145. številka. Ljubljana, v torek 28. junija 1904. XXXVII. leto. Izhaja VBak dan zvečer, izimSi codeije in praznike, ter veija po pošti prejeman za avstro-ogrsk* dežele za vse leto 86 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem qs dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 32 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje .dežele toliko več kolikor znaSa poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanile se plačuje od peterostopne potit vrste po 12 h Če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Ca te trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj sa izvole* frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uradnlitvo in upravnlatvo je v Knaflovih alicah St. 5, in sicer uredništvo v l nadstropju, upravnistvo pa v pritličju. — Upravnifitvu naj se blagovo ijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna'' telefon St. 85. Zaradi praznika izide prihodnji list v četrtek, 30. junija 1904. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da poilljanje ne preneha In da dobe vse številke. SLOVENSKI NAROD velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: v59 leto. . K 22-— | Četrt leta . K 5-60 Pol leta . . „ It'— I En mesec . „ 1*90 Pošiljanje na dom aa računa za vae leto 2 K. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. . K 25-— I Četrt leta . K 6-50 Pol leta . . „ 13-— I En mesec . „ 2*30 fiT Naroča ae lahko z vsakim dnevom a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače ae ne oziramo ns dotično naroČilo. FJT List se ustavlja 10. dan po potekli naročilnl brez ozira vsakemu, kdor ne vposlje Ista ob pravem času. Upravnistvo „Slovenskoga Nareda"- Ricmanjsko cerkveno vprašanje. Ricmanje, 19. junija 1904. VI. Na te mel j u včeraj omenjenega miniBterjalnega odloka, e katerim je bila v principu dovoljena ustanovitev nove župnije v Ricmanjib, smo prosili tržaški škofijski ordinarijat, naj napravi v Ricmanjih do aktiviranja nove župnije neko prehodno stanje, ter naj izroči jurisdikcijo tudi glede ženitb domačemu kaplanu, da nam ni treba več hoditi v tem poslu v Dolino. N a g 1 a š a 1 i smo, da vemo, da se nova župnija ne more aktivirati kar Čez noč. Tako naj se izroči domaČemu cerkvenemu oskrbništvu tudi vse cerkveno premoženje, ki ga je oskr- boval dolinski Župnik. Škofijski ordinarijat je na usta svojega komisarja obljubil to že na oni komisiji v Dolini dne 3. maja 1900. A si d a j je prišel pa tržaški ordinarijat s pravo barvo na dan, reklo se nam je tam, da ne more on tozadevno ničesar ukrenit1, ker je dolinski župnik JožefZupan inštaliran naves obseg stare dolinske župnije in tudi na Riomanje, torej je on naš zakoniti Župnik, dokler ne umre, oziroma ne gre iz Doline, in da se moramo glede ženite? obračati na njega, kakor je bilo prej navada. Zdaj smo torej bili popolnoma na jasnem, pri čem da smo! Tudi oni odlok m i n i s t r-strstva od 3. septembra 1900 je bil samo slepilo, je imel ostati le na papirju, kakor toliko drugih avstrijskih postav in odredeb. Nas so hotele oblastnije na vsak način prisiliti, da priznamo jurisdikcijo dolinskega Župnika in potem bi bili gospodje lepo eksekvirali zanj tudi plačo in slavna dolinska fara bi zopet zasijala v nekdanjem sijaju! Sicer smo čez veČnegoletodan izvedeli, da je tržaški ordinarijat glede ženitev le nekaj ukrenil ter doposlal Župniku Zupanu neki tozadevni od lok, toda župnik ni tega odloka svoje višje cerkvene oblasti razglasil, ampak ga kar naravnost kasira 1, gospodom na tržaškem ordinarijatu in na namest ništvu je pomolil pod nos dekret svoje inštalacije z besedami: Zakaj ste me pa brez pogojno inštalirali na ves obseg dolinske fare? Jaz sem gospodar v Ricmanjih! In gospoda na ordinarijatu in namestni-štvu je previdno molčala! Od tega časa smo pretrgali zvezo z tržaškim ordinarijatom! Grde igre je bilo že dovolj! Koncem oktobra 1900 se je podala d e p ut a ci j a Ricmaajcev v KriŽevce na Hrvatsko ter tam škofaDrohobeckega v imenu vsega prebivalstva riemanj-skega prosila, naj Čim prej reši našo prošnjo ter nas formelno sprejme v g r š k o - k a t o 1 i š k i obred in v zvezo svoje škofije. Že koncem avgusta 1900 poslali smo v Križevoe odlok o. kr. okrajnega glavarstva, t katerem je bila naša izjava glede iistopa iz latinskega obreda sprejeta na znanje. Deputacija je dala škofu Dr o-hobeekemu ultimatum ter izjavila, da ako on ta trdno ne obljubi, da nas bo v najkrajšem času sprejel v grško-katoliški obred, da ima od riemanjskih vaščanov nalog in pooblastilo, naj se iz K ri-ževca poda n ara? n ost v Zader k pravoslavnemu škofu dr. M i 1 a š u. Škof Drohobecki je takoj brzojavi) v R m in deputaciji obljubil, da nam tekom novembra pošlje tozadevni dekret sprejema v g r Š k o - k a t o 1 i š k i obred in v zvezo svoje Škofije.— Omeniti mi je pri tem, da je bil meseca septembra 1900 v Rimu tržaški škof pokojni Andrej s erk, naslednjega meseca oktebra pa škof Drohobecki ter da je bila ta ric manjska zadeva v Rimu že znana in da sta oba škofa dobila tam tozadevna navodila. Pa o tem še pozneje! Dne 2 3. novembra 1900 je prejel tedanji naš srenjski župan in pooblaščenec Peter Hrščak iz Kri-ževca dekret, s katerim so bili vsi prebivalci vasi Ric-manj in Loga (Log je mala vasica pod Ricman i, a tvori z Ricmanji eno katastralno občino) sprejeti ▼ grško-katoliški obred in v zvezo srrško-katoliške škofije križevske. O tem je bil seveda obveščen tudi tržaški ordinarijat in tržaško c. kr. namestništvo. Tudi naš župan je uradno obvestil o tem c. kr. okrajno glavarstvo v Kopru. Sedaj je stopilo ricmanjsko cerkveno vprašanje v novo fazo. A preden nadaljujemo, vrnimo se malo nazaj k važnemu dogodku! Teden dni potem, ko se je vrnila naša deputacija iz Križevcev, se je vnedeljo po Vseh svetih pripeljal v Ricmanje zopet pokojni tržaški škof Andrej Sterk; to pot je bil sam brez vsakega spremstva. Povabil je hišne gospodarje v farovž in zopet se je odzval, kdor je bil doma in je utegnil. Bilo nas je nad sto.{Razg0 70r ae je vrtel o našem prestopu, mi smo, kakor vedno poudarjali svoje stališče, od katerega da ne odstopimo pod nobeno ceno! Govor je bil tudi o ženitbah, o provizoričnem stanju, katerega smo zahtevali, o naših neznosnih razmerah itd. Naposled nam je škof rekel ssolzami vočeh: Vi imate prav, godile in gode se vam krivice, a jaz Vam ne morem pomagati, pripravljen sempa poplačati Vam vsestroške, katere ste do-sedaj v zadevi ustanovljenja vaše župnije imeli, plačam Vam tudi Če treba 2000 goldinarjev, a vrnite se nazaj pod Dolino, pripo-znajte dolinskega župnika in naj ostane vse pri starem, kakor je bilo! Pri teh besedah sta stali starčku škofu debeli solzi v očeh, sklenil* je obe roki, povzdignil svoje solzne oči proti stropu in globoko vzdihnil: Oj ta vlada, ta vlada! Ta prizor nas je globoko dirnil in ostar e vsakemu, ki je bil navzoč v spominu! Da, da, kruto pest te vlade smo tudimidovoij britko oču-tili. kar bodo pokazale te vrstice! Smilil se nam je škof, a mi mu nismo mogli pomagati! Poslovili Brno se prijazao od njega in ga spremili ven iz vasi. Pri odhodu nas je blagoslovil in izustil besede: Naj se zgodi volja božja! Res je torej jokal blagi škof Andrej Š t e r k , k o j e odhajal iz Ricmanj, todane za to, ker smo gami i n s u 1 -tirali in grdo Ž njim ravnali, ampak pretakal je solze nad c. kr. namestnikom grofom G oessomin njegovim referentom bogočaat-nega oddelka grofom Mi-renzije m, pretakal je solzo nad primorskim aiat em o m. Znano je, kako težko »tališče je imel v Trstu pokojni škof Andrej Sterk' Primorska vladadržalamu je z desnico nož na grlu, i levico revolver na prsih! Kaj je proti njemu počenjal požidovljeni tržaški magistrat, je še v svežem spominu, tako tud , kako je proti njemu rovala italijanska duhovščina, njej na čelu sam stolni prost Petronio, ki ga je neprenehoma pri sv. Stolici v Rimu črnila. Povrh vsega tega je bil škofŠterk o bdanodslabih brezvestnih svetovalcev, kiso ga krivo informirali in tako zavajali na kriva pota! Sajje j a v n a t a j n o s t, da niso bila varna celo njegova privatna pisma! In med narodom greše sedaj govorioa, d a j e šk ofSterk omrl — zastrupljen! Spomin na Simona Jenka. Simon Jenko in pred kratkim umrli župnik Alojzij Stare sta bila sošolca. Morala sta biti posebna prijatelja, kajti ravno pred petdesetimi leti je Simon Jenko za god sv. Alojzija (21. junija) poslal svojemu prijatelju Alojziju Stare humoristično in vendar presrčno voščilo, ki doslej ni bilo še nikjer natisnjeno: Moj zlati Vekoslav! Ker god jo tvoj, ti za vezilo Bi kupil kako žogo rad, Al* pa če konjev par bi bilo, Tacih, ki piskajo od zad. Za krajcar erešenj tud' zuabiti, Al' borovnic bi ti poslal, Pa s črešnjam' bi se zadušiti, Umazat' z borovnicam' znal. I a'cer tud1 mošnja ni pustila Kup'vati taciu mi reči, Ker avša Be je posušila, Da ste sklenili se strani. Naj dosti bode ti vo.šilo, Ki ga prinese pismo to; Le Čuj, kak se ti bo godilo, Ce bo po mojih željah šlo: Dokler se štejes med učence, šolski prah te še mori, Naj dan na dan ti eminence Pero šulfuksarsko deli. Ko briti jel si bodeš brado, I dal že Šoli boš slovo, Bi vosu* tebi ženko mlado, Bogato, pridno i lepo; Naj lascev črnih, kože gladke, Oči naj ljubomilih bo, Nohte vendar ima naj kratke, Dolgi za lice slabi so. Ce bos pa far, bogato faro Naj pusti Škof ti podeli, Sam zberi kuhar'co si staro, Ki kašlja, bolhe naj lovi. Za mase kmetic naj ti plati, Za vsako narmanj en cekin, Da ložej dolgi Čas ti krati Kozarec, vajen dobrih vin. Ce zvolil bodes staa lingvistov, I mlatil boš Demostena, Na cente vsaka stran avristov Figur i tropov naj ti da. Če storil bodes se zdravnika, Naj kašelj, kuga svet mori, Da v vsaki hiši dva bolnika Imel IfbŠ ti ozdravljati. Če zvolil bodes stan vojaka, Bi vošil ti svetinj vsaj sto, Na prsih nitka suknje vsaka Nosila naj bi vsaj eno. Ce bodeš kupec, naj kupuje Pri tebi le Ljubljančan vsak, Do vrata d'nar naj te obsuje, Da tak postaneš prav možak. Če stan dopadel bo ti kmeta, Naj njive dobro ti rode, Naj dobro rastejo teleta, Kokuša, kozli i ovce. Si zvoli stan k'ter'kol' že bodi, Jaz želel bom ti, Lojzek moj : Da zlata sreča vedno hodi Z nasutim košem pred teboj. Slabost. Spisal J. S: B r e n o v. (Dalje.) III. Nastalo je jesensko vreme in prišli so dolgočasni dnevi V gradu je zdaj vladal m?r. Nikogar ni bilo slišati in nikogar ni bilo na pregled. Človek bi mislil, da oe je tukaj n«3-kaj zgodilo, ali nič posebnega se ni zgodilo, in ljudje, ki so stanovali tukaj, so se grozno dolgočasiti. Dolgočasil se je Košir, ali ljubezen mu ni ponehala. Sicer so ga večkrat obdajali nekakšni takšni občutki, kakor da se je že vsega naveličal in kakor da bi mu hotela rasti skrb, kako se bo vse končalo. Dolgočasila se je Ana, dolgočasila se je Še najbolj in bila najnezadovoljnejša. Ni se ji dopalo, ker si je želela prejšnjega burnega življenja; to je bilo za njo pre-mirno. Dr. Stružeo se je stalno na- selil v gradu in pil in jedel, da je bilo veselje Imel je svojo sobo, kjer ga ni nihče motil. Ali tudi njega je spopala bolezen, da menja zrak, jedi in stanovanje. Z Vijoleto sta bila skupaj in ona se je počutila precej zadovoljno. — Gospa je bila ves dan sama in zapušSena. Vdala se je v svojo usodo in tiho trpela. S sestro si je dopisovala, a tolažil jo je Janez, ki je obrnil vso skrb na njo. Ana je bila že nekaj dni silno razdražena in melanholična. NiČ ji ni bilo prav in za vsako stvar se je jokala. Kjšir je umiral od soialja in neznanja, kaj naj stori, da bo dobro. Vzdihovala je in vzdihovala, ali sama ni vedela zakaj, samo so ji blodili po glavi spomini iz zadnjih let, spomini zelo grdi, ali nji so se zdeli lepi in ne bi se branila, da se ti spomini spet spremenijo v resnico. »Kaj ti je?« je javkal Košir in bil kakor na žebljih. Ona ni od kraja odgovarjala, a naenkrat se ji je razvezal jezik. »Pusti me! Želela bi vzeti svoje staro krilo in capasto suknjo, pa da grem.« Drugi kdo bi praktično porabil te besede, ali Košir še pomislil ni na kaj, ampak vztrepetal. »Ana!« je dejal očitajoče. »Hočem imeti svoje stare cape, pa grem,« je vpila. Košir je mislil, da potrebuje kaj, zato jo je prijazno vprašal, koliko rabi, ali stresla se je ravno tako. »Kaj mi Še denar! Jaz bi rada vpila, kregala se, samo da ne bi bilo tako mrtvo« »In lasala,« je dodal nekdo. Bila je Vijoleta, ki je vstopila. »čeprav, samo da bi čas minil. 01 kraja sem trosila in zapravljala iz dolzega časa, zdaj sem tudi že tega sita« »E;>, muhe imaš,« je vzdihnila Vijoleta in si ogledovala obleko, katere je bila že Biti. »To niso muhe!« se je jezila. Kcšir je hodil vznemirjen okrog nje in razmišljal, kaj bi storil, ker ni mogel prenašati njenega kislega obraza. — Kako je ta človek postal naenkrat obziren! Ali to ga ni vznemirjalo, da je uničil svojo Ženo. »Ana, povej, kaj češ. Vse ti storim, saj te imam rad « »A! Neumnost!« je zarežala ona, a Vijoleta je zmajala z glavo, ker bi znala drugače upotrebiti ta tre notek. Vojna na Daljnem Vztokn. O boju pred Port Arturjem. Admiral Togo priobčuje de tele podrobnosti o pomorski bitki pred Port Arturjem: V četrtek dne 23. t m. je moje združeno brodovje pred Port Arturjem napadlo sovražnika. Zgodaj zjutraj so mi ogledniki potom brezžičnega brzojava sporočili, da so ruske oklopnice »Peresvjet«, »Poltava« in »SebastopoU 6 križarkaroi »Bajan«, »Palada«, »Diana«, »Novik« in »As-koldft vdrle iz portarturškega pristanišča. Pred njimi je plulo več ladij z nalogo> da bi odstranile tamkaj morda se nahajajoče mine. Sedaj so stopile v veljavo moje odredbe, določene za slučaj, da bi sovražnik vdrl iz pristanišča. Nemudoma sem odplul na določeni kraj ter odposlal četrto in Štirinajsto torpedno ilitilo, da bi opa zovaia gibanje sovražnikovih ladij Ob 11. uri so se pridružile ostalim ladjam še »Retvizan«, »Cesarevič« in »Pobjeda« ter jele križariti v onem delu morja, ki je najbolj nemarno radi min. Ladje so si hotele poiskati pri pravno pot na široko morje. Ob 3 uri je napadla moja četrta in štiri najsta torpedna flotila sedem ruskih torpedovk, ki so ščitile operacije za odstranjenje min, in jih prisilila, da so se morale umakniti. Na eni teh ladij je nastal ogenj, da se je jadrno umaknila v pristan. V istem č*su je iz luke priplul »Novik« in se pridružil ostalemu brodovju. Ko si je sovražnik s pomočjo mine odstranjujočih ladij poiskal pripravno pot na morje, je »Novik« s polnim parom odplul na širno morje. Naša tretja eskadra je sovražnika izvabila proti jugu. Naše prvo brodovje je bilo skrito južno od otokov Gugan, kjer so bile koncentrirane vse naše torpedne uničevalke. Ob 6. uri 15 minut je naše prvo brodovje zapazilo ruske ladje osem milj severnozahodno od Guganskih otokov. Na čelu ruskih ladij je plul »Cesarevič«, na njegovi desni strani pa »Novik« in torpedovke; vse te ladje so hitele proti jugu Ob 7. uri 30 minut smo bili od sovražnika oddaljeni samo še 14 km. Sovražnik je spremenil svojo smer, mi pa smo mu sledili ter skušali, da bi izvabili v boj sprednje ruske ladje. Ob 8. uri zvečer je sovražnik zopet spremenil svoj kurs proti severu, a tudi mi smo se obrnili ter pluli v bojni vrsti, dokler ni zatonilo solnce. Nato pa smo se zopet okrenili in jaz eem torpedovkam ukazal, da naj napadejo sovražnika. Ob poldeseti uri, ko so bile ruske ladje še pet milj oddaljene od pristanišča, jih je prvič za hrbtom napadla naša štirinajsta torpedna flotila, kateri je skoro sledila tudi peta. Med ruskimi ladjami je nastal nered, da niso mogle dospeti v luko, vsled česar so se ob polenajsti uri usidrale pred vhodcm v pristanišče. Tu je moral sovražnik vzdržati osem napadov, predno je »Ali Ana!« jo je opomnila oči-taje, ker se je bala, da ne bi bilo slabih nasledkov za njo in Ano. »Kaj me briga!« je izbruhnila. »Odšla bom nekam, da si preženem dolgčas « Košir je nervozen šel ven in vstopil k dr. Stružen. Na hodniku je slonela gospa Elvira. Srečala sta se 8 pogledi in njen je bil tako očitajoč, da ga je zazeblo pri srcu in zbudilo se je v duši očitanje. Poleg nje je stal Jakše, ki je edini še prihajal obiskovat jo, Jakše se ni hotel ogledati na njega in zato se mu je čudno zdelo. »Torej tudi on se jezi,« Bi je mislil, ali mahnil je z roko, otresel se vsega in stopil k Stružcu. Ali ta je hrčal in buditi ga ni hotel. Vsedel se je na stol in razmišljal, kako naj zadovolji Ani. Vijoleta se je vsedla k Ani, gledala ji v oči in čez nekaj časa dejala: »Ti ne delaš dobro. Moreš si misliti, da njega lahko potrpežljivost mine.« »Meni je vseeno,« je odgovorila Ana in vstala. »Jaz sem ga že Bita in nič mi ne bo žal, če greva vsak po svojem potu.« »Ti si neumna.« napočil dan. Ob 10. uri 30 minut je navalila naia Šestnajsta torpedna divizija na sovražnika ter izstrelila v neko oklopnioo, ki je bila podobna »Peresvjetu«, dva torpeda. Oklopnioa se je takoj potopila. Drugih uspehov nismo mogli dognati; zjutraj pa smo opazili, da je izmed ruskih ladij izginila ena oklop ica in da »Sebisto-pol« in neka druga ladja od tipa »Dane« nista več mogli rabiti svojih strojev. V petek 24 t. m. se je sovražno brodovje zopet vrnilo v luko. Zadnja ladja je ob štirih popoldne dospela v varno pristanišče. O isti stvari se poroča iz Londona: Ker se japonsko brodovje 23. t. m. ni pojavilo pred Port Arturjem, je admiral Vitheft sklenil, da vdere a svojimi ladjami iz pristanišča. Ladje so ob 5. uri popoldne zapustile luko in so bile cb sedmih že formirane v bojni red. Kakor se čuje, je mala poškodba na stroju in krmilu na dveh velikih ladjah poveljnika prisilil*! da je še osUl pred Port Arturjem in se usidral v zunanjem pristanišču. Skoro nato so se pojavile v obližju japonske torpedovke in so nemudoma napadle rusko brodovje. Prvi napad je bil odb t Pri drugem napadu se je potopila »Poltava«. Poveljnik je nato ukazal, da se naj ladje umaknejo v pristanišče. Križ&rke so plule naprej, oklopnice pa zadi. Te je napadla di vizija japonskih torpedovk ter poškodovala »Sebastopola« in »Diano«. Vkljub temu so poškodovane ladje priplule v pristanišče. Japonsko brodovje križari od tega časa neprestano pred Port Arturjem v daljavi treh morskih milj. Iigube moštva so na obeh straneh neznatne; velik del posadke s »Poltave« so rešile japonske križarke. »Daily Telegraphu« pa se poroča iz Tokija: Po bitki s torpedovkami je sovražnik odplul proti Enconter Rooku, kjer se je nahajal admiral Togo ter čakal trenotka, da bi na širokem morju izzval bitko. Oklopnice »Retvizan«, »Cesarevič«, »Poltava«, »Sebastopol«, »Peresvjet« in »Pobjeda« so v distancah po 200 metrov plule naprej, njim pa so sledile križarke. Ker so se Rusi umaknili in je napočila noč, je bil Togo prisiljen svoj načrt spremeniti. Nastala je tema. Togo se je s svojim glavnim brodov-jem umaknil ter odposlal proti ruski eskadri svoje torpedovke. Ruske ladje bo se tako usidrale, da so nudile tor-pedovkam le majhen cilj. Togo ni bil pripravljen na ta ruski manever, vsled tega je imel tako majhen uspeh. Zakaj je odplulo rusko brodovje iz luke? Iz Petrograda se poroča, da je pertarturško brodovje, r a vri je se po krivih signalih, ki jih je dubilo, odplulo iz pristanišča. V Port Arturju je bilo namreč razširjeno splošno mnenje, da je Skridlov iznova vdrl iz »To ni nikakŠno življenje; to je umiranje. Strah me je, prebivati v teh sobah, ker se mi zdi, kakor da sem med mrliči. Ia zdi se mi, da bom umrla kmalu. Poprej sem zmeraj vedela, da živim, zdaj pa ne vem, kaj se z mano dogaja.« »Molči, molči; ti si še neumna« V sobo je spet stopil Košir. Obraz mu je sijal od veselja. Aua ga je začudeno gledala, ker je bila radovedna, kaj bi se bilo zgodilo. »Ana, ali bi hotela potovati v Italijo ?« Obe sta vrisknili in skočili k njemu od veselja. Koširju se je srce zadovoljilo, ko je videl, da se Ani ustnice nabirajo. 11 tuhtal je, da bo razveselil svojega »hudiča« in sam bi tudi rad nekam odšel. Zmenili so se, kdaj bi šli in vse potrebno. Za gospodarja so izbrali Stružca, a oni trije bi odšli in Ivanko ni tudi sabo vzeii. Ženski sta skakali od veselja in ploskali z rokami, a on je bil zadovoljen. Ana je tekla v sobo StružČevo, da mu naznani veselo novico. Stru-žec je spal na oguljenem kanapeju in z odprtimi usti smrčal. Dolgi, neurejeni lasje so mu padali čez oči do nosa. Vladivostoka. Ruska eskadra je torej odplula is pristanišča ■ namenom, da bi se združila s vladivostoškim bro-dovjem in adm Toga prisilila na širokem morju k pomorski bitki. Ruske ladje pa 80 naletele na japonsko brodovje ter prepozno sprevidele, da so postale žrtve zmote in prevare. Iz tega vzroka so se tudi jadrno umaknile v varno pristanišče. Poraz generala Kurokija. Že včeraj smo poročali, da je dcŠla v Berolin vest, da se je generalu Miščenku posrečilo občutno poraziti Kurokijeve čete. Dodatno se sedaj poroča iz Petrograda, daje Mi scen ko v četrtek s 9stotni-jami kozakov, z 2 baterijami in tremi polki obšel desno k r i 1 o K u r o k i j e v e a r m a d e inje popolnoma porazil. Poraz Kurokijeve armade je, kakor se zatrjuje v Petrogradu, zelo težak. Admiral Uhtomski mrtev? Po poročilih iz Londona ae je v četrtek na oklopnici »Poltavi« potopil tudi admiral Uhtomski. To je tisti admiral, o katerem so razni Lati pisali, da je izdal domovino, povzročil, da se je potopil »Petropavlovsk« in katerega so radi teh zločinov že obesili v — Petrogradu. Takšne laži se trosijo o Rusih v njim sovražnih listih! Pred Daljnim potopljena japonska ladja. Včeraj smo priobčili iz Berolina brzojavko, da se je pred Daljnim potopila neka japonska vojna ladja. Ta vest se sedaj potrjuje tudi iz Petrograda. Iz Liaojanga je namreč došio zanesljivo poročilo, da je 23. t. m-velika japonska vojna ladja — najbrž oklopna križarka — 20 milj pred Daljnim zadela ob rusko mino in se potopila. Izpred Port Arturja. »Dailv Express« poroča, da so Japonci v četrtek tudi s suhe strani napadli Port Artur. Uspeh še ni znan. Včeraj zvečer je došio poročilo, da se je te dni pred Port Arturjem tudi potopila neka japonska torpedovk a Na postaji v Port Arturju pa je baje eksplodiral podzemski rov in ubil okoli 100 vojakov. Toda ta vest Se ni potrjena. Ruski uspehi v Mandžuriji, General Saharov poroča, da so ruski voji Japonce pri Siakhotaru prisilili, da so se umaknili iz svojih pozicij. Ker je med tem časom dospelo ca bojišče več novih ruskih oddelkov, so Rusi napadli celo japonsko fronto. Sovražnik se je v največjem neredu umaknil. Ob 1. uri popoldne bo Rusi zavzeli vas Siandiavo, odkoder bo se s topovi streljali na bežeče Japonce, ki so se umaknili do Erilhoona. 22. t. m. so kozaki pri Lindiaki iz zasede napadli japonski voj in mu povzročili velike izgube. 22. t. m. so »Hej, doktor!« je vpila in ga tresla za roko, nakar je Stružec prestrašeno pogledal in skočil pokonci. »Kaj spiš dan sn noč in ni te nikoli na spregled?« »Ravno prav, da si prišla. Odkar sem tukaj, zmerom pazim, da pridem s tabo do besede, a zmerom se izogiblješ.c »A si že spet začel otročajiti,« je rekla in se obrnila, da odide. Ali dr. Stružec ji je zastavil pot in oči so mu divje vzplamtele. »Nikamor, dokler se ne domeniva!« »Ti si neumen; bdži!« je skoraj vpila in mu se hotela ogniti in izviti. Ali zgrabil jo je a svojimi koščenimi rokami in jo posadil na kanape. »Tukaj boš sedela.« Ona je ostala sede in radoveden pogled vprla v njega. On se je tudi prisedel k nji, objel jo okrog vratu in začel: »Ana!« ... Nato je vprl naravnost grozni pogled v njo in roke so se mu tresle. »Kdaj pride tisti Čas, da spet spoznaš, da sem jaz najboljši in se k meni povrneš?« »O ti bebeo! Misliš, da sem neumna!« se je norčeval« in pustila, da jo objemi je. Rosi napadli Japonce pri Ajajmianiji ter jih po ljutem boju pognali v beg Japonci so imeli zelo močne pozicije. Japonska armada je obenem zapustila utrjeno mesto Kuajisensiau. Ruska in japonska civilizacija. Razni Rusiji sovražni listi, ki smatrajo za svojo nalogo, da Japonce v tej vojni kolikor mogoče poveličujejo, se ne sramujejo trditi, da je izmed obeh vojujočih se držav pravzaprav civilizovana samo Jjponska, da je torej jap-n-ka vojna proti Rusiji — borba civilizacije proti barbarstvu. Kako misijo o tej svoji »civilivaciji« Japonci sami, je razvidno iz razprave japonskega prefesorja Kuvakamija, ki piše v nekem znanstvenem listu, kakor posnemamo iz »Rasa«, o tem predmetu takole: »Vojna Japonske proti Rusiji — je vojna za civilizacijo! Kako nespametna trditev je to! Rusija je že dala toliko slavnih mož znanosti in umetnosti, toliko genijev svetovni literaturi, da se ji mi ni od daleka ne moremo primerjati. Dokler mi nimamo m ž, kakor Lermontova, Puškina, Tolstega, Turgeceva, Dostojevskega, Gončarova in drugih, ne moremo govoriti o pravi svoji civili« zaciji! Pri nas je pač doma civilizacija telesa, ne pa duha!« — Tako japonski prefosor! Kako pa govore evropski japanoOli? Ti pa hočejo biti »papstlicher als der Papst selbst«. Nemci na Češkem se organi-zujejo. Praga, 27. junija. Včeraj je bil ustanovni shod nemškega narodnega sveta za Češko. Zastopane so bile vse nemške stranke: agrarci, ljudska stranka, napredna stranka, krščanski sooialci itd. Za predsednika narodnega sveta bo si izvolili dvornega svetnika dr. Jo s. Grohmanna v Pragi. — V očigled takim složnim nemškim pripravam pa je ravnokar posl Prašek v imenu čeških agrar-oev sklical protestni shod proti politiki Mladočehov. Shod se je izrekel celo proti paroli Mladočehov o edinosti vseh strank. n Hrvaški - poslanec v ogrskem državnem zboru. Budapešta, 27. junija. V današnji proračunski debati je govoril cele tri ure madjaronski posl. Stjepan K o-vačevic* kot zastopnik — HrvaŠke. Govoril je najprej o tem, kako opozicija že par let napada hrvaške poslance, Češ, da se ne brigajo niti za interesni boj Ogrske proti Avstriji, niti za dosego narodnostne države. Govornik je izjavil v imenu svoje stranke, da so Hrvatje s stremljenjem Madjarov vedno sinipatizovali ter se hrvaški poslanci zavedajo svoje dolžnosti, da morajo varovati ogrsko državo. Glede armad-nega jezika je govornik mnenja, da se to vprašanje ne da rešiti ne z obstruk-cijo ne z robatimi napadi. Njegovo stališče je to, da se v ogrskem delu »Aua!« je izustil strastno, ali obenem bolestno in roke so se mu še bolj tresle. »Ne bodi prismojen; tako ne umna še nisem, da bom šla k tebi stradat, a zraven me boš še pretepal.« »Ana! Tega ne morem več prestajati; nekaj se mora zgoditi.« Oči so se spet z divjim sijajem uprle v njo, ali ona je mirno in brez strahu prenašala ta grozni pogled. S3 ponorčevala se je: »Kaj se bo zgodilo?« Nato se je stresel Stružec, skočil od nje in v roki se mu je zasvetil dolg, oster nož. Ana je ostala mirna; toliko, da se ni smejala. »Glej, Ana! A ti je znan ta pi-pec? Ali on, ali ti, ali jaz; nekaj se mora zgoditi. »Oh, ti st grozen bebec! Varal si me prvič, da sem šla k tebi, a drugič me več ne baš.« »Torej me nikakor nočeš?« Ton teh besedi je bil grozen. Skočil je proti nji in zamahnil z nožem, ali v mahu se mu je roka sama ustavila, padel pred njo in proseče vzdihnil: »Ana!« Ona se mu je zepat smejala, ker je bila že vajena tega, dokler je živela z njim. Ni samo enkrat izvlekel noža, da jo armade mora uvesti madjarsko poveljevanje, toda obenem se mora tudi v hrvaškem delu skupne armade uvesti hrvaščina. Za uvedenje hrvaščine ni tehničnih ovir. Saj se je hrvaška deželna bramba pod hrvaškim poveljevanjem izborno izkazala pri okupaciji Bosne in Hercegovine. Nadalje je govo ril o državnopravnem razmerju med Ogrsko in Hrvaško ter imenoval izdajalce tiste Hrvate, ki hočejo tu vezi med Ogrsko in Hrvaško raztrgal Državna oblast je dolžua (?;, da taka stremljenja v kali zaduši. Zato tudi u prav (?), ako se tako postopanje državne oblasti imenuje tiranstvo ali zatiranje svobode. Toda ogrska drŽav i tudi ne more od Hrvatov ničesar dru zega zahtevati, kakor da smo Hrvat; verni in odkriti državljani. Ne m pa se od nas zahtevali, da se odp-vemo svoji hrvaški narodni eksisten-ker se Hrvatov nikakor ne sme prič vati med narodnosti, kakor so na <1 skern, temuč Hrvatje so narod. Govornik je nadalje rekel, da si Ogrske ni ■ goče misliti brez Hrvaške ; posel. • brez hrvaškega Primorja bi Ogrska mogla obstati. Povedal je tudi, da je poprej na Hrvaškem ogrska za*: kot državna zastava splošno rabila, dočim je veljala hrvaška zastava za narodno znamenje. Narodne ogrske barve so bili tudi v zagrebškem pitlu splošno priljubljene ter so jih procesijah javno nosili. Sedanja hi ška duhovščina pa Ščuva ljudstvo ja\ k sovraštvu, k vstaji (?) in k odpa (?) od ogrske države. Govoreč o r merju med Srbi in Hrvati je rekel, da so Srbi ravno tako dobri ogrski (?) državljani kot Hrvatje. HrvaŠki uradL store vse, da bi napravili razmerje n Srbi in Hrvati ugodno. Potem je do zoval z zgodovinskimi akti, da Ogrska in HrvaŠka bili vedno vzpon samostojni državi in da je hrvaški želni zbor direktno razpravljal s k ljem. Hrvaška je samostojna država, z utemeljenimi zgodovi s ki m i pravicami. Razmerje n. I Ogrsko in Hrvaško bo ostalo dobro le tedaj, ako se bodo zakonite pra\ HrvaŠke na vseh straneh rešpektovu . Govornik je zahteval, n a j se m a d j a r-ščina vpelje v hrvaške Šol, toda tudi na Ogrskem se naj goji hrvaščina. Hrvaščina se mora vpošte tudi pri ogrskih državnih železnicah i pri potnih listih v inozemstvo. S govor je zaključil s hvalospevom ministrskega predsednika grofa T i -Češ, Hrvatje ga poznajo kot poŠtei. in odkritega moža, ki zasluži pop zaupanje, zato pa bodo njegovo vi. tudi odkrito in požrtvovalno podpi: Položaj v Macedoniji. Carigrad, l?o\ junija. Vsled jave turške vlade so začeli maced< ski odbori zopet živahno akcijo. V okraju Kumauovo se je pojavila m bolgarska četa, ki jo vodi šele nedavno pomiloŠČeni bolgarski begun. HT Dalie v prilogi. zakolje, a vsakikrat mu je roka omahnila in trepetal je pred njo. »Oh, ti otrok! Skoda, da s. tako star!« On se je zopet zravnal na k v nape in zamišljen ostal. Ni poslu* kako mu je razlagala o potovanju v Italijo, da bo šla Vijoleta tudi z njim, a on da bo ostal za gospodarja. Ii oči ji je sijala radost pri tem pripovedovanju in vsa duša ji je vpila: »V Italijo, v Italijo!« Vzdignila se j« in skoraj stekla iz sobe. »Danes bomo pa za slovo pilit kar 86 bo dalo,« je zavpila, ko je spet prišla nazaj h Koširju in Vijolcu. Tudi Iranka je bila notri in o.c sta jo začeli poljubljati. Bila je šestnajstletna, lepa deklica, črnil oči m težkih trepalnic Tudi njo ao poklicali s sabo, a ona je veselo sprejel« poziv. »Kako se imata z lakši mene se izogiblje?« je vprašal Kočir, a ona je zardela in tiho rekla: sJisi se na me.« »Zakaj?« so vprašali vsi. »Zato ker sem nevtralna proti An. i »Uh! To mora biti misijonar« je opomnila Ana. »A drugače je lep fant«, je dodala Vijoleta. Priloga ..Slovenskemu Narodu" št 145, dne 28. junija 1904. Carigrad, 26. junija. Včeraj je sprejel sultan v avdijenci bolgarskega diplomatiČnega zastopnika NaČovića. Sultan je laskavo govoril o knezu Ferdinandu in o bolgarski vladi ter je naročil Načoviču, naj izroči knezu sultanova Čuvstva in prijateljstvo. Carigrad, 27. junija. Generalni nadzornik Hilmi paša je priporočil turški vladi, naj sprejme načrt o odpravi desetine, kakršnega je izdelal s civilnimi agenti. Sofija, 27. junija. Bolgarski listi dobivajo vsak dan nova poročila iz Macedonije, da se je položaj Bolgarov v Macedoniji zelo poslabšal. Turki počenjajo razne grozovitosti, a obmejue turške oblasti zabranjujejo vrnitev v tlomovino takim Bolgarom, ki so pomi-lošeeni. Pruski zakon zoper Poljake. Bero lin, 27. junija. Danes je i slauska zbornica začela z drugo razpravo o takozvanom naselbinskem za-■u, ki ima namen, da Poljakom one-uoča pridobivanje ozemlja in nase ljevanje. Proti zakonu so govorili posl. S wirzyuski (Poljak), Roeren (cen trum), Dziembovski (soc. demokrat), in Traeger (svobodiselna ljudska stranka.) Posl. Roeren je izjavil: Odklanjamo predlogo, ker nasprotuje načelom prava in pravičnosti ter pomeni grozno osornost zoper poljsko prebival-. Predloga pa je v nasprotju z ostavo. Za načrt sta govorila tudi ministra H a m m e r s t e i u in S c h o n-; e d t. Kartuzijanska afera na Francoskem. Pariz, 27. junija. Prijor kartu-zijancev, ki je najbolj širil bajko o podkupljenju Combesove vlade, ni prijel na opetovano vabilo pred preiskovalno komisijo, temuč je poslal pismo, v katerem se brani povedati ime ti-ga, ki je zahteval od njega denar dovolitev avtorizacije. To kaže dovolj jasno, da je bila cela zadeva hudobno izmišljena. Marokanska roparska politika. London, 27. junija. Ropar Rai-je izpustil ameriškega milijonarja I rdicarisa in njegovega angleškega zeta. Anglija in Zedinjene države pa poslale maroškemu sultanu nujne zahteve, da mora roparja kaznovati. Skoraj neizogibno je, da bodo sultanovo prestolnico zasedle velesile. Pozor! Dopis iz Ribnice Ta članek pišemo zgolj iz gosposkih ozirov, torej iz ljubezni do na-E i knieta-trpina, kateri nima vpogleda v stvari, ki se izključno njega tičejo. Ko bi bil imel ribniški kmet vpogled v račune, ne bi se bila zgodila znana e aja ribniškega in dolenjevaškega k asuma. Konsuma sta propala, nekoliko krivcev je bilo obsojenih, a pravi krivci so jo odkurili na boljše fare ter hvalo pojo škofu Antonu. A ti kmet, si ostal še na svojem domu, trpi za grehe onih po ječah ter štej svoj težko prisluženi denar za katoliško organizacijo „Združimo se". Je-li to tudi božja volja, da se bodo morali pošteni ljudje po ječah potikati zaradi BreŠarjev in Žužkov. Govorite in razložite stvar! Konsumi so šli rakom žvižgat, zapustili pa so za sabo težko rak rano na narodnem premoženju, ki bode imela za nekatere usodepolnih nasledkov. In kdo je kriv, dragi kmetje ribniške doline, teh groznih nasledkov? Na to vprašanje si odgovarjajte sami! Kakor rečeno, konsum v Ribnici je prenehal, Brešar mu je kupil bil hišo na račun zadružnikov ter napravil ugodno kupčijo za prodajalca. Udje so nestrpno pričakovali, kdaj se njih štacuna preseli v lastne prostore, a božja vsemogočnost je hotela drugače in zadruga je preminula, predno se je izselila ter še v oporoki testirala hišo Št. 3 in 4 »Hranilnici in posojilnici" kot najbližji krvni sorodnici. Sedaj ima ravno take sitnosti „Hranilnica in posojilnica44 s to testirano hišo, kakor jo je imel prej konsum, kajti hiša stane 11.000 gld., obresti znašajo 495 gld., a v najemu je za 500 gld., od te svote odpade dobra tretjina za najemninski davek, to je 166- , gld. Ako se od 500 gld. odbije 166*66 gld., ostane za najemščino le še 333-34 gld., primanjkuje v vsakoletno pokritje 16666 gld. Ta račun smo za »Hranilnico in posojilnico" zelo ugodno sestavili, kajti, ako bi se sešteli različni stroški, tako n. pr. poprava in dozi-davanje, asikuracija, 5% naklada na vodo, dimnikar itd., bi bil primanjkljaj še večji. Recimo, da pa vse te stroške amortizira Marijina družba z veseličnimi dohodki, a gori navedeni znesek ostane nepokrit. Da je pa hranilnica in posojilnica" hišo še precej ugodno v najem dala in da ima pri vsej tej ugodnosti še samo 166.66 gld. primanjkljaja, sledi iz tega, ker je hišo dala v najem trgovcu Vendelinu Staretu, kateri se je vrgel iz golega krščanskega prepričanja posojilnici v naročje, češ, da s posojilnico on stoji in pade. Radi tega, kar bodemo še pojasnili, prosimo, da nam gospodje iz tarovža pojasnijo, v kaki zvezi je g. Vendelin Stare s posojilnico? Da se ne bode z odborniki kaj takega pripetilo, kakor pri konsumih, svarimo predsednika gospoda lica, da naj bo na straži, ker lahko se mu pripeti, da pride ob par tisočakov. Akoravno je premožen mož, bi bilo vendar škoda. Traven jo bo že o pravem Času popihal. Govori se namreč marsikaj in ljudski glas — božji glas. Ko se je naselil g. Vendelin Stare v Ribnici, se je vedelo, da nima posebnega premoženja. Kaj in koliko mu je gospa prinesla, ne vemo. Naročava najrazličnejše blago ter ga plačuje sproti. Sedaj je zagonetka, odkod denar in ravno tu pride ljudski glas do veljave, da mu „Hranilnica in posojilnica" denar za blago posojuje, on pa skupljeni denar v posojilnico vrača. Recimo, da je g. Vendelin Stare poštenjak od nog do glave, to pa še nikakor ni zadostna garancija, da bi mogel tudi pri najboljši volji spolnjevati svoje dolžnosti napram „Hranilnici in posojilnici". To smo hoteli pribiti; g. Travna, kateri ima pri vsem tem glavno besedo, pro simo pojasnila v lepši obliki. P. S. Zadružniki „Hranilnice in posojilnice", za htevajte vpogled, sicer pa mislimo, da bodete previdni, kajti kogar gad piči, se še martinčka boji. Justus. »Le nič se ne boj!« jo je Ana tolažila. »Č^ te pu^ti, ssj jih imaš lahko deset drugih. Le počakaj, v Italiji bes videla drugače lepe fante.« Ivanka ni bila teh misU, ker je ljubila Jakaeta in vsled tega ji je biio stalo aa njega. A teh misli se je otresla, ker tudi v nji je vpilo: »V Italijo!« — Stekla je na hodnik, kjer Be je šs razgovarjal Jakše z Elviro in mu povedala z veselim obrazom, ali iznenadila se je, ker Jakšetov obraz je ostal hladen pri taki radostni novici. »S kom bos šla ?a jo je vprašal »Z očetom.« »A s kom bo šel oče?« »Z Ano « »Potem zbogom, srečen pot!« je rekel in se nejevoljno obrnil na drugo stran. »Menda ti ni prav, da grem « »O, ne! Še veseli me, da greš * tako imenitnim spremstvom«, je odgovoril pikro. »Torej mi ne pustiš?« je vpra sala žalostno in solze so ji stopile v oči. »Saj pravim, da me veseli, da greš s tako imenitnim spremstvom.« »Ali si čuden! A jaz grem vseeno, Čeprav ne moreš videti, da sem z njo. Meni je vseeno ta ali ona, mati mi nobena ni.« »Z bogom, ali za vedno srečen pot!« Razmišljala je nekaj časa, kaj naj stori. V noiranjosti svoji je slišala dva glasa; eden jo je zadrževal, a drugi je glasno vpil: »V Italijo, v Italijo!« Zadrževala jo je ljubezen, ali silna želja za potovanjem je bila jačja in mislila si je: »Če me pusti, dobim lahko deBet drugih « Odšla je, a za njo je še rekel Jakše: »Mislim, da to jabelko ne pade daieČ od jabir.ne>« a ona se ni zmenila za to. Drugi dan na vse zgodaj je bilo na dvorišču vpitja in smeha. Košir je bil elegantno oblečen, a ženske poBebno. Nalagali so se na kočijo, ki jih bo peljala do železnice. Dr. Stružec je bil zelo sentimentalen in ni se klanjal, kakor je bila njegova navada; še poslušal ni na Koširjeva naročila, kako naj gospodari. Večkrat se mu je oko ustavilo na Ani, ki je bila razigrana od veselja in v resnici lepa. »Zbogom, zbogom!« se je glasilo in kočija je cdrdrala; ostal je dr. Stružec kot gospodar v gradu. (Dalje prih.) Dnevne vesti V Ljubljani, 28. junija — Romanja na Brezje. Vera in politika sta dve popolnoma različni stvari, ki nimata druga s drugo ničesar opraviti Odkar pa hoče duhovščina v posvetnih rečeh gospodovati, od tedaj zlorablja vedno vero za to, da lovi narod na svoje limanice. Na pošten način, bi klerikalci pač nikdar ne prišli do cblasti, kajti tudi najbolj priprosti človek bi spoznal, da je klerikalizem sieparatvo in nesreča za vsak narcd. Prav zato, ker klerikalci vedo, da z argumenti, z dokazi in z dejanji ne morejo zvabiti naroda na svojo stran, zato se odevajo s plaščem vere, zato zlorabljajo narodovo religioznost za svoje umazane namene. Prav sedaj pripravljajo klerikalci zopet nekaj takega. Dne 4 julija prirede velikansko romanje na Brezje, romanje, ki naj služi klerikalnim političnim namenom. »Romanja« so specifično katoliška razvada in služijo vedno le v to, da se ljudi versko fanat'zuje in da se jim mošnjički olajšajo. Nekatere slavne »božje poti« imajo uprav mi Ikonske dohodke, kar pač kaže, da je človeška neumnost res najdražja stvar na svetu. Sedsnje romanje, ki ga mimogrede imenujejo tudi »vseslovenski shod«, ima prav posebno očiten političen značaj. Klerikalci pač spoznavajo; da to M med priprostim narodom vzlic vsi duhov niški agitaciji vendar le rase odpor proti klerikalizmu, in zato skušajo s podvojenimi močmi z verskim in političnim fanatiztranjem ohraniti narod v svojih pesceh. Kar se odkritim in poštenim potom ne da doseči, to hočejo klerikalni hinavci doseči z zvijačo. Namen p*Č posvečuje sredstva. Ni naša stvar, preiskovati, če se sme^io verske po božnosti zlerabljati za umazano politično agitacijo, to prepuščamo škofom. Co je njim prav, je nam tudi prav. Če škofje puste, da zlorabljajo duhovniki vero za politično agitacije, bodo pač moraii nositi posledice. Sicer pa so kJ^:rik*i!ci v veliki zmot«, č • menijo, da j m bodo take priredbe prinesle reetnih in trajnih koristi in zato nas tudi njihovo politično romanje Čisto nič ne vznemirja. — Harilov ukaz zastran zagrebškega vseučilišča je v nemškem taboru prouzroČil velik vihar in zdaj treskajo nemški politiki in nemški listi, da je kar veselje. To vpitje je prav bedasto, kajti kar je ministrstvo odredilo, to se Nemcev Čisto nič ne tiče. Hartel je dovolil, da pravniki iz Dalmacije in iz Istre lahko študirajo v Zagrebu. Storil je to, ker je v teh deželah veliko pomanjkanje pravnikov. Nemščina v teh deželah niti deželnonavadni jezik ni, dočim je znanje hrvaščine in italijanščine neizogibno potrebno. V take dežele, kjer je treba znati kar dva tuja jezika in sicer dobro in temeljito znati, pač nemški uradniki ne bodo nikdar silili, tem manj, ker se n. pr. celo jezikovno kvalificirani Slovenci z rokami in z nogami branijo služb v Istri in Dalmaciji. Za uradniška mesta v teh deželah je pač dobiti samo domačine, teh je pa prav zaradi tega tako malo, ker se ne upajo iti na nemška vseučilišča, kajti njih znanje nemškega jezika je skrajno pomanjkljivo. Kar je dijakov iz teh dežel študiralo doslej na nemških univerzah, skoro vsi so delali državne izkušnje v Gradcu, kjer jim je dovoljeno, da napravijo izkušnje v italijanskem jeziku, ne da bi jim bilo treba dokazati znanje nemškega jezika. V zadnjih letih je vlada vedno v zadregi, ker je čedalje težje dobiti ljudi za izpraševalno komisijo v Gradcu, ki so zmožni italijanskega jezika. Javna tajnost je, da dijak, ki govori hitro in gladko italijanski, lahko v Gradcu napravi skušnjo tudi če ničesar ne zna. Treba je le, da prav hitro govori, profesor itak ne zna tako dobro italijanski, da bi mu mogel slediti. Pomanjkanje uradnikov v Istri in v Dalmaciji in smeŠno-žalostnc razmere pri izpra-ševalni komisiji v Gradcu so dale povod, da je učno ministrstvo izdalo svoj nkaz, NemŠkonacijonalni profesorji v Gradcu in na Dunaju se temu nekaj upirajo. Upamo, da jim bo znalo ministrstvo pojasniti, da v ti zadevi sploh nimajo ničesar govoriti. — Ravnopravnost na železnicah« Te dni so prišli na dolenjski železnici v promet dvojezični slovensko-nemški vozni listki, kar s posebnim zadoščenjem beležimo. To je prvi korak do ravnopravnosti na železniških progah, ki vozijo po slovenskem ozemlju. Sedaj naj še Železniška uprava skrbi, da se tudi v vozovih nadomestijo samonemški napisi in razglasi z dvojezičnimi slovensko-nemškimi. Pričakujemo, da bo temu lepemu zgledu v najkrajšem času sledila tudi Gorenjska železnica in da se tudi Južna železnica ne bo več upirala izvedbi popolne ravnopravnosti na progah, ki teko po slovenski zemlji. Zlasti je treba poskrbeti, da bo uprava Južne železnice že vendar enkrat dala napraviti dvojezične napise na postajah po Štajerskem in Primorskem. Merodajni faktorji, v prvi vrsti štajerski poslanci, se naj energično pobrigajo za to. Saj je vendar pravi škandal, da od Spielfelda do Zagorja na Kranjskem ni na železniških postajah niti enega slovenskega napisa, dasi je to ozemlje izključno slovensko. Ako je Južni železnici dober slovenski denar, naj se tudi ozira na naše zahteve in spoštuje ravnopravnost. Kdor vedno le jemlje, naj tudi kaj vrača ! — Kazen v Marijini družbi na Jesenicah. Katoliško delavsko društvo na Jesenicah ima svoj »tamburaški klub«, ki sloni pod komando kaplana Zabreta Ti tamburaši sedaj štrajkajo. Zakaj da štrajkajo, tega ne vemo; morda jim jeSušteršič Krekova polenta začela presedati, letina pa je, da katoliški tamburaši štrajkajo. Ševe, da tu nič ne opravi ničli; Glavič ali ljubljanski poba Gostinč&r, z.to je tudi župnik Zabukovec sam poskusil, napraviti red in mir. Ponuditi se je moral menda precej močno, ker je še pozno ponoči i katoliški društveni dvorani rargrajal Izvedeli smo, da je fajmošter Z*bu-kovec zahteval, naj se vsi štrajkujoči tamburaši vpišejo v Marijino družbo; skoraj gotovo za kazen. Tamburaš, so se branili, a tolažil jih je apostol Peter Rozmsn, rekoč: »Fantje, kar vpišite s« v Marijino družbo«. — »A, tam se mora preveč molit«.« Peter: »Saj sem jaz tudi vpisan, pa nikoh nič ne molim« Petrove besede so obudile splošen smeh. Mi pa pristavimo: »Peter, ti si Marijin otrok, pa nič ne moliš? Tedaj si ti prvi pristaš LuciferjeVt ker si sam reaei: »Ne bom mu služIl — Bogu! Ne bom se zgc-varjal — z Bogom.« — Peter, Peter, ti si skala, a na tj skalo ne bomo zidali hiše božje. — Devičarjev ni! Skc f so je v Postojni pritoževal, da imajo Marijine družbe tako preklicano malo deviških Članov. Čestitamo Postojne.: m in sploh Notranje t m, dr* se je škof zaradi njih pr.tožil, kajti kolikor manj je kje hinavskih devičar-|ev, toliko več je med fanti spodobnih ljudi. — Podlost celjske nem-škutarske sodrge. G. dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celju, čigar neumorna žilava delavnost je obče znana, si leta sem ni dovolil nobeno leto počitka, tako da je, ker se tudi železo obrabi, postal utrujen, in mu je posebno Želodec slabo deloval. Povprašani univerzitetni profesor g. dr. Miiller v Gradcu svetoval mu je, naj pusti vsaj za en mesec vse skrbi in posle, ter najbolje, da pride v sanatorij „Meer-scheinschlo8su v Gradcu, in potem gre za nekaj časa v čisti gorski zrak. Na tak način bo utrujenost popolnoma nehala in želodec bo spet svoje funkcije opravljal. Dr. Dečko je nasvet ubogal, ter vstopil za par tednov v omenjeni sanatorij, v katerem se izborno počuti, tako da se koncem tega tedna že vrne popolnoma Čvrst domu. In kaj so si iztubtah celjski nemškutarski fa-loti? V svoje liste „Deutsche Wachtw, „MarburgerZeitungu, „Grazer Tagblatt" in baje tudi v dunajske liste spravili so notico, da se je g. dr. Dečku pamet zmešala, da so ga spravili v neko zdravilišče. — Kdor pozna neizmerno prav- cato pasjo podlost celjskega nemšku-tarstva, kateremu je vsako sredstvo in vsaka laž dobra, če bi se le kakemu slovenskemu narodnjaku kaj škodovalo, se ne bo čudil nad to njihovo infamijo, zlasti kdor ve, daje ravno prizadevanje dr. Dečka prizadjalo spodnještajerski nemškutariji neusmiljene udarce. — Edino, kar pošten človek more imeti proti celi nemškutarski stranki, je skrajno zaničevanje. Niso vredni niti toliko, da bi človek pljunil nanje. — Učiteljske spremembe na Štajerskem. Učiteljica na Teharjih pri Celju, Olga Si t ti g, je postala meščanska učiteljica v Juden-burgu; za nadučiteija v Kapli je imenovan Jos. Widmoser, dosedaj učitelj v Marenbergu. Stalne učiteljice so postale: Adela Fabiani od Sv. Andraža v L^sko^cih z*. Loče, Roza Lapajnć v Cirkovoih in Eliza Kukovec v Stoprcah. Službi menjati Be j« dovolilo učiteljici Ljudm.U Mesar v Dramijah a učiteljico Pavlino pl. Ziernfeld v EUkv8tr*iJ pri Tolminu. — II. zlet slovenskega Sokolstva. Spored II slo?enakega v-esokolskega zleta v stolnem m»atu Ljubljani v dneh 16.t 17. in 18 julija 1904. V soboto, dne 16 julija: Sprejem gostov, ogled Ljubljane in maii izleti v bližnjo okolico Zvečer ob 7. uri: Seja tekmovaimh sodnikov v »Narodnem domu«. Ob 8. uri: Veliki koncert slav. »Glasbene Matice« pod vodeivom koncertnega mo;air dne 7. avgusta; Kadivnikova koči na Golici se otvori najbrže konec meseca avgusti, koča na kam-D škem sedlu pa konec poletja. — Strašen uboj. Kolar Janez Jerin z Vrha, občina Kandrše v litijskem okraju, je bil na dan svojega godu seveda pijan, kakor je to pač dobra katoliška navada. V pijanosti je napadel svojo ženo s sekiro in jo ubi 1. Potem jo je položil na koc in ji prizadejal nad 7 0 rau s sekiro. Trije otročiči so gledali početje svojega dobrega in vernega očeta. Ko je starejši deček prosil očeta, naj neha, je oče hotel tudi njega ubiti, a fant je zbežal. Čini so prišli orožniki, je Jerin začel tajiti in je vso krivdo zvračai na svojega prijatelja Simona Senčarja iz Poljan v brdskem okraju, s katerim je tisti dan pijančeval. Zdaj sta oba v zaporu. Priporočamo čitateljem, naj z ozirom na take slučaje premišljajo, kako katoliška konfesija naše dobro in verno ljudstvo blaži. — Telovadno društvo „Zagorski SokoS" priredi s sodelovanjem Trboveljskega tambaraškega društva „Zvonu in zagorskega pevskega kluba v nedeljo dne 3. julija ob 3. uri popoldne na vrtu gospe Marije Medve dove veselico. Vzpored: telovadba, tam-buranje in petje. — Slov. akad. društvo „Ilirija" v Pragi ima svoj II. redni občni zbor dne 28. t. m. v restavra ciji Karlovo nam 27 ob 8. uri zvečer. — Okradeni Amerikanci. Na p trn k u »Slavonia«, ki je last Cu-nard-družbea in ki je dospel 25 t m. iz Novega Yorka v Trst, je bilo pet Slovencev, kateri so bili vsi okradeni. Jos'pu Juriiču iz R.čic, Primorsko, je bilo ukradenih 60 dolarjev, to je okrog 300 K, Antonu Ašu iz Drenja, Dolenjsko, 100 K, Josipu Babicu iz Sela pri Kostanjevici revolver, ura in britev, ostalima dvema pa ncž; hlače in pas — Oče z dvema sinoma ponesrečil. 581etni Matija Ursio iz Rovne na Primorskem je s svo jima sinom 31letnim Ivanom in 18 letnim Franom popravljal nekje na Koroškem neko pot. Bežali so pred nabt^lim viharjem pod most Čez Bistrico ia tam vsi trije ponesrečili. — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dežel, sodišču. 1) Franc Sifrar, posestnika sin iz Žab niče je pri tepežu v noči na 10. mal. travna v Zabnici z motiko udaril Franceta Gorjanca in mu zlomil dlansko kost za levim mazincem. Obsojen je bil na 3 tedne ječe. 2) Na dve leti težke ječe, poostrene z enim postom in trdim ležiščem na mesec je bil obsojen Lov renc Miklavčič, občinski ubožec na Do-leh zaradi hudodelstva oskruni be. 3) Martin Leskovec, delavec iz Unca je poleti lanskega leta nastavil v gozdu kneza Windischgriitza in v onem gozdnem delu katerega ima logaški lovski klub v najemu, mnogo zanjk in vjel v iste najmanje 5 srn. Leskovec odločno taji, da bi bil nastavljal zanjke, le za toliko se je vdal, da je enkrat v gozdu našel že močno smrdečo srno, od katere si je le en kos odrezal in ga nesel domov. Leskovec je bil na 4 tedne ječe obsojen. 4) Fran Borin, bajtarja sin na Hudem, je svojega brata v prepiru z opeko po glavi udaril in ga težko poškodoval; obsojen je bil na 6 tednov ječe. 5) Valentin Vičič, natakar, rojen v Bitečah, seznanil se je v Hru-šici z udovljeno kuharico Heleno Pristave in jo pregovoril, da je šla ž njim v Zagreb, ker je nameraval dobiti kako gostilno v najem. A že čez štiri dni je pobegnil in seboj vzel ves Heleni Pristave lastni imetek v znesku 440 K. Sodišče ga je hudodelstva tat vine krivim spoznalo in ga obsodilo na 15 mesecev težke z enim postom na mesec poostrene ječe. — Zadnji teden mednarodne panorame. Prihodnjo soboto se zapre priljubljena mednarodna panorama do začetka šolskega leta v jeseni. V slovo nam je razstavila zadnji teden naj razkošnejša in najbogatejša mesta Severne Amerike: Filadel-fijo, Baltimore in Washington. Tu je vse veliko in drago, kakor je velik podjetni duh Amerikanov. Ulice so široke, da so v njih nasadi in sprehajališča, hiše segajo takorekoč v oblake (16 do 18nadstropne), na vsakem večjem prostoru je drag, velikanski spomenik, o prometu na ulicah in v pristaniščih pa Evropejci še pojma nimamo. Serija zelo ugaja. — Ljudska kopel. Od dne 21. maja do 20. junija 1904 oddalo se je v mestni kopeli vsega skupaj 3845 kopeli, in sicer za moške 2815 (prsnih 1113, kadnih 702), za ženske 1030 (prsnih 410, kadnih 620). — Mazgoila. Fran Faltesob, ključarski pomočnik v kurilnici na južni Železnici, je koval v delavnici neko železo, od katerega mu je od-letel kos v roko in ga zelo hudo po škodoval. —Ključarskemu pomočniku Franu Japlju pri Tdnniesu jo padlo 60 kg težko železo iz 1 m visoČine na desno ramo in ga močno poško dovalo. — V isti tovarni je tudi Fr. Lazarju zmečkalo desni kazalec, ko je preiskoval neko brizgalnioo. — Konj na VOZU. Včeraj popoldne se je peljal Kancev knjigo vodja Albert Posohl po Dunajski cesti. Na križpotu Dunajske ceste in Sod* nijskih ulic se je pa pripeljal nasproti J Tomčev hlapec Fran Rit 11 in zavil v Sodnijske ulice. Ker Bta bila naj brže oba neprevidna, in nista hotela drug drugega čakati, se je zaletel Kancev konj v Tomčev voz tako močno, da je na njem ob visel in Bta mu viseli sprednji dve nogi na eno, zadnji dve pa na drugo stran voza ter so ga le a težkočo rešili, da se ni ponesrečil. — Nesreča. Včeraj je zdeval v kozolec pri posestniku Janezu Si-mačku v Savni peči pri Zidanem mostu delavec Rok Košir iz St. Jurja v krškem okraju seno in padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo in križ. Prepeljali s ) ga do ljubljanskega kolodvora z vlakom, od tukaj pa z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Delavsko gibanje. Včeraj seje z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 7 Slovencev in 20 Hrvatov. — 20 Hrvatov je šlo iz Hrušice v Zagreb, 11 pa na Reko. — Izgubljena je ženska zlata ura, ki je imela na krovu emailirano cvetko, vredno 40 K. — Frančiška Pohetova je danes pustila na Vodnikovem trgu zavitek, v katerem je bil 8 K vreden suknjič. Ko je prišla na zaj, ga ni bilo več. — Hrvaške novce. — Novo justično palačo v Zadru so slovesno otvorili dne 26 t. m. — S koso in brusom v zapor. — V Glini je poslalo sodišče dvema kmetoma poziv, naj nastopita večdnevni zapor, s seboj pa morata prinesti — koso in brus. To je takozvana »dobra nova upava v 20 stoletju na Hrvaškem. * Najnovejše novice. — Državna zveza avstrijskih tiskarjev je imela včeraj na Dunaju občni zbor. Vladi je poslala zveza prošnjo, naj ne "daje samostanom koncesij za tiskarne. — Vojvoda Ku mb erl ands ki je podaril mestu Gmundenu poroke svoje hčere 20.000 K za neki most in za reveže. — Vojaške knjižnice namerava ustanoviti ogrski brambovski minister pri vsakem bataljonu, da se bodo vojaki navzeli iz knjig veselja in ljubezni za — službo. — Ministrski predsednik dr. Korber napravi v septembru inspekcijsko potovanje po Galiciji. V prvi vrsti obišče Lvov in Krakov. — Boj rekrutov z orožniki. V vasi Kušiću pri Aradu so v vojake potrjeni kmečki fantje razbijali po gostilnah in ulicah ter naskočili tudi orožnike z noži. Orožniki so vstrelili, in štirje srbski mladeniči so padli mrtvi, trije pa so smrtno ranjeni. * Slovanski grobovi na Meklenburskem. Kakor znano, so po takozvanem ljudskem prosa ljevaniu prišli v Meklenburško Slovani (Vendi, Obotriti). Ti Slovani so ostali do 12 stoletja pagani ter ao sežigaii svoje mrtvece. Sele, ko je Henrik Lev Slovane deloma pregnal, deloma podjarmil, morali so se uklo niti krščanstvu ter so začeli svoje mrliče pokopavati. Dosedaj pa so starinoslovci zaman iskali grobov, kjer s j Slovani shranjevali pepel sežganih mrličev ; kar je ljudstvo imenovalo napačno vendske grobove, bili so norveški in germanski grobovi, ker so se v njih našli okostnjaki. Nedavno pa se je konzerva torju dr. Beltzu, posrečilo, da je v Sttltenu pri Stavenhagenu našel take slovanske grobove. Tam je na nekem občinskem pašniku več nizkih gričkov, ki jih ljudstvo naziva hunske grobovo. Profesor Beltz je te gričke razkopal ter našel v njih mnogo glinastih posod s pepelom. .Žal, d bo te urne že močno poškodovane. * Šah z živimi podobami. Newyorški milijonar Gould je priredil nedavno blizu svojega letovišča pri Lakevodu Živo šahovo igro, ki sta jo igrala dva sloveča šahista. Kipce je predstavljalo 32 dečkov v krasni noši iz XV. stoletja. Dva he-rolda Bta s srebrnimi trobljami naznanila začetek igre in vsako na- daljno spremembo v igri. Kj je igralec vzel svojemu nasprotniku igro, tedaj je smel dotični deček stopiti na stran ter se?ti. Koncem igre ao morali premagani poklekniti pred zmagovalce. Ta igra se je tako do-padla, da je ženski šahski klub v New Yorku sklenil, da priredi podobno igro, za »kipce« pa jim bodo — oficirji. * Korejski časopis ima na prvi strani navadno prav slabo po vest na drugi str.»ni so do polovice cesarjeve naredbe, druga polovica pa je namenjena uvodnemu Članku, ki obravnava navadno sledeče predmete: »Poleti se pojavljajo čeBto kužne bolezni, leto se bliža, treba je, da prebivalci snažijo svoje hiše in odvode.« Tretja stran ima inserate, četrta stran pa evropske brzojavke, ki so vsaj 10 dni stare. Nedavno je bilo v uradnem listu čitati sledeč** dvorno notioo: »Dne 15 aprila je bila pri cesarju seja velikega sveta, kjer bo se posvetovali o zgradbi nove palače iz negorljivega materijala. Predlagalo se je v ta namen papirno testo in 1000 delavcev se najme, da bodo žvečili za maso po irebni papir.« 4 Zakopani zaklad v Oseku. Lansko jesen je policija v Oseku zaprla tri mladeniče, ki so pod ozidjem ondotne trdnjave kopali. Povedali so, da iščejo 80.000 gld, ki jih je neki njihov rojak — kopači so bili iz Sonja, in sicer jurist Crnkov ć, stru u-ar Crnković in pisar Simat — tam zakopal pred odhodom v Ameriko. Kopanje se jim je prepovedalo ter so morali oditi domov. Mladeniči pa bo Be obrnili na vojno ministrstvo, ki je ravnokar obvestilo magistrat v Oseku, da se prosilcem dovoli iskati zaklad pod pogojem, da založijo za \sak kubični meter zemlje, ki jo pre-kopljejo, 60 K varščine, da se jarki zopet zasujejo. Kopanje prideta nadzorovat odposlanca vojaške oblasti in policije. Ako bi se zaklad rea našel, napraviti se mora o tem zapisnik ter se mora poslati denar de želni Dlagajni v Zagreb v nadaljno postopanje. Brez dovoljenja vojnega ministrstva se denar ne ame dehti. Pred 20 do 21 leti je bila blizu Oseka napadena pošta; voznik in vojak sta bila umorjena, nakar so roparji izpraznili poštni voz, ki je isti dan vozil izredno veliko dena.ja v zlatu. Roparjev niso našli, a kakor omenjeni mladeniči trdijo, zakoptii so denar pod zidovjem oseške trdnjave. Samomorilec opisal smrt. Ruski odvetnik Romanovski v Tomsku je vedno povdarjal, da je Bamomor najčastnejŠa smrt za človeka, ki se bliža starosti. Nedavno je svoj nauk izvršil na sebi. Prereza! si je žile na rokah ter zapisoval občutke, ki jih je imel do smrti. N|e-gove obširne beležke končuje: »čutim se neznansko srečnega. V ustih imam sladak okus in vse je obdano z lepo modro soparo. Ne morem se premakniti, da bi si pogasil žejo. Ali ni smešno, da se je jokalo na milijone ljudi, ker se je par sto ljudi potopilo z rusko ladjo?« * Novi bog pri Mongolih. Na Altajskem pogorju žive Mongoli in Kalmuki kot ruski podaniki. Z rusko vlado s- bili zadovoljni, a zad nji čas so prišli k njim trije tuje , ki so rekli, da so proroki boga Airota, ki jih bo rešil tuje vlade ter jim pri* bojeval svobodno državo. Hitro so je zbralo okoli teh treh tujcev več tisoč Mongolov in Kalmukov, ki jih tujci drže v strahu z raznimi električnimi stroji. Tudi napovedani bog Airot je že prišel ter se naselil v puščavi, kamor ne sme nihče k njemu. Le neki starec in neka deklica, oba belo oblečena, etrežeta bogu ter posredu jeta med njim in ljudstvom. Mongoli nočejo nikomur povedati, kaj jim pripoveduje novi bog, le toliko se ve, da jim je prepovedal sprejemati ruski papirni denar, temuč morajo zahtevati le zlato in srebro. Gotovo je vse skupaj japonska spletka, da bi spravili Ruse v zadrego. * Pogumen deček. Ko je izbruhnila rusko japonska vojska bil je v neki tovarni v Daljnem Dunaj čan Karol Brauner. Mesec* svečana je nenadoma umrl zapustivŠt vdovo m 8 letnega sinčka. Vdova je s sinom takoj odpotovala z železnico v domovino. Na sibirski postajioi Ha barovsk ji je postalo slabo ter je umrla. Mali Brauner je ostal sam brez pomoči v tujem svetu, več tisoč milj od domovine. Toda 8 letni deček ni zgubil poguma, temuč je po polnoma sam potoval dalje. Po te žavnem dolgotrajnem potovanju po Sibiriji in Rusiji je prišel te dni deček zdrav na Dunaj k svojemu dedu, ki niti slutil ni, da mu je sina in sinaho pobrala smrt na Daljnem Vztoku. * Kako se pri telefonu imponira. Neki berolinski gleda-liščni ravnatelj, ki je znan po svo i samoljubno8ti. Enkrat je sprejel pri sebi nekega gledališčnega igralca, kateremu bi bil rad pokazal svojo važnost in svoje zveze v visokih krogih. Med po-govorom je zazvonil telefon na nizi Ravnatelj se je oprostil pri igralcu t -. glasno zeklical v telefon. „Tukaj sem jaz! Kdo tam? ... A vi ste ! Me / veseli, visokost! . . . Seveda, visokost, prav rad, ljubi prijatelj. Z Bogom, v: sokost, servus!u — Potem je odi*.; slušali ter nadaljeval z igralcem j>< vor, kakor da bi se ne bilo nič zgodil Slučaj pa je nanesel, da je igrale«: srečal drugi dan moža, ki je imel pri gledališču posel raznašalca in pri kulisah. Ta je vprašal igralca: Kaj pa je vendar zgodilo z vašim ravnatetjes Poklical sem ga včeraj po tele'onu / radi neke brezplačne vstopnice; a on me je venomer nagovarjal „visokost . * Deset let brez spanja. Neki mesar v Nortn Trentonu (Zerti-njene države) Be je pred 16 leti vsU I nekega strahu hipoma zbudil ter mogel tri ure ve4 zaspatL Pot* t je to ponavljalo vsako noč in vedr i je minulo več čas*, da je ropal. P desetimi leti se je n»-ko jutro hipoma zbudil in od takrat sploh ne mor več zaspati Vsa uspavajoča sredstv* nič ne pomagajo. Med 10 in 12. ur se vleže Iti ob 4 ali 5 uri rjut. vstane popolnoma okrepčan, kakor c bi bii najbolje spal. Zdrav je in • pak ter še ni bil nikoli r^eno b^l* Vsak dan se trikrat nasiti s Ereot hrano Tako poroča neki ameriški 1 - * Negalantno. N& p&riik< boulevardu je planila le^a mla dama nad nekega mimoidtčega g »poda, g* grdo opsovala ter obdela » z dežnikom. Nesrtčni mc ž je krvav ter bi bil skoraj izgubil eno < k Končno so ljudje odtrgali damo o nje žrtve ter peljali oba na poi»c j Tam pa se je dama zavedla. Oožal vala je svoje dejanje, ker gospo — niti ne pozna; zmotila se je Dj Maščevati se je hotela nad nekim drugim gospodom, ki jo je hudo r žalil. Opravičila se je s par bedami ter hotela od.ti. Tedaj pa !■ rrijel tepeai z« ramo rekoč: »O^r stite madamt. T*ko enostavno pa t • vendar ne j?re. Zmotili ate se, dobr Tem slabše za vas. Povejte h-ime, svoj naslov, in vid-bomo . . « — »T jda gospod,« rekla dama skraj.io razburjena. »\ pi re i niste craUntni!« * Misli filozofa. Iz zbirke i srečnega pesnika «>. \Vildeja povzemem sledeče izreke: „Izobraženi ugovarja drugim, modri ugovarjajo sebi-. Ljudje, ki le enkrat v življenju lju so prav površni. Kar imenujejo s\ zvestobo, imenujem jaz ali uspavaj«>u učinek navade ali pa poinankauje d mišljije. Zvestoba je za čuvstven* /i ljenje isto, kakor konsekventnost z:i intelektualno življenje — namreč pn znanje neugodnega uspeha. — Nes bičnost služi edino le za to, da piv prečuje Človeku napredek, in požm valnost ni druzega kot preostanek lastnega pohabljenja pri divjakih. Kar se imenuje greh, je dejanski t v verigi napredka. Brez greha l>i pai svet močvirje, bi bil star in brezban — Grdim in neumnim ljudem se . najbolje na svetu. Sedeti smejo, ka hočejo ter opazovati igro. Ako ne rc ničesar o zmagi, ostane jim prihranje vest o porazu. Živijo tako, kakor I morali živeti mi vsi: nemoteno, bre brižno in brez nemira. Ne provzrocajo | gube drugim, pa tudi ne trpe «>d di gih. — Cinik je človek, ki ve pri \ rečeh za ceno pa pri nobeni reči vrednost. Sentimentalen človek je I ki vidi v vsaki stvari smešuo vredu pa pri nobeni stvari ne ve MbM l — Smešno je, deliti ljudi v iiob?v slabe. Ljudje so ali prevlaČui ai. dolgočasni. — Živimo v dobi, ki pr dela ter se premalo vzgaja — v d k'» so ljudje tako pridni, da posta bebasti. — Dobrega vpliva ni. Vi vpliv je, znanstveno razmotrivau, ne., ralen. In sicer zato, ker pomeni koga vplivati isto, kakor mu dati dušo. Ne misli \eč svojih narai misli. Ne razjedajo ^a več njo. naravne strasti. Njegove Čednosti več njegova last. Celo Bjegovi p ako so sploh grehi na svetu, > žali. Tak človek postane odmev ta glasov, igralec vloge, ki ni lola spisana. Cilj Življenja je samola« razvijanje. Dandanes se bojimo -sebe. Pozabili smo glavno dolžu dolžnost uaj>ram samemu sebi. vse imam sočutje, le za trpljenje uc. Pregrdo je, prestrašilo in pregro Moderno čuvstvovanje s trpljenjem k naravnost bolna prikazen, tutiti hi morali za barve, za lepoto, za /ivlh Manj ko se govori o temi Življe boljše je. — Možje spoznavajo livlj« prezgodaj — ženske ga apozi a prepozno. To je razlika med žensk in moškimi. — Možje hočejo vedno biti prva ljubezen pri ženi. V tein je ral njihova ncokretuost. Ženske ima j teh rečeh stalnejši instinkt; biti li za moža zadnja strast. — Slabe že so sitne, dohre pa dolgočasne. To ji edina razlika. — Ako se ženska dru^u omoži, stori to zato, ker je svoj drvega moža zaničevala. Ako se a prugič oženi, stori to zato, ker je svoje prvo ženo oboževal. Ženske poskušajo svojo srečo. Moški stavijo svojo srečo v loterijo. * Kolo z godbo. NeKi frao coski tehnik je izumil kolo, na k* lerem lahko kolesar med vožnjo igra trodbo, ne da bi ga to kaj oviralo. Na obeh straneh kolesa je namreč meh in sicer tako prirejen, da ju kolesar z gibanjem n< g napihuje. Ako hoče igrat«, treba mu je le pritiskati na na držaju pritnene tipke. * Mikadova žena. K ravna telju nekega parskega orfeja je prišla nedavno mlada dama ter se ponu- a za gostovanje. Rekla je,' da je Jtna japonskega cesarja, ki jo je poslal v Evrope, naj zasluži denarja l\ vojsko. Pri tein je zaplesala prt d ravnateljem baje japonski p^es. Sedaj seie ravratf-lj spozna«, da j dama t .žili. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 28. junija. Minister aanjih del grof Goluchowski je danes nastopil svoj dopust. eraj je imel še daljšo konferenco z ministrskim predsednikom K o r-berjem glede trgovinskih pogodb z inozemstvom. Brno 28. junija. Slušatelji tukajšnje nemške tehnike so imeli shod, na katerem so prote-štovali proti ustanovitvi italijanskih paralelk na vseučilišča v Inomostu. Belgrad 28 junija. V Kru ševem je bil v navzočnosti kralja Petra, vladnih organov in velikanske množice naroda razkrit spomenik srbskim junakom, ki I. 1389 padli v bitki na K o s o v e m polju Ministrski pred-Inik G r u i č je imel slavnostni govor, v katerem je poudarjal, da to, kar seje svoj čas izgubilo, se da zopet pridobiti. Bratje Sokoli! Pojutrišnjem v četrtek od 3/49 do */i 10. zvtčcr so redovne vaje. Na zdar! Odbor. Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moll-oveiu francoskem žganju in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K 190. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DDNAJ1, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 8—9 y^g~ ^»retl^fio^ ki prebavne organe spravlja v red in jim tudi po daljši rabi ne škoduje, ampak jih še krepi, je Selodt mm tinktura tekai-mai-Ja CColija t1 i.Juttt ju ni na MPunaJ s iei 7 cesti. Zunanja naročila po povzetju. 6 strjeno iti iekace S* napravijo, kpžo belo in nežno« Dobi se povsod. Sarg-°va glicerin-mjila so za odrasle kakor ^za otroke nainežnejše starosti izvrstno elstllo. Z najboljšim uspehom ga rabijo znane avtoritete, kakor prof. dr. Hebra, Schauta, Friihvvald, Karel in Gustav Breus, Schandlbauer itd. 11 Rusko-japonska vojna. Petrograd 28. junija. Namestnik Aleksejev je poslal obširno poročilo o začetku zadnje pomorske bitke pri Port Arturju. Pciočilo pravi, da S3 najprej vnel boj med torpedov-kani. V tem fcpju stt padla kapitan Jenisejev in poročmk S m i r n o v. Potem je prišlo glavno jovje iz pristana in videlo pred seboj japonsko brodovje, broječe 11 vojnih ladij in 22 torpedovk. Kaj se je zdaj zgodilo, tega poročilo ne omenja, niti ne omenja izgub, ne ruskih, ne japonskih Petrograd 28. junija Prvi edide že v kratkem v Azijo. Tretji voj bo v nekaj dnevih popolnoma prepeljan na bojišče, voj pa pride tja sredi julija Že sedaj je Kuropatkinova armada tmožena za 25 000 mož. Ural-ski ko za k i so že na bojišču. Petrograd 28. junija. Vest, da so Japonci v bitki pri Va-fanku vzeli Rasom eno zasra v o, je zmišljena Japoncem je prišlo v roke samo signalno banderce, s kakršnimi se zaznamujejo mesta, kjer btoje poveljniki posameznih polkov. London 28 junija. Maršal Oyama in šef generalnega štaba Kodama prideta 6. julija na bojišče. Sele kadar prevzame Oyama vrhovno poveljstvo, začno Japonci z odločilnimi operacijami. Poslano/' Blagorodnemu gospodu Franu Krapeftu, nstanovniku in posestniku, v prisilni upravi nahajajoče se „Narodne kavarne" v Ljubljani. Na Vaše poslano v št. 144 v „Slov. Narodu" z dne 27. t. m. Vam odgovorim kratko samo sledeče: 1. ) Ni res, da sem jaz v javnost spravil govorico, da sem kupil „Na rodno kavarno". 2. ) Ako bi hotel prevzeti „Narodno kavarno", se bi gotovo moral obrniti °a pravo adreso, ne pa na Vas. Z odličnim spoštovanjem 1822 Rurdolf Kukec. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje najboljše priznana Taio-ciM tutora S€L l€L@Q katera okrepčuje lasldee, odstranjuje luske in prepreeuje izpadanje las. f steklenlea z navodom 1 K.. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicina!, vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Lensteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1 poleg novozgrajenega Pran Jožefevega mbd. mostu 37—26 konjak zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškim nadzorstvom. Destilerija Camis \ hit Trst-Barkovlje. 7, steklenica K 5*—, % steklenice K 260. — Na proda] v boljših trgovinah. 36 *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Frideno llau d«* I a-i«!<'ii4» pure, steklenica K 5 —, specialiteta proti vraskam, gubam in kožnim nečistostim. Higienski preparati za otroke. Ustna voda za otroke K 1* , najnovejša pridobitev na polju gojitve otrok, za gojitev ust in za zabranjenje proti nalezljivim boleznim, kakor: ošpicam, škrlatici, davici itd. Crriiie za oiroke K 120, proti ranje-nju dojencfcv. Prašek K — tO, najboljše za otroško kožo. Ceniki s številnimi zdravniškimi priznanji gratis in franko. % mmm v otročkih bolnleah. Svedočbe od vojvodinje Baenske, baronice Gorizzuti, baronice Rothechild, vojvodinje Mancheatrske itd. Razen tega spričevala odličnih zdravniških avtoritet. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in par-fumerijah, kakor tudi v generalni zalogi: Dunaj, l.y Graben 28. <>m -1? ,£« Grijjon' najboljši cigaretni papir. 17 llonlva se po%sod. 671 Oblastveno konces. vzgajališče Javna realka, pripravljalni razred, državno-veljavna Izpričevala Artur Speneder DUNAJ, XV., Neubaugiirtel 36 Ustanovljeno 1849. 219-24 Zahtevajte ilustri'vani cenovnik v poujcija za žarnice „Ideal" 1 11 u ar« Pollak DUNAJ, VI., Wallgasse 31. Cena lepa svetloba brez inštalacije in nevarosti. Poraba Vf4 kr na 1 uro. Častite naročnike „Slo-venskega Naroda", katerim poteče koncem tega meseca bodisi mesečna ali četrtletna naročnina, prosimo vljudno, da nadaljno naročitev kar najpreje ponove, da jim pošiljanje lista ne prestane. Umri: so v Ljubljani: Dne 25. junija: Armaad Frohlich, posestnik, F 2 let, Dunajska cesta št. 9, otrp-nenje p'juč. V deželni bolnici: Dne 28. jtnija: Alojzij Govekar. delavec. 2o let, jetika. Borzna poročila. Lj ubija mMmm „Kreditna banka11 v LJubljani. Uradni kurai dunaj. borze 27. junija 1904. StUosbenl papirji. Denar Blago 4 2°/0 majeva renta . . MP/g srebrna renta . . 1°/« avstr. kronska renta ziata /0 ogrska kronska 4«/0 „ zlata a°/, posojilo debele Kranjske 41a°/o posojilo mesta Spljet 4i;a°o m zader 4 »/»7» bo8.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o. . 47o i h m 41/tc/o zet. pisma gal d. hip. b. 41/g°/o peSt. kom k. o. z 10% pr. . 4,/,70 zast.pisma Innerst. hr. 4l/a°/o „ „ odrske cen. ! dež. hr. .... 4l/»7« z pis. ogr. hip. ban. 4 V/o 0Dl- 0&' lokalnin 2o~ leznic d. dr..... 4 V o 0Dl- Češke ind. banke !•/• prior. Trst-Poreč lok. žel. 4% prior. dol. žei. . . . 4 V/0 avst. pos. za žel. p. o. . Srečk«. Srečke od L 1854 .... „ mm1»4 .-. . „ tizske...... zem. kred. L emisije m ogr. hip banke . . „ srbske a trs. 100 — „ turške ..... Uasilika srečke . . . Kreditne t* Inomoške it Krakovske „ . • Ljubljanske „ ... Avst. rud. križa,, , . . Ogr. „ mm . . • Rudolfove Salcburške ii • • Dunajske kom. „ ... I»e:ulee. Južne železnice ... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banko . . Offrske „ „ Zivno8tenske „ . • Premogokop v Mostu ,Briix) Alp!ribke montan .... Praške žel indr. dr. . . . Rima-Mur^nyi..... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . . Denar 99 20 i:9 05 99-3(1 11785 9715 117'90 locr— 100*25 100--100-40 i-9 60 99 75 10170 102-20 V-*lut« C. kr. cekin . . 20 franki . . . 20 rr.arke . . Sovereigns . . . Marke . . . . Laški bankovci . Rutyji . . . . Dolarji . . . . 10615 10i*~ 100- 100-9976 98-5< 99-296 70 1(0 6C> 186 18165 257 — 160 -296-290 -268 — 90 - 9940 9925 99-50 11805 €735 11810 100'75 10125 100- - 101- 30 100-— 89-85 127 65 1*8 65 21 -462 — 78-78--66-53 60 29-67'-75-510-— 78 50 P33-4607 — 641 -745 -249-50 600--41650 12116 — 489 -304 — 473 -150- 11-31 19 03 i:3-43 2.T9C. 117*32 94 95 253 -484 10715 102.- 100 75 100*80 101-100 — 100-298 70 10150 196 -183 65 260 — 162 20 306 -298 -273 — 93 80 22-473" — 82-8180 70-55 60 30 — 72 -7950 5,9 50 *-,9 60 634- 1617- -642 — 746 — 250-50 605-— 417 50 2133 — 489-50 308-— 477 -153- 1V35 1*05 2351 2398 117*52 9515 253 — 6 - Žitne cene v Budimpešti. Dne 28. junija 1904. Teriiila. Pšenica za oktober . . , Rž „ oktober 1904 . Koruza „ julij 1904 . . n avgust . . . Oves „ oktober . . . Efrlttlv. 5 vin. ceneje. 50 kg K 8-80 50 PO 50 50 n ii ii ii 661 6 15 549 6- Meteorulofiičao poročilo. Hitu* nad mor; o m S06*l. ^r^lujl sr,.,' ■ • kj^k 1 * . mrs I TF j v mm.! m I 27 28. 9. zv. 735 7 7. zj 7b7 4 2. pop 7372 14 3 • sr. svzh. dež 13 3 si. Bvzhod pol. oblač. 21 7 erj i vzhod skoro jas. Srednja vćerajanja uimperatara: 15 8°, i rmale: 189'. Moirrina v 24 nrah : 172 Svarilo. Svarim vsacega, da mojemu sinu Antonu Pavel n u Melzerju ne posodi denarja ali vrednosti, ker jaz njegovih dolgov, bodisi na pijači ali katerekoli vrste, ne plačam. Ljubljana, 28. junija 1904. 1821 Dr. Anton Melzer. Magacinerko 1825 1 tovarna za kruh in pecivo. Pismene ponudbe J. J. Kantzu na Rimski cesti št. 16 v Ljubljani. Trgovski pomočnik vešč trgovine z mešanim blagom in knjigovodstva ter z lepo pisavo se sprejme v večjem mestu na Notranjskem. Vojaščine prosti imajo prednost. Ponudbe pod ,,B. 1873" na uprav. „Slov. Naroda". 1820-1 Hišnika v kakšni boljši hiši bi rada postala zakonska brez otrok. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda". 18I6 l Poštni urad Podbrdom išče Hrana in stanovanje, dobra plača. — Nastop takoj. 18G5-2 iščejo za gozde radeške graščine. Komur bi bilo za to službo, javi naj se pismeno pri županu Ivanu Hribarju v Ljubljani. 1817—i Mednarodna panorama. Ljubljana, Pogačarje* trg. mw r ■ ^ *** <» ** i t- «^ «1 m* t £tf Konec sexije» Severna Amerika l N------S 4» Muhe so zopet sitne! Onesnažijo stanovanja in jedila, prenašajo bolezni od bolnikov in mrličev, od izmetkov in mrhovine, trpinčijo Človeka in žival. Nastavite povsod amerikansko nastavo za lov muh Janglefoot". Eden list 10 vin. (za 2000 muh). Dobi se povsod. 5—145 Glavna zaloga za Kranjsko : Edmund Kavčič v Ljubljani. Ženitna ponudba. Samee, trezen, s 3100 K gotovine, 33 let star, se želi seznaniti z gospodično, ki bi bila stara do 28 let. 18121 Prednost imajo posestnice ali prevzenmice kake gostilne z ne koliko premoženjem. Le resne ponudbe s sliko naj se pošiljajo na upravništvo „Slov. Naroda" pod „št. 113". Gospod se sprejme v stanovanje in na hrano v boljši rodbini. 1784 -3 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda". enonadstropna, v mestu, pripravna za kako obrt 1801—a se proda iz proste roke. Naslov v uprav. „SIov. Naroda". Učenec poštenih staršev, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v trgovino z manufakturnim blagom J. Šket v Ilir. Bistrici. 18C9 kopalni banji m&mži napi*oda| na Marija Terezije cesti št< 8,1. nadstr, Dobri sodarski pomočniki dobe dobrega dela pri delniški Mi a konjakovo iiiiliisirijo • t# ZAGREBU. 1HU 1 Trgovski pomočnik zmožen slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, izurjen v manufakturni in špecerijski 9troki, kakor tudi v knjigovodstvu, želi svojo dosedanjo službo s 15. avgustom premeniti. ngg 2 Kdo, pove uprav „Slov. Naroda". ■ "v v na Jesenicah, blizu kolodvora in nove velike ceste iz Save na kolodvor. Prostor je pripraven za trgovino ali gostilno. 1796 -2 Naslov pove upr. „Slov. Naroda-. Spiojinejo se pod jako ugodnimi pogoji solidni in spretni Cl. Ponudbe naj se pošiljajo pod ..zavarovalni potovale!" mm upravništvo „Slov. Naroda". 921-25 l6ČG stavbno vodstvo v Eisentrattnu na Koroto za gradnjo ceste 1739-7 Sovodje (Gmiind) - Rennweg\ Iščem spretnega gostilničarja za dobro idoČo gostilno na Notranjskem. Gostilna ima lepe prostore, vrt, kegljišče in je založena z vsemi potrebščinami. Nastopiti je 1. avgusta. Pogoji jako ugodni. Več se poizve pri g. Antonu de Schiava v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 32. 1813- i Na praznik, dne 29, junija se vrhi vrtna veselica v gostilni pri Iv. Flegarju Zaloška cesta poleg bolnice. Godba na lok. Začetek ob v ,4. uri. Vstop prost. K mnogobrojnemu obisku vabi s spoštovanjem 1810 Ivan Flegar, gostilničar. pomočnika Matej Završnik v Cerknici l»t*l Knkeku. 1788-2 L/epo poletno stanovanje obstoječe iz 2—3 sob in kuhinje odda Bvan P^ngerc v Tacnu pod Šmarno goro. 1775—2 lšce se W72-2 Bratje N0VAK0VIĆ I-'J^l^^J^ll®' lastniki vinogradov na otoku Braču in Stari trg št. 15. v Makarskem Primorju v Dalmaciji. Prvo vzorno skladišče dalmatinskih vin, tropinovca, konjaka in D © O O olja na drobno in na debelo. © o 986 3: Ponudbe uprav. „Slov. Naroda". Javljam, da prevzemam v delo slikanje napisov in črk ter jih izvršujem kar najboljše, moderno in v lepih barvah. 1617—10 B. GROSSSR slikar za napise in črke MjfvriMi|a>ja« I*teriie ulice 9 nasproti mestni ljudski kopeli. zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, z večletnimi izpričevali i&ce primerne službe. Prijazne ponudbe se naj blagovolijo doposlati na zalogo valjičnega mlina V. Majdiča, Ljubljana, Vegove ul. 6. Važno za gospode in dame!! Za samo 1 gld. 20 kr. razpošiljam jaz, zastopnik Švicarske tovarne ur, prekrasno, 36 ur idoćo precizijsko uro, pozlačeno, z lepo verižico, natančno regulirano m za njo 2 leti garantiram. Vsaki uri zastonj pridenem 150 komadov nakita. Pošilja po povzetju švicarsko zastopstvo ur JUNGERIKTRTH, Krakov poštni prrtlal *» M. 1804 2 Za neugajajoče dennr nazaj. Slav. občinstva vljudno naznanjam, da bom otvoril v soboto, dne 2. julija 1904. v Vodmatu novo gostilno z godbo in plesom. Začetek plesa ob pol 8. uri zvečer. Točil bodem dolenjska, štajerska in istrijanska vina ter vedno sveže puntigameko pivo. Za dobra in okusna gorka in mrzla jedila se bode vedno skrbelo. P/i gostilni je lep, senčnat vrt in prostor za balincanje. Prporočam se častitemu občinstvu za prijazen obisk, zagotavljajoč točno in pošteno postrežbo. z odliCQim spoštovanjem 1811—1 -A.***«*«« 4"eear, gostilničar. Godba in ples bo tudi v nedeljo, dne 3. julija 1904. Posestvo napi ockj! V Martinji vasi pri Mokronogu se proda iz proste roke posestvo z gospodarskimi poslopji, njivami, travniki itd. vred. Vse posestvo je v najboljšem stanju in obsega z vsem skupaj do 50 oralov. Proda se posamič ali pa tudi vse skupaj. — Pojasnila daje lastnik Anton Mavsar, Praproče, p. St. Rupert, Dolenjsko. 1790—2 er je za postelje in puh priporofa po najnižjih cenah F. HITI 926 Pred škofijo št. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Ženite v. Vdovec srednjih let, brez otrok, dobro situviran trgov*, c v mestu, se želi oženiti z gospodično od 24 let naprej ali pa z vdovo brez otrok, izobraženo in brez preteczij. Ponudbe s fotografijo in z natančnim naslovom pod Šifro J. Z. na upravništvo »Slov. Naroda". Za diskrecijo se jamči. 1791 — 2 Css. avstrijske državne železnica C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veijaven od dne 1. junija 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE luž. koL PKOGA ČEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 21 m ponoči oaobnl tlak v Trbiž, Beljak, Celovec^ Franzen d ste, Inomost, Monako ?o, Ljubno, čez Šelzthal v Anssee, Solnograd, čez K'^in-Reifliii^ v Steyr, v Lme, na Dunaj via Amstettci - Ob 5 uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec. Franzens-ieste. Ljubno, Dunaj, čez Selztha'i v Soiccgrad, Inomost, čez Klein -Reifhng v Line, Bu-dejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare., Prago, Lipsko čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 in dopoldne osobni vlak v Trbiž, Poti tabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Šelzthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart-Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 3 uri 66 m popoldne osobni vlaK v TrbiS, Beijak, Pontabelj, Celovec, Franaensfeate, Monakovo, Ljubno, čez Šelzthal v Solnograd. Lond-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregeno, Curih, Genevo, Pariz, čez Kieiij-Reifiing v Sleyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare Heb, Francove vare, Ki :love varo, Prago (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in U. razr.), Lipsko, na Duna: čez Amstetten. — Ob 10. un ponoči osobni viak v Trbiž, Beljak, Fraozensfeste, Inomost. Monakovo »Ljubljana-Monakovo direktni voz L in II. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomeato, Stražo. Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne: istotako. — Ob 2. uri 1U m popoldne osobni ?vlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Nov .mesto, Kočevj-3 PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol PROGA IZ TRBIŽA. Ob S. un 23 rc zjutraj o&obni viak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, fMonakovo-Ljubljana di-rektni vi z I. in U, razr., Inomost Franzensfeste, Soinograd, Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob U. ari 10 m dopoldne osobni viak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb. Martine vare, Pragu Praga-Linc Ljubljana direktni voz I. in 11. razr), Plzen, Budejevice, S vinograd, Line, Stevr, Pariz. Genevo Cunh, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pol tabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaj: Ljubna, Selztha? - Be.'jafca, Celovca, Monakovega, Inomoata, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov, Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Poutabla, čez Šelzthal z Ino- mosta in Soinograda. - Ob 10. uri 4<> m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA Osobni vlaki: Ob 8. un 44 m zjutraj iz Novega m^sta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja m ob 8 uri 35 m zvečer istotako. Ob 9. jri 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 1H. septembra ob nedeljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2 uri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. Ob 10. uri IS m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. 12 KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri f>9 m dopoludne, ob 6. uri 13 m z?č. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Čas prihoda in odhoda je osnacen po srednjeevrepeiskem času ki je za ii min. pred krajevnim časom v Ljubljani Premnogo priznanj in diplom. Hugo Vit Jung Uvoz Izvoz Razpošilja se carine prosto in poponoma brez vsakih stroSkov. Najboljša kava 5 Caj 1 kg PO K 4-90, S -, 8 10 12-. 1^11111711 n nllO (sodček okoli30litrov lldlUlAllU U1JC (25 kg. po okoli 30 K) Olje za cerkvene svetilke (sodček okoli 30 litrov (25 kg.) po okoli 25 K; ITjfto (sodček primeroma 3'> litrov) • 111 ti dalmatinska, istrijanska, italijanska Brundiztj) rdeča (krvna) ali beia, pnstno prirodna, najfinejše kakovosti 18 do 20 K Za pristnost blaga jamčim Skrbna postrežba. 1041 12 Cenik zastonj in poštnine prosto. §V» Pijte Kiauerjev Proda se za ugodno kupno ceno di bro idoča in dobro vpeljana sedlarska obrt z vso zalogo in vsem orodjem. Zelo ugodna prilika za tistega, kdor misli sedlarsko obrt samostojno pričeti. Natančneje se izve pri lastniku Ivan Kravosu, sedlarja v Ajdovščini, Primorsko. 170 DR IVAN GERSAK c. kr. notar v Ormožu isce 17P4- 2 ozir. soticitator i večletno odvetniško in notarsko prakso, izboren uradnik, išče primerne službe najraje v mestu. Ponudbe pod „Uradni*." na uprav ništvo „Slov. Naroda". 1751—3 Letovišče v vili g. barona Leo Baillon-a v Kokrici pol ure oddaljeno od Kranja, z 2 sobama, 1 sobo za posle, kuhinjo, stajo za 2 konja, verando in lepim vrtom, s popolno opravo, nasproti izborne go stilne se odda za mesečno plačilo 60 K. Vprašanja je staviti na g. Antona Depoti, brivski salon v Kranju. 1773 2 uradnika spretnega delavca v zcmljiškoknjižu poslih. — Ponudbam naj se pri>i visokost zahtevane plaće. Konces. pisarna za prodajanje zemljiš* Iv. N. Plautz Ljubljana, Rim s k cesta 24 priporoča za nakup kmetska posestva, mestne hiše, stavbne parcele in posebno ceno Det Cottova in škofijska stavbtšča. 177. Vsekdar najnovejše prave GRAMOFONE in v veliki izberi se dobijo le pri zastopniku NsmŠke deln družbe , za gramofone _J RUDOLFU WEBER C Ljubljana, Stari trg 16. i I S 1. avgustom 1904 se preselim na Dll»s;t rsk<> C»*fit ' sit. Prodajam .. na ........ obroke .. Zamenjava ...... staft (Hribarjeva palača nasproti kavarne ,,Evropa*). 1716 cc J? Triglav nsjztoejši vseh likerjev. St. 1325. nfe _ _* l, Razpis. Zgadba poslopja za novo mestno ubožnico v Idriji. Mestna občina v Idriji razpisuje prevzetje zgradbe poslopja za mti ubožnico dražbenim potom. Posamezna dela so proraeunjena sledeče : 1. Zidarska dela............. 28051 K 88 v. 2. Tesarska dela............. 2680 „ 77 3. Kritje strehe.............. 7;>4 80 „ 4. Kleparska dela............. 497 „ 55 5. Naprava peeij............. 790 m — 6. Oprava kuhinj in stranišč......... 579 — 7. Mizarska, ključavničarska, steklarska in pleskarska dela 372*.» , — JSkupaj . . . o70<3i3 K — v. Pismene, vsa ali le posamezna dela zapopadujoče ponudbe z napove popusta ali pa doplačila v odstotkih na enotne cene proračunjeue naj M \-pošlji do 6. mal. srpana t. 1. do 6. ure zvečer podpisanemu županstvu. Ponudbe, kolekovaue s kolekom za eno krono, je doposlati zapic napisom: „Ponudba za prevzetje zgradbe mestne ubožnice v Idriji-. Ponudbi je dodati izrecno izjavo, da pripozna ponudnik stavbene p po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Kazven tega je dodati kot varščino IO*/« stavbnih stroškov v gotovu, v pupilaruo varnih papirjih po kurzni ceni. Občinski odbor si pridržuje pravico, izbrati ponudnika ue glede na v ponudbe ali cene. Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na vpogled razpoloženi v M pisarni v Idriji. XVIest&o županstvo w Idriji dne 22. junija 1904. Službe išče izobražen in zanesljiv mož, slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen, z lepo pisavo. 1802—1 Ponudbe pod J(zvestost" uprav. „Slovenskega Naroda". Triumph-štedilna ognjišča za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakoršni izpeljavi. Že 30 }et so najbolje priznana Priznana tudi kot najboljši in naj-^rnežnejfii izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Stedllna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proraCuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani rnamki. 643—35 Tovarna za sledilna ognjišča „Triumph" ~ , Goldsclimidt Al Hiu Sprejema zavarovanja človeškega življenja po &ajraznovr8tnej§ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z KmanjsujoCimi se vplačil«. Vsak C;an ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemna zavarovalna banka v TE3 r a. gr I. Rez. fondi: 2D,217.694 46 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 78,324.623-17 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z «-k«Al mI«»» niiriko- narudiio 3 73 V«a pijMUlU d:\]q. Gerseralni sestop ^ Ljubljani, fepai pit^rn« ■ J€*stri»-f b;«u»*i» } hiti Zavaruje poslopja in premiCiane pr požarnim &kodarr\ po namitjth <«nah Skodc c^nj.ij« takoj in najlcuia>i'.i Uživa najboljei sloves, koder ^. alu Dovoljuje iz Čistega dobiCka Ui podpore v na-.>dne in obenckorist* ta vene Dobra kuharica je izšla spisala Mlnka VaMlčevi je izšla v založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani, Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h. Obse a ni 576 straneh več nego 1800 reet-ptov za pripravljanje najokusnejsih jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vse . kuharica 8 svojega strokovnjak'^a stališča, literarna kritika zaradi lepega, iahku umevnega jeaika, fina dama zaradi njepe lepe, pri slovenskih ku-harskih knjigah nenavadne opreme, in konelno yar* gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. . . 3/+4 17 Novosti pušk! a Vse svoje častite odjemalce, lovce in lovske prijatelja vljudno vabim na ogledovanje novih avtomatskih pušk na šibre, ki se nabijajo samotvorno. Z vele spoštovanjem Fl*£lll KftiSBF 16ft □ Novosti pušk! Nad 30 let obstoječa, živahna in večjega obsega enim blagom v zvezi z gostilno na Ooi^e:oJs^l^e>i^x se odda za dobo več let v najem. 2Ja razpolago je prodajalna z večjimi skladišči. — Hiša z dvema sobama in vinsko kletjo za gostilno, petimi sobami za stanovanje z drugimi potrebnimi prostori vred. — Pri hiši je vrt, gospodarsko poslopje, hlev i. t. d. Naslov za ponudbe pove upravništvo „Slov. Naroda". 1482-12 Nestrupene barve za pleskanje. Varstvo proti zastrupljenju s svincem. Z_.it la. op one" je edino nadomestilo za strupene, škodljive svinčene barve; delavce varuje nesrečnih svinčenih bolezni, delodajalca pa ohranjuje vesele in zdrave delavce. Pleska se ž njim iepo in stanovitno, kakor z vsako svinčeno barvo. „Lithopone 1 je ce-neji kakor vse druge barve za pleskanje in je naprodaj v vsaki poljubni barvi. Specialiteti: siio (Bpiickengraal f smleto kar rdeče l^Iascliiiieiirot) \ za pleskanje. Barve za železniško industrijo. "9 V. znamka Dobiva se v vseh trgovinah z barvami v monarhiji. Zahtevajte izključno le sodce z vpisano varstveno 1576—5 znamko in pečatom firme. V. znamka £ifhopoae- in kem. tov.: J(asern pri Salcburgu. Pisa.x°n»: T>mi»i- 1.. T\^»lliieT*e*trf*s*«e št. 11 Po visoki kralj. deže~n* vladi proglašena za zdravilno rudninsko vodo Apatovačka kiselica ni same najboljša in najzdravejša nam^s^a pij I 'ampak tudi najkoristnejša in najznamenitejša 3£ zdravilna voda =fc ki je od prvih zdravniških avtoritet priporočena in deluje nenadkriljivo pri bolestih želodca, pljuč, požiralnika, raznih katarjev, astme, mehurja, kamna, hemeroid (zlate žile), steklih in zrnatih jeter, gorečice in raznih ženskih bolezni. Odlikovana s 13 zlatimi in srebrnimi kolajnami „Upravitelstvo vrelca Apatovacke kiselice41 Zagreb, Ilica št. 17. Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah, restavracijah in gostilnah. Največja zaloga, najboljfta in najcenejša tvrdka Cirmii*C*l/ za Pleskarje, sobne WU|JIV/OY slikarje, zidarje in mizarje. L riko V Petnih angleških, za L.ar\vj vozove. Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po »/.. 74l Vi in 1 kg. Jantarjeve glazure 7£1 nnrJl^ Edino trpežno in KYUW« najlepše mazUo za trde in mehke pO de. Voščila, sledilnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. Ran i H nI £1 Pripravnega zavsa-rici|JIUvJICl# ko vrstne prevlake. □ n insulina za barvanje narav-DI u 11U MI i a nega lesa i pohištva. I 1 ;* ■ Ki w I I za naročeianje ozir. nakupovanje Oljnatih barv, "ggsgžh. Oljnatih barv v tubah dr. Schonfelda. PirnA7Sl Prirejenega iz lanenega i II 1 lw^a 0ijaj pristen, kranjski. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Gi rt o o alakastrskega in !pod| Btukaturnega. Karbolineja, najboljšega. Fasadnih barv za aPn0 Dorw ouhih kemiCnih,prste-Ddi V# 9MIIIII| nihi rudninskih. KI © j a za mizarje in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših. 645—36 Olje i>r*oti j^slIt*.*. ADOLF HAUPTMANN I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir- LJUBLJANA, nežev, lakov in steklarskega kleja. Ustanovljeno 1. 193«. Sprejmeta se takoj dva slikarska in pleskarska 1770-3 pomočnika Ivan Inocente slikar in pleskar v Postojni. IVAN TERDAN slikar in pleskar MOM Ljubljana, Vegove ulice št. 8 se priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi za izvršitev vseh v svojo stroko spadajočih del po najnižjih cenah. K 120! Da omogoCim ta prijetni .in koristni Sport v vseh krogih, dobavljam za __samo K 120 novo kolo 1904 z reelno pismeno garancijo vStevSi acetilenovo svetilko, zvonec in orodje. S prostim tekom in zavoro zadaj 24 K veC Nova kolesa: orožna, Helikal Premier, Gre-ger po izvirnih tvorniSkih cenah. !!!Rabljena kolesa!!! samo kvalitetne znamke po K 75 in 8°, skoro nova K 85 do 95 Mična damska kolesa posebno ceno. Zunanji gumijevi ovoji K 7, 8 in 9; zračne cevi K 4 do 5; vseh dimenzij Reithcfer-Kontinental, „Dunlop* plaSCi 12 K, cevi 6 K; acetilenovo svetilke K 3, 4 in 5, zvonci 80 vin., avtomatski zvonci K 2 20, sedla K 5, 4delne teleskopske sesalke K 2, nožoe sesalke k 3 do 4, lonCek emajinega laka v vseh barvah po K 1. Citonicel za brzo ponikljanje lonček K 2. Razpošiljam samo proti povzetju, za gotov denar ali če se znesek pofiije naprej Cenovnik zastonj. Biciklji in šivalni Btroji. M. Rutidbakin, Dunaj, 9. Llechtenstelnstrasse 23 1691 3 m m O B BI Škrat CD S edin i slovenji h umoristično~sati~ rični tednik, Ki prinaša okO'učno originalne slite- Jlhaja v Jrstu vsako soboto. — Naročnina ja vse leto 6 Jf, 3a pol leta 3 Jf. Posamezne številke se prodajajo po tO stotink. Zahtevajte brezplačne Številke na ogled I Cene stanovanjem do 1. junija in od 1. septembra 25 \ pod tarifo. talili Sezona od 1. maja do konca oktobra. Krapinske # Toplice Hrvatskem Ženitna ponudba. Leta 1903 je bilo 4737 ljudi. Od za-gorjanske železniške postaje Zabok-Krapin-ske Toplice oddaljene eno, od postaje Rogatec, lok. žel. Grobelno - Rogatec, pa dve uri vožnje. Od 1. maja vsak dan omnibus k vsakemu vlaku proge Zabok - Krapinske toplice, k postaji Rogatec k dopoldanskemu vlaku. — 30° do 35° R (37\-° do 435" C) gorke akratoterme, ki eminentno uplivajo proti protlnu, mišični in čienski revmi In njih posledičnim boleznim, pri ishiji, nevral-giji, kožnih boleznih In ranah ( kronični Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike ba-sinske, separatne kopeli, kopeil v banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (8udariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja, dobre in nedrage restavracije; stalna topliška godba. Razsežni senčni sprehodi, prostor za ten-nls-lgre itd. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — BroSure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in pojasnila pošilja 1058—11 kopališko ravnateljstvo. C kr. državni uslužbenec, samec, srednje starosti, 3 ^^^^ nekaj tisoč kronami gotovine in s pravico do penzije, se _ Želi poročiti s pošteno Slovenko s dežele, staro od 30 do 35 let in j nekaj tisoč kronami premoženja. Pisma naj se pošiljajo do 20. julija pod imenom: „Primorski Hras Št. 99", poste restante, Jfojan pri Trstu. ib24 i TT- Avstrijski izdelek! Novost! napravljen iz francoskih vin 3 priporoča za blagovoljni poizkus ANTON STACUL v Ljubljani. i y " ————— i b4s pfa priporoča Tovarna za kruh in pecivo KANTZ v Ljubljani pravi rženi kruh, mešan in ćm. Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva. Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu jo dosegel z drugimi Izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo). Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se najtočneje izvršujejo. Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva, biškotov in suhorja. 163 48 Vsak dan poslednja sveža peka ob 126. zvečer. Dvanajst podružnic in prodajalnic. Higieniški transportni vozovi za kruh in pecivo. 4i »ti Preden se kdo odloČi nabaviti si kolo, na) ne zamudi ogledati si zalogo ali vsaj naroČiti cenovnik pravih PUCHOViU KOLES, najnovejših modelov, katerih edino zastopstvo ima zzz: fran Čuden v £jubijani. # # m ^ ^ Pozor!!! One častite gospode, ki se zanimajo za 535-19 motor-kolesa vabim, naj si sleherni ogleda pri meni razstavljeno kolo PUCH-MOTOR, da se prepriča, kako lino in popolnoma preprosto je sestavljeno, tako da se vsakdo lahko takoj priuči voziti. Puchovo kolo vedno pred vsemi drugimi! Kaj je in kaj obsega ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino: Avstrijski centralni kataster Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena edina popolna dresna knjiga za vse r JJs -v- -v-w *vv* w Avstrijsko obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo. Vse protokolirane in neprotokollrane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja. Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih In obrtih. Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke. Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. 3182-68 V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geografičnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele. Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja. Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi: okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, Šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje. Cena zvezkom: Zv. I. DUNAJ.....K 13- — Zv. II. SP. AVSTRIJSKO „ 14.60 Zv. III. C. AVST. I. SLCB. „ 11.80 Zv. IV. ŠTAJERSKO . . If 10. — Zv. V. KOR. I. KRANJSKO if 8. — Zv. VI. PRIM. I. DALM. , K 8 60 Zv. VII. TIR. I. PREDARL.. „ 12. — Zv. VIII. CESKO (dva dela) (l 32. — Z v. IX MOR. I. dLEZIJA „ 25,— Zv. X. CAL. I. BUKOV. . fl 27. — Naroča se v KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Hbrlg. 5. kakor tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in v inozemstvu. JCotel „Sadbahn" na Telovadnem trga, poleg ljudskega vrta. Hotel prvega reda. V hotelu in dependarci nad 70 eob in ealonov. Lastna električna razsvetljava. Električni avtomobil-omnlbus k vsem brzovlakom in po potrebi. Velik park, pretežno z eksotičnimi rastlinami. Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. .......... V hotelu je obsežna knjižnica........... co co ► CO >co Ne prezrite! Kdor želi biti postrežen z dobrim, pristnim blagom po solidmb cenah, naj se obrne na že dolgo obstoječo, vsakomur znano tvrdko 4 9-26 Franc Čuden urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbe Prvih tovarn za ure ,Union' v Ženevi in Bielu v Švici, zalagatelj c. kr. dolenjske železnice, trgovina z voznimi kolesi in šivalnimi stroji £jubljana, Prešernove ulice nasproti frančiš canskega samostana. Filialka: Glavni trg, nasproti rotovža. Posebno se priporočajo pristne, osebno v Švici nakupljene žepne ure in vsakovrstne stenske (pendel) ure z donecim bitjem v krasno izrezljanih omaricah. Največja zaloga briljantov, na katere se si. občinstvo posebno opozarja, zlasti glede izbere, ker so v zalogi od gl. 25 do Črez tisoč gld., vdelani v različnih oblikah (faconah), torej lahko vsakdo izbere kaj primernega. W „Cetse niso pretirane". Nadalje se priporoča bogata zaloga pravega ali china-srebra vsakovrstna namizna oprava (Besteck), garniture v krasnih skrinjicah in druge, iz china-srebra najmodernejše izdelane vsakovrstne stvari. Jako primerna in porabljiva splošna darila. Ceniki zastonj in poštnine prosto. m m m Za takojšno pridobitev opešanih moči Po dolgi .. .. bolezni .. Na .... potovanju JVSaltzvm velekoncentriran, kisik obsegajoč sladni izvleček preslastnega okusa in brez alkohola. 1764 najboljša vsakdanja pijača za bolne in zdrave, doječe matere, ob malokrvnosti, telesni oslabelosti, debel, zdravljenju, jetiki ........ Dobiva se........ v zadevnih trgovinah. Ivan Kjer sc ne dobi, tjakaj pošiljajo od 15 steklenic naprej...... offa delavnice = Stadlau. Pisalni stroji. Slavnim uradom, pisarnam, odvetnikom, notarjem, podjetnikom in trgovcem vljudno naznanjam, da sem prevzel zastopstvo za Kranjsko in Spodnje Štajersko Romingtoii Slioles pisalni! strojev ter da imam v za ogi vse potrebščine za pisalne stroje kakor raznovrstni kance-lijskl in pismeni papir, barvani papir (Kohlenpapir), barvane trakove raznih znamk, za kopiranje in navadno pisavo v vseh barvah, razne barve za pisalni stroj, blazinice za barvo, priprave za zbiranje pisem itd. po originalnih tvorniških cenah proti gotovini ali po povzetju zneska. Vsa naročda za te kraje izvršuje samo moja trgovina. Ker sem z navedenimi predmeti vedno bogato založen, lahko cenjenim odjemalcem vsikdar točno postrežem. Z odličnim spoštovanjem 1748-3 I*. HRIBAR trgovina knjig, papirja in pisalnih potrebščin Ljubljana, Šslenburgove ulice št. 8. Pariška svetovna razstava 1900. FDOCTEUR Svetovnoslavna ustna voda. Dobiva se povsod. 972—25 Jranc Stupica Ljubljana Marije Terezije cesta f. v Ančnikovi hiši zraven Jigovca1 priporoča slamoreznloe, mlatilnlce, čistilnice, gepeljne, preše za grozdje in sadje, samokolnice, pluge in brane najboljšega izdelka; dalje: sesalke za vodo In gnojnico, pocinkane, asfaltirane, svinčene cevi za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, štedilnike, kuhinj, opravo, nagrobne križe, nakovala, prlvijake žage in kotle za klajo in žganje* Portland in Romaneeiiirnt železniške šine in traverze, poljski mavec. 1109—11 *tll*»r»Wo, trM«rMko in klju-raviilraritlio orodje ter vse druge, v železno stroko spadajoče predmete. Vedno velika zaloga špecerijskega blaga. Jbiton Jlškerc 273 Zlatorog. To krasno narodno pravljico o Zlatorogu je pesniško obdelal sedaj Aškerc, in to popolnoma drugače, nego je bila znana doslej po Funtko-vem prevodu nemške Baumbachove idile. ASkerc se je tesneje oklenil pravljiske snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Deschmann ter pridelal tudi demona ^Zelenega lovca". Tako je ustvaril Aškerc iz narodne pravljice čisto novo, svojo epsko pesnitev; zato se nadejamo, da zaslovi sedaj med Dami tudi njegov izvirni, slovenski „Zlatorog". Izšel je v založbi L. Schwentner-ja v Ljubljani in velja broširan 1 K 60 h, po posti 1 K 70 h. Panama- in klobuki za gospode S5SC od gld. 2 8o naprej SSS so pristni naprodaj pri C. J. Hamann-u trgovina s perilom in z mednim blagom Mestni trg št. 8. 1436—11 .... J^umberško, belgijsko in sirijsko platno .... v vseh širinah 12fc9 —9 namigni prti, serviete, brisalke, jepni robci, sifoni in p a volna to blago.............Švicarske vezenine. Jurilo ^a °Prsme nevest hotele in restavracije...... po izvirnih tvorniških cenah. Jsborno blago/ Velika isbera/ v Ljubljani, $v. Petra cesta št. 8. Specialna .. .. .. trgovina Naše nizke cene vzbujajo pozornost! Trpežni moški čevlji iz usnja z obšivkom par gld. 2-80. Izvrstni moški čevlji za zavezovati par gld. 3-—. Močni, gladki moški Čižmi (btifletij par gld. 2-80. Trpežni ženski čevlji za vsakdanjo rabo par gld. 2-50. Zelo močni ženski čevlji za zavezovati par gld. 2-SO. Izvrstni ženski čevlji z gumbi par gld. 3-—. Elegantni, ■ barvani ■ moški i čevlji ■ za zavezovati, par ■ gld. 4-—. i HHHBHHHHHH Priročni ■ moški i čevlji ■ iz jadrovine ■ par ■ gld. 1-—. i B99 Barvani moški in ženski usnjati sandali par firtd. 2*50—3"—- Priročni ženski čevlji za na nlico par gld. 1-30. Elegantni ženski salonski čevlji par gld. 1-50. Ženski čevlji z navskrižnimi zapouami, Črni in barvani, par gld. 2«—. Najfinejši krsm (mazilo) za rujava in črna obutala. Popravila se najbolje in najceneje izvršujejo. Alfred Frankel kom. družba prej: EHodiinška tovarna za čevlje v Ljubljani Špitalske ulice štev. 9. Zastopnik: A. Preatoni. 736 16 Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Taviar. Lastnina in tisk „Narodne ti* kara e*. B4B