AÑO (LETO) XXVI. (20) No. (štev.) 1 BSLOVENIA LJBR Novoletna razmišljanja Ob praznikih se kaj radi ponudijo trenutki, primerni za razmišljanje. Misli se sprehajajo v preteklosti, se podajo preko morja v domače kraje ter iščejo prijatelje ter znance po raznih kontinentih. K vsemu temu se pridruži razmišljanje o naši emigraciji. Različna so mnenja o, njej. Med. nami samimi so taki, ki menijo, da odlično in v celoti "vrši svoje poslanstvo. Nedavno pa smo brali v slovenskem izseljenskem listu ugotovitev, da je naša emigracija povsem odpovedala. ■Kakor vedno, je iskati resnico v sredini, in v našem primeru se ta sredina pomika mnogo bolj proti dobri, kakor proti slabi strani, 'če nepristransko pre-presojamo pot naše emigracije in njeno delo v svetu, moremo najti čudovito lepe stvari, izredno požrtvovalnost posameznikov, mnogo idealizma in velike ter trajne stvaritve na kulturnem in tudi gospodarskem ¡področju. Mimo .teh ugotovitev ne bo mogel noben nepristranski opazovalec. Ne da bi ob tej priložnosti navajali slabe strani naše emigracije, želimo pokazati le dve smeri, v katerih naj bi se dejavnost vse naše emigracije poglobila ali spopolnila. Najprej je potrebno v vse naše življenje bolj intenzivno uvajanje resnične krščanske ljubezni. Ko opazujemo na eni strani kako so si nekateri opomogli s svojimi gospodarskimi talenti in ugodnim okoljem, kako so napredovali, smo tega veseli. Z zadoščenjem gledamo na posameznike od teh, ki še zavedajo, da ima njihovo premoženje prav po nauku krščanske ljubezni tudi socialne naloge- Smelo lahko trdimo, da je gospodarska struktura naše emigracije danes že takšna, da ne bi smel noben slovenski izseljenec zaradi neprimerne zaposlitve, bolezni ali starosti živeti v pomanjkanju; noben študent, ki mu starsi Predsednik gral. Onganla ® delu svoje vlade Šest mesecev po prihodu na oblast je gral. Ongania izvršil delno preosnovo svoje vlade. Zamenjal je min- za notranje zadeve in za gospodarstvo. Namesto dr. Martineza Paza je prišel v noir. min. 52-letni vseu,č. prof. kat. univerze El Salvador in član vrhovnega sodišča dr. Guillermo Bardo, vplivna kat. osebnost 'v Buenos Airesu; dr- Salimeia je pa zamenjal v min. za gospodarstvo znani gospodarski in finančni strokovnjak dr- Adalbert Krieger Vasena, ki je bil v tem resoru že pod vlado grala. Aram-buruja- Sedaj je bil tudi imenovan minister za narodno obrambo. Ta resor je prevzel ing. Anton R. Lanusse, dosed. drž. tajnik za promet. Po preosnovi svoje vlade je gral. Ongania v petek 30. decembra govoril narodu. Podal mu je poročilo o do sedaj opravljenem delu, obenem pa znova poudaril cilje argentinske revolucije. Med 'drugim je povedal, da bo proces obnove tdolg in bo postavil na preizkušnjo ljudi in ustanove. Revolucija si ni določila rokov, pač pa cilje, ki jih mora doseči. Ljudi je spremenila naravna in neizbežna iztrošenost dela na vladi. Država je to leto prekinila s svojo zaostalostjo. Argentinska revolucija sprejema preteklost z njenimi slavami in nesrečami cijami. Dozdevnega korporativizma ni nikjer drugje, kakor pri tistih, ki si ga slikajo, da potem z njim hujskajo. Prenehanje delovanja političnih strank in kongresa ne pomeni, da se je država odpovedala demokracij’. Gotove osnovne ustanove, ki sedaj ne morejo vršiti svojega poslanstva, samo počivajo. Glede položaja vojske pred nastopom argentinske revolucije je ¡gral Ongania dejal, da se niso vmešavale v ustavni proces. Zakon o obrambi pa jih je potem povsem vključil v delo vlade. Glede prosvetne in vgojne politike je predsednik republike dejal, da vlada hoče takšno univerzo, ki bo sestavni del naroda, ki bo povsem neodvisna v svojem delovanju, svobodna v svojem znanstvenem raziskovanju in predavanjih. Glede učnega načrta je pa napovedal, da je v pripravi šolski načrt, ki bo obvezen vse do zaključne osnovne srednje šole- Končno je gral- Ongania dejal, da vlada dela na tem, da se bo resnična socialna pravično,st razširila im. ves narod v republiki. S ozirom na pojavo terorističnih napadov je poudaril, da se jih prav nič ne boji. Vlada razpolaga z vso silo, toda spoštuje zakon. Njemu se morajo podvreči tudi gospodarske in 1 sindikalne organizacije, ker bodo v njem ter stremi za bodočnostjo, kakršno si j vedno našle mirno not za rešitev sporni žele. Politične stranke so zaključile ' nih vpl.ašanj. Delavski voditelji so se BUENOS AIRES 5. januarja 1967 Po novoletnem^prémirju obnovitev bojev v Vietnamu ne m o roj o omogočit? študija, ne bi smel J ? ■dolgo dobo v razvoju naroda in države. Okolnosti. ki so jih spremljale, so povzročile njihov neuspeh. Rešitev je zato morala priti od zunaj. Vlada argent- revolucije se- ne odpoveduje politiki in ne zavrača njenega sistema. Revolucija dela politiko in je sama v sebi politična rešitev za zgodovinsko križišče države. Vlada nima namena vzpostaviti tehnokracijo- Stoji na stališču, da bodo politične stranke morale nekoč nadomestiti druge politične organizacije, ki bodo temeljile ¡na idealu. Obnovitev političnega procesa sedaj ali pa v bližnji bodočnosti bi predstavljalo povrnitev v slepo ulico lahko v zadnjem času tudi prepričali, da s svojimi sko-ro vojaškimi operacijami niso dosegli koristi, ki so jih hoteli. Ravno obratno. Proti njim samim so se usmerile. Ta izkušnja. naj velja za bodoče. Razpust političnih strank ne daje sindikatom pravice, da bi oni prevzemali njihove odgovornosti, poleg tiste dolžnosti, ki pripada sindikatom. Nihče drugi kot samo vlada govori kot zastopnik naroda in države ter samo vlada določa državno politiko- Vlada bo tuidi uredila vprašanje dolgov posameznih pokojninskih blagajn, Novoletno dvodnevno premirje je dalo priložnost za ponovljen poizkus ustavitve sovražnosti v Vietnamu. Napravil ga je britanski zun. minister Georges Brown, ki je poslal poziv zunanjim ministrom ZDA, Južnega in Severnega Vietnama, naj bi se predstavniki teh držav sestavili v Hong Kongu ali kakem drugem kraju, ki je v britanski posesti, ter razpravljali o prenehanju vojaških sovražnosti v Vietnamu. O svoji akciji je brit. zun. min. obvestil tudi glavnega tajnika ZN U Thanta ter sovjetskega zun. min- Gromika. Odgovori na britansko novoletno mirovno posredovanje so bili naslednji. Ameriški predsednik Johnson: ZDA ¡so takoj pripravljene na določitev mirovne delegacije, če sta za to tudi Severni in Južni Vietnam. Glavni tajnik U Thant je ponovil svojo tezo, da bi ■prenehanje ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama verjetno privedlo do mirovnih razgovorov. Ameriški zastopnik pri ZN Goldberg je U Thantu dal zagotovilo, da bodo ZDA prenehale z letalskimi napadi takoj, kakor hitro /ietkong dokaže, da resno misli na izstavitev vojnih akcij in na dosego miru. Enakih misli kot ZDA je Južni Vietnam. V Vatikanu je odgovorna ose-b- nost izjavila, da je papež sprejel na zna- urnem boju uničila. nje britansko mirovno akcijo z velikim upanjem in željo, ¡da bi usipela- V Ha-noiu je severnovietnamski predsednik: Ho či Min-h v novoletnem govoru vzpodbujal narod na še večje napore,, da bi premagali napadavca ZDA. V Pekingu so po televiziji kazali sliko Mao> Ce Tunga z njegovo poslanico: Narodi, sveta, združite se in uničite severnoameriške napadalce in vse njihove pse-—¡priganjače. V Parizu je v novoletnem govoru napadel ZDA tudi De Gaulle im jih delal odgovorne za sedanjo vojno v Vietnamu, ki je z novim letom stopila, že v sedmo leto. Izjave, ki so prišle na britansko mirovno ponudbo s komunistične strani ne: kažejo prav nobene volje in želje po-miru- To so Severni Vietnamci potrdili tudi s številnimi kršitvami novoletnega premirja. Zato so se po izteku premirja obnovili ¡boji na vseh bojiščih z vso srditostjo. Nad ustjem Rdeče reke je prišlo do pajvečje letalske bitke ¡med ameriškimi in komunističnimi letali. V boju ser Amerikanci sestrelili 7 sovjetskih Migov- Ameriške vojne ladje so potopile dve severnovietnamski ladji, natovorjenimi z orožjem in strelivom. Ameriška pehota je pa napadla močno komunistično posadko ter jo v dvanajst- hil naslednji: V republiškem zboru, ki je političen organ narodne skupščine, so vsi poslanci glasovali za zak. osnutek,izvršnega sveta, razen enega, ki se je glasovanja vzdržal. V socialno zdravstvenem zboru je za zak. predlog glasovalo samo 11 poslancev, 44 jih je bilo proti, trije so se pa vzdržali. Razprava o ostavki članov Izvršnega sveta Dne 7. decembra je republiški zbor Predsednik Tine Rem- da bodo lahko izpolnjevale svoje obvez- 1 nadaljeval sejo :i do upokojencev- Prav talfo bo pa lc P!tj -prehodom »a dnevni vaa tega opustiti zaradi pomanjkanja si ed- j politične doktrine in ne izvajala dolo- j tudi izdala zakon, s katerim ho raztrg- <’al besedo predsedniku izvršnega sveta čenih tujih doktrin, ker ne želi delati j nila svojo suverenost na morju vzdolž | Janku Smoletu- Ta se je najprej zahva- stsv, ali stati pred nepremagljivimi ovi- j rami; tudi ne bi smela družina tistega, ki se iz idealizma predaja vzgojnemu ali prosvetnemu delu zaradi tega idealizma trpeti škode- To je samo nekaj primerov. Razmišljanje o nalogah, ki jih daje prava krščanska ljubezen, bo vsakemu prineslo številnih' možnosti, da bo sam poiskal tiste, ki so opore potrebni in jo zaslužijo. Drugo smer pa nam kažeta ¡delavnost in požrtvovalnost za posamezne organizacije za ustanove in domove med izseljenci- Vse to delo je hvale, spoštovanja in priznanja vredno. Ne sme pa iti tako daleč, dahi vzbujalo omalovaževanje dejavnosti, ki jo terjajo naloge naše emigracije kot celote. Ta dejavnost je prav tako potrebna kakor delo v posameznih organizacijah in ustanovah. Dokler naša domovina ni svobodna, mora biti aktivnost naše emigracije tudi kot celote vidna, vztrajna in udarna-Predstavljati nas mora v svetu kot pozitivno demokratično enoto, ki je v oporo vsem, ki rušijo komunistično diktaturo v domovini. Poglobimo v tem letu dejavnost krš- novih razdorov s teoretičnimi špekula- j argentinske obale v širino 200 milj. Razlogi Za ostavko elanov slovenskega izvršnega sveta V zadnji številki Svob. Slovenije smo poročali o ostavki slovenskega izvršnega sveta, ker ni prodrl s svqjim zakonskim osnutkom o najvišji meri, do katere se sme določiti stopnja osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev. Sedaj smo pa dobili o obeh ¡sejah slovenske skupščine ter o razpravi o omenjenem zakonskem osnutku podrobnejša lil republiškemu zboru za glasovanje za predloženi zak. osnutek. S tem, da so pokazali visoko stopnjo zrelosti, kajti i pri tem zakonu „ne gre samo za stopnjo, I za kvantifikacijo te stopnje, temveč za t milijarde in 800 milijonov din. Končno kompleks ukrepov, iki so delno že bili je poslance opozorila, da bo treba iz- izdelani, delno pa je izvršni svet tudi d’ati še druge ukrepe „za odpravo ano- včeraj sprejel obveznost, da jih še izde-malij v okviru pokojninskega zavarova- la: skratka, ¡gre za program“, je nada eije problema — takšne ali drugačne — najbrž ni mogoče urejati tako pomembnega področja v duhu celotne reforme.“ O ostavki članov izvršnega sveta je bila nato razprava, v katero je posegla več poslancev- Janko Rudolf je zatrjeval, „da je treba več potrpežljivosti pri urejanju problemov“, Ivica Kavčič „podpira presednika izvršnega sveta“, Karmelo Kudihna, „Nesrečni izid glasovanja ne more pomeniti, da skupščina ne podpira reforme“, Jože Benigar: ,,V tem težavnem trenutku naj izvršni svet spremeni stališče“, dr. Marijan Brecelj: „Nobenega razloga ni za odstop“, Kristina Lavrenčič: „O reformi se ne moremo pogovarjati v rokavicah. Lahka se pogovorjamo samo z argumenti in protiargumenti“- Nato je znova prosil za besedo predsednik izvršnega sveta Janko Smole ter 'Sporočil, da člani izvršnega sveta vztrajajo pri svoji odločitvi. Po njegovem mnenju je treba tudi to upoštevati, „da se razne težave in točnejša poročila ter jih v naslednjem j ta se je začela razprava, v katero je po nja, pri čemer bo potrebno ponovno pro- lleval svoj govor .Smole, „ki naj pripo- zaostrujejo. Da danes ni več vprašanje učiti nekatera sistemska vprašanja, kot more in pospeši celotne družbene napoje vprašanje starostne meje, vprašanje re v 1967 letu; gre za usklajevanje te-■pokojninskih osnov itd.“ ! ga dela potrošnje s pogoji gospodar- Po poročilu predstavnice izvršnega sve- jenja naših delavnih organizacij, s tak- posredujemo bralcem. Za 6. december 1966 sta bila v Ljubljani sklicana na zasedanje republiški in seglo več poslancev. Franc Leben je kritiziral adminisitraitične upokojitve in je šnimi pogoji gospodarjenja, kakršni so bili že ustvarjeni v reformi, oz., ki se pričakujejo v letu 1967. Gre za politiko vprašanje verbalnega pristajanja na reformo in strinjanja z njenimi na,čeli-Vprašanje bitke okoli reforme je danes vprašanje konkretnih aktov“. In eden! takih aktov je po Smoletu prav gotovo liimtiranje stopnje za zdravstveno zavarovanje v prihodnjem letu, ki je bi- socialno zdravstveni zbor. Na dnevni red darsko reformo, da imamo vse preveč je bil postavljen zak. osnutek o znižanju mladih, za delo še sposobnih upokojen-stepnje prispevka za sklad zdravstvo- cev, ki bremenijo družbena sredstva.“ nega zavarovanja delavcev od doseda- Rado Pušenjak je bil mnenja, da je pre-njih 7% na 6%. Dopoldanska seja je dložen zak. osnutek „prenagel in preo-bila skupna, popoldanska pa ločena. poudarjal, „da je v nasprotju z gospo- usklajevanja te potrošnje s sredstvi na- stveni pogoj, da določene stvari lahko Skupna seja republiškega in socialno zdravstvenega zbora stečejo v prihodnjem letu.“ Po taki izjavi predsednika izvršnega sveta predsedniku republikanskega zbora ni preo-stajalo ničesar drugega, kakor da je izjavil: „Mislim, da je pred-•ednik izvršnega- sveta dovolj jasno ob- sega razpoložljivega dohodka in z druge strani s programom širšega razvijanja procesov racionalizacije na ¡področju trošenja sredstev zdravstvenega varstva-“ ster“, Stane selih, da je treba zdrav- j Z ozjr0m na dejstvo, da je za spre- ................ . , , stveno službo prilagoditi „materialnim i ;€< .-e za,k'ona potrebna kvalificirana ve- razlozl1 svole Stališče m prelagam, da možnostim“, dr. Drago Plešivčnik je za ! gina v dveh zborih in ker je socialno j republiški zbor sprejme na znanje ostav- zdraystve.no službo- tudi dejal, da ta j zdravstveni zbor zakon zavrnil po izjavi ! ko ^vršnega sveta-“ Tako se je tudi Na skupni seji republikanskega in »služba ni tako slaba, temveč je le pre- j Smoleta, „izvršni ¡svet smatra, da v svoji socialno zdravstvenega zbora je poda- G.laga , dr. Mitja Mrgole je nastopil pro- s;c]anji sestavi ne more prevzeti odgo-la poročilo o predloženem zak. osnu- ^ zak' osnutku. Nato je odgovorilo več j VOrnosti za izvrševanje določenih ukre- tku o najvišji meji, do katere se sme P°sJancev- za in proti- Dr. Marijan Bra- p0V, ]jj so v skladu s politiko reforme- izvedlo- Nadaljnji postopek po ustavi Sedaj veljavna ustava SRS za tahe ° ... k-iv-ia v-' najvioji mejij uu oc onm _ * - --- [JUV, IVI SU V oiumuu ^ ~ - ~ • --------- - canske1 ljubezni med nami samimi in ; ¿oločiti stopnja osnovnega prispevka za ce ^ ^"e ^ Podlagal naj bi sklepanje o Dalje je naglašal ,yda gre tu za zelo ‘¡primere, kot je sedaj v slovenski skup T V ' Y r .. MA vvnn La 11 - /"l O n n f L l I A /J 1 A Hi 1 1 J — ti I. 'I . IT . I v v I » T 1 v ^ /1 I VI T - pokažimo več razumevanja za vse, kar predstavlja ¡našo skupno moč in naš skupni napor v delu za svobodo domovine! M. S. zdravstveno zavarovanje delavcev, pred- osnul-ku odložili da „bi bilo potrebno komplicirano- situacijo, ker ne gre samo ščini določa v 164 el.: „Če se zbora po stavnica izvršenega sveta Majda Gaspa- Podlog opreti na preciziranje bolj teh- ; za jzvršni -svet- Tudi republiški zbor je idveh zaporednih obravnavah spornega ri. Med drugim je v utemeljitev pred--■ *ne 3:1 Súmente. j blokiran s tako odločitvijo socialno-: vprašan j,a ne zedinita glede besedila loženega zak. predloga navajala, da bo-I Debato na ^skupni seji je zaključil zc¡ravstvenega zbora. Razen tega tako predloga ¡zakona ali -drugega akta, podo izdatki socialnega zavarovanja v Slo- Preil‘sednik ¡izvršnega odbora Janko Smo- kolebanje ob nekaterih . bistvenih vpra- j tem sestavita skupno komisijo, v kate-veniji v letu 1966 -dosegli že 172 mili- ,ter Je navajal za utemeljitev pred- j šanjih hromi tudi delo uprave.“ Smole je J ro izvoli vsak zbor ena-ko število pla-jard starih din-, kar predstavlja 12.58 % lozenega zak- predloga podrobne argu- | mnen.ja, da¡ bodo sedaj „različna stališča ' nov- Skupna komisija pripravi predlog narodnega dohodka. Zdravstveno zavaro. z zak- osnutkom je raz- v 0,jjeh zborih morala pobuditi določen za uskladitev spornih vprašanj. Če se vanje predstavlja v teh sredstvih 43 %. oz^ stal*sče izvršnega -sveta. Ob kon- proces usklajevanja različnih stališč j skupna komisija ne sporazume, ali če V za-dnjih desetih letih so se izdatki v ™ izvajanj je naglasil, da „naj obeh zborov in to na podlagi postopka, j zbora ne sprejmeta njenega sporazum- socialnem zavarovanju zvišali za 6.5 s topscina v primeru, če -bo zakon za- ki je ¡predviden v sami ustavi.“ Z ozi- nega predloga, obravnava predlog na krat, narodni dohodek pa le 4.7 krat. vrnila> Posebej razpravlja o zaupnici ozi. rom n.a tako stališče je pooblaščen iz- ] skupni seji obeh zborov. Če se tudi na Poudarjala je dalje, da je zak. pred- j°lna n^zau,Pyiei izvršnem svetu. To ni- j javiti^ da ¡poleg njega še naslednji člani j skupni seji oba zbora ne zedinita, se lo-g eden v vrsti ukrepov, ki jih je spro- ni Jla poslance, kot je kdo j izvršnega sveta: Rudi Čačinovič, Drago predlog odloži z dnevnega reda. Pre- žila go-spodarska reforma, da v bodoče mga hoteli hitro racionalno in poceni investirati, četudi so ga vtikali v zgrešena podjetja- Drugod pa tega ni bilo, tam -so cincali in mrdali- Zato Je pa nastal videz, da Slovenci dobivajo več kot drugi narodi. Naj bi drugi narodi delali -po slovenskem vzorcu, pa bi lahko kaj več pokazali na investicijskem ¡področju, kot morejo- Odprto ostane vprašanje, koliko je Beograd pobral na amortizaciji v posameznih republikah. Tega problema se noben srbski kritik noče dotakniti. Se verjetno boji, da bi mu vestna preiskava kvarila račune. III. „Slovenci nočejo plačevati svojega prispevka za razvoj gospodarsko' zaostalih krajev, v njih pa slučajno živijo v glavnem Srbi; svoje gospodarstvo so pa kar ¡vneto razvijali na račun srbskih žrtev.“ Mislimo, da je poteklo dobrih 12 let, odkar je završalo prvič o podpiranju , gospodarsko zaostalih krajev. Kolikor j nam je znano, so takrat Slovenci bili za podpiranje, niso zamerili Kardelju j in Kidriču, ki sta bila na čelu te akcije. Zahtevali so ¡pa čist obračun: koliko de- ! narja je treba dati tem krajem, kako ga rabijo in kaj so dosegli s podporami, ki so jih že dobili- Na ta vprašanja jim Beograd ni ¡dal odgovora niti do danes. Na drugi strani je bilo pa tudi v zaostalih krajih več kot preveč napačnih investicij in političnih tovarn. To se ne bi 'smelo zgoditi, saj so slučaji iz severne Jugoslavije dosti jasno govorili, kaj pomeni napačno razmetavanje kapitala. IV. 1 Namenoma smo se v teh izvajanjih izogibali politiki. Pri zadnjem poglavju se ji pa ne moremo izmakniti. Srbski kritiki nam namreč očitajo: „Slovenci SE®VENSKA KRŠČANSKA DEMOKRACIJA - SLS GLAVNO TAJNIŠTVO 20. decembra 1966 Članom načelstva, Članom Zbora zaupnikov, Vodstvu in članstvu poverjeništev in krajevnih edinic, Somišljenikom in prijateljem Slovenske krščanske demokracije — SLiS, Vsem Slovencem blage volje v domovini, zamejstvu in izseljenstvu: SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO! Kadar si voščimo novo leto, mislimo in gledamo naprej V nejasno prihodnost in ugibamo, kaj nam prihajajoče leto prinaša. Mnogo tega je v zasebnem življenju odvisno od nas samih, toda ne vse. Isto vellja za javno življenje. Ko letos motrimo bodočnost s političnega vidika, imajoč pred očmi svoj narod in domovino, se nam kažejo izraziti znaki težke notranje bolezni Vladajočega režima v domovini. Bolezni ni več mogoče ozdraviti, kvečjemu z raznimi zdravili življenje in oblast režima( podaljšati. Politične razmere tam zorijo hitreje kot doslej, in lahko se zgodi, da nam novo leto- prinese važne spremembe. Dvajset let in več smo zvesto ohranjali svojo stranko v izseljenstvu, čeprav smo večkrat slišali, da ni treba več, ker novi časi zahtevajo novih stvari tu,di v politiki. Priznavamo glasovom ;po novem, da imajo prav. Vendar dokler novega nimamo, staro ohranjamo in ga nočemo podreti, ker mislimo, da je bolje imeti nekaj kot nič. Istega mišljenja je tudi narod v domovini. Ziato vztrajamo, držimo skupaj in smo pripravljeni v organizirani politični formaciji doprinesti svoj delež, kadar bodo potrebe naroda to terjale od nas. Tn tako bomo vztrajali, pa če treba tudi še nadaljnjih dvajset let! Mladi rod krščanskih demokratov v zdomstvu, ki korak za korakom prevzema važna mesta v naši stranki, bo v stare mehove natočil novega vina naje, kakor da bi vse skup zavrgel. Toda, na pragu v novo leto nas navdaja optimizem in vera, da ne bo treJba več 20 let! Smo baklonosci že blizu cilja; zato bakle ne bomo odvrgli. Z drugimi svobodnimi volitvami v zdomstvu svoje vrste spet obnavljajmo. V prihodnjem letu bomo zamudni volilni postopek uspešno zaključili in s pomlajenimi močmi držali irt še viški dvignili baklo krščanske demokracije, da bo narodu v temi svetila na pot v novo svobodo in demokratično bodočnost. Smo glasniki in nosilci političnega, socialnega, kulturnega in gospodarskega programa, ki ima svoje korenine v največjem nauku človeške zgodovine >— v krščanski življenjski filozofiji. Z žarom tega nauka hočemo in moramo osvetliti zmaterializirano domovino, da bo mogel narod v tej luči izbirati svojo pot v novo življenje po svoji suvereni volji. Takrat šele bo naše poslanstvo končano. Vse dotlej pia vztrajajmo, sei politično združujmo in delajmo po geslu: REŠIMO DOMOVINO NARODU IN BOGU! Za Izvršni odbor Slovenske krščanske demokracije — SLS Dr. Miha Krek, ! Dr. Ludovik Puš, načelnik glavni tajnik ■■■■■EaiiiiiiiiiiimaiiiiBiDiiiiiiBiiMiaiiiaiiiiiiHaiiBiiaamiiiiiiiiiiiiiaiaBHiiaiaiMMioaiiiaaana ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1967 ni mogel iziti v običajnem času. Razlogi so v tem, da ta knjiga že več let ni več koledar, ampak Zbornik, katerega obseg je večji kot so običajne knjige te vrste. Poleg tega ima priloge na ilustracijskem papirju in še izredno veliko klišejev med besedilom samim. Članki in slike so zbrani iz vseh delov sveta, kjer prebivajo slovenski izseljenci. Poleg vsega tega pa je tiskarna VILKO zamenjala glavni tiskarski stroj za novejšega, kar je tudi vplivalo na potek tiskanja Zbornika. Vse je pripravljeno tako, da bo Zbornik v Argentini na razpolago v drugi polovici januarja. ZATO JE ROK PREDNAROČILA IN PREDPLAČILA PODALJŠAN DO 15. JANUARJA T. L. Izkoristite to priložnost in si zagotovite to obširno knjigo po tako nizki ceni! Po upravnih volitvah na Tržaške« predstavlja slovenska skupnost jeziček na tehtnici in j-e tako za sestavo večin v tržaški občini in pokrajini njeno sodelovanje nujno ¡potrebno. Slovensko skupnost pri pogajanjih zastopajo dr. Matej Poštovan, dr. Škerk, Dušan Černe, Drago Legiša, Saša Rudolf in Drago Štoka, italijanske delegate pa ses-stavljajo Člani Krščanske demokracije, združene socialistične stranke in republikanci. V začetku pogajanji Je Slovenska skupnost zahtevala predvsem da- morajo biti za podpis sporazuma izpolnjeni pogoji glede šolstva, razlaščevanja in leto-viščarske ustanove v Sesljanu, predvsem pa, -da ¡mora ¡prejšnji sporazum med DC in obema prejšnjima socialističnima strankama sprejeti in potrditi tudi republikanska stranka. Republikanci so to zahtevo sprejeli. Na prvem sestanku je D>C predlagala dnevni red: Splošni sporazum, določitev upravnih krajino in dogovor o novih občinskih odborih in porazdelitev mest. Do ¡prvih težav j-e prišlo, ko republikanci niso hoteli pristati na imenovanje Dušana Hreščaka, člana italijanske socialistične stranke, za člana tržaškega ¡občinskega -sveta. Tajnik socialistične -stranke ¡Pittoni je v debati izjavil, da Hreščak ne bo ¡prišel v odbor kot Slovenec, ampak kot socialist, ki na srečo govori dva jezika. Slovenska skupnos-t je izjavila, da je' predlog socialistov za imenovanje Hreščaka čisto notranja zadeva socialistične stranke, ki se zahtev ¡Slovenske skupnosti kot take ne tiče. Na zahtevo Slovenske skupnosti sta ¡bili imenovani dve komisiji, ki obravnavata njene pogoje za vstop v večino. Ti komisiji sta se sestali prvič 17. de-, ce-mbra- Pogajanja so še v teku in so j debate precej ostre. GORIŠKA IN PRIMORSKA Pogajanja med vladno sredino in Slovensko skupnostjo sporazumov za tržaško občino in po- so si v Jugoslaviji opomogli na srbski vrst, noben pameten človek jim pa ne račun, sedaj pa silijo na svoje. Hočejo pripisuje več pomena kot na primer Te-svojo državo ki naj bi po mislih teh takom v Beogradu, ki kričijo „Leka kritikov bila’ še manj -pomembna kot (Rankovič) prvi, il’ če biti krvi“. Da srednji švicarski kanton.“ Na -to stali- j ne bo zamere v Zagrebu, moramo reči, šče so jih menda zapeljali letaki v, da tudi tam poznajo podobne letake, Trstu, ki -pozivajo vse Slovence, od kon- j seveda usmerjene čisto nekam drugam, servativnih do komunistov, naj zdru- j Na take letake ne damo ničesar. Kaj žij-o svoje sile in ustanavljajo, trenutno | Slovenci mislijo o razpadu Jugoslavije, seveda samo z -besedami, ¡pozneje pa; je bilo povedano pred nekaj tedni, zares, slovensko državo- | (Svob. Slo-ven-ija št- 42. z dne 20 ¡okto- To je otročarija prve vrste. Trža-1 bra 1966. — -Op- ur-ed.) Tega sta-ške ulice poznajo slovenske letake vseh lišča ni vsaj do sedaj nihče kritiziral- Zato ponavljamo, da se držimo načela: Ne uničuj tega, kar imaš, predno ne veš, kaj bo-š lahko postavil na ruševine uničenega! Seveda svojega stališča nikomur :ne vsiljujemo. 'Pričakujemo pa, da bodo tisti, ki se ne strinjajo z njim, obrazložili javno svoje utemeljeno stališče. Dokler srbski 'kritiki bolje ne utemeljijo svojih pogledov na slovenski „separatizem“, ne bi mogli najti podlage za resno debato z -njimi ravno v tej točki. ©Wice im Iz dežele komunistične birokracije beremo tole: ŠE EN SVETOVNI REKORD. Naša živa razprava 0 zmanjševanju birokracije ter njenih bližnjih in daljnih sorodnikov si bo lahko pomagala še z enim ganljivim podatkom. Prav v mesecih tega razpravlanja dobivajo naša podjetja povprečno poltretji (nov) predpis na dan! (Tako je izračunala komisija za družbeni nadzor pri občini Cen-rter.) Žal podatek ne navaja, če velja številka le za delovne dneve, ali tudi za delopust. Tako bralcem ne moremo postreči s točno številko vseh novih predpisov letno. Približna ocena se suče okoli '800- V zgoraj omenjeni podatek niso vštete tudi vse spremembe predpisov. Neodgovorni posamezniki trdijo, da tudi teh ni malo! (Delo, 5. dec. 1966) Tudi to se dogaja v slovenskem Mariboru: SLOVEN’C SLOVENCA PRAŠA — .Zvečer novembrskega dne se je prijavljal gost v hotelu „Slavija“ v Mariboru. Uslužbenka v vratarjevi loži ga je vprašala: „Ime i prezime ?“ Gost je vljudno pojasnil: „Saj govorim slovensko!“ — ,,Pa nista, možete,“ mu je prijazno dovolila uslužbenka. (Delo, 9. dec. 1966) Pretirano visoki zaslužki v nekaterih trgovinah povzročajo med ljudmi hudo kri. O tem priča naslednja pritožba: „O zlorabi samoupravljanja premalo govorimo. Takih primerov ni malo. O trgovini imajo skoraj vsi občani slabo mnenje, že v trgovini na drobno moraš biti vedno pozoren, da nisi pri-prikrajšan — pri tehtanju, računanju itd- Pri veletrgovini pa gre sploh vse na vele... Ljudje s skromnejšimi dohodki, posebno oni s stalnimi prejemki kakor so upokojenci, z gnevom in obuipom gledajo na velikanske razločke med dohodki, ki nikakor niso upravičeni. Ljudje razumejo, da dohodki morajo biti različni toda biti morajo upravičeni, polteno zasluženi... V socializmu je veliko demokracije, ki terja veliko odgovornosti, medtem ko je treba zlorabe strogo kaznovati. V .nekaterih podjetjih včasih ravnajo vse po „pravilnikih in statutih“, medtem ko razum in poštenost kažeta na zlorabe.“ (Delo, 9. dec. 1966J V Novi Gorici ljudje opažajo, da se vedno več nezaposlene mladine potepa po cestah. Na očitke, da zanjo krajevna organizacija Zveze mladine Slovenije in taborniškega rodu „Soški me- 1 jasi“ nič ne store, predstavniki teh organizacij zatrjujejo, da dosti res ne morejo storiti, ker jim enostavno primanjkuje časa za delo med članstvom. Njihova glavna naloga je namreč po- stala iskanje denarja za organizacijo. Dobesedno pravijo: ,,ln prav to' je najbolj žalostno, namreč, da se pri nas vsaka stvar prične in konča ob dinarju. Res, da je bila reforma in da moramo dinar koristno uporabljati, toda nekje ga moramo tudi najti za organiziranje življenja mladih ljudi. Ravno tega danes ni in vprašanje je, kam vse to pelje. V naši komuni je ta problem še posebno pereč- Smo tik ob meji in tu se da marsikaj naučiti. Pravijo, da priložnost dela tatu ali pa lahkoživke. In prav zadnjega je pri nas čedalje več. Marsikdo bo rekel, kaj so v tej smeri naredile razne organizacije mladine. Nič ali pa malo, zakaj nimajo denarja, ni prostorov, opreme in ne strokovnega vodstva- O denarju smo mnogo govorili na raznih sestankih in pravijo, da beseda ni konj, a vendar grize. Grizejo nas obljube, ki jim ne moremo več verjeti in ki jih raje nočemo več slišati, saj smo potem še bolj razočarani.“ Mariborske šole so v velikih finančnih težavah. Vzdržuje jih sklad pri mestni občini, ki prejema denar odnosno bi ga moral dobivati od petnajstih občin, iz katerih otroci obiskujejo razne šole na področju Maribora. Položaj se je tako poslabšal, da so npr. na Ekonomski srednji šoli do konca oktobra izdali nekaj nad pet milijonov starih dinarjev za razne stroške, prejeli so pa samo nekaj nad dva milijona. Tako je moral kolektiv šole sam vzdrževati zavod z lastnimi sredstvi in tudi na račun osebnih dohodkov. Podobno stanje je tudi na gimnaziji, kjer pri pouku lahko zaradi pomanjkanja sredstev uporabljajo le kredo in tablo. Ker se položaj na mariborskih učnih zavodih kljub raznim intervencijam na pristojnih mestih le ni izboljšal in je učno osebje neredno dobivalo prejemke in še teh ne v celoti, so učitelji in profesorji Ekonomske srednje šole segli po skrajnem sredstvu: zagrozili so s stavko, če se finančni položaj, na učnem zavodu ne bo izboljšal. Umrli so. V Ljubljani: Ivan Tavčar, šolski upravitelj, Vilko Minatti, v. katastrski inšpektor v p., Marija Weissba-cher roj. Šinkovec, Marija Tomše roj. Savnik, Anica Finžgar, Igor Erbežnik, Antonija Kregar, upck., Pavel Pavčič, drž. obrtni mojster v p., Joško Slobodnik, topn. podpolkovnik v p., Maistrov borec za Maribor, Valentin Jarc, kamnosek in dr. Janez Jeruc, nam. okrožnega javnega tožilca v Kopru, Jože Kranjčič, dipl. ing. arh- direktor Zavoda za urbanizem v Mariboru, Viktor Kmetec, mojster šamoter v tovarni glinice v Kidričevem, France Korbar, gimn. prof. v Kranju, Anica Progar v Novem mestu, Ferdinand Kavčnik, mojster ortoped in njegova hčerka Anica v Vnanjih goricah (avtomob. nesreča), Marija Dimnik v Trbovljah, Vekoslav Skuhala, župnik v p. na Hajdini, Vladimir Carl, preglednik strojnih naprav v Idriji, Andrej Mlekuž, šofer bolnice v Stari gori, Jakob Bolha na Igu, France Petelin v Ribnici, Ema Stanič roj. Kofol v Mariboru in Vika Mohorič v Kočevski Reki. Iz pisem Svobodni Sloveniji Naročnik Svobodne Slovenije iz Bolivije nas v pismu z dne 14. decembra 1966 naproša naj mu pošljemo Zbornik Svobodne Slovenije za leto 1967 takoj, kakor hitro bo izšel. O Zborniku iSv. Slovenije za leto 1966 se zelo pohvalno izraža. Navaja članke, ki jih je s posebnim» zanimanjem bral „v tej tako zajetni in zgodovinsko pomembni knjigi apostolata za lepšo bodočnost Slovenije“. Nato pa nadaljuje dobesedno: „Posebno mi. pa u-gaja v letošnjem Zborniku vaš idealen zgled demokratičnosti, ko ste paladin-sko odprli ‘Zbornik vsem in vsakomur, ki je dobre volje. To so dejanja in ne besede! Hvala vam za ta zgled politične zrelosti in višine. Tako se dela za domovino!“ Naročnik Svobodne Slovenije iz province Neuquen, nam pa v pismu z dne 25. decembra obenem z naročilom Zbornika Svobodne Slovenije za leto 1967, sporoča tole: „Svobodna Slovenija še vedno ne prihaja redno in še vedno kak izvod sploh ne dospe. Kateri pa dospejo pa niso tako ¡podrapani kot so bili pred časom. Je pa res to, kot vam je že včasih kdo napisal, da je Svobodna Slovenija tak list, da ga mora človek prav vsega prebrati od začetka do konca.“ S L O V 'E N C I V BUENOS AIRES Mednarodno priznanje dirigentu Marijanu Dragu - šijancu Glavna skupščina mednarodne ustanove Mozarteum v Salzburgu je na 89. Mozartov dan soglasno sklenila podeliti Mozartovo medaljo dirigentu Marijanu Dragu — Šijancu v zahvalo za njegove usluge za ustanovitev Argentinskega Mozarteuma in za živo negovanje zanimanja za Wolfganga Amadea Mozarta- Udeleženci glavne skupščine so istočasno izrazili željo naj bi bila slovesna izročitev medalje v teku letošnjega Mozartovega tedna t. j- od 22. do 29. januarja. Mariann Drago . šijauee——plevonfrht rojak, je stalni profesor za orkestralno vodstvo na glasbeni visoki šoli vseučilišča v La Plati, stalni dirigent gledališča El Teatro Argentino v La Plati in dirigent buenosaireškega mestnega simfoničnega orkestra. Med drugimi koncerti, ki jih je dirigiral v Bs. Airesu, je bila pod njegovim vodstvom prvikrat izvajana v lužni Ameriki Mozartova Velika maša c molu K. V. 427 v buenosaireški ka- ARGENTINI tedrali ter Mozartov Requiem v velikem letnem gledališču z orkestrom, zborom in solisti gledališča Colón v Mozartovem letu 1956. Je tudi ustanovitelj in prvi član At- | gentinskega Mozarteuma in ima to : čast, da je prvi v glasbenem svetu Južne Amerike, ki je, dobil Mozartovo medaljo, ki jo smatrajo v mednarodnem umetniškem svetu za najvišje glasbeno odlikovanje. K podelitvi tako visokega glasbenega odlikovanja g. Šijancu čestitamo ter mu želimo še mnogo , uspehov v njegovem glasbenem umetniškem udejstvovanju. Zedinjena Slovenija je .priredila 17. ~dee.~izlet za vse otfCue slovenskih osnovnih šol v Lomas de Zamora kjer so bratje „Sagrado Corazón“ po posredovanju tamkajšnjega župnika g. Jožeta Škrbca odstopili svoje veliko igrišče tega dne le našim otrokom. Izletnikov je bilo 292. Navzoči so bili otroci iz naslednjih slovenskih šol: Adrogué (pod vodstvom ge. Marjete,Stariha in g. Rudolfa Drnovška), Hurlingham (gdč. Katica Kovač), Morón (gdč- Mija Markež in ga. Vera Zurc), Ramos Mej ja, (ga. Vera Holozan in gdč. Renata Sušnik), San Justo (gdčne. Angelca Klanšek, Majda Tomažin in Marija Mehle), San Martin (gdčni K. Kovač in Saša Hartman ter g. Boris Pavšer) in Slovenska vas (ga- Zdenka Jan). — Ob 10 je bila v župni cerkvi sv. maša s pridigo in skupnim sv. obhajilom (g. direktor msgr. Orehar, spovedoval je g. dr. Alojzij Starc, petje ipa vodila ga- Janova). — Za brezalkoholno pijačo je poskrbela ZS- Proti večeru so se izletniki po obilnem igranju prav zadovoljni vračali v svoje domove. Peta otroSka kolonija je srečno dospela v Dolores. Odpotovalo je 86 oseb, med njimi tudi del kuhinjskega osebja. Kolonija se vrne v petek, 13. jan. 1967, zjutraj ob 8,35. —> Zedinjena Slovenija se iskreno zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri organiziranju kolonije: tako Svobodni Sloveniji in Oznanilu, kakor gdč. Zdenki Gornikovi, učnim močem, zlasti gdč. Katici Kovačevi in g. Lov-retu Janu. Osebne novice Družinska sreča. V družini Vlaimir-ja Vitriha in njegove žene ge. Betke roj. Maček v Adrogueju se je rodil sinček. Otroka je krstil na ime Tomaž Andrej g. župnik Jože Škrbec, za botra sta pabila Tinka Urbančič in France Vi-trih. Srečni družini naše iskrene čestitke!. ■ ■■ ■■■■■■!!■■■■■ 11)1111 ...... Naročnike Svobodne Slovenije, ki ne | hranijo številk, prav lepo prosimo, če bi nam lahko vrnili božično Številko, ker nam jih je zmanjkalo za arhiv. Janez Jalen | 27 Trot» brez zvoncev P o v „-Res smem?“ se je razveselil Peter in grede že mislil, kako bi se Špelca razveselila uplenjenega orla. „Kar poskušaj. Pa ti bo težko uspelo-“ Sonce se je že davno pomaknilo čez poldan. Jezero je vztrepetalo v popoldanskem vetru. Višji gozdar Vencelj Hrubečka je pa še vedno razlagal na vrhu Komarče samo na pol izkušenemu lovcu Hribarjevemu Petru življenje in navade planinskega orla. ,,Le kaj mu je danes,“ je ugibal Peter, „da je prišel sam tako daleč v gore in da se sedaj očitno mora z nekom razgovoriti.“ „ „No torej!“ je skončal Vencelj. ,,Aii sedaj verjameš, da boš orla dokaj prej ujel v železje, kakor ga pa sklatil s puško iz višine ?“ „Uvidim,“ je pritrdil Peter. „Prav.“ Vencelj je iztrkal porcelan-ko. „Potem sva se pa dogovorila. Le na sedmino te še povabim, če utegneš. Nimam nikogar drugega v vsej kranjski deželi kakor tebe, da bi ga.“ „Kdo vam je umrl ?“ je bil radoveden Peter. „Vdovec sem postal,“ je odvrnil Hrubečka in zamišljeno gledal proti severu. „Vdovec,“ se je začudil Peter. Ni si znal predstaviti, da je bil Vencelj kdaj oženjen- „Saj sem ti pravil vendar o Hedi,“ je bil gozdar kar nejevoljen. Da bi mu pregnal mračnost, je Peter pripomnil bolj v šali kakor zares: „Sedaj se boste pa lahko spet ženili.“ „Se morebiti tudi bom. Na stara leta človek ni rad sam. Pa gosposke nočem več. Preprosto. Pa čeprav ji krilo kupim.“ e s t Peter je obmolknil. Spomnil se je Jerce- Vencelj je uganil njegovo misel. Ponudil mu je stegnjeno roko: „Pa tebi, Peter, ne bom križal potov.“ Peter sam ni vedel, kdaj je višjemu gozdarju roko stisnil. Zvečer se je krčmarica pri Stari fužini čudila, zakaj gospod Vencelj tako gosti navadnega bohinjskega lovca, Hribarjevega Petra. Hrubečka je pa radovednici na široko razložil, da samo zato, ker je Peter zalotil Cenceljna, ki se je leta in leta znal umikati vsem drugim lovcem. „Bo vsaj nekaj časa mir pred njim,“ je žena brž verjela gozdarju. Peter pa da naj spije ob priliki polič vina na njen račun. Tra tema je že bila, ko sta se razšla Peter in Vencelj. Domov grede sta oba mislila na brhko, pa malo muhasto Tkalčevo hčer. Jerca je pa v svojem stanu na Vogarju že davno mirno spala- Ostroroba toča Planino Ovčarijo je obsijalo zgodnje sonce- Okrog zadimljenih stanov je rezko zaudarjalo po razhojenih kravjekih, za krajem je pa dehtelo po cvetju. Živina je odhajala na pašo, planšarice pa so nosile mleko v sirarnieo. Pred njimi so se spreletavale borovčice. Drobni ptički so sedali na najvišje kamne, se ozirali naokrog in razkazovali svoja rožnato rdeča oprsja. Z obema rokama oprtima v bok je prinesla v sirarnieo poln škaf mleka tudi Grmova Špelca. Ročno ga je postavila na klop in položila še pisan svitek poleg njega. Sirar Matevž je pravkar vpiso- val v 'knjigo mleko Tkalčevi Jerci. Preden pa ji je škaf izpraznil, je namignil Špelci, naj zlije svojo jutranjo molžo na tehtnico. Premika! je utež sem in tja, grede pa je pripovedoval svetlolasi plan-šarici: „V Ogradih sem bil včeraj. Zagnane jarce sem šel solit. Dvoje jagnjet je spet zmankalo. Brdarjeva pisana in vaša črna ovca sta ob letošnji zarod. Brdarjev! je vime že uplahnilo in se je umirila, vaša pa z nabreklim teka naokrog, neprestano bleje in išče zgubljenega mladiča.“ Razgreta od hoje in nošnje je špelca še bolj zardela: „črna ovca je pravzaprav moja. Le kam naj bi bilo jagnje prešlo ?“ „Še vprašuješ?“ se je začudil Matevž, „ko vendar vsi vemo, da jagnjeta in kozliče orli odnašajo.“ „Saj sem vendar rekla Petru, naj orle postreli,“ se je razhudila špelca. „Ne bo jih premalo slišal, kadar se spet srečava.“ Jerca se je hudomušno nasmehnila: „Mar je lovcem, kaj katera izmed nas reče. Najmanj trmoglavemu Petru.“ Planšarici sta ‘Se spogledali in obmolknili. Špelci je postalo žal, da je poza-bavljala na Petra- Saj nista bila. kdo ve kaj prijatelja. Pa vendar. Če bi se bila prej spomnila, da jo posluša Tkalčeva, bi ne bila zinila Žale besede. Jereine oči so ipa govorile in privoščile, da ho Špelca že še spoznala Hribarjevega. Molk je pretrgal sirar: „Z žensko pametjo mislita. Kakor bi bili orli piščanci zaprti v kurnik, ki kar sežeš ponje in jim zaviješ vrat. Le kako 'moreta biti tako otročji. Posebno ti, Jerca, ko ne planiniš prvo leto.“ | Kakor bi bilo postalo obe dekleti pred . postaranim sirarjem sram, sta vzeli vsaka svoj rožasto poslikan škaf, se poslovili in odšli iz sirarnice. Jerca je zavihi navzdol, špelca pa vprek. Razšli sta ■ se s prijazno besedo. Nobena izmed njiju pa še slutila ni, da ju Hribarjev Peter s Kopice z daljnogledom opazuje. Peter je bil zvedel od dovških lovcev da je tudi v Krmi, v nepristopni steni Debele peči, gnezdil orlovski par. Izvalil in iz gnezda izpeljal je bil dvoje mladičev. Trentarski pastirji so mu bili pa pravili še o tretjem orlovem gnezdu na j soški strani. Svoja dognanja je bil javil . višjemu gozdarju Hrubečki. Peter ¡m Vencelj sta bila take misli, da bi Triglav brez orlov dokaj izgubil na svoji lepoti, da pa divjačina, še manj pa drobnica, tolikega števila tako mogočnih ujed ne prenese, in da odslej ne bosta prizanašala ne mlademu ne staremu rodu. Naj ugonobi orle. kakor ve in zna, so ga vsak dan bolj nagovarjali tudi gospodarji. In kar skoraj vsak mu je vedci | svetovati, kako naj roparjem pride do živega. Peter je pojasnjeval in razlagal, da so orli silno oprezni ptiči. Le redko-kdo mu je hotel verjeti. Peter se je na-j veličal praznega odgovarjanja. Da se jim j čim bolj ogne s poti, je natovoril težak i nahrbtnik in odšel V gore. Da ga je tudi | Grmova špelca spodbodla, naj ustreli orla, si pa ni maral priznati. Peter je vedel, da orlovski par leti zjutraj drug za drugim vsak na eno | stran grebena in išče plena. Na prvi 1 polet se pelje nizko- Večkrat ga je mo-' goče doseči s strelom. Se je že pripetilo, da je lovec oba ustrelil: samca in sa-| mico. Kasneje se orla čimdalje više : vzdigujeta-‘ Morebiti je pa tudi njemu namenjen lovski blagor. Navsezadnje je bil že prispel na vrh Kopice. Stisnil se | je med skalovje in se pokril z ruševimi vejami. Oprezal je na vse strani in čakal. 'Zmotili'' sta ga dekleti na Ovčariji. Jerca in Špelca sta bili že davno vsaka v svojem stanu. Peter je pa še vedno mislil, kako bi orla, če hi se mu res posrečilo ustreliti ga, nesel čez Ovčarijo. ’ Pri Tkalčevi bi se nič na oglasil, Grmovi bi ga pa obesil na vrata- Pomudil bi j \sek teden ena TRENUTEK Josip Murn-Aleksandrov Tam v daljavi ne ve se kam ptič leti, tam v nižavi ne ve se kam se spusti naskrivaj: taka v duši lep trenutek zbeži in nei verna, kam, kje se zbudi ' še kedaj. - Siovensko-argcntmska odprava na kontinentalni led 1967 Buenos Aires, 2- januarja 1967 Kot so v preteklem desetletju slovenski plezalci iz bariloške „šume“ osvajali in odkrivali širšim planinskim krogom Kordiljere na področju Južnih jezer, tako postaja to desetletje slovenska doba plezalcev bratov Skvarča na področju Kontinentalnega ledu. Rojakom je gotovo še v spominu njun prvi veliki uspeh na celinskem ledu: smeli podvig ob zavzetju Pier-Giorgia, potem prvenstveni vzponi na Gorra Blanca, Cardenal Cagliero 'n prečkanje Kontinentalnega ledu ob vzponu na Lautaro, nato Mellizos (Stefen in Kruger) ter končno lani Mesa Chica ter vrhovi Bertrand, Agassiz, Bolado, Tomek (poimenovan po rojaku Tomažu Kralju v spomin na njegovo planinsko smrt), Masters in Kennedy. S tem se uvrščata brata Peter in Jure Skvarča med najboljše poznavalce gora na ‘Celinskem ledu in obrobju, pa tudi med najuspešnejše osvajalce teh edinstvenih ledeniških vrhov, ki slove med gorniki po svetu- Letos bosta v odpravi Slovenskega planinskega društva v Argentini nadaljevala brata Peter in Jure tam, kjer sta lani začela: na jugu in ob zahodnih rokavih jezera Argentino, v območju vrhov Cono, Moyano, Norte. Jure in Luciano Pera (slednji že znan slovenskim planincem kot Petrov tovariš na pohodu čez „led“ ob uspešnem naskoku na Lautaro) sta odletela danes z vojaškim letalom do Río Gallegos. Tam si bosta morala oskrbeti, kakor si že 'bodi, kak možen prevoz skoro čez ves kontinent do Calafate ob Lago Argentino, od koder je izhodiščna točka za pristopanje h goram. Peter namerja za njima — tudi kakor si že bodi — drugi teden potem, ko bo opravil svoje izpite na univerzi. Kot go.ste je povabil še tukajšnjega plezalca italijanskega porekla g. Fava in svojega prijatelja, rojaka Borisa Kambiča. Prizadevnim gornikom želimo, naj bi v gorskih samotah znali sprejemati v polno darove miru in lepote ter plemenite borbe, želimo jim mnogo gorniških uspehov, prevsem pa — srečen povratek, dragi fantje! \ dp. se pri veselem dekliču, jo dražil in se pogovarjal z njo. Jerci bi se pa za malo zdelo in jezna bi bila, pokazala bi pa ne. 'Sredi razmišljanja je Peter pogledal prek doline proti Zlatni. V meh se je pasel tropič gamsov. Srednje velika koza s slabotnim kozličem je zaostala na jasi med ruševjem. Mladič je legel in se grel na soncu, mati se je pa oprezno pasla in pogosto pogledovala pod nebo, kakor bi 'se od tam najbolj bala nevarnosti- Peter je začel oprezovati z daljnogledom. Iz ruševja se je priplazila lisica. Lovec je koj spoznal, da zalezuje kozliča, pa ni mogel prav nič pomagati. Je bilo predaleč. Preden bi dospel v strelno daljavo, bi bilo že vsega konec. Ni mu preostalo drugega, kakor da je mirno čakal. Koza je postala nemirna. Hkrati je že topotnila s prvo nogo- Peter udarca ni slišal, videl pa. Kozlič je planil pokonci in že ni bilo ne njega ne matere nikjer več. Na jasi je ostala samo lisica. Kakor bi se ji zdelo za malo, da ni .mogla do ¡plena, se je visoko zravnala in gledala proti ruševju, kamor je bil zginil kozlič- Tedaj :se je spet prihulila. A bila je že prepozna. Bliskovito naglo se je zaprašil orel v preplašeno zver in ji zasadil kremplje v glavo in hrbet. Peter je sodil, da je vse končano, pa se je motil. Lisica se je začela braniti. Nastal je živ svitek. Petru se je zazdelo, da sliši ščekanje ostrih lisičjih zob, udarjanje mogočnih perutnic in grozeče pihanje razjarjene ujede. Zgodilo se je, česar bi Peter nikoli ne bil pričakoval- Orel je moral popustiti. Dvighil ,se je za moža visoko. Na rahlo premikal krila in čakal. A brž, ko je lisica skušala pobegniti, je že spet sedel na njej. (Nadaljevanje prihodnjič) I Z TEDNA V severnih čilskih provincah so imeli 28. decembra močan potres. V Uruguayu so komunisti v zadnjem času povečali teroristično aktiv-; host. Policija je odkrila precejšnje količine skritega orožja ter nadaljuje s preiskavami proti teroristom po vsej državi. Za novo leto se je zaostril tudi mezdni spor nameščencev v Montevideu ter je bila na novo leto. v uruguayski prestolnici splošna stavka. Venezuelski predsednik Raul, Leoni je v novoletnem nagovoru zatrjeval, da J bo njegova vleide ostala zvesta demo-' kratski ideji, odločno pa nastopala proti. komunistični aktivnosti, ki deluje po navodilih iz Kube. Venezuelska vlada je j obnovila tudi diplomatske zveze z Bra-. zilom. ki so bili prekinjeni od leta 1964,' ko je v Brazilu vojska odstavila ted. predsednika Goularta- j V Londonu so na staro leto neznan- . ci ukradli iz stare umetniške galerije | 8 dragocenih umetniških slik, med njimi' tri Rembrandtove in tri Rubensove, j Vrednost ukradenih slik dosega 5 mi-1 liionov 600-000 dolarjev. V Sudanu je skupina levičarsko usmerjenih častnikov poskušala državni prevrat, ki se je pa izjalovil. Komunistična Kitajska je 28. decembra razstrelila svojo peto atomsko-bombo. Vojaški strokovnjaki zahodnih j demokratskih sil napovedujejo, da ho V TEDEN kom. Kitajska lahko začela ogrožati s svojimi atomskimi raketami Azijo in Evropo že leta 1967, Ameriko pa v letu 1970. Policija republike Ghana je razpisala nagrado 28.000 dolarjev, tistemu, ki bi ujel ali ubil biv- odstavljenega filokomunističnega predsednika Kvarne Nkrumaha, ki se skriva v Gvineji, Britanska vlada je objavila, da bo prve dni februarja prišel na obisk predsednik sovjetske vlalde Aleksej Kosigin. V Kairu bo 14. februarja konferenca predsednikov arabskih -držav- Njen glavni namen je uskladiti različna mnenja posameznih arabskih držav glede oborožene akcije proti Izraelu. Naserju tudi močno razburja živce aktivnost jordanskega kralja Huseina, ki sledi političnim navodilom zahodnih demokratskih držav, zlasti Amerike, in ne posluša Naserjevih diktatov. Zato so Naserjevi .privrženci ustanovili teroristično Palestinsko osvobodilno organizacijo z namenom, da bi povzročala, v Jordaniji teroristične akte in po možnosti ubila samega kralja. Kralja Huseina v njegovi politiki podpirata tudi Irak in Saudijeva Arabija. V varnostnem svetu ZN so z novim letom postali člani tega odbora predstavniki Brazila, Kanade, Danske, Etiopije in Indije. Pre-sedhik tega odbora je sedaj argentinski zastopnik. SLOVENCI AVSTRALIJA Graditev cerkvice sv. Cirila in Metoda v Melbournu napreduje. Sicer počasi, toda naprej le gre. Lahko bi šlo hitreje, >pa ni -lj-udi, ki bi poprijeli za delo. To je razvidno iz ugotovitev, ki jih je zapisal g. p. Ba-zilij v decembrski številki Misli, ko ipravi: „Težko mi je spet in spet ponavljati isti klic, odziva pa domalega nobenega. Čudno zaspani PO ŠPORTNEM SVETO Na „Silvestrovem teku“ v Sao Paulo v Brazilu je zmagal Kolumbijec Alvaro Mejía Flores pred favoritom Belgijcem Ro-el-antsom ki j,e zmagal v zadnjih dveh letih na tej lahkoatletski progi- Nastopilo je 150 tekmovalcev, od tega 20 inozemcev. Argentino so zastopali D- A. ma-i-zon, Leguiza, Luna, Fernández, Bar-celó in’oberti, za Jugoslavijo pa Dimo Važič, član celjskega Kladivarja- Odkar je ta tek mednaroden, so zmagali evropski tekmovalci 14. krat, južnoameriški pa 6 krat- Argentinec Suárez je edini, ki je zmagal na tem teku trikrat zaporedoma. Še pred osvojitvijo državnega prvenstva Jugoslavije v košarki je ljubljanska Olimpija na H. festivalu evropske košarke v Ljubljani 15. oktobra premagala evropskega pokalnega prvaka Sim-menthala iz Milana, v katerem igrata dva severoamerikanca, s 92:83. Simmen-thal pa je premagal „evropsko reprezentanco“ s 91:89. Y članku „Prispevajte za kolajno“ je v beograjski Borbi Popovič napisal:,, štipendije, ki jih dobivajo člani telovadne reprezentance, se zdijo kot nadomestila, ki jih dajejo v delovnih kolektivih za prevoze v mestnem prometu- Zahtevali smo točne podatke in jih tudi dobili.. Kersnič in Kuessel dobivata po 4.000 starih dinarjev,. Anič 6.000, Brodnik 10.000 in Cerar — svetovni prvak in olimpijski zmagovalec — pa 50.000. To je spodbuda za znane športnike, dodatek PO SVETU -smo postali, a lepi dnevi gredo mimo nas... Pa ravno zdaj, ko je zgradba prišla tako daleč, da bi lahko delale tri ali štiri skupine naenkrat. -Obljub dosti, a zgolj obljube cerkve ne bodo končale.“ V Avstraliji so se poročili: V Kew Emil Zajc in Julijana Jesenko, v St. Albansu Anton Kolman in Olga Julija Pisulak, v Hindmarshu Edvard Bordon in Marija Kosynsky, v. Havvthornu Ignac Blatnik in Monika Djurdjevič- za okrepljeno prehrano zaradi izjemnih fizičnih naporov. Ker delamo bilanco uspehov, je Cerar prav gotovo pri vrhu. Če pa^ razvrščamo prvake po materialni pomoči, pa je prav tako zanesljivo med zadnjimi. Vestnih 9FZ V nedeljo 18. decembra se je vršil v Slovenski vasi Drugi odprti lahkoatletski turnir za dekleta in fante. Ta turnir, katerega sta organizirali mladinski organizaciji. je bil namenjen vsem, ne- samo članom, a na žalost ni -bilo, odziva od starejših. Program se je pričel ob 9.30 s tekom na 1-500 metrov, katre-ga je zmagal Grbec Jože (SV) 6 minut, 2) Reven Lado (SV) 6 minut 03 sekund. 300 metrov S-DO: 1) Mažgon Adrijana 52’ 4/10 (SV), 2) Sušnik Mari 52’ 8/10 (SV). Skok v -daljavo SEZ: 1) Sušnik Franci 5,59 metrov (SV), 2) Barle Tine 5,22 metrov (SV). S-kok v daljavo SDO: 1) Sušnik Mari (SV) 4,22 metrov, 2) Gorazd Saša C(RM) 4,02 metrov. 400 metrov SEZ: 1) Sušnik Franci (SV) 1’ 7”, 2) Adamič Franci (SV) 1’ 7” 5/10. S-ko-k v višino -SFZ: 1) Reven Lado (RM) 1,31 metrov, 2) Mažgon Adrijana (SV) 1,30 metrov. ' Skok vvišino SFZ: 1) Reven Lado 1,43 metrov (S-V), 2) Urbanija Srečo (SV) 1,42 metrov. 80 m SDO: 1) Celarc Jolči 11” 7/10, 2) Žitnik Mari 12” 9/10 (SV). 100 m SFZ: 1) Urbanija Srečo (SV) 11” 9/10, 2) Barle Tine (SV) 12”. Popoldanski program — meti diska in krogle — je na žalost onemogočilo slabo vreme- Rezultati kažejo, da odse-k iz Slovenske vasi ni imel tekmeca- Kako je to, da ostali niso tekmovali, ko je bil turnir vendar namenjen vsem odsekom? Menda mislijo, da bodo -na bodočih turnirjih tekmovalci kar na lepem postali najboljši! Tudi med dekleti je Slovenska vas dosegla -največ uspehov, rezultati -pa so bili naravnost odlični. Zboljšale so oba skoka, zlasti pa tek na 300 m, ki je bila najzanim-iv-ejša disciplina tega turnirja. ODPOVED PREDAVANJ Ker dr. V-ojs-ka iz Šv-i-ce ni prišel, sta njegovi napovedani predavanji o lepotah Švice in Slovenije v Slomškovem in Našem domu odpovedani. OBVESTILA Petek, 6. januarja: Za ta dan napovedana igra Luc z gora je zaradi nesreče, M se je pripetila enemu c-d- glavnih igralcev preložena na pozneje. Sobota, 7. januarja: . . . ■ Na Pristavi sestanek • naraščajmo m mladenk ob 17. uri- V . Našem domu v San Justu ob 13 začetek počitniških dni za naraščajnike in mladce- Nedelja, 8. januarja: | V Ateneo Don Bosco v Ramos Mejii ! 16. misijonska veletombola. Začetek ob 17. uri. Ponedeljek, 9. januarja: Začetek počitniškega tečaja v Slomškovem domu za naraščajnike in mladce od 6 —-14 leta. četrtek, 12. januarja: V Našem domu ob 13 začetek počitniškega tečaja za naraščajnice in mladenke. Tudi v .-Slomškovem domu ob 13 začetek tečaja za na-ra-ščajnice i-n mladenke. Petek, 13. januarja: Ob 8.30 -zjutraj vrnitev 5 otroške kolonije na postajo v Ret-iro. JAVNI NOTAR Francisco Raúl Cascante Escribano Público Pta- baja, ofic. 2 Cangallo 1642 Buenos Airea T. E- 35-8827 E SLO VENIA LIBRE Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Alna T. E. 69-9503 Argén tina | Dr. FRANC KNAVS ODVETNIK ! Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital • i T.E. 35-2271 ■ ! Na telefonu tudi dopoldne (10—12) Uradne ure od 17—20 ■ ■ j Pisarna zaprta od 19. decembra do 13. februarja * Izredni slučaji dr. Martínez | Sarmiento 1479, 1 p., T. E. 46-4972 ■ CORREO ARGENTINO Central B FRANQUEO PAGADO Concesión N* 577* Concesión N* 3224 TARIFA REDUCIDA Ring iet re Nmmb*1 Ae la FtapMaC Intelectual No. 910.387 Naročnina Svobodne Slovenije «a lata 1967: za Argentino $ 1.900.—. Pri pošiljanju po poiti doplačilo t 100,—v Se ZDA in Kanado: 12 dolarjev sa poi^ja* aje s letalsko poito, ta 8 dolarjev sb pošiljanje • navadno poito. Talleres Gráficos Vilko S- R.L., Estadas Unidos 425, Bs. Airee. T.E. 33-721» PORAVNAJTE NAROČNINO! POČITNIŠKI DNEVI NA PRISTAVI v januarju in februarju za naraščajnice in mladenke ob srediah od 8.30 do 18.30 za naraščajnike in mladce ob četrtkih od 9 do 12 SFZ SAfi' MARTIN Tiarialf» v ®dhojki za i#®kal IS®! IPetrieek v soboto, 7. januarja, ob 19,30 v Slovenskem domu v San Martinu Simon Mitij er uradni prevajalec Uruguay 743, 5- nadstr. pis. 506 od 9—12. in 15—19. ure Prevodi, dokumenti (nabava, legalizacija, popravki), vožnje (pomorske in letalske). Plošče, knjige in diapozitivi iz Slovenije. MUEBLERIA EZEIZA LUKA M I H A R e r e Ruta 205. Pred žel. postajo Ezeiza MUEBLERIA LUKY LUKA M I H A R Č I G sin Ruta 205, Km. 43.000 GARLOS SPEGAZZINI, FNGRoca Slovenske rojake opozarjamo na bogato zalogo vseh vrst pohištva in opreme za kuhinje, dnevne sobe, spalnice, jedilnice, ter mize, stole in klopi za vrtove. Prav tako obveščamo slovenske rojake, da smo zastopniki podjetij za izdelovanje najboljših in najsodobnejših žimnic znamk SPRIGWAL, PIRELLI in SUAVEGO. Zastopniki smo tudi podjetja za izdelovanje najmodernejšega pohištva znamke ROPLACARD. O lepoti in izvrstni kakovosti spalnice te znamke in ostale opreme zanjo, se- bo lahko prepričal tisti, ki jo bo za-d-el kot glavni dobitek na nedeljski misijonski veletomboli, za katero sta jo dobavili naši trgovski podjetji. Obiščite nas in si oglejte bogato zalogo hišne te stanovanjske opreme. Sami se boste prepričali, da boste z nakupom pohištva v naših trgovinah od nas' odhajali vedno zadovoljni, ker boste za svoje domov-e- dobivali res najboljše pohištvo po tako. nizkih in zmernih cenah, ter z najugodnejšimi plačilnimi pogoji kot nikjer drugje. Zadovoljni pa bomo tudi mi ob zavesti, da smo rojakom omogočili nabavo najboljšega pohištva ter s tem povečali srečo in zadovoljstvo po slovenskih družinah in d-omovih- LUKA MILHARČIČ, oče Luka Milharčič,sin N A S f Urejuje: MARTIN MIZERIT f^/l L. A DIN ! Let°iv- st. i SVET KRISTUSU Na novoletni dan sem, bil na obisku pri neki slovenski družini. Njihov najmlajši sinček Stanko-, je zelo radoveden in „brihten“ fantič in vedno sprašuje odrasle,: „Zakaj to, zakaj ono?“ Ta dan so misijonski sodelavci obiskovali slovenske dTužinie- in so sc oglasili tudi pri Stankovih starših. Ko so že odšli, se mi je Stanko približal in že se je glasih vprašanje. „Zakaj pa misijonski - sodelavci obiskujejo slovenske družine?“ Hotel sem mu odgovoriti, a me je že prehitel z novim vprašanjem, „Zakaj misijonarji organizirajo tombole? Zakaj pa smo dolžni sodelovati ... ?“ Vedel sem, da če ga pustim, ne bo konca- spraševanja in s)em ga prekinil. „Počakaj malo. Saj bom sproti pozabil vprašdnju, ko1 tako kitiš. Ti bom na kratko razložil smisel in pomen misijonskega sodelovanja. Tako ti bodo vsi ostali odgovori jasni.“ „Veš, mnogo je ljudi na svetu, ki so kristjani in verujejo v pravega Boga. A ogromno jih je, ki o tem Bogu še nikoli niso slišali. Jezusa še ne poznajo, ne prave vere. Zato jih imenujemo pogane. Misijonarji se trudijo v daljnih deželah, da bi oznanjali temi ljudem Kristusov Evangelij. Mnogo je teh delavcev v Gospodovem vinogradu, a kljub temu premalo, in tudi nimajo zadosti sredstev. Med njimi je tudi mnogo naših rojakov. Predvsem njim smo mi kot katoličani in Slovenci dolžni pomagati pri njihovem delu, saj so vsi ljudje poklicani k luči pravega Evangelija. Naši bratje, so v Kristusu. Zato smo mi clolžni pomagati misijonom. Predvsem z molitvijo, a tudi tvarno. In kaj' je lepša prilika kot vsakoletna misijonska veletombola, ki -je nai nedeljo po prazniku Treh kraljev, ki so bili prvi pogalni, ki so spoznali in počastili Jezusa.“ Stanko je bil zamišljen. Nič ni rekel. A jaiz. sem vedel, da bo od tedaj tudi on vneto sodeloval za uresničitev gesla, „Svet Kristusu“,, saj je dober fant — katoličan in Slovenec. SVEI TRIJE KRALJI Trije kralji sveti kralji: Gašper s konjem v halji, Miha s slonom v halji beli, Boltežar pa na kameli V Betlehem so jezdili in pred hlev prijezdili. Pr vi se je ves zamaknil, drugi k jaslim se pomaknil, tretji pa je. zadaj čakal da bi Jezus ne zaplakal, ko bi videl tretjega, Boltežarja črnega. Sveti Jožef mu veleva: „Kralj, le stopi sredi hleva! Saj ne bo se zasolzilo Dete naše, Dete milo: ne boji se črnih lic, črnih se boji dušic!“ Silvin Sardenko Koroška narodna VEČNI ČEVLJAR Kristus in sveti Peter sta potovala po -svetu. Približala sta se revni hišici. Sveti Peter potrka na vrata- Odpre mu jih ubog čevljar. „Kaj bi rada?“ ju vpraša. Peter odgovori „Prenočila bi rada-Prosim, privošči nama kotiček v hiši, da -se odpočijeva od dolgega pota!“ Čevljar ju povabi v hišo in pristavi: „Kar -imam, vama rad dam.“ Ko sta sveta popotnika povečerjala, sta legla k počitku- Zjutraj navsezgo- daj sta vstala, se okrepčala ter se pripravila na nadalj-no- pot. Preden sta pa odšla, reče -sveti Peter čevljarju, naj mu pove kako željo, da mu jo izpolnita in tako poplačata -gostoljubnost. Čevljar pravi: „V sobi imam čevljarski stol; kdorkoli bo sedel na ta -stol, naj ondi obsedi, dokler mu jaz ne dovolim vstati-“ . „Tvoja želja naj se izpolni!“ reče Kristus in sveta moža gresta svojo pot- Čez nekaj mesecev je prišla k čevljarju stara bela žena — smrt. „Kaj bi rada?“ jo povpraša čevljar. „-Pote -sem prišla,“ pravi smrt. „Rad pojdem s teboj,“ pravi čevljar, samo ta par čevljev bi še rad izgotovil; sedi ta čas semkaj na stol!“ Sam pa je sedel na klop. „Ako ne -želiš druge-ga, pa jih zgo-tovi,“ pravi -smrt. čevljar jle pridno delal; naredil je že prvi par čevljev in se hitro lotil drugega- „Oho! Zdaj je pa že dosti!“ je- rekla smrt in poskušala vstati. A ves -njen trud je bil zaman. Čevljar je bil vesel, da je smrt prekanil. šele po dolgem času jo je izpustil, ko mu je prej obljubila, da ne pride nikoli več (ponj. PISAN DROBIŽ Besedna uganka Vsak dan po opravkih grem, 24 vendar to pač reči smem: ostanem vedno v svoji -hiši. Kako se čudi, kdor to- sliši! Dopolnj evalnica Vsaki spodaj navedeni besedi manjkata -spredaj dve črki (v zadnji ena sama). Poišči črke in dopolni besede tako,, da pomenijo: 1. .. lek — druga beseda za rožni venec- 2. .. ce — del obraza 3. . .dija — država v Aziji 4. . .mant — drag kamen 5. . .dja — vozi po morju 6. .ek — druga beseda za odmev Dopolnjene črke (dajo življenjsko» pravilo. Kdo sem Iz daljne dežele ti priletim in kakor prijatelj ti govorim, pozdrave in voščila ti izročim! Rešitev ugank v prihodnji številki! NAŠI PREGOVORI — O PTI Kakršna ptica\, takršna pesen Ptico spoznaš po perju. Ptič se s ptičem druži. Vsaka ptica radai tja leti, k-je izvalila. Rešene uganke iz 26. številke: Odbiralnica: Jemlješ izmenoma po-tri prve in tri zadnje pike, pa dobiš: Rajske strune zadonite! -— Številnica:; Ključ. Vrba, gosli, med, Jud; dobiš:: Slava Bogu, mir ljudem!