330
M. P. Nataša: Mlada lira.
H<
JVIlada toa.
Ustvarjeno je.
«ebo ustvarjeno je zvezdam
in zvezde zlate za nebo . . .
Ustvarjena je ptica logu
in log ustvarjen je za njo! — Ustvarjena je vrtu roža                     Ustvarjena je srcu ljubav,
in roži je ustvarjen — vrt . . .        srce ustvarjeno za njo . . . Ustvarjeno življenje smrti —¦            Brez nje pokoja, tihe sreče —
ustvarjena življenju — smrt!             ne da mu zemlja — ne nebo!
Srečanje.
Glej, srečala sva se nekdaj               Glej, srečala sva se. . .razšla,
na tisti lepi stezi,                               v radosti ti — jaz v boli
ki vodi ljubav v blažen raj  —-         in več ne srečava se pač
in srca k sladki zvezi ...                na stezah teh nikoli.  —
Videla davi sem tebe . . .
Videla davi sem tebe, o dragi, videla tvojo prelepo gospo . .  . Z milim pogledom, sladko smehljajočim si ji pogledal globoko v oko!  —
Bog ji ohrani te jasne poglede, radost v očesu, na ustnicah smeh! Zvesta ljubezen i Bogu je draga — varati srce vseh grehov je greh! —
Nebo napojilo je rože . . . Nebo napojilo je rože z rosami v tihotnih nočeh . . . Zasanjale mlade so rože, zasanjale — s solzo v očeh.
Pač sladke ljubezni so sanje, ni dan jim besedni izraz i— O, rada spominjam se nanje, kako sem jih sanjala jaz! —
M. P. Nataša: Mlada lira.
331
Kaj plakate, rože dehteče ? Kdo vkrade vam srečo —  o kdo ? Nemara mladenič na vasi že kleplje in brusi koso? —
Le plakajte v tihi bolesti,
saj sladke so take solze:
»V poljubih jih solnce  popije
pa vlije vam ljubav — v srce.« —
Polnoč . . .
Pod nebom neskončnim je plavala zvezd jasnih ozarjena noč . . . in misli je moje srečavala in pesmi večerne gredoč.
Uprla je svoje veliko oko, pogledala mi je v srce . . . »Tu notri je mračno, mračno tako, na nebu pa zvezde žare!«
In vlila mi v dušo je novih sanj in v srce nadej  mi nebroj! Polnoč! —  A v duši mi vstaja dan! Mir božji povsod — a v njej nepokoj!
Kadar med zvezdami zvezda ugasne.
Kadar med zvezdami zvezda ugasne, kam pač odplava v brezdanji vsemir ? Kdaj se povrne med sestrice jasne, ali ugasne, izgine za zmer?   —
Kadar med rožami roža povene, kdaj pač umrlo zbudi novi maj ? — Kadar ljubezni kdo srce zaklene, kdo da mu vero in upe nazaj ? ! —
M. P. Nataša.
1