8EDNISTV0 ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 8 ikama I nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. coldne in od 5. do 6. poroldne vsak dan razen nedeli in nikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo : : : 4ROCN1NA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za retro-Orsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40: za k ostalo inozemstvo in Arreriko celoletno K db—. : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .• .* ob pol 11. dopoldne. \ *. •. UPKAVNJSTVO se naliaja v Selenburgovi ulici štev. 6, 11., in uraduje m stranke od 8. do .2. dopoldne in cd 3. do 7. zvečer lnserati: enostopnn petitvrstica 30 vin., porojen prostor, poslana ::: in rol'lanu 41' vin. — lnterate sprejema upravništvo. J Nelrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo 111 Reklamacije, tista so poštnine proste. ■■ Stev. 733. V Ljubljani, v četrtek dne 13. novembra 1**13, ■ y ' Leto 111. 1 Kranjski klerikalci in napredek. V kranjskem deželnem zboru se slišijo liasi čudne besede; enkrat pravi dr. Krek, da vse postransko, glavno je, da je le napredek; riigič docira dr. Lampe, da se napredku ni nogoče trajno upirati. Ce je človek slučajno lavzoč pri taki debati in zve, da sta oba gornika člana večine, bi blagroval kranjsko de-elo, ki ima vlado tako polno ljubezni do na-■ recjka. Ce se potem ozre po deželi, in če si J sjleda delo te večine, bi obupal vpričo krva-rega nasprotja med besedami in dejanji. . Dr. Krek misli, da se vsako gospodarstvo, Udi tako, kakršno vodi kranjski deželni odbor, tpraviči z besedo — samo z besedo! — o na-Hredku; dr. Lampe meni, da ni treba ničesar 1 Koriti za splošno in enako volilno pravico, češ lapredek jo že prinese sam. Naučili so se gospodje, da se ne sme tako govoriti, kakor v srednjem veku; dejanja pa so ostala nazadnja-ia in diše po minolih stoletjih. Veliko bolje od Kreka in Lampeta je uganil resnico dr. Pegan, ki je na vsaki burni seji neprenehoma govoril o »našem« — to se pravi lerikalnem — »gospodstvu«. Ta beseda vsaj ti lažnjiva; ona označuje dejstvo in klerikalni lam en. Ne vladati, ampak gospodovati hočejo lerikalci, in vse njih početje gre za tem, da Uresničijo ta namen do zadnje skrajnosti. Absolutni gospodarji hočejo biti v deželi, in njih absolutizem je vseskozi policajskega značaja. 'o se je pokazalo z nepobitno jasnostjo v de-elnem zboru, to se kaže sedaj po razpustu. Vlasti zadnji ukrepi o gasilskih društvih so iravo delo terorističnega absolutizma. V teh razmerah so vse besede o napredku brazne fraze, ki učinkujejo kakor zasmehovanje in morajo razburiti vsako dušo, ki smatra bolitiko za kaj boljšega kakor za komedijo. Resničen napredek je nemogoč brez svobode, ^ jo klerikalci zahtevajo z besnim sovraštvom, ^osebno važen pogoj napredka pa je tudi svobodno sodelovanje opozicije, katero naravnost bozdravlja vsaka vladajoča večina, če ji gre L resno in pošteno delo ter za uspešen razvoj. Tudi najidealnejša vlada postane, če črpa se rnisli le sama iz sebe, enostranska in pride nevarnost, da prezre in zanemari važne oprale interese. Na vsem svetu ni hriba, iz ka-Gga bi bilo mogoče pregledati vso zemljo; z akefta stališča 1e obzorje omejeno, in zahteva. da je treba poslušati več zvonov, velja po-»•hnn v politiki. Res je, da smatra klerikalna nka če 8°vor' v iavnosti> san,a sebe za h/kakšno univerzalno stranko, v kateri so za-ffooani vsi razredi, vsi stanovi, vsi interesi, kdor se je oprostil fanatičnosti, ve, da je to nemogoče. Nasprotja so v vsakdanjem življenju brevelika, da bi se dala izbrisati v politiki. Saj so ravno nasprotja interesov najmočnejši faktor ki loči stranke, in ni je organizacije in ne jjioVe je biti, da bi ustregla vsem. Klerikalna stranka si je izmislila ime »ljudstvo«; to naj bi bil klobuk, pod katerega bi stlačila vse. Toda »ljudstvo« je jako nedoločen noim Med tem, kar imenujejo klerikalci »ljudstvo« so še vedno jako velike razlike, katerih Ine rnore zatreti nobena sila. Toda oni potre-huieio nedoločene pojme, ker hočejo gospodovati nad veliko maso, ki ne sme priti do zavedi da hrib ni dolina in da je Petrov žep nekaj drugega, kakor Pavlov žep. Kar je dobro za hlapca, bo pogostoma zoprno gospodarju; delavčevo stremljenje se ne vjema z delodajalčevim1 kdor prodaja, bi rad veliko dobil, kdor mora kupovati, bi rajši malo plačal. Stranka, ki hoče vse »ljudstvo« kljub nje-eovim nasprotnim interesom pometati v en lonec mora slepiti enega ali pa drugega. Ob-liubuje lehko vsem; izpolniti ne more vsega. Z besedami je lehko prijazna kapitalistu in delavcu agrarcu in mestnemu konzumentu. Toda Je’bo podpirala izkoriščevalca, bo morala škodovati izkoriščevanemu, če bo podraževala živila bo manjšala konzumentu kruh. Naj se vedejo klerikalci »ljudsko« kolikor hočejo odpraviti vendar ne morejo dejanskih nasprotij in stati ne morejo na deseterih različnih stališčih. Izbrati si morajo eno. Tedaj pa morajo zanemarjati druge interese in jih zapostavljati. Tudi če bi imeli najboljšo voljo, bi morali postati enostranski. Ali če bi bila volja res dobra, bi morali prav zaradi neizogibne enostranosti gledati, da jo vsaj deloma korigirajo s pomočjo zastopnika drugih interesov in v ta namen zagotoviti opoziciji v deželi in v zbornici čim večjo svobodo. Vsaka poštena vladajoča večina si želi opozicije. Želi si je že zaradi pouka. Zakaj če ima klerikalna stranka tudi veleume v svojih vrstah, vendar ni vsegavedna in ne more imeti vsestranskih nazorov. Harun al Rašid je baje ponoči preoblečen hodil med ljudstvo, da bi spoznal njegovo življenje in mišljenje. V modernih deželah ni treba takih nerodnih ovinkov, ki vendar ne vodijo do cilja; ljudstvo ima svoje zastopnike v parlamentih, da tam razlagajo nazore prebivalstva ter njegove želje in zahteve. In čim pestreje je tak parlament sestavljen, tem lepšo priliko ima vlada, da se vsestransko seznani s hotenjem in umevanjem vseh. Na taki široki podlagi je mogoč napredek. Ali opozicija mora uživati svobodo, če hoče služiti tej važni nalogi, in vedeti mora, da njene besede, če imajo kaj zdravega jedra, niso govorjene vetru, da jih raznese kakor dim. Kranjski klerikalci pa ne marajo opozicije. Sestavili so volilni red tako, da je velikansko število prebivalstva opeharjeno za volilno pravico. Z mnenjem organiziranega, razredno zavednega delavstva se deželni kristjani nočejo seznati, kajti če bi bili imeli resno voljo, bi bili brez težave uredili volilni zakon tako, da bi organizirano delavstvo doseglo vsaj dej politične pravice v deželi. V ljubljanski občini so se klerikalci ogrevali za proporcionalno volilno pravico, ker so z njeno pomočjo sami hoteli priti v zadostnem številu v občinski svet. Za deželni zbor niso hoteli ničesar slišati o proporcu, ker ne b bili sami imeli dobička do tako pravične uredbe. Namenoma so se trudili s kombinacijo, ki naj bi socialiste popolnoma izključila iz zbornice. In vendar so tudi socialisti na Kranjskem činitelj, ki bi ga bilo treba vsaj slišati. Kakor so hoteli klerikalci zagraditi pot organiziranemu delavstvu, tako so hoteli vsaki opoziciji v zbornici zamašiti usta. Brez tega namena bi bil hlapčevski opravilnik deželnega zbora nepotreben in nezmiseln. Razumljivo je, če si hoče večina zavarovati pravico dela v zbornici; določbe, ki bi ovirale frivolno obstrukcijo, bi vsakdo lahko odobril, ako ne smatra deželnega zbora za hišo komedije. Ali klerikalni opravilnik izroča opozicijo na milost in nemilost večini, tako da sedi, če ni sestavljena iz samih mojstrov debaterske umetnosti, le za štafažo v zbornici. Svoboda besede je v kranjskem deželnem zboru prazna pena, ki jo večina lahko razpiha, kadar se ji ljubi. In resnično je bil kranjski deželni zbor v zadnjem zasedanju fatalno podoben ogrskemu državnemu zboru, le da se je kranjska opozicija precej razlikovala od ogrske. Kdor noče opozicije, pa tudi noče napredka. Zakaj to, kar giblje napredek, element, ki goni sile naprej, je boj. Ta je mogoč le tam, kjer se izražajo nasprotja, kjer trči svobodno mnenje ob svobodno mnenje, kjer se merijo sile in švigajo iskre. Mir je stagnacija. Ali tudi tak ropot, kakršnega smo včasi doživeli v deželnem zboru, ni boj. Ce večina kriči in zmerja opozicija pa molči, se to lehko primerja gostil niškim prizorom; v parlamentarnem boju se morajo oglašati argumenti proti argumentom nazori proti nazorom, v svobodni debati se mo rajo bistriti pojmi, in čim mogočnejša je večina, tem več prostosti se mora privoščiti opoziciji že zato, da more iz dela opozicije črpati čim več koristi. V Kranjskem deželnem zboru pa je bilo vse nasprotno, in zato pretresa človeka hoiner ski smeh, če sliši govoriti o napredku. Treba bi bilo napredka kranjski deželi, treba bi ga bilo slovenskemu narodu, treba bi ga bilo na šeinu delavstvu. Ali vse drugačne morajo po stati razmere v deželnem zboru, če se hoče res doseči napredek. In ker ni pričakovati, da se klerikalci skesajo, mora opozicija skrbeti, da se izpremene razmere. To pa je v prvi vrsti naloga volilcev. Vprašanje je, koliko opozicije pošljejo v deželni zbor in kakšna da bo. Veliko bi bilo pridobljeno, če bi v deželnem parlamentu zadonela nova beseda, če bi se oglasili nazori, ki so bili doslej zadušeni in bi se s tem nekoliko izpremenilo ozračje v dvorani. Vstop socialne demokracije v kranjski deželni zbor bi bil lahko začetek nove dobe. Kajti v boj bi prišel nov element, kar pomeni, da bi se boj poživil. In več življenja, več boja bi bilo, več napredka. V tem je veliki pomen socialistične agitacije pri volitvah. vilo otrok, ki so umrli, da je naraslo število tatvin, goljufij, samomorov in bankrotov. Brez-dvontno je, da imamo danes v Avstriji težjo gospodarsko krizo kakor so bile vse zadnjih desetletij, ki je tako huda kakor ni bila še nobena od industrijske depresije let sedemdesetih, ki je sledila velikemu polomu leta 1873. Kako je mogoče, da gleda ves meščanski svet s tako ravnodušnostjo naraščanje bede mas? Včeraj ali predvčerajšnjim je izšla v dunajskem časopisju okrožnica, podpisana od najimenitnejše gospode, okrožnica, ki pripoveduje, da je danes na Dunaju 50.000 otrok, ki nimajo toplega kosila in prosijo mile darove za te otroke. Ali zdi se mi, da so ti mili darovi vendar preuborno sredstvo, da bi potolažili vest vladajočih razredov. Seveda, meščanski svet ima izgovor za svoje nezanimanje: »Ali so gospodarske hrize caj novega? Ali jih ne doživimo vsakih deset et enkrat? Žalostno je to, ali kaj hočemo!« To res velja za meščanski svet. Res je, da je bil od leta 1825. dalje, ko je vprvič prihrumela čez Evropo moderna industrijska kriza, vsakih deset let najmanj enkrat pognan ves industrijski svet iz tečajev. Vsaki taki krizi sledi več let trajajoča depresija. Potem okreva industrija počasi, prosperiteta narašča in se dvigne do visoke konjunkture, ki priganja delavstvo k največjemu naporu in končno — saj poznate slavni opis Engelsov — zopet konča v jarku poloma. Resnično je torej: Nič več se ne čudimo krizam in nič več se ne razburjamo zaradi njih; ali kriza, ki jo imamo sedaj, je po vzrokih, poteku in sili vendar vse drugačna kakor one, ki smo jih že prestali. Imeli smo visoko konjunkturo v letih 1905 do 1907. Potem je prišla mednarodna kriza, izhajajoča iz Amerike, ki je napravila visoki konjunkturi nenaden konec. Naslednja leta smo imeli že brezposelnost in leta 1909 je narasla močno gospodarska kriza vsled posledic bosanske krize. Industrija si je opomogla le počasi. Med tem ko je imela naša industrija v letih 1910 in 1911 le zmerno posla, je že udrla doba nezmerne kapitalistične špekulacije. Po mnogih letih smo doživeli zopet veliko špekulacijo na borzi. Obenem s to špekulacijo smo dobili tudi veliko stavbno in zemljiško špekulacijo. Tako smo imeli v letih 1910 in 1911 sicer slabe razmere v industriji, ampak špekulacija je pognala akcije in zemljišča na cene, ki bi niti v časih najvišje prosperitete ne bile upravičene. Kapitalisti ne verujejo, da ustvarja le delo vrednote in če jih človek posluša, tedaj bi menil, da mislijo, če se položi v blagajno menico poleg akcije, da rode mladiče. Ali resničnost pokazttje vedno, da ustvarja edino le delo prave vrednote. In če se kreditni sistem previsoko nagrmadi nad produkcijo, tedaj je polom neizogiben. Prvi znaki pretečega poloma so bili natezanje kredita v lanskem poletju. Ali če bi bilo ostalo le pri tem, tedaj bi bili dobili le tipično špekulacijsko krizo in ta bi ne bila tako huda kakor je sedanja. Vse druge stvari so prišle vmes, stvari, ki ne prihajajo enostavno iz kapitalističnega gospodarskega življenja, temveč iz vojn balkanskih držav in iz našega vojnega oboroževanja. Nekoč je dejal prav visok gospod, da se ne veseli novih bojnih ladij le zato, ker se z njimi ojači naša brambna sila, temveč tudi zato, ker dobi toliko delavcev posla in zaslužek. Ali pri oboroževanju ni pozabiti druge strani: Da je treba za nove ladje novih državnih dolgov in avstrijska buržvazija kupuje le akcije, za rente se ne zmeni in posledica tega je, da nihče ne kupuje več papirje z gotovimi obresti, zaradi tega ni mogoče spraviti v pro- met zastavnih listov in zato ni mogoče dobiti hipotečnih posojil in ni mogoče graditi hiš. In lehko postavimo ekonomski zakon: Čim več bojnih ladij se gradi, tem manj stanovanj se zida. To pa pomenja tudi, da je zadavljen ves stav-binski obrat in vse one industrije trpe, ki uspevajo le, če se grade hiše. K temu je prišlo še nekaj. Avstrijske banke so bile vajene, da so delale s tujim kapitalom, predvsem s francoskim in ta francoski kapital nam je bil odvzet. Prvi povod je bil še gospodarski. Francoski kapital ima v Šleziji rafinerijo za petrolej, ki ni hotela pristopiti petrolejskemu kartelu. Francosko rafinerijo je naša vlada zaprla. Že to je precej zadelo Francoze. Poleg tega so pa videli francoski kapitalisti, ki imajo največ akcij Južne železnice, da je ogrožen njih profit, ker Južna železnica ni mogla ustreči svojim obveznostim. To je razžalilo francoske kapitaliste. In ker tudi francoska vlada — kakor vse druge vlade — ni nič drugega nego izvrševalni odbor kapitalistov, je nasvetovala francoskim kapitalistom, naj posojajo v Avstrijo manj denarja. Potem je prišla še politična kriza, ki je poostrila razmerje med Avstrijo in Francosko. In Francoska je prišla na misel, da zadene Avstrijo gospodarsko, kar je dostikrat nevarnejše od dridnotov. Francoski kredit je bil odtegnjen prav v trenotku, ko se je razvila pri nas blazna špekulacija na zemljišča s francoskim kreditom. To je poostrilo krizo. Dalje! Avstrijska vlada je spoznala, da na Balkanu nekaj vre, da se oborožujejo in grof Berchtold je povabil zastopnike bank in jim dejal: »Gospodje! Računati morate s tem, da bom potreboval lepega dne nekaj miljard vojnega posojila, imejte pripravljene rezerve!« In naslednji dan so omejile banke trgovcem v Galiciji. na Češkem in Ogrskem, stavbinskim podjetnikom na Dunaju in tovarnarjem po industrijskih krajih kredit ali ga popolnoma ustavile in posledica je bila. da so bili obrati ustavljeni; na tisoče delavcev je bilo odpuščenih, beda je naraščala v vseh slojih, ali rezerve kapitalov so bile pripravljene za slavni vojni pohod avstrijske diplomaci.it, ki je končal s takim triumfom! K temu se je pridružilo še vojno hujskanje, nesramne laži po meščanskem časopisju, mobilizacija. Sedaj so hiteli vlagatelji v hranilnice, denar je romal v nogavice, v Galiciji so ljudje zakopavali denar v zemljo. In če je odvzet denar bankam in hranilnicam, tedaj ga ne morejo posojati trgovcem. Torej zopet odpusti delavcev, omejitev trga, razdrapano narodno gospodarstvo. Seveda mali vlagatelji ne bi bili vsega tega povzročili. Ali veliki ratriotje, ki se puste za svoje zasluge za domovino krasiti z redovi in ki sprejemajo plemstvo, pri katerih odločuje mero patriotizma število delnic orožnih tovarn in ki so običajno dajali svoj denar na razpolago potom bank industriji, so sedaj nakupili tuje menice, da so imeli varno zavest, če pogine že domovina, saj svojega denarja ne izgube! , Tako smo dobili krizo, čeprav nismo imeli prosperitete, krizo kot rezultat najpodlejše kapitalistične špekulacije, kot rezultat imperialistične politike vladajočih razredov, kot produkt avstrijske bede, ki smo jo izkusili v zadnjih letih tako temeljito. Z mirno vestjo ne more trditi sedaj gospoda, da jih nič ne briga beda brezposelnih in beda širokih množic, katerim je kriza tako občutno prikrajšala dohodke, da je kriza normalni pojav kapitalističnega gospodarstva in da ni mogoče proti temu ničesar ukreniti. Sedaj lehko določimo krivce in vprašamo jih: »Kaj hočete storiti, da pomagate onim, katere ste spravili v ta položaj?« (Dalje prih.l Gospodarska kriza in brezposelnost. 3 Poročilo sodruga drja. Bauerja na nemškem strankinem zboru. Delegat na tem strankinem zboru mi je pripovedoval o neki tovarni za stroje na Češkem. ,V tej tovarni je bilo zaposlenih pred enim letom 2000 delavcev; to število je padlo sedaj na enajst sto, in teh enajst sto delavcev ne dela več po 54 ur na teden kakor pred enim letom, temveč le po štiri dni na teden in tudi ob teh dneh ne toliko ur kakor prej. In mezde delavcev, ki so še ostali, ki se še niso izselili, so tako padle, da zasluži strugar, ki je pred enim letom zaslužil tam 60 K na teden, sedaj po 20 K na teden. Ta primer je tipičen. Kaže, kako izgleda danes v Avstriji. V času, ko postavlja vlada one velikanske zahteve, o katerih je govoril Leuth-ner, so tovarniške dvorane prazne, stroji počivajo, na desettisoč delavecv brez posla, sto-tisočem se prikrajšujejo mezde s prazničnimi šihtami, cele armade proletarcev gnane k izseljevanju. Statistika delovnega statističnega urada nam pove, da je izgled, potom javnih posredovalnic za delo dobiti delo, skoraj v vseh obrtih za polovico manjši kakor pred enim letom, in kadar bomo dobili statistične podatke za zadnje leto, bomo videli, da je naraslo šte- Dnevne beležke. — Ljubljanski občinski svet lina redno sejo v petek, dne 14. novembra 1913, ob šestih popoldne v mestni dvorani. Dnevni red: A. Javne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Dopolnilna volitev enega člana: a) personalno-pravnega in b) finančnega odseka. IV. Volitev enega člana upravnega odbora Mestne hranilnice. V. Volitev članov komisij za bodoče deželnozborske volitve. VI. Personalno-pravnega odseka poročili: 1. o prošnji Franca Hartmanna za podelitev meščanstva; 2. o prizivu Ivana Grila, najemnika Kolezije, glede uporabe Hribarjevega gaja. VII. Finančnega odseka poročila: 1. o nenadni škontraciji mestne blagajne dne 6. t. m.; 2. o nasvetu kuratorija mestnega dekliškega liceja glede dovolitve kredita K 500 za naučna potovanja licejskega osobja; 3. o prošnji »Dramatičnega društva« za najem skladišča bivšega vojaškega oskrbovališča poleg Narodnega doma; 4. o prošnji »Slovenske Filharmonije« za subvencijo. VIII. Stavbnega odseka poročila: 1. o prizivu Jelke dr. Bretlove proti odloku mestnega magistrata glede demoliranja preostalega dela hiše št. 7 na Turjaškem trgu; 2. o prizivu Jožefa Marinka proti odloku mestnega magistrata glede zgradbe mesarske lope na stavbišču ob Prisojni ulici; 3. o prošnji Jožefa Marinka za spremembo regulačnega na- črta na vogalu Prisojne ulice in projektirane Okrožne ceste; 4. o ponudbi Franca Hribernika glede odstopa sveta ob njegovi hiši v svrho regulacije Martinove ceste. IX. Policijskega odseka poročili: 1. o dopisu mestnega magi- strata glede novega imenovanja nekaterih cest in prometnih zvez na Barju; 2. o dopisu c. kr. policijskega ravnateljstva glede dobave rešilnih omaric za policijske stražnice. X. Šolskega odseka poročila: 1. o dopisu mestnega magistrata glede brezplačne zdravniške pomoči ter brezplačnega zajutreka za uboge šolske otroke; 2. o poročilu kuratorija mestnega dekliškega liceja glede novega štatuta mestnega dekliškega liceja; 3. o nasvetu kuratorija mestnega dekliškega liceja glede sistemiziranja učnih inest na tem zavodu. XI. Olepševalnega odseka poročilo o nasvetih komisije glede priznanic za riaj-lepše s cvetjem okrašena okna, pomole ild. XII. Klavničnega ravnateljstva poročili: 1. o računskem sklepu mestne klavnice za leto 1912; 2. o prošnji mesarske zadruge za napravo novih decimalnih tehtnic v mestni klavnici. XIII. l)ir*.k-torija mestnega vodovoda poročili: 1. o računskem sklepu mestnega vodovoda za leto 1912; 2. o prošnji Petra Schleimerja za odpis večje porabe vode. B. 'l ajne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalnega in pravnega odseka poročila? 1. o orošnii nekega uradnika za dališi dopust; Veliko starost le tisti ljudje, ki vsako bolezen že v kali udu-šijo, zlasti pri naduhi, tiščanju v prsih, pehanju v plečah in prsnih bolečinah naj bi vsakokrat takoj rabili Fellerjev zeliščni esenc-fluid z znamko »Elsa-fluid«, ki lušči sliz in lajša bolečine. Za vsak slučaj naj bi bil vedno pri hiši. Pri protinovih, skrninastili in nevralgičnih bo- lečinah se je vedno izkazal kot zanesljiv pomočnik. 12 steklenic za 5 kron pošilja franko lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza trg št. 252, lirvatsko, pri katerem naj bi tudi naročili pristne priznane Eellerjeve odvajalne rabarbara- kroglice z znamko Elza-krogn«.e 6 škatlic 4 krone franko, da je pri zapckanju, žclodčiij krčih itd. to milo, neškodljivo sredstvo pri ro^ Oboje moremo svojim čitateljem najtopleje prj. poročati. m---------- 2. o prošnji nekega uradnika stavbnega urada za vštetje provizorne službene dobe; 4. o prošenji dveh uradnikov za pomaknitev v višji či-novni razred; 5. o prošnjah petero uradnikov za vštetje let v pokojnino. IV. Odseka za službene pragmatike poročila: 1. o prošnji bivših policijskih stražnikov za dovolitev pavšala za uniforme ter uvrščenje v razne kategorije mag. uslužbencev; 2. o raznih prošnjah magistratnih uradnikov in uslužbencev glede določil službene pragmatike. V. Finančnega odseka poročili: 1. o prošnji šolskih slug na c. kr. višji realki za zvišanje prejemkov; 2.0 prošnji vdove nekega rnagistratnega uradnika za zvišanje vdovnine. VI. Obrtnega odseka poročila o prošnjah za razne koncesije. — Posledice naše zunanje politike. Skoraj ne mine dan, da ne bi prihajala poročila o krizah v različnih industrijskih panogah. Tovarne nimajo dela, odpuščajo delavce in zmanjšujejo obrat, delavci in njihove družine pa lehko s krulečimi želodci premišljujejo slavno politiko grofa Berchtolda. Zopet poročajo iz Prage, da je praška železarska industrijska družba odpustila veliko število delavcev in zmanjšala obrat v tovarni v Kladnu. Po vseh oddelkih obrata delalo po en teden, potem pa počiva delo po štirinajst dni in tudi po tri tedne. O božiču pa bodo zaprli ves obrat za najmanj tri tedne. — Nenavadno darilo ogrskega mesta delavstvu. V aprilu letošnjega leta je prosilo organizirano delavstvo v Košicah tamošnji občinski odbor, naj mu občina prepusti hišo ob glavni cesti, last mestne občine, za delavski dom. Občinski odbor je izrekel na to, da je prošnja upoštevanja vredna in je izvolil osemčlansko komisijo, ki je imela nalog, da se pogaja z organiziranim delavstvom o ustanovitvi delavskega doma. Komisija je sklenila, da priporoča občinskemu odboru prepustitev hiše št. 106 ob glavni cesti in 517 štirjaških sežnjev obsegajoče zemljišče za ustanovitev delavskega doma. O zadevi je odločevala občinska seja dne 29. oktobra. Nekateri mestni očetje so seveda nasprotovali, ali referent, magistratni svetnik dr. Ludvik Kbrmendy, je tako prepričevalno kazal na dolžnost vsakega kulturnega mesta, ugoditi upravičenim zahtevam delavskega razreda, da je občinski svet z vsemi proti štirimi glasovi prepustil organiziranemu delavstvu hišo in zemljišče. — Reveži delajo klerikalcem velike skrbi, odkar so iz umevnih agitatoričnih namenov postali »socialni«. Reveži so namreč ljudje, zaradi katerih se ne pride lehko v konflikt z drugimi, kajti revež more samo prositi, drugega pa nič ne. Za delavce se je že teže postaviti, kajti tu se pride prav lahko v konflikt z gospodarji, kar je včasi zelo neprijetno. Treba je torej najprej vprašati, kdo je delodajalec, in če je mož klerikalec, je treba delavcem dopovedati, da še sami ne vedo, kako- dobro se jim godi. Za reveže se torej klerikalci poganjajo. Odkar so v ljubljanskem občinskem svetu, jih imajo venomer na dnevnem redu. Zato bi se izplačalo vprašati, kako se godi revežem tam, kjer so klerikalci sami gospodarji. Bog bodi milostljiv revežu na deželi 1 Kakšna je ubožna preskrba na kmetih, je precej znano. Pasje življenje je pogostoma boljše. Naj je krščanstvo na jeziku veliko kakor Triglav, ljubezen do bližnjega vendar skopni, če je bližnji siromak. Teoretično in praktično krščanstvo gresta narazen, tako, da se nikoli ne snideta. Vendar je treba priznati, da veliko več od malih občin niti ni mogoče pričakovati in da je za tako vas že pravi udarec, če ima dva reveža več nego po navadi. Zato bi bilo treba oskrbo revežev popolnoma preurediti in občine povsem rešiti te skrbi. Za to, nalogo je občina veliko premajhna korporacija in dokler bo ona imela brigo za reveže, bodo siromaki vedno izobčenci. Ker na Kranjskem nimamo organiziranih okrajev in okrožij, bi se morala dežela sama lotiti tega dela. Že s tem, kar dandanes občine potrošijo, bi se dalo storiti kaj boljšega, če bi bila sredstva zbrana Za resnico. Roman. Spisal Jožef Laichter. (Dalje.) »Lašek svetujem ti, drži jezik za zobmi!« se je odzval Jenšovsky. »A navsezadnje, čemu bi se jezila, Hrubyl Oba veva, kaj hočeva.« In takoj so se razgovorili o zadnjih praških demonstracijah, o katerih je Jenšovsky vedel marsikatero zanimivo podrobnost. Pripovedoval Je. Nato je pa tlesknil s prsti in dostavil: »No, sedaj začenja pri nas iti vse na okroglo. Kaj bo šele v kimovcu! Hruby, to Je hvalevredno od vas, da se žrtvujete in greste v Prago. Ti, Lašek, tudi poberi svoja kopita, da boš dvanajstega na svojem mestu 1« Potem je sedel z Ivanom v vlak. Ivan je opazil, da je v kolodvorski restavraciji plačal namesto Jenšovskega tisti gospod učenja-škega izraza in da je Jenšovsky hvaležno potekal gospoda na ramo, rekoč: »Torej le radikalno!« V vlaku je JenŠovsky takoj začel o Sou-marju. Oči so se mu svetile pod škripcem od težko zatajevane hudobnosti. »Ta napihnjenec si misli, da ima patent na državno pravo in na proslavo reskripta,« Je izbruhnil naenkrat. »Toda, kar pošteno naj pove, kje se je tega naučil. Tuje perje za svoje izdajati, to je vrhunec perfidije!« »Kakšno tuje perje?« je Ivan odgovarjal razdraženo. »Soumar ima gotovo svoje lastne načrte in se mu ni treba od nikogar druzega *»čitU in v dobri upravi; pošteno pa bi bilo, da bi tudi dežela sama kaj prspevala v ta namen. Potem ne bi bilo treba, da žive občinski reveži kakor pravi berači. Klerikalci se včasi celo radi pobahajo, da so »moderni« ljudje. Da bi kaj vedeli o moderni preskrbi revežev, pa še nikakor niso pokazali. Pa ne bi bilo odveč, da bi tukaj malo bolj preizkusili sveje krščanstvo. — Verni Izraelci. Pišejo nam: Pred dobrim tednom nas je bilo več v Vevčah, ob kateri priliki sem nabral snovi za člančič, ki je 3. novembra bil objavljen v »Zarji« pod naslovom »Verni Izraleci«. V dotični notici je bilo pomotoma zamenjano ime g. Moškerca, urednika »Slovenca«, z imenom, ki sem ga bil zgrešil. O. Moškcrc je vsled tega, kakor sem zvedel, pisal uredništvu »Zarje« precej neokusno pismo. Bodi mu odpuščeno. V dotični notici so bila imena postranska stvar, jedro pa je tičalo v opisu razmer, ki vladajo v Vevčah. Pravzaprav bi storil g. Moškerc, če bi govoril na dotičnein shodu, isto, kar je storil njegov strankarski kolega neznanega mi imena, če se g. Moškerc brani očitanj, navedenih v dotični notici. s tem priznava, da se ne strinja z nastopom svojih strankarskih pristašev v Vevčah in se jih hoče otresti. To pravico ima in mu je tudi ne kratimo. Končno me pa veseli, da sem vsaj g. Moškerca pripravil do tega, da noče biti — veren Izraelec! — D. — Še enkrat verni Izraelci. Pišejo nam: Marijapoljski kmetje in vevški delavci so bili do zadnjega kakor »verni Izraelci», ki so kakor vodiški župnik hoteli videti čudeže. Dolgo so zahajali iz Ljubljane razni coperniki v Vevče, pa skušali delati »mirakelne«; ali čudežev, pravih čudežev, ki bi se dali otipati, kakor je to storil župnik vodiški, le ni hotelo biti. Razširil pa se je glas po širni fari marijapoljski, in ta glas pravi: Zgodil se je čudež, prav zaresen čudež, zgodil se je v občinski pisarni! Tisti, ki imajo bolj fine nosove, pa vedo še več povedati o tem čudežu. Pravijo, da je prišel nekoč v občinsko pisarno, bogsigavedi ali je bil sam zlodej iz pekla, ali angel z nebes — nekateri celo trdijo, da je bil poosebljen duh iz vevške papirnice — pa je stresel celo vrečo denarja na mizo, zraven pa je dejal: Na, Jakob Dimnik, župan marijapoljski — tu imaš deset tisoč kron. Ti, Mrcina, tajnik občine marijapoljske, imaš pa zadosti tri tisoč kron. — Morda nam bo znal častiti »Slovenec« povedati, koliko je resnice na tem čudežu. Tu pojde laže s pojasnilom, ker ne bo treba nobenih mikreskopičnih pripomočkov — zadostoval bo Čisto navaden računski stroj. Ker so prebivalci občine marijapoljske, posebno pa delavci papirnice v Vevčah zelo verni ljudje, zato hočejo tudi vedeti, če je to res, v kar naj verujejo. Torej: Ali sta župan marijapoljski in njegov tajnik res dobila denar od papirnice v Vevčah? — Slovenski slikar — šofer. Z Reke poročajo: Premalo je zanimanja za umetnost, posebno pa, kar se tiče upodabljajoče umetnosti. Ni čuda, če se je eden izmed najbolj talentiranih Jakopičevih učencev, g. Pavle Gustinčič, tako-rekoč izneveril. Sprejeli so ga v avto-garažo v Voloskem, kjer je čez 5 mesecev koval, kuril in pihal kovaški meh. Dali so mu potem izpričevalo, s katerim ga priporočajo kot mehanika. Nekaj dni potem je napravil na Reki šoferski izpit. — Iz pisarne slovenskega gledališča. Za uprizoritev je poslal vodstvu slovenskega gledališča g. E. Gangl svoji dve najnovejši dramatični deli: Trilogijo »Dolina solz« (I. Dva svetova. — II. Dedščina. III. Trpini) in dramo »Katka Poljakova«. Ker igralno osobje slovenskega gledališča še ni kompletirano, drami pa stavljata na interprete velike tehniške in duševne zahteve, uprizore se ta dela takoj, ko bo razpolagalo vodstvo s potrebnimi umetniškimi silami. — Ljubljanski »Društveni orkester« koncertira danes v četrtek pod vodstvom koncertnega mojstra g. Bogumila černyja v kavarni »Saj se je že učil,« je prekinil Jenšovsky. »Vsi ste se učili, vsi ste preživeli metamorfozo ---------in tajiti, to je le naprednjaška ne- poštenost!« »Jenšovsky-------------1« je vzkliknil Ivan. In razjarjena sta sedela drug nasproti drugemu in nista izpregovorila do Podebrad. Tam je k njima prisedel neznan gospod. Ta je razgrnil časopis in začel Citati. Ko je prečital, si je Jenšovsky izposodil list. Pregledoval je in naenkrat vzkliknil Ivanu: »Kriste, Hruby, saj so Soumarjevega brata včeraj zaprli. Midva pa tu o njem----------------- Ivan se je zagledal v Jenšovskega, ne da bi ga razumel. »Tu imate črno na belem,« je pojasnjeval Jenšovsky in kazal Ivanu. »Sedaj Je na vrsti i Soumar. Sicer pa se je to lahko videlo naprej pri Soumarju,« je dodal samosvestno. »Preveč se peča z raznimi življi.« Ivan niti ni odgovoril. Novica ga je potrla. Vzel je časopis v roko in Čital. Nato sta mu omahnili obe roki in rekel je: »Potem bi bilo konec!« In Jenšovsky je zinil: »če bi prišla vrsta na Soumarja? Smešno! Toda njemu« — je dostavljal bolj zase — »njemu nadutcu bi to temeljito skrhalo greben.« V tem je Ivan drugič in tretjič prečital novico in se izgubljal v mislih. »Samo da še Soumarja ne bi!« je pogosto ponavljal sam zase. »Kaj bi bilo brez Soumarja?« Pot do Prage se je odsedala nočasi. Sklenil je, da prtljago pusti na post ’” odtod odhiti naravnost v Žižkov, da od Soumarja samega izve natančnejših podrobnosti in se iznebi zmedenosti, v katero je zagaziL Krapš (Skofia ulica). Začetek ob 9. zvečer, vstopnina 40 vin. Za mnogobrojtio udeležbo se priporoča odbor ljubljanskega društvenega orkestra. — Giince. V nedeljo, dne 16. t. ni. ob 5. popoldne priredi tamburaški khub »Kontrašica« v gostilni »Amerika« jubilejni koncert svojega enoletnega obstoja. Vse prijateljice in prijatelje zabave vabi najvljudneje k udeležbi odbor. — Umrli so v ^jubljani: Marija Kovačič, mestna uboga, 76 let. — Avgust Verdir, sluga, 60 let. — Fran Vizjak, bivši vratar, 28 let. — Mihael Luznar, bivši vratar. — Josip Mirt, voznik, 36 let. — Ana Ažman, delavka, 35 let. — Pobegnila sta baje na Balkan bivši tukajšnji posestnik in plakater Peter Matelič in odvetniški uradnik Anton Žuraj, proti katerima je pri deželnem sodišču uvedena preiskava zaradi hudodelstva goljufije. — Liberalne kandidature v Ljubljani. Sno-či so imeli liberalci zaupen sestanek, na katerem so določili kandidature za Ljubljano. V mestni kuriij kandidirata v 1. okraju dr. Novak in prof. Reisner, v drugem okraju pa dr. Tavčar in Adolf Ribnikar. V splošni kuriji kandidira zopet Josip Tut k. Pravijo, da je bilo zborovanje precej hrupno. — Ljubljanski volilni odbori vseh okrajev imajo r.ocoj oh 8. sejo v društvenih prostorih. Posebna vabila se ne izdajajo, pozivamo pa vse člane, da se zanesljivo udeleže, ker je dnevni ted važen. Rešiti je treba razna nujna vprašanja, ki ne trpe zamude. — »Gledališko društvo« na Jesenicah naznanja, da ponovi v nedeljo 16. t. m. dramo v treh dejanjih »Golgota«. Predstava bo v dvorani pri »Jelenu«. Začetek ob treh popoldne. — Napačna vest. Iz Karmelja na Dolenjskem nam pišejo: Pred kratkim so razni časopisi poročali, da je bil tukajšnji rudniški kanti-ner Jakob Turk aretiran, češ, da se je bavil z izseljevanjem Hrvatov. Ta vest je morala pač po kakšni čudni pomoti priti v časopise, kajti Turk je prost in sploh ni bil aretiran. Iz Dobove, kjer je imel gostilno v najemu, je odšel, ker je bila vsled hišne prodaje odvzeta dotična koncesija, pa je prišel sem za kantinerja. Ljudje, ki ga poznajo, so se čudili trditvi, da se je bavil z izseljevanjem. — I. c. kr. pvstr. razredna loterija. Dne 12. in 14. t. m. se vrši prvo žrebanje te pri nas na novo uvedene loterije. Izžrebalo se bo 2500 srečk in znaša največji dobitek K 60.000, najmanjši pa K 80. Od sobote 22. t. m. naprej bo Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani kot opravilišče c. kr. razr. lot., odnosno njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Celju in Gorici izplačevala dobitke in obenem izdajala obnovitvene srečke za 2. razred. Dosedanji ime-jitelji srečk naj se od tega dne naprej prigla- šajo, da se jim izroče srečke za 2. razred. Pri tej priliki naj tudi vrnejo srečke za predidoči razred. Zadnji termin obnovitvenega roka je 2. december 1913. — Kriminalni roman »Ziv in mrtev« se bo predvajal drugi teden od torka do četrtka v Kino »Idealu«. V petek Psyiander v drami »V naročju strasti. Od danes do Četrtka rimska drama »In hoc signo vinces!« vzdignila v momentih do burnosti. Eno je go. tovo: Če bi odločilni faktorji videli učiteljstvi v dušo, čitali bi tam abecedo, ki bi jih mogl, mnogo naučiti, če so sploh še dovzetni za pouk Klic je bil to, ki je prihajal kot svarilo od mol ki so sicer disgustirani, a ne strti; klic, ki g, 1 ni diktirala pasja ponižnost in resignacija, atu. 1 pak bojno razpoloženje in odločnost. om tOStj' Z velikimi koraki prodira v učiteljske vrsteta(0 spoznanje, ki je sicer grenko, a ravno zato zdra- n „ vilno, spoznanje, da je hodilo učiteljstvo doslej slabo pot, da so ga vodili njegovi voditelji po , stezi, ki drži_ proč od ljudstva. Učiteljstvo ni h :l!e Učiteljstvo sežanskega okraja je govorilo. Znano je, da ne igrajo vladajoči faktorji z -nobenim stanom tako frivolne in nelojalne igre kot ravno z učiteljskim. Učiteljstvo je danes najbolj izkoriščan proletariat. Seveda ne kaže učiteljstvo posebno globokega razumevanja svojega položaja, toda svita se tudi v vrstah te izkoriščane raje. Dne 6. novembra t. 1. je zborovalo sežansko učiteljsko društvo v Štanjelu. Po odboru predlagani dnevni red je učiteljstvo takoj iz-premeniio ter postavilo na prvo in edino mesto pogovor o svojem gmotnem položaju. Debata je bila vseskozi silno animirana ter se je po- našlo niti slovenskega ljudstva, niti samegjfcrat sebe, a vsak dan je dan novih izkušenj, novegi to, spoznanja, vsak dan je očitneje, da to, kar h iu slovenskemu učitelju kazala do sedaj fraza, slovensko ljudstvo, da par slovenskih magnt- — tov in podeželnih krčmarjev ne tvori slovenskega naroda, ampak le jato vampirjev, ki s< rede od krvi slovenskega naroda. ’ « O poteku zanimivega zborovanja bi bik N« poročati sledeče posameznosti: i Sklenilo se je pozvati deželno goriško uči-fMost teljsko društvo, da umakne svojo peticijo, s k* 1 tero je odbor tega društva kršil solidarnost u P vsega avstrijskega učiteljstva, ker se je posta- i vil v tej peticiji na čisto separatistično stališče fotr: Obenem se je sklenila resolucija, ki zahtevi i od deželnega zbora ureditev plač vsega gori 7a škega učiteljstva v zmislu zahteve vsega av -strijskega učiteljs . t. j. izenačenje učiteljsk? prejemkov z onimi državnih uradnikov štiri! nižjih plačilnih razredov. Pri tej priliki je konstatiralo učiteljstt* Ko si sež. okraja, da kažejo zopet vsa znamenja, * smo je učiteljstvo zopet izdano po onih, ki mu o! finsk vsaki volilni priložnosti hlinijo svoje prijate!) Vslec stvo. Potrebno je bilo to konstalirati; a da si e bil v to nezdravo in abnormalno razmerje še boi »de, posveti, ter da se položijo direktive za nadalji ili m taktiko v boju za izboljšanje gmotnega pofr lovo žaja, pozvalo je učiteljstvo svoj odbor, da dt foto luje na to, da skliče vse goriško učiteljstvo ve8 N»br protestni shod v Gorici. |e prs Vihar ogorčenja je zbudila debata o najnt vejši pljuski, ki jo je dobilo sežansko učiteljstv* od svojih talmi-prijateljev v sežanskem okra) rW*ai nem šolskem svetu. Lansko leto so ti gospodi* ^a' še varovali videz prijateljstva, letos pa se ji* *va< zdi, da sede že dovolj trdno, da lahko vržtf od sebe to hinavsko krinko, ter se pokažejo ’ ^e: vsem svojem brutalnem cinizmu, ki je bil in k ® z še vedno karakteristikon velike večine »narod- OSto nili« birtov. ta z Sprejeta je bila tozadevno sledeča resoln !°P^ cija: »Učiteljstvo sežanskega šolskega okra)rv -konstatira sledeče: Zastopniki sežanskih davko plačevalcev so v svoji seji dne 30. oktobra t | črtali že itak malenkostno draginjsko doklad petih odstotkov. V očigled naraščajoči draginji je ta sklel cinična pljuska učiteljstvu v obraz. Učiteljstvo smatra to postopanje svojCm’’ kruhodajalcev kot skrajno sovražno in žaljivo lec Vsem delavcem so se morali v zadnjem časi rnee prejemki povišati, edino učiteljstvu se že ital r beraška doklada zopet črta. Učiteljstvo jemlje to sovraštvo zastopal jmi kov davkoplačevalcev v okrajnem šolske« rožn svetu v znanje ter jim izreka svoje zaničev* ami nje.« rišlo Iz te resolucije zvem gnev in stud nad h) endi navskimi »prijatelji«. Ni pa slišati, in to je edino jk, i razveseljivo dejstvo v tem skrajno žalostnem »roč poglavju učiteljske bede, v tej resoluciji bera- Ikoh čenja. Zaničevanje bodi plačilo takim prijate mo Ijem, z zaničevanjem pojdi od zdaj naprej ufr pror teljstvo preko teh ljudi na dnevni red: »ječ In to je tudi edina pametna in zares narodfli" 2“«' V- d." - .-3, 3-5. 5-7. 7-9 ta „d 9-1,. V teni znamenju DOdes zmagali |vai/a| se prikažejo in strašijo poganske bojevnike. Cesar Konstantin porazi Maksencija. *7 A mit [NOVO! Ta slika ima tudi slovenske napise. lwVU. * nrinoročiiivo. * Ulil; V nedeljo tudi ob pol 11. zjutraj, n Cene: K 1.90, 1 60, 1 30, 1, - 60. • Ulil! Iz mnogega tekom debate, mi je omeniti '°U0t mogoče najvažnejše še izjavo, s katero onstatira učiteljstvo sežanskega okraja z ozi-om na polemiko med »Dnevom« in »Edi-J ftstjo«, da nima z »Dnevom« nič skupnega, st« ato tudi ne more biti odgovorno za revoiver-ra' tl način »Dnevovega« pisarjenja. »Učiteljska« 5,s! iskarna In »učiteljski« dnevnik sta naslova, ki w e uporabljata le v svrho reklame; sežansko Ičiteljstvo odklanja to čast, da bi smelo fun-irati kot stafaža pri streljanju političnih kozlov zadnjih sezonah parforce-lova, ki ga ie priti Slo na nečast slovenskega učiteljstva njegovo cntralno vodstvo v Ljubljani. >ik VOLILNI SHODI. V četrtek, 13. novembra, ob 8. zvečer v Zeleni jami v gostilni pri Smoletu. V soboto, 15. novembra, ob 8. zvečer v iji-jdostah v gostilni »Pod lipo«. V nedeljo, 16. novembra, ob 3. popoldne oS U Planini v gostilni »Dediči Boleta«. V nedeljo, 16. novembra, ob 3. popoldne v iotranjlh goricah v gostilni pri »Pavletu«. V nedeljo, 16. novembra, ob 3. popoldne v Zagorju ob Savi v Mihelčičevi dvorani. Goriško. r|_ — Proč z alkoholom. (Dopis iz Nabrežine.) Ro smo se vračali v nedeljo od križke veselice, smo srečali na poti proti Nabrežini dva nabre- M jtska mojstra, ki sta bila precej natrkana. /sled tega sta začela zbadati našo družbo, ki : bila povsem mirna. Nismo se zmenili za be-Ijebede, ki jih je povzročal alkohol, temveč smo *Si mirno svojo pot dalje, spominjajoči se pregovora: »Pijanemu človeku se ogne voz sena.« lato smo se ustavili v Grudnovi gostilni v Jabrežini in prizor, ki smo ga videli tukaj, nam fprav jasno pokazal, da ima delavstvo v alko-j. ioIu sovražnika, ki je nevarnejši od kapitali-vo Itičnega izkoriščevalca. Na žalost moramo po-jj. redati, da se je nek delavec tako navžil alko-Ijt io!a, da ni vedel kaj dela, da ni mogel več uva-iij evati pomirjevalnih besed svojih prijateljev, »lo [o je delavec zagledal stražnika, je šele prav , ©besnel. Nato sta prišla dva orožnika, ki sta tj a z nerazsodnim človekom tako nečloveško ^ ostopala, da nam je vsem zavrela kri. Ravnala ta z njim nezmerno gadno, gadnejše se ne po-I fopa niti z živino. Ko je pijani človek najbolj ! ivjal in se zaletaval po nabrežinskem trgu, sta opila orožnika z nasajenimi bajoneti predenj, C propasti! alkohol! Koliko ljudi je že spravil i - ječo in blaznico! Naše geslo bodi: Proč z niplkoholom in več izobrazbe! — Električna centrala na Goriškem. Name-avana elektrarna iz Furlanije čez Kras, čez lorico v Soško dolino je baje reč, ki se bo naj-rže uresničila. Družba, ki namerava zgraditi o veliko podjetje je na neumornem delu. Ako te uresniči načrt, potem bodo občine na Krasu, oriške okolice in soške doline preskrbljene z lektrično razsvetljavo. Nekatera starešinstva r goriški okolici so se že bavila s to zadevo. )ružba za napravo centrale je baje že vpra-ala ponekod lastnike zemljišč za odkup sveta. Trst. — Zborovanje državnih nameščencev. V lefcedeljo 9. t. m. dopoldne se je vršil v gledali-ču Penice sijajen shod državnih nameščencev, i so tako protestirali proti trdovratnemu zavlačevanju službene pragmatike. Shodu sta predsedovala carinski revident g. Sterle in fi-lančni svetnik dr. Marcocchla. Poročal je toštni oficijal Bellotti. Govorili so še uslužbenec Karol Parcolat, poslanec Gasser, poštni ofi-ial Nalls in sodrug Oliva. Vsi govorniki so bili mrno pozdravljeni. Soglasno in z navdušenjem ,< e bila sprejeta resolucija, ki zahteva takojšnjo icpdejstvitev službene pragmatike, zboljšanje )lač in uvedbo pristaniške doklade. Opčine. V tukajšnji podružnici »Ljud-kega odra« je predaval zadnjo soboto sodrug 'udolf Golouh o predmetu: »Naši daljni cilji«, 'redvajanje je bilo izredno lepo obiskano in o navzoči priredili čislanemu sodrugu prisrč-ie ovacije v zahvalo za lepa izvajanja. V so-11 oto 15. t. m. ob 8. zvečer pa predava sodrug ™l?egent o komunističnem manifestu. Državni zbor. Dunaj, 12. novembra. Današnja seja je bila razdeljena na tri raz-iravp. Debata o Stiirgkhovem odgovoru se še nadaljuje, debata o brambnem načrtu je hvala rusinski obstrukciji tam, kjer je bila, v debati o Pachet jevem predlogu je pa socialist povedal nemškim nacionalcem nekoliko gorkih resnic. Debata zaradi prekršene ustave na Češkem ni podala doslej nič zanimivega; razni govorniki jo sploh zlorabljajo, da govore o povsem drugih rečeh, n. pr. Grafenauer, Okuni-jevsky, Perič. Seja. Predsednik dr. Sylvester otvarja sejo pet minut po desetih. Pričenja se takoj debata o Stiirgkhovem odgovoru. Dr. S m e r a 1 (češ. soc. dem.) pravi, da je včerajšnje glasovanje za Nemce dokaz, da je narodna sprava potrebna, ker germansko-ro-manske večine ni. Kar se tiče kompetence deželnega zbora, je bilo delavstvo doslej le predmet absolutističnega gospodstva. Faktični položaj delavstva se ni z uvedbo upravne komisije nič izpremnil. Zamenjale so se le osebe, ki so vladale deželo brez udeležbe delavskega ljudstva, torej absolutistično proti delavskemu ljudstvu. Če ni mogoče, da bi se uvedlo pravno stanje v deželi brez vladarskega akta, tedaj se razume, da so češki socialni demokratje pripravljeni nastopiti za izpremembo deželne ustave, toda tako, da pridejo tudi doslej izključeni sloji prebivalstva do ustavnega življenja. Če se ne izpolnijo njih zahteve glede na vodilno reformo, nimajo socialni demokratje nobenega zanimanja za ureditev nadaljnih razmer na Češkem. Dr. F i e d 1 e r (mladočeh) pravi, da Nemci z obstrukcijo niso mogli doseči narodne avtonomije, pač pa so povzročili za oba naroda ponižujoče stanje neustavnosti. Tiste sile, ki jo vlada navaja, da bi opravičila svoje izjemne ukrepe, ni bilo. Nevarno bi bilo, če bi se šlo dalje po tej poti. Najzanesljivejša pot bi bila ta, da sedeta oba naroda zopet k pogajanju in da se reši najprej volilna reforma in jezikovno vprašanje. Govornik svari, naj se sprava nikar ne oktroira. Grafenauer (slov. kler.) pravi, da bi imela vlada na Koroškem največ pravice za upravno komisijo (!). Vlada je pričela z reševanjem jezikovnega vprašanja zato na severu, ker je na jugu že rešeno (?) v korist Nemcem. Uradništvo ni nič drugega kakor eksekutivni organ gospodov v Volksratu, zato je nesramnost, če se od njega zahteva, da naj glasujejo za regulacijo uradniških plač. Nadalje govori Grafenauer o jezikovnih razmerah na jugu in o predsedniku višjega deželnega sodišča Pitt-reichu. Dr. L o d g m a n n (nem. nac.) pravi, da so Nemci zadnji čas izključili vsak dvom, da nimajo nobenega vzroka, da bi bili odvetniki sedanje vlade, ki ni tie le v narodnih, ampak tudi v gospodarskih vprašanjih popolnoma odrekla. Za Nemce je vprašanje jezikovne omejitve na Češkem najvažnejše! Čehi tudi za bodočnost ne smejo smatrati deželnega zbora za parlament, ki bi bil enak državnemu zboru. Tudi vlada je kriva sedanjih razmer. Rešitev narodnega vprašanja se ne da trajno odgoditi, vlada pa noče razumeti tega, pa le krpa. Hudo očita govornik vladi, da ne predloži »ex Kolisko« na sankcijo. Če Avstrija sama -ne bo znala rešiti narodnih vprašanj, se lehko zgodi, da bo prej-alislej rešeno od zunaj. Dr, O k u n j e v s k y (Rusin) pravi, da se izkušnje z deželnimi avtonomijami le slabe. Neugodni gospodarski položaj Galicije je pripisati le deželni upravi. Perič (Hrvat) govori o zunanji politiki in pravi: Pridobili smo Ie enega nezanesljivega prijatelja, Bolgarsko, žanjemo pa sovraštvo Srbije, Črne gore in Grške in povrh smo si še Rumunijo napravili za sovražnico. Madjarom na ljubo se žrtvujejo interesi vseh narodov. Na Hrvaškem so še vedno nezakonite razmere Zopet mislijo preslepiti Hrvate. Debata o Stiirgkhovem odgovoru se prekine, da se nadaljuje specialna debata o davku na žganje. Posl. Zahajkijevič (Rusin) se oglaša za »stvaren popravek« in polemizira 2 in pol uri s Kurilovičem. Nato se prekine ta razprava in nadaljuje debata o Pacherjevem nujnem predlogu zaradi učiteljskih plač. H i 11 e b r a n d (nem. soc.): Nationalver-band sili danes zbornico, da razpravlja o tem predlogu, včeraj je pa naložil svojim članom, da morajo glasovati za neizpremenjen finančni načrt. To se pravi imeti učitelje za norca. Če hočejo nemški nacionalci res pomagati učiteljem, morajo glasovati za socialistični predlog, da se od državnih preodkazov določi 20 miljo-nov za učitelje. Po nekaterih interpelacijah se zaključi seja ob 8. zvečer. Zadnfe vesti. POLJAKI IN RUSINI. Dunaj, 13. Včeraj so se pričele nove obravnave zaradi volilne reforme za gališki deželni zbor. Popoldne je imel grof Stiirgkh napovedano konferenco s poljskimi strankami večine. Namestnik Korytowski se je pripeljal na Dunaj ter je konferiral s Stiirgkhom in s poljskim ministrom Dlugoszem. ADM. RIPPER GALIŠKI NAMESTNIK? Lvov, 13. »Gazeta Wieczorna« pravi, da bo, če odstopi Koryto\vski, baje admiral Rip-per, ki je rojen v Podgorcah pri Krakovem, imenovan za njegovega naslednika (?) OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. Reško vprašanje. Budimpešta, 13. Reški poslanik Vio je včeraj interpeliral Tiszo, če hoče napraviti konec neustavnemu stanju na Reki in odpoklicati vladnega komisarja, katerega določbe ogrske ustave ne poznajo, če propade italijanski element, ne postane Reka ogrsko, ampak hrvaško mesto. Grof Tisza odgovarja, da želi vlada obnovitev harmonije. Vlada ni suspendirala avtonomije, ker so pa člani zastopstva štrajkali, je morala vlada poiskati edini mogoči izhod. Avtonomne oblasti so krive, da se niso v 4 tednih razpisale volitve, ker ni bilo volilskih imenikov. Vlada ne zahteva nič druzega, kakor da izpolnjuje mestno zastopstvo svojo dolžnost in pomaga vladi, da pride suverenost ogrskega za-konodajstva na Reki do veljave. Kaj naj postane iz Reke, če se prekine vez z Ogrsko? Posl. Vio pravi, da vzame odgovor na znanje. KOŠUTOVA BOLEZEN. Budimpešta, 12. Košutovo stanje se je nevarno poslabšalo. IGRALNIŠKA ZADEVA. Budimpešta, 13. Prometna družba je ponovno pozvala vlado, naj ji do 17. t. m. vrne 1,400.000 kron, ki jih je dala za dispozicijski fond, če ne vloži proti Lukacsu in proti erarju civilno tožbo, povrh pa še proti Lukacsu in proti državnemu tajniku Jeszenskemu kazensko ovadbo zaradi goljufije. HRVAŠKO VPRAŠANJE. Budimpešta; 13. Baron Skerlecz je izjavil, da je rešitev ogrsko-hrvaškega vprašanja popolnoma v tiru. Za sedaj še ne more govoriti o podrobnostih, ker še ni končano pogajanje. SBRIJA IN ČRNA GORA. Belgrad, 13. Podpis pogodbe s črno goro se je zadnji hip zavlekel, ker je nastal nesporazum glede na nekatera detajlna vprašanja, ki se tičejo diplomatičnega zstopanja črne gore in vojaške pomoči, ako pride Srbija v kakšen konflikt. GRŠKO - TURŠKI SPORAZUM. Turki podpišejo. Carigrad, 13. Včeraj popoldne se je sešel ministrski svet pri velikem vezirju in se je posvetoval o besedilu grško - turške mirovne pogodbe. Dasi ni objavljena uradna izjava, mislijo poučni krogi, da so turški delegati dobili nalog, naj podpišejo pogodbo. To se najbrže zgodi danes. BOLGARSKE VOLITVE. Sofija, 13. Pri občinskih volitvah je doslej izvoljenih 75 odst. liberalcev; ostali so agrarci, demokratje in socialisti. Najmanj je Cankovi* stov. BOLGARSKI VJETNIKI NA GRŠKEM. Sofija, 1?. Dognano je sedaj, da so Grki osemdeset bolgarskih vjetih vojakov z ladje xPelops« pometali v morje. Dvanajst drugih vojakov so izmučili do smrti. Nekateii polnila so bili priče. POTRES. Novi Jork, 12. Iz Lime brzojavljajo, da je potres v petek popolnoma razdejal mesto Aban- cay ob Ampurinattu. Dvesto oseb je mrtvih. Na tisoče ljudi je ostalo brez pristrešja. Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdaja in zalaga založba »Zaije«. T-' n -učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Zakaj pač je »Pravi :zagrebški Franck: tako priljubljen pri naših gospodinjah ? Le zaradi svojih prednosti I krepak okus, ztatorujava barva, nedosežna izdatno?* Tovarniška znamka: Kavin mlinček. •1 151/85.648 ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■s ■■■■■■■■■■■■■■■■■£ HttiaaBtsaaB n :: si ■ ■ ■ ■ ■ ■ s: ■ ■ ■ ■ :: ■ ■ ■ ■ ] Naznanilo in priporočilo. Podpisani se usojam slavnemu občinstvu vljudno naznanjati, da sem otvoril trgovino z usnjem v Ljubljani na Erjavčevi cesti štev. 2 nasproti jubllejskega gledališča. V zalogi imam veliko Izber domačega in inozemskega usnja, kakor znamke Blumenthal in Grison, Chev-reaux, potem Ideal, Cornelius Hevl Box, nadalje vse čevljarske potrebščine kakor tudi zgornje del«, razne trakove, zaponke itd. — Nadalje razne kreme: Globin, Globus, Erdal, Afrikan ter Sokolska krema š! :: H vse po najnižjih cenah. Gumijevi podpetniki „PALMA“, Alojzij Šestak,' trgovec z usnjem. s i h : s M n s: ■ ■ ■ ■ ■ m si ■ ■ s 3 S 3 ■ ■ S s E Klobuki Cilindri Čepice Kravate Rokavice Srajce Nogavice Žepni robci Naramnice Dežniki Prof. Jagrovo Trikot perilo Za lovce: Pletene telovnike Dežne plašče itd. Modna in športna trgovina P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte, j Ljubljana, Mestni trg št. 19. -- Stari trg št. 8. Krasne novosti jesenskih in zimskih oblek, površnikov domačega tzilelka. •■= Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. —= Brez konkurence! Solidna postrežb«. JVafnižfe cene, REDI ikan ipold Mil AR0< nlrc 5-40 K. JURMAN optik in Specialist mr LJUBLJANA -m Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. Šelenburgova Okrajna bolniškabla-ggjna v Ljubljani. Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah In praznikih je blagajna zaprta. | Zdravnik blagajne i Ord dopol. inlra popol. Stanovanje Dr. Zajec Ivan splošno zdravljenje — 1—3 Frančiškanska ul. št. 2, II. nadstr. Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje >/2ll-'/sl Dunajska cesta št. 6, pritličje Dr. Robida lan splošno zdravljenje 11-12 2-3 Dalmatinova ul. št. 3, pritličje Dr. Ipavic Benjamin splosno zdravljenje 10-12 — Mestni trg št. 3, 1. nadstropje Dr. Bock Emil očesne in ušesne bolezni 10-12 2-3 Frančiškanska ul. št. 4, pritličje Dr. Demšar Jernej kožne in spolne bolezni 8-Va 10 3-6 Prešernova ulica št. 3, III. nadstr. Gani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne. Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasna « krila, kostume, nočne ha- [ 1] 7 P IJe, perilo, plašče, kožuho-^ ^ vino in vse modno blago. M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg štev. 9. Lastna hiša. Neprekosljiva v otroških oblekcah in krstni 6pravi. . — — Solidna, t-vidJta,. ■— Načelstvo. Varčne gospodinje! Cln/jni na\ Dr. pl. Trnkoczyja sladni čaj '■'“J daje vsakomur kri, moč, živče, i/n o m Ir a spanje, cvetoče lice, okusen zaj-/iliailllVa trek. Pri dojenčkih nadomešča ma-OlpHin terinsko mleko in umrljivost dojen-SčJIclUIH čkov omejuje. Pri bolnih se dosežejo Izvrstni uspehi. Na vsak način prihranijo gospodinje 60 odstotkov pri gospodinskih izdatkih, tudi pri mleku in sladkorju. Vsak dan prihajajo naročila s priznanji. Naroča se pri izdelovatelju lekarnarju Trnkoczyju v Ljubljani zraven rotovža, ki je s sladnim čajem izgojil svojih osem zdravih otrok. Po pošti 5 zavitkov po >/< kg 4 K franko. Po 60 vinarjev se dobi povsod tudi pri trgovcih. Glavna zaloga na Dunaju v lekarnah Trnkoczy; SchOn-brunerstrasse 109, Radetzkyplatz 4, Joselstadter- strasse 25, v Gradcu Sackstrasse 4. — Dobi se tudi v vseh prodajalnah konsumnega društva za Ljubljano in okolico. I Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. Biljardi. Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančičkanska ul. 8 • lllllf ... r, Z. Z O. Ze ••Stllll IMS ••»••IIIMI Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za .*. shode in veselice. V Letne zaključke za društva. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd. Stereotipija. m Litografija. Konsumno društvo rudarjev =—*■■■■■" v Hrastniku = registrovana zadruga z omejenim jamstvom priporoča svojo bogato zalogo zimskega blaga* vseh vrst špecerijskega blaga, otroških oblek, nogavic, čevljev, srajc itd. po najnižji ceni. Toči se tudi v svoji lastni gostilni pristna bizeljska, dalmatinska in istrska vina. Pristni re-fosco in »Adria Perle". Vabi se toraj cenjene člane, da vse svoje potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Član lahko postane vsak. Delež znaša 20 kron. Načelstvo. r 40 letni uspeh, S«epotfiujeiona priznanj. Želodčna = == tinktura lekarnarja Piccollja v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin. SflSO. PiCCOli, Ljubljana. Moderne kožuhovine za dame, kakor mufi in ovratnice, otročje garniture, kožuhovinaste čepice, ovratnice in rokavice za gospode v obilni izbiri m poljubni ceni v modni in športni trgovini P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte. P( St« L Citel. ti m itrad; tazlo; sak tn r s izv fzgoj tedaj frorn ( lega leda »dpi lisi 1 Mjniž elji < tlača ceno, ikor izred delo Ivan Jax in sin Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo r-- ......- 3trojem ^ in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler. "V o z. n. a kolesa. Ceniki se dobe zastonj in fran! VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, priporoča^ ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe posebno za življenje in proti požaru le pri njej. - BANKA .SLAVIJA' ima posebno ugodne pogoje In prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljene za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Zivljenske police banke .Siavije" so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka .Slavija* narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi nad K 68 milijonov jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim članom življen-skega oddelka K 2,733.740-70 Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K 123,257695 77. Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto GENERALNI ZASTOP „SLAVIJE“ VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI. SLAVIJA val: viči ljud rad pre mo so Tis nis' tov kih pri In kd< sžsaaBfrSsj ■niiiiiMinrnnr ' T- Jesenski k10*™14*’čepice> kravate» raznovrstno perilo i. t. d. pur*- |e pravkar došlo! Specialna, modna in športna trgovina za gospode ■ in dečke -- J.KETTE, Ljubljana Franca Jožefa cesta štev. 3. Pr bo PO dr da lik ne tei po za pr lei de pr kr st de Pi Vi S ni