V. mladinski festival 1956 na Jesenicah od 19„ maja 1956 — 27. maja 1956 Prireditelj: Ljudska mladina Slovenije — Občinski komite Jesenice Sobota, 19. maja: 10.30 Prihod Titove štafete in otvoritev 15.00 Zbor za udarniško akcijo rpred Titovim domom 20.00 „Veselo kramljanje ob pesmi in plesu". — Tabor na bivšem igri­ šču ŠD „Bratstvo". Nedelja, 20. maja: Dan tabornikov 9.00 Tekmovanje v orientacijskem te­ ku 10.00 Tekmovanje v signalizaciji 15.00 Tekmovanje v postavljanju ša- torov Vse prireditve na bivšem igrišču ŠD „Bratstvo" Ponedeljek, 21. maja: 15.00 Pionirska šahovska simultanka pri Jelenu 15.00 MladinsM šahovski turnir v ša­ hovskem klubu 18.00 I. del namizno-teniškega prvenstva občine, ekipno in posamezno v mali dvorani Fizkulturnega doma 19.30 Večer, posvečen vojnemu letalstvu — pri Jelenu Torek, 22. maja: 15.00 Partizanski marš — start in cilj na strelišču 18.00 II. del namizno-teniškega prven­ stva občine Sreda, 23. maja: 15.45 Start športnih koles — Jesenice. —Bled—Lesce—Jesenice 16.00 Finalna nogometna tekma za pr­ vaka občine 18.00 Finalna odbojkarska tekma za prvaka občine Vse prireditve na športnem igrišču pod Mežakljo Četrtek, 24. maja: 15.30 Strelsko prvenstvo občine za pio­ nirje in pionirke ter mladince in mladinke — ekipno in posamezno 18.00 Koncert mladinske godbe na pi­ hala pred Titovim domom 19.30 Slavnostna akademija v počasti­ tev rojstnega dne maršala Tita v Titovem domu Petek, 25. maja: Dan pomladi — izleti pionirjev in cicibanov v prirodo na športnem igrišču 9.00 Lahkoatletski troboj: Gimnazija, Vajenska šola in Met. ind. šola — 15.00 Pionirski šahovski četveroboj: Bo­ hinj, Bled, Radovljica in Jeseni­ ce — pri Jelenu 15.00 Medmestna nogometna tekma pio­ nirjev Kranj : Jesenice 16.00 Mladinci: Kranj : Jesenice 19.30 Gledališka predstava — premiera — izvaja MG Jesenice — Patrick: „Šest prijateljev" (Vroča kri) Sobota, 26. maja: 16.00 Medmestna tekma v odbojki: Rav­ ne :Jesenice 18.00 Medmestna tekma v košarki: Rav­ ne : Jesenice 19.30 Večer pesmi in plesov jugoslo­ vanskih narodov v Titovem do­ mu. — Sodelujejo: Pionirski pev­ ski zbor gimnazije, združeni tam- buraški orkester DPD „Svoboda" Javornik, Blej. Dobrava in KUD „Obrtnik", folklorni družini DPD „Svobode" Jesenice in Kranjska gora ter solisti glasbene šole Nedelja, 27. maja: 9.00 Propagandni nastop kajakašev na Savi 14.30 Parada mladosti — Titov 'dom preko Jesenic na športno igrišče 15.30 Veliki telovadni nastop — Nasto­ pajo: pionirji, pionirke, mladinci in mladinke vseh šol občine in vsa TVD Partizan s prostimi va­ jami in na orodju ŽELEZAR - GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ŽELEZARNE JESENICE O APRIL 1956 - ŠTEV. 4 - LETO 5 Izdaja tovarniški odbor Sindikalne podružnice ŽJ / Ureja uredniški odbor / Odgovorni urednik:Janko Burnik, Obrtni­ ška 31 / Naslov uredništva:Urediniištvo »Železarja« Kazkia — Železarna Jesenice. Int. tel. 271. - Dopise dn fotografije pošiljajte na naslov uredništva do vsakega 10. v mesecu. - Rokopisi se ne vračajo. / Tiskala tiskarna »Gorennski tisk« v Kranju. / Klišeje izdelala klišarna »Gorenjskega tiska« v Kranju. Na ovitku: Po prebodu kupolke v sivi livarni — Foto Torkar Franc Tovarišu Titu za njegov rojstni dan Dvanajslič po osvoboditvi praznujemo rojstni dan našega voditelja - tovariša Tita. Sadovi njegovega napornega dela za blaginjo vsega človeštva so zares veliki in'nad vse pomembni. To velja prav posebno za njegove napore, ki jih je vložil v interesu tako potrebnega in zaželenega miru v svetu, kakot tudi pri pridobivanju novih prijateljev naše domovine izven evropskega^ kontinenta. — Ob njegovem 6%. življenjskem jubileju bo- delovno ljudstvo socialistične Jugoslavije, in med njimi tudi jeseniški železarji, po nosilcih šlaieinih palic, loplo pozdravilo svojega dragega voditelja tovariša Tita. Ob tej priliki mu bomo ponovno zaželeli pri njegovem* delu mnogo uspehov in sreče. Delovni kolektiv Železarne Jesenice Janko Verdnik: 0 delavskem upravljanju Delavsko upravljanje v gospodarstvu v obliki delavskih svetov in uprvanih odbo­ rov gospodarskih.'-podjetij predstavlja eno največjih pridobitev našega socialističnega razvoja. Proces izgradnje socialističnih družbenih odnosov v zadnjih letih temelji Janko Verdnik, predsednik DS na dejstvu, da delavci upravljajo s sredstvi za proizvodnjo. Od takrat, ko smo ustanavljali delavske svete, pa do danes, so le-ti napravili že precejšen korak naprej - in prispevali velik delež k utrjevanju delavskega in družbe­ nega upravljanja v splošnem. Po vsej pra­ vici lahko trdim, da je djelavski svet v naši železarni že preživel svojo detinsko dobo, saj smo v razmeroma kratkem času vzpo­ stavili pravilno sorazmerje med organiza­ cijskimi, proizvodnimi, komercialnimi, fi- [nančnimi in drugimi vprašanji. Y sedanjem Sobdobju našega gospodarskega razvoja je razumljivo, da gospodarski predpisi ise mo­ rejo popolnoma natančno urjejati vseh po­ drobnosti, pač pa je treba gledati vsak po­ stopek s perspektive potreb naše socialistič­ ne skupnosti. Eden izmed problemov, s katerimi je tre- ' ba računati tudi pri delu novo izvoljenega delavskega sveta v našem kolektivu, je vpra­ šanje inVjesticij. To zamotano vprašanje je bilo pereče tudi v lanskem letu in to ne samo pri nas na Jesenicah, temveč tudi v drugih kolektivih in industrijskih panogah. Mnoga industrijska podjetja, in med njimi tudi naše železarsko podjetje, so gradila obf jekte, ne da bi platem pregledala svoje in­ vesticijske zmogljivosti in zato ni nič čud­ nega, če smo zaradi takšne situacije prišli dostikrat, v precej neroden položaj. Z na­ menom, da odpravimo v bodoče takšne ano­ malije, bodo morali organi delavskega upravljanja v železarni posvečati investi­ cijski politiki mnogo več pozornosti kakor, doslej, prav tako pa bo treba tOČno preV*£j riti vse investicijske zmogljivosti, preden bi začeli z nekim določenim delom, bodisi pri gradnji novih ali pri razširjanju že ob^ stoječih objektov. ^~ V lanskem letu smo ustanovili štiri ko­ misije, njihovo delo pa je zadovoljivo in razmeroma precej uspešno. O delu teh ko­ misij je bilo govora -tudi na zadnjem,, odn. I. zasedanju novo izvoljenega delavskega sveta. V nekaterih podjetjih je vladala bo­ jazen, da bodo komisije več ali manj sla­ bo vplivale na dejavnost delavskega sveta, ponekod pa so celo bili mnenja, da bi te komisije lahko prevzele celo funkcije uprav­ nega odbora, direktorja in drugih organoirv podjetju. Seveda to ni res in prav v našem primeru so komisije dale lep prispeAek k utrjevanju delavskega upravljanja in sicer v oblikah svojih predlogov ter mnenj, ka­ tere so predložile v razpravo delavskemu / svetu. Mnenja sem, da bodo te komisije tudi letos uspešno opravljale svoje naloge, saj bodo pri tem v nemajhni meri vplivale na razvoj odnosno dejavnost organov delav­ skega upravljanja v Železarni. Vprašanje, ki ga ne kaže pri našem bo­ dočem delu zanemariti, se nanaša na delo 102 I strokovnega osebja v podjetju. Ne preti­ ravam, če trdim, da je strokovno osebje skupno s kvalificiranimi delavci nosilec pro­ cesa proizvodnje in če je strokovno osebje v podjetju prizadevno, tedaj delavskemu svetu "ne bo težko reševati zamotanih pro­ blemov. Osnova solidnega dela delavskega sveta je pravzaprav dober strokovni aparat ter pravilen njegov odnos do organov de- j lavskega upravljanja in lepo ter vzorno pripravljanje analize. Zato jetpotrebno kre­ diti strokovni aparat, kar v tem primeru ne bi pomenilo slabitve organov delavskega upravljanja, temveč bi v pravem pomenu besede onemogočilo, da bi delavski svet de­ jansko vodil ekonomsko politiko v podjetju. V primeru, če ne bi upoštevali* skladnosti pogledov obeh strani, bi lahko škodovali samo proizvodnji v podjetju. Če bodo člani novo izvoljenega delavskega sveta pravilno razumeli vlogo, ki jo imajo organi delavskega upravljanja v družbenem sistemu, tedaj sem uverjen, da bomo v pol­ ni meri opravičili zaupanje, ki smo ga pre­ jeli na nedavnih volitvah od strani volivcev odnosno skupnosti. Izvedba analitične ocene Ocena posameznih karakteristik Kadar so zaključena pripravljalna dela na popisu, se popisi delovnih mest razvrste po posameznih strokah, kakor: martinarji, valjavci,.-ključaMiičarji, električarji, zidar­ ji Itd. Nato se vsak popis delovnega mesta označi s tekočo številko zaradi registracije. Sedaj se prične ocena delovnih mest in to na; sledeči način: 1. Utrditev rang-liste po posameznih ka­ rakteristikah Rang-lista se utrjuje na posebnem for- mularju, na katerem so pisane vse karakte­ ristike in vsa delovna mesta. Prične se ved­ no s prvo karakteristiko, to je s podatki o strokovnem znanju, v okviru katere po­ iščemo delovna mesta, ki imajo najviš­ jo in najnižjo vrednost v intervalu od 0 do 100.. Vnesejo se podatki samo za dve delovni mesti in to za ono z najvišjo oceno ter ono z najnižjo oceno. Ta se izvede na osnovi izkustev z enostavnim primerjanjem, pri čemer se mora vedno paziti na odbiro teh delovnih mest. Kadar je to ugotovljeno, namreč, kadar je ugotovljen odnos med naj­ višjim in najnižjim delovnim mestom, potem je mogoče razporediti vsa ostala delovna mesta v okviru navedene karakteristike. Na ta način se dobi rang-lista vseh de­ lovnih mest za eno karakteristiko. Prav ta­ ko se postopa za vsako karakteristiko po­ sebej. Kadar tako s primerjanjem ocenimo vse karakteristike za vsa delovna mesta, zbira­ mo horizontalno ocene in dobimo zbirno oceno določenega delovnega mesta. Ta me­ toda ocenjevanja nam služi samo Jsot pri­ merjava za nadaljnjo analitično oceno. 2. Analitična ocena delovnega mesta. Za ugotovitev analitične ocene uporablja­ mo tabele, ki sta jih sestavila Euler in Ste­ gen s. Naravno, da se bo sedaj ocenjevanje iz­ vršilo na isti način, to je za vsako posa­ mezno karakteristiko in za vsa delovna me­ sta. Kot prvo pri ocenjevanju se tudi tu vzame karakteristiko strokovnega znanja. S pomoč­ jo tabel se ugotovi, v katero stopnjo stro­ kovne izobrazbe .spada delovno mesto iz že utrjene rang-liste delovnih mest. Tudi pri tem nam spet služi opis delovnega me­ sta in tabela za oceno karakteristike. Kadar so vsa delovna mesta ocenjuje po. osnovi (karakteristiki) strokovnega znanja, naravno specificirano na strokovno izobraz­ bo in strokovne izkušnje, kontroliramo, ali smo po stopnji tudi dobili rang-listo iste ali vsaj približne vrednosti. V tem primeru je to znak, da je ocena navedene karakteristi­ ke pravilno izvršena. Ako pa se obe oceni razlikujeta, potem je treba iskati napako. S skrbnim pregledom bomo take napake kaj hitro našli in odstranili. V posameznih slučajih, kjer kaki elementi v vseh tabelah niso zadostni, se ocena takih mest vrši po­ sebej. Se nadaljuje UP OŠTEVAJ M O VARNOSTNE PREDPISE! 103 Izvoljeni so člani grupnih in obratnih DS Število 1. Grupa PLAV2 t. Grohar Antona Peter, delavec 293 2. Poklukar Jožefa Jožef, delavec 290 3-. Birk Vincenca Vinko, delavec 278 4. Langus Ivana Anton, delavec 278 5. Arčon Franca Milan, delavec 274 6. Perne Matevža Matevž, delavec 266 7. Kavčič Lovrenca Matevž, delavec 266 8. Kokalj Joža Jože, delavec 263 9. Jelovčan Franca Janko, delovodja 262 10. Šega Antona Rudolf, delavec 258 11. Žalik Jožefa Vinko, delavec 257 2 Grupa JEKLARNA 1. Torkar Franca Henrik, delovod. 395 2. Ing. Čop Simona Stanislav, asist. 395 3. Cufer Antona Tomaž, delavec 383 4. Žlebir Janeza Janez, delovodja 356 5. Talar Jerneja Jožef, delavec 355 6. Agreš Jožefa Franc, delavec 355 7. Zupan Antona Franc, delavec 352 8. Kokalj Janeza Janez, delavec 350 9. Rakar Antona Nande, delovodja 348 10. Žvan Matevža Ivan, delavec 347 11. Baloh Jožefa Ignac, delovodja 332 12. Celarec Franca Pavle 331 13. Zrim Jožefa Franc, delavec 326 14. Šetinc Franca Martin, delovodja 322 15. Ritonja Franca Lovro, delavec 321 16. Gasar Franca Nikolaj, delavec 311 elektropeč: 17. Pogačnik Mihe Zdravko, delavec 71 18. Petač Jerneja Jernej, delavec 70 19. Rozman Antona Anton, delavec 69 3 Grupa: PROFILNE VALJARNE 1. Uranič Franca Franc, delovodja 510 2. Markelj Franca Franc, delavec 509 3. Kelih Pavla Pavel, delovodja 506 4. Žvan Andreja Ivan, delovodja 500 5. Primožič Mihaela Franc delavec . 500 6. Hostnik Jožefa Miha, delavec. 498 1. Pretnar Janeza Franc, delavec 498 8. Podlipnik Lovra Mirko, delavec 496 9. Mohorič Antona Anton, delavec 493 10. Žagar Ivana Jože, delavec 492 11. Cvetko Ivana Ivan, delavec 489 12. Dolinar Frančiška Milan, delovod. 488 13. Kejžar Franca Štefan, delavec 487 14. Ertelj Tomaža Jože, delavec | 487 15. Udir Franca Vinko, delovodja * 484 16. Ilijatovič Petra Todor, delavec 477 Žična valjarna: 17. Škodelj Janeza Alojz, delavec 118 18. Knafelj Ludvika Ludvik, delavec 115 Število 19. Prešeren Joža Franc, delavec 114 20. Komic Joža Alojz, delovodja 95 21. Pavlovič Valentina Joža, delavec 95 Jeklo vlek: 22. Markelj Gašperja Slavko, delovod. 117 23. Luznar Blaža Stane, delavec "116 24. Dežman Valentina Anton, delavec lig 25. Mijajlovič Milica Desimir, delavec 108 4. Grupa: PLOCEVINSKE VALJARNE Javornik II: 1. Malej Jakoba Franc, delavec 277 2. Bartelj Franca Franc, delavec 262 3. Eržen Lovrenca Tomaž, delavec 262 4. Potočnik Franca Franc, delavec 259 5. Kristan Franca Marjan, delavec 258 6. Smolej Janeza Janez, delavec 255 7. Slamnik Janeza Leopold, delavec 251 8. Ličof Franca Stanko, delavec 247 9. Zamida Franca Matija, delavec 241 10. Svetina Simona Jože, delavec 235 Valjarna 2400: 11. Kristan Franca Franc, delavec 169 12. Praprotnik Franca Feliks, delavec 169 13. Humer Martina Martin, delavec 168 14. Žvab Antona Martin, delavec 167 15. Kocjančič Jakoba Stanko, delavec 165 16. Smolej Franca Janko, delavec 155 17. Hribernik Franca Avgust, delovod. 151 Javor nik IV: 18. Urbane Matevža Anton, delovodja 48 5. Grupa: VZDRŽEVANJE JAVORNIK 1. Zidar Jožeta Jože delavec 283 2. Strgar Janeza Ivan, delavec 279 3. Šorn Franca Bogomir, delavec 275 4. Pavlenč Martina Cilka, delavka 274 5. Pintar Janeza Ferdinand, delavec 273 6. Stare Jožeta Milan, delavec 273 7. Velušček Antona Alfonz, delavec 273 8. Iskra Antona Anton, delavec 270 9. Veber Andreja Janko., delavec 268 10. Dizdarovič Muharema Asim, del. 265 11. Zupan Franca Franc, delavec 262 6 Grupa: PREDELOVALNI ORRATI Žičafna — hladna valjarna: 1. Gasar Franca Jože, delavec 412 2. Avsenek Janeza Vladimir, uslužb. 400 3. Royan Franca Vladimir, delovod. 392 4. Kobler Franca Drago, delovodja 390 5. Rustja Maksimilijana Albin, del. 382 6. Sušnik Janeza Ivan, delovodja 382 104 Število 7. Senica Uršule fiadislav, delavec 381 8. Ažman Miha Zvone, delovodja 375 9. Svetlin Bernarda Anton, uslužb.x 372 10. Bertoncelj Joža Kristijan, delovod. 358 11. Jeršin Alojza Anton, delavec 352 Žebljarna: 12. Droša Petra Mirko, delovodja 114 13. Kejžar Matevža Ludvik, delavec 110 14. Baskar Antona Jože, delavec 82 15. Klanjšek Franca Aha, delavka ~~*8Q Cevarna: 16. Likovič Matija Lojze, delovodja 160 17. Dolenc Franca Anton, asistent 159 18. Dolesa Joža Anton, delavec 155 19. Ulčar Joža Julka, delavka 151 Elektrodni oddelek': 20. Ulčar Alojza Marjan, asistent 93 21. Dolinar Franca Jože, delavec 93 22. Kus Joža Marija, delavka 87 7 Grupa: ENERGIJSKI ODDELEK: 1. Ing. Sesek Pavle, asistent _¿¡yv 149 2. Repine Matevža Matevž, delavec 142 3. Bizjak Joža Ivan, uslužbenec ; 137 4. Bizjak Ivana Ivan, delavec 137 5. Pogačar Franca Valentin, delovodja Í3S 6. Starina Antona Stanislav, delavec 132 7. Rugelj Jerneja Viljem, delavec 132 8. Jelovčan Petra Marjan, uslužbenec 129 9. Rupnik Andreja Ra^o, delavec 125 10. Junež Martina Martin, delavec 125 11. Šubic Jožefa Ciril, delavec 119 12. Zupane Antona Anton, delavec 118 13. Kalan Valentina Valentin, delavec 114 8. Grupa: VZDRŽEVANJE JESENICE Mehanična delavnica: 1. Anderle Alojza Alojz, delavec 233 % Krušic Valentina Stanko, delovodja 229 ft Čop Janeza Janez, delavec 210 4. Ducek Joža Ivan, delavec 187 5. Šprrnger Joža Jože, delavec 175 6. Javorski Janeza Ivan, delavec 167 7. Faganel Karla Rado, delavec 159 Konstrukcijska delavnica: 8. Ažman Karla Zvonko, delavec 132 9. Ambrožič Lovra Rudolf, delavec 125 10. Koren Ivana Anton, delavec 123 11. T.epina. Antona Anton, delavec 99 12. Mesaric Alojza Drago, delavec 88 Elektro delavnica: 13. Delavec Janeza Ivan, delovodja 111 14. Simnic Franca Alojza delavec 79 15. Sorgo Florjana AdoM>. delavec 78 i Število Gradbeni oddelek: * 16. Sušnik Janeza Vinko, delovodja 224 17. Pančur Jerneja Cvetko, delavec 209 18. Svetina Jožefa Ciril, delovodja 200 19. Pogačnik Jožefa Vinko, delavec 192 20. Debel j ak Janeza Franc, delovodja 187 21. Ropret Janeza Janez, delavec 177 22. Urbančič Ivana Ivan, delavec 167 9. Grupa: PROMET — TRANSPORT Promet: 1. Sitar Joža Alojz, delavec 293 2. Gasar Franca Franc, delavec 290 3. Šlajmar Viktorja Jože, delavec 289 4. Mesec Franca Franc, delavec" 288 5. Lavtar Aleša Leopold, delavec -V 288 6. Lah Franca Franc, delavec;. 287 7. Klavžar Petra Peter^ delavec 285 8. Kavalar Janeza Janko, delavec- 284 9. Kalan Ivana Mirko, delavec 284 10. Orne j c Antona Rudolf, delavec 279 11. Tomanft* Franca Leopold, delavec 279 . Transport: 12. Butenko Mihaela Gregor, delovodja 173 13. Klinar Ciru% Maks, uslužbenec 3 167 14. Jeršin Filipi Valentin, delavec ~- f66[ 15. CimpriČ* Ivana Rafael, delavec :; ; 164 10. Obrat: ŠAMOTARNA 1. Sodja Jakoba Rudolf, delavec 116$ 2. Krmelj Jakoba Maks, delave§: 168. 3. Sodja Antona Albin, delavec-- •• :li£S 4. Maver Janeza Stanko, delavec 162 5. Bolka Martina Franc, delavec 162 6. Krašovec Lovra Anton, delavec 157 7. Drešar Tomaža Valentin 155 8. Kejžar Pavla Franc, delavec 153 9. Jereb Pavla Mirko, delavec 141 10. Repe Janeza Franc, delavec 139 11. Grabnar Janeza Ciril, delavec 138 12. Birk Vincenca Francka, delavka 127 13. Finžgar Joža. Slavka, delavka 121 11. Obrat: LIVARNA 1. Noč Jožeta Ladislav, delavec 182 2. Košir Janeza Franc, delavec 181 3. Rožič Francka Maks, delavec 181 4. Torkar Franca Franc, uslužbenec 181 5. Žagar Jakoba Jakob, delavec 180 6. Smolej Mihaela Mihael, delavece 180 7. Robič Janeza Janez, delavec 180 8. Franko Valentina Stanislav, delavec 180 9. Preželj Ivana Anton, delavec 170 10. Dornik Franca Ivan, delavec 179 11. Cerne Jakoba Ferdinand, delavec 177 12. Rabič Francke Angela, uslužbenka 177 13. Petač Jerneja Ciril, delavec 174 105 Ob letošnjem praznovanja 1. maja Delavski razred vsega sveta je začel praznova- vati 1. maj nekako pred 70. leti in sicer v času, ko se je kapitalizem v ZDA začel močno razvijati in preraščati v imperializem Kapitalistične težnje po visokih dobičkih so hkrati poslabševale življenjske razmere delavcev. O zaščiti pri delu skoraj ni bilo govora, vrstile so se hude nesreče, delovni dan Jp tamošnjih podjetjih odnosno tovarnah pa je trajal 2, dni pozneje sklicali shod, ki pa ga je policija razbila. Pri tem je izgubilo življenje 6 stavkujočih delavcev, nad 50 delavcev pa je bilo ranjenih. V znak ogorčenega protesta, se je še istega dne po­ novno zbralo 30.000 delavcev, zopet je prišla po­ licija, mednje pa je priletela bomba. Mrtvih je bilo 7 delavcev in več kakor 60 ranjenih. Koliko delav­ cev je izgubilo življenje, nihče ne ve, policija pa Praznovanje prvega maja pred drugo svetovno vojno 16 in celo 18 ur na dan. V zelo težkih razmerah so v tistem času živeli tudi delavci - izseljenci iz Evrope in drugod. Zaradi vedno večjega pritiska kapitalistov na delavce so v ZDA že v letu 1885 organizirale delavske organizacije protestne shode in stavke za 8-urni delavnik. V Chicagu je bilo to gibanje še posebno aktivno. Februarja 1886 so začeli stavkati delavci v ne­ katerih tovarnah v Chicagu. Stavka je trajala 3 mesece. Med tem so jo hoteli vladajoči s silo za- treti, kar pa jim seveda ni uspelo, temveč so se začeli nemiri. Vse delavske organizacije v tem mestu so se zedinile za demonstracije, ki naj bi bile 1. maja 1886. Geslo demonstrantov pa je bilo: j,Zahtevamo 8-urni delavnik in protestiramo zo­ per pretepanje stavkarjev". Vsi organizirani de­ lavci naj bi začeli 24-urno generalno stavko. Ker so kapitalisti le preveč grozd in zahtevali, da j' treba stavko preprečiti za vsako ceno, je to pre­ strašilo nekatere delavske voditelje, da so v zad­ njem hipu odpovedali sodelovanje pri demonstra­ cijah. Nastala je zmeda in generalne, stavke tokrat ni bilo. 1. maj je potekal zelo mirno, kar pa ni bilo po volji nekaterim delavskim voditeljem, zato so je takrat poročala, da je bilo mrtvih delavcev ta­ krat več kakor policistov. Delavske voditelje so za­ prli in jih vse razen enega obsodili na smrt na vešalih. Še prvo praznovanje 1. maja leta 1890 je bila veličastna manifestacija delavskega razreda po vsem svetu in Engels je takrat po pravici zapisal: Danes, ko pišem te vrstice, evropski in ameriški proletariat prvič pregledujeta svoje mobilizirane boljše sile, mobilizirane kot enotno vojsko pod eno zastavo in za en cilj. In prizor današnjega dne bo pokazal kapitalistom in fevdalcem vseh dežel, da je proletariat resnično združen. Ko bi stal poleg mene le še Marks in videl me to na lastne oči. Tako v letu 1890 kakor tudi v poznejših letih je bilo pripravljeno vojaštvo ter policija, kar pa de­ lavskih množic ni oviralo, temveč je bilo iz leta v leto več delavcev, ki so kljub številnim žrtvam praznovali svoj delavski praznik, 1. maj. Tudi slovenski delavci so začeli praznovati prvi maj v letu 1890, to je prvo leto po prvem kongresu II. internacionale. To pomeni, da je bilo delavstvo v tistem času pripravljeno na razredne boje in da ni prav nič zaostajalo za delavci v ostalih deželah. 106 Praznično razpoloženje na Jesenicah Kakor vsa leta po osvoboditvi so se je­ seniški železarji in Jeseničani tudi letos/ idjobro pripravili na primerno počastitev 1. maja — Praznika dela. 2e v dneh pred prazniki so organizirali razne športne prire­ ditve, v kino podjetjih pa predvajali film „Pot prijateljstva", ki prikazuje potovanje predsednika Tita v Egipt in Etiopijo. Poleg krajevnih proslav po vseh krajih jeseniške občine je bila na predvečer na Jeseničan osrednja proslava s političnim zborovanjem. Ta naj bi bila na vrtu Delavskega doma, zaradi slabega vremena pa je bila v dvorani istega doma. Odpadel je tudi koncert godbe na pihala v mestnem parku, pač pa je bil prvi del promenadnega koncerta pred de­ lavskim domom in drugi del v dvorani pred pričetkom proslave. Ob pol 8. uri je občin­ stvo, trumoma prihajalo v Delavski dom, ki žal ni mogel sprejeti vsega občinstva. Z internacionalo, ki jo je pela vsa dvorana ob spremljavi godbe na pihala, je bila pro­ slava slovesno otvorjena. Zastor se je po­ časi dvignil in parola „Proletarci vseh de­ žel, združite se!" je stopila slehernemu v oči. Na oder je stopil predsednik Občinske­ ga odbora SZDL tov. Ivo Sčavničar, ki je podal obširno' politično poročilo in orisal složnost delavskega razreda ob prazniku dela. Dotaknil se je notranjega in zunanje­ ga političnega položaja ter govoril o tekočih ter bodočih nalogah delavskega razreda. Po­ litičnemu zborovanju pod vodstvom $ov, Iva Ščavnicarja je sledil kulturni del pro­ grama, ki sos ga izvajali odseki jeseniške 2JSvoJ>ode". Močan vtis je napravil moški pevski zbor, ki je zapel v delavskih oblekah 4 delavske pesmi. Občinstvo, pa so navdušili tudi člani ansambla narodnih plesov, ki so zaplesali 3 narodne plese v pristnih narod­ nih nošah, vmesne točke pa je izpolnje­ vala godba na pihala in recitacije. Proslavi je sledilo ljudsko rajanje v najlepšem in prazničnem razpoloženju. Godba na pihala jeseniške „Svobode" je naznanjala nasled­ njega dne praznik dela z budnico, kateri je sledil promenadni koncert. Ker je nastopilo s 1. majem lepo vreme, je bilo razpoloženje Jeseničanov toliko boljše. Že v zgodnjih dopoldanskih urah so pričeli odhajati Je­ seničani v večjih in manjših skupinah na prvomajske izlete. Največ jih je odšlo na Poljane, kjer so praznovali 1. maj. 2e v stari Jugoslaviji so bili na Poljanah organizirani na Poljanah množični prvomajski izleti, to­ da pod strogo kontrolo žandarjev. Pa ne le na Poljane, tudi na Planino pod Golico, na Črni vrh, v Javorniški Rovt, na Mežakljo in drugam je odšla prvega maja večina je­ seniških železarjev, se tam rad ovala in vese­ lila. Kakor prvi dan praznikov, je bil tudi drugi posvečen v glavnem prvomajskim iz­ letom, ki so dali poleg slovesno okrašenih Jesenic in številnih svetlobnih napisov s jpa- rolami v počastitev delavskega praznika, ter osrednje in ostalih krajevnih proslav, naj­ lepši pečat praznovanja delavskega praz­ nika. Pa ne le Jeseničani, tudi ostalo pre­ bivalstvo jeseniške občine v dneh prvomaj­ skih praznikov ni ostalo doma, temveč je v naravi praznovalo svoj največji delavski praznik. 10? Slavnostna akademija v počastitev praznika dela na Jesenicah Na Javorniku so organizirali povorko in slavnostno o v 50 .proslavili:- delavski praznik 11 " maj na Javorniku. IT ta inair^a^vpri SZBL usta- ^iaJB^^:^$^b^i- odbor, ki je c|^p^^l:ss^|otrebno ^IŽb^f^ja^ praznovanje praznik^llela. Tako ¿^48*; '•^^^'•^^ll^^^l^i^v.ečet slovenskega praznika ^stlriovitve, OP imeli kratko slovesnost pri spo­ meniku NOB, /he^"^3rii pozneje pa je TVD Par- "tišan v dvorani osnovne šole Jna Koroški Beli or- ^nKiralo lepo uspelo'mladinsko telovadno akade- .mijo. Vrpripravah za praznovanje delavskega praz­ nika so sodelovala ifea društva odnosno organiza- .^fefe-Mf delujejo na *|eritorjjii Javornika in Koro- sfee Bele, DPD Svoboda pa je uprizorila Finžgarje- ^v^ aapredno ligro »Naša kri". Na predvečer prVe- ^garimfa se |e pred valjamo jna Javorniku zbralo več. sto ljudi, nato pa .^fe |^.Jpomikala skozi Ja- vornifc~proti Koroški Beli povorka, v- kateri je bila simbolično prikazana dejavnost posameznih organizacij kakor na primer tabornikov - članov telovadnega društva Partizan, jg^relske družine Tri­ glav itd. Prostrana dvorana v osnoyni šoli na Koroški Beli ni mogla sprejeti vseji udeležencev slavnostne pbvorke, da bi prisostvovali akademiji, ki jo je organizirala DPD Svoboda Javornik skupno z osta­ limi množičnimi organizacijami. Slavnostni govor je imel predsednik Sveta za proaveto in Kulturo pri Občinskem ljudskem odboru Jesenice tovariš France Treven, Jsi je v svojih pozdravnih besedah omenjal zgodovinsko vlogo prvega maja, ki ga slavi delavski razred vsega sveta kot svoj delav­ ski praznik. Program slavnostne akademije so nato nadaljevali članitmladinskega tamburaškega zbora, pionirske folklorne skupine, dalje mladinci in mladinke TVD Parlžsan, godba na pihala ter mo­ ški pevski zbor, ob zaključku slavnostne akademi­ jepa so podelili zaslužnim članom DPD Svoboda priznanja, odnosno diplome. -*$čpp vreroe^M je,bilo na praznik prvega maja, so delavci j^v^liaJnBHB^Javornik izkoristili predvsem za izlete v naravo, mnogo jih je odšlo na Pristavo v ^Tavojfniškem roVt^k]er ima PD Javornik svojo planinsko postojanko, drugi pa so odšli na Poljane in k Valvazorju. Uspela prvomajska proslava v Žirovnici V nedeljo, dne 2^. aprila je bila v dvorani Kulturnega doma na Breznici slavnostna akademija, katero je organiziralo novo­ ustanovljeno društvo DPD „Svoboda" Fr. Prešeren v Žirovnici, skupno z ostalimi niliožičnhni organizacijami tega kraja; O zgodovini praznovanja ter o samem" po­ menu, ki ga ima v svetu delavski praznik, je govoril predsednik DPD „Svobode" tov. Peter Sitar. Pri izvedbi programa je sode­ lovala domača godba na pihala, ansambel narodnih plesov DPD „Svobode" Jesenice in mladinski tamburaški zbor iz Javornika. Slavnostne prvomajske prireditve se je ude­ ležilo veliko število ljudi, tako da prostorna dvorana na Breznici ni mogla sprejeti vseh prebivalcev Žirovnice in Breznice, ki se že­ leli prisostvovati slavnostni akademiji..' . . Na Hrušici so v počastitev 1. maja organizirali telovadno akademijo tQ8 Rezultati naše proizvodnje IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA JANUAR — MAREC 1956 Blagovna proizvodnja ^. m Indeks izvršitve v % Količina Plavž Martinarna — Elektro peč — Sa — Težka proga Lahke proge 75.2 Žična valjarna 65.9 Valjarna 2400 97.3 . Valjarna 1300 76.3 Jeklovlek 105.5 Sa 91.5 Hladna valjarna 78.3 Zičarna 87.8 Predelani proizvodi 94.9 Cevarna 102 Elektrodni oddelek 69.6 Sa 88.9 Siva livarna Jeklo livarna 94 Sa 94 Opekarna — Skupaj 90.7 Drnžbeni plan.po količini 90.7% IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA ZA MESEC APRIL 1956 Skupna proizvodnja Obrat: _ ,. Količina Plavž 95.5 Martinarna 105.0 Elektro peč 91.0 Sa 102.4 Težka proga 100.8 Lahke proge 104.9 Žična valjarna 83.1 Valjarna 2400 94.6 Valjarna 1300 ^ 76.3 Jeklovlek 113.1 Sa "94.2- Hladna valjarna 184.5 Zičarna 88.0 Predelani proizvodi 98.8 Cevarna 102.9 Eelktrodni oddelek 69.1 Sa •90.3 Siva livarna 116.5 Jeklo livarna 111.5 Sa ,115.8 Opekarna 96.9 Skupaj : 97.6 Družbeni plan po količini 97.6% IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA ZA MESEC APRIL 1956 Blagovna proizvodnja »i,- Indeks Ob r a t : izvršitve v % »i,- Indeks Ob r a t : Količina Plavž Martinarna Elektro peč — Sa — Težka proga 3.229.0 Lahke proge 86.0 Žična valjarna 86.9 Valjarna 2400 95.5 Valjarna 1300 76.3 Jeklovlek 113.1 Sa 93.4 Hladna valjarna 84.5 Zičarna 87.2 Predelani proizvodi - 98.8 Cevarna 102.9 Elektrodni oddelek 69.1 Sa 90.6 Siva livarna — Jeklo livarna 87.4 Sa 87.4 Opekarna 127.0 Skupaj: 93.2 Družbeni plan po količini 93.2% IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA ZA MESEC JANUAR--APRIL 1956 Skupna proizvodnja _. . Indeks izvršitve v % Obrat: .. _ . • o 11 c i n a Plavž 96.5 Martinarna 105.8 Elektro peč 111.2 Sa 102.7 Težka proga 108.4 Lahke proge 198.2 Žična valjarna 100.8 Valjarna 2400 89.7 Valjarna 1300 76.3 Jeklovlek 136.8 Sa , 107.1 Hladna valjarna 103.5 "'Zičarna \ * , 98.4 Predelani proizvodi . 110.9 Cevarna * 105 6 "EJiktrodni oddelek ' jt? Sa 100.3 Siva livarna 117.7 Jeklo livarna 127.1 Sa 119.0 Opekarna /V 91.8 Skupaj: 104.0 Družbeni plan po količini 104.0. IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA ZA MESEC JANUAR—APRIL 1956 Blagovna proizvodnja 0hrat indeks izvršitve v % Količina Plavž Martinarna — Elektro peč — Sa — Težka proga Lahke proge 141.1 Žična valjarnl , 151.1 Valjarna 2400 90.9 Valjarna 1300 76.3 Jeklovlek 136.8 Sa 98.8 Hladna valjarna 103.5 Zičarna 96.6 Predelani proizvodi 110.9 Cevarna 105.6 Elektrodni oddelek 67.7 Sa 100.1 Siva livarna , Jeklo livarna 66.0 Sa Opekarna 66.0 154.6 Skupaj : 100.5 Družbeni plan po količini 100.5 Varuj našo skupno lastnino pred požarom 109 Lastna previdnost je najboljša varnostna naprava Vodstvo podjetja je v preteklem letu žrtvovalo v pre­ ventivne svrhe velika denarna sredstva, ki jih hočemo v naslednjem razčleniti. Za adaptacijo obratne ambulante D za novogradnjo ter izboljšanje sanitarij za tehnično zaščito strojnega parka in za kritje stroškov izvršenih nalogov po odločbah nadrejenih inšpekcij za sanitetni material za osebna zaščitna (sredstva za dodatke delavcem po »Uredbi« — mleko za dodatke delavcem po »Uredbi« — kava za dodatke delavcem po »Uredbi« — sladkor za gazirano vodo za milo in druga sredstva za umivanje ter pranje perila in 3,415.938. 11,889.151, 11,139.730, 1,610.559, 113,242.726. 7,244.512, 2,607.020.- 1,815.222.- 916.256, 2,841.022.- 40.866, Skupno: 156,763.102.— Medobratno tekmovanje za omejitev obratnih nezgod je bilo zelo uspešno Prepričani smo, da so te velike denarne vsote delno pripomogle k znižanju procenta obratnih nezgod, kakor tudi k znižanju procenta obolelosti našega kolektiva. Zdi se nam, da smo največ pobude za znižanje obratnih ne­ zgod dosegli z medobratnim tekmovanjem za zpižanje nezgod, saj smo s tem zainteresirali tako obrate kot tudi posameznike. Podjetju ni žal, da je v preteklem letu na račun tega tekmovanja žrtvovalo 778.458 dinarjev, saj se ta denar zelo dobro obrestuje naši skupnosti in se od­ raža v znižanju obratnih nezgod za 3,2%. S tem tekmo­ vanjem smo prihranili na narodnem dohodku 36,489.348 dinarjev, kar je rezultat znižanja izpadlih dnin za 4788. Vodstvo oddelka za varnost dela pri našem podjetju pri­ poroča Sindikalni organizaciji, naj tudi v bodoče organi­ zira tekmovanje za omejitev obratnih nezgod. Kolektivno zavarovanje delavcev in uslužbencev pri OZOD Od 3. 9. 1954, so vsi naši delavci in uslužbenci kolek­ tivno zavarovani pri Državnem zavarovalnem zavodu — podružnici v Radovljici. Naše podjetje plačuje za vsa­ kega delavca mesečno po din 30. V to zavarovanje so vključeni tudi delavci in uslužbenci službe delavske pre­ skrbe in MIŠ-a in sicer od sprejema do obračuna pri našem podjetju. V preteklem letu smo prijavili skupno 44 primerov obratnih nezgod kot tudi nezgod izven pod­ jetja. Od tih je bilo 29 prijav rešenih in so poškodovanci Z republiške razstave zaščitnih sredstev: Na sliki zaščitna sredstva, kakršna uporablja metalurška industrija 110 Denarno tekmovanje za znižanje obratnih nezgod Za odpravo Obrat , težjih nezgod Za odpravo lažjih nezgod Skupno din število nezgod Plavž 26.000 28.000 54.000 75 Martinarna 7.500 7.500 15.000 257 Livarne 8.000 10.900 18.900 32 2ič. valjarna 12.000 14.000 26.000 45 Javornik I 17.000 5.000 22.000 224 Javornik II 15.000 26.800 41.800 77 Valjarna 2400 14.000 14.900 28.900 54 Jeklovlek 2.000 21.500 23.500 10 Predelovalni 3.000 14.150 17.150 106 Zebljarna 2.000 16.300 18.300 21 CevaTna 4.000 21.500 25.500 15 Varilna žica 2.000 24.500 26.500 10 Prometni odd. 30.000 26.600 56.600 58 Transportni 14.000 11.300 25.300 42 Ind. zidarji 7.500 — 7.500 — Gradbeni odd. 7.500 — 7.500 47 Mehan. del. 10.000 10.100 20.100 33 Javornik III 16.000 4.000 20.000 85 Konstr. del. 15.000 19.300 34.300 43 Elektrodelav. 14.000 28.500 42.500 8 Ener. odd. 14.000 17.000 31.000 13 Samotama 4.000 13.000 17.000 31 Javornik IV 5.000 30.500 35.500 4 OTK 2.000 21.100 23.100 7 Kom. odd. 1.000 34.300 35.300 1 MES 2.000 30.500 32.500 3 Zašč. služba 2.000 32.100 34.100 2 Gl. pisarna 9.000 29.600 38.600 4 Skupaj 264.500 512.950 778.450 odnosno svojci prejeli na račun kolektivnega zavarovanja od DOZ-a 757.800 dinarjev. V šestih primerih posledice nezgode še niso. bile dokončne, zato bodo trije poškodji- vanci morali na ponovni zdravniški pregled. Železarna Jesenitp je v smislu pogodbe na račun tega tekmovanja v letu '1955 plačala pri povprečnem letnem staležu 6754 zavarovancev, 2,431.560 dinarjev. Pojasnju­ jemo, da so v to kolektivno zavarovanje vključene vse nezgode, ki imajo za posledic© invalidnost, tako nesreče na delovnem mestu, kot tudi doma odnosno izven pod­ jetja. Zavarovalna premija se izplačuje po določbah, ki so priložene kolektivni zavarovalni polici. V slučaju smrtne nezgode prejmejo svojci na račun kolektivnega zavarovanja din 75.000, dočim za trajno nesposobnost priznani procent invalidnosti do 150.000 dinarjev. Zdravniška služba v naši obratni ambulanti se je z otvoritvijo bolniškega oddelka ter s prepovedjo iskanja zdravniške pomoči med službenim časom v preteklem letu lepo razvijala in opažamo, da se je število bolniških dni močno znižalo. Lahko rečemo, da se je frekvenca v naši ambulanti znižala za cca 35% in moramo pripom­ niti, da je v veliki meri zasluga bolniškega oddelka, da se je povprečni letni procent bolezni občutno znižal. Na bolniškem oddelku namreč pridrže na zdravljenju in opazovanju vse dvomljive bolnike, ravnotako tudi tiste, ki morajo ležati ter držati dieto {ulcerozni bolniki). Za­ nimiv je pregled povprečnega letnega procenta bolezni razdobja 1947 do 1955 leta in sicer: v letu 1947 6,12% v letu 1948 6,80% v letu 1949 6,40% v letu 1950 5,93% v letu 1951 5,66% v letu 1952 5,90% v letu 1953 5,71% v letu 1954 5,48% V letu 1955 4,19% V procentih bolezni so vključeni bolniki zaradi bo­ lezni, poškodb, zaradi nege družinskih članov in tudi porodnice. Izredno zanimiv je pregled morbiditete našega kolek­ tiva v preteklem letu, kar ibomo v naslednjem prikazali in sicer z navedbo posameznih bolezni, številčno, ločeno za obratno ambulanto II in navedli skupno število posa­ meznih slučajev. V številčnem prikazu bolezni, nam nehote vpada v oči visoka številka infekcijskih bolezni. Močni prehlada v prvem in tretjem četrtletju se odražajo v navedbi 725 slučajev influence. SO primerovje vključenih v infekcij­ skih boleznih tudi na račun j etičnih obolenj pljuč. Pre­ cej visoko je število živčnih bolezni v zvezi z duševnimi motnjami, saj je bilo v preteklem letu 229 takih prime­ rov. Med iboleznimi oči, ki jih je bilo 618, je obseženih mnogo primerov, ko je delavstvo iskalo zdravniško po­ moč zaradi slabega vida. Ušesnih obolenj je bilo 310, kar gre v veliki meri na rovaiš hudega prepiha, ki ga v nar šem podjetju ne manjka. Prepričani smo, da se bo to število še povečalo, saj se ravno v teh dneh vrši popis vseh članov našega .kolektiva, ki imajo kakršnekoli te­ žave s sluhom. Revmatičnih obolenj je bilo 836. Kontrola o točni številki, Odnosno o dejanskih obolenjih, je iz­ redno težka. Prepričani ipa smo, da je pretežni del pri­ javljenih primerov resnično bolnih. Med boleznimi srca in ožilja, ki jih je registriranih 289, zavzemajo precejšnjo postavko bolniki, ki tožijo o stalnem glavobolu. Izredno visoko pa je število obolenj dihalnih in prebavnih orga­ nov, saj je prvih 1497, drugih pa 1554. Ozračje ha delov­ nih mestih v našem podjetju je prenasičeno s hlapi različnih kemikalij, polno je prahu, vlage ter izredno segreto, kar kronično draži sluznico žrela, sapnika in sapnikovih vej in se vnetje vsled čestih prehladov kot posledica nestanovitnega vremena na Jesenicah in veli­ kih temperaturnih sprememb zelo pogostoma pojavlja. Izredno mnogo je teh primerov pri strastnih kadilcih. Pri boleznih prebavnih organov, ki jih je skupno IStt, ne smemo prezreti 218 primerov, ko je bila ugotovljena motnja v prebavi zaradi slabega zobovja. Naši delavci vse premalo skrbijo zai nego svojih zob, po drugi strani pa zaradi prezaposlenosti zobne ambulante na Jesenicah propada pacientom zobovje med časom zdravljenja. Nujno bi bilo potrebno, da se v okviru naše obratne ambulante osnuje tudi zobna ambulanta, ki bi skrbela izključno za zobozdravstvo naših delavcev. Precej je bilo že govora, naj bi se napravili načrti« za stavbo, kjer bi bila zobna ambulanta in to v bližini naše obratne ambu­ lante. Tam bi prav tako poskrbeli tudi za stanovanje dežurnega, odnosno hišnega zdravnika naše obratne am­ bulante, kot tudi za stanovanja strežnega in srednjega medicinskega osobja. Pri številu bolnikov prebavnih organov ne smemo prezreti ulceroznih bolnikov, saj jih je 290. Terapija za te bolnike obstoja predvsem v dieti hrane, kar je spet za Jesenice velik problem, saj praktično na Jesenicah ni niti mlečne restavracije, kaj šele, da bi bila na raz­ polago kuhinja za dietično hrano. Dokazano je, da se bolezensko stanje pri teh bolnikih takoj izboljša, če leže nekaj časa na bolniškem oddelku naše obratne amlfa- lante. Poročeni bolniki si do neke mere še preskrbe predpisano hrano v svoji domači oskrbi, dočim si samci tega ne morejo privoščiti, ravno iz opisanih razlogov. In vendar je v interesu tako podjetja kot tudi skupnosti, da bi se čimprej odprlo vsaj mlečno restavracijo, če že ne kuhinje, ki bi skrbela za prehrano takih (bolnikov. Med boleznimi ženskih spolnih organov, ki. jih je skupno 404, se odraža 136 primerov, ko so ženske bolovale zaradi . nosečnosti, odnosno koristile bolniški dopust. Ne smemo pa prezreti dejstva, da je v težki industriji izredno težko najti za noseče žene primerna delovna mesta, kjer njihov organizem vsled otežkočenih delovnih pogojev ne bi tr­ pel. Izredno mnogo je tudi primerov obolenja kože, in sicer 1014. V tem številu je vključenih 287 primerov različnih ekcemov, ki so dostikrat posledica škodljivih vplivov na posameznih delovnih mestih. Ne smemo pre­ zreti tudi 180 primerov različnih abscesov, ki se tudi 111 pojavljajo vsled raznih malignih vplivov na našo kožo, -odnosno na strukturo kože. V 148 primerih je pri naših delavcih nastopala furunkuloza. Zelo visoko je število nedognanih bolezni, odnosno bolezni, ki se proučujejo in sicer skupno 920 primerov. Od tega odpade 290 primerov, v katerih so naši delavci odnosno uslužbenci izostali zaradi nege družinskih čla­ nov, dočim v 242 primerih ni bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti značaja bolezni. V skupnem številu ostalih bo­ lezni, vključno nedognanar obolenja, so zajeti tudi pre­ gledi novosprejetih delavcev in sicer skupno 338. Zelo zanimivi so podatki naših obratnih nezgod. V prvi vrsti je tu 387 primerov poškodb glave. Takoj Fravilno zavarovan delavec pri delu na plinskih napravah moramo pripomniti, da je od teh (pretežni del poškodb na očeh, predvsem zaradi vpada različnih tujkov. V 526 primerih so bili delavci poškodovani na rokah in prstih in v 290 primerih na nogah, odnosno na prstih noge. Temn se ne čudimo, saj se največkrat vsak dela­ vec tako z rokami, kot tudi z nogami najbolj izpostavlja različnim poškodbam.. Če štejemo prometne nezgode, kot jih v razpredelnici navajamo, vidimo, da je bilo 73 primerov, ko so bili naši delavci poškodovani • na poti v službo dn iz nje. V teh 'ffc&i&BBlh je oddelek za delovno varnost nemočen, čeprav pogostokrat ugotavljamo, v kako slabem stanju imajo naši delavci- svoja dvokolesa. Vključeni pa so v tem številu tudi vsi slučaji nesreč na naših železnicah. Porazno je število nezgod doma, ki jih je bilo v pre­ teklem leta 307. Vedno znova ugotavljamo, da naše de­ lavstvo, -predvsem itistc^ ,'ki stanuje izven Jestenic, v svojem prostem času dela več in bolj, kot pa pri svojem rednem delu. če- bi namreč naš delavec mogel svoj prosti čas uporabiti samo za počitek, smo prepričani, da bi nezgod doma ne bilo, ali pa bi bilo njihovo število vsaj mnogo nižje. Nič bolje ni pri delavcih, ki stanujejo na Jesenicah, ki v svojem prostem času iščejo priložnostnih del in zato ni čudno, če zaradi preutrujenosti pride do nesreč. 67 primerov je registriranih' v preteklem letu kot zlonamernih poškodb. Te poškodbe gredo na rovaš pre­ tepov, napadov in igračkanja, ki se dostikrat konča s poškodbami. Ko smo kratko navedli vzroke obolenja prebavnih organov, nismo omenili podhranjenosti, čeprav ise vedno bolj kažejo posledice pomanjkanja za časa okupacije in prvih povojnih let. Delavstvu manjka namreč osnovne hrane v obliki beljakovin, ki so gradbeni [material člo­ veškega telesa (v nemajhni meri na to pomanjkanje vpli­ vajo tudi cene življenjskih potrebščin). V inašem podjetju je še zelo mnogo virov, ki povzro­ čajo vsled! tehničnih nedostatkov motnje v zdravstvenem počutju nafth ljudi. Statistično kažeta obe obratni ambu- lanti 51 primerov pneumoMlikoz in 8 primerov zasJftjH pitve s CO. Prepričani pa smo, da se bo število siliko- tičnih obollnj močno povečalo, ker specialistični pre­ gledi v poklicni ambulanti v Ljubljapi, kamor smo po predhodnem pregledu v naši obratni ambulanti poslali precejšnje število na0h delavcev, še niso gotovi. Škod­ ljivi vplivi zaprašenosti, ki jo povzroča v največji meri naša pražarna z rudarno in pržnimi pečmi, da ne ome­ njamo ponovno virov prahu iz drugih obratov, precej škodujejo ne samo tam*zaposlenim delavcem, ampak tudi ostalemu delavstvu v našem podjetju in celo bližnji in daljnji okolici. Mnenja smo, da je v socializmu delovni blovek največja dobrina in da naj principielno delovni postopek in delovni pogoji ne zmanjšujejo zdraivja po- edinca in družbe. Nepravilno je, če se zadovoljimo z votiranjem nad 100 miiljonov dinarjev v svrho individualne zaščite de­ lavca in če pri tem mislimo, da smo dovolj storili za varnost in zdravje delavca. Zavedati se moramo, da je najprej potrebno poskrbeti za zdrave in varne delovne pogoje in šele potem — ako delovni proces to izključuje — delavca na njegovem delovnem mestu osebno zaščititi. Zelo nas čudi, da je bilo mogoče pri renoviranju obratov enostavno prezreti osnovne potrebe delavca. Na ta način so načrti očividno predvidevali samo delovne prostore s pomanjkljivo ventilacijo, nihče pa ni razmišljal o na­ ravni in pravilni umetni razsvetljavi, kaj šele o pravilni in varni razmestitvi strojev, da omenjamo kot zadnje garderobe, dočim za stranišča in kopalnice že ni bilo prostora. iNepravilno ogrevanje, prostorov, prenasičenost ozračja z vlago, prekomerna zaprašenost, preveč segreto vzdušje delovnih prostorov, vse to> so na hitro našteti vzroki otežkočenih delovnih pogojev, ki pa se dajo že pri gradnji temeljito rešiti, če le konstrukter upošteva zdrav­ stvene in varnostne predpise, ali z drugo besedo povedano, če sodeluje z oddelkom higien. tehn. zaščite. Priznamo, da naš oddelek nima na razpolago pripomočkov za mer­ jenje in ugotavljanje pravilne osvetlitve, dopustne za­ prašenosti, temperature in vlage v ozračju, vendar je čas, da nas vodstvo podjetja v našem prizadevanju, da bi HTZ službo izpopolnili, tovariško podpre. Za izpopolnitev naše obratne ambulante bi bil nujno potreben nov rontgenski aparat. Z dobrim rontgenskim aparatom bi 'specialist za poklicne bolezni lahka pregle­ doval bolnike na Jesenicah in bi našim delavcem'ne bilo treba potovati v Ljubljano: Na ta način bi naše delavstvo ne izostajalo 'dalje časa liz produkcije in bi skupnosti prihranili mnogo stroškov. HTZ službi bi zelo koristil aparat, s pomočjo katerega je možno na podlagi izdihanega zraka določiti odstotek alkohola v krvi. Pogosto namreč naletimo na ugovor pri delavcih, če jih po zunanjem videzu in po vonju za­ lotimo, da prihajajo na delo celo vinjeni. Mojstri v takih primerih ravnajo- navadno preveč familiarno in. 112 Z republiške razstave zaščitnih sredstev: Na sliki razstavljena zaščitna sredstva, ki jih uporabljajo delavei v industriji in gradbeništvu ter kmetijstvu dovoljujejo, da delavci v takem stanju ostanejo na de­ lovnih mestih, ali jim celo priporočajo, naj se spravijo v kakšne skrite kotičke, s tem jih pa izpostavljajo raznim nevarnostim zastrupitve. Priporočamo nabavo novega aparata za hematogeno-oksidacijsko terapijo, s katerim bi Mlo mogoče uspešno zdraviti bolezni novotvorb, ki jih v zadnjem času pogosto diagnosticirajo. Problem zase so naše kantine. Sicer imamo za obrate na Jesenicah tri prostore, za obrate na Javorniku pa 1 prostor, kjer si delavci med dnevom lahko kupijo pivo, cigarete in klobase s kruhom. V zadnjem času smo uvedli tudi malinovec, do&m bomo v letu 1956 pričeli s prodajo drugih brezalkoholnih osvežujočih pijač. Toda kantine ne odgovarjajo zdravstvenim predpisom! Alkoholne pi­ jače ne spadajo v kantine! Našemu kolektivu ni v po­ sebno čast, da smo v preteklem letu v kantinah prodali 86.110 litrov piva, pa samo 308 litrov malinovca. Delav­ stvu je treba nuditi izbiro raznih malic, ki pa naj ne bodo predrage! Vsi ti problemi bi bili rešeni s posta­ vitvijo osrednjih sanitarij martinarne, kjer je predvsem tudi prostor za osrednjo delavsko restavracijo. Za obrate na Javorniku naj bi se upoštevalo potrebo po novograd­ nji sodobne in zdravstvenim predpisom odgovar­ jajoče osrednje kantine. Skrajno nepravilno je, da ima prodajalka istočasno s postrežbo opravka tudi z denarjem. Pivo ne spada v obratne kantine, ker vsebuje gotovo nekaj alkohola. Pri mnoštvu popitega- *druge dve izmeni. V teh hladilnikih osrednje restavracife bi deponirali tudi vsa ostala živila brez nevarnosti za njihov razkroj in tako zadostili prfdr pisom sanitarne inšpekcije, jki se v zadnjem času zelo zaostrujejo. 27. decembra 1955. smo izročili upravnemu odboru našega podjetja obširnejše predloge za iziboljsanje najbolj perečih tehničnih in zdravstvenih nedostatkov naših obratov in oddelkov. Istočasno smo nakazali tudi potrebe po izgradnji odnosno renoviranju sanitarij. Ker se vedamo, da je odprava teh nedostatkov vezana na iz­ datna denarna sredstva, smo te probleme nakazali -po nekem prioritetnem redu po obratih in sicer: 113 I. Potrebni so sanitarni prostori na težki progi na Javorniku. Dovršiti je treba sanitarne prostore v kamno­ lomu. Nujno je treba premestiti sanitarne prostore plavža, ter zgraditi sanitarije za posado obeh visokih peči, ki nujno potrebujejo primerna in zdrava počivališča. Do­ končno je treba uspešno izvesti ventilacijo v mlinih ša- motarne. Nujna je rešitev ventilacije pržnih peči, pra- žarne in rudarne. Prestaviti je treba tesarno, potem pa na tem prostoru kot podaljšek sivolivarne namestiti či­ stilce odlitkov. Istočasno naj bi bilo preskrbljeno tudi za potrebno ventilacijo (mokro čiščenje odlitkov ali opre­ ma delovnih prostorov z ekshaustorji). Potrebna je iz­ gradnja 12-tonskega žerjava na nasipu za kipanje žlindri- nih svinj iz jeklarne. Takoj je potrebno pristopiti k etažnemu izkoriščanju kamnoloma po predpisih. II. Preurediti je treba kabino portalnega žerjava. Osrednje pisarne so brez kopalnic, zato naj bi vodstvo podjetja pričelo z gradnjo kopalnice. Strugama na Ja­ vorniku ima pretesne sanitarije in jih je treba povečati, iste težave imajo kovači in kleparji obrata Javornik. Transportni oddelek na Jesenicah naj bi novogradnji kopalnic priključil še garderobe. Izpopolniti je treba ven­ tilacije pri tanki pločevini obrata Javornik II. Zgraditi osrednjo restavracijo na Jesenicah, za katero že obstoja načrt, vključno sanitarije za obrat martinarno, kjer bi bili nameščeni pisarniški (prostori, razdelilnica mleka skupno s hladilnimi napravami in kuhinja za osvežilno pijačo. Nujna je prestavitev in izgradnja kurilnice in delavnic za popravilo strojnega parka. Po ponovnem pre­ gledu naj vsi obrati in oddelki odstranijo' vse provizo- rične električne napeljave. Pregledni prostor pločevine v adjustaži valjarne 2400 je potrebno dokončno tlakovati. HI. Potrebna je novogradnja nove rešilne postaje I. z vsemi skladišči in straniščem za osobje rešilne postaje. Za osobje rešilne postaje na plavžu je pravtako potrebno zgraditi stranišče. Prestaviti je treba pleskamo na pro­ stor izven območja železniških tirov. Elektropeč II. nima potrebne ventilacije. Urediti je industrijski kanal. Iz­ gradnja novih skladišč tako za tekoča goriva in mazila, kot tudi centralnih skladišč na Jesenicah in Javorniku, je res nujna. Z ureditvijo strešne izolacije v obdeloval- nici blokov na Jesenicah naj bi bil rešen problem ogre­ vanja teh prostorov. Vodstvo podjetja naj bi določile lokacijo prostorov za pisarne HTZ skupno s prostorom, v katerem bi bila nameščena stalna razstava HTZ pri­ pomočkov za zdravo in varno delo. Poročilo o obratnih nezgodah za mesec april Nezgod Izpad Obrat: Stalež smrtne m. ž. ostale m. ž. skupno m. ž. dnin ur v din Vis. peči 360 — — 7 Martinarna 524 — — 10 — Elektropeč 92 — — 3 Javornik I. 716 — — 10 — Valjarna 2400 216 — — 4 — Javornik II. 403 — — 10 • — Javornik IV. 60 — — — — Žična valjarna 202 — — 5 — Jeklovlek 134 — — 1 — Predelov, obrati 669 — — 4 — Cevarna 182 — — 2 — Elektrodni 135 — — 2 — Livarna 195 — — 5 — Samotama 209 — — 1 — OTK 146 — — 1 — Energijski 165 — — — — Mehanična 297 — — 2 — Konstr. delavnica 191 — — —• — Elekrodelavnica 125 — — — — Gradbeni oddelek 299 — — 4 — Javornik HI. 341 1 — 8 — Promet 391 — — 4 — Transportni 187 — 3 2 Kapitalna 63 — — — — Garaža 20 — — — — Direkcija 183 — — — — Nabavni oddelek 45 — — — • — Pomožna služba 120 — — — — Kadri 19 — — — — Komunalni oddelek 133 — — . — 1 MIŠ 236 —' - — — — Honorarni 7 — — — — 7 — 1,9 91 728 40.615.— 10 — 1,9 114 912 50.880.— 3 — 3,2 67 536 29.904.— 10 — 1,3 249 1.992 111.134.— 4 — 1,8 34 272 15.175.— 10 — 2,4 125 1.000 55.790.— 5 — 2,4 30 240 13.389.— 1 — 0,7 7 56 3.124.— 4 — 0,5 88 704 39.276.— 2 — 1,0 43 344 19.192.— 2 — 1,5 26 208 11.604.— 5 — 2,5 55 440 24.549.— 1 — 0,4 — — — 1 — 0,6 1 8 446.— — — — 6 48 2.678.— 2 0,6 33 264 14.728.— p« — — 6 48 2.678.— 4 — 1,3 42 336 18.746.— 9 — 2,6 121 968 54.005.— 4 — 1,0 70 560 31.242.— 3 2 2,6 41 328 18.299.— — _ __ 14 112 6.24Š.— — — — — — — — 1 0,7 8 64 3.570.— , Skupno 7.065 1 — 86 3 8f 3 1,2 1,271 10.168 567.272.— Skupno vseh nezgod 90. PREPREČUJ OBRATNE NEZGODE ! 114 Več previdnosti pri delu V strojni lopi Valjarne 2400 se je smrtno ponesrečil tov. Grilc Franc Delovni kolektiv jeseniške železarne je sredi aprila izgubil mladega, vestnega in vsestranko po­ žrtvovalnega delavca tov. Franca Grilca. Tov. Franc Grilc, strojnik v strojni lopi v va­ lj ar ni 2400, je dne 18. 4. 1956 postal žrtev dela v našem delovnem kolektivu. Tega dne se je nam­ reč zgodila po daljšem presledku in prvič v letoš­ njem letu smrtna nesreča, ki je na tragičen način terjala življenje mnogo obetajočega sodelavca Grilca, dobrega in prizadevnega tovariša, ki ga so- Franc Grilc delavci v obratu Javornik III in valjarni 2400 ne bodo pozabili. Strojnik Franc- Grilc je usodnega dne prišel opravljat svojo službeno dolžnost na nočno izmeno. Kakor navadno, je pred' začetkom obratovanja skrbno pregledal strojne naprave, kakor mu je to narekovala njegova službena dolžnost, v visoko­ napetostnem prostoru, to je v stikalnici pod stroj­ nico pa se je premočno približal visokonapetost­ nem toku in tako postal žrtev dela. Pokojni Franc Grilc je bil dober delovni tovariš, njegovi sodelavci pa so cenili prizadevnost, vest­ nost, s kakršno se je uveljavil na dodeljenem mu delovnem mestu. Primer tov. Grilca ponovno opo­ zarja člane našega delavnega kolektiva, da v večji meri upoštevajo predpise ter opozorila, kakor do­ slej, ker bi se v nasprotnem primeru podobni pri­ meri lahko ponavljali v še večji meri. Tov. Grilc je bil med delavstvom zelo priljub­ ljen, spoštovalo in cenilo pa ga je tudi prebivalstvo Žirovnice, Smokuča in tamošnje okolice. Lepo šte­ vilo njegovih sodelavcev ga je spremljalo na nje­ govi zadnji poti iz Smokuča v Rodine. Ob odprtem grobu sta se oi pokojnega sodelavca poslovila z lepimi besedami obratovodja obrata Javornik III tov. Iskra in asistent obratovodstva v valjarni 2400 tov. Tori, pevski zbor ter godba na pihala Svobo­ de Javornik pa sta intonirala nekaj žalostink. Oba govornika sta govorila o pokojnikovi vestnosti in pridnosti pri delu, ki naj bo vzor delavstvu, za­ poslenemu v našem železarskem delovnem kolek­ tivu. Družini pokojnega sodelavca Grilca naše iskre­ no sožalje. Stare Marjan Popotnik in cesta Cesta, dolga cesta, ljubica samotna, ki jo stražijo puščobni kamni. Samoten po njej potnik hodi. Cesta dolga, daljna cesta, hram ne videnih zakladov in neodžejanih noči! Krov nad njo nebo, drobno posuto in ob njej drevo, svetilniki ugasli in ptica, ki pesem ji nemi v temo. Cesta« dolga cesta, ljubica samotna, ki jo stražijo puščobni kamni. Kam popotnika ti vodiš? Krov nad menoj prostrano je nebo ... 116 Dr. Jože Potrč: O zakonski zvezi in družini Cilj boja za socializem je brezrazredna družba. To pomeni višjo stopnjo družbenega razvoja, odpravo slehernega zatiranja, ne- enakopravnosti in bede. V nadaljnjem raz­ voju bo brezrazredna družba tudi brezdr- žavna družba. Resnično tovarištvo in brat­ stvo med ljudmi in narodi bo uresničeno šele v socializmu. Socializem torej nikakor ne pomeni samo odstranitve slabih strani kapitalizma, marveč navezovanje novih, re­ snično humanih odnosov. Tako bodo tudi družina, zakonska zveza in ljubezen 'so­ cialističnega človeka nekaj novega, lepše­ ga in boljšega. Marx govori o višji obliki družine in razmerja med spoloma. Prav mi smo poklicani, da uresničimo te višje oblike. Nikakor se ne moremo zadovoljiti samo ž- izgradnjo gospodarstva, gospodar­ skih instrumentov in novih proizvodnih od­ nosov, marveč moramo tudi ostalim druž­ benim odnosom posvetiti vso pozornost. Ča­ ka nas neposredna naloga, da pospešimo preobrazbo patriarhalne družine, podedo­ vane od razredne družbe, v socialistično družino brezrazredne družbe. Méd najstarejše. družbene odnose sodijo družinski odnosi. Družina je nedvomno e- den najpomembnejših družbenih odnosov. Patriarhalna družina, ki je pravzaprav na­ stala skupaj z državo, nam je lahko v vsej svoji zgodovini zrcalo stopnje družbenega razvoja in zato tudi zrcalo države, tiste , tretje sile, ki je v vsej razredni zgodovini preprečevala odkrit boj med razredi in do­ puščala samo razredni boj na gospodar­ skem področju, v tako imenovani zakoni­ ti obliki". V naši družbi, v kateri začenja ogromna večina delovnih ljudi upravljati družbeno lastnino, pa državi ni treba pre­ prečevati uresničevanja temeljnih teženj in želja te večine. Ta večina ne more hoteti nič drugega, kakor svobodo, delo in zaslu­ žek, t. j. socializem. Zato imajo organi so­ cialistične državne oblasti čedalje manjšo potrebo, d:a bi se vmešavali v tako intim­ ne odnose, kakor so družinski. Priče smo zgodovinskega procesa krepitve družbe na račun države. Celo demokratične buržoaz- ne države za razliko od fašističnih s pra­ vim ponosom opozarjajo na individualne pravice človeka ter na svobodo družine in njen vsestranski razvoj. Razvoj družine na višjo, namreč na socialistično stopnjo, pa spet zelo močno vpliva na razvoj celotne družbe oziroma — kar je isto — na odmi­ ranje države in njenih organov prisil j eva- nja. Patriarhalno družino, izrecni proizvod razredne družbe in privatne lastnine, bi lahko nekako imenovali državo v malem, ker je v vsej razredni zgodovini za družino značilna oblast. Nosilec oblasti nad ženo in otroki je oče, ki je to oblast izvrševal od najbolj brutalnih in nečloveških oblik tja do formalne oblasti sodobnega rednika dru­ žine. Ko bo odmrlo sleherno vladanje člo­ veka nad človekom, bo seveda neizogibno odmrlo tudi vladanje moža v družini. V procesu nastajanja socialističnih, enako­ pravnih odnosov med ljudmi morajo torej logično razumeti neogibno odmiranje sle­ herne oblasti v družini in porajanje resnič­ ne vsestranske enakopravnosti, in tako na­ posled tudi enakopravnosti v najintimnej­ ših odnosih zakonskega življenja in družine. Vprašanje zakonske zveze in družine ni samo spolno, marveč predvsem socialno vprašanje. Vsako drugo postavljanje vpra­ šanja pripelje neogibno v zagato. Vpraša­ nje zakonske zveze in družine je konec kon­ cev vprašanje odnosa do žene, vprašanje njenih pravic. Vsem nam je zelo dobro zna­ na strast, s katero je Leninv. žigosal umaza- nost zakonske zveze z zasužnjevanjem žene in svobodo za moža ter gnusno lažnivost spolne morale, in kako dosledno se je boril za enakopravnost žene. Važnosti ženskega vprašanja kot družbenega vprašanja nihče v zgodovini ni poudaril jasneje kakor Fo- urier, eden najgenialnejših utopi sto v, ki pra­ vi: „Na splošno lahko rečemo, da nastajajo družbeni napredek in spremembe obdobja v skladu z osvobajanjem žensk, socialni red pa pada zato, ker ženske izgubljajo svobo­ do". Nadalje pravi, da ni „ vzroka, ki bi tako hitro potiskal naprej ali vlekel nazaj druž­ bo, kakor je sprememba v usodi žensk". Povzema pa svoja gledišča takole: „Kratko rečeno, razširitev ženskih pravic je temeljno načelo slehernega družbenega napredka". Nekaj je izven vsega dvoma, namreč, da lahko demokratičnost te ali one dežele in dozorevanje socialističnega odnosa zelo za­ nesljivo merimo s stopnjo ženskih pravic. En razlog več, da celo naša družba posveti vprašanju žene oziroma zakonske zveze in družine čimvečjo pozornost, če hoče mo­ bilizirati vse sile in vse rezerve za čim hi­ trejši razvoj družbe in za lepšo bodočnost. Z napredno zakonodajo so dobile naše ženske} vse pravice. Toda spričo nerazvito­ sti gospodarskih sil dežele, spričo zaostale 116 zavesti na tem področju imamo pred seboj še dolge pot, preden bomo govorili o stvar­ ni enakopravnosti ali o razviti socialistični družini. Če hočemo doseči ta cilj, moramo brezpogojno ustvariti gmotno podlago, to se pravi,- ogromno družbeno bogastvo, torej povsem odstraniti našo zaostalost za celo vrsto kapitalističnih dežel. Med mnogimi gmotnimi pogoji moramo vsaj omeniti vi­ soko stopnjo industrializacije, dobro ure­ ditev stanovanjskega vprašanja, visoko stop­ njo storilnosti, ki spet omogoča znatno skrajšanje delovnega časa. Razen tega je tre­ ba prispevati ogromne vzgojne napore ob pomoči novih znanstvenih dognanj. Tako visokega cilja, kakor je socializem, ni moč doseči brez velikih, zgodovinskih naporov. Prav zato si nikdar ne smemo prikrivati dejstva, da kratka povojna doba izrednih naporov za ohranitev miru ter za odstrani­ tev gospodarske in vsakovrstne druge za­ ostalosti naše žene še ni mogla osvoboditi trojne preobremenjenosti s proizvodnim de­ lom, gospodinjstvom in materinstvom. Ta družbeni položaj spremlja tisočletna used­ lina v zavesti omoškem privilegiju o ne­ enakopravnosti in manjvrednosti ženske in tako dalje. Pot od razglasitve enakopravno­ sti spolov do njenega popolnega uresniče­ nja je zelo dolga. Preobrazba družine razredne dobe, t. j. patriarhalne družine v socialistično družino bodoče brezrazredne družbe, procet, ki se bo razvijal v rodovih, je edino razumljiv v luči znanstvenega socializma, po katerem so označeni azijski, antični, fevdalni in so­ dobni buržoazni načini proizvodnje kot na­ predne dobe ekonomske družbene formaci­ je. Enako se je napredno razvijala tudi družina in se bo razvijala tudi v prihod­ nje. Doslej še nimamo izčrpnejšega in znan­ stveno bolje prikazanega razvoja zakonske zveze in družine, kakor ga je prikazal En- gels v knjigi: „Izvor družine itd." Mojstrsko je orisana zakonitost naprednega razvoja družine in njenih oblik v zvezi z razvojem proizvajalnih sil ter z nastankom in razvo­ jem privatne lastnine nad proizvaj alnimi sredstvi. Zlasti važno in aktualno je poglav­ je o monogamni družini, ki vzbuja globoko vero v napredek človeških odnosov. Vsaj to poglavje bi moral proučiti sleherni mla­ denič in mladenka. Razen mnogih konkret­ nih resnic o razvoju razredov, države in družine bo spoznal tudi strogo znanstveno metodo in bogastva socialističnega gledanja na življenje in na svet. Bistvo zakonske zveze in družine razred­ nih družb, t. j. neenakopravnost žene ozna­ čuje Engels z besedami: „Prvo razredno nasprotje, ki se pojavi v zgodovini, se ujema z razvojem antagoniz- ma. moža m žene v monogamiji, prvo raz­ redno zatiranje ženskega spola po moškem". To „razredno" zatiranje ženskega spola po moškem je nastalo že v prazgodovini, v dobi barbarstva. Engels ima povsem prav, ko pravi, da pomeni propad materinskega prava in zmaga očetovskega prava ali patri- arhata ter suženjskega sistema svetovnozgo- dovinski poraz ženskega spola. Če to dejstvo dobro razumemo, tedaj nam bo šele jasno, kako globoke so korenine moškega privile­ gija in ženske neenakopravnosti. Sociali­ zem, kise bori proti slehernemu zatiranju, se bori zato tudi za res popolno enakoprav­ nost ženske. Ta boj pa je zelo zamotan. Se­ danja faza tega boja, namreč vsa polovica 20. stoletja, je še zmeraj polna protislovij, mešanice novega in starega. V življenju na­ hajamo še mnogo zablod, celo socialnih in antisocialističnih teorij, da niti ne govori­ mo o razredni praksi, ki jo je posvetilo tri tisoč let monogamije samo za ženo. Ker je uspeh boja za socializem, t. j. za resnično socialistične družbene odnose uli ^za socia­ listično moralo odvisen od popolne jasnosti (predvsem pri mladini) o teh višjih oblikah zakonske zveze in odnosov med spol4šria| moramo poglede ustanoviteljev znanstvene­ ga socializma najširše popularizirati. Boj bo težaven in dolgotrajen. Izbojujejo ga lahko samo milijoni sami, nikakor, pa' ne samo nekakšni državni in tudi družbeni organi, ker gre za notranjo preobrazb bo slehernega človeka, za njegov razvoj na višjo stopnjo. Potrebno je, da se mladina za te lepe socialistične ideale navduši, da se jih oklene kot svojih in da išče vso srečo v novem življenju. Pri tem je treba obvladati sebe, vse nižje instinkte in jih spremeniti v višja čustva. Občutek popolne enakopravr nosti, občutek gnusa pred slehernim izko­ riščanjem, privilegijem itd. je trajba šele pri­ vzgojiti. Ko govorimo o enakopravnosti spolov, se moramo nedvoumno izraziti o tem, na kakšno enakopravnost mislimo. Za sociali­ zem je osnovna, toda ne edina enakoprav­ nost gospodarska, ki druge šele omogoča. Boj za socializem pomeni boj za najpopol­ nejšo enakopravnost na vseh področjih druž­ benega življenja, ki ne trpi nobene izjeme. Če hočemo količkaj globlje razumeti nalogo, ki jo nam nalaga zgodovina, moramo spo­ znati vsa večja zgodovinska dejstva in jih presojati v znanstveni luči, to se pravi, v njihovi logični zvezi. Višek neenakopravno­ sti zja žensko je pomenil sužnolastniški si­ stem. Mož je živel v mnogoženstvu, ker je bil popoln lastnik vseh svojih suženj. Suž­ njev sploh niso smatrali za človeška bitja, marveč za govoreča orodja. Krščanstvo je razglasilo — v nasprotju s sužnolastniško 117 ideologijo — vse ljudi brez razlike za enake — toda enake pred bogom, pred božjo sod­ bo. Čeprav je takšna enakopravnost samo utopična^ cmoramp vedeti, da ni bila nobena utopija^jukoli plod samo gole fantazije, mar­ več zmeraj odgovor na pereča vprašanja svoje dober-^Tako je tudi krščanstvo ena največjih utopij, ki je vplivala revolucionar­ no na zgodovinskega človeka. Engels je ta­ kole ocenil zgodnje krščanstvo: „Kakor tudi sodobno delavsko gibanje, je bilo krščanstvo prvotno gibanje zati­ ranih: najprej se je pojavilo kot vera suž- njewJn osvobojenih, revežev in brezprav­ nih, ki jih je Rim podjarmil in razkropil. Krščanstvo in delavski socializem ozna­ njata, d;a se bliža osvoboditev izpod su­ ženjstva in bede: krščanstvo obeta to osvo- , godite v v življenju na onem svetu, v ne­ besih socializem pa ga postavlja v življe­ nje na tem svetu, v preobrazbo družbe". ,,Krščanstvo, kakor po zgodovinskih po­ gojih drugače nikakor tudi ni moglo bi­ ti, ni hotelo uresničiti socialne preobrazbe na tem svetu, marveč na onem, v nebesih, v večnem življenju po smrti". Socializem krščanstva je bil seveda či­ sto utopičen, ker je res vseeno, ali se enako­ pravnost ljudi uresničuje v nebesih ali na kakem drugem kraju, ki ga ni. (Utopos.) Boj vseh utopistov za enakopravnost pomeni za nas samo fazo v boju za resnično sociali­ stično enakopravnost. Sebe smatranio za njihove najbolj zakonite naslednike, ki bo­ mo uresničili tisto, česar oni iz objektivnih razlogov niso mogli. Dalje sledi Pišejo nam ... Mi smo mladi bataljoni . . . iz življenja in dela obveznikov predvojaške vzgoje Železarne Jesenice Sredi železarskih Jesenic stoji nam vsem dobro poznan Titov dom. V tej stavbi ima poleg mest­ nega gledališča in drugih ustanov svoje prostore tudi center predvojaške vzgoje jeseniške Železar­ ne, ki šteje 590 obveznikov. IProstori, s katerimi razpolaga naš center predvojaške vzgoje obsegajo 2 učilnici, skladišče in kabinet, ki so vedno vzorno in lepo urejeni. "Wkabinetu visijo slike, ki pred­ stavljajo delo obveznikov predvojaške vzgoje, ka­ kor tudi slike, ki prikazujejo življenje naših ob­ veznikov v taboru v Mojstrani. Tedensko dvakrat se zbiramo mladinci - ob- ve^aiki predvojaške vzgoje, vzamemo puške in oblečeno uniforme, nekaj trenutkov pozneje pa smo že v zboru, pripravljeni za vežbanje. Center predvojaške vzgoje Železarne Jesenice je v počastitev,dneva JLA v lanskem letu organi­ ziral ekipni patrolni tek na 4000 m, s streljanjem. Tekmovanja so se udeležili tudi obvezniki predvo- jaškev zgoje iz Kranja in jeseniške gimnazije. Tokrat je zmagala ekipa centra predvojaške vzgo­ je Železarne Jesenice in si priborila prehodni kip borca, ki ga je doslej hranila ekipa predvojaške vzgoje iz gimnazije Jesenice. Pred kratkim je po­ sebna delegacija centra predvojaške vzgoje Žele­ zarne Jesenice obiskala predsednika ljudske skup­ ščine LRS, tov. Miha Marinka in mu podarila lep kip padlega borca. Tov. Marinko je v prijatelj­ skem in- prisrčnem razgovoru dal predstavnikom našega centra vrsto napotkov,- odnosno nisvetov, ki jih bodo mladinci koristno uporabili pri svojem delu. Poleg rednega dela pri vežbanju pa se mla­ dinci, obvezniki predvojaške vzgoje našega centra udejstvujemo tudi na raznih prireditvah in tek­ movanjih. Tako smo v aprilu sodelovali pri spo­ mladanskem krosu, ki ga je organizirala strelska družina Matije Verdnika - Tomaža iz Jesenic. Eki­ pa met. ind. šole, ki so jo sestavljali tov. Matjašič, Juran in Malenšek je z časom. 8:07,7 zasedla 4. mesto, ekipa centra predv. vzgoje Železarne senice pa se je z časom 9:32,3 uvrstila na 11. mesto. Obvezniki predv. vzgoje sodelujemo tudi pri izvenarmadni vojaški vzgoji. V zadnjem času smo preprečili širjenje ognja ob gozdnem požaru, po­ lagali pa smo tudi telefonski kabel na Strelišču. V doglednem času bo na Jesenicah ustanovljen odred predv. vzgoje, z namenom, da sodeluje pri more­ bitnih, sicer neželjenih elementarnih nezgodah, z vso vnemo pa se mladinci - obvezniki iz predvo- jaškega centra pripravljamo za sodelovanje pri prireditvah, ki bodo na Jesenicah v okviru V. mla­ dinskega festivala na Jesenicah. Da je življenje v centru predv. vzgoje na Je­ senicah razgibano in da smo v razmeroma krat­ kem času dosegli vrsto lepih in razveseljivih uspe­ hov je zasluga vodilnega kadra, med njimi koman­ dirja centra tov. Franca Platnarja, kakor tudi pod­ jetja Železarne Jesenice, ki daje našemu centru potrebna sredstva za uspešno delovanje. V centru predvojaške vzgoje se mladinci pri­ pravljamo za delo, ki nas čaka v vrstah JLA. Ob­ vezniki predvojaške vzgoje v centru Železarne Je­ senice se tega prav dobro zavedamo, zato svoje 111 Obvezniki predvojaške vzgoje pri vežbanju obveznosti ter naloge izpolnjujemo dosledno, za- priborjene svobode narodov socialistične Jugosla- vedajoč se, da bomo dobro pripravljeni stopili v vije. vrste JLA, t. j. v našo armado, ki je čuvar težko Obvez, predv. vzgoje — Trojar Izidor O delu sekcije bivših internirancev in izseljencev Kmalu po prihodu okupatorja v našo de­ želo, t. j. v letu 1941, so začeli Nemci z ise- ljevanjem napredno mislečih rodoljubov. Le­ ti so preživljali težke čase tako v Begunjah, kjer je bila zloglasna kaznilnica, kakor tudi v koncentracijskih taboriščih, ki jih je bilo v Nemškem rajhu kakor listja in trave. V taboriščih smrti, kakor so jih imenovali, je bilo življenje tako prikrojeno in urejeno, da za mnoge ni bilo več pcvratka nazaj v do­ movino. Kljub temu je precej zapornikov vendar dočakalo osvoboditev in povratek v svojo domovino. Spomini na težke dneve trpljenja so bili tako sveži in živi, da so se preživeli interniranci pred leti odločili or­ ganizirati sekcijo internirancev in izseljen­ cev, ki je takoj po svoji ustanovitvi delovala pri Okrajnem odboru Zveze borcev v Ra­ dovljici, pozneje pa se je pridružila Občin­ skemu odboru Zveze borcev Jesenice. V prvem letu so imeli več posvetovanj, organizirali pa so tudi obisk taborišč v Dachau in Mathausen — krajev, kjer je bi­ lo med drugo svetovno vojno storjenih to­ liko grozot, ki jih ''bodo pomnili tudi poznejši rodovi. Z namenom, da bi delo omenjene sekcije internirancev in izseljen­ cev tudi v bodoče dobro uspevalo, so se od­ ločili, da tudi v letošnjem letu organizirajo obiske v kraje, ki spominjajo človeštvo na dejanja, ki ne delajo posebne časti ljudem, ki so množično ubijali ljudi brez človeške vesti. Ob tej priliki bi se izletniki poklonili tudi na grobovih umrlih tovarišev, s kateri­ mi so preživljali dolga leta v lesenih bara­ kah, ob danimi z žico v neznosnih ter nečlo­ veških pogojih. Izlet, ki ga nameravajo or­ ganizirati izletniki v kraje, kjer so bila zlo­ glasna taborišča, predvidevajo sredi poletja v letošnjem letu. Martelak Ivan 119 . V mesecu aprilu je na Jesenicah umrl po dolgo­ trajni; bolezni upokojenec jeseniške železarne ter aktivist družbenih in p^olitičnih^prganizacij tov. Janez Burnik. Pokojni Janez Burnik je v svoji življenski,8f>- M. poizkusil več slabega- kakor dob|ega. Zaradi slabih življenjskih pogojev, v katerih je: takrat ži­ vela družina, je moral prijeti za delo kot pomožni delavec pri nekem večjem kmetu, tako, da je s svojim sicer zelo skromnim zaslužkom, vendarle po svojih močeh pomagal očetu in materi pri iz­ redno težavnem preživljanju družine. Kmalu po prvi svetovni vojni je dobil, zaposli­ tev v stavbinskem podjetju, hkrati pa se je včlanil tudi v napredno delavsko organizacijo, saj je zelo zgodaj občutil krivico, ki so jo prizadejali kapita­ listični podjetniki zaposlenemu delavstvu. Domo­ vina v tistih časih ni imela kruha za vse, saj sc lastniki kapitalističnih podjetij zelo skopo in tan­ ko rezali kruh. Zaradi tega se je tov. Burnik v letu 1924 odpravil v inozemstvo z namenom, da si poišče delo in zaslužek. V Franciji je delal v rud­ niku železne rude, dalje v tovarni vagonov in nato v železarski industriji v Michevillu. Po več kakor desetletnem delu se je vrnil v letu 1935 na- Vzgoja mlade generacije (Ob V. mladinskem festivalu) Mladina jeseniške občine s svojim V. festiva­ lom proslavlja 64. rojstni dan tovariša Tita. Ta ve­ lika mladinska manifestacija je delovni dogovor, je dokaz enotnosti, predanosti in zvestobe našemu ljudstvu, Zvezi komunistov in tovarišu Titu. Letošnji festival ima neko posebno obeležje, saj bo neposredno po obravnavi mladinske problela- tike v najvišjih zveznih in republiških političnih forumih. Mirno lahko ugotovimo, prav v pripra­ vah na festival, da je družbeno zanimanje in po­ moč mladini boljla in večja, kakor v prejšnjih le­ tih, čeprav še ni vprašanje mladine postalo povsem družben problem. Vsekakor pa je postal osrednji problem, in tudi ocene, ki so-bile zelo različne, pa tudi negativne, so bolj enotne in objektivne, kar nam omogoča, da se pravilno lotimo mladinskih problemov. Od deklarativnega ugotavljanja in oee- zaj v domovino^ na Jesenice, dobil je zaposlitev v stavbenem podjetju „Slograd", kmalu- nato pa se je pridružil delavcem, ki.so prav v tistih letih za­ čeli topiti železno rudo v novozgrajenem plavžu Plavšar Janez Burnik je spadal v vrsto tistih de­ lavcev, ki niso pozabili na svojo delavsko organi­ zacijo in se je kot organiziran delavec skupno 7 svojimi sodelavci boril za delavske pravice vse do začetka druge svetovne vojne. V letft se je tov. Burnik pridružil aktivi­ stom OB*, zaradi požrtvovalnosti in prizadevnosti pri ilegalnem delu pa so ga Nemci aretirali, del j časa pa je bil zaprt na Jeseniški gestapi, kjer so ga martretirali, nato pa odpeljali v Begunjske kaznilnico. Tu so ga zaradi sodelovanja v narodno­ osvobodilnem pokretu obsodili na dveletno ječo^E«: prihodu iz Begunjskih zaporOVj pa je tov. Burnik nadaljeval s svojim ilegalnim delom ter tako pri­ speval svojvdelež k osvoboditvi naše domovine. Po osvoboditvi se je zopet pridružil plavžar- jem, ki so s še večjo vnemo in podvojenimi močmi topili železno rudo, hkrati pa se-je pridružil tudi številnim agilnim tovarišem, Hi so se udejstvovali v družbenih in poHtiSrlih organizaciqah. Bil je eden izmed najboljših sindikalnih in partijskih funkcionarjev na Jesenicah. Med prebivalstvom železarskih Jesenic je bil priljubljen, pogreba pa se je udeležilo veliko število njegovih bivših sode­ lavcev iz obrata Plavž, ob odprtem grobu pasta se od pokojnika poslovila ing. Pohar v imenu de­ lovnega kolektiva obrata Plavž, ter tov. Markelj, moški pevski zbor Jeseniške Svobode, pa je zapel nekaj žalostink. Družbene in politične organizacije so s pokojnim tovarišem Burnikom izgubile po­ žrtvovalnega člana in sodelavca, zaradi njegove dejavnosti pa ga bodo Jeseničani ohranili v traj­ nem in nepozabnem spominu. Slava njegovemu spominu! naj bo naša skupna skrb njevanja prehajamo k konkretnemu delu. Vsekakor se rezultati takega gledanja in odnosov do mladine morajo občutno poznati na festivalskih« prireditvah in pri delu z mladino v bodoče. Formiranje mladega državljana mora postati skrb vseh subjektivnih činiteljev, vse družbe. Ne bomo zmagali, če se bomo orientirali samo na boj proti negativnim pojavom, če istočasno ne bomo imeli na umu boja za nove, pozitivne odnose. Z znanstveno vzgojo, z vzgojo socialistične morale bomo mnoge probleme, ki še obstojajo, uspešno premagovali. Mislim, da se v ospredje te vzgoje postavlja vzgoja socialističnega odnosa do dela, do družbene imovine, pa ne samo parolarsko, temveč je treba reči zakaj, kakšne koristi imamo od tega in komu koristimo. Prav nič manj važna je vzgoja zavestne discipline in reda, brez katerega je vsako f'20 Janeza Burnika ni več med nami delo nemogoče. Patriotizem — ljubezen do domo­ vine, kolektivizem, socialistični humanizem, spo­ štovanje vsakega človeka, njegovega dostojanstva, ljubezen, skrb za človeka in trdna, nezlomljiva vo­ lja so osnovne značilnosti socialistične morale, ki morajo postati last vse naše maldine. Naše ocene in delo z mladino so mnogokrat pre­ več splošne, deklarativne. Računati moramo, da imamo v proizvodnji, v naših šolah in ustanovah veliko mladih ljudi, ki se pozitivno obnašajo do socializma. Vprašanje se postavlja: kako naši mladi delavski generaciji dati politično - enokomsko, družbeno znanje? Kako šolski in ostali mladini vzgojiti in pokazati našo družbeno perspektivo, ji dati čim več znanja, da bo čim bolj razgledana, da bo razumela čas in naloge, ki stoje pred njo. Mnogokrat smo se zadovoljevali, da smo jih infor­ mirali o raznih političnih in drugih dogodkih pri doma in po svetu, za ostale stvari pa ali nismo Wti dovolj razgledani, ali pa so bila mnenja, da je 1 dina še nezrela in neizkušena za obravnavo i +nih gospodarskih, strokovnih in drugih konkreinn ^ ^ ^ pray? geveda ne Na§. vzgoj. problem moraj0~ stremeti za tem, da vzgojimo svo* ni posegi ka ki D0 spoznal nujnost prirode in bodnega c itosti} fcar mu omogoča, jih obvla- družbene z** dati, jih podrediti, da bo znal spreminjati svet. To pa je tudi najuspešnejši boj proti vsem negativnim pojavom, ki žive med mlado generacijo in med ljudmi sploh. Seveda, s tem moramo spremeniti tu­ di odnose, ne tretirati mladega človeka kot učenca v klopi, ki mora samo poslušati, se učiti in ubo­ gati, temveč ga moramo aktivno vključevati v naš družbeni mehanizem, mu več zaupati in ga ceniti kot element, ki je v vsej zgodovini stal v prvih vrstah, kjer se je spreminjal način dela in življe­ nja, v prvih vrstah ljudi, ki so spreminjali svet in njegovo -zgodovino. Veliki delavski pisatelj Ivan Cankar pravi takole: „Vi, ki imate v srcu mladost in v pesti moč, vi glejte! Ob vaših plečih bo slonelo življenje!" Mladinski festival je praktično pregled dela z mladino, pregled socialističnih sil, ki so zgrnjene kot najnaprednejši element mladih okoli Ljudske mladine Slovenije, je pregled naše društvene in ostale dejavnosti Ob tem velikem dogodku naše mladine naj se misli in razprave vseh subjektiv­ nih činiteljev, vseh poštenih in dobromislečih ljiidi usmerijo v konstruktivno delo in pomoč pri reše­ vanju vzgojnih in drugih problemov med našo mladino. Vari Jože Paketne peči v mehanizirani valjarni tanke pločevine 121 Ne posnemajmo jih! Izgovori, ki niso opravičljivi — Nemalo je primerov, da posamezniki ali pa tudi skupine ljudi rie ločijo osebne lastnine na eni stra­ ni, od družbene lastnine na drugi strani. Vrsti ljudi, kf dokaj radi odnašajo na prikrit način ma­ terial vseh vrst iz podjetja, se je tokrat pridružil tudi tov. Murnik Srečko, delavec iz elektro-delav- nice. V razmeroma kratkem času je na prikrit na­ čin- odnesel iz--tovarne celo vrsto najrazličnejših predmetov, od lokov za žage preko krogličnih le- žajev do pocinkane in cekas žice. Nedvomno bi to­ variš Murnik s svojim prikritim delom nadaljeval, če ga pri tem ne bi zalotili organi Nadzorne službe v našem podjetju. Tov. Murnik je v svojo obrambo navajal celo vrsto izgovorov, ki pa jih disciplinsko sodišče pri našem podjetju zaradi neutemeljenosti ni moglo upoštevati, pač pa ga je kaznovalo z odpustom iz službenega razmerja. Preprečen poizkus tatvine Tov. B. J. delovodja v adjustaži tanke pločevi­ ne na Javorniku je v mesecu januarju poizkušal odnesti manjšo količino okroglega železa na prikrit hačin iz tovarne. To mu seveda ni uspelo zaradi vestnosti službujočega vratarja v valjarni. Disci­ plinsko sodišče pri podjetju je tov. B. J. iz Ja- ivornika opozorilo, da tudi delovodjem ni dovolje­ no vse, kar bi jim bilo morda dobrodošlo, ter ga kaznovalo z denarno kaznijo z odtegljajem 6% od plače za dobo 6 mesecev. Zaščitna sredstva naj se rabijo le za določene namene — V zadnjem času so nekateri člani našega de­ lovnega kolektiva postali kar preveč podjetni in so novotarstvo razumeli v popolnoma napačnen smislu. Iz prakse je razvidno, da so zaščitna sred­ stva namenjena predvsem zato, da varujejo in šči­ tijo naše delavce pred morebitnim poškodovanjem posameznih delov telesa. To v veliki meri velja za ročno usnje. Nekateri naši delavci so ročna za­ ščitna usnja uporabili za izdelavo torbic za noše­ nje malice v službo in iz službe. Za eno torbico je bilo potrebnih kar 5 ročnih usenj. Ob tej priliki naj pripomnimo, da bodo od­ govorni tovariši za razdeljevanje zaščitnih sred­ stev v obratih morali biti odslej bolj previdni in preprečiti sleherno neupravičeno prejemanje roč­ nih usenj, ki bi jih gotovi ljudje uporabljali v dru­ ge namene.. Delavci, ki so se izkazali pri izdelo­ vanju oprtnih torbic, so bili od strani nadzorne službe v našem podjetju poučeni, da obstoja nor­ mativ zaščitnih sredstev, ki je sicer skopo' odfflMf- jen in da zaščitna sredstva v bodoče ne kaže raz­ metavati, pač pa jih je uporabljati le pri delu na delovnih mestih. KULTURA IN PROSVETA Sleherno prosvetno društvo naj ustanovi izobraževalni odsek . V nedeljo, dne 29. aprila je na Jesenicah zasedala .J- letna skupščina Sveta „Svobod*8 in prosvetnih društev občine Jesenice. Skup­ ščine so se poleg izvoljenih delegatov ude- lellli tudi gostje,poročilo o enoletnem delo- vanju Občinskega sveta „Svobod" in pro­ svetnih društev pa je podal dosedanji pred­ sednik tega sveta tov. Franc Žvan. Govornik je obširno govoril o izobraževalnem delu v naših prosvetnih društvih. Kljub temu, da so naša prosvetna društva opravila pre­ cej dela na tem področju, bo treba vendar vložiti še dosti naporov in truda, da bo izvenšolsko izobraževanje doseglo svoj na­ men. Doslej smo v ta namen uporabljali nekatere že znane oblike izobraževanja, na­ šim ljudem pa smo posredovali sicer maj­ hno mero znanja v obliki občasnih preda­ vanj, z raznimi krožki in seminarji, kakor tudi, z večernimi tečaji in šolami. Praksa kaže, da so bile te oblike dokaj pomanjklji­ ve, zato bo treba iskati novih. Zadostuje naj dejstvo, da 68 predavanj, kolikor jih je bilo organiziranih v lanskem letu, ne more . zadovoljiti, saj bi na ta način odpadlo na vsako društvo le 7 predavanj (strokovna predavanja niso upoštevana). Prav tako se ne moremo pohvaliti z obiskom predavanj, če upoštevamo, da šteje jeseniška občina 23.000 občanov, predavanja, ki so jih orga­ nizirala naša društva, pa je obiskalo le nekaj več kakor 9000 poslušalcev. To sta­ nje bo treba vsekakor popraviti in sicer na ta način, da bomo v prihodnjem letu organizirali še več predavanj iu tečajev vseh vrst, vsako društvo pa naj bi imelo tn*dt svoj izobraževalni odsek. Poglavitna nalo­ ga članov tega odseka bo, da bodo skrbeli za vsestransko in pravilno organizacijo pre­ davanj ter tečajev. Delo "v. izobraževalnih odsekih ne bo lahko, zato bodo morala dru­ štvena vodstva izvoliti v te odseke naj­ boljše tovariše, ki bodo res požrtvovalno in intenzivno opravljali svojo nalogo, s tem pa bodo poskrbeli, da bo njihov iz­ obraževalni odsek postal pravo žarišče vse- m ga izobraževalnega in kulturnega dela. Na­ log izobraževalnih odsekov, M bodo odslej delovali pri naših „Svobodah" in ostalih prosvetnih društvih neuštvih ne bo zmanj­ kalo, najvažnejše pa š$ naslednje: Širjenje obzorja najširšemu sloju delovnih ljudi, dalje poglabljanje družbeno politi nega znanja in osvajanje politične ekono­ mije ter poglabljanje v kulturne in umet­ nostne probleme, tako da bi sleherni občan znal ceniti dobro knjigo in lepo sliko ter da bi se uvrstil med stalne obiskovalce gledaliških -in,, glasbenih prireditev odnosno predsta^^lgii; ^^";>L^ Konferenca je med' dragim sklenila, ja bi na področju: jeseniške, občine .\vsako leto podelj evalf t&Uiš^^^^^9^^t^^^%i^^ grade ljudem, ki S^A svojim'neumornim delom doprinašajo svoj delež na vseh pod­ ročjih kulturno prosvetne dejavnosti, spre­ jet pa je bil tu(fij^fkllog; naj prosvetna dru­ štva v jeseniški občini sestavijo društvene koledarje proslav in prireditev, tako da bo praznovanje naših državnih, krajevnih in društvenih praznikov pravočasno in vse­ stransko dobro pripravljena. Konferenca je prav tako izvolila odbor Prešernove družbe za občino Jesenice ter sprejela, odnosno osvojila predlog pravilnika, odnosno statu­ ta. V razpravi je sodelovalo več delegatov in gostov, vsi pa,so poudarjali potrebo po: intenzivnem ter organiziranem dem na pod­ ročju izobraževanja, govorili pa so tudi o težavah, ki se jih v naših prosvetnih dru­ štvih ne manjka, vendar jih, požrtvovalni člani naših ,-,Svobod" in prosvetnih društev ;.prjemagujejo z doJiro mero volje ter po- VžHyo^|fto.stjio. .in zavestjo^-. da napori, ki jih vlagamo pri našem kulturno prosvetnem ter izobraževalnem delu ne bodo 4zaman temveč bodo v bližnji bodočnosti tudi bo­ gato nagrajeni. V Žirovnici so ustanovili DPD »Svoboda" - Fr. Prešeren VsobotO, dne 7. 4. 1956 je bil v dvorani prosvetnega doma na Breznici pri Žirov­ nici ustanovni občni zbor DPD Svobode „Frahce Prešeren"., ki bo v svojem sestavu združevali* obe dosedanji prosvetni, dru­ štvi; KUD „France Prešeren", Breznica in DPD „Svobodo" v Žirovnici. Občnemu zboru je prisostvovalo lepo šte­ vilo dosedanjih članov naveden^ društev, kakor tudi predsednik Sveta Svobod in pro­ svetnih društev okraji Kranj, tov. Bavdek in Lojze Gostiša,.dalje član Zveze Svobod in prosvetnih društev Janko Burnik, kakor tudi zastopniki sosednjih delavskih prosvetnih društev iz Blejske dobrave, Jesenic in Ja- vornika ter drugi gostje^ med njimi za­ stopnik ObLO tov. Treven in predsednik Sveta Svobod občine Jesenice tov. Žvan. Iz poročil, ki sta jih podala predsednika obeh društev o delovanju društev, le bilo razvidno, da je bilo tudi v Žirovnici in na Breznici kultirno-pr o svetno življenje dokaj razgibano, vendar je v zadnjem času na­ stala potreba in želja po združitvi, kajti •slovenski pregovor pravi: V slogi je naša moč. V Žirovnici so imeli ,,Svohodo" že pred drugo svetovno vojno, ki je kakor v ostalih krajih delovala pod izredno težkimi pogo­ ji, na Breznici pa so ustanovili KUD „Fran- 123 Otvoritev občnega zbora DPD »Svoboda« v Žirovnici ce Prešeren" v letu 1948, ki se je prva leta dokaj uspešno razvijal. V omenjenem društ­ vu je delovala igralska družina, ki je bila med najboljšimi igralskimi skupinami v našem gorenjskem kotu, organizirali so tudi nekaj predavanj, uspešno pa je bilo delo knjižnice, ki šteje danes 3040 knjig, obiskuje pa jo približno. 450 bralcev. V letu 1953 so se odločili v Žirovnici, da ustanovijo DPD „-Svobodo". V sestavu te­ ga društva je prav tako delovala dramska družina, dalje godba vna pihala in šahovski odsek, uustanovijli pa so tudi pevski zbor, ki p;a je obstojal le kratko dobo. Upravni odbor istoimenskega društva je v okviru danih možnosti skrbel za enakomeren raz­ voj svojih odsekov, vendar so imeli težave ž "prostori, ker so bili najemniki v dvorani fizkulturnega doma, ki je hkrati tudi kino- dvorana. Razumljivo je, das pričo takšnih pogojev ni bilo mogočed obro krmariti, zato je bilo tudi največ težav pri delu dramske . družine, ki je ostala brez odra in tako ni mogla v polni meriiz polnjevati svojih na­ log ter uprizarjati odrskih del, ki pa jih prebivalci Žirovnice in Breznice zelo cenijo in tudi zadovoljivo obiskujejo odrske pred­ stave. Razprava je biLa precej živahna, največ so govorili o problemu plesne šole, ki jo je organiziral JtUD „France Prešeren" na Brez- nici, govora pa je bilo tudi o načrtih za bodoče delo v novem društvu, ki nosi ime po našem velikem pesniku Francetu Pre­ šernu, ki je bil rojen v Vrbi pri Žirovnici. Šesta premiera v Mestnem gledališču na Jesenicah Prizor iz Dobričaninove komedije »Skupno stanovanje« v Mestnem gledališču na Jesenicah 124 Fizkultura in šport Tudi pionirji iz Javornika so dobri strelci Pred dobrim mesecem je imela pionirska skupina SD „Triglav" na Javorniku in Kor. Beli svoj drugi letni občni zbor. Poročilo je podal predsednik pionirskega odbora Škri- nar Viki. V njem je nanizal vrsto uspehov, ki so jih pionirji dosegli na polju strelskega športa. Posebno je poudaril uspehe strelja­ nja na raznih tekmovanjih, saj zaenkrat ni­ majo na območju kranjskega okraja resne­ ga nasprotnika. Njihova skupina šleje 67 članov pionirjev in pionirk in je verjetno edinstvena v naši republiki. Prijetno je opazovalcu pri srcu, ko po­ sluša, kako najmlajši podajajo z vso res­ nostjo in ponosom svoja poročila. Kdor po­ zna življenje slrelske družine na Javorniku, si gotovo misli, s kakšno energijo razpolaga navedeni odbor z ostalimi člani. Težave, s katerimi se družina bori, niso malenkostne. Dela na strelišču, postavitev strelne lope, ureditev jarka, so nekako oddvojile odbor od vzgoje najmlajših strelcev. Vendar za­ četek je tu! V bodočem letu bodo tudi člani odbora z ostalimi člani družine posvečali pionirjem več pozornosti, jim z aktivnim delom pomagali in jih tako pripravljali na naloge, ki jih še čakajo. V pionirski odbor so izvolili predsednika Bobna Matevža, Črv Berto in Kelih Ireno, pravtako so izbrali za svojega tehničnega sekretarja Olrina Janeza in za gospodarja Zajca Ludvika. Po volitvah je predsednik strelske dru­ žine najboljšim strelcem razdelil lepa dari­ la, obenem jih je še bolj spodbudil za na­ daljnje delo. Po občnem zboru jim je odbor strelske družine priredil čajanko, ki je potekala v prijetnem kramljanju. Tako smatramo, da je strelska družina na Javorniku in Kor. Be­ li na pravi poli. Metode, ki jih je prevzel odbor strelske družine za vzgojo mladih strelcev in obenem dobrih vaditeljev, doka­ zujejo, da bo njihova družina tudi v bodoče znala premagovati vse zapreke in težave. S. M. Vesti o napih sodelavcih PREKLICI Preklicuje se veljavnost izgubljenih iz­ kaznic za vstop v Železarno na sledeča ime­ na: Endliher Jože, energijski oddelek, Bo- bič Angela, elektrodni oddelek, Božovič Dra- goje, martinarna, Radovič Pero, Javornik III, Despotovič Obrad, Javornik I. POPRAVEK V drugi številki našega lista se je na strani 36 vrinila tiskovna pomota pri na­ slovu ,,Yidic Jože - 90 letnik". Naslov te­ ga članka bi se moral pravilno glasiti „Vi- ster Jože - 90 letnik". ZAHVALA Ob nenadni in težki izgubi moža in očeta GRILCA FRANCA se iskreno zahvaljujem za izkazano pomoč, njegovim sodelavcem obrata Javornik III, govornikoma za poslovilne besede, kakor tudi godbi in pevcem ter darovalcem ven­ cev. Prav tako se zahvaljujem vsem, ki so ga spremili v njegov prerani grob. Žena Mici in sin Franci ZAHVALA Ob težki izgubi nepozabnega moža in očeta JANEZA BURNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, kj so nam stali v težkih dneh ob strani. Posebno za­ hvalo smo dolžni dr. Brandstetierju, dr. Hafnerju in dr. Marčiču za požrtvovalno zdravljenje in lajšanje bolečin. Iskrena hva­ la tudi pevskemu zboru in godbi na pihala „Svobode" Jesenice, darovalcem številnih vencev, obratovodsivu, sindikalni in partij­ ski organizaciji obrata plavž, govornikom, zastopnikom terenskih organizacij in kon­ čno številnemu občinstvu, ki ga je spremilo na zadnji poti. i Žalujoča žena Fani, sinova Jan­ ko in Jože, hčerka Žana, snaha Ljuba, zet Edo in ostalo sorod' stvo.