tftofitnlna plačana v gotovinL
Leto XVnM št. 200
Ljubljana, nedelja 30. avgusta 1936
Cena 2 Din
upravmStvOi uJUPiJttoa, ixmiujevč ulica & — Telefon šc UA 3123. 3124, 3125, 8126* .Lnaeratru oddelek: LJubljana, Selen« Durgova tli. i. — XeL ,1392, »492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
5t_ LL — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št.
L — Telefon št 191). rtačunl pn pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180. 5V1en 9t 105 241.
mranonan
Požar strasti
Poročila o dogodkih v Španiji vsak <ian globoko impresionirajo vso kultur, no javnost. Državljanska vojna se je na Pirenejskem polotoku razbesnela v strahovito, naravnost mesarsko in zverinsko medsebojno klanje nasprotnikov. Kakor da so vstale iz globine temne prošlosti tega naroda vse pošasti krvavih strasti o katerih pripoveduje tragična kulturna in politična zgodovina španskega naroda. Z ono brez. srčno neusmiljenostjo, s katero je nekdaj inkvizicija zažigala na grmadah žive ljudi, s katero so se reševali spori med krščansko in islamsko kulturo, z ono kamenito doslednostjo, s katero so se španski oblastniki - razračunali z ži-dovstvom in z ono strastno zagrizenostjo, ki je obvladovala španske dina-stične boje v XIX. stoletju, se sedaj vrši medsebojna borba do uničenja. Veliki Torquemada pa bi le v začudenju dvignil svoje roke: njegova sredstva trpinčenja in mučenja so bila vendarle primitivna v primeri s strahotno tehnično dovršenostjo današnjega uničevanja, ki s plinsko granato, s strojnico, in tankom kosi stotine, kjer so prej padali le poedinci. Ab kar daje dogodkom najbolj tragičen značaj, je dejstvo, da :ne gre samo za. medsebojno borbo oboroženih pristašev ene in druge fronte, temveč da se ugonablja joča. sila na. sprotnika maščuje na možeh in ženah, na starcih in nebogljenih otrocih, ki pripadajo kot sorodniki ali pristaš} političnemu nasprotniku. Globoko je odjekni! klic angleškega zunanjega ministra Edena v srcu vsakega kulturnega človeka, da se evropski narodi im države sicer ne smejo mešati v vpraša, nje, kako si hoče Španija urediti svoje državno in politično življenje, ali da civilizirano človeštvo ne more in ne sme ostati ravnodušno napram trpljenju celokupnega španskega, naroda.
Stališče, ki ga javno mnenje zavzema napram dogodkom v Španiji, je značilno za razstrojstvo duhov, ki vlada danes v Evropi- Že v poročilih časopisja, se zrcalijo opredelitve. V enem listu či. taš samo o grozodejstvih španskih levičarje. Dočim je dostikrat celo neznano, kakšen je položaj na važnih točkah sovražnih front vedo gotovi časopisi natančne številke, koliko duhovnikov je bilo umorjenih, koliko talcev je bilo ustreljenih, koliko cerkvenih zvonikov porušenih in samostanov razdejanih. Popisujejo se podrobnosti iz ozadja vojnih črt, ki so prav toliko senzacionalne, kolikor so fantastične. Dočim slikajo eni celo špansko državljansko vojno kot eno samo zverinsko grozodejstvo levičarske fronte, drugi z isto vnemo opi. sujejo krvavo razračunavanje med obema skupinama kot klanje mirnih naprednih elementov, vprizorjeno od združenega klerikalizma in fašizma. Tipične primere takega poročanja čitamo tudi v našem časopisju. V »Slovenče-vih« stolpcih se dan na dan vrstijo peklenske grozote rdečih, beograjsko »Vreme« pa nas prepričuje o zverinski podivjanosti belih. Tako se odkrivajo in izkazujejo simpatije in antipatije, ali se na žalost tudi popolnoma kvari pravilna slika tragičnega položaja.
Zanimivo je, kako se tudi naša javnost opredeljuje s svojimi simpatijami za eno. ali drugo stran. Po lastni politični miselnosti sodijo mnogi, da mora, kdor ni komunist, želeti zmago upornikom, ki da so nositelji nacionalne ideje proti razde.jalnim silam bol.jševizma. Mnogi se zopet v imenu demokracije čutijo obvezane biti simpatizerji španske fronte populaire. Mi smo svoj čas na tem mestu opozorili, da. j.e povsem napačno soditi politične borbe pri drugih narodih in v drugih državah s stališča politične opredelitve v lastnem narodu in v lastni državi. Poskušali smo pre. dočiti. da zmaga ene in druge fronte po svojih posledicah v zunanji politiki vsebuje nevarnosti, na katerih naša država in naš narod nista desinteresi-rama. Mnogi čitatelji nam sporočajo svoja mišljenja, in značilno je, da nam eni kot nacionalisti zamerjajo preveliko hladnost napram generalu Francu in njegovi vojski, drugi zopet kritizirajo, da se premalo odločno postavljamo proti nevarnosti, ki grozi tudi Jugoslaviji od okrepitve fašizma. In vendar se nam zdi. da smo na pravem potu, ko se izogibljem0 senzacij in ko skušamo ostati v slikanju stvarnega položaja pri poročilih, ki vsaj po svojem izvoru nudi .jo nekaj jamstva za. njihovo nepri-strancst.
Z idejnega stališča je sigurno simpatično. če nacionalna ideja premaga komunistično razsulo. Ali je prav tako res, da bi zmaga generala Franca bi. stveno vplivala na dosedanje ravnotežje evropskih političnih sil. Fašistična Španija bi v bodoče pripadala krogu držav, v katerem se Jugoslavija ne nahaja. Sto let Francija ni poznala meje na, Pirenejih. Zmaga upornikov, kakor
Izhaja vsak <iar»t razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
OBNOVITEV SODELOVANJA
MED FRANCIJO FN POLJSKO?
Potovanje maršala Rydz Smiglyja v Pariz - Poljska javnost pričakuje likvidacijo dosedanjih nesporazumljenj
Varšava, 29. avgusta, b. Nagli odhod generalnega inšpektorja poljske armade generala Rydz Smiglvja v Pariz je sprejela vsa poljska javnost brez razlike strank in svetovnih naziranj z največjim zadoščenjem. skoroda navdušenjem na znanje, kar prihaja do izraza tudi v vseh današnjih komentarjih poljskih listov. Iz njih se da razbrati, da se nahaja Poljska v sedanjem položaju na važni prelomnici, ko se bo morala odločiti, da spričo čedalje večjega oboroževanja v neposredni soseščini posveti vse svoje sile samo svoji lastni državni obrambi. Listi poudarjajo, da je že nedavni obisk francoskega generalisima Gamelina znova utrdil zveze med francoskim in poljskim generalnim štabom. Sedaj pa narekujejo novi dogodki obema državama.. da izdelata tudi podroben program za praktično izvajanje teh zvez, tako da bi si na podlagi vojaškega pakta iz 1. 1921 zares lahko nudili uspešno vojaško pomoč. Francija je doslej premalo upoštevala obrambne potrebe poljske republike in ni pokazala pravega razumevanja za politiko povojne Poljske, ki jo je diktiral francoski zaveznici na vzhodu samo njen neroden geografski položaj. Nedavni Gamelinov obisk pa ]e nedvomno pomagal k razčišče-nju situacije. Francoski generalisimus se je lahko na licu mesta prepričal, kakšne so poljske obrambne potrebe.
Specifični problemi poljske obrambe
Geografski položaj ne nudi Poljski naravnih obrambnih oporišč. Njene meje bo povsod odprte, pri tem pa skoro dvakrat tako dolge kakoT meje Francije, saj merijo okoli 3500 km. Za obrambo tako velike meje potrebuje Poljska veliko in dobro iz-vežbano armado. Dasi predstavlja njena sedanja armada pomemben vojaški faktor v Evropi, zlasti na vzhodu, je v primeri z nekaterimi sosedi vendarle zaostala. Aktivno je pod orožjem le okoli 300.000 mož (leto« se bo to število zvišalo morda na 350.000). razdeljenih na 90 pešadijskih. 40 kavalerij-skih regimentov. 21 regimentov lahke in 10 regimentov težke artiljerije. V primeru mobilizacije pa Poljska lahko postavi do 5 milijonov vojakov; vprašanje je le, ali bi njih oprema povsem odgovarjala opremi modernega vojaka .To so danes specifični problemi poljske državne obrambe, ki so narekovali Poljski v zadnjem času posebno politiko, radi katere je prišlo do nesoglasja med Varšavo in Parizom, dasi bi se to ne zgodilo, če bi bil Pariz pokazal pravo razumevanje za neroden položaj poljske republike, potisnjene med vzhod in zapad.
Politika previdnosti med dvema ognjema
Poljsko zunanjo politiko sta v zadnjem času diktirala dva povsem realna momenta, ki jih tudi Francija kot poljska zaveznica mora upoštevati. Prvi element poljske zunanje politike je spoznanje o ranljivosti njenih meja med dvema neprimerno močnejšima sosedoma, katerih nobeden ne vzbuja poljskega zaupanja. Drugi element pa je nič manj realen strah, da ne bi Poljska postala prehodno ozemlje dveh nasproti si stoječih armad. S tega vidika pomeni trenutna napetost med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo za Poljsko neznanko, ki krije lahko v sebi prednosti. pa tudi nesrečo. Niti Rusija niti Nemčija ne mislita trenutno na vojno s Poljsko, toda samo od Poljske je dejansko odvisno, ali bo Nemčija tvegala kakršnokoli avanturo na vzhodu, kakor je spet od Poljske odvisno, ali bo Rusija posegla v obrambo statusa quo v Po-dunavju. Ta neroden položaj je Poljski narekoval najprej pakt z Rusijo, da si zavaruje svojo mejo na vzhodu, nato pa še pakt z Nemčijo, da se razbremeni skrbi na zapadu; toda nobena teh zvez, tako pravijo danes v Varšavi ne pomeni »izdajstva« nad francoskim zavezništvom, kakor so si to v Parizu prvotno napačno tolmačili. Poljski je njeno zunanjo politiko, tako
poudarjajo sedaj tu, diktirala samo njena skrb za lastno obrambo, kakor so jo zahtevale spremenjene razmere. Tega pa ji Francija ne more zameriti. Med francosko politiko, ki je navezana v vzhodni Evropi na Rusijo in Češkoslovaško, ter poljsko »politiko previdnosti« med dvema ognjema, je še vedno mogoč kompromis. V političnih krogih so celo prepričani, da to tega kompromisa ni več daleč. Prvi korak na tem potu je predstavljal že nedavni obisk francoskega generala Gamelina, drugi korak pa je sedanji poset generala Rydz Smiglyja v Parizu. Iz dobrega vira se celo doznava, da je tak kompromisni načrt, ki naj znova utrdi poljsko-francosko prijateljstvo, ?e izdelan in da bo predmet predsto-ječih pariških razgovorov med šefoma obeh generalnih štabov.
Kako spraviti v sklad francosko-rusko in francosko-poljsko pogodbo
Dasi podrobnosti tega kompromisa se niso znane, se vendar iz zaupnega vira do-znavajo vsaj prvi obrisi. V bistvu gre za načrt, ki naj bi spravil v sklad francosko-sovjetsko pogodbo s francosko-poljskim prijateljstvom in vojaškimi obveznostmi v primeru, da bi Poljska morala priskočiti Franciji na pomoč. Rusija naj bi v tem primeru izpolnjevala vsoje obveznosti napram
Franciji s tem, da bi zalagala poljsko armado z vsem potrebnim vojnim materialom, s čimer bi obenem dejansko izpolnjevala tudi francoske obveznosti napram Poljski. Tako bi tudi Poljska lahko izpolnila svoje obveznosti napram Franciji, kar predvideva v ostalem tudi poljsko-nemška pogodba iz leta 193-1. ne da bi bila pri tem izpostavljena nevarnosti, da ruske čete preplavijo njeno ozemlje. Na drugi strani pa naj bi Francija s povečanimi vojaškimi krediti Poljski pomagala zgraditi večjo zračno floto, kakor jo ima sedaj. V mejah takega vojaškega kompromisa bi se utegnil najti izhod tudi za definitivno ureditev poljsko-francoskih političnih odnošajev, ki se prav sedaj pomikajo z mrtve točke, na katero jih je postavila poljsko-nemška pogodba pred dvema letoma.
Dasi so v uradnih krogih iz razumljivih razlogov zelo rezervirani glede tega kompromisnega načrta, za katerega je politična javnost zaznala pred nekaj dnevi, v dobro informiranih krogih vendarle ne dvomijo, da bi take pomirljive sugestije, pa naj prihajajo od koderkoli ne našle odprtih ušes pri tistih, ki odločajo o poljski zunanji politiki. Na vsak način pa so te informacije še povečale zanimanje za Rklz Smiglvje-vo potovanje v Pariz, kateremu, kakor pravijo poročila iz Pariza, pripravljajo francoske oblasti posebno prisrčen spre-
lem.
Preko Dunaja in Švice
Pariz, 20. avgusta, v. Vrhovni poveljnik poljske vojske Rvdz Smiglv potuje če« Dunaj in Švico ter prispe jutri zvečer v Pariz. Davi ob 6.30 je prispel na Dunaj, in takoj po prihodu ogledal mesto in potem ob 14.30 nadaljeval pol v Pariz.
V ponedeljek popoldne se to general Rvdz Smigly sestal z vojnim ministrom Da-Ladierjem. zvečer pa bo diner pri predsedniku republike, ko bo bržkone odlikovan z velikim križem častne legije. Rydz Smigly bo ostal v Franciji sedem dni. Prisostvoval bo tudi veliki letalski paradi pri vojaških manevrih v okolici Chalona ln si ogledal utrdbe na vzhodni meji. Tudi v Nancviu mu bodo priredili veliko vojaško parado.
Pariški komentarji
Pariz. 29. avgusta b. Prihodu glavnega inšpektorja poljske armade posvečajo vsi listi pozdravne članke pisane zelo prisrčno glede Rydz Smig!yja samega, a precej rezervirane glede dosedanjega uradnega zadržanja Poljske napram Franciji. Vsi pa vidijo ▼ obisku visokega poljskega gosta velik korak naprej v /gradnji novih odnošajev med obema državama. Obenem izražajo upanje, da bo mogoče na podlagi takih osebnih kontaktov razčistiti nekatera nesporazumljenja, ki so nastala v zadnjih letih in postaviti francosko poljsko razmerje na novo podlago.
Radikalno-socialistična >Ere Nouvelle« piše med drugim; Izgleda gotovo, da ne želi Poljska niti z Nemčijo ustvariti proti francoskega, niti s Francijo protinemškega bloka. Ce bi vodila to politiko pri belem dnevu, bi jo 6icer lahko smatrali za komplicirano, toda nikakor ne za dvoumno ali nasprotujočo si. Omiljenje napetosti, ki je nastopilo z Ga-melinovim potovanjem v Varšavo, ho nedvomno omogočilo diplomatske razgovore, ki bodo dokončno razčistili poljsko francoske odnošaje. »Temps« pa izraža v svojem uvod. niku zaupanje, da bo mogoče po tem obisku govoriti o pravi obnovi francosko-poljskesra prijateljstva.
Tatarescove vlade
Tatarescu zopet kraljev mandatar — Izvršena bo samo
preosnova sedanje vlade
Bukarešta, 29. avgusta. w. Ministrski predsednik Tatarescu se je včeraj odpeljal v Sinajo, bil takoj so—'et od kralja v av-dienci in mu predložil ostavko celotne vlade. Kralj je ostavko sprejel in poveril Tatarescu zopet nalogo, da sestavi novo vlado.
Po povra tku iz Sina je je Tatarescu izjavil novinarjem.
»Da bomo mogli izvršiti tudi zadnjo etapo programa vlade, sem smatral obširno rekonstrukcijo vlade za potrebno, ter sem zaradi tega predložil kralju svojo ostavko, ki je bila sprejeta. Kralj mi je ponovno dokazal svoje zaupanje s tem, da ml je poveril sestavo nove vlade.«
Oh 18. je Tatarescu pričel posvetovanja s člani odstopivšef vlade. Kakor se govori, v novi vladi ne bodo več dosedanji notranji minister Inculez, pravosodni minister Valer Pop, prosvetni minister prof. Ange-lescu in zunanji minister Titulescu. Kar »e
tiče prvih dveh ministrov, tolmačijo njun odhod z očitki v zadnjem času. da nista izvedla dovolj učinkovitih ukrepov za ohranitev reda. Prosvetni minister Ange-lescu je že dalje časa nameraval odstopiti, ker mu finančni položaj ni dopustil izvedbe njegovega velikopoteznega programa o šolski reformi. Največjo senzacijo pa je povzročila vest, da bo tudi dosedanji zunanji minister Titulescu izstopil k vlade. V političnih krogih govorijo, da obstoja med Titulescom in Ta-tarescom že dalje časa napetost, ker Titulescu po mnenju ministrskega predsednika ni hotel v Parizu dovolj podpirati oboroževalne akcije rumun-ske vlade. Če bi Titulescu festopil iz sedanje vlade, kar pa še ni absolutno gotovo, to seveda še ne bi pomenilo izpremembe zunanje politike Rumunije. Po vsej priliki bo dosedanji finančni minister Amto-nescu, ki je bil med vojno poslanik v Parizu in ima zelo dobre zveze v Franciji, prevzel zunanje ministrstvo.
iratomomo klanje v Španiji
Nobenih važnejših dogodkov na frontah
Pariz, 29. avgusta, o. Operacije španskih upornikov pred San Sebastianom in Irunom so zaradi ponesrečenja prvega naskoka mnogo izgubile na senzaciji. V jutranjih urah pričenjajo uporniki napadati na raznih točkah fronte, pridobe nekaj sto metrov terena, potem pa so zopet prisiljeni, da se umaknejo pred ognjem iz strojnic vladnih čet. V posameznih odsekih se je celo pripetilo, da je vladna milica potisnila upornike znatno nazaj. Odpor vladnih čet se je še ojačil, ker je prispela nova pomoč iz Santandra ter Bilbaa, zaradi česar menijo pristaši ljudske fronte, da je glavna nevarnost že odvrnjena.
Na uporniški strani, kjer se že opaža nestrpnost, izjavljajo, da so se vršili na fron-
danes stvari stoje bi pomenila potrebo obrambene preusmeritve francoske republike z vsemi posledicami, ki se iz tega dejstva porajajo za vse članice obrambnega sistema, ki mu načeluje Francija, in ki mu pripadamo tudi mL Nesporno so pa tudi posledice končnega poraza uporniških čet v marsičem ravno tako dalekosežne. Stvari se v Španiji taiko razvijajo, da bi zmaga današnjega režima iz španske republike mogla napraviti novo, trdnjavo komunizma na skrajnem zapadu Evrope inš tem opasno zaplesti celokupni evropski položaj. Koliko že danes služijo španski dogodki za pretvezo gotovih ekspanziv-nih načrtov, o tem nas vsak dan znova prepričuje.
Ko torej gledamo na vso to nesrečo, ki se v Španiji razvija, nas mora vse navdajati globoko usmiljenje s hudo preizkušenim španskim narodom in iskrena želja, naj bi mu dobrotljiva
usoda čimpreje naklonila -notranji mir. En velik nauk pa je treba, da iz žalostnih dogodkov izluščimo za sebe in za politiko v lastni državi. Razna stremljenja se borijo v Španiji proti levičarskemu režimu in mnogo je v tem resnice, da Framcove čete predstavljajo zadnji napor vsega, kar je v Španiji tvorilo žalostno reakcijo. Ali resnica je, da so mogli uporniki tvegati borbo le pod zastavo nacionalizma, ki brani samo-niklost ra življenj« naroda proti komunistični nevarnosti. Španija nas krvavo uči, da je proti pogubnim posledicam razstrojnih idej mogoča borba le v znamenju nacionalizma A če hočemo, da bo ta. borba v duhu civilizacije in humanosti, pa navzlic temu sigurno uspešna in narodu koristna, potem mnra nacionalizem nastopati z vsemi svojimi iskrenimi in zdravimi sredstvi in nikdar ne sme biti maska ali lažna zast iva stremljenj, ki zasledujejo druge cilje.
ti pri San Sebastianu doslej samo začetni boji in da do odločilne bitke še ni prišlo.
Vladne čete zasedle Leonski prelaz
Kolona vojske, ki je hitela iz Burgosa na pomoč obleganim upornikom v Oviedu, je bila v jugozopadni Asturiji premagana. Sedaj so vladne čete končno zavzele tudi Leonski prelaz in s tem odprle pot v Leon-sko pokrajino in Staro Kastilijo.
Preko Gijona prihaja vest, da prebivalstvo kljub vsemu pritisku oblasti izobeša bele zastave in nestrpno čaka, da bi se položaj kakorkoli izpremenil, ker je stalno v nevarnosti pred letalskimi napadi vladne vojske.
Borba za Saragosso
Zelo aktivna sta nasprotnika na fronti pred Saragosso. V tem odseku imajo uporniki kakih 10.000 dobro oboroženih in discipliniranih vojakov. Včeraj je uporniška vojska skušala prebiti fronto, naletela pa je na močan odpor in proti večeru je bila prisiljena umakniti se na svoje dosedanje postojanke. Na obeh straneh je padlo mnogo bojevnikov. Podrobnosti o včerajšnji bitki pri Saragossi ni. Zvedelo se je le da je boj davi ponehal in da odnašajo sedaj mrtve m ranjence z bojišča. Po vladnih poročilih je zmagala vladna vojska, čeprav z izredno velikimi izgubami. Vladne čete so prodrle v vasi, ki so le še 10 milj oddaljene od Saragosse.
Komunike vojnega ministrstva govori tudi o manjših bojih na ostalih frontah pri Somosierri, na Sierri Guadarrami, pri Gra-nadi, Malagi in na morju. Na Mallorci so vladne čete pod poveljstvom kapetana Ba-va izvojevale nekaj manjših zmag in si priborile nekaj novih strateških postojank. V Palmi je pričelo delavstvo baje stavkati in se mora uporniška vojska boriti tudi proti
prebivalstvu, ki zahteva za vsako ceno mir.
Iz Malage poročajo, da so se vršili tam novi nabori prostovoljcev in da se je prijavilo okrog 20.000 delavcev.
Gil Robles • na strani upornikov
Burgos, 29. avgusta. AA. Včeraj popoldne je prišel iz Portugalske v Burgos Gil Robles. Pred tem se je sestal z generalom Molo v Valladolidu. Danes sc-Robles vrne v Salamanco. Novinarji so ga vprašali, ali je popolnoma pristal na uporniški pokret, ki ga vodita generala Mola iin Franco. Robles je odgovoril: »Jaz sam s Španijo in Španija je tukaj.« Vprašanje, ali bo posredoval med obema vojskujočima se taboroma, je energično odklonil. Ob koncu je izjavil, da še ne ve, ali se bo nastanil v Sal&manci ali pa vrnil na Portugalsko.
General Franeo
vrhovni poveljnik
Hendaye, 29. avgusta b. Radio-postaja v Burgosu javlja, da je naeionalni obrambni odbor v Burgosu imenoval generala Franca za vrhovnega poveljnika vseh španskih obo^ roženih sil. Napovedovalec je pri tej priliki poudaril, da se nacionalisti ne bor? samo za zmago enega »razreda«, marveč se v njihovih vrstah dejansko bojujejo pripadnki vseh španskih »razredov« in vseh strank, ki imajo samo en cilj. osvoboditi Som'jo čim prej iz komunističnega jarma
Diplomatski zbor za odpravo grozodejstev
London, 29. avgusta. AA. V uradnih britanskih krogih izjavljajo, da se je včeraj v Hendayu vršila na pobudo argentinskega poslanika seja poslanikov raznih držav, da prouče vprašanje »humanizacije« državljanske vojne na Španskem. Poslani ki so izmenjali navodila, ki so jih dobili od svojih vlad. Pokazalo se je, da so bila vsa navodila, ki so jih dotlej dobili, ugodna za takšno intervencijo. Ko bodo vsi poslaniki dobili note svojih vlad, bo mo goče stopiti v stike s špansko vlado in uporniškimi voditelji. Ni še znano, kakšen bo postopek te intervencije ali bo cilj izmenjava ujetnikov. Po vsej priliki bodo pri tej priložnosti formulirali tudi več drugih predlogov.
V istih krogih poudarjajo, da morebitna vpostavitev stikov z uporniškimi voditelji iz humanitarnih razlogov nikakor ne pomeni kakšnega priznanja voditeljev upora po poslanikih prizadetih držav.
Od 1. — 13. septembra
LJUBLJANSKI VELESEJEM
50% popust na železnici, parobrodili, avijonih. Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za Din 2.—
Vsedržavna razstava »ZA NAŠ LES«. ŽIVALSKI VRT. DIVJAD V PARKU. VELIKA VRTNARSKA RAZSTAVA.
Industrija, obrt, trgovina. Domače preproge. Perutnina, kunci, golobi. Ribe itd. Tekmovanje harmonikarjev 13. sep.
KRASNO ZARAVISČE.
VELIKOMESTN1 VARIETE
popoldne in zvečer. Vabimo Vas.
»Avstrija ne pojde v nobeno Sronto ali blok"
Pomembne Schuschniggove izjave o Horthyjevem obisku, avstrijski zunanji politiki in gospodarskem
sporazumu z Nemčijo
Dunaj, 29. avgusta, b. Na tiskovni konferenci, ki jo je sklical generalni sekreta-rijat domovinske fronte, so bila na dnevnem redu tri važna in aktualna vprašanja avstrijske notranje in zunanje politike: govorice o predstoječi preosnovi avstrijske vlade, pomen pravkar sklenjenega gospodarskega sporazuma med Avstrijo in Nemčijo ter ugibanja o namenih potovanja madžarskega regenta Horthyja v Avstrijo in Berchtesgaden. Na izrecno zahtevo navzočih je na vsa tri vprašanja odgovoril sam zvezni kancelar dr. Schuschnigg, ki je bil tudi med udeleženci konference.
Glede Horthyjevega potovanja je podal Schuschnigg naslednje zanimive izjave: *,jegov obisk v Avstriji je bil dogovorjen že pred enim letom, že tedaj se je govorilo samo o privatnem potovanju v lovske svrhe. V poštev so prišla razna lovska področja, tako Semmering, Miirzsteg i. dr. Končno pa se je Horthy odločil za Tirolsko. Iz tega se jasno razvidi, da je šlo samo za privatno potovanje, ne pa za politiko. Ko se je Horthy ustavil na svojem potovanju tudi na Dunaju, sem ga iz vljudnosti obiskal. V najinih razgovorih se političnih vprašanj niti dotaknila nisva, že te-daj pa je Horthy izjavil, da bo med lovom, ko bo v bližini nemške meje, obiskal tudi kancelarja Hitlerja v bližnjem Berchtesga-
denu. Kar se pa tiče govoric glede bližnjih novih sestankov regenta Horthyja e
drugimi visokimi političnimi osebnostmi, ste pač sami priča, v koliko odgovarjajo resnici. Iz objav o nadaljnjem Horthyje-vem potovanju vam je znano, da se bo Horthy ustavil ob Vrbskem jezeru na Koroškem, kjer bo obiskal avstrijskega zveznega predsednika Miklasa, nakar se bo preko štajerske povrnil v madžarsko prestolnico.
Kar se pa tiče govoric o avstrijskem sodelovanju v novih kombinacijah in blokih, pa moram reči, da gre pri tem le za izraze nervoznosti. Avstrija nima namena vstopiti v nikako fronto ali blok. Težnje avstrijske notranje in zunanje politike so vendar dovolj jasno izražene v rimskih protokolih, če te protokole z dodatkom vred dobro proučite, potem vidite, da nam gre le za gospodarsko, kulturno in splošno sodelovanje sodelujočih držav, pri čemer pa ostajajo vrata tudi drugim odprta.
Glede avstrijsko-nemškega gospodarskega sporazuma je dr. Schuschnigg dejal, da je prepričan, da bo z največjo lojalnostjo izveden. Končno je še kategorično de-mantiral govorice, ki so se v zadnjem času razširile na Dunaju in po vsej Avstriji o verjetni preosnovi sedanjega kabineta, češ da mu o tem ni prav nič znanega.
Veliko čiščenje v Rusiji
Mnogoštevilni ruski diplomati osumljeni sintpatjzv ranja s trockisti — Tudi maršala Tuhačevski in Bliicher
nezanesljiva?
V čigavo korist?
Pariz, 29. avgusta o. »Matin« je danes objavil senzacionalne podrobnosti o notranjih političnih dogodkih v Rusiji. Po njegovih posebnih informacijah je Stalin neomejeno pooblastil Letonca Jagodo, da uniči opozicijo proti sedanjemu režimu. Jagoda je pritegnil k temu delu še dva svoja najožja sotrudniika ter glavnega tožilca Višinskega in zastopnika GPU Agranova, ki imajo pravico aretirati vsakogar, na katerega bi padel le najmanjši sum, da je bil zapleten v zaroto proti Stalinu. Druga posebna komisija, sestavljena iz petih članov GPU, pa bo dognala, ali so lojalni vsi člani ruskega diplomatskega zbora. Ta komisija ima pravico odločati o življenju in smrti vseh osumljenih. Sedaj razpolaga že z dolgim seznamom ruskih diplomatov, na kateri so tudi znane osebnosti kakor londonski poslanik Majski, odpravnik poslov v Rimu Kiilfant, poslanica v Stockholma Kolon-tajeva, sofijski poslanik Razkolnikov, atenski poslanik Kobecki, bivši Zinovjevljev tajnik ter Leninova vdova Krupskaja. Pravijo, da bo Krupskaja vsak čas aretirana.
Sum je padel tudi na znanega generala Blucherja, ki je baje nameraval proglasiti vojaško diktaturo na Daljnem vzhodu. Celo maršala Tuhačevskega ne smatrajo za zanesljivega. V Kijevu so aretirali celo vrsto oficirjev, v Leningradu pa 25 članov GPU in oficirjev. Vsi oficirji 3. polka so bili nezanesljivi. Zato so vse čete zamenjali z ljudmi iz Georgije. Baltsko brodovje so koncentrirali v Kronstatu. Tudi v ostali Rusiji vlada veliko vznemirjenje in aretirajo vsak dan mnogo osumljencev. V Kavkazu so aretirali štiri polkovnike.
Zarota tudi v vojski?
London, 29. avgusta b. >Dai y Expressc poudarja, da gre zdaj v Rusiji za največje čiščenje v komunističnih vrstah, kar jih js bilo sploh do sedaj podvzetih. Med aretirani, mi oficirji sc tudi generali Sclimidt, Zapoj-nikov, Kušnecov in Tulijn. V zvezi s temi aretacijami domnevajo, da se je tudi v ar. madi pripravljala zarota proti vojnemu ko. misarju Vorošilovu. V Krenil so prišla poročila. da so bili po vseh garnizijah razdeljeni letaki, ki pozivajo na upor s sledečimi značilnimi besedami: Trocki, vaš vodja, ki je ustvaril rdečo armado, je pre. gnan, borite se zanj! Maščevanje za Zino »jeva in Kameneva!
Trockijeve obtožbe na račun Moskve
London, 29. avgusta b. Sotrudnik lista >Daily Express« je imel daljši telefonski razgovor s Trockim. .ki prebiva v majhnem norveškem kraiu Hoenefes. Trocki je izjavil med drugim: y Moskvi ustreljeni pripadajo dvema grupama levice. Zinovjeva in
Mo<kva, 29. avgusta o- Skoraj ves ruski tisk z vso odločnostjo reagira na antisovjet-eko kampanjo hitlerjevskih listov. Vladno glasilo ^Pravda« in organ komunistične 6tranke >lzvestja« opozarjata ves svet, da je sprožila sedanjo ofenzivo proti Rusiji Nemčija na čelu vseh ostalih fašističnih držav v Evropi ter naglašata, da hoče Adolf Hitler s tem pripraviti nov razvoj dogodkov, flci bodo Evropo in z njo tudi ves ostali svet pognali v novo splošno klanje. Sedanje izzivanje in prozorna protiruska gonja v državah fašističnega bloka nista nič drugega kakor nadaljevanje priprav za dosego imperialističnih ciljev, ki naj bi se dosegli pod krinko nasprotstva napram komunistom.
Da podkrepita te svoje trditve, citirata »Pravda« in »Izvestja« posebno angleške liste. Tako med drugimi >The Staitesman and The Nation«, ki pravi; » Dejstvo, da se je Nemčija odločila za podvojitev vojaške služ-
Maročani se upirajo
Pariz, 29. avgusta o. Iz Maroka prihajajo vesti, da se ie pričel med domačini širiti pokret za osvoboditev izpod španske oblasti. Ker je gotovo, da bi ee uporu v španskem Maroku pridružila tudi nekatera plemena v francoskem delu Maroka, so francoske otw lasti nemudoma odredile ojačenje francoske vojske v Maroku in Alžiru V severno Afriko so bili že odposlani nekateri eskadroni spahijev in dva polka strelcev. »Excelsior«
Kameneva 6em politično prav dobro poznal, ostali obsojenci mi polilično niso bili znani. Drugo grupo obsojencev so sestavljali sami agenti-prevokaterji, ki so jih naročili sovje-ti sami. Ko pa so svojo misijo izvršili, eo bili prav tako ustreljeni kakor drugi. Med obdolženci sta bila tudi dva, ki ju je GPU ponovno zasliševal. Bila sta prisiljena podati znana izjave pod obljubo, da bosta nato oproščena. Toda tudi njiju so ustrelili. Upam pa, da bo prišla polna resnica na dan. Jaz otdolžujem moskovsko vlado in bom za to svojo obtožbo doprinesel dokaze.
Moskva zahteva izgon Trockega iz Norveške
London, 29. avgusta. w. Reuterjev urad javlja iz Moskve: Sovjetska vlada ie sporočila norveški vladi, da bo smatrala nadaljnje bivanje Trockega na Norveškem kot škodljivo za prijateljske odnošaje med Rusijo in Norveško.
Nemški listi javljajo iz Osla. da je Trocki za sedaj ostal v dosedanjem kraju bivanja. Stanuje v delu vile pri Honefossu, dve uri daleč od Osla. Vila jc last socialističnega urednika Knudsena. Trocki je pod strogim policijskim nadzorstvom osmih uradnikov policije, ki so nastanjeni v sosednji hiši. Dva uradnika stojite vedno pred hišo, dočim ima tretji nadzorstvo nad Trockim samim. Trocki ne sme sprejemati obiskov in tudi ne odpošiljati ali sprejemati pošto. Tudi njegov telefon je zaprt. Njegova tajnika Ervin Wolf, ki je francoski državljan, in Heinort, ki je šele nedavno prevzel službo pri njem, sta bila že izgnana. Aretirana nista bila, ker sta se prostovoljno obvezala, da bosta zapustila Norveško. Spremili so ju do meje, nakar sta odpotovala v Francijo. Kaj bo norveška vlada ukrenila glede Trockega, je še negotovo, vendar pa najbrže ne bo ostal v vili Knudsena.
Ozerski ni odpuščen
London, 29. avgusta. AA. Sovjetsko poslaništvo je izročilo Havasovemu predstavniku naslednjo izjavo:
O informacijah, ki jih objavljajo današnji angleški listi o dozdevnih spletkah zoper šefa ruske trgovinske delegacije Ozer-skega v Londonu, izjavlja sovjetsko poslaništvo kategorično, da nimajo nobene osnove. Ozerski je odpotoval iz Londona v Moskvo sredi avgusta zaradi poslov Sovjetske Rusije in se bo vrnil v London sredi prihodnjega tedna.
Demanti sovjetskega poslaništva se nanaša na poročila angleških konservativnih listov, da je Ozerski odpuščen in da so go poklicali v Moskvo v zvezi s političnim čiščenjem, ki ga izvaja GPU.
bene dobe, kaže jasno, da je sedanja gonja proti Rusiji samo tanka koprena, s katero bi hoteli Nemci zakriti vse, kar sami deila-jo doma, predvsem pa vse svoje imperialistična ukrepe. Tudi nober, resen Nemec ne veruje, da bi imela Rusija namen napasti Nemčijo ali kako drugo državo v Evropi«. >Times ang Tide« pa je objavil že celo serijo člankov, v katerih ostro obsoja sedanjo kampanjo proti Rusiji po tisku, po radiu in s predavanji. Hitler si hoče s to gonjo očividno pridobiti pristaše med Nemci samimi, ki so že skrajno utrujeni zaradi stalnih mili ta rističnih akcij in oboroževanja. Ta kampanja mu ne služi za ničesar drugega kakor da bi nemške množice znova opogumil in navdušil za program oboroževanja. List izrecno naglasa, da pomeni najnovejši vo-
I jaški zakon v Nemčiji nov dokaz za metode, s katerimi hoče Hitler ustvariti iz Nemčije eno najbolj oboroženih držav v Evropi.
poroča, da so upor v Maroku zanetili nemški emigranti in emisarji madridske vlade. Ce bi dejansko prišlo do upora, bi bil položaj generala Franca zelo oslabljen.
Papen ob Vrbskem jezeru
Dunaj, 29. avgusta. AA. V Poreče ob Vrbskem jezeru je prispel na nedeljski od-počitek nemški poslanik Papen. Ali bo izrabil to priliko za sestanek s Hortlivjem, še ni znano.
Beležke
Krivi vseh nesreč
Na zborovanju pristašev dr. Mačka, v Gornji Stubici je govoril tudi neki profesor Ivo Šarinič iz Zagreba, ki je v &vojem govoru izjavil, da »so krivi vseh nesreč, ki so zadele Hrvate, odvetniki, duhovniki in židje.« Po njegovem mnenju bi moral hrvatski narod sedaj najpreje obračunati s temi svojimi sovražniki Zbrane mase so navdušeno pritrjevale besedam zagrebškega govornika.
Objektivni ljudje pa se po tem govoru vprašujejo, kaj čaka V60 plejado advokatov, ki so z dr. Mačkom na čelu glavni voditelji in nosilci današnje hrvatske politike. Naj naštejemo samo najbolj znana imena: dr. Reberski dr. Žiga Scholl, dr. Torbar, dr. Pernar, dr. Jančikovid, dr. Dečak, dr. Golubovič, dr. Košutič. dr. Mintas, dr. Pro-tulipac. Vsi ti gospodje so samo v Zagrebu. Cela rajda odličnih advokatskih pobornikov politike dr. Mačka pa deluje v pokrajini, kakor dr. Šutej v Sarajevu, dr. Čon-drič v Banjaluki. dr. Smoljan v Mostaru, dr. Perič v Dubrovniku, dr. Bulat, dr. Tar-taglia, dr. Berkovič v Splitu, dr. Šubašid v Karlovcu, dr. Zanič v Novi Gradiški itd.
Ravnotako je pri nas tkzv. ljudska fronta v rokah gg. odvetnikov; dr. Kuko-vec, dr. Stante, dr. Dobovišek, dr. Reisman in kako se že pišejo.
Kar se tiče duhovščine, je ona danes v hrvatskih krajih gotovo v velikanski večini v Mačkovem taboru, in sicer na skrajni levica, kjer si hrvatski klerikalci podajajo roke s frankovci in sličnimi elementi. Res je, da jih stari radičevci gledajo zelo po strani, ali njihovo pomoč hrvatski nacionalistični pokret vendarle s hvaležnostjo sprejema. Znano je, da sarajevski nadškof Šarič prepeva pesmi v čast dr. Mačku, zagrebški nadškof koadjutor Stepinac hodi v Kupinac na poklonstvo, čeravno je zanj čestiti dom g. Mačka pravzaprav hiša pohujšanja, ker je dr. Maček civilno poročen. Kdor čita »Hrvatsko Stražo«, vč, da to glasilo Katoliške akcije skoroda identificira katoliško vero z dr. Mačkovo politiko. Po vsem tem je prof. Šarinič pač gTdo nehvaležen, ako šteje »popove« med sovražnike.
Da o Židih ne govorimo. Zidovstvo je marsikatero zdravo narodno zamisel obrnilo v zlo in židovski element v Zagrebu in na Hrvatskem sploh tudi danes, kjerkoli more. zaostruje nasprotstva. Ali baš to mnogim političnim ljudem danes ugaja in radikalizem na vse strani se smatTa kot največja državniška umetnost.
Nepoboljšljivi „Obzor"
Zagrebški »Obzor« citira našo nedavno beležko o proslavi 90 letnice škofa Uccelli-nija, v kateri smo ugotovili značilen molk katoliškega časopisja ob življenjskem jubileju tega odličnega cerkvenega kneza in velikega rodoljuba. ' Listi Katoliške akcije niso na to našo ugotovitev vedeli ničesar odgovoriti. Starina »Obzor« pa se vedno rad popraska tudi tam, kjer ga ne srbi in takoj je pričel napadati ne katoliške liste, ki so s prezirom šli preko jubileja najstarejšega in oajčastitljivejšega katoliškega škofa v Jugoslaviji, temveč nas in škofa Uccellinija. Zagrebški konfuzdemsrat očita škofu 6impatije glasila JNS i masonskih krugova, na pa da — vodimo borbo proti cerkveni hierarhiji! Namreč s tem, da smo se sicer poklonili škofu Uccelliniju, za jubileje zagrebškega nadškofa pa se ne zmenimo. Kadar je »Obzor« v zadregi, se prav nič ne ženira majhne netočnosti. Tako tudi tokrat: »Jutro« je namreč o jubileju nadškofa dr. Bauerja poročalo in ljudje okrog »Jutra« cenijo zasluge tega cerkvenega dostojanstvenika še izza časov, ko mu je »Obzor« kot vnetemu koalicionašu bil smrtni sovražnik. Povsem nerazumljiva pa so nam »Obzorova« masonska namigavanja. Mi z masonerijo nimamo nobenega posla, a naš zagrebški kolega je stari mojster, ne verno katere stopnje. Pa ne, da bi bil v zadnjem času po slavnih zagrebških vzorih šel med odpadnike in si odvezal svojo pro-sto-zidarsko »kecelju«,
Občinske volitve v dunavski banovini
Novosadski »Dan« poroča iz Beograda, da se bodo vršile občinske volitve v dunavski banovini šele decembra 1936. Nj pa izključeno, da bodo razpisane šele za sredino januarja prihodnjega leta, ker se je izkazalo, da niso izvršena niti najpotrebnejša tehnična preddela«. Vsekakor pa je skoraj gotovo, da se ne bodo vršile v novembru, kakor so napovedovali nekateri politiki na sestankih po dunavski banovini
Vojvoda Kentski v Boki Kotorski
Cavtat, 29. avgusta AA. Vojvoda m vojvodi nja Kentska sta ee danes ob 10. v spremstvu g. Banca in njegove soproge odpeljala na luksuzni jahti Jugosiovenskega Lloyda >Tihk na izletniško vožnjo po Boki Kotorski, ker sta si okolico Cavtata in Dubrovnika in vsa kopališča in letovišča že ogledala. Na izletu sta ee ustavila v vseh zanimivih krajih v Boki Kotorski. Zelo verjetno j 3, da si bosta ogledala tudi Lovčen in Cetinje.
Na izletu po Boki Kotorski bosta ostala do jutri zvečer, ko ee vrneta v Cavtat.
Sestra Nj. Vel. kraljice na Bledu
Bled, 29. avgusta. AA. Na 3'ed sta se pripeljala v goste k Nj. Vel. kraljici Mariji nadvojvoda Anton Habšburški in nad-vojvodinja Ileana, sestra kraljice Marije.
Jugoslavija ratificirala dardanelsko pogodbo
Beograd, 29. avgusta, p. Kr. namestniki so 19. t. m. ratificirali konvencijo o darda-nelskih ožinah, ki je bila podpisana 20. junija v Montreuxu.
»Slovencu« se ni zdelo potrebno, da bi odgovarjal na naše petkove očitke glede njegove čudno zakrivljene zunanjepolitične linije. »Slovenec« molči Ali potrjuje, ali pa izraža prezir nad sleherno javno kontrolo svoje zunanjepolitične igre? Vseeno — toda v tem primeru gre za vse kaj drugega kakor za osebna čuvstva sli za prestiž kakšnega lista.
Prav za prav nismo hoteli polemizirati s »Slovenčevo« zunanjo politiko; hoteli smo le ugotoviti nekatere reči ki že nekaj časa vzbujajo pozornost vseh pozornih čitateljev »Slovenčeve« prve strani. Tu niso značilni samo uvodniki, izmed katerih je četrtkov pomenil dosedanji višek v dezertaciji od tradicionalne zunanje politike Jugoslavije, marveč tudi naslovi, pa način, kako so natisnjene posamezne vesti glede njih pomena in važnosti. V teh »Slovenčevih« metodah in manirah je tako očitna tendenca, da so postali na njo pozorni celo inozemski krogi-
V sedanjih Časih je zunanja politika neizmerno važen in usodno odločilen kompleks javnega življenja, zato je odgovornejša kakor kdaj po osvobojenju. Doslej se jugoslovenske stranke niso bistveno ločile v vprašanjih zunanje politike, ki se v nobeni državi ne vodi s stališča posamezne stranke, marveč z vidika življenjskih interesov naroda in države. (Dovolj je, če opozorimo na stalnost osnovnih linij v francoski britanski in celo ruski zunanji politiki.) To, kar uganja v zadnjem času »Slovenec,« je bodisi nevarna strankarska igra z ognjem zunanjepolitičnih interesov, bodisi neka daljnosežna sprememba zunanjepolitične linije, ki ji ne moremo dogledati konca. Taka sprememba bi bila mogoča le tedaj, če ne bi računali z državnimi formami in konste-lacijami, ki so dan"*.
Beograjsko »Vreme«, oficiozno glasilo JRZ, objavlja v sobotni številki poročilo svojega posebnega poročevalca g. Ante Ma-tekala iz Badajoza. Poročilo ima naslov: »Badajoz najkrvavejša španska klavnica. Duhovniki preklinjajo rdeče in jih pošiljajo v večno pogubljenje, dočim izvršuje ma-rokanska milica strahovite obsodbe. Po padcu Badajoza se je posrečilo rdečim za-klati tri mlade borbene duhovnike.« Vsebini naslova primerno so izbrane tudi črke.
»Vreme« pripoveduje, kako je »krvavi osvojevalec« general Ljano zagospodaril po vkorakanju belih čet v Badajoz, kjer so imeli pri zadnjih volitvah levičarji velik uspeh. To pa zavoljo tega, ker je bilo nad 60 odstotkov najboljše zemlje v okolici Badajoza v rokah cerkve, kateri so morali kmetje skozi stoletja tlačaniti. Po republikanski revoluciji so se dotedanji kmetje-tlačani polastili cerkvenega zemljišča in se odločili boriti do zadnjega z vsakim, kdor bi jim hotel oteti pridobljeno zemljo. »Cerkev kot nositelj latifundizma v Španiji je z vsem vplivom podpirala španske desničarje. In ko je Badajoz padel v roke Fran-covih čet, je bilo samo posebi razumljivo, da so dobili duhovniki takoj vso zemljo nazaj, ki so jo med revolucijo zasedli kmetje. In tako izgleda iz badajoške perspektive, da se vodijo vse te borbe samo zavoljo cerkvenih posestev«.
Poslednje dni živi Badajoz — tako nadaljuje »Vreme« — v znamenju masakriranj grešnikov, ki so zasedli cerkvena posestva. Kazen je doletela vse in njih število ni majhno, ker so bila cerkvena posestva ogromna. Pričel se je obračun, ki gre do iztrebljenja. Marokanska milica ima polne roke posla. Neumorno strelja »pripadnike in pristaše pekla«. S tem imenom so obloženi kmetje, ki so hudo grešili, ker so se polastili imetja božjih služabnikov. Justifikaci-je se vrše v masah. Kjub temu pa ne bo mogoče tako lahko pobiti ves ta mili svet kmetov. Pokopališča so brezmejna v Bada-
Proslava 6. septembra
v ČSR
Praga, 29. avgusta 3. Letos se bo v vsej češkoslovaški republiki na posebno slovesen način proslavil rojstni dan mladega jugosiovenskega kralja. Cel. sokolstvo pripravlja v vseh krajih velike -svečanosti, šole todo 6. septembra imele proslave v čast kralju Petru II. in Jugoslaviji, organizacija čsr jugoslov. lig takisto pripravljajo velike slovesnosti. Posebno svečana bo proslava kraljevega rojstnega dne v Pragi ob sodelovanju Čsl. armade in Č6L vlade.
Predsednik skupščine pri knezu Pavlu
Bled, 29. avgusta. AA. Nj. Vie. knez na^ mestnik je včeraj opoldne sprejel v avdi-enci v dvorcu na Brdu pri Kranju predsednika Narodne skupščine Stevana Čiriča. Obenem je Nj. Vis. kneginja Olga sprejela v avdienci go. Ciričevo. Po avdienci sta Nj. Visočanstvi pridržala g. Ciriča in soprogo pri obedu. Ob 15. sta g. Cirič in soproga zapustila dvorec.
Upokojitve
Beograd, 29 .avgusta, p. V učiteljski službi je upokojen upravitelj meščanske gole v Pbuju Dragutin K veder.
V poštni službi je upokojen računski inšpektor Pavle Glase*" pri poštni direkciji v Ljubljani.
Iz prometne službe
Beograd, 29. avgusta AA. Imenovani so: Pri generalnem ravnateljstvu državnih železnic za poverjenika v 6. skupini v delavnici v Smederevu ini. Miloš Acimovič poverjenik delavnice v Mariboru; za višjega kontrolorja v 6. skupini pri strojnem oddelku Franjo Jug, višji'kontrolor delavnice v Mariboru; pri ravnateljstvu državnih zeleznic v Ljubljani za kontrolorja v 7. skupini pri gradbenem oddelku Ludvik Fatur, kontrolor I. sekcije za vzdrževanje proge Zidani ino&t.
Poizkusna mobilizacija ▼ Švici
Bern, 29. avgusta. AA. V nekaj dneh bodo v Švici priredili poizkusno mobillza-I c i jo, ki bo prva v zgodovini Švice. Novi-i narji ne bodo smeli prisostvovati vajam.
M5 ▼ poslednjo možnost ca sedaj ne verujemo in samo mislimo, da je gospodi ki stoji za »Slovencem«, strah pred boljševizmom nekoliko zrahljal živce in ji vzel tisto, kar je za zunanjo politiko najvarnejše: hladno presojanje življenjskih interesov naroda in države. Toda stališče »Slovenca« o osnovnih vprašanjih naše zunanje politike se ne tiče samo »Slovenčevega« kroga. Pri vseh narodih, naj jih še toliko razdvajajo strankarske razlike, veljajo za vprašanje zunanje politike posebna merila, ki so neprimerno občutljivejša od notranjepolitičnih. Vsi se zavedajo, da gre tu za interese celote. S tega vidika zanima »Slovenče-va« zunanjepolitična linija vso našo javnost.
Danes smo konkretnejši in vprašujemo: Ali se »Slovenec« v nasprotju s tradicionalno in edino razumno zunanjo politiko Jugoslavije ne zavzema za neke kombinacije, ki bi stale v diametralnem nasprotju z Malo antanto in z odnosi ki nas vežejo s Francijo?!
To vprašanje je za ves narod in vso državo, posebej še za Slovence, tako življenj, sko pomembno, da upravičeno zahtevamo jasnosti. Dosedanja linija naše zunanje politike je bila linija vseh vlad in režimov v Jugoslaviji in jo priznava tudi sedanja vlada V čigavo korist skuša uveljaviti »Slovenec« svoj votum separatum, ki bi lahko ustvaril pri revizionističnem bloku, segajočem tudi po slovenski zemlji nevarni videz, da slovenski dnevnik podpira moralno pozicijo revizionistov? Gre za vprašanja, kjer sleherna slepa igra nevarna če ne izdajstvo in zločin. Ne trdimo, da bi jo »Slovenec« že igral, toda njegove zunanjepolitične akrobacije vzbujajo sum, da sega v meglo in da igra na skrite karte. Cui prodest?
jozu. Sveži grobovi se vrste tesrvo drug poleg drugega. Grobokopi bodo imeli tekom prihodnjih dni še dosti dela. Problem pa ne bo rešen«.
Nato pripoveduje »Vremenov« poročevalec, kakor so se vrnili duhovniki v Badajoz, čim so ga zasedli marokanski legionar-ji »Po povratku so imeli polne roke dela, ko so pričeli izrekati javna prokletstva nad pripadniki ljudske fronte. Pristaši desnice so ovadili marokanski milici vse badajoške meščane, ki so bili nasprotniki španskega fašizma. Ln izvršeno je bilo maščevanje po ce-remonijelu, ki spominja na zažiganje čarovnic za časa inkvizicije. Krvoločnost španskih levičarjev je tolika, da je bila skoraj nedosegljiva. Primer v Badajozu pa dokazuje, da beli ne mislijo v tem pogledu za-ostati za rdečimi. Treba je ugotoviti, da se maščujejo enako strahovito in neusmiljeno uporniki kakor rdeči In nič manj strašna ni osveta pod cerkvenimi znaki, kakor pod komunističnimi amblemi. To je razumljivo, ker finansirajo generala Franca in njegove kolonialne čete španski verniki. Kler je stalno v svečanih ornatih. Kdor od duhovnikov se je vrnil v Badajoz, spada med borbene svečenike. Poleg taborišča marokan-skih čet pa raste novo pokopališče.
Med svečeniki, ki so se vrnili v Badajoz, so bili tudi trije mladeniči, ki so bili ne-p rek osi j i vi strokovnjaki v politični agitaciji Pogumno so izrekali tekste svojih prekletstev. V njihovih rokah so bila življenja mnogih meščanov v Badajozu. Pred dvema nočema pa so vdrli neznanci v katehetski dom, poklali usmiljenke v njem in z njimi tri borbene duhovnike. Krvoprelitja se nadaljujejo v Badajozu v velikem obsegu. Psihoza, ki vlada, je v znamenju brezdušnega prelivanja krvi. Množe se umori iz previdnosti. Marokanski vojaki, tzvežbani poklicni strelci, ubijajo z neverjetno lahkotnostjo. Saj pozdravljajo vse sumljive ljudi ki slučajno zaidejo mimo njihovega taborišča, s smrtnonosnimi streli«..*
Gohbels v Benetkah
Berlin, 29. avgusta. AA. Davi ob 7.30 je minister za propagando dr. Gobbels odpotoval v Benetke Na letailšiu v B?netkah so Gobbelsa pozdravili italijanski minister za tisk AJfieri in druge itajjansfee osebnosti ter zastopnik nemške kolonije. Prebivalstvo ga je prisrčno pozdravilo, minister AJfieri pa mu je priredil intimen obed.
Šahovska olimpiada v Monakovem
Monakovo, 29. avgusta g- Dosedanji rerul tati 16. kola so bili; Letonska—Poljska 2 in pod • 1 in pol; Islandija—Švica 4 : 3; Litva—Češkoslovaška 2 : 2; Danska—Rumunija 1 : 0; Avstrija—Italija 5 : 1; Madžarska—Holandska 3 in pol : 1 in pol; Finska—Francija 5 in pol : pol; Jugoslavija
_Brazilija 4 : 1; Švedska—Estonska 3 in
pol : 2 in poi; Norveška—Bolgarija 4 : 3. Nemčija je bila prosta.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo; Jasno ▼
vsej državi z jutrnjo meglo v dravski banovini. Temperatura brez znatne spremembe. Minimalna temperatura Plevlje 3, maksimal. na Moetar 31 stopinj.
Zemunska vremenska napoved ta danes: Jasno, temperatura se ne bo mnogo izpre-menila. Solnce vzhaja ob 4.57 in zahaja ob 18.19.
Dunajska vremenska napoved za danes;
Večinoma jasno, nekoliko topleje.
Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številu malih oglasov. Današnje »Jutro« ima
476
malih oglasov. Enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas pouči, da ima oglas dvojno vrednost, če se Javi dvojno število interesentov.
Ruski odgovor na nemško protisovjetsko
propagando
Vladino „Vreme" o španskih grozovitostih
Angleški minister - triglavski plezalec
Lord Amery je kljub 63 letom napravil z Jožo čopom več važnih in celo prvenstvenih plezalnih tur v naših planinah
Minister Amery v angleški karikaturi
Mojstrana, 29, avgusta.
Angleški minister, gospod Amery iz Lon-Hona, znan plezalec, 63 let star, je posetil Mojstrano, kjer se je seznanil z našim plesalcem Jožo Čopom in se z njim takoj domenil za več plezalnih tur. Vodnik gospoda ministra Bohinjec škarrtar in Joža Cop s:ta z ministrom odrinila v Vrata in drugi -dan so vstopili t steno, Skantar je nesel
nahrbtnike po Tominškovi poti. Po 4 in pol urnem plezanju sta minister in J^ža prispela skozi kamine na ledenik, kjer jih je čakal Skantar. Odšli so na Kredarico. Minister je bil sila vesel in presenečen od lepote naših gora, da je govoril: »lepše so od švicarskih. Če pa gledam na skale, so pa še romantičnejše od švicarskih in mnogih drugih, tako opevanih.« — Takoj je sklenil obiskati svojega prijatelja g. Boisa de Chesna v Trenti in dr. Kugyja v Volčji vasi, Joži pa je naročil, naj gre domov, se pripravi in ga počaka v Mojstrani v hotelu Triglav. Minister je nato nadaljeval pot s Skantar-jem na Triglav in v Trento, kjer pa prijateljev ni našel.
Naslednja tura je bila iz Krnice na Razor — Kugyjev vstop in naravnost po novih kaminih na greben — potem po grebenih nazaj čez Kriško steno v Krnico. Tu so prespali in takoj zjutraj se je minister zagledal v Mojstrovko in posebno v neke kamine. Vprašal je Jožo, če so ti kamini že preplezani. Na negativen odgovor se je takoj odločil za to prvenstveno turo. Na Jo-žovo vprašanje, če se upa, je izjavil: »Kamor se vi upate, se upam z vami tudi jaz in Vam popolnoma zaupam, ker sem videl, da ste res izboren plezalec!«
Odšli so in zmagoslavno preplezali to prvenstveno smer Mojstrovke (na Rupe), — ob 6. zvečer so se vrnili v Krnico in takoj odšli v skalaški bivak v Veliki dnini, katerega so Skalaši postavili z veliko požrtvovalnostjo za procvit plezalstva. Ta preprosti zaklon nikakor ne moti božjega stvarstva. Minister se je pohvalno izrazil o tem napredku Skale, češ: »Vidi se, da je Skala res skala, ki ima tako dobrega plezalca Jožo in mnogo drugih.«
Nastopno jutro sta minister in Joža vstopila v Kugyjevo smer in preplezala severno steno Škrlatice.
Joža čop je dobre volje
Hil
V zastopstvu botra Nj. Vel. kralja Petra II.
»Jutro« je pretekli torek obširneje poročalo o prisrčni svečanosti v Štepanji vasi, kjer so pri zakoncih Heleni in Juriju Ziher-hi krstili 13. otroka, 10. sina, ki mu je bil boter naš mladi kralj Peter II. Visokega botra je zastopal pri krstu pomočnik komandanta 40. pehotnega polka polkovnik g. Mihajlo Bakič, botra pa je bila gdčna Pav-
la Miklavčičeva, uradnica državnega tožilstva v Ljubljani, ki je bila oblečena v krasno narodno nošo. Krstni obred je opravil župni upravitelj g. Cuderman. Mali zemljan je bil krščen na ime visokega botra, botrov zastopnik pa je izročil staršema lepo darilo v denarju in dragocenost v zlatu. Naša slika predstavlja prizor ob krstu.
Brezuspešni razgovori v tekstilni Industriji
Kamen spotike so zasedene tovarne, ki jih delavstvo
noče zapustiti
Ljubljana, 29. avgusta
Kakor kažejo vsa znamenja, se je mezdni spor v tekstilni industriji od včeraj, iko bi se bila morala vršiti glavna razprava o kolektivni pogodbi, precej zaostril. Davi so se v prostorih Zveze industrijcev vnovič sestali predstavniki industrije in delavstva na razgovor, ki so se ga udeležili za Zvezo industrijcev tajnik dr. Golia, za Delavsko zbor Eiico tajnik Uratnik in Gol maj er, zastopniki Centralnega tarifnega odbora Jakomin, Bučar in Lombardo in zastopniki tovarn Jugo-češka, Tekstilindus, Jugobruna. Glanzmann ta Gassner, Thoma, Doktor in drug, Ilutter, Kosmanos in Metka.
Iz krogov delodajalcev izjavljajo, da je bii ta razgovor, ki je trajal od 9. zjutraj do malo Jez poldne, povsem neobveznega značaja.
Govorilo se je le o splošnih vprašanjih v zvezi s tem, da se ustvari možnost za konkretna pogajanja. Delodajalci odločno vztrajajo na svoji zahtevi, da stavkujoče delavstvo izprazni tovarne in tako vzpostavi stanje, kakršno ustreza pozitivnim zakonom. Zastopniki industrije so izrazili željo, naj bi delavstvo uvidelo, da je šlo v svoji taktiki predaleč in na; bi prišlo stališču delodajalcev, ki je oprto na veljavne zakone, vsaj toliko nasproti, da se konkretna pogajanja lahko prično.
Od delavske strani pa nam poročajo, da delavstvo nikakor ni pripravljeno zapustiti tovarne, dokler delodajalci ne podpišejo kolektivne pogodbe. Stavka je zajela doslej tovarne Glanzmann in Gassner v Tržiču, vse tekstilne tvornjce v Kranju (Jugočeška, Ju-
gobruna, Tekstilindus, Prah in Sire), predilnico v Škofji Loki ter podjetji Beer-Hri-berniik v št. Vidu in Eifler na Tyrševj cesti v Ljubljani.
Če se bodo razgovori zavlekli, obstoji nevarnost, da se stavka razširi 6e na ostala tekstilna podjetja v banovini.
Za torek popoldne je v Ljubljani najavljena ustanovna skupščina Zveze delodajalcev tekstilne industrije za dravsko banovino.
Žrtve zastrupljenja z mesom
Razburjenje v Mariboru
Maribor, 29. avgusta.
Včerajšnja vest »Jutra-« o 15 žrtvah zastrupljenja s pokvarjenim in nezdravim mesom pri Sv. Lovrencu na Pohorju je zbudila v Mariboru precejšnje vznemirjenje in umljivo raaburjenje. Mariborčani kar niso mogli razumeti, kako je mogoče, da se podajo ljudje zdravi na Pohorje in se potem vračajo bolni v Maribor. • Kakor se znava, je vzrok nove afere, ki sledi kon.o| pol leta za znano bencolsko afero, ki je zahtevala tri smrtne žrtve in ki je tedaj razburila vso našo banovino, v konserviraoju mesa v ledu, ki poteka od bližnjega potoka, ki je znan zaradi slabe in nezdrave vode. Računa se, da je postalo doslej 15 Mariborčanov, oziroma Mariborčank žrtev zauživanja navedenega mesa v nekem penzionu na Pohorju. Padlo pa je tudi kot žrtev prvo življenje. To je 60-letna soproga mariborskega poštnega inšpektorja in upravnika pošte Maribor I gospa Rozina Irgoličeva, ki jo jutri, v nedeljo, popoldne pokopljejo na mariborskem mestnem pokopališču.
Blagopokojna gospa Irgoličeva se je podala ob pričetiku letošnje letoviščaTske sezone k Sv. Lovrencu na Pohorju, da tamkaj prebije nekaj tednov na svežem zraku in v lepi pohorski prirodi. Nenadoma pa so se pojavili znaki zastrupljenja, morala je nenadoma s soprogom, ki je takisto težko zbolel na posledicah zavžitja zastrupljenega mesa, nazaj v Maribor, kjer je ležala del j časa v težki bolezni, mirno prenašajoč usodne posledice zastrupljenja. Poleg njenega moža je v Mariboru še 13 drugih žrtev zastrupljenja. Upati je, da bo oblast ukrenila vse potrebno, da se preprečijo nadaljnje žrtve.
I let na čelu Industrije
Delovni jubilej generalnega ravnatelja Noota
Jutri bo minilo 30 let, odkar je bil od trpravnega sveta Kranjske industrijske družbe imenovan za ravnatelja Karol Noot, sedanji generalni ravnatelj KID na Jesenicah. Ime tega velikega gospodarskega strokovnjaka je tesno povezano z razvojem naše železarske veleidustrije, ki ji je dal žig svoje markantne osebnosti in znanja.
Gospod generalni ravnatelj Noot ima za seboj tri desetletja težkega in odgovornega dela. V teJ burni dobi se je močno spremenil obraz srednje Evrope. Ta čas je prinesel polno velikih gospodarskih pretreslja-jev, sprememb in ovir, s katerimi se mora boriti vsako velepodjetje, kj ima svoje poslovne zveze in tržišča v drugih državah in kontinentih. Osobito po vojni se je struktura našega gospodarstva močno spremenila. Pojaviie so se nove zahteve in nove težave, zlasti pri nakupu surovin, prevozu in prodaji blaga. Treba je bilo iskati novih tržišč, spremeniti način proizvajanja, uvesti labrikacijo novih izdelkov in se prilagoditi novim razmeram, ki so jih prinesle s seboj nove potrebe in čas. Večina tega ogromne ga dela pa je ležala na močnih ramenih gospoda generalnega ravnatelja Noota, ki ga zaradi njegove visoke izobrazbe, impo-zantne osebnosti, bogatih izkustev, znanja jezikov, velike avtoritete in organizatorične
sposobnosti lahko prištevamo med najpomembnejše veleindustrijske reprezerttante v srednji Evropi.
Jubilant se je rodil 18. julija 1872. v B.uh-rort-u na Westfalskem, na tleh s staro industrijsko tradicijo. Iz te rodbinske vaje je izšel tudi bivši predsednik upravnega sveta Kranjske industrijske Hugo von Noot, ve-leindustrijec na Dunaju. Mladi Karal Noot je po dovršenih študijah in vojaški službi nastopil službeno mesto pri nekem velikem podjetju v Londonu, kjer je ostal 4 leta, nakar je nastopil mesto vodje nakupovalnega oddelka pri Union Blektrizitats-Gesellschaft v Berlinu. Ob priliki pariške svetovne razstave leta 1900. se je seznanil s predsednikom Standard Oil Compagny, ki mu je ponudil mesto ravnatelja največje cinkarne v Ameriki, kar je gosp. Noot tudi sprejel. S pogostimi potovanji po Ameriki si je g. Karol Noot pridobil bogata izkustva in do ber vpogled v ameriške gospodarske razmere. Toda tam ni ostal dolgo. Nezdravo podnebje v državi Kansas mu je nakopalo težko bolezen, ki ga je prisilila, da se je kmalu vrnil v Evropo. Na Dunaju, kjer je bil nekaj časa ravnatelj neke tovarne, je spoznal svojo soprogo, s katero se je poročil 1. 1907-Med tem pa je nastopil dne 31. avgusta 1906. mesto ravnatelja Kranjske industrijske družbe na Jesenicah.
V tisti dobi je bila KID še razmeroma malo železarsko podjetje. Pod vodstvom novega ravnatelja pa se je začela tovarna na Jesenicah širiti in modernizirati, širiti se je začela tudi Železarna na Javorniku. se
To se lahkb preprečil
Tako, ali hočete še lepšega dokaza, da naše gore niso prav nič nevarne? Minister je star 63 let in je dokazal: če je plezalec previden, če ima prisotnost duha in je miren, se ni bati nesreče.
Na vrhu Škrlatice je minister v znak priznanja poklonil Joži svojojo novo plezalno vrv in ga naprosil, naj mu Joža ostane zvest tovariš in vodnik za drugo leto, ko pojdeta na Jalovec in v Travniško steno. Zanimal se je zelo tudi za naše smučar-stvo, saj je predsednik smučarske zveze v Londonu. Da je minister prišel v naše gore, se moramo zahvaliti dr. Kugyju. Da se pa še povrne in pripelje s seboj še druge, pa našemu Joži.
Samo ako se ostanki jedil redno in temeljito ne odstranijo, se razvi« jajo trohnobo povzročujoče snovi, katere so vzrok mnogih obolenj in mnogih neznosnih zobnih bolečin.
Čistite zato svoje zobe redno s Sargovim Kalodontom. Z blago peno Sargovega Kalodonta čisti zobna ščetka lahko in prizanesljivo zobe. Izredno fina sestavina polira zobno sklenino bleščeče belo. Sulforicinoleat, ki ga vsebuje v naši državi samo Sargov Kalodont, prepreči tvoritev zobnega kamna ali ga pa odpravi, ako se je 2e napravit.
* Pozorl Poskusite enkrat novo ustno vodo Kalodont. Koncentrirana sestavina, zelo varčna v uporabi, razkuiufe in ugodno osvežuje.

Izkopana nasa davna zgodovina
Priobčujemo dve sliki k našemu poročilu o znanstvenih arheoloških izkopavanjih univ. prof. dr. Valterja Šmida na Ajdovskem gradcu nad Bohinjsko Bistrico in na Podonjicah v Srednji vasi. Sliki prikazujeta odkopano zidovje stare kovačnice iz pozno keltske dobe, med katerim je starinoslovec našel več železnih predmetov, dokazov tedanje
močno razvite železarske domače obr-tL Na drugi sliki Je pogled s pravkar grajene ceste Srednja vas Uskovnica na kraj, kier »o našli staroslovenske grobove, dosedaj edine in najstarejše dokaze naših najstarejših prednikov, naseljenih na sedanji slovenski zemljL Sredi med delavci-kopači Je prof. Šmid v. beli srajci in z zavihanimi rokavi.
vpostavila z njo zveza z Jesenicami, se napravili velSd plavži in valjarne v Skednju pri Trstu in med vojno e'ektrodna tovarna na Blejski Dobravi. Naprave so se 6taino izpopolnjevale, nabavili najnovejši stroji m dvigala, izdelki izboljševali, dosegli sloves ter si otvorili pot na svetovni trg, predvsem v Indijo, Kitajsko, Japonsko in Južno Ameriko. Kranjska industrijska družha je s tem postala važen činitelj v svetovni trgovinL V Trstu je izdatno oskrbovala razne pa-roplovne družbe s transporti. Ladje, nato-vorjene s kurivom in surovinami za KID in njenimi izdelki, so plule po vseh oceanih in izgledalo je. da ne bo nobenih zaprek za še tepši razvoj.
Toda prišla je svetovna vojna, ki je močno ustavila njen podet. Tudi generalni ravnatelj je moral na vojno, ki se Je končala s porazom centralnih sM. Razpad stare Avstrije je postavil Kranjsko ind. družbo, ki je imela tovarne v treh državah, v težak problem. Temu so se pridružile še druge težave, predvsem vprašanje dobav surovin, valovanje vrednosti valuit, uvedba novih carinskih meja in tarif, težave s prevozom blaga, iskanjem novih tržišč itd. Toda g. generalni lavnatelj ni klonil. Z železno voljo in doslednostjo se je lotil težkih problemov in uspel. Dal je industriji nove temelje in premostil ovire, ki so ji zastavile pot. Po nekaj letih hude krize je nastopila pri podjetju doba ugodne gospodarske konjunkture.
Ko je 1. 1929. prešla večina delnic Kranjske industrijske družbe ▼ roke jugosloveir
rttfh državljanov, je sUedila doba izpopolnitve in modernizacije obratov in pospešenega dela. Če tudi sedaj nebo še ni brez oblakov, Mno trdno prepričani, da bo naši industriji z izkušenim generalnim ravnateljem na čelu uspelo obdržati sedanji razvoj in še dvigniti njen polet.
Podeg drugih vrlin, ki odlikujejo gospoda generalnega ravnatelja Noot-a, moramo predvsem omenjati njegove odnose nasproti nameščencem in delavcem, katerim je bil vedno vzor točnosti in reda in ob enem do ber in pravičen šef. V najtežjih vprašanjih in odločitvah ni šel rad do skrajnosti. Pri pogajanjih s predstavniki nameščencev in delavcev je vedno našel tako rešitev, ki je brla sprejemljiva za obe strani.
Tudi v široki javnosti uživa gospod Noot mnogo simpatij in priznanja. Vedno je rad podpiral razna dobrodelna, kulturna, na-cijonalna, športna in turistična društva. Ce le more, poseča še dane6 prireditve teh društev, kjer je vedno dobrodošel, cenjen in spoštovan. Ob njegovem poklicnem jubileju mu poleg številnih gospodarstvenikov, prijateljev, nameščencev in delavcev čestitamo tudi mi z iskreno željo, da nam ga usoda ohrani na čelu jeseniške industrije še dolgo let, da bi jesen in zimo svojega plodnega življenja preživel zdrav in trden kakor hrast na poljani.
INSERIRAJTE V „ JUTRU"!

GoipodarstTC
Obeta se nam znižanje davščin na uvoz
avtomobilov
Zanimivosti z velesejma
Iz Beogradu je prispela vest, da se na i odločilnih mestih obravnava možnost znatnega znižanja davščin na uvoz avtomobilov v Jugoslavijo. Med gospodarstveniki se naglaša, da bi pomenilo uresničenje te vesti veliko pridobitev za naše gospodarstvo. Naziranje, da je avto luksuz, se v gospodarskem svetu že dolgo časa pobija kot nesmiselno. Večji uvoz avtomobilov pa ne bi bil samo gospodarskega pomena, temveč tudi v korist naše državne obrambe, ker bi vojska v primeru potrebe razpolagala s znatno večjim številom motornih vozil.
Glede števila motornih vozil v razmerju s številom prebivalstva je Jugoslavija med 23 evropskimi državami na 17. mestu. Za nami so Albanija, Bolgarska. Turška. Rusija in Poljska. Ob koncu 1. 1934. smo imeli v Jugoslaviji 14.173 motornih vozil, med njimi 7361 osebnih, 700 avtobusov 28S4 tovornih avtomobilov in 3228 motornih koles. Dane« število osebnih avtomobilov v na^ državi ni večje od 10.000, tako da pride en osebni avto na 1400 prebivalcev ali eno motorno vozilo na okoli 950 do 1000 prebivalcev.
V začetku lanskega leta je minister za finance ukinil vse državne takse na avtomobile. zaradi česar se je njih uvoz kljub velikim drugim davščinam znatno dvignil. Vendar ta dvig še ne more zadovoljitii mnogoetraoskih potreb naše dnžave, ker še daleč ne ustreza številu, ki ga zahtevajo današnje razmere. Malemu številu avtomobilov v naši kraljevim naj bi bile vzrok slabe ceste, kakor to nekateri naglašajo. Toda v zadnjih letih se je našim cestam posvečala velika pozornost in letos so se začela dela tudi na velikih mednarodnih avtomobilskih cestah. Jugoslavija bo imela v petih letih odlične ceste za avtomobilski promet, a moglo bi se zgoditi, da ne bd imela dovolj avtomobilov zanje.
Dane« se pri uvozu avtomobilov plača na ra7jnih davščinah blizu 40% uvozne vrednosti. Tako postane vozilo v vrednosti 50 000 Din, ko prekorači mejo, dražje za 20.000 Din. katero vsoto vzame država- V prime-
Ugodnosti domačih podjetij pri licitacijah
V dosedanjih odlokih trgovinskega ministrstva je določeno, da morajo pri državnih in samoupravnih licitacijah uživati ugodnosti iz odstavka 4. § 196. obrtnega zakona le oni ponudniki, ki z overenjem tega ministrstva dokažejo, da izpolnjujejo v zakonu predpisane pogoje (po odstavku 4 § 198. obrtnega zakona smejo biti cene pri ponudbah domačih podjetij do 15 odstotkov dražje od ponudb za blago inozemskega iz vora, če uporablja podjetje surovine, polfa-brikate, pogonsko silo in pogonska sredstva domačega izvora in če ima pomožno osobja in delavstvo jugoslovensko državljanstvo; če pa vrši podjetje nabave za račun države in samoupravnih teles odnosno njih zavodov in ustanov in pri tem uporablja material inozemskega izvora ali inozemsko pomožno osobje smejo biti ponudbe do 10 odstotkov dražje od inozemskih ponudb). Sedaj je trgovinsko ministrstvo odločilo, da se bodo pogoji za uživanje gornje ugodnosti dokazovali z uverenji o izvoru blaga, ki jih izdajajo trgovineko-indusirijeke in obrtne zbornice v 6misiu § 3. uredbe o trgovinsko-industrijekih in obrtnih zbornicah- Uverenja, ki jih je doslej izdalo trgovinsko ministrstvo obdržijo veljavo leto dni od dne izdaje. Po jjoteku tega roka bo treba navedena uverenja zamenjati * zborničnimi uverenji. (Gornje določbe seveda ne veljajo za gradbeno stroko, kjer mora vsak ponudnik na licitacijah imeti dovoljenje za sodelovanje na licitacijah, ki ga izdaja gradbeno ministrstvo.)
Vzrok peronospore na vinski trti v letošnjem letu
Kakor znano, je opustošila peronospora letos skoro tretjino pridelka v vinogradih. Izražena so bila razna mišljenja o razlogih tega okuženja po peronospori. Ponovno je bilo govora o tem, da je škodo, ki jo je povzročila peronospora, treta pripisati slabi kakovosti domače modre galice. To mišljenje je napačno in izvira iz vrst neveščakov.
Domača modra gailica popolnoma in brez izjeme ustreza zahtevam, ki jih stavijo na sredstva za škropljenje vinske trte. Preslabe modre gaiice sploh ne proizvajajo v naši državi, na kar strogo pazi ministrstvo za kmetijstvo, ki nadzira izdelavo galice.
Za razvoj peronospore so najvažnejša oko liščina vremenske razmere. V letih, kakršno je bilo tudi zdaj, ko je bilo zelo vlažno in toplo in se je rastlinstvo že zgodaj razvijalo, je nevarnost peronospore vselej več-a. V takih vlažno toplih letih nastane tudi škoda zaradi osmoditve kot posledica ne pravilnega škropljenja. Zaradi pospešene ra_ sti se tvori na površju listja preslaba zaščitna plast. Nežno listje poškropljeno z obi tSajno močno tekočino, ee delno uniči. Temu pravimo osmoditev. V takih primerih je treba posiužiti ee slabše (polodstotne) raztopine, da se na ta način izognemo škodi in da vendarle dosežemo zaželeni u#peh.
Vinogradniki v glavnem valijo krivdo zaradi slabega uspeha njihovega dela na modro galico, namesto da bi svoj način dela podvrgli temeljiti preizkušnji. Modra galica kakršnegakoli izvora je zares v zelo redkih primerih razlog škode na vinski trti, ker se dandanašnji redko pojavi na trgu modra galica slabe kakovosti. Pa je tako fu_
ru ukinjenja uvoznih davščin bi stalo vozilo, ki ga moreš danes kupiti pri nas za 50.000 Din, samo okoli 35.000 Din. O velikih vozilih niti ne govorimo, ker pri njih davščine pogosto prekoračijo 100.000 Din._
Vprašanje motorizacije prometa pa ni odvisno samo od ukinjenja. odnosno izdatnega znižanja uvodnih davščin na avtomobile. Je še eden prav tako važen činitelj. to je pogonski material za avtomobile — bencin. V Jugoslaviji imamo danes najdražji bencin na svetu. Pri nas se porabi letno okoli 35 milijonov kilogramov bencina, od katerega največ konsumira država, ker ima največje število motornih vozil in drugih motorjev, za katerih pogon je potreben bencin. Cisti bencin je danes obremenjen z 8.21 do 8.91 Din pri kilogramu, a mešanica bencina z 20% alkohola s 6.32 do 7.02 Din. Specifikacija davščin na bencin nam pokaže. da moramo plačati pri kilogramu: carine in vzporednih dajatev 1.74. skupnega davka na poslovni promet 0.37. državne trošarine 5.00 banovinske trošajine 1.00, občinske trošarine 0.10 do 0.80. torej skupno 8.21 do 8.91 Din. Pri mešanici bencina z alkoholom pa plačamo na kilogram: carine in vzporednih dajatev 1.39 (z odbitkom 20% alkohola), skupnega davka na poslovni promet 0.33. drža/vne trošarine 3.50. ba-novinske trošarine 1.00. občinske trošarine 0.10 do 0.80. torej skupno 6.32 do 7.02 Din.
Ako se vzame, da povprečno obremenje-nje doseza 8.35 pri kilogramu, in ako se upošteva, da je letna raba okoli 35.000 vagonov. tedaj znašajo davščine letno okoli 292.2 milijona Din. Od te vsote vzame država 241.4. banovine 35.0 in občine 15.8 milijona Din. Pri majhnih vozilih- ki porabijo 8 litrov na 100 km. je treba samo za davščine dati okoli 69 Din. a pri velikih vozilih se te davščine gibljejo do 150 Din.
Problem avtomobilizma je potemtakem pri nas tesno vezan na dva činitelja: na uvozne davščine in davščine na bencin. Zato se mora pri nas rešiti vprašanje avtomobilizma tako z redukcijo uvoznih davščin na avtomobile kakor z znižanjem davščina bencin.
di galica domačih tvornic, ki je pod strogim državnim nadzorstvom, vselej dovoli močna V nekaterih krajih Dalmacije, kjer so vinograde škropili z angleško in italijansko galico, o katerih mislijo, da sta najboljši, je bil enak neugoden učinek kakor v drugih delih države, kjer so škropili z domačo galico. Vzrok škode, ki jo povzroča peronospora, eo edinole vremenske razmere, rastlinski poiavi in nepravilno obdelovanje vinske trle.	Dr. M. J.
Razvoj gospodarstva v Bolgariji
Kakor nam kažejo statistični podatki za lansko leto, je Bolgarija v prilično po-voljnem gospodarskem položaju. Zanimivo je, da se je lani nasproti predlanskemu letu povečala vrednost celotne bolgarske trgovine s tujino od 4.8 ka,. na 6.3 milijarde levov ali za 31%, in to kljub zmanjšanju količine Od 642.000 na 604.000 ton. Izvozilo se je lani blaga za 3253 milijonov, a uvozilo za 3009 miljonov, tako da znaša prebitek 244 milijonov levov. Predlanskim pa je znašal izvoz 2535 milijonov in uvoz 2247 milijonov, tako da je bil predlansfki prebitek 288 milijonov levov]. Uvoz se je povečal v postavki strojev in instrumentov in postavki kovine in kovinskih izdelkov, kar je le znamenje ugodne ga gospodarskega razvoja. Istočasno se je zmanjšali uvoz tekstilij. Na drugi strani se je znatno povečal izvoz tobaka (zaradi kompenzacijskih poslov.) Dalje se je povečaj izvoz grozdja, kokoši, kačkavalja, sira, masla, pšenice, fižola, presnih jabolk- orehov, soje, suhih češpelj in solnč-ničnega semena. Zmanjšal pa se je izvoz turščine, živine, rožnega olja ln kož. Prav zaradi zmanjšanja izvoza fcurščice, ki je zelo težka, je izvoz po teži padel, medtem ko se je po vrednosti povečal
V bolgarski trgovini s tujino je Nemčija na prvem mestu. Med tem ko je v dobi od 1929. do 1933. šlo povprečno 30% izvoza v Nemčijo, je znašal izvoz v Nemčijo v 1934. letu 43%. a v 1935 letu 48%. Podoben razvoj kaže tudi uvoz iz Nemčije. Udeležba Nemčije v bolgarskem uvozu je znašala 1929. do 1933. povprečno 28%, 1934. lata 40%, a 1935. leta 53%.
če uvažujemo dejstvo, da se je življenje v Bolgariji v zadnjih letih prilično pocenilo, a da se je pri tem indeks industrijskih predmetov v lanskem letu popravil, kaže to na zdrav razvoj gospodarstva. Omenjamo še da se je zlata podlaga bolgarske Narodne banke lani povečala ln da so vloge v bolgarskih bankah narasle za 3%.
Gospodarske vesti
=a Opozorilo pridelovalcem oljnega se. mena. Privilegirana izvozna družba opozar ja pridelovalce semena belega maka, lanu In ricina, da se za ta oljna semena ne bodo uvedla predplačila za kasnejšo prodajo, kakor veljajo pri oljni repici. ker eo se tvornice za predelavo tega semena (za predelavo
Žrebanje v drž. razr. loteriji
Dne 27. avgusta 1936. so bili izžrebani naslednji večji dobitki: Din 80.000 fit. 60196, 80381, Din 60.000 št.: 33714 Din 50.000 št.: 7850 Din 30.000 št.: 45824, Din 40.000 št.: 17706,
Din 10.000 št.: 41505, 52845, 69162, 70968, 86448, 86808, 87384, 95831,
Pri Zadružni hranilnici o<* sledeči: Din 1000 št.: 5866, 24832, 24816, 24860. 33024. 33091, 46102, 46105, 46181, 62011 62033, 62034, 62072. 62052.
Zadrnžna hranilnica — Dalmatinova št. 6.
OrjaSka jelka. Na velesejmski razstavi »Za naš les« bo vse občudovalo veliko okroglo mizo, ki ima v premeru skoraj poltretji meter, v objemu pa pičlih 7 m. Miza je odžagana na panju orjaške jelke, ki so jo posekali 1000 m visoko v Ravni šumi v Bosni Imela je dva vrha in je bila visoka nad 44 m. Višja hlačnica, kakor naš kmet pravi taki na dva vrha razdeljeni smreki ali jelki, je bila nad skupnim 11 m visokim deblom skoraj še 21 m visoka, nižja hlačnica pa 27 m. Lesa in trska je dala ta čestitljiva. 224 let stara jelka 45 kubi-kov! Podobnih velikanov boste na velesejmu vi-ieli še več.
Cvetice že prihajajo z aeroplanom za velesejmsko razstavo »Sodoben vrt«. Čez Dunaj je danes opoldne pripeljalo letalo divno zbirko nageljnov in krizantem iz Te-nera pri Lorarnu ob Ženevskem jezeru Na šo javnost bo zanimalo, da je Ljubljana tudi že v Švici znana kot velika prijateljica cvetja, ker se je sloveča tvrdka Sutter v Tensru sama spomnila in poslala svoje cvetje na razstavo, prej pa je pisala skrajno laskavo pismo.
Zmaga lesa nad betonom in železom
V napačni veri živimo, da so beton, železo, železobeton ter opeka primernejši za stanovanjska poslopja nego les. Izredno bogati oddelek državne razstave »Za naš lese nam bo na velesejmu od 1. do 13. septembra neovrgljivo dokazal, da niso betonske ali železobetonske stavbe za nas najbolj eko
nomiČne. Les je univerzalno gradivo, trajno in zdravo. predvsem pa najcenejše-
Na žido se je usedla že marsikatera, ali le redko je pomislila, da je bila ta svila le les. Zapeljivo blesteča in vsa izpre-minjasta syila je namreč reg iz lesa. Na velesejmski razstavi »Za naš les« bomo videli. kako kemična industrija iz lesa dela najlepšo umetno svilo, razen tega bomo pa tudi spoznali, kako izdelujejo iz lesa takle papir, ki je na njem natisnjena ta-le notica, a tudi lepenko in druge vrst« papirja.
Veselični prostori ljubljanskega velesejma bodo od 1. do 13. septembra odprti vsako noč do 1. ure. Imenitno bodo spet zalo ženi z nairaznovrstnejšimi specialitetami in zbirkami najkapitalnejŠK kapljice. Tudi plesišč s prvovrslnimi jazzi bo več, a vsi obiskovalci bodo strmeli v resnično velemestnem varieteju, saj je velesejmska uprava angažirala med drugim tudi 6kupino umetnic svetovnega slovesa. Razen tega bodo tudi pro menadni koncerti.
Spet so znižane cene na železnici seveda predvsem za one, ki bodo potovali na jesenski ljubljanski veleseiem. Z rumeno izkaznico, ki jo dobite za 2 Din pri blagajni na po-taji kupite celo karto do Ljubljane. kjer vam na velesejmu na legitimaciji potr-de obisk, nakar se lahko z isto karto brezplačno vrnete domov. Za odhod t Ljubljano velja ta Dopust od 27. avpusta vključno do 13. septembra, a za povratek od 1. do sključenega 18. septembra.
lanenega semena Medič in Zanki in Hrovat in Co v Ljubljani in Zabret in Co v Bri-tofu pri Kranju in za predelavo ricinovega olja Hrovat in Co) obvezale, da bodo takoj prevzele vsako količino, ki jim jo bodo ponudili pridelovalci. Prav tako ee opozarjajo pridelovalci, da so po 51. 10. uredbe o oskrbi industrije s semenskim oljem in oljnim semenom določene nastopne cene: lanu 275, ricinu 300 Din za 100 kg. To so najnižje cene, ki jih industrije plačujejo za vagon, ske količine oljnih semen 1. 1936. Te cene veljajo po borznih uzancah v razsutem stanju franko tovorna postaja na področju pridelovanja. Glede lanu se cena razume za blago s 96% čistoče.
= Razglašena sta konkurza o imovini prezadolženke Mehanične tkalnice, družbe z o. z. v Domžalah (konkurzni sodnik Grum Josip; upravnik mase dr. Potokar Ivo; prvi zbor upnikov pri ereskem sodišču v Kamniku 2. septembra ob 9-; oglasitveni rok do 20. septembra; ugotovitveni narok 25. septembra ob 9.) in imovini Puetotnika Fra.
Dne 13. in 14. oktobra t L se bo vršilo I. žrebanje novega 33. kola drž. r. loterije, ki tudi tokrat vsebuje za današnje razmere vprav ogromno štev. dobitkov v skupnem znesku 64 MILIJONOV IN 320.000 DINARJEV Ob tej priliki opozarjamo naše cenj. fci-tatelje na prilogo znane glavne ko-lekture drž. razr. loterije A. Rein in drug, Zagreb, Gajeva ulica 8 in Ilica 13, ki je priložen celi naši današnji n a-kladi. Dolgoletno vzorno in nadvse korektno ln solidno delo te ko-lekture je tako znano vsej naši javnosti, da jo lahko tudi mi s svoje strani priporočimo našim čitateljem.
na. posestnika in trgovca v Zgornjih Lokah pri Bagoviei (konkurzni sodnik Zupančič Gilbert; upravnik mase Ivornhauser Drago iz Ljubljane; prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču na Brdu 3. septembra ob 9.; oglasitveni rok do 26. septembra; ugotovitveni narok 1. oktobra ob 9.)
= Poravnalno postopanje ja uvedeno o imovini zapuščine po Korošcu Francetu iz Motnika (poravnalni sodnik Grum Josip; poravnalni upravnik dr Hočevar Janko iz Ljubljane; narok za sklepanje poravnave pri sreskem sodišču v Kamniku 23. septembra ob 9.; rok za oglasitev do 19. septembra).
Odlog plačil je dovolilo ministrstvo za kmetijstvo Hranilnici in posojilnici r. z. z o. z. v Novi Cerkvi in Hranilnici in posojilnici na Vrhniki, r. z- z o. z. Obema zavodoma je odlog dovoljen za 6 let, prvemu od 14. marca letos dalje, drugemu pa od 24. julija letos dalje. Pri prvem zavodu je obrestna mera za srtare vloge odrejena na 2.5 odstotkov, pri drugem pa na 2 odstotka Varčnost in štednjo pridigamo ob vsa ki priliki, pri tem pa puščamo v nemar velike množine neporabljenega 'esa in odpadkov pri lesni industriji in obrti, da brez haska propadajo- Kako lahko te sedaj zavržene odpadke spremenimo v denar, bomo videli v posebnem oddelku razstave »Za naš les« na velesejmu od 1. do 13. septembra.
Borze
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 3.42 milijona Din nasproti 1.24, 3.52. 5-25 milijona Din v prejšnjih tednih
Na svobodnem deviznem tržišču se je francoski frank nekoliko popravil, in sicer od 311.75 na 312. Ostali tečaji so malo popustili, tako Newyork od 47.30 na 47.20 in Curih od 15.45 na 15.40. London je ostai neizpremenjen na 238.
Devize
Curih. Beograd 7, Pariz 2020, London 15.4350, Newyork 306.75, Bruselj 51.80, Milan 24.15, Amsterdam 208.3250, Berlin 123.32-50, Dunaj 57, Stockholm 79.60, Oslo 77.55, Ko-benhaven 68-90 Praga 12.68, Varšava 57.70, Budimpešta 61. Atene 2.90. Bukarešta 2.50.
Anketa o preskrbi brezposelnih
V	okviru ankete, ki jo je razpisala Delavska zbornica o problemu zaposlitve brezposelnih pri nujno potrebnih zasilnih delih, objavljamo nadaljnji prispevek (glej »Jutro« od 15. t. m.):
Notranja kolonizacija
Gospod Štefan Kavs, posestnik v Stični predlaga:
V	južnih krajih naše države so ogromni kompleksi rodne zemlje, ki leže po izselitvi muslimanskega življa v Malo Azijo neobdelani in neobljudeni. Vlada se trudi, kolikor ji je to možno naseliti te kraje z domačim živi jem. Ima uspeh, ali še vedno nezadosten, ker se vrši naseljevanje po bi-rokratičnem načinu. Tu bi morala poseči privatna inicijativa s podporo države in domačih kreditnih zavodov, ki bi dali na razpolago denarna sredstva.
Za sedaj ne bi navajal statističnih podatkov o razpoložljivih kompleksih zemlje, ki čakajo marljivega poljedelca, da črpa iz nje bogate sadove, ki jih lahko daje le zemlja v ondotni klimi in legi.
Za naseljevanje bi najprej prišli v poštev kraji ob reki Vardar in ob železnici Veles-Gradsko-Demirkapija. V teh krajih uspevajo vse žitarice, od industrijskih rastlin pa goje ravno v teh krajih v veliki množini mak za pridelovanje opija, ricinus za ricinovo olje, bombaž, sezam in kvalitetno zelo fin tobak. Vinska trta daje odlično kapljo in grozdje. Kraji so naravnost ustvarjeni za gojenje južnega sadja in svi-loprejk. Ob reki se lahko prideluje krasna lucerna, ki jo naši primorski rojaki v Bi-strenici tudi Sestkart na leto kose. Obsežni bregoviti pašniki lahko preživljajo na tisoče in tisoče ovac in govede. vede.
Res je v teh krajih malo dežja m tudi malo gozdov, a snega prav malo. Ako bi se vzpostavile stare turške namakalne naprave, bi bili kraji ob Vardarju spremenjeni v en sam vrt. Tudi bi bilo treba pogozditi goli-čave, kar bi koristilo tudi v pogledu padavin.
Malarija je redka, ker so se sanitarne .razmere zelo zboljšale. V vročih dneh se prime človeka takozvana denga, ali kdor živi redno, temu ni nič hudega v tem pogledu. Naseljevati bi bilo treba v prvi vrsti one delavce, ki jih je prignalo v mesto pomanjkanje zemlje v rodni vasi in ki še niso postali stalni industrijski delavci. V prvi vrsti pridejo v poštev oni, ki imajo veselje s sadjem in trto. Morali bi biti tudi obrtniki, kolikor jih potrebujejo v poljedelskih vaseh.
Seveda se morajo naseljenci zavedati, da bi jim naseljeniško življenje v prvih letih ne nudilo onega zabavnega življenja, ki ga jim nudi današnja slovenska vas. Po nekaj letih intenzivnega dela pa si tudi tak naseljenec lahko privošči večjo udobnost, kakor mu jo nudi sedaj priložnostno delo v mestih pri javnih delih. Imel bi svojo domačijo, on in njegov prvi naslednik bi imela zemlja dovolj za preživljanje svoje družine. Koristi od takšnega naseljevanja bi bile naslednje:
1.	Zaposlitev kmečkega proletarijata, ki sili v mesta in dela konkurenco že stalnemu delavcu v mestu.
2.	Podeželje bi bilo rešeno odvisnih delavcev in ne bi bilo treba zanje skrbeti.
3.	Z naseljevanjem bi se vzgojili dobri poljedelci in zadovoljni državljani, ki bi z lahkoto plačevali davek.
4.	Javnost bi s svojo podporo dobičkonosno investirala denarna sredstva v nase-ljeništvo, ki bi kasneje donašalo dobiček.
5.	Obrt bi se poživela, ker bi bil nase-ljenik dober odjemalec produktov; zlasti gradbena stroka bi zaposlila pri gradnji na-seljeniških domov mnogo obrtnikov.
6.	Denarni zavodi bi v naseljeništvo plo-donosno naložili svoj odvisni denar.
7.	Produkti naseljenikov bi se lahko ceneje plasirali v dravski banovini nego uvoženo tuje blago.
8.	Naseljenci bi ob pomoči javnih faktorjev zaposlili razmeroma zelo visoko število delavstva pri povzdigi svojega sela v dosego našega življenjskega standarda.
Finansiranje: Ker je Državna hipotekar-na banka lastnica oziroma upnica omenjenih neobdelanih zemljišč, bi bilo treba z njo napraviti aranžma za prevzem zadolženih posestev na dolgoletno hipoteko. To naj bi se zgodilo s sodelovanjem države. Agrarne banke in naših domačih denarnih zavodov. Potrebno orodje in živino naj bi dala na kredit Kmetijska družba, ki bi dobila v zameno pridelke kolonistov za prodajo v dravski banovini. Prizadu naj bi se odvzela monopolna pravica trgovanja z opijem, ki ga pridelajo kolonisti. Tobačni monopol naj bi zadrugi kolonistov dovolil neomejeno saditev in izvoz tobaka pod kontrolo, javnost pa naj bi po vseh močeh propagirala idejo naseljeništva in podpirala koloniste. Ustanovil naj bi se urad, ki bi vodil vso akciio naseljevanja. Koloniste bi bilo treba še prvo leto podpreti z vsem. kar bi se dalo izvesti v obliki hipotečnega posojila.
TUDI KJER SO
KOMARJI
tAHKO MIRNO SPITE
FLIT
JIH UNEČJ
r
,FLIT Izdelan po •namealtlh receptih mm unlou]e sasetljlto.
2fA HTEVAJTŠ IZRECNO FLIT V PLOMBIRANIH. ORIGINALNIH ROČKAH
Blagovna tržišča
HMELJ
-I- Žatee (29. t. m.) Položaj na žateškean
hmeljskem tržišču je bil včeraj Ln danes nac izpremenjen. Nakupovanje je primerno živahno in se cene gibljejo od 800 — 900 — 1000 Kč za 50 kg. Po 1000 Kč se plačuje te. hrano blago, a manj vredni hmelj, kakršen je zlasti v nekaterih občinah, kj so trpela od neviht, po 800 Kč.
ŽITO
■4- Chieago (29. t m-) Začetni tečaji: pše. niča: za dec. 108, za maj 106.8750; tur&Sea-za sept. 105.25, za dec. 92.25, za maj 885Q
BOMBAŽ
+ Liverpool (28. t. m.) Tendenca stalna. Zaključni tečaji- za okt. 6-21 nji dan 6.22), za dec. 6.14 (6.16).
+ Newyork (28. t- m.) Tendenca komat stalna. Zakliučni tečaji- za eept. 11.51 (11.62), za okt. 11.38 (U.48 — 11-49).
VINO
-f Vinsko tržišče v dravski banovini (So. t m.). Ta mesec, v avgustu, se je vinska kupčija času primerno razgibala, zlasti na deželi. ke*r ee je konzum prilično povečal in ker so ee zaloge že znatno skrčile. Cene so poskočile tudi v drugih vinorodnih banovinah. Kako bo z novim pridelkom, se zaenkrat še ne more ugotoviti. Vsekakor bo količina pridelka zaradi bolezni znatno skrčena, osobito v dravski banovini. Posledica bo gotovo tudi dvig cene nasproti lanskim vinom. Glede kvalitete pa to odločil september. Če bo ta lep in solnčen bo tudi kvaliteta toliko boljša. Cene so ravno v tem času prav nestalne in ee ravnajo po^ kvaliteti in povpraševanju. Zato bodo južna vina še bolj pritisnila. Na izvoz v inozemstvo pa ni poJagati velikih nad. Obljub za zunanja naročila je dosti, a ko pride čas izvoza nastanejo vsaj pri nas vedno nepredvidene zapreke, ki vse dobre nade razblinijo v nič. Sicer bo pa letošnji skrčeni pridelek dravske banovine pri količkaj preudarni organizaciji zadostoval komaj za domačo celoletno potrebo.
uspešna.^
ZDRAVILIŠČ
Dobrna pri Celju
je odlično zdravilišče za srčne, živčne in
ženske bolezni, počitka potrebne ! Od 15. aprila do 30. junija in od 1. septembra do 31. oktobra 20 dnevno pavšalno zdravljenje (avtobusna vožnja Celje —• Dobrna in nazaj, stanovanje, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik in vse takse) za skupno ceno Din 1.100.—, Din 1.250.— to Din 1.450.— (trije razredi za državna nameščence i. t. d.)
oziroma Din 1.300.—, Din 1.500.— in Din 1.650.—» (trije razredi za vse ostale).
PROSPEKTI NA ZAHTEVO !
-<
Dolenjske Toplice
najučinkovitejše radiotermalno zdravilišča za revmatizem vseh vrst, bolezni živčnega sistema, ženskih bolezni it.d itd.
ZNIŽANE CENE od 1. septembra dalje. Pavšalna penzlja (soba, hrana, kopeli, zdravniški pregled in vse takse) za 10 dni Din 600,— za 20 dni Din 1.100.—.
LEPO VREME
v jeseni nam obetajo vremenski preroki. Kdor je zamudil priliko za odmor in popravilo zdravja v poletni dobi ali ni preje mogel izrabiti svojega dopusta, naj pride v septembru ali oktobru
v zdravilišče Dobrno,
kjer je za jesensko sezono vse kar najboljše urejeno. Vsi kopališki prostori in del zdraviliškega doma so oskrbljeni s centralno kurjavo, zunaj pa krasna priroda pospešuje zdravljenje v zdravilni termalni vodL Nizke pavšalne cene!
DOM NA POLŽEVEM
(600 m.) nad Višnjo goro, idealno zlasti jeseni priporočljivo letovišče, krasni iz-prehodi po bujnih okoliških gozdovih, ves konfort (elektrika, telefon, kopalnica) železniška postaja in pošta Višnja gora. Celotni pension Din 30.— in Din 85.— dnevno. Prospekti SK POLŽ, Ljubljana, Beethovnova 2.
(Danes pa nad tcomavfa v Šiško!
Znamenitosti nekdanjega žegnanja pri šiškarjih
šiškarji časte kot svojega patrona svetega Jerneja ki je v ponedeljek praznoval 6Voj god. Stara šišenska cerkev stoji ob Celovški cesti, ki se odcepi od državne ceste v Zgornjo Šiško, kamor prideš po Vodnikovi cesti do znamenitega rojstnega doma našega prvega pesnika Valentina Vodnika, h »Kamniti mizi«. V stari cerkvi kraljuje sv. Andrej. Vzdolž tega svetišča je že pred nekaj leti dala mestna občina ljubljanska zgraditi zelo lične kamnite stopniice, po katerih se zložno povzpneš na Šišenski hrib aii pa obiščeš prijaznega soseda, g. Petra šter-ka, lastnika hotela in restavracije »Belle-vue; od koder uživaš prekrasen razgled po mestu in prostrani okolici ljubljanski.
Stara cerkev sv. Jerneja, v ozadju novi del šiške
Ta stara 'šišenska cerkvica, o kateri pripoveduje legenda, da je tod stala pred 700 leti majhna kapelica, se je pozneje prezidala in jo je v protireformacijski dobi pred 300 leti menda škof Hren posvetil. Morala je biti nato še dvakrat razširjena in preurejena, kar izpričuiejo zidarska dela, ki jih prav ta teden izvršuje Zidarska zadruga po nalogu predstojništva župne cerkve v Šiški. Ta dela predstavljajo prvi del lepega prof. Plečnikovega načrta, ki prevideva, da se preobrazi ves idilični kotiček okrog tega starega božjega hrama, ki ima brezdvomno še svojstveno zgodovino. Pravijo, da bodo vzidali v sedanjo sprednjo stran že v najkrajšem času zgodovinski kamen z nekim starinskim napisom, ki ga hrani naš muzej, a je^ last te cerkvice. Dolgo časa je bila podružnica frančiškanske fare v Ljubljani in so vjnjej opravljali očertje frančiškani službo božjo.
Vsakokrat po nedelji po sv. Jerneju so vaščani (»stavili pred glavni vhod dva ve-jka mlaja s primernim slavolokom, cerkev pa ozaijšali z zelenjem in cvetlicami. Že na predvečer so na bližnjem hribčku nad cerkvico pokali možna rji in zagorel^ je tudi velik kres v proslavo praznika šiškarjev.
Sv. Jernej se torej s tega svetega mesta ponosno ozira na številne svoje čestilce. ki se prav na današnji dan v goreči molitvi k njemu zatekajo z raznimi priprošnjami ob svečanem pritrkavanju šišenskih zvonov-
Plečnikov svetilnik pred Jernejevim stopnjiščem
Še pred potresom — pred 40 leti — se je na to nedeljo, ki jo je narod krstil za »ko marjevo«, ali »v nedeljo gremo v Šiško komarja dret«, ali pa > Pojdimo v šiško na po-hano piško«. pomikala zlasti ob lepem vremenu dolga, slikovita procesija, v kateri so *ii v šiško iz vseh fara Ljubijančanje pa tudi okoličani iz Bizovika. Štepanje vasi in Posavci po bobe. ali kakor so dejali tradicionalno, na komarja.
Na sončnatem Keršičevim vrtu so res imeli postavljenega velikanskega komarja, ki se je prešerno razpenjal in daleč naokrog vabil svoje vnete čestilce, naj se pridejo poslužit poleg pristnega cvička, goriške rebule in penečega se domačega piva v izdatni meri še slastnih krofov in flancatov, katere je brhka Keršičeva gospodinja znala gostom tako izborno pripraviti in kjer so se ves ljubi božji dan kuhala, pekle in cvrle vse mogoče dobrote tega sveta. Gostilničar je pridno nosil žejnim gostom poldrugolitr-ske steklenke, firkeljce in bokale žlatnega vina. Proti večeru so ondi zažigali umetal-m ogeni in je od časa do časa kaka dolgo-repa raketa bliskovito švignila v temno noč. Na Keršičevem obširnem vrtu je bil pravi direndaj s petjem in kmetskim triom, pravcati semenj veselih in zadovoljnih pivcev in jedcev, ki so se zbrali od povsod, da proslave in »zalijejo komarja«.
Mnogo siičnega opravila so imeli tudi ostali krčma rji in krčmarice vseh šišenskih
gostiln. Ljudstva je bilo povsod na pretek. Eni so prihajali, drugi odhajali. Srečen je bil, kdor si je z veliko težavo priboril kak prostorček, da.je mogel prisostvovati šišenskemu žegnanju, ko šiškarji zajemajo z »veliko žlico«. Dolgo se ti ni bilo treba razgledovati, pa 6i takoj dobil pravo sliko tedanjega nedeljskega življenja. Videl si pred seboj v lepi slogi zbrane ne glede na stan ali poklic mlade in stare, ki so sedeli za težko obloženimi mizami, vsak pri svojem poliču, vesel in zadovoljen, prav vsi kakor ena sama družina.
Na nekaterih dvoriščih si lahko opazil množico kmetskih vozov, takrat »bagrle« imenovanih, z bahavimi odejam' in bleščečimi konjskimi opravami. Drugi so se pripeljali na lojtrskih vozeh s harmoniko med petjem in vriskanjem. Tako je izgledalo praznično razpoloženje pri vseh večjih gostilniških podjetjih, kakor pri Kozlerju, Vodniku, Ančniku (rojstna hiša slovenskega mecena Antona Kneza), Kankrtu, pri Raci, Anžoku in drugod. Harmonika je kar naprej hreščala in privabljala mimoidoče, vmes pa se je čulo ubrano, a tudi neubrano petje domačih in tujih veseljakov, ki so kazali lep porcijon korajže v svojih žilah. Videl si ob pozni uri že pisane, razigrane in razvnete družbe, ki so bile na vso moč glasne. Drugod so prepevali in plesali kar do belega dne, podjetnejši pa so jo potegnili še ves drugi dan. Tu in tam je prišlo do prepira. Dobili so se tudi taki, ki so izzvali pretepe. Po takem ni bilo nič čudnega, če 6o drugi dan po žegnanju skoro vsako leto po Ljubljani krožile vznemirljive vesti, da je bil v Šiški spet eden »mrzel«, kar je bilo tedaj splošen običaj in navada, saj brez poboja ni minila nobena komarjev^ nedelja v šiški. šiškarji sami pa tega niso bili krivi.
šiškarji so se mnogo prizadevali, da so ustregli gostom iz Ljubljane, ki so za nekoliko uric ob nedeljah popo!dne kaj radi šli iz mesta na deželo, kjer je čist zrak ra zdravje doma. Komarjeve nedelje so bile leto za letom dobro pripravljene, kar je bi-
lo Šiškarjem v Čast in slavo. Toda časi se izpreminjajo in mi v njih... Dandanašnji ne najdeš v Šiški na komarjevo nedeljo nič več tistega hrupnega življanja. kakor je vladalo v prejšnjih dobrih časih. Pa se bo morda še vrnilo.
šiška je bila še pred kakimi 30 leti majhna, vendar lepa okoliška vasica na pragu Ljubljane. Od pivovarne Uniona dalje si že bil v Spodnji Šiški, kjer je zadnji županoval širokopleči, zdaj pokojni trgovec in gostilničar Seydl, nakar je Spodnjo šiško prevzela mestna občina ljubljanska, ki Je mnogo investirala v ta prijazni kotiček pod rožni-škim hribom. Pri tej priliki naj omenim, kar mlajši generaciji morda Še ni znano, da so svoj čas Nemci precej škilili na šiško in si zaradi neprestane invazij? tujerodnih železničarjev ustanovili celo zloglasno šulve-rajnsko šolo, kamor so seve lovili tudi otroke slovenskih staršev, šiško so kar na lepem začeli blesteče nazivati »Schčnau«. Zakaj so si izmislili to zveneče ime. je po sebi razumljivo. Prevrat je odnesel tudi to priskutnost.
Pred nekoliko leti so šiškarji dobili novo Plečnikovo cerkev in z njo lastno župnijo, ki jo opravljajo domači očetje frančiškani. Lepo urejena je glavna Celovška cesta, ki je skozi vso šiško tlakovana, ob straneh pa ima hodnike. Po tej cesti je izpeljan v Št. Vid ljubljanski tramvaj, ki skrbi za hiter in cenen promet. Sezidana je v šiški tudi prostorna remiza, ki 6luži celotnem tramvajskemu omrežju. Zgrajena je moderna 8-razredna narodna in meščanska šola. Ljubljana mnogo žrtvuje za kanalizacijska dela v šiški. Poleg potrebnega gasilskega doma preskrbuje posebni trg šiškarje z živili. Da niso šiškarji brez lekarne Sv. Roka, je razumljivo. Narodna čitalnica, ki je pri nas ena izmed najstarejših, predniači številnim drugim društvom. Pozabiti ne sme mo agilnega šišenskega Sokola, ki si je se^ zidal krasen dom in Ljubljančani kaj radi posečajo kinematografske predstave v njem. Poleg njega v isti ulici poseduje udobno
Domače vesti
* Banovinska zimska kmetijska šola v Sv. Jurju ob j. ž. prične svoj I. tečaj dne 3. novembra 1936 ter sprejme vanj do 24 učencev. Ta tečaj je petmesečen in traja do 31. marca 1937. Isti učenci bodo prihodnje leto sprejeti v II. tečaj, ki bo ravnotako v petih zimskih mesecih. Prednost zimske kmetijske šole tiči v tem, da se kmečki sinovi pozimi teoretično in deloma praktično izobrazijo v vseh kmetijskih panogah, poleti pa pomagajo doma na kmetiji. Tako ima kmet dobrega delavca doma v dobi, ko ga najbolj potrebuje. Druga prednost tiči v tem, da gospodar laže poravna v enem letu oskrbovalnino za pet mesecev ko za enajst in pol meseca. Sprejmejo se pridni, najmanj 16 let stari sinovi kmetskih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Gojenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane s 5 Din je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole v Sv. Juriju ob j. žeL najpozneje do 1. oktobra 1936.
Sestanek
na velesejmu
Lutz-tovarna peči, tel. 3252.
*	Kdo bo ustvaril likvidnost Mestne hranilnice v Mariboru? Zagrebški zgled, kako je postala Gradska štedionica (Mestna hranilnica) likvidna in razpolaga danes s preko 200 milijoni Din gotovine kaže, da je bilo posojilo Državne hipotekam« banke le delna rešitev tega vprašanja in da je bila glavna rešitev Mestne hranilnice zagrebške v tem, ker so zagrebški meščani uvideli, da zaupajo samemu sebi, ako svoj denar zaupajo svoji hranilnici, ker vsak meščan jamči za zavod z vso svojo davčno močjo. Tudi so uvideli, da ves dobiček, ki ga njihov zavod doseže, gre spet njim samim v korist, ker financira Mestna hranilnica dela, ki bi jih sicer morala financirati mestna občina & sredstvi iz svojih davščin. In to zaupanje Zagrebčanov do svoje Mestne hranilnice je bilo, ki je Mestno hranilnico privedlo v normalno poslovanje. Tudi pri nas v Mariboru bo na enak način možno doseči normalno poslovanje naše Mestne hranilnice. Mestna občina in uprava Mestne hranilnice si prizadevata od svoje strani, da najdeta sredstva za svoj zavod. Mariborčani sami pa naj prelomijo s preteklostjo in naj posebno z novimi vlogami, ki so po zagotovilu in obvezi uprave zdaj stalno in v celoti izplačljive pomagajo oživeti poslovanje zavoda.
*	Filmski režiser g. Ledid se je glede na včerajšnji članek »Tudi tako se da filmaiti« zglasil v našem uredništvu in nam je s filmi in uradnimi listinami trgovinskega ministrstva dokazal, da je njegovo delo v prid nacionalni filmski produkciji ne samo popoi. noma korektno, temveč tudi res zelo uspešno. Z njegovim delom se bomo podrobneje pobavili v torek. Pokazal nam Je zlasti celjski film. ki ga je predvajal pred našim celjskim dopisnikom in dobil od njega polno priznanje.
Prijavite se v
Cnoletni trg. tečaj HERMES
Maribor — Zrinjskega trg 1. Tu dobite solidno trgovsko izobrazbo. — Vpisovanje dnevno od 10. do 11. ure. Nizka šolnina.
Pišite po prospekt.
*	Pozor, ljubitelji velikih planin. Iz Kranjske gore bo vozil izletniški avto Juvan v septembru vsako soloto na tridnevni izlet na Veliki Klek (Grossglockner). Tako lahko vsakdo od izletnikov napravi turo na vrh Kleka 3900 m. Avto vozi do Franc Jožefo vega doma. Odhod iz Kranjske gore ob 8. zjutraj vsako soboto, povratek v ponedeljek ob 12. uri opoldne. Cena po osebi tour retour 250 Din. Informacije M. Juvan Kranjska gora.
*	Rezervni oficirji, ki so prišli med vojno v ujetništvo v Italijo in so poznali Janka Kosa, ki je bil ranjen ujet, a pozneje jugoslovenski vojni dobrovoljec podporočnik, se naprošajo, da se javijo društvu dobrovolj-cev v Ljubljani. Zadeva je zelo nujna.
*	Občni zbor Jug. zdravniškega društva bo v Beogradu (Dom srbskega zdr. društva. Zeleni Venac 1-3) dne 10. septembra ob 17. urj in se bo ev. nadaljeval v Sofiji v prime ru, da bi ne bilo mogoče izčrpati dnevnega reda. Na občnem zboru se bo obravnavalo vprašanje izstopa zbora hrvatskih zdravnikov v Zagrebu iz Jugoslov. zdravniškega društva, dalje izpremetnba društvenih pra -vil. udeležba na vse?!ovančikem zdravniškem kongresu v Sofiji itd. Uprava slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani-
+ Dečji dom Fran je Tavčarjeve v Kraljeviči je cdprL še do zadnjega sptembra. Prijave naj se pošiljajo naravnost na upravo doma. Interesente hkratu opozarjamo, da se ga. 2itkova odpelje 3. septembra z avtom v Kralj evico, in imajo gostje priliko, da se odpeljejo z njo.
*	Kako naj pravilno kurimo, se bomo poučili na državni razstavi »Za naš les« na velesejmu od 1. do 13. septembra. Spoznali bomo kakšna drva so dobra ali slaba. Da ne bomo osleparjeni pri kupovanju drv, bomo na razstavi videli tudi pravilno in nepra vil no zložena drva, pravtako pa tudi pravilno in nepravilno žagana in cepljena dr va, razen tega seveda tudi kako in s kakšnimi drvmi moramo kuriti različne peči.
*	Ne pozabimo, da smo z dežele. Poglab-ljajmo z njo vezi ob vsaki priliki. Prihod njo nedeljo bo v Kašlju proslava žegnanja Pri Gradu bo igrala izvrstna poljska godba na pihala, prve pečenice, koline, piščanci in krofi bodo 6ervirani v porcijah, ki jim bo težko biti kos. Gazda Grad bo nastavil posebno »žegnanjsko vino« ki bo navdušilo vse prijatelje dobre kapljice. Na prostranem dvorišču in vrtu bo vladal živahen in pester kašeliskj semenj, na katerem ne bo vstopnine, ne srečk ne šaljive pošte, pač pa ljudske zabave zastonj in kolikor je bo kdo hotel. Avtobus bo redno vozil izpred Mestnega doma. Vlakov v Polje in Zalog in nazaj v Ljubljano je pa v popoldanskih in večernih urah tudi dovolj.
Sestanek	na velesejmu
Lutz-tovarna peči, tel. 3252.
*	Znanje nemščine je važno pri iskanju službe! Zaradi tega je nemščina obvezen predmet na vseh državnih trgovskih šolah in tudi na Legatovi šoli v Mariboru, ki ima na teden 4 ure nemščine in sicer slovnico, čitanje, pripovedovanje, konverzacijo ter pravopis. Vrh tega sta še dve uri nemške trgovske korenspondence, skupaj 6 ur na teden. Zato imajo dobri absolventi in absolventke Legatove šole pri namestitvi posod prednost, ker znajo na koncu tečaja toliko nemški, da lahko vstopijo v vsako podjetje. Vpišite zategadelj svojega otroka v Legatov enoletni trgovski tečaj, Maribor, Vrazova ulica 4. Zimerna šolnina, lastni dijaški internat, učna ura traja 55 minut, izbo rni učni uspehi. Šolski program je brez plačen. Začetek 9. septembra.
*	Vabilo na subskripcijo. »UNION«, hotelska in stavbinska d. d. v Ljubljani, je sklenila na izrednem občnem zboru dne 6. julija 1936 izdati v svrho povišanja delniškega kapitala 1.800 novih imenskih delnic, za katere se mora opcijska pravica, kakor tudi predbeležba in popolno vplačilo delnic izvršiti med 1. in 10. septembrom 1936. Natančnejši pogoji so v »Službenem listu«, v prilogi k 64. kosu. VII. letnika z dne 8. avgusta 1936. Predbeležbe in vplačila sprejema pisarna Grand hotela Union v Ljubljani ali blagajna Vzajemne posojilnice v Ljubljani.
*	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice.
poslopje električna zadTuga, ki oskrbuje vso šiško z elektriko in jo ima po pogodbi v doglednem času prevzeti mestna elektrarna. Nekaj dobrih tovarn in solidnih delavy nič procvita v šiški. Ker velja za šiško tudi ljubljanski regulacijski načrt, padajo ertare, nizke kočice in nastajajo nove, široke ulice in ceste, ob katerih vstajajo prav lepe. visoke hiše, ki se lahko kosajo že z onimi v središču Ljubljane. Svet tod okoli Je peščen in prav prikladen za zidanje.
V 50 letih ee je prebivalstvo šiške skoro podesertorik), sai sega ob Celovški ce^i malone do prvih selišč bližnje šentvidske občine-Tia preko gorenjske in kamniške proge pa šiška podaja roko sosednjemu Bežigradu.
Lanska priključitev Zgornje Šiške k Ljubljani je še temeljiteje posegla v razvoj oteh Sišk. Tudi zgornja šiška se ponaša s svojo narodno šolo, ki daleč okrog nima primere. Vrhu nje obstoja še dobro znana dr. Kreko va gospodinjska šola, ki izdaja menda po vsej Sloveniji za gurmane najraznovrstnaj še kuhinjske recepte. S tolikim napredkom se more komaj postaviti še kaka občina, šiška je postala tedaj eno najlepših predmestij ljubljanskega mesta s premnogimi modernimi stavbami in lepo negovanimi vrtovi. Vsi se veselimo njenega napredka, zato pa ne zahajamo vanjo samo ob komarjevi nedelji, temveč vselej, kadar se nam zahoče iepega sprehoda in dobre postrežbe prr jaznih šišenskih someščanov.	—ipd.—
Smrekar je upodobil komarjevo
Kako je včasih bilo na pravi »komarjevi« nedelji, nam je prikazal Hinko Smrekar, s svojim najnovejšim delom. Slika, velik akvarel, je zdaj v lasti mr. ph. Slavka Hočsvarja, znanega zbiralca umetnin in starin, ki je to priliko izrabil, da je izložbeno okno svoje lekarne opremil z vsemi simboli »komarje ve« nedelje. Okrog Smrekarjeve slike je razstavil v lepo tihožitje kranjske rute, pasove, steklem škorenj, stare kozarce, majolke in vse, kar je bilo včasih na tem praznovanju videti nepotvorjeno v številnih primerkih. Posebnost te originalne reklame je tudi verižica x mnogimi obeski, piščalko in tulcem za žveplenke, kakršno so nekdaj s ponosom nosili vsi pravi kranjski furmanu Kdor si je ogledal to mak) razstavo naše polpretekle zgodovine, je nedvomno videi skozi steklena vrata, da je tudi lekarna nekam svojevrstno opremljena. Lastnik js namreč tako navdušen zbiratelj starin, da je celo v lokalu razstavil več redkosti iz svoje bogate zbirke. Prekrasne so majolike na omarah, ki jih šteje lekarnarjeva zbirka preko sedemdeset in je med največjimi zbirkami te vrste. Kdor se v resnici zanima za muzealne predmete, mu lekarnar ne bo branil pogledati v laboratorije zadaj za lekarno in prav rad razkaže tudi znamenitosti v svojem zasebnem stanovanju. Nečak Sadnikarjev in gospe Wohlmuthove, znanke Prešerna in Cegnarja ima že podedovano čednost za zbiranje narodnega blaga. Kdo bi verjel, da ima doma imenitno ohranjeno Napoleonovo blagajno s kompliciranimi zapahi, ki so mogli včasih zdržati pred najtoii zvitimi
»svedrovci«, daije mnogo starega porcelana, cina, starih slik in opreme, od katare je še celo znamenita kredenca * gradu Str-
mo! a pri Cerkljah, baročna omara, kakršnih v naših krajih bržkone ne bo kaj dosti.
Na naši sliki je pogled v okusno opremiie no izložbo.
• Predlog za reorganizacijo naše radio-fonije. Važen in vsega upoštevanja vreden predlog za reorganizacijo naše radiofonije prinaša na uvodnem mestu nova številka obiilno ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče in film »NAS VAIx na kar opozarjamo vse interesente. Iz pestre vsebine navajamo Zoščenkovo satiro »Je znosno«, Knafljičevo reportažo »Tihotapci«, Pirnatovo zgodbo »Ce se Uskoki šalijo«, Strniševo povest »Kosec« in anekdote iz gledališkega življenja »Zgodbe in nezgode Bojana Peč-ka«. Vedno zanimiva je filmska priloga^ ki prinaša slike iz novih filmov in zvočnih tednikov ter v vsaki številki po eno ali dve prigodi iz zakulisnega življenja pod naslovom »Kaj vse se izve iz filmskih ateljejev«. Vsaka številka ima tudi prilogo »Po_ opernem svetu« s točnimi izviečki najvažnejših opernih del, ki jih prenašajo domače in inozemske radijske postaje, ali ki se pripravljajo v našem gledališču. Modne risbe, magični liki in kratke šaie zaključujejo redakcijski del lista. Posebna programska priloga, ki obsega 32 strani, prinaša popolne in pregledno urejene sporede vseh domačih in tujih radijskih postaj na kratkih, srednjih in dolgih valovih in pregledno razpredelnico važnih koncertnih, opernih, dramskih in orkestralnih prenosov iz celega sveta. >NAŠ VAL« je najcenejša in najboljša slovenska tedenska revija. Mesečna naročnina znaša 12 Din. Zahtevajte še danes brezobvezno na ogled eno številko. Pišite na naslov; Radijska revija-. »NAŠ VAL«, Ljubljana, Knafljeva 5.
PARKETI
cenejši kot ladijski pod j
T o r e j?
REMEC & C2
tovarna paiketov in
upognjenega pohištva,
D U P L J C A — KA M NIR
*	Krajevni leksikon dravske banovine.
To obsežno delo, ki bo v ponos vsej dravski banovini, je zdaj, ko so se komasacije občin zaključile, izvzemši industrijski del, izvršeno in se že tiska. Uprava upa, da bo do konca oktobra t. 1. dotiskano in se bo takoj razposlalo prednaročnikom. Industrije se ponovno prosijo, da v smislu okrožnice Zveze industrijcev pošljejo upravi besedilo, ki jo žele imeti za krajevni leksikon.
*	Esperanto v dveh mesecih po dopisnem esperantskem tečaju, ki ga prične izdajati s 15. septembrom Esperantsko društvo »Zelena zvezda« v Ljubljani, hotel Metropol. Zahtevajte prospekte!
*	Enoletni trgovski tečaj pri trgovskem učnem zavodu v Ljubljani. Kongresni trg 2-II., ima EDINI pravico, da izdaja izpričevala, ki služijo kot dokaz dovršene vajenr ške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse v trgovinski obrti. Šolnina najnižja. Vpisovanje in pojasnila dnevno od 9. do 12. in od 16. do 18.
Sestanek	-■>--^ na velesejmu
Lutz-tovarna peči, teL 3252.
*	Ant. Rud. Legatov enoletni trgovski te-Jaj, Maribor. Vpisovanje vsak dan od 10. do 12. in od 4. do 6. ure. ob nedeljah od 10. do 12. v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Šolski program brezplačen. Znižana šolnina. Lastni dijaški internat. Začetek 9. septembra.
*	Avtoizleti: 5. do 9. sept. na dunajski velesejem, 6. do 8. sept. Benetke in Padova, 17. do 24. sept. v Rim.'Prijave: Izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 2645.
*	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
I&IM DELAkOVA
ŠOLA ZA RITMIČNO GIMNASTIKO
IjjUJHgjllSKIPlIS^^
DOKIČEV BLOK-GAJEVA 8.
VPIS DMIVNO OD 10-14
Muholovec
AEROXOM
polovi vse muhe!
Kdo pozna Aeroxon, ne kupuje drugega
muholovca.
a
Zahtevajte izrecno
Aeroxon
Iz Ljubljane
n— Rojaki iz Westfalije. Včeraj popoldne ob 17. se je pred našo Narodno tiskarno v Knafljevi ulici ustavil velik rdeč avtobus: z njim so se pripeljali v domovino naši dragi rojaki iz Westfab.ie po številu 30, med njimi je tudi nekaj gospa. Pri vedel jih je. kakor običajno vsako leto, predsednik Zveze narodnih in delavskih podpornih društev v Nemčiji g. Pavle Bolha r nekaterimi društvenimi funkcionarji. Na vožnji so bili celih 5 dni, vendar pa so imeli vseskoz lepo vreme in so nabrali polno lepih vtisov. Želimo jim, da kar najugodneje prebijejo dni oddiha v Jugoslaviji.
u_ Upravni odbor Obrtniškega društva v
Ljubljani je na svoji seji,, dne 27. avgusta 1936. zaradi žalitve društvene časti in ugleda soglasno izključili i^ društva g. Martin-čič Avgusta, ključavničarskega mojstra v Ljubljani, Ulica 29. oktobra 14.
Pred kosilom
SPIJTE VEDNO KOZAREC
Rogaške slatine!
To Vam zboljša tek in pospešuje prebavo. Priporočite enako tudi Vašim odjemalcem!
u— Združenje trgovcev v Ljubljani naznanja, da se vrše popravljalni izpiti na trgovski nadaljevalni šoli v ponedeljek 31.
S avgusta ob 14. — Vpisovanje v I. razred bo dne 3. septembra ob istem času v pisarni Združenja trgovcev. Šolnina znaša 500 Din. sprejemnina 100 Din.
Ljubiteljem glasbe. Vljudno obveščamo starše in mladino, da sprejemamo v času od 1. do 30. septembra vse tiste, ki se zanimajo za glasbeno teorijo, otroški zbor, mladinski zbor, za pouk v klavirju in violini ter za an<sa.mbelske vaje godal. Kakor doslej, se bo tudi nadalje vršil pouk v vež-banju posluiha in igri na harmonike (vseh vrst), posamezno in v skupinah. Prijave se sprejemajo vsak dan od 10. do 11. dopoldne in od 1. do 5. poldne, Bleiweisova c. 21, pritličje. Vse podrobnosti se bodo obravnavale na sestanku interesentov, ki bo pravočasno objavljen v dnevnikih.
u— Umetnostna razstava slik in kipov prof. Franceta Kralja bo otvorjena danes ob 11.15. K otvoritvi so vabljeni vsi prijatelji naše moderne umetnosti. Razstava bo odprta dnevno od 9. do 19. Vstopnina 10 Din, dijaki 5 Din. dijaki v skupinah nad pet po 2 Din: dijaki slikarske akademije, kiparske in keramične šole imajo prost VBtOO
Vrt, veranda in restavracija
»ZVEZDA«
kraj, kjer se bodo odslej dobila najboljša vina in specialna Jedila«
JAKOB in ANA BRIŠKI naznanjata, da sta prevzela restavracijo »Zvezdo«, M jo bosta danes otvorila in nudila v restavracijskih prostorih, v tocilnici, v verandi in na vrtu najboljša vina, topla in mrzla jedila, vse pa po skrajno nizkih cenah.	-v
Na razpolago bodo cenjenim gostom tudi naslednja specialna jedila: prašiček na ražnju, čevapčiči, ražniči, pleskavice, čulbastije, pasulj (fižol) s slanino. Danes bo zabaval goste izvrsten domač šramel.
Ljubljanskemu in potujočemu občinstvu se najtopleje priporočata in jamčita gostom najboljšo postrežbo	n .
J	Jakob In Ana Briški.
U— Plesna šola Mete Vidmarjeve. Vpisovanje v šolo za moderno plesno umetnost in plesno gimnastiko za poklicne in za laike (posebni tečaji, za dame, gospode in otroke) vsak dan od 18. do 19. v Gajevi ulici 9. Začetek šole 1. septembra.
Modni salon Rozman
Ljubljana, Dvorni trg 3,
izdeluje DAMSKE KROJE PO MERI
iz najnovejših žurnalov, ki so damam na ogled. Poučujemo tudi
KROJNO RISANJE,
Obiščite prenovljeno »Zvezdo!« Jakob in Ana Briški otvorita danes re-novirano restavracijo »Zvezd a.« G. Jakob Briški je v Ljubljani zaslovel s svojimi izvrstnimi sortami vina. Zato ni dvoma, da bodo ljubitelji res pristnih kapljic prišli na svoj račun v restavraciji >2vezdi«. Ne malo se je trudil, da je pridobil za to restavracijo res odlična vina. Veliko skrb je posvetil tudi kuhinji, kj bo nudila vedno topla in mrz'a, a tudi specialna jedila, kakor pleskavice, čoijbastije, pasulj s slanino, prašiček na ražnju in čevapčiči bodo vedno na razpolago, G. Briški zatrjuje, da si boljše postrežbe tako v pogledu kakovosti, kakor tudi v podlegu nizkih cen in bomo mogli že]eti. S tem zagotovilom je gotovo razveselil vse Ljubljančane, ki se bodo danes gotovo radi odzvali njegovemu vabilu k otvoritvi restavracije. Danes bo zabaval goste izvrsten domač šramel.
'KINO IDEAL
Premiera vesele komedije iz mornariškega življenja
Bil in Bul
Humor, komika in zelo zabavna vsebina.
Danes ob 15., 17., 19. in 21.15 uri.
Ljubljančane je presenetila z otvoritvijo svoje tovarniške prodajalne na Aleksandrovi cesti št. 3. znana lovarna čevljev Boston d- d. Njeni izdelki so znano prvovrstni, cene so jim pa jako nizke. Pozdravljamo to novost, posebno še, ker je tovarna Boston d. d. čisti jugoslovenski odnosno v pretežni večini slovenski kapital
SPECIALIST ZA ŽENSKE BOLEZNI IN PORODNIŠTVO MED. UNIV.
BR. FRAN TOPLAK
zopet redno ordinira
od 9. — 11. in od 15. — 16. ure. GLAVNI TRG 18	TEL. 27-32
o— Vpisovanje dijakov, dijakinj ▼ privatno trgovsko šolo, znani Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15. za enoletni dnevni tečaj vsak dan ustno v pisarni ravnateljstva (tudi pismeno). Poučujejo strokovno kvalificirano učne moči, profesorji tudi s trgovske akademije. Šolnina 120 Din. Za vo l nudi int eresent om na jcene jšo temeljito izobrazbo za raznovrstne pisarniške in trgovske službe. Zavod obstoji že 33 let, je najstarejša, najbolje obiskana in oblastveno dovoljena šola s pravico izdaja^ nja veljavnih šolskih izpričeval in edina v lastnem novozgrajenem šolskem poslopju. Moderne, higienično novourejene učilnice.
se je preselil
iz Hrastnika v Ljubljano na Vffliarjevo cesto 21 IN ORDINIRA od 10—12 ter od 14—16. ure.
DR. JOŽE JAKŠA
ne ordinira
od 30. Vin. do 9. IX. 1936.
Dr. med. Albert Trtnik
ALEKSANDROVA 3
zopet redno ordinira
DR. MIRA FINK
zopet redno ordinira
od 31. avgusta dalje. Očesni zdravnik-specijalist
Dr. Rajner Bassin
Gledališka ulica 4 (nasproti opere) ZOPET REDNO ORDINIRA.
PrimariJ dr. Ješe
zopet redno ordinira
| Stanovanja tudi na zavodu. Nova ilustrirar-
na šolska poročila brezplačno na razpolago.
Foto amaterji!
Filmi od jutri naprej popolnoma sveži 6X9 za 8 posnetkov 28° za 1. 1938 SAMO 8 DIN v foto trgovini Joško ŠmUC, Šelenburgova 6.
u— Naš živalski vrt. Zoološko društvo »Noe« priredi ob jesenskem velesejmu veliko razstavo naših živali. Omogočil je to propagandno razstavo direktor dr. Dular, ki je z vsestransko ugodnim predlogom pripomogel bodočemu stalnemu živalskemu vrtu do iepih in številnih primerkov vseh vrst iz naše domače favne. Razstavni park je urejen v levem kotu seimišča ob veseiič-nem prostoru in obsega nad 3000 m2. Za-padno stran razstavnega prostora zapira 9 ograjenih prostorov za večje sesalce. Na razstavi bomo imeli priliko ogledati si zlasti številne vrete ptičev in si«er takih, ki žive in gnezd:jo pri nas stalno, in pa ptice se-
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem ODPRL
krojaško delavnico
za gospode in dame
Se vljudno priporoča
SEVER FERDINAND
MODNO KROJAŠTVO cesta na Brdo 79, Vič, Ljubljana.
livke. Tamkaj je že tudi urejen umetni ribnik za vodne in močvirnate ptice. Ribnik se nahaja nekako na sredi razstavnega parka. Obiskovalcev čakajo bela in črna štorklja razne vrste čapelj, rac, capovoznik, zalemr noga tukalica itd. Na zapadni strani parka so \ ograjenih prostorih rjavi medved, jazbec, jelen, gams, volk, lisica itd. torej samo živali, ki prebivajo v naših gozdovih. Društvo Noe je doseglo od mestne občine, da se mu je določil primeren prostor, kjer bo urejen v bodočnosti stalen zoološki vrt. Zemljišče je med Rožnikom in šišenskim hribom in sicer prijazna dolinica, kjer se je nahajalo pred leti Kneippovo kopališče »Worisho-fen«. Zemljišče meri približno 6000 m2, a seda. če bo potreba še razširiti.
atelje BAZANELLA
zopet redno dela
u— Društvo »Soča« — Matica odkrije v nedeljo 4. oktobra t. L dopoldne spomenik Simonu Gregorčiču. Popoldne pa bo na Taboru veliko slavje. Prosimo društva in cenj. občinstvo, da blagovolijo to vpošte-vatL — Društvi »Soča« — Matica in »Tabor« priredita v soboto 7. novemibra t. L v veliki dvorani na Taboru prireditev, katere čisti dobiček je namenjen za postavitev spomenika našim mučenikom. Prosimo društva, da to vpoštevajo.
Trajno ondidacijo
brez elektrike, brez žic, vodno ondulacijo, moderne dnevne ln večerne frizure, strokov-njaško izvršuje frizerski salon
Franchetti Engelbert
NOVO VODSTVO Tyrševa C. 20, vis-a-vis kavarne »Evrope«
u— Dva karanabola. Na šentpeterskem mostu je včeraj popoldne neznan avtomo-bilist povozil 251einega strugarslkega po- i močnika Antona Janutko iz Zalokarjeve ulice. Avto je ponesrečencu zlomil levo roko, da so ga morali takoj prepeljati na kirurški oddelek. Kmalu zatem je prišlo na 21aloški cesti, prav pred Leoniščeim, do precej razburljivega karambola. Neki mo-tociklist je s precejšnjo brzino treščil v oje voza, id mu je prihajal nasproti in je v <vel'kem loku priletel ob zid, s katerim je obdan zdraviliški vrt, Motociklista eo prenesli v sanatorij, a njegove poškodbe so bile le lažjega značaja, da se je po prvi pomoči, ki mu jo je nudil šef zdravnic hiše dr Kraje, lahko odpeljal dalje.
u— Dijaški sejem se je pričel. V&ffi «e
na običajnem prostoru pred klasično gimnazijo-
kino moste
Danes ob 17., 19. hi 21. url in v ponedeljek poslednji« ob 20.30
SENZACIJA NAD SENZACIJO
Vihar nad Afriko
Film je v stilu »Bengalija«.
Dopolnilo: nov »žurnal« in »PopeJ«.
PRIDE: »Film olimpijade« . gin Luise Ulrich »ŽRTEV LJUBEZNI«®
u_ »Vihar nad Afriko« spet v Ljubljani.
Na sporedu ie v kinu v Mostah. Kaže nam krvave borbe med Angleži in domačim uporniki. Sredi teh borb se zagledata drug v drugega mlad angleški oficir in lepa bolniška strežnica. Film je ves prepleten z romantičnimi zgodbami in ima izredno lepe pokrajinske slike. Film bodo prišli gledat aotovo tudi mnogi tisti, ki so ga že enkrat videli. Druge, ki ga še niso videli, opozarjamo, naj ne zamude lepega užitka.
n— Registrirne blagajne ln pisalne »troje popravlja strokovno in poceni Boris Sir mandl, Ljubljana, Kolodvorska 11. tel. 24-37.
u— Potnikov dnevni avtoizlet na Sušak, Opatijo v 3 urah G0 Din.
Proti neresničnim govoricam je
graščinski vinotoč na vurbergu
Se vedno otvorjen. — Točijo se vedno boljša vina po nizkih cenah. — Lep nedeljski izlet. Zveza avtobus Sv. Martin.
Iz Celja
e— Talni prag v Tr©merjn odpade. V
petek se je vršila na železniški direkciji v LJubljani anketa zastopnikov železniške direkcije in banskc uprave zaradi izvršitve talnega praga v Savinji za trenerskim železniškim mostom, Anketj je prisostvoval tudi vseučiliški profesor inž. 2nidar-šjč. Sprejet je bil naposled predlog nadzornega inženjerja Murse iz Celja o nepotrebnem zavarovanju mostovih stebrov. S tem odpade prag ter se dela lahko ne-, ovirano nadaljujejo. Po večdnevnem zastoju je začel bager danes sp"t obratovati. V ponedeljek pa se obnovijo regulacijska dela v polnem obsegu, kar je treba tembolj pozdraviti, ker bodo spet zaposleni odpuščeni delavci in se bo izkoristilo sedanje še lepo vreme. Z Mursovjm predlogom bo prihranjenih kakih 200 do 300 tisoč Din.
Dr. JOSIP ČERIN,
zdravnik v Celju
ne ordinira od 5. do 26. septembra.
e— Avtobus mesta Celja. Na progi Celje—Logarska dolina preneha obratovati s
1. septembrom avtobus z odhodom iz Celja ob 10. in odhodom iz Logarske doline ob 16.25. Z istim dnem pa prične voziti zopet avtobus na progi Celje—Mozirje z odhodom iz Celja ob 11.25 in odhodom iz Moziria ob 12.45.
e_ Pridobnina v bivši okoliški občini.
Seznam v letu 1936. pridobnini zavezanih oseb v bivši okoliški občini celjski je razpoložen na javni vpogled na mestnem poglavarstvu v sobi št. 10- Razprave pred davčnim odborom bodo v prostorih davčne
uprave v Celju 17., 18., 88. k 90. septembra ter 1. oktobra.
e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.80 ln
20.45 in jutri ob 16.30 in 20.30 valefilm »Hotel Savoy 217« in zvočni tednik.
Iz Maribora
a— Socialistična »Volksetlmmec, M je
izhajala po dvakrat na teden, je prenehala ishajatL V uvodniku zadnje številke, ki je izšla včeraj popoldne, se redakcija in uprava poslavljata od 6vojih ftitateljev in inserentov ter navajata kot vzrok za ustavitev lista okoliščino, da Be je skrčil krog nemško govorečega delavstva, ki mu je bil list namenjen.
a— Iz policijske službe. Upokojen Je b!l pristav g. Drago Jug pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
a— Letno gledališče Ruše. Ljudska igra s petjem >Od pohorskih pavrov vam hočem zapek, ki se je morala prejšnjo neda.jo preložiti zaradi slabega vremena, se vrši danes, v i.edeljo ob 15. uri na ruškem letnem gledališču. Zveza z vlaki iz Maribora in Koroške so zelo ugodne.
a— Šolske vesfi. Popravni izpiti II. drž. dekliške meščanske šole v Mariboru Cankarjeva ulica 5 bodo 31. avgusta od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Vpisovanje v vse razrede bo 1., 2., in 3. septembra vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 16. ure. Pri vpisovanju zvedo učenke za datum otvoritvene službe božje in začetek rednega pouka.
a— Zazidava parcelnega kompleksa ob Vrbanovi ulici. Poročali smo ža svojčas o prodaji parcelnega kompleksa ob Vrbanovj ulici in Joštovem posestvu, ki je bil doslej last Vinarske in sadjarske Šole, za katero bo banovina kupila primerna zemljišča 'tukajšnjega Racerjevega dvora, dočim bo manjši del zemljišča omenjenega dvora kupila škofija, ker ima v bližini mariborski škof svojo na novo preurejeno letno biva lišče. Navedene parcele ob Vrbanovi ulici in Joštovem jiosestvu so se prvotno ponudile v nakup mariborski mestni občini, ki pa ne razpoiaga trenutno z možnostjo nakupa. Radi tega 6e je pričel Pokojninski zavod zanimati za omenjeni parcelni kompleks, ki naj bi sa zazidal. Verjetno je, da se bodo zadevna pogajanja s Pokojninskim zavodom uspešno zaključila.
a— Okradeni župnik. V poljčansko žup-nišče se je utihotapil doslej še neznani zli-kovec ter odnesel župniku iz predala pi-zalne mize 600 dinarjev gotovine. V orne-
DVOJNI* UŽITEK
i
BONBONI
IZDELEK: UNION, ZAGREB
njenem predalu se je nahajala tudi hranilna knjižica, ki jo je pa tat pustil nedotaknjeno.
a— Otrok utonil v potoku. Mlinarju in posestniku Francu Rozmanu v Spodnji Koreni pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah, je utonil v mlinskem potoku 18 mesecev stari sinček, ki so ga bili pustili s 6-letno hčerko doma brez nadzorstva Ko so starši prišli domov, so našli sinčka že mrtvega. Radi malomarnega nadziranja otrok se bodo nesrečni starši morali zagovarjati pred sodiščem.
a— Drava izroča tvoje žrtve. Kakor smo poročali, je preteklo soboto padla z melj-skega broda v Dravo 36-letna tekstilna delavka Olga Svarceva iz Pobrežja pri Mariboru. Truplo nesrečne Švarceve, ki je na tako tragičen način umrla, je sedaj Drava naplavila pri Sv. Marku pri Ptuju, kjer jo bodo pokopali.
a— Po gangstrsko. Vlom v trgovino trgovca Ivana Šefa v Štrihorvcu pri St. Ilju, o katerem smo že poročali, je bil izvršen na uprav gangstrski način. Ukradeno blago so vlomilci odpeljali kar z avtomobilom. Ker je bil plen velik in ker predstavlja ukradeno blago vrednost nič manj nego 44.695 Din, vrši policija intenzivne poizvedbe, da izsledi te >ve!ikopotezne« rokomavhe. Kakor vse izgleda in kakor izpovedujejo nekatere priče, niso vlomilci zbežali s plenom preko meje, temveč so jo najbrž ucvrli proti Mariboru, kjer bodo sedaj skušali spraviti ukradeno blago v denar. Obmejno oizemlje v zadnjih letih ne pomni tako drznega, na ve-likomesten način izvedenega vloma.
GROB RIMSKEGA VELIKAŠA
so delavci včeraj odkopali na križišču Tržaške in Rimske ceste
Ljubljana, 29. avgusta.
Včeraj so imeli delavci mestne plinarne epravka s popravilom plinovoda ob stiku Bledvveisove, Tržaške in R;mske c-ste nasproti hiše dr. Kaiserja, ki jo pravkar grade. Kopali so že nekako poldrugi meter globoko, ko so tik pod plinskimi CeV-mi naleteli na prvo kamenito podlago, ki jim je že pred leti, ko »o cevi polagali, delala preglavice in so kamenje takrat le nekoliko odbili s krampom, da je bilo prostora za cev. Pri sedanjem deTu, ko so morali cev zaradi popravila izpodkopati, pa so zpoznali, da leži pod njo kamenita plošča, ki se je 'kmalu izkazala za pokrov rimskega sarkofaga.
Baje so takoj obvest® vodstvo Narodnega muzeja, ki je odredilo, da bodo krog in krog groba odkopali zemljo in nato prosto stoječi sarkofag dvignili na cesto. Več delavcev je imelo ves dan dela, da se obkopali kameniti grob, ki ima četvero-kotni tloris v izmeri dobrih dveh kvadratnih metrov. Grob je ves, brez pokrova, visok okrog enega metra. Pokrov je v obliki poševne strehe z debelim stožčastkn r ogljem na vsakem vogaju ter nekoliko pre-
J sega rob krste same. Pokrov je že nekaj-krati počen in ima na sredi precejšnjo luknjo, ki pa je bila prekrita z veliko škrljo. Iz tega bi bilo sklepati, da je bil grob že s silo razbit, ali pa so pri kakem poznejšem delu pokrov razbili v mnenju, da je navadna skala, neto pa, ko se je pod kamenjem prikazala luknja, so jo s ploščo pokrili.
Ve>s dan 6e je ob jami drenjalo mnogo ljudi, ki so bili predvsem radovedni koliko zlatega denarja in posod je v grobu. Delavci so med prstjo zmeitaJi na cesto tudi kosti in kose lončenih posod. Pri tak j h izkopavanjih bi pač moral biti po'eg kdo od muzeja, da bi nadziral izkopavanje, saj gre za najdbo, ki za naše muzejske zbirke ne more biti brez pomena, čeprav Imamo že bogate rkmske izkopanine. Delavec seveda kar udari, s krampom v zemljo in ne pazi, kadar se iz zemlje pokaže del posode ali podobno. Na ta način smo zapravili že marsikateri zgodovinski predmet.
Radovedne« Bo tudi ugibali, kaj bodo z velikim kamenitem grobom. Zdaj imamo poleg narodnega še mestni muzej- naj se
Pogled na kraj, kjer odkopavajo sarkofag
Ob »odprtem« grobu: delavci so grob že toliko odkopali, da stoji prosto v jami
torej ta pobriga za ttkopanino. Doslej smo imeli navado, da smo vse, tudi velike kamnite spomenike zapirali za muzejsko zidov je:. Bolje pa bi bSo, če bi se zgledovali na drugih mestih, kjer razumejo stvlar Ibolje {izrabiti, poglejmo dalmatinska mesta, kjer so običajno p<ustili izkopanine na kraju, koder so jih naleteli, in to brez strahu, da bi kdo kamenje pokradel. Tujec pa se le zgleduje in občuduje našo zgodovino in zmisnl, kako mu jo znamo prikazati, ne da bi si moral nujno ogl©. dati muzejske zbirke.
Poleg ceste, kjer so odkopali sarkofag, je majhen, a vendar prijazen nasad, ki bi še pridobil na lepoti in pamenu, ko bi vanj postavili kamenitl grob, seveda potem, ko bo njegova vsebina raziskana ln prenešena v muzej. Zaradi javnih spomenikov ge ne moremo pred tujci prav nf5 pofoahatt. Tu ae nam nudi prilika, da našo revščino nekoliko zmanjSamo. Sploh bi morala biti mestna občina tista, M naj bi dala pobudo, da ee vsi vtčji arheološki kameni ti spomeniki postavijo spet v bližino kraja, kjer so bili izkopani. To bo le poživijo zanimanje tujcev za naše mesto, Id bo a teim izpričalo, da zna in razume nekaj storitt v pogledu fcujefeo-prametne propagande, cejo, ko to potrebno delo
oe bi zahtevalo nobenih težkih denarce«. *
Poznavalci stvari so ugotov4fl, da Je t» največji rimski grob, kar eo JSh bih do^ej odkrili na tleh nekdanje Emone. Kakor Je znano, so delavci pred nekaj pri gradnji trgovske akademije, komaj n^kaj dotorih korakov proč od novega najdadča, prav tako naleteli na itaiekl grofe, ki pa |o bfl mnogo manj® tn preprosteži, medtem ko Je sarkofag iz Groharjeve ulice relfik in umetniško izdelan. Skala, ki Jo Je M delavec s krampom prefoil. Je pokrov, ki Je po svoji izdelavi nekaj po. sebneg-a. PJorikerv mu Je eliptično izbočena, Izboklinami pa Je okrašen tudi na v?eh Strih vogalih. Sarkofag sam ima obliko pravilnega kvadra ter je 2 m dolg, iut m Strok ta Vt m visok. V njem so našli nekaj kosti, a ker ga prvi hip še niso mogli do kraja očistiti, še niso mogli poiskati napisov in ugotoviti drugih podrobnosti Sodijo pa, da Je bil v tem grobu posipan visok vojaški arti civilni funkcionar, ki je v Emoni na pragu ke]t-skfh tdežeL predstavljal oblast rimskega imperija.
Iz Groharje*-« ulice so sarkofag prepeljali v poslopje tehniške fakultete, da ga preišče mojster Plečnik, ker predstvalja tudi v arhitektonskem pogledu izredno zanimSrvo umetnino.
Pri lenivosti črevesja,
je naravna
franz-j osefova
grenčica
prijetno, dobro delujoče domače sredstvo, ki zmanjšuje težave, ker često dobro delujejo že male količine
Ogt. w>g. 8. br. 90174/35.
Brat dr.
o olimpiadi
Nauk: treba bo nove vztrajnosti in novega trdega dela!
Olimpijske igre so že dva tedna za nami, pa se o njih še vedno mnogo piše in govori, pri nas zlasti tudi o udeležbi in uspehu Sokolov. Zanimalo bo zategadelj, kako sodi o tem vodnik naše tekmovalne vrste sam. Naš urednik je naprosil br. dr. Viktorja Murnika za razgovor o tem.
»Kako si zadovoljen s svojo vrsto?«
Imeli smo »nesrečo«, je odgovoril, da smo bili na predzadnji »olimpiadi« leta 1928 v Amsterdamu tretji zmagovalci in tudi na mednarodni tekmi v Luksembrugu 1. 1930 na tretjem mestu. To sta bila jako častna uspeha. Toda biti šesti na vsem svetu v tako težki tekmi — Nemci sami jo štejejo med najtežje, kar jih je bilo na olimpiadi v Berlinu, med telovadnimi tekmami pa za maj težjo, kar jih je sploh bilo doslej — to
)e Se vedno časten uspeh. Saj so za nami zaostali Francozi, ki so bili v Luksemburgu pred nami, in tudi vrsti tako velikih držav, kakor sta severna Amerika in Japonska, sta ostali za nami Zaostali pa so tudi Ogri, ki so jih Nemci sami radi navajali med »vodilnimi« narodi v telovadbi. In Ita-fija, tudi »vodilna«, se je tako rekoč komaj ea ped rešila pred nas. Seve, ker smo bili v Amsterdamu ki Luksemburgu tretji, se zdi, kakor da bi bila naša sedanja vrsta slabša od prejšnjih.
»Praviš: „se zdi", aH ni bila res slabša?«
Mislim, da ne. Ako gre za primerjanje sedanje vrste s prejšnjimi, ne morejo biti odločilna dosežena mesta. Nočem se opirati na ne čisto neupravičeno trditev, da je med 14 vrstami prav tako težko doseči šesto mesto kakor med šestimi tretje, kakor je to bik) v Luksenburgu. Za odločilno pa imam število odstotkov vseh dosegljivih točk. Upoštevati pa je tudi, ob kakšnih okolnostih so bili ti odstotki doseženi. V Berlinu je dosegla naša vrsta 83'138°/o vseh dosežnih točk. V Amsterdamu, kjer je bila kakor v Luksemburgu in sedaj v Berlinu tekma samo v prostih vajah in na orod. (brez lahke atletike), je naša vrsta dosegla 85?872 odst., v Luksemburgu pa 85'833°/o. S temi odstotki bi bili v Berlinu tudi le peti, ker so Cehi kot četrti dosegli 86'911%, in komaj za pol odst. pred Italijani, ki so kot peti dosegli 85'435%. Ob nad 80%, ki jih je naša vrsta dosegla v teh treh tekmah, je dva :in pol odstotka manj v Berlinu jako majhna razlika. Pri Cehih je razlika proti Luksem-Itmrgu večja, pa tudi še jako majhna: v Luksemburgu (prvi) 90'633°/e, v Amsterdamu (drugi) 89'18°/o, v Berlinu (četrti) pa ISO^lP/o, torej v Berlinu okroglo tri in pol :m dve in četrt manj. Te razlike pa izravnava, če že ne izboljšava v prid naši in češki vrsti v Berlinu okolnost, da je bilo ocenjevanje vsaj za tri in pol %> strožje. Večja strogost nasproti prejšnjim tekmam je bila v časopisih ponovno poudarjena. K temu pa je upoštevati še druge okoinosti, ki vrednost po naši vrsti v Berlinu doseženih odstotkov dvigajo nad vrednost v Amsterdamu in Luksemburgu doseženih. V Amsterdamu in Luksemburgu so naši tekmovalci prisili k tekmi popolnoma spočiti. V Berlinu so morali dva dni po vrsti biti ob 7. zjutraj pripravljeni za tekmo in torej vsaj ob pol 7. na tekmovališču, da so se preoblekli :tn preizkusili orodje. Radi velike oddaljenosti tekmovališča od stanovanja v »olimpijski vasi« pa so morali vstati kmalu po četrti uri Niti prvi dan niso bili zadosti »počiti, še manj pa drugi dan. Tekmovali !$o prvi dan od sedmih zjutraj do dveh popoldne v vedno hujši vročini; razen pri skokih čez konja (na pokritem odru) ves čas »a soncu; drugi dan sicer samo do desetih, pa Irudi na solncu, še od prejšnjega dne tako rekoč polni solnca in še manj spočiti. V Luksemburgu je vrsta sicer tekmovala v slabih zaprtih prostorih (radi dežja), pa vendar popolnoma spočita in ne v vročini; iakisto v Amsterdamu in vrhu tega na igodnejšem tekmovališču kakor v Berlinu.
»Kaj pa sodniki?«
Tudi tu dobimo »phis« proti prejšnjima rrstama. S tem naj ne bo poniževan njiju jspeh. Treba pa je biti pravičen proti vrsti r Berlinu. V Amsterdamu smo imeli tri tvoje sodnike: pri skoku čez konja, pri krojih in pri bradlji, v Luksemburgu tudi tri: jri prostih vajah, pri konju na šir in pri iradlji. In ti sodniki so sodili tudi naše sekmovalce, ne samo tujih. V Berlinu smo imeli samo dva sodnika: pri skoku čez konja in na drogu. Tu pa sodniki niso smeli več soditi vrste svoje narodnosti (čemur seve ni oporekati). Vendar pa je število sodnikov velikega pomena tudi za vrsto njih narodnosti. V primeru »pritiskanja« svoje vrste po kakšnem sodniku more lastni sodnik dati šilo drugod za ognjilo pri lastni vrsti. Ta možnost more že v naprej preprečevati pritiskanje, uspešneje pa seve pri treh lastnih sodnikov kakor pri dveh.
»Kakor si rekel v odgovoru va pozdrav br. staroste jeseniškega Sokola, bi morala naša vrsta biti četrta. Bilo je torej hudo pri tiskan je?«
No, vsebina mojega govora ni bila točno objavljena. Govoril sem na Jesenicah le v splošnem o ovirah in neenakih pogojih za
našo vrsto, v podrobnosti pa se nisem spu-; ščal. Tako nisem trdil niti, da bi se bilo | naši vrsti moralo prisoditi četrto mesto, niti sem navajal, kakor je bilo objavljeno, italijanskih, madžarskih in avstrijskih sodnikov. Avstrijci sploh nobenega sodnika niso imeli. S tem pa naj ne bo rečeno, da pri ocenjevanju naše vrste sploh ni bilo nobenega pritiskanja. Tako je na primer pri poljubnih prostih vajah kar pri petih naših tekmovalcih razlika med oceno sodnika, ki je dal najboljšo znamko, in oceno sodnika, ki je dal najslabšo, cela točka, pri enem pa 0.90 točke. Po tekmovalnem redu večja razlika od ene točke ni bila dovoljena. Ako se je izkazalo, da je večja, se je morala zmanjšati na eno točko. Ako bi bila taka največja dovoljena razlika le osamljen primer, ne bi smeli govoriti o pritiskanju. Kar v petih primerih taka razlika, v šestem pa skoro taka pri isti panogi, to pač že kaže na pritiskanje. Naekrogih so bili štirje taki primeri in eden z razliko 0.90, na konju na šir trije, pri skoku čez konja trije, na bradlji dva, na drogu pa samo eden. Vse to pri poljubnih vajah.
Drugače pri predpisanih vajah, četudi tu ne brez pritiska: pri skoku dva primera z razliko 1 m eden z 0.90 točke, na krogih in bradlji pyo eden z 1 in po eden z 0.90, pri prostih vajah in na drogu po eden z 1, pri konju na šir eden z 0.90. Vspehi prvega dneva so bili pač taki, da je vrsta pri poljubnih vajah drugi dan postala »vredna« izdatnejšega pritiskanja.
»Govoril si o nespočitosti in veliki vročini. To ne velja za vse vrste?
Velja le za nekatere vrste, med njimi za našo, ne velja pa za nobeno vrsto pred nami. Finci so sicer prvi dan tekmovali z nami, drugi dan pa šele popoldne in so se lahko popolnoma spočili. Italijani so prvi dan tekmovali popoldne, drugi dan pa pričeli šele ob desetih. Vse druge vrste pred nami so tekmovale oba dni samo popoldne v polagoma pojenjajoči vročini in so mogle biti dobro spočite. Tudi Madžari so prvi dan tekmovali popoldne, drugi dan pa pričeli šele ob desetih. Japoncem pa je žreb dodelil isto usodo kakor nam. Kako bi se dali ustvariti za vse enaki pogoji, ni da bi tu razpravljal. Tako pa se je le čuditi, da je naša vrsta tako malo zaostala za sprednjimi vrstami, ki so tekmovale ob ugodnej-
ših pogojih. Znak je to velike njene moralne moči in borbenosti. Drugi dan so se ob nastopu k tekmi vsi naši tekmovalci čutili kakor »zbiti«, pa so se kmalu osokolili in vrlo zdržali do konca. Brez vpliva pa nespo-čitost seve ni mogla biti. Ako bi bila naša vrsta tekmovala popoldne popolnoma spočita ob pojemajoči vročini, je več kakor verjetno, da bi bila dosegla vsaj peto mesto, če že ne četrtega.
»Kakšni so obeti za prihodnje tekme?«
Dober mesec je s pozneje za vrsto izbranimi tekmovalci skupaj vadila tudi tako zvana »druga garnitura«, to je šest telovadcev, ki pri končni izbirni tekmi niso dosegli takih uspehov, da bi mogli priti v vrsto. Vendar pa so tudi ti znatno napredovali. Pričakovati je, da bodo v bodoče ob pridni vadbi pomnoževali in ostrili domačo konkurenco, v svojih župah pa s svojim zgledom in poukom morda vzgojili še nove konkurente. Že sedaj pa nismo brez dobrega naraščaja. V tem pogledu stvar ne stoji slabo. Toda na drugi strani je pričakovati, da bo na prihodnjih tekmah konkurenca drugih narodov še hujša. Najnevarnejši bodo prej^ kone Japonci, ne le nam, ampak tudi vsem
narodom, ki so bili v Berlinu pred nami. V Berlinu so pokazali izredno gibčnost, ži-lavost in vztrajnost, pa tudi občudovanja vredno ukaželjnost. Manjkala pa jim je še zadostna »pila«. Že pri prvi prihodnji tekmi pa jim skoro gotovo ne bo več. Berlinska tekma je izvršila za telovadbo velikansko propagando. Pričakovati je, da se bo povsod začela krepke je gojiti. Zlasti tudi v Ameriki. Že v Berlinu so Američani pokazali mnogo. Imeli so izmed vseh najtežje poljubne vaje. Manjkala pa jim je še bolj kakor Japoncem pila. Zato so zaostali še bolj kakor Japonci. Tudi vsi drugi narodi, ki so se udeležili telovadne tekme v Berlinu, bodo brez dvoma še bolj kakor doslej napeli svoje moči: Nemci, da obdrže prvo mesto, drugi da se prerinejo kar najbolj naprej. Borba bo v bodoče še težja. Po daljšem presledku smo se zopet udeležili mednarodne tekme. Za sedaj smemo z uspehom biti zadovoljni. Ne tudi v bodoče z enakim! Ob zavedno hujši konkurenci bo sicer že za to, daobdržimo šesto mesto, treba trdega dela. Cilj pa mora biti višji kakor samo obdržati ga. Treba je, razen seve pravočasne izpolnitve drugih pogojev, ki ni odvisna od tekmovalcev, tem več in tem boljšega dela, ki je z njim pričeti takoj. »Majhno število« v razmerju z velikim številom Nemcev, Japoncev itd. ne more biti ovira. Ako od nas manj številnim Fincem ni, da streme za najvišjim ciljem, biti prvi, ki so se mu pri zadnji tekmi že tako približali, tudi nam ne more in ne sme biti; Pa naj zaključim naš javni pogovor s pozivom našim telovadcem: s kar najvztrajnejšim in najkrepkejšim delom naprej 1
Naši oiimpijcl v olimpijski vasi, kjer se zdaj nastani nemška vojska
trdnjava prosvete na meji
je zrasla ob zlatem jubileju Clril-Metodove družbe
V nedeljo, dne 6. septembra t. 1., ko obhaja širna naša domovina rojstni dan svojega mladega kralja Nj. Vel. Petra II. ponos in nado našega naroda, bo vladalo taim na skrajnem severu naše kraljevine v obmejnem Gradišču, še posebno radovanje. Pokali bodo topiči, razlegalo se bo petje, čisti gorski zrak bodo polniki akordi pristno domače slovenske godbe in vriski veselja bodo odmevali iz razvnetih gri mladih in starih. Gradišče, ta tihotni in zapuščeni kraj ob severni meji, dobi po zaslugi Družbe sv. Cirila in Metoda novo, tako zaželjeno in potrebno šolo. za katero ga bo zavidal marsikateri večji in bogati kraj tu in onstran meje.
Kakor čutimo v težkih dneh truda in trpljenja z našim dobrim obmejnim ljudstvom, tako se bomo tudi ta dan s tem ljudstvom radovali, da se mu je izpolnila mnogoletna srčna želja in je dobila njegovega deca, njegov zaklad, hram učenosti, svoj drugi svetli dom, kjer se bo vzgajala po svojih dobrih učiteljih v zavedne sinove in hčere slovenskega naroda. Spored otvoritve nove Ciril Metodove šole bo prav pester. Blagoslovitev bo izvršil domačin, stolni prošt g. dr. Maksimiljan Vraber ob asistenci gg. župnikov iz Kaple ln Sv. Duha na Ostrem vrhu. Pred blagoslovitvijo bo služba božja na prostem, pri kateri bo pel domači pevski zbor. Po blagoslovitvi bo slovesna izročitev ključev, govori zastopnikov oblasti in korporacij ter nastop dece. Popoldne pa bo na prostoru okoli šole pristna narodna veselica.
Lučane, deloma v Arvež, kjer so otroci obiskovali popolnoma nemški šoli, kjer se niso samo odtujeval i svojemu narodu, ampak so se vzgajali naravnost v sovraštvu do vsega, kar je bilo slovenskega. Po raz-sulu Avstrije je bila- s St Germainsko mirovno pogodbo določena meja med našo državo Avstrijo po razvodju, kakih 10 minut severno od kraja, kjer stoji danes nova šola. S tem je bilo Gradišče odtrgano od šolskih okolišev Lučan in Arveža ter porazdeljeno med župniji Kapla in Sv. Duh na Ostrem vrhu. Toda otroci, ki bo dosedaj imeli še razmeroma kratko in lahko pot v Solo, so imeli odslej nad polovico daljšo in izredno težavno šolsko pot, kar
Stara šola
Nova šolska zgradba stoji v prijazni dolinici, je izredno lično in moderno šolsko poslopje, ki dela vso čast graditelju, stavbenemu mojstru g. Franju Vra-blu, tehniku g. Franju Šemerlu, slikarskemu mojstru g. Ivanu Lužniku in vsem ostalim mojstrom, ki so na katerikoli način sodelovali pri gradbL Kljub največjim težavam je bila šola dograjena točno v 11 mesecih, kajti 3. septembra 1935 so bili zataknjeni količki, 13. novembru 1935 je bila zgTadba pod streho ter se je praznoval običajni likof in dne 3. avgusta letos so zapustili slikarji poslopje.
Gotovo bo marsikdo vprašal, kako to, da je morala postaviti obmejno šolo v Gradišču sedaj, ko imamo svojo narodno državo, baš Družba sv. Cirila in Metoda, ki je v dobi naše sužnjosti postavljala Slovencem šole tam, kjer nam jih ni hotela zgraditi mačeha slabega spomina, pokojna Avstrija. Da bomo to razumeli, je treba poseči nekoliko nazaj. Pred našim osvobo-jenjem je bilo Gradišče všolano deloma v
naše šolske družbe, ki je vedno imela za našo severno mejo odprto srce in roke. In ne zaman. 7. maja 1932. je bil obveščen, da je sklenila CMD v Ljubljani nakupiti zemljišče ter postaviti poslopje za narodno šolo v Gradišču. Ze teden pozneje je bilo zemljišče v izmeri 28 arov kupljeno. Nekaj mesecev pozneje, 4. januarja 1933. je pre-
Tovorne avtomobile in avtobuse
boste popolnoma izkoristili šele tedaj, ako boste uporabljali žilavo močno in trajno
GUMO
@nžinenžal
A. GOREČ, d. z o. z,
Palača Ljubljanske kreditne banke.
tvorila kr. banska uprava podružnico » Gradišču v samostojno šolo ter ji določila lastni šolski okoliš, ki je štel takrat 6C šoloobveznih otrok, a to število danes «e presega 80. Mesec pozneje je bil nameščen kot prvi šolski upravitelj g. Joško Turk, ki si je takoj osvojil srca otrok in njih staršev ter deluje še danes z veliko vnemo ofc severni meji ter nru je bilo poverjeno tudi nadzorstvo pri gradnji šolskega poslopja ki je v njegovo največje veselje vidne raslo in stoji danes dograjeno v vsej svop lepoti in čaka onega velikega dneva, kc bo izročeno svojemu namenu. Stalo bo ot meji kot budni stražar in pričalo na-šim po tomcem o veliki požrtvovalnosti Družbe sv. Cirila in Metoda, ki ni je postavila za svo} 50-letm jubilej najlepši spomenik. Pričale pa bo tudi o izredni požrtvovalnosti obmejnega prebivalstva, ki je po svojih močeh sodelovalo pri gradnji svoje šole in se ia strašilo ne truda, ne gmotnih žrtev, ter ji s tem omogočilo, da je bilo poslopje v te redno težkih ra/zsnerah v tako kratkem &v su dograjeno.
S hvaležnostjo se bodo domačini vedite spominjali Družbe sv. Cirila in Metoda » njenih predstavnikov ki so jiim uresničil mnogoletne sanje. Spominjali se bodo veefc prijateljev severne meje, osobito g. nad-Boraika Semkoviča, ki je prvi razumel težnje Gradi ščanov, nadzornika Tomažiča, očeta nove šole, ter njegovo desno roko. gospoda Ivana Roimika, ki je pravzaprav vodil vse delo, in tudi bivšega sreskega načelnika g. svetnika dr. Ivana Senekovi-ča, ki je šel Gradiščanom pri uresničenju njihovih želj kar najbolj na roke. Vsem tem bo postavilo obmejno ljudstvo v svojih srcih trajen spomenik, ki bo tako lep. kakor je nova šola, in tako velik, kaikor je bila požrtvovalnost njihova.
Dajmo tudi mi priznanje temu požrtvovalnemu ljudstvu in pohitimo 6. septembra na Gradišče, da prebijemo nekaj prijetnih uric med njim in nru izkažemo bratsko radovanje!	P- Golež.
Tragedija dveh rudarjev
Novo poslopje CMD
je vplivalo kvarno ne-le na učne uspehe, ampak tudi na zdravje otrok. Starši otrok so i&e zato obrnili za odpoinoč na šole ko oblast ter so našli v takratnem šolskem nadzorniku g. Matiji Senkoviču toplega zagovornika svojih teženj. Posrečilo se mu je dobiti v kmečki hiši v Gradišču streho za zasilno šolo in višji šolski svet je ustanovil 29. septembra 1921 podružnico šole pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu na Gradišču. Zaradi pomanjkanja učiteljskih moča pa se je moglo še le &• prihodnjim šolskim letom pričeta s poukom v podružnici Po premestitvi prvega učitelja g. Poharja bi se moral na podružnici v Gradišču spet ukiniti pouk, če bi se na prošnjo prebivalstva ne žrtvoval takratni upravitelj šole pri Sv. Duhu g. Križnič in prevzel poleg rednega pouka na domači Joli še pouk dva dni tedensko na podružnici. Le-ta je že začel misliti na samostojnost šole v Gradišču in na lastno šolsko poslopje ter je začel prebivalstvo na to pripravljati. Naslednik g. Senkoviča sreski šolski nadzornik g. Ivan Tomažič. dober poznavalec potreb naše meje. se je z vso ljubeznijo začel lotevati perečega šolskega vprašanja v Gradišču. Za svojo naiogo si je stavil osamosvojiti šolo v Gradišču in ji dati lastni dom, primeren njenemu zvišenemu namenu. Smilili so se mu otročiči, ki so bili natlačeni (v začetku 3G. pozneje celo do 60) v nehigienični. zakajeni sobi kmečke hiše v izmeri 5 krat 5 m Vedel pa je tudi. da prebivalstvu ne bi bilo zaradi prevelike revščine mogoče zgraditi prepotrebno šolsko poslopje in bi bili vsi zadevni ukazi občinam zaman, zlasti ker tudi od strani države in banovine ni bilo pričakovati izdatnejše pomoči.
Kot vnet cnrilmetodar in član glavnega odbora CMD se je z zaupanjem obrnil do
Ljubljana, 29. avgusta.
Naše izseljence pošilja tujina v zmerom večjih množicah domov, a med povratniki ki so najlepša leta in svoje najboljše moči pustili po tujih industrijskih in rudarskih revirjih, so mnogi, ki jkn vrnitev v domovino pomeni poslednji poraz njihove živ-ljenske borbe. V naslednjem naj opozorimo na primer dveh rudarskih delavcev iz Trbovelj, ki sta v francoskih rudnikih pustila svoje zdravje, a eden izmed njiju tudi življenje, danes1 pa njuni življenjski pravdi ne dajdeta ne tožnika ne sodnika.
Prvi izmed njiju je leta 1929. z večjo skupino slovenskih rudarjev odpotoval v Francijo, da si v tamosnjih rudnikih poišče boljše sreče. Bilo mu je takrat 26 let, po opravljeni ljudski šoli se je bil pri Bat'i v Beogradu izučil za trgovskega pomočnika, a ko je po nekaj letih službe obolel, je na>-zadnje brez sredstev in brez nade ostal na oesti V takšnih okoliščinah se je odločil, da v francoskih revirjih poizkusi srečo. V Lilleu je dobil službo v steklarni, a po treh letih napornega dela je vnovič precej težko obolel, tokrat za tuberkulozo, in ob prvi redukciji je bil nato odpuščen. Z varčevanjem si je bil nabral toliko sredstev, da ee je poldrugo leto lahko na svoje stroške zdravil v nekem sanatoriju. na/zadnje pa se je ves iznemogel in brez vsega vrnil v Trbovlje.
Tu se je začel njegov križev pot, ki mu ni videti kraja. Njegov oče. trboveljski rudar, ki je po rodu iz Skoči jana na Dolenjskem, si je bil leta 1924. pridobil domovinsko pravico v Trbovljah. Njegov sin je bil 8 dni poprej izpolnil 21 let in zdaj občina izjavlja, da ga z njegovimi mlajšimi brati in sestrami ni mogla sprejeti Ko je prišel v domovino brez vseh sredstev in težko bolan, ga obe občini podita od praga — v Škocjanu. kjer ga še svoj živ dan niso videli. ker je rojen v Trbovljah, pravijo, da spada v Trbovlje, a iz Trbovelj ga pošiljajo v Skocjan. V zadnjih letih je bil trikrat, vsakokrat za daljšo dobo, v ljubljanski bolnišnici, pa ni instance, ki bi hotela za njega poravnati račun. Kakor Šimen Sirotnik v najbolj žalostni podobi, ki si jo moremo misliti dandanašnji čas, hodi od Pomcija do Pilata in pomalem umira od tuberkuloze in gladu, a njegovi papirji najbrž ne bodo v redu vse dotlej, dokler ga ne zagrebejo na bog ve katerem pokopališču.
Podobne, samo da v bistvu še vse brid-kejše usode je deležen neki njegov mlajši sosed. Njegov oče. ki je po rodu iz Žiri, je pred kakšnimi 12 leti odšel v Francijo, kjer je našel zaposlitve v nekem rudniku Alza-cije-Lorene. V januarju L 1929. ga je v ja-
mi ubilo, zapustil je ženo in 7-letnega otroka. Vdova se je v Franciji vdrugič poročila z nekim rojakom, a njen drugi mož je že po par letih izgubil delo in tako »e je z družinico vrnil v Jugoslavijo. Sam se z ženo brez rednega dela med križi in težavami prebija dalje, fantek pa je prišel v Trbovlje, kjer je njegov oče poprej delal 12 let Brez vsega je ostal na cesti, a ko so dobri ljudje dvignili majhno akcijo, da bi otroku izposLovali kakršnokoli odpravnini co od Bratovske skladnice, kamor je njegov pokojni oče 12 let redno vplačeval pokojninske prispevke, je to prizadevanje ostalo povsem zaman. Zaradi nekaterih formalnih zadržkov naj bi bil fant obsojen, da sam in zapuščen pogine od gladu.
Beležimo ta dva vnebovpijoča primera, ki med tragedijami naših vračajočih se izseljencev nikakor nista osamljena, da pohodimo prizadete instance, naj ukrenejo, kar roorda ne pišejo paragrafi, a kar veleva najprimiitivnejši človeški čut.
Nase gledališče
Začetek pred sezone v operi. Z otvoritvijo velesejma prične tudi opera s poslovanjem, ki preide konec meseca septembra v redno operno sezono. Prva predstava bo v četrtek 3. septembra Puccinijeva »Mada^ me Butterflv«, ki je bila v Rogaški Slatini z gospo Gjungjenac deležna kar mednarodnega uspeha. V soboto bo prva noviteta sezone 1936/37 opereta »Pod to goro zeleno«, katere avtor je postal z »Antončkotn« in »Andulo« priljubljen ne samo pri nas. temveč je dosegel popoln uspeh na vseh odrih, kjerkoli je bil vprizorjen. V nedeljo se poje v novi izvedbi prelestni Rossinijev »Seviljski brivec«, ki je bil že lani deležen priznanja.
Drobiž iz opere. Otvoritev sezone 1936/37 bo konec septembra. Prva noviteta je češka opereta »Pod to goro zeleno« v režiji gospe Vere Balatkove iz Brna kot gostom. Druga premiera predsezone bo dunajska opereta »Dvojno knjigovodstvo«, v režiji prof. Šesta. V tej opereti nastopi prvič ga Lubejeva. Novoangažftrani operetni tenor je zaposlen v obeh imenovanih operetah. Redna sezona bo otvorjena s premiero izvirne Risto Savinove opere »Matija Gu-bec«. Poleg imenovanih del študira opera Verdijev »Ples v maskah« in Kahlovo oporo »Botra smrt«. V teku počitnic je izvršil banovinski inšpektor g. inž. Černivec ne-broj adaptacij v operi, med drugim podvig orkestra in prezidavo garderob za umetni-
na jugoslovenski Jadran
več gostov iz enoličnejših pokrajin evropskega severa
Turistična pot Hngležeu
Prirodni mozaik lepote našega juga privablja vedno
Med otoki severnega -
'•njeric ' ^Slapov?
.Kf"ht
r \ ^ • Lirtovo •
Ljubljana, 29. avgusta Ze se je nagnil vsliki srpan h. koncu in t kopališke obale Evrope je pljusnil posled. nji val gostov. Letovišča rsko življenje je zajelo še enkrat z veliko žlico blaženi gorski zrak v skritih lepotah notranje Evrope in peščine ob slanem morskem elementu so se zmerom polne kopalcev, da si ob po&lav-Ijajočem se soncu, mehaničnem in kemičnem vplivu valov okrepe zdravje. Dočim se morska kopališča ob hladnem Baltiku in Severnem morju že praznijo, bo južno angleško in zapadno francosko obal ob Atlantiku še neka; časa poživljal veseli vrvež kopalcev. V najtoplejšem morju Evrope, v Sredozemlju, se bo pa visoko poletje potegnilo še za skoraj ves september. In ker je nemirna Španija letos zaprla svoje obale gostom, bo toplo septembrsko mor je pod južnim nebom sprejemalo na francosko - italijanski in naši južni jadranski rivieri nove letoviščarje še takrat, ko bo Čez polja in gozdove Slovenije razprostrla
jesen pisane odtenke pestrih barv umirajočega zelenja.
Kakor le redkokdaj doslej, bo Jugoslavija v visokem poletju prav letos zabeležila rekordni poset gostov. Lestvica letovanja v naših alpskih klimatskih krajih, toplih pa mrzlih kopališčih in zdraviliščih po vsej državi se to krepko dvignila. Najizrazitejši tujsko prometni učinek bo pa brez dvoma zabeležil poset našega Jadrana
Dolgo časa je bila jugoslovenska zemlja neznana v tujskoprometnem svetu. Z redko izjemo nekaterih krajev je črnožolta monarhija sistematično zatirala kakršnokoli propagando za našo lepo obalo in njeno učinkovito zaledje. Šele ko je vstala Jugoslavija in je v mejah osvobojene zemlje narod sproščeno zaživel, so prirodne lepote in posebnosti našega življenja pritegnile zanimanje tujcev. Prihajale so k nam znanstvene ekspedicije, posetile so nas prve sku pine gostov in oboji so našim očem odkrili dragoceno last, ki jo skriva v sebi prostrani nas dom.
Jugoslavija — letoviški raj za 180 milijonov
ljudi
Šibeniku, so se odprli stolpiči velikih listov propagandi lepote jugoslovenske zemlje- Jugoslavija je stopila v ospredje zanimanja letoviščarskega sveta in angleški narod je dan za dnem sledil križarenju kraljevske jahte med našimi tisoč otoki. Sinje morje, z v6o, na kratke razdalje tako raznoliko pestrostjo zaledja, je postalo na mah cilj leto vanja množicam gostov, ki so že letos in še bodo druga leta prihiteli k nam. Našemu turizmu so se odprle s tem možnosti krepkega razvoja, obenem pa težke naloge, modernizirati tujski promet zadovoljivo tako, da ee bodo gostje znova radi vračali k nam.
Letovanje angleškega kralja in njegovega spremstva na Jadranu, oddih odličnih gostov angleškega dvora na Gorenjskem-odpira našo zemljo turističnemu svetu dalj nega otoškega carstva. Znan je angleški patriotizem in povezanost ljudskih src e kraljevskim dvorom. Kamor so prihajali na oddih angleški vladarji, tam je bilo zmeraj
polno letoviščariev z Britanskega otočja. Tako je v preteklosti zrasel ugled Madeire. ?e razvijal turizem španske, francoske in italijanske riviere. Enak razlog je visoko dvignil število angleških turistov v Švici-Ze zdaj je poset Angležev v naši zemlji polagoma naraščal.
Edvardova turistična pot
preko Pariza, Strasbourga, Miinchena m Salzburga na Jesenice ter po Jadranu bo gotovo izvabila na vladarjevo pot nove goste.
Angleži so postali tako velika moda v našem letoviščarskem svetu. Pozornost našega ljudstva se je obrnila v domovino gospodarjev sveta. Anglija je daleč in ni čud no, da smo bili z Rimljani novega veica, kolonizatorjj skoro polovice sveta, malo znani. 1200 km zračne črte loči Anglijo od Jesenic in skrajna točka škotske je prav tako daleč od nas kot Leningrad.
Rule Britannia! Anglija vlada valovom
Naši etiki z angleško kulturo so bili rah li, povojna doba je prinesla v tem pogledu več luči. Naš človek je sicer vedel, da tekmujeta London m Ljubljana za prvenstvo v gostoti meglenega morja. Manj je pa znano, da je domovina Angležev nastala v skoro enakih okoliščinah kakor naš Jadran, po težki borbi med morjem in kopnim.
Britanski otoki počivajo na pogreznjeni ploči eevernozapadne evropske celine. Plitvo morje, kj se širi naokrog, zakriva nekdanje kopno. Ce bi se pogreznjeno dno dvignilo le ia 200 metrov, bi Angleži ne bili re£ ponosni na svojo »Splendid Uola-tionc Sedanji otoki bi bili s Kopnim povezani z Evropo, del Kanala in Severno morje bi izginila. Tako pa je Anglija, obdana krog in krog z morjem, že po prirodi sama dolo čena, da gospodari nad svetom in oceadi. Prav kakor Anglija se je tudi dalmatinsko Primorje pogreznilo v morje, ki v obeh primerih neutrudno gloda bregove ter reže v kopno globoke zalive.
Kakor ob našem Jadranu spremlja tudi angleško zapadno obal niz otokov in slikovitost prirode je posebno na Škotskem slič-na naši- Nagubani površinski svet je sicer v Angliji mnogo mirnejši kakor pri nas, za to so tudi strmine in grebeni neprimerno manjši in nižji kot v 6ilnem osloncu jadran skega zaiedja. Kjer ni angleška obala strmo odsekana od silovitega naleta visoke plime, eo daleč v nižinski del zemlje globoko urezani zalivi Tudi na Angleškem so zarezali ledniki gorske doline in vložili v Široke globeli lepa gorstka jezera. Zunanji vtis angleške zemlje je na splošno bolj uglajen, brez velike raznolikosti, obale pa so. dasi strmeje odsekane, prav tako čle-novite kakor na Jadranu.
Na tej pomorski zemlji je nastala v davno minulih dneh domovina etarih Keltov, ki so jih priseljeni germanski Anglosasi potisnili na gorati zapad. Wa,les, Škotska in Irska imajo še danes potomce Keltov, nor-manski politični vpliv je primešal in ustvaril na otoškem kraljestvu novo kulturo, jezik Angležev. Bogati skladi premoga in železa, oceansko podnebje, bujno travnato površje, ki je pospešilo živinorejo, je dvignilo Angleže na visoko industrijsko stopnjo.
Zemlja je kmalu postala pretesna, gozd 6e
je moral umakniti naseljem. Otočna lega je vzgojila odlične pomorščake — Anglež je postal zgled hladnega račuoarja, ki je znal izkoristiti zemljo in morje v občo blaginjo naroda.
Angleži in mi
Država, ki je 5000 km* manjša od Jugoslavije, preživlja danes skoraj dvakrat več prebivalstva. Medtem ko je bil naš Jadran vzgojil vrsto rodov odličnih pomorščakom, je bilo zaledje Jugoslavije pod vplivi raznih smeri. V slovensko alpsko cono in del Hrvatske so pljuskali nemški kulturni stiki Vzhodna Slavonija in Vojvodina sta bili pod mešanim zapadnim in vzhodnim kulturnim vplivom z močnim nemškim obeležjem. Srbsko šumadijsko jedro se je po sledovih turškega vpliva v novejši dobi odpiralo nem škofrancoski kulturi. Južnoerbska zemlja je zajemala staro grško-bizantinsko kulturo pomešano s turškim prilivom. V jadranskem primorju je nastal romanski kulturni tip, le osrednja cona, Bosna in Hercegovina z obmejnimi dalmatinskimi in črnogorskimi kraji tvori jedro jugosiovenskega etničnega tipa. V tej stari, patriarhalni zemlji je ostal lik epskih Jugoslovenov le deloma, v večjih mestih, pomešan s turškim vplivom.
Takšno razmerje našega kulturnega razvoja se seveda ne da primerjati z uspešno zgodovino angleškega naroda.
My country is my world
— moja domovina moj svet — lahko s ponosom vzklika Anglež, ki mu je zemlja sama pripomogla da ee je neovirano od vplivov sosedne Evrope razvil v skrajno racionaliziran tip človeka, povsem protivnega slovanskemu. Zapadna evropska kultura se je v angleškem tipu izkristalizirala do homogene popolnosti. Močna volja, delavnost, šted-Ijivost. podjetnosit, trezno gospodarstvo je vzgojilo angleškega državljana z izvrstnimi socialnimi kvalitetami v dobrega patriota, ponosnega in korektnega gentlemana. Angleški jezik se govori na veeh petih celinah, moč in bogastvo 6ta dva velika ščita anglosaksonstva.
Kaj vleče severnjake na naš jug
Kaj tedaj vleče bogate Angleže t turistični svet in zakaj postaja prav Jugoslavija privlačna zemlja za otočane britanskega car. stva? Kakor prebivalci severnonemškega nu žavja tudi Angleži nimajo doma visokih gora. Nemci se zatekajo v svoje Alpe, Angleži goje visoko turistiko na tujih tleh. Baltsko in Severno morje ne nudita tolikšne ugodnosti kopališkega življenja kot Sredozemsko morje- Mnogo manj sta slani, hladnejši in kakor večji del Angleške so tudi pokrajine ob navedenih morjih deležne manj sonca in več poletnega dežja kot na našem jugu. Lepote morja na severu niti zdaleč ni primerjati e temnomodro , globoko prosojno gladino našega Jadrana Anglija ima ob Atlantiku in ob Kanalu mnogo lepih kopaliških mest, južna njena obala se da celo po belem krednem blesku od sinje gladine morja in ozkem pasu sredozemskega rastlinstva primerjati z našim Jadranom. Toda bistvo privlačnosti, ki vabi severne narode na naš evropski jug, je v dej stvu, da na kratke razdalje
združuje Jugoslavija vse lepote evropskih pokrajin
Srednjeevropsko nižavje je prav tako tu . kot visoki alpski svet z ledniškimi sledovi, I
strmimi prepadi in vrhovi. Liubko poraščeno gričevje Nemčije in Angleške najde le-tovišČar pn nas, in na prehodu čez kraški svet se odpre presenečenemu očesu ob Ja dranu prelepa riviera francosko-italijanske obale, pa bujno zelenje in podnebje slovite Madeire. Prostrana ravnina Nemčije z nižinskimi jezeri vzhodne Prusije je prav tako tu, kakor bavarsko-avstrijska alpska in angleška ledniška jezera. So tu plovne reke kakor v severnih pokrajinah lepi slapovi, slikoviti zalivi in fjordi visokega seve ra. Naši otoki in pokrajine 6o spet ponekod svetlejšega, jasnejšega neba kakor romantična dolina Rena in hladna poletja Anglije, kjer sonce nima moči, da bi dozorilo sladko grozdje. In kar evropski 6ever sploh nima. ima Jugoslavija Orient, ne toliko v zemlji kakor v ljudeh in kulturi, kar daje pokrajini še poseben poudarek.
Nikjer v Evropi ni priroda tako polna zvokov, obenem pa tako harmonična v pogledu celote in posameznosti. Etnografsko pisano življenje, pestre narodne noše, originalna ljudska glasba, narodna pesem in prirojeno gostoljubje so osnove, ki bodo zme raj vabile tujce k nam. Ostanki starodavne kulture, spomeniki in zgradbe lz naše narodne zgodovine ee mešajo z elegantnimi
Štirj petine Jugoslavije leže na Balkanu, le ena petina posega v srednjeevropski trup. Zarezana z najlepšo stranjo na Jadranu, je odprta po morju širokemu svetu, s plodnimi ravninami zajema bogat del Podo-navja. Na severozapadu odpira Slovenija, prislonjena v alpski svet, na Jesenicah, pri Mariboru in Kotoribi silno pomembna prometna vrata srednje in severnoevropskemu dotoku. Ogromna večina tujskega prometa pljuska skozi ta vrata v našo lepo zemljo ter dalje po državi in na Jadran. Razmeroma precej manjši del odpade na priliv tujcev iz Podonavja, preko prometne odprtine pri Koprivnici in Subotici.
Geopolitična lega naše države, s 950 km dolgo podolžno osjo. od Rateč do Gjevgjeli-je, v sosedstvu Sddmih držav, je izbrala našo zemljo, da postane glavna tujskopro-metna atrakcija na obalah južne Evrope 180 milijonov ljudi evropskega zaledja je navezanih na nadvse povoljne prirodne po goje letovanja ob našem Jadranu. Madžari, Čehoslovaki, Avstrijci in Švicarji, Nemci, Poljaki in v nemali meri Rumuni in Bolgari, so narodi, ki jim postaja naš Jadran, vsakolertni cilj oddiha.
Ffu:
Gotovo ni bilo v vsej Savinjski dolini od Celja do Solčavskih vrhov čevljarja, ki bi znal delati boljše čevlje od njega. Ne rečem. da niso znali ustvariti lepih čevljev; toda če so bili lepi, jih n-iso mogel nositi in so te že pri obuvanju oblivale srage. Tudi nočem trditi, da drugi čevljarji niso znali napraviti čevljev, da si jih lahko brez bolečin in mučeniškega pot« nosil: toda potem takih čevljev prav gotovo uisi z veseljem pogledal, ker so te vsakokrat spomnili na kravje dolge parklje. Tona pa je znal ustvariti čevelj, ki ni bil samo lep marveč si ga tudi lahko in dolgo nosil. Trpežni so bili njegovi čevlji da je bilo kaj! Dolgi Jur je neštetokrat povedal, da bi njegova bernja starih Čevljev bila kaj pičla če bi vse čevlje po »vetu delal Punca rje v Tona.
V popravljanju starih čevljev je bil pa pravi čarovnik. Iz čevljev, ki bi se ga bi) ekoro dolgi Jur branil vzeti v svojo vrečo je znal ustvariti takega, da je bil kako; nov. Ce bi znali naši učenjaki ljudi tako pomlajevati kakor je znal Tona čevlje, bi r i »vetu ne bilo več starosti.
l';i 'ismiljeti sirr.mnfcf jp ^elrofl mu je siromaku v deček prinesel jjar, ki je bil
Silno izpopolnjeno želežniško omrežje severnih sosedov, iz katerega smo povzeli na karto le glavne tujskoprometne žile, zgovorno pričajo o povoljni usmeritvi pritoka gostov k Jadranu, našemu v evropski trup najdelj na 6ever zarezanemu delu Sredozemskega morja. In ker je
Slovenija naravni most
ki spaja globoko evropsko zaledje z morjem, 6e izlušča za naš lokalni turizem še posebej ugodna konjunktura Vtisi, ki jih odnašajo tujci iz naše lepe alpske pokrajine na sinji Jadran in obratno, pa bodo v sve tu odtehtali še mnogo več. če bo srce Slovenije, ki na 6vojih mejah zbira pritok tujcev iz ogromnega omrežja, povezano z najkrajšo progo na Jadran.
Iz bližnje srednje Evrope prihaja k nam leto za letom več gostov. Manj znane so bile krasote Jugoslavije narodom evropskega severa in za pa da. Ko ee je pa v lepem av-gustovem jutru zapeljal na jeseniški peron brai vlak z angleškim kraljem Edvardom in je dvorni vlak z odličnim gostom preko srca Slovenije in Hrvatske pohitel k čuvarju našega srednjega Jadrana, k slikovitemu
tako zdelan da ni bil več čevljem podo-I ben in se je ce'o Tona za glavo prijel ob pogledu na tako sirov.ščino. »Ce mi take čevlje prinese VVolf ali Lenko ali šnbar ali Cvenkelj. mu jih vržem v glavo, tebi jii»h bom popravil«. In jih je res popravil, da so bili lepši ko novi
Tona je bil sin Puncarjeve Lene. ki je bila daleč naokoli znana. Saj je poznala vse živinske bolezni m za vsako bolezen pomoč in zdravilo. Komaj štirinajstletnega fanta, vzgojenega v strahu božjem, ga je dala učit čevljarstva k mojstru, ki si je domišljal da zna nekoliko madžarsko. Slišal je nekoč Madžare kričati »eljen«. pa je razumel »eljat« m tako je naučil tudi Tona. Ni ga bilo človeka daleč okrog, ki bi ne bil Tona kedaj slišal kričati: »eljaaatl« Kajti Tona je imel močan glas ki si ga slišal v tretjo faro Ce je imel kdo pri njem opravka, pa se mu ni ljubilo zastonj na gmajno, kjer je imel Tona svojo delavnico, in je zato na vasi vprašal, če je Tona kdo videl, je lahko dobil odgovor: »Videl ga baš nisem, toda slišal sem ga pa malo prej z gmajne.« To se je reklo da je gotovo doma. Blisk včasih vidiš, groma ne slišiš. Pri 3"oou je bilo narobe. Slišal si ga, videl
ga nisi. Ko grom mogočno je odmeval po gmajni njegov glas.
Nosil je divje zraščeno črno brado in hudo je pogledal, da si mislil, da te gleda iz P>av temnega kota. Zlobni jeziki so govorili da nosi brado le zato. da skrije gol-
j. Toda to menda ni bilo re«. Tona je vedel za te govorice, zato je postal vedno nud, če je kdo omenil golšo. Nekoč je družba. v kateri se je nahajal, pri sladkem vin-cu zapela in je Tona gromko pomagal. Na kunc-u je eden pripomnil: »Kakor krokarji«. V istem trenutku ga je že Tona držal za vrat: »Kdo je krofast?« Res je sicer, da se je po gromovitem smehu še precej dolgo s!:«ai nekakšen grgrajoč odmev iz njegovega gr.lta. vendar je to napravil menda za ša'o i h ne zaradi golše.
Ka/ti bil je Tona šaljivec, da mu ni bilo kmak enakega.
IVJp.na gosposka si je bila izmislili da mora vsak obrtnik imeti tudi vsakomur vi.'ieri aap's. Ton?- zaradi te naredbe nf bil v zadregi. Na rujav papir, kakor so ga včasih uforabljali za zavijanje sladkorja, je z nu*!*"* kredo spretno narisal čevelj iD škor^r; tet napisal:
ANTON PUNCER Šošter.
Baje je potem prišel k Tonu žandar. Kako sta se pomenila. Tonn ni hotel povedati: i mpa-k nekega dne smo opazili nov in lep napis.
Judi Tona je bil deležen gorice ljubezni.
Ljuuila ga je sedaj že dolgo rajna Lenčka, imenovana Švedra.čka. Na gmajni si je postavila s prilh ranjenim denarjem hNiico in je imela nekaj vrta. sicer pa je hodila po dninah in je varčevala, kakor bi ji bilo večno živeti. Za delo so jo pa povBod radi imeli. Ginljivo je znala opisati postanek njene ljubezni. Na god farnega patrona Sv. Petra se je nekoliko zamudila in prišla k eerkvi. ko je bila baš največja gneča pri vratih. Fantje so ji ponagajali in jo zrinili č.sto med moške, da se je naenkrat znašla pred Tonom. Ta jo je zaščitil s svojimi širokimi pleči in okregal fante.
»Bila sem kakor v varnem zavetju in takrat me je prešinil ogenj ljubezni.«
Če je Lenčki kdo namignil kaj o golši, se je takoj zavzela za Tona. »Kaj še! Tona nosi brado kot znamenje Samsonove moči, ne pa da bi z njo kaj skrival. Jaz to že vem.«
Tona je vedel za njeno ljubezen in je tudi vedel, da je stanovitna in neomajna. Zato se je kot nepoboljšljiv šaljivec neštetokrat z njo pošalil predno sta se poročila.
Ko jo je zasnubil mu je Lenčka naravnost odgovorila:
»Tona. jaz te vzamem, ampak sedaj, pozneje ne«.
»Jaz se pa sedaj še ženil ne bom.«
»Jaz se pa pozneje ne bom!«
Tako sta se zmenila. Lenčka pa je le čakala ln je po dolgem času vsa srečna pripovedovala, da se je Tona sedaj le odločil, da se bosta vceta. »V jesen ssnl* bo
stavbami srednjega veka. V starih hramih
srbsko-bizanlinske kulture se pod zaobljenimi kupolami skrivajo v mozaike zakova-ni dragoceni zakladi iz junaške dobe naše zgodovine.
242.000 tujcev z okrog 1 in pol milijona prenočišči je pose t i lo lani Jugoslavijo. Mnogo je to še premalo v primeri s pokrajinar mi in prebivalstvom Evrope, ki je usmerjeno k našemu Jadranu. Kalifornijsko otašo je n. pr. lani posetilo 2 milijona gostov, ki so pustili 20 milijard dinarjev dohodkov. Mnogo lepša kakor Kalifornija je Dalma cija in visoko bi se še lahko dvignili dohodki našega turizma. Ali če hočemo privabiti bogate tujce, jim moramo nuditi ugodnosti res vrednega odmora. Le ee bomo za dostno dvignili našo hotelsko obrt, zgradili kjer treba nove hotele, predvsem pa zbolj-šali ceste in vezi z našimi letoviščarskimi kraji, bo lepa turistična zemlja zadihala k boljšemu življenju. Če bomo krepko prijeli za delo, se bo v nekaj letih povečalo število inozemskih gostov na milijon. En in pol milijona Din dohodkov bo od inozemcev ostalo v zemlji Slikovita zemlja je tu, svet jo je spoznal in v nas samih je, da sledimo zgledu naprednejših držav ter dvignemo Jugoslavijo med prve letoviščareke {»krajine Evrope.	—•
Shaw poleti v Londonu
Pisatelj Shaw je kijub svoji starosti — nedavno je obhajal' 80-letnico rojstva — še prožen pešec. Le<tošnje počitnice preživlja v Londonu. Neki prijatelj se je temu zelo čud H. Shaw pa mu je takole pojasni vzrok svojega bivanja v Londonu: »Ali naj bom tudi jaz tako neumen, da. grem i* mesta, kadar se izprazni? Se na misel nst ne pride! Se nikoli mi ni bilo stanovanje tako drago kakor sedaj. Nihče na mojem mestu ne bi pekla na km<*tih zamenjal za mir m tišino v prestolilicil-c
Najobširaejši potni nst
Lastnik najobširnejšega potnega lista na svetu je menda pariški potnik Kltter. Ko je mož pred kratkim predložil svoj dokument londonskim oblastem, so policijski uradniki zijali vanj, ker jim kaj podobnega še ni prišlo pred oči.
Potni list Kitterja meri namreč v dolžino, kadar ga razvijajo, 260 cm. V njem je zabeleženih enajst Kittrovih potovanj v Ameriko in šest in dvajset voženj iz Francije v Anglijo. Kitter pa je izjavil, da bo moral list še enkrat podaljšati, ker ima do konca letošnjega leta v programu še nekaj potovanj. Upa. da se mu bo na ta način posrečilo podaljšati potni list vsaj na tri metre, kar bo tudi neke vrste rekord.
Zlato v Sahari
Mnogo inženjerjev, geologov in pustolovcev iz Evrope in Amerike potuje sedaj v Saharo, kjer so pred nedavnim odkrili zlato. Najdišča dragocene kovine so v skalnem ozemlju 20 km severno od oaze Kufre. Tam so bili francoski inženjerji pri razstreljevanju zadeli na žilo zlata. Za sedaj sicer še ni znano, ali je ta žila kaj izdatna, a že na same govorice o njenem obstoju so povzročile, da so začele množice ljudi romati v ta kraj.
Svetovni rekord letalca Kokkinakija
Zdaj je ruski letalski klub tudi uradno potrdil rekord, ki ga j 3 dosegel ruski letalec Kokkinaki letos 21- avgusta, ko se je dvignil v zračne višave z letalom, ki sta ga gnala dva stroja po 800 k. s. Letalo se je dvignilo s 1000 kg teže in je doseglo 12.181 m višine. Kokkinaki je s tem posekal svoj lastni prejšnji rekord od 26. julija. Ruska letalska ustanova je sporočila ta rszultat že drugim mednarodnim institucijam tako, da bo rekord potrjen v najkrajšem času tudi od inozemstva.
Uspešna dirka.
(»Everybodys weekly«)
poroka, tako mi je rekel Tona.« Lenčki je bilo vseeno, v kateri letni čas pada aprii. Ce resnična ljubezen gori, je vseeno, ali gori pomladi ali po zimi.
Toda tudi v jeseni aprila se neista poročila in Lenčka je morala prenesti še marsikatero šalo.
»Lenčka!« jo je poklical rahlo vpričo drugih, ko je šel iz. cerkve za njo.
»Kaj pa je Tona?« &e je urno vsa blaie-na odzvala.
»Kam pa švedrate?«
»Fej te bodi, grdoba!«
Na priimek Švedračka je bila strašno huda.
Toda nekoč ni mnogo manjikalo, pa bi bilo ljubezni konec. Tona je Lenčko po noči klical pod njenim okencem. Ko se mu je rade volje odzvala in mu odprla vrata, okence je bilo premajhno za Tonova pleča, jo je v koprivami opekel po celi nagoti.
»Pa nisi čutila, da ima opravek...?« je vprašala vedno radovedna FidelČka.
»Seveda sem!«
»Zakaj pa si pustila?«
»Ko pa sem mislila, da ima poštene namene!« —
Pred par leti sem ga s: čaL
»Kako Tona?«
»Kakor drugi hočejo!«
»Koliko jih pa je imate,c
»Petinsedemdeset! Moja marškompamjn je že sestavljena; čakamo samo Še na odpoklic.«
to fe dotai 4MI
čevljar Tona
Iz spominov na savinjske očance
Pitona tlačijo v zaboj
Ta kača iz londonskega živalskega vrta meri v dolžino 16 čevljev in ko so jo spravljali v zaboj, so bile za to delo potrebne roke štirih izurjenih mož
borbi s hobotnico
Korupcija ga je odnesla
Dramatičen boj z morsko pošastjo v spominih angleškega potapljača Nož v trebuhu živali je prinesel človeku rešitev
Eden najbolj znanih angleških potapljačev, Th. F. Mine, ki že četrt stoletja opravlja svoj nevarni posel, je izdal knjigo svojih spominov V tej knjigi opisuje med drugim boj, ki ga je doživel pred leti z eno najhujših morskih pošasti, boj s hobotnico ali oktopusom.
Hobotnica je mnogo
nevarnejša od morskega volka.
Živi na morskem dnu in na mnogih koncih zemlje, odnosno morja, preb va pa tudi v Sredozemskem morju. Potapljač se često zmoti, da stopi v njeno skalno votlino alii na njo farno zato, ker preži žival tako mirno, da jo človek lahko zamenja za kakšno kleč. Preden se potapljač zaveda, ga že zgrabijo grozotne sesalke Pred Malto se je nekcč primerilo, da je nekega potapljača zgrabila hobotnica na takšen
Sedem ur zakonskega jarma
Dovolj za spoznanje, kaj je pekel
Enega najkrajših zakonov, kar jih je bilo. sta izčrpala zakonca Devitova v New Torku. Frank Devito, ki Šteje 25 let., je nekega dne stopil v neki restoran, da. bi večerjal. Tu je zbudila njegovo pozornost natakarica Juanita Arlingtonova. Na prvi pogled se je zaljubil vanjo, 30 minut pozneje — hiln je to ob pol devetih — jo je že zaprosil za, roko. Natakarica je njegovo ponudbo sprejela..
Opolnoči sta so mlada človeka pojavila pij mirovnem sodniku in ga zbudila iz
spanja, da ju je lahko takoj poročil. Ob 1. po polnoči je mož zahteval od svoje mlade žene denarja, da bi plačal taksi, s katerim sta se pripeljala do mirovnega sodnika. Ta prošnja je zbudila njeno nevoljo, pa. sta se sprla in je morala žena pozvati nekega policista na pomoč. kPT ji je dal ■mož zaušnico. To je bilo ob 1.30. Poldrugo uro pozneje so Franka, ki je bil pobegnil, aretirali in ob 7. zjutraj je žena zahtevala ločitev ter so ji takoj ugodili.
Demanti v krompirju
Služkinja jih je vrgla v smeti, pred
izkazala resnica
pa se je
Nekega dne je našla neka Mabel Wool-richova, ki gospodinji že dolga leta londonskemu trgovcu Richardu Morrisu, na pisalni mizi svojega gospoda tri na pol se-grute krompirje. Po njenem mnenju niso spadali tja. pa jih je. vrgla v smeti.
Ko je " gospodar prišel domov, je bila stvar že davno pozabila, toda Morris je začel vpiti in je hotel svoje tri krompirje na vsak način nazaj. To ni bilo več mogoče, kaiti smeti so bili že odpeljali. »Moji de-manti, moji demanti!« je vpdl trgovec in nekoliko sekund pozneje je gospodinjo odpustil brez roka. Ni mogla razumeti, kaj se
je zgodilo in je moža tožila za plačilo preostale plače.
Pred sodniki je prišlo na dan, da je bil Morris malo prej v Amsterdamu kupil za kakšnih 30.000 Din demantov in jih skril v tisti krompir, a ne za to, kakor je sam izjavil, da bi jih vtihotapil brez carine, tem-vač za to. da bi jim ohranil blesk. Morrisa pa so navzlic tej težki izgubi obsodili na plačilo odškodnine gospodinji, kajti ta. vendar ni mogla vedeti, kaj se skriva v krom-piiju in tudi on je bil zelo lahko m . j «n, da je g Jgulje pustil na kraju, kam>r ces niso spad«M.
način v precejšnji plitvini. Potegnili so ga na površje, a žival ga ni izpustila in <?o ji morali
porezati lovke, da so ga
rešil j.
Nekaj pos"bnega se je zgodilo z Mil-nom, ko se je nekoč pri Gibraltarju potopil pod neko vojno ladjo, da poišče orodje, ki mu je padlo z ladje v vodo. Morje je bilo tako čisto, da je na dnu vode videl kakšnih 10 m daleč. Natančno je razločil vsako malenkost na svetlem pesku. Tu in tam so bile z rastlinjem poraščene skale. Med rastlinjem je moral pobrskati. da izgrebe svoje predmete. Baš je bil pri takšnem opravilu, ko je začutil, da ga je
nekaj potegnilo za noge-
Misleč, da se je malo zapletel v varnostno vrv, ni pazil na to niti potem, ko se je neki predmet ovil njegovih nog ter mu jih stisnil. Šele zveneč udarec po čeladi ga je napotjl. da se je ozri Tedaj je spoznal nevarnost. Ogromen oktopus se je priplazil za njim in se ga oklenil s svojimi lovkami. Cim se je premaknil, se je pritisk lovk povečal, žival se je dvignila s tal in mu skušala z udarci zdrobiti čela do. Bo]j nagonsko «ego z razuimom je P<> tapljač v tem trenutku storil edmo, kar je bilo pravilno
Zaprljezračni ventil
in se napihnil v nekakšen balon. Tako se pošast ni mogla pretrdo okleniti njegovih rog in rok. Čelada je bila k sreči preo
polzka. da bi ga mogla prijeti tam. Ves potapljačev trud je šel zdaj za tem, da doseže svoj nož To pa ni bilo lahko. Moral je paziti, da ne izgubi ravnotežja in pade, kar bi pomenilo konec. Znoj ga je oblival, deloma od strahu, deloma od napora. Presežek zraka v potapljaški opravi mu je povzročal hudo šumenje v ušesih, čeprav je ventil malo popustil.
Končno mu je
uspelo potegniti nož,
s katerim je začel z vso silo seJtati po lovkah, da se jih osvobodi. Žival je kaza ]a, da ga sedaj še celo n°če izpustiti. Tedaj se je zgodilo tisto, česar se je Milne najbolj bal, a mu je vendarle prineslo re šitev. Padel je, in sicer padel naravnost na mehki, nezaščiteni del živalskega telesa. Edino tam je mogel priti gnusni po šasti do živega in v trenutku je potisnil nož do ročaja v želodec ter jel rezati po njenem ogabnem mesu sem in tja. Nož je šel tako globoko, da ga ni mogel na koncu več jzdreti. A bil je že rešen. Jekleni pritisk okoli njegovega telesa je jel od-nehavati in je nazadnje popolnoma popustil. žival je odpad1« takoreikoč sama od sebe od pctapl.jlča ln f*3 splazila proč. Nekj° med klečami je morala poginiti
s potapljačevem nožem v trebuhu.
Mi'me je tedaj odprl ventil vn j* stal ne kaj časa kakor omoten v vodi. Zadihal je prosto šele tedaj, ko so ga dvignili nekaj sežnj^v od tal.
avarovanje proti dežju
Donosna špekulacija francoskih železnic
Velekonkurent železnice
Ameriški autokar bo izpodjedel železno kaco
Ameriške železniške družbe so v hudem konkurenčnem boju z avtomobilskimi podjetji. katera imajo danes onstran Oceana zlate čase. Prevoz z autokari je tako cenen, poleg tega pa tako hiter, da mu železnica nikakor ne. more odvzeti prvenstva. Tehnika autokara se namreč bliskovi to izpopolnjuje in nudi že zdaj potnikom vsaj iste udobnosti kakor najbolj razkošno opremljeni železniški vozovi.
Za primer, kako napreduje udobnost v teh vozilih, naj omenimo samo to, da že danes vozijo na vseh večjih progah autokari, ki prekašajo spalne vozove na železnici. Od New Torka do Los Ange.lesa rabiš z autokarom samo 4 dni, medtem ko je železnica še lansko leto vozila teden dni. Centrala autoka.rov je seveda v Ncw Torku. od koder se lahko pelješ v poljubno smer. Izračunali so. da zapusti vsako minuto New Tork vsaj en autokar. Najmanj 20 tisoč oseb se prepelje vsak dan s tem velekonkurentom železnice, ki bo »železno kačo« pri sedanjih razmerah popolnoma izpodrinil. Zveza med glavnimi ameriškimi mesti oskrbuje zdaj že kakšnih 24 000 autokarov.
Lansko leto je znašal promet s temi vozili nad 75 milijonov potnikov. Brutto do-
hodki podjetij te stroke so ocenili na 250 milijonov dolarjev. Z autokarom se pripelješ iz New Torka v Los Angeles za '40 dolarjev. Tam imaš za nočno vožnjo tudi prijetno ležišče. nI da bi še bolj pritegnile občinstvo, so nekatere prevozniške družbe navrgle, potnikom za malenkostno doplačilo še vso preskrbo s hrano med vožnjo. Zares. v Ameriki je veselje potovati tudi če imaš malo denarja.
Francoska Severna železnica je uvedla novost pri svojih izletniških vlakih: vsi potniki, ki kupijo njeno izletn. vozovnico za vožnjo v kopališča severne Francije od Le Trčporta do Punquerqua-Malo-les-Bain sa, se lahko pri okencu železniške blagajne zavarujejo proti dežju.
Zavarovalna premija je zelo skromna ter znaša n. pr. do Treporta in nazaj samo 5 fr. in to pri voznini za tretji razred v znesku 34 frankov. Ce pa ta dan med 14. in 17. uro nad tri mm dežja, se potniku ob povratku pri blagajni vrne cela voznina ter zavarovalna premija, Efekt je, da se
je potnik v primeru dežja peljal na izlet zastonj.
Takšno zavarovalnino sklene potnik lahko tudi za druge proge, vsekakor le pod pogojem, da si nabavi vozovnico za naslednji dan že v soboto zvečer. Geslo teh voženj se glasi: »Zaščiten pred vsakim presenečenjem!« Tako prevaža železnica svoje potnike v deževnem vremenu zastonj. Ce bi vrnili potrošeni denar za dež med 14. in 17. uro popoldne še gostilničarji, bi bila seveda blaženost nedeljskih izletnikov v slabem vremenu resnično popolna.
Spalnica z razgledom
ia leve in nosoroge
Originalna atrakcija v afriški divjini
B^ga'a žena nek-ga farmarja v angle škj vzhodnoafriški koloniji K"nji, ga. Barbara Walkerjeva, pozna v svojem enoličnem življenju eno samo razvedrilo — goste. Da bi pa svoje 'ondon.sk° in pariške prijatelj.e pripravila do tega, da bi
Kam moli taco španska revolucija
jo večkrat obiskali v njeni samoti, si je izmislila posebno atrakcijo, spalnico z razgledom na leve in nosoroge.
V krošnji orjaškega kruhovca, nekoliko milj od farme in na meji pragozda ter stepe, ob neki vodi, kamor prihajajo živali zjutraj in zvečer pit, je dala zgraditi kečo, kj ima eno samo sobo, a ta je zelo razkošno opremljena za več oseb. To je spalnica z vsem mogočim komfortom. Samo dostop do nje je malo težaven, ker je treba splezati v kočo po lestvi iz vrvi, ki jo potem potegneš gor. Tako si pa popol nema varen pred divjimi živalmi. V stenah in v tleh so okna, skozi katere lahko nemoteno opazuješ najlepše prizore iz na rave.
Cele črede antilop stopajo pod teboj k vodi, žirafe in zebre hodijo mimo jn tudi kralj živali je večkrat obekal napajališče, ne da bi slutil, kako ga v drevesu opažu jejo radovedne oči gostov ge, Waikerje-ve. Nekoč je prišel tudi nosorog, ena iz med najbc]j redkih in nevarnih afriških divjih živali.
Umljivo. da ima ideja ge. Walikerjeve velike uspehe. Od blizu in daleč se ji ogašajo gosti in spalnica v kruhovcu je včasih oddana že za tedne naprej. Pred kratkim sta se prijavila tudi mlada no voporečenca iz Londona ki bi rada preživela medene tedne v raj?iki družbi z živalmi. Ni znano, dali je ga. Walkerjeva njiju želji ustregla. Vsakemu gostu, ki se ho če postužitii te edinstvene spalnice, pa po stavi ja za pogoj, da ne sme vzeti nobe ! nega orožja s seboj, kvečjemu kakšno fo-.ografsko kamero.
IVERI
Slučaj prinaša darove, usoda delj samo nrloščtno.
Zvestoba mlade sportnjoe ni nič drugega kakor trening srca. | Kdor se začne prepirati sam s sebej, se najtežje pomiri.
Neki botanik je zapisal: >Potrpljenje prinaša, sadove.« Lahko bi pristavili: Sa dove v jeseni.
Za dijake in šolarje
oblekce, pelerine v vseh velikostih po prav nizkih cenah pri
DRAGO SCHWAH
LJUBLJANA.
Velika izbira blaga za obleke po meri.
V angleškem zrakoplovuem ministrstva je zagrešil dosedanji glavni tajnik sir Christopher B u 11 o c h pri dobavah napako, ki so jo v javnosti žigosali za korupcijo. Moral je odstopiti. Njegovo mesto je zasedel
sir Donald Banks, nadzornik iz poštnega ministrstva
NEKAJ ZA VSE
Električno zdravljenje so poznati fe davno pred odkritjem elektrike po Gatvamjn. že stari Grki in Rimljani ao zlasti jmtt glavobolu uporabljali električne stresjjaja, ki jih povzročajo slovite z eiektrfloo odbite ribe.
Za popolno kopel v kadg Je bližno 300 1 vode.
Zdrav želodec izprazni svojo vuuMao, kakršna je pač njena prebavljivost, do pet ur potem, ko jo je sprejel ▼ vesje.
*
Med vročičnimi boleznimi običajno izostanejo padavičrri napadi pri epileptUdh. Zato pa se pojavijo pozneje in neredko celo
v še hujši obliki.
*
Koža na dlani je 75 krat debelejša od kože vek.
*
V vročem zraku število dihov prav tako narase kakor po zvišanju telesne temperature v vročici.
*
Odrasel človek potrebuje na dan povprečno 1800 gr pripravljenih jedi. Pri hrani, ki je pretežno rastlinska in vsebuje le malo maščob, pa se količina zviša na 2500 do 3000 gr dnevno.
ANEKDOTA
Knezu Talleyrandu, zunanjemu ministru Napoleona, ki si je umel svoj vpliv ohraniti še dolgo preko julijske revolucije, so očitati vse mogoče pregrehe. Mož je imel oster, dovtipen jezik, ni pa zameril nikomur, če mu je znal odgovoriti isto tako. Nekoč se je sprehajal z grofom Montron-skim. Grof je ponudil Talleyrandu smotko, ker bi sam rad kadil. Knez je menil: »Saj vendar veste, da te pregrehe ne delim z vami!« — »O«, je dejal Montron, če bi bila pregreha, bi jo gotovo že davno uganjali«. Tallejrrand se je zasmejal in dejal: »Ta dovtip je vreden smotke. Dovolim vam, da jo pokadite«.
VSAK DAN ENA
>Kaj razumemo pod notranjo vrednostjo človeka?«
»Zlate plombe, gospod zdravnik-'«
Uporniški oddelki korakajo skozi ulico v Vigu, ki je okrasen z zastavami bivše španske' monarhije, potem ko so častniki in vojaki prisostvovali maši, katero je daroval nadškof iz Madrida za srečen izid uporniške akeje
Kraljestvo mode
Nova Ht^da ofeeta
'Ze letos spomladi je prva zvončasta tunika s svojo novo in originalno linijo zbudila mnogo pozornosti. Toda prav zato, ker je bila tunika v tej obliki nekaj posebnega in .še ncvidenega, so jo mnoge dame sprva motrile z nekakšnim nezaupanjem: »Učinkovita — toda ...« je govorila večina. A • toda« je izražal sto neizgovorjenih, nejasnih pomislekov, ki pa so se kmalu razblinili v nič, ko je izkušnja pokazala, da za vitke ali vsaj za srednje vitke postave ni elegantnej.šega oblačila od takšne nove tunike. In zato je že poleti v elegantnih letoviščih skoraj ni bilo dame, ki se ne bi založila za popoldanske ali večerne priložnosti z vsaj eno teh modernih, tolikanj slikovitih tunik.
Tako vsestransko priljubljena moda pa ni mogla in ni smela končati že po kratkih dveh mcsecih, ko mine poletna sezona. Nič ni torej čudnega, če je obliko tunike prevzela v svoj modni »repertoir« tudi jesenska moda in jo sedaj preizkuša v mnogih variantah.
Bistvo nove tunike je v tem. da se do pasu tesno oprime života, potem pa se razpusti v bolj ali manj zvončasto širino. Kako to širino dosežemo — z gladkim krojem ali z globokimi gubami, vstavljenimi deli ali celo s pliscjem, je stvar okusa in seveda tudi postave. Čim bolj je namreč dama vitka in velika, tem bogatejše izdelano tuniko si lahko privošči in obratno: manj vitke postave se morajo zadovoljiti z bolj gladkimi kroji. Tukaj nam moda v barvah ne daje posebnih navodil, vendar priporoča kontraste, ki originalno obliko tunike še povdarijo. Tako nosimo k temnemu, gladkemu krilu drugobarvno tuniko, kar je obenem tudi jako praktično, ker na ta način lahko uporabimo že staro krilo in si prihranimo dokaj stroškov.
Seveda pozna nova moda tudi enotne obleke, ki so si za svojo obliko idejo tunike le izposodile. To so obleke za dame ki bi si sicer po svoji, obilnejši postavi ne mogle omisliti tunike. Obleke te vrste so gladke in ozke, v srednji višini pa razdeli krilo volan, ki je nekakšna imitacija tunike. Moderno in lepo je, če je takšen volan plisi-ran in v tem slučaju je tudi krilo pod volanom enako plisirano. Zgornji del krila jc gladek, kakor tudi život, ki ima moderen, štirikoten izrez in izrezu priključene pol-dolgc rokave raglanske oblike. Dve zaponki — ob izrezu in na pasu — sta edino okrasje te elegantne popoldanske obleke, ki jo izdelamo iz črne ali iz letos tako moderne slivnato modre svile (1. skica).
Najbolj običajna je gladka, v kroju nekoliko zvončasta in tričetrt dolga tunika, ki je izdelana iz tvoriva drugačne barve kakor pa ozko krilo. V poštev pridejo vse letos moderne barve: slivna-to modra, vijoličasta, sivkasto modra, opečnato rdeča, srednje zelene in razni odtenki rjave barve k črnemu ali temno rjavemu krilu. Ja-
ko elegantno tudi učinkuje, če si takšno sestavo omislimo iz bleščeče svile in izdelamo krilo na motni strani, tunike pa na blqpčeči strani tvoriva ali obratno. V tem primeru se morata krilo in tunika v barvi
NOVOSTI
ZA PLAŠČE
MANUFAKTURA
seveda skladati. Tunika na naši skici ima širok pas, sestavljen iz ozkih, ccvkasto sešitih prog tvoriva. Enako je tudi izdelan okrogli ovratnik. Tričetrtinski rokavi imajo ozko kelihasto obliko nad tesnimi, dolgimi manšeti iz enako sešitih prog (2. skica).
Bolj športno učinkujejo tako zvane »ka-zak« obleke. Tu jc tunika kratka in gladka in komaj pokriva boke. Zamišljamo si takšno obleko iz rjavkasto zelenega, mehkega »angora« blaga, z okroglim ovratnikom iz rjavega astrahana. Kazak je nad pasom razdeljen z vodoravnim šivom in ima spredaj vstavljeno nekakšno obliko četverokot-nega predprsnika. seveda iz istega blaga. Zanimivi so raglanski rokavi, ki so nad rameni počez nabrani in široki, pod komolcem pa se zožijo (3. skica).
Že tri leta sem je moderno večerno krilo in zato ga ima tudi večina dam že delj časa v svoji garderobi. Elegantna in nova izpopolnitev takšnega večernega krila je večerna tunika, ki je izdelana, v posebno svetlih in bleščečih barvah. Posebno učinkovita je tunika iz vzoreastega brokata z zlato ali srebrno podlago. Tu priporočamo za vitke postave kroj z globokimi, zvonča-stimi gubami, ki dajejo tuniki nenavadno slikovit videz. Život je v nasprotju s krilom gladek, brez ovratnika in zapet z gumbi iz štrasa. Rokavi so prišiti na ramena v nekoliko raglanski obliki in zgoraj bogato nabrani, spodaj pa ozki (4. skica).
spori
Pri nas je malo dam, ki gojijo najlepši jesenski šport — lov. Toda čeprav naše dame nimajo mnogo prilike, da bi preizkusile svoje zmožnosti pri streljanju, bodo vendar rade upoštevale pri nabavi novega športnega kostuma originalno in zabavno lovsko noto, kajti vsa inozemska športna moda stoji sedaj v znamenju lova.
Tu so lepa, lovsko zelena blaga, rjavi telovniki iz jelenjega usnja z roženimi gumbi, izzivalnimi lovskimi klobučki, okrašeni-s čopičem gamsove brade ali z bleščečim perjem divjega petelina, praktične svetlo-rjave gamaše z usnjenimi gumbi, ovratne rute z lovskimi amblemi in še sto drugih malenkosti, ki se bodo podale marsikateri ženski, četudi ne pojde na lov. Kaj pravite
n. pr. h kostumu iz lovsko zelenega blaga, ki ima robove jopice obrobljene z rjavim usrjem? Seveda spada semkaj široko hlačno krilo, prav zanimiva novost pa je usnjen pas s priključenim »žepom«, ki nado-mestuje dami torbico (1. skica). K svetlemu krilu iz vclblodje dlake pa sc prav lepo poda škotsko karirasta jopica v zanimivem raglanske m kroju, s štirikotnim izrezom in štirikotnimi, lesenimi gumbi (2. skica).
Zdravniška
posvetovalnica
I. G. Med sredstvi, s katerimi skušamo zdraviti oboleli organ, je v prvi vrsti upoštevati čim popolnejše mirovanje. Iz tega razloga svetujemo, da se vzdržite vsaj 1 mesec, odnosno dokler se stanje vidno ne popravi. Poleg lega svetujemo še toploto v katerikoli obliki. Ako imate materialna sredstva na razpolago, bi bilo dobro, ako se podaste za par tednov v Dobrno. Slabe posledice, ki bi utegnile nasloniti v slučaju nevzdržljivosti, bi bile sledeče. Vnetje, ki mogoče že ponehuje, bi skoro sigurno na novo vzplamtelo. Pojavila bi se vročina, bolečine in eventuelno iztok, kar gotovo ni prijetno. Zato je bolje, da še malo po-trpite, dokler se cela zadeva ne popravi.
Amadis: Bržčas ste začetnik, kolikor se tiče telovadbe. Zato svetujemo, da začnete najprej z lahkimi vajami, ki naj trajajo v začetku samo 5 minut, s potrebnimi odmori seveda in ki jih kasneje raztegnete, tako. da znaša čas odmerjen telovadbi vsaj pol ure. Temu naj sledi umivanje v mrzli vodi. odnosno poleti tuš in frotira-nje. V naslednjem naštejemo vaje, ki bi prišle v poštev. Predklon, do dotika rok do tal. Izhodna drža za to vajo je spetna stoja, z dvignjenimi rokami, pri čemer vdihnete, nakar sledi predklon telesa, tako, da se dotaknete z rokami tal, pri čemer izdihnete. Zelo uspešna vaja je počep, potem tek na mestu, in pa razni skoki z mesta. Nadalje pride vpoštev dviganje uteži, boksanje, sonožni vzmah iz vodoravne lege. ali pa ohr-aitno dvigovanje trupa iz vodoravne lege. pri čemer ostanejo noge na mestu. Slednji dve vaji so posebno dobri za krepitev trebušnih mišic. S tem smo našteli samo par vaj. Ako greste mimo kake telovadnice, stopite vanjo in boste videli še druge kombinacije. Vsako vajo je treba izvajati z neko gotovo močjo in strumno. Ako n. pr. imitirate boks. morate res suvati, kot bi imeli nasprotnika pred seboj. Poleg tega morate pazili na pravilno dihanje. Ako s-te od prejšnje vaje še zasopljeni, se najprej uaniiriite in šele potem začnite z novo vajo. Zelo me bo veselilo, ako se o priliki zopet oglasite in poročate o uspehu.
Tanja: Podoba je. da trpite na mili obliki luskavice. Priooročamo dolgotrajne tople kopeli. V vodo nasujte ored kopanjem malo sode-bikarbone. Po kopanju pa si utrite v kožo kako olje ali pa va zeljno. Glede ostalega bi bilo najboljše, da sc obrnete na kakega specialista za kožne bolezni.
Tekma oslov
V Palermu na Siciliji so te dni priredili tekmo oslov, kjer ni šlo za denarne nagrade, temveč za naslov najhitrejšega sicil-skega osla. Več nego sto mož je prišlo s svojimi sivčki na dirkališče, toda le 28 živali se je odzvalo strelu za start Od teh 28 jih je prišlo samo 11 po mnogih peri-petijah do konca, nekatere pa res v rekordnem času. Lastnik zmagovalnega osla je izjavil, da ni svoje živali nikoli tepci, I kar je za Sicilijo tudi rekord.
m AH
Ena najvažnejših partij v Nottinghamu je bilo srečanje med dr. Aljehinom in Flohrom v prvem kolu. Dr. Aljehin je svojega mladega tekmeca v odličnem stilu porazil.
FRANCOSKA PARTIJA Beli: dr. Aljehin	Črni: Flohr
1)	e2—e4	e7—e6
2)	d2—d4	d7—d5
3)	Sbl—c3	Lf8—b4
To varianto je dr. Euwc nekajkrat igral proti dr. Aljehinu v matehu za svetovno prvenstvo, pa skoro vedno izgubil. Dr. Aljehin ima namreč proti tej sicer dobri varianti pripravljenega vedno kaj novega, da iznenadi nasprotnika. Tudi Flohru se takoj na ta način zgodi nesreča.
4)	Lci—d2?!
Doslej neznan, dvorezen gambit.
4)	...	d5 : e4
Na Sf6 je pač 5) e5 neprijetno.
5)	Sc3 : e4	Dd8 : d4
6)	Lfl—d3
Beli je za kmeta dobil zelo mnogo tempov.
6)	...	Lbt : d2 +
7)	Ddl : d2	Dd4—dR?
Na pol poti se črni ustraši. Prvega kmeta je vzel, drugega pa si ne upa več. Izgleda, da je bilo Db2: bolje.
8)	O- 0—0!
Beli stoji sedaj res sijajno.
8)	...	Dd8—e7
9)	Sgl—f3	Sg8—f6
10)	Thl—el	Sf6 : e4
Kratka rohada bi bila pač prenevarna.
ker črni nima na kraljevem krilu dovolj obrambnih figur. Grozilo pa je tudi Sg3 in Sf5.
11)	Tel : e4
Trdnjava ogroža obe krili.
11)	...	Sb8—d7
12)	Te4—g4	f7—f5
To je slabitev, ki pa je bila že izsiljena
13)	Tg4—f4	Sd7—f6
14)	Tdl—el	Lc8—d7
črni daje kmeta nazaj, da spravi vsaj svojega kralja na varno.
15)	Tf4 : f5	0—0—0
Kralj je na varnem, toda kmet e6 je
ostal občutna slaba točka.
16)	Tf5—a5	Kc8—b8
17)	Sf3—e5	Ld7—e8
18) g2—g3
Sf6—d5
19)	Tel—e4	Sd5—b6
20)	Dd2—e3	Td8—d5
21)	Ta5—a3!
Grozi Lc4 ln izsili tako izmeno dam. Belemu je seveda končnica zaradi slabosti točke e6 ter razbitih črnih kmetov zelo prav.
21)	...	De7—c5
22)	De3 : c5	Td5 : c5
23)	f2—f4	Tc5—d5
24)	Se5—f3	Lc8—d7
25)	Sf3—g5	Th8—e8
26)	c2—c4	Td5—f5
27)	Te4—d4	Tf5—f8
28)	c4—c5	Sb6—d5
29)	Ld3 : h7
Prvi kmet je padel, ostalo je samo še tehnika.
29)	...	Ld7—c6
30)	Lh7—g6	Te8—e7
31)	Sg5—f3	Sd5—f6
32)	Sf3—e5	Le6—d5
33)	Ta3—e3	Tf8—h8 Kmetu na a2 zaradi b3 z izgubo figure
seveda ni mogoče vzeti.
34)	h2—h4	c7—c6
35)	Lg6—c2	Th8—dS
36)	Lc2—b3	Te7—c7
37)	Se5—f3	Td8—eS
38)	Sf3—e5	TeS—c8
39)	Lb3—c4	Kb8— a8
40)	b2—b4	__Tc8—b8
41)	g3—g4	"
Po dovršitvi vseh priprav začne beli prodirati s svojimi kmeti.
41)	...	b7—b6
42)	g4—g5	h6 : c5
43)	b4 : c5	Sf6—d7
44)	Se5 : d7	Tc7 : d7
45)	h4—h5	Td7—f7
46)	Te3 : e6!
Vodi najhitreje do zmage. Lovec izvrstno podpre prodirajoče kmete.
46)	...	Ld5 : e6
47)	Lc4 : e6	Tf7—b7
48)	Le6—b3	TbS—h8
49)	h5—h6!
Beli hoče imeti dva vezana prosta kmeta in zato žrtvuje h-kmeta.
49)	...	g7 : h6
50)	g5—g6	Tb7—g7
51)	f4—f5	Th8—f8
52)	Lb3—c2	h6—h5
Na Tf6 bi prišlo 53) Td6 in po Td6 : 54) cd6: bi začel prodirati še tretji kmet.
53)	Td4—d6	Tg7—e7
54)	f5—f6	Te7—el 4-
To potezo je oddal črni pri prekinitvi pa se potem brez nadaljevanja vdaL Belili kmetov seveda ni mogoče ustaviti.
Neobičajna stanevališča
Nemirna pustolovska kri pri neustaijenih natureliB
V splošnem je ideal meščana, da bi postal nekoč lastnik majhne hiše v zelenju z lastnim vrtom, kjer bi večer svojega življenja preživel v miru. Precej različni od tega so bivališki ideaJi nekih ljudi, ki si lahko privoščijo dogodkov polno življenje na potovanjih po vsem svetu.
Pred leti so mnogo pisali o Francozu Alainu Gerbaultu, ki je v majhni, desetton-ski jadrnici popolnoma sa-m oh jadral svet. Njegove delne spremljevalke so bile knjige in on sam se je bavil s tem, da je pisal knjige. Ko je na ti na/šin nekolikokrati obplul zemeljsko kroglo, se je ustavil na Tahit.iju. Nemirni duh bivšega teniškega šampiona in vojnega letalca pa prav gotovo ne bo dolgo vztrajaj tam.
Podoben, toda udobnejši način življenja si jo izmislil upokojeni britski major H. E. Long. Najel si je kabino na parniku, ki je vozil v Avstralijo in se je toliko časa pre-peljaval «em in tja. da so parnik prodali kot sta.ro železo. Takoj si je najel kabino na drugem parniku iste proge, opremil si jo je 7. lastno opravo in se prevaža na isti način sem in tja. Na kopnem nima svojega dnma, ptavi tudi. da mu je z njegovo pen-zijo tako lažje shajati nego na kopnem.
| Podoben je primer Danke Cecilije Lcrtkft-nove. ki prestopa s tovornega parnika na tovorno ladjo in ni že leta spala v kakšasi hiši.
Nekakšna karikatura te strasti do morja je menda napadla ameriškega finančnika. Bavarda Browna. Pred 36 leti si je kupil luksuzno jahto, najel je prvovrstno moštvo in opremil ladjo z vsem potrebnim. Sedaj bi so lahko odpravil. In res se je odpeljal do Brighit.ingseaja v Essexu. Tam se je zasidral in se ni ganil nikamor več. Stroji so delali noč in dan, dim se je dvigal iz dimnika. vsa ladja se je nestrpno tresla, toda odpluti ni smela. Ostala je v luki 36 let — do Brownove smrti.
Znani ameriški ilustrator RorikweU Kerat pravi da ne more nikjer na sveta dobiti mirnega prostorčka, razen v Grenlandiji Kakor kažejo njegove zadnje knjige, se med Eskimi prav dobro počuti.
Drug samotar je tisti mladi človek iz BerkshiTea hi je z bežal v sa motnost, Pata -ironije, daleč od vse evropske civilizacije. Tam živi s svojo ženo domačinko in petimi otroki baje zelo srečno. Zgodbo modernih Robinzonov na. Galapaškem otočju pa poznamo še vsi.
Fudžijami ni treba tehničnih novotarij
Sveta gora Japonske ostane dostopna le hribolazcem
Sveta gora Japonske, mogočni Fudžijama, je bila pravkar obvarovana napada moderne tehnike. Tokijsko notranje ministrstvo je odklonilo načrt, da bj napravili večno za sneženi vrh te najlepše jore sveta, kakor pravijo Japonci, dostopnejši s pomočjo žične vzpenjače. Tudi v bodočnosti bodo morali planinci le peš na vrh te gore-
V utemeljitvi svojega odklonila pravi notranje ministrstvo, da bi vzpenjača škodova-
la lepoti Fudžijame in da bj bila vrhu tega škodljiva ljudskemu zdravju. Pospeševala bi namreč človeško lenobo in pripravila mnoge obiskovalce gore ob zdravo plezanje- Pravijo pa tudi, da je na odločbo notranjega mi* nistrstva vplivalo mnogo grozilnih pisem, ki jih je prejelo v zvezi s tem načrtom. Mnogi Japonci, ki obožujejo sveto goro, so pisali, da bodo z bombami razsuli vse takšne naprave, če pride do njih.
Janko ECa€:
M O
Socialno zgodovinski roman
42
»Kaj ne bo konca?« je s strahom odpirala Mar-jetka sodna pisma, ki jih je prinašal sodni pot kar po dve ali celo tri hkratu od sodišča. Za njim se je oglasil rubež, ki je popisal živino v hlevu. Trda je bila za denar tista leta v dolini, zato so prihajale zarubnine po nizkih izklicnih cenah v roke upnikov. Ko so bili hlevi, kašče in skednji prazni, je prišla na boben zemlja. Kljub vsej varčnosti nove lastnice Marjetke je odpadal kos za kosom od Dobrave, kakor se goli drevje jeseni po hudi slani in je ni moči, ki bi to ustavila.
Četrta pomlad po očetovi smrti je našla Marjetko s sinkom že v zidanici vrhu strmega griča pod Dobravo, krog katerega je bil zasajen vinograd.
Oštir Kregar je bil dobil za svoj dolg petstotih forintov domačijo z obsežnim gozdom. Ded Matjon ni mogel preboleti tega udarca. Vzela ga je zima še pred selitvijo, ko je dočakal navzlic betežnosti dva in osemdeseti križ.
Marjetka ni obupala. Z vsem srcem in močnimi rokami se je oprijela zanemarjenega vinograda, da preživi pošteno sebe in otroka. Viden blagoslov je spremljal njeno delo in že prvo leto je prodala pet četrtinjekov bele žlahtnine.
»Kje pa si to kapljico iztaknil?« so povpraševali gostje Sadnika, mlaskaje z jezikom.
»Paško ni!« je po strokovnjaškem srkljaju z vso gotovostjo odločil dacar Schweitzer.
»Dolenc tudi ni«, je ugibal učitelj Vradač, ki je bil od doli doma.
»Ne uganete, pa če vam ga zastonj dam!« se je zvito muzal Sadnik.
»Nam boš pa vendarle povedal, saj ti ga ne pre-kupimo«, so silili gostje v gospodarja.
»Z Dobrave je!« je naposled priznal Sadnik.
»Lej, lej!« so se čudili pivci. »Kdo bi si to mislil?«
»Tudi Dobravcu se ni nikoli sanjalo, da bo njegova hči pridelovala vino za prodaj«, je zmajal z glavo dacar.
»Bog mu daj večni mir!« je hotel postaviti Sadnik piko temu razgovoru. »Ni bil slab človek!«
»Za oštirjaša še predober«, je piknil gospodarja učitelj. »Da ga je pil iz svojega vinograda, še danes bi se mu z nami vred odkrivalo pol Celja.«
»Fabriška gospoda ga ima na vesti!« je usekal po mizi sosed Šketa. »Ta ga je pokvarila.«
»Ne sodi tako, šketa!« ga je mirno zavrnil Sadnik. »Razmere so tako nanesle.«
»Kaj razmere!« ni odjenial sosed. »Tako je pač bilo in bo, da. kdor se med otroke meša, ga svinje požro. Kmet naj se ne druži z gospodo!«
»Prav govoriš!« mu je pritrdil dacar. »če izpusti kmet plug iz rok, že sega po beraški palici.«
»Tako hudo pa spet ni«, je oporekel učitelj Vradač. »Poglej polgruntarie, četrt jake in kočarje, kako živijo! Po dvo.ie jih hodi od hiše v tvornico, da služijo denar, medtem ko d meri doma živež prideluieio. Pa še tiste poglej, ki se na zaslužek v tvornici ženijo in možijo — kakor gosnoda se sprehajajo.«
»Ne rečem, da jim gre slabo«, je pritrdil dacar, nato pa povzdignil glas: »Toda to mi povejte, kako dolfo bo traiala ta ?loriia?«
»Dokler bodo ljudje ohleeeni hodili!* ie vzkliknil učitelj, da .ie vsa izba p^rrln v bučen smeh.
»Le vam se zdi da ^o fpko«. ie odvrnil mirno dacar. Toda motitp se Fabr'kf» vpndar ne obratuje zato. da bomo oHpčpni . .«
»Čemu pa potem ?* se V 7qvzpI sosed Škota in 7 'i jim vred vsi drusri gosi ie
»Čemu?« se je nasmehnil dacar »Vidi se ti, dn meriš vse po svojem polju, ki ie zato, da rodi živež, pa naj bodo letine obilne ali slabe. Toda fabrika dela
le dotlej, dokler ji prinaša denar mlade. Kadar ne bo več neslo, boš zaman gledal za dimom iz njenega dimnika. Ali nisi bral v knjigah, da so bili naši predniki najprej lovci, potem so postali pastirji, toda svet se je začel graditi na trden temelj šele takrat, ko je prijel kmet za plug.«
»Zakaj nam to pripoveduješ?« mu je vpadel v besedo učitelj. »Saj to vedo že otroci!«
»Seveda vedo«, je potrdil dacar, »da je bilo tako nekdaj — v davnih časih. Saj jih tudi vi in vse šole učite le nazaj gledati, kako je bilo.«
»Ali naj jih učimo iz kart brati prihodnost kakor ciganke?« je pikro vzrojil učitelj.
»Ne iz kart, iz zgodovine jih učite brati!« ga je zavrnil dacar. »Fabrike obračajo kolo zgodovine nazaj. Iz poljedelca napravljajo spet čredo pastirjev, ki se seli, kakor veleva fabriška paša — zaslužek, iz kraja v kraj brez zemlje, brez domovine.«
»Tako slabo menda ne bo!« je posegel v pogovor Sadnik.
»Ne le tako. še hujše utegne priti«, je predel dacar naprej svoje misli. »Če se zapro nekega dne fabriška vrata, pojdejo pač brezdomci na drug pašnik. Kaj pa bo, župan, s tistimi, ki so si pcJisvili hišice, prikupili njivo za krompir in nemara tadi kozo ali celo kravo? Kam pojdejo tisti?«
»Kmet jih bo redil!« je odgovoril namesto župana sosed Šketa.
»Morda nekoliko časa«, je potrdil dacar. »dokler ne bo prevzel nov gospodar fabrike ter bodo fabriški kajžarji zadovoljni, če jim bo sploh pokazal denar za njihovo delo. To bodo fabriški sužnji, prikovani na svoje bajte in svojo ped zemlje, še hujši sužnji od tistih zamorcev, ki jih vklenjene prodajajo po afriških sejmih. Le-te mora gospodar vsaj rediti, da mu ne poginejo, ker je štel zanje denar. Fabriški sužnji so pa zastonj !<
(Sctt ton
v &meriiei
JlaphaC O&ip J)imcv -- narteaC ZoCtan
Evropca, ki pride prvič v Ameriko, ne presenetijo samo nebotičniki, ogromni mostovi m divji vrvež življenja, marveč tudi mnoge malenkosti vsakdanjega životarje-cja. ki jih pa vendar ne opaziš kar na prvo oko. Velike črte Amerike ujame š naenkrat, ker so očitne, čim se približaš ameriškemu kopnu. Majhne podrobnosti pa
lico kje pozabi. V nedeljo pa je takorekoč zapovedano, da se odpočiješ in izprehodiš.
Prav gotovo je malokomu znano, da v Ameriki dama prva pozdravi gospoda, ali lepše rečeno: ženska moškega. Ona nežno prikloni glavico in takoj nato se moški globoko odkrije. Pravzaprav pa ženski priklon ni pozdrav, marveč nekako dovolje-
Po prazniku dela ti lahko vsakdo zbije slamnik z glave
spoznaš šele polagoma, kakorkoli pač nanese priložnost. V njih se zrcali vsakdanjost v Kolumbovi dežel!.
Ne boš postal takoj pozoren na trdni običaj, da moški pri medsebojnem pozdravu nikdar ne sna mejo klobuka. Izprva pač sodiš, da niso prav vzgojeni ali pa so tako dobri prijatelji, da se jim ni treba odkrivati. Toda niti pred prezidentora ni treba sneti klobuka. Ves pozdrav se glasi samo: »How do vou do, mister pre&ident?«
Sploh — ti klobuki! Cim pride poletje, mora ves moški svet Zedinj-enih držav v teku enega tedna zamenjati zimske klobuke s slamniki. Tako veli nenapisani zakon. Poleti ne najdeš v vsej Ameriki niti enega moškega brez slamnika. Nasprotno pa ,=r>et. kakor na zamah, izginejo slamniki prvi ponedeljek v septembru, ki se imenuje »Labour day« — dan dela. Kdor se po tem ponedeljku še prikaže s slamnikom, bo zasmehovan in vsakdo ima pravico, da mu slanroiik zbije z glave. Pred nekaj leti se je to zgodilo in sodišče je moralo ugotoviti. da v resr.ici takšna pravica ni nikjer zapisana. In Američani so se temu jako cndiM.
Palice v Ameriki med tednom nihče ne nosi s seboj, razen onih. ki jo potrebujejo: starčki, bolniki, invalidi. pohabljenci. Toda v nedeljo moreš in celo moraš b palico na izprehod. To je povsem razumljivo: med tednom ima človek preveč opravka in lahko v svoji raztresenosti pa-
nje, da jo moški sme pozdraviti. Ta običaj razlagajo na način, ki za Američanke ni posebno laskav; zgodilo bi se namreč lahko, da bi bila ženska v družbi takšnega moškega, nasproti kateremu bi ji bilo mučno, da bi priznala poznanstvo z onim. ki jo mora pozdraviti. Pa se ne zmeni za
meru gospodu ni treba vstati pred damo.
Na cesti spremlja gospod damo zdaj na levi, zdaj na desni, kjer pač teče cestna železnica in kjeT se vobče razvija promet. Gospod mora zmeraj stopati na zunanji strani pločnika, da varuje damo pred pocestnim blatom in nezgodo.
V	dvigalu &e morajo vsi moški odkriti, čim vstopi kakšna dama. četudi neznana. Zanimiv je prizor, če se pojavi v dvigalu drobcena šestnajstletna miška med samimi častitljivimi »businessmeni«. Takoj se posvetijo sive in plešaste glave, kakor na povelje. V ostalem velja to pravilo 6amo za zasebne hiše. V dvigalih velikih prodajaln, pisarn in drugod se gospodje ne odkrijejo. Tu velja drugo pravilo: »Business before plaisure«. — trgovina je važnejša, ko vse drugo...
Če hočeš vstopiti v tujo sobo. moraš seveda tudi v Ameriki potrkati. Toda na vrata uradov (office) ni treba trkati. Vstopiš in ugledaš šefa s klobukom na glavi in s cigaro med zobmi. Tako sedi za mizo. V svojem officeu ima pravico položiti noge na mizo Toda samo v uradu, nikakor ne v zasebnem stanovanju. Če je vroče, slečejo šef in uradniki suknjič. Najstrožje pa je po pravilih lepega vedenja zabranjeno podati se na cesto golih rok ali sedeti v restavraciji brez suknjiča, kakor se to do-eraja v Evropi.
V	ostalem premore sleherni trgovčič m kdorkoli v Newyorku svojo lastno »pisarno«, — se pravi: sobico s telefonom, pisalno mizo in štirimi stol1!.
— Obiščite me jutri v mojem uradu — Teče samozadovoljni Američan, čeprav to ni nikak offieer. marveč samo del sobe. ki
Gospodu ni treba vstati,
mimoidočega in moški je ni dolžan opaziti.
V družbi, v salonu, v hotelu obsedi moški mirno na svojem mestu, če stopi k njemu ženska. Seveda, če je v sobi dovolj prost/ih stolov na razpolago. V takem pri-
Dokler je dama v dvigalu, morajo biti moški odkriti
če se pogovarja z damo
jo sme mož souporabljati. V pisarno stopi v plašču, s klobukom na giavi. Ni v navadi segati v roko, čeprav sta si znanca. Razgovori so kratki, jedrnati. Posloviš bo &pet brez prisiljenega stiskanja rok. Američan sploh gleda, da čim bolj omeji to navado. Pri predstavljanju na primer ne smeš podati roke. Pač pa, če se poslavljaš, pri čemer moraš vedno pripomniti: »I wae very glad« — zelo sem se oveseliL Čeprav morda miši menjal niti besedice.
Nikoli nisem v Ameriki videi. da bi se dva moška poljubila. Ce Američan po dolgi odsotnosti spet STeča svojega najboljšega prijatelja, ga udari z desnico po ramenu in mu reče samo: »How do.you do?« In s tem je vsa pozdravna ceremonija opravljena. Kadar pa se Američan poslovi — četudi morda za večno, so njegove besede: »Take čare of yourself« — Pazite nase!
V ostalem je poljubljanje z zakonom zabranjeno. Mož in žena. ženin in nevesta se javno ne smeta nikjer poljubiti. V svetovni vojni je bil neki vojak predpisno obsojen, ker je pred odhodom na francosko fronto za slovo poljubil svojo nevesto na kolodvoru. Mene je nekoč ustavil policist, kei sem svojo poldoraslo hčerko držal ob- |
V svojem urada (office) lahko slečeš suknjič in položiš noge na mizo
jeto, ko sva šla čez prometno cesto.
Preden začne Američan svoj poslovni razgovor, vam bo ponudil cigaro. Vedno prav dobro cigaro. Če imate lastno zalogo, vam reče ljubeznivo: »Vem, da so vaše cigare boljše, toda poizkusite to za izpre-memibo«. Vtak ameriški nekadilec ima v pisarni zavojček izbranih havan, ki jih ponudi posetniku. Če 6e vam tisti mah ne ljubi kaditi, lahko cigaro mirno vtaknete v žep in pripomnite: »Jo bom pa pozneje po-kuril«. To je povsem korektno. Preden pa cigaro prižgem, moram odtrgati zlato rdeči pas io ga zavreči. Pravijo, da se v tem kaže ameriška demokracija. Nihče ne sme
in sličnega rečejo Američani pri srečanju vedno le: »Hou do you do« — Kako vam gre? Na to morate odgovoriti: »How are vou« — In vam? — Ne bi bilo umestno, če bi odgovorili po resnici. Če Američan tudi ficka nima v žepu, če je bolan, da se komaj vleče, ali nesrečen, da se Bogu simili, — vedno trdi le svoj »fine«, izvrstno... Kajti oni, katerim ne gre fino, niso prikupni, ln ee jih je treba izogibati, saj bi se lahko zgodilo, da vas prosijo za uslugo, da vas navrtajo za posojilo ali da vas kratkomalo okužijo s svojo nesrečo. Zdaj boste razumeli zakaj &o vsepovsod po Zedinjenfli državah Amerike nalepljeni
Povsod vas vzpodbujajo napisi: »Smejte se!«
videti in vedeti, da pušite boljše in dražje cigare, kakor vaš sosed.
če se Američan poda v restavracijo in prisede k mizi, kjeT sedijo neznani gostje, nikoli ne reče »Dober dan« ali pa: »Dovolite?« Ne reče namreč ne bele ne črne. Američan kratkomalo ne opazi soseda. Vidi samo prost sedež in nič drugega. Ko si je potolažil želodec, se molče dvigne in odstrani
Beseda »hefl« (pekel) je v Amerik! prav tako skrajno nedostojna, kakor v Angliji V navzočnosti kakšne dame je ne smeš izustiti. Prav tako ne smeš izgovoriti besede vnigger« (zamorec). To ni dostojno, ni demokratično. Namesto tega rečeš: »oo-lored« (drugobarvni). Oni sem, kako sta se dva »coloreda« kregala in je eden srdito zabrusil drugemu v lice: »You nigger!« — Ti zamorec! —
Užaljeni je tedaj domala planil s nožem na nasprotnika, tako je bfl ponižan. Namesto »dobro jutro« aR »dober dan«
plakati: »Keep smifing!« — Smejte se!
Samo da ta opomin le prečesto spominja na Leoncavallcvo arijo: »Smej se, bajazzo!«
BANKA BARUH
PARIŠ (9<>)	KUE AUBER
Telef.: Opčra 98.15 — Telet: Op6ra 98-15 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 96 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Bel. giji, Franciji, Holandiji ln Luksenburgu. Od premija denar v Jugoslavijo najhitreje ln po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji. Holandiji tn Luksen-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 8064.64 Brtnceles, FRANCLJA: No. 1117-94 Pariš HOLANDUA: No. 1458.65 Ned. Dienart LUKSENBURG: No. 5967 Lirzembourg.
Javno poljubljanje je t Ameriki strogo zabranjeno
AfSa zori, poljane dehtijo • • •
Oni dan sem se vozil z jutranjim vlakom iz Zagreba proti Zidanemu mostu. Utrujen od neprespane noči sem pogledal skozi okno v naš svet nekje nad Sevnico. Joj groza! Pokrajina se ni lesketala v soncu kakor v vročih poletnih dneh, nad njo je ležala me-g.a. A kar me je še bolj osupnilo kakor megla in hlad: na njivah je priklila u rja-v h plenic matere grude ajda.
Ajda! Kadar jo vidim, zaveje hlad in otožnost v moje srce. Najvišji dnevi poletja so že za nami. žetev je opravljena. Samo koruza še dozoreva, fižol na prekljah čaka svojega časa kakor otava. Prišel bo dan, ko bodo pospravili kmetje še zadnje pridelke na voz in jih odpeljali domov v shrambo in kaščo. Na polju bo zorela samo še ajda. repa. korenje in zelje za zimo.
Narava bo torej kmalu jela osipavati svoj kras. Najprej pojde k počitku trava. V drugo posekana ne bo več dozorevala za tretjo košnjo. Ostale bodo od nje le še priti ika.ve bilke brez pisanih rožic, ki so v bujnem po'etju krasile zeleni prt. Njive bodo porjavele, pokrila jih bodo strnišča. Megla bo zagospodarila povsod — v naravi in v srcih.
Tudi gozdovi se ne bodo več dolgo ko-Satili, minilo jih bo. Utihnili bodo glasni
ptiči pevci, mnogi bodo onemeli, druge bo vzela hladna sapa. Odleteli bodo drugam. Samo vrani bodo ostali; črni vrani v črnih suknjah — kakor pogrebci, ki morajo počakati in sprejeti smrt.
Po šumah. logih in gajih bo zapel lovski rog. Divjačina se bo jela plaho ozirati na vse strani, skrivala se bo in begala bo pred streli. Zajci in srne. jerebice in kljunači bodo strašno vznemirjeni, kajti oprezovala jih bo svinčenka. ki prinaša smrt.. Na Dolenjskem in Notranjskem se bo začel polšji lov. v hladnih jesenskih nočeh bodo sredi gozdov zagoreli ognji. Le pohitite, dragi kožuščkarji. dokler je še čas! Bližajo ee vam usodne ure! Najejte se sladkih hrušk in jabolk, potem bo prepozno! Naberite si prida masti! Potem pridejo po vas vaši prijatelji. polni sovražnih nakan. Polovili vas bodo in nanizali na motvoz, doma pa vas bodo odrii in ko vas bodo devali fe kože. ne boste mogli od bolečine niti zacviliti. Meso bodo spekli in pojedli krzno pa prodali v mesto, da bodo iz njega strojili kožuhe. Ko boste tako mrzli in mrtvi, pa bo vaša topla dlaka grela žene bankirjev rn drugih grečnikov današnjih dni. dame. ki se jim niti ne sanja, kakšni so začetki njihovega zimskega ugodja. Kaj one vedo,
koliko žrtev je treba, da se zadovolji ena samo modna kaprica!
In tudi sadovnjaki bodo oživeli. Otresall in obirali bodo jabolka za jesen in zimo, jih sortirali, polnili z njimi zaboje ter jih pošiljali po železnici daleč naprej. Tudi v vagonih pojdejo po svetu — izkladali jih bodo na grobo z lopato in marsikateri sočen in zdrav sad ranili, da bo zgnil. Usoda sadeža je kakor usoda človeka! — V kleteh pa bodo prešali sladki mošt, jabolčnik in hruškovec. ter si z njim gasili žejo ob dolgih večerih.
Vinogradi — tudi oni bodo praznovali. Pod trtami bodo dozorele sočne jagode. Težki bodo grozdi Trgale jih bodo nežne ženske roke in metale v brente. Te bodo zopet viničarji prenašali na hrbtu v zidanice in hrame, kjer bodo čakale pripravljene ogromne kadi. Stroj bo ločiJ jagode od peci je v. jih zmastil. otrebil tropine, iztisnil sok in napravil iz njega mošt. Hej. to bo veselo. Z lonci bodo zajemali Pesem za pesmijo se bo orila širom vinskih goric — ponekod se bo ob preobilo zavžiti pijači tudi zabliskaJ nož in tekla bo kri. Rdeča smrt sredi vinske opojnosti! In potem poizvedovanja. sodišče, ječa. ričet. krni in voda . . . Takšno je pač življenje.
Ko bo teklo iz pipe novo belo vino ali še prej, bo na trgu že prvi kostanj. Na vogalih bodo sai&refe Dečke podjetnih
njarjev, ki bodo vabili mimoidoče: »Vroč! maroni, vročil.. .< In marsikdo bo pristopil, si kupil tega sladko duhtečega sadu za dinar ali dva ter si ob njem ogrel roke in želodec. Kajti takrat bo že zares hladno in ljudje bodo nosili plašče. Nekatere bo zeblo todi v srce.
Kaj smo že res tako blizu tistim časom, Saj je še avgust! In avgust je najbolj vroč mesec v letu, pravi koledar. Da, tako pišejo. Ne oporekam temu — avgust je časih res vroč. Toda kadar priklije na dan ajda, začenja pešati prava poletna vročina. In pojema, stalno peša. opeša najprej do megle in jutranjega hladu, potem pa do deževja in naposled do slane. Slednjič potrka jesen na duri
0 vrtovi in parki — ali ste že tako blizu smrti? Krizanteme in astre niti še ne cveto Zdaj je še čae rdečih, belih in vijoličastih lilij, begonij in drugih poletnih cvetov. Palme še vedno prenočujejo na prostem — znamenje, da so jesen, slana in smrt še daleč.
Pa vendar se bo zgodilo. Natihoma. kakor 88 priplazi podlasica k svoji žrtvi in ji izpije kri, se bo prikradla jesen v deželo. Sami ne bomo vedeli, kdaj. Nekega jutra se bomo zbudili. Megla bo ležala nad vrtovi in parki. Potem se bo dvignila, posijalo bo sonoe, ali njegov Sar bo le nekako Vroče ne bo Tot. EHjiuu^sa bo
ogreval zlati hrošč s neba našo premičnico, ker se bo bolj oddaljeval od nje. Zazeblo nas bo v hrbet Plešci se bodo pokrili, suhci ogrnili Z drevja bo odpadlo listje, nič več lepo zeleno, marveč rumeno in rjavo. Zaznamovano bo že od smrti Prišel bo njegov čas.
In približal se bo tudi čas poslednje žetve. Ajda bo odevetela, porjavela, dozorela, mogoče jo bo še osmodila slana. Pripravljena bo. Zadnje žanjice pojdejo 8 srpi na njive. Nič več ne bo slišati iz njihovih grl veselih šal. bodrih vzklikov. Nekakšno mrtvaško bodo zveneli njih glasovi, zamolklo bodo rezali srpi Kajti zadnja žetev pojde v shrambo. Ko bo ajda pospravljena, se bodo odprli grobovi
Človek, človek — ali si premislil svojo pot? Pretehtal svoja dejanja? Očistil dušo in srce? Ne mislim tako med ljudmi o ne — tista hinavščina je zanič. Kako si opravil 8 samim 8 seboj? Si izprašal svojo vest in našel vse v redu? Glej tudi tebi se piše sodba, tudi tebi doteka čas. Zbudil se boš nekega jutra z ivjem na obrvih, naslednji dan boš morda ležal mrtev na odru. Štej svoje dneve, o človek — ne zaradi soseske, zaradi svoje vesta jih štej! Zakaj nihče ne ve ure ne dneva, ko objame hlad tudi njogvno srce. A|te **
Said
Hl$ Četa gespedevesa 193&
C Dopis našega posebnega poročevalca o letošnjih prireditvah)
to ni prenovljen Ljubljanski grad, marveč Salzburški
I
Nekaj zgodovine
Stari, prvotni Salzburg so zgradili Rimljani kot jez proti Germanom, ki so vpa-dali v Italijo; nekaj stoletij pozneje pa je služil kot oporna točka pri razširjanju krščanstva med istimi Germani in med Kelti. Od takrat je Salzburg sedež nadškofov, ki so bili vrhovni cerkveni poglavarji vseh nemških pokrajin. Ti nad"kofje so bili seveda svetni vladarji in prav njim dolguje mesto vso svojo pestro raznolikost — sto korakov od gotske cerkvice in pokopališča sv. Petra se dviga prekrasno renesančna katedrala. malo dalje pa se človek znajde v najlepšem baroku.
Zanimivo je, kako se je gotski Salzburg
£relevil v renesančnega in baročnega. Wolf ietrich von Raitenau, ki je postal z 28 leti nadškof (1587), je poklica! italijanske arhitekte, ki so pričarali v to najbolj nemško in alpsko pokrajino južno-italijansko mesto. Hotel je tekmovati s papežem in si ustvariti rezidenco, ki naj bi bila najmanj tako lepa, kakor je bila papežka. In je morala stara katedrala pogoreti (1598) in so se celi deli mesta zrušili v prah ter napravili prostor novemu Salzburgu. S svojo dalekovidno, toda brezobzirno politiko si je Wolf Dietrich nakopal sovražnike v vseh slojih; stolni kapitelj, meščan je m kmetje so komaj čakali, da bi se ga iznebili. Ugoden trenutek se je nudil, ko je nadškof zasedel bavarski Berchtesgaden in se polastil solnega rudnika. Bavarski vojvoda Maksimilijan je šel nadenj s svojimi najemniki, ga ujel in zaprl v Salzburški grad. Tam je končal par let pozneje svoje življenje, visoko nad mestom, ki ga je zgradilo njegovo neukrotljivo častihlepje in visoko nad divnim Mirabellom, ki ga je sezidal svoji lepi ženi Salomi Alt...
Schnurlregen
Salzburg je prekrasno mesto, o tem ni dvoma. Glede tega so si posebno na jasnem mestni hotelirji in s tem računa Dunaj, vlada, avstrijski pridobitni krogi, z ena besedo vsa Avstrija. Propaganda je ogromna, dobiček, ki ga spravijo, morda ravnotako. Toda vsa ta prekrasna lega, ki jo ima mesto, zanimivi in nepozabni kotički, ki jih najdeš in uživaš v Mozartovem rojstnem kraju, vse ti nič ne pomeni, če začne — deževati; namreč, če enkrat začne, potem ne neha zlepa. In življenje ti postane tako obupno in breznadno. kakor v Ljubljani v pričetku jesenskega deževja. Za to priliko si je Salzburg omisli; posebno uniformo: ljudje hodijo v dolgih sivih ali zelenih plaščih, ki so ob straneh odprti, zgoraj pa imajo luknjo, skozi katero vtaknejo glavo Tudi Šaljapina sem videl v takem »pastirskem« plašču in je izgledal, kakor neke vrste hribovski mefisto.
Nekaj posebnega pa je »Schnurlregen«. Ime pride od tega, ker se zdi, kakor bi nenadoma potegnil iz oblakov vrvice m jih pritrdil doli na zemljo. Ulije se ti na lepem in pravtako na lepem neha.
Slehernik
Max Reinhardt se je dobro zavedal, zakaj je pustil leta 1920. skesanega in spo-korjenega Slehernika-Moissija urmet. pred stolno cerkvijo in s tem ustvari' začetek tega, kar je znano po svetu pod imenom »Salzburger Festspiele«. Spoznal je. kako velikega pomena je v gledališču poleg umetnine in igralca tudi okolica (militu) in občutje, ki ga ta okolica vzbuja Ves Salzburg je poln takega svečanega n?strojenja. Stoletja, ki so šla preko mesta, so pustila tu svoje sledove in človek tc občuti, posta ne nekako sprejemljiv za vse vrste duhovnih vrednot, posebno pa za glasbo
Moissija ni več, in ga nadomestuje Attila Horbiger, brat Paula Horbigerja. ki je znan tudi pri nas kot filmski igralec Pa tudi Attilo pozna naša publika. Če se ne motim, smo ga videli v fiimu »Artisti« z Annabel-lo. Predstava je bila prav lepa. Horbiger pa posebno v prvem delu svež in topel; v drugem delu, kot spokornik. je bil manj verjeten, tako da je bilo vzdihovanje za Moissijem, ki sem ga sli-'al tu pa tam. nekam upravičeno. Izvrsten je bi' Stossl \ vlogi hudiča. Prireditvi je prisostvoval tudi italijanski princ L;mberto. ki je prijel v spremstvu Schuschnigga in nekaterih dru gih odličnikov. Iz publike se ie demonstra tivno dv'Žm!° nekaj komolcev \ pozdrav nakar je tudi on odzdravi! z dvig^no ro ko. Je prav čeden dečko in na v-a V na "in bolj reprezentativen kot njegov papa
Seremals
Serenade se vršijo na dvorišču nadškofijske palače. Prostor je že sam zase muzika. okamenjena muzika Glasbeniki — mal komorni orkester okoli 40 mož — sedijo pred arkadami v svitu sveč in igrajo Mozarta Zadaj pod arkadami je vodnjak k jih spremlja 3 tihim žuborenjem nad njim pa stoji marmornati Herkules in nobija zmaja. Kar vidi se. da se mu ne mudi posebno; sai mora poslušati zvoke, ki se viiejo proti nočnemu nebu in prodiraio skozi svetlobne pramene, ki jih meče reflektor z Monchs-berga. Ves večer je zopet cn sam živ do kaz, kako važna je okolica in kako važne so okoliščine pri uživanju umetnine.
Toscanini
Mnogo se govori in piše o njem in vsakdo ve povedati kako zanimivo zgodbico, n. pr. kako se ujezi pri probi, zlomi palico in jo vrže med godbenike, kako zaloputne klavir in prekucne stol, kako je prišel čisto slučajno do tega, da je postal dirigent (bil je čelist v opernem orkestru), ker je zbolel kapelnik, ki bi imel dirigirati Aido itd. Manj znano pa je, kako ta 70 letni gospod, ki dirigira 6 ur dolge »Meistersingerje« na pamet (on dirigira vse na pamet, ker tako slabo vidi, da se partiture ne more posluževati), neumorno prisostvuje vsem pro-bam, se vtakne v vsako malenkost in spravi zdaj režiserja zdaj inscenatorja v zadrego, kako on še danes živi samo za svoje delo in izključno le za svoje delo Premišljal sem, v čem prav za prav tiči skrivnostna sila, ki jo ima nad svojimi godbeniki in nad publiko. Težko je to z besedami izraziti. Pri njegovem orkestralnem koncertu sem sedel poleg Angležinje, ki je imela s seboj partituri izvajanih del (Brahms: Tragična uvertura za orkester, Op 81 in Brahms: »Nemški rekvijem«). Tam sem videl, da Toscanini ne naredi niti ene stvari, ki ne bi bila označena in se absolutno točno drži vsake pripombe in vsake oznake, ki jo je komponist predpisal. Najbolj verjetno je, da Toscanini ravnotako dobro razume in občuti umetnino kakor jo je občutil komponist in zato vedno razume tisti globlji »zakaj«. Zakaj na tem mestu decrescen-do, zakaj na onem crescendo, forte itd. Poleg vsega pa je ta mož tako lep, tako »mu-žičen«, da je užitek, če ga človek samo vidi. Seveda je treba tukaj tudi pripomniti, da so dunajski filharmoniki tak orkestralen korpus, da more imeti dirigent z njim samo veselje in najbrže — lahko delo.
Mojstri pevci
Prisostvoval sem generalni skušnji, pred katero so se morali vsi žurnalisti, ki so bili povabljeni, zavezati s pismeno častno besedo. da ne bodo ničesar objavili. To je bilo menda predvsem radi tega. ker so imeli še v zadnjem trenutku težave z vlogo Hansa Sachsa, čevljarja in pesnika. Prvotno bi jo bil moral peti Schorr, pa baje Toscanini z njim ni bil zadovoljen. Pravijo, da je bil utrujen in indisponiran. In tako so si pripeljali z aeroplanom iz Monakovega Nies-sena, ki je bil istočasno zaposlen pri slavnostnih predstavah v Monakovem ter se vozil sem pa tja. Tudi s Stolzingom (Charles Kullmann) so imele merodajne osebnosti velike skrbi in celo dvome: aH bi, ali ne bi. Pel je dosedaj samo lirične vloge in Stol-zinga prvič v Salzburgu. Tudi sam se je baje bal te naloge. Opravil pa jo je sijajno in kariera mu je odprta.
Predstava sama je bila tako prozorna (uvertura!), jasna, radostna, tako polna poezije in iskrenega občutja, da še nisem slišal »Meistersingerjev«, ki bi bili vsaj od daleč podobni Toscaninijevim. Izredno posrečena je tudi inscenacija, ki je posebno učinkovita v zvezi s prelepimi, živobarvni-mi kostumi v zadnjem aktu na »slavnostnem prostoru« pred Niirnbergom
Predstava se vrši v »Festspielhaus-u«. To pozno-renesančno poslopje je spadalo prvotno k nadškofijski rezidenci (že zopet \Volf Dietrich!), in so ga leta 1929. preuredili in prenaredili v gledališko dvorano z 1400 sedeži.
V tej dvorani izvajajo tudi Beethovnovega »Fidelia«, Verdijevega »Falstaffa« in Mozartovi operi »Don Giovanni« in »Cosi fan tutte«, »Fidelio«, ki ga dirigira in režira Toscanini, je bil za mene morda največji glasbeni užitek, ki sem ga kdaj imel v življenju V »Falstaffu« In v »Don Juanu« pojejo večinoma italijanski pevci med katerimi se posebno odlikuje bantonisi Maria-no Stabilo v obeh naslovnih vlogah Lani je pel Don Juana basist Ezio Pinza, nekateri njegovi oboževalci so ga letos zelo pogrešali
Faust in Faustovo mesto
Za »Slehernika« je imel Reinhardt svoj prostor že narejen, postavil mu ga je bil WoIf Dietrich in dovršil nadškof Marcus Sitticus. Za Fausta pa si je poiskal mesto pod visoko skalo Monchsberga, kjei so imeli nadkofje svojo jahalmco Tam je zgradil arhitekt Dr Clemens Holzmeister Faustovo mesto in ustvaril za vsako sceno v Faustu odgovarjajoč poetičen kotiček. Tako ima Faust svojo lastno hišo. Marjetica pa stanu ie pri Marti Sch\vertlem ki ima poleg hiše tudi vrt s podobo Matere Božj_. blizu am je Auerbachova klet, na desni pa se nahaja cerkev, vodnjak, trg, na skrajni levici drevje itd. Ves prostor je pokrit in se igra tudi v slabem vremenu. Edinstvena je Paula \Vesselv kot Margareta. Tako prisrčna, očarljiva naravna, preprosta in resnična je. da človek pozabi, da je v teatru. Dober je tudi Balser kot Faust. Kar se tiče Mefista (Schafheitlin), pa je Reinhardt baje dejal, da šele sedaj vidi, da lanski Mefisto (Aslan) ni bil slab.
Spet nova premiera »Romea in Julije"
Metro-Goldwin-Mayer. Govorilo se je, da bosta prišli k tej premieri Marlena Dietrich in Grace Moor, pa ni bilo ne ene ne druge. Marlene takrat sploh še ni bilo v
Salzburgu, Grace Moor pa je žulila svoje običajne coctaile v Mirabell-baru. Živahen in napet uvod je dal slutiti nekaj izrednega, pozneje pa cela reč malo pade. Balkonska scena je nekoliko hladna, amerikanska, vendar ne brez poezije. Romeo (Lcslie Ho-ward) ni tak, kakršnega si ga človek predstavlja, čeprav smatram sicer Howarda za velikega umetnika. Ernstu Deutschu, s katerim sem govoril med pauzo, pa tudi Julija (Norma Shearer) ni bila posebno všeč. Vidi se seveda vse ono, o čemer se v drami samo govori, zato je film precej dolg. V celoti pa je film prav lep in so posebno ansamblske scene odlično izvedene.
Kavarna Bazar
Ce v Salzburgu koga iščete, pojdite ▼ kavarno Bazar, pa ga boste našli. Pač pa ne boste vedno našli prostora. V tem primeru se boste postavili med vrata, ki vežejo notranje prostore z vrtnimi, česar so najbolj veseli vedno potni natakarji, ki ne morejo skozi. Pa vzemimo, da imate srečo in dobite prostor. V tem slučaju se naprej ogledate po »prominentih«. Kajti meseca avgusta je v Salzburgu samo prominent človek. Vse drugo pride v poštev samo toliko, da kupuje vstopnice, Iti niso baš poceni, in polni dvorane. Neznani sosedje, h katerim si prisedel, so morda tudi promi-nenti. Kaj neki bi bili? Film?... Nel Opera?... Morda.
Pa poslušaj, kaj govorijo, morda se bo dalo iz pogovora kaj sklepati. Nel govorijo rumunsko, najbrž niso prominenti...
In ker v kavami Bazar iščeš samo to, obrneš svoj stol tako, da gledaš po drugih mizah, saj bo morda tam kaj zanimivega. In tako lahko vidiš v Bazarju šaljapina in Janningsa. Kiepuro in Martho Eggertovo tn — če ti je usoda naklonjena — tudi angleškega kralja. Samo par ur je bil v Salzburgu, pa je seveda prišel na obligatno se-anso v Bazar. Slamnika ni odložil; kake pol ure je ogledoval promenado, ki se je razvila mimo njega. Ko je postala ta promenada pregosta, jo je pobrisal in Bazar je prišel ob najprominentnejšega prominenta.
Srečanje z Marleno
Po nekam zavitih kombinacijah m mahi-nacijah mi je lastnik salzburškega hotela »de 1'Europe« prinesel lastnoročno v moj hotel vabilo na prvi otvoritveni ples sezone (Habit et robe de soireel). Tega seveda nisem mogel prezreti; oblekel sem smoking in poln pričakovanja, kakor 16 letna deklica, ki gre na svoje prve plesne vaje vstopil v veliki hotelski hal. Plesalo se je v treh dvoranah in v vseh treh je bilo — dolgčas. Blodil sem okoli, dokler me ni iztaknil Anglež, ki je študiral svoje čase v Parizu in s katerim sva prebila baje en cel večer na Montparnassu. »... in bi bil že večkrat rad prišel v Jugoslavijo, in da je slišal, da je prav interesantna dežela, ampak da je tudi slišal, da so zelo slabe ceste, pa mu je žal voza. In če so res tako slabe ceste?« Pa sem ga pomiril, da so ceste že res slabe, ampak da bo voz vseeno ostal cel. Eno garnituro pneumatik da bo pa že riskiral. In je rekel, da jih bo prihodnje leto res riskiral.
Ves vesel in zadovoljen, da sem domovini pridobil gosta in našemu tujskemu prometu vir dohodkov, sem se ob pol 3 zju-
traj namenil iti spat. Stopil sem iz hotela, v tistem trenutku pa je privozil s kolodvora hotelski omnibus. Vrata se odpro, iz omnibusa stopi možak z dvema kovčkoma, v naslednjem trenutku se prikaže par prelepih, slokih nog, takoj za njimi pa njihova lastnica Marlene Dietrich. Hotelski direktor je v tem že priskočil in zaklical; »Good evening, Madaml« — (Jaz, revež, sem si pa predstavljal, da zna Marlena nemško I Ali pa morda ve tudi ta direktor, da je »Modri angd« z oficijalno Nemčijo nekoliko skregan. Marlena je v svojem širokem, rjavem klobuku in rjavem kostumu s krznenim kepom odbrzela skozi vTata v hotel, za njo pa je nesel kovčke gospod Marlene Dietrich, rojen Stekier.
Naši v Salzburgu
Na desnem bregu slikovite reke Salzach se dviga hrib, ki mu pravijo Kapuziner-berg; na tem hribu je vila z velikanskim vrtom in to vilo je najel Paul Chonka, direktor »Mednarodnega opernega študija« za svoj ansambel, v katerem se nahajata
I
tudi naša Anita Meze in Zagrebčanka Nada Tončič. Z velikansko vnemo in nekako pobožno predanostjo so skozi cel mesec pripravljali v tem »internatu« predstavo »L'oca del Cairo« (Go6 iz Kaire), ki jo je Mozart napisal malo pred svojim »Figa-rom«, toda ne dovršil. To opero sta Italijana Luigi Cavicchioli in Virgilio Mortali predelala in dokončala na ta način, da sta porabila nekaj Mozartove glasbe iz iste dobe. Na sporedu imajo tudi enodejanko »Le pauvre mortelot« (Ubogi mornar), ki jo je napisal sodobni francoski komponist Da-riu8 Milhaud. Predstave dirigira znani dirigent Alberto Erede (Torino, Buenos Ai-res). Gledal sem odrsko skušnjo in moral konstatirati, da »e Anita, ki ima glavno vlogo, kakor tudi Nada (ki poje subreto), v skrbno izbranem in iz odličnih mednarodnih moči sestavljenem ansamblu prav krepko uveljavljata.
Se enega imamo tam. To je tenorist Anton Drmota, ki sem ga videl v »Meistersin-gerjih«. Svojo vlogo (enega izmed mojstrov) opravi solidno in postavi prav lepo figuro. Po Toscaninijevem koncertu sem ga dobil z direktorjem Poličem, ki si je tudi prišel ogledat nekaj predstav, pri kosilu v eni izmed številnih »Brau« Zatrdno upa, da bo prihodnje leto tudi v Salzburgu že pel kaj večjega. Tudi Bruno Walter se zanima zanj in ga je vzel v kombinacijo za Lenskega (Onjegin) na Dunaju Potem pa se je pogovor sukal okoli Toscaninija On je pač alfa in ornega v Salzburgu. čudežni magnet, čarodej, ki deli s polnirm rokami lepote željnim Zemljanom bogastvo svoje velike umetnosti.
Mirko PugeIf.
Ljubljana: Sofija
Danes ob 17. na Primorju — Prvi nastop bolgarskih nogometašev na ljubljanskem igrišču - Postavi moštev
Popoldne je torej zopet na sporedu velika nogometna tekma. Velika ji pravimo po vsej pravici, ker je znano, da so Bolgari izredno močan protivnik. Igrali so doslej že mnogo reprezentativnih tekem z našo državno enajstorico in dosegli vedno tesne rezultate v svoj prid ali v svojo škodo. Pred par leti so sredi Beograda v prvenstvu Balkana odnesli zmago nad našimi in prvenstvo Balkana obenem, zadnje srečanje v tem tekmovanju z našim moštvom je prineslo v Sofiji neodločen rezultat in — spor za prvo mesto Od takrat je naš savez odpovedal udeležbo v tem tekmovanju.
Moštvo, ki igra danes z Ljubljano, je kombinirano moštvo dveh prvih klubov iz Sofije. V njem je 7 bolgarskih reprezenta-tivcev. od katerih imajo nekateri že po dva tucata reprezentativnih nastopov za seboj. Sem je šteti Dernoskega. ki je za Bolgarijo brani! vrata 24-krat. pa Bajkuše-va. ki je že 30-krat oblekel državni dre«.
V reprezentanca sta igrala že ponovno oba branilca, obe krili in desna zveza. V petek popoldne so trenirali na igrišču in vzbudili precej pozornosti in respekta. Tehinič-no 60 izvrstni, pri tem zelo hitri in streljajo mnogo ter iz vseh pozicij. Posebno desna stran napada je zelo močna.
Njihova postava glasi; DernoskiT. Min-kovski. Ja-nkijev; A'girov, Ba-jkušev. Štefanov; Stojkov, Angelov, Milov, Astrugov, Pačedjijev.
Postava Ljubljane: Rožič; Žitnik II. Ber-toncelj I; Pupo. Sočan. Boncelj; Slapar, Lah I, Makovec» Bertoncelj I. Zemljič.
Naše moštvo vzbuja zaupanje. Počasi se je iz razpoložljivega igralskega materiala izlučila postava, ki bo najbrže , nastopila že v dveh tednih v ligi Pred startom v jesensko prvenstvo je to morda poslednja močna tekma, poslednja težja preskušnja. ki naj pokaže, ali je naše moštvo pripravljeno.
Izprememba nogometnih pravil
(Službeno iz LNP)
Opozarjajo se klubi na službeno objavo JNS v »Sportisti« z dne 26. t. m., službeno br. 39/18 glede tolmačenja § 7 pravil nogometne iere. in sicer: »Objavlja se in proglaša naslednje tolmačenje § 7 Pravil nogometne :gre izdano po FIFI: Vratar ne sme loviti z rokami žogo. ki mu je dodana z udarcem z vrat da bi jo potem zagnal v polje. Žogo je treba udariti naravnost iz vratarjevega prostora v polje, in če pri tem ne gre preko lastnega kazenskega prostora. je treba udarec ponoviti, dokler se ne izvede pravilno.« — Ker je bilo tolmačenje objavljeno 26. t m. in stopilo takoj v veliavo. se morajo po njem ravnati od istega dne dalje vsa moštva in sodniki
Službeno iz LNP. Podsavezna skupščina se vrši danes od 830 dalja v dvorani Delavske zbornice.
Zanimiv pokalni turnir na Reki. Da se
nudi juniorjem prilika pokazati, kaj 7najo. je Reka v okviru proslave 10-letnice obstoja razpisala pokal, za katerega se bodo borili danes ob 8.30 na igrišču Reke. Tekmuje se po točkah. Vsaka tekma traja samo 2x15 minut. Pari nastopijo v naslednjem vrstnem r^du: Jadran—Korotan. Mladika—Reka, Jadran—Reka. Korotan—Mladika. Jadran—Mladika, in Korotan—Reka
SK Marš. Moštvo, ki je bilo določeno na sestanku, naj bo ob 15. pred igriščem Pri-morja. Kdor ne bo provočasno prišel, bo nadomeščen z rezervo. Kdor ima kaj opreme. naj jo prinese seboj. Drugo preskrbi, gospodar.
Naročniki ponedeljskega „J u t r a" prejemajo revijo »Življenje in svet44 zastonj.
Iz življenja na deželi
KRANJ. Kino Narodni dom bo predvajat
danes ljubavno dTamo iz pristaniške četrti San Frančiška »Pristaniška ulica S. 4«. Film ljul>ezui in borbe.
JESENICE. Učenke v državni toledo tečaj na Jesenicah 6e vpisuje dne 1. septembra od 9. do 11. ure dojjoldne v šolski učiL nici, II. nadstropje narodna šole na Jesenicah.
JESENICE Zvočni kino Radio bo predvajal danes velefilm »Napoleonovih 100 dni«. Dodatki: domač zvočni tednik Zora, Universuimov zvočni tednik in Param o un rov zvočni žurnal. Sledi za otvoritev sezone »Nataša«.
TRŽIČ. Kino predvaja danes Frančiško Gaal v filmu »Peter«
SOKOL
Sokolsko društvo Rajhenburg priredi 6.
septembra svoj javni nastop. Ta dan proslavi celokupno sokole«vo rojstni dan Nj. VeL kralja Petra II.. ki je najvišji predstavnik SKJ. Tudi naše društvo se pripravlja da dostojno proslavi ta pomembni praznik. Na predvečer v solx>to se zbere v So Izolskem domu vse članstvo k slavnostni seji. Po seji pa pohiti pripravljena četa članov v štafatnem teku z gorečo teklo na bližnji grič, kjer prižige nato kres. V nedeljo dopoldne bo ob 9. oikrol. na tekma v odbojki, ob 15.30 pa javni nastop. Zaradi ugodnih vlakovnih zvez je pri čakovafti obilen obisk od stkani občinstva m bratov sosednih društev, da za moremo dostojno proslaviti jubilej priljubljenega kralja.
Radio
Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogied en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
Nedelja, 30. avgusta
Ljubljana 8; Lahka glasba radijskega orkestra. — 8.45: Čas. poročila, 6pored. —
9; Nadaljevanje koncerta. _ 9.30; Prenos x
Jesenic: jubilejne prireditve raznih društev. — 11.15: Reportaža z razstave prof. F. Kralja. — 13; Čas, poročila, obvastitau — 13.20; Plošče po željah. — 17: Spravljanje sadja z ozirom na zahteve sadne trgovine (inž- Martin Humek). — 17.20: ^oncerf lahke glaste (gdč. Jelka Igličeva ob sprem.
ljavi radijskega orkestra). _ 18-30; Striček
Matiček govori in poje. — 19; Čas, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura; 300-1 atnica varaždinske gimnazije (g. Josip Krajiščan. Zagreb). — 19.50: Vokalni koncert gdč. Vande Ziherlove, pri klavirju prot Marjan Lipovšek. — 20.30: Vesel večer: Koncert radijskega orkestra, vmes zvočne
elike »Odmevi s počitniških dni«. _ 23;
Čas, poročila, spored. — 22.20: Magistrom šramai kvartet.
Ponedeljek 31. avgusta Ljubljana 12; Reproduciran koncert na wurliških orglah. — 12.45; Poročila, vremenska napoved.—13: Čas, spored, obvestila. — 13 15: k del Petra Iljiča Čajkoveke-ga (plošče). — 14: Vreme, borza. — l$h Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Bodočnost na slavni preteklosti (ga. prof. Anka Raketič). — 19.50: Nekaj planinskih pesmic na ploščah—20-10: Zdravniška ura; Mladina na počitnicah-ko-lektivno letovanje I. del (dr. Ivo Pire). — 20.30; Harmonika solo (g. Rudolf Pilih). — 21.15- Pevski koncert ge. Cirile Medvedo ve, pri klavirju spremlja prof- Marjan Lipovšek. — 22: Čas. vreme, poročila. Bpo-
red. _ 22.20: Koncertne plese igra radio
orkester.
Beograd 17.20; Koncert orkestra,—18.30: Narodne pesmi. — 20: Wagnerieva opera >Tannhauser« na ploščah. — Zagreb 20: Verdijeva opera »Aida« na ploščah—Praga 19.10; Odlomki iz zvočnih filmov. — 20.35: Večer čeških narodnih pesmi. — 21: Bar liozova »Fantastična simfonija«. — 22 15: Lahka glasba na pioščah. — Varšava 19.05-. Pevski in violinski koncert. — 20: Koncert na dva klavirja- — 21; Operetna ura. — 21.50: Plošče. _ 22.40; Plesna muzika. — Dima; 11.25: Kmečka glasba na ploščah — 12.20: Plošče. — 16.05: Odlomki i2 zvočnih filmov. _ 17-20; Koncertna ura. — 19.05; Prenos Beethovnove opere »Fidelio« ia Salzburga. — 22: Orkestralen koncert. — 23.05; Vedra glasba. _ 23.45: Plesna muzika na ploščah^ — Berlin 19; Lahka glasba.
—	20.10; ZaCaven program- — 22.30: Melodije za' lahko noč.' _ 23.30: Beethoven L simfonija (piošče). _ Munchen 19.05: Prenos opere »Fideiio« iz Salzburga. — 22.30: Prenos iz Berlina. — Stuttgart 19-05; Kakor IMunch^n. — 24: Nočni koncert.
Torek 1. septembra Ljubljana 10: Prenos otvoritve jesenskega velesejma v Ljubljani. — 12; Koračnice slavnih skladateljev (plošče). — 12.45= Poročila, vreme. _ 13: Čas, spored, obvestila.
—	13.15; Koncert slovenska gLasbe (radio orkester). — 14; Vreme, borza. — 19; Čas, vreme, poročila, 6pore>d, obvestila. — 19.30:
Nac. ura. _ 19.50; Veseli domači napevi na
ploščah. _ 20.10; Pravna ura; Bistvo in pomen dednega prava (dr. Valantin Bidovec). 20.;X): Za zabavo in za kratek čas skrbijo v pestrem sporedu kvarteit Stritar, Jožek, in Ježek. pro>f. Marjan Lipovšek, Radio-jazz in plošče. — 22; Čas, vreme, poročila, sporsd. 22.20: Koncert Radio orkestra.
Beograd 17.20: Plošče. _ 18: Narodne melodije. — 19.50; Narodne pesmi.—20.20:
Zvočna igra. _ 20-50: Orkestralen in pevski
koncert. _ 22.20- Lahka glasba — Zagreb 20; Violinske skiadba. — 20.30; Orkestralen in pevski koncert. — 21.30: Lahka in plesna muzika. _ Praga 19-10; Pester program. — 20.25: Zvočne slike,—20.45: Plošče —21.15: Spevoigra,—22.15; Plošče. — Varšava 19: Lahka godba orkestra. — 21: Poljski pevski zbori. — 21.30; Koncert orkestra in solistov. _ 23- Plošče,—Dunaj 12-. Koncert orkestra.
—	15.20: Klavirske skladbe,—16.05; Plošče.. _ 17.20: Pevski in klavirski koncert— 20-10: Koncert godalnaga orkestra in godbe na pihala. — 22.10' Komorna glasba,—23.30: Plesni orkester,—Berlin 19; Pesmi in ples. _ 20.10: Koncert orkestra m solistov. — 22.10; Vedra in narodna glasba. — Munchen 19: Orkestralen koncert. _ 20.10: Melodije,
ki jih V6i poznamo. _ 22.30; Vmesni pro
gram. — 24: Ura lahke in narodne glasbe. _ Stuttgart 20: Glasbeno potovanj3 po
kraljestvu operete. _ 22.40: Orkestralen
koncert — 24; Beethovnove komorne skladbe.
Senovsko občinsko gospodarstvo j „kino union, tet tt tum
Rajhenburg, 29. avgusta
V nedeljo 23. t. m. se je popoldne vr-fcila seja odbora občine Senovo. Na dmev' nem redu je bil proračun nove občine Se-noo za 1936/37. Proti osnutku proračuna, kakor ga je sestavila obč. uprava, je bilo v smislu §96. zakona o občinah več pri-pocnb, ker je bilo v osnutku predvideno se vedno 150%> obč. doklad na vse neposredne drž. davke, kljub temu, da se po nalogu kr. banske uprave ni t vnesla anuiteta za šolo 240.000 Dim in je med dohodki še posebej vnesena podpora od banovine 70.000 Din. JRZ ima 21 odbornikov^ opozicija pa 3. Od opozicije je bil navzoč samo eden odbornik, ker se je ob isti uri vršil delavski shod. Zapisnikar je bil Sko-berne Jožef, ki opravlja službo obč. tajnika že od razdružitve bivše občine Rajhenburg. Uprava nove občine Senovo __ je -takoj po prevzemu poslov razrešila službe prejšnjega tajnika, brez ozira na službeno pogodbo in odpovednega roka. kar bo^ odločalo še pristojno sodlišče. da se dožene, kdo ima prav, ker se uslužbenci mečejo po m-ili volji iz službe. Uprava je to sklenila po pooblastitvi odbora.
Ze pri prvi točki dnevnega reda je ob-«ns.ki odbornik opozicije stavil ugovore k zapisniku, ker je bila zadnja seja tajna in so bili tudi njeni sklepi tajni, čeprav zakon zahteva, da so sklepi v javni seji. Pa v teh časih je menda res vse dobro. Glavno besedo je seveda spet imel zapisnikar Skoberne in je celo tako daleč šel v svojii preobjestnosti, da je šušljal nekemu članu uprave, naj se stavi predlog, da se odbornika opozicije izključi od seje. Seveda se je kmalu izkazalo, da se oper zicija ravna le po predpisih, ter so tudi nekateri odborniki JRZ uvideli, da gre le za gospodarsko politiko. Smešen je bil nagovor nekega člana uprave kot apel na
odbornike, naj bodo solidarna ze Iz političnih vzrokov. Pa so kljub. temu neka-teri majaili z glavami zaradi skrbi, kaj bodo rekli volilci, ker so doklade se prav tako visoke, če tudi so tako izredne ugodnosti, da bi se proračun lahko res zmzal. Se bolj smešne so pa bile pripombe g. predsednike občine v Ujegovum nastopnem govoru z ozirom na vložene pr^pcm-be k proračunu, pa se je potem g. /upan le moral opravičiti. Škoda za čas, ki so ga porabili doma za sestavo tega govora.
Prav tako je odbornik opozicije ugovarjal drugi točki dnevnega reda, katera se sploh na dnevnem redu ni bila, da se sklepa o dvanajstinah za prve 3 mesece tekočega proračunskega leta za novo občino Senovo, katera sploh še m takrat obstojala, ker je bila še za te tri mesece združena občina Rajhenburg 1 udi odlok kr. banske uprave od 23. VI. 1936. II. No 1777/5 določa da se za prve 3 mesece postopa še po dvanajstinah lanskega proračuna do dejanske razdružitve, ki se je zvršila 9 julija t. 1 Odgovor je bil, da imajo ustmena navodila.
Da so gospodje odborniki tavali še v večji temi, so se pri vseh postavkah primerjale številke lanskega proračuna zdru-žene občine Rajhenburg, s predlaganimi postavkami nove občine Senovo, ki je za polovico manjša in ima le dobro tretjino davčne podlage. Pa so vendar odborniki to spoznali in se le malo upirali. Posebno pa pri izdatkih za upravo, še s posebnim ozirom na to, da je proračun le za 9 me secev. Vedno se je kritiziralo, da je bila prejšnja' uprava združene obč. Rajhenburg predraga in dta je preveč uslužbencev. Pa smo le videli, da je sedaj še dražja ! in tudi še preveč postavk za uslužbence. Poleg delovodje je še pomožni delovodja in blagajnik, tako da je spet vse pod hri-
ob 15., 17, 19. hi 21. urL Čarobno petje in lepa vsebina!
Hrepenim za Teboj
Louis Graveur, Camila Horn, Theo Lingen, Adele Sandrock
Najnovejša 2 zvočna tednika (Ufa in Fox) z najnovejšimi dogodki iz vseh krajev sveta
bom sv Jakoba v Dolskem, pa še vse bolj v sorodstvu. Ne čudimo se, da so nepravilno odpustili iz službe prejšnjega tajnika čudimo pa se temu, da je bil sprejet v občinsko službo človek s tako, dobro kvalifikacijo iz preteklosti.
Novi proračun je bil končno le znali-mi spremembami sprejet in gospodje odborniki so šli bolj slabe volje domov, ker se davčno breme ni prav nič zmanjšalo, ker so doklade še vedno lM)7c, kakor v bivši združeni občini Rajhenburg. Kaj bodo rekli volilci JRZ? Upati je da se bodo razmere le še spremenile, ker je v večinskem odboru še nekaj pametnih mo/., katerim je gospodarstvo več ko politika in jim ni treba misliti s slinastimi možgani.	■•.-..
Zelo čudno je pa po^opanje S. župana občine Senovo v tem. ker vedno odslav-Ija ljudi, ki imajo še kaj prejeti od občine, z izgovorom, da ima odlok, da se stare' obveznosti ne izplačajo. Stvar je ta, da so bile bivši občini Rajhenburg vse doklade zarubljene in so radi tega ostale še nekatere plačilne obveznosti v osebnih izdatkih ter ubožnem skladu za prve 3 mesece tega proračunskega leta, kar je bilo pri oddaji poslov podano na zapisniku Celo tako nesramno še drzne ta gospod izraziti, da naj oni plačajo, kateri so dc-
__neprtfrfH. Rea topol Kdo P« )o b* takrat gerent občino Senovo, ko »o je najelo 3 in poi miljonsko posojdlo za novo šolo? Menda se bo g. Rade j še spominjal?
Novi občinski tajnik Skoberne tudi kot zapisnikar ne pozna mej svoje službe. Kot občinski uslužbenec je pa tudi Se povrh član krajevnega šolskega odbora ln član upravnega odbora meščanske šole. Kako to gre skupaj, je res čudno, ko so proti njemu še civilne pravde iz znane kazenske afere pred leti.
Newtonova zapuščina na dražbi
Londonu se bo vršila v kratkem Javna
dražba predmetov, ki izvirajo iz zapuščine velikega naravoslovca Ln matematika Izaka Newtona. Več nogo 200 let po njegovi ?mrtj — umrl je, kakor znano, 81. marca 1727. — bodo prodali na ta nn.čin njegove beležke in pisma. To pradivo je bilo doslej v zasebni lneti. Beležke 6« ne nanašajo sa--mo na specialno Nevrtonovo področje fiziko. temveč tudi na problem astrologije. kronologije, kemije. filozofije in... trgovinsko politike. Kakor je razvidno n mnogih dokumentov, pe je Newtrm ba-vil tudi 7. reformo koledarja ln s snovanjem mednarodnega, občevalnega jezika, nekakšnega espemnta.
drago n*«—* Kakor ------- — _.
ve. Id dajejo detnantom njih vrednost. Hodgson bo tahko pohvaH, da Je kjfemkde-mantov v nadahnjeno rožasti, svetlonimem in safimo-modri barvi. Zfcirka predstavlja, prav zaradi tega svojevrsten zaklad.
Gospodinje! Nikar
ne imejte več skrbi! Tu )e
Demanti v vseh odtenkih
Martin Hodgson v Kimberleyu tnra «a-eebno zbirko demanlov, ki je menda najlepša svoje vrsta na sv^tu. Posebnost njegove zbirke je, da ima v nji demante vseh mogočih barvnih odtenkov, vsega skupaj pet in trideset kosov, kateri imajo vsak
- čudežno sredstvo za pranje brez mila in luga.
Barva, gibkost ln mehkoba občutljivih stvari ostanejo nespremenjene. TEXEL je takisto pripraven za pranje in čiščenje volnenih, svilenih stvari
itd. itd.
Nič več napornega dela.
Pere samo nekaj minuti
Daje tadi v najtrši vodi studenčnlcl obilno peno! Dobiva se povsod. Originalen zavojček Din S-50. Glavna prodaja za Jugoslavijo: HINKO MATER IN DRUG, Zagreb.
VARIETE na velesejmu
od 1. do 13* septembra.
Predstavi ob %5. popoldne in zvečer. — Prva predstava v torek, 1. septembra ob %9. zvečer. — Gostuje skupina 7 Hollywodskih filmskih zvezdnic
SINGING BABIES
V filmskem ateljeju z RAMONOM NOVAEO
Ostali program: Mah Emil s svojim cirkusom, 2 Frindt vratolomne akrobacije, 2 Barellos, komični akrobati, Zarkoni, kitajske vragolije t t. d.
J)unctj&&i veie&ejm
6. do 12. septembra 1936.
TEHNIČNA IN POLJEDELSKA RAZSTAVA DO 13. SEPTEMBRA.
VELIKI SEJEM SREDNJE EVROPE
P^azstavljalcl iz 18 držav,
kupci iz 70 držav.
Posebne razstave BRITSKE INDIJE, FRANCIJE, ITALIJE, OGRSKE in
NIZOZEMSKE.
Nobenega vizuma potnega lista! Z izkaznico in potnim listom prost prehod preko meje v Avstrijo. Ogrski prehodni vizum dobite na meji, če pokažete sejmsko izkaznico. Znatno znižanje cen na jugosl., ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju in v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (š Din 50.—)
dobite pri VViener Messe — Akt. Ges. Wien VII.
in pri častnih zastopnikih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Tyr-ševa cesta 31, „Putnik", Zveza za tujski promet, Tyrševa cesta 1, „Putnik", Filijala hotel Miklič, nasproti glavnemu kolodvoru; Mariboru: „Putnik", Tujsko-promet-na zveza, Aleksandrova 35 „Putnik" ekspozitura in menjalnica na glavnem kolodvoru; Celju : ,.Putnik", Aleksandrov trg 1.
Prispele so nove dinamo luči za kolesa pri »TEHNIK"
J. V A N J A I,
MIKLOŠIČEV/? 20
Kolesa sedaj ob koncu sezije razprodajam z20% popustom!
DOLENC JOSIP
KRZNAR
naznanja
da je otvoril na sv. Petra c. 19 v Ljubljani, SVOJO LASTNO TRGOVINO IN DELAVNICO ter se p. n. občinstvu za poset najtoplejše priporoča.
Njegovo mnogoletno poslovodstvo pri ugledni krznarski tvrdki Filip Bizjak na Kongresnem trgu je najboljše jamstvo za njegovo popolno strokovno usposobljenost. Osamosvojil se je v najlepšem sporazumu s tvrdko Filip Bizjak.
TELEFON ŠTEV. 2262
NARODNA TilSIKAMRNA
'0	'.V
J- .v/
i JI''-'- V'"''';. 'V'
::' ly	'	v
•Ur'M Šliii!
"'''i, - ' *

IZVRŠUJE
VSA TISKARSKA DELA LEPO IN OKUSNO
bodisi
brinetkef an črnke 5
lahko najdejo vsako nianso barve, ki odgovarja njihovemu teintu, v odličnem KALODERMA-PUDRU, ki je sestavljen z ozirom na nežno žensko kožo. KALODERMA-PUDER je fino in diskretno parfumiran, toda koža pri tem vendar ne izgleda, da je »napudrana«. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
Za poletne mesece priporočamo barvo BRUNE CLAIRE, ki prekriva vse znake na licih.
Bgaaaaasa
K U P I M takoj za šivalne stroje na električni pogon več kompletnih pod' stavkov, po možnosti s transmisijo. — Ponudbe na FRANJO LENART, Ptuj, izdelovalnica perila.
<9 49
MfiCIlSl 2 s-tonskim Diesel-autom za raznovrstno blago na progi Ljubljana-Suš ah in na drugih sosednih progah. Cene ugodne.
JOSIP VERDERBER,
KOČEVJE štev. 202.
Sprejmemo tkalskega mojstra
ali podmojstra z daljšo prakso in dobrimi spričevali, ki je vešč popravljanja tkalskih statev in ostalih strojev v tkalnici lanu in konoplje.
Pismene ponudbe na »Lanena Industrija d. d.« Osljek.
MMMBMMM——
Nove vloge v celoti stalno izplačljive.
Sigurnost vlog zajamčena z vsem premoženjem in z vso davčno močjo mesta Maribora in njenih prebivalcev. Zato zaupajte svoj denar domačemu
zavodu
Izvrsten jaklčnlk
in odlična sortna vina prodaja najceneje uprava GRAŠČINE ZGORNJI PTUJ.
HHBz A H V A L
Povodom smrti predragega soproga, krušnega očeta, brata, strica in svaka, gospoda	______
FRANA KOKALJA
smo prejeli od znancev in prijateljev toliko rflfSiiBtai In
tolažilnih besed, da se čutimo dolžni tam potom Izreči vsem prisrčno zahvalo.
Obenem se zahvaljujemo vsem darovateljem cvetja ln vsem onim, ki so spremili nepozabnega na njegovi zadnji poti. Bog plačaj vsem!
Rimske toplice, 28. avgusta 1936.
ŽALUJOČI OSTALL §1
Wl
ZAHVALA
Za mnogoštevilne izraze Iskrenega sočutja ob pre-brldki izgubi našega predobrega očeta, brata, strica, tasta in starega očeta, gospoda
OTTONA TUTTA
STAVCA V POKOJU
izrekamo vsem prijateljem, znancem ln sostanovalcem najiskrenejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo čč. duhovSčlnl, zdravniku g. dr Spornu, pevskemu društvu >Grafiki« za ganljivo petje, vsem darovalcem mnogoštevilnih prekrasnih vencev, cvetja in vsem, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Bog plačaj vsem!
LJUBLJANA dne 29. avgusta 1936.
ŽALUJOČI OSTALL
ariborii
OROŽNOVA ULICA Z Uradne ure: od Q. do IZ. ure.
Umrl Je rtaU dobri soprog, oče, brat, stric, svak, zet in vnuk, gospod
LEOPOLD HAM
POŠTNI ZVANIČNIK
ki Je dne 28. t. m. po daljši, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal, dne 28. t. m. po daljši, mučni bolezni, previden ■ tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspaL
Pogreb nepozabnega bo v nedeljo, dne 30. t. m. ob 4. uri popoldne, izpred mrtvašnice splošne bolnišnice, na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi * Trnovem, dne 4. septembra 1936, ob 6. uri zjutraj. MARIJA HAM, soproga; LEOPOLD, ANTON, »inova; SLAVI HAM roj. TEKSTER ln ANGELCA HA>I roj. ŽITNIK, sinahi; BOJAN, vnuk; bratje in ostaio
sorodstvo.
Tovarniški prostori
elektrika vodovod, kanalizacija, pripravni za vsako industrijo ali večjo obrt. 15 minut od centra Ljubljane — se za nizko ceno oddajo v najem, eventuelno prodajo.
Ponudbe pod »Pripravni prostori« na oglasni oddelek Jutra.
tMmttane ©d Din 340«—
3 delne afrik madrace iz trpežnega gradla
od Din 170.— žični vložki '	« « 80.—
odeje	« « 65.—
SOLIDNO SAMO PRI
VAK
MARIBOR
VLTRINJSKA 7	KOROŠKA 8.
^NeHeTJa, VTTT V8Z.-.
CENE MALIM OGLASOM
Po 00 par n besedo, Din S.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din S.— za Šifro aH dajanje naslovov plačajo orrt, ki iščejo ■tožb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 13*—. Dopisi tn ftenttve se zaračunajo po Din Z.— za vsako besedo. Din S.— davka ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20-—>■ Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din S.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— *a šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objav* oglasa Din 17^-%
v-. - - .-.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« TI«M 1 ■ v
odgovor, priložite	9* T
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati T pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoca se malih
oglasov, |e naslavljati na: Oglasni oddelek
„Jutra", Ljubljana«
Kam pa,kam ?
Besed® 1 Din, davek 8 Din u šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši inesek 17 Din.
Kje se bomo
danes zabavali ?
V gostilni pri Panju, Vegova ul. 10, tam se toči priznano najboljši dolenjski cviček ln fina štajerska vina, ob vsakem času razna gorka ln mrzla jedila, vrt, balinišče, danes ln vsak večer Igranje na klavir petje Itd. Zato še danes vsi ln vse v Vegovo ul. 10. k Panju. — Se priporoča ln Vas vabi Tone Huč.
SOSOO-18
Žegnanje v
Spodnjem Kaši ju
6. ln 7. septembra ob priliki Kašoljske nedelje bo pri Tomlču gosti-na pri »Zlmovcu« v Spodnjem Kašju priletna domača zabava. Pristna štajerska in dalmatinska vina. domače ko-Un-e tn drugo na razpolago.	20670-18
Mesarskega
pomočnika
zmožnega prodaje mesa ter tndi drugih gospodarskih del takoj sprejmem.
Leopold jesih mesar Medvode.
20360-1
Statičarji
konstrultterji
za ielezno konstrukcijo ako iščejo nameščenje, naj nalovijo svoje obšarne pismene ponudbe takoj na Publicitas, Zagreb. Ilica 9 pod »Statičar«.
30365-1
Negotinsko vino
došlo na restavracijo Gorenjski kolodvor. Da se komar po stari šegi nasiti ln namoči, ste vsi vljudno vabljeni na dobra vina ln jedila.
20643-18
Plesna sezona!
Na komarjevo ned-Jjo se prične v gostilni »Dalmacija« pri Lasanu v Šiški koncert s plesom! Dobra damatinska vina ln domača kubinja. — Priporoča se za obilen obisk Ivan Lasan.
20644-18
Vsi po vino
v restavracijo Ivana Rah-neta Moste. Niake cene.
20416-18
V Št. Vid
vas rabi stara gostilna »C»bav< na dobro kapljico in okusni prigri-zpk. Se priporoča za o-hrilen obisk Milka Bitenc 20678-18
Na komarja
vi«i v Šiško na pi?ke. bobe m potičko. — Se priporoča gostilna »pri »Raci«.
20605-18
Pozor na komarjevo žegnanje v Šiški!
Gostilna Frankopanski dvor (Relninghaus) priredi vrtni koncert prvovrstne godbe na plha'a Iz Ljub Jane. Toči se prvovrstna vina iz otoka Visa, za prigrizek pečen prašiček na ražnju ter druga raznovrstna jedila. Odprto do 2. ure zjutraj.	20738-18
Danes pri Ravberju
Bežigrad VESELT0A na vrtu istotam se proda klavir in automatski gramofon.
20634-1£
Avtotaksi
se priporoča za Pohorje in drage vožnje. Janko Reč-nik, Hoče.
20063-18
Beseda 1 Din, davek 3 Din ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjša inesek 17 Din.
Hotel »Turist«
na Bledu
Vam nudi udobno in po-eeni bivanje. Dnevni pension Din 50.
20524-38
Službo dobi
Beseda 1 Din, davek 3 Din M šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši inesek 17 Din.
Zastopnike
za obročno prodajo naših posoamalnikov, brzoparilni-kov itd. iščemo. Ponudbe nasloviti na *Persons« — Ljubljana, pošt. predal 307.
31-1
Trgovski pomočnik
mešane stroke vojaščine prost, samski se išče za takoj kot vodja podružnice na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten ra kavcije zmožen«.
20008-!
2 kleparska
pomočnika
dobra, mlajša, vojaščine prosta, sprejmerm in enega, ki je zmožen dela na avto-karoserijah z avtogenskiut varjenjem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20446-1
Potrebujemo takoj
dekleta za vse posle, odgo-jiteljice, prodajalke gospodinje, začetnice in natakarice ter perfektne kuharice za privatne hiše. hotele. menze in gostilne. — »Humanitarno združenje« Zagreb, Ilica 29, I. kat., telefon 73-71. Za odgovor poslati Din 5 v znamkah.
20426-1
Restavracijsko
kuharico
samostojno moč. starost do 40 let. sprejmem takoj aH 15. septembra. Stalna služba za Ljubljano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva moč«.
20429-1
Damsko frizerko
dobro izvežbano v železni in vodni ondulaciji sprejme salon Gjud Aleksander, Ljubljana. Kongresni trg 6.
20081-1
Več pletilj
sprejmem za takojšen nastop. Plača po dogovoru. Tainer, Črnomelj.
20283-1
Krznarskega
pomočnika
ln šiviljo, sprejmem. Kr znar Kenk Židovska ul. 3.	20716-1
2 pošteni dekleti
iščem za boljši buffet — v Ljubljani. Naslov v vseh posl. Jutra.	20635-1
Hlapca
vajenega konj in dela na vrtu, sprejme takoj tovarna Vidmar, Savlje 18. p. Ježica pri Ljubljani.
20674-1
Šiviljo za steznike
sprejmem. — Ponudbe pod šifro »Izvežbana« na podružnico Jutra Maribor.
10044-1
Pomočnika
z 10 do 15000 Din za vodstvo mesarske obrti, sprejmem. Obratni prostor ln orodje vse drugo po dogovoru. — Pu-nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesarija*
20467-1
Inteligentno
gospodično
ograjenih manir in pri-kup'jive zunanjosti z znanjem nemščine, se sprejme kot praktikan ilnjo v boljšo trgovino. Pogoji ugodni! Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Zanrsljiv-i 300-20461-1
Šteparico
sprejmem v stalno službo ki bi imela 0M Din posojila za kratek čas, zaradi selitve. Piše lahko poštno ležeče Makole.
20450-1
Samostojne kuharice
dekleta za vsa hišna dela, naj se zglase v posredovalnici za boljše službe v \Volfovi ul. 10. Brezposelna dekleta dobe prenočišče.
20607il
Iščemo osebo
ki hoče imeti v svojem bivališču z večjim okrožjem podružnico. Dotični bi posloval pod vodstvom direkcije. Poglavitno depot blaga (ne prodajalna) za nakazani rajon. Mesečni zaslužek do 3.900 Din. Dosedanji poklic lahko obdrži. Pisma na »Wido«. Celovec (Klagenfurt), Austria.
20465-1
Umetno-kamno-seškega pomočnika
ki Je vajen naprave modelov v negativu. Iščem za takoj. Vprašati v pi sami Battelino Angelo, mestni stavbenik. Ljubljana 7.
20656-1
Prodajalka
špecerijske tn delikatesne stroke dobi službo v večjem mestu Slovenije. Hrana in stanovanje v hiši. — Prednost Imajo mlajše, poštene v zgornjih strokah dobro iz-Vfžbane moči. Cenjene ponudbe z zahtevki ln referencami na ogl. odd. Jutra pod »Sposobna moč«i.	20708-1
ženska srednjih let
izvežbana kuharica, ki ima veselje do splošnega gospodinjstva in domačegn vrta, dobi takoj stalno službo. — Takšne, ki znajo šivati imajo prednost. Ponudbe pod »Slovenske gorice« na ogl. odd. Jutra.
30404-1
Izurjeno šiviljo
za pletenine, sprejmem. Lazar. Rimska c.
20690-1
Pozor!
Brivski poslovodji
Sprejmem poslovodjo oziroma dam brivnico v najem pod ugodnimi pogoji. TVrivsk; salon Planina pri Rakeku.
305SE-1
Šofer
mehanik dobi stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba«.
20.563-1
Čevljarskega
pomočnika
za zbita dela, takoj sprejmem z vso oskrbo. Mladič. Raka pri Krškem.
20960-1
Šiviljo za pletenine
ni »Entl« stroj sprejmem takoj. Tyrševa c. 37.
20617-1
Pošteno služkinjo
za vsa hišna de'a sprejmem. Veščo tudi kuhe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20733-1
Stenotipistmjo
rabim za dobo 8—10 mesecev. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Dežela«.	20741-1
Postrežnica
Išče dela. sprejme sostanovalko. prodam o-t.roško postajo. Nas'ov v vseh pos'ovalnicah Jutra.	20722-1
Krojaškega
pomočnika
za damska dela, sprejmem takoj. — Salon M. Bahor. Selenburgova ul. 6.	20721-1
Trgovsko pomočnico
sezonsko za 3 mesece sprejme Sket Vransko.
300464
Kleparskega
pomočnika
sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20875-1
Ra znaša lk o
mlado. — išče cvetličarna »Split«. Frančiškanska ul. 8. Predstaviti se od 12—13. ure.	20395-1
Posredovalnica
O g rine
Aleksandrova 7/II rabi več kuharic, služkinj, natakaric, orožniške kuharice in začet niee. Za odgovor znamka Din 2.	20859-1
Pomočnik
verziran špecerije. manufak-ture. dobi mesto. Pogoji: poštenost, agilnost. dober računar, samostojen prodajalec. simpatičen, za vsako delo sposoben. Ponudbe z zahtevo plače na podrnž. Jutra Maribor pod šifro »De-lavoljan«.	20963-1
Mlajši gospod
ali gospodična
ki ima maturo in veselje za žurnalistiko ter vsaj pasivno obvlada francoščino, eventuelno nemščino in italijanščino predvsem pa slovenščino. ima priložnost postranskega zaslužka. Ponudbe z obširnim življenjepisom na ogl. odd. Jutra pod »Zanimivo delo«.
20826-1
Trgovski pomočnik
verziran v manufaksurl t medafnl a'roki, želi premenliti meeto. takoj ali pozneje. — Ponudbe prosi na ogl. odd. Jutra pod »M ajša dobra moč« 20462-2
Trgovci
Mlad trgovski pomočnik išče službo v špeceriji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Specerist«.
20418-2
Izurjena
pletilja nogavic
išče službo ali sprejme delo na dom. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30335-2
Služkinjo
pridno, mlajše dekle, tndi začetnico, ki razume nekaj kuhe, iščem. Janševa 18 (Bežigrad).
20774-1
Frizerko
veščo trajne, vodne in železne ondulacije in mani-eure, sprejmem. — Kastelic Pražakova 3.
30835-1
Čevljarskega
pomočnika
mlajšega, za fino naročeno delo, sprejmem takoj. A. Žlindra, Litija.
20829-1
Boljše dekle
z 100.000 Din. dobi službo, 250 Din mesečno oskrbo. 7% obresti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Garancija«.	20765-1
Čevljarski pomočnik
kateri ima cilinder stroj, dobi stalno delo. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno 39«.
20764-1
Krojača
družabnika, ki dela že damsko konfekcijo — iščem. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Družabnik«.
20771-1
Službe išče
Vsaka beseda 50 par; lavek S Din ca dajanje naslova 6 Din. najmanjši inesek 18 Din.
Izvrstna
starejša moč
33 let star. špecerijske in kolonialne branže, zanesljiv in pošten, išče primerne službe kot poslovodja, skladiščnik in inkasant ali slično. Govori jugoslovenski in nemški jezik. Ponudbe na: Poste restant-e, Kočevje 327.
20166-2
Mlinar
dobro izurjen v vsaki vrsti meljave. Išče službe v va'jčnem mlinu. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
204633-2
Gospodična
iz boljše hiše, srednjih let. išče službo k 1 otroku ali kot pomoč v gospodinjstvu, najrajši v Sloveniji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pridna in zanesljiva«.	20430-2
Plačilna natakarica
stara 23 let trgovsko izobražena, z večletno prakso, želi mesto v Ljubljani. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »vobra moč«.
20609-2
Pridna natakarica
zanesljiva, mlada, kavcije zmožna, ki bi imela na račun. išče službe v boljšo gostilno ali restavracijo. — Je iz boljše hiše, nastopi takoj. — Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Simpatična«.	305M-2
Zobo tehnik
vešč vseh del, išče zaposlitve. Gre tudi na deželo. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vojaščine prost«.
20628 2
Mizarski pomočnik
vešč poli t Iran ega ln stavbenega dela. išče stalno zaposlitev. Zw6'f Ivan, Semič.
20629 2
Šofer — mehanik
dober vozač, išče službe. Naslov v vseh poel. Juto«.	aoeidra
Dve gospodični
vajen; gospodinjstva in samostojne kuhe želita službo pri manjši obitelji, najrajši v Dalmaciji. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojne in delavne«.	20-H!7-2
Učiteljica
zelo inteligentna in visoko nadarjena, išče zaposlitve v družini ali pri posameznemu od]ičn»inu gospodu. Ponudbe na ngl. odd. Jutra pod »Idealna«.
30591-2
V dveletno brezplačno prakso
v pisarni želi vstopiti absolvent drž. dvorazredne trjovske šole. zmožen nem-šVe?n jezika. Ponudbe na o<rl. odd. Jutra pod šifro »Marljiv«.
20530-2
Šivilja
za obleke, plašče in kostume. gre šivat na dom po zmerni ceni. Naslov v vseh posl. Jutra.
20582-2
Uradnica
išče kakršnekoli namestitve. Ponudbe na podruž. Jutra Maribor pod »Dobra rnču-narica«.	208O>-2
Gospodična
pridna in poštena, vajena vseh pisarniških del, gospodinjstva in ročnega dela. želi primerne zaposlitve. — Ponudbe na podružnico .Tu-tra Maribor pod »Starejša«.
20t*37-2
Boljša šivilja
gre po nizki ceni na dom Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfektna 38<
20573-2
Soliden
tkalski mojster
sposoben samostojno upravljati manjši obrat, vešč montaže tkalskih, snovalnih in navijalnih strojev, kot v izdelavi ročnih lesenih sta-tev. želi mesto takoj. Je uspešen v konkurenci. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Frote«.
20858-2
Dekle
z večmesečno prakso v odvetniški pisarni, išče mesto začetne natakarice. Cenj. ponudbe na podružnico .In tra v Celju pod »Na tak a rica«.	20856-2
Krajevne
zastopnike
za prvovrstne kozmetične predmete, sprejmem za vse kraje v državi. Z3 skladišče blaga potrebno 3—8 tisoč Din. Ponudbe na tt. »Urania«. Zagreb. Gajeva ulica br. 30.
20432-5
Zastopnika
agilnega. sprejme za Dravsko banovino proti proviziji manjša industrija no-gavi* Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Agilen zastopnik
20»/?-5
Potnika
Brivskega vajenca
po možnosti Siškarja sprejme Salon Zaje, Tyrševa 12 2X02-41
Mesarskega vajenca
sprejmem takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.
20616-44
Učenko
hčerko trgovske družine dobro vzgojeno, pošteno in delovno, z odlično dovršeno maturn meščanske šole. želim dati v večjo trgovino v uk. kjer bi imela tudi hrano in stanovanje v hiši. po možnosti v. Liubljani ali vsaj večjem kraju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »15-letna«.	20566-44
Vinske sode
veliko množino, od SO—400 litrov, proda Jos. Kos, Kri-ievci pri Ljutomeru.
20310-6
za dravsko banovino za prodajo pisarniških strojev in i '	.
potrebščin sprejmem. Po-: Mizarskega vajenca
nudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takojšen nastop 1936«.
20773-5
Razna tehnična
zastopstva
za Dolenjsko prevzame dobro vpeljano elektro-podjet je. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tehnične novosti«.	2T700-5
Dobra šivilja
gre šivat na dom po nizki cnl. — Naslov v vs"h poslova'nicah Ju tra.	20789 2
Ljubiteljica otrok
m'ajša moč. s š stletnlm s'užbovaniem pri eni družini, ki bi bila tudi pomoč v gospodinjstvu. Iče zapos'ltve v Ljubljani. Paj far. Blelwčelsova 3/1.	20792-2
Agilne zastopnike
in potnike
za prodajo novih praktičnih predmetov, tudi začetnike. Iščemo. Zaslužek lzboren Pismene ponudbe, znamka za od. govor na »Tosta« Ljub Ijana VII.
20770-5
Med mestom in deželo
posreduje Jutrov mali oglasnik

Citatelji inserenii!
Izkoristite dolgoletne izkušnje
številnih »Jutrovih« prijateljev, ki dobro vedo, da nudi »Jutro« v malem oglasniku vsak dan, zlasti pa v velikih nedeljskih izdajah, številne nasvete in informacije v vseh stvareh osebnega in poslovnega značaja. Kadar iščete ali oddajate službo ali stanovanje, kadar hočete kaj kupiti ali prodati,
čitajte »Jutrove« male oglase. Poslušajte tudi dobre nasvete onih, ki že leta in leta inserirajo v malem oglasniku, kadar hočejo sami nasloviti svojo ponudbo na široki krog desettisočev »Jutrovih«
čitateljev. Prihranili bote na času in denarju, kajti enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas bo poučil, da ima mali oglas dvojno vrednost, če se javi nanj dvojno število interesentov. Oglašujte v »Jutru«, kjer imajo oglasi vedno največji uspeh.
Kuharica in
sobarica
želita premeščenje. event. za vse. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Daljša spričevala«.
20561-2
Kuharica
samostojna stara 23. 1. izučena šiviljstva z znanjem nem. slov. in hrvat. jezika išče službo, samostojne gospodinje pri samem gospodu ali pri mali družim kjerkoli. Naslov v vseh posl. Jutra.
20554-2
Gospodična
z malo maturo in trgovskim tečajem išče mesto v pisarni ali kot blagajni-čarka. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod »Začetnica«.
30615-2
Lesni strokovnjak
z večletno prakso in šolsko izobrazbo, vešč vseh strokovnih in pisarniških del, dober organizator želi stalno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen pisarniških del«.
20568-2
Trgovski pomočnik
26 let star. z večje trgovine na deželi ln več letno prakso, želi spremeniti mesto. Cenjene ponude pod en-gros-detajl« na ogl. odd. Jutra.
20724-2
Mehanik
ključavničar
ki bi se rad izučil avto-genskega varjenja, išče službo. A. Murovec. Star trg 17/1. Ljubljana.
20638-2
Mlajša kuharica
zmožna tudi dietične kuhe, želi stalne službe, najraje pri gospodu, kot samostojna gospodinja. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varčna in poštena«.
20581-2
Dekle
mlado, mirno in pošteno, vesščo pospravlj. sob in gospodinjstva. ilče službo k boljši samostojni osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana september«.
00604-2
Damski frizerski
pomočnik
išče službo. Dela trajno, vodno in železno ondulacijo. Jovo Spernjak, Ježica.
20850-2
Ljubiteljica otrok
diplomirana učiteljica ki zna perfektno italijansko, dobro klavir in nemško, išče službo pri pošteni družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vzgojiteljica«.
20777-2
Kuharica
pridna, poštena, vestna, išče službo. Vajena vseh gospodinjskih del. Najrajši na Gorenjsko. F. Koder — Medvode št. 60.
20893-2
Gospodična
starejša, išče mesto gospodinje v boljši hiši samostojne gospe ali gospoda. Vešča je vseh poslov gospodinjstva, tudi šivanja, krpanja itd. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samostojna«.
20840-2
Zaslužek
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši inesek 17 Din
Pri vsaki priliki
zaslužite s prodajo lepih, estetskih salonskih ženskih aktov. — Vzorčna serija (predplačilo tudi znamke) 22 Din, povzetje 30. Edit. Kronos, Ljubljana, predal 51.	20876-3
Potniki
Beseda 1 Din. lavek 8 Din
ia šifro ali dajanje naslova i Din Najmanjši rnemek 17 D-n
Trgovskega potnika
provlzljskega. Išče dobro uvedena specerljska veletrgovina za Štajersko s sedežem v Mariboru ali Celju. Reflektlra se le na mlajšo. agllno moč. ki računa s stalnostjo. Pismene ponudbe na ogl. odd. tega lista pod »Stalnost«.
20460-5
(fojenci
Beseda 1 Din, lavt* „ Du> za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši tneeefc 17 Dio.
Kateri
mesarski mojster
sprejme za vajenca pridnega, poštenega in zdravega loletnega fanta ia poštene rodbine. Ponudbe je poslati na šolskega upravitelja, Podpeca, pošta Črna pri Prevaljah.
19028-4H
Učenko
za trgovino z mešanim blagom, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Lastnoročno pisane oonud-be na Stanko Dovžan, trgovec, Tržič, Slap.
20706-44
Modistovsko
vajenko
sprejmem. Fatur, LJubljana. Stari vag lla.
20710 44
Vajenca
za špecerijsko ln koloni jalno trgovino, sprejmem Iz poštene družine. z dovršenim 2. razredom srednje šole. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20688-44
Mizarskega vajenca
sprejmeim brez hrane in stanovanja. Matija Perko, mizar, tvornica. Celovška 1*21.	30493-44
Vajenca
za elektrotehniko, sprejme Ing. Pran Vrečko. LJubljana. Tyrfe.va 9.
20740 44
Trgov, vajenca
s predpisano šo1. 1 zob raz bo. sprejme spec-rljsfca trgovina v Ljubljani. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20712-44
marljivega in poštenega — snrejme mizarstvo. "Cesta 29. oktobra št. 19.
20982-44
Vajenca
sprejme treovina s špecerijskim blagom Iv.tn Gobec. Celje.	30S54-«
Apno
belo. prima kva'l-ete po trebujemo več vagonov za promp-no dobavo. — Pismene ponudbe prosimo s konkurenčnimi cenami na: Publicitas. Zagreb, Ilica 9. pod »Vapno«.
20456 6
Otroško posteljo
iz medenine prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
30562-6
Učenko
z malo maturo. sprejme modni salon. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20S2O-+4
Frizersko vajenko
katera se je že učila, sprejme salon Polanc Kopitarjeva ul. 1.
207S3-44
Več lepih rož
kaktej, aloov. oleand-re. as-paraguse palme, aspidistre vseh vrst prodam. Izbira velika. Ul. na grad 9.
30690-6
Novost
Obsevalnl aparat kvarz Lampe za gospod zdravnike. sana-orije ln privatnike. Nov izdelek, cena nizka. EVktro I. Koar. LJubljana.
20739 6
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Francoski
otroški vrtec
Fflgnerjeva 17 — začne redni pouk 1. gept-embra vsak delavnik od 9—12. Sijajen uspeh, najboljše reference. istotam posamezne ure angleščine in franco ščine za odrasle in šolsko mladino. Informacije od 10 do 3. popoldne.
20367-4
Oblastveno koncesionirana
ŠOFERSKA ŠOLA I. Gaberščik
bivši komisar za šoferske izpite — Slomškova ul. 6. Telefon 28-26.
20681-4
Pouk
Klavir ln francoščina. Aneta Po očnik. diplomi rana v Parizu, poučuje privatno o-roke ln od rasle. Mnogoletna uspešna učna praksa. Cena zmerna. — Ljub Jana-Beethovnova ul. 15. visoko pritličje, v sredi.
20749-4
Klavirski pouk
po ugodni ceni. Sv. Petra nasip 41.
30585-i
Nemško
konverzacija in pouk
nudi izobražena gospa, za 2 osebi skupaj Din 1-4. za 1 osebo Dn 10 od ure. Kongresni trg 13TI.
20525-4
Še nekaj učencev
za k'avlr sprejmem. Cena zmerna. — Naslov v vseh posovalnlcah Jutra.	20761-4
Francoščino
angleščino, nemščino in italijanščino poučuje diplomirana učiteljica. — Honorar skromen. Informacije dnevno od 12—15. Kovač. Blei-weisova 5.
20892-4
Nemščino
angleščino, francoščino. — italijanščino in klavir — poučuje dipl. učiteljica. — Kolodvorska ul. lil pritličje.	20520-4
Prodam
Beseda 1 Din. lavek o Dio ta šifro ali lajanje naslova 5 Dio. Najmanjši znesek 17 Din
2 novi izložbi
kompletni, (z mecesnovega lesa, z 2 nadoknoma s 2 zaporama in rolo. prodam po nizki ceni. Praprotnik, Domžale.	20409-6
Šolske torbice
aktovke, nahrbtnike in pe-resnice — vse v veliki izbiri priporoča — IVAN KRAVOS, Maribor Aleksandrova 13.
19040-6
OTROŠKI VOZIČKI
tnoderoi la poceni tm
8. Rebolj & Drug
f}o»cx>«vetska 13.

Vajenko
z znanjem nemščine, sprejmem za Ljubljano. Naslov v vseh poslovalnica*) Jutra.
aoeas-M
Register blagajno
s 4 predali, dobro ohranjeno, prodam po ugodni ceni. Vprašati: Glavna zaloga tobaka. Sevnica ob Savi.
20433-6
Par uhanov in
dva prstana
z brlljantl. naprodaj. — Izve se pri Legat. LJubljana. Miklošičeve cesta 28.	20707 6
Posteljo
dobro ohranjeno, z mrežo. nočno omaro ln gramofon z več plošča mi. prodam. Poizve se pri gosp čeme. Krojaška 1. m. nad.
206856
National blagajna
7^elo dohro ohranjena naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra.	30617-6
Blagajna
ognja varna lt5RX96XG7 cm izpod cene naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra.
30653-6
Več kočij
brek. tovornih voz prodam. Erjavčeva e. 9.
20659-6
Zaradi	od potovanja
prodam	železno medeno
(Messing)	postelje, belo o-maro. kuhinjsko kredenco,
stojalno	svetiljko, ročno
blagajno.	Stari trg 38'in,
desno.	20S72-6
Krojaški
šivalni stroj
nov Singer. velika miza, prodam za 3.5rtn Din. Nakupna cena 6.200. Mestni trg 1.1/1 Stefi.
20878-6
Keglišča
moderna, asfaltirana sestavne dele istih, popravila po inozemskem strokovnjaku, oskrbi: Ceferin, Ljubljana. Tavčarjeva 3.
SOSIfM'


razirna krema daje obilno in dolgotrajno peno, ki omogoča lahko m gladko britje!
Generalno zastop. za. Jugoslavijo: Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg.
i i
Mali auto
dobro ohranjen, kupim. Plačam takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.
30595-M
Tovorni avto
Chevrolet-Truk 6 ci lndr-ski v ze'o dobrem stanju ugodno naprodaj. Mehanična delavnica Kralj lč. Go6posv<>tska cesta. KollzeJ.
20803-10
Motocikel
250 ccm, odlično ohranjen, poceni prodam. Levčevn 7.
3(1776-10
Otroški voziček
globok, skoraj nov. u godno prodam. Marn. Šiška. Murnova ul. 2 (nasproti nove cerkve).
20790-6
Veliko izbiro
rabljenih, osebnih in tovornih avtomobilov, po najnižjih cenah nudi 0. Žužek, Ljubljana. Tavčarjeva 11.
3083S-6
Pohištvo
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši -leeek 17 Din.
Na obroke In hranilne knjižice
POHIŠTVO
Največja Izbere vsakovrstnega pohiitva, »oboib
ia kuhinjskih oprav. Sperane spalnice, orehova koreoina .... 500U Sperane spalnice plesk. 1600 >mare ..... 400
[rostelje .....160
kuhinj, oprave . . • 650 kuhinj kredence . • 350 kuhinj, mize . . • • 120 kuhinj, stoli . • , , 50 otroške postelj« ... 885 otroški vložki , < « 60 otroški m« d raci « . 130 madracl	. • • • 290
žični vloiki .... 80 gostilniški stoli ... 32 zaboj za premog . . 80 zaboj ia smeti . . 50 Izvršujemo pohištvena In stavbena dela po načrtu Sprejemamo vsa popravilu po konkurentu: ceni.
S« priporoča:
Mizarstvo »SAVA«
Rožna dolina Miklošičeva cesta 6
20735-1E

Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Tovorni avto
Ford tonski, v brezhibnem stanju, naprodaj pri H. Dobnik, Slov. Konjice.
30447-10
Avto
z malo porabo bencina, v dobrem stanju, upo rabjlv za potnike ali obrtnike, prodam Na&lov r vseh poslovalnicah Ju tra.	20651-10
Avto limuzino
i/,„ ltt Opel ali Baby Ford rabljen do največ 10.000 km, kupim. Poštni predal 102. Celje.
20616-10
Stroj za
rezanje zelja
ln kostanjeve kadi. prodam. Bučar, Stranska pot 9.	20677-6
»Wanderer«
motorno kolo
KS. v zelo dobrem stanju. prodam po ugodni ceni. Ogled pri V. Bohinc, trgovina z avtomobili, Tjrr-ševa 12.	20251-10
Kopnite
iflomačc blago!
Motorno kolo
Harley Davidr^on s prikolico. reservnlm kolesom, tipa 30. 1200 ccm. v brezhibnem ftanju. prodam. Naslov v Vt-eh poslovalnicah Jutra, 20768-10
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dio.
Kolo
rabljeno zložljivo pofte-ljo ln otroški voziček, kupim, onudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«.	20756-11
Kolesa
prvovrstnih znamk, rabljena in nova, šivalni stroji po neverjetno nizkih cenah naprodaj pri »PROMET« (nasproti križanske cerkve).
30509-11
Kolesa
ponkljana in pokTomana radi direktnega uvoza iz Nemčije naprodaj po neverjetno nizkih cenah. Nova trgovina. Tyrševa 36.
30356-11
Kolesa
kupite najbolje pri K. Adamič & Co.
Ljubljana. Igriška nI. 3. Zaloga dirkalnih koles in pribora.
18345-lil
KOLESA
, zelo poceni prt
S. Rebolj & Drug
Sosposvetaks iS.
85-11
Sachs motorje
kolesa nova ln naknadne dele. dobite najceneje pri Remec Oskar. Do Imjska c. 6.
20692-11
Moško kolo
dobro ohranjeno, poceni prodam. Ipavčeva nI. 2. mestne hiše.
30993-11
Glasbila
Kratek klavir
črn. v zelo dobrem stanju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20483-26
Harmoniko
kromatično 120 basov, prvovrsten mehanizem ln glas, vsled selitve, poceni prodam. — Poizve se Staničeva 2. Bežigrad.	20737 26
Tvornica klavirjev
IVAN KACIN, Domžale
razstavlja svoje izdelke pianine in harmonije ne velesejmu paviljon F.
30830-30
enezPLACEN pouk v igranju t 1128-).
Beseda 1 Din. davek 3 Dia za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesei 17 Din.
Prodaja lesa
Začasna državna trprav« (Z. D. D.) razlaščenih go»-dov proda potom dražbe is svojih gozdov:
CTna pri Prevaljah ea 2540 plm izdelanega smrekovega lesa dne 16. septembra 1936.
Plešič (Sv. Lovrenc na Pohorju) ea 2110 plm izdelanega smrekovega lesa m ca IdOO prm izdelanih bukovih drv dne 15. septembra 1936.
Pogoj in vzorci ponudb so na razpolago pri Z. D. U. v Ljubljani, Aleksandrova 4/II in šumski u}«r»-vi v Črni ter gozdarju v Sv. Lovrencu.
3047&-HI
Pridlelki
Koroške brusnice
(Preiselbter) dnevno sveže, razpošilja od 5 kg naprej
Zechner Henrik. Libeliče, Koroško.	17397-33
Kislo zelje, repo
in sarmo prvovrstno p« brez konkurenčni ceni vsako množino dobavljam. — Homan, Ljubljana Sv. IV-tra c. 81 tel. 35-30
312-33
30 hI vina
belega in rdečega iz gorice Bojnik, proda pod ugodnimi pogoji: Janko Karlovšek, Smarjeta. Dolenjsko.	3061-4-8S
Jabolka
kisla. hruške tepke za mošt dobavlja poceni Fra-nja Soper, Hrastnik. Zahtevajte ponudbe.
205S5-34
Namizna jabolka
vagčrnske količine za lz-votz ln suhe gobe kupuje Art.ur Nachbar. Radeče.
20808-34
Šivalni stroj
pogrezljiv, z okroglim čo*-ničkom, kateri šiva naprej Ln nazaj in tudi štika, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyrševa 36.
30355-29
Šivalni stroji
skoraj novi, vseh znamk m kolesa zelo poceni kupite pri »PROMET« (nasproti križanske cerkve).
00510-29
Bencinmotor
rabljen, do*>ro ohranjen, novega sistema do o KS, potrebujem. Ponudbe z navedbo firme na Julij Roz-manith, mehanikar Rado-hnva vas, p. St. Vid pri Stični.	20393-39
Tračno žago
dobro ohranjeno ln sko-beta.1 stroj (Abrich-ma-schlne) brez elektromotorjev. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj rabim«.
20689-29 Šivalni stroj
dobro ohranjen Pfaff ali Singer pogrezljiv skoraj nov ali dobro ohranjen kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šivalni stroj«.
30631-29
Šivalni stroj
za čevljarje, levoročni — (Linksarm), izborno ohranjen. zelo poceni naprodaj. Vprašati Privoz 17.
30633-29
Pletilni stroj
šivalni, otroški voziček, kupim. Ponudbe pod »Denar« na ogl. odd. Ju_ 20757 28
»JUTRO« 3f. 300.
17
Nedelja, 30. VIIL 193d
Beseda 1 Din, davek 3 Din u, Miro aii dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Din.
Dobe rmana
itijavega, mladega, kupi — dol. uprav. Krtin« pri Dom-feUah.	20672-37
Lovci pozor!
Naprodaj 4 mesece stari S iruiger španijeli. Pečov-ntk Simon, Šmartno pod 3>narno gon>.
3W06-27
Mlado psico
Foksterier prodam. Naslov t vseh posl. Jutra.
306G7-Č7
Kupim
Beseda 1 Din, davek S Din »k Šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Kvačkano odejo
bela, za precej veliko poseljo 8 »polškU, kupim. Ponudbe pod »O-deja 66S8« na ogl. odd. Jutra.	20479-7
Krožni avtomat
(Rundautama-) gladek ea moške nogavice fabri-kat Hulšer. znamke »I-d.eaJ*, finos: od 12 do 14, frupim. Pisati Rafaj-Jo 1L Plnkas, B pograd, Vreeova 42.
20427-7
Tricikel
s nosinostjo 100 ksc. ku film. Ponudbe pod »883« ta og!. odd. Jutra.
20713-7
Staro železo
hrom in baker kupn;e Jn-s-rjirti, Ljubljana VIT.
Otroško posteljo
kupim- Naslov v vseh po-plovalnicaJi Jutra.
30S4!)-7
Vsakovrstno zlato
kuro)" po najvišjih cenaB
CERNE - juvelii
Llobltana. Wolfova ulica 3
hbhhhhsh
poravnave
plačan ja dolgov
posredovanja kreditov in gotovine
na hranilne knjižice, naložbe kapitala (tudi hranilnih vlog), zaščitne ureditve, davčne napovedi, knjigo-vodstvene revizije, bilance in vse druge trgovsko gospodarske posle izvede in izvedeniška mnenja oddaja koncesijonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) št. 7. (Za pismena pojasnila znamke.)
20680-16
Hranilne vloge
Ljudske posojilnice ljubljanske, Kreditne baiike. Ljudske hranilnice ln posojilnice v Kranju. Mestne hranilnice ln vseh podeželskih zavodov kupim in plačam po najvišji o»ni takoj v gotovini. Al. Planinšek, trg. ag. bančnih ln kreditnih poslov, Ljubljana. Beethovnova ul. 14/1, telefon 35-10.
20842-16
Dolžnikom
bnnk in posojilnic dajemo posojila proti vknjižbi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo ugodna obrestna mera«,	20846-16
Lepa gospa
prosi inteligenta za malo-denarno posojilo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Povračilo«.
20837-16
60.000 gotovine
posodim na prvo meeto hiše v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«.
20753-16
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova P Din. Naimanjši znesek 17 Din
Posojila
»•mana na štednjo in večletno mesečno odplačevanje. Brezplačno zavarovanje za slučaj smrti.
Banka in Štediona
d. 4. Krapinske Toplice. Glavni zastopnik za dravsko banovino
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka nI. 12
Pi&iilem odgovor Din 3 znamke.
18183-1«
liančno kom. zavod
Maribor, Aleksandrova 40, izvršuje najbolje nakup in prodajo HRANILNIH VLOG vseh denarnih zavodov. — Ža odgovor Din 3 znamk.
17678-16
Ureditev dolgov
potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske
revizije sestava in aprobaeija bilanc. Preskrbe kreditov, irasveti srlede hranilnih vlog ta plasiranje istih. — Vsi
posli kmečke zaščite. Edina koncesionirana komercialna pisarna LOJZE ZAJC t.Jubljana, Gledališka ul. 7. Telefon 38-18.
34-16
Hranilne vloge
•»<seh hranilnic in posojilnic
kupujem j>o najvišji ceni in prot! takojšni! gotovini
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12.
Telefon 38—10. — Priložite znamke.	203-16
Starejši gostilničar
z dežele, z večjim premoženjem ln zalogo vina, p-e kot družabnik k dobrim ljudem ali vdovi. Najraje na Dolenjskem. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mesu pod šifro »Gostilničar«.
20612-12
Manjša opekarna
v bližini Ljubljane z zemljiščem, na katerem se nahaja prvovrstna ilovica za izdelavo opeke, pod nI' ugodnimi pogoji naprodaj. Za pojasnila se obrniti pi?meno na ogl. odd. Jutri pod »Ilovica«.
30651-30
	• • • '
VP^Otli	nem.
l ' ? ■■ * ' ■ W M	ZM*r" fUv
Trgovski lokal
oddam v najem. — Ponudbo na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna eksl-stuca«.	20478-17
Trgovino
t. mešanim blagom oddam v najem, po dogovoru 6 koncesijo. Zalogo prodam. Klanjšček, Poljčane.
20540-17
Velik lokal
dolga leta vpeljan oddam v Kočevju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tekstilna branža«.
30280-19
Hotel na
otoku Krku
skoro nov, 50 popolnoma urejenih tujskih sob, ves inventar nov in kompleten: perilo, porcelan, steklo, srebro; terasa, plaža, kopališče, čoln, v polnem obratu. naprodaj iz proste roke. Informacije: Fr. Hočevar, Zagreb. Radišina nI. 11.
18980-19
Več pisarniških
prostorov
oddam skupaj ali posamezno po nizki ceni. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna«.
18838-19
Pisarniški prostori
v centru mesta. sestoječi iz 3 sob, se ugodno oddajo .1. oktobra ali 1. novembra. Naslov -vteh poslovalnicah Jutra.
20688-19
TVRDKA
A. & E. Skaberne
LJUBLJANA - javlja, da jemlje do preklica v račun zopet
HRANILNE KNJIŽICE "flestne hranilnice in Ljudske posojilnice.
149-16
Družabnika
sprejmem z gotovino za dober predmet. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurnost«.
30706-16
Kompanjona
va. obstoječo kavarno v Zagrebu, z gotovino Din 15GUXK\ iščem. Ponudbe pod »Samostojno vodstvo« na og'. odd. Jutra.	20619 16
Knjižic«
Obrtne banke v Ljubljani ca 10.000 Din kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra p>d »Plačljivo takoj«.
20*rs6-16
Prostor za skladišče
ugodno oddam, cesta 47.
Sv. Petra 30703-10
Vlogo Mestne
hranilnice
v znesku Din 90.000. prodam najbo'jšemu ponudniku. Ponudbe pod »Gotovina 51« na og!. odd. Jutra.
20718-16
Družabnika
z večjim kapitalom išče prvovrstna modna trgovina v centrumu Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Ju
Lokal
na naprometnejšem kraju v Mos.ah. oddam. — Nasov v vseh poslovalnicah Jutra.
20709-19
Vpeljano mlekarno
prodam m prometni točki. Naslov v vseh poslovalnicah Ju tre.
80784-19
Lokal
v centru, takoj oddam za
trafiko ali obrt. Naslov v vseh posl. Jutra.
80900-19
Lokal
ln prostorno skladišče, oddam. Rimska, četa 3.
20720-19
Besed« 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneaek 17 Din
Stavbe in parcele
imam v nakup in pro dajam. Izvedeniške Informacije daje stavb, podj. TerčelJ. pri novi cerkvi. Šiška, LJubljana
vrr.	20801-20
V Brežicah
in okolici ugodno ,,roda jamo hiše, stavbišča. vino grade, sadovnjake, arondi rana vinogradniška pose
stva. proti gotovini. Oprava Attemsovib posestev. Bre žice.	U2-20
Tristanovanjsko
hišo
z lepim vrbam, Bežigrad. tik šole, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20480-20
Srednje posestvo
pol tire oddaljeno od postaje, poceni prodam zaradi odpotovanja. Nadaljnje informacije se dobe v gostilni Cernič ŠmaTje pri Sevnici.	20186-20
Tristanovanjsko
hišo
pri nori šoli v Z.g Šiški, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
80442-20
Trgovska hiša
v bližini glavnega kolodvora v Zagrebu naprodaj. Nosi letno 38.000 — Cena 360.000. Ponudbe na Jos. Istenič Zagreb, Palmoti-čeva 53.	804,10-20
Posestvo
18 oralov, hiša, blev, lep sadonOsnik, 5 minut od banovinske ceste, naprodaj. Cena 50.000 Din. Leopold Šerko, Stari dvor 6, Radeče pri Zidanem mostu.
30506-20
Enostanovanjsko
vilo
popolnoma novo, z vsem modernim komfortom, vsa podkletena, 5 sob. veranda vrt, s krasnim razgledom, oddaljena 5 minut od univerze fEmonska cesta 35), oddam solidni stranki takoj v najem. Ponudbe na: Arhitekt, Sv. Petra cesta 4/TI.
90H36-30
Posestvo z
gostiln, koncesijo
ki more rediti do 10 glav
živine, v izletniškem kraju, največja smučarska postojanka v bližini Ljubljane, s smučarsko skakalnico, — ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30387-30
Več lepih
stavbenih parcel
naprodaj pod Rožnikom. Informacije Je dobi«! v gradbeni pisarni Bateli no Angelo, LJubljane VTI, Aljaževa ul. 35.
20655-20
Posestvo
blizu Maribora
približno 40 oraJov, sta-novanjska ln gospodarska poslopja, njive, polja. pašniki, travniki, gozd. ob že1 eznlcl. ugod no naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	20610-20
Hiša v Kamnika
ononadisfcropna, 5-stano-vanjska, naprodaj. Informacije daje Janko Joeip. urar v Kamniku.
20609 20
Enodružinsko hišo
v Zgornji Siškl. z vell-kam vrtam, takoj prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20654-20
..POSEK"
realltet. pisarna, *.■•.«.
LJubljana
Miklošičeva cesta Vil
proda:
HISO, trgovsko, trt stanovanja. 2 lokala, pri tobaani tovarni, 700 m' vrta, hipoteka 90.000.-, Din 255.000,— VILO, šiirls^anovanjeko, 850 m* vrta, hipoteka 70.000.—, Sv. Krištof, Din 350.000 — VILO, tristanovanjsko, 600 m1 vrta, hipoteka 100.000.—. Bežigrad, Din 235.000.— VILO, Btirlstanovanjsko, 1.200 m« vrta, hipoteka 75.000.—, začetek Rožne doline, Din 460.000.— VILO, dvodružintko, vrt,
Tabor, Din 420.000.— HISO, enodružinsko, 5000 m! vrta. Vič. 145.000 Din.
VILO, enonadstropno, dvettanovanjeko, komfortno, Mirje, vrt. Din 280.000.— VILO. enonadstropno. dvotfianovanjčko. 800 m3 vrta, zače.tk Rožne doline, Din 280.000.— HISO, enodružinsko, gospodarske stavbe, center, Din 250.000— HISO. 12stanovanjpko. renovirano, Sv. Peter, vrt, dvorišče. 320.000.-Dln.
PARCELO 900 m! Mirje.
a Din 125,— PARCELO 600 m' Tabor,
a Din 210.— PARCELO 500 m1 Mirje, a Din 100.— PARCELO 600 m' Mirje,
a Din 85.— PARCELO Opekarska ce-
eta 600 m: po Din 60._
PARCELA Sv. Jožei 450 m2 a Din 200—
20845-20
Krasna
stavbena parcela
naprodaj. Ogled pri Rahne restavracija, Moste.
30416-30
Lepo stavbeno
parcelo
na Ježici, prodam poceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	20314-20
Na javni dražbi
3. septembra 1936.. se proda komfortna hiša. Ljubljana - Moste, vloga 374. Interesenti vabljeni.
20683-20
Zelo redka prilika!
m
Večje posestvo, gozd, travnik, njive z lepo hišo in gospodarskim poslopjem, pol ure od kolodvora Celja na ravnini, proda vdova za znižano ceno Din 80.000. Ogled posestva Mirko Tušar, Spodnja Hudinja 4(4, Celje.
30539-30
Hišica
soba in kuhinja z majhnim vrtom, je po nizki ceni naprodaj. — Ivan Naglič, Preddvor — Kranj.
30564-00
Posestva, hiše, vile
od 30.000 naprej
Gostilne, trgovine
prodaja Posredovalnica Ma ribor, Slovenska ulica 36.
20369-20
Tristanovanjsko
hišo
pri tobačni tovarni z lepim vrtom za 300.000 Din. ugodno prodam. — Hipoteke 120.000 prt Mastni hranilnici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod zn. »Priložnost« 20734-20
Pridobitna podjetja
Industrije, trgovine, hote e, restavracij", kavarne, buf-tc. točilnice, •rafike in vsa obrtna podjetja prodajamo ln posredujemo nakup naglo. solidno ln uspešno: Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Hlca 144.
20557-19
Lepa prilika
V letoviškem kra.ru na (?o-renjskem naprodaj gostilna po zelo nizki ceni 35.000 Din. Tudi trgovina se lahko prične., Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3(016-19
Majhen lokal
oddam. Cesta 29. oktobra 17. CRimska') Živec.
3«0O4-19
Lokal
velik in manjši za trgovino. obrt. 2 skadlščl. klet. s-' takoj ugodno od da. Florijanska nil. 26.
20838-19
Lep lokal
in stanovanje
rk\tpno oddam na peri
tra pod »Bodočnost =talno fPriji mesta. Poizve se
zasigurana«.
20636-16
Knjižice
Mestne Hranilnice Ptuj ii Mestne hranilnice Ormož — kupimo proti ?akojšnii gotovini. Rudolf Zorč Ljubljana, Gledališka ul. 12.
20847-16
Vošnjakova ul. 6.
20795-19
Pol trgovske hiše
v Ljub1 Jami na Mestnem trgu s 4 lokali in 9 s<a-novanji z mesečno najemnino Din 13.250, se proda na javni dražbi 4. IX- t. 1. ob 9. pri sresk°an sodišču v LJubljani. soba štev. 16. Najmanjši ponudek Din 445.565.	20652-20
Veliko zemljišče
travnik, skoraj ob glav ni oesti v LJubljani, u-porabno za razno, prodam. Cena nizka. Sprejmem tudi knjižice. Naslov v vseh poslovalnicah Juitra.
20673-20
Trgovska hiša
z trgovino mešanega b'aga v sredini Marl bora naprodaj. Resni kupci naj pošljejo pismene ponudbe na podr Jutra v Maribor. pod »Redka priložnost«
30868-20
Enodružinsko hišo
v Zgornja Stiski, z velikim vrtom, takoj prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.	20654-20
Stavbene parcele
v bližini mitnice na Opekarski cesti po zelo nizkih cenah naprodaj. Pojasnila: Privoz štv. 17.
30634-30
Vinograd
s kraBno zidanico, naprodaj na Dolenjskem. Naslo<v v vseh poslovalnicah Jutra.
30879-20
Kupci . prodajalci
poseetev, trgovskih in »ta-novanjskih hiš, vil, graščin, hotelov, opekarn, žag in mlinov. Obračajte ie na posredovalnico IVAN G0D1NA Maribor, Aleksandrova 30.
80661-30
Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanja znesek 17 Din
Trisobno stanovanje
na pobočju gradu nad banovin. dečjim demom. absoluten mir, brez prahu, bližina cerkve sv. Jožefa in stolnice, z vsem kom fortom, se takoj odda. Pojasnila v vseh poslovalnicah Jutra.	20532-21
2-sobno stanovanje
lepo, s pritiklinami, v I. nadstropju oddam 1. novembra. Ogled od 10.—15. ure. Bleiweisova 15, nasproti »Banske palače«.
20489-21
Dvosob. stanovanje
z za-prto verando, oddam
z novembrom.
Prule 19.
304 «-31
3-sobna stanovanja
udobna, v neposredni bližini centra, oddam za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Zmerna cena«.
20695-21
2-sobno stanovanje
s kopalnico ali brez, skoraj v centru, oddam. To-nudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vrt«.
30696-2
Dvosob. stanovanje
kabinet, kopalnica, pridklt-
ne, oddam t novi h Si odraslim. Poisr« m v e*etli-Sarni Simone, Sv. Petra cesta.	80617-21
4-sobno veliko
stanovanje
komfort, ▼ mestu, odda«
boljši in mnrm stranki. — Ogled: Napoleonov trg T, d. nad., Isto a—6 pop.
80606-31'
Samsko stanovanje
2 do 3 sob s kopalnico ln predsobo, povsem ee-parirano v I. nads-r. vile ob centru oddam za november. — Prijave na M. Kovačič, LJubljana, poštni predat
20632-21
3-sobno stanovanje
.epo, v vili, oddam novembra. Podmilščakova 7. Bežigrad. ^^
DVosob. stanovanje
lepo, s pritiklinami, verando, oddam oktobra pri stari scenski cerkvi. Vodovodna 12. Vprašati od! 1-septembr« tam, ali Chn-stofov zavod. Domobranska 16.	20303-21
Stanovanje
2 sobi, kabinet, kopalnico, oddam v Dravski ul. _lfe, pri novi bežigrajski šoli.
30581-31
Dvosob. stanovanje
z vsemi pritiklinami, poleg tramvaja, oddam, maloštevilni družini aa oktober. Rožna dolina, c XIX, št. 16.
20729-31
Trisob. stanovanje
parketirano, elektrika, vodovod. kopalnica, pritdkli-ne, uporaba vrta. solnčna
lega. Zgornja Šiška 360 — i	s j. novem
oddam 1. oktobra po nizki krom ogled od 10 do 12
Štirisobno
stanovanje
lepo, z vsemi pritlk'lna-mi v tretjem nadstrop-
ceni. Informacije
istotam. 30669-21
Dvosob. stanovanje
s pritklinaml. manjše u-dobno opremljeno, plin. centr. kurjava, topla voda in Uft v hiši. se od da takoj v »Nebotičniku«.	20785-21
Samsko stanovanje
dvoeobno, predsoba in kopalnica vse pod enim ključem. prvovrs'no o-premljeno s plinom, te kočo vodo ln centralno kurjavo v b oku »Nebotičnika« se takoj odda.
20786 21
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo, večjo predsobo. po&elsko sobo ln o-stalimi prvorazrednimi pritikliuami. s plinom, tekočo toplo vodo ln liftom oddamo za oktober ev. november v bloku »Nebotičnika«.
20787-21
Trisobno solnčno
stanovanje
Zg. šiški, oddam po zelo ugodni ceni. Poizve se v Naši Slogi. Tyrš<v va 17.	20726-21
in 17 do 18. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	20736-21
Enosob. stanovanje
krasno, parketirano. vse pod enim k'jučean. v novi hiši za novemb-r prosto. Cma Din 450. Šiška. Vodnikova 2.
20732 21
Za 1. oktober
oddam parketirano sobo. kuhinjo in prltlkllne ob Sokolsk.nm domu v Siškl. Podjunska 21.
20748-21
4-sobno stanovanje
oddam s 1. novembrom. Pleteršnikova ul. 30/1., Bežigrad.
20743-21
Dvosob. stanovanje
kuhinja z vsemi prl-i-k'lnaml oddam takoj aH 1. oktobra. Zadružna ul. 12. Kodedjevo.
20715-21
V vili
oddam novembra dvosobno stanovanje s kopalnico, kabinetom in pritiklinami. — Gostov a 9, Bežigrad.
20834-21
Trisobno stanovanje
kabinet, oddam takoj ali >ozneje Ljubljana VII, — nrankopanska 9.
30817-21
Lepo samsko
stanovanje
kopalnico ln oeta'im komfort om v novi hiši oddam. Ponudbe pod »Mirna oseba« na ogl. odd. Jutra.
20802-21
3-sobno stanovanje
lastnem stopnjlšču ves komfort. oddam. Breg 20 20807-21
nosob. stanovanje
predsoba in pritikline, oddam za september. — Cena Din 350. Milčinskega c. 66, Sp. Šiška.
20780-31
Posestvo z gostilno
11 tujskih sob. v letoviškem kraju Gorenjske »Jezersko«, nadalje parcele v neposredni bližini Blejskega jezera ln vis a vls kolodvora po ugodni ceni prodam. — Interesenti na javijo naslove na ogl. odd. Jutra pod šifro »Jezersko«.
20727-20
Posestvo
srednjerveliko, blizu trga, šol-e in železniške postaje, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20857-20
Vila v Celju
nova, zidana v krasnem slogu, enonadstropna, komfort. balkoni, terase, lep vrt solnčna lega, velike sobe, po zelo nizki ceni naprodaj. Informacije Dober-šek, Krekova cesta 10, Ce Ije.	20856-20
Hišico
ter krasni parceli tik kolodvora, proda Šarfer, Lim-buš pri Mariboru.
20865-30
Gostilna
blizu Maribora, z večjimi prostori, kegliščem itd. naprodaj pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Pojasnila daje Janko Rečnik, trgovec. — Hoče.	3086i2-18
Dve stavbni
parceli
v bTižlni glavnega kolodvora. ena okoli 900 m* z že zgrajenimi obsežnimi pisarniškimi prostori (10 sob), druga okoli 3000 m* z že agraj enimi obsežnimi sk'adlšči in dvema nad-zidanimi stanovanji, primerna za industrij ske svrhe. se ugodno predasta za gotovino a'i za v'ožne knjižice Ljudske P060ji'nlce. Po dogovoru se even-ueno en del kupnin' kredM ra. Polasnlla dale odvetnik dr. Joslo Hacin. Beethovnova 13 t»Won 24—36.
20484-20
Dvodnižinsko vilo
novo solidno zidano, se-verozahodni del mesta, prodam. Vselitev mogo ča takoj. Ponubdbe na ogl. odd. Jutra pod »270.000».
20804-20
Novo hišo
enonadstropno in podkleteno s 700 kv. m vrta. prodam za Din 58.000. Brdo Stru kelj.	208S8-i0
Sobo in kuhinjo
oddam takoj pri novi remi zi. Kremžar Zg. Šiška 117.	30649-31
Stanovanje
dvosobno, pritlično, sotoJn«, parketirano, plinj oddam 1. novembra družim največ S odraslih članov. Skrabčeva 17.	30880-21
Trisob. stanovanje
oddam z vsenri pritiklinami takoj ali za oktober. Zadružna 16. Kodeljevo.
30601- 21.
Stanovanja
Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanja znesek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
centra a4i bliiini, iščeta mirni, stalni osebi. Ponudbe pod »Rabim takoj ali pozneje« na ogl. odd. Jutra.	30854-31«
Dvosob. stanovanje
bližini TJdmata. Išče malofilanska družina. ■— Ponudbe pod »Za november — dec.« na ogl. odd. Jutra.
20693-21»
Stanovanje dveh sob
kuhinje in pritiklin, oddam oktobra za 500 Din. Celovška 68/1, Hauptman.
30779-21
4-sobno stanovanje
s kopalnico in vsemi pritiklinami, centralno kurjavo, oddam novembra za 1200 Din. Dvorakova ulica 6, pr.
20772-2.1
Enosob. stanovanje
oddam odraslim osebam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30781-91
Dvosob. stanovanje
v novi hiši. oddam oktobra blizu Sv. Krištofa. Naslov vseh poslovalnicah Jutra 207SJ-31
Enosob,
oddam Naslov tra.
stanovanje
v Rožni dolini, v vseh posl. Ju-
3ci509-ai
Enosob. stanovanie
kuhinja, klet in druge pri tikline oddam s 1. oktobrom v Ljubljani na bivšem igrišču Ilirije. .Vprašati pri blagajni kavarne Emona.
30338-21
Stanovanje
sobe ln kuhinje, oddam takoj. Domobranska ce sta 23.	20717-21
Stanovanje
sobe kabinet .kuhinje in pritikline oddam takoj ah s 1. oktobrom. Naslov vseh poslov. Jutra.
30579-21
Enonadstropno hišo
solidno zgrajeno, 2 stano vanjsko po 4 sobe. kopal nico pralnico. 1500 kv. n. vrta, idealna lega v Ljub-'.ago v Pokojninskem za-ljani ugodijo prodam l'o- j vodu za nameščence v
Trisobno stanovanje
s pritiklinami. renovirano. Uft, oddamo takoj na Miklošičevi cesti 34. — Podrobnejša pojasnila so interesentom na raz po-
Dijaške sobe
Beaeda l Om, davek S Din ia šifro aii dajanje naslova 5 Din. Najmanja sneaak
17 Din.
2 nižjejolca(ki)
sprejme a&teljska drutina v vestno oskrbo. — Soba solnčna, kopalnica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
S0W6-2S
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje, z vso oskrbo k sinu sed-mošolcu. Soba je solnčna in zračna. — Kopalnica ▼ hiii. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
20174-22
2—3 dijake
vzamem v veliko sobo. na stanovanje ali vso oskrbo. Cesta 33. oktobra 9/11 vrt št. 16.	30454-22
Dijaki, visokošolci
sončna stanovanja oddajam na Prulah. Vprašati
pri »Gradidom«, Sokolska 15.	20375-32
Dijakinji
sprejmem v vso oskrbo. Solnčna soba, kopalnica ob tromostovju. Naslov v vseb posl. Jutra.
31074-22
V Celju
sprejmem dijaka na stanovanje in dobro hrano v Gosposki ulici 36.
16968-22
Dijakinje
srednješolce. sprejmem ▼ celo oskrbo ln nadzorstvo. Nasov v vseh pos'ova'nlcah Jutra.
20468 22
Mirnega nižješolca
sprejmem k marljivemu dijaku v dobro oskrbo. Čevljarska ul. 2/ITT. nad str. zraven Jurčičevega trga.
20642-22
Dve dijakinji
nllješolki, »prejme profesorska družina. Kramo stanovanje s kopalnico, strogo nadzorstvo, pomoč pri učenju, klavir. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.
ao«ci.»
Dijaka
sprejmem v vso oskrbo. — Nemščina, klavir, (pook brezplačen). Mesečno 380 Din. Verstoviek, Stani Ug št. 95.	SOTOt-22
Nižješolca (ko)
sprejme boljfca rodbina ▼ vili v bližini šol. Prvovrstna oskrba, nemška, francoska konverzacija, klavir,
pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20701-32
ČEVLJI
ZA JESEN ženski elegantni, moški močni, fantovski fttrapacni, otroški lahki, gojzerski po meri v garantirani kvaliteti se dobe zapet najcenejSe pri
»Prodajalni čevljev44
preje Dunajska cesta 23 »Pri Pollaku«, sedaj: Kolodvorska ulica 11, »Triumf«
Dva dijaka (hi ji)
sprejmem ▼ vso oakrbo. —
Naslov: Poljanski nasip 12, II. nad., vrata IZ.
906D4-3B
Gospodično
ali dijakinjo
sprejmem k sostanovalki « vso oskrbo. Cen« nizka. Naslov v v*eh poslovalnicah Jutra.
3065033
2 dijakinji
nlSJešolkl, sprejmem ▼ dobro oskrbo ln vestno nadaorst.vo. — Naslov v veeh poslovalnicah Jutra.	20675 22
2 dijaka
sprejmemo r vio oakrbo.
5 minut d« obrtne šol« 10 do realke. Naslor T v»eb posl. Jutra.
1	aoaftt£B
Dva dijaka
ali dijakinji
sprejmem v lepo stanovanje s klavirjem v sredini mesta. Naslov v vseh posl. Jutra.	30627-33
Uradniška rodbina
•»prejme v vbo oskrbo 2 dijaka(lnjl) po najnižji ceni. Nemška konverza clja. LJubljana VEL Pod-Erradom 10, Poleg hoteta Be levu.	20752 22
1—2 dijakinji
boljši sprejmem v dobro oskrbo v bližini Poljanske gimnazije. Klavir na razpolago. Naslov v vseh posl. Jutra.	20671-32
Nižješolko
iz boljše hiše sprejmem na hrano in stanovanje. Pomoč pri učenju in strogo nadzorstvo. Naslov v vseh posl. Jutra.
20663-33
Sobo
z vso oskrbo ugodno oddam dvema dijakoma (inja-ma) r centru. Klavir. Naslov v vseh posl. Jutra.
30648-32
Dijaka
sostanovalca, sprejmem v lepo ln sončno, opremljeno fobo z e'ek'riko za 120 Din mesečno. Medvedova 8/H.
20751-22
Lep dom
▼ centru, za boljšo dijakinjo ali dijaka ali uradnico oddam. Klavir, kopalnica, dobra domača hrana. Naslov v vseh posl. Jntra.
20728-22
V Mariboru
sprejmem mlajžega dijaka (injo). iivko, Prešernova 23/11, Maribor.
90894-22
V Celju
sprejme učiteljska dnrfica 2 dijaka(inja) na stanovanje
dobro oskrbo in vzorno vigojo. Naslov v vseh po-valnicah Jutra.
30671-28
Nižješolko (ca) aprejmem ▼ vso oskrbo za Dm 500 mesečno. Klavir, nemška konverzacija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	30833-23
Dva dijaka(inji)
sprejmem na stanovanje in
dobro domačo hrano v čisto solnčno sob". Kovačič. Tržaška cesta 6, Ljubljana.
20R23-33
Dijaka(injo)
sprejmem ▼ dobro oskrbo, sredina me«ta. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
Dve dijakinji
sprejme v -no oakrbo m nadzorstvo u6itelj«ka aru-lina. Naslov ▼ vaeh poslovalnicah lutra.
StRTl-ffi
Dve dijakinji
sprejmem v dobro oskrbo.
Pomoč pri nčenju bufgova 7/JU.
Selen-20813-82
Dve dijakinji
sprejmem v prav dobro oskrbo po Din 480 mesečno. Klavir ln nemška konverzacija. Ivana SI benii. StrossmayerJeva 4/1.	20799 22
Dijaka
nižjeSolca iz boljše draS-ne sprejmem v vso oskrbo in strogo nadzorstvo. Odgovarjam za uspeh. Naslov ▼ veeb posl. Jutra.
20645-22
Dijakinjo
sprejme v skrbno oeto^ bo boljša obltelj poleg trgovske akademije. — bližina ženske glmnaal-Je. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20745-22
Nasproti učiteljišča
sprejmem na vestno o-skrbo dijakinjo k peo-šo.kl odllčnjaklnjl, klavir. ResIJeva c. l/I. drugI vhod desno.
20747-22
Dijakinjo
sprejmem v popolno o-afcrbo k domači hčerki, peitošoScl. Stari trg 11.
20746 22
sprejm-tm na hrano ln stanovanje. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	20744-22
Dvosob. stanovanje
išče tričlanska drafina državnega uradnika. Bližina sv. Jožefa. Ponudbe pod november ali pozneje«.
30605-31a
Profesor
»prejme k nlžješolkl dijakinjo lz boljše hlSe v popolno oskrbo. Pomoč jri učenju, vrt. klavir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20711-22
Dvosob. stanovanje
iščem za dve osebi v bližini Smartinske eeste za november ali december. Ponudbe na ogl. odd. Jntra. pod »Udobno stanovanje«.
00600-21»
Stanovanje
dveh sob, knhkijo, suho,
zračno solnčno išče mirna majhna družina za oktober ali kasneje. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod Mirni«.	20657-21a
Stanovanje
eno ali dvosobno ilč« 4 članska uradniška družina za oktober. — Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »Suho in čisto«.
soee^sia
Trisobno stanovanje
s kabinetom, iščem v mesta za oktober. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Mož in žena«.	20838-žla
Drž. nameščenec
večletni oskrbnik. Išče dvotobno stanovanje za november. Najrajši kot oskrbnik hiše. proti doplačilu najemnine. Ponudbe pod šifro »Štirje odrasli« na ogl. odd. Jutra.	20755-21a
nudbe na ogl. odd. Jutra pod *Proti gotovini«.
20773-20
LjubUani. Gajeva ul. i 5/H v eobi 221.
20788-21
KU Seje
ENO VEČBARVNE
JlltiOGlAflKA MTKANAM
Dijaka
2 dijaka
sprejme učiteljska družina poleg Evrope. Cena nizka. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra.
20827-32
2 dijakinji
sprejmem v vestno oskrbo v neposredni bližini glmn. na Poljanah. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20796-22
Dve dijakinji
sprejmem prav poceni na dobro oskrbo. Naslov v veh poslovalnicah Jutra.	20797-22
Dijakinjo
srednješolko. sprejmem v vso oskrbo. Poljanska cesta 13/HL levo.
20758-23
2 dijaka
sprejmem v vso oskrbo. — Maribor, Koroška 36/H, — rrata 8, Prijatelj.
9089642
2 dijaka
sprejmem na dobro hrano ln stanovanje v bližini bežlgmjske gimnazije. Skok, Ljubljana,
Prekmurska 6. _
20833 22
2 dijaka
nižjih razredov, sprejmem, Bližina bežigrajske gimnazije. Pomoč prt učenju. Vprašati: Jugo-vlč, Stani če va 20.
20834 22
2 dijaka (inji)
sprejmem. Krasna olnčna soba. kopalnica, centralna kurjava, vrt, nemška konverzacija. Vestno nadzorstvo. prvovrstna oskrba. — Bližina Trg. akademije ta srednje tehnike. — Mirje, Vere tov škova 27.
20100-22
V Celju
sprejmem dijaka ali dijakinjo, nržješolko, na stanovanje in hrano. Kopalnica, klavir, vestno nadzorstvo. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
20eT7D-22
Nižješolca(ko)
sprejmem v oelo oskrbo s souporabo Klavirja. — Cankarjev nasip. 19/L
20839 22
2 dijaka
sprejmem v vso oskrbo v lepo solnčno sobo, blizu Srednje tehnične šole ln Trgovske akademije.	20843-22
Dva dijaka
sprejme ugodno boljša družina k sinu čefcr»o-šolcu. odil&njaku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30708-22
Dijakom
nudim stanovanje z dobra domačo hrano. Skrbno nadzorstvo in pomoč pri uče-Svetie, Gradaska 18.
snir.o-se
nju.
Dijakinjo
sprejmem na stanovanje z VBO oskrbo, ali samo r zajtrkom. Gosp. čeme Krojaška l/m nad.
20684-22
Dijakinjo
sprejmem v dobro oskrbo ln strogo nadzorstvo. Pomoč pri učenju, k'a-vlr. Bliska 29. vls. priti, levo.	20679-22
V Celju
nov* vtta Jenkova 1®,
sprejmem boljio dijakinjo (dijaka} v vso oskrbo. — Solnčna »oba. kopalnica, vrt, klavir, pouk nemščine.
30642-22
V Celju
sprejmem dva dljakartnjf) v zelo vestno celotno oekr-bo. Strokovne instrukcije, kopalnica, vrt. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
3P641-S3
Dijakinjo
sprejmem v vso oskrbo pri nemSki rospej. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20»»-2S
2 dijakinji
sprejmem v lepo sačoo gobo. Klavir na raopolago.
v vtrti poslovslni-
Dijaka
sprejmem v l«po čisto sabo in prvovrstno hrano po ugodni ceni. Miklošičerv« 1/VIV. desno.
awro-2B
Dijaka
srednješolca I. ali H. reda. sprejmem v sdrava, komfortno stanovanja m vso oskrbo pri ugledni rodbini. pomoč pri učenju, priložnost nomškega govoren ja, glasovir. Ljnbljana Karlovška eesta 1.
90R90-aa
Dva dijaka
niijefeolo«, sprejme niška družina na Rimski r<*ti v popolno oskrbo. Strogo nadzorstvo pri uoe-nju. Naslov v veeli poeL Jutra.	30&47-3J
Dijakinjo
sprejmem v lepo sobo.
ški Stradon 4. _
2068?-SB
Čisto sobico
s domačo hrano, oddaš učencu II. ali Ul. meščanske šole. (Bežigrad). Roditeljev o prepričanje na naslov Martin Nečkner, Ve-rovškova 61, Šiška, pil novi cerkvi- Sovrstnik domači sin.	3n686-ee
2—3 dijake
sprejmem na stanovanje r gimnazije m 1'ubar, Ipaw-
bližini nove Bežigradom, čeva 4.
3fB8-aa
Dijaka
nižješolca, sprejmem aa stanovanje z vso oekrbo aa 360 Din. Gosposvetaka 35. vrata 50.
9MM8
Profesor
a če k prrošoteu v prijazen dom s vestno oekHm dobrega tovariSa. Naslov v vseh poel. Jutra.
9«0&«a
Sobo o-dda
Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje naotora 5 Din. Najmanjši znesek
17 Din.
Gospodično
sprejmem k družini aa stanovanje, event. « zajtrkom. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
" 20836-23
Veliko prazno sobo
oddam takoj aa pisano aH šiviljo. Center, poseben vbod. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra.
30616-33
Opremljeno sobo
s poeebnim vbodom, wačno in solnčno, oddam 1. septembra 1996. Cesta na Rožnik 47.	20483-83
Lepo sobo opremljeno z eno rti dvema posteljama oddam bodjši oeebd s h» no ali brez v Mostah,
Poljska pot 29. __
2009-33
Sobo
lepo, opremljeno ▼ stiu. oddam 1 sep*. gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jtrtana.
20457-23
Prazno sobo
s posebnim vhodom, oddam gospej aH go^x>-dlčnl. FOgnerJeva Ul.
10/H.	20481-23
Nisluv cah ^t-tra.
3M96-22
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje Jn hrano v bližini bežigrajske gimnazije. Na raizpolago klavir. Majke Jugovič« 1.
3053S«
Dijakinjo
is 6 aH 6 gimnazije sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v vseh posl. Jutra.	30571-22
2 mlajša dijaka
sprejmem t vso oskrbo po
zmerni ceni in nadzorstvo. Gosposka aoa. _
90372-32
Opremljeno sobo
s poeetonlm vhodom, oddana. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20806-23
Sostanovalko
išče uradnica. Miklošičeva c. 22 B/m. št. 35.
20805-28
Sobo
oddam dvema gospodoma r vso OFtfcrbo ali brez Sv. Petra certa 43. dewio 20794-23
Prazno sobo
sepertrano, pripravno tudi sa pisarno, v sredini mesta oddam- Naslov t veh poslovalnicah Jutra.
20793-23
CSBBBESSBBSSBBBnni
Mar Vam, če je v Ljubljani otvorjena nova trgovina ?
Ker to vemo, smo običajno otvoritveno naznanilo opustili.
Le to, da Vas bomo boljše postregli.
B
ca □
B EO B B B B B B B B B B B
B
B B
B B B
B
boste dobfli ®a Vaš denar.
Vam povemo!
Prijazni bomo * Vami. Ve« blaga
„ Manufaktura " k. d
imenuje naša tvrdka. To ime smo izbrali, ker bomo x prodajali manufTtorn^ag^TsvUo, štofe, platno itd., itd. Sicer boste pa itak sami videli, ko pridete na
Mestni trg 17
kjer Vas pričakujemo. Ce Vam povemo Se to, da je pri nas dovolj prostora in dobre volje, da Vam vse razkažemo, smo povedali vse, kar Vas zaenkrat more zanimati. A nadaljevanje sledi!
ES H H B
G!!! H B
ta 0
B B B
B
bbsbbsbbbsbbbssbsbbbbbbbbbbseb
Solnčno sobo opremljeno, s posebnim vhodom v oentru, souporaba kopalnice. oddam takoj- — Naslov v vseh poslovalnicah Ju tm. 20791 23	Bva gospoda spre j m.-m na stanovanje po želji tudi na hrano. Kopa niča na razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20633-23
Sobo s klavirjem oddam gospodični tudi celo oskrbo blizu trnovske cerkve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20760-23	Opremljeno sobo oddam takoj v bližini Tabora in kolodvora. "Friško-vec 4. 30411-33
	Opremljeno sobo poeebeai vhod, oddam. Razpotna ul. 6. Trnovo. 20676-23
Sobo C dvema posteljama, takoj oddam. Karunova Ul. 10. 20841 23	
	Veliko prazno sobo v strogem cetntrumu, oddam. Poizve se v vseh poslovalnicah Jutra. 20681 23
Zelo lepo sobo s posebnim vhodom, oddam. Centralna kurjava, kopalnica, even-. klavir s hrano ali brez. Ravnikar Gajeva ul. 3. 5 nadstropje. 20844-23	
	Opremljeno sobo Z vso postrežbo event. hrano oddamo 6 1- IX. boljši oeebi. aH dijaku (inji). Kodeljevo. Zadružna 10. 20691-23
Opremljeno sobo solnčno, mirno, udobno, separirano, oddam 1—i dijakinjama. Mirje, Verstov-	
škova 36.
20835-23
Sobo za dijakinjo
nasproti trgovske akademija oddam. Klavir na razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20831-33
Lepo sobo
Xemljeno, e posebnim >dom. oddam. Idrijska »lic« 11.	20814-Ž8
Opremljeno sobo
oddam 1—-2 boljšima osebama. Dijaka boljše rodbine raimem k sinu četrtošolcu I. realne gimnazij«. Dreni-kova 35. Šiška.
20810-23
V Šelenburgovi ulici
od-iam veliko sobo s pred gobo s posebnim vhodom. Naslov v vseh poslovalnici Jutra.
30812-23
Opremljeno sobo
lepo, z balkonom, oddam pri Tivoliju. Naslov v vseh »islovalnicah Jutra.
20848-23
Sobo
lepo opremljeno. oddam eni ali dvema osebama po nizki ceni. Cankarjevo nabrežje 33/III, levo.
30775-33
Sobo
s posebnim vhodom, oddam. Polakova lil.
30766-33
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam tik bežigrajske šole in gimnazije, s hrano ali brez. — Kamniška ul. 32/1.
20891-23
Sobo
lepo opremljeno, 8 posebnim vhodom, razgledom na ulico oddam eni ali dvema solidnima osebama. Naslov v rseh poslovalnicah Jutra.
20890-23
Opremljeno sobico
preprosto, oddam s pranjem perila solidni osebi. — Sv. Tetra nasip 43.
20889-23
2 prazni sobi
oddam 2 boljšima gospodoma. Franc Zajec, Zg. Šiška 114 Janfigajeva pot. — Ljubljana VII.
20809-33
Sobo
Jedno opremljeno, oddam v centru mesta stalni, solidni osebi 1. septembra 1956. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20782-33
Opremljeno sobo
ife>to s posebnim vhodom, oddam. Na željo štedilnik. Poizve se v nedeljo od 2 do 4. Gerbičeva ulica 9 Ko-lezija.	30703-23
Sobico
a poe- bnim vhodom ln zajtrkom, oddam. Poizve se v trafiki Gosposvet-ska cesta 7.
20759 23
Lepo sobo
s posebnim vhodom, oddam. Zg. Šiška. Perkova pod Celovško c« f o št. 265.	20754-23
Opremljeno sobo
lepo. solnčno ter s posebnim vhodom oddam na Resljevl c. 12/11 ;«-VO.	20767-23
Opremljeno sobo
lepo. solnčno. oddam. — Ilirska ulica 29/1, d sno.
20750-23
Majhno sobico
prijazno in čisto, z vso oskrbo, oddam eoidoie-mu. stainf-mu gospodu. Naslov v vseh posloval nicah Jutra.
20686-23
Sostanovalca (ko)
sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30535-33
Opremljeno sobo
veliko lepo. zračno, oddam nasproti banske uprave. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20702-33
Opremljeno sobico
separirano s souporabo kopalnice v bližini Finančne direkcije, oddam. Naslov v vseli posl. Jutra.
2055.i-33
Opremljeno sobo
udobno, s poseinim vhodom oddam. Naslov v vseh posl. Jutra.	30581-23
Opremljeno sobo
sončno komfortno, center, v vseh posl. Jutra.
20389-S
Sobo
s separatnim vhodom, od dam 1. septembra gospodu v sredini mosta. Cesta 39. oktobra (Rimska c.) št. 5, I. nadstr. levo. M. T.
20527-23
2 sobi
oddam. 1 z« 2 sebe, drugo za 1 osebo. Odda se tudi dijakom s prvim septembrom. Cena nizka. Verovšek, Hrenova ul. Ii2.
20575-33
Sobo Opremljeno sobo
čisto, zračDo, s posebnim vhodom oddam takoj 2 gospodoma z vso oskrbo ali brez. Ulica na grad 9.
3038S-33
Opremljeno sobo
takoj oddam v hiši Jegličeva cesta 5.
20742-23
Opremljeno sobo
čisto. separirano. od dam. Zrlnskega 5. priti, desno.	20723 23
Separirano sobo
s souporabo kopa'nice v novi vili blizu Finančne direkcije oddam. Lončar ska steza 8/b.
20719 23
Sobo
z dvema posteljama, od dam dvema gospodoma ali dijakoma Po mož nosti tudi hrano. Ceov ška c. 96.
20714-23
Sobo
lepo oddani en; nli dvema wn.-Imrsi.ma ali dijakinjama. Cesta iS). ok'obra 'Rimska c.) 2/11. vrata 18
30037-23
Sobico
f Zakonca
oddam gospodični takoj' Iščeta opremljeno sobo ali pozneje. Masarykova 58. za 1. september. — Po 30677-23 možnosti z uporabo kuhinje. — Ponudbe pod »Točno plačam« na ogl. odd. Jurtra.
20731-23a
prenočišče
po znižanih cenah oddam. Florijanska ul. 34.
30620-23
Sobo
veliko, lepo, prazno ali opremljeno oddam eni ali dvema osebam« v centru. Naslov v vseh posl. Jutra.
30636-33
Opremljeno sobo
kopalnica, poseben vhod, lepo, oddam tik univerze. Naslov v vseh posl. Jutra
..-talmi vtH.
2D607-2C5
Sobe išče
Beseda 1 £>in, iavek 3 Din za šifro ili lajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Prazno sobo
s kabinetom, po možnosti parket, iščem v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro >Oktobex«.
2051!2-33a
Čisto sobo
v bližini Tabor«, iščem za september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden«.
204i30-i3a
2 prazni sobi
v oentru Ljubljane, iščem. Souporaba telefona in kopalnice zaželjena. Ponudbe pod šifro »September« na ogl. odd. Jutra.
20816-23a
Dve prazni sobi
ali manjše stanovanje — iščem v mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sama«.	20852-23«
Prazno sobo
s strogo separiranim vhodom. iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Suho«.
305£S8 23a
Dama
išče v cent.ru mirno, o premljeno sobo s posebnim vhodom za september. Cena do 300 Din. Ponudbe s ceno na ogl-odd. Jutra pod »So id-na oseba«.
20680 23a
Šivilja
čez dan odsotna išče sobico. Ponudbe na ogl. od. delek Jutra.
20574-33a
Sobo
prazno, čisto in zračno v bližini sv. Jakoba iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam točno ?8« 20č«39-33a
Svetlo sobo
delno opremljeno z oto-mano brez postelje, se-pariran vhod v cenru. išče s-alen go6pod. Ponudbe pod »Lepa soba« na og!. odd. Jutra.
20725 23a
Prazno sobico
f.i-sto ftudi s štedilnikom) iščem v bližini Cojzove ceste, Novega trga ali Obrtne šole. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna«.
2rt837-23a
Vojaške informacije
za ureditev osebnih ladev daje najhitreje: Informacijski zavod, Ljubljana, Se-lenburgova ul. 7/1. Za informacijo priložiti Din iS v znamkah.
20665-31
Dražbe
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje -slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dražba
Dne 26. septembra ob 8. zjutraj bo na dražbi pri sodišču v Slov. Bistrici poceni prodano lepo posestvo v Poljčanah št. 61.
90544-38
Solnčno sobo
mogoče z oskrbo, iščem ev. poučujem matematiko, angleščino in francoščino. — Ponudbe na ogl. odd. Jura pod »S' 'idtn«.
3C730-33a
Informacije
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Grafolog, hirozof
N. Sadlticki v Maribora
hotel »Zamorc« — ostane še do 31. avgusta. Od 1—6. septembra Guštanj Prevalje - Zagreb.
20349-31
Intervencije
v vseh zadevah, pri vseh oblastvih in ministrstvih, izvršuje hitro in uspešno: Rospodarsko-pravna pisarna. Ljubljana. Selenburgo-va ulica 7/1.
20663 31
Davčne zadeve
pritožbe, prošnje za obročno odplačevanje, odpis itd.: Davčna poslovalnica Ljubljana. šelenbursova u!. 7/1.
20664-31
Dražba
V četrtek 3. septembra bo pri sreskem sodišču v Logatcu. soba št. 6, ob 9. javna dražba Nasličevega posestva v Dobračevem pri Zireh. obstoječega iz hiše z dvoriščem, hleva, kozolca. njive in travnika. Najnižji ponudek znaša Din 40.000.	20851-32
Prehrana
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Abonente
sprejmem na dobro uomačo hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
20700-14
Love«
iSSe Intel., rimpatttno nem-Sko govoreio partnerico. Dopise n« ogl. odd. Jutra »Rosa«.
20641-34
Izgubljeno
Beseda 1 Din, davek J Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Nojmanjii tnesek
17 Din.
Damski črn čevelj
eem izgubila od Cankarjevega nab. do Bohoričeve ulice. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi.
30884-38
Vuka beseda	i Din;
tavek 3 Din, sa	šifro ali
lajanj« naslova	5 Din.
najmanjS' tnesek	SO Din.
Državnega uradnika
srednjih let, dobro si-iulranega, poroči gospodična s precejšnjo doto Ponudbe na ogl. cdd. Ju ra pod šifro »Lepi dom«.
20464-25
Gospodična
boljia samostojna šivilja želi poznanstva c državnim uradnikom 30—45 letnim. Ločenci izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo resoo«.
20505-35
Ženitve in možitve
bol)61h slojev posredujemo o&jvrstneje. Imamo v evidenci mnogo odličnih partij obeh spolov. Informativne prospekte razpošiljamo pro U vpoelatvl 10 Din v poštnih znamkah — diskretno, »REZOR«. za-vod za posredovanje brakov. Zagreb. Poš'a 3.
20556-25
Gostilničar
želi poročiti dobro kuharico. v starosti 3*1—35 let, z nekaj gotovine. Le resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mled gostilničar«.	30423-26
UL_
Vsaka oeeeda	i Do; lavek 3 Din, »» Šifro alt
lajanje naslova	5 Din
najmanjši tnesek	20 Din
Gospodično
staro 18—25 let, lepe zunanjosti, samostojno, bolje situirano, išče tem potom zaradi osamljenosti mlad državni uradnik, ki službuje na izhodni točki Gorenjske, zaradi skupnih nedeljskih izleto-v Ne-ano-nimne dopise s polnim naslovom na ogl. odd. Jutra pod »Zajamčena diskrecija« 20396-34
36-letna vdova
po akademiku, brez otrok, s kompletnim stanovanjem in 80.000 Din gotovine v bližnjem inozemstvu stanujoča, želi poročiti gospoda s sigurno eksistenco, strogo značajnega, stanujočega v večjem jugosl mestu. — Cenj. dopise po možnosti v nemščini, s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nur ernstgemeint«.
30516-35
Za Šolarje
vse vrste obleke, pumparce, perilo itd. v največji izberi si nabavite
poceni pri
Preskerju,
Sv. Petra c. 14.
Zloiljiv čoln (Faltboot)
prečimo" Selo
Hindenburg
jagoda največja
na svetu
Patentna poljska postelja
v največji dovršenosti
Edini izdelovalci »MASA« izdelkov
Jugotekstil d. d. Osijek
tovarna čolnov, šotorov, vrtnega pohištva itd.
Ločenec
išče ločenko, pridno, z nekaj gotovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Novo življenje«.
Gospodična
z dežele, srednjih let, dobra in varčne s pohištvom in gotovino, želi znanja z orožnikom ali drugim drl. nameščencem v svrho ženitve. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Vesela jesen«.
30038-25
Dekle
s posestvom želi poročiti državnega uslužbenca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Žarrk 20831-25
20394-34 I ljubezni«.
TELEFON 25—57
Kdor pošlje
10 Din v znamkah
dobi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo »Patent«, katero Je Izdelano z vložkom za sHko ali fotografijo.
D. STUCIN,
tovarna ogledal, Maribor.
100 rastlin Din 30.—
Sedaj posajeni nasad donaša že na spomlad sadove. Navodila za sajenje, opis vrst in glavni poučni katalog pošljemo brezplačno.
Akad. dipl. višji vrtnar HUtSCHL LADISLAV I DRUGOVI,
Velika trtje- in sadje-reja.
Subotica, Trg Cirila in Metoda 7, tel. 66.
Najlepše vence, šopke
ln aranžmaje nudi po najnižjih cenah cvetličarna Tyrševa cesta 9 (Dunajska). — Vrtnarstvo Vrazov trg prt šentpe-teirskem mostu. — Ado'f Vat/ovac.
210-6
Za poletje hi vroče dneve
Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn
brez napak, pristno-barvni »Paket serija S« vsebina: 15—21 m p rima oksfordov, tou-ringov in ceflrjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S/o« isto tako 15 do 21 m za ženske pral-ne obleke, defrve (Dirndl), v najlepši* barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P< vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. — Vzorci brezplačno.
PIANINKA
Mizarji!
Okovje za stavbe in pohištvo, klej itd., !2-berete najceneje, tudi na hranilne knjižice pri
»JEKLO« Stari trg.
»K OSMO S«, pošiljalnica ostankov, .Maribor, Dvofakova cesta št. 1.
cnonnoaooraooccrDoaTJODooooaoaoa
Jn ser sr alte v „ {Jutru*t
ho Gomfrosov
naslednik
Gombos mora zaradi bolezni opustiti vse vladne posle Predsednik zbornice njegov naslednik?
Opremljeno sobo
s strogo sep<' iranim vhodom za eno ali dve osebi s hrano ali brez oddanr. Naslov v vseh posl. Jutra.
20622-33
Sobo
separirano z dvema posteljama oddam pri sv. Jožefu z oskrbo solidnim osebam. Istotam tudi kal>i"»-t. Naslov v vseh posl. Jutra.
20632-23
Sobo
lepo. sončno s posebnim vhodom oddam v sredini mesta. Naslov v vseh r>o>>l. Jutra.	20672-23
Opremljeno sobo
z umivalnico -olnčnn mirna lega, se|wrira" ■ Vl.-m. Costova ul. 16. Bežigrad.	30668-23
Opremljen^ sobo
lepo. v I.	nadstr. vile pri
cerkvi sv.	Jožefa oddam.
Naslov v	vseh posl Ju tra. 20386-33
Sobo in kabinet
l*po oprem! j i no. oboje s centalno kurjavo v centru, takoj oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20486-23
Opremljeno sobj
za dve os.-bi v cen ru mesa cdd^m. Nasov v vseh poslovalnit an Jutra.	20488-23
Prazno sobo
solnčno s seranrm1m vhodom, oddam. Novi trg, št. 5. Poizve s? pri hišniku.	•
2048T-23
Sobo
s posebnim vhodom, od dam. Vidovdanskn c 1 pritličje.
20485-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom od dam 1 ali 2 gospodoma — Krakovska 11. tudi za ve-lesejem	16000-23
Opremljeno sobo
solnčno posebni vhod parket ln el»k-rlka. od dam so'ldnl stranki — Naslov v vseh por-lovai-Judiou
20683-23
Sobo
s posebnim vhodom takoj od d t m. Gorupova nI. 12. Izve se pri hišniku.
i :t>V
Oprem'V/no sobo
takoj nddani stalni sebi. Zajer Poljanska c ""'T.
20.V77 23
Budimpešta, 29 avgusta d. Državni upravnik Horthy se bo s svojega potovanja po inozemstvu vrnil v Budimpešte jutri zvečer al; pa v ponedeljek. V torek bo sprejel ministrskega predsednika Gombosa, ki ga bo zaprosil za bolniški dopusi V tej avdijenci bo imenovan tudi Gombosov namestnik ter bodo bržkone padli tudi nekateri drugi važni sklepi.
Kakor se ni moglo drugače pričakovati, je novo obolenje ministrskega predsednika Gombosa zbudilo v političnih krogih razne kombinacije. Tako se je razširila vest, da je predsednik poslanske zbornice Aleksander Sztranyawsky določen za bodočega predsednika vlade. Krščansko-socialni listi protestirajo energično proti tej kombinaciji ter izjavljajo, da Sztranyawsky v sedarjih usod nih časih ni primeren človek, ki bi mogel srečno voditi državne posle. Razen tega je tudi preveč strankarsko usmerjen. Obstoja mnenje, da gre za sedaj samo za go-
vorico in da bo kmetijski minister Daranyi imenovan za namestnika ministrskega predsednika.
Mmogo bolj verjetna je druga govorica, po kateri naj bi bil imenovan nov voini minister. Kakor znano, je ministrski predsednik sam vodil to ministrstvo, dvojno obremenitev pa bi v bližnji bodočnosti le težko zmogel. Gombos je imel v poslednjih dneh ponovno daljše razgovore z maršalom Karlom Bartho, ki je sedaj šef vrhovne sekcije vojnega ministrstva, ter jc povsem mogoče, da bo kot zastopnik ministrskega predsednika imenovan za vojnega ministra.
Kam bo odšel Gombos na dopust, ni še nič gotovega. Nekateri trdijo, da bo odpotoval v neki sanatorij v nemšikem kopališču Wildungen. Kako uradno obvestilo o tem ni bilo izdano, vsekakor pa zahteva Gombošova bolezen, da popolnoma opusti vse vladne posle in da se posveti izključno svojemu zdravljenju.
lr-pn orldim T a I vf- isebi z vso os!--h. tirani, v fH'm in mi-nem It*-a>ti Va »lov v v s f' h nosi lT!t-a.
2 •:.7n--:,
eobe
■lli -nms'.-i. -Tiii..van;e 'd-■lam v rili okra' -v* Tr»-•?ef Xn«Tnv v «eh ><»•:}
Jutra.	2»>'7'i .3
Prazno
- poseb vhodom v vil' na Mir;u '>ddam holjj: lidni >s- bi Naslov v vseh po»l Jutra	3nSi«-23
Opremljeno sobo
l,-po.	in *nnžn^ od
dam gospodu ali gospodični po nizki reni Rolničur Rožna dolina c IV 5t 28.
20640-23
Sobica
so.lnčna. lepo opremljena pri mitnici v Šiški, se odda dijakinji ali uradnici za Din 150. Naslov r vseh ooslo valnčcab Jutra.
Mussolinijev obisk pri Hitlerja
London, 29. avgusta, g. Ob:6njno dobro informirani berlinski poiočevalec *Da-ily Telegrapha« do/jnva iz zanesljivega vira, da bodo morda povabili Mussolinija. naj pride v Monakovo. kjpT bi se s^tal s Hitlerjem. Sestanek bi se uradno označil kot vrnitev obiska Hitlerji pred dvema letoma v Benetkah.
Fagapnp v
London. 29 avgusta Ve-'fi o konCnem sporazumu v Palestini so se p"' aza'e kot prezgodnje. Arabski odbor n spr jel posredovalnih predlogov iraškega zuna nj ga ministra Nur ja paše Preti temu predlcgn se zia t upirajo vrhova' mufti ;n njegovi pristaši ki hečejo do.s č: od v ada ' JeruzslTmu nadaljnje koncesije. Zadnje dni j: prišlo v Pale tini do ncv;h arabskih izgredov Dane v s? j5 se^ a'o vodstvo arabskega pokr'ta, da sklepa o predlog h za sporazum.
Letalska teksta iz Pariza v New Ifork
Pariz, 29 ovgustsč A A »lntransigeant« trii' d i ip '-•kl-ni' let^l^k in in5« ter Cot pri-red t. priho!n'e let i des ti tn;c Lind ber'Jhi)vee-t polcia čez AMantik vel ko letalska tekm i no p oai Pariz —Newyork
Po sodbi strokovnjakov 'r.c bo treba pri letn'sk-1 tekmi Pariz—Ne\v-York 1 19^7 naj-Soii'im tekmovalcem dosti več za prelet Oceana kakor pol tistega časa. ki pa je 1. !927 potreboval Lindbergh.
Iz Prage v Moskvo
Praga, z9 avgusta, d Davi sta startali dve češkoslovaški mali letali tipa »Praha Air-Baby« za po|et v Mc-skvo. Obe I tali naj bi preleteli 1.700 km dolgo pot v 13 urah brez vmesnega prstanka ter dosegli rekord v kategoriji ma'ih letal. Rekord v poletu malih le'a' brez vmesnega prj Stanka znaša 1.011 km t'r ga je dosege] češko lovašk, kapetan Fuchsa, ki se udeležuje tudi sedanjega poleta.
Velike poplave v Koreji
Tokio, 29. avgusta, d. Kakor objavljajo uradmo, je pri zadnjih poplavah v srednji in severni Koreji od 12. do 16. avgusta izgubilo življenje 406 ljudi, dočim jih 156 pogrešajo. Mislijo, da so tudi ti postali žrtev katastrofe.
Prvi pedagoški tečaj je uspel v splošno
zadovoljstvo
Vtisi mladega slovenskega tečajnika <
Ljubljana, 29. avgusta
Pedagoško društvo je v zboru naših znan-6tveno-6trokovnih društev najmlajše, a je vendar že v prvih mesecih obstanka pokazalo pod veščim, smotrnim vodstvom svojega predsednika univ. prof. dr. Karla Oz-vaida izredno živahno delavnost. Prejšnji te. den je društvo priredilo v Ljubljani prvi pedagoški tečaj, ki je vzbudil med našim uči-teljstvoni presenetljivo mnogo zanimanjaJ da se ga je udeležilo nič'manj kakor 227 osnovnošolskih vzgojiteljev vz vseh krajev dravske banovine. Častno število 6o ined udeleženci dosegli posebej še učitelji in učiteljice iz mlajših ganeracij, a poleg prigla-šencev so predavanjem s pozornostjo prisostvovali tudi mnogi učitelji iz Ljubljane in okolice, ne da bi 6e bili vpisali v tečaj. V celoti je prireditev, za katero gre zasluga zgolj znanstveni vnemi naših vzgojiteljev, a v prvi vrsti vodstvu Pedagoškega društva _ v oči ie padala odsotnost naših oficielnih instanc_ dosegla uvaževanja vreden uspeh.
Tečaj je otvoril univ. prof dr. Ozvald z globoko zasnovanim predavanjem o pomenu svetovnega nazora in o prvinah tistega duševnega območja, ki mu rsčemo morala, na koncu pa je nanizal še nekaj aktualnih misli o problemu bogovernosti. Zlasti njegova razmotrivanja o relativiteti morale so zaslu. žiila živahno pozornost. Dr. B rumen, prvi doktor pedagogike, ki je izšel iz vrst naših mladih učiteljev, je govoril o problematiki učitelja, vzgojitelja in človeka, učitelj Lojze Hraščak pa je opozoril na vzročno povezanost pedagoških idej z gospodarskimi in socialnimi temelji družbe. Učitelj Mencej iz Šoštanja je pred poslušalci razgrnil probleme individualne ir. socialne pedagogika in
se je odločno zavzemal za slednjo kot današnjemu času najbolj primerno. Prof. Ettin Boje je predaval o pomenu strukturne psihologije za pedagogiko, prof. Čopič pa je v prav nazornih izvajanjih in ob zanimivem statističnem gradivu obravnaval pomen življenjskega miljeja za razvoj šolskega otroka. Joža Pahor je predaval o organizaciji in ide_ ologiji fašistične vzgoje itn nanizal nekaj značilnih praktičnih primerov, kakšne posledice rodi fašistična šolska politika- Vseučiliški do. cent dr. Gogala je predaval o značaju in strukturi človeka, Angela Vodetova pa je razpravljala o težko vzgojljivih otrocih. Prof. Vodnikova je poročala o delu kot vzgojnem in metodičnem principu, prof. dr. Šolar pa o vzgojnem pomenu slovenskega jeziikovnega pouka. O načelih moderne metodike je predavala prof. Cernejeva, ki je obsežno gradivo obdelala z vso vestnostjo in natančnostjo. Na koncu tocaia sta univ prof. dr. Ozvald in prof. Čopič referirala še o šolstvu v Nemčiji in Češkoslovaški.
Ko so 6e tečajniki po enem tadnu intenzivnega dela razhajali, je vodja univ prof- Ozvald pač po pravici pripomnil, da 90 učitelji pokazali občudovanja vredno »duševno lakoto« ter so z največjo pozornostjo sledili izvajanjem predavateljev im sodelovali v razpravi. Njemu, kot voditelju tačaja in njegovima sodelavcema prof. dr. Gogali m prof. Čopiču gre iskrena zahvaia, da je moglo Pedagoško društvo v tako kratkem časa pripraviti in tako uspešno izvesti tako pomembno in idejno globoko prireditev. Prihodnje leto bo v Mariboru podoben padaga. ški tečaj, ki ga pripravlja tamošnja pedagoška centrala.
Iz sodne dvorane
Razbojništvo sredi mesta
Ljubljana 28. avgusta.
Pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. Ivan Brelih. so se danes dopoldne še enkrat zbrale vse priče večernega de>godka, ki se je odigral pred dobrim mesecun v Zalazn kov.i veži na Starem trgu. V zgodnji večerni uri. ko je še vse polno meščanov na ulicah, se je vračal iz nekega vinotoča v Prešernov.) ulici Peter Židan že nekoliko »židane« volje proti svojemu d<-tnu na Starem trgu. ko se mu je med potjo pridružil delavec Anton Kaste. lic s Ceste dveh cesarjev Med potjo nista mnogo govorila, toda še preden st« prišla do Zidanove veže. je tu čutil, da mu Ka-stelic nekako sumljivo otipava žepe. Ko pa sta se znašla pred hišo. ga je Kastelic pahnil s ceste v vežo in ko se je komnj dobro pobral na noge ga je z eno roko tiščal za vrat k tlom, z drugo pa mu preobrnil žepe. iz katerih je izvlekel okrog 100 Din in nekaj drobnariie. Potem jo je Kastelic naglo ubral s plenom iz mesita V naglici pa si ni vzel časa. da bi s tal pobral tudi svoj klobuk in vrečo. ki sta po njegovem begu ostali v veži Tako so se spominjali dogodka nanadeni Z;don in tud: dve priči Pavel Pckorn m A'b:na Simončičeva, ki sta od strani opazova/li Kastelčevo prizadevanje.
Zlasti izpoved teh dveh neprizadetih orič ie toliko zalegla, da sodišče ni moglo dati vere Kastelčevrmu zagovoru, da ie Zidana sprenVia! le iz prijaznosti in mu bil v oporo. ko se ie pijan vračal domov in <is je hotel celo stražnika, da bi ga ta 9pravil v nosteljo Ko pa ga ni našel io je brez klobuka in brez vreče mahni] domov. Tako so napačno razumeli njegov odhod kot pobeg' Sodišče je v tem primeru strogo sodilo Sooznalo je Kastelčevo krivdo za raz- | bojniški napad in ga obsodilo upoštevaje J vse možne oln jš'lno okoln^sti na 1 leto ro. bije in povračilo škode napadenemu Zida nu.
Iz Julijske Krajine
Smrtna nesreča slovenskega duhovnika
Pred dnevi se je komenski kaplan g. Franca Pahor, doma iz Novelega pri Temenici, smrtno ponesrečil. S kolesom se je od pravil v Vojščico, kjer je maševal. Nato se je nameraval takoj spet vrniti v Kouien. Med potjo pa se mu je kolo nenadoma pokvarilo, tako da ie padel in si zlomil tilnik.
V soboto je poškodbi po dolgi agoniji podlegel. Umrl je v starosti 49 let. v ponedeljek so ga ]X>kopali- Pogreba se ie udeležila velika množica ljudstva iz Komna in vseh bližnjih in dalji h vasi.
Ponesrečen beg
Blizu Latisane ob Tilmentu se je pripetil pretekli ponedeljek zjutraj okrog 3. ure majhen .ncident, ki je vzbudil vel;ko pozornost po vsej Furlaniji. Kakor poroča sGaz-zettino«, je neki kaznjenec čigar imena list ne navaja in ki je bil obsojen na 30 let ro-l e, na nekem ovinku železniške proge nenadoma skočil iz viaka, s katerim so ga v spremstvu dveh karabinjerjev poslali iz tržaških zaporov v Portoferraio. kjer ja ve lika kaznilnica. Na rokah je imel sicer za-pestno okovje, tako da je morai pasti poleg tirov prav nerodno na tla, vendar se mu ni nič hudega pripetilo. Zjutraj «i je celo od stranil okove z rok in se pripravil na beg, ki mu pa ni uspel. Karabinjerja sta seveda vlak takoj ustavila in že je bila alarmirana tudi vsa Furlanija.
Kaznjenca so ves dopoldne zasledovali karabinjerji. miličniki in policijski agentje. Okrog poldneva so ga dejansko spet prijeli m z naslednjim vlakom pod strogim nadzorstvom odvedli dalie v Italijo. Glede na to, da je bil kaznjenec v tržaških zaporih, bi bilo zanimivo ugotoviti Jedo je in od kod*
Drobne novice
Iz Grahovega je pred dnevi zbežal preko meje 26-letni France Torkar. Karabinjerji so šele naknadno izvedeli za njegov beg in so fanta prijavili goriškemu sodišču.
Tudi konoplja rekvirirana. V smislu zakonskega dekreta bodo morali kmetovalci poleg žita in volne oddati državi tudi vso letos pridelano konopljo. Oblasti eo že izdale potrebne ukrepe za njeno rekvizicijo.
Novi občinski svet r Idrji. Zadnjič amo poročali o imenovanju novega občinskega sveta v Mirnu prj Gorici. V ponedeljek je goriški prefekt imenoval tudi novi občinski svet v Idrji. Kakor znano so funkcije občinskega sveta tudi kot posvetovalnega organa zelo omejene in se podestatu na njegove nasvete sploh ni treba ozirati, razen če mu gredo v račun. Za člane idrijskega občinskega sveta so bili imenovani Andrej Ber nik. Anton Kos. Peter Vonoina, Alojzij Novak, Josip Grilc, Andrej Jurjavčič, Ivan Bratuž, Anton Rejc, Ivan Novak in Italijan Gino Angeletti.
Vračajo se z meje. Divizijski manevri v obmejnem ozemlju, ki so trajali skoraj dva meseca, so se kakor poročajo tržaški tisti, te dni zaključili. V sredo in petek so ee vr niii posamezni polki spet v svoje garnizije. V Trstu, Gori-ci, kakor tudi drugod eo fašisti priredili vojaštvu slovesne sprejeme. Tako so se vrnili v Gorico 6. artiljerijski, 3. planinski artiljerijski. 23. pehotni in del 17. pehotnega polka ter bataljon 9. planinskega polka, v Trst pa 5. bataljon tankov 10. in 23. artiljerijski ter 151. in 122 pe-špolk.
Ras Gukša v Trstu. V srado se je mudil v Trstu ras Gukša, ki je, kakor znano v Abesiniji prvi izdal svojega cesarja in prestopil na italijansko stran. R-asa Gukšo pa so zadnje Čase ponovno osumili izdajstva. Zaradi tega je mora! zapustiti svojo domo vino in potuje sedaj v spremstvu funkcionarjev kolonijalnega minisrtrertva po Italiji. Iz Treta je odpotoval v Benetke.
iNSERIRAJTE K »JUTRU"!
ZANE GRET:
59
BETTY ZANE
Zgodovinski roman iz ameriške revolucijo
»Moj nož mi dajtte!« je hripavo zavpil. Nož je bil padel pred podpolkovnika McCollocha, in ta je
bil stopil nanj.
»To stvar moramo takoj opraviti,« je ukazal polkovnik Zane. »Clarke, izrekli ste težko trditev. Ah morete dokazati svoje besede?«
»Mislim, da,« je rekel Clarke. Stai je vzravnan, njegov obraz je bil bled, in oči so se mu bliskale kakor višnjevo jeklo. »2e v Fortu Pittu sem poznal tega človeka. Lažnivec je bil in pijanec, in videti je, da se od tistih dob ni izpremenil. Pred vsem je pa moja priča \Vetzel; Wetzel bo potrdil moje mnenje: Miller je vedel, da prežijo na otoku Indijanci.«
»Obrekovanje, polkovnik Zane, obrekovanje,« je hripavo rekel Miller. »Skuša vas nahujskati zoper mene. Sovraži me, ker je vaša sestra —«
»Pes!« je zakričal Clarke. Polkovnik Zane je odbil roko besnega mladega človeka.
»Podpolkovnik Boggs,« je z mirnim glasom ukazal, »odvedite Clarka v kladaro. Zadržite ga tam, pa da ga morate zakleniti... In zdaj mu poslušaje, Miller: brez točnih dokazov vas ne morem obsoditi. Če bi vedel, da so ina otoku Indijanci in da vam
je b3o -b znano, ne M žfvefi mii minute več. A kadar je pravda dvomna, je sodba obtožencu, v korist: štiri in dvajset ur časa vam dam, da zapustite trdnjavo.«
Vaščani so se razkropili in odšli na svoje domove. Vsi so se nagibali na Clarkovo stran. Miller se'jim je bil zameril. Njegovo pijanstvo in prevzetno, drzno vedenje jie bilo počasi izpodkopalo prijateljstva, ki jih je bil sklenil prve čase svojega bivanja v Fortu Henryju, med tem ko so Clarku njegova dobrodušnost, ustrežljivost, dobrota do otrok in pogumno vedemje pri raznih prilikah vse bolj in bolj pridobivale spoštovanje naselnikov.
»Jonatan, podoba je, kakor da bi se skrival za to rečjo Girty,« je rekel polkovnik Zane, ko je z bratoma, Betko in Majiro stopil v hišo. »Rad bi vedel resnico, bogme da. Vrag naj vzame to grdcbijoi Zdaj nam je vse ve;selje pokvarjeno. Treba je, da se pomenimo z Levvisom. Za Clarka gre. Skrbi me, da ne bi imel prepir med njim in Millerjem hudih posledic. Da, bojim se, da mu še ne vidimo konca.« Napol smehljaje se je obrni lk Betki. »Vidiš, otrok, kaj so tvoje —«. Ko je pa videl njen bledi ;n nesrečni obraz, pe obmolknil.	_
»Nikar, Betts. Saj nisi bila ti kriva,« je rekel Izak in nežno položil drhteči deklici roko okoli ramen. »Tudi jaz mislim, da je imel Clarke s svojimi ob-dolžitvami zoper Millerja prav; menda so te hoteli ugrabiti. In kar tiče Alfreda, se ti pač ni treba bati zanj. Ta zna skrbeti zase. Vsi smo videli!«
Kako uro po tem je-Clarke po večerji sedel pri
okrni In kadil pipa Jeza se mu Je bila nekoliko
ohladila, a njegovo premišljevanje v tem trenutku ni bilo Bog si ga vedi kako prijetno. Kesal se je, ker se je bil ponižal in se spoprijel s človekom, ki ni bil dosti boljši od razbojnika. Vendar ga je navdajala misel na krepki udarec, ki ga je bil Drisoiil Millerju, z globokim zadovoljstvom. Bolje ba bi o sicer, če bi bila pri tisti priči z orožjem poravnala prepir; predobro je poznal obupani značaj tega človeka ter vedel, da je bil ubil že več ko enega belca in da poslei ne bo več govora o poštenem boju. Nu, si je dejal, kaj za to? Ne bo si belil glave. Vse eno mu te bilo, kako se stvar odloči. Saii nj imel doma, nitd si ga ni mogel ustvariti brez nje, ki jo je Tiub.l. Bil je vojak sreče, odvisen od milostne ali nemilostne usode; tej se je hotal dati ne-siti in pozdraviti vse., kar mu nakloni dan. Rahli koraki po stopnicah so ga zmotili v njegovem premišljevanju. Potrkalo je. »Noter.«	.	,
Vrata so se odprla, in Wetzel Je stopil v soba »Prišel sem, ker bi rad izpregovoril z vami nekaj besed.« je rekel lovec, sedel na stol ob oknu in si položil puško čez kolena.
»Kar dajte, \Vetzel, z veseljem vas bom poslu-šal.«
»Naiprej vam povem, da Je bil udarec, ld ste ga
prisolili Millerju, zasluženo darilo. Ce nista z Girty: jem zasnovala te ukane, da bi ugrabila Betko, naj me zlodej vzame. A dokazali mu za zdaj ne moremo ničesar; dobiti moramo popolno gotovost, zakaj
osetao mnenje ml Se ne dafe pravtee. da U pognal
belcu svinčenko v glavo. Toda govoriva o namenu mojega obiska: sem vas prišel posvarit Varujte se najbrezobzirnejšega iin najhudobne.šega človeka oi> reka.«
»To dobro vem,« Je odvrnil Alfred. »Se iz rorta Pitta poznam njegova junaštva.«
»Ne hodite iz sobe, dokter ne izgine-«
»To bri bilo strahopetno.«
»Ne. Miller bd se skril za drevo a« za kako kočo in vas ustrelil iz zasede.«
»Nu, Wetzel, zelo sem vam hvaležen za prijazni svet; med štirimi stenama pa vkljub temu ne mislim ostati,« je rekel Alfred, čudeč se lovčevemu resnemu nastopu.
»Saj ste zalftibJjeni v Betko, aH ne?«
Vprašanje je bik) izrečeno z Wetzelovo običajno odkritostjo, in Alfred je nekoliko osupnil. Zameriti mu ni mogel, a mučno mu je bilo. ker ni vedel, kaj nau odgovori. Lovec je nadaljeval:
»Vašega odgovora ne potrebujem, ker dobro vem. In vem tudi, da vas ima Betty rada; zato pa želim, da bi se varovali Mallerja.«
Lovec se je nagnil naprej in položil Alfredu roko na ramo. Z bledega obličja mu je sijala tista lepa svetloba, ki ozarja velike duše, kadar odkrivao skrivnost svojega življenja ali kadar žrtvujejo tisto, kar jim je dražje. Širok« prsi so se mu dvigale, globoki glas mu je drhtel.
TE H M B H TIH 1IBJU
Ker so bile telefonske žice prerezane, se je odločil Tomy s streli poklicati policijo, da aretira Ambroža. Vojvoda in Sti-skač sta se posvetovala pred vrati.
rnnnonnuuuu
B	B	53
rt	>3	S
13	»	S
1	•§
T	ft	®
s i«
es
S
ež
u
05
O
>
£1 S
o H
o -m x
bi Ck
£ I
£C
03
®
a —'
ws
cj 3
js —"
0	> S eS
1	i 2
•s &
3 JS
jtf iltf
68.
— * ■ —■
»Vaša prijatelja sta vas pustila na cedilu, Ambrož. Takoj jima bom
zagodel.«
o trta tt v slišeah*
Copjrright »Pantheon« & »Jutro«.
Tomy je pomeril in s prvim strelom zadel zadnjo gumo kolesa vojvodovega avta.
O 193.>. Kinu Fcittires Sjrndicate. Inc.. Creat Britain richt« re*erre<i.
Priljubljen čevelj za dijake
26—30 Din 75.— 31—35 » 95.—• 36—39 J> 125.—
Za slabo vreme, usnjeni podplati.
18—22 Din 50.— 23—28 » 60.— 29—30 >. 75.—
Veselje otrok in staršev! 28—30 Din 85,— 31—35 » 110.— 36—39 > 135.—
Izbomo rjavo gornje usnje, dvojni podplati, usnjena podloga. 28—30 Din 120.— 31—35 » 145,— 36—39 * 165.—
Okusno in trpežno, črno In rj sv t
18—22 Din 38.— 23—25 » 45,— 26—30 » 50.— Iz laka Din 50.— do 75.—
ro.
Športni čevelj za dečke in deklice. 26—28 Din 65.— 29—30 » 85.— 31—35 » 95.— 36—39 » 125.—
Lahek in elastičen telovadni čevelj.
26—30 Din 28.— 31—35 » 32,— 36—41 » 38.— 42—>. 42.—
				
v.. : . .;- ■ - ^ .Ur S,-		i.-'//., V . T """- 5 " . v-. • ,		' 1-
Udobno in elegantno.
31—35 Din 115.— 36—40 » 135.—
EgHHHHHHHHHHHHB
Glavno zastopstvo vodilne nemške radiotvornice,
ki je tudi pri slovenskih strankah dobro vpeljana in uživa najboljši sloves, išče spretne
krajevne zastopnike in akviziterje,
ki lahko dokažejo v tej stroki velike uspehe pri prodaji in ki imajo po možnosti tudi 2;a prodajo potrebno tehnično znanje.
Ponudbe s curriculum vitae pod »Serios 10/A-20« na ogl. odd. »Jutra«.
lataaoaHHEiHSEHHH
Specijalna mehanična delavnica za popravila avtomobilov, motornih koles in vsa v to stroko spadajoča dela
Ljubljana, Gosposvetska c. 13 Tel.25-35
Specijalni oddelek za popravila Diesel-motorjev.
OROŽARNA PASTUOVIČ
ZAGREB, Jurišičeva ulica 1
Vodilna trgovina z orožjem, municijo in lovsko-sportnimi potrebščinami.
PREKO 80 VRST PUŠK.
Za novi cenik štev. 3/a z znižanimi cenami in cenik štev. 3 pošljite Din 3.— v poštnih znamkah.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I
ŠPEDICIJA
TURK
LJUBLJANA
PREVZEMA
OCAESNJENJE	PREVAŽANJE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon Intemrban 24-59. Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice)
vsakovrstnega blaga bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi 3
tremi najmodernejšimi avtomobili. Telefon interurban 21-57. Masarykova c. 9 nasproti tov. kolodvora) <i iztfi KM »vi rc<s', KCs"!^ i?-N'	i^i t-M rc^r, i
A trie ffitsa^
dz&e s o o r/ne o£/eAce dir*.
] J/ornar sA<z 06/eAce » 9C~450«
ZtnsAe sulice " j9C~26C\ <3/301*/r*<z če/zice 99 f C ^ 20'*
OLZcAae oc/ 89 ~ 159'+
ZtmsJie p/asa* " "
S^tzjber/tzs-e
par ar? /i rez no n.<zjdtc m o 0/// v e
c/ec>£<z in c/v^/zce
2: cz
-V.:" ;
jaihmhsia r l o/i i* 11 a i>.i>* siisai;

Dnevna brza paro b rodna zveza tz Sušaka v Dalmacijo in obratno z odhodom lz Sušaka ob 16 tiri. Dnevne redne parobrodne zveze t weh smereh tn vse kopališke in letoviške kraje jugoslovenske obale. Prijetna turistična potovanja v Dalmacijo, nadalje ▼ Dalmacijo ln Grško /ključno vožnjo, hrano in posteljo po zmernih cenah. Dvakrat tedensko brze proge lz Benetk v Dalmacijo ln obratno. Redna parobrodna zveza za potniški in tovorni promet lz Sušaka Trsta ln Benetk v Dalmacijo, Albanijo ln Grško. Prvovrstni parniki —» dobra kuhinja ln postrežba.
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE!
Pojasnila daje direkcija na Sušaku, njene agencije, vsi uradi Potnika
in družbe !»f>n«-T,?tc-rw»l:
VIN 06 RAN
K A l I 1 E V META-BISUIFIT
Vino so včasih žvepljali z za' ilganjem žvepla, V modernem vinarstvu pa vino ščitimo z odličnim sredstvom »Vlnobran« (kalljav meta-blsulflt). Vzorce In navodila pošilja brezplačno kemična tovarna »Zorka« d. d. v Suboticl. Naprodaj Je v lekarnah in trgovinah s kolonijainlm blagom. • Cena zavitku z 10 tabletami (dovolj z a 5 do 20 h I vi na) je. Din 5'—
iJ€dor o^lasute ta napreduje f
Depresija
Znanstveno je ugotovljeno, da regulira »KALEFLUID« delovanje vseh žlez, krepi ves organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet močan, aktiven v življenju in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. — Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič.
»KALEFLUID« se prodaja v lekarnah in drogerijah.	Ros. s. br. i(*537/38
VIŠEK UŽITKA
FftT. PEMD.
nudi samobrivcem novi, nedosegljivi, dvojnopoševni brivni aparat
„FASAN"
s poševnimi grabljicami. Uporabljiv za vsako britvico. Brije gladko in polzi brezčutno po koži v vaše največje zadovoljstvo. Neločljive s »Fasan« aparatom so »Fasan« rje proste britvice. Poskusite oboje ln ne ločite se več od njih!
Glavno zastopstvo za Slovenijo
F. Toifiaschltz, Maribor
Slovenska ulica 5. Zahtevajte ga po vseh specijalnih trgovinah ali pa pri zastopniku
A. HOČEVARJU, Ljubljana,
Beethovnova ul. 14/1.
Golša, nabrekel vrat
je obolenje ščitne žleze, ki se mora pravočasno zdraviti, ker se sicer delovanje tega važnega organa v svoji funkciji kot zaščita proti strupom vse preveč preprečuje, zaradi česar lahko nastopijo neprijetni, a če sto tudi nevarni pojavi.
Zdravniška znanost je dognala da so soli, ki vsebujejo jod, pri raznih oblikah golše izredno učinkovite. številni bolniki so ugotovili z uporabo našega zelo preprostega
domačega zdravljenja s pitjem
nagel, povoljni, povsem neškodljiv vpliv na bolezen.
Vsakdo, ki je bolan na golši, ima nabrekel vrat, otečene žleze, naj zahteva našo knjižico, ki jo vsakomur
POPOLNOMA BREZPLAČNO pošljemo. Zadostuje dopisnica. Poštno zbiralno mesto:
Ernst Pasternack, Berlin S. O.,
Michaelkirchplatz 13. Abt. P-115
pprznana
~ 0S0 od« 1
_______________
M NAJPOPOLNEJŠA mesnega
KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ NAJVEČJA DOMAČA RA2POŠHJALNA TVRDKA1
F. SCHNEIDER
IZDELOVANJE GLASBIL tU GLASBENIH PRIT6KLIM
ZAGREB, Hikolic^a uL10/c
Havajske kitar*,'
kromatiČne harmonike, trub€(
N,
la daljnem potovanju bo odplul M. S. »Milvvau-kee«, veliki beli Hamburg-Amerika Linie parobrod za uživanje in odpočitek, iz Djenove na Rivijero, v Španijo, Severno Afriko, Gibraltar, Kanarske otoke, Madeiro in Portugalsko in bo na koncu svoje potnike ponovno izkrcal v Hamburgu.
Zahtevajte prospekte!
Prijetno se potuje s parniki Hamburg - Amerika Linie.
Veliko Hapag potovanje po vzhodu
iz Benetk skozi Kotorski zaliv do Aten, Kios, Carigrad, Haifa — Ti beri as, Nazaret, Jeruzalem, Damask — Beirut, Port Said — Kairo. Piramide, Memphis, Luksor itd., Katanija — Taormina — Mesena, Djenova. — Odhod iz Benetk 17. septembra, prihod _ v Djenovo 10. oktobra.____
Najnižja cena RM 450.—
HAMBURG-AMERIKA LINIE
Beograd, Knežev Spomenik 5, Nemški prometni biro. Podzastopstvo: Ljubljana, V. Pintar, Tyrševa 1.
ansHBsn
HHHHHHE
NIZKE CENE
dvokoles, otroških-igrač-nih-invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, šivalnih strojev. Cenik franko
»TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta št 4 Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta štev. 26
navzgor
Violine,...-cd Din 71 TT
Kitare___• -148.-
Mandoline..- • 98.-Hapmonike-- ?5.-
ZAHTEVAJTE BBM£t
saksofoni'in td, najceneje.
tir C-ENIK
		
	ZAHVALA	
	Ob prebridki izgubi naše nadvse ljubljene mame, sestre, tete, svakinje in tašče, gospe	
	FRANJE VENCAJZ,	
	roj. TEKAVČIČ,	
	vdove po davčnem nadupraviteju v p.,	
	se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so nam na katerikoli način lajšali našo bol in počastili predrago pokojnico na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo g. dr. škulju za požrtvovalni trud za časa bolezni, zahvaljujemo se častiti duhovščini, sokolskemu društvu in gasilski četi za častno spremstvo ob pogrebu, g. pevcem za prelepo petje in vsem darovalcem prekrasnega cvetja.	
	MOKRONOG — LJUBLJANA.	
	Globoko žalujoče rodbine ČOŠ — STREL — TEKAVCIC.	
		
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja ea konzorcij »Jutra« Adall RJhnflmr, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Franc Jezerfiek. — Za tnseratat dal Je odgovoren Alojz Novak. — Val « Ljubljani,