219. številka
Ljubljana, v torek 25. septembra
XVI. leto, 1883.
lshaja vsak dan »veter, izimfti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ogerake dežele za vse leto 16 gld., za pol letajjs kM„ za četrt leta 4 gld., na jsden mesec 1 #ld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr.. z«, je-.len nmaic 1 gld. 10 kr. Za pobijanje na doru ra&UIM «e po
10 kr. za mesec, po 80 kr. za fietn leta. -   Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina srnafta Za oznanila plačnje se od čet.iristopue peiit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat ti:,ka, po 6 kr.  će sc dvakrat, ia pi- A kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. •-   Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo m upravnifitvo je v Ljnhljatri v Prana Kolinama hifii .Gledališka stolba*. D pravni etvn naj se l^apovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. WU nOnnoiinfn\tnrco itVari
Načrt zakona,
s katerim se paragrafi 4., 8., 13., 15., Ki., 22, 26., 27., 29, 30., 31., 33, 34., 47, 48., 49., 50, 51. in 52, volilnega reda za deželni zbor vojvodine Kranjske prenarejajo tako:
Člen I. Paragrafi 4, 8., 13, 15, 16, 22, 2G, 27, 29., 30, 31., 33, 34, 47, 48, 49, 50., 51. in 52. deželno-zborskega volilnega reda s 26. febru-varija 1861. so v svoji zdanji besedi preklicani in v bodoče naj se glase tako:
§ 4. Vsak v volilski razred mest in. trgov uvrščeni kraj je ob jednem volilni kraj. V mestnih volilnih okrajih, ki so sestavljeni iz več krajev, je glavni volilni kraj tisti kraj, ki je v §. 3. prvi imenovan.
§ 8. V vsakem za volitev poslancev iz kmetskih občin sestavljenem volilnem okraji je volilni kraj tisti kraj, ki je prvi imenovan.
§ 13. Poslance v §. 3. naštetih mest in trgov volijo direktno vsi tisti občani, kateri imajo po posebnem občinskem statutu s 17. februvarija 1866. pravico voliti občinski odbor mest in trgov, sestav-ljajočih jeden volilni okraj, in kateri neso po §. 18. deželno-zborskega volilnega reda izključeni od volilno pravice, ako ti občani vrhu tega plačujejo vsaj po pet goldinarjev cesarskega direktnega davka na leto. Tem je prištevati tudi častne meščane, ali častne občane, kateri imajo po §. 1. točki 2. deželnega občinskega volilnega reda volilno pravico brez ozira na to, plačujejo li davek, ali ne.
§ 15. Volilne može vsake občine volijo tisti občani, ki imajo po občinskem zakonu s 17. februvarija 1866. pravico voliti občinski odbor in ki po §. 18. neso izključeni od volilne pravice, ako ti občani vrhu tega plačujejo vsaj po pet goldinarjev cesarskega direktnega davka na leto. Tem je prište-Vliti tudi častne meščane, ali častne občane, kateri imajo po §. 1. točki 2. deželnega občinskega volilnega^ reda volilno pravico brez ozira na to, plačujejo li davek, ali ne.
§ IG. Vsak volilec sme svojo volilno pravico samo v jednem volilnem okraji in praviloma samo osobno zvrševati.
Izimno smejo volilci iz volilskega razreda velikega posestva svojo volilno pravico zvrševati po svojih pooblaščencih.
V volilskem razredu mest in trgov in kmetskih občin zvršujejo volilno pravico samosvoje osobe po svojih zastopnikih, v zakonski družbi živeča žena po svojem moži, druge samosvoje ženske osobe po svojih pooblaščencih.
Pooblaščenec mora v dotičnem volilskem razredu imeti volilno pravico ter sme samo jednega volilca namestovati.
Kdor ima pravico voliti v volilskem razredu velikega posestva, ne sme voliti v nobenem volilnem okraji druzih dveh volilskih razredov, in kdor ima pravico voliti v volilnem okraji tistih mest in trgov, ki so našteti v §. 3., ne sme voliti v nobeni kmetski občini.
Kadar je tisti, ki ima volilno pravico v volilskem razredu mest in trgov in kmetskih občin, občan
več občin, tedaj zvršuje volilno pravico samo v občini, kjer redno stanuje.
§ 22. Volilce vseh volilskih razredov je vpisati v posebne spiske (volilske imenike).
Vse volilce, kateri po določilih tega volilnega reda sestavljajo poseben volilsk razred, vpisati je z naslednjimi izimki v jeden volilski imenik. V volilskem razredu mest in trgov je volilce vsakega po §. 3. v ta volilski razred uvrščenega kraja vpisati v poseben volilsk imenik.
V kmetskih občinah je sestaviti volilske imenike za volitev volilnih mož in poslancev. V prvi imenik je vpisati vse osobe, ki imajo pravico voliti volilne može, v drugi imenik pa izvoljene volilne može. Volilske imenike, v katere se vpisujejo volilni možje kmetskih občin, sestavljati je po sodiških okrajih.
Ako v jednem volilnem kraji voli več v volilski razred mest in trgov uvrščenih krajev, ali ako v jednem volilnem kraji volijo volilni možje več sodiških okrajev, tedaj morajo v prvem slučaji volilski imeniki posameznih krajev, in v drugem slučaji po sodiških okrajih sestavljeni imeniki volilnih mož kot delni imeniki drug k drugemu pridruženi služiti za podstavo voljenju (tj 38).
Organi, ki so dolžni sestavljati volilne imenike, morajo jih držati v razpregledu ter jih za volitev v dveh izvodih jednako spisati.
§ 26. Volilske imenike v 3. naštetih mest in trgov, potem volilske imenike za volitev volilnih mož v kmetskih občinah, mora v vsaki občini sestaviti župan, natanko gledaje nato, kar ukazujejo 13, 15. in 18., ter jih v uradni hiši občinski razpoložiti tako, da jih vsak Iehko pregleda. Istočasno je javno dati na znanje, da so se volilski imeniki razpoložili na pregled, ter ob jednem je določiti, da se od raz glasnega dne dalje osem dni j smejo reklamacije ogla sati zoper nje. Natančen prepis imenika mora župan položiti pred neposredno višje cesarsko politično oblastvo.
Pri sestavljanji teh volilskih imenikov morajo za podstavo služiti občinskih volilcev imeniki, ki so bili pri poslednji novi volitvi občinskega odbora v čisto dejani.
Zoper volilski imenik smejo tisti, ki imajo volilno pravico v dotičnih volilnih razredih, pri županu vlagati reklamacije zaradi tega, da so se v volilski imenik vpisale osobe, ki nemajo volilne pravice, ali, da so se iz nJega izpustile take osobe, ki imajo pravico voliti. Župan mora v treh tineli reklamacije položiti pred neposredno višje cesarsko oblastvo. O pravočasno vloženih reklamacijah razsoja predstojnik cesarskega političnega oblastva, kateremu  je občina neposredno Dodložna.
Zoper to razsobo se v treh dneh sme vložiti priziv na deželnega načelnika.
llazsodba deželnega načelnika je v vsakem slučaji konečno-veljavna.
Reklamacije in prizive, ki se vlagajo potem, ko je rok že pretekel, zavračati je kot prepozno dospele.
Cesarski uradnik, kateremu pristoji razsojati reklamacije, mora do 24 ur pred volitvijo uradoma v
volilskem imeniku zvršiti vse popravke, ki hi bili morebiti potrebni.
i; 27. Kadar je volilski imenik za mesta in trge po zvršeni razsodbi o reklamacijah v čisto dejan, mora predstojnik neposredno višjega cesarskega političnega oblastva volilcem izdati izkaznice , na katere je zapisati zaporedno številko dotičnoga volilskega imenika, volilčevo ime in stanovišče, potem kraj, dan in uro, kedaj se prične volitev. V mestih s svojim statutom se izdavanje nakaznic sme izročiti županu.
Volilcem je izkaznice vrdčati v njih stanovanji; vročevanje se sme izročiti županu. V tistih slučajih, kadar bi se iz katerega koli uzroka izkaznice ne bile volilcem vročile vsaj 24 ur pred volilnim dnem, pozvati je volilce, kakor je v tistem kraji navada, da naj sami osobno pridejo po izkaznice.
£ 2<). Za volitev poslancev kmetskih občin mora politično okrajno oblastvo, kakor ukazuje § 14., po številu pričujočega stanovništva, kakor se je našlo pri zadnjem popisovanji ljudij, določiti, koliko volilnih mož je izvoliti vsaki občini njegovega okraja, ustanoviti dan in uro tej volitvi, ki se mora vršiti v občinskem okoliši, v čisto dejali volilske imenike po dovršeni razsodbi o reklamacijah, imenovati volilnega komisarja, da bode vodil volitev, ter pravočasno županu na znanje dati te naredbe.
Zupan mora takoj vse, ki imajo volilno pravico, povabiti k volitvi, naznaniti jim, kateri dan in katero uro in v katerem pO njeni določenem lokalu bode volitev, ter zvršiti volitev ob napovedanem času.
Volilna komisija je  sestavljena iz volilnega komisarja in županstva. § 30. odpada. § 31. odpada.
$ 33. Politični okrajni predstojnik mora v vsaki občini potrditi, tla so se volilni možje zakonito izbrali, in ako se ne razodene potreba nove volitve, katero je takoj ukazati z dodanimi uzrok i, izbrane volilne može postaviti v volilski imenik, katerega je spisati po $ 22.
4j 34. Kadar so volilni možje izbrani po vseh kmetskih občinah kakega okraja in je torej dovršen imenik volilnih mož, mora politični okrajni predstojnik izbranim volilnim možem narediti in vročiti po ukazu § 27. spisane izkaznice za volitev poslancev.
Vročevanje izkaznic se sme izročiti tudi županu.
Imeniki volilnih mož tistih okrajev, katerih uradni sedež ni ob jednem tudi volilni kraj, je s pismi t> volitvi volilnih mož poslati predstojniku političnega okrajnega oblastva, katero ima setlež tam, kjer se bode volilo za volilni okraj, ter od njega je zvedeti in na izkaznico postaviti kje, kateri dan in katero uro bode volitev.
g 17. Kadar BO vsi pričujoči volilci oddali svoje glasove, mora predsednik volilne komisije izreči, da je glasovanja konec, volilna komisija in volilni komisar morajo podpisati dvojni glasovnik ter takoj začeti preštevati glasove.
Kadar so vsi glasovi prešteti, mora predsed-
nik volilne komisije takoj naznaniti, kdo je izvoljen in, ako volitev poslančeva z opravljenim voljenjem še ni dokončana, dostaviti, da se bode skupni rezultat vseh skupaj spadajočih glasovanj dozvedel v glavnem volilnem kraji.
§ 48. Za izvoljenega poslanca naj se šteje tisti, kdor ima zase več nego polovico vseh oddanih veljavnih glasov.
Ako ima nadpolovično večino glasov zase več osob, nego je voliti poslancev, tedaj o tem, koga je šteti za izvoljenega poslanca, razsoja pretežnejša večina glasov, in kadar bi jih imelo več po onoliko glasov, razsodi žreb, katerega vzdigne volilne komisije predsednik.
§ 49. Kadar se ni dosegla nadpolovična večina, tedaj je napraviti ožjo volitev glede tistih poslancev, katere je še voliti.
§ 50. Pri ožji volitvi smejo volilci svoje gla sove dajati samo tistim, kateri so pri prvem preštevanji glasov dobili  relativno največ glasov za onimi, ki so dosegli nadpolovično večino.
V ožjo volitev je dajati vselej po dvakrat toliko mož, kolikor je še voliti poslancev.
Kadar je onoliko glasov, razsodi žreb, koga je dejati v ožjo volitev.
Vsak glas, kateri pri ožji volitvi pripade komu takemu, ki ni bil vzet v ožjo volitev, naj bode neveljaven.
Ako so pri ožji volitvi vsi oddani veljavni glasovi med vse v to volitev vzete osobe razdeljeni tako, da vsakemu izmed njih pripade polovica vseh glasov, tedaj o tem, koga izmed njih je šteti za izvoljenega poslanca, razsodi žreb, katerega je vzdigniti predsedniku volilne komisije.
Ako se razven tega slučaja ne doseže nadpolovična večina, tedaj je ožjo vclitev nadaljevati, dokler se za vse poslance, katere je voliti, ne doseže nadpolovična večina glasov ali zgoraj omenjena jednaka porazdelba glasov med vse v ožjo volitev vzete osobe; v tem zadnjem slučaji konečno razsoja žreb.
Tisti, ki imajo pravico voliti, pa pri prejšnjem voljenji neso oddali svojega glasu, ne smejo se za tega delj izključiti, da bi o" sledečem voljenji ne zvrševali te svoje pravice.
§ 51. Kadar je potrebno število poslancev izvoljenih, potem se konča volitveni zapisnik, katerega podpišejo člani volilne komisije in cesarski komisar, prideno se mu v pričo vseh glasovniki in listi, na katerih so se šteli glasovi — pri volitvi poslancev za kmetske občine pa tudi volilna pisma o izbiranji volilnih mož — in vkupno naj se potem zapečati vse ter zunaj napiše, kaj je notri, in izroči naj se cesarskemu komisarju, da pošlje deželnemu načelniku.
Ako se pa glasovanje za jedno in isto poslansko volitev vrši v vee volilnih krajih in ne samo v jednem, naj volilni komisar pošlje volitvena pisma deželnemu načelniku, ako je sedež političnega deželnega oblastva glavni volilni kraj, razven tega pa tistemu političnemu uradniku, kateremu je naloženo sestaviti rezultat vseh skupaj spadajočih glasovanj.
Ako volitvenih spisov ne podpišejo vsi člani volilne komisije, tedaj naj se uzrok temu zapiše v volilni zapisuik.
§ 52. V onih slučajih, kadar se glasovanje za jedno ter isto poslansko volitev vrši ne samo v jednem, ampak v več volilnih krajih, naj v glavnem volilnem kraji v to pooblaščeui uradnik iz dospelih volitvenih pisem (§ 51) sestavi ter spiše rezultat vseh skupaj spadajočih glasovanj.
Ta uradni posel zvršiti pristoji na sedežu političnega deželnega oblastva uradniku, kateremu je deželni načelnik to naročil, v drugih glavnih volilnih krajih pa okrajni glavar, v čigar okraji leži glavni volilni kraj, ali kateremu je deželni načelnik to opravilo odkazal.
Koga je šteti  za   izvoljenega,  to določujeta 48. in 50.;  ako pri volitvi pride do tega, da mora razsojati žreb, tedaj mora uradnik, ki je po oblaščen v zgoraj omenjeni uradni posel, povabiti dva volilca, ki se udeležujeta volitve, v pričo njiju po
tegniti žreb ter narediti zapisnik, katerega je podpisati tudi obema pri tem udeleženima volilcema.
Ta uradnik mora, ako je treba (§ 49.), ukazati ožjo volitev po vseh dotičnih volilnih krajih in volilnih zborih ter po nje zvršitvi postopati na isti način, da pozve nje glavni rezultat.
Ko je določen konečni skupni rezultat, je o tem spisani konečni zapisnik z vsemi od volilnih komisij dospelimi pismi poslati deželnemu načelniku.
Ako je bilo treba ožje volitve, velja to tudi o vseh to naredbo utemeljujočih pismih.
Člen II. Mojemu ministru notranjih stvarij je naročena tega zakona zvršitev.
V Ljubljani, dne . . . septembra 1883.
Deželni zbor goriški.
V četrti seji je odgovarjal bivši deželni glavar Pajer baronu Locatelli-ju na očitanje, da ni deželni odbor zadosti nadzoroval občin v njih gospodarenji. Govornik pojasnuje interpelantu, da deželni odbor nema dolžnosti, zahtevati od občin računov in proračunov v pretre80vanje in potrjenje, temveč, da to dolžnost ima le starešinstvo; deželni odbor ima le nalogo, da skrbi za neprikrajšano ohranjenje občinskega premoženja in to nalogo je vestno spol no val.
Potrdi se potem račun za 1882. 1. in proračun za I. 1884 zaklada za ranjene in bolne vojake, isto tako račun za leto 1882 in proračun za leto 1884 normalno-šolskega zaklada. Predlog, ki priporoča podporo 1500 gld. iz deželnega zaklada za podaljšanje morskega nasipa v Gradu, kakor tudi o podpori za skladovno cesto iz Starega Sela v Logje in vse peticije, o katerih je imel v tej seji poročati odbor, izroče se petieijskernu odseku.
V peti seji objavi deželni glavar odgovor cesarja in cesarjeviča Rudolfa na čestitke o rojstvu princesinje Elizabete.
Poslanec Ignacij Kovačič in tovariši interpe-lujejo na to vlado o nameščenji vseh sistemovanih služeb pri c. kr. okrajni sodniji v Tolminu, da bi se potem pospešilo uknjiževanje zemljišč na Tolminskem.
Dr. Abram poroča v imenu legalnega odseka o načrtu postave za pogozdovanje Krasa, ki se vzprejme nespremenjena v drugem in tretjem branji. Isti poslanec poroča v imenu deželnega odbora o dveh načrtih postav za razdeljenje občinskih pašnikov v Rifemberški županiji, katera se v>. p rej meta tudi v drugem in tretjem branji.
Načrt postave o cestni policiji, o katerem je poročal v odborovem imenu poslanec Gasser, bil je vzprejet z majhnimi izjemami tak, kakeršnega je bil odbor pripravil.
V še s tej seji odgovoril je vladni zastopnik na interpelacijo poslanca Dottorija o nepostavnem izterjevanji davkov v Gradiškom okrajnem glavarstvu ter je rekel, da je res, kar je poslanec v tej zadevi trdil, toda vlada je že dala potrebne ukaze, da se bo davek pobiral po postavnem potu.
Račun glavnega zaklada za uboge za 1. 1882 in proračun za 1884 se brez ugovora potrdita. — Napredovalni šoli v Gorici dovoli se podpora 600 gl., dovolita se dva štipendija po 433 gl. dvema rezljar-jema z nalogo, pa obiskujeta zimski tečaj dotične šole na Dunaji, ki začne 5. oktobra; odboru morskih kopelij v Gradu dovoli se 400 gld. ter reši še cela vrsta prošenj za podpore.
V sedmi seji stavil je poslanec Mohorčič interpelacijo do vlade o potovaluem kmetijskem učitelji za Primorsko, ki ne zna niti besedice slovenske in čita slabe prevode svojim poslušalcem v prav slabi slovenščini, tako da ga nikdo ne razumi. Vladui zastopnik pove, da hoče iuterpelacijo visoki vladi predložiti in o svojem času na njo odgovoriti.
Poslanec Kocijančič stavi nasvet, naj bi dež. odbor podal nemudoma c. kr. pravosodnemu ministru peticijo v namen, da bi tud; na Primorskem c. kr. sodnije dale po svojih obhodnikih z udeležbo zapriseženega zvedenca izvrševati cenitve premakljivega blaga v istem času, ko se vrši mobilarna rubež, in to v vseh tistih primerljajih, ko je po obstoječih postavah dovoljeno tožitelju v civilnih opravilih prositi z jedno samo vlogo eksekutivno rubež in cenitev premičnostij. (Konoc prih.)
Iz Sofije 20. sept. [Izv. dop.] To, česar je vsak nepristran.sk opazovatelj bolgarskih razmer bolgarskemu narodu že davno želel, se je sedaj po štiriletne) borbi mej strankami vender obistinilo: stranke so se pomirile in stopajo z zjedinjenimi na delo za blagor države, zajedno s pokroviteljstvom kneza.
Včeraj je izšel manifest kneza Aleksandra, da se vsled pomirjenja mej strankami in vsled jednoglasne njih želje povrača spet v življenje Trnovska konstitucija. Knez izreka ob jednem željo, da se pozabijo dosedanji prepiri in da se ugase vse strankarske mržnje ter da nastane tako nova era za Bolgarijo. Samo da se bosta premenila dva poglavja v osnovnem zakonu, ki govorita o narodnih poslancih za sobranje.
Zdajšnje narodno sobranje, ki je začelo zborovati pred tremi dnevi, bode se pečalo z pregledanjem raznih zakonov, a ne samo z Železoičnim vprašanjem in z vprašanjem za dolg Rusiji od okupacije. Ta dolg znaša 10,600.000 rubljev in se bo plačeval v poluletnih obrokih do 1896 leta po 400.000 rubljev.
Ob jednem s to premembo je odstopilo staro ministerstvo Sobolev-Kaulbars in novo pomiriteljno je sestavljeno na ta način: Ca okov, predsednik in za notranje zadeve, Balabanov za vnajne, Načevič za financije, dr. Sto i lov za pravosodje, T. Ikonomov za javne zgrade, zemledeije in trgovino in dr. Molov za nauko. Od ministrov so 3 bivši liberalci, 2 konservativci in 1 (Ikonomov) neutralen.
Grakov, od konservativne stranke, je naznačen za predsednika sobranja.
Ta prememba ni došla sicer nenadno, ampak da bo taksna, si nikdar nobeden ni mogel pred nekoliko dnevi misliti. A jedno se mora reči, da je zadovoljen s tem vsak Bolgar, samo ne Rusi. Oni se čutijo zapostavljene in misle, da so se stranke složile proti njihovim interesom.
Da-li je tako, pokazala bo bližnja bodočnost; posebno rešenje železniškega vprašanja.
Tudi se bo videlo iz obravnav glede dolga za rusko okupacijo, kako se bo narodno sobranje v tem oziru obnašalo.
Povsod vlada zadovoljnost in iz vseh obrazov čita se radost, posebno pri vodjah bivših protivnih si strank, ki sedaj korakajo izpod roke v roko.
Želeti je samo, da bode to trajno, in da ne bi izviknila nikdar iskra tako silnega prepira in preganjanja mej jednorodnimi brati Bolgari, kakor je plamtela prošlih let.
V slogi mislimo se bo vse doseglo, kar je narodu v korist, in gotovo bode tudi drugim slav-janskim narodom milo, videti mirno razvitje in složno napredovanje pri bratih pod Balkanom.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 25. septembra.
V nedeljo so bile vkupne inlnlsterske konference, ki so dognale vse predloge za delegacije. Dopoludne je bilo jedno posvetovanje pod predsedstvom ministra Kalnokv ja, kmalu po po-ludne pa v dvorcu drugo pod predsedstvom cesarjevim; tega so se udeležili grof Kaluokv, grof Bvlandt, Kallay, grof Taaffe, Dunajew-ski, Tisza, grof Szaparv, admiral Pdck in poročevalci strokovni. Delegacije se skličejo v 23. dan oktobra na Dunaji. — Državni proračun ne kaže letos nobenega poviška; v primeri z letošnjimi izdatki za vojsko bode celo potrebščina za ujo v letu 1884. za poldrugi milijon manjša, in sicer se bode ordinarij zvišal za pol milijona, doftim se ekstra-ordinarij in kredit za okupacijsko vojsko zniža :a, dva milijona. — Nedeljo zjutraj je bil ogerski premier Tisza pri cesarji v avdijenci vzprejet. Geni-ral Ramberg imel je potem daljši razgovor z ministrom Tiszo.
Koncem včerajšnje seje gall&keira deželnega zbora prečital se je predlog poslaucev Roma nowicza, Hausnerja ter tovarišev, s katerim se deželnemu odboru naroča, da ima v prihodnjem zasedanji predložiti načrt konverzije zeni-ljisko-odveznega dolga v tem zmislu, da se poplačevanje tega dolga razmeri  na štirideset
let. V jednakem razmerji, v kakeršnem bi se potem zmanjševale davčne doklade za zemljiško-odvezni zaklad, naj bi se potem povečevale deželne priklade ne da se pomnože vkupni davki, in na tak način pridobljena vsota blizu jednega milijona naj bi se uporabljevala za gospodarske in kulturne namene dežele.
Obe zbornici ogerskcgpa državnega sove ta imati v četrtek svoji prvi seji. Predloge, ki se jima bodo predložile, še neso prišle v javnost; to pa je gotovo, da jima bode hrvatsko vprašanje, p ro tižido vsko gibanje i u pa budget podal tvarine v izobilji. — Ogerski poslanci zadnje čase pogostem poročajo svojim volilcem o svojem delovanji in razvijajo pri tem tudi svoje misli o zdanjem političnem stanji. Tudi hrvatsko vprašanje jim pride v pogovor. Tako je dejal dr. Bus-bach, poslanec VI. Budimpeštanskega židovskega okraja govoreč o hrvatski zadevi: „Ne ponižati, nego pomiriti hočemo Hrvatsko; a naša dolžnost je pa tudi, da obvarujemo celokupoost in sijaj svete Šte-fanske krone." PoslanecGy 6rgy izjavil se je odločneje; ta je dejal, da pritožbe Hrvatov v zadevi grbov neso nemneteljne; on bi želel vzajemui grb brez kakib napisov. Ignacij Helfy pa je ob jedna kej priliki poudarjal glede hrvatskega vprašanja u e vzdržljivost držav nopravnega temelja. V notranjih spletkah da se je iskala pomoč na Dunaji; namesto honvedskega generala poslal se je v Zagreb kot kr. komisar general vzajemne vojske.
Vita Nje itržave.
Srbski uradni list priobčuje v mintsterskem sovetu v imenu kralja imenovanih 44 zastopnikov za skupščino. Oni so vseskozi bivši poslanci vladine stranke, ki so pri zadnjih volitvah propadli. Po tem takem broji tedaj skupščina: 34 vladinih poslancev, 61 radikalcev, 11 liberalcev in 8 jih je brez politične barve. Trdi se, da se bode skupščina pričela v Četrtek, v neprisotnosti kraljevi. Vlada da je pooblaščena v sili skupščino razpustiti; potem bi bo imenovalo novo ministerstvo, ki bi razpisalo nove volitve. — Te vesti kažejo, da se hoče na vsaki način zaprečiti radikalna doba. Trajajoča odsotnost kraljeva pa bi se dala tolmačiti z namenom, da si hoče kralj očigled daljnemu razvoju stvarij obdržati prosto roko. Karakteristično za sedanjo vlado je, da je državni podtajnik Kosta J ova novic pri volitvah agitoval proti vladinej stranki; zato je bil kaznovan b premeščenjem v Križevac kot prefekt.
Francoski minister -prvomestnik Ferrv doslej še ni dobil note od kitajskega poslaništva, dasi je prosil kitajsko vlado za pismen odgovor na francosko spomenico. — „Soiru naglasa vedno ra stoče zahteve Kitaj a, kateri zdaj že ves Tonking re-klamuje in izvaja naslednje zaključke: Jedini odgovor na kitajske zahteve naj bi bil ta, da odpošljemo pomožno vojsko in da se stalno ukorimo v kraji, kateri se nam odreka. Jedina posledica lokave in hujskajoče kitajske diplomacije bode, da bodemo morali Anam in Tonking, katerima hočemo zdaj le naš protektorat naložiti, konečno anektirati. — Tudi drugi listi izjavljajo se v jednakem zmislu.
Dopisi.
Z Oradlšca 23. sept. [Izv. dop.| (Tolminskim tržanom.) Pišem Vam te kratke besede v zadevi Vaše pravde s „Sočo"! Zavarujem se že vnaprej proti veakemu sumničenju, da bi imei pri tem kake sebične namene; saj jaz s toženim wSočinim" dopisom in s „Sočo" nesem v nika-keršnej zvezi. Pišem Vam le v imenu miru in sprave in v imenu splošne narodne stvari.
Davno sem že slišal, da nameravajo Tolminci „Sočo" tožiti zaradi članka »Tolminskim okoličanom". Jaz te stvari nesem jemal resno. Menil sem, da čas ohladi razburjeno kri, pomiri razdražene duhove, ter da se vsa ta zadeva potopi v morje pozabljen j a. In res, svet je bil že pozabil vso to stvar, tožba jo zdaj spet obudi slednjemu v spominu.
Kaj nameravate s tožbo V Oprati, očistiti se? Kdor je čist, ni mu treba perila; kdor ni, — sod-nija ga ne opere.
Tožba menda trdi, da je imenovani „Sočin" dopis šibal vse Tolmince brez izjeme. „Soča" pač tega ni mislila. Duh članka je treba iskati, ne samo besedij brati. Kako bi „Soči" prišlo na um, vse Tolmince dolžiti slabih lastnostij ? „Soča" je tudi hitro v naslednji Številki izrekla, da ni mislila vseh. V tej zadevi je kompetentno sodišče čitajoče občinstvo. Kako je ono uraelo ta dopis? Jaz javno izrečem, da ga nesem v smislu tožnikov, — gotovo
ga ni v njih smislu bral noben pameten čitatelj. Nedolžniki so torej pri vsem občinstvu že vnaprej izgovorjeni in opravičeni, — posebno pa še pri Tolminskih okoličanih. Tolmin ni Berolio. Število njegovih prebivalcev ni prav veliko. Okoličani, ki imajo vsi posla z Vami, Vas poznajo vse tako, kot svoje sosede; poznajo Vas od dobre in slabe strani, poznajo Vaše poštenjake pa tudi manj hvalevredne eksistence mej Vami. Zato smo okoličani hitro umeli, da velja članek le nekaterim, in smo tudi vedeli katerim. Tistim, katere je „Soča" mislila, gotovo ne ostane dolžna dokaza pred sodnijo.
Poštenjaki, ki Vas nikdo ne dolži nič slabega, čemu bi Vi podpirali tožbo?
Pa pojdimo dalje! Naj konča pravda kakorkoli, kak dobiček bode iz tega? Duhovi se zopet razburijo, prepir vname, sovraštvo nastane mej oso-bami in strankami. Odkod potem moči za složno delovanje v občno korist? Umazano perilo našega glavnega planinskega trga pralo se bode pred porotniki tuje narodnosti, po listih raz-obešalo nam v zasmeb, v sramoto, vsemu narodu v škodo. In to je glavni moment, ki mi je izjemoma potisnil v roko Časnikarsko pero. Stvar je dovolj resna, zato Vas prosim, i/.roči te stvar pozabljeni u in podajte Bi roke v skupno delovanje na blagost naroda.
Tolminci! Vi ste središče naših gor t Bodite tudi naša glava in naše srce v pravem in blagem pomenu. Ako je v trgu kaj gnjiloga, bolnega, — ozdravite to! Kar je krivega, bodi ravno! Svetite nam z vzgledom, od Vas naj se širi omika po gorah. Kar je dobrih elementov, naj se združi, naj krepko nastopi, vzame vodstvo v roko — potem boste uživali pri nas spoštovanje in povsod priznanje. To je pot do prvaštva, do prave Časti in veljave — ne tožba!
Si m. Gregorčič, Toliuinsk okoličan.
Iz GtorenJegra<lsk«>{£a   okraja 22.
septembra. [Izviren dopis.] Dne 14. t. m. vršil se je v Gorenjem Gradu čin, kojega visoki pomen me vodi napisati te vrstice. Že v pretečenem letu jeli so zborovati župani in občinski tajniki tega okraja, pogovarjali so se o županstvenih zadevah, zjedinje-vali se o različnih vprašanjih in tako pospeševali jednakomerno poslovanje pri županstvih našega okraja. Da se pri teh zborovanjih, ki se še vedno ponavljajo, v prvej vrsti goji narodnost, ni treba pojasnjevati. Starosta teh zborov je znani narodnjak, gospod Jože Pirš, okrajni tajnik, ki z jako mnogovrstno tva-rino pri teh zborih donaša življenje, Živahnost in navdušenost.
Tako je skupščina županov in tajnikov dne 10. marca 1882 s členom VII. soglasno sklenila, Gorenjegradski okrajni odbor prositi, da priredi županstvom za splošno občinsko uradovanje sploh potrebne tiskovine. To prošnjo je si. okrajni odbor s tem rešil, da je na podlagi svojega sklepa od 23. avgusta 1882 okrajnemu tajuiku gosp. Jožu Pirš-u ukazal, irdelati in prirediti potrebne uradne tiskovine za županstvo Gorenjegradskega okraja. To nalogo rešil je g. okrajni tajnik 3 posebnim oziram na določbe deželne postave z dne 14. julija 1882, tika-jočo se gospodarstva občinskega premoženja, predložil jo 20. marca t. 1. skupščini občinskih tajnikov v ogled in pretres, katera je odobrila obrazce občinskih tiskovin in sklenila še druge uradne tiskovine naročiti, da se jedenkrat doseže jednakomerno poslovanje pri županstvih tudi v obliki.
Dogovorilo sa je, da se tiskanje in vezanje teh tiskovin izroči Rudolf Miličevi tiskarni v Ljubljani, pri katerej priliki je omeniti, da je tamošnji poslovodja g. Vekoslav Legat k hvalevredni izpeljavi teh tiskovin mnogo pripomogel.
Te tiskovine in knjige tedaj so se dne 14. t. m. razdelile v pisarnici okrajnega odbora v Gorenjem Gradu po gospodu načelniku Jakobu Spendeji vsem gg. županom tega okraja. Pri razdelitvi bili so tudi gg. občinski tajniki navzočni. Ta dan je za županstvo tega okraja jako važen, kajti stalnost slovenskega uradovanja je pri tukajšnjih okrajnih občinah zagotovljena in utemeljena.
O tej priliki se je mnogo razgovarjalo in posvetovalo. Jako spodbnjno so govorili gg. Piri, Legat, Časi itd. Gosp. Legat govoril je kaj navdušeno besedo navzočnim Županom.
Gospod Časi je v svojem govoru tudi stavil nasvet, da se ta dan, ker je za naš okraj in za slovensko uradovanje slovenskih županstev sploh velike važnosti, našim potomcem ohrani v spominu. V to svrho sta voljena g. Žagar v zvezi z g. Podbrežni-kom, da prihodnjemu zboru občinskih tajnikov dne 26. t. m. pri Mokrinu „Pod lipo" — predložita svoje dotično delo. Pri tem zborovanji bodo gg. občinski tajniki tudi sestavljene obrazce drugih slovenskih tiskovin seboj prinesli, da se v pretres vzem6, in potem v Miličevi tiskarni tiskajo, kjer bode za naprej tudi zaloga vseh slovenskih tiskovin za županstvo.
Razveseljeni smo se ločili, z živim prepričanjem in trdoo voljo v našem srci, da nam bo dan 14. septembra vedno v dobrem spominu ostal, ter da bomo za prospeh narodnega razvitka, za prid občinstva in slavo naših županstev neumorno delovali.
Sosedje, slovenski Župani, vzbudite se iz svojega spanja, delujte po vzgledu vaših bratov sosedov, bodite trdni kot skala, ne prestrašite se peščice lisjakov in zagrizencev, temveč upeljite slovensko uradovanje, naročite pri R. Milicu v Ljubljani slovenskih tiskovin ter kažite, da »te uneti za bodočnost milega našega naroda slovenskega!     —g—
Domače stvari,
— (V. seja deželnega zbora Kranjskega)   trajala   je   od  10. ure   dopoludne do */i 2. ure   popoludne. —  Kari  grof Lichtenberg uložil je protest, da  bi se   njegov glas pri volitvi  velikega posestva ovrgel, kajti  njegov brat Albert Lichtenberg je davno že umrl.  Pismo, izročeno po c. kr. deželnej vladi,  izroči se verifikacij-skemu odseku. — Dolga  vrsta  peticij  odkaže se raznim odsekom v rešitev. — Baron Apfaltrern in-terpeluje c. kr. vlado, kdaj se bode pričelo izvrševanje deželne postave,  da se odkupi duhovenska bira, ker je državni zbor že dovolil, da so dotične pogodbe koleka proste.   Deželni predsednik baron W in kler odgovori, daje izvedenje dotične postave združeno z mnogimi težavami, da pa se bodo obravnave v najkrajšem času pričele. — Poslanec K lun nasvetuje načrt zakona zaradi izdavanja ženitovanj-skih oglasnic. — Poročilo deželnega odbora, zadevajoče nekatere prenaredbe deželnega volilnega reda, izroči se odseku sedmerih  udov, v kateri se volijo gg. poslanci: Svetec,dr. Vošnjak, K lun, M urni k (načelnik),  dr.  Poklukar,  dr. pl. Se h rev (namestnik) in Luckmann. — Volitev dr. Samca se potrdi brez razgovora; volitev dr. Deva izroči se verifikacij skemu odseku. — Dr. Zarnik bode utemeljil svoj  predlog  zaradi poprave statuta mesta Ljubljanskega v prihodnje j seji. — Reši se potem več proračunov in računskih sklepov raznih deželnih zakladov in mnogo privatnih  prošenj. — Prihodnja Beja je v soboto 29. t. m.
— (Sokol contra Kiinl.) Pri današnjej kazenskej obravuavi tožbe društva Sokola po dr. Papežu zaradi znanega hujskajočega pamfleta, čita-nega v Švicariji pri nturner«kej kneipi", bil je obsojen Kiinl na 10 gld. globe, oziroma 48 ur zapora in poravnanje sodnijskih stroškov. Nadomestoval je dr. Papeža njega konci pij ent g. Sesek, Kiinl-a pa dr. Suppan, ki je oglasil priziv proti obsodbi.
— (Čitalnica Ljubljanska) priredi letos Še tri veselice: v 28. dan oktobra, v 25. dan novembra in na Silvestrov večer.
— (Iz Črnomlja) se nam piše v 20. dan t. m.: Danes zapustil nas je, odhajaje na novo službo v Žužemperk, c. kr. okrajni pristav g. Gandini. Za svojega za nas tu pač prekratkega bivanja pridobil si je srca ne le vseh gg. tovarišev uradnikov, marveč tudi vsega ljudstva tukajšnjega okraja. Bil je pa tudi vesten in postrežljtv uradnik, ki je bil popolnem kos Bvojej nalogi in tudi najbolj gledal, da popolnem in v prvej vrsti spolnuje dolžuosti svojega stanu. In tac i h uradnikov si želimo. Zato ohranil si bo tudi vedno hvaležen spomin mej Belokrajnci.
— (Originalna stava) sklenila se je te dni v Ljubljani. Nekdo je stavil 150 gold. da pre-leze ves kanal, ki drži pod novo Resljevo cesto do kolodvora. S tem bi bilo baje dokazano, da je kanal lažljiv (schlunfbar.) Da se je pri načrtu in zgradbi ceste gledalo na to, da se napravi kanal, kakerinega treba, bi bila taka stava brezpredmetna.
— (Novo Šolsko poslopje), lepo stavbo, blagoslovili so zadnjo uedeljo slovesno v Dolenjem Logatci.
— (Iz Rudolfovega) se nam piše v 24. dan t. m.: To nedeljo ob polu poludne vsula se je v Rudolfovem in v okolici debela toča. Toča sicer ni prouzročila velike škode, ker ni zadela dosti vinogradov in polja. — Na Gorjancih iskalo je te dni blizu 300 ljudij z lovci vred medveda, kateremu je letošnja koruza, proso in ajda dobro ugajala. Medveda neso dobili, ker pravijo, da se mu je telefoniralo in jo je popihal z zdravo kožo.
— (Nesreča.) Piše se nam iz Borovnice v 24. dan t. m.: Danes ob 1. uri popoludne padel je z odra, pritisnenega k nižjemu oboku našega že lezniškega mostu, delavec LonČarič na tla ter bil na mestu mrtev. Prevagala se mu je bila deska, na katere konec je predrzno stopil. Bil je OG letni mož pošten, iz Čičev doma.
— (Razpisano je mesto) prvega mestnega inženirja pri magistratu v Ljubljani. Plača 1400 gld. in dve 10%, petletnici, ki se uračunite v pokojnino, eventualno služba druzega mestnega inženirja s 1000 gld. na leto in dvema 10% petletnicama. Prošnje do 25. oktobra t. ).
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Solnograd 24. septembra. Knez Bis-marck po bivanji v Gasteinu vidno okrepčan, dospel je z obiteljo semkaj ter nastanil se v „Hotel Evrope". Princ Reuss in soproga obedovala sta pri Bismarcku.
Bukurešt 24. sept. Bliskovni vlak včeraj na rumunskej meji skočil iz tiru; izmej potnikov nihče poškodovan.
London 24. sept. Velika eksplozija v Wolwichu v tovarni za užigala. Dve osobi mrtvi, škoda znatna.
Izpred porotnega sodišča.
Dne 20. t. m. zatožen je bil Ljubljanski vla-Čugar, France Bricel, 19 let star, doma a sv. Petra predmestja, hudodelstva ropa in prestopka tatvine. Kaznovan je bil zatoženi že zaradi vlačugarenja in tatvine pri okrajnej sodniji. 5. avgusta i. 1. dopolu-dne ob 9. uri igrala sta otroka uradniške udove, 12 letni Anton Mladič in njegova sestra Marija Mladič, v tako zvanej „zelcnej jami" na sv. Petra predmestji tik južne železuice; lovila sta namreč murčeke. Pridruži se jima zatoženi Bricel in prične se razgovarjati. Mej pogovorom potegne Anton Mladič uro, katero je imel na verižici iz žepa, da bi pogledal, kako pozno je Se. V istem hipu nastavi Bricel otrokoma nož in kriči: „Prec daj ta uro, sicer vaju zakoljem!" odtrga uro od verižice in zbeži ž njo preko  polja   Uro, vredno 12 gld , je zatoženi
potem za 3 gld. 80 kr. prodal. Pozneje je v Kašlji še ukradel hlače in jopo, v vrednosti 10 gld. Pri denašojej obravnavi pravi zatoženec, da Mladiču ure ni šiloma vzel, nego slednji je uro z verižice snel in jo njemu dal v roke, da si jo ogleda, on pa je z uro zbežal. Z denarjem za prodano uro kupoval si je kruha. Tatvino v Kašlji pa odločno taji. Porotniki potrde oba njim stavljena vprašanja in Bricel je bil obsojen na pet let teške ječe, poostrene s postom in tamnico.
Due 21. t. in. zatožen je bil Janez Makovec z Brezovice hudodelstva uboja. Fantje iz Zabočevega so prišli 10. junija 1. 1. v Brezovico in ob 9. uri spoprijeli so se z domačimi fanti, pri katerej priliki je dobil Lovro PetrovčiČ iz Zabočevega s kolom udarec po glavi, da je vsled rane kmalu umrl. Zaslišanih prič nobena z odločnostjo ne more povedati, da ga je res zatoženi udaril po glavi, ker je bila popolnem tema. Zatoženi pa dejanje odločno taji. Porotniki so krivdo z 8 proti 4 glasom zanikali in Makovec bil je zatožbe oproščen.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo na zadnje četrtletje, stare gospode naročnike pa, katerim poteče koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za četrt leta.......3 gld. 30 kr.
„ jeden mesec...... I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za četrt leta.......4 gld. — kr.
„  jeden mesec.......I   „  40 „
Upravnistvo ,,8lov. Naroda,".
Loterij ne arečkc 22. septembra.
Na Dunaji: 8G, 55, 81, 58, 11. V Gradci:       18,     89,     23,     64, 32.
Meteorologično poročilo.
Napol. ........... o gld. 50«/, kr.
C. kr. cekini. ...... . .-
Nemške marke .....
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1864. 100 gld. 4°/o avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0......119
a n i
f» n n        - . _ .....
„     papirna renta f)"/0.....
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/a'V0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetino znpad. železnice Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfove srečke .... 10 n Akcije anglo-av8tr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.
O		50'/,	kr.
5	n	69	n
58	n	60	p
120		—	
167	n	2o	r»
100	n	25	
119	n	40	
87	r	50	
86	*	20	p
104	it	—	
114		50	
118		50	n
103	n	25	fy
105	n	—	Tt
168	D	75	
20		—	
108	n	80	fi
230	t)	25	
Zahvala.
Vsem, kateri so so udeležili pogreba našega nepozabljivega očeta
Ignacija Canker-ja,
kakor ttidi darovateljem prekrasnih vencev, izrekam tu svojo najtoplejšo zahvalo.
(624^
Ana Cankar.
a
Q
Oas opazovanja
Stanje barometra
Temperatura
Vetrovi
Nebo
Mokri na v mm.
"gl, 7. zjutraj! 7.'J8-44mm.1 -f lO^C si. jz. I megla m 2. pop. 737-4(imm. -j- 164°C j si. jz. d. jas. t*  9. zvečer 737 72 mm. -f 106"C ,sl. v/.h. d. jas.
000 ram. dežja.
Srednja temperatura -}- 12*5°, za 1'4° pod normalom.
IDix2^.a,3si^3. borza.
dne 25. septembra t. I. (Izvirno telegr»\fično poročilo.; Papirna renta..........78 gld. 30
Srebrna renta ....       . .   . 78
Zlata renta........ .   . 100
5°/0 inarcna renta. Akcije narodne bankt-Kroiiitno akcije London   . . .
Srebro
92 834 291 119
70 15 90
90 90
Tuge polni naznanjamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresnjočo vest, da je preminula iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, gospa
AlkrUna Frančič roj. Killer,
katera jo danes ob 7,5. zjutraj po kratkoj a hudej bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajočo, v 20. letu svoje dobe mirno v Gospodu zasnula.
Pogreb bode v sredo 2G. t. m. ob 5. popoludne.
Sv. inaae zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah.
Blaga ranjka priporoča se pobožnemu spominu. (623)
V Kranj i v 25. dan septembra 1883.
Mihajlo Frančič, c. kr. davkarski pristav, soprog.   Mihajla, hči.
VABILO.
Pouk v petji z!i gospodično in gospode v Čitalnici se prične I. oktobru.
Za gospode bo pevska šola vsak ponedeljek in vsako sredo ob 8. uri zvečer, — za gospodično pa vsak č e -t rte k in vsako soboto ob 7. uri zve-
Pevsko vaje za moški zbor so ob torkih in petkih vselej točno ob 8. uri. (622)
Kdor želi pevsko šolo obiskovati ali pa ustopiti v pevski zbor, naj se oglasi v omenjenih dneh in urah v čitalnične) pevskej sobi v 1. nadstropji pri pevovodji gospodu V. V al en ti. Otll>oi* Čitnlnicr.
< Izurjen pod obar, <
ki si; razumi tudi v pozlueenji oltarjev in druzih predmetov, vsprejme se takoj na več mesecev z dobrimi pogoji v službo pri podpisanem.
Peter Kul:ir.
pudobar in slikar v Pleštih pri Čuhru (680—9) na Hrvatskem.
►
► ►
►
Tujci;
dne ".!.'!. septembra.
Pri Nlouu: Scholz z Dunaja. — Konig iz Gradca. — Stolfa iz Trsta. — Fabor iz Kočevja. — Marico iz Trsta.
Pri Mali«!: Kcm z Dunaja. — pl. Jenny iz (Jorice. — Dr. VVeber iz Londona. — Uhrer, Eberstein iz Trsta.
Pri        aislti-iii  dvom : (Jolitsch iz Sežane.
Najbolje ter najceneje naročajo se
priznano dobre ročne mlatilnice, slamoreznice, vinske tlačilnice ter vsi drugi kmetijski stroji
za točno plačilo in tudi na obroke
V najstarejšej tukajšnje] ter po vsem Kranjskem najbolj poznatej zalogi
pri A. Debevc-u v Ljubljani,
Marije Terer.ije ceata At. io. pritlično.
(508—26)
Od visoke vlade
švedskega
privilegirani
Njeg. Veličanstva ♦
3fe ral] a |
Ji. Fr. Lengiel-ov f
Brezov balzam
i
Žc sam brezov sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamti vek a znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako so pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, ločijo mc že drugi duu neznatne lUHkiue od petiti, ki postaue vetled tega »isto heln in trda.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozavo pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeluje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno riidočino, zajedce in druge nesnažnosti na polti. Cona vrču z navodom vred 1 gld. 50 kr.
Zaloga v Ljubljani pri Jul. pl. Trnkoczv-ji, lekarnarji; glavna zaloga
na Dunaji pri "OT. Henn-u. (511—5}
Izdatelj in odgovorni urednik Makso A rini«':.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".