnem oddelku 7281 Iščem varstvo za 9 mesecev starega fantka v Škofji Loki ali bližnji okolici. Strle Sonia. Partizanska 41. Škofja Loka 7282 Zaposlim delavca, ki se želi priučiti v avtomehanski stroki. Stritar Franc. Cirče 33 7283 Takoj zaposlim KUHARICO ali kuharsko pomočnico. Dohodek dober, hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Potočnik. Bistrica 10. Duplje 7284 Frizersko vajenko ali vajenca išče Frizerski salon Teran Miha. Naklo 161. tel. 47-234 7285 Mlajšega poštenega fanta sprejmemo v priučitev. Ekspres poprav-Ijalnica čevljev pri Globusu. Kranj 7286 Takoj zaposlim VKV SLIKO-PLESKARJA za vodenje skupine 6 delavcev ali KV slikopleskarja (sku-pinovodjo) z najmanj 5 leti delovnih izkušenj. Slikopleskarstvo Kočnik Stane. Pot na Jošta 8. K ran j 7287 .Instruiram francoščino, angleščino in italijanščino za srednje šole. Perčič. H rastje 157. tel. 23-504 7288 Vsako nedeljo ob 16.30 PLES v dvorani na Primskovem. Igra ansambel TRGOVCI! 7290 POZNANSTVA Trezen in razvezan moški. 45 let, z novim enosobnim stanovanjem, išče prijateljico, staro 28-36 let. srednje postave, po možnosti iz okolice Škofje Loke. za skupno življenje. Resne ponudbe pod Nikoli ni prepozno 729,{ OSTALO -OBVESTILA Izdaja ĆP Glas. Kranj. Ulica Mofte Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica. Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja I. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-3199» - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredni stvo 21-8.35, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 300 din. polletna 150 din. cena za 1 številko v kolportaži 4 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. ZŠAM Tržič organizira večerno šolo za pridobitev poklica voznik. Pogoj za sprejem je dokončana osemletka. Prijave sprejema in informacije daje do 10. oktobra Jože Goričan. Tržič. Ročevnica 35 7289 PRIREDITVE OO ZSMS Begunje začenja v soboto. 23. 9. 78 sezono jesensko-zimskih PLrJSOV v Begunjah s pn-četkom ob 19. uri. Igra SELEKCIJA 7291 Hokejska sekcija Kokrica vas vabi vsako nedeljo na PLES ob 16.30. Igra skupina SELEKCIJA z novim centralnim ozvočenjem iz Anglije 7292 PLESNA soi.A K rani Vpisuje v tečaje — vaje: družabnega plesa za mladino in odrasle, ritmičnoizraznega plesa za osnovnošolce in srednješolce, športnega plesa za vse. ki obvladajo osnove družabnega plesa. Informacije (napisan program), vsak dan. vpisovanje pa oh sredah od 16. do IS. me V turistični poslovalnici Alpetour Kranj — hotel Creina Sprejmem dekle, ki bi rada nada . Ijevala šolanje, tečaje, se izučila, zaposlila, ji pomagam Resna ponudba Kaplan. Galjevica 14. Ljubljana Akademski komorni zbor iz Kranja vabi k sodelovanju nove pevke in pevce od 18. do 35. leta starosti. Sprejem je vsak ponedeljek in četrtek v mesecu septembru ob 19.45 v pevski sobi Gimnazije Kranj. Vabljeni! 7075 GRADITELJI: Ljubljanske opekarne vam nudijo vse za vašo hišo: modularni blok, zidak, dimnik Schi-del, strešnik Novoteks, ki je odporen proti vsem meteorološkim vplivom z 35 letno garancijo. Po tovarniški ceni vam nudimo sinter keramične ploščice vseh vrst in kakovosti. Vse izdelke si.lahko ogledate pri našem zastopniku SMOLEJ Andreju, Kranj, Oprešnikova 15, tel. 25-579, kjer dobite tudi vse informacije. zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj Posredujemo prodajo osebnega avta Henault H-4 leto izdelave 1974, s prevoženimi 67.000 kilometri. Začetna cena je 1 1.000 din Ogled ie možen na dan prodaje, v sredo. 27. septembra 1978 od 8. do i:' ure pn ZS Triglav GOS Kiam. Oldham-ska 2. Pismene ponudbe / 10-ostotnim pologom od začetne cene. sprejemamo do srede. 27. septembra 1978 do 12. ure. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega ljubega lovra košnjeka se zahvalili jemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem Številu spremili na zadnji poti. mu poklonili cvetje in nam ustno ali pismeno izrazili sočustvovanje. Prisrčna hvala podjetni Slaščičarne — kavarne, in sodelavcu za poslovilne l>esede. Nadalje se zahvaljujemo duhovščini, pevcem iz Naklega in kranjski godbi. Vsem in vsakemu posebej naša najiskrenejša hvala. Žalujoče družine: Rus. Košnjek. Križai. Lebar. Ž van Kranj, 18. septembra 1978 ZAHVALA ob izgubi dragega očeta in starega očeta Štefana knifica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti in mu darovali cvetje. Iskrena hvala članom sindikalne organizacije ŽTP Ljubljana — Škofja Loka. pevcem in sosedom. Vsi njegovi Škofja Loka, 18. septembra 1978 ZAHVALA Ob izgubi dragega sina mM POLDIJA KRIVCA se zahvaljujemo vsem. ki so ga spremili na zadnjo pot. posebno pa še gospodu župniku /a poslovilne besede, govorniku ob odprtem grobu, pevcem Osnovne šole Lucijah Seljak, sose-dom za pomoč in vsem. ki so darovali cvet ie. Žalujoča mamica in očka ZAHVALA Ob izgubi našega skrbnega moža in očeta JANEZA JERAJA Novakovega ata iz Mavčič se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste mu izkazali spoštovanje na njegovi zadnji poti mu darovali Vence in < vetje in nam izrekli sožalie. Posebno pa se še zahvaljujemo duhovniku za obred in spremstvo, pevcem in vaščanom ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Vsem najlepša hvala! Žalujoči: Žena Julka. sinova Janez in Jože z družino in hčere Marta. Justina. Miri in Silva z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. brnta in strica franca klemencica se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom za nesebično pomoč. Posebno se zahvaljujemo dr. Hešku za dolgotrajno zdravljenje. f>evcem. častitemu. duhovniku-za lep pogrebni obred, darovalcem cvetja in vsem. ki ste nam izrekli so-žalje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Milka in ostalo sorodstvo Knape, 19. septembra 1978 Po kratki in hudi bolezni nas je za vedno zapustila naša dobra mama helena hribernik Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste nam v težkih urah priskočili na pomoč, darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom, t«»delavcem Jelovice in Save. Žalujoči sin Lojze z družino in sin Jože / vnukom Eria je groza, ta groza je: biti sredi kaosa, sredi noč/, iskati izhoda in slutiti, da reši tre ni in ni. V SPOMIN 21. septembra mineva leto dni. kar nas je za vedno zapustil naš ljubi, nepozabni sin bral strjček in Sva K LOJZE ROBLEK Z bolečino v srcu. vsak dan /nova se srečujemo / težko resnico, da ie /;1 vedno ugasnil ml nasmeh našega I^ojzeta. Žalujoči: mama. sest ri in brata / družin; um r »Težko sem čakal na ta dan« t Po zaobljubi in otvoritvi športnega poligona smo za trenutek zmotili tri vojake: prva dva. ker sta ta dan postala »prava« vojaka in tretjega, ker je slavju dodal še piko na i. »Kranj in garnizijo Staneta Žagarja sem poznal že preje. V planinski enoti je služil tudi moj prijatelj. Lani sem ga obiskal in že takrat sem si zaželel, da bi tudi mene pot zanesla v Slovenijo. In res me je. Malo je tako urejenih kasarn kot je kranjska. Zato ni nič nenavadnega, če so prešer-novci zmeraj med najboljšimi v Ljubljanskem armadnem območju. V planinski brigadi mi je všeč. saj sem vnet planinec. Brez težav sem se vključil v enoto. Kmalu bo preteklo že mesec dni. No. danes smo zaprisegli. Toda, zakletva ni le možnost odhoda v mesto, temveč velika dolžnost. Dolžnost do domovjne!« Avgustovska generacija vojakov zaprisegla Nikdar s Titove po V garniziji Staneta Žagarja v Kranju po zakletvi odprli tudi nov športni poligon, ki je predvsem delo vojakov in starešin — Podobno tudi v Škofji Loki Đinovci Mustafa je po rodu Albanec in je doma iz Prištine na Kosovem: »Prvikrat sem v Kranju in sploh v Sloveniji. Tako bom spoznal še del Jugoslavije. Kar prav je navsezadnje, da človek služi vojsko nekoliko bolj daleč. In še na domače laže pozabiš. Čudovita je Gorenjska. Težko sem že čakal današnji dan in odhod v mesto. Spoznal bom nove ljudi in vaš način življenja.« Ganibegović Šeid je na odsluženje vojaškega roka prišel iz Bosne in Hercegovine, iz Novega Travnika. Po poklicu je gradbeni tehnik. Boštjančič Bogdan je že »star« vojak in je zaprisegel že pred več meseci (zdaj mu je »počilo že deseto rebro«). V sredo pa ga je doletela velika čast. Pred številnimi vojaki, starešinami in gosti je odprl športni poligon. In zakaj ravno on? »Po poklicu sem gradbeni tehnik, zato so mi pri gradnji športnih objektov naložili veliko dela. Skoraj vsak dan sem bil na poligonu. Tako mi je prosti čas mineval mnogo hitreje pa še precej izkušenj sem si pridobil. Seveda so delali tudi drugi. Nagajala nam je prevsem voda oz. dolgotrajno deževje, ki je na igriščih povzročilo nekaj škode. No. sedaj je poligon nared in prva tekmovanja so že stekla. Dobro je prestal preskušnjo« . C. Z. V sredo je bilo v kasarni Staneta Žagarja, v planinski enoti, ki nadaljuje revolucionarnost 7. slovenske narodnoosvobodilne brigade France Prešeren, nadvse slovesno. Po predaji raporta komandantu svečanosti in intoniranju jugoslovanske himne je avgustovska generacija mladih vojakov svečano zaprisegla. Zaprisegla, da bo branila neodvisnost in celovitost socialistične in samoupravne Jugoslavije, krepila bratstvo in enotnost med narodi in narodnostmi, in da je za svobodo pripravljena žrtvovati tudi svoje življenje. »Obvezali ste se Zvezi komunistov Jugoslavije in njenemu revolucionarju, predsedniku republike in vrhovnemu komandantu oboroženih sil Josipu Brozu-Titu, vsem revolucionarnim tradicijam. Zaprisega je del našega herojstva za boj proti sovražnikom, proti domačim izdajalcem. Vznikla je iz krvi borcev, ki so izbojevali svobodo in katere sadove uživa danes naša generacija. Zato ste dolžni spoštovati zaprisego, ki ste jo dali v letu kongresov — po kongresu ZKJ, ZKS in pred mladinskim in sindikalnim kongresom. Ohraniti moramo to. kar imamo in obenem obstoječe neprestano dograjevati, spreminjati na boljše. Tudi to zahteva zaprisega.« so poudarili starešine. Vojakom so k zaobljubi čestitali in jim zaželeli, da bi se čimprej vključili v novo okolje ter da se jim nikdar ne bi bilo potrebno z orožjem bojevati za svobodo starešine Ljubljanskega armadnega območja, predstavniki kranjske občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, Zdravko Krvina, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko in drugi. V garniziji pa so se zbrali tudi pionirji, mladinci, borci, planinci, predstavniki delovnih organizacij in skupaj z vojaki proslavili. Sreda pa v enoti Momčila Mar-janca ni bila le dan zaprisege, temveč so dvajseti september z nestrpnostjo pričakovali tudi športniki kranjske garnizije. Pa ne le oni. Vsi vojaki in starešine, ki so po opravljenih vojaških obveznostih prosti čas žrtvovali za delo s krampom, lopato, samokolnico. V sredo so namreč pre- Nova knjižnica bo v stavbi nekdanje Ljubljanske banke Knjižnica v novih prostorih Knjižnica Ivana Tavčarja v Škofji Loki je po štiriindvajsetih letih dobila večje in lepše prostore v nekdanji stavbi Ljubljanske banke — Lega v novem strogem središču mesta blizu šol in bodoče tržnice bo omogočila bralcem mimogrede tudi skok v knjižnico Tudi kranjskega vaterpolista Matjaža Kodeka smo v garniziji »zalotili« z dekletom, ki mu je tudi prvo čestitalo ob zakletvi. Domovinsko dolžnost opravlja v Bohinjski Beli, kjer so zaprisegli že v torek. V sredo pa je prisostvoval zaobljubi v planinski enoti v Kranju. Prostori so preurejeni funkcionalno in sodobno; celotno podobo knjižnice in barvno harmonijo je oblikoval Marko Smrekar iz Radovljice. Denar za obnovo in preselitev sta zagotovili kulturna skupnost Škofja Loka in kulturna skupnost Slovenije v glavnem z aneksi, zato je bilo potrebno kreditiranje. Na pomoč sta priskočili škofjeloška Ljubljanska banka in SGP Tehnik, sicer dela ne bi mogla steči in bi se selitev zavlekla v naslednje leto. V novih prostorih bodo lahko bralci v prostem pristopu izbirali med dvakrat več knjigami kot zdaj; utesnjena bo še vedno Pionirska »njižnica, za katero je pa tudi že predvidena rešitev po izselitvi stanovanjske skupnosti. Novosti bo v novih prostorih precej. Škofjeloški študentje bodo končno dobili primerno čitalnico na podestu s 16 čitalnimi mesti, 10 mest je zagotovljenih v spodnjih prostorih knjižnice, 8 pa v posebni družbo-siovno-marksistični čitalnici; tako bo skupaj 34 mest za študij, poleg teh pa še 35 v večnamenskem prostoru v kleti, kjer bodo lahko tudi manjše prireditve: ure pravljic, predavanja in sestanki študentskega kluba, srečanja in podobno. Lasten prostor bo po novem imel še oddelek za opremo knjig in katalogizacijo ter uprava knjižnice. Knjižnica je dobila v kleti tudi primerno skladišče za okoli 20.000 knjig, medtem ko je celotna zmogljivost novih prostorov okoli 50.000 knjig. Selitev gre h koncu. Knjižnica bo poslovala v domu zveze borcev le še danes. Največji del selitve je predviden za popoldne, ko bodo priskočili na pomoč tudi člani škofjeloškega kluba študentov. Bralce bo prvič sprejela v novih prostorih 2. oktobra med 18. in 19. um Tedai bo odorta tudi razstava del aomačih slikarjev, ki so že nelTd? razstavljali v knjižnici, za zaključek slovesne otvoritve pa bo koncert v grajski kapeli na Loškem gradu. J. K. Begunci iz Nikaragve — V Honduras se je do zdaj iz sosednje Nikaragve zateklo |a okoli 21.(MH).beguncev. ki bi se radi izognili maščevanju diktatorja Somoze. Vorster odstopil - Premier Južnoafriške republike John Vorster je v sredo odstopil s položaja, na katerem je 12 let \>> sejali travo. Le dela, ki niso bil« njihovem dosegu, je opravil kranjs Gradbinec in Cestno podjetje (asfaltiranje), vseskozi pa so izmenjavat izkušnje tudi s predstavniki spon nega parka Stanko Mlakar. Objekt bo pomemben pri zadev Ijevanju rekreacijskih in Športni potreb vojakov in starešin planinah brigade, obenem pa se bo s kondk* sko vzdržljivostjo krepila tudi boje* pripravljenost. Poligon bo dostop« tudi drugim športnim društvom » klubom, s tem pa se bodo tkale no* vezi, ki so pomembne pri oh ran jar« bratskega sodelovanja. stkane* v narodnoosvobodilni borbi. C I »Fantje, sedaj smo v mesto bomo smeli v roki. - Vse slike F. Perdan pravi vojaki! Velika dolžnost je na nas. toda t** i li,« so se veselili fantje z zaobljubo in nagejj**> »Novi vojak sprejema čestitke ob si ^fl"//^fi!w^ P0*0if uspeha iz leta 1977 - planinska enota je bila zopet razglašena za « boljšo v Ljubljanskem armadnem območju. Se dolž podpis v knjigo in avgustovska J žnost - čuvati svobodno Jugostavi klasa« je nase prevzela rd* ijo.